Št 102.
V Ljubljani, ponedeljek dne 13. junija 1910.
Leto I.
: Posamezne Številke po 4 vinarje. : .JUTRO* izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah In praznikih — ob '/>6-uri zjutraj, a ob ponedeljkih ob 9. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v uprav-niStvu mesečno K 1'—, z dostavljanjem oa dom K 120; s pošto celoletno K 18-—, polletno K 9'—, četrtletno K 4 50, mesečno K 1 50. Za inozemstvo celoletno K 28—.
Neodvisen političen dnevnik,
: Posamezne številke po 4 vinarje.
Uredništvo in upravništvo je v Mlklošičevt ulici št. 8. Dopisi se pošiljajo uredništvu, naročnina pa upravništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača po določenem ceniku. Lastnik in glavni urednik Milan Plut. Odgovorni urednik Franjo Pirc : Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani.
Čudno:	vsi	slovenski naprednjaki
smatrajo Jutro" za napreden dnevnik in tudi klerikalci so prepričani, da je za njih „Jutro“ bolj nevarno kot »Slov. Narod" in vse drugo antiklerikalno časopisje sploh in vender nima »Jutro" nikjer večjih sovražnikov kot v voditeljih narodno-napredne stranke I Vzamemo vodstvo narodno napredne stranke kot tako in ne izvzamemo nikogar, niti g. Hribarja kot predsednika izvrševalnega odbora, niti g. Ribnikarja, ki je pri narodno-napredni stranki ono, kar je pri vozu — peto kolo.
To je naše prepričanje, ki ga ne ovrže nihče, ker nam je dobro znano, da bi voditelji narodno - napredne stranke bili vsi srečni, ko bi »Jutro" čim prej izginilo in k* Prijal na Slovenskem klerikalizem tudi dalje samo in izključno „SIov. Narod" in sicer z enakim uspehom, kot do sedaj.
Ti uspehi sicer niso posebno veliki, kar je popolnoma umljivo, ker je »Sloven-ski Narod" strankin organ in kot tak ne pride v široke narodne mase, ali voditelji narodno-napredne stranke se za to ne brigajo preveč, ker njim je glavno, da razen »Slov. Naroda", na katerega imajo oni absolutni vpliv, ne izhaja v Ljubljani noben drug napreden dnevnik in za to se naj napredni Slovenci ne čudijo preveč naši trditvi, da je mestnemu magistratu ljubljanskemu, kjer vendar gospodarijo naprednjaki, ljubši klerikalni .Slovenec" kot skozinskoz napredno »Jutro".
Konstatiramo suha dejstva in ne maramo raziskovati motivov sovraštva, ki ga gojijo »generali" narodno-napredne stranke napram »Jutru". Ne maramo niti vračati sovraštva, ker smo preveliki nasprotniki klerikalizma, da bi radi raznih Ribnikarjev, z radikalnim delom v narodno-napredni stranki podpirali naše klerikalce, ki si iz napetosti, ki vlada med naprednim »Jutrom" in med vodstvom narodno-napredne stranke obetajo bog ve kaj. Ali nekaj bi radi vedeli: kaj mislijo »generali" narodno-napredne stranke doseči s svojim za vsakega naprednega Slovenca res neumljivim —vsaj
1	v kolikor oni niso delničarji »Narodne tiskarne« — sovraštvom napram Jutru*?
Vemo dobro, da nam gospod Ivan Hribar, predsednik izvrševalnega odbora narodno-napredne stranke, ne da na to vprašanje nobenega odgovora in za to odgovorimo na to vprašanje — radi naših radovednih naprednih prijateljev — sami: »generali" nimajo pred sabo pri tem nobenega določenega cilja, ali bojijo se kritike iz naprednih vrst in za to sovražijo »Jutro“.
Hinc illae lacrimae! Ako stopi Ribnikarju, ki sicer še ni »general", ali ima ambicijo, da to postane, na prste »Slovenec", j-i1 * pudega, ker se napadeni generalski kandidat izgovon prav lahko s tem, da ga
napada list, ki zastopa njemu nasprotna politična načela in za to se naprednjaki navadno ne ozirajo na kritiko klerikalnega organa.
Drugačna je, seveda, stvar, ako opozarja na napake raznih nesposobnih političnih štreberjev list, kateremu tudi naprednjaki verujejo!
Tak list je „Jutro" in za to se ga razni Ribnikarji tako silno bojijo, a vodstvo narodno-napredne stranke se takointako že zdavnaj nahaja pod kuratelo nekega skrivnostnega konventa — porabljamo izraz »Slov. Naroda" — ki je danes absoluten gospodar v vodstvu narodno-napredne stranke.
In ta konvent bo škodil narodno-napredni stranki več, kot klerikalci ali ka-terisibodi nasprotnik.
Napisali smo te vrstice za to, da napredni Slovenci sprevidijo, kdo izpodkopuje tla narodno-napredni stranki in kdo jo uničuje, kdo ji največ škoduje! Mislimo, da smo bili dovolj jasni, a ako bi bilo potrebno, spregovorimo lahko še jasnejše.
Iz slovenskih krajev.
Novo mesto.
Dolenjski »Lurd." Dan za dnevom romajo ljudje iz vseh krajev Dolenjske in v zadnjem času tudi že iz Gorenjske v novi »Lurd" pri Št. Jerneju. Namen tega romanja je edino ta, da se ljudstvo potem ko se malo prevozi in malo izprehodi, prav pošteno napije po takozvanih vinotočih ter zapravlja čez teden težko prihranjeni denar. Če stojiš v Novem mestu ob nedeljah proti mraku na Glavnem trgu, ali pa na Ljubljanski cesti, srečaš gotovo najmanj 20 velikih vozov samih romarjev iz „Lurda". Da so to res pobožni in pravi romarji, da je to res tisto naše dobro, krščansko ljudstvo, zato imaš dokazov dovolj na razpolago. Vpijejo ti ljudje skozi mesto in pojo same zaljubljene pesmi, včasih jako dvomljive vsebine. (G. dopisnik, ali ne veste, da so to le čudeži iz »Lurda" ?) Naša policija je za to vpitje gluha. Vprašamo pa mestne očete: ali res ne sme policija imeti nad temi romarji — razgrajači prav nobenega nadzorstva ? Ali ti ljudje res smejo po mestu razgrajati, kakor nočne barabe? Ali veljajo policijski predpisi samo za Novo-meščane, drugi pa počno po mestu kar se jim zljubi? Opozarjamo še posebej gosp. župana, da skrbi za red in mir po mestu, vsaj on lahko sedi v kavarni ali hodi na lov, za vzdržanje reda in miru ima policijo doma. Upamo, da nas bo g. župan preje ubogal, predno bi mu znali še nekaj drugega povedati. Nam ni za to, če se dobe še vedno norci, ki še verujejo v „čudeže" novega »Lurda" v grmovju pod Gorjanci, zaradi nas, naj se vozijo zapravljat svoj denar in svojo pamet kamor hočejo, vendar
to pa zahtevamo ne sicer od teh novcev, ampak od mestne policije, da ima mesto mir pred takimi krščanskimi razgrajači. G. prošt, Vi pa ste lahko ponosni na krščansko vzgvjo ljudstva v Vaši dekaniji!
Energičen in res pobožen mož na Vašem, bi bil tern sleparijam o novem »Lurdu" že zdavno naredil konec.
Žrtev logaške „lIofrichterije“.
Hladnik je že izpočetka povzročil incd občinstvom takozvano javno sodbo. Malo jih je bilo za, večina proti njemu. Ko pa je bil tudi soprog gospe Hamerlitz zaslišan kot osumljenec, je dobil Hladnik veliko večino zase.*)
Odkar pa se Hladnik nahaja v preiskovalnem zaporu, je ne glede na vprašanje njegove krivde ali nekrivde napravil dva čina, katerih posebno zadnji, moža nikakor ne priporoča. Spravil se je, — kakor namreč čujemo — na jako polzko polje: na obdolžitev jetniških paznikov. Najprvo je obdolžil nekega paznika, da ga je preskrbel s tobakom v preiskovalnem zaporu.
Sreča za dotičnega paznika, da je proti tej obdolžitvi dokazal svojo nedolžnost.
A vse drugače z žalostnimi posledicami je Hladnikova obdolžitev glede paznika Žvana.
Žvan že definitivno nastavljen, je edino vsega obžalovanja vredna žrtev iz cele te logaške afere. Mož je danes uničen. In tega je baje kriva prevelika obzirnost preiskovalnega sodnika pl. Grassellija.
Stvar je ta:
Navada, oz. predpis je, da preiskovalni sodnik v celici preiskovalnega zapora zaslišuje obdolžence. Grasselli pa je hotel biti napram Hladniku obziren in ga je povabil v svojo sobo. Tam se je Hladnik sešel s svojo soprogo. Umevno je, da ena obzirnost v takem slučaju rodi drugo. Tega Grasselliju ne more nihče zameriti, če je omogočil kljub njegovi navzočnosti diskreten pozdrav med soprogama. Grasselli če je to storil, je s tem le dokazal, da ni samo preiskovalni sodnik, marveč tudi človek. In tudi mi bi tega gotovo ne spravljali v javnost, da po našem utisu ravno ti diskretni momenti ne igrajo v novi
*) Nek tržaški dopisnik je sporočil glasilu »turške’ tiskarne, da so sc tržaški policijski uradniki smejali .poročilu nekega ljubljanskega dnevnika*, ker je isti .sumničil" Harnerlitza kot krivca. Ta zlobno zavita notica se nedvomno nanaša na poročilo .Jutra*, ki v tej zadevi že iz previdnosti ni prav nič drugega poročalo, nego le registriralo suho dejstvo, da je bil tudi Hamerlitz zaslišan pred preiskovalnim sodnikom in da je le vsled tega ta afera dobila novo smer. Ravno tako bi tudi registrirali — če bi se nam namreč od verodostojne strani poročalo vest, da je dotični dopisnik plačan, da s takimi napadi dela javno mnenje proti Hamerlitzu. Opomba uredništva.
aferi odločilno vlogo. Navada in predpisano je, da je pri takih zaslišanjih navzoč tudi jetniški paznik. Tudi to je bilo v tem slučaju vse drugače. Paznik Žvan je pripeljal Hladnika v Grassellijevo sobo, a potem pa med celim zaslišanjem ostal v z u n a j pred sobo.
Zgodilo se pa je, da je Hladnik v tem kritičnem času odposlal neko v njegovi zadevi jako važno pismo v Tržič (Mon[alcone). P i s m o j e baje vplivajoče na neko pričo.
To je prišlo na dan.
Začelo se je raziskovati, po komu in kako je to pismo prišlo iz preiskovalnega zapora ljubljanske justične plače v Tržič. In pravijo, da je Hladnik bil tisti, ki je paznika Žvana obdolžil, da je on (Žvan) to pismo od njega (Hladnika) prevzel ter ga oddal na pošto.
Na podlagi te izjave so paznika Zvana takoj aretirali In ga dali v preiskovalni zapor.
Žvan, rodbinski oče, je na ta način postal žrtev logaške »Hofrichterije" ... mož je uničen, naj se njegova nedolžnost izkaže ali ne.
Tako — za sedaj še z vso rezervo — priobčujemo to vest, kakor smo jo izvedeli. Morda ob zaključku lista še kaj natančnejšega izvemo o tej zadevi.
Vpijoče razmere pri c. kr. drž. železnici.
Slovenci se veliko premalo bavimo z razmerami pri c. kr. državni železnici. Premalo uvažujemo, da imamo tudi tam svoje ljudi, svoje trpine, katerih usoda nam ne sme biti deveta briga.
Če posežemo tudi v razmere pri c. kr. državni železnici, se ne maramo loviti s splošno kritiko, ampak baviti se hočemo za sedaj z enim tistih konkretnih slučajev, ki so nam iz verodostojne strani na razpolago. Vzemimo v pretres slučaj skladiščnega mojstra Schiffrer-ja, ki je že več let nastavljen na postaji Novo mesto.
Gosp. Fran Schiffrer se je 15. septembra p. 1. ponesrečil. Ko je namreč hotel pri nekem vozu odpreti vrata, so bile zgoraj pri strehi odtrgane. Ker pa on tega ni mogel vedeti in ker se je to zgodilo pri prihodu tovarnega vlaka, padle so mu vrata na glavo, ga podrle vznak, padle še preko njega. Posledice: Schiffrer se je razen na glavi, težko poškodoval tudi na levi strani na rebrih in pod rebri in sicer tako težko poškodoval, da so ga morali uslužbenci popolnoma nezavestnega odnesti na njegovo stanovanje. Ležal je šest tednov v postelji ter so mu na glavo in pod ledja dajali noč in dan ledene obkladke. Mož
MICHEL ZEVACO:
Otroci papeža.
Roman iz rimske zgodovine.	jgj
Meni pa, gospod, pravijo od Bastilje, ob znožju katere sem se rodil, pa do Louvra, da sem vitez Rapir *)... kajti moj rapir in jaz sva vselej en sam mož ... Ali Vam to ime zadošča"?
»Francoz!" je zamrmral Cezar Borgia začuden.
»Pa bodite Rapir," se je odrezal Astorra. »To mi bo pomagalo, da opravim dvojno delo . .. kajti zlomil in prebodel Vas bom obenem."
taknilžT°Ža ^ Stopila v nastop in njuna meča sta se do-
„Gospod baron Astorra, V'', ki imate tako dobre oči, ali ste prešteli, koliko je zašitkov na mojem jopiču?"
„Tn vidim, gospod vitez Rapir," je odgovoril Astorra, boreč se.
BMotite se: šest jih je... Vi imate torej pravico do šestih zarez ... in tu Vam je ena!"
Astorra je s krikom skočil nazaj: zadet je bil v sredo prsi, in kaplja krvi je pordečila sivo svilo njegovega jopiča. Gledalci tega prizora so se osuplo spogledali med seboj.
»Pazi, Astorra 1“ je dejal Borgia.
»Satan! Pripnem ga k tlom .. .*
In orjak se ie vreel z dvignjenim mečem nad nasprotnika.
*) Rapir je bil raven, lahek meč za bodljaj in za udarec.
»Dve!" je odgovoril Ragastens in bušil v smeh.
Vitez je napravil zaporedoma še tri izpade, in vsakokrat se je prikazala na svili kapljica krvi. Orjak je tulil, skakal in plesal okrog svojega nasprotnika; toda Ragastens se ni ganil z mesta.
»Gospod," je dejal, »pet jih že imate ... Pazite na šesto".
Astorra ni odgovoril; stisnil je zobe in napravil učen sunek, ki ga je imel pripravljenega samo za nevarne nasprotnike. Toda v hipu, ko je izpadel, se mu je iztrgal krik bolečine in jeze, in meč mu je padel iz dlani: Ragastens mu je bil prebodel desno roko.
»Šest!" je dejal vitez z mirnim glasom.
Nato	se	je obrnil	k družbi gledalcev:
»Ako	se	hoče kdo	izmed gospodov oprijeti	te mode ...“
Dvoje	ali troje	mladih imenitnikov	je skočilo na	tla.
»Smrt	mu!" so	kriknili kakor hkrati.
»Ohč! Tiho ... in mir!"
Borgia je zaklical te besede. V duši tega razbojnika je živelo samo eno spoštovanje: do moči in do spretnosti. Občudoval	je	vitezovo	gibčnost, hladnokrvnost	in neustraš-
nost. In sam	pri sebi je dejal, da je morda	našel v tem
človeku izvrstnega novinca . ..
»Gospod," je .rekel in zajahal naprej, dočim so se njegovi tovariši trudili okrog Astorre, »kako Vam je ime?"
»Svetlost, ime mi je vitez de Ragastens...“
Borgia se je stresel.
»Kako da mi pravite »Svetlost* ?“
»Zato	ker Vas	poznam... In tudi	če	Vas ne bi	bil
poznal, kvio	Li po Vaši ponosni postavi in	po	Vašem obrazu
ne uganil slavnega bojevnika, ki ga Francija občuduje pod
imenom vojvode Valentinoiškega, in ki ga Italija pozdravlja kot novega Cezarja pod imenom Borgia?"
»Bogme!" je vzkliknil Cezar Borgia, »ti Francozje so v umetnosti besede še spretnejši kakor v umetnosti meča... Ugajate mi, mladi mož ... Odgovorite mi po pravici.'.' ’. Kakšen namen Vas je privedel v Italijo?"
»Prišel sem v nadi, da mi bo dovoljeno služiti pod Vašim praporom, Svetlost... Revež po mošnji, a z bogatimi upi, sem si mislil, da bi največji poveljnik našega časa utegnil ceniti moj meč, kakor zasluži ..."
»Gotovo!.. Dobro, naša nada Vas ni prevarala... Toda kako morete tako dobro govoriti po laški?"
»Dolgo časa sem se mudil v Milanu, v Pisi in v Florenci, odkoder prihajam ... in vrhutega sem mnogo prebiral Danteja Alighierija .. . tega drugega slavnega sina Italije. Iz njegove »Nebeške komedije" imam svoje znanje".
Ta hip se je približal Borgiji dom Garconio.
»Svetlost," je dejal, »Vi še ne veste, da se je ta človek predrznil dvigniti roko zoper služabnika svete cerkve ... Pomislite, da bi bila brez njega Primavera v vaši oblasti..."
Ragastens ni slišal teh besed, toda uganil je njihov pomen. Po izrazu mrkle grožnje, ki je pokril Cezarjevo obličje, je spoznal, da se utegne njegov posel slabo končati.
»Svetlost," je. izpregovoril „niste me še vprašali, kje in kdaj da sem Vas spoznal ... Ce želite, Vam lahko povem".
»Govorite!" je rekel Cezar kratko.
Vitez je naglo slekel rokavico z desne roke. Na ma-zincu desnice se mu je zasvetil demant, vkovan na zlatem prstanu.	  (DaIjc)
je doslej za stlo okreval. Toži pa še o groznem glavobolu, posebno pred izpre-membo vremena, postane večkrat za tre-notek nezavesten, zlasti če kak voz hitro mimo njega drdra.
Tako ta konkreten slučaj. In sedaj kaj pravi uprava c. kr. državne, oziroma dolenjske železnice k temu slučaju. Za take slučaje ima železnica^ jako ljudomile postave. Pravi namreč: Če se uslužbenec tako težko poškoduje da v 6tednih ne more opravljati službe, ustavi se mu mesečna plača ter stanarina. Z drugimi besedami:	Uradnik, ali sploh
uslužbenec, ki se je v izvrševanju svojega poklica tako težko poškodoval, da ne more v 6 tednih zopet v službo, ta naj kar vzame beraško palico v roke, pa naj gre prosjačit od hiše do hiše, toliko časa dokler ga ne bodo zaradi prosjačenja zaprli, ali pa dokler se visoki gospodi pri direkciji ne izljubi priznati revežu primerno nezgodno rento, ali pa pokojnino.
Schiffrer sicer menda ni šel prosjačiti, ampak toliko pa je gotovo, da se visoki gospodi pri direkciji še do danes ni zljubilo v zgorej navedenem slučaju kaj definitivnega, oziroma sploh kaj ukreniti, dasi bo kmalu leto tega. Gospodje tam od samega dolgega časa nimajo časa ne volje za rešitev takih zadev. Le če kdo razobesi za 1. maj slovenske zastave na stroj, se tako „hudodelstvo“ takoj sodi in kaznuje. Nasprotno pa tudi pri razobešenju frankfurta-rice dotični nemški »hudodelec1* čaka na obsodbo in kazen do sodnega dne, pa je ne bo dočakal.
H koncu za danes poglejmo še kakšno plačo vleče g. Schiffrer kot skladiščni mojster. 1. marca je dobil 3 K 73 v., 1. aprila
4	K 17 v. 1. maja in 1. junija tudi po en vinar. (To je neverjetno, g. poročpvalec, prosimo pojasnila. Op. uredn.)
Kolikor smo se o tem slučaju glede nezgode informirali, te zavlačitve ni toliko kriva direkcija sama, ampak društvo za nezgode -v Trstu, o čemur pa še ob zaključku poročamo. ______________________
Zagoneten slučaj zastrupljenja.
(Dalje.)
Pojasnilo.
Predno nadaljujem, zdi se mi potrebno, da nekatere točke zadnjega članka pojasnim oziroma popravim. Pri odstavku: .Zanimiva civilna pravda* moram resnici na ljubo popraviti, da me Vencajz ni ovadil državnemu pravdništvu, ampak deželni sodniji (civilni oddelek) in sicer iz razlogov, ki se verodostojno omenjajo v dotični spodej navedeni vlogi.
V	odstavku: »Vencajz zastopnik ubogih*, pa je zastopstvo Vencajza tako razumeti, da je on po pismu, ki ga je pisal Jos. P., torej mojemu nasprotniku, konfe-riral z dr. Valenčakom, kot zastopnikom toženega Jos. P. To v pojasnilo resnici na ljubo, ker mi je na tem, da vsa ta razprava vsebuje vseskozi verodostojna dejstva.
Vencajz se odpove zastopstvu.
Začetkom januarja t. 1. sem bila vabljen* k sodišču. Povedalo se mi je, da je Vencajz stavil predlog, da se ga naj oprosti zastopanja v moji zadevi. Na vprašanje, če sem s tem zadovoljna, sem odgovorila, da ne, razen, če se mi namesto njega določi drugega zastopnika. Kako pa so gospodje to mojo izjavo rešili, je razvidno iz spodej navedenega sklepa. Pripomnim še, da se je pri tej priliki govorilo o znani dr. Novakovi izjavi. Dotični gospod, ki me je zaslišal, me je namreč opozoril, da sem dobila od Jos. P. že 1000 K odškodnine proti izjavi, da nimam ničesar več tirjati od njega. In tu je bilo, ko sem se izjavila, da sem dotično svoto sprejela pod pritiskom dr. Novaka in dotično izjavo podpisala. Ker sem bila še prenapolnjena s strahom, torej niti pojmila nisem, kaj sem podpisala. Dotični gospod me je na to mojo izja/o opozoril, češ, za to Vas dr. Novak lahko toži. Jaz pa sem rekla: »Kar naj me grel*
Cez kak teden pozneje pa sem prejela od deželne sodnije nastopni:
Sklep.
C. kr. deželna sodnija, odd. I., je vsled predloga odvetnika Ivana P. Vencajza, da se ga naj oprosti zastopanja Marije Sladič, od nje zoper Jos. P. nameravani odškodninski pravdi storila
skl ept
da se odvetnik Ivan P. Vencajz oprosti od tega zastopanja.
Razlogi. >'
Iz predležečih navedb odvetnika Ivana P. Vencajza v zvezi z lastnimi navedbami Marije Sladič, ter iz vsebine kazenskih spisov Vr. IX. 325/9 jasno sledi, da mu je naročeno izkazanje pravice tako, da se ni nadejati uspeha.
Po lastni navedbi Marije Sladič je ona 7. julij* 1909 pod intervencijo njenega zastopnika dr. Fran Novaka podpisala izjavo, v kateri je potrdila sprejem 1000 K,
ki jih ji je plačal Jos. P. v pokritje njenih zahtevkov in je ona v tej izjavi izrecno izjavila, da nima iz nikakega naslova ničesar več terjati od Jos. P. Ker je njen zastopnik interveniral takrat, ni verojetno, da ne bi vedela, kaj ta izjava pomeni in da se žnjo vsih dozdevnih terjatev zoper P. poda.
K temu pride še to, da glasom kazenskega akta sploh ne ve kdo, da ji je poškodbe prizadjal, ter da je po mnenju njo preiskujočih sodnih zdravnikov Marija Sladič zelo histerična ženska ter tudi mogoče, da si je dotične poškodbe sama p r i -zadjala. — Gornji sklep je torej opravičen.
C. kr. deželna sodnija v Ljubljani, 15. januarja 1910.
(Dalje.)	Schneditz.
Splošni pregled.
Bienerthove grožnje.
Bienerth spreminja od dne do dne svojo barvo, ozira se na vse strani, da bi samo udovoljil Nemce; a sedaj je gotovo pritisnil zopet na njega Aehrenthal, ki je že lansko leto namignil nekaj o migljajih italijanskega ministra zunanjih zadev Tit-tonija v zadevi italijanske pravne fakultete. Sedaj pa je sledil njegovi poti tudi Bienerth, ki je napram predsedstvu poljskega kluba reke!, da mora poljski klub na vsak način in vseh vprašanjih stati na strani vlade, v prvi vrsti se mora streti opozicija Slovanov glede proračuna; zagotoviti se mora na tudi ustanovitev italijanske pravne fakultete, ker sicer je nevarnost, da se pretrgajo prijateljski odnošaji z italijansko vlado! Bienerth grozi torej parlamentu z zunanjimi komplikacijami, ako isti ne ugodi njegovim zahtevam! Ta Bienerthova izjava je smešna in nesramna, smešna, ker kaže popolno državniško nesposobnost voditelja avstrijske vlade, nesramna pa, ker hoče Bienerth z grožnjami, ki so popolnoma nepostavne in s strahom pred Italijo postaviti nož na vrat strankam, ki se bore proti njegovi vladi! Mogoče je bila ta Bienerthova izjava le ponesrečen trik; a dejstvo je, da je Bienerth vsled tega nemogoč, ker ravno take izjave znajo drugod vzbuditi razpoloženje, ki je bilo mogoče dosedaj tuje! Cilj slovanskih poslancev mora biti sedaj: proč z Biener-thovo vlado, potem šele proračun in vse drugo! Bienerthu pa ne sme dovoliti slovanska delegacija ničesar več!
Grško-turška vojska neizogibna (?)
Zadnja poročila o grško-turškem konfliktu so jako resna. Prva kot druga se z; vso skrbjo pripravlja za eventualni konflikt. Porta neprestano sklicuje ministrski svet, tudi vojni svet se je že vršil! Krečani pa izjavljajo, da ne odnehajo na nikak način; Grška jih podpira in vsa odgovornost pada na njo! Grško prebivalstvo je skrajno razburjeno radi turškega bojkota, ki se je raztegnil na vse province ! Turško prebivalstvo inzultira Grke in v Smirni je prišlo do resnih spopadov med Grki in Turki. Dra-goman grškega konzulata se je komaj rešil, da ga ni razjarjena množica ubila. Turške oblasti mirno gledajo te izgrede in ne store ničesar v varstvo grškega prebivalstva! Intervencija signatarnih sil, kot se vidi, ni pomagala ničesar in vsa znamenja kažejo, da se skoro začne na Balkanu krvavi ples, ki zna poroditi velike posledice, kajti ves Balkan je pripravljen sod smodnika, ki čaka, le najmanjše iskre, da se vname!
Prvi župni zlet sokolske župe „ljub|jana I.“
Agilna, na vse strani delavna sokolska župa »Ljubljana I.“ je lahko ponosna na svoj prvi javni nastop, na svoj prvi župni zlet. Okolo 300 Sokolov, ki so v tej župi, se je zbralo včeraj v Ljubljani in s svojim nastopom dokazalo, da vzvišeni cilji sokolstva v tej župi niso prazne fraze, nego da se za dosego teh ciljev dela na vse strani in povsod z vnemo, ki zasluži priznanje najstrožjih kritikov.
Žal nam je, da nam prostor lista ne dopušča, da bi pisali natančno poročilo o tekmovalni telovadbi, ki je bila včeraj dopoldne, ali omeniti moramo sprevod po mestu, ki je bil tako impozanten, da je takih še malo videla Ljubljana. Ogromne množice ljudstva so z vidnim ponosom gledale močne oddelke krepkih Sokolov in nič čudnega ni, da je ta sprevod izzval na nekaterih točkah — posebno pred magistratom
—	pravi vihar navdušenih živio in na zdar klicev.
Vlada je zabranila, da bi šel sprevod mimo kazine, ker se je bala, da ne bi kak »junaški* Nemec omedlel strahu pri samem pogledu na krasno četo slovenskih Sokolov. Ta vladina skrb je vse hvale vredna, ker tega niti mi ne želimo, da bi kak kazinot zapustil svet samo radi pogleda na slovenske Sokole. Sicer pa sprevod radi te vladine prepovedi ni ničesar izgubil od svoje impo-zantnosti.
Popoldan je bila javna telovadba župnega članstva in naraščaja. Red vzoren, izvedba vseh programnih točk naravnost iz-nenadujoča. Posebno navdušenje so izzvale proste vaje dekliškega oddelka litijsko-šmar-tinskega »Sokola*.
Obisk je bil povoljen in ljudska veselica se je vršila v najlepšem redu in najboljšem razpoloženju. Škoda, da je začel padati zvečer dež, radi katerega je veselica nehala prej, kot bi končala v slučaju lepega vremena.
Dnevne vesti.
Ljubljanski občinski svet ima jutri 14. ob šestih popold. svojo redno sejo. Iz to pot razmerno skromnega sporeda posnemamo:	Kranjska hranilnica
odpoved prostorov obrtne strokovne šole v hiš. št. 2 na Sv. Jakoba trgu. — Most ozir. brv čez Ljubljanico preko prekopa ter uravnava ceste sko-*zi Hradeckega vas. Ta točka bo nas in čitatelje »Jutra* posebno zanimala, ker smo o tej zadevi zadnji čas opetovano poročali. Smo res radovedni, kako bo občinski svet to nujno zadevo rešil. Pri tajni seji se ima odločiti mesto magistrat-nega konceptnega uradnika, glede katere točke so si prišli, kakor se po mestu govori, pri zadnji seji gospodje zelo navskriž.
Obhajilo na liceju. Na ljubljanskem dekliškem liceju so v soboto imeli prvo obhajilo. Ničesar bi ne rekli proti tej navadi, če bi se ne izrodila v čudne, več ko nepedagoške razvade. Ne samo, da je morala prvoobhajankam asistirati v štafažo vsa šola in prečepeti v cerkvi celi dve uri, je nadzorovalna dama Wessnerjeva ukrenila, da so se morale vse prvoobhajanke peljati vse okičene in v največjem pompu v »Mladiko*, kjer jih je čakal opulenten zajutrek. Ker gdč. Wessnerjeva pri naših jezuitih zajema svojo vzgojevalno modrost, se ne čudimo tem njenim kapricam, v katerih jo le pre-rado podpira nekaj eksaltiranih dam, a vsem drugim to že preseda. Mesto, da bi se skrbelo, da se tak dan proslavi v srčnem po-globljenju in da se ta mlada bitja, ki so že po naravi nagnjena samo k zunanjostim navaja na skromnost, ki najlepše pristoja mlademu dekletu, se trudi tu celo šola kvariti žensko dušo in jo navajati k ničred-nemu zunanjemu flirtu. Kdor pozna našo žensko mladino, ve, da naše besede niso in ne morejo biti pretirane, pač pa popolnoma umestne in želeti je, da se na liceju in povsod drugod odpravi zunanja pompoznost in se posveča raje večja skrb neprimerno slabi duševni in srčni izobrazbi naše ženske mladine.	M.
Kaj se odličnemu gostu lahko zgodi v „Unionu“? Poroča se nam: Nek odličen, zlasti med Slovenci splošno spoštovani gost, slavljenec itd. je večkrat zahajal v kavarno »Union*. Mož je znan kot tih, miren gost, vseskozi dostojen vzor poštenjaka. Ko hoče oditi in vzame svoj svršnik, ga nek nemški agent ustavi, češ, da je njemu vzel svršnik. Ta se seveda začuden brani, a oni agent še bolj upije nad njim, da mu je njegov svršnik vzel. Na to pridejo natakarji in moža primejo. Omenjamo, da je mož že jako star in slaboten. Ko so ga natakarji držali, mu je dotični nemški agent vrgel še rokovice v obraz, rekoč, da če mu je že svršnik vzel, pa naj ima še rokovice zraven. Kako se je stvar pozneje razrešila, ni znano. Pač pa je, da dotični slovenski gost od tega časa ne pride več v »Union*, ker mu je njegova čast predragocena, da bi se še drugič izpostavljal takim neprilikam. Priobčujemo to vest kakor smo jo sprejeli; za enkrat dotičnemu gospodu na ljubo ne omenjamo njegovega imena.
Tosti ni več načelnik gostilničarske zadruge. Kakor čujemo, je deželna vlada razveljavila zadnji občni zbor gostilničarske zadruge, in sicer v prvi vrsti nepravilno izvoljeno mesto načelnika; g. Tosti je primoran svoj težko priborjeni mandat kot načelnik zadruge odložiti. Njegovo mesto prevzame do prihodnje novoizvolitve njegov namestnik gosp. Stritar, kavarna »Av-
SUlja Ali je taka konkurenca dovoljena?
Poroča se nam: G. Dolenc ljubljanski zastopnik Red-Star-Lime za izseljence v Ameriko, je *mel ve^ časa pismen dogovor z dvema ogrskima zakonskima glede prevoza v Ameriko. To sta bila neki Pavletič in njegova žena iz Sombora. Pavletič je pisal g. Dolencu več tozadevnih pisem. Pretečeni petek pa sta oba prišla v Ljubljano ter se osebno zglasila v pisarni omenjenega zastopnika. Tam se je Pavletič pogodil in dogovoril zaradi prevoznega listka, ga tudi kupil, podpisala sta oba za to določene listnice, skratka, kupčija je bila sklenjena. Manjkalo je le glavno, denar. Denarja pa zato nista imela seboj, ker so na ogrski meji tako strogi in odvrnejo marsikaterega »Amerikanca* od izseljevanja. Brzojavila sta po denar in ga tudi takoj v Ljubljani sprejela. Med zastopniki za izseljence v Ljubljani pa vlada še bolj kakor drugod zavistna konkurenca. Nekateri, dasi-
ravno je to strogo prepovedano, love izseljence po gostilnah v Kolodvorskih ulicah, kjer jih s prigovarjanjem skušajo pridobiti za se. Nekaj sličnega se je tudi v tem slučaju zgodilo. Oba Pavletiča je pustil neki konkurent baje že izpočetka zasledovati, gotovo pa je, da ga je pridobil za svoje zastopstvo. Pavletič je prišel k Dolencu ter izjavil, da se je premislil, da ne gre v Ameriko, ampak, da se s svojo ženo vrne domov. To pa je bila le pretveza, najbrže vsled vpliva onega konkurenta, kajti Pavletič se je s svojo ženo odpeljal v soboto popoldne res v Ameriko in sicer z listkom onega drugega konkurenta. S to zadevo se bo pečala še policijska oblast in le radovedni smo, kako jo bo rešil policijski komisar Jančigaj, ki je oseben prijatelj onega konkurenta. Tudi mi smo radovedni na to, sploh pa bo treba, ne le glede na ta slučaj ob priliki resno izpregovoriti o zastopstvu vobčev ki se peča z izseljenci.
Češčenje sv. Cirila in Metoda in klerikalci. »Slovenec* in naši klerikalci so pričeli uganjati zopet veliko komedijo s češčenjem sv. Cirila in Metoda. Ko smo v prejšnjem desetletju vsi Slovenci častili slovanska apostola, prišel je mig od zgoraj in škofje in duhovniki so tekmovali v tem, kako ubiti spomin na vse, kar je v zvezi s slovanstvom ali celo slovansko službo božjo. Dan Cirila in Metoda je bil degradiran, celo himne in cerkvene pesmi v spomin sv. Cirila in Metoda, so se le težko prenašale po naših cerkvah, če se niso popolnoma izrinile.] V neki ljubljanski gimnaziji n. pr. se ni od 1. 1902 več smela oglasiti pesem Cirilu in Metodu. »Slovenec* pa na uvodnem mestu razbija na veliki boben, vabeč s firmami raznih katoliških organizacij na slavlje Cirila in Metoda 10. julija, ki pa mora biti napravljeno tako, »da bo dalo kar največjih dohodkov za »Slov. Stražo.* In zopet so se pokazali naši klerikalci v vsej svoji odbijajoči goloti. »Bus-siness ist bussiness* — to je klerikalna maksima in zato se ne plašijo celo svetniškega češčenja izrabljati za svoje politične organizacije. Danes je češčenje slovanskih apostolov zopet dovoljeno in celo toplo priporočano, saj je cerkev vedno prijateljica »slovanskih velemož, posebno, če ima od tega korist klerikalna »Slovenska straža*, oziroma se rabi denar za okupacijo Ježov-nikovega mandata . . .
Rože pod oknom, rožce na oknu. Kljub vsem pozivom in kljub temu, da bi v modernem mestu tudi brez vsakega poziva lahko bilo za to bolje skrbljeno, imamo v Ljubljani le malo hiš, katerih okna bi bila okrašena s cvetlicami. Najdejo se različni izgovori, da za to nedostaja prostora itd. Da je to le jalov izgovor, poglejte si hišo na Starem trgu št. 3. prvo nadstropje. Tam je res malo prostora, a poglejte kako okusno, kako vabljivo so okrašena vsa okna, oziroma podstavki s cvetlicami in zelenjem. In to ne šele sedaj, že ob času, ko zunaj skoro še ni bilo nič zelenega, so bila ta okna že v zelenju in cvetju. In kako lično, umestno je vse prirejeno! Ljubljančani, vzemite si vzor po tej okrasitvi svojih domov. Seveda so včasih na oknih nad temi rožami tudi »žive* rože, ki z nežno roko skrbe, da vsakdo izve: Aha, tukaj so dekleta doma! Glejte, da bo Ljubljana okrašena z rožami tudi tam, kjer ni živih rožic na oknu.
Žrtev logaške »Hofrichterije*. Glede na preobilico dregega gradiva, odložimo za danes naknadno pojasnilo k temu članku. Omenili bi le, da se imajo internirani obdolženci zaslišati v takozvani zaslišni celici (Verhčrszelle) in ne v sobi preiskovalnega sodnika.
Hofratska Infamija. Plojeva »Sloga* se zaletuje v »Jutro* na način, ki ne najdemo besed, s katerimi bi ga pravilno kva-lifikovali. Ta neznaten listič namiguje z nekakimi zvezami »Jutra* z neko tujo vlado! To je infamija, ki jo je zmožen storiti samo kak »slovenski* hofrat, ki je Slovenec samo v toliko, kolikor mu to dovoljuje c. kr. vlada. Takim ljudem naše zaničevanje.
Lepo navado ima dr. Jerše v spovednici. Piše se nam: Katehet dr. Jerše izprašuje otroke pri spovedi poleg drugega tudi o imenu in priimku. Menda za to, da izprašuje potem otroke tudi o domačih razmerah, o starših i. dr. To izpraševanje pa ne spada v spovednico, in svetujemo zato prof. dr. Jeršetu, da to opusti, ker to ne spada v spovednico. — Oče nekega izprašanega otroka.
Za kruhom. V petek in soboto je prišlo v Ljubljano okolo 60 Macedoncev iskat dela v Gruberjevem prekopu.
Zasebno godbo so ustanovili Salezijanci. Godba na pihala broji zdaj okolo 20 gojencev iz zavoda, ki so dokaj dobro izurjeni. V četrtek so bili gojenci na Gorenjskem na izletu in godba ž njimi.
Konec letošnjega šolskega leta bo na mestnih ljudskih šolah v soboto 2. julija dopoldne, z mašo in razdelitvijo šolskih izpričeval.
Izlet političnega in izobraževalnega društva za dvorski okraj na Brdo pri Viču se je včeraj v vsakem oziru izvrstno obnesel. Udeležilo se ga je brez otrok čez 200 oseb. Mali in veliki otroci so našli
dovolj zabave, ker so jih razveseljevale iste igre. Mnogo tudi je prispevalo izborno svi-ranje tamburaškega zbora N. D. O. — Največ pa je pripomogla krasna narava izletniškega kraja, kjer se je vsakdo počutil srečnega in zadovoljnega. Vidimo, da „ Politično in izobraževalno društvo za dvorski okraj* vživa vsestranske simpatije in da je opravičena želja vseh izletnikov, da skoro priredi društvo enak izlet.
Našega potrpljenja je konec. Ker pretenj in groženj napram članom našega uredništva noče biti konca, ker se nam zdi, da imamo v javni oblasti premalo zaslombe, smo se odločili do radikalne samoobrambe za vse slučaje, kjer bo ista opravičena. To naj si dotični zapomnijo, pa tudi vsi tisti, ki našega odgovornega urednika na tak način »pozdravljajo", kakor ga je včeraj g. Sušin, poslovodja »Mlekarske zveze."
Polaganje železničnega tira med Vevčami In Zalogom se prične prihodnje dni in bo proga končana v par tednih.
Domobranska vojaška godba je včeraj zjutraj prvič nastopila javno. Igrala je pri vojaški maši v Sv. Petra cerkvi. Od vojašnice do cerkve je igrala lepo koračnico. Igrali so veliko boljše, kot oni 27. pešpolka, tako je vsaj javna sodba. Občinstvo je simpatično pozdravljalo to novo godbo.
Izredno krasna večerna zarja se je opazovala včerajšnji večer. Prizor je bil tako krasen, da takega že dolgo ni bilo opaziti. To se je dalo videti, popisati se pa ne da.
Izgubljena je bila v Ljubljani, na poti od glavne pošte po Dunajski in Marije Terezije cesti do državnega kolodvora zlata ženska remontoir-ura s kratko zlato verižico, na kateri je bil medaljon s sliko. Pošten najditelj se naproša, da prinese isto v uredništvo „Jutra“, kjer dobi primerno nagrado.
Malo več takta! Mestna policija ljubljanska je dobila nadzornika straže, ki se še ni vživel v svojo novo službo, ker sicer bi ne morali dobivati pritožb o njegovem malo prestrogem postopanju z občinstvom povodom včerajšnjega sokolskega sprevoda po mestu. Vemo, da je v takih slučajih težko vzdrževati red na ulicah, ali mislimo, da se z lepo besedo opravi več kot s preveliko strogostjo.
Ponočni koncerti na Bregu. Prejeli smo: Na obeh bregovih Ljubljance šentjakobskega okraja se vrše čudni ponočni koncerti. Na eni strani razni gramofoni razglašajo svojo dvomljivo slavo pozno v noč; na drugi strani — in to je na Bregu
  pa so razne stranke tako ljubeznjive,
da še ob 10. ponoči iztepajo preproge polne prahu kar tam ob žicah na izprehajališšu. Ker za te koncerte nima policija ne ušes, ne očes, občinstvo pa še manj primernega zmisla, se obračamo tem potom do dotičnih proizvajateljih takih koncertov samih, naj se nas usmilijo ter nam vbodoče privoščijo zaželjenega nočnega počitka. Več Antikon-certistov.
Ponesrečen kolesar. Mizarski vajenec Ivan Pugelj se je včeraj zjutraj v Streliški ulici pri strelišču zaletel s kolesom v po-koncu stoječi tram zidarskega odra. Vsled tega je tako nesrečno padel raz kolo, da si je izvil desno roko. Poškodovalo se mu je tudi kolo.
Vreme: Včeraj zanimiv »vremenski čudež", ki je prvi del naše prognoze zdatno ublažil. Ob eni uri zjutraj je nastopila savska megla tako nenavadno gosta, da se je še proti 9. dopoldne držala pogorja Gorenjske. Od 4. zjutraj je nadvladal mrzel severovzhodnik in to je bil glavni pogoj »vremenskemu čudežu". Ob 11. dopoldne je bila na jugozapadu večja nevihta, pa se je kmalu razletela, Ljubljani je prinesla le neznaten Skropilec. Morda se je nadaljevala v vzhodnih krajih, gotovo pa je, daje imela ljubljanska kotlina razmerno jako ugodno vreme popoldne. Zvečer pojav padavine od jugovzhoda Dolenjske; obiskalo pa je tudi Ljubljano (med 8. in 10. uro). — Danes- Izlije se precejšnji del včerajšnjega zaostanka s presledki; vreme bo »nagajalo". V slučaju pekočega solnca pride popoldne do krajevnih neviht, sicer mirna padavina. V daljnih krajih najbrže danes kritično vreme. Jutri: Ugodneje vreme le, če se danes pretežen del vlage mirno in izdatno izlije. Stalno ugodneje vreme najbrže še le od 16. naprej.
Toča. Prejšnjo soboto je med hudim grmenjem v Čemšeniku pri Zagorju ob Savi padala debela toča, ki je v tem kraju popolnoma uničila vse poljske pridelke. Toča je bila tako debela, da je lomila veje raz dreves. Skoda je velika. Svojo uničevalno pot je nadaljevala od tu dalje proti štajerski rneji. Preteklo soboto je pa uničevala poljske pridelke v Kotredežu in Bu-kovju. Tudi tu je uničila vse poljske pri-delke in naredila ogromno škodo.
Strela. Prejšnjo nedeljo je udarila strela v kozolec posestnika Tomelja v Trojanah. Isti kakor tudi svinjak in hlev so popolnoma pogoreli. V kozolcu sta ravno vedrila dva romarja od sv. Planine. Enemu izmed teh je strela odtrgala glavo, drugemu nogo. Zvedeli za nju so šele, ko sta v tre-notku, ko se je podrl kozolec, padla vsa ožgana z istim vred na tla. Minuli teden
je udarila strela v streho posestnika Kušarja v Potoški vasi pri Zagorju, ne da bi napravila kaj škode.
Poročajte o nevihtah, o toči in sploh vremenskih nezgodah točno, hitro in takoj s prvo pošto. Če je kaka večja nesreča, naj se nam to takoj brzojavi, sicer pa ekspresno poroča tako, da dobimo poročilo vsaj z zadnjim vlakom pred polnoči. Na to smo že enkrat opozarjali, pa kakor vidimo, ne z popolnoma zaželjenim uspehom. Ob zadnjih nevihtah 5. in 6. junija n. pr. dobimo šele sedaj poročila in to od takih krajev, ki imajo pošto in so prav blizu železnice.
V	teh kritičnih časih kakor smo sedaj in še bomo, se taki dogodki prehitro menjavajo, da bi se uredništvo moglo ozirati na poročila štiri ali celo več dni nazaj. Ne toliko v našem, ampak v vašem lastnem interesu je, da se j*posebno poročila glede nezgod čim preje mogoče objavijo. Dajte slovo tisti počasnosti, ki je bila doslej razvada pri slovenskem časopisju. Poglejte Nemce, kako hitri so s takimi poročili. Torej prosimo še enkrat: Poročajte hitro in točno!
Društvene vesti.
Občni zbor »Mladike". Žensko vzgo-jevalno in naobraževalno društvo »Mladika" ima svoj letošnji redni občni zbor v petek, dne 1. julija ob šestih popoldne v pritličju društvenega internata v Gosposki ulici štev. 8 s sledečim dnevnim redom: 1. Nagovor predsednice. 2. Letno poročilo tajnikovo. 3. Poročilo blagajničarke o računskem zaključku za tekoče in
0 proračunu za bodoče upravno leto. 4. Poročilo računskih preglednic. 5. Volitev računskih preglednic za bodoče upravno leto. 6. Samostojni predlogi, ki jih je vsaj 8 dni pred zborovanjem pismeno predložiti upravnemu odboru. 7. Slučajnosti. K prav mnogobrojni udeležbi vabi upravni odbor.
»Kamniška podružnica slov. plan. društva" priredi v nedeljo, dne 19. junija t. 1. izlet v Gornji Grad, h kateremu vabi vse gg. člane in prijatelje narave.
Posredovalnica za delo in službe „Narodne delavske organizacije!“ Sprejme se: 1 parketni preddelavec (takoj), 1 mizarski pomočnik, 2 krojaška pomočnika, 1 delavec k lesnim strojem, 1 delavec za težaška dela. — Službe iščejo: 1 železostrugar,
1 pisarniški pomočnik, 2 sluga. — Posredovalnica »Narodne delavske organizacije" se nahaja na Dunajski cesti nasproti glavne pošte. — Uradne ure od 5. do 8. ure zvečer. Zunanje mojstre in podjetnike prosimo da pridenejo za odgovor znamko. — Ker je posredovalnica »N. D. O." pričela sedaj redno poslovati in je zanimanje obojestransko splošno, ter je obenem za delavce brezplačno, upamo, da se je poslužujejo delavci ter tudi mojstri.
Izkaz posredovalnice slovenskega trgovskega društva »Merkur" v Ljubljani. Sprejmejo se: 2 knjigovodja, 4 kontoristi, 3 korespondenti, 2 poslovodja, 3 potniki,
1 skladiščnik, 6 pomočnikov mešane stroke,
2 pomočnika železninske stroke, 2 pomočnika manufakturne stroke, 4 pomočniki špecerijske stroke, 1 pomočnik galanterijske stroke, 5 blagajničark, 1 kontoristinja,
5	prodajalk, 12 učencev, 2 učenki. — Službe iščejo: 1 knjigovodja, 4 kontoristi, 3 korespondenti, 2 poslovodja, 2 potnika, 18 pomočnikov mešane stroke, 3 pomočniki železninske stroke, 7 pomočnikov manufakturne stroke, 8 pomočnikov špecerijske stroke, 4 pomočniki modne in galanterijske stroke, 4 kontoristinje, 5 blagajničark, 6 prodajalk, 4 učenci, 2 učenki. Posredovalnica posluje za delodajalce in člane društva popolnoma brezplačno, za druge pa proti mali odškodnini.
Za brate Srbe.
Blggajhiku ljubljanskega pomožnega odbora za ponesrečene brate Srbe po povodnji v Šumadiji, gosp. N. Novakoviču, so nadalje izročili: gg. R. S. 3 K, Fran Kalmus 10 K, Jaroslav Kalmus 1 K, Karol Kalmus 1 K, Ivan Mejač, trgovec 5 K, vi D * BiIina 1 K, Zv. Grobelnik trgovec 5 K, Viktor Rohrmann trgovec 5 K, Josipina Verčič, mlada narodnakinja, nabrala pri strankah ^ * ,£.ni jn Trnovski ulici K 1660, Fani Bra-. . K. d r. O t m a r Krajec, sanit. svetnik in mestni fizik 20 K, Fran Wisjan, izdelovalec vozov 5 K.
NžUnovejša telefonska in brzojavna poročila.
Cesar proti italijanski pravni fakulteti v Trstu.
Dunaj, 12. junija. Vaš poročevalec je poizvedel iz zanesljivega vira, da se je cesar izrekel proti ustanovitvi italijanske pravne fakultete v Trstu. Vsled tega se sme pričakovati, da bo tudi zbornica upoštevala ?e®*.rievo. željo in se gotovo izrekla proti italijanski pravni fukulteti s sedežem v trstu. Glede sedeža so sedaj najrazličnejši krajt v kombinaciji. Najbrže pa se bo ita-
lijansko fakultetno, odnosno vseučiliško vprašanje za sedaj odstavilo z dnevnega reda.
Hrvatski ban v kopališču.
Karlovi vari, 12. junija. Hrvatski ban Tomašič s soprogo je došel danes semkaj.
Ogrski domobranski minister na Dunaju.
Budimpešta, 12. junija. Domobranski minister Hoissy je odpotoval danes na Dunaj. Njegovo potovanje je v zvezi s predpripravami za letošnje velike cesarske manevre, ki se vrše tudi v Severni Ogrski.
Ogrski ministrski predsednik na svojem posestvu.
Budimpešta, 12. junija. Ministrski predsednik grof Khuen-Hederwary je odpotoval danes na svoje posestvo v Naštar v Slavoniji.
Samomor igralca.
Budimpešta, 12. junija. Znani igralec na karte Galffy se je danes ustrelil. Kakor znano, se je pred 10 leti poročil s hčerjo nekega milijonarja. Ker pa je nadaljeval igro in pri tej mnogo denarja zgubil, se je po dveh letih že ločila žena od njega. On pa je igranje nadaljeval in naprej zapravljal premoženje.
Angleška in kretsko vprašanje.
Koln, 12. junija. »Kolner Zeitung" se iz Londona poroča: Glede kretskega vprašanja prevladuje tukaj slabo mnenje. Nastalo je nekako sumljivo molčanje, ki ga prekinejo le semtertja posamezni napadi na Nemčijo v časopisju. Iz poročil poročevalcev teh listov, se da posneti, kakor da bi stala Nemčija za težkočami, na katere je naletela angleška politika celo v ozkem krogu sig-natarnih velesil. Da se stvari v tem krogu ne odigravajo prav gladko, se da posneti med drugim tudi iz neke brzojavke pariškega poročevalca »Standartu". Ta poroča o nekem Francozu, »ki sedaj sicer ni uradno navzoč, pač pa o mnenju v uradnih krogih dobro poučen". Signatarne velesile postopajo sicer sporazumno, vendar pa v nazi-ranjih ni sporazumljenja. Ako koraka Francija skupno z Anglijo, se to godi le radi tega, ker se noče dati nasprotnikom tro-zvezne entente nobenega povoda za izjavo, da vladajo nasprotstva. Nadalje se osvetljuje brezsmotrno angleško stremljenje, ki hoče plavati med Grško in Turško v resnici pa Grško podpirati. Opozarja se tudi na nevarnosti te negotovosti, ki postane lahko skrajno nevarna v juliju, ko se snide grška) narodna skupščina.
Posledice umora urednika Ahmeda Sanina.
Carigrad, 12. junija. V koridorjih posianske zbornice se najživahneje razpravlja o umoru urednika Ahmeda Sanina. Poslanec Riza-bej, ki je svoj čas vodil turški izlet v Avstrijo in ki je izstopil iz mlado-turškega komiteja, je radi tega umora odložil mandat.
Dvignjenje podmorskega čolna „Pluviose."
Calais, 12. junija. Danes popoldne ob 2. uri so dvignili potopljeni podmorski čoln »Pluviose." Obrazi potopljenih mornarjev so zelo napihnjeni, ker so trupla bila tako dolgo v vodi. Ob 10. uri je nastala klima in zato se je moralo z reševalnimi deli prekiniti. Z rešilno akcijo se nadaljuje jutri od 9. ure zjutraj naprej.
Protigrški bojkot.
Carigrad, 12. junija. Grški poslanik Gryparis je posredoval pri velikem vezirju Haki-paši radi protigrškega bojkotnega gibanja. Veliki vezir mu je odvrnil, da vlada ne more nastopiti proti pojavom med narodom, dokler se ti vrše mirno. Ako bi se izvršile kake nerednosti, bo že potrebno ukrenil. Poslanik Gryparis je naprosil nekatere druge poslanike za posredovanje v tej zadevi in so mu ti obljubili, podpirati ga v njegovih stremljenjih.
Carigrad, 12. junija. Iz Smirne se poroča: Oblasti so včeraj dovolile, da smejo iz grških ladij izložiti blago moštvo teh ladij in krščanski delavci. Skupina mohame-dancev iz Krete je hotela izkladanje s silo preprečiti. Dragoman grškega konsulata je moral oddati v zrak tri strele iz revolverja. Posredovala je policija in razgnala Krečane. Še-le nato se je moglo izkladanje iz parnikov nadaljevati.
Carigrad, 12. junija. Kakor se poroča iz Smirne, je oblastvo one, ki so hoteli preprečiti izkladanje grških trgovskih ladij, zelo strogo kaznovalo.
Vseslovanski kongres v Sofiji.
Petrograd, 12. junija. Društvo »Sla-vanskaja Vzajemnost" je volilo 9. t. m. odposlance za vseslovanski kongres v Sofiji. Izvoljeni so Komjakov, Mihajlo Stahovič in Ott. Udeležba ruskih zastopnikov na grun-waldski slavnosti v Krakovi je odvisna od tega, ali se dopošlje semkaj vabilo. Dosedaj še ni došlo nikako vabilo. Sklenilo se je dalje, odposlati zastopstvo k grunwaldski slavnosti v Smolensku.
K potovanju turškega prestolonaslednika.
Bel grad, 12. junija. Turški prestolonaslednik Jusuf Izedin se je pri svojem odhodu iz Belgrada poslovil od kralja Petra sledeče: »Srečnega se počutim, ker sem imel priložnost, Vašemu Veličanstvu vrniti obisk. Ravno tako me pa veseli, da tudi jaz podkrepim sedanje prijateljske o d-nošaje med Srbijo in Turčijo. Globoko ginjen sem nad presrčnim in po vsem prijaznim sprejemom, ki mi ga je izkazalo meščanstvo srbske prestolice." Govoril je v turškem jeziku. Od prestolonaslednika Aleksandra pa se je poslovil z besedami: »Veseli me, da sem se seznanil z Vašo kraljevo Visokostjo. Upam, da Vam v kratkem lahko kličem v Carigradu »Dobro došli!" Nasproti ministrom se je izrazil turški prestolonaslednik, da je njegova najpresrčnejša želja, ako se srbski narod srečno in mogočno razvije.
Sofija, 12. junija. Turški prestolonaslednik je došel z orient-ekspresnim vlakom včeraj dopoldne semkaj. Na kolodvoru ga je pozdravil kralj Ferdinand. Po predstavitvi obojestranskega spremstva so se odpeljali iz kolodvora v kraljevo palačo. V prvem vozu so se peljali prestolonaslednik Jusuf Izedin, kralj Ferdinand in turški poslanik Mustafa Asimbeg. Ob cestah, po katerih so se peljali, je tvorilo občinstvo gost špalir in prestolonaslednika pozdravljajo. Mesto 'je v zastavah. Razobešene so bulgarske in turške zastave. Na trgu pred kraljevim dvorcem so pričakovali častniki garnizije turškega prestolonaslednika. Ko sta Jusuf Izedin in kralj Ferdinand vstopila v dvorec, sta defilirala gardni švadron in [častna stotnija.
Amerikanskl dvoboj.
Szegedin, 12. junija. Državno pravd-ništvo je uvedlo proti bivšemu honvedskemu poročniku Todu po § 283 ogr. kaz. zak. preiskavo radi amerikanskega dvoboja. Dejanski položaj je sledeči: Pred dvema leti je prišlo med takratnim honvedskim poročnikom in nekim Siledyjem radi nekega dekleta do spopada in sta se tekmovalca odločila za amerikanski dvoboj. Črno krogljo je potegnil Siledy, ki pa ni čakal eno leto, temveč si že en mesec na to pognal krogljo v glavo. O dvoboju se je zvedelo po prizadetem dekletu.
Poziv!
V .Rdečem Praporju" št. 57. z dne 14. maja t. 1 in nekoliko dni kasneje v .Napreju" nas je zagorski dopisun na jako nesramen način opsoval in obdolžil, da smo mi podpisani 1. majnika t. 1. raztrgali socialno - demokratično zastavo. Ker pa je to sama podla laž, poživljamo oba lista, da te nesramne obdolžitve tekom 8 dni prekličeta, ker drugače bodeta imela priložnost pred sodiščem nastopiti dokaz resnice.
Zagorje ob Savi, dne 9. junija 1910.
Josip in Miha Zorko, Dragotin Prosenc, Rupert Schaffner.
Kdor hoče dobiti v Trstu številko »Jutra", v kateri je pričel izhajati roman „Otrocl papeža", naj se zglasi v gostilni pri Francu, Via Geppa, tam se jo dobi na razpolago.
zmožno slovenske in nemške stenografije in
pisarja
sprejmem v svojo pisarno. Za mesto pisarja imajo vseučiliščniki in abiturjenti prednost.
Dr. I. Pirc,
odvetnik v Ljubljani.
Edini
zasebni slovenski zavod te vrste je
I. slov. zasebni trgovski tečaj
v Ljubljani,
Turjaški trg štev. 4.
Iz letošnjega letnika je prostih še samo 10 zelo spretnih gojenk.
Radi odpotovanja se poceni proda
dobro ohranjeno
Slovenci! Spominjajte se prekoristne družbe sv. Cirila in Metoda!
lastnik reklamnegain pl a*
katerskega podjetja.
Snaženje stanovanj in okenj.
Izvršuje vse v to stroko spadajoče dela in po točno zmernih cenah.
T\rh A '»n 4	V torek, dne 14. t. m. dopoldne ob 9. uri pridejo pri c. kr. de-
OrC A/K A	že'nem sodišču v Ljubljani v sobi št. 123 potom javne dražbe na
* prodaj v konkurzno maso Ivana Miklauca, trgovca v Ljubljani
spadajoče terjatve v skupnem znesku 3072 K 63 h.
Ker je precejšnji del teh terjatev izterljiv se kupaželjni vabijo k obilni udeležbi. Natančnejša pojasnila daje upravitelj konkurzne mase
DR. ANTON ŠVIGELJ, odvetnik v Ljubljani.
Soteska št. 4. I. nadstropje,
poldolga preveza 7 K, dolga preveza 5 K, kratka preveza 9 K, kratka preveza — večja 12 K, nežnosvetle (blond) in sive 20 °/o dražje priporoča
S. STRMOLI, brivec in lasničar
Ljubljana, Pod Trančo št. 1. (zraven čevljarskega mostu.)
Izdeluje vsa lasničarska dela solidno in okusno. Cena za delo kite 3 K. Kupuje zmedene in rezane ženske lase po najvišjlh cenah.
trgovec s pohištvom Lj ubij ana
Sv. Petra c. 19
izdeluje in popravlja raznovrstno
pohištvo
p o 11 a j 11 i žj i li o e n a li
Več predmetov ženske konfekcije, obleke za gospode ter slamnike in ===== panama klobuke -
60°|o ceneje v „Angleškem skladišču oblek“
O. Bernatovič
v Ljubljani, na Mestnem trgu št. 5
— Modul 1910. — Edino zastopstvo znamke
SANITAS
Kinta
je v teku in trpežnosti nedosežno kolo sedajnosti.
Zaloga Puch-koles.
Sprejema kolesa v popravo, emajliranje in poniklanje ter izposojevanje koles.
-	Točna, solidna in cena izvršitev. -
K. ČAMERNIK, Ljubljana
Dunajska cesta štev. 9.
. . . . Cer,HI nu Jcljn br<>*plučno. . . . .
Ljubljana, Florijanska ulica 33
razkuževalno pleskanje za stranišča, pisoarje itd. itd. — Posebne važnosti za šole, urade, bolnice, kavarne, restavracije, javne in privatne pisoarje v zaprtih oddelkih in na vrtovih. — Higijensko „Urinovo olje“ je najcenejšo sredstvo za razkuževalno pleskanje, ki preprečuje vsak duh v straniščih in pisoarjih. — Pošilja se v vsaki množini. Prazna zaračunjena posoda se v teku 30 dni, franko poslana, nazaj vzame. — Samoprodaja: Avgust Pust, Ljubljana, Poljanska cesta 7.
Najboljša pristna dolenjska, istrska in štajerska vina ter vedno sveže pivo.
Dobra domača kuhinja. — Točna postrežba. i3_2	Zmerne	cene.
Za obilni obisk se priporoča
Rudolf in Minka Kovač.
Gostilna
DACHSU
TEODOR KORE
poprej HENRIK KORN
pokrivalec streh in klepar, vpeljalec strelovodov ter inštalater vodovodov
LJUBLJANA, Slomškove ul. 3 in 10
Podružuicii: Sturi trir ‘J.
Priporoča se p. n. občinstvu za izvrševanje vsakršnih kle-parskih del ter pokrivanje streh '	J'1	,	z angleškim, francoskim in tu-
!f	zemskim	škriljem, z
ssbest-cementnim škriljem ij 4 (Kteruit) patent Hatschek,
g
z izbočeno in ploščnato opeko, , lekno - cementno in strešno opeko.
Vsa stavbinska in galanterijska,
f kleparska dela v priznano solidni izvršitvi.
Poprave točno in ceno.
Proračuni biezplačno in poštnine prosto.
Ljubljana, Turjaški trg štev. 7
za spalne in jedilne sobe, salone in gosposke sobe. Preproge, zastorji, modroci na vzmeti, žimnati modroci, otroški vozički itd.	52_2
Nujnižje cene.	Najsolidnejše	blago.
IVAN BAJŽELJ
Ljubljana, Marije Terezije cesta U, (Kolizej)
priporoča cenjenim gostilničarjem najboljšo vrsto • Gramofon-automatov«, kateri se po gostilnah jako dobro izplačujejo. Cene so glede na kakovost automatov jako nizke Plošče vsakovrstne na izbero.
Postrežba točna.	Ceniki	na	zahtevo	franko
Specijalist za inštalacijo hišnih telegrafov, telefonov, strelovodov in napeljave Električne luči, zdravniških aparatov in dentistiških motorjev za :	zobozdravnike.	:
Ljubljana, Rožna ulica št. 39
Delniška glavnica;
K 3,000.000.
301—46
Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu in Sarajevu, i::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::: Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistili 4’
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
U	Stritarjeva,	ulica	štev.	12.
Rezervni fond: K 400.000.