j]Novice izhajajo v Ljubljani | vsak teden dvakrat, nam- l rec v sredo in saboto. ober ■i narodskih v f reci Odgovorni vrednik Dr* Janez BKeIuei§ Veljajo za celo leto po posti ^Ufl. a* i». 5 scer 3 fl., za pol leta)r 2Í1. po pošti, scer 1 fl. 30 kr. j li-------- ť '1 \ čaj XL saboto 5. februaria 1853. Lisí 11 Gospodarske řečí (Salo ali prešičjo mast , kadar govejo živino napenja), hvalijo angleški živinozdravniki. V bo kal vrele vode se dene 1 funt gorkiga sala; ko se je se mora gledati, da roba iz litiga železa, která pri stavitvi se porabiti imá, iz svetlosiviga železa te baže je izdeJana, ker ćernosivo lito železoza voda shladila, se vse skup vlije živini noter; en pomagač derží glavo in vrat živine kviško 5 drugi pa pritiska na levo stran vampa, kjer je nar bolj napét, da se zacnè živini rigati; o 20minutahso ve čidel vsi vetrovi iz vampa pregnani in živina ni več napeta. Piče (futra) se ji pa več ur potem ne smé dati. ur pozneje kakor v kositarjevih ali lončenih; tudi se v njih smetana bolje loči, in potem takim se to ne veljá. Kovano ali železo u palicah (Stabeisen) mora da je dobro, se sem ter tje kriviti ali šibiti dati; se mora merzlo valjati, sukati in u svilo se vleči dati brez da bi počilo. Dobro lito železo ne smé luknjasto biti njegova mora biti gladka in ojstra. ? (Mléko v latvicah iz cinka) se skisa plena ko vano železo mora biti vlačivo, nà poveršini brez poklín Dobro 5 plena pa mora vun moleče nitke ali žilice imeti. Ker ima železo tako imenitne lastnosti da je po njih pridobi vec sirov i ga masla (putra). To natanjko skusiti, si je dal nek gospodar 3 latvice škim ne le cele ladje gibčno, vlačivo in terdo, se za stavitve čedalje bolj upotrebuje. Tako je sploh znano, da na Angle pa iz kositarja napraviti, ktere je ob , temoč tudi hiše, hrameitd. iz go liga železa napravljajo; in ce tudi drugod iz cinka enim z ravno tištim mlekam napolnil; v 45 urahse še ne grejo tako dalječ, se vunder več hišnih ob je vsedlo mléko v kositarjevih posodah in iz po- stojnih delov, ki so poprej se iz lesa izdelovali snete smetane se je namedlo 1165 delov siroviga zdaj skorej sploh iz litiga ali kovaniga železa na j smetano v cinknih latvicah so zamogli še pravlja. masla le 5 ur pozneje posneti in namedlo se je iz nje Í630 delov siroviga masla, ki je tudi boljiga okusa bilo. 2. Baker. (Pepél od premoga Steinkohlen Baker ali kotlovina se rabi pri stavbah po je %a sebno ko terpezno gradivo za pokrivanje. Ta in močna, terse dá sila raz senožeti ali travnike tako dober), da je podruž- kovina je zlo vlečljiva nica Celjska glavni odbor Štaj. kmetijske družbe tegniti; torej se zamore tem bolj upotrebiti, ker dan naprosila: naj bi se on obernil na oskerbništvoc.k. današnji bakarnice prevelike strešne ploše napra železnice, da bi se kmetovavcem prepustilo ta pepćl po dostojni ceni, namest ž njim staro strugo Vo glajne zasipati. ^ / viti znajo Bakrene plose za pokrivanje morajo nar štirjaška čevlja imeti. Tudi žlebi morajo op ra v e boljsi mast za usnjino koćij, konjske y je tista, kakoršno rabijo Anglezi, ki jo takole napravijo: en bokal mleka se pristavi manj iz bakra narejeni biti, ćeravno streha je s streš niki krita. Bakrovina mora tako visoko u podstrehje seči, kolikor imá žleb vode zaderžati: drugači bi ognju, da zavre , lahko po tem se dene lote dobriga ter raztopljiviga mjila(žajfe) v mleko, se prav dobro pomesa in pokuhati pusti; po tem se primesa tudi 4 lete čistiga ne žarkoviga lanéniga olja in vse skup se mora dobro pretresti, da se do do briga pomeša. Taka mast ni draga, usnje pa, ktero se ž njo maže, ostane vedno volno in mehko, in se ne razpoka. Tudi deževnica lahko med krov in žleb se stékala vlažnost u zidovje zavlekla. / 3. Svinec, Svinec se ne upotrebuje za pokrivanje za obloge oknjenih šip se je boljši napravi vmak niti moral. 4. Cink. Ob novejši dôbi so začeli pri stavbah se cinka Kazne kovine kot gradivo posluževati. Cink, sivkljato bela i kositarju po 1. Železo. Sploh je znano, da se za stavitev prebivališ mnogo mnogo železja upotrebuje. Železo je nar važniši kovina pri zidarii. Z obziram na pridobitev je železo dvojne baže: lito in kovano železo. Pervo se rabi bolj za no siti ali podpirati, poslednje za obesiti težo. dobna njega ploše roke. kovina, je precej terd. Napravijo se iz ? čevlja dolge, poldrugi čevelj v. si Teška je ena ploša blizo 3 Y 2 funta. Rabijo se za pokrivanje pohištev, ker so sila terpežne. Omeniti se pa mora, da deževnica, ki od cin koviga krova doli steče, se ne more tako porabiti, kakor doževnica, ki od drugih krovov doliprihaja. o. Medenina. Po barvi tako imenovano svetlosivo lito že- Med ali medenina (Messing) vremenu malo lezo je nar bolji, ker je vlečljivo in gibčno. Torej zoperstaja. Rabi se tedaj le znotraj pohištev, kjer JL 42 posebno za kljupe in okove vrat in okinj služi. Go- kuhati, ampak vjemijejo tako studenčníco narpoprej v spodar stori prav, če sam ne nakupi sirove mede- ponikve, da izpuhti večidel vode. Je to storjeno, imajo nine, ampak nje oskerbitev dotičnim rokodelcam še druse priprave, da locijo mavc iu druge rudotne, in pripusti. Potovanje po okrajnah natoroznanstva Kemija in kuhinska sol. (Dalje.) 8 kuho potem napravijo čisto sol. (Konec sledí.) Nova naprava cesarskih vradnij v našem cesarstvu Spremimo rudokopa naravnost v jamo, kjer kam ni to sol sko sol 'i» f ali kakor v nekterih krajih pravijo — oger v velícih , skor skoz vidljivih kobrah (Wiir ein), zdaj belih zdaj krasno modrih, čisto ali z mavcom anhidritom in glinom zmešano na dan spravlja. Nar veči solína je v Galicii pod Tatranskimi go ram i poleg Viličke in Bohnie; 100 milj dolga, 20 milj široka, 1200 čevljev globoka. Ena sama jama Mihalovičeva, je imela takošno bogastvo soli, da so y v 44 let v nji sol kopali; cela solína v Vi lički pa, kteri bi člověk, če bi hotel vse jame in predehe preho-diti , za 86 nemških milj pota imel, dá 800—900 Iju-dćm opraviti, kteri na leto blezo en milion centov kam-nite solí na dan spravijo. V ti solini se vidijo jame, enake vel ičim dvoranam, ki so deloma s solnimi skrili (Dalje.) Nar nižji cesarska oblastnija po deželi za politične in sodniške opravilstva je o kraj na ali kautonska vra dni ja (Bezirksamt). Nji so izročene vse oskerb-stvine in sodniške opravila, ktere nišo določno drugim oblastim izročene. Tista oblast, ki jo sedaj imajo okrajne ali kantonske poglavarstva (Bezirkshauptmannschafcenj, bojo imele prihodnjič za svojo okrajno ali kanton ( Be-zirk) tudi prihodnje okrajne ali kantonske vradnije; zra- ven te pa so jim v pervi stopnji se tudi izročene s o d n i s k e opravila, tako da bo prihodnjič, kakor je na Krajnskem pred 1848. letom bilo, tako rekoč v en i kaocelii na deželi se vse opravilo, kar v politično in sodniško oblast perve stopnje sega. V ze podzidane in z oltarji in štatvami okinčane. V drugi polovici 13. stoletja so V ze tù sol kopali in v se žena dan današnji ljudstvo pripoveduje, da je pobožna kralja Boleslava V. s svojo gorečo molitvijo v Visji vradnik okrajne oblasti se imenuje o kraj ni predstojnik (Bezirksvorsteher), kteri ima svoje adjunkte, aktuare, kance li s te m služabnike; za denarne in računske opravila je pri davkovski vradnii letu 1252 najdbo te velicanske soline pri Boga sprosila. Da se jim je pa že takrat dozdevala dotika in zveza mnozih soliu pod Tatranskimi gorami, poterdi pravlica ki se še dandanašnji z uno pripoveduje, da je nam reč perstan , ki ga je kraljica na denec nite soli. postavljen eri V dav kar (Steuereinnehmer) in en kon Ogerskem v solui stu vergla , v Bohnii najden bil v nekem kosu kam Kopljejo pa sol v Galicianskih solínah ali s pikami, ali jo lomijo kakor kamnje s smodnikom. Razposiljajo jo v dolzih kroglih kosih, 3 do 5 centov teških, kteri tro 1 nik. Ce okrajni predstojnik nima potrebnih lastnost za sodnika v sodniških rečéh, opravlja za to določeni adjunkt samostojno iu odgovorljivo sodniške opravila. Opravilstvo okrajne vradnije je obširno ; nji je neposredno izročena skerb za spolnovanje postav, za ohra-njenje varnosti, javnega reda in pokoja, za pospešenja občinskega blagostanja ; ona skerbí za razglasovanje po- stav v dotični okrajni; nji so izročene v pervi stopnji zadeve kmetijstva (kmetijstvo , šumarstvo ali gojzdstvo, lov in ribstvo) , po tem skerb za ceste in mostove ; po se balvane imenujejo, ali v manjših stirivoglatnih pio- zaslišanji županov podeluje kupčijne in rokodelske pra- šah po centu ali 2 centa teških ; drobnejši sol iz Bohnie více v pervi stopnji, ako podelitev ne spada višji oblasti pa v sodcih, 2XL do 5 centov teških, po svetu gre y Ravno tako kopljejo karnnito soljo v Kar do ni v Katalouii, kjer je solína pod milém nebom in kjer sol kopljejo ravno tako kakor kamnje lomijo v kamnaricah. ravno tako podeluje po zaslišanju županov ženitne do voljenja; o konskripcijah in rekrutiranju ima po posta-vah govoriti, ravno tako pri vkvartiranju vojakov in pri nji je izročeno spolnovanje visjih uka- vojaški pripregi, Enako ravnajo v Liver polu, v Santa Fe de zov prj kugah človeških in živinskih in čujstvo nad zdrav niki v javno službo poklicanih, bolnišnic, porodnišuic. ktere so v okrajni njeni ; ona čuje nad po Bogata pole cr © Meksikanske^a zotóka in v Ker manu v Perzii, kjer iz kamnite solí cele hiše zidaj o. j Drugači pa se dobiva kamnita . v -------J " nortsnic nu., ivwi v ow » wmujui «jvm , vru u vujv/ u«u pu sol v gorah, kjer selstvorn , nad nápravami zoper ogiuj in nad javnimi stav itd. se najde v manjsih kepah zmesana z glinom in mavceni (gipsom) , kakor v velicih Solnograških solínah v Hal lein-u in Berchtesgadnu, v Hallstadt-u in Ause-u na Solinskem (Salzkammergut), in v Hall-u na Tirolih. Tu- kaj kuhaj o sol, da čisto sol ločijo od druge nice. Tudi te soline so bogate, tako, da iz Halleinskih m Berchtesgadniskih na to vizo vsako leto blizo 600.000 centov soli pridelajo. Na svetu pa se najdejo tudi studenci, kterih bami ali zidarijami ; v nje oblast spada teržua in obertnij-ska policija; ona določi tarifo za meso, kruh itd.; ker so ji župani podložni, čuje nad njimi, jih podpira in podučuje, pa razsojuje tudi v pervi stopnji vse pritožbe primesa- zoper naprave in ukaze županijske ; ona čuje v imenu deržave nad milođarnimi, duhovskimi in posvetnimi na- v v Se šolskih zadevah je ona čuvajnica v imenu več druzih opravil je nji izročenih , kakor voda je nasitena kuhinske soli. Dolgo se ni vedilo, od kod taka slana voda pride, dokler se ni přiměřilo, da so zadeli pod zemljo na velike zaklade kamnite soli, skozi ktere studenci tekó in se medpotoma napijejo soli, s ktero navdani po tem na dan pridejo, Nekteri taki studenci so močno nasiteni soli; na primer ima Luneburški stu- denec v 100 delih vode 25 delov soli. Reichenhallski 23 pravami ; deržave. ji gré tudi v sodniških, davkovski h in denarnih reèéh vsled cesarskega ukaza odmerjena oblast. (Konec sledi.) j > Národopisní in jezikoslovni poraenki začetku imen „ Ljubljana (Konec.) u i „Laibach Schônebeckerski 13. Drugi studenci pa imajo tako malo Kadar kako povestnisko resnico terdimo, moramo solnih delov v sebi, da se ne plača njih vode naravnost iz tistih časov, od kterih je govorjenje, za ujo priče Da je slovensko imé»ogerska sol« za nemško »S tein-salz« deloma pravo iraé, se bojo častiti bravci, přebravši ti sostavek, sami prepričali glede na velicanske Tatranské gore na Ogerskem. * ■ U v i u V I »I VMOU' , V« »"V.I.. jv . VIjVI.jV , — J ^ I----- imeti. Torej bo vsak spoznal , da je treba povestniska spričevanja zgodb v starinik (arhiv) zbirati. ]N djati se je, da bode v tem, kar je popolnama spr čano , kot povestuiška resnica stalo, i da bodo mnenj za mnenja veljala resnice ne kalijo. Pisatelji grešćino sega, tako i se bolj stara slovanska povest zgodb, kterih oni sami niso priča bili, i ktere so se nica v starorimsko i greško povestnico i v mitolosrij pred njih časi godile, nam smejo li toliko verjetni biti, Možjé i ki so sicer visoko učeni i tudi resnicoljubi so kolikor so viri ali priče (Quellen) verjetni, iz kterih vendar le v marsikteri reci kot zaba pri lešnjiku, ker jim so jemali. Zato menim, da preveč rečejo, za Lin- slovanscine i slovanské povestnice kot ključa do resnice h a rt om terdijo, da so ptuji gospodovavci na Krajnskem manjka. Slovanska ali tudi li slovenska povestnica ima slovenska zemljopisna imena zavergli. Li to je verjetno y teško i o b pa menitno nalogo. da so semtertje kako imé po svoje prenaredili. To po émo, da je se celô pri pričah zgodeb To pa tudi lahko večkrat pristra- nost paziti. To nam vsakdanje skušnje poterdij V „Mittheilungen des hist. Vereines fur Krain im November 1852" se gospodu B. očita, da se z orožjem terjuje pri nas skušnja se dandanašnji ; kaj tacega sicer pri premagavcih po sveti poterjeno najdemo. Ob tej priiožnosti mi S v ear o va opazka v „Ogleda ii Iliriuma" na misel pride, da so Neslovani slovansko mnenj bojuje. Ali se njegova gg. nasprotnika dru povestnico pozdněji čase zlo popačili, pa ne li slovan- gače bojujeta? Po kteri pravici pa je za nemško speljanj« sko, ampak tudi svojo, kar je je s slovenskoj v zvezi, imena „Laibach" bolj pripuščeno se mnenj poslužiti 8iOVensko? godovinskim dokazom, ki se v „Mitthei j ker niso Slovanov ne po jeziku ne po ěegah itd. poznali, kot pa za Torej so pervi viri povestnice včasih veliko umevniši kot H z • • pozneje pisanje. S tem pa nikakor nočem reci, da bi bili li Slovaui v stanu resnično povestnico pisati, ampak da povestnice lungen" najdejo dol zato A V . je reci 5 i da ž njimi ker bi se bilo da so kratki, pa vender pre- a. Predolgi so celô nič ni skazaueg pri enej meri s temi malimi be-kacega naroda ni v stanu iz starih pišate ljev prav sedarni takole lahko povedalo : „povestnica, kakor je do znana, o Ljubljan- eostaviti, kdor ni sicer s tem narodom znan. Ko bi bili zdaj spisana, i kolikor je o Siovencih na primer, S lov ani s segami i z jezikom Nemcov po skem městu molči od Atila do Karla Velice polnoma neznani nemško povestnico spisovali, se vé, ramo pa da bi bili marsikaj t p i sa t e I j e prebirati oa t y tarih zato list i zgrešili ali pomešali ? kar so Nemci P pregledovati, starih spo mink preiskovati bolje razločili. Slovani bodo torej 8 svojo i svojih so- da bodemo kaj vec i bolj za gotovo vedili, kako je tište sedov povestnico v mnozih reče'h razjasnili, i popravili, case na Slovenskem, zlasti na Krajnskem, bilo, kako je Torej ne gré, da bi slovanski povestničar iz ptujih bilo z Ljublj i druzimi krajnskimi mesti jezikov povestniške sostavke, vzete iz starših pisateljev 5 Resnica kralj Nihče nam ne smé za zlo vzeti naravnost v svoj jezik potolmačil ampak s slova nskim ce po povest • V v i nje spominkih resnice iscemo y y očesom gré pervih povestniških virov i poznejših ali če v pomanjkanji dog spiskov pregledovati, i od svoje strani razjasnovati rj e tna m 'i* nj zacasno povémo. Ce bi pa domaća mnenja, ki so pomote popravljati, za kar bodo tudi resnicoljubni ptujci verjetnisa memo ptujih, odrivali, i namest njih ptuja sta hvaležni. vili kterim se koj očitno bere, da niso res, bi bilo čudo y povestnici po k pisani bere i primer, če bi pri svojih rojacih v obziru resničnosti i domoljubj da so bili Got je i Getje vsi eno ljudstvo. Li Slovan ne ubljevali zaupanja , pa tud ljubnim i nepri je v stanu spoznati, da so Getje (kterih imé je od ger- stranskim ptujcom bi se tako ne přikupovali. Jaz 8 svo škega yrjrrjg y kar 5? kmete" pomeni) Slo Ra v jimi mnenji ne želim ravno ustrezati ne domaćim ne ptuj povestnici se bere dalje, da Sámo je bil Frank, com, pa tudi taki kar Slovani ne moremo poterditi. Ce so Frank odkritoserčuo kogar ne žaliti, resnice želim ki ni mojih misel y le bij Si zidali (?) so utegnili taki Franki biti, kot je bil Ker sim pa zmotam podveržen, kar tudi tisti, ki šolah učili (ali se V starem zemljopisu, ki smo se ga nekdaj v so o imenih „Ljubljana u i n Laibach" itd. dru