Leto I. Ljubljana, soboto 28. junija 1919. Štev. 136. —— :■ ..i, i .'ii n 1 " i Cene po pošti s za celo leto K 40*— za polleta . K 20*—s za četrt leto K lO'——j za 1 mesec K 3'5Tempsa< poroča, da so se bo« vražnosti na Slovaškem ob določeni uri končale, da bo pa ogrske čete še niso umaknile, asprotno se čuje o velikem premikanju ogrskih Čet in ee je bati novega ogrskega izdajstva. Prestolonaslednik v Ljub? liani. • > c ' .~j~4., . m Belgrad, 28. junija. (Izvirno.) Priimek' nje dni bo odpotoval regent prestolonasled*: nik Aleksander na uradne posete pokrajin-* ekih vlad v Zagrebu in Ljubljani ler bo qW tej priliki izvršil tudi pregled čet. c: Dr. Korošec nadomestuje ministrskega predsednika. mBelgrad, naše mirovne vprašanj vojne z ministrskim tičem na čelu, nadomestoval Korošec. 28. junija. (Izvirno). Na poz!y delegacije odide radi raznibi odškodnine nekoliko ministre^ predsednikom Stojanom Pro-ki ga bo za njegove odsotnosti ministrski podpredsednik dr# Seja ministskega sveta,' m Belgrad, 28. junija. (Izvirno.) Ministri, sld svet je imel včeraj zvečer plenarno sejo,' na kateri Be Je razpravljalo o vprašanjih nQ» tranje in zunanje politike naše države. v. Ministrska kriza. 1 ' /s \ , ■ . . 0 m Zagreb, 28. junija. (Izvirno.) >Obzor< javlja iz Belgradat Vsled odhoda nekateriH ministrov v Pariz je odgodena ministrska kriza, ki je postala v zadnjem času aktualna j; vsled nesoglasij med posameznimi ministri«! Kakor doznavamo iz poučenega vira, bodoči] vojni minister ne bo več general, amp<fj politik. 'jf Finančno upravno sodišče) v Zagrebu. f m Belgrad, 28. junija. (Izvirno.) Podpisa? na je naredba o začasni ustanovitvi in orga-i nizaciji finančnega upravnega sodišča za Hrv vatsko, Slavonijo, Medjimurje in Reko s s dežem v Zagrebu. 1. •g .* . - f Železničarsko zborovanje, v Sarajevu. ^ ~ m Sarajevo, 28. junija. (Izvirno.) Dele-;j gati železničarjev iz Belgrada, Ljubljane itf Zagreba bodo imeli dne 6. julija t. 1. sesta*' nek v Sarajevu, a 7. julija se bo vršil koni greš, na katerem bodo razpravljali o zakoni skem načrtu glede ureditve železniških ra^ Stran 2. ;ner in o spomenici, ki se je svoj čas poslala * Belgrad. Poslanik Pogačnik v Belgradu. m Belgrad, 28. junija. (Izvirno.) Včeraj j&opoldne je došei v Belgrad naš duuajaki poslanik Josip Pogačnik. Tekom popoldneva je konferiral z min. predsednikom Stojanom Protlčem, popoldne pa je bU sprejet v posebni avdijenci pri regentu. Vidov dan v Zagrebu. te ? \ ' m Zagreb, 28. junija. (Izvirno). Danes dopoldne se je proslavil Vidov dan na svečan jaačin. Vse zagrebške ulice so okrašene s Brfiskimi, hrvatskimi in slovenskimi zastavami. Na Jelačičevem trgu Je bila slovesna pravoslavna mala, nakar je: svečanoslni sprehod krenil na gledališki trg, kjer sta govorila Jban Palečeki in general Boža Jankovič. Slovesnosti so še udeležili vsi zastopniki vojnih In ciyilnih oblasti ter ogromna množica. Pomiloščenje. I a '.m Belgrad, 28. junija- (Izvirno.) Podpisan je ukaz o pomiloščenju vseh vojnih in civilnih kaznjencev, ki bo bili obsojeni do t-leta zapora brez izgube časti in čina. Ukaz o objavljen danes. ' V •.* ' '.... Zakon o emisijski banki, riiftelgrad, 28. junija. (Izvirno.) Zakon o femisijslci banki, ki ga je potrdil ministrski isvef, bo predložen prihodnji teden narodnemu predstavništvu. ;c!:'z:'•. C r. . . '' Izvoz iz Avstrije v Jugoslavijo. . LDU Ranaj, 27. junija. (CTU). V inte-avstrijskih državljanov, ki so v Jugoslaviji nakupili blaga in ga tudi plačali, pa ga psfradi izvozne zapore ne morejo več prejeti, namerava avstrijski » Warenverkehrebureauc omogočiti kupcem, da spravijo blago v Av-strijo. To se bo doseglo s tem, da se bo dovolil tudi v Jugoslavijo izvoz že plačanega blaga iz Avstrije. r Nemško divjaštvo. LDU Pliberk, 28. junija, Kakor smo svoj Sas javili, so dne 5. maja t. 1. nemški ro-pafrji napadli tukajšnjo hranilnico in posojilnico ter Jo izplenill in razdejali. Blagajne’ so razbili ter odriesli vso gotovino, pečate, tiskovine, podobe, pisalno potrebščine, table itd. Krekovo podobo so razbili na drobne kosce. Približno ocenjena Škoda znala 4355 kron. . , Celo Ogrsko naj zasede ententa. ,tt: LDU Bukarešta, 27: junija (CTU). Ro-jtmnskj tiskovni urad poroča: V tukajšnjih gbtentnih vojaških krogih se izraža želja, da še v pvrho popolne vspostavitve reda in miru r*!V*vt,oŽi Ogrska prav tako, kakor Bolgarija in E3 zasedeta po ententnih četah. > Večerni dbatf, On® 28..funiia 1919.. ,sr. ................... L........ -t-----*---: Pogodba z Nemško Avstrijo LDU St. Germain, 27. junija. (Brezžično.) Državni kancelar Nemško Avstrije, dr., Ren-ner, je poslal mirovni konferenci novo noto, kjer pravi, da mora ncmško-avstrijaka delegacija, preden pojasni svoje stališče glede gospodarskih In finančnih klavzul mirovne pogodbe, opozoriti mirovno konferenco na vprašanje, kaj je z likvidacijo imovine, ki se nahaja na ozemlju novonastalih držav in ki je la3t podanikov nemSkoavstrijske državo. LDU Berlin, 27. junija. (CTU) »Frankfurter Nachrichten« javljajo iz Curiha: Kakor poroča »Secolo c iz Pariza, ni ententni 'svet ugodno sprejel avstrijske protinote. Po i.Lansingovi izjavi se na pogodbenih temeljih no bo izpremenilo nič. j ‘. Zborovanje komunistov na Dunaju. LDU Dunaj, 27, junija. {ČTU| Komunisti .sklicujejo za ponedeljek zborovanje, da*bi bodoči kongres deželnih svetov pozvali, naj proglasi republiko svetov. Iz Rumunije. Iz Romunije. LDU Bukarešta, 25. junija, (RoinDU Da-cia). Narodnoliberalna stranica upa, da ostane Bratianu na krmilu in da bo V sporazumu z zastopniki osvobojenih zemelj mogel organizirati odpor zoper podpis mirovne pogodbe. LDU Bukarešta, 2f>. Junija. (RomDU Deda). Clan vlade je izjavil, da bodo splošne volitve med 15. avgustom in 1. septembrom. Ko so razpišejo volitve, se bo hkrati odpravilo oblegovalno stanje in bo prenehala cenzura. LDU Ribinj, 27. junija. (ČTU) Erdeljski minister. Štefan ropp je izjavil uredniku »Uni-versula«, da člani erdeljskega sveta ne priznavajo miru v današnji obliki, ker je romunski narodni svet kategorično prevzel mandat, zediniti vse rumunsko ozemlje Ogrske z Veliko Rumunijo, Neodvisno romunsko časopisje trdi, da more mir podpisati samo narodna vlada. Tukajšnji krogi upajo, da bo kmalu vspo-sfavljena zveza med Pfago In Bukarešto. Obsojena napadalca na dr. KramaFa. LDU Praga, 27. {unija. (čTUl V procesu proti napadalcem na ministrskega predsednika Kramafa je bil Alojzij Štastny obsojen na 8 in Vladimir Gregor na 4 leta težke ječe. Zagovornika sta prijavila ničnostno pritožbo. Iz pokrajine. k Slovensko čtivo na Koroško! Nemci so imeli razvito na Koroškem silno agitacijo za Nemško Avstrijo in proti Jugoslaviji. Da se ta vpliv nemškega tiska in osebne agitacijo / čimpreje izpodrine, je med drugim tudi nujno potrebno, da se prebivalstvo, posebno mladina na Koroškem čimpreje privadi slovenskemu čtivu. V ta namen prosi podpisani šolski komlsarijat slovensko javnost posebno še Šolska vodstva, krajno Šolske svete itd., da podarijo šolske in mladinske knjige, ki morda niso več v rabi‘'in jih lahko pogrešajo ter primerne spise in brošure Aa šolske in ljudske knjižnice na Koroškem. Darove hvaležno ag>re-iema: Šolski komisarijat v Borovljah. f SteV.^lB«. • k Podpora nezaposlenoem. Deželna vlada Je sprejela naredbo, s katero »e % nekateri tal »premembami podaljšuje veljavnost dosodi* njih naredb o podporah nezaposleneev do dot 80. septembra 1919. *-■ k Zagradita hudournikov. Obstoječi gozd< ni tehnični oddelek za zatjradbo hudournikov, na Kranjskem v Ljubljani se spremeni v toliko, da se razširi njegov delokrog na celo ozemlje Slovenije in se naslov spremeni v »gozdni tehnični odsek za zgradbo hudournikov za Slovenijo v Ljubljani«. Ta oddelek je neposredno podrejen oddelku deželne vlade za kmetijstvo. k Odškodninsko postopanje pri vojniK dajatvah. V svrho hitrejšega postopanja pri odločanju o cenitvah ,in odškodninah po vojno dajatvenili predpisih je deželna vlada predla? gala ministrstvu za notranje zadeve, da isto v sporazumu z ministrstvom vojne odobri spre< membo § 83 vojno-dajatvenega zakona v to-liko, da bode tukajšnja deželna komisija zi odmero odškodnin za vojne dajatve upravičena, da končno veljavno odloča o vseh prt javljenih zahtevah. - ; k Sejmi v Ormožu. Z dovoljenjem obla« sti se vršijo tukaj zopet redno živinski sejmi in sicer živinjski vsaki prvi ponedeljek v me« secu, svinjski pa vsaki torek. 1, malega srpana se vrši že prvi svinjski sejem. k Uro* iz Nemške Avstrije. Na račun po--godbe 33/SHS z Nemško Avstrijo, je še mo-goče uvoziti nastopne predmete: Barve (la še majhno množino), znanstvene instrumente, klobuke, motorje, poljedelsko orodjo, orodje, orodje za obrtnike, časopisni papir, steklo, razne stroje. Kdor želi uvoziti kald predmet naj vloži takoj s 3 kronami kolekovano prošnjo na Centralno upravo za trgovački pro< met, podružnica, Ljubljana. Iz Ljubljane. 1 Osebna vest. Danes popoldne ob 2.51 ge pripeljeta v Ljubljano minister dr. Kramen in posl. Pogačnik. 1 Časten večer Hinka Nučiča v Ljudskem domu. V torek bo obhajal g. Hinko Nučič svoj časten večer v Ljudskem domu. Ta večer bo igral v igri »Amnostija«, v kateri na« stopa v petih različnih zaporednih vlogah na en večer. V ti igri se nam je predstavil kot resničen umetnik, ki je kos vsaki, še tako težki nalogi; nastop v ti igri smemo šteti med njegove najbolj posrečene nastope; v nji je izmeril vso svojo veliko moč kot umetnik, Nučiča in njegovo delo za našo dramo pozna vsakdo. Kaj je storil za našo dramo, to bomo videli in čutili šele tedaj, ko ga ne bo vetf med nami. Ta večer bo njegov poslovilen večer, ne samo od Ljubljančanov, ampak tudi od slovenske drame. Vsi njegovi častilci in prijatelji, ki jim je bila na srcu Nučičeva umetnost in naša drama, naj pohitijo v torek v Ljudski dom, da izrazijo vso zahvalo in priznanje umetniku, ki nas zapušča s toplo mislijo na nas in bo živel V mislili z nami. tudi tedaj, ko ga ne bo več v naši sredi! Pred predstavo bo Hinko Nučič deklamiral več pesmi slovenskih pesnikov. 1 Dve burki. Jutri zvečer vsi, ki ste radi veseli, v Rokodelski dom, kjer priredi ob 8. Katoliško mladeniško društvo dve prvovrstni burki. Smeha bo dovolj, Pred burkami nas bo spravil v dobro voljo tainburaški zbor, ki proizvaja .štiri točke. Vstopnice dobite v predprodaji jutri v nedeljo od iO. do 12. v Rokodelskem domu, pritličje na desno. Vsi pojdimo cledatf' »tftgarnf llak, aa» 28. Junij* imff. _______________________ »trati g. Izpred ljubljanske porote. . Tatvina pri Skabernetu. Karel V. in Franc Dolinšek, ki sta se včeraj zagovarjala pred ljubljanskim porotnim sodiščem zaradi tatvine pri tvrdki Skaberne, sta bila oproščena. Vlom v Zgornjem Kašlju. Pri posestniku in usnjarju Francu Babniku v Zg. Kašlju je bilo v noči na 5, decembra 1918 vlomljeno v delavnico in ukradeno iz nje 22 kravjih kož v teži po 8 kg, 7 telečjih kož v skupni teži 17 kg in 7 polovic podplatov v skupni teži 49 kg. Usnje je bilo popolnoma izdelano in 10 kož je bilo črno pobarvanih. Tatvino so izvršili Andrej Gostinčar (rojen 1. 1900), Rudolf Gostinčar (roj. L 18991, Franc Tome ml. troj. L 19001, Angel Jarc (roj. 1. 1900), Ivan Grad (rojen 1. 1900) in mladoletni 15. dec. 1902 rojeni K, M., kar se je dognalo s preiskavo in kar priznavajo obdolženci sami, izvzemši Rudolfa Gostinčarja, ki trdi, da se ne spominja, če je bil pri tatvini udeležen, ker je bil takrat močno pijan. Osta- li obtoženci pravijo, da se je tudi on tatvine udeiežil. Franc Babnik pravi, da mu je bila zgoraj navedena množina usnja ukradena, a obdolženci izjavljajo, da ne vedo koliko kož, oziroma podplatov da so vzeli, a gotovo ne toliko, kot trdi Babnik, Orožniki so našli pri Gostinčarjevih 10, pri Francu Tometu dve kravji koži, pri Ivanu Višnovarju Štiri polovice podplatov, pri Viktorju Trtniku tn kravje in eno telečjo kožo in pod podom Antona Zaiča 5 govejih kož, zato je popolnoma upra-vicen sum, da so vzeli obdolženci vso zgoraj navedeno množino. Sicer so pa obdolženci Jarc, Grad in mladostni M. prvotno sami priznali da so ukradli najmanj 18 kož in tudi zato, ker pravita Angel Grad in Ivan Jarc, da je bilo nekaj kož iz njihovih skrivališč ponoči pokradenih, Franc Babnik trdi, da je znašala vrednost ukradenega usnja nad 15.000 kron, a izvedenec Mally cehi vrednost ukradenega usnja na okroglo 6.000 kron; torejie vsekakor ukradeno v.snje vredno nad 4000 K. Dalje je Anjjel Jarc s še dvema tovarišema ob prevratu 1918 vzel na kolodvoru v Zalogu vefi grud sladkorja. Pravi) da j« šel takrat z dvema vojakoma n„ kolodvor v Zalogu, kjer so ljudje nosili razno blago proč. Zaklicali so: Stoj! Dotičniki so se nato zbali, zbežali in pustiti blago na licu mesta. Jarc in njegovi tovariši so vzeli vsak eno grudo slad-korja in odnesli dum«. Andrej Gostinfar priznava tudi* da je kupil ob prevrtu od Jakoba Grada en zaboj to-kaka za 500 kron, ki je bil glasom mnenja tobačne tvornice namenjen za vojaštvo in je izviral od kake tatvine na železnici ah pa iz t kakega vojaškega skladišča, kar je moral ob- I dolženec dobro vedeti, ker si je moral misliti/ da si Jakob Grad tobaka v taki množini ni nav pošten način pridobil. V razpravi predseduje senatu višji deželno sodni svetovalec Franc Vedernjak, votanta' Sta višja deželna sodna svetnika dr. Martin Travnat ia Anton Nagode. Obtožbo zastopa: državni pravnik Ogorevc, obtožence zagovarjajo dr. Švigelj, dr. Frlan in dr. Poček. Predsednik odredi, da se odvede obtoženec Angeli Jarc. Obtoženi fantje izjavljajo po vrsti n* predsednikovo vprašanje, da so krivi, Andrej Gostinčar pravi, da ni od ukradenega usnja ničesar dobil, Češ, da je bilo ponoči že toliko ukradeno od ukradenega usnja, da nanj ni nič odpadlo. Izjavi, da jih je napeljal na tavino K/ M, Na vprašanje zagovornika dr. Frlana od- : govori Andrej Gostinčar, da je bilo blago zapuščeno in da niso vedeli, da je usnje Babni-, kovo, Franc Tome: »Zmenili smo se, ker usnja za denar ni bilo mogoče dobiti. Potrebni smo namreč bili čevljev. Vrata je.odprl Jarc, svetil sem jaz.« Predsednik: Koliko kož ste odnesli? •— »17 ali 18,«Na dr. Frlanovo vprašanje potrdi Tome, da je bil Rudolf Gostinčar tisti večer zelo pijan, — Ivan Grad pravi, da je rc9 tako, kakor sta prejšnja obtoženca izn povedala. — K. M. pravi, da on ni »iztuhtal«1 teh kož, povedal mu je namreč nek fant, da so tam v bajti kože. — Predsednik K. M.: »Ali Vas oče nič ne. primejo za ušesa, ker se tako pozno ponoči potepate okoli?« —Molk, Pri delitvi pravi, da ni dobil ničesar. Državni pravnik: »K, M, AU bi bili kradli, če bi bili vedeli, da boste prijeti?« — »Ne.« — Rudolf Gostinčar pravi, da o celem dogodku ničesar ne ve, ker je bil hudo pijan. Rudolf Gostinčar najodločnejše izjavlja, da on o celi reči ničesar ne ve, ker je bil pijan. — Ogorevc: »Koliko ste pili.« — »Prlbltž-' no en liter.« Predsednik pove, da je Angel Jarc ušel in da ga niso dobili. Priča Franc Babnik Izpove, da je bajta/ Iz katere je bilo ukradeno usnje, njegova, rit-. £a je bila zaklenjena. »Vzet je bil ves leder, samo nekaj podplatov je ostalo.« — Dr, Frlafl: * »Komu ste prodajali usnje?« -— »V velikem Hrvatom, nekaj malega tudi doma! Andrej Gostinčar izjavi, da ni vedel, da je' bil tobak, k( ga Je kupil od Grada, ukraden,! *— Dr. Frlfltt: »Koliko Ste dali za tobak?« —i »550 krprtl« — »Pa Vam je bil vzet?« — »Dalr Dr. Frlan: »Revež!« — Pravi, da je posest-5 nikov sin in da je d^lal dve leti na žefeznicif' Rudolf Gostinčar pripozna, da je 21, apri«1 la 1919 udaril z roko po ustih Jakoba Briclja Iz Hrušce, ' Ob pol 12. uri zaključi predsednik Veder-: njak razpravo, na kar so govorili zastopnik) javne obtožbe in Zagovorniki, Sfev. im-' •sem--------------------------------------------- ~ 1 Srbski konoert r Ljubljani 1 V četrtek, 3. julija zvečer ob osmi uri se bo vršil f Unionski dvorani znamenit koncert. Bo to pri nas prvi koncert srbskih umetnikov, odkar živimo v svobodni ujedinjeni Jugoslaviji. Brata Milit n .in Dušan Jovanovič, mlada —* a velika, genialna umetnika potujeta iz Pa-tiaa preko Ljubljane v svojo domovino in priredita pod okriljem Glasbene Matice koncert, na katerega Slovence posebno opozarjamo. Predprodaja vstopnic se bo vršila v trafiki v Prešernovi ulici 54. 1 Milan Jovanovi«, srbski umetnik, vijo-#naki virtuoz, bivši učenec največjega slovanskega pedagoga Otokarja Sevčika na Dunaju, diplomirani absolvent mojstrske šole Sevči-kove iz leta 1918. in v zadnjem letu učenec francoskega vijolinskega mojstra Remy-ja v Parizu nastopi v četrtek, 3. julija v koncertu pred Slovenci. Jovanovič je eden onih veli-ltanov, kakoršni so Kubelik, Kocian, Ondfi-ček, Balokovič. Višina koncerta bo prvoredna. Že danes opozarjamo. 1 Na Rožniki Jutri, v nedeljo bo imelo Prvo ljubljansko delavsko konsumno društvo svojo običajno sv. mašo na Rožniku ob 8, uri zjutraj. Člani naj se po možnosti udeleže. Sv, mašo in govor bo opravil glavni delavski tajnik č. g. Anton Komljanec. 1 Na korist revežem se vrši jutri popoldne ob'pol 4. pri »Španuc v Novem Vod-matu vrtna veselica. Vabijo se vsi Člani in članice Elizabetne konference. 1 Umor na Je»enicah pred ljubljansko poroto. V ponedeljek prične ljubljanska porota razpravljati o obtožbi proti Antonu Završniku, ki je obdolžen, da je zvečer 10. novembra 1918 na Jesenicah ustrelil prekupca Josipa Omejca. Mrtvega Omejca so našli drugo jutro za Kurjo vasjo na Jesenicah. Tri krogle so ga usmrtile Kolikor smo izvedeli, Završnik taji zločin, todu zadnji ljudje, ld so videli Omejca živega, so ga videli v Završni-kovi družbi. Prič bo povabljenih zelo veliko: 19 ali pa 44, daljo izvedenec, zdravnika'. V porotni dvorani bo visel krajevni obris, da bodo mogli porotniki presojati položaj. 1 Popravek. Sklicujoč se na g 19. tiskov-ie postave Vas prosim, da sprejmeto v postavnem roku v Vaš cenj. list sledeči popfa-vek članka » Izpred ljubljanske porote. Velike tatvine pri Skabemetu:« Ni res, da sem služil pri manufakturi tvrdki A C. Skaberne v Ljubljani od leta 1913. kot hlapec, ni res, da 3em po novem lotu 1919. pričel s Francem Dolinškom ,ki je žagal pri Skabernetovih drva, krasti iz trgovine razno blago, ki ga je Dolinšek odnašal na svoj dom, kjer sva si ga zvečer razdelila in prodala, res pa je, da leta 1913., 1914. in 1915. sploh nisem bil v Ljubljani, se za Ljubljano sploh brigal nisem, še manj pa za tvrdko A. C. Skaberne. Dalio je res, da sem bil leta 1916. in 1917. enkrat v Ljubljani, a da se tudi pri tej priliki nisem brigal za tvrdko A. C. Skaberne, res je, da sein se mimo te tvrdke z avtomobilom peljal, pa že iz tega razloga nisem mogel pri tvrdki ničesar ukrasti. Zato tudi ni res, da bi bil Jaz priznal, da sem kradel. Neresnične so potemtakem tudi vse stvari, navedene v poročilo »Velike tatvine pri Skabernetu«. — Karel V. (bivši kralj Ogrski). 1 TCfU»r-}jevanjfc k tatvini. Včerajšnjo notico z zgon! j im naslovom, ki smo jo prejeli, s policije in priobčili, moramo popraviti v toliko, da se Ranzingar Josip ni pregrešil zaradi napeljevanja k tatvini. I Zgubil je danes ubog deček od Marijinega trga čez Frančiškanski most Črno denarnico z manjšo svoto denarja. V denarnici je bi- lo tudi za okoli 10 kron znamk. Poštert najditelj se prosi, nai odda v našem uredništvu, Po svetu. s Črna lis la. Za Časa vojske je prišla angleška vlada na misel, da je sestavila črno listo, na kateri so bile zapisane vse one tvrdke, s katerimi niso smeli kupčevati. Tako črno listo so pozneje uvedli tudi Francozi in Amerikanci. Tako je prišlo do ekonomske blokade. Prvi so opustili to listo Angleži in Amerikanci, pozneje tudi Francoži, ker niso mogli ostati osamljeni. s Odlikovani avijatiki, ki so preleteli Ocean. Angleški kralj je sprejel v W uidsoru stotnika Aleocka in poročnika Browna, ki sta prva preletela atlantski Ocean. Dal jima je naslov vitezov angleškega cesarstva. Aviatika sta nato sprejela nagrado 250.000 frankov, ki jih je bil razpisal >Dallv Mail« za prvi polet iz Amerike v Evropo. s Mašila vanje je sladko. Tako jSišo nek atnerikanski časopis: Pozno je že, družba je utrujena; naenkrat pa ta naskoči nekega moža, ki se je izkazal že parkrat kot pevec. Prosili so ga, naj zapoje. Pevec pa je pomiS-ljal. Pozno je bilo že, sosedje bi se lahko prt-j tožili. >0,< se je oglasila mlada gospodinja, j.na te ne imejte nikakega obzira. Le zapojte} prejšnji teden so bili zastrupili našega psa.<| Rad- P. Lim Iz spominov na prekucijo V\ Rusiji. (Konec.) 3. čez kraj'. ' Kakor sem že omenil, sem se novembra i meseca pripeljal v Caričin. To je več kot de-1 set kilometrov raztegnjeno trgovsko in obrt-! no mesto z več kot 10.000 prebivalci, ležeče j na desnem vzvišenem bregu Volge, ravnotam, kjer dela Volga koleno in se vali odtam dalje na jugovzhod proti Kaspijskemu morju. V Cu-ricinu je mnogo tovaren, paromlinov, in parnih žag za les, ki ga plavijo ^ iz severnih ob-volžkih in obkamskih gubernij semkaj. Tukaj etn dve velikanski tovarni za razne železne Stran 4. »Večerni list dne 28. junija 1919. - eiev. as«, izlivke in izdelke ter za topove; ob enem je tukaj tudi največje pristanišče na Volgi. Ob času razvitega prometa, je bilo v tem mestu in njegovi okolici vpošlenih stotisoč delavcev. Nič čudnega torej, ako je igral Caričin za časa. prekucij- eno najslavnejših vlog. »Caricin, to je trdnjava boljševizma«, se je izrazil o njem Trockij. Ko sem se jaz pripeljal v mesto, je tam že vse kar vrelo. Čutil si, da živiš na vukanu, ki more vsak hip izbruhniti. To je menda čutila tudi tamošnja vlada, ker' je bila poslednji čas še dosti trpežljiva in nič več tako stroga kot navadno. ' Z nekakim mrzličnim zanimanjem je sledil narod za vsakim obratom, za vsakim korakom življenja v stolicah: v Moskvi in v Petrogradu. Vsako gibanje tam gori v to ali dru- smer je našlo takoj globok odmev v Cari-cihu. Temu skupnemu gibanju je tudi mnogo pomagalo to, da je bil v mestu nastavljcm (ra-zun treh pešpolkov) »študentovski bataljon«, v katerem so se vežbali in prigotavljali za častnike rekruti iz visokih šol južne Rusije. Med to mladino je bil vedno silno razvit revolucijski duh in ona je razvijala svoje misli tudi med mnogoštevilnim vojaštvom in delavstvom mesta. Medtem je narod.vedno glasneje in glasneje zahteval, naj se državni stroj_ očisti od vsega blata, rje in druge grdobije, ki se je posebno ob času vojne prisesala, primazala k njemu. Toda dostojanstveni mehaniki in strojevodje tam gori v Piteru so bili tako zaljubljeni vase s svojim znanjem, da se niti zmenili niso za svete drugih. Zato se je pa stroj razletel in pokopal pod svojimi oblomki tudi svoje . varuhe. Bilo je začetkom marca 1917. leta. Iz Petrograda in Moskve so prihajale vesti vedno bolj in bolj zmedene in nerazumljive. Časniki so izostali kmalu popolnoma, a njih mesto je zavzela ljudska govorica. In začele so se širiti novice, gorostasne ko Kavkaz in brezkončne in temne ko sibirska tajga (gozdi). V enem le so bile soglasne: V Petrogradu je narod vstal, ker ni dobil kruha... a daljše, daljše je pletla svojo čudno mrežo človeška domišljija. Car je ubit. Ministri tudi. Zimni dvorec gori, Kron-Štat ie v razvalinah. In tako dalje.,. Tako je bilo par dni. Neke polnoči me .laenkrat vzbude neredni streli iz pušk, godba in mogočni kriki: Ural Hitro se oblečem in grem čez železniško progo v mesto. Na trgu pred novim soborom (stolna cerkev) se je dvigala ogromna tolpa navdušenih ljudi, med njimi študentovski bataljon in dva pešpolka z orožjem v rokah. To je bila manifestacija vojaštva in delavstva. Naenkrat se je sprevod ustavil. En študent je zlezel na ograjo mestnega vrta in pozdravil molčečo tolpo z velikim praznikom svobode. In tolpa je zakričala:. Ura! Godba pa je igrala marseljezo. Do jutra se je dvigal narod po ulicah mesta in izlival svojo radost v neprestanih vzklikih: Ura! Nič hudega se ni to noč zgodilo, le vojaki so osvobodili vse jetnike iz mestnih ječ, ki so jih nazadnje zažgali. Drugo jutro je oznanil mestni pripravljalni odbor o izvršeni prekuciji,' o novem ministrstvu iz členov go-sudarstvene dume s trudovikom Kerenskim na čelu in prosil, naj narod mirno čaka daljnej-šega razvitja in trdno zaupa novi resnično narodni vladi. Novi lepaki m posebne izdaje mestnih, časnikov pa so opoldne povedali vsemu mestu, da se je car Nikolaj odpovedal prestolu. Solnce dolgo pričakovane svobode je zasijalo nad Rusijo, no, ne za dolgo. Kmalu so se prikazali čisto od druge strani črni, nošast-ni oblaki in hitro pokrili vse nebo. Toda o tem drugič. . Vsakovrstne slamnike priporoča gg. trgovcem in slavnemu občinstvu, kakor tudi slamnate lavlje (Solne), predpražnik«, slamnate podplat« za čevlja Franjo Cersr, tovarna slamnikov, Stob p. Domžale. Tovarna Je 7 minut oddaljena od kolodvora. j ..v Povest;' Špansko spisal Ferman Če se ozremo na desno, vidimo, kako se polagoma dviguje in vije glavna cesta med vinogradi in sadnim drevjem, in potem nekoliko dalje med bujnimi polji zlate pšenice do San Lucar de Barameda. Na severu, to je v nasprotni smeri od morja, deli polja ravna cesta, ki pelje v Jerez, se obrne potem, na desno, da se umakne visokim gričem z izvrstnimi kamnolomi, ld so že toliko stoletij dajali človeštvu matenjal za zidanje cerkva in hiš; ko pustimo za seboj še razvaline gradu Donna Blanca, se cesta polagoma izgubi med gorami. Ta grad, o katerem ne bo kmalu nobenega sledu več, je sezidal ob reki na neki višini Allonz Modri. A reka se je, kot ubežnik svoji zastavi, izneverila svoji strugi, in izbrala smer proti Villa Diego. Ker je vsled tega izgubil grad svoj pomen kot čuvar in se je naveličal svoje samote in brezdelja, je propadel kakor koča, brez ozira na svoje poetično ime > Donna Blanca« — ime ki ga je dobil po pravljici, ki pripoveduje, da je v tej samoti imel zaprto kralj Don Pedro svojo soprogo, ki mu je bila postala nezvesta. Če gledamo prav pozorno ali pa vzamemo v roke daljnogled, zapazimo na ravnini tudi nekaj modernega, namreč železnico; pa.. kako majhno! kako neznatno! In če se ozremo nazaj in opazujemo oni močni, trdni grad iz prejšnjega stoletja; če gledamo tam v C4-dizu ,v Puerto-Real starodavne cerkve, ki so se ohranile vkljub tolikim viharjem m voj-skam skozi stoletja... in če primerjamo s tem >ono veliko moderno napravo,« se ne moremo ubraniti misli, da, čim bolj se človek oddaljuje od Boga, tem revnejše, minljivejše in izpremenljivejše so ne le njegove ideje, ampak tudi njegova dela. Toda vrnimo se previdno, da ne pademo, po starih trhlih stopnicah na nekdanje zbirališče hrabrih vojnikov, sedaj najmiroljubnejši prostor celega sveta, ki ima — čeravno je to najnesranmejši anahronizem — še vedno svoje prejšnje ime, viden dokaz, kako veliko moč ima navada. DeBno od stopnic je cerkovnikovo stanovanje, najslabše izmed vseh, ker je obrnjeno na dvorišče. In je ogelni stolp, čigar turban je okrasila cerkovnikova nečakinja z vencem cvetlic. Levo je bivališče vdove, gospodarice kokošjega dvora in v golobnjak izpremenjenega ogelnega stolpa. To je dobrosrčen tovariš, ki mu ni mar, da bi branil od skobca zasledovanega goloba, kakor je nekdaj branil kneze v boju s kralji in prepirajoče se vojskovodje. Potem pride kaplanovo stanovanje, ki je najboljše, in k kateremu spada še lepi osme-rooglati stolp, sedanji oratorij, kjer > Devica miru« vzpodbuja srca k malitvi. Njemu nasproti stanuje učitelj Don Josč Mentor, njegova dobra žena Dona Escola-stika in njegova krasna sestra Dona Libe-rata. Prejšnjih stanovanj nismo hoteli opisati, da ne bi utrudili čitatelja, ki se najbrze ne zanima za grad Mnesteo tako kot mi. To bivališče pa moramo natančnejše opisati, kajti v njem se je večinoma godila naša povest, ki jo hočemo opisati. Ko prekoračimo nekdanje zbirališče sirovih vojščakov, ki je danes tako mirno in tiho in po katerem se sedaj izprehajajo lepi golobčki, majajoči s svojimi glavicami semin-tja in ponašajoči se s svojim bleščeče belim perjem — pridemo v majhno predsobo ali hodnik, iz katerega vodijo na levi strani vrata v majhno sobico, ki ima eno samo okno, obr- l .»j.:*. j • V njeno na že prej opisano zbirališče. _V. tej soh bici stanuje Dona Liberata. S hodnika pridemo dalje v dvorano ali družinsko sobo, s čigar balkona je krasen ra to gled na ribji trg, carinski urad, pristanišč* in reko, tja do vedno zelenega obrežja. Sobg je opremljena zelo prijazno. Rogožina pokrivl tla, na stoleh iz mabagonovine pa ležijo bele blazine z bombaževinasto prevleko in žimo-iz Bucefalovih časov, ki naveličana večnega, zatiranja, marljivo sili iz svojih vic. V ospredju stoji zelo priprosta miza bre*: vsakih okraskov, in nad njo visi okvir iz ma« ; hagonovine, ki oklepa lepo podobo Matere; Božje. Ne daleč od njega visi na steni stara podoba neznatne umetniške vrednosti, a velikega pomena kot predmet oboževanja, ker,; predstavlja svetega Cajetana, hišnega in družinskega svetnika. .. Pod to sliko se nahaja v črno pobarvanem okviru slabo naslikan moški portret z modro-belim pasom, ki naj bi predstavljal kralja Ferdinanda VII. ,in ki ga je obesil njegov lastnik za časa bojev za neodvisnost. Na levo vodijo majhna vratiča v spalnico zakonske dvojice, ki ima obrnjena svoja okna na že prej omenjeni balkon. V njej ni nič posebnega razven polomljene star omare, na kateri je križ in nekaj knjig; nad njo visi na steni še ena podoba svetega Cajetana. Iz spalnice pridemo v trioglato vežo lu iz te v mogbčen ogelni stolp, ki je sedaj iz-premenjen v kuhinjo. Kdo je že kdaj videl viteza v oklepu in z železom okovano sulico kot pastirja? Poleg tega se pride od tukaj še v majhno sobico, ki je družinska obednica. Tu je stanovala že dolgo časa učiteljeva družina. In sedaj, ko natančno poznamo ta posebnega razven polomljene stare omare, na slednikom Feničanov, Rimljanov, Maurov in vojščakov modrega kralja Alfonza — to je prebivalcem, ki jih je mogoče primerjati z vrabci in golobi, ki so se vgnezdili v od orlov in skobcev zapuščenih gnezdih. Ce bi bila mirovna liga vedela, kako močno se je spremenil opisani grad v prilog miru, bi bila gotovo izbrala tega nežnega leva, tega ukročenega Ilerkula, v damo preoblečenega Ahila, tega spnvajočega zmaja za kraj svojih sej; vsekakor bi bili lahko s polnim dovoljenjem njegovih prebivalcev prekleli vse orožje — razven Amorjeve pšice. (Dalje.) Da!« pljuč učinkovito podpremo, če prsa in hrbet vsaki dan masiramo s Fellerjevim El-satluidom. To poapošuje delovanje kože in kožno itdihavanje, poživlja obtok krvi in na ta način krepi pljuča. Elsafluid se že nad 20 let porablja v tisočih družinah in nadlOO.OOO zahvalnih pisem izpričuje njegov dobrodejni učinek. Tudi mnogi zdravniki so ga proiskusili in ga priporočajo. 6 dvojnatih ali 2 specialni steklenici tega izbornega domačega zdravila stan« kamorkoli 24 K, edino pristno pri lekarnarju E. V. Flelerju, 'Stubico Elsatrg 246 Hrvatsko. Tu se tudi naročajo Fellerjeve odvajajoče ra-barbarske Elsakrogljice. Sest šk&tljic za 12 K. Te krogljice so si tekom več let pridobile na tisoče odjemalcev, ki nočojo več jemati drugih odvajalnih sredstev. Dočim druga odvajila dra-že črevo in slabo želodec, učinkujejo Fellerjeve pristne Elsakrogljice želodec krepeče. Zato zaslužijo prednost pred drugimi. Dobra je Feller-jeva migrenska stogla za 2 kroni. Omot in poštnina so računa posebej in najceneje. Kdor naroči več obenem mnogo prihrani. (vi) Izdaiatel) konsorcij »Večernega lista«, ■ Odgovorni urednik Viktor Ceačlč. " Tiska •lutfoslovastka tiskarn* v Ljubljani. Ubežnik. •r; i i:r * -j c*‘f . i i. .■( ;! CabaJiero. Prevel Al. P.