Stev.137. POLITIČEN L KI NAROD. Leto XXXII. Uredništvo je v Kopitarjevih ulicah štev. 2. (vhod čez dvoriiče nad tiskarno). % urednikom je mogoče govoriti le od lv.—12. ure dopoldne, itokoplsi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Urednliketa telefonu Stev. 74. V h soboto, 18. junija 1904. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob polu 6. uri popoldne. — Velja po pošti prejeman: xa celo leto 26 K, xa polovico leta 13 K, za četrt leta 6-50 K, za 1 mesec 2K 20 h. V up r a vniš tv* prejeman: za celo leto 20 K, za pol leta 10 K, za četrt leta 5 K, za 1 mesec 1 K 70 h. Za pošiljanje v Ljubljani na dom je dostavnine 20 h. — Plačuje se vnaprej. Upravtlištvo |e v Kopitarjevih ulicah štev. j Vaprejema naročnino, Inserate in reklamacije. — inieratl se raiunajo enostopna petilvrsla (dolžina 73 milimetrov) za enkrat 13 h, za dvakrat 11 b, za trikrat 9 b, za več kot trikrat 8 h. V reklamnih noticah stane enostopna ifarmondvrsti M b. — Frl večkratnem objavljenju primeren populi. UpravnlSkega telefona iter. 188. n i» i. i Hinavci. Čim bližje si človek ogleduje to družbo, ki je zbrana v taboru liberalne »inteligence«, tembolj se mu studi, Nečemo govoriti danes o moralnem stanju teh ljudi, katero se posebno kaže v podli literaturi, katero bere, še bolj pa čez vsa žalostnih družinskih razmerah. Saj je celo deželni predsednik kranjski, baron Hein, pred kratkim rekel, da so družinske razmere te družbe tako posebne, da kličejo po — bordelu. Tudi ne bomo preiskovali umstvenega propadanja te družbe, ki se kaže v vedno večii zabitosti njenih časopisov in politikov — mi hočemo danes konstatirati samo silno nizkotno hinavstvo, katero je zadnji eliksir, ki vliva še nekaj konvulzivnega življenja v ta smrti propadli trup. Liberalna stranka neprenehoma grozi z odpadom od cerkve. Ricmanje so sieer utih nile, ker R cmanjci sami žele, da se ne bi bilo zgodilo, kar se je; a »Narod« piše zdaj neprenehoma za protestantizem. Včerajšnji »Narod« n. pr. piše: »Luthrovi nauki so se hitro širili. Ka kor gre plamen od hiše do hiše, tako so šli ti nauki od dežele do dežele. Seveda je bila ljudska neumnost tedaj še veliko večja, kakor je danes, in zato je tudi mnogo ljud stva ostalo na strani rimskih popov.« To glasilo nravnih propalic priobčuje v prevodu tri volne pansfhte Hoenebroechove o papt žih, o katerih so protestantje sami izjavili, da so nesramni zgodovinski pano t leti. Katoliškemu duhovniku vedno ukazuje, da ne sme o politiki ziniti nobene besede. »Z bičem gonimo farje vun iz javnega življenja!« trobi »Narod« vedno. »Ca se ne pokore, pa odpadimo!« to je njihova ma ksima. V sredo smo pa v svoje začudenje brali: »Javna tajnost je, d» ie celjski župan Rakusch grozil, da večina Celjanov zapusti katoliško cerkev in prestopi k protestantiz-mu, ako voli gotpod opat Ogradi s sloven LISTEK. Pismo s Kitajskega. (Veselko Kovač, apost. misijonar.) Bržkone bode kdo v »pismih s Kitajskega« iskal zanimivih in natančnih poročil iz rusko-japonske vojske. To pa še s tem *ečjo gotovostjo, ako ve, da je pisec kitajskih podlistkov razmeroma jako blizu rusko japonskemu bojišču. Port Artur, tarča japonskih topov, mu je namreč skoraj pred nosom. In vendar takemu vsaj nekoliko opravičenemu pričakovanju Bodaj ne morem ustreči; deloma, ker nočem pogrevati zastarelih novic, katere je vam brzojav že pred več tedni naznanil, deloma pa, ker vlada glede na resnična poročila tukaj ravno taka ali pa še hujša negotovost, nego v Evropi. Kakor žejne kajne v hudi poletni vročini dežja, tako željno pričakujejo uredniki tukajšnjih listov novic z bojišča. Ker so te prav redke, pečajo se v dolgih člankih b financami, z notranjo upravo, šegami in navadami, fizič nimi sposobnostmi vojaštva, z javnim mnenjem obeh vojskujočih se narodov. sko stranko, le grožnje so povzročile, da se gospod opat ni udeležil volitev, ker mu je to baje knezoskof Napotnik direktno ukazal. Tato torej stojimo! To malenkostno groženje bi tedaj skoraj zakrivilo, da smo propadli pri volitvi. Iz cerkvenega stališča gotovo ni vredno, ozirati se na to groženje. Ali morebiti katoliška cerkev stoji že na tako slabih negah, da je navezana na tisto pest celjskih Nemcev in nemSautarjev, ki nosijo svojo vero le na jeziku, drugače ao po svojem prepričanju in po svojih dejanjih že davno zapustili vero svojih prednikov ? In ta pest mlačnih kristjanov je cerkvi več vredn?, kakor pa verni slovenski narod ? Tedaj tudi cerkev nas zapušča, cerkev dela zoper nas! Kdo ne vidi tukaj hinavskega protislovja ? Na eni strani sramote duhovnika, ako nastopi v javnosti, na drugi ga pa napadajo, ako se umakne. Na eni strani groze z odpadom, na drugi strani pa pravijo, da so te grožnje puhle in se ni treba nanje ozirati. O, poznamo te ljudi! Celjski nemški nacionalci in ljubljanski liberalci — to je vse ena kompanija! Gospodje na Štajerskem ne bodo prišli prej naprej, dokler ne bodo proti svojim liberalcem tako jasno in očitno govorili, kakor mi proti svojim. To bi bilo eno. Četrtkov „Narod" je pa napadel pod naslovom „Na potu navzdol" nekaj koroških domoljubov, ki ne trobijo v njegov rog, ker je Grafenauer pozdravil v imenu Slovencev shod krščanskih socialcev v Beljaku. Kadar je dr. Tavčar z nemškimi nacionalci skupno delal proti Slovencem v državnem zboru, je bilo pa vse prav. Dalje napada g. Ehrlicha, češ, da je pri volitvi dejal vladnemu zastopniku: »Mi sicer znamo vsi slovensko, a smo krščanski socialci, oni tam so pa naprednjaki." O tem izreku pravi, da izvira iz „pogubonosnega, okuženega duha." Mi danes ne moremo reči, ali je to g. Ehrlich, ki je gotovo pošten in značajen mož, res rekel ali ne. A neko drugo dejstvo moramo postaviti nasproti temu izreku: Angleško časopisje na Kitajskem je z vso dušo na strani Japoncev, francosko seveda pa istotako na strani Rusov. Kolikor je meni znano, imajo Nemci tukaj dva tednika; eden izhaja v Šanghaju, drugi pa v nemški naselbini Tsing tau. Zadnji se precej cgreva za rumeno pleme, pri Rusih pa ne vidi ničesar kakor nered, pijane st, brezbrižnost, neizvedenoBt na morju, finančni ban-kerot. Listič je od prvega začetka Rusom sovražne in Japoncem prijazne briojave iz Londona kar požiral. Vso drugačno smer ima pa list v Šanghaju. Do obeh vojskujočih se narodov je popolnoma nepristranski. Nagiblje se celo na rusko stran. Posebno značilno pa je, da brzojavov iz Londona, tičočih so rusko japonske vojne, principijelno ne sprejema v Bvoje predale. Tega hvale in občudovanja vrednega načela se drži značajno cd začetka vojne sem. O Rusih piše sploh pošteno; v ruskih financah ne vidi bankerota, nasprotno, po njegovih izvajanjih je ruski denarni položaj tako ugoden, da finančni minister lahko zre brez posebnih skrbij v prihodnjest. Na Japonskem je drugače. Zaradi ne „Slov. Narod" vedno naglaša, da je temeljni nazor njegove stranke, da se morajo slovenski in nemški liberalci združiti proti katoliško-narodni stranki. V vseh varijacijah nam je že pel pesem: »Rajši s Schweglom, kakor Mahničem!« In vendar je nemško-liberalna stranka ona, ki hoče germanizirati vse slovenske dežele, in baron Schwegel je sam poosebljeno rene-gatstvo in glavni steber germanizacije. Kadarkoli se kak katoliško-naroden Slovenec združi s krščanskim socialcem druge narodnosti, stori to vedno z izrecnim pridržkom narodne enakopravnosti. In to je pri krščanskem socializmu mogoče, ker ima ta gospodarski in politični zistem v svojem programu enakopravnost in brambo slabejšega. Nemški liberalizem je pa centralističen, germanizatorski in kapitalistiški po svojem programu. Kdo je torej večji izdajalec? Ali tisti, ki sklepa kompromise s krščanskimi socialci, ali tisti, ki se združi v eno politično oiranko z nemškimi liberalci? Tega vprašanja ne predlagamo slovenskim slugam „Gustav-Adolf-Vereina", ampak slovenskemu ljudstvu. Glede koroških dopisov v „Narodu" še eno opombo: Poznamo dopisnika, ki iz zasede strelja na druge, sam pa nič ne dela. Ti liberalci so narodnjaki »med štirimi očmi". Kadar so sami med seboj na varnem pri čaši piva, so strahovito radi kalni, a zunaj, kjer divja boj. kjer je treba delati, tam jih ne vidimo in ne slišimo. Druge kritizirati in jim metati anonimna polena pod noge — to je lahka stvar. A mi črtamo te irracionalne količine iz naše narodne bilance brez vsake škode. Rešitev za našo narodnost je v podrobnem delu na deželi v ljudskih izobraževalnih in gospodarskih društvih. Tu se naj dela, tu se naj ljudstvo vzbuja baš sijajnih financ so tam davčni vijak že v začetku vejske tako neusmiljeno pri vili, da ga bujše prh iti ne morejo. Japoncem polni žepe pred vsem pomorska kupčija in obrt. Prva kakor druga je sedaj ustavljena, ker v tvornicah manjk« delavcev, kupčijske ladje pa potrtbujejo za prevažanje vojaških potrebščin. Ogromna množica tujcev, ki so pohajali vsako leto prijetna japonska letovišča, je pustila tudi marsikateri cvenk v deželi. Razume se samoobsebi, da nikogar ne bo mikalo iti dihat strelni prah na Japonsko. Izostalo bo torej tudi precej drobiža. Vsak dan ogromni vojni stroški, a dohodkov nobenih; kaj čaka Japonsko v takih razmerah, vsak lahko uvidi! Toda pustimo ta nehvaležna in brezplodna razmotrivanja. Upajmo — vzroka za to nam ne manjka —, da bode izid svetovne vojne ruske klevetnike presenetil in osramotil kot podle lažnike in intrigante. Naj reče kdo, kar hoče, to je gotovo, da se gre v tej vojni za zmago krščanstva nad poganstvom, za čast evropskega imena nad azijatsko ošabnostjo. Z zmago Japoncev bi evropskemu vplivu v Vzhodnji Aziji odklen-kalo. Angleški kramarji utegnejo imeti kaj in krepi! Posebno mladina se naj vzgaja v zdravih nazorih k nravnemu in pametnemu življenju, To je temelj za našo narodnost. Krščanska demokracija mladega naraščaja bo tudi narod n a d emokracija. Kdor more tu sodelovati, je naš mož. Od hinavcev se pa ne bomo učili narodne značajnosti. Vseslovenski mlade- niški sestanek. O potovanju štajerskih slovenskih mla-deničev dne 4. julija na Brezje piše »Slovenski Gospodar«: Vspored tega romanja je mnogovrsten, je prekrasen. Posebni vlak odide po polnoči dne 4. julija iz Maribora, tako da bode okrog 8. ure predpoldne na Otočab, zadnji železniški postaji pred Brezjem. Od tam gremo v procesiji mole? in pojoč k Mariii Pomagaj. V dobri uri hoda smo tam. Na Brezju nas Štajerce mili kranjski bratje slovesno sprejmejo. Od njih izpregovorita dva mladeniča, od nas odzdravita tudi dva mladeniča. Ob 11. uri bo prva romarska pridiga in slovesna sv. maša. Ob 2. uri popoldne ima svoj občni zbor »Slov. kršč.-socialna zveza v Liubljani«, ki združuje že bliiu 100 bralnih društev po Slovenskem. Ob 3. uri je velikanski mladeniški zbor pod milim nebom. Najprej nastopi slavnostni govornik s Štajerskega, drugi slavnostni govor govori mladenič s Štajerskega in nato bodo nastopali mladeniči govorniki s Štajerskega, Koroškega, Kranjskega in Primorskega. Oh, to bo krasno gledati in poslušati naše slovenske mladeniče, ponos slovenske domovine, edino upanje matere Slovenije. In mladeničem se bodo pridružili tudi govorniki možje. To bo velikansk mladeniški tabor. Kaj takega še Slovenci nismo doživeli. Tu se bodo spoznavali mladeniči, tu si bodo podajali bratski roke in prisegali delati vse dni za Boga in slovensko domovino 1 Zvečer ob 6. uri sa mladeniški zbor konča. Ob 7. uri bo druga romarska pridiga, nato slovesne večernica in rimska procesija. Ta čas l:ndo romarji lahko opravili sv. spoved. Komur pa je mogoče, naj jo opravi že doma. Dne 5. julija zjutraj ob 4. uri bo slo trenotnega dobička, a stalnega gotovo ne. Japonci, ki imajo že sedaj med Kitajci mnogo vpliva — večina učiteljev na kitajskih šoiah in vojaških vežbovalcev je iz Japonske —■ bi organizirali Kitajce v malo letih tako, da bi v zvezi z njimi lahko kljubovali vsem evropskim državam. Za krščanstvo na Kitajskem pa, kar je za nas misijonarje glavna stvar, bi nastopili skrajno žalostni časi. Res je rusko razkol-ništvo skrajno nestrpno proti katoliški veri, a ta nestrpnost bi se z rusko zmago v najneugodnejšem slučaju omejila na Mandžurijo, med tem ko bi Japonci s svojo strahovito izprijenostjo in strupeno mržnjo proti Evropcem ovirali delovanje krščanskih misijonarjev na vsem Kitajskem. Komu ni namreč znano, da se ima Evropa za svoj vpliv na Kitajskem zahvaliti v prvi vrsti krščanstvu, pred vsem nesebičnemu delovanju katoliških misijonarjev? To vedo dobro tudi zviti Japonci, in bi gotovo zadali s svojim brezmejnim vplivom prvi udarec prostemu razširjanju krščanske, katoliške vere. Skrajno žalostna preteklost katoliške Yere na Japonskem nas uči, kaka bi bila njena prihodnost na Kitajskem, ako bi do- vesna sv. maia, med mašo skupno sv. ob-hsjilo romarjev in tretja romarska pridiga. Nato bo ob 6. uri poslovimo od Marije Pomagaj in odrinemo v procesiji na Bled. Tje-kaj dcspemo v dobrih 2 urah. V čolnih se peljemo z razvitimi »stavami na otok bleški, kjer bo sv. maša in pridiga. Na tem najlepšem kraju slovenske zemlje bomo slo vesno obhajali god naših slovanskih apostolov sv. C.rila in Metoda. Tu bo naše oko občudovalo krasoto zemlje slovenske. V ladjah se zopet odpeljamo z otoka, v tri če trt urah smo na postaji Leace, od koder se okrog 2 ure popoldne odpelemo s poseb nim vlakom v Ljubljano, kamor dospemo ob 4. uri. Tam bo slovesni vsprejem priredila ljubljanska »slov. kršč. socialna zveza«. Potem se razdelimo v večje oddelke in od ločeni voditelji nas bodo vodili po slovenski prestolnici, po beli Ljubljani in nam razka zali vsa njene znamenitosti. Ob 8. uri zvečer pa priredi »Zveza« veliko vrtno veselico s prezanimivim sporedom v čast vsem mi lim zunanjim gostom. Po polnoči se odpeljemo na Štajersko, tako da bo v sredo pred poldne že vBak doma. Ker bo košnja že končana in se šele začne žetev, si bo dva dni pač vsakdo lahko pritrgal za romanje. To je v poglavitnih potezah spored vseslovenskega mladeniškega shoda. Vsega ne smemo razodeti. Mladeniče čaka veliko presenečenj. Lahko pe rečemo: kaj takega še nikdo ni doživel! Tako se pripravljajo Štajerci na vseslovenski mladeniški sestanek, na katerega »S'o-venski Gospodi r« poziva tudi še z bese dami: »Vedno bolj se bliža 4 julij, dan vseslovenskega mladeniškega shoda na Brezjah, dan v resnici znamenit in prevažen za vse slovenske mladeniče. Na noge torej vsi dobri, pošteni slovenski mladeniči! 4. julij je vaš dan, popolnoma vaš ! — P * i h i t i t e z vseh strani zelene Štajerske v na j obi 1 nejšem številu, da bo zastopana vsaka mladeni-ška »Marijina družba", vsako bralno društvo, dabodo zastopane vse naše mladeniške zveze, da bodo zastopane vse župnije lepe naše lavantin-b k e škofije! Pridite tudi vi mladeniči iz sekovska in somboteljske škcfije, vas še pričakujemo s posebnim veseljem! Pa ne le mladeniči, tudi možje se vzdramite! Vae, kar bo zanimalo mladeniče, zanimalo bo tudi vas može. Ob navdušenosti mladih se bodete ogrevali vi star/. Možje, vi župani, odborniki, v; dobri družinski očetje in vzorni gospodarji, pridite, ne bo vam žal nikdar I" Z ozirom na tako veliko navdušenje, katero vzbuja vseslovenski mladeniški shod med našimi štajerskimi brati, naj bi pač ne zaostali Kranjci in Primorci! Po vseh naših župnijah, v vseh naših društvih, naj doni klic: Dne 4. julija k sestanku na Brezje! Slovenci na Dunaju. Zabavni večer »Straže« 12. junija 1.1. v Meidlingu, XII. dunajskem okraju, se je zopet prav lepo izvršil. Gospod filozof Marinko nam je v svojem zanimivem in poučnem predavrnju pokazal, kako so Slovenci dobivali od 1. 1848. vedno z Dunaja idej-vodnic za narodni preporod, za narodno in socialno delovanje; kako so se na Dunaju sinovi slovenskih mater seznanjali z drugimi Slovani in se medsebojno navdu ševali; pozival je navzoče, naj se sami pridno udeležujejo društvenega življenja in naj to misel razširjajo tudi med prijatelji in znanci 1 Vsak dunajski Slovenec naj bi bil ud kakega slovenskega društva na Dunaju I bili oni prvi ali morebiti edini vpliv v „ne-beškem cesarstvu".-- Ako bi bilo vse res, kar poročajo angleški brzojavi, bi Rusi že zdavno ne imeli nobene ladje v Vzhodno-azijskem morju, v Port Arturju bi že zdavno ne bilo nobenega ruskega vojaka, v Mandžuriji nobenega ko-zaka več. V prvih dneh so Rusi po angleških poročilih izgubili nad 17 ladij, a Japonci nobene. Sedaj se je pokazalo, da se — izvzemši zadnjo rusko katastrofo, ki je ugrabila Rusom najboljšega admirala, — japonske in ruske izgube ne razlikujejo tako močno. Rusi so bili pred petdesetimi leti v Se-bastopolju sicer v dragi, a izvrstni šoli. Da iz te šole niso prišli topih in puhlih glav, kaže nam junaška bramba Port Arturja. Močno japonsko brodovje se zastonj zaganja vanj. Pravičen opazovalec ima dovolj prilike občudovati junaštvo na ruski strani in zmajevati z glavo nad strahopetnostjo Japoncev, ki se nikdar ne upajo spustiti v odkriti boj z ruskim brodovjem, dasi so za časa Makarovega poveljstva imeli nekateri-krat priliko pokazati svoje junaštvo. Bog daj Rusom sijajno zmago! Ta večer nas je počastila tudi deputacija katoliških Čehov na Du naju, namreč zastopniki druitva »Apostolat", ki Bi prizadeva, da bi se vsi Slovani zdru žili v naročju sv. katoliške cerkve. Predsednik g. dr. V a 1 j a v e o jih je pozdravil s presrčnimi besedami, na kar se je zahvalil član češke deputacije. ki je nav dušeno govoril za edinstvo vseh Slovanov v katoliški veri! Omenjal je tudi velikega cerkvenega shoda na Velehradu, kamor katoliški Čehi prijazno vabijo katoliške Slovence. »Straža« je storila tako korak naprej: stopila je v ožjo zvezo s katoliškimi Čehi na Dunaju. Katoliški Čehi na Dunaju so it dali zanimivo brošurico, v kateri omenjajo na prvem mestu plodonosnega delovanja »Straže« za katoliško vero in besedo materino. V tej brošurici vabijo tudi svoje ro jake, naj zbirajo doneskov za zidanje češke katoliške cerkve na Dunaju. V »Straži« smo tudi slišali že večkrat željo, da bi Slovenci na Dunaju imeli svojo cerkev. A to bi bilo le mogoče v iz-Mlacm slučaju, da bi Slovenci dobili nt Dunaiu kakega velikodušnega dobrotnika: Na bilo bi napačno, ko hi Slovenci v tem oz>u skupno postopali s Čehi! ^ Za zabavo je skrbel moški zbor Ranice", ki nas je razveseljeval z lepimi slo venskimi pesmimi in popevkami; tudi vrli gospod ravnatelj Tomaževič je zopet pri lažno sodeloval na klavirju, prospod filoz. Robida pa je pel krasni solo »Rožici« ; po leg tega smo se vsi prav iz srca smejali našemu »Nacku«, ko nam je povedal nekaj hudomušnih o komarju iz Šiške. Zadovoljni smo se vračali vsak na svoj dom! »O zgodovini poljske službe božje in poljske cerkve na Dunaju« je predaval protekli ponedeljek gospod pisttelj Jožef Glinkievvicz v dunajski »Leonovi družbi«. Vsakega Slovenca mora zanimati, kako in kdaj so prišli Poljaki do svoje službe božje in svoje cerkve na Dunaju. Gospod pisatelj je na podlagi aktov izborno rešil svojo nalogo ! Poljaki so dobili na Dunaju službo božjo že leta 1801. Svojo cerkev pa imajo od leta 189S , in sicer v III. okraju na Rennwegu št. 5. Poprej so imeli slulbo božjo v I. okraju in sicer do leta 1842, od leta 1842 dalje pa v najstarejši dunajski cerkvi, v cerkvi sv. Runerta v I. okraju. Delovanje »Straže« v poletnih mesecih: juliju, avgustu in septembru : Vsako drugo nedeljo vsakega meseca popoiudne ob '/»3. uri slovenska služba božja v cerkvi sv. Antona v XV. okraju, potem pa prijateljski sestanek v salonu in na vrtu slovenskega gostilničarja g. F. A. Medveda v VIII. okraju, Lerchengasse št. 39. Morda napravimo tudi kak izlet v bližnjo dunajsko okolico, ako bodo člani s tem zadovoljni. Naprej na delo krščansko ! Koroške novice. k Is Celovca poročsjo, da je ondi umrl tovarnar g. Ludovik Maurer v 72. letu svoje dobe. k Poročil se je skladatelj Tomaž Košat z gdč. Pavlo Massek, plesalko dvorne opere na Dunaju. k Inšpekcija celovške garnizije se te dni vrši. Dne 16. t. m. ae je v ta namen pripeljal korni poveljnik Succovaty iz Gradca. k Veliko vročino imamo v Celovcu to leto. Imeli smo že 28 stopinj C. V Vrb skem jezeru iščejo mnogi hladila. k Potovanje generalnega štaba. Nadvojvoda Leopold Salvator je došel s 16 častniki na potovanju generalnega štaba v Borovlje. Zvečer je bila prirejena na čast nadvojvodi bakljada. k Izlet k Lampelnu cb Vrbskem je zeru so priredila zadnjo nedeljo, dne 12 t. m., društva: Cal. »Čitalnica«, tamb. društvo »Bisernica« in pevsko društvo »Zvezda« iz Hodiš. Bilo nas je vsega skupaj do 70 Slovencev. Gostilničar našinec nam je prav dobro postregel. Tamburaši in mlada »Zvezda« so nas izvrstno razveseljevali. Tudi doma čini so došli v precejšnjem številu poslušat petje in tamburanje, pojebno pa se jim je čudno zdelo, da je toliko gospode prišlo in da je ta slovensko govorila ! Budimo povsod narodni čut s slovenskim govorom 1 Štajerske novice. š Umrla je v Poličanah 201etna gdč. Marija Svetlin, hčerka ondotnega nadučitelja. š Občinske volitve v Šmarju pri Jelšah. Ker sta se obe stranki sporazumno zedinili pri občinskih volitvah, smo z m a -gali Slovenci v vseh treh razredih. Nemškutarska stranka se je vzdr iala volitev. Izvoljeni so sledeči gospodje: V III, razredu: g. Lešnik Janez, trgovec, posestnik in trian; gosp. Copf Avgust, posestnik in tržan; g. Vizjak Franc, posost-nik. Namestnika g. Tičar Jurij in Jagodič Martin, posestnika. V II. razredu: gosp. dr. Dijak Josip, o. kr. sodnijski pristav; g. dr. Rikež Josip, okraini zdravnik in tržan; g. Strašek Jožef in Čuješ Rok, posestnika. Na mestnika: Jacl Luka m Anderluh Matija, posestnika. V I. razredu : g. Ferlinc Franc, učitelj, posestnik in trian; g. Debelak Ivan, učitelj; g. Tančič Maks, posestnik in tržan; g. Vičar Alojeii, posestnik in tržan. Namest mka : Anderluh Jakob in Sket Anton, posestnika. š Pri Sv. Kunigundi na Pohorju je, kakor smo že naznanili, umrl vrli gospod Jurij Potnik. Sadaj se nam še piše, da se je pogreb vršil minolo sredo, vodil ga je in v cerkvi nagrobnieo govoril p. n. gospod Jurij Bazenšak, konzistorijalm svetovalec in župnik v sosednjih Čadramljah, sv. malo popeval p« ja domači župnik, gosp. Jurij v Selih. Mimogrede bodi epozorjeao na slučaj, da imajo vsi trije imonovanci jed nega in istega zavetnika, sv. Jurija, badanji pokojnik je pre živel štiriinpetdeset let Zadnji čas je bolehal vsled srčne hibe. Die 3. (unija letos je ziutraj bil v cerkvi pri sv. obhajilu, a to mu j a bilo obenem tudi »popotnica« za več nost. Omenjenega dne zvečer ob deseti uri je skupno z drugimi začel naprej moliti rožni venec, toda vsled slabosti je to »služ-bico« icročil bratu, a sledeče jutro je mogel vsprejeti le še sv. poslednje olje Imenovani je bil član okrajnega zastopništva v Konjicah, v domači občini pa je izvrševal vse sploh mogoča častne službe, dokler ni ene ali druge radovoljno prepustil drugim, češ, naj sa mlajše moči vadijo pri javnem poslovanju. Potnik )e bil moi zveden, ker je veliko bral, človek značajen, vedno delujoč po slovenskem geslu: Vsa za vero, dom, cesarja. Blagi duši svetila večna luč! š Novo pošto sta dobila kraja »Huda Južna« n« Primorskem, Grobelno na Štajerskem. Dosedanie ima za pošto »Missling in St. L^onhard« so prekrstili v ime »Miss ling». O tem je svoječamo »Slovenec« pisal, češ, naj bi sa nerodno ime odstranilo. Sadaj se je zgodilo. Samo ne moremo povedati, da li ima poštni pečat ime tudi slovensko: M^slinja. To je ime vodi in okolici blizo Siovenjegagradca. š Stavba »Narodnega doma« v Brežicah vrlo napreduje ter bo začetkom meseca avgusta t. 1. popolnoma dovršena. Dne 14. avgusta se vsi prostori »Narodnega doma" slovesno otvore. Čitalnica priredi o tej priliki veliko ljudsko veselico z vojaško godbo ter nastopom različnih pevskih in sokolskih društev, ki so sodelovanje obljubila. š Nedeljski počitek v Gradcu bo od jutri dalje tako urejen, da bodo smeli imeti odprto le trgovine z živili, in sicer od 6. ure do 8. ure zjutraj, trgovine z delika-tesami pa tudi ed 7. do 9. ure zvečer. Novice iz Amerike. a Najmanjši mož sveta se hoče poročiti ter je to naznanil po časopisih. Dami, katero hoče osrečiti, ponuja „lepo, srečno življenje, vzornega soproga, mnogo denarja in splošno prostost." Ta najmanjši mož sveta je Amerikanec, znan pod imenom »Major Charles Gautz" ter stanuje v Fairfieldu. Tehta 35 funtov ter je visok 18 palcev. Star je 39 let. Njegov oče je bogat posestnik in je 5 črevljev visok, mati pa tehta 150 funtov. Gospod »Major* ima zadosti denarja, da preživi svojo družino, ter prosi torej dame, da naj mu pošiljajo svoje fotografije in naslove. a Trgovina z deklicami za svetovno razstavo Ameriški listi se zgražajo nad poročilom, da se je 50 trgovcev zavezalo, da preskrbi za razstavo v St. Louis 50.000 mladih deklic. Četudi je to število pretirano, vendar je res, da mednarodne razstave zelo pospešujejo to trgovino. Bržkone bodo trgovci vsaki mladi deklici, ki se hoče izseliti v Ameriko, nudili razne ugodnosti ter jim obljubljali razna mesta za natakarice in prodajalke. Velika ameriška zveza „The Door of hope" se je ponudila, da odpošlje kolikor mogoče svojih zastopnikov na razstavo v St. Louis, da zasačijo one trgovce z deklicami. a Strašna katastrofa na morju. O strašni nesreči zgorelega izletniškega parnika »General Slocum" še poročajo iz New Yorha: Na krovu je bilo 2500 izletnikov, večinoma otrok, katere so peljali starši na izlet. Nesreča je strašnejša nego pri požaru čikaškega gledališča, ker so tu ljudje, ki so ušli smrti v plamenih, našli grob v mrzlih valovih. Mnogi so, podobni goreči baklji, poskakali v morje in utonili. Nekaj rešenih je vsled prestanega strahu zblaznelo. Žrtev je baje okolu 1130. Vzrok strašne nesreče je korupcija nevvjorških uradnikov. Cevi in črepalnice vode na parniku niso delovale. Rešilni pasovi so se potopili kakor svinec, ker so bili napravljeni iz neprave snovi. Rešilni čolni so bili pritrjeni na parnik z žicami, katerih ni bilo mogoče hitro odstraniti od čolnov. Pogled na žrtve je strašan. Mrtve matere drže krčevito na prsih svoje mrtve otroke. Nekateri otročiči imajo »gradiče v rokah. Prizori na bregovih, kjer je stalo na tisoče občinstva, se bili strašni. Mnogo oseb, ki so imele sorodnike na parniku, je hotelo izvršiti samoumor. Neka ženska, ki je izgubila štiri otroke, se je umorila, a 37.000 krat ee mora podpisati. Zupan newyorfiki sa mora podpisati na nove meBtne obveznica nič manj kot 37.000 krat. Njegov urad zato vedno oblezu|e|o iznajdi-telji raznih strojev, ki naj bi nadomestili njegovo roko. Župan jih je nekaj poskusil, potem pa sklenil sčasoma podpisati vso obveznice. a Mrtveca aretirali. Iz W»llsboro, Pa, poročajo: Gospa Al. Stephensonova iz Chathama je dobila proti svojemu soprogu zaporno povelje, ker jej je pretil s smrtjo. SodišSe je izročilo zaporno povelje policaju Dorsettu v izvršitev, na kar se je slednji v spremstvu nekoga tovariša odpeljal v Chat-ham. V Stephensonovi hiši sta pa našla posestnika, kateri je sedel mirno na stolu, ne da bi se ganil. Policija sta mislila, da je pijan in sta ga v spanju vkleniiu, na kar sta ga odnesla na voz in se odpeljala v 12 milj oddaljeni Wellsboro. Ko sta ga dovedla v ječo, jima je pa zdravnik v njuno veliko čudo naznanil, da je bil Stephens najmanj že štiri ure mrtev. a Nevesta v hlačah. Iz New-Yorka poročajo: V Vinelandu, mestu v Newjersey, vlada veliko razburjenje. Tam se bo poročila namreč 801etna Fovler s 451etnim Jurijem Edvardom. Taka starostna razlika v Ameriki ni nič tako izvanrednega, da bi se Američani radi tega vznemirjali. Nevesta hoče priti k poroki v kolesarskih hlačah in to je, kar amerikanske liste tako vznemirja. Fovler je bila namreč 40 let načelnica za reformiranje ženske obleke ter 40 let oskrbovala brez vsake moške pomoči svoje posestvo. Sedaj ko so ji moči omagale, vzela je v službo Jurija Edvarda. Ta jo je precej prvi dan zasnubil. Po kratkem obotavljanju je tudi sprejela njegovo ponudbo, toda le pod pogojem, da ji dovoli, da pride k poroki v hlačah. Loške novice. 1 Prihodnja loška klavnica vpraša iz nujnih zdravstvenih ozirov slavni deželni odbor, kako je zdravstveno stanje g. deželnega referenta, ki ie toliko časa zavlačuje njeno zidanje. 1 Gasilno društvo bodo ta dni pri čalo zidati tam, k|er je zdaj »komun", svoj listni dom Delo je prevzel tukajšnji zidarski mojster g. Angelo M o 1 1 i n a r o. 1 »Loške Benetke" ali po domače »toplice v Krevsovem revirju« so ie odprte in zopet vabijo v vročini v Bvoje hladne valove. I Vročo kri dela solnce delavcem v Kamnitniku, kjer strašno pripeka. Seveda se mora potem kri včasih „puš3ati", da ne zavid. Zadnji teden so »puščali« nekemu delavcu ie pozno ob uri duhov, in s tem napravili zdravniku, policiji in iandarmeriji nepotrebna pota. Tičke ie policija »pravila hitro v »špehkamro«. — Dobro bi bilo, če bi ista policija poskrbela za nočni mir tudi takrat, če se kaki hudi jeziki ponoči na ulici po dve ali tri ure prepirajo in zmerjajo ter prebivalce budijo iz sladkega spanja. 1 Bojkot bodo naredili. Sliši se govorica, da bodo nekateri loški trgovci, krč marji in mesarji v kratkem uprizorili velik bojkot osmerim klerikalcem. Pravijo, da tem ljudem ne bodo nič več prodajali blaga, tudi ne pijače, ampak postregli bodo samo libe ralcem. Ali bo to kmalu? Jeseniške novice. j Izgubil se je 38 let stari posestnik Anton Rekelj z Jesenic Št. 55 Pogrešajo ga že od 5. junija večer. Dosedaj še ni nobenega sledu o njem. Gotovo je našel smrt v Savi. TiBta noč je bila zelo temna. Videli so ga ljudje v bližini Save, moral je kako zaiti m pasti v Savo. Vsled alkohola je bil že dalje časa nekake zmešan. j Delavci na Javorniku so v maju več zaslužili kot prej, zato je vse mirno. — Tudi delavke so dobile nekoliko več plače. j Velikansk lesen most so naredili blizu kolodvora čez železniško progo ter cesto, ki pelje na kolodvor in državno cesto. Po njem vozijo materijal in zasipljejo prostor okolu. Jako previdni morajo biti ljudje, ki hodijo pod mostom, pa tudi na mostu, da se ne zgodi kakšna nesreča. Koj prvi dan, ko so začeli voziti po mostu, je padel kamen z njega in je ranil nekega, ki je šel spodaj. j Odpovedal se je g. učitelj Guštin predsedništvu tukajšnje podružnice sv. Cirila in Metoda. Posvetiti hoče svoje moči novemu liberalnemu izobraževalnemu društvu in je tako že preobložen z delom, ker je tudi načelnik gasilnega društva, načelnik planinske podruinice in obč. Bvetovavec. j Častni član gaBilnega društva je postal g. trgovec Treven. V nedeljo zvečer so mu izročili diplomo. Dež je lil, tovarniška godba je napravila podoknico, gasilci so pa svetili z bakljami in lampijoni. Bilo jib je trikrat več kot zadnjič za procesijo o svetem Telesu. Da^Je v prilogi L 1. Priloga 137. štev. Slovenca" dn6 18. junija 1904. j Predavanje o Rimu bo tudi to nedeljo točno ob pol 9. uri zvečer, in sicer zadnje j V Velesovo je v četrtek rcmala de kliška in ženska družba, pridružila se ji je bila tudi dekliška družba brezniška. Idrijske novice. i Smrtna kosa. Zopet je posegla mej naše može ter pokosila paznika F r. Se 1 j a k a. V nedeljo smo sklepali tridnevnico T čast presv. Jezusovemu Srcu. Mej lepim številom mož, ki so pristopili ta dan k svetemu obhajilu, bil je tudi pokojnik. Istega dne zvečer ga je z»del mrtvoud, previden s sv. zakramenti je izdihnil v torek zjutraj. Sodeloval je mnogo let pri cerkvenem zboru ter igral še v nedeljo pri sveti maši; nekaj časa je tudi raieloval rudniški godbi. Svoj čas je bil tudi odbornik katoliške delavske družbe, katere zvest član jo bil do smrti, kakor je sploh stal ves čas zvesto v naših vrstah. N. p. v m ! i Ljubljanski uradni list in Idrija. Poročevalec iz Idrije zelo rad in redno poroča o sejah našega občinskega zastopa. Kar čudili smo se, ko o zadnji seji popolnoma molči. Seveda je kaj težko pisati. Vseskozi je poročevalec v deveta nebesa koval prej šnjega župana, čegar geslo jo bilo: Preziraj vse, kar ni liberalno. Zadnja seja jo pa po kazala, da vendar ni bilo prav, ko se je od rivalo vse, kar ni z županom trobilo v isti rog. Računi bodo še enkrat pregledani, in cele nelibtralci jih dobe v reke. Petem pa še resolucija za splošno, direktno in tajno volilno pravico! Morda je pa stalni poročevalec vendarle kaj sporočil — ako se le ni izgubilo, da ni prinesel tudi uradni list resolucije, ki je bila sprejeta od vseh strank. Taka resolucija, in ceio iz drugega mesta na Kranjskem, bi nič kai prijetno ne zadela na pristojn h mestih. Skoda za izgubljeni honorar. i Za županov dnevnik je tudi dr. Susteršič nekoliko pripomogel. Poročali smo brez vsake piipomnje, kako je župan Sepe-tavec ob razpravi glede splošne, direktne in tajne volilne pravice napadel dr. Šusteršiča. Pobijali surovih opomenj nismo, ker smo vedeli, da se o priliki dr. Susteršič sam spomni naprednega neprijatelja. Na Šmarni gori sta se moža pogledala. Dr. Susteršič je rekel: »Idrijski župan je trdil, da dr. Sušteršič hoče, da naj se šole zapro in da hujska ljudstvo, da naj učiteljstvo pobije. Tako zavijanje mojih besed je ali neumno ali pa hudobno, in tudi idrijski župan mora biti ali neumen ali pa hudoben, kar oboje ni v čast županu mesta Idrije.« i Naši »Sokoli" v Varaždinu Blagoslovljena sokolake zastave v Varaždinu se je udeležila tudi deputacija našega Sokola. To je prav lepo, le čudno, da so bili naši Sokoli proti blagoBlovljenju ter svojo zastavo pred leti le »razvili«, sedaj so šli pa k bla-goslovljenju poseBtrime. Ker je bilo v de-putaciji več krčmarjev, nadjamo se, da do bimo v kratkem v Idrijo tudi dobrega „hr vata". i Is naše policije. Pred nekaj dnevi so orožniki s policajem vred poizvedovali po Idriji, koliko je resnice na tem, kar se je govorilo o razgrajanju v noči po svetem Rešnjem Telesu. Kaj so odkrili, je le bolj znano županu. Prav tako tudi še ni v javnosti, koliko je resnice na „kutarski nesramnosti", o kateri poroča „Slov. Narod" v dopisu iz Idrije dne 11. junija. Orožniki in po licaj bo poizvedovali, zato ne posegamo za sedaj vmes. Le na dan z vsem, ako je kaj krivde! Ako bi bila stvar taka, kakor poroča »Narod", bi bili morali dotičnega kutarj* že zapreti. In prav bi mu bilo. Sicer pa toliko že lahko izdamo, da se poročilo v „Narodu" ne vjema s pripovedo vanjem prizadete „ubožice", ki je bila pred leti v bolnišnici, ker je obolela na umu. Po-ročajto sedaj, zakaj je prišla v bolnišnico, in potem primerjajte oba slučaja. Svetujemo »Narodovemu" dopisniku še, da popisuje o svojih prijateljih slučaje, ki so pa dokazani, ter išče kozlov, ki res hodijo v zeljnike, njim prepovedane. i Nezgode. Dne 15. t. m. je padla steklena plošča sodnijskemu slugi F. Druško-viču z okna, pod katerim je stal, na roko ter mu v zapestji prerezala žile. Zdravnik mu je zašil rano, iz katere je izteklo mno go krvi. Ali mu je neki odtekla vsa „ta nora" ? — V odbiralnici je delavcu Skoku odtrgalo en prst, na roki. i Zupan — sodnik. Pretekli teden je imel g. Iupan čast, zavzeti častno meBto sodnika ter obsoditi svoje lastne pristaše radi baljenja nočnega miru na globo po eno krono. Na bv. Rešnje Telo ponoči je ta mlada frakarija v pijanosti razsajala po mestu okrog ter priredila podoknico, ali boljše rečeno mačjo gedbo sorodnici županovi, za kar so bili takoj dobro plačani. Srčne vzkipe ozdravil jim je nekdo z lskom iz neke poBode. Upamo, da bedo ti mladiči odslej ponoči mirovali. i Podiranje stare občinske hiše, katero je bilo cenjeno na 1200 K, je prevzel g. J. Kogej za 359 K. Materijal pripada ves njemu, ter ga bode porabil pri zidanju nove hiše, ki si jo bode zgradil na Trčkovem po grriaču. Socialne stvari. soc. Soolalna beda v Italiji. Skrb za delavske sloje je v Italiji še v povojih, kar je pač pred vsem zasluga ondotne vladajoče framazonske napredne klike. V veliki bedi žive zlasti delavci, ki delajo na vele-posestvih, kjer pridelujejo riž. Žalostno sliko o življenskih razmerah teh revežev razvija profesor Lorenzoni v Milanu v posebnem svojem delu. Ti reveži morajo porabiti na dan, da se prežive, komaj 34 centezimov. Za zajtrk imajo hlebček koruznega kruha, za kosilo in večerjo pa riž, rezance in bob, zmešan s soljo in poprom. Meso in prikuha sta delavstvu neznani jedi, vsled česar delavstvo, zlasti še ženske, hitro opešajo. Naravnost škandalozna so pa delavska stanovanja. V lopah, obsegajočih 20 m- in 2 '/s visočine počiva in stanuje po 15 do 16 oseb obojega spola na gnili slami. Statistika, katero navaja Lorenzoni, obsega 420 „hiš"; v 406 so morali stanovati zdravi z bolnimi delavci. Te „hiše" nimajo streh, in je podvrženo delavstvo zaradi tega vsem neugodnostim slabega vremena in komarjem, ki so velika nadloga v Italiji in povzroče malarijo. V moralnem oziru pa tvori, žal, to delavstvo veliko nevarnost tudi v zdravstvenem oziru. Večina delavk so stare 18 do 20 let in lahko si mislimo, kake ■ morajo biti razmere, ker delajo in stanujejo skupaj z moškimi delavci. soc. Socialni demokratje kot delo dajalci. DuaajsKo socialnodemokratično kon-Eucnno diuštvo „Vorwiirts", kateremu na čeljuje znani dr. Karpeles, Be odlikuje po svojem „bratovskem" zlorabljanju delavcev. Seveda o osemurni delavni dobi vtem podjetju ni govora. Delavci morajo delati v skladiščih od 7. ure zjutraj do 8. ure zvečer. Istotako je tudi z nedeljskim počitkom. Vsako drugo nedeljo morajo delavci razna-šati sccialnodemokratične časopise. Od vsake številke dobijo sioer 1 vinar, toda plačati morajo tudi ono številke, katere jim sodrugi — ne plačajo. Za Bvoje trdo zaslužene novce se morajo tožiti b »socialistom« Karpelesom. Delav ec Adalbert Slad je bil odpuščen, toda njegova delavska knjižica Be mu ni vrnila, češ, da ni nobene oddal, v resnici pa mu jo je vodstvo v pisarni izgubilo. S tem se je dotičnomu delavcu zgodila velika krivica, toda za tn se dr. Karpeles zelo malo briga. boc. Zopet eden. Socialnodemokratični občinski svetnik sodrug Nahrada v Florids dorfu na Dunaju je naznanjen državnemu pravdniku zaradi tatvine. Svojemu aosedu je ponoči na njivi požel polovico koruze. Policija je ukradeno koruzo našla v kleti tega »uglednega« sooialnodemokratičnega občin skega svetnika, ki je, ko so tatvini prišli na sled, hotel z denarjem podkupiti soseda, da ga ne naznani oblasti. soc Nazadovanje socialnih demokratov. Kakor v Nemčiji, tako so tudi v Belgiji zadnje volitve dokazale nazadovanje socialno demokratične stranke. Kakor znano, so se v Belgiji Bocialni demokratje zvezali proti »klerikalcem« z libsralci, a so vseeno izgubili šest mandatov. Po tej njihovi neum nosti se je pomnožila le kapitalistična liberalna stranka. soc Socialno demokraški strankarski shod v Ameriki. Socialni demokratje so 1. majnika imeli svoj strankarski shod v Čikagi. V socialno demokratični amerikan-ski organizaciji je le 23.000 članov, znamenje, da je amerikanski delavec preveč pameten, da bi verjel v socialno demokraške laži o prihodnji socialistiški družbi. Izpred sodišča. Izpred deielnega sodišča. Gozdarju grozil. France Oblak, kočarjev sin, in Janez Ster, kovaški vajenec, oba iz Hraš, sta šla skupno v lovišče barona Lazarinija zajce streljat. Graščinski gozdar Janez Osel je v hraškem gozdu sli šal strel; hitel je na isto stran, kjer je počil strel, in res je naletel na oba obdolženca. Sumljivo se mu je zdelo, da je Oblak svojo obleko skupaj tiščal. Ko mu je suknjo raztegnil, zapazil je, da je imel pod njo skrito razdeljeno puško-dvocevko. Ko mu je pa Oael vzel cevi, jel se je Oblak pridušati in mu groziti, da bo crknil. Prihitel je tudi z gnojnimi vilami za njim, pa se ga ni upal napasti, ker je neki drugi človek prišel mu nasproti. Oblak se zagovarja, da je lo radi tega gozdarju grozil, da bi ga malo ostrašil. Obsojen je bil na 3 mesece težke ječe, Ster pa na 36 ur zapora. — Tatvina. Oskar Kolovič, mlinar na Hrušici, je bil že zaradi vlačugarstva in beračenja kaznovan. Dno 14. maji t. I. je pa Jožefu Periču na Hrušici vzel poštno hranilno knjižico z vlogo 85 K, za 34 K obleke in dve britvi. Obdolženec tatvino taji, a ker se je pri njem na šla ena Jožefu Periču ukradenih brisač in v nekem hlevu druge ukradene reči, mu tajba ni nič pomagala. Bil ie obsojen na 2 mes. ječe.— Dva zrela ptička. Po 15 let stara bajtarjeva sina Janez Gionkel in Jožef Blaz-nik iz Selo sta se zmenila, da bodeta skupno kradla, ukradeni denar pa med seboj delila. Tako sta šla k Petrovčevim žreblje kupovat. Ko jih je eden zbiral, je drugi iz predala denar vzel, ki sta si ga razdelila. Pri Prevodniku sta vzela iz mizničnt ga predala dva bankovca po 20 K, v Prevcdnikovem mlinu pa izmaknila 120 K iz nekega nezaklenjenega predalčka. V Tavčarjevi prodajalni sta vzela 5 K. V mežnariji sta Heleni Kavčič vzela 20 K. Vsa te tatvine obdolženca priznat«; obsojena sta vsak na 4 mesece težke ječe. — Sohlapca pretepel. V nedeljo zvečer dne 8. maja sta se vračala hlapca Janez Hlebš in Jožef Stupica iz Domžal, kamor sta peljala na vozeh ljubljanske izletnike na viak. Doma v hlevu sta se nekaj sporekla zaradi konj. Hlebš je z vilami grozil Stupici, kateri mu jih je iztrgal iz rok, z njimi ga parkrat po glavi in po životu udaril, da je padel in ga še sunil v koleno. Stupica je bil obsojen na 5 mesecev težke ječe. — Iz hudobije pokvarjenikonj. Pred letom se je pripeljal posestnik Anton Gale iz Grosupija po opravkih v Ljubljano. Svojega konja je postavil v Briškijev hlev na Starem trgu. Ko se je domu vračujoč na dolenjski mitnici ustavil, opozoril ga je mit niški uslužbenec, da je konj nad kopitom desne noge z neko mastno rečjo namazan. In res je živinozdravnik konstatoval, da ga je nekdo s hudičevim oljem namaial. Konj«, ki je bil vreden 360 K, moral je prodati za 140 K. Rum tega dejanja letel je na kovača Janeza Žitnika, kateri je imel ravno isti čas tudi svojega kenja v Briškijevem hlevu, ker je bil z Galetom zaradi nekega zemljišča v nasprotju. To kaznjivo dejanje se pa obdolžencu ni moglo dokazati. Izpovedal je pa tudi kot priča zaslišani obdolžencev pcmoč nik, da že šest let niso imeli hudičevega olja pri hiši. Sodišče je nato kovača Žitnika vshd pomanjkanja dokazov oprostilo. — S štefanomga jeudaril. Dolenčevi sve-čarski pomočniki so dne 15. aprila skupaj večerjali. Med Francetom Uršičem in Nacetom Jeršetom, ki sta bila precej pijana, pričel se je zaradi dela prepir. Uršič je zgrabil za na mizi stoječi Štefan, ž njimi udaril po mizi, da se je razbil, nato pa z vratom razbite steklenice udaril po desni roki Jeršeta ter ga nevarno poškodoval. Obsojen je bil na pet mesecev težke ječe. — Parto so igrali. Posestnikov sin Karol Habjan iz Stoba, Nace Ves iz Velik. Mengša in Lovrenc Pregelj iz Križa so igrali prepovedano igro „parto". V Prešernovi ulici v Kamniku'sprli so se z Albertom Dolinškom; ko se je pa ta spustil v beg, udrli so jo za njim, Dolinšek je dobil udarec po glavi, da je padel, nato ga je še eden od te trojice sunil z nožem. Tega dejanja noče biti nobeden kriv, Preželj celo trdi, da se boja ni udeležil. A vse to tajenje jim ni pomagalo, kajti obsojeni so bili na tri mesece ječe. Zaradi hudodelstva nenravnosti obsojen je bil Ignacij Nastran, delavec v Češnjevku, na 6 mesecev težko ječe. — Razgrajač. Anton Perossa, črevljar na Hrušici, je pozno zvečer 8. majnika sitnaril v neki gostilni na Hrušici tako, da so bili primorani ga iz gostilne iztirati. Ko je nekoliko kasneje prišel za njim Lojže Pre-cenar, skočil je na cesti Perossa proti njemu ter ga z nožem sunil v trebuh. Obdolženec pravi, da je to storil v jezi, obsojen je bil na 7 mesecev težke ječe. — Mlada tatica. Komaj 17 let stara Marijana Kržič, delavka iz Tomišlja, je lansko leto iz zaklenjene poštne torbe skrivaj vzela poštno nakaznico za 125 K, glasečo se na Ano Škerjana, katere podpis je dala ponarediti in je na to na njo denar dvignila in ga zase porabila. Izneverila je tudi beneficiatu gospodu Josipu Kniflcu 20 K, katere ji je dal, naj jih nese nekemu črevljarju na Ig. Kržič se je preje izgovarjala, da je ta denar po poti zgubila, potem je pa priznala, da ga je porabila. Obsojena je bila na 3 mesece ječe. — S krevljem ga je udaril. Blaž Bernot je prišel dne 8. aprila 1.1. nekoliko vinjen k Janezu Berlecu, posestniku v Spod. Pa-lovčih. Ker so otroci Bernotu nagajali, jih je ta nekaj podil in letal za njimi v Berle-cevo hišo. To je pa tega ujezilo, udaril je Bernota s krevljem po desnem komolcu, nato ga je pa še po stopnicah Bunil. Berlec je bil obsojen na 3 tedne zapora. — N i vedel, kdo gaje. Dne 1. majnika prepirala Bta se delavca Martin Tonkovič in Ivan Grahovac. Tonkovič je udaril svojega nasprot nika po nosu, a ta ga je s polenom. To je dalo povod, da je Tonkovič zopet v Grahovca skočil, nato je še vmes posegel Dane Oreš kovič, miner na Hrušici; vsi trije so se držali in ruvali, in pri tem je dobil Grahovec močan udarec na levo stran prsi. Pri razpravi okvarjenec ni mogel odločno povedati, če ga je res Dane Oreškovič udaril in poškodoval, VBled tega ga je Bodišče tudi od zatožbe oprostilo. česar „ Učiteljski Tovariš" ne poroča Vodja dekliške šole v Plznju E Str-kan je bil obsojen na pet let, pozneje na eno leto težke leče, vsled nasilstva nad 14-letno deklico. Zdaj je bil pa zopet obsojen zaradi 21 dokazanih goljufij na gospodarski šoli v Plznju. Njegovih zaslug je bilo v obtožnici popisanih 70 pol. To bi bilo nekaj tvarine za *Uč. Tov ", kateri hodi v Španijo po »klerikalne" škandale. „Na boj na divje Amonite!« — gospod Gangl! Zakonska drama pred sodiščem. Porotno sodišče v Alžiru razpravlja sedaj afero Gueko, ki je bila vzbudila tam veliko zanimanja. Kapitan Gueko se je udeležil ekspedicije na Kitajsko. Med njegovo odsotnostjo pa je imela njegova soproga ljubavno razmerje z domačim zdravnikom dr. Bour lierjem. Ko je kapitan to zvedel, streljal je nekoč s samokresom na svojega nasprotnika, ne da bi ga zadel. Zatcženec je došel k obravnavi v uniformi z odlikovanji na prsih ter rekel, da obžaluje, da se mu ni posrečilo umoriti cnečastilca svoje rodbinsko časti. Dr. Bourlier trdi, da je kapitan hotel vzbuditi le škandal. Kapitana bodo porotniki brž kone oprostili. Rusko - japonska vojska. Rusi se gibljejo na morju. Skrydlov seve še ni v Port Arturju, kakor se je poročalo, saj tudi ni bilo poti, po kateri bi mogel doseči od morske in suhe strani obkoljeni Port Artur. Skrydlov poveljuje sedaj vladivostoškemu brodovju. S tremi križaricami vladivostoškega brodovja se je pokazal te dni v bližini japonskih slabo zastraženih ukrcavanj pri Simonoseki in potopil dve japonski transportni ladji. Napad Skrydlov je olajševala megla. Iz Londona so prihajale vesti, da se je vršila velika pomorska bitka, da so Japonci Rusom vzeli dve ladji, sedaj se pa iz Tokia poroča, da ondi nič gotovega ne vedo, kje se nahaja sedaj vladivostoško brodovje, da ga zasledujoče japonske bojne ladje skoro gotovo še niso dobile in da je sploh vprašanje, ako se je japonska bitka vršila. Skrydlovje presenetil japonske transportne ladje, potem se je pa skoro gotovo obrnil nazaj. Poleg potopljenih dveh japonskih transportnih ladij je Skrydlov obstre-ljaval tudi nekatere druge japonske transportne ladje, katerim se je pa posrečilo se rešiti. Iz T o k i a se glasi uradno poročilo: V jutro dne 15. t. m. je prišlo rusko vladivostoško brodovje, obstoječe iz velikih križaric „Gromoboj", „Rjurik" in „Rosija" v korejsko morsko cesto ter je napadlo transportni parnik „Hitahimaru", ki se je potopil. Od posadke se je rešilo le nekaj mož. O »Sadomaru", ki je bil zadet od torped, so tu mnenja, da se je rešila večina posadke. O usodi „Ničuinaro v Tokio ni nič znanega. Pozneje so videli rusko brodovje pri otoku Aki. Brodovje admirala Kamimaru jc odplulo, da zasleduje sovražnika. Oni, ki so bo rešili raz potopljeno ladjo „Hitahimaru«. pripovedujejo, da so 15. t. m., ob 7. uri zjutraj zapazili rusko brodovje. Ob 10. uri je hotelaladja pobegniti, a Rusi so pričeli tako strahovito streljati, da je bilovpar minutah okolu 200 Japoncev ubitih. Krov ladje je bil pokrit z mrtvimi trupli. Angleški kapitan Campbell je skočil preko krova, prvi inženir je bil ubit, poveljnik japonskih čet, ki so se prevažale r>a tem parniku, in dva druga poveljnika so izvršili samomor. Ladja „Sadomaru" ie zapazila Ruse 35 milj zahodno od otoka Širo. Rusi so streljali in pozvali moštvo, naj gre v rešilne čolne. Moštvo je šlo v rezilne čolne. Mnogo Japoncev je ušlo. Rusi so ladjo zažgali. Nadaljna brzojavka iz Tokia se glasi: Skoro gotovo je zopet megla rešila rusko brodovje. Brodovje japonskih torpedovk išče ruake ladje, a veter, dež in megla zavirata uspešno iskanje. Iz Soula poročajo v London: Tri japonske topničarice so srečale pri Fusanu štiri ruske bojne ladje. Rusi so na topničarice streljali. Ojaponskihizgubah na potopljenih transportnih ladjah se še poroča: Kapitana ladje „Sadomaru" so Rusi vjeli. Okolu sto oseb posadke .Sadomaru" je ušlo. En transportni parnik Japonoi še pogrešajo. Čuje se, da je bilo na „ H i t a h i m a r u " in »Sadomaru" 14 0 0 m o i. Ako je to res, znašajo japonske izgube nad 1000 mož. Roji na poluoteku Liaotun. V preteklem tednu se je bila zopet krvava bitka — dosedaj tretja večja bitka na suhem. Boji so trajali skoro pet dni. — Oddelke generala Stakelberga, ki je bil poslan — baje s. 40.000 moimi — da nadleguje na poluotoku Liaotun generala Oia za hrbtom, so Japonci po vroči bitki porazili pri Vafan kovu, ko so ga potisnili že prej od Pulan-tiena. K sredi Japonci Rusom niso mogli prestriči umikanja, izključeno pa še ni, da bo kaj takega poizkušal od Siujena prodira joči Kuroki, nakar bi Stakelberg prišel med dva ognja. Kuropatkin pa bi bil snatno oslabljen, ako bi izgubil skoro vse Stakelbergove oddelke. Kuroki bi imel s tako oslabl|eno Ku ■ ropatkinovo armado lažje delo. Kuropatkin brzojavlja carju, da je bilo Japoncev pri Vafankovu nad tri divizije in-lanterije in 12 eskadronov kavalerije. Iz tega sledi, da se je Stakelbergu deloma posrečilo izvabiti Japonoe od koncentracije izpred Port Arturja. Boril sa je junaško s sovražnikovo premočjo. Stakelberg ima baje velikanske izgube, a tudi Japonci so izgubili pri naskokih jako veliko mcž, Druga poročila pravijo: Zs 14. t. m. so se Rusi umaknili šest vrst južno od Vafan-kova, dne 15 t. m. pa so Japonce zopet napadli. Boj je trajal cel dan. Japoncem Be je posrečilo obkoliti desno rusko krilo. Bitka je prenehala, ko so se Rusi umaknili proti Valankovu, oz. Vafantienu. Japonci so se po budem boiu polastili kraja Telisu, severno zahodno od Fučova. sredi poti med Kaipinom in Pulantienom. Rusi imajo ve like izgube, 500 mitvih in 300 vjetnikov, a tudi Japonci so izgub li nad 1000 mož. Rusi ao tu izgubili tudi 14 večjih topov in 6 manjših topov, in kakor trdijo poročila iz Tokia po vročem boju tudi en ruski polkovni prapor. Rusi so topove napravili ne rabne. Med vjetniki je tudi poveljnik 4. strelskega polka. Pri brambi ruskega prapora je padlo 30 ruskih čaetiikov. Ruse, kateri so imeli pri Telisu 2 in pol divizije, so Japonci skoro popolnoma obkolili. Po hudem boju so se Rusi pomaknili dalje proti severu. Japonski listi pripisujejo tem bojem velikansko važnost in pravijo, da sedaj ne bo Rusom več mogoče prodirati na pomoč Poit Artuju ter da bodo sedaj imeli Jjponci ze naskok na Port Artur skoro proBte roke. Bigunci iz Niučvana pripovedujejo, da se Japonci v velikem številu izkrcavajo ne kaj milj pred Kaičevom in da je bila vroča bitka vzhodno od Kaičova. Rusom prijazni listi pravijo, da se je stakelbergu posrečilo zadržati Japonce od napada na Port Artur za 14 dni, ker so mo rali velike svoje moči porabiti proti njemu. Rusi hočejo Japonce še večkrat tako nadlegovati, da dobe čas za Port Artur. O i zavzetja Kinčova je preteklo ie 6 tednov, ne da bi Japonci proti Port Arturju znatno napredovali. Da se bo Stakelberg mogel pravo časno umaknit', bo Kuropatkin gotovo pre skrbel, kajti gotovo je postavil za hrbet dovolj čet, ki bodo krile njegovo umikanje. Kuroki prodira? Iz Niučvana poročajo, da so 15. t. m. čuli na jugu streljanje. Čuje se, da je druga divizija Kurokijeve ar made dne 15. t m. popoludne korakala na Kaičov (Kaipin), d a Ruse napade za hrbtom. Rusi v okolici Kaičova so, kakor se čuje, razdeljeni v. dva oddelka. En ruski oddelek je pri Kaičovu, drugi ruski oddelek pa 30 kilo metrov vzhodno od Kaičova. Londonski listi cenijo to rusko moč na 35 000 mož, vštevši 600 kozakov, nekatera ruska poročila pa govore celo o 80.000 možeh. V Londonu seve pričakujejo veliko japonsko zmago morda celo ruske katastrofe prve vrste. Poročilo iz Berolina javlja , da je Ku roki pričel dne 15 t m. zopet prodirati. Tudi ob Motienskem gorskem sedlu je pričakovati resnih bojev. Iz Tokia poročajo z dne 16 t. m. : Ganeral Kuroki poroča, da je japonski oddelek zasedel Hnajen, 65 milj vzhodno od Kuantiena. Nasprotniki so bili močni: 300 Rusov in 300 Hunhuzov. Japonci niso imeli izgub (?). Iigube nasprotnikove niso znane. Kuropatkin se menda umika, ker se boji japonskega obkoljenja, ter koncentrira svoje vojne moči pri Liaojanu. Požari na bojišču. Kakor poroča vzhodnosibirski list »Vo-stočnij Vjestnik", se tam dogajajo često po-iari. Na postaji Mandžurija je zgorelo 50.000 ton premoga, pri Udsimi pa veliko drv. V Harbinu je na en dan gorelo na štiridesetih krajih. Vzrok teh pogostih požaroy je nepaz-nost, deloma pa tudi slobnost. Nevtralnost Kine. Ruski listi poročajo iz L;aojana: Kitajsko prebivalstvo goni vsled poročil iz Pe-kina svojo živino v nedohodne hribe, di» jo ondi skrije. — Istotako tudi skrivajo K i. jci pred Rusi svoje zaloge ječmena in ovsa. Samo nekaj Kitajcev Rusom prodaja vsa potrebno. Ruske čete so vzele Japoncem več transportov živine. Ruski dezerterji. Krakovo, 17. junija. Skoro vsak dan pridejo sem ruski vojaški begunci. Večinoma so na pol sestradani. Prebivalstvo podpira begune, da ne pridejo v roke policiji, ki bi jih izročila ruskim cbmejnim oblastem. Združeno japonsko brodovje. Tokio, 17. junija. Dne 14 t. m. se je združilo brodovje admirala Kamimura z brodovjem admirala Togo. Kamimura je imel prej nalogo, stražiti gibanje vladivo stoškega brodovja. Togo ima zdaj vrhovno povelje nad združenim brodovjem, katera naloga je, da izvojuje velik boj s portartur-skim brodovjem. Kozaška. Iz Lraojana ima »Rus« : Sem Bta prišla dva kozaka, S»prygon in Timofejev, katera je Kuropatkin odlikoval s križem bv. Jurija. Ta dva sta bila s 37 drugimi kozaki in 2 častnikoma poslana, da ogledujeta neprija teljske Bile pri Dagušanu. Kozaki so srečno prišli mimo sovražnih straž in ss približali na 8 vrst k Digušanu. Tu jih naglo obko lijo Japonci, ki bo ustrelili, in 20 kozaških konj se je zvalilo po tleh. Kozaki, ki so ostali brez krnj, so poskakali svojim tova rišem za sedla in s a prebili Bkozi japonske vrste. Japonsko domoljubje. Nemirovič Dančenko poroča: Bratranec japonskega cesarja je smrtno nevarno ranjen. V zadnjih bojih so se med prednjimi stražami bojevali tudi princi japonske cesarske hiše; tudi v boju pri Kinčovu se bili v ognju. Neko patruljo konjenikov je vedil osebno bližnji sorodnik mikadov. Iz Liaojana poročajo: Pred Vafantienom se združujejo velike čete japonskih pešcev. Med japonskimi vojaki je mnogo odličnih oseb: prejšnji ministri in predsedniki zbornice, ki so šli iz domoljubja na vojsko. Križarica »Bogatyr«. Novoje Vremja poročajo 15. t. m. Moštvo vladivostoške križarice „Bogatyr" je rešilo v Zlatoroškem zalivu moštvo neke ponesrečene zasebne ladje, vsled česar je moštvo „Bo-gatyrja" pohvalil admiral Skrydlov. Vesti, da bi se bil nBogatyr" ponesrečil, toraj niso bile istinite. Denarne zbirke ameriških Japoncev za vojsko. Japonci v Severni Ameriki so nabrali 5,600.000 kron za japonski vojni zaklad. Pristanišče v Port Arturju. Londonski listi pravijo k poročilu, da je portarturska luka prosta: Izhod iz luke ni nič bolj prost, kakor je bil prost takrat, ko se je japonska ladja „Hacuse" potopila; to je bil tisti dan, ko je „Novik" šel iz pristanišča s spremstvom torpedovk. „Novik" je najožja od ruskih velikih ladij v Port Arturju. Širok je le 12 m. Zato se pa tudi le on upa priti vun iz pristana, ki je ves zastavljen z minami; večja ladja se pa nobena ne prikaže zunaj. oddelek v Fenv je prvega 122 000 mož, a n - a r - med Kitajci godrnjajo. 0 b 1 e i n i č e n u. Skupno stan madnega voja temi 32 švadronov. Topov 272. II. armadni voj. Vrhovni poveljnik: general Oku. Glavni stan: D a 1 n i j. Poveljniki: I. divizije: general F u š i m i v D a 1 n j e m. *• < 3 divizije: gen. Ošima v Taljen-v a n u 4. divizije: general Ogava v Nankuanlin u. 9 divizije: general Ošima v Daljnem. Vsaka divizija ima 15 000 mož. Reserva II. armad, zbora generala Oku: 1 Pehote 20.000 mož v Kinčovu. II. 8000 topničarjev v D a 1 n j e m. Razni tehnični oddelki: 6000 mož v Dalnjem (obležni oddelek, železniški polk, pontonirji) Celotno stanje II. armad-nega zbora: 89 000 moi, med temi 16 švadronov konj'ce. Topov 467. III armadni voj. Vrhovni poveljnik: general N o d z u. Glavni stan v Pecivu Poveljniki: 7. divizije: general Osaka v Pecivu. 10. divizije: general Kavamura v Takušanu. 11. divizije: gen. A d a m s u. 13. divizije: — neznano. Vsaka divizija ima 15.000 mož. Reserva III. armad, voja gen. N o d z u : I : 10.000 mož v S a n h i 1 i p u. II.: 10000 mož v Takušanu. Raznega oroija 5000 moi v Pecivu. Skupno stanje tretjega ar-madnega zbora: 85 000 moi, med temi 24 švadronov. Topov 288 Celotno stanje japonske arm»de na bojišču je torej 298 000 mož. Č u š i j a v Port London, 17. junija. „Standard" poroča iz Tiencina: Kitajski cesar je protestiral pri ruski vladi, češ, da Rusija napram Kitajski vedno krši nevtraliteto. Ruske izgube. Uradno poročilo ruske vlade trdi, da ima ruska armada in brodovje od začetka vojske do 8. t. m. sledeče izgube: 80 generalov, častnikov in vojnih uradnikov je ubitih ali pa so izginili, 1900 vojakov in mornarjev je ubitih ali so izginili; ranjenih je 116 generalov in častnikov, 2300 vojakov in mornarjev; vjetih je 20 častnikov in 700 vojakov ter pomorščakov. Sedanja japonska armada na bojišču. Petrograd, 16. jun. Ruski generalni štab je dobil sledeči pregled japonske armade na bojišču: I armadni voj. Vrhovni poveljnik: general Kuroki. Glavni stan: Fenvančen. Načelnik general, štaba: general F u d ž i. Poveljniki: Gardne divizije: general Hasegava v Kapeli n g u. 2. divizije: gen. Niši v Fenvančenu. 5. divizije: general Yamaguši v K u n č a v u. 6 diviiije: gen. Okuro v Fenvančenu. 8. divizije: gen. Tacunni v Kope 1 i n g u. 12. diviiije: gen. J u n e v F e n v a n -č e r u. Vsaka divizija ima 15.000 moi, 4 polke, 3 eskadrnnb in 36 topov. R s r v a prvega voja I. 15.000 m t v P 0 n h a n č u. Riserva prvega voja II. 10.000 mož v okolici Tajanga. Reserva topništva in ko' n j i c e ob Jalu in pri S a j m a c i. Ogrski železničarji. Včeraj se je v cgrstem državnem iboru razpravljalo o regulaciji plač ogrskih železničarjev. V torek prida na dnevni red proračun. Z desničarji, ki so morali v aktivni vojaški službi služiti pri železnioi, so sedaj postavljeni zopet v neaktivno razmerje. Mobiliziranim železničarjem se ni godilo slabo, ker so poleg tega, da sejimvšteje službena doba, med tem časom, kot orožna vaja, do bili vsak dan poleg svojih plač tudi vse mo bilizacijskn pristojbine, ki znašajo za prostaka na dan 99 h. liusini in gališki deželni zbor. Novoizroljeni rusinski deželni poslanci bodo opustili abstinenco in se zopet udele žili deželnozborskih razprav. Ko vstopijo zopet v dež. zbor, bodo s posebno izjavo pojasnili svoje stališče. Garibaldi proti Avstriji. Riciotti Garibaldi je izdal oklic, v katerem kar mrgoli napadov na Avstrijo in na balkansko politiko. Garibaldi poživlja itali jansko mladino, katera ni dolžna služiti i armadi, da naj ustanovi skupine, v katerih naj Be uri v korakaniu in streljanju, da boda zmožna za vojsko. Na ta način bi se lahko postavila izurjena četa prostovoljcev, ki bi štela 30.000 do 50 000 mož in bi se lahko mobilizirala tekom štirih ali petih dni. Na men prostovoljcev bi bil napadati sovražnika preje, kakor bode pripravljena za bo5 laška redna armada. Italijanski vojni proračun General Pellouse je dne 17. t. m. v italijanskem senatu omenil, da bode visokost sedanjega vojnega proračuna zadoščala za dobo šestih let. Vojni minister izjavlja, da se razmere z zunanjimi državami in tudi v kraljestvu samem niso poslabšale, marveč zboljšale. „Naj li Italija samo zato, ker to delajo druge vlade, za oboroženje zviša izdatke za armado? Moč naroda obstoji iz več faktorjev, med katerimi sta najvažnejša dobra finančna in vojaška uprava." Minister izjavi, da vlada ne namerava zahtevati od zbornice zvišanje prispevkov za armado. Z Balkana. Kakor poro«a »N. W. Tagblatt« bode bolgarski knez Ferdinand več dni oetal pri srbBkem kralju Petru v Belemgradu. Med kneievim bivanjem bodo najbrže razprave o srbsko bolgarski pogodbi. V Solunu skrbe zadnje dni vojaške patrulje za red. Prijeli so 16. t. m. štirinajst ptujcev, ker Be niso mogli izkazati s zadostnimi sredstvi. Civilni agenti zvhtovajo nadaljevanje po-močne akcije za begunce. V monastirskem vilajetu so dosedaj razdelili ž« 3,700 000 pi-astrov, a potrebne cgrajenje novih stavb. V solunskem vilajetu e treba 4000 funtov za b>gunce. »Berliner Tageblatl" javlja iz Carigrada: Turška vlada javlja, da je dobila poročilo, da sta dva znana načelnika vsttšev prišla na dveh krajih b svojimi četam: preko meje. Napad na Bobrikova. Naslednikom umorjenega generalnega guvernerja za Finsko, Bobrikova, bode najbrže imenovan general pl. Wahl, katerega svobodomiselni ruski krogi zelo črtijo. Ko je bil guverner v Vilni, je bil Wahl napaden, a le lahko ranjen. Po atentatu umorjeni finski generalni guverner Bobrikov je odstranil na Finskem ustavo^ in ponižal finski senat tako, da je moral slepo izpolniti vse njegove ukaze; nadalje je upeljal na Finskem nov vojaški red, odstranil tiskovno svobodo, na najboljša mesta je nastavil Ruse, vsled česar je bil skrajno nepriljubljen in je nezadovoljnost povzročila napad, pri katerem je Bobrikov izgubil življenje. Generalnim guvernerjem za Finsko je bil imenovan 1. 1898, prej je služil v armadi. Civilne liste ustavnih vladarjev. Ogrski državni zbor bode odobril zvišanje civilne liste našemu vladarju nallmi-ijonov 800 000 kron. in tako hoda znašala skupna civilna lista casarieva 22 600.000 K. zmed vseh ustavnih vladarjev bude avstrijska eivilna lista najvišia, le sultanovi dohodki znašajo 23,357.710 kror>, a ta višja vsota je le navidezna, ker imajo člani avstrijske vladarske hiše, kot visoki častaiki v armadi, še svoje dohodke. Zanima pač vsakogar, kako plačujejo posamezne u ker ie bilo čuti, da se z delom ne bo <> pričelo. Minister je odgovoril, ds se bode' gradnjo novih cest pričelo in da o zapr*fch ni govora. Dnevne novice. Ltubljaui, 18 junija Viealoveneki mladeniški shod na Brezjah Pesmi za enoglasno petje se raz pošljejo prve dni prihodnjega tedna. Se enkrat opozarjamo voditelje Marijinih družb in izobraževalnih društev, da jih nemudoma skupno narcče (po 10 vin.) pod naslovom: Luka Smolnikar, stolni vikar v Ljubljani. Desetletnica »Danice" obeta mnogoštevilno udeležbo. Zlasti pomenljivo je tudi, da je presvetli g. škof krški dr. A. Mahnič, prvi častni član in duševni oče »Danice«, obljubil odboiu, da se udeleži slavnosti. Pričakujemo, da se tudi še mnogo drugih prijateljev »Danice« odzove našemu vabilu Odbor. Slovenske zahteve in »Narod". »Narod" nam je dejal, da smo nesramni Zakaj ? Zato, ker smo priobčili obširno poročilo o važnem shodu slovanskega dijaštva v Pragi in ker smo povedali, da se »Narodu" poročila ni zdelo vredno objaviti. »Narod" sedaj pravi, da ni hotel capljati za »Slovencem". Mi smo dobili poročilo istočasno kakor »Narod" in »Edinost", a dočim smo mi odložili z ozirom na važnost skupne akcije vse drugo gradivo, dasi smo še prej priobčili drugo poročilo in je poročilo lahko priobčila tudi „Edinost", se je pa »Narodu" zdel neki članek — proti,klerikalcem' važnejši nego slovensko vseučilišče. ,Narodovo' uredništvo se sedaj baha z zaslugami drugih za slovensko vseučilišče in po stari navadi skuša prezirati dogovor, da se o takih stvareh ne piše. O tem z ozirom na važnost stvari ne bomo pisarili in odgovarjali »Narodu". Kar se tiče dr. Šusteršiča, nam ni treba omenjati, da ni potreboval nobene osebne rehabilitacije in da je za slov. vseuč. veliko bolj pomembno, če govori v državnem zboru dr. Šusteršič, ki ima kaj vpliva, kakor pa čo bi govoril brezvplivni dr. Tavčar in sedaj v parlamentu ravnotako malo vpoštevani dr Ferjančič. ^Narodovi« gospodi, ki od vsega pričetka sem vlači v to zadevo le osebnosti, torej ni za stvar! Ob vsakem takem shodu, kakršen je bil v Pragi, dajo se v svet komunikeji. To se je zgodilo tudi to pot in dobili so skupno poročilo vsi trije slovenski dnevniki. Sedaj »Narod« pravi, da takih poročil v bodoče ni treba več njemu pošiljati, če Be pošiljajo jSlovencu". Zopet dokaz — koliko mu je za stvar. Taki skupni komunikeji bodo v skupnih slovenskih zadevah še vedno izhajali. Mi jih bomo pri-občevali, kakor vselej, »Narodu« je pa prosto, jih metati v —koš. »Narodova" trditev, da so se v justičnib razmerah posvetovali »klerikalni prvaki in se zedinili, da jih ta slovenskemu narodu Btorjena krivica nič ne briga«, je ravno tako lažnjiva, kakor trditev, da »Slovenec« ni imel besedice za to. Velika hinavščina od strani »Slovenskega Naroda« je pisati o Bedanjih kričečih justičnih razmerah, v isti sapi pa pustiti, da njegovi poslanoizvso silo podpirajo Koerberjevo vlado in njen sistem. To združevati more le — »napredna doslednost«. Dr. Tavčar zabavlja čez papeževo družino, češ, da ne jč suhe polente in ovsenega močnika. Nam se pa zdi, da tudi tako ae j6, kakor dr. Tavčar, ki mora celo na kvaterni petek imeti mesno pojedino. Potem zabavlja čez francoske duhovnike, da preveč stanejo. Je res nekaj groznega : vikar dobiva 900 do 1300 frankov, župni upravitelj pa 450 frankov na leto. To se zdi dr. Tavčarju nekaj Btrašno visokega. A mi vprašamo dr. Tavčarja, koliko župnih upraviteljev francoskih bi se moglo plačati z enimi Frančičevimi gavgami ? Dr, Tavčar sam naleto več stane kranjsko deželo, kakor paFrancosko ennadškof s celo svojo pisarno in semeni 8 č e m vred. Pa ne privošči duhovniku 450 frankov na leto, to je na dan 65 kr. — manj, kakor zasluži vsak delavec v tovarni, II. Priloga 137. štev, »»Slovenca** dnA 18 junija 1P04 manj, kakor stanejo dr. Tavčarja na dan psi in smodke. Ta človek pa zabavlja vedno čez »bisago"! Profesorski izpit iz latinščine, gr ščine in slovenščine je te dni na dunajskem vseučilišču b prav dobrim UBpehom dovršil vč. g. Janez G n i d o v e c , gimnazijski učitelj v Kranja. Bodočemu profesorju v knezoškofovih zavodih iz srca čestitamo! List za norce. „Slov. Narod", list za »inteligenco", glasilo prismojenih blaziran cev, ki z blatom bombardirajo skalo sv. Pe tra, je v Bvojem pamfhtu o papežih včera prinesel sledečo trditev : »Francoski kardina, Ivan Medicis je bil izvoljen rimskim papežem, ker je imel ostudno bole z e n." — Dovolj! S takimi norci se ne prepiramo. Naročniki »Slov. Naroda" pa za Blužijo ime pomilovanja vrednih norcev, ker se dajo pitati s tako hrano od ljudi, ki spe kulirajo na neumnost svojih bravcev in na denarje vsenemškega »Gustav Adolf Vereina". Liberalci so že tako topi, da plačujejo take izbruhe prismojene fantazije, češ: Mi smo izobraženstvo ! Ta klika se tudi ne bo iz modrila, ker se je že preveč zarila v svoje — ostudne bolezni, ki jih ima največ na možganih. Občni zbor »Kranjske kmetijske družbe« bo dne 14. julija ob pol 9. uri dopoldne v tukajšnjem »Mestnem Domu«. — Dr. Graziadio Luzzatto ušel! To je danes veliki dnevni dogodek goriški. Kot jud, odvetnik in liberalec ie bil Luzzatto ena najvplivnejših oseb v Gorici. Tembolj senzacionalno je, da je mož izginil Govori se, da znašajo njegove m a 1 v e r < zacije 300.000 kron. Beg je bil dobro pripravljen, kajti dobri Graziadio je vzel seboj vse dragocenosti in ves denar. Pustil je Goričanom lo nekaj perila, hranilno knjižico z 200 K in svojo — ženo. Drugo je šlo z n|im — grazia Dio ! — Luzzatto je bil rojen v Gorici 1. 1857. in je študiral v Gradcu, na Dunaju in v Padovi. Zapustil je v Gorici tudi mater. — Kako je mogel Luz zato toliko goljufati ? Vzrok je v neomeje nem zaupanju, katero si je vedel pridobiti. — »Gazzettino« našteva, da je sledeče svote poneveril, kolikor je znano doslej: 1. Gospa Malnikova iz Kanala mu je poverila 32 000 kron pri kupovanju kanalskega gradu. — 2. Kavcija 1200 K, katero je vložil De Carli, ki je bil obtožen posilstva. Ta je bil opro ščen, kavcijo je pa odnesel Luzzatto. — 3 Pri neki civilni pravdi mu je izročila neka oseba iz Cervinjana 10 000 K. — 4. Pri kon-kurzu trgovca Skomina si je prilastil 24.000 kron, pri drugem konkurzu 15.000 K. — 5. Goriška tvrdka Chnirbo je imela pri njem deponiranih 10 000 K. — 6. Pri zlatarju je pustil dolga 3000 K. —- 7. Za obleko, perilo itd. je pri goriški tvrdki J. Medved pustil dolga 1500 K. — 8. Za cvetlice znaša dolg 800 K. — 9. Odvetnik Rajmund Luz-zatti mu je posodil 3000 K. — 10 Gospa H5nig je prevzela zanj poroštvo za 6000 K preti upniku Pavia. — 11. G. Prister je po-scdil nekemu posestniku višjo svoto. Dolžnik je kot delno odplačilo vložil pri Luz-zattu 10000 K. Zdaj jih naj išče! —Gotovo pridejo na dan še druge Btvari. Goričani pa imajo zdaj lepo priložnost, da si natančno ogledajo to liberalno, z judovskim fermen-tom okrašeno družbo, katera jih vlada, vodi in izkorišča! — Umrl je v Modlingu pri Dunaju g. Anton R e s c h, tast g. Jakoba Pukla. Pokojnik je bil v tamošnjih krogih znana in čislana oseba. — Njegova svetovna ura je na dunajski razstavi vzbujala splošno pozornost. Sprožil je misel glede uravnave Donave, ki so jo pričeli izvrševati mnogo let pozneje. Njegova je tudi iznajdba proti nesrečam na cestnih železnicah. — Plačilo, ker je miril. Dne 13. t. m. je v Ponikvi na Dolenjskem miril posestnik Franc Krevs fante is Dečje vasi, ki so hoteli nekega fanta pretepati. Fantje so Be združeni obrnili proti Krevsu in Krevsa tako pretepli, da ima več poškodb. Dva pre tepača so orožniki že prijeli. — Na Bledu ima jutri sestanek zveza avstrijskih industrijcev, ki namerava za gorenjske industrijce napraviti podružnico. — Konferenca za žužemberško dekanijo bo v četrtek, dne 23. junija, cb V* 10. uri v Žužemberku. — Iz Bohinja se nam piše: V radovljiškem okraju ima družba domačih mož užitnino v zakupu. V Bohinju pa ima svo-ega zastopnika, ki hodi s nekim agentom po gostilnah ter naravnost vsiljuje znano Bolafijevo vino. In res bo bili mnogi pribi-ljenf, da kupujejo to vino, ki ga nihče ne pozabi, ako ga je pil. Torej slava narod nemu konsoroiju, ki razpečava Bolafijevo robo. — Razpisani sta učiteljski službi na Radenci in v Pretoki. — Zanimiva pravda. Iz Krškega se nam piše: Zupan dr. Romih in okrajni zdravnik dr. Galaž si že nekaj časa nista posebna prijatelja. Pri neki priliki je dr.Ro mih o dr. Galažu izustil besede, ki so dale povod tožbi. Priče, naiodličnejše osebe krško, so sicer večinoma desti ugodno govorile za dr. Romiha, vendar je bil obsojen na dva dni zapora, i ziroma na 20 K globe. Obsojenec je takoj vložil priziv. — Litijski diletantje prirede v nedeljo, 19. junija 1904, v prostorih g. Oblaka v Litiji t r i g 1 e d a 1 i š k e predstave. (Spisal J. Stritar.) I. Prijatelj. II. Maščevanje. III. Stari oče iz Amerike. Po igri: Prosta zabava! Začetek točno ob 8. uri zvečer. Blagajna se odpre ob pol 8. uri. I. prostor 60 v., II. 40 v. in stojišča 20 v. Pri igrah sodeluje lastna gledal, godba na lok. K predstavam vabi se posebno mladina! Usti dobiček je namenjen v pokritje stroškov novega odra. Odbor. — Duhovne vaje morejo opravljati gospodje duhovniki tudi letos pri oo. jezu itih posebno meseca julija, avgusta, septembra in oktobra. Slobodno se oglase za kateri teden koli. Začetek bo redno v pondeljek zvečer ob šestih. — Naslov pri oglasih bodi: Predstojništvo oo. jezuitov. 3 — Samoborsko žvepljeno kopališče. Gospod MihaelGostiša, vele posestnik in trgovec iz Logatca, katerega je že pred dvemi leti zadel mrtvoud in kateri ni mtgel sam hoditi, niti sam jesti, nego bo ga morali drugi hraniti, je sedaj v samobor-skem kopališču toliko ozdravil, da že sam hedi in je. Gospodu Janezu Kogoju, posestniku iz Logatca, katerega jo noga že tri mesece hudo bolela in mu jo bila vsa otekla, je po prvem kopanju toliko bolje, da se more obuti in dobro hoditi; torej imamo dovolj dokazov, da je Bamoborsko žvepljeno kopališče zelo dobro za kostne in živčne bolezni, kakor tudi za revmatizem. Kopališče je laet gospoda Ljudovika Smith e n a. — Promet na južni železnici. Ge- neralni ravnatelj jutne železnice dr. Eger je v seji upravnega sveta naznanil, da je na južni železnici sedaj tako velik promet, kakor je bil druga leta jeseni. Zlasti veliko ae prevaža žita. Tudi osebni premet znatno narašča. — Razpust banke v Trstu. Tržaško banko Fano & Morpurgo, katera je obstala 43 let in se pečala izključno le z bančnimi posli, je njen lastnik prostovoljno opustil. — Umrl je, kakor smo že včeraj po ročali, dne 16 t m. na Dunaiu g. Josip Susteršič, posestnik, trgovec itd! v Toplicah, z domačim imenom »Finks«. Umrli je bil star 49 let, bolehal je že več let na želodcu, bel je na Dunaj na kliniko, da ga ondi ve-ščaki preiščejo. Podvrgel se je operaciji, ki se je ugodno izvršila, toda pritisnila je pljučnica, kateri je podlegel. Mrlič bo prepeljan v domovino in v nedeljo, 19. t. m., popoldan ob 4. uri v Toplicah pokopan. Rajnik je bil veren mež in msrljiv gospodar, član vseh domačih zastopov in ključar župne cerkve. Sel je v tujino iskat zdravja, a našel ondi smrt. Svetila mu večna luč! — Deželna zveza hrvaških gostilničarjev se snuje. Hrvaški gostilničarji iz dajajo v Zagrebu jako zanimiv list »Gottio-ničarsko konobarski viestnik«. Izhaja vsak mesec enkrat. — Smrtni padec s črešnje. Dne 12. t. m. popoludne je 551etna posestnikova žena Marija Hočevar iz Bučke tako nesrečno padla raz črešnjo, da se je ubila. — Novo prostovoljno gas. društvo so ustanovili v Vižmarjih. Vpisalo se je 23 članov. Načelnikom je izvoljen g. Josip Arhar, posestnik v Vižmarjih. V nedeljo, dne 26. junija, priredi društvo ustanovno slavnost, združeno s petjem, godbo, srečkanjem, deklamacije, prosto zabavo in zažiganjem ume-talnega ognja. K tej slavnosti vabljena so gasilna društva iz okolice. — Izprijena mladina. Pred graškimi porotniki je stal včeraj 161etni tiskarski učenec I. Očko, ki je streljal na svojega tekmeca Ferdinanda Lienharta in Katarino AIayer, ker mu je ta postala »nezvesta." Obsojen je bil v ječo na eno leto in pol. — Umrla je v Trnovem na Notranjskem gospa Margareta V a l e n č i -č e v a , stara 92 let. — Redek slučaj. Nekemu posestniku v Rakitniku pri Postojni je vrgla krava v treh letih 12 telet. V starosti 2 in pol leta tri, katera so ostala živa; v starosti 3 in pol eta tri, mrtva; 4 in pol leta dva živa, a sedaj v starosti 5 in pol leta pa štiri mrtva teleta, ter so bila vsa zamotana v njej. Kravo so ohranili pri življenja. — Potrjena učna knjiga. Ministrstvo za uk in bogočastje je z razpisom z dne 25. maja t. I., št. 8032, knjigo Alojzija Stroja: »Kratka zgodovina katoliške cerkve« odobrilo za šolske učno namene ter bo sme ista uporabljati na ljudskih, meščanskih, nadaljeval- nih, višjih dekliških in na obrtnih nadaljevalnih šolah s Blovenskim učnim iezikom. — Stavka stavoev v Zagrebu. Stavci zagrebških listov bo, kakor že znano, 17. t. m. zjutraj pričeli stavkati. Vendar pa so ob 11. ari dopoldne pričeli zopet delati, toda le pod pogojem, da se zvečer vrše pogajanja med stavkarsbim odborom in delo-dajaloi. Ako bi bila ta pogajanja brezuspešna, stavci zopet delo ustavijo. Ljubljanske novice. Deputacija »Slovenske kršč-90c. zveze" na Dobrno. K slavnosti blagoslovljena zastave »Bralnega društva" na Dobrni pri Celja se odpelje deputacija »Slovenske kršč.-socialne zveze" z vlakom jutri ob 5. uri 15 minut zjutraj. Slavnost bo velikanska, dokaz narodnega probujenja celjske okolice. Kdor se hoče pridružit', dobro došel! Zidarski mojster g. Valentin Aocetto ponesrečil. Včeraj popoldne po 4. uri se je peljal zidarski mojster g. Val. Accetto z vozom za seno v mestni log Hlapec mu je dejal »Gospod, varujte se, da ne boste padli!", v tem trenotku je pa g. Accetto že padel z voza pod konje. Ea konj mu je zadal mo čan, smrtnonevarni udarec na glavo. Gosp. Accettu je ubita na glavi kost. V mestnem logu je našel g. Ascetta vsega v krvi g. J. Turk star., ki je dal g. Accetta s svojim vozom prepeljati domov, od koder bo ga z rešilnim vozom prepeljali v bolnico, kjer so ga takoj operirali. Pobrsli bo mu zdrobljene kosti iz glave. Danes je g. Accettu bolje ter je pri polni zavesti. Razširjenje brambovske vojašnice. To poBlopje, za katero bo načrti že izdelani, bode obsegalo še eden, doaedaniemu stičen trakt. Ograjni zid na lugozahodni strani dvo rišča bodo podrli in bržkone tudi monturno skladišče, da bodeta obe dvorišči zvezani. Ta objekt zgrade potem poleg nove zgradbe. Opozarjamo pa deželni odbor že sedaj na tisti kos nemškutBrstva, ki štrli človeku nasproti b pročelja te vojašnice in ki se glasi: » K. k. Landwehrkaserne". Vo-} a š n i c o je dežela zgradila in zato ima pravico, zahtevati, d a s e postavi nanjo slovenski ali vaaj slovensko - nemški n a p i r Za »gled naj si vzam* deželni od-br r z dr. Tavčarjem vred mastno občino, ki je na svoji topničarski vojašnici ob Dunajski cesti dala pritrditi tudi slovensko-nemški napis : „ M e s t n a topničarska vojašnica" (v sredi orel) zatem pa: »atadtisehe Artillerie - Ka-s e r n e ". »Člani velike mesarije" so v »Narodu« podali neko »poslano«, v katerem izjavljajo, da se popolnoma strinjajo z g. Kozakom v ljubljanskem obč. svetu. Kaj druzega od mesarjev tudi ni bilo pričakovati. Radi tega se pa seve nič ne spremeni naše stališče, m ostane res, da se je g. Kozak odlikoval v obč, svetu v prvi vrsti le s surovostmi. Ako »člani velike mesarije« krijejo te surovosti s svojimi podpisi, s tem le izzivajo simpatije za — gospodarsko društvo za prodajo mesa tudi pri onih, ki so doslej še računali na to, da ne stoje vsi veliki mesarji na skrajnem stališču g. Kozaka. Kakor čujemo , bo gospodarsko društvo poskušalo primerno zvezo z malimi mesarji. Gg. veliki mesarji le zase prav store, ako razmer ne napenjajo do skrajnosti. Sploh so se pa podpisi pobirali na jako čuden način. Izjava se je nekje sestavila, gotovo v obližju gosp. Kozaka, nabiratelj je hodil okolu mesarjev, češ: »Kar podpiši se za Kozaka«, in mesarji so se podpisali, ne da bi vsi prebrali konfuzno in neresnično izjavo. Tako moremo tudi tolmačiti točko, da se je g. Kozak »šele udal" zahtevi vseh podpisanih, naj se zopet podraži meso. Resnica pa je, da so se nekateri mesarji upirali zopetnemu podraženju in so se šele v tretji seji udali pritisku. Ali niso mnogi mesarji upili: »Mi se bomo uprli!" Ali hočejo podpisanci, da pridemo z imeni na dan ? Kdo pa sedaj noče znižati cen mesa, ko so nekateri že zadovoljni? Ali ne g. Kozak? Ali menite, da se bo vsa Ljubljana tresla v gospodarskem oziru pred Kozakovim terorizmom in da bo moralo radi par večjih mesarjev, ki so angažirani z dobavo mesa pri vojaštvu, trpeti na tisoče občinstva? Mi smo storili le svojo dolžnost napram občinstvu in če bi mi stvari ne podrezali, bi bilo oškodovano le občinstvo, ker „Narodu" je v tej zadevi pošla vsa sapa, če bi tudi sedaj v bojazni rad napravil tako, kakor bi on vso stvar pričel, dočim še sedaj nc ve, kam bi se postavil. V tem oziru vzbujata »Narod" in izjava mesarjev enako veselost med občinstvom. Nekateri gg. mesarji naj gledajo pred vsem na to, da jih ne bodo izrabljevali prekupovalci,od katerih sedaj mnogi mesarji kupujejo zaradi — svoje komodi-tete. Tako bo mestu menda prihranjeno, da se izvrši predlog nekega obč. svetnika, ki je dejal, da bo treba mestni občini napraviti dva voza, v katera bodo mesarji pobirali svojo »izgubo". Kopališči otvorjeni. Mestno kopališče v Koleziji in vojaška plavalnica na Trnovskem pristanu sta bili pretekle dni odprti za ob činstvu proti običajni pristojbini. Izkaz posredovalnega odseka slovenskega trgovskega dru štva .Merkur". Išče se: 1 pomočnik manufakturne stroke za Kranj, 8 pomočnikov mešane stroke za deželo, 2 kontorista za Caije, 1 kontorist zs Ljubljano, 2 vajenca za deželo, 1 vajenec za deželo, Službe išče: 5 pomočnikov manufakturne stroke, 2 po močnika špecerijske strcke, 4 pomočniki špecerijske in železnične stroke, 10 pomočnikov mešane stroke, 1 potnik, 1 kontorist, 2 vajenci. Z Jesenic so pripeljali v Ljubljano kaz njenoa Janeza Travegarja; ki se je pri pre vaianju vozičkov pri gradnji železnice ponesrečil. Voziček ga je prijel za vrat in hudo poškodoval. Prve ljubljanske podružnice družbe sv. Cirila in Metoda redni občni zbor se bode vršil v torek, dne 28. junija t. 1., točno ob 7. uri zvečer v društvenih prostorih v „Na-rodnem domu" v Ljubljani s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo odborovo o stanju podružnice. 2. Volitev novega odbora. 3. Volitev dveh zastopnikov k 18. glavni skupščini v Žalcu. 4. Posamezni nasveti. K mno-gobrojni udeležbi vabi odbor. Sestanek hrvaških in slovenskih abitu-rijentov. Hrvaški listi poročajo: Abiturijenti zagrebških in vseh drugih hrvaških srednjih šol bodo imeli letos abiturijentski sestanek skupno vLjubljani in ne kakor je bilo prvotno namenjeno v Zagrebu. Musica sacra. V stolni cerkvi v nedeljo, 19. junija, (sv. Nazarij, škof) velika maša ob 10 uri: Mašo „Tota pulchra es Maria", zložil P. Angelik Hribar, graduale „Ecce sacerdos magnus" in ofertorij „In-veni David" Anton Foerster. Košnja v ljubljanski okolici se je ta te den pričela pri ugodnem vremenu. Sena je obilo in dokaj lepega, in je le želeti, da bi je posestniki in kmetovalci spravili suho pod streho. V mednarodni panorami bodo od jutri dalje razstavljene slike o potovanju iz Heba v Progo.. Vojaška godba bo svirala hitri ob pol 12 uri dopoldne v »Zvezdi«. Četrta točka bedo Dvrfakovi »Slovanski ples;«. Vojaška vest Komi poveljnik fzm. vitez Succovaty pl. Vezza in polkovnik generalnega štaba Friderik Eokardt Frances coni pi Tiefenteld nadzirata v Ljubljani vojaštvo. Stanujeta v hotelu „pri Slonu«. Pogreb pleskarjeve vdove g. Cotman se je vršil včeraj. Skupnost pleskarskih moj strov se je pri tem zopet žalostno pokazala. Skoro nobenega pleskarskega mojstra ni bilo k pogrebu. Naj bi pleskarska zadruga bolj delala za skupnost. Koncert društvene godbe vrši se jutri zjutraj od 10.-—12. ure v H:f erjevi pivovarni, S«•. Petra cesta. Izlet pevskega zbora »Glasbene Ma tiče" v* Šmartno pri Litiji. Ker utegne pri jutršnjem izletu velika udeležba biti, opozarjamo vse izletnike, da se zbero še pred pol tremi popoludne na južnem kolodvoru, da pri kupovanju vozovnic ne pridejo v gnječo. Gostje dobrodošli! Zidarska dela v Ljubljani. V Knsflovih ulicah je zgradba hiše avstro-egrske banke že napredovala do druzega nadstropja, poleg te bode zgrajena z licem v Beethove noTe ulice hiša fotografa Landaua. Na škofijskih parcelah pri Sv. Petru sta novi hiši dograjeni. Del ceste proti bkofjim ulicam je do starega ograinega zidu pri škofovi pristavi dograjen; d voje stavbišS je še za zidati in svet tudi ž» odkupljen. Pri novih stavbah sa svoječasno napelje vodovod m električna razsvetljava. Očitan zii pri priatavakem vrtu bodo tudi podrli, ker bode ondi med novimi hišami nova cesta ozir. ulica izpeljana. Letos je na stavbiščih obilo prisiljencev in Kaznjencev v delu, ker man ka povsod dninarjev. Radovedni pa emo, kako stavb niki te »delavce« z a r a č u -n i j o ! Slovenci na Jesenicah — na krov! Podružnica vsenemške delav. zveze » G e r -m a n i a « , ljubljanska „Trutzburg", je 4. t. in. sklenila pri odborovi seji v kazini, da ustanovi o kreau na Jesenicah novo fiiijaiko za ondotno nemške delavce. (!) Pri tej ustanovitvi bodo sodelovali: Tukajšnja člana Stippel in Linder, tukajšnji turnarji ter jeseniško delav. pevsko dru štvo »Stahl und Eisen« ter podruž niča ,,S(ldmarke", Sentpeterska ženska in moška podružnica družbe sv. Cirila in Metoda priredi 10. julija 1.1. v proslavo godu sv. blagovestnikov na vrtu bivše Hafnerjeve pivarne na sv. Petra cesti veliko veselico, pri kateri sodeluje vojaška godba in sl. pevsko društvo „Slavec." Spoštovana narodna društva se prosijo uljudno, da z ozirom na to izvolijo urediti svoje eventualne zabave. Občni zbor sentpeterske ženske in moške podružnice, kiv se je vršil 10. t. m. v gostilni gospe Černetove na sv. Petra cesti pod predsedstvom gospe Trčkove, oziroma g. župnika Malenšeka, je bil razmeroma prav dobro obiskan. Počastil je zbor s svojo navzočnostjo tudi prečastni g. prvomestnik, mons. Tomo Zupan, ki je z živo besedo naslikal sedanje stanje družbino ter uneto poživljal podružnice sploh k uspešnemu, vztrajnemu delovanju. Tajnica, gdč. Bavde-kova, je obvestila zborovalce v kaj spretno sestavljenem, živahno odobravanem poročilu o poslovanju podružnice v prešlem letu; gospa Trčkova je mesto odsotne g. blagaj-ničarice poročala o jako ugodnem gmotnem stanju. Z obžalovanjem je zbor vzelv na znanje vest, da predsednica, gospa dr. Šlaj-merjeva, in tajnik, g. Mulaček, nikakor ne moreta več prevzeti zopetne izvolitve. Vsem odstopivšim p. n. odbornicam in odbornikom se je izrekla iskrena zahvala. V novi odbor so voljeni: Predsednica gospa Trčkova; od-bornice: gospe in gospodične: Čudnova, Vrančičeva, Bavdekeva, Porentova, Strahova, Sajevčeva, Wessnerjeva, Šabčeva, Šarabo-nova, Počivalnikova, Klemenčeva, Furlanova in Podkrajšekova. Župnik Malenšek, predsednik in odborniki: Rohrman, Žan, Pod-krajšek, Petrič, Pavlič, Koželj, Lenček in Bonač. Deček rešil dečku življenje. Predvčerajšnjim popoludne kopalo se je v Malem Grabnu več dečkov v starosti 8 do 13 let. Plavanja nezmožni 8 letni Rudolf Mervič, sin posestnika g. Rudolfa Merviča v Malih čolnarskih ulicah št. 10, seje upal predaleč v vodo, zašel na neko globoko mesto ter se začel potapljati; 13 letni Anton Dermota mu je priskočil na pomoč ter ga rešil. S koso si prerezal trebuh. Andrej Kremžar, ki je nedavno na Počivavnikovemu marofu padel na koso in si prerezal trebuh, je danes umrl. Bazne stvari. Najnovejše od rasnih strani. Sestanek angleškega in nemškega vladarja je sedaj na tančno določen Angleški kralj pride v Kiel 24 t. m. ter ostane ondi 4 dni. — Švedski kralj je na Dunaju. Včeraj ga je obiskal na? cesar — Nesreča pri a v t o m o b i 1 n i dirki Pri avtomobilni dirki pri Homburgu sa je ponesrečil bogati industrijalec dr. baron Friderik Leiten-berger Vsled dobljenih poškodb je umrl. — — Spomenik Vereščaginu je sklenil postaviti petrograjski mestni svet. — ■ Islamska dionička š t a m p a r i j a « se je osnovala v Sarajevu. — Mesto v ognju. Iz Petrograda poročajo, da je v mestu Minsku nastal velik požar. Goreti je pričelo v sredini mesta na treh krajih. Škoda je velika. — Bencinje eksplodiral. Iz Lvova poročajo, da je v Sanoku v „Cafe Corso" eksplodiral bencin; 13 oseb je poškodovanih. Kavar-narjev sin, 131etni gimnazijalec je že umrl, dočim se kavarnar bori s smrtjo. — Novo bombo, ki razširi tak smrad, da postane, ako pade sredi med kak polk, nad 2000 vojakov za več ur nezavestnih, je iznašel neki avstrijski vojaški zdravnik. Tako omamljene vojake se lahko vjame. — Pred maturo je zblaznel v Požunu na Ogrskem 281etni osmošolec I. Redi. Čudna afera. Okrajni glavar v Miirz-zuschlagu na Stajarskem je nenadoma od stavljen. Njegova žena se je poizkušala na Dunaju zastrupiti. O tem se poroča : Lani je prišla v Miirzzuschlag elegantna dama, ki se je nazivala baronica Liitzov ter jo pri povedovala, da je doma na Ruskem in ki je razširila vesti, da je bogata kot knjeginja Okrajni giavar Hervaj p). Kirchsberg se je zagledal v njo ter jo poročil. Skoro sa je pa pokazalo, da je ta ženska pustolovka. Ko so uradniki okrajni.gu glavarstva ga to izvedeli, so izjavili, da z glavarjem in njegovo soprogo ne morejo več občevati. Nato je namestništvo dalo glavarju ukaz, naj tekom 48 ur zapusti svoje mesto ter naj na stopi šesittdanski odpust. Danes se o tej aferi še poroča: Soproga okrajnega glavarja je sleparica, kateri ae je glavar usedel na nastavljene limanice. Bila je štirikrat poročena. Od barona Lutzova je ločena. Njeno dekliško ime je bilo Bianchini, kake vero je, se še ne ve. Spisi, katere je pustolovka pokazala pred poroko župnemu uradu v Mtirzzuschlagu, so bili ponarejeni. Pri slav nostih na Semerniku je nakrat prajšnji njen mož pl. Liitzov, o katerem je trdila, da je padel v krimski vojski, se zopet pojavil ter deja.1 začudenemu okrajnemu glavarju: „Kaj pa bofiete, to je moja žena". Kako živi Kuropatkin ? Kuropatkin prebiva, je in spi v železniškem vagonu. Ta vagon ima salon, delavnico in spalnico. Kuropatkin je bolj majhne postave, a se pozna izmed vseh, ker je njegova uniforma tem nejša od drugih. Mnd vojaki je na glasu rasnega, vedno pravičnega poveljnika; kar on reče, velja, kakor zakon. Častniki gle dajo k njemu z neomejenim zaupanjem. Proatemu vojaku je Kuropatkin vzor. Tudi tuji vojaški atašeji soglasno pravijo, da je Kuropatkin vzoren in nad vse preudaren, miren vojskovodja. Dasi je že prileten, živi popolnoma po vojaško. Cez dan nima po čitka, samo po kosilu, kadar je zelo vroče, si dovoli pol ure počitka. A še ta čas rad bere kako literaturno delo. Vsak brzojav se ma mora nemudoma dostaviti, pride li po dnevu ali ponoči. Obeduje pol ure, vina pije jako malo, in le po kosilu pokadi eno ali dve smodki. O polnoči gre spat in vstaja ob 7. uri. Vsak dan, preden gre spat, odpošlje carju brzojavno poročilo o dnevnih dogodkih. Prve jutranje ure opravi korespondenco in d& povelja. Potem zajaše konja in pregleda vojaško taborišče v Liaojanu. Dopoiudne sprejema potem obiske in prebere ra-porte, katere mu pošiljajo generali iz svojih taborišč. Jako pogosto obiskuje bolnice, kjer prijazno tolaži ranjence. Vsakokrat je na postaji, kadar pride vlak z ranjenimi vojaki in jih sam odlikuje s križi in medaljami. Storilec svoje soproge oproščen. V soboto so v Milanu oprostili porotniki umora svoje soproge obtoženega Alberta Oliva. Olivo se je pred nekolikimi leti poročil z neko služkinjo, toda zaken ni bil srečen. Pričela sta se prepirati in v nekem prepiru zagrabil je Olivo kuhinjski nož, v razburjenosti zaklal soprogo, razrezal truplo na kose, pometal čreva v kanal, drugo pa spravil v kovček ter ga potopil v genevskem pristanišču. Ze čez malo dni so spravili ribiči dotični kovček na suho in policija je prijela morilca Olive. Ker so porotniki na neko nespretno sestavljeno vprašanje odgovorili z „ne\ moralo ga je sodišče oprostiti, dasiravno vsi milanski listi po pravici to imenujejo pravosodni škandal. Gibanje čeških malih obrtnikov. Češki mali obrtniki prirede dne 1 5. a v -gusta v Pragi shod čeških rokodelcev in malih obrtnikov. Postavili bodo v Pragi veliki društveni dom čeških malih obrtnikov. Zrrfbanje srečk mesta Budimpešte. Pn 15. t. m. se vršečem žrebanju budimpeštanskih srečk je dobila glavui dobitek 40.000 kron številka 47.689, 2000 K pa številka 36.765. Boj klobukom. V Leedsu na Angleškem so napovedali boj klebuku, posebno p« cilindru. Na javnih shodih povdarjajo ondi govorniki, da pleše in druge tako neprijetnosti nastanejo pod vpiivom nošnje klobukov. Kot dokaz navajajo govorniki, da divjaki in — ženske, ki nosijo le lahka po krivala, nikdar ne postanejo plešasti. V Leedsu zato sedaj že mnogi hodijo razoglavi brez klobukov, pa tudi v Londonu se dobi na cestah že ljudi brez klobukov. 46 OOO kron sa tobačnico. Dne 11 t nu. je bila v Londonu na dražbi to bačnica vojvode Cambridge Za tobačnico izza časa Louissa XV. je bilo plačanih 46.000 kron. Kako potujejo imenitni konji? Kakor se rmpovedu.e, je hotel anglešUi kralj Rihard III. dati svoje kraljestvo za nekega konja. Toda dvomno je, ako bi dal tudi za to ceno Edmond Blanc svojega »Governant«, katerega je poslal pred kratkim na tekmo vanje v Epsom na Angleško. Ker je Eimond Blanc zelo bogat, skrbi po kraljevsko za svojega ljubljenca. Na to tekmovanje je potoval »Governant« kot kak kralj. S poseb nim vlakom so tega konja peljali iz Pariza v Boulogne. Na Angleškem ga je zopet čakal poseben vlak v Folkestone, da ga odpelje v Epsom. Na tem potovanju je konja spremljal eden njegovih tovarišev, da se ni dolgočasil. Odkar je imenoval Kaligula svo jega konja za konzula, ni vžival noben konj tolike Časti, kot jo vživa sedaj »Governant«. Za kratek čas. Najdeno. Dijak ponoči na glas: »He, policaj, pridite no pogledat, jaz sem neStaj našel!« — Policaj: »Kaj pa? Dajte sem, da nesem na magistrat ! Kaj ste našli ?« — Dijak : »Ključavnico". Teta in nečak. Dijak: »Teta, ali vas vaše mačke ne stanejo preveč denarja ?« — Teta : »Ne toliko, kakor tvoji rnučki«. Vnet govornik. Kandidat: »To zaupanje smete imeti vame, volivci, da ne menjujem svojega prepričanja vaatega pol leta, kakor svojo srajco«. Vedno žalostna. Gospa (pri slovesu služkinje): »Zakaj so pa jokaš ? Če se tako težko ločuješ, zakaj si pa službo odpovedala?' — Služkinja: »Ali meni so samo naslednica tako smili !« Društva, (Prostovoljno gasil, društvo vStefanjivasi) priredi v nedeljo dne 19. junija 1904 veliko vrtno veselico pri gosp. Ivanu Pov-šetu v Stefanji vasi s sodelovanjem slavnega pevskega društva »Štefana vas" in društvene godbe iz Vevč. Šaljiva pošta. Šaljiva loterija. Prosta zabava. Začetek ob 3. uri po-poldne. Vstopnina 30 vin., otroci so prosti. V slučaju neugodnega vremena se veselica preloži na nedeljo dne 26. junija 1904. Na prav mnogoštevilno udeležbo najuljudneje vabi načelstvo. Darovi. Poslani našemu uredništvu: Za pogorelce v Sp. Pr i s , v j. G. I. Virant, župnik v Mokronogu, 10 ne! imenovana K 1 47. Za pogorelce v Hiniah: G,p. J. Virant, župnik v Mokronogu, 7 K, nein,! novana K 2 93. Za pogoreloe v Smihelu. G. J. Virant, iupnik v Mokronogu, 7 K. Finančna pogodba gotova. Iz Zagreba, Ogri so sprejeli predlog dr. Egersdor-farjev. Za podlago računa so vzeli 13 mil. kron (poprej je bilo le 6 mil. kron), Od teh 13 mil. kron dobi Hrvaška 44% za avtonomne zadeve, 56% gre pa za skupne potrebe. Glede delitve direktnega davka je ostalo pri starem. Dalje je važen sklep za Hrvaško, da bodo od zdaj Hrvati plačali obresti le od onih državnih posojil, ki se bodo potrosili za Hrvaško. Tudi se ima točno določiti, za katere stroške pri ministrstvu financ, trgovine in poljedeljstva mora Hrvaška doprinašati svoj del; torej ne za vse, kakor dozdaj. Toplice v Topuskem cd-Btopi ogrska vlada Hrvaški. Tako je poročal včerajšnji hrvaški liat o novi pogodbi t r prati, da je za Hrvaško dosti povoljen, in da se bodo mogli z novimi povečanimi dohodki pokrivati vsi deželni stroški, a ostalo bo še toliko dohodkov, da se bode moglo precej porabiti za gmotna podjetja in pa urediti plače avtonomnim uradnikom ravno tako, kakor na Ogrskem. Natančni dogovori bodo končani do konca druzega tadna, a potem se bode zakon o tej no.i pogodbi predložil hrvatskemu in ogrskemu saboru Po trditvi vseh hrvaških opozicicnalnih listov so Ogri pii teh dogovorih dosegli sijajen uspth, Hrvati so pristali na delitev davkov na Hrvaškem na teritorialne in na neteritorialne, kar je čisto proti vno nagodbi, po kateri je Hrvaška posebni davčni teritorij. To je za Mižare velisa zmaga v političnem pogledu kakor tudi v gmotnem. Hrvati so še v svojem zadnjem poročilu zahtevali od Ogrsko točne račune od vseh davkov na Hrvaškem kar je edino korektno. Ča so Mažari trdil?, da se to na da izračunati glede Hrvaške, to ni res. Kar je dokazal B. Kar lovič s s voj o razpravo, a Mažarom je stalo do tega, da se po točnih računih ne razjasni bajka o dtfisitu Hrvaške glede skupnih stroškov. Hrvati so se dali tudi tukaj vjeti. Dasi je sama hrvaška regnikolarna deputacija v svojem poročilu zatrjevala, da Hrvaška ne more imeti deficit*, je vendarle pristala ria omejitev neteritorialnih davkov do 5%. Hrvati bo tedaj sami priznali deficit, katerega bo do zdaj tajili. Hrvaška bode sicer dobila za zdaj nekaj več dohodkov, a bode še zanaprej budo prikrajšana ba hujši pa je udarec v političnem oziru, ker Hrvaška izgubi svoj posebni davčni teritorij. Hrvaška opozicija, ali bolje rekoč ves hrvaški narod, razven madjaronov, je silno vznemirjen radi popustljivosti hrvaških re-gnikolarcev pri finančnih dogovorih v Budimpešti. Najhujše je narod užalilo to, da so Hrvati popustili prvotno svoje stališče. A kdo bi se mogel zanašati na odličnost madjaronov? Poslanec Egersdorfer se je izjavil, da se poslanec ne more ozirati na pisanje po časopisih. Imel je namreč v misli poznato delo B. Karloviea o finančni samo-stalncsti. In vendar vemo mi dobro v Zagrebu, da je ravno dr. Egersdorfer komaj čakal na vsako številko »Obzora«, kjer se je tiskala omenjena razprava. On sam se je tudi izjavil v seji, da bi trebalo vsaj pol leta, da bi se dobili točni podatki o hrvaških dohodkih, ali da zdaj ni časa, ker nagodba se mora čimpreje skleniti. Zakaj so pa tako hiteli s sklepom pogodbe? Zakaj so celo Madjari na videz v marsičem popustili Hrvatom ? Samo zato, da se ne dovoli zahtevi hrvaškega naroda o točnih računih. Vsi ti pojavi narod silno vznemirjajo, La uradni list ooominja opozicijo, da naj 8e pomiri, da nagodba ni tako slaba, kakor se misli. Narod pa prav dobro ve, da iz Budimpešte sploh ne more priti za Hrvata kaj koristnega. Vse cpozicionalne stranke so izvolile svoje zastopnike v poseben odbor, ki bode vodil shode po celi deželi, a najprej se je sklicala taka javna skupščina v Zagrebu. A gotovo bodo oblasti dobile od zgoraj migljaj, da se vstavijo temu pokretu, češ, da bode nova pogodba povoljna, saj sta bila tudi ban in podban sporazumna z vsemi predlogi hrvaške regnikolarne depu-tacije. Pa če so tudi skupščine dovolijo in če pride na stotine peticij za samostalne finance na hrvaški Babor, se ta ne bode oziral nanje, dokler je v svoji ogromni večini ma-žaronski. Ker je ban za novo nagodbo, bo tudi v saboru sprejeta. Vsekakor pa je dobro, da se narod poduči o tem vprašanju, da se bode znal ravnati, komu naj d& glas pri prihodnjih volitvah. Sedanjim mažaronskim poslancem na noben način več ! Ttlefonska In brzojavna poročila. Nagasaki, 18. junija. Transportni parnik »K atsunomaru* j e t r č i 1 o b neki drugi parnik ter se potopil. — Transportni parnik »S a d o m a r u«, ki »e ni potopil, ampak je bil od Rusov le poSkpdovan, je pri Oki nošima zadel na pesek ter se razbil. Berolin, 18 junija. Iz Tokio poročajo v London: Pri Telisu (pri Vafankovu) poraženi Stake!b3rgovi oddelki so bili močni 25.000 mož. Pri Kaipinu je Se 35.000 mož. V Tokiu so mnenjp, da je te Ruse japonski general Mot.u zaplel v boj in če jih je premagal, zaprl Stakelbergu povratek. Petrograd, 18. junija. Brzojavka iz Harbina poroča, da ao sosedne vasi polne japonskih ogleduhov. Vsak dan alove Rusi nekaj ogleduhov ter jih obesijo. Tokio, 18. junija. Policija v Sagi pri Saseki poroča, da se čuje od obrežja gro-menje topov. Ondi menijo, da se vrši boj med ruskim in japonskim brodovjem. Tokio, 18. junija. (Kor. urad.) Vladivostoško rusko brodovje so videli danes pri Tongari morski cesti, južno od otoka Jeso. Berolin, 18. junija. Zanesljivih poročil o ruskem vladi vostožkem brodovju še ni. Neka japonska vest pravi, da se je ob obrežju vršila pomorska bitka in da se je ena ruska križarica potopila, Počakati je treba potrdila tega poročila. Petrograd, 18. junija. Ruska brzojavna agentura poroča iz Biiska v Sibiriji : Mod Mongoli v altajskem pogorju vlada raz-burjanjo, ker pričaliujeio, da se prikaže njihov bog A>rot, ki j h oprosti tujega jara:iM, jim pomaga ter jim ustanovi neodvisno kraljestvo. Mongoli se zbirajo pod poveljstvom treh neznancev ki trdijo, da so apoetalji boga Airota ter delajo s pomočjo električnih priprav pred ljudstvom razne čudeže. Ker prepovedujejo tudi sprejem papirnatih rubljev, je tu zadaj japonsko sleparstvo, ki hoče oškodovati Ruse Berolin, 18. junija. V Tokiu je promet vedno alabži in tud: tujci so popolnoma izostali. Berolin, 17. jun. Zdi se, da je 15. t. m Kuroki šel proti Motjenske nu prelazu. To bi kazalo, da se bliža odločilna bitka. Petrograd, 18. junija. Vest o atentatu na carja Nikolaju uradno demeniirajo. Car je bil s svojimi hčerami »a izprehodu. Približal sp mu je neki vrtnarski pomočnik, ki mu je deja!, da je pobegmi iz Sibirije. Vrgei se je pred carja na koleni in prosil milosti. Iz tega so nastala poroč la o napadu. Offeteorologlfino poročilo. f tfliaa nad morjem 306*2 m, arednji iračni tlak 736 0 a Cu opata 1 - 1 fita»J< ! Tarasi. ( b«o- | r»tn» ; y , a*tn. i po f »». j Coi*ii« Neb. 'Sit. 17! 9 zve«. 740-4 | 21 7 | brezvetr. jasno. o-o 1QI 7- zjutr. I 737.8 1 17-4 1 ei. svzh. 18| 2. popol.l 735 6 | 28-1 Ip. m. jzah. Srednja včerajšnja temperatura 22-4', del/obl. norm. 18( 1061 Izjava. V sobotni številki »Sl. Naroda« z dne 11. junija 1904 dopisnik »Vipavski torbičar" namenoma zlobno namigava, kakor da bi imel g. R hard Ferjančič, pevovodja in obč. t»jnik na Gočab, z detomorilko, katera je v Trstu dvojčke povila, naj opravi i. Podpisani štejeva si v dolžnost, da izjaviva, da je to nesramno obrekovanje in podla lat, ker je ona detomorilka ravno pred odhodom v Trst izjavila v pričo podpisanih, da ni imela z g. Rihardom v t*j zade»i nikoli nič opraviti in da je radi njo uopolnoma pošten. Na Gočah, dne 17. junija 1904. Marija Volk. Regina Vrtovec. Izjava. Vse podpisane bivše pevke od »Marijine družbe« iziavljamo na dopi« »Vipavski tor-bičar« v »Siov. Narodu" r dne 11. iun. 1904., v katerem se podtika g R bardu Ferjančiču, pevovodju pevskega društva »Nanos« na Gočah, da nas je »v poznih večernih urah spremljal, danes eno, jutri zopet drugo k sladkemu počitku«, da je to nesramno obrekovanje in dnt'(5ni dojjisnik nesramen lažoik. Na Gočah, I7 junij« 1904. Marija Furlan, prednic. Barba Volk- Debeve Marija. Mislej Ivana. iors Zahvala. Prostovoljno gasilno društvo v Cerkljah na Dolenjskem izreka svojo najiskrenejžo zalivalo vsem p. n. dobrotnikom in društvom, ki so pripomogli na katerikoli način k lepemu uspehu dne 29. maja 1.1. prirejene slavnosti Bblagoslovljenja nove brizgalne in društvenega orodj«,", v prvi vrsti velečastitemu gospodu župniku Antonu Gabriču, slavnim sosednim gasilnim društvom iz Krškega Sv. Križa in Leskovca, vsem cenjenim darovalcem daril in dobitkov ter vsem velecenjenim gostom, ki so našo slavnost s svojim pohodom počastili, kakor tudi cenjeni, zadržani, meseca junija v Krškem pri g. Šener - ju zbrani družbi*za naklonjeno vstopnino 13 K. — Na pomoč! Prostovoljno gasilno društvo v Cerkljah (Dol.), dne 8. junija 1904. Ed. Bohlnec, tajnik. Alojzij Marlnoek, 1. r. načelnik. Svarilo. 1036 3-3 Maribor, 18. junija. Vodja mariborskega mestnega urada, Taks, je bil danes obsojen radi goljufije pri volitvah na en teden ostrega zapora. Budimpešta, 18. junija. (Kor. urad.) Vse radi stavke obtožene železničarje je sodišče danes oprostilo. Zagreb, 18. junija. Cuje se, da bo intimni prijatelj Khuenov, šef naučnih uradov, Pavič, te dni umirovljen. Tudi r.adžupan varaždintki, Rubido Zichy, ki je kriv .nemirov po Zagorju, bo baje umirovljen. Dunaj, 18. junija. „Neuo Freie Presse" poroča, da je Combes v vedno večji zadregi in da se vladno večino tvoreči blok zaradi k»rtuzijanske zadeve ruši. To se je pokazalo tudi pri volitvi komisije v zadevi kartuzijan. afere. Mnogi vladni večini no zaupajo več Combesu in so mnenja, da se gode v vladnih krogih škandalozne stvari ter da bi vladni kiogi tudi sprejeli od kartuzijancev d^a milijona, »ko bi jih hoteli kartuzijanci dati. V hodnikih parlamenta se govori že o novem ministrstvu Etienne Rouvier-Sarrien, ki razmer ne bo šo bolj poostrilo in bo pustilo stvari, kakor so sedaj. Dunaj, 18. junija. Ministrstvo je odvetnikom in odvetniškim kandidatom dovolilo, da smejo pri sodnijskih obravnavah no siti uradno obleko. Johannesburg, 18. junija. Atentat na lorda Milnerja so nameravali trije anarhisti, a policija jih je prehitela. Hoteli so z dina-mitom razstreliti hišo in pisarno lorda Milnerja. V pondeljek zvečer jih je policija zaprla. 'litiy Izvrsten okus kave dosežete e priipedanjem Vj/drove žitne kave POSKUSITE! et- -Vzorsk drsgovoijno. Poštna 5 Kg. ooSiljka 4 K. 60 h »ranco. .DOMAČI PRIJATELJ" ...m odjMnatcttm i.ilorj ootilafti mos.Cnfc Zytnm Mirni /i/nt Mt Prifi-V/J/ „ Ivan, Franc, Alojzij in Karol Šusteršič, bratje, Marija Kline, roj. Šusteršič, sestra, in Leopol-dina Šusteršič, roj. Kenda, soproga, naznanjajo, da je brat, oziroma soprog, gospod 1063 1 Jožef Šusteršič trgovec in posestnik v Toplicah previden s sv. zakramenti danes ob 8. uri zvečer v 49- letu starosti po dolgotrajni in mučni bolezni mirno v Gospodu zaspal. Pogreb bode v nedeljo, dne 19. junija 1904, ob 4. uri popoldne na pokopališče Žalostne matere božje v Toplicah. Sv. maše zadušnice se bodo brale v mnogih cerkvah. Nepozabni pokojnik bodi priporočen v blag spomin in molitev. Dunaj, dne 15. junija 1904. Prosi se iiliega sožalja! Prav dobro ohranjena * H!MnMM> 1060 2-1 pisarna - s stekleno steno, plačilna miza ter več rabljenih pisalnih miz so poceni na prodaj pri tvrdki ANTON KRISPER, !trgovina * galanterijskim blagom. Javno vprašanje »Rdečemu praporju". Kdaj ho »Rdeči Prapor" meni dokazal, kar je 10. t. m. obljubil, a doslej še ne storil? Iv. Nep. Gostinčar. Pivovarna J. PERLES LJUBLJANA, Prešernove ulice 7 priporoča izvrstno marčno pivo —— v sodčkih in steklenicah. ———— Najstarejša svefiarska tvrdka. — Ustan. pred 100 leti. __V 1009 52-1 pr. priporoča velečastiti duhovščini ter slavnemu občinstvu zajamčeno pristne čehelno - voščene svečo za cerkev, pogrebe in procesije, voščene zvitke, izborni med-pitanec koji se dobiva v steklenicah, škatijah in škafih v poljubni velikosti ter poceni. Kupuje se tudi vsak čas med v panjih, sodčkih, kakor tudi vosek ln suho satovje, po kolikor mogoče visoki ceni. Za obila naročila se toplo priporoča in zagotavlja točno in pošteno postreči. IiJUBliJR^R, Prešernove (Slonove) ulice št. 7. Perlesova hiša. 1046 3-2 "Kdor m ji *oni Luciji Rešek zdaj omožem Šolar, v Mojstrani oziroma Hru. šiei fcaj posodi »li druzega da, z« to ud današnjega dneva nise n več plačnik. V Mojstrani, dne 13. junija 1904, Ivan Šolar, mizarski mojster » Mojstrani st. 24. Svlfla prostorne prodajalna v živahni ulici se takoj odda v najem. Več se izve v Židovski ulici št. 4. 1058 3—1 več spretnih mizarjev za izdelovanje portalov in znotra-nje hišne oprave dobi stalno delo proti dobri plači. Kje, izve s teg^ lista. 10*3 3—3 Zidarska opeka (i*ol Le »Templjev"- iu „Styrla-vre-r MAMI I leo" sta zakonito zavarovana kot rogaSka kisleca. Vsi drugi proizvodi, ki ne nosijo oznamemla .Templjev-vrelec" ali Styria-vrelec" in ki se varljivo prodajajo kot „Rogaška kisla voda", naj se odklanjajo. 971 o 3—1 Deželna vrelska uprava Rogaška Slatina. Cosfilna = In = pekarija pri „GoIarju" vKranju 7 se dš od 1. septembra = v najem= Pogoje pove Josip Kovač v Kranju 6. 1061 3-2 Muhe so zopet sitne! Onesnažijo stanovanje in jedila, prenašajo bolezen od bolnikov in mrličev, od iz-metkov in mrhovine, trpinčijo človeka in živino. 949 16 Nastavite povsod amerikansko nastav* za muholov ,TANGI* EFOOT* En list velja 10 vinarjev (za 2000 muh) Dobi se povsod. Glavna zaloga za Kranjsko: EDmUHp KAVČIČ v Ljubljani. Umetni obrtnik, kateri vstopi v že obstoječe jako lukrativno podjetje, želi se poročiti z gospodično iz meščanskih krogov z nekoliko premoženjem. Neanonimne ponudbe s sliko, katera se na vsak način vrne, prosijo se z zagotovilom najstrožje tajnosti pod naslovom „Umetni obrtnik" na upravništvo tega lista. 1057 (3—2) 479 104 26 išče 1054 6-2 strugarja (draksler) s (rajnim deiom Sužb t jo 'a-topiti takoj. Kje, pove upravnStvo »»Slovenca* Anton Presker krojač v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 16 se priporoča preč. duhovščini v izdelovanje vsakovrstni duhovnlžke oblek« iz trpežnega In solidnega blag* po nizkih cenah. Opozarja na veliko svojo zalogo = Izgotovljene obleke posebno na haveloke v največji izberi po najnižjih cenah dobavitelj anirorm avstrijskega drnštva železniških uradnikov St. 556. 1044 3— Razpis. Za zgradbo vodovoda za trg Tržič na 44700 kron proračunjena dela in dohave so bodo od*lale petom javne dražbe. Pismene, vsa dela zapop»dajo8e ponudbe z napovedno popusta ali pa doplačila v od • stetkih na enotne cene proračuna naj se predložč do 2. julija t. 1. ob 12. uri opoldne podpisanemu občinskemu uradu. Zijetje studenca je že iz- ršeno. Ponudba, katere morajo biti Itolekovane s kolekom za ono krono, doposlati je zapečatene z napisom : »Ponudba za prevzetje zgradbe vodovoda za Tržič.« Ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, da pripozna ponudnik stavbene pogoje po vsej vsebini in da bo jim brezpogojno ukloni Razven tega je doditi kot vadij Se 5% stavbenih stroškov v gotovini, ali pa vpupi-larnovarnih vrednostnih papirjih po kurznt ceni. Občinski odbor st izrecno pridrži pravico, izbrati ponudnika ne glede na viSino po-nudie oene, oziroma ča ae mu vidi p itrebnim, razpisati novo ponudbeno razpravo. Načrti, proračun in stavbeni pogoji so na oglod pri občinskem uradu. Občinski urad Tržič, dne 13. junija 1904. Vsled razširjenja našega rudnika dobi 150 kopačev (Hauer) in kopačev vajencev trajen dober zaslužek pod pogojem da so hrpy rr™ f ; i • i , J«i M preje v L .ZL^ * „e Smejo V«.' 1050 3—1 m 'v » VV VTi ■ pa na Vestfalskem. fllltsi# f illii; Zdravilnica in vodozdravilnica Kamnik na Kranjskem. Krasna gorska lega, milo podnebje, ni vetrovno. Zdravi se z vodo na vse načine; solnone in zračne kopeli; tudi z ogljikovo kislino se zdravi, z masažo, telovadbo in elektriko. Zmerne cene - Začet, sezone 15. maja. R Prospekte pošilja vodstvo. Pr. Rudolf Raabe. zdravnik voditelj. Pr( LA. C. H. Weigel, rudniški ravnatelj. Najboljše izvršena zarezana, stisnjena in navadna sfrešna opeka, Stavbeno, umetno in konstrukcijsko ključavničarstvo Hidralične vidre in sesalke JOSIP WEIBh J. Sppeitzet*« ja naslednik Lijubljana, Slomškove uliee št. 4. ffiffpreln^ vseh v to stroko spa- ^^^.ffift? ssss ri: nimi oporami^brez vijakov!' Za8t0"1. " 8°,nSne plahte P° ^jnovejšem .istemu s samodvigal- opeka za zidovje itd. rcčoc jn 5 5trcji norcjco«, dobi se po nizki ceni pri Angelo Aita. Ig - Draga, Pijte _ Klauerjev Jriglav" najzdravejši vseh likerjev. . 544 150-34 štev. 3934. Razglas. Raba tega v zamašek vžganega znamenja in rudeče vrelske etikete se priporoča kot varstvo proti pogostim ponaredbam GiessIfllMe lisle rudi 17 fil Izvirek: Giesshubl Sauerbrunn, pos,aJa' Pravilno kopališče pri Karlovih varili Prospekti zastonj in franko. _ 7. Jdabjanl se dobiva v vseh lekarnah vežiih rinom.^9 pr°daja,Dleah in * je°tvinami ia L]«!,lfaanrea P" Miha" KaStner"iu in Pet«" Lasanik-a v SO tenjSkem iZVrŠiti je rM5irjenje 0bčln8k« Stroški 3. uH;t;Tdanranjševalna dražba se b°vrši,a v « *«■ jun.„ob Županstvo Jesenice, dnč ie. junija 1904. 1062 1-1 JosiD Klin fl.r J Kamnosek | ffl LJ se priporoča preč. duhovščini in p. n. občinstvu za vsa cerkveno-umetniska in stavbin-ska dela. Velika zaloga nagrobnih spomenikov in vsake vrste umetnih marmornatih izdelkov po nizki ceni. Izdelig'e načrte in proračune. gramofoni kakor tudi plošče v največji izberi morete dobiti le pn zastopniku nemška akcijske družbe za gramofone Rudolfu Weber, 1059 100-1 urarju v ljubljeni, Stari trg štev. 16. S t avgustom so preselim na 9unaj^o cesto štev. 20, nasproti kavarne „£uropa", v Hribarjevo hišo. Predaja se na obroke. - J,*« plošče se zamenjajo. ®pii eni \zavod JŽjuBljana Jurčičev trg štev. 3. p s čim ste si ohranili Q r tako lepe zobe ^ Št. 7482. Razpis. Enostavno z uporabo 0. Seidlove odlik°va"e kosmetiške vode • ?a 20be' kl h'gieniški vpliva na zobe in se dobiva v vseh boljših trgo vinah v steklenicah po 1 K. 497 12-11 Sprejme se 1032 3—3 SrM!;!^,^ CTu SVonrraŽtblnaSlednja de,a v izvršitev: 2) Zagradbo levega Lega Sfnri Mr^ °P ° °k°V V Pf0»«"»j«»em znesku 4000 K. katerega zneska se pa^db^M K a Ti V proračunJenem ^esku 6000 K, od Pismene ponudbe z napovedbo dela' .°firoma dobave po udeležencih, proračunih naj se * Pn,Centih " Cene V do 2. julija 1.1.12. utre opoldne. biti ko^kovane ^kotoltl K S^hfcV**> P* Z* °be deli morajo Ponudbam mora b?tidoLt i J ,e doPoslatl zapečatene s primernim napisom, vsej vsebini in jim S^ofaM^ PriP°Zna P°nUdnik stavbne P^je po varnih vrednostnfh ^papi^df po°kurzni cŽi ^ ^^ V S*0™ V pa tud?Sobe°ddbeH skupen Sf^kde ^^ » VSak° de,° ^ vidi potrebno, razpisati n^o ponSdbeno obravnavo P°DUdne ^ °Zir°raa ČC Se mu stavbnemru;adu0raCUm ^ StaVbni P°g°ji 80 na 0Sled v navad«ih uradnih urah v deželnem trgovski pomočnik v govoru šanim blagom g. ŽCS^r Istotam sprejme se tudi v pouk = učenec ■ iz dobre, poštene hiše. 1064 1_1 Kontoristinja ,n slovenskega je-zjka vešča knjigovodstva, z dolgolet- PrZZ'ČeVa"',lŠČe mest . Prijazne ponudbe pod A. Z. poste re- stante v Ljubljani. iois 3-3 Več tesarjev (Cimpermanov) sprejme takoj v trajno delo proti dobri plači 1066 pFranc Jožefov Fr. Pusf ml mestni tesarski mojster Ljubljana. 1049 15—1 V. medic, oddelek splošne bolnišnice na Dunaju. MAGGI 'EVA ZABELA Je edino in ataroznano sredstvo, da se pripravi slabim juham, omakam, ragu, sočivju itd v hipu nepričakovano močan in prijeten okus. — Zel6 Izdatno, zato naj se ne doda prev ed Na prodaj je v vseh trgovinah kolonijalnega blaga in delikates pa dišav. Steklenica od 50 v više. Izvirne steklenice se napolnjujejo prav cen6. 909 f****** f******** * 1012 52—2 * t Cementnazarezna t strešna opeka ^ * iz portland-cementa in peska. * Streha prihodnosti. t ♦f * f 4 * * * Patentirana v 30 državah. Trpeinejša in l.ilikejša streha kakor iz vsake druge vrste strešnih opek iz ilovice. Edini izdelovatelj za Kranjsko Janko Traun izdelovatelj ceraeutnin, Glince pri Ljubljani. * •f •f ♦f f •f f * * * * * f f f f * pisalni stroji. p. n. Slavnim uradom, pisarnam, odvetniiom, notarjem, podjetnikom in trgovcem vljudno naznanjam, da sem prevzel zastopstvo za Kranjsko in Spodnje-Štajersko Remington Sholes pisalnih strojev ter da imam v zalogi vse potrebščine za pisalne stroje, kakor raznovrstni kancelljskl ln pismeni papir, barvani papir (Kohlenpapirj, barvane trakove raznih znamk, za kopiranje in navadno pisavo v vseh barvah, razne barve ta pisalni stroj, blazinice za barvo, priprave za zbiranje pisem itd. po originalnih tovarniških cenah proti gotovini ali po povzetju zneska. Vsa naročila za te kraje izvršuje samo moja trgovina. Ker sem z navedenimi predmeti vedno bogato založen, lahko cenjenim odjemalcem vsikdar točno postrežem. 1011 3—2 Z odličnim spoštovanjem = Dragotin Hribar, = trgovina knjig, papirja in pisalnih potrebščin, Ljubljana, Sehellenburgove ulice 8. Novo, pa izvrstno! Cunard Line parobrodna družba prve vrste vozeča Oceana vožnja krog 8 dni! Najboljša in najcenejša pot iz Avstrije v Ameriko, prosta, dobra in obila hrana ter 100 kg proste prtljage, pričenši že od Ljubljane. Ht-fi Nobenega presedavanja, nobenih postranskih stroškov med potjo 5Q kron 50 ceneje, nego povsod drugje. Prihodnji odhod iz Trsta: Parnik ,,S!avonia" dne 25. junija in pozneje vsake 14 dni. /z Ljubljane dan preje zvečer. Vpisati se in vozno karto z 20 K tu zaarati, je vsaj nekaj dni preje. — Vsakoršna pojasnila te proge ter vozne karte, daje le F. Nowy konces. glavni agent, Ljubljana Marijin trg št. 1. Domača umetalna steklarija Avg. Agnola v Ljubljani, se priporoča prečast. duhovščini in cerkvenim predstojništvom v naročila za izdelovanje oerkvenih oken in vrat, vdelanih s katedralnim steklom ali s svincem obrobljenim belim ali barvenim steklom, s steklom z umetno slikarijo strokovnjaško dobro, zajamčeno in trpežno izvršeno v lastni delavnici, od najpriprostejšega do najfiejšega St. 5 o/z. Spričalo, 0) cu ct! 55 t" ce « 0) S. a 4> 0) o cu •d o ® o, £ d .3 n ® -» 2 % ■g k 5 s p. 3iS > M O I n P i li b s katerim podpisani potrjuje, da je velečislana tvrdka zč- stavbeno In umetno steklarstvo AVGUST AGNOLA V Ljubljani, v polnem in lepem soglasju z gotsko arhitekturo, izvršila prav pohvalno steklarska dela v novi župni in dekanijski cerkvi v Šmartnem pri Litiji. Okcnj 32, v raznovrstnih gotskih oblikah, slikanih umetno na steklo v okusnih okraskih strogo po gotskih pravilih, v barvah nežno - svitlih in ne vpijočih — svedoči jasno, da smo vdobili Slovenci v gosp. Avg. Agnola tudi v tej stroki spretnega, domačega umetnika, kateremu z mirno vestjo zaupamo slična dela. V prepričanju po ostalih ofertah za to delo, se vestno zatrjuje, da so cene gosp. Avg. Agnola prav zmerne. Priporoča se kar najtopleje vsem, posebno pa onim cerkvenim predstojnikom, kateri razpolagajo sicer z malimi sredstvi, pa bi oskrbeli radi svojim cerkvam kaj lepega. Župni urad v Šmartnem pri LlflJI dne 9. februvarija 1901. 1 O CD 13 ffi Ivan Lavrenčič, župnik in dekan. Prevzema tudi vsa stavblnska steklarska dela ter priporoča svojo izborno zaloge vsakovrstnega steklarskega blaga. 927 52—43 Sezona maj do oktober* (Oktober-april: zimsKo zdravilišče.) j Mineralna in glinasta kopel J' §jj (Slavonija). Postaja c. kr. priv. južne železnice. Direktna zveza z Budimpešto in Dunajem Železate kopeli ln kopeli v glini, temperatura vrelca 34—50°C. marmoroate, porcelanaste, zrcalne, gliaaste in kopeli v barjevini. Preizkušen zdravilni uspeh pri vseh ženskih boleznih, s'abokrvnosti, revmatizmu in trganju. Udobno prirejen fango oddelek : Zadelavanje z izredno zdravilnim daruvarskim mineralnim glinastim blatom, s čimur se posebno pri zastarelih revmatiških boleznih in trganju k kolikor Je tarifna cena po ameriški že- bhhhmLmh leznici; s priznano najboljšimi parniki družbe Hamburg - Amerika Linie. Kdor je odločen potovati in da se mu dober prostor preskrbi, pošlje naj 20 K are na moj naslov 1153 52-39 f r. Seunig, Ljubljana, Dunajska cesfa 31. § 1—1 o GO< H-". o« CD O p O O u> et P ce« et- O < 05 C9 T) «-t O o. Al p" s 01 i ►a m o v >-t o J^umberško, belgijsko in šl^ijsko platno v vseh širinah, namigni li, servieie, brisalke, šepni robci, sifoni in pavolnato blago. 3Švicarske vejeninej:I B^SMU m m Peri/o z« opreme nevest $a hotele in restavracije ltC^po izvirnih ivornisKih cenah. ^^ Jsborno blago! Velika izbera. Priporočam se preč. duhovščini in sl- P■ n. občinstvu v obilni obisk- y Ucicspošfovanjem foton Sare, specialna trgovina v /Ljubljani, Petra cesta štev. 8. g09 52-8 Tovarna pečij_ 6oa 26—12 Ustanovljena 1888 Založnik zveze c.jkr. avstr/drž/uradnikor) Alojzij Večaj| IJubljana Trnovo, Opekarska cesta Veliki stradon 9 priporofia sl. občinstvu in preč. duhovščini svojo veliko zalogo najtrpežnejših in sicer od najmodernejših, preSanih in poljubno bar-vanih do najpriprostejših prstenih pečij različnih vzorcev, kakor: renala-sanoe, barok, gotsko, seceslon Itd , kakor tudi štedilnike in kruhne peči lastnega in domačega izdelka po najnižjih cenah, ter je v svoji stroki popolnoma izvežban. Ceniki franko in brezplačno. CD < Gamaše, galoše. 133552-35 Zaloga obuval D. H. POLLAK & Co. Dunaj. •/'V, S/> .v. v--.\ mm ^(•f-ZS/^f I.I.Kantz~a v Ljubljani priporoča: pristni rženl, pše-niini in mlečni kruli, pecivo h kavi, brioche, orehove in makove rožičke, vanlltski ln fried-richsdorfski suhor i. dr. 1015 52—2 Na dan štirikrat sveže pecivo in sicer: ob 6. in 10. uri dopoldne ob 2. in 6. uri popoldne. »'i _______ hVaaii mm s--/. *4j'"4j 4"' staXg hran- K 5,089.883-14. Dpers K 23,806-306-40. sSdrr K 98.238*41. Varnost hranilnih vlog je tudi zajamčena po zadružnikih. Poštno-liranilničnega urada št. 828.406. — Telefon št. 185 11. g* J ww Lepa prilika za iiiciarja ln gostiliiicarja. Radi bil^hnosti dam takoj pod ugodnimi pigiji t najem svojo mesarsko in gOBtiluičarBko obrt z lepo jednonidstropno hišo v sredini me-ta, s prostorno kletjo, mesnico, klavnico in ledenico. Oort ie st»r% in lepa vapevajoči; poslop;a sd v dabrem stanu. Natančneje poizvedbe dajo lastni* France Jerman, 1045 2-2 mesar In gostilničar v Črnomlju, Dolenjsko- tovarna stolov v tvrdke Fr. Svigelj na Bregu, p. Borovnica, Kranjsko* priporoča sl. občinstvu, prečast. duhovščini, imejiteljem in predstojnikom zavodov in šol, krčmarjem in kavarnarjem, ravnateljstvom uradov, gg. brivcem itd. itd. natančno in trpežno izvršene stole, naslonjače, fotelje, vrtne stole, gugalnike itd po kar najbolj nizki ceni. Blago je iz trdega, izbranega lesa, poljubno likano ali v naravni boji imitirano. Največja zaloga stolov, naslonjačev In gugalnikov Iz trsja. W Stole za krčmar je po 2 kroni. Na željo pošlje tvrdka najnovejše obširne cenike z nad 80 slikami, iz katerih je razvidna oblika blaga in cene, zastonj in franko. Naročevalcem na debelo dovoli se znaten popust. Za neko večjo tovarno sc išcc izurjen korespondenc Zahteva: kristjan, 23 do 26 let star, samec, popolno znanje nemščine, slovenščine in event. hrvaščine v govoru in pisavi, popolna splošna in trgovinska uaobrazba, lepa pisava, veselje, pridnost in zmožnost za samostojno delo. Obširne in natančne ponudbe s sliko in prepisi spričeval pod „H. 3007" na Haasenstein & Vogler, Dunaj I. Marija Sattner, Ljubljana, Dunajska cesta št. 19. II. stop., II. nadstr. (Medijatova hiša), se priporoča preč. duhovščini za izdelovanje para< menfov. 1724 17 Izdeluje oelo ornato, kazule v vseh liturgičnih barvah, pluvljale, obha-Jllne burze, štole in vse za službo božjo potrebne stvari, priproste in najfineje, kakor se glasi naročilo, v svilnatem in zlatem vezenju. — I z d e 1 u j a tudi bandera in baldahlne ter izvršuje vsakovrstno oerkveno perilo iz pristnega platna. Vporablja samo dobro blago, oene po mogoinostl nizke, zagotavlja trpežno, vestno delo inbitro postrežbo. Prenovljenje starih paramentov tudi rado-voljno prevzame. Jako važno za kolesarje! Predno se kdo odloči nahaviti kolo, naj ne zamudi pogledati zaloge ali vsaj naročiti cenik od PT pravih puch-ovih koles najnovejših modelov, katerih edino zastopništvo ima Franc Čuden v Ljubljani. 279 18 One častite gospode, kateri se zanimajo za motor-kolesa, vabim, da naj si sleherni ogleda pri meni razstavljeno Piieh-ovo niotoi'-koI^ da se prepriča, kako fino in popolnoma prosto je sestavljeno, tako da se sleherni lahko takoj privadi voziti. Pucliovo kolo je do sedaj vedno med vsemi drugimi na površini Zobozdravnik AvgUSt Schweiger o r d i n i r a Prešernove ulice (Slonove ulice) št. 5, IL nadstropje vsaki dan od 9. do 12. in od 2. do 5. ure; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. ure. 977 3-3 »umkii^IUT. wsr-—,-t ar__-\a v- 'fi M L" U ifil Ril M m r, A H priporoča5 se slav. občinstvu in prečastiti duhovščini v izdelovanje vseh v to stroko M I« spadajočih predmetov: A == napravo in popravo različnih strojev = H i f t Avgusf Zabkar v Ljubljani, Dunajska cesta. PIP" železolivarna, -^g strojna in ključavničarska tovarna 8 H- "] izdelovanje raznovrstnih mlinskih in žaginih naprav, napravo turbin po najnovejših U J konstrukcijah in sistemih v poljubni velikosti. H fl y n prava različnih transmisij za vsako industrij o. H ji. _________ U Nadalje najrazličnejša dela iz litega in kovanega železa, in sicer: grobne ^ Jj križe, kotle, peči, vrtne klopi, mize, stebre, trombe za vodo Itd. A U Naprava najrazličnejših konstrukcij in sicer: železne strešne stole, mo- U J^ stove, rastlinjake za vrtnarstvo raznih zistemov, kakor tudi vseh stavbinskih Ji M in ključavničarskih del: železne ograje, vrata, okna, strelovode in štedilnike «S Hi raznih velikosti. Izdelovanje žičnih pletenin za vrtne ograje, pašnike, travnike itd. M — _ - Načrti in proračuni so na zahtevanje na razpolago, vse pa po primernih tovarniških cenah. U 472 50—26 S®: I I e o « c Qt U lVRfi DOGflfl mizarski mojster v LJubljani, (Medjatova hiša štev. 19) ■1 JTt % priporoča svojo zalogo hišne oprave. IH! Spalne ter jedilne [sobe za salone. Divane vsake vrste. Modrace in žimnice na peresih, podobe, ogledala, otročje vozičke itd. HWa». JLJL«, nc Cenik s podobami zastonj in franko. i564 28 o sr e 3 o co. o nt m * 'r - f ' ' / ' (J. T Jj* AjfJ Podpisana una v zalogi nairaznovrstnej&e trpežno, krasno blago «a bandera, baldahine, raznobarvne plašče, kazule, pluviale, dalmatike, ve-lume, albe, koretelje, prte itd. sploh vse, kar se rabi v cerkvi pri službi božji. — Prevzema tudi vezenje, prenovljenje sture obleke ln vsa popravila. — Izdeluje ročno in pošteno po najnižji ceni bandera in vso drugo obleko. Prečastite gospode prosim, da se blagovole pri naročilih ozirati na domačo tvrdko ter ne uvažujejo tujih tvrdk društev in potujočih agentov. Zagotavljaje hitro in najpoštenejšo postrežbo in najnižjo ceno, zatrjuje, da bode hvaležna tudi za najmanjše naročilo. Najodličnejšim spoštovanjam se priporoča 780 52-52 Ana Hofbauer, Imejiteljica zaloge cerkvene obleke, orodja tn posoda v Ljubljani, Wolfove ulioe 4. Ceno kupite batiste tuzemske in francoske, v največji izberi od 24 kr. do 1 gld.; japonsko svilo priložnostna cena, 78 kr. za meter; modno blago po skrajno nizkih cenah za ženske in moške obleke, poslednje se opusti in razproda. Blago za lino moško obleko se dobi za 6 gld.; Voile de Laine franc., od 35 kr. do 1 gld. za meter; —————i Razen tega velika množina različnih predmetov, ki se prodajajo po čudovito znižanih cenah, in ki si jih je vredno pogledati v tvrdki bluze iz svilenega, perilnega blaga in zerirja, najboljša kakovost, lastna manipulacija; perzijske preproge po tri metre široke in štiri metre dolge, prej 120 gld., sedaj 65 gld.; Smirnske imit. preproge po tri metre dolge, sedaj 5'90 gld. zaloga modnega in manufakturnega blaga Ljubljana, Mestni trg 25. G- 1010 52-2 SJfci- ' .'■ v fl'-' .-.l" -J ■ . /I'- Zahtevajte ppi nakupu 671 60-14 chicht-ovo štedilno milo V ■ '^IIMMMS Ono je zajamčeno čisto in brez vsake škodljive primesi. Pere izvrstno. z znamko 55 66 Kdor hoče dobiti zares jamčeno pristno, perilu neškodljivo milo, naj pazi dobro, da bo imel vsak komad ime »SCHICHT" in varstveno znamko »JELEN". Jurij Schicht, Ustje, največja tovarna te vrste na evropski celini. Imr Nakup la prodaja viakovrstnih državnih papirjev, sre&k, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri ftrebanjlh, pri »žrebanju najmanjšega dobitka. — Prc«eio va vsako Irebanje. K n I a n t n a i * t r « i 1 • t naroill na boril, lidajatelj ln tdgovarui andaik: Dr. i|*«di| Žltalk. Menjarična delniška družba E 11 C II I., fosile 10 in 13, Dunaj, I., Strobelgasse 2. 6* iaUT Pojasnila ▼ vseh gospodarskih in flnanfinlh ■tvareh, potem o kurznih vrednostih Vseh ipekalaoljsklh vrednostnih papirjev in vestni nasveti za dosego kolikor j« mogoče viiocega obrekovanja pri popolni varnosti naloženih fflavnto. 134 3.42 ■■■■■■■■■miSRSBro^im^ Xi»k .Katoliška Tiskarna" t Ljubljani.