Gospodarske stvari. Knmare, murke, krastavci (Cucninis sativus.) M. Kumare so sploh znana zelenjava. Navadno se rabijo kot salata, ali kiale na jeaibu ali pa tudi kuhane kot oku8na prikuba. Kumar je veliko 8ort, ki so si sicer ve5 ali manj podobne, vendar se pa ali po bolj rani ali kasneji zrelosti, po razni velikosti ali pa po ve5ji ali manjši oskusnosti med seboj razliknjejo in odlikujejo. Najnavadnejše sorte so: a) K u m a r a grozd o v k a ima drobnejši plod, kakor druge sorte ; plodi stojč grozdoma in so rano zreli. Najbolje služi za vlaganje v jesib in ae le bolj za rano prikubo v gnojnih gredah sadi. Celo v toplem hrarau se da v velikih loncib izrediti. b) Drobna rana kumara. Vzreja se v gnojnih gredab, rano zori in daje precej obilen pridelek. c) Velika pozna kumara. Je naj boljaa za sejanje na piostem zemljiaSu, je rodovitna, zori nekoliko kaauo in je med V8emi najbolj razširjena. d) Kumara kačevka. Plod je prav velik, dolg, pozno zori in ima malo zrnja. Ta kuniara se bolj redko aadi in je precej ob5utljiva. Dostikrat pa se prejšnja sorta tudi tako imenuje. e) Ruska kumarainreževka, prav posebua, izvratno lepo mrežaata kumara grozdovka, srednje velikosti in izredno velike rodovitnosti. Ta sorta je mnogo trdnejaa od drugib in se poaebno viajim in mizlejsim krajem piilega. f) R u s k a k u m a r a gr o zdavka rano in obiluo rodi in je poaebno dobra za vlaganje v jesih. ^Kumara labudov vrat, nova sorta. Prav velika, včasih po tri 5revlje in še ve6 dolga. Se labko ne izvrže iu je izvrstnega okusa in velike tipežne rodovitnosti. k) Dolga zelena grška kumara valjarka, iz Aten doma, izredno rodovitna, mesnata in vae priporočbe vredna sorta. Razun teh se v uovejšem 5asu ae ve5 drugib raznib sort vzreja, ki ae bolj ali niauj priporoSajo, in izmed kterib se nekoje po dolgosti, druge po beli barvi, kakor kumara alabastrovka, odlikujejo. Kumare hočejo redivno, rablo in toplo zernIjia5e, ki nekoliko globoko leži in je dobro pogno jeno. Ljubijo toploto, vlago in konjeki gnoj bolj, kakor vse druge zelenjave. Odprta solnSna vendar pa zavetna lega je prvi pogoj dobre rasti kumaram. Od srede aprila do konca maja ae kumare v proato zemljo poaajajo bodi si v brazdah ali ve5 zrnj v jedno luknjo. Po prvem na5inu se na 5 5revljev airoki gredi brazde po 5revelj globoko izkopljejo, z pregnjitim gnojem napolnijo in potem z rablo pr8tjo nasujejo, palec vsaksebi se položi zrno in se na 7* palca debelo z prstjo posuje. Po drugem na5inu se po 2—3 palce narazen po 5revelj globoke jarne izkopljejo, z gnojem napolnijo in z rablo prstjo nasujejo. V vaako jamo pride po 6—8 zrnj. Brž ko so rastlinice drugi ali tretji liatek pognale, se nekoliko polože, pregosto stoječe populijo, ostale ogrebejo in prepustijo daljemu razvitku. Ako suaa nastopi, se morajo marljivo zalivati, pa ne po rastlinah samih, ampak le okoli njih. Labko škropeuje na liatje ob toplib veSerib hitro raat jako pospešuje. Muogokrat se kumare tudi rano v gnojue grede sejejo in sicer meaeca marca. Ko so do 3 listke pognale, 8e presade v prosto zemljo, kjer jib je pa treba z poveznjenimi lonci ali z steklenimi zvonci mraza varovati. Drugi način rane setve je pa ta, da se aeme v jaj5ne lupiue ali lonce po8aja, kteri se v merno toplo izbo ali pa v gnojno gredo poatavljajo. Raatlinam ae mora marljivo in skrbno 5isti zrak dajati, dokler da so nekoliko obrastejo in slednjič v prosto zemljo posadč. Pri izpo8ajanju je pa dobro zraven rastlinic nekatera zina v zemljo položiti, da se nadoniestijo tiste, ki bi morda poginile. Nikdar pa ne bode setev kumar spodletela, ako se od sred aprila do_ sred maja vsakib 5—6 dni novo seme zaposaja. Ce tudi prva setev po kaki uimi konec vzame, jo poznejša setev nadomeati. Za postranski pridelek se more poleg kumar še posejati salata glavatica, ker ta že doraste in se more porabiti dotle da kumare dorastejo. (Konec prih.) Nove podkove. M. Vaak, kdor ima konje na skrbi, bodi si lastnik ali kovač, bode z veeeljem pozdravil iznajdbo, ki ne samo visokib stroškov za podkovanje konj znižuje, ampak tudi živino z boljšo in prikladnejšo robo preskrbuje. To je namre5 narejanje konjskih podkov z posebnimi na8troji ali maainami, kakoranih izdeluje tovarnik ali fabrikant M. Sterle na Dunaju VIII. Piariatengasae Nr. 25. po načrtu nekega Laha Jožefa Mazzolenija v Milanu. — Nastroji ali mašine 80 izumki prebriaane glave, vrh tega pa tako prosti, da vsakdo ž njimi lehko dela. Snov, iz ktere se podkove izdelujejo, je izvrstna in svojemu nanienu popolnem primerna. Po tem načrtu se za podkove ne jemlje navadno palično železo na štiri robe, kakorsnega navadne železarnice izdelujejo, ampak železne palice so navlaš5 za ta namen po napovedanib merah v poaebni železarnici ,,izvaljane" z narezami za podkovne žreblje, in na jedni strani pri gotovib podkovah na notrauji atrani nekoliko stisnjene. Tako priredjene železne palice za podkove so že sanie na sebi velik korak naprej. Da se iz tako priredjenih železnih palic podkove izdelajo, v to je treba trojnega nastroja ali mašine. Najprej uastroja, ki železne palice tako na kose razkrojuje, da je kos ravno za podkovo '/adoati; potem nastroja, ki urezan kos v podobo podkove skrivi, in slednjič naatroja, ki potrebne luknjice v podkovo zavrta. Vrh teh atrojev je še treba pe5i, v kteri se železo razbeljuje. Da je železo celo, ne razpokano, to se vidi na prerezku in na površini posameznib podkov ali palic. Ako se palica ali podkova jedna ob drugej bije, je čist in jaren zvenk gotovo znamenje, da je železo dobro in izvrstno. Po tem takem je velik razloček med podkovami iz izvaljanega paličnega železa in pa med stisnjeniini ali presanimi podkovami. Izvaljano pali5no železo se da hladno in razbeljeno kovati, kakor potreba nanese in ni celo nič krhko, kakor je železo pri prešanih podkovah. Zvunanja oblika v tovarni ali fabriki izdelanih podkov je zelo Ii5na in na vse atrani jednakomerna. Kar ee slednji5 cene ti5e, je prav nizka ; giblje se za podkove med 13—43 krajcarji in se ravna po teži in sorti blaga. Stevilo brojev, velikosti in oblike, po kterih se podkove v tovarni izdelujejo je 14, in kakor skušnja kaže to število zadostuje za navadnejše podobe konj^kih kopit. Sicer se pa podkove iz-  deluje v vaaki poljubni podobi, meri in sorti, sauio treba je mero doti5nega kopita v milimetiih ali pa papirnat izgled (mušter) ali pa tudi ataro podkovo, ki je konju prav, tovarni poalati. Število lukenj za žreblje in cela naprava podkove je po  najboljših skuanjah u5enjakov dolo5ena. Gori imenovana tovarna ali fabrika dobiva palice za podkove iz najboljše železarnice, ki ima tudi patent na svoje izdelke. Izvrstna dobrota, lična podoba in nizka cena, eo prednosti, po katerih se ti izdelki z pridom odlikujejo od drugih z prosto roko izdelanib. Obračamo toraj pozor konjakih g08podarjev in kovaSev na tote podkove. Prvim se po njih znižujejo stroaki za podkovanje, drugim pa povišujejo zaslužki pri manjaem delu in trudu. Slovensko društvo za nmno čebelarstvo obstaja že ve5 let 8 sedežem v Ljubljani. Sedanji predsednik mu je 5. g. J. Jeri5, župnik v pokoju, ki tudi ureduje drustvenski list: Slovenska be5e!a (velja na leto 2 fl.), podpredaednik je g. Sovan, odborniki pa o. Salvator Pintar, župnik Jugovic in odvetnik dr. Abači5. Letnina je 2 fl. Namen društvu je: vpeljati in pospeševati delovanje s premakljivimi satniki po navodu Dzierzonovem s podukom in dejanjem. Kot pomoSek služi sploh ob5enje udov med seboj, da se 5ebelarija Sedalje bolj umno in koristno opravlja; potem izdajanje poduSnih spisov, zlasti v druatvenem listu ; veSkratni shodni poduki čebelarjev po raznih krajih in mestih, sklenjeni z razstavarui in darili; naprava druatvene zbirke podu5nib spisov, knjig in 5ebelarskega orodja ter tudi bralnega društva; obdarovanje priduih 5ebelarjev v spodbudo drugim; preskerbljevanje pripravnih panjev in drugega 5ebelarekega orodja, kolikor mogo5e po nizki ceni; delenje semen nie dunosnih rastlin; naprava izglednega čebelnjaka  za poduk; iz8ie5kanje panjev in Sebelarakega orodja; posredovanje prodaje 5ebel, medu, voska in izdelanih panjev; dajanje svetov in pojasnil na praaanje in prošnjo druatvenih udov. Slov. Gospodar priporo5uje nujno hvalevredno društvo z njegovim vrlo uredovanim liatom vred vsem alovenskim 5ebelarjem na Štajerskem! Sejmovi. 15. maja v Ponkvi in v Studenicah. 16. maja v Bizelju, v Vojniku in pri št. Ilu v slov. goricab, 19. maja pri sv. Lenartu v slov. goricab. 22. maja v Loki, v Rogacu iu v Arvežu.