r, Naj Teč j i slovenski dnevnik Iv Združenih državah | _ VeUa za vse leto - - - $6.00 | E Za |>ol leta.....$3.00 5 71 Za New York celo leto - $7.00 £a inozemstvo celo leto $7.00 GLAS aai List slovenskih delavcev v Ameriki« ! The largest Slovenian Daily io# the United States. Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: C0RTLANDT 2876 NO. 171. — ŠTEV. 171. Entered as Second Class Matter, September 21. 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879. NEW YORK, THURSDAY, JULY 23, 1925 — ČETRTEK, 23. JULUA 1925. _ TELEFON: CORTLANDT 2876 VOLUME XXXIIL — LETNIK XXXIJI. STAVKA PREMOGARJEV Premogarji so objavili svarilo pred splošno stavko v premogovni industriji. — V brzojavkah prete s stavko v pol jih mehkega premoga. — Bitner je ožigosal geurilla vojevanje v West Virginiji. — Debata o povišanju plač. — Družbe kršijo kon-trakte s premogar ji. Poroča John Leary. Najnovejši pogoji nemške vlade. Berlin nasprotuje klavzuli, ki določa prehod francoskih čet preko nemškega ozemlja. — Nemčija ne bo stopila v Ligo, dokler se njenega ozemlja n e proglasi nevtralnim. Poroča Saumel Spewack. BERLIN, Nemčija, 22. julija. Nemčija se ne ho pridružila Ligi narodov, razven če se proglasi njeno "zennlje nevtralnim v vsakem možnem slučaju. To je bistvo nemškega odgovora na varnostne predloge kot ga je oibjavil danes neki -visok nemški uradnik:. Rekel je, da si nemška držaiva sicer želi dogovo-Jra, da pa mora -zavrniti vsak predlog, ki bi napravil iz njenega o-zemlja bojno polja za evropsko vojno. V drugi vrsti pa ne bo nemška država spretjela kot varuha nobenega zaveznika Francije. Pri teh dveh pogojih bo Nemčija vztrajala, kot je viztrajala v mesecih uvodnih pogajanj. To niso nikake malemkostne ovire. Do-tični vistfki uratdnik je rekel poročevalcu : — V sedanjem trenutku obstaja velika napetost med Anglijo in Rusijo. Vsak ihip ise laJhko pojavi kriza. Mi ne moremo biti potegnjeni v konflikt. Mi ne moremo dovoliti, da ibi korakale čete preko nagega ozemlja. — Ce so zavezniki prepričani, da mora stopiti Nemčija v Ligo narodov predno se Jiklme varnostni dogovor, smo pripra-Vljeni pristati v to. Ne moremo pa vstopiti v Ligo narodov, razven z istim statusom kot Švica. Mi smo raz- BKiif ATLANTIC CITY, N. J., 22. julija. — "Nekoliko prenagljeno/' — To je bila najstrožja kritika, katero so izustili danes zastopniki premogarjev in delodajalcev vspričo napovedi, da bo izvedena ko-nečna uravnava antracitnega mezdnega spora s polnočjo podaljšanja sedanje mezdne lestvice d o 1. aprila 1927. Vsi so soglašali, da mora priti uravnava ob tem ali onem času. Nikdo pa noče namigniti kdaj. "Izmenjava pogovorov," — kajti ta diplomati-Ski izraz je edini, ki primerno označuje to konferenco, — je bila zatemnjena včeraj vsled zopetne pret-nje splošne stavke premogarjev v premogovnikih mehkega premoga. Pogajatelji so razpravljali glede povišanja plač, o obsegu in učinku tekmovanja mehkega premoga, 0 delavskih stroških in odnošajih med plačami ekse-kutivnih uradnikov in odvetnikov ter prodajnimi cenami premoga. Ničesar se ni sklenilo in edini važnejši razvoj je obstajal v izjavi delodajalcev, da ne bodo predložili nikakih podatkov, dokler premogarji ne zaključijo svojega slučaja, nakar bodo, kot je obrazložil Warriner pred dvema tednoma, zahtevali skrčenje plač. Dokler ne bo napočil ta čas, ne bodo predložili podatkov glede plač, katere zahtevajo premogarji. Neoficijelno pa izjavljajo, da bo to pokazalo, da znašajo tozadevni stroški približno pol centa za tono. V brzojavkah, poslanih Hooverju in Davisu, je Bitner, kot generalni zastopnik United Mine Work-. oroženif a ostala Evropa je te-ko ers of America v severni West Virginiji, obdolžil,oborožena. OKtati moramo izven Bethlehem Mines Company, podružnico Bethle- konfliktov, hem Steel Company ter Consolidation Coal Co., je rekel nadalje, da katero kontrolirajo Rockefellerjevi in Watsonovi ^^ Zll^TJZZ^ac^Z interesi, da kršijo svoje kontrakte z unijo, ker uve-'stroj v Porenski, da pa ne priča- 1 javljaj o skrčenje mezd za približno petdeset od- kuje nikdo neposrednih result a- stotkov, ker mečejo na stotine premogarskih dru-i!°,v Xerfka dnžava * vedno i ' , i „ . • i |zeh konference, na temelju prin- zm iz kompanijskih his in ker se poslužujejo obo-jCipa> da ne more ,ni^esar ^^ roženih banditov, da ustrahujejo naše ljudi ter jih prisilijo sprejeti to skrčenje plač. — V interesu premogarjev ter vsega prebivalstva naše dežele, — je rekel, — je napočil čas, ko mora vlada Združenih držav zavzeti definitivno stališče proti razveljavljanju mezdnih kontraktov od strani premogarskih operatorjev v severni West Virginiji. — Premogarji ne dovolijo, da bi se njih mezdne dogovore uničilo s pomočjo te metode guerilla vo-jevanja in če se ne bo kaj storilo, da se prepreči to razveljavljenje mezdnih dogovorov, se bodo morali premogarji cele West Virginije pridružiti United Mine Workers of America z ostalo deželo vred v generalni stavki. Brzojavka mlademu Rockefellerju dolži Consolidation Coal Company kršenja kontraktov in ustrahovanja z nasilnimi sredstvi. Po ves dan trajajoči razpravi glede an t rac. zadev je bilo dogovorjeno, da se bosta vršili vsaki dan dve seji, pričenši z današnjim dnem in sicer po več ali manj ostri razpravi, tekom katere so premogarji dolžili delodajalce, da se poslužujejo neprimerne propagande. To obdolžbo so delodajalci zanikali ter s svoje strani obdolžili premogarje, da neprimerno način zavlačujejo postopanje s tem, da spravljajo na površje zadeve, ki ne spadajo v okvir pogajanj. Dogovor ^nje^ lialijd in Madžarsko. »ion, Italija, 21. juhja. — Ministrski predsednik Mussolini in \ k i , Abdel Krim bo uvedel ofenzivo. i Francozi pričakujejo, da bo vprizoril Abdel Krim svoj novi pohod proti Fezu v bližini Ue-zana. — Francozi bodo imeli za ta spopad na razpolago dvesto tisoč mož. Stinnesove sanje razblinjene v nič. Sanje Hugona Stinnesa o velikanski sili so se razblinile v nič. — Družini bo ostala le trgovina s premogom, katero je on pričel. PARIZ, Francija, 22. julija. — Abd.i Krim je presenetil francosko poveljstvo v Mairoku s tejn, tla je umaknil svoje čete ob celi fro rut i, z izjemo na zjvpadu, kjer feividno pripravlja svojo veliko novo ofeaizivo v pokrajini Ueeana. Francozi so bili nemalo presenečeni, ko so najli, pol-!„___ r» . , . , . . . ! 1 zgradba porušiti kot fevdna dru- n j nje j o svoj vojaški sistem odi« „„ • n .... „ ,. . . , , , . . na inflaciji teaneljeiea podjetja, dne do dne, tako da ga je mogoče . . . a. ~ , . . . :_ " , kot naprimer ono Ziige Bosela, imenovanega avstrijskega Stinnesa, kojega poti jet ja so prešla v madžarski poslanik v Rimu sta podpisala začasen tPgovm*ski dogovor, ki "vsebuje medsebojne prednostne klavzula. izgubit in da o-b^taja vedf^^rilika pridobiti kaj v splošni raizpravi, tikajoči se evropskih zadreg in težav. LONDON, Anglija. 22. julija. Pe=iedil3 nemške poslanice glede varnostnega dogovora je napravilo v oficijelnih krogih v s.ploš-nem dober nt is. Prav posebno se .'je fpovdarjalo iztnernotf tona in željo, da se vrše nadaljna pogajanja, katera tbo Anglija pospešila v namenu, da s« skliče do jeseni mednarodno konferenco. Angleži simpatizirajo s trditvijo Nemčije, obračajoči se proti vstopu v Ligo na rotiov ^reiz po-tsebnega sporaizuma glede člena 16, katerega se je tukaj vedno smatralo nemogočim. Upajo pa tukaj, da so berlinske obla«4ti uveljavile te reservacije le v namenil, d«a razorožijo svoje lastne na-eijonaliste in da je zaznamovati važen napredek vsled nemškoga ugotovila, da ne bo Nemčija v principu nasprotovala spojitvi vprašanj varnostnega dogovora ter nemškega vstopa v Ligo narodov. Prihodnji korak bo obstajal v izmeni nazorov med Londonom in Parizom, tekom katere bo Anglija nujno zahtevala skorajšno konferenco. ROJAKI, NAROČAJTE SE NA 'GLAS NARODA' NAJVEČJI SliOVENSlH ^teNTRVNIK V, 2DBUS&NIB DR&A7A& ~ sedaj primerjati z utrd/bami kot1 i>e jih je. rabilo na zapadni fronti v svetovni vojni. Francoski avijatiki so našli za-kope z .utrdbami in odprte zako-pe, pokrite z bodečo žico, dočim ko Francozi, ko so »zavzeli nanovo izgubljena pozicije, zade.li iva izboljšane obramlbe z ovirami iz bodeče žice ter obraoVbami proti obstreljevanju iz zraka. Velika nevarnost tiči v dejst-vu. da izvršujejo sile Abdel Krima tekom noči infiltracije. Vsled tilga se domneva, da se ne nahajajo rifske rezerve v ozadj-u. temveč v neposredni bližini fi-onte. roke konsoreija. Nemčija ne bo zastopana na svetovni razstavi. BERLIN. Nemčija, 21 julija. — Nemčija se ne bo udeležila svetovne "azstave, ki se bo vršila prihodnje leto v Philadelphiji, ob priliki 150. obletnice podpisanja prOklamacije neodvisnosti. Ta sklop je bil storjeni na skupni seji nemških indu^ttrijalcev, ter zvnz nttmSkih grosistov in detaljistov. Izjavilo se je> da je čas, ki je na razpolago za priprave prekratek in da je sospodarski položaj Nemčije prev»£ slab, da bi bilo nemški industriji mogoče spraviti skupaj svote, s katerimi bi se mogle na primeren način udeležiti razstave. Tovarniškim delavcem so znižali plače. ROCKVILLE, Conn., 21. juX. Hocanum Mills Company je objavila, da bo zaostala svojim 1400 deldwem plače za d^ett odstotr iov. ^riižanje atopi prihodnji pofif deljek v veljavo.., -.. , , Kitajci prekinili dobavo v • mm živil. PEKING, Kitajska, 21. julija. Poročila, ki so prišla iz Kantona, javljajo, da se je odrezalo dovo* živil v Vučovu nastanjenemu ameriškemu kanonnkemu čolnu ter tamoe'njim aivgleškam preibival-triMn. Nadalje se glas-i. da je tamošnji angleški konzul svetoval \-s.im angleškim podanikom, naj takoj za p uste VuČov radi stt-ogega bojkota, ki je bil uveden proti njim. Zadnja steklenica za zadnjega moža. STILLWATER. Minn., 22. jul. Trije veterani iz Državljanske vojne, člani "Laist Mans Club-a", so sedeli tukaj pri banketu ob priliki 64. obletnice bitke pri Buli J?un in na mizi je stala steklenica sta roga burgund-skega vina. Steklenica pa je ostala n t Klotakn jena. Ko je bil pred 44 leti ustanovljen klub, je imel 34 članov, ki so bili vsi veterani iz bitke pri Bul Ran. Steklenico bungundeana hranijo v jekleni blagajni ter obstaja določba, da naj jo izpije zadnji preživtili. Pozdravi avstralskih letalcev« RIM, Italija, 22. julija. — Poslanca Amendolo, voditelja aventinske opozicije v italijanski poslanski zbornici, ki vztraja pri svojem programu boj kotiranja parlamenta, ki je igrača v rokah Mussolini-ja, je oblegalo v pretekli noči v nekem hotelu letovišča Montecatini tisoč fašistov. Rešen je bil le vsled intervencije policije in fašistovskih oblasti. Pozneje tekom noči je na neki cesti Amendolo napadlo iz zasede dvajset mož ter tako močno preteplo, da ne bo okreval pred potekom več tednov. Poškodovanega poslanca so prevedli v Rim. Dogodek je napravil velik vtis tako na vladne kot opozicijske kroge. Važnost dogodka je razvidna iz dejstva, da je časnikarski cenzor dovolil listu II Mondo, priobčiti oster napad na vlado. Mussolini pa je izdal ofici-jelno verzijo afere, v kateri trdi, da so skušale javne oblasti in fašisti zavarovati aventinskega voditelja. Mussolini pravi, da ni prihod poslanca Alrier.-dole v Montecatini ugajal fašistom dotičnega mesta. Tisoč fašistov se je zbralo pred hotelom ter zahtevalo, naj voditelj opozicijske skupine takoj odpotuje. Organizirali so sovražne demonstracije, katere pa so preprečile krajevne oblasti v družbi fašistovskih voditeljev. Tekom prekinjenja demonstracij je Amendola odpotoval v avtomobilu proti Pistoi, v spremstvu oddelka orožnikov ter čianov fašistovske organizacije v Montecatini. Tekom tega potovanja in potem ko je spremstvo zapustilo avtomobil poslanca, je skupina neznanih mož zastavila cesto, prijela Amendola ter ga grdo pretepla. — Treba si je zapomniti, — pravi ugotovilo Mussolini-a — da se je obžalovanja vredni dogodek pripetil v globini dežele in kljub naporom javnih oblasti in fašistovskih voditeljev, da zavarujejo opozicijskega voditelja, ki je dospel v ta del dežele v skrajno delikatnem trenutku. Opis dogodka, katerega je podal ranjeni poslanec sam, opozarja na dejstvo, da je italijanski se~ rat vsled pomanjkanja dokazov oprostil ljudi, ki so ga napadli decembra meseca 1923. List Amen-dole napada vlado ter pravi: — Zopet je bil napaden pred očmi avtoritete, ki nima nobenega ugleda več in ki ni nič drugega kot beden služabnik zatiranja in nasilja. "Tribuna", ki je nevtralen list, protestira proti "temu načinu izražanja v deželi, ki potrebuje predvsem mirnih živcev". DENARNA IZPLAČILA V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM OZEMLJU. Dasta to nato otnt tltdtfai JUGOSLAVIJA: 1000 Din. — $18.60 2000 Din. — $37.00 5000 Din. — $92.00 w MfcMlIlb. Id znaftajo manj ko« ko« tm Um4 AutJct If moUv x» po&tnino In drage stroik*. »n«n*tfji »» udnje polt* lm bpbtaj« Taitd iek«val italija in xa3zdkno ozemlje* 200 lir .......... $ 8.50 500 lir..........$20 25 300 lir .......... $12.45 1000 lir..........$39.50 iit naročilih, ki nuiajo mmmL k« Strt lir —---T lin|Bj „ u Mtt1 o pofttnlno In drage itrotte, »■■flilija mm sadnjc ta Uplaiajt IJntlJaa^i fcnftftaa tanka 9 Trata. Sa pofflljatve. kf prMegaJo PETTISOfl DINARJKV ali pa DVATISOf LIR dovoljujemo po mopoCnoctl Se poaeben popust. Dfattrjm In Liram Mrfaj al atalaa, mamjm m vetkral ta MpH i Is tega raslega aaai al aniti peiaftl aalaofoe mm imiii pa ceni tistega doe. ko ssa pride psslsat deaar ▼ roke. POiHJATVE PO BBZOo A VNEM PISMU IZVRŠUJEMO n najkrajšem Času teb bačunamo ea stroške Ordsr aU p* i Avstralski letalci so 130 milj od brega pozdrava^ ameriiko brb-•^ovj«g.ki ^vstral^iki oba-t li, ijpt b« manevriralo. , { Mev Terk Draft Oortlsndt Strtti, 1 iiir T^k.! Telefon: Cortlandt 468h V »• Y \ GLAS NARODA. 23. JUL. 1025. J* h ^ L GLAS NARODA (SLOVENE DAILY) Owned and Publieked by BLOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) fnak Bakser, pmMiirt Lonia Benedik, frao#*r«r Plaoa of bniinMt of the corporation and Addresses of above officers: 08 Cortlandt St., Borough of Manhattan, New York City, N. Y. ♦'GLAS NARODA" "Voice of ike People" Juned Every Day Except 8unday» and HoUdayt. %a telo leta velja Hut ea Ameriko in Kanado______$€.00 Ma pol leta___-___$3.00 ta četrt leta_______$140 Za New York ta celo leto _ $7.00 Za pol leta________— $3.50 Za nioeemutva ea celo lete _ $7.00 Za pol leta_________$3.50 Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. "Olat Naroda" uhaja ygaki dan ievzemii nedelj in praemtko*. Dopisi bres podpis* in osebnosti se ne priobčnje^T. Denar naj se blagovoli poiiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnika*, prosimo, da as nam tndi prej in je bivališče ustnimi, da hitreje najdemo naslovnika. "Q L A S hf A B O D A", 82 Cortlandt Street New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876. NADAUNO POGLAVJE V PROHIBICIJI Nobena bolj korenita Lzipreinemba v vladnih metodah -se ni za-Tršila že dolgo ča.sa kot je revidirana politika napram izvedienjai prohibicijs»ke postave. Da vidimo, kaj pointuija. ta izpremeinba, je dobro ogledati si. kaj lezi za njo in kaj je bil vzrok, da se jo je izvedlo. Tekom zime je predsednik Coolidge izjavil, da je za trdno skic-liii izvesti prohibicisko postavo. Namiga vali so, da ja postal nezadovoljen z Roy Haynesom, ker je bil Haynes neuspešen pri izvrševanju svoje naloge. Nadalje se je namigavalo. da je pričel zakladni-iki tajnik Mellon postajati nemiren vsprieo njegove očividne odgovornosti za stanje zadev, ki je postajalo naravnost smešno v well javnosti. Napovedana je bila reorganizacija ter je bila tudi izvršena. Hav-nes pa ni bil odpuščen. Ostal je na svojem mostu, a prist rigli so mu peroti. General Lincoln C. Andrews, prejšnji armadni častnik ter izvr-sevalni uradnik priznanih zmožnosti, je bil stavljen na čelo, s činoan pomožnega zakladniškega tajnika. Točka, .katero si je treba zapomniti glede le reorganizacije, je ta, da ni bila diktirana od Antisalonske lige. Ani isalonska liga niti ni marala te izpreniem.be in reorganizacije. Hayncs je bil njen izvoljenec in Hayne-sove metode so bile nje,ne metode. Haynes je smatral za del svoj dolžnosti, da ne vprizarja le lova na but lega rje. temveč da tudi zmerja in psuje vse one, ki ne soglašajo s postai v o ter prisva- ae tudi p«ri drugih 'listih. Na željo dopisnika pa ta ali oni list dopisnikovega imeina ne priobči. Mislim, da je to vsakemu dopisniku znam), in ni treba toliko sape za radii tega. Ne vem zakaj se je treba toliko razburjata, a ko en član priporoča, naj >e volijo itaki delegaiti, ki bodo zmožni in voljni posvetiti dovolj pozornosti gospodarskemu stanju Ji idinorte. Omenil sem že v zadnjem dopis«, da mogoče sedanji gl. odbor prav dobro gospodari. Ako konvencija to pronajde. mu bo gotovo dala zaupnico s ponovno izvolitvijo. iT>a se o načinu gospodarstva prepričajo, je pa vendar dolžnost delegatov. Kaikor hitro se drzne kak član zapisati nekaj. ,kar gotovim "mogočnežem'' ni všeč. se sik rije jo za jndnoto in. javkajo, da je jedno-ta napadena. Eden. dva ali tri j 9 gl. odborniki še niso jednota! — Saj tudi predsednik Zdr. držav se davno ni Amerika! f'elo predsednika Zdr. držav se sme vprušaiti, kalko gospodari z narodnim bogastvom, tudi kritizirati se ga sme. ako ta ali Oni državljan misli, da bi svoje posle lahko boljše vodil. Vsa'k dan lahko čitamo nalsvnrte in tudi kritike, naslovljene na predsednika Zdr. držav, na podpredsednika, na člane najvišjega sodišča, na člane -kabineta, na senatorje, kon-gresnjkef. -governerije itd. ljudstvo jim je, dir ktno ali indirekt-no. poverilo vodstvo dežele in isto ljudstvo ima pravico paziti na njih poslovanje m tudi kritizirati. ako je potrebno. A'ko se daje /nasvete na primer predsedniku ali governerju, ali se jih morda kritizira, vendar nikdo ne trdi, da se kritizira dežalo kot celoto. Združene države so obstojale pred no je bil Coolidge predsednik istih, in bodo še obstojale, ko njega ne bo; taJko so tudi razne podpomn organizacije obstojale, j/redno iso bili sedanji odborni- kotiček OTROškozdRAVJ^ r Ko se materino mleko izjalovi, se poslužujte Bordenovega Eagle Mleka, edinega pravega nadomestila za materino mleko. V nekem listu njo resnico: V Angliji lahko zavarujejo j žeiiskt v o j obraz, tu -se pravi svo-! jo lepoto. Istotafeo poročajo i/. Londona.! da pos >i)iii špecijalist i spravljajo' i | OSKRBA MATERINSTVA iN' in OTROŠKEGA ZDRAVJA, Če pošljete ta oglas The Borden Company, Borden Building. New York, vam bodo hraniti vašega otroka z Eagle Mlekom, povedali v vašem jeziku, kako jo treba Priporočajo in predpisujejo ga zdravniki. Nml trm m=*tu bomo prt« nalili teden u tedaoa vmžr.o in poo&ns thH, ki ao velika wtiiimli posebno caieie itn-•ko u> matere. jcnčkoT je T>*nc|* po mena za ni dom b za narod Tobče. Zato u r«m zdi vredno p risala ti poljudna in pcdrobna pcjnraila o tem pred« ČLANEK 134. Ali dojite svojega otroka? Dept. 1 (lili kakor pa po«lirati. Takih niož krvavo potrebujemo. \V. P. PLAČA IN REPREZENTACIJA Plača newyorSkega »upa na je bila v zadnjih litih povišana, v .spričo njdgove odgovornosti z n blagobit velikanskega mesta — in povsem po pravde i dobiva župan llybun na leto jfcJo.OOO. ljudem vstran štrleče uhlje zopet J v normalni položaj. To so zanimiva poročila, ki že' vsaj d< loma pričajo o napredku znanosti, ki si Izmišlja vedno no-va sredstva za oleqwanje člove-.šl va. Toda kaj koristi. ako ima človek uhlje pravilno postavljene. p:t sr noče svo jih uši s poshlževati? ^ Do.t i več žensk j zm< žnih do- f j .»• i -v«ua ucteia kot se sniosno . le malo » dojiti. i .........-.......—- P--j en j a je .. m_ ......posledi- pa ne- zme/no-iti. Xadaljne žen.-ke pa se nau-i. da ne morejo dojiti. ■ ločim so v resnici zmožne teira. Poskus dojenja se pogo>to opusti nr h:-tro. ker se mleko pozno pojavi. l>(.'»ava mbka je včasih nezadostna. kr je mati šo v post •] ji ter r. POZDRAV. ; Neki zdravnik je izdal misled-' r.usti radite-za dojenje. 7 rn |o Pred no se podam preko široke- [-je priporočilo: pa v.,-, zarodi. (]a >(> dobava mleka e boste hi-1 poveča, kakorliii.ro mati za nje«*a Njihovo društvo je izdalo protestno izjavo, kjer ka val irski od-kia.nja napade in svari preti takim načinom škodovali ja -kil])-" iiim nemškim interesom. i j .Znanost napreduje, ljudj j ročejo izkori.sti:i t« ura napn-dka. i \* v>t h stn>kah so dosegli 7!ian-j-tveniki velike uspehe, .^linol^ v ; eni stroki ne. I>ose«laj se jim na-] m reč še ni ]>os-»*« čilo j>.»s!avili di-' plonnitom srce n i jiravo mesto, i Dodi več ž« nsk j j j- i 'voja d- teta kot s-pa nine v a. D. j-itvo je, dn /••usk. ki sploh ne m-Ta k o / \ ana n- zmožni > v številnih slučajih ca nepripravlj* nost i-. V New Yorku je velika vr« čina. Zato pa t"a^<']»i j- objavlja *redst.va proti vročini. dela. Plača j»overnerja cele držav ! pa j«' še vetlno ista k groverner Sioiith dobro računa-liiti predsedniki, niti governerji, \tJ. ^ 1i<>čc izhajati s svojim za-niti sodniki, niti člani kongresa, !"lužkom. V prejšnih letih je bilo posc-hiic še sledeče: Družina: -Jok.' l-'rauk. (i ratFrank (iašperšič. (žene brat), John Smerdel. (bra-! 1 ranec i. Družine: Anton Dckie- va, Alois Rolih, John Smerdel. Frank Bernard, (bot; rni), katkor šje-mu uradniku prosto stanova- tU(ji vs„ ollp kateri >s0 nie s,>r(,. nje. v katerem sprej.nna goste ter;mUi na kolodvor. j Obenem -e. prijatelj. sr< di lik j \* drugih -lučajih pa dojenja l.iam vse moje sorcnlniike, ]>ri.jatr- mr.Lrari. pa te bo policija hitro, : iti ne ;>orogla.sili pi-o- tesorja Scopesa kriv m. ga je pa obsodil na ilnik vno stanje in da T TI f» am /.en ■ rte i,olj; Leadville, Col. To mesto me sipominja na umirajočega človeka. Število prebi- običajno. da so visoki državni u-ladniki, posebno p,a poslaniki, pokrivali del stroškov iz svojega privatnega žepa in privatni dohodek j^ v številnih ameriških državah še vedno potreben, če hoč" governe-r ali kak drug visoki uradnik primerno izvrševati svoje posle. Kaj takega bi ne smelo biti. Posebno go ve m tir di*ž;ive N«'\v York najbogatejše v Uniji, bi moral i-meti zadosti velik zaslužek, dti bi mu ne bilo treba neprimerno jal zase in svoj department nedotakljivost, sakrosanktnost, vsled' uiti ^bomki organizaci- katere je postala vsaka kritika ne.ke vrste zločin. £jan SNP.J One, ki so dokazovali, da je izveden je postave neuspešno in ko- ruptno, so psovali ,kot degenerirane mokrače. Sprejetti .smo morali ne le postavo temveč za nameček še hinavsko pridigo. Postava je postala sve.tejša kot mi, ki smo jo uveljavili. Vsled tega je postal prohibieijski department tak trn v peti razsodnih dr- ^^ jc hilo hitPO naraslo nn žavhanov I .. . . . 32.000, na se je tudi hitro zmamj- Vse to se je seda., spremenilo. Novi načelnik se je lotil izvede- -alo -n sedaj w mesito 3:)00 pre- nja postave in ničesar drugega. Nikaikih hinax-skih pridig ni več, ,,ivaleev_ Leadville je pa v pri- mkake propagande. Odpustil je iz isluiSbe Miss Geongijo Copley, meri 2 dni„bni mesti jako m4a<3o. angeJja luci in nobena slična ni*j, ne bo več imenovana. Leta l8?9 so vprvič zasiedili ta- Siegov Clj je uspešnost. Vzporedil je tri separatne sile, obrež- ka • zlatQ Q(] on^a pa do no službo, carinsko službo in prohibicijsko skupino kot tako pod ,eta lg91 je ra|s]o ta)ko naj?]o kot eno samo vodstvo Me«to da bi zanikal korupcijo ter napadal vse, ki 1(, malokatero drugo rudarsko!^1"1 tw Paziti, kako bo izhajal, bi trdili, da obstaja, je sam odredil preiskavo korupcije ter našel ' žalibog položaj, ki ga je moral napolniti s tiirgo. Reorganiziral je svojo silo po zveznih okrajih mesto po državah, kar je smiselno in ekonomsko. Kaj pomenja vse to? Pomenja, da je s/topila probibici.jwka postava na isto stališče, na katerem stoje vse druge postave. Izdajali jo bodo energično, a nepristransko in pravično. Pomenja nadalje, da ni to več postava posebnega 14 lobby-j a", Antisalonske lige. pač pa postava celega naroda, ki mora sprejeti odgovornost zanjo, če jo hoče oliraniti ali pa ji odkrito nasprotovati« če jo hoče preklicati. Pomenja, da nas ne bodo zatirali, če si bomo drznili razpravljati o njej. Pomenja konečno, da je bila pridiga vzeta iz politike. To pa ni še vse, kar pomenja. Znadi namreč, da smo se oprostili veizi. vsled katerih je bila v kongresni nemogoča vsaka poštena razprava o tej postavi. AntLsa-lonska liga je gledala na to, da je bila organizacija tsuhašikih sil razdeljena po državah, to je po političnih skupinah. Pazila je, da so imeli kongresniki praktičen motiv biti suhi, čeprav niso bili suhi oni, katere so zastopali. >br Potemtakem je zmagal počutijo tokom doje-' dolar j:'V: nja kot ob kater nikoli drugem j ča,u. P i -t li č.v dojenje shu jša mater, bi morala biti pripravljeno žrtvova.ti samo s(-!»e <]o ir^tovejra Hryan.lfJi1M.M. da nudi iga. pri i" rojaikom toj>io piaporočam. Toraj še enkra.t kličem na o-bali Atlantika vsem -kupaj .prisrčni /. Koloni! •Tolln Frank in oitroka. Zdrav - love,-'ki razum je pa klo-||)lM. t"uto dobil. Da. ponavadi je tako t ^ i.a ti ni sv, til: običajno :'.lii;i'.r;i ti-j iVO-,,, i. ki je do z,mage najmanj upra-j:cn ,.. vičen. tem živi it n i i. i' :u (to-L'osto č n«*r- n» j mesto. Rudarji so izkopali za milijone in milijone dolarjev zlata in svinca". Velike topilnice so obratovale s polno paro. Glas o bogastvu je prignal ljudi iz vseh krajev zemlje, in ni čuda, da so Ljubavia drama v Skoplju. V Skoplju se je 30. junija odigrala krvava ljubavna drama, se tudi Slovemsi odzvali klicu Sre-|Posest»ik Stojan Kristič, .10-letni če. Tedaj je bUo tam na-jmanj | vdovec, se je pred tremi meseci 2000 Slovencev. Ob tistem času je i zaljubil v mlado vdovo, Stojanko j v mestu m okolici obraitovalo de- Konjevič iz KuČevišČa v ( mi go | JAVNA ZAHVALA. Pro-im priobčite tele vrstice v IMu Cilas Naroda: Zahvaljujem se tvrdki Frank >akser State Bank in njenim uradnikom za uljudnost in po-strežbo ko sem odpotoval skozi tr> tvrdko v stari kraj. Ista preskrbi \s potr ibno. kakor potni li n '1; n*"!-t ozn slabo in > in da ne bi dvoma resnic Števila ki sr» nav:de/. pa so v r la bo def, uspevalo. T' no "-lede o o ministrstvu dva-pristašev. bi jih — še Vedno lail- 11 I'll ;ie t,rez t uvi iia ženske za dojruj dojilje. Rad:?«»ga na nje vedno pi ne "Včasiii v,. «rla-/k i n < a je v. Drue« nesposobne -tiiei dobre j ]»i se doje-ter ga poznr- bilo uspešno, e ženski ne • razven č -a-:?. Ta ve- po- — .laz sem . . . rides- t let. V tej ze st i- t ira vit bil i motena i. ot v kontri, eerkc-!prvih tednih življenja, sem ii-stanovil in cerkveni odbor-1 Vs:,'ki ,1^T1- tftkom katere-i:ik s<'in . . . ve bili še Računi nisn!Lrn o nam pomagali na eden ali drujr način, vsem ,ki so ga prišli kropit in jra >-prcnii.Ii k večnemu počitku, vsttm koj mrtva. Videč, kaj je zagrašil. darovalcem krasnih vencev in da se je morilec hipoma streznil in j mvalccm avtonudiilov in vsem, ki Šel je napolicijo. kjer je dežurnemu uradniku rekel" Prišel sem. d'a se javim Stojanka me je hotela s sekiro ubiti, ali jaz sem slučajno njo"'. Policija ga je pridržala. ' Razžalitev'' bivše armade. avstrijske Buvši pruski častnik Knobels-dorf je izdal knjigo spominov, v kateri sramoti časitnike bivSe avstro-ogrske armad<1 Knjiga je povzročila med avstrijsiko-nem-škimi oficirji veliko ogorčenje. Rev. Trunk mi očita v "Edino- dajte boljši prič tek ter j dajanje nnietne hrane pozneje, če j je pr^r«.bna. Včasih tu li domneva I jo ljiulj:\ tla ^e ne izplača dajati detetu prsa. raz v m če more d o„-1 • 111 vso hrano iz pr^.Dru mnenje je seveda popolnoma napačno. I'm etna hrana ne more napraviti prsno mleko težje prebavno in prsroo mleko olajša brez dvoma prebavo umetne hrane. \ sa.ka še tako majhna količina prsnejrn mleka pomaera detetu ter rilaYy umetno hrano. Ce ni mbiko matere zadostno p" •ti da moji duševni proizvodi koreniti preizkušnji, so dognali. • mr le po kuribišču da je oslajeno kondenzirnno mleko zelo koristno, k'r se ga najlažje prebavi med vsemi umetnimi x Xe rečem, da sem svetnik in, . . ^ - • živili. ('e bi mleko matere popol- so darovali za sv. maše. Posebno se še zahvaljujemo kr stni botri in birmanskemu botru. ki sta bila pri njem do zad-'Ameriki ujejra zdihljaja. Vsem skupaj še enkrat naj-iskrenejša hvala. Ti pa dragi sin oziroma brat. počivaj v miril in nasvidenje nad zvezdami! Žalujoči ostali: Anton In Fanie Gerčman. stariši. Anton in Hubert, brata. Fanie, sestra. John Tursič, stric. Forest GPa^ July 19. 1925. imašitmmmŠmi^mitmmmmmam nočem biti tak svetnik, kakršni se z.birajo krog "Edinosti". K sreči pa še nisem tako moralno propal kot je naprimer Rev. Trunk, ki je javno pisal v edinem slovenskem "katoliškem" listu v kako so Turki Juda "popravljali" in za kaj vs=* so . Baiggalej'. Pa. Prosim onega, lei kaj ve o njuni, da ml poroča, ali naj se pa sam javi svoji sestri. — Marija Kocjan, Dol. Straža pri Novem mestu, Jugoslavija. i r GLAS NARODA, 23. JFL, 1925. Franc Milčinski: MUHOBORCI. (Nadaljevanje.) — Nič ne rečem, — j«1 rekel, — sodnijo imeti tik pred nosom, ima že svoj pomen. Ne zaradi časa in pota — dan s pravdo je tako ali tako ves izgubljen, ne? Ampak sodnik pozna svoje ljudi, ker živi med njimi. 1> pride do pravde, še tožbe ne bere, kar človeka pogleda, pa ve, kje j«* poštenje in kje j«- zvijača, dadada, se na priče dosti ne da, če so prav prisegle. Civha se je spomnil na svojega pastirčka, Smera jee na svojo družino. ki hi potemtakem prišli ob vso vrednost v pravdi, in kosilo, ki sla se zdajle vsak V svojem kotil z njim ukvarjala, jima danes ni tako dišalo kakor druge dni. "ZJat.i volk" p;i je nedolžni kakor novorojeno dete nadaljeval; — Dmigi so lahko drugih misli seveda. Včeraj je doktor Kljuka pri nas 'kosil — vem, da ga }H>znat PLškurjevega fanta je prišel v n rez.it. ima neke sitnosti : fant i ni so se med sabo zra v-sali. Doktor Kljuka je učern go-s|w>il pa nič visok, nononono. pa j.- beseda nanesla tiuli na sodni jo v Muhol»oru in sva govorila tako in tako pa j«' rekel doktor Kljuka : ..... Cim dalj je sodnija, tem boljša je pravica. Pravica je kakor ogenj; če j preblizu žge, ne gre- komur se zljubi, lahko pride k razora vam radovednost pa.-tt. Dadada. tako je! — Moje tožbe niso nikomur nič mar! — se je zadri Civha in je udaril po mizi. — Pravdam se za.se m za svojci roške„ pa ne drugim za kratek čas! — je zano-hnel Sinera.jee. "Zlati volk" je točil vino. ki je bilo "včeraj nastavljeno". — Tako vino, "včeraj nastavljeno je bilo vsak dan na razpolago, če ga je bilo treba. — Tako s - mi zdi, \Iuho4>or ne bo videl sodniije, dokler so taki možje zoper njo. Saj sodraja je boJj za tiste, ne. ki iščejo na nji I>raviec/, kakor za tiste, ki iščejo pri .nji le profit! Kaj? Ali ni res? Post a vil je pred Oivlio in pred ^mc.rajca vsa/ke.mu svoj kozarec. — Pa ga dajmo no! Včeraj scan ga nastavil, ne točim ga še ne. Hog živi, oče Civha! Rog živi, o-če Sduerajee! Moža srta odzdravila vsak pri svoji mizi in pila. Vino je bilo dobro grelo je; "Zlati volk" je i-mel dobra vina v kleti, le krčma rska vest in načela umnega klc-tarstva mu niso pripuščala, da t'h ob sobi dobrih vin ne bi mešal in pačil. Sovražna soseda je oba obhajal neprijeten občutek. Skregana 1ST- sta, za saiirt skregana, pa pijeta tako rekoč skupno vino! Skregana stsf, p-:i so nič ne kregata, eelo nekaik siku pen pogovor imaita in "/Aau\ volk" nemara eclo misli, da sta prijat-ija ali kaj. Sram ju je bilo kakor da grešita, zoper zna-čaj in poštenje. Družil pa je oba odpor zoper županove nakane in prav zdaj, ko sta srka&a izborno ka.pljieo je oba hkrati obhajala misel: — Če bo sodnija v Muho-boru pravda ne bo ve«č prinesla I-rostejra dsn<». gosposkega kosila in boljše pijač • v gosfilni, ampak do ure bo treba garati doma ob soku in krompirju. ]>otem pa naravnost na sodnijo in s sod ni je zoj>et domov! Vrag vzemi župana! In pila sta. "Zlati volk" je stopal od mize do mize in točil. — Bog živi. Civha! Bog živi. Smerajee! Pa kaj. če bi vkupe sedli? Bolj slab sem v noge. treba jili čuvaiti za stara leta. dadada. Kar s mkale sedimo v sredo! Prija.zno je pogledal Smerajea in kar prenesel njegov kozarec na srednjo mizo. SKUPINA JUGOSLOVANSKIH POTNIKOV (Dalje prihodnjič.» Obsodba razbojnika v Zagrebu. Te dni je bil v Zagrebu obsojen na 1.r> let ječe Ivan Jagatič, ki je napadel branjevko Marij« Bumba. hoteč jo oropati. Bil je že enkrat obsojen na 10 let jfiee in ima vsega skupaj presedeti 25 let ječe. Na sliki vidite skupino zadovoljnih izletnikov, ki so >e odpeljali dur 27. maja proti domovini na parulku "Berengaria" in sicer v spremstvu Mr. S. M. Vukovieha, člana newyorskcga štaba Ctuiard družbe. Mr. Volkovich bo " v« .lil nadaljni izlet v Jugoslavijo in s*cer na parulku ,\Mauretania** dne 2o. septembra. Oni. ki hočejo jeseui posetiti domovino, naj ne zamude te prilike ter naj potujejo v njegovem spremstvu. je! Pr. blizu sodnik rad po lju-deh sodi. ne po ]>o.stavah! — Tako pravi doktor Kljuka. Pa. . . — je rekel Vznemirjeni Civha, — pa. . . je rekel o-gi>r»Vni Sanerajee pa sita oba hkrati obmolknila, ko sta začula ln»ri no. poberi posodo, dadada, pa en lit rček prinesi 1 istega, ki smo ga včeraj nastavili, da ga pokusiino, dadada! Kaj pravite, oče Crivha. ali niste nekaj . . .? Civha je jez po. da j-e poprej tak o klavrno obmolknil samo zaradi sVojetra so vraga in soseda, kakor da se ga kaj boji! Ne l>oji se ga pa ne! I\}artl je torej s prsti po robu miz• in možato se zadri: — Postava je postava! Priče so priče! Pa da priče ne bi nič štele! T oškodovano. Kaj, o-če Smerajec, (kaj ste iMkli? Smera j"c si ji? mislil; — Civha je sirovina — pozna se mu. pritepe.nee je ^ hribov: hribovec ali pa bik imata enake manire. Cenili bije po mizi. tVmu pljuje po hiši! Jaz pa nisem tak! — Zato ni udaril po mizi. le zasmejal se je gorjupo — morda se je spominjal svojih izgubljenih pravd — in je rekel: — Vprašam, kje pa se išče zadnja in prava pravica, ali pri domačih sodnijah, ali na Dunaju? Mnhobor pa pravica! Kam jo lK>do neki dali ? Ali jo bo župan redil pri kravah, ali jo bo prodajal v štaeuni' v občinskih rofeh ne dobiš doma pravice — župan drži s svojimi prijatelji, kako pa! Zdaj bi pa še sodnijo rad *pra\ Li pod svojo komando. Pa je ne bo! Jaz pravim, da ne! — Hajši ne vem kaj! Tako je rrtkel in je usekal po mizi, k*v je v razburjenosti pozabil, da je boljši od Civhe. Pa he je ko j zupet spomnil in se jezil sam nad sabo in dal jezi duška *i pljunkom, ki ga je pa tudi koj obžaloval, ker se je spomnil na m a mire. Vse to ga je tako vznemirilo, da je kzprl polno kupico do dna. — Bravo, bravo, oče Simerajee, tako je, da! Ali ni čudno, kaj. trije smo, pa /vsi tistih (mfolij! Da« 1 a dad a, prav imata, prav! Pa to tudi ni vsakomur všeč: kar se zgodi sia sodni ji, še tisti dan se vse raznese po trgu, zakaj vsak Kralj opijskih beznic. Vtisi iz Jugoslavije. Piše JAXKO X. not:E 1.7 desetih iantie tir mi da listek, la moram plačati dinar za ljub-j Ijan.skt reveže. Potem pride mož postave, da se prepriča, če imam Jpiavico do stola, če m >e plača kazen. I/, vrta grem v kavarno, ob j enajstih pride zopet d ko. predloži listek in jaz plačam zopet di-juar za ljubljanske reveže. Stvar je ta: Na vrtovih pobirajo ob de-■ selili, v kavarnah pa cb »tnajstih. Nazadnje pride račun, našteje {.se dinarje, predložen je kolekovan račun, s kol.-kom 20 para. Povedal sem že. da je veliko pomanjkanje denarja, posebno drobiža. Cesio se mi do god1:, kmpim vozili listek. pa nimajo drobi-iža, vzaim .jo pa to. kar jim človek ponudi. Sicer pravijo: Počakaj na Iz Londona prihaja vest, da je Brilliant ('hang konečmo odšel. Po štirinajstih .mesecih v ječi je, 1 il deportiran ter se nahaja na po ti na Kitajsko. Anglija ga ne bo nikdar več videla in za Scotland ^ ard pomenija ta novica m tka j radostnega, kajti Chang je bil več let priznani kralj opijskih beznic. Detektiivi Scotland Tarda so bili celih desett let prepričani, da se peča ta mirni Kitajec srednje starosti s prodajo opijat, kokaina in drugih omami ji vih sredstev. Ni bil edini Kitajec, o katerem s*e je domnevalo, da tse peča s to 4rgo-j vino, a bil je edioi Kitaj«r, ki je očiviidno bogatol pri tem. Pred svojimi laistnimi očmi so videli, kako se je tekom vojne dvi-2al s stališča lastnika kitajske restavracije na stališče bogatina, k' jj<- imel bogato opnmljeno stanovanje. avtomobile in vse druge pri tik line bogasrtva. Kljub temu pa oči vidno niso mogli nikdar iznajtd, kako je -vni-hotapljal te strupe v London in kako jih je razpeeavai me«l svoje Nt.-vilne klijente. Njih prizadevanja pa vendar niso bila popolnoma brezuspešna. Našli so par stvari povsem neškodljive vrste. — človeško plat tega kralja z oniam-ljivimi sredstvi. Izvedeli so, da je njegovo resnično ime Chan Nam in da je Bri-Irant Chang le priimek, ki ga je dobil v cenenih lomloaiskih ples-iš-čih. Rodil se je v Kantonu 1. 18S1, sin dobrosrtoječih «t ari še v tz tr-go\-skega razreda, ki še žive. Tmn mlajšega brata, ki j? nameraval priti v Anglijo ter prevzeti del njegovih interesov. Poslali so ga v Anglije L 1905. da študira farmacijo in več let je dobival i%dno mesečno podporo. Naveličal pa se je štnidij ter se posvetil zabavam raznih vrst. Ker pa je imel za to premalo denarja, je oivoril majhno restavracijo na Lrm^hous" Causeway in tam je pričelo na skriv nos ten na^in rastii njegovo bogastvo, ki ni imelo nobenega stika ne s sredenjem, ne s pridnostjo. Prav posebno teikom vo.jne je pričela policija spravljati v stik to bogastvo in splošno razširjeno pro ih gledam in gledam, pa si mislim? Morda pa to le ni res. Samo malo primero: Peljal sem se na Bled, iz Lesea proti Bledu je uro dolsra pot. Hodim počasi, da več vMim. Tam je pasla dekla krave in juneke, sedela na skali ter kadila pristno j toila vlak ne čaka, it. tako tudi ne jaz. pa gr.nlo dinarji za du- I se v vieah. \ laki pouavr.Ji prnapolnjeni. Vsak hoče sedeti, zato možjr se-fle. maturo z malimi otroci stojijo dol«ja pota. Vljudnosti se ne pozna, sleherni je naklonj n -am sebi. Na vlakih se sliši eno an isto govorico: Pi*ekleti davki, sedaj s-* iloliodiiinski davek, na katerega se kmetje zelo malo razumejo. Mar- jugoslovaivsko svaleieo . . . No. pa sem šel dalje, ko sem se pre-i pričal, da res kadi c.igar-to. Ona pa ie zapela: Po jezeru bliz7 Tri. glava, čolnič plava . . . Ljubljana je velika vas, precej novih hiš je v tej vasi. To ni več vas. to je že me>lo. kjer se vidi vse. kar sploh more do Ljubljane. Po Dunajski cesti vozijo Fordi in drugi avtomobili, .seveda Fordov največ. Tam vozijo mlekar ice z m dimi vozički, fantje s t ž ki mi in lahkimi vozovi, tam vozijo mrvo in drva. postrežki tiščijo svoje kimpeže, kolesarijo moški in ženske, hodijo dame in kiuetiee, gospodje iii reveži, tam se vidi tudi tramvaj, posebnost bele. Ljubljane. Ljudje hodijo po sredi ceste pa tudi po trutoarju, ki pa so zelo ozki. liiše so le velike in majhne, stare in nove. lepe in grue, no, tako je, kakor v vsakem nie-iu. V Ljubljani se sreča ljudi, ki pravijo: KrŠeu-us še ne pozna me ne. — ali pa: Klanjam se malostljiva, — in: Zdravo, zbogom in adijo. Ljudje so lani, hodijo počasi ker ni pravega dela, pa se dolgočasijo na cestah. Zdi se mi. da je S? več postrež-kov. ki lovijo "kovače" (10 Dinarjev). Prihii.i tam -.ni radoveden, pa prav nič gosposki človek, kakor pravijo tukaj. Zalo sedem pred spomenik našega Gorenjca. Franceta Prešerna. Pravijo, da tam gospodje nc? smejo pose lati, ker drugače trpijo na svoji gospoščini. Ja-z ostanem tam pol ur siu.iteri "pravi: j.iz m v-ni, kaj plačam. Resnica pa je, da so v Sloveniji zelo veliki davki, kar tega v Srbiji nikakor tu. To boli naše kmete, da nimajo dobre besede za vlado v Beogradu. Posebnost pa je šc ta, da mi še nobeden ni rekel, da mu gre dobro. Sicer je res. da imajo v Jugoslaviji tisti patent za '•jamranjc'*. ki je res tako originalno, da mu ga ni para. Končno -o to še posledice vojne, katere pa ne izgiu .jo tako hitro. Naši slovenski kmetje so precej zadolženi, k a k" rib dolg pa v .sled naraščanja dinarja postaja resna skib, kako se bo plačalo dolg. Če je kmet lansko leto prodal kravo, je dobil zanjo 20.000 kron. letos -e dobi za isto kravo samo 10.000 kron. Torej če je imel km it lansko leto 20.000 lolga, ga je lahko plačal s prodajo ene krave, letos mora prodati dve, vprašanje pa na->laja, če ima sploh katero,' da bi jo prodal. Vrednost zemlje pada vidno. Kar -"i bil jaz sam kupil ob mojem prihodu pred 4."» dnevi, za 100.000 kron, mi dane> ponujajo za S0.000 kron. ali pa š' ceneje, če • •■i bil rešen kup^c. Tudi cena lesu je padla, ž njim tudi italijanska ura. kar pomeni, da je le> zastal. Sicer pa se človek včasih z žalostjo ozre na gozdove, ki so bili prt d vojno kras naše Slov-aiije. a danes je- golo in mrtvo. Srečen kmetovalec, ki ima danes še crozdo-ve. In to je povsod enako: Prepotoval sem v čji del štajerske, Dolenjske. Notranjske in Gorenjske, povsod enoinisto. V doriko sem prišel z ljudmi različnih poklicev ter slišal raz-( n.. ,'^'na mnenja. Vsi tožijo, čc pa se naš pogovor obrne napolitiko. - _ i i i • ui- x t' i — ! ' pa so trdovratni politiki, ne rxlnebajo nič: vsi imajo prav, zujem srec na.se bele Ljubljane Nas Frane sc drzi "stmano . tako. , . .., 1 ser vsi »>o toliko za>iepljeni. da vidijo samo nekaj napak, v svoji j celoti pa delajo generalne kozle, za katere drago plačujejo. Kdaj S1 bo to umirilo, je težko povedati. Kdaj se bo Slovenija ekonomično postavila na noge. je zopet vprašanje. To so velike terkoče. kajti ljudi je pr. več, izseljevanje je omejeno, in naši fantje in možje hodijo reševal svoje zadolžene domove tja v Francijo. Toliko v malo pojasnilo, kar sem videl na svojem opazovanju. Povedal sem tako. kakor sem vide L Vcmentarja ne maram dostav- iiuuuuuuoqooooooB »citira Zabasanosf. Velik del telesnih bolezni lahko zasledimo do zaprtja. To stanje ne zanemarjajte. Balzol ; je neprecenljiva pomoč v takem stanju želodčne in prebavne neurednosti in^zaprtja. Sijajna tonika£za oslabele ljudi. C«na BOc in Ptalnaito h|f4 pri Dalaif*. W F SEVF ' CEDAR RAPIDS. I O V» A . *.. -i . da je res iprav 1'let-n Gorenje. Njegova ^iuza se je skrila za nj gov hrbet, talko da ga re> ni nič sram. Kaj mu je mari, če je za njegovim hrbtom, lie da bi on vedel, kje je ona. Sic»T so svoj čas predlagali, da bi j'i kupili kočomajko. Predlog je ostal glas upijoeeiga v puščavi, ona brez kočomajke. Mimo mene leze Ljubljanica. Se pred dolgimi loti -o pričeii določevati njene meje, pozne je .zazidali nje bregove, toda še do danes jih niso dogotovHi. Po Ljubljanici se vidijo položene tračnice, ker se je delo pustilo. Ljubljana nima denarja, da bi se delo dokončalo, a zidovje nas kar opominja na rimske katakombe. Pa Marijinem trgu prikoraka Amerikanec. na obrazu se mu čita, da je prišel iz restavracije. Mi Amerikanei imamo poseben obraz, kadar se najemo kaj boljšega. Komaj da ga poznam, pozdraviti ga :ie morem ker na našo klop se nihče ne ozre. Spoznam ga vi osebi Ivana Zormana, ki se mudi v Jugoslaviji. Tam gori na Frančiškanski cerkvi je zapisano: Ave, Gratia Plena. Pod napisom sedi sam Bog-oee (prav star je po svoji obliki. V rokah drži ves svet, noč in dan, družbo mu d tla jo golob je. Ti mu sedajo na glavo, in grdoba grda, videl sem ga, ko je sedel tja ter pustil tam nekaj svojega telesu službujočega materijala. Pred hotelom 1'nion stoji par avtomobilov, tam gori pred prrš- j to pa jih je pet do osem. V dolgih presledkih privoai avtomobil, ki! trobi in trobi, da v resnici bolijo usesa. Ljudje se jih bojijo, pa vse-j eno hodijo sredi ceste. Precej domača je" še navada, da se leti dva-1 krat čez cesto, predno se človek ojrne avtomobilu. — Ljudje na a v-j ton.obilu so od šoferja pa do zadnjega potnika, vsi zaviti, z očali in kapami, da izgleda, kakor bi potovali na severni tečaj. Za av-tonio1 ' pa se običajno pošteno praši. tako da je res težavno za potnika -je zunaj na.deželi. Kakor j menda vsem znano, se v Jugoslaviji prcej klanja in vzdiguje klobuke. Toda ga ni zla, da bi ne bilo pripomočka, in tako je I prišlo v modo, da se hedi po cestah brez klobuka na glavi. Meni jej to grozno všeč. Kadar grem v Ljubljano, tedaj vedno pustim pokrivalo doma in tako sem rešen vseh strašanskih ceremonij. Klanjat se tudi ne znam. kar bi se pa res rad naučil, toda moje opazovanje je nezadostno, da bi se naučil. Kako gibčne hrbte imajo mladeniči, kar malo zavidam jih: prepričan sem, da nobedvn ne trpi na prebavi in tako naprej. V gostilnah se najde vedno ljudi, bodisi v mestu ali na deželi, čeprav j> veliko pomanjkanje denarja. Kavarne so ob večerih polne, seveda tam so malo boljši sloji, in kjer se. kadi cigarete, bodisi ženska ali moški. Jaz sem za enakopravnost obeh spolov, toda nisem temu privajen. Ce sedim zvečer na vrtu, kjer igTa orkester, pride tfb Ijati. vsak naj -odi po svoje. O priliki druge slike. Kad bi izvedel kje se nahaja JOE [ TEVŽ. star 47 let: v Ameriki se nahaja že 20 let. ^Zadnji njegov naslov je bil: Box 02. Seofield. Utah. Ako ve kdo za njega, naj mi javi, ker mu imam veliko za poročati iz st.a^egi kraja, kjer som bil sedaj na obisku. Moj naslov. Rudolf Turk. 902 Indiana Ave., Sheboygan, Wis. Ali pa njegovi ženi: Ani Tevž, Spodnje Kraše, P. Šmartno pri Gorenjem Gradu, Slovenija, Jugoslavia. (3x 22*23,24) NAPRODAJ krojaška obrt s čistilnico, Hoffman likalni stroj, nimbler, 2 tanka za gazolir* po f>00 gaJonov, l Ford truck, sploh vse moderno urejeno z hišo vred za $1 o.000.00. Na mesec se naredi od štiri do pet -to čistega. Naslov se dobi pri; Glas Naroda, 82 Cortlandt St., New York, N. Y. (3x 22,23,24) ROJAKI, NAROČAJTE SE NA 4GLAS NARODA' NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V TTVRTTfcENTFT DRŽAVAH- Pozor rojaki! V zalogi imamo SVETO PISMO ________ (stare in nove zaveze) Knjiga je krasno trdo vezana ter stane $3.00. ■ ■ Slovenic Publishing Company . 82 Cortlandt Street Ifew York, N. Y. . i m r - i' - i , r — v -V' • " " ' V. 1 GLAS NARODA, 23. JUL. 1928. \ SOLAN A. ROMAN. Za "Glas Naroda" priredil O. p. <8 (Nadaljevanje.) Chia pa je s strahom zmajala z glavico ter pritisnila obe roki na srce. — Čeprav je šel ter nr oprostil, — dvom nad samo seboj je osi al ter še vedno sloji med nama. — Tudi ta dvom bo izginil kot senca pred sokicem sreče, — je rekel MauriLS ter jo pri j 1 za roko. — Sedaj pa na delo, ljubi/jena Daj mi pravico, draga, da te spravim od tukaj, kjer ni več zate obstanka. Njeni roki sta se tresli. Zop. t sem postala brez doma. Brez varstva in sredstev stojim v svetu. Usmili »c me Maurus, in daj mi zavetja pri poštenih ljudeh, dokler zopet ne najdem dela kot diakonistinja. Maurus -»e je smehljal. — Spravil te bom k administratorju svojega stranskega posestva, ker te lahko zaupam ter izvrstnim ljudkm. V eni uri bo sital voz pred vratmi. Ali potrebuješ pomoči, da pospraviš svoje stvari? Otožno se je nasmeh/nila ter zmajala z glavo. — Moje borne sitvari so že pripravljene. Nato pa so ji nat nkrat planale solze iz oči in skrila j*? svoje lice na njegovih prsih. — Ah, Maurus, Bog te blagoslovi za tvoje usmiljenje! * Bil je že večer, a ni se še temnilo. Vročina poznega poletja jfč še ležala na zeaniji. V veži grajščine je stal Kurt Krašovee in njegovo drugače tako temno, kljubovalno, lice je bilo resno. Pismo Joried ga J poklicalo tjakaj za to uro, a že na dvorišču je izvedel, da je konte-a Joried resno zbolela. Nobene žive du.se ni bilo na izpregled, nikogar, da ga pripravi — in prijavljen je hotel biti bolni še bolj kot zdravi, — kajti brez dvoma ga je potrebovala. Mučil ga je kes radi njegovega zadnjega brezmejnega nastopa. Ali je 011 kriv, da je zbolela? Mehanično je .Šel po stopnjicali navzgor, kajti poznal je pot k njej. PrLši 1 ho do nje tudi neprijavljen. Kako neizmerno ljubi Joried! Sedaj, v tem trenutku je občutil to večji veri kot kedaj poprej. Naravnost začarala ga je ter zvabila v svoj čarovniki krog. On ljubi! Vsa poezija in romantika, za katero j\» bila njegova duša od nekdaj tako dovzetna, s,, je spajala s to ljubeznijo. Ljubljena se mu je zdela kot neko višje bitje, polno krasote, moč nos l i in tujega čara. "Najbolj učna, naivna in pravljična čustva so se mešala z njegovo divjo, odporno strastjo. Obup radi njene izgube ga je vrgel pijači v naročje, — a izza zadnjih par dni se ni več dotaknil kapljice. Jokal je kot otrok, kateremu se na okrut način uniči veto v čudovito pravljico. Zopet je izbruhnila divja strast — in sedaj se je pojavila resi-gnacija. v-led katere je hotel umreti z ljubljeno vred. Da, tudi 011 je bolan, na smrt bolan. N/fki neznan strup razjeda njegovo srcc izza ure, ko jo je prvič videl. Tihe in prazne so stopnjiee in koridorji. Krašovee pozna pot. Kot v .sanjah je korakal po dolgem hod-nku, odprl vrata dvorane ter vstopil. Na levo so vodila vrata v smrtno sobo baronice, na dušni pa je stanovala Joried. Široka vrata so bila napol odprta in čul je glasno, hripavo govorico, — njen glas. Mehanično je sedel mladi mož na stol ter čakal, pokier ga ne pokličejo. Tedaj pa je slišal še n ki drugi glas, glas barona in stresel se je. Senca je poletela preko njegova čela. Stopil je bližje ter pokukal y sobo. Na zofi je h žala Joried. Njeno lice ja bilo rdeče od mrzlice in pogled je bil plašen in obupan, kot pogled preganjane živali. Poleg nje, opirajoč se na stol. je stal baron. — Ona je bila ! Prisegam. Vprašajte la hišno, — je stokala Joried s tresočimi se upnicami. Obe sva jo videli — in to sem vam hotela sporočiti, bratranec. Usmilite se me, — obljubite mi, da me boste spravili iz grada . . . Mama noče ... Ah, ona bo zo-pfrt prišla ... in ne moremo je zadržati z žeblji . Maurus jo je prijel za roko, da jo pomiri. — Ali mislite, Joried. da more par bomili žebljev izvajati tako oblast nad ne pokojno dušo ? Poznam boljše sredstvo, ki vam lahko vrne duševni mir. — Kakšno: — p.. vprašala s strmečim pogledom. — Izpovejte meni krivdo, katero nosite proti mrtvi na svoji duši, — je rekel Maurus zelo resno, in s presunljivim pogledom. — Od trenutka naprej, ko boste povedali meni, da ste Margareto napačno, prenagljeno obdolžili, bo našla miru v grobu. Kontesa si je pokrila lice z obema rokama, težko je sopla in mrzlica jo je stresala. Nato pa je divje dvignila glavo. — Da. da. prav imate! Izpovedati se hočem . . . Sama čutim, da moram govoriti in prav nič ne bom olepšava!a. Zakaj? Na smrtni postelji človek ne laže . . . Hitro je pričela nato govoriti, priznala svojo ljubosumnost, svoje sovraštvo do tekmovalke. Polna trpke odkritosrčnosti je prb znala, kako je ponaredila praške bolnice ter napravila na ta način njeno bobizcn za smrtviosno. Nato pa je priznala svoje dejanje ob smrtni postelji baronice, — svojo krivdo, svojo la£ ki je pognala Margareto v smrt. Govorila je kričeče in z naporom ter ni v svoji mrzlici niti sama slutila, koliko je priznala. V>a obupana je vila roki .ter vzkliknila: — Nisem je hotela pognati v smrt . . . Kdo bi si misllil, da bo šla takoj v vodo ... Le iz hiše sem jo hotelo pognati, — krivo v vaših očeh, Maurus ... Neizmerna* razburjenost se je lotila barona. Stisnil je aObe in stiskal roki. Z največjim naporom s* je zadrževal, da ni poitisnil od fiebe te podle, izdajalske ženske, kot strupno goJazen _ Joried, — je mrmral ter jo prijel za roko. — A15 lahko to prisežete, pred pričami? Zopet, si je pokrila obraz z rokama. — Vprašajte Krašovca ... On je priča. On je videl in prej ali slej bi vam to sam povedal. — Krašovee? — Drugi inšpektor? Kako? . . . Tedaj.se je Jonied divje zasmejala ter si ipričela puliti lase. — Odkod ga poznam l----Prokleta boda ura, -ko sem ga prvič vkKla! fl* ' ' v S?*1'1* i**m» <** »t« biti. *!,< Maura . . . Itr dol-gočašua sem se . . . Dolgočasje nudi demonom ugodno priliko. Ubogi dečko, smatral je igrp za resno ... in ko sem se vsega naveličala, -r-Vn :|''"*' -■iT''- ^frVVHWl^^r^^-lrf^i''-■ je bilo prepoano. — Ljubila ? Ne, ljubila ga nisem nikdar ... a goz-darjeva Lizika ... ta ga ljubi ... ta bo umrla od nesrečne ljubezni ... in ko bo mrtva, bo prišla k meni kot vampir . . . kajti jaz sem kriva, ja.z sem ga ji odtujila v svoji grešni labkomišlejnosti ... da, da ... ali jo vidite, tam v kotiu, — ab, konečno prihajate, Kurt. Usmili se, Kurt, »vrni se k bledi deklici, da bo zopet zdrava, da ne bo umrla . . . Jaz se bojim vseh mrtvih . . . Stoka je je omahnila nazaj v blazino, a naito zakričala ter se stresla: — Margareta . . . Margareta .. . . stdaj prihaja! Zdravnik, stara grofica in hišna so prihitedi rz stranske sobe. — Takoj sem si mislil, da ji bo pogovor škodoval, — je rekel zdravnik. — Postelja je pripravljena, — takoj jo moramo položiti vanjo. N. i (Konec prihodnjič.) •t . Branislav Nušič: Diletantska predstava. (Konec.) m. Želje posameznikov. Skušnje so se vršile vsako sredo, petek in nedeljo dopoldne. Posečal jih nisem, pač pa so me oni prav dostikrat obiskali za časa teh skušenj. Najprej je prišel gospod, ki se vedno reži. Bil je zelo ljubezniv in hvaležen za vlogo, katero je igral. — Upam, da vas bom kot pisate Ija popolnoma zadovoljil, ker — verujte da igram to vlogo od srca. — Drago mi je, drago mi je! sem odgovoril vljudno. — Vendar bi vas rad še nekaj prosil ? — Prosim? — Ako smem biti zaupljiv? — Prosim! — Bi mogli vstaviti v mojo vlogo, da poljubim gospodično, kateri razodevam ljubezen? — Izvolite, prosim poljubiti jo petkrat. — Pa vpišite mi to v vlogo. Drugič je prišla zopet gospiea, ki ne zna niti ziniti. Bil sem zelo pazljiv in sem » FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. NAJSTAREJŠA JUGOSLOVANSKA POTNIŠKA ' POSLOVmCA r AMERIKI -t-*!". fci-W r- " \ fi:? * ■' - t NAZNANILO in ZAHVALA. Žalostnim srcem naznanjam znancem in prijateljem, da je dne 24. junija za vtilfno zaspal nio.] dragi soprog JOSEPH G-LORJOZ po šestletni mučni bolezni. Pokopali smo ga po cerikvenili obredih dne 26. junija. Doma je bil od Rajheaibnrga na Štajerskem. Sreno se zahvaljujem sobratom društva žti 222 S. N. P. J., ki srf mi prišli na pomoč, mu darovali krasni venec in prečulii ob njegovi krsti. Lepa hvala tndi vsem prijateljem za krasne vence in spremstvo na zadnji poti. Hvala vsem za pomoč v žalostnih urah, tfebi pa dragi soprog bodi lahka ameriška zemlja! Žalujoči os t aH : Neža G-lorjoz. soproga, in ostali sorodniki. Heilwood. Pa. Oženite se. Poslali vam bomo popoten seznam SensK, članic naSega kluba, z imeni, naslovi in opisi za samo $1.00. NaroČite danes. — RELIANCE F CLUB, Box 376. Los. Angeles. CaL Izdal, sem sovi cenik Domačih Zdravil kater« priporoča Migr. Kneipp v knjigi DOMAČI ZDRAVNIK Piiite takoj po brezplačni cenik, da ga imate v slučaju potrebe pri rokah. IM PORT! RANO ORODJE IZ JUGOSLAVIJE. Kosa * rinfkom. Iz ffarantir&nega jekla.. 60, 65, 70 In 75cm dolge. %2.— Kosa pollranka z rintkom, 65. 70 In 75 cm. dolge ................<1.50 Klepilno orodje ................$1.25 Brusni kamen "Bergamo" ......45 Pralca .......................... .30 Motika.....90c; Srp za klepatl .85c Ribeien za repo, t dvema nožema .;:................ .:;...;.. $1.3*5 . Blago poAUJam poMnim -prosto. Math. Pezdir Box 772, City Hall Sta., NEW YORK. N. Y. Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko Kdor je namenjen potovati v ■tari kraj, je potrebno, da je na tančno poučen o potnih Ustih, pri ljagi in drugih stvareh. Pojasnila, ki Tam jih samnrsss dati vsled naSe dolgoletne izkufinje Vam bodo gotovo v korist; tudi priporočamo vedno le prvovrstne pat* nike, ki imajo kabine tudi v III. raaredu. Glasom nove ossein ifike postave ki je stopila v veljavo s 1. Julijem 1924, »amarejo tudi nedrja vi J anl dobiti dovoljenje ostati v domovin eno leto in ako potrebno tudi delj; tozadevna dovoljenja izdaja gene ralni naselniSki komisar v Wash ington, D. C. Profinjo za tako do Toljenje se labko napravi tudi \ New Yorku pred odpotovanjem, tei •e pošlje prosilcu v stari kraj gla som nanovejSe odredbe. KAKO DOBITI SVOJCS IZ STAREGA KRAJA Kdor Seli dobiti sorodnik« si •vojca Is starega kraja, naj na« prej plSe za pojasnila. Is Jugosla vije bo prlpuSčenlh v prihodnji! treh letih, od 1. Julija 1924 na pre vsako leto po «71 priseljencev. Ameriški državljani pa sam ore) dobiti sem Jene in otroke do 18. Is ta bres, da bi bili Iteti v kvoto. T rojene osebe se tudi ne Štejejo kvoto. BtarlSi in otroci od 18. 0« 21. leta ameriških državljanov 9 Imajo prednost v kvoti. Pluti m pojasnila. Prodajamo vosno listo is vat pr* ge; tudi preko Trsta aamorejo J* goslovanl sedaj potovati. Frank Sakser State Ban£ 82 Cortlandt St. Hew York Pozor čitatelji. Opozorite trgovce Is brtnike, pri katerih kupujete ali naročate in ste v ajih postrežbo sadovoljnl, da oglašujejo ▼ listu "Glas Naroda". B tem boete ▼stregli Tsem. Uprara "Glas Harodar 1 Prav vsakdo— kdor kaj iičej kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; praT ▼sakdo prisnaya, da imajo čudovit uspek • .......MALI0GL4UB ^ w "Glas B*roda" ADVERTISE in GLAS NAHODA . - ... X-M-