DOMOVINA AMERICAN IN SPtRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND, 0., THURSDAY MORNING, OCTOBER 16, 1941 LETO XLIV. — VOL. XLIV. slovanski četaši bijejo Nemce j15. okt. — Iz dobro poučenih in zanesljivih virov so Van i! da odpor v Jugoslaviji vedno bolj narašča. rJ?a d°moljubna vojska, oborožena s topovi, ki napada Klobuček ima postran', pa le ni fant »UP Vn črnogorskih gorskih skrivališč, dela izmed vseh narodov največ preglavice Hitlerju. Mot' ,V Srbi;ii je orSani" ^ je tna armada- Kako ' p0r°čilo ne pove, toda da je opremljena hC !ma za prevoz truke h Sa za skavtske irani se ta armada s a"bl Po deželi, a največ Vzame Nemcem in v oblasti več kjer f^a ima "]aV' kjer z usPehčm ^mskim bombnikom. • črne gore' ki Sa fala Pred dvema S £ VSr k VaŽn° V0" ^ od t> . ValJevo, južnoza-ža J 8rada- ysa doma- Vizija H Olti. je pridruži- S seboj je vzela 700 kov ii ^ da "trenirajo" feCjstnikov in m°ž.ki s° V CvhjaUska divizija črno. je 11 dva bataljona al- "aPadla Predlog za oborožitev ladij bo sprejet v petek Washington, 15. okt. — V četrtek bo v poslanski zbornici debata o predlogu, da se spremeni nevtralna postava v toliko, da se bo lahko oborožilo tovorne ladje. V petek je določena na-daljna debata za eno uro, nakar se bo vršilo glasovanje. Voditelji so prepričani, da bo zbornica predlog sprejela. Mornariški tajnik Knox je iz. javil, da se bo ladje tako hitro opremljalo s topovi in drugim, kakor hitro bodo dospele v domača pristanišča. Vsega skupaj je do 1,200 ladij, ki bodo oborožene. Glasom mednarodne postave ima vsaka država, ki je v vojni, pravico streljati na oboroženo trgovsko ladjo. Toda ta postava črnogorsko pa tudi določa, da mora napada- tiote^01? Lovčen, do ka- lec skrbeti za varnost posadke. Si kPriti edino po vij.u-1 -o- lk j/1 10 Je zgradila še Jugoslovanski shod v '"ti VhLSo se Italijani pla- Windsor, Kanada so jj. > -v jih obsule V nedeljo popoldne 19. okto-J^kniti so se mo- bra se bo vršil v Windsor ju, Ka. ' - 0 z, velikimi izgu- nada, ogromen shod vsghta.mg; Moskva je v kritičnem položaju . 130 milj '<)itj. CIvilnemu prebivalci1^ južno od uničili dva Nemške oblasti % šnjih Jugoslovanov pod avspicO imigrantske organizacije Slovencev, Hrvatov in Srbov. Med drugimi govorniki bodo tudi jugoslovanski ministri Snoj, Mar-kovič in Kosanovič. Na dopustu Vojak Emil J. Bradač je prišel iz Fort Bragg, N. C. na dopust k svojim staršem, Mr. in itrs. John Bradač, 20974 Miller Ave. V soboto bo odšel zopet na-Zaj k armadi. i^lSTlNA VAS PRIJAZNO KLIČE 19. okt. ob rim jim bodo farani in gostje in 12 ur za-bombniki bom-jrJoJSto- Vse vlake t %\ vo.iaškI avijoni. ' y Nenil se nah,a.ia 20,-/ Vl 'h srbskih četašev, naPadajo Nemce So lledeljo Paired ^rkv naši šolski h 6ni dvorani malo >li ^'lreditev, kjer bo- h tav'miv Pro&ram> o ■ias . 0 stanovitno mol. v'4elj j°Cej° presenečiti. V V kaj nam bodo £JV 8°obo nekaj "fletne-iti jj. Vs* naši otroci S ^amo vsi radi Vtii vidimo na odru. " C6VSki zbor bo tu- lo tUd. ln Pokazal, kaj % Lr tovori, ko nam ■j gorniki povedali DMv 1 v e g a. %7editve Za Mb „ h , nam bo pa SS521 "M0;ies" 1 iz t> e nase doma-itVe Clida ^ zadnj« •Va itJ, našega Oltarne \ videli morda Jetak0 TU bomo sodni-,>0.^0 "aretiral" No,30!"kmdli>" žuPa-s0' Ce*;a in mater in Ctvi inUradn° nastopali !?>ha Vpbudili toliko 4f programu \ Ha ača> nePrisi k^>8kalbava' kjer b0 V3 W harmonika za- pokazali svojo naklonjenost in priznanje. Po pripravah obeta biti ta prireditev prava "get-together" zadeva vseh faranov in prijateljev naše fare. Do tedaj se bo vrnil s potrebnih počitnic tudi naš Father Bombač, ki bo gotovo vesel, ako bo našel dvorano polno svojih dobrih faranov v dobri in veseli volji, s čemur mu bodo pokazali, da so pripravljeni iti z njim na novo delo za nove napredke in za razvoj naše fare in našega mesteca Euclida. Skupno moramo delati, če hočemo skupni napredek. Vse prijatelje naše fare in vse farane vljudno vabimo. Na prvi pogled bi sodili, kaj ne, da je to fest fant, ki bi ne delal sramote v armadi Strica Sama. Pa ni to nihče drugi kot Frances Orlando, stara 31 let, ki se. je predstavljala za moškega celih 15 let. Na Delavski prjazfUk j tuple par učila l$-leM<)>-Jj3ikv N-unz 4z tiMttile, Wash. Francka je bila zaposlena kot mizar v filmskem študiju, kjer se je spoznala s svojo "nevesto." Zdaj ima policija besedo. S ^v'gnila pete vsem gaim Saj veste, zabave ne So 'tilMti Pa šolski otroci v* Vj°!Ji in darežlji-%V C, v ln jo naredili 117 St. Clair Avenue Published dally except Sundays and Holidays Cleveland, Ohio NAROČNINA: I'm Ameriko m Kanado, na leto »6.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.CO Za Ameriko In Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po poŠti, pol leta $3.50 Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3 00 Za Evropo, celo leto, $7.00 Posamezna StevllkatfBc SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall. $7.00 per year O. S. and Canada, $3 00 for 6 months; Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months Cleveland and Euclid, by carrier $5.50 per year, $3.00 for 6 months European subscription. $7.00 per year Single copies. 3c Entered as second-class matter January 5th, 1903, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878, No. 242 Thur., Oct. 16, 1941 Apel na naše volivce Pred nekaj dnevi smo priobčili v našem listu statistiko glede udeležbe pri primarnih volitvah, kot jo je pronašel po natančnem čekiranju Lauschetov kampanjski odbor. Številke pokažejo, da se je komaj 65% slovenskih registriranih volivcev udeležilo primarnih volitev. To pomeni, da bi bil dobil naš kandidat Frank Lausche na tisoče več glasov, če bi se bili vsi našf volivci zavedali svojih državljanskih dolžnosti. Ne trdimo, da so bili samo naši volivci tako malomarni. Ne, volivni imenik kaže, da so se pri vsej tej slabi udeležbi naši državljani odzvali v večjem številu, kot volivci drugih narodnosti. To je v čast in priznanje onim, ki so šli volit. Ne dela pa časti onim, ki se iz tega ali onega vzroka niso toliko potrudili, da bi zmudili tistih par minut, stopili v volivno kočo in napravili križ pred imenom Franka Lauscheta., Gotovo je, da vsi ljudje nikdar ne volijo. Pri tem je treba upoštevati razne važne vzroke, ki jim onemogočajo udeležbo pri volitvah. Pri nekaterih bolezen, pri drugih delo, pri tretjih kak drug važen vzrok, ki je pred volitvami ne-predvidevan. Vemo pa, da jih je od teh 35%, ki niso volili, še jako mnogo, ki bi bili prav lahko volili, če bi bili hoteli. Najbrže bomo uganili, če trdimo, da jih večina teh ni šla volit, ker so bili trdno prepričani, da bo Lausche nominiran tudi brez njih glasu. Reš je bil, toda k temu so pripomogli samo tisti tisočeri, ki so mislili, da brez njih glasu Lausche ne more biti nominiran. To je pa tisti politični glas vesti, ki bi moral siliti vsakega volivca na volišče. Kdor bo poslušal ta glas, bo imel po volitvah sladko zavest, da je storil svojo dolžnost, pa naj bo potem izid volitev že tak ali tak. Slovenci, državljani! Veliko vas je, ki ste poslušali naš apel, ko smo vas prosili, da greste volit. Ponovno apeliramo na vas, da storite isto pri glavnih volitvah 4. novembra. Prepričani smo, da bo malokdo od teh, ki so vofili 30. septembra, ostal doma 4. novembra. Na te.se lahko popolnoma zanesemo in na te se s polnim zaupanjem zanaša tudi Frank Lausche. Naš apel gre zdaj tistim, ki pri primarnih volitvah niso glasovali. Na te apeliramo, na te apelira Lausche, naj žrtvujejo tistih par minut in naj mu pomagajo do zmage. Pri primarnih volitvah ni bila borba tako težka, ko je bilo pet kandidatov. Vse nekaj drugega bo pa 4. novembra, ko bodo morali clevelandski državljani odločevati med dvema kandidatoma, od katerih eden je Frank Lausche. Zdaj bomo pač morali napeti vse sile in dati Lauschetu vsak slovenski glas, če mu hočemo priboriti zmago. Ako bo poražen naš kandidat, bo to slabo spričevalo za Slovence, če se bo pokazalo, .da jih je veliko ostalo na volivni dan doma. Upamo, da ga ni Slovenca, kateremu bi bilo vseeno, če Lausche zmaga ali ne. , Iz Girarda V dokaj slučajih so ti podeštati poneverili denar iz občinske blagajne, toda v niti enem slučaju se ni primerilo, da bi se morali radi tega zagovarjati pred sodnijo. V posebno kričečih slučajih je bil podeštat prestavljen v kako drugo občino, kjer je nadaljeval s svojim početjem, dokler ni bil prestavljen zopet kam drugam. Namen fašistične vlade, da bi združila manjše občine v večje je imel samo en cilj: kolikor mogoče hitra prilagoditev in poitalijančenje Slovanov v Julijski Krajini. Ob času okupacije je bilo v Julijski Krajini 249 občin. Po aneksiji Reke jih je bilo še 250. Ob koncu 1930 jih je bilo le 131 in sicer v goriški provinci 42, v puljski 40, v tržaški 30, v reški 15, 2 v zadrski in 12 v stari provinci Udine. Tako je bila slovanska manjšina, čeprav je tvorila večino prebivalstva v Julijski Krajini, izključena od vsega zastopstva v parlamentu, in enako od pokrajinskih in občinskih uprav. Z razpustitvijo slovenske politične družbe "Edinost" v Trstu, ki se je potegovala za pravice slovenskega naroda v Trstu vse od leta 1874 in se je potegovala še nekaj, časa po vojni za pravice Hrvatov in Slovencev v Julijski Krajini, so Slovani izgubili zadnji ostanek politične svobode. To se je zgodilo 19. septembra 1928. Glasom statistike, ki jo je zbral Guido Ruberti, šef v ministerstvu za vzgojo in to na podlagi uradnih virov, je bilo v Julijski Krajini (izvžemši Reke) leta 1913. 321 slovenskih in 167 hrVaških šol, torej vsega skupaj 488 slovanskih šol. Te šole so imele 942 razredov, 677 slovenskih in 265 hrvaških. V(te šole je pohajalo 46,671 slovenskih otrok in 20,281 hrvaških, torej skupaj 66,952 šolske mladine. Na teh šolah je bilo 1,350 učiteljskih moči, 1001 slovenskih, 343 hrvaških. Število šol je pa še vedno raslo, ker je bilo v Istri še vedno mnogo otrok, za katere ni bilo šol. To je bilo pa radi rnahi-nacij italijanske manjšine, ki je imela v bivši Avstro-Ogrski glavno besedo, vsled česar je bilo skrajno težavno dobiti vladno dovoljenje za zgradbo kake nove slovenske šole. Glasom trditve dr. Barbiča, ki je bil takrat šolski nadzornik, je bilo v šolskem letu »19V3-14 v Istri 10,000 slovenskih in hrvaških otrok, ki niso hodili v Šolo iz enostavnega vzroka, ker zanje ni bilo šol na razpolago. Girard, Ohio.—V Jugoslaviji teče kri v potokih in te strašne novice čitamo skoro vsak dan v naših slovenskih časopisih. Kar počenjajo nemške vojaške podivjane kohorte nad našim ubogim narodom, se sploh ne da popisati. Vsi, ki smo se izselili iz naše mile in nepozabne Slovenije, imamo še vedno v srcu iskro žareče ljubezni do svoje rodne grude in do svojih staršev, bratov in sestra. Zato pa tudi danes, ko dobivamo poročila, kaj kruti sovražnik počenja z našimi dragimi, ki ne zahtevajo drugega kot mir in pravice do svoje rodne grude, katera jim je bila odločena po božji volji, ne moremo tega mirno gledati. Da pa vsaj nekoliko olajšamo gorje našim v domovini, smo ameriški Slovenci edini, ki lahko kaj storimo v tem pogledu. Vsi že veste, da so naše podporne organizacije postavile temelj za pomožno akcijo, da se tem potom zbirajo prispevki za pomoč našim dragim, ki čakajo odrešitve od nas. Ravno danes, ko to pišem, nas je posetil naš dragi prijatelj in narodni delavec g. August Kollander in nam je prinesel vstopnice za opereto "Cigan baron," ki je bila predzadnjo nedeljo sijajno vprizorjena v Slovenskem narodnem domu v Clevelandu. Povedal nam je tudi, da je Glasbena matica sporazumno s svojim pevovodjem Anton Šub-ljem in ostalega odbora za pomožno akcijo določila, da se ta opereta ponovi y nedeljo 2. novembra, ob treh popoldne v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Zato se je pa tudi naša naselbina zavzela in smo se odločili, da se tudi mi udeležimo te predstave s posebnim busom, kajti Glasbena matica podari to predstavo za pomoč našim trpečim v stari domovini. Dragi rojaki, sezite takoj po vstopnicah, katere lahko dobite pri meni ali pri Mrs. There-si Lozier. Vstopnice so po dolarju. Ker je čisti preostanek te operete namenjen v pomoč našim trpečim v stari domovini, upam, da ne boste odrekli te pomoči. Imeli bomo krasno zabavo polno duševnega užitka od te prelepe Straussove operete "Cigan baron." Torej sezite po vstopnicah pravočasno. John Dolčič -o- Od podružnice št. 47 SŽZ Dne 17. junija je minilo deset let, odkar sta naši zavedni Članici Mrs. Helen Tomažič in Antonija Dolinar zbrali lepo število žena in deklet v naši naselbini, s katerimi se je ustanovila nova podružnica št. 47 Slovenske ženske zveze. Na decem-berski seji smo osvojile sklep, da ker so poletni dnevi prevroči za prireditve programov v dvorani, smo sklenile, da praznujemo desetletnico v nedeljo, 19. oktobra. Ta dan je zelo pomemben ne samo za članice naše podružnice, pač pa za vse Slovence. Naša podružnica ima tudi svoj vežbalni krožek, v katerem je sedaj 15 mladih deklet in bodo praznovale svojo petletnico z nami, zato bodo v nedeljo nastopile v novih uniformah ter kot zavedne ameriške Slovenke, bodo ta dan dale -blagosloviti ameriško in slovensko zastavo, s katerimi bodo pozneje nastopale v javnosti. S tem bodo pokazale javno, da se poleg svoje ameriške zastave ne sramujejo pokazati svetu, da so obenem tudi še zavedne Slovenke in da se po njih žilah*še vedno pretaka slovenska kri . . . Torej ta dekleta bodo imela svojo prvo slavnost, zato pa vabimo vsa društva, njih zastopnike in zastopnice ter posameznike, da nas ta dan prav gotovo posetite ob pol treh popoldne. Zbirališče bo pred Slovenskim narodnim domom na 80. cesti, .odkjer se bo razvila po-vorka do cerkve sv. Lovrenca. Da bomo pa bolj po taktih stopali, bodo fantje godbe sv. Lovrenca preskrbeli za vesele koračnice, da bo šlo vse po zraku in še na kurja očesa bomo pozabili." Parada bo gotovo lepa, ker se je že odzvalo več sosednjih vežbalnih krožkov v pestrih uniformah, kar bo pač lepo videti. Zato pa ne zamudite te prilike. Ob treh bo blagoslovitev in dekletom bodo podeljeni zvezi-ni drogovi. Nato pa bo v dvorani podan skrbno izbran program ter predstavitev častnih gostov društvenih zastopnikov in zastopnic. Zvečer točno ob sedmih pa bo podan zopet lep program, pri katerem bo sodeloval dramatični odsek podružnice št. 25 Slovenske ženske zveze, ki nam bo podal zelo veselo igrico ""Usodna zamenjava." Nam članicam je bilo že naročeno, da si za ta večer opasamo močne pasove, da katera ne poči od smeha. Nastopilo pa bo tudi več pevcev, ki nas bodo s svojimi glasovi in lepimi slovenskimi pesmicami popeljali v našo milo domovina. Zaigrano pa nam bo tudi par lepih piano solo. Gotovo pa bo bolj natančen program opisala naša desetletna tajnica, Helen Tomažič, ker smo ji članice poverile, da se zavzame za csloten program. Prosim pa vas članice, cla boste gotovo vse navzoče ta dan pri vsem, Za ta dan naj moži-čki kar malo potrpe, če jim ne boste mogle tako postreči kot bi oni radi. Zvečer jih pa nikar ne pustite doma, čeprav čez dan ne bodo hoteli biti z nami. Zjutraj ob^ pol osmih se udeležite sv. maše, ki bo darovana za vse žive in mrtve članice naše podružnice, popoldne ob pol treh pa korakanja in cerkvene pobožnosti, potem pa v dvorani, ko bodo naše kadet-ke podale svoj program. Kar se tiče postrežbe za lačne želodce in žejna grla. bo pa že gospodinjski odsek prvovrstno poskrbel, seveda za žejne bodo skrbeli pa naši možički, da ne bo kdo žeje trpel. Naš program za zvečer je določen za dve uri, od sedme do devete ure. Posetilo nas bo več odličnih oseb, katerih vsak bo spregovoril par besed. Tudi naš bodoči župan, spoštovani g. Frank J. Lausche nam je obljubil, da bo ta večer med nami. Po tem programu pa bo ples, za katerega bodo igrali Krištof bratje vesele poskočnice. Z njimi pa nam bo Miss Louise Zi-danič zapela par pesmic, da bo zabava tudi za tiste, ki jih ne veseli ples. Skušale vam bomo z vsemi kar najbolje postreči in vas zadovoljiti. Naš odbor se že dalj časa trudi, da bo vse točno in pravilno pripravljeno. Če bi naše članice videle, da je kje potrebna kakšna pomoč, primite za delo in pomagajte v dvorani, saj smo vse eno in gre za vse za enako korist. Ako kdo morda želi vstopnico vnaprej, jo lahko dobi pri vseh odbornicah in tudi pri posameznih članicah. V dvorani pa bo z sedeži tako, da kdor prej pride, prej. melje. Prijazno tudi vabimo vse članice sosednjih in daljnih podružnic, da nas posetite na ta dan in ob enaki priliki vam bomo obisk radevolje povrnile. Ne bom vam več popisovala, le kar pridite in se sami prepričajte kaj in kako bo, kaj se zgodi, ko sta gospodar in konj oba naenkrat zbolela in kako sta po padarju zopet ozdravela. Na veselo svidenje vam kliče, Mrs. Louise Zidanič, • predsednica. ---o- Iskreno vabilo Ako vzamemo v poštev vedno večje število šol v Istri, lahko trdimo, da je bilo. v novembru 1918, ko so Italijani zasedli Julijsko Krajino, tam najmanj 541 slovanskih šol in da je pohajalo v te šole najmanj 80,000 slovanske mladeži. V tem številu pa še niso všteti otroci v hrvatskih šolah na Reki, Zadru ali na otoku Lastovo. V nedeljo, to je, 2. novembra, bodo naši najboljši pevci in pevke igralci in igralke zbora Glasbene matice pod vodstvom g. Anton Šublja ponovili opereto "Cigan baron," katero smo videli in slišali predzadnjo nedeljo. Ta opereta nam bo gotovo ostala za vedno v spominu. Peli in igrali so tako lepo, da so sami sebe prekosili. Med ljudmi sem slišala pogovore in šepetanje, da bi to predstavo želeli ponovno videti. Torej, dragi rojaki, sedaj se nam zopet nudi prilika, ker ta opereta bo ponovljena in kaj .mislite, kam bo pa šel čisti preostanek te predstave? Nikamor drugam, kot za naše drage in trpeče rojake tam onstran morja, ki nas kličejo na pomoč in ki sklepajo roke k Bogu, da bi nam otajal tukaj v tujini srce in bi se jih tako spomnili in jim pomagali. Komu bi se ne krčilo srce, ko čita razna poročila, kako naš nesrečni narod tam trpi zaniče vanje in zasramovanje. Goli so in lačni, pregnani iz svoje roj stne domovine, iz svoje drage hišice, kjer jim je tekla zibe-ljka, v kateri jin je zibala skrbna mamica in jim pela uspavanko. Torej, dragi rojaki v tej svobodni deželi, usmilimo se jih, saj imamo še dobro srce, da celo pomagamo takim, ki sicer ni so naši, a so potrebni pomoli, torej bomo sedaj, ko nas kli če j o naši očetje, matere, bratje in sestre gotovo že toliko bolj odprtih rok in srca, da pomagamo tudi njim, ki so tako potrebni naše pomoči. Pridite v nedeljo, 2. novembra, y Slovenski narodni dom na St. Clair Ave. k opereti "Cigan baron." S tem boste sami imeli nekaj lepega duševnega užj^ka in obenem pa boste po magali revežem v stari domovini. Napolnimo ta dan veliko dvorano Slovenskega narodne ga doma do zadnjega kotička. Pokažimo s tem, da jih še ljubimo in da radi žrtvujemo, če potreba, tudi zadnji cent v nji hovo pomoč. Najbolj pa priporočam, da se udeležite te predstave tisti, ki ste še tako srečni, da imate tam doma mogoče še živega očeta ali mater, brate ali sestre. Pridite, ker tako boste pomagali njim, ki jih ljubite in ki vaše pomoči potrebujejo sedaj bolj kot kdaj prej. Saj se bodo pevci žrtvovali in potrudi- DEFEND THE HOME FRONT \COMMUNITY FUND 33V CAMPAIGN FOR 100 AGENCIES li ter nam pokazali kaj znajo in obenem pa bodo vse to žrtvovali za naše tam onstran morja. Vsem pevcem in igralcem že vnaprej kličem: Bog vam stotero povrni za vaš velik trud! Ne bomo vas pozabili in kadar boste zopet kaj vprizorili, se bomo gotovo vsi odzvali in vas prišli poslušat in seveda tudi pomagat k vaši blagajni, saj ste pokazali, da Glasbena matica že prekaša samo sebe. Torej, še enkrat vas vabim, pridite gotovo, pustite ta dan vse na stran in naj vas ne straši slabo vreme ali kak drug izgovor. Nikar ne zamudite te prilike! Zavedajmo se, da kar bomo žrtvovali ta dan, bo v veliko pomoč našim trpečim v stari domovini, ki nas kličejo in prosijo pomoči, čeprav jih mi ne slišimo s svojimi ušesi, pa jih sliši Bog. Pridite rojaki in rojakinje, z eno vstopnico boste pomagali mogoče očetu, materi, sestri ali bratu za en kos kruha. Samo pomislimo, kolikrat vržemo marsikateri dolar za nepotrebne reči in sedaj pa, ko je pomoč tako nujno potrebna, pa naj bi bili tr-dosrčni in preslišali klic trpečih? Nikakor ne! Pridimo in žrtvujmo vsak po svoji moči. Tončka Jevnik •J* S. Srebrni jubilej Leta res hitro minejo in šele, ko jih začnemo šteti pridemo do spoznanja, koliko jih je že mini lo. In zlasti pri naših društvih pa leta naravnost bežijo pred nami, kar naenkrat jih poteče, kar četrt stoletja in takrat je pa že naša dolžnost, da se ustavimo vsaj za en dan in ga posvetimo praznovanju. In tak dogodek bomo praznovale prihodnji mesec članice društva St. Clair Grove št. 98 Woodmen Circle, ko bo naše žensko društvo slavilo srebrni jubilej ali takorekoč pet in dvajsetletnico, odkar je bilo ustanovljeno. Prvi sestanek za ustanovitev tega društva, ki spada k ameriški organizaciji, katere glavni stan je v Omaha, Nebraska, je bil sklican na pobudo g. Frank Zakrajšeka (ki je takrat imel trgovino z bicikli na 66. cesti in 3t. Clair Ave.) in na vneto delovanja Mr. William Bodeker-ja, ki je bil organizator za Woodmen Circle organizacijo. Vršil se je na stanovanju Mr. Zakrajšeka, na katerem se nas je zbralo okrog 16 žensk. Od teh nas je še nekaj pri društvu, druge pa snivajo večni sen. Društvo je dobilo takoj v za eetku marljive odbornice, ki so šle pridno na delo, da nas je bilo v par letih preko sto članic. In ker smo imele agilne odbornice smo se tudi pridno udejstvovale 7 vseh narodnih akcijah. Zato je bilo naše društvo vedno poznano kot eno izmed naprenih vrst. Spodaj podpisana sem bila na prvem sestanku izvoljena za podpredsednico, v katerem uradu sem se nahajala do leta 1925 in takrat prevzela mesto predsednice in uradovala v tem poslu do lejta 1938. Tako sem imela precejšen vpogled v poslovanje tega društva in lahko s ponosom poročam, da smo pri našem društvu vedno bile vnete delavke za organizacijo kot za povzdigo našega naroda med Amerikanci. Dobro smo se zavedale, da so naše slovenske organizacije prve vredne naše pozornosti toda obenem smo videle potrebo, da imamo zastopstvo tudi pri ameriških organizacijah in na ta način pokazati drugim narodnostim, da smo v tej deželi v prvi vrsti kot dobre državljanke in kot take nam je sveto vse kar je za korist naše velike dežele Amerike in smo čutile, da je naša dolžnost doprinesti svoj delež k celoti ali kot pravi Ame-rikanec v ta veliki "melting pot" vseh narodnosti. Torej to naše društvo St. Clair Grove je dobilo svoje ime po na- ši glavni cesti St. Cla>r ( je v resnici edino drU® naselbini, da je Pode^tj! po naši slavni glavni c venski metropoli. I" 1 . bile večkrat vprašane, J Bu , stavlja naše ime, naIlir * smo se nahajale V drus in takrat smo vselej PJJN da se imenujemo P° I55ni v Clevelandu. In v soboto, dne 1- nJJ bomo pa slavile našsr bilej na prav lep »JJ. nost se bo vršila v o narodnem domu na j Ave. Ob pol sedmih ^ slavnostna večerja v ^ živečim ustanovitelj vsem, ki so delovale društva. Med nami ši glavni odborniki in"" in zelo nas bo veseli'0 pričujoče prav vse čla1^ štovano občinstvo. ^ servirana ob pol sem1 začela * ice nato se bo pa -bava in plesna vese" ^ nina k večerji je sam0 p in za ples pa 35 cent« ^ k| bo igral orkester P°d Mr. Johnnie Pecona, vo vsem ustregel z vrstno godbo, ki bili 4ai % blizt »sikd. tea Ki 'i) »odi K Mi iiva fc. ' b 2 Ni 4b{ ^voij kot starejšim plesa; jcef' Bi ti do] v H Prijazno pripore-,^, šim članicam, da Prl boj tudi svoje sopr°2 rnače, in posebno Pa ^ še mlade fante, ker n. bodo napravile neW sebnega za naše n°v fantje v soboto 1. J .t >c zamudite naše vesel1 i8i riju S. N. Doma. jI j Veselični odbor s®^ ^ pripraviti vse n»J j) H tudi PS mfj K za večerjo in vo, zato si privos pe družabnosti m®0Si j? n( dekleti od dr u št v i H0 Grove št. 98 Wo°dI" f Ali Kličem vsem skup«^ s?>» pozdravljeni in ^^ ^ veselici, oziroma P nega jubileja naS Vam udana, , a< Jennie Jerič, vecletn Pomota an£le letale* ooto' ■'n lil U\ m V0tl bi, lit Angleški listi P J^iJ. ji^ • kem britanskem na povratku s P^Lt«1 čijo pomotoma je o nemških tleh, Pa g času spoznal sv° ijjo zopet dvignil in s ^ na Francoskp- ^ , je ^ i? to se povedoval, kako - ^ iletu gem nočnem Polc*r jI jo vračal v črte. i Polet je neugodnimi vrenl . rj kami in letalo čas boriti z moW0 po Pot, » V V e J mi vetrovi, va je letalec s^ Francijo in J L h tlj; . 5stJ lH fa Dr Sestoj talec vPr3, f. nad zori spustil na n^ik zu neke vasi. K ^ ];/ pritekla jih je letalec cosko: "Ali sem V jI Kmetje so o^KJi je znova vpra; burškem ?" u, kimali, eden iz^ 5te prist^ I" VH Kme11 J m S] v >1] j* Po k Vat tM, s, v< pristavil: ških tleh." Iz _V*B večja truma 1JU mi je letalec op oseb v uniformi' ^ Anglež ni je takoj spet P Sf Preden je trum«-' ^jj pritekla do let«1^/ gnilo in odletelo-čulo nekoliko ^^ jii talec je srečno 11 t koliko minutah ^ zemljo, ker Je P manjkanje f^Vl'W mu približali * ^fM letalec sprejel 2 ,0 rf volverjem. ^ da je to pot Pr'S0 /i sluh tleh ter ta* | letalo sovražni* štva. ll>: m 1 ^ Clair IruStvo »dedof, ni O In iamreC jrug"1 ej P01!1 po niiP satan in iškariot Po nemškem Izvirniku K. Maya A Številko 40, prosim: te, Soteske, ožine, raz-tilj e Z{*prti prostori so t "a m°jih potovanjih rs«mljivi nov^ K -j.vi, posebno še, če ,1SM 'judem, ki so me ;Ja|i air " 1. nt"" iilj2ll ce je bil sovraž-aš sr^ tsta.' V bližini sovražnika ' * aar na bolj Prost na^Jitia "a boljšem le tisti, v Sl»?et f°St izgled na vse NiD7'aZen ^ga, - kako 1 v ozki razpoki v JTJ i,„:S1' m°ški? In še po 1 ii SO n. : »e viteF. misl^ v njej ,le < mJ?*1^ »Pazil, da se m^,, J-.lša obiska! Raz-, Ve^^i v sobo in v njej einif1 več ko deset lju- hiša obiska" je, da nas aH10 "j.fše t,'^ Prej poskrbimo 'C 6!" sem Prosil. L nev°lien „d_______,, •h S m, roge pa' >r ^ i Ni, naPrej, vstopite za da :1a w iseli^ It l »f ^Jen je odgovoril: na,K' I (joi. ' da ne poznamo 2 nJ JVa"0Sti do gostov? In ^Prepustili skrb za * fcuffl Sv Je bodo napojili v'am napolnili meho- * ga, če bi bili še "Jegovo gostoljub-rVotli; Je Sam stopil na- , r ke lelif aj po' ■te«1 let» i i \\ i Je oj0-rto< ^ ? jet* j se 4 ■ri 51 k«1 <51 : J« J tlečo pipo in dejal: "Kadite! Tobak daje oblake vonja, ki dvigajo dušo v nebo! Kmalu vam postrežejo še tudi z jedili." Sam je potegnil prve dime, posnemali smo ga. Tobak ni bil slab. Molče smo kadili, ker je molčal tudi šejh. Morebiti je sodil, da tako zahteva njegovo dostojanstvo, morebiti pa je molčal iz spoštovanja do nas. Nismo še pokadili, ko je spet prišel pastir an postavil na so-fro skledo s hladnim kuskusom. "Kje pa je meso, Selim?" je vprašal šejh. Selim je bil že pri vhodu. Obrnil se je in dejal: "Koj ga prinesem!" "Pa prinesi še tudi —." Toda Selim je bil že zunaj. "Selim — Selim —! Cuješ !" Nihče mu ni odgovoril. Šejh je vstal in stopil v razpoko, da bi priklical Selima nazaj. Nič hudega nismo slutili, vsaj jaz ne, zato mu tudi nihče ni branil. "Selim — Selim —!" je klical šejh in odšel iz votline. Še vedno nisem ničesar slutil. Le Winnetou je vzkliknil: "Nazaj mora, nazaj —!" Skočil je, da bi zgrabil šejha in ga privlekel v votlino. Pa je bilo že prepozno .—. . Še preden je prispel do razpoke, je zunaj zamolklo zabobnela zemlja in razpoka se je zaprla. "Heigh ho —!" je kriknil Emery in planil na noge. "Winnetou (je slutil, da bo tako—!" je dejal Apač, se vrnil in sedel k sofri, kot bi se ne bilo nič zgodilo. Pogledal sem. In seveda koj razumel, čemu je služila čudno oblikovana skala. Prevrgli so jo, pa tako, da je s svojim gornjim, širokim delom zakrila razpoko, vhod v votlino. Niti prsta bi ne mogel vtakniti med skalo in steno votline. Vrnil sem se k sofri, sedel in molčal. ' Zunaj pa so zagnali pravo peklensko vpitje in tuljenje. Odkod se je neki vzelo na mah toliko ljudi —?" Z Winnetouom sva molčala, Anglež pa je dejal duška svoji jezi. "Ujeti smo—! Well—!" Molčala sva. "V past smo šli —!" se je I j ijot ,'Ua Pa je na ko- j kregal. t-^Vr^ steklenico po-1 Nič nisva odgovorila. ti jr,res nisem uvidel, Ce je preža- ^sa? na nas v "skali, se „f}'iS?*1 "j. * se -J '' 2a „.. Zmuzniti, ker V H!!m: In - saj je Vk-,rijeli bi ga, za tal bil Co6t> Šeni zaupal. J*e» L^jei, •■ je sumljivo rf * t>r!i!T šejh v raz- ^e moj brat za nel Saj je šejh je V2.misli prevariti ?" ► . arnem0 s seboj." čno stopil za 3e odlo SSt, °b°tavljanja m j. 111 o nas šejh -^ Judje _t Za stra- 8 bodo imeli! Kar smo vzeli s Sem imel repe-"ibil Se mi odkritega »stj ^eba bati. Pred X,Pa me seveda tu- fa2n,m0gla braniti. h.1p°ke Je ležalk ali u stala čudno obli- k"' laroK dobna Je bil SoiiV4:e obrnjeni ste-%tr.Jln Sest „4.^. • Sh ;a'a,sStstotov je g0" z/ p° , j' epr t, *v *** Pogledal S t,',1!! se nii zdel sum- po čud- 'tudi. 1 ft iSi^ !jndi Je - vJt ^bif°ravnjej. šti- :^l iO08edli smo. Ce. f, v" Je vstopil mlad ponudil v VQtlih ^Vode, ki smo jo '/V^ib^ jfprine-i f »ti. n Ke> Poln toba-p080d0 - • • Sklenil sem, da si kupim par čevljev. Prvič zato, ker sem jih bil potreben, in drugič je zmeraj prav, če imaš kak par doma. To se človek odloči doma, na primer, pri zajtrku, ko nimaš še nobenih slabih misli. Slabih stvari se spomniš šele takrat, ko se bližaš trgovini s čevlji. Stvar je ta, da bo treba skoraj sezuti desni čevelj — in kako je z luknjo v nogavici? Precej dobro sem se spominjal, da sem bil včeraj iztaknil luknjo v eni svojih nogavic. Rdečica sramu me obliva, ko moram priznati, da sem se pozabil preobuti in vzetj sveže nogavice. Potemtakem sem danes bržkone z včerajšnjimi nogavicami obul tudi luknjo. Zgodilo se ni nič. Pot do trgovine s čevlji še ni bila zato brezpredmetna. Treba bi bilo le še doghati, ali je tista omenjena luknja na desni ali levi nogi? Prsti na nogah skrbno tipajo sem in tja in opozarjajo možgane, da niso našli nobene luknje. Ali sem se včeraj nemara zmotil? Ali pa je bilo odkritje te luknje že staro dva dni? Oboje bi bilo lahko mogoče. Moja vest je bila s tem dognanjem precej olajšana in postavil sem se nared pred eno od obeh izložb, kjer so bili moški čevlji razstavljeni. Ondi so bili na vpogled prav lepi pari, toda niti enega od njih si nisem mogel predstavljati na svojih nogah. Mogoče bodo imeli notri v trgovini kaj bolj pametnega, sem si dejal, in sem vstopil. Gospodična, ki se je koj pobrigala zame, je naredila jako dobrohoten, da celo tak vtis, ki človeku izlahka odpusti luknjo v nogavicah. Moje srce je bilo že olajšano in veselo, dasi sem se, tako rekoč podzavestno, koj zavedel, da imam brez dvoma luknjo v desni nogavici. "Izvolite sestfi,." ime.rje- pozvala gospodična in se je ponižno usedla k mojim nogam. Midva sva tvorila lično skupino za ka- kega fotografa, dasi se nekaj sekund prej niti poznala nisva. Položil sem levo nogo na pruči-co — zaradi varnosti. "Ali ne bi dali desne noge?" me je opo mnila gospodična in me pogledala z dvema temnomodrima očesoma. "Ker je desna noga večidel večja." — "Ali to mora biti" — "ni da bi moralo," se je gospodična zasmejala, "a navadno je že^tako." Pri tem je leva noga že napravgila prostor desni nogi, ne da bi bil to prav za prav hotel storiti. Besen sem bil na svoje neposlušne noge. Kar divji! S spretnimi prsti mi je gospodična odvezala čevelj, ko da bi bila vredna 'razvezati mi jermena mojih sandalov'! . "Kakšno številko imate?" — "Štirideset, prosim," sem dejal. Nekoč, tega se še dobro spominjam, mi je bilo v čevljih št. 41 jako prijetno. Prodajalka me je bila takrat potolažila, češ "to je majhna številka 41." če pa imajo v tej trgovini tudi majhne in velike številke 41, mi pa ni bilo znano. Nekakšna gizdavost in nečimurnost me je napotila, da sem si izvolil številko 40. Skrbno mi je gospodična snela čevelj z noge. Bolj skrbno bi ne bilo moči niti breskve olupiti. Medtem ko je gospodična v notranjosti čevljev preiskavala skrivne znake, so se moji pogledi sprehajali po rjavi nogavici. Na palcu je bila zakrpana —od- lično zakrpana — in nobene luknjice nisem izvohal. Prsti so se prešerno poigravali in so od veselja brcali drug drugega. Zdajci pa — v zadnjem hipu — sem odkril luknjo, ki mi je bila že zdavnaj znana: bila je na peti. Le prav spretno ravnanje bi me utegnilo rešiti spričo še hujše sramote. Noga sem lenobno potegnil k sebi in sem sklenil, da bom prikrival s pomočjo konice čevlja z leve noge poškodbo kolikor bo le šlo. Videti je bilo, da je gospodična medtem odkrila tiste skrivne znake. Vrtala je in se sladko nasmehnila, rekoč "Ali sme biti kaj podobnega v številki 41?" — "Pa saj je to vendar številka 40?" sem odvrnil nebogljeno. — "Tu je sicer napisano, da je to velikost št. 41," je rekla in pokazala nekam v temino čevlja, toda to je manjša številka 41." Dobro sem občutil, kako je bilo gospodični sitno, da mi je morala ugovarjati. "Za svojo postavo imate nenavadno majhno nogo," je ona pohvalno priznala. Pri sebj sem sklenil, da ji bom brezimno poslal šopek rož, če ne bom pozabil, pa sem že naprej vedel, da bom na to že zdavnaj pozabil, še preden bom odšel iz trgovine. Zdaj je potekalo vse kakor na žnorci. Prvi par, čigar desni zastopnik je bil zdrknil čez mojo naluknjapo peto, je bil muhasto storjen iz dvoj natega usnja. Na-šobil sem zgornjo ustnico, kakor sem bil nekoč videl v kinu, nakar je gospodična koj pripomnila: "To je le zaradi te številke." — Velikost je bila popolnoma pravšna, iz česar sem spoznal, da je bila to številka 41 večje vrste. Vendar sem bil toliko brihten, da nisem povpraševal po tem. Drugi par je povsem ustrezal mojemu okusu. Bil je preprost toda trpežen, in čim sem imel te čevlje na nogah, mi je bilo dobro pri srcu, zakaj moški v nogavicah so nekaj jako bedastega. "Ali bi napravili nekaj korakov?" me je gospodična vprašala. Sicer sem jako udobno se- z žerjavi- je šejh na- Pomenilo %} Je> lastnoroč-' p0nudil vsakemu "Odgovori vendar!" se je hu-doval nad menoj. "Ujeli so nas, pravim —!" "Prav se nam je zgodilo-!" sefti dejal suho. "Zakaj pa nisva poslušala Winnetoua!" "Well —! Kdo bi si bil mislil —! Nič sumljivega ni bilo videti —! Gospod vojnih trum sam je dejal, da je rod Meid-žeri miroljuben in ^vdan paši." "Ce so res Meidžeri —!" "Šejh sam je tako povedal!" "Nalagal nas je, sodim. Da je res Meidžeri, bi nas ne bil zvabil v tole preklicano past!" Presenečen me je gledal Anglež. "Pa res —! Nalagal nas je! Katerega rodu pa bi bili?" "Najbrž so Ayuni, ki se tam-le zunaj veselijo svoje zmage. Vsaj vzroka imajo dovolj za svoje veselje —." "Sitna reč —! Ayuni —! Naši smrtni sovražniki —! Ampak — saj nas ne poznajo —. In mi njih tudi ne —! Niti po imenu nas niso vprašali —. Ne razumem, zakaj bi vprav nas hoteli imeti v tejle ječi —!" "Poznajo nas! Meltona sta se oglasila pri njih, je pravil tisti bradati človek. Morebiti sta še v wadiju. In čakata — "All devils — f* (Dalje prihodnjič.) Velikanski spomenik, ki so ga postavili pokojnemu predsedniku Jeffersonu na Tidal Basin v Washing tonu, D. C., je že skoro dog ctovljeh in bo kmalu pripravljen za otvoritev, ki se bo vršila v- kratkem z velilcimisldv ricstmi. ■ Gornja slika nam kaže 18 letno Mary Chin chill, hčerko angleškega ministerskega predsednika Churchilla, ki je vstopila žensko vojaško organizacija, ki pomaga pri narodni obrambi. del, vendar sem vstal in dva koraka stopil naprej, se obrnil, sunil v drugo prodajalko in stekel dva koraka nazaj. Gospodična je še zmeraj ždela na pručici in je upirala svoj pogled v nove čevlje starega očeta. "Ali niso preširoki, ko imate takšno ozko nogo!" Prsa so se mi od ponosa vzbo-čile zaradi tega priznanja. Saj nisem niti vedel kakšna dragocena tvorba da so bile moje noge! čeprav sem čutil da bi bil izlahka vtaknil v vsak čevelj po šest prstov, ne da bi me bilo kaj tiščalo, sem zatrjeval, da niso čevlji nikdar preveč široki da so mi popolnoma prav; izvrstno. "Zdaj pa še brž k aparatu, da presvetlimo čevelj z nogo," je rekla gospodična in me odvedla k rentgenovemu 'aparatu v kotu. Še tega je bilo treba! "Hvala, mislim, da bo zares ni potrebno." Tista luknja, ki sem jo bil tako skrbno skrival, bi bila zdaj brezobzirno razodeta! "Ali jih obdržite kar na nogah? Ali pa . . ." Prekinil sem jo: "Seveda jih kar obdržim. Prosim, da mi stare čevlje zavijete." S tem sem preprečil poslednjo priliko, da bi se bila pokazala luknja v desni nogavici. Šele čez kaka dva kilometra čiste hoje po cesti sem začutil, kako so me novi čevlji okrog pete bridko žulili in drgnili. Le zakaj prodajalke čevljev tako malokdaj vedo, kje človeka čevelj ' žuli! Vendar sem moško prenašal bolečine in nisem na glas stokal. "Bo že bolje," sem se potolažil z bodočnostjo. (Peter Pee.) •-o- ' 26 let v vojnem stanju Otok Man, ležeč v Irskem morju, ima v sklopu velikobritan-ske države poseben položaj, kar privede včasih do neprostovoljne komike. Ima okoli 30,000 prebivalcev, ki imajo iz pradavnih časov sVoj parlament, svojega namestnika z naslovom generalni poročnik in svak angleške kraljice ter razne privilegije. Eden izmed njih je tudi ta, da sme otoška vlada sama napovedati vojno komur koli in da ni še v vojnem stanju, ako napove .vojno samo angleški kralj. Tako je otok Man leta 1914. napovedal vojno Nemčiji s posebno noto, ob zaključku miru pa na konferenco ni poslal svojega zastopnika, da bi podpisal versajsko mirovno pogodbo. Otoška vlada je bila tedaj ves ta čas v pravem vojnem stanju z Nemčijo in ji sedaj ni bilo treba posebne note Nemčiji. Otok je lahko brez pomislekov poslal 2500 svojih vojakov na "pomoč kralju Velike Britanije in Irske," kakor se glasi dotič-ni uradni odlok otoške vlade. Ker na Angleškem silno spoštujejo stare uredbe, se je kraljica Anglije najbrž zelo vljudno zahvalila "svojemu svaku," generalnemu poročrfiku otoka Mana za velikodušno pomoč in zavezniško zvestobo. MALI OGLASI Prijazno vabilo V soboto 18. oktobra bomo praznovali četrto obletnico naših prostorov. Za to priliko bomo servirali okusno kokošjo večerjo od šestih naprej. Prav prijazno vabimo vse prijatelje in znance, da nas pridejo obiskat. Na razpolago bo izvrstno pivo in vino, za plesaželjne bodo pa igrali Rhythm Kings. Vsak petek ribja pečenka in godba. Se toplo priporočamo za obisk. Pauline's Tavern 5379 St. Clair Ave. James in Pauline Zupančič lastnika. Na razvedrilo Ako si želite razvedrila in dobre pijače: piva, vina ali žganja, obiščite Welcome Tavern, 984 E. 222. St., Euclid. Vsak petek in soboto fina godba in ples. Odprto do 2:50 zjutraj. Se priporočamo. Mr. in Mrs. Frank Hribar Trgovina naprodaj Dobro obstoječa grocerija in mesnica na St. Clair Ave., v slovenski naselbini se proda radi bolezni. Hiter kupec lahko dobi zelo poceni. Naslov izveste v uradu tega lista. (243) •Gostilna naprodaj Radi bolezni se proda gostilna z D-2 licenco. Vprašajte na 6216 St. Clair Ave. (243) Lepa prilika Naprodaj je hiša za 2 družini, velik lot, 2 garaži; 4 sobe zgorej in 4 spodej; nahaja se na E. 145. cesti in Westropp Ave. Cena $6,700. Hiša za 2 družini na 155. St. in Holmes Ave., 4 sobe zgorej in 4 spodej, 1 garaža. Cena $5,700. Hiša za 1 družino 7 sob, 3 garaže, na E. 43. cesti, blizu Superior Ave. Cena $3,200. Mihaljevich Bros. Co. 6424 St. Clair Ave. (Oct. 16, 18, 21, 24) Kokošja večerja V soboto, 18. oktobra pri JERRY ZUPEC 982 E. 207. St. Svežo pivo, pristno vino in žganje Dobra godba za ples Vabimo vse od tukaj kakor tudi znance iz Barbertona. __(243) FR. MIHčIč CAFE 7114 St. Clair Ave. ENdlcott 9359 6% pivo. vino, žganje in dober prigrizek. Se priporočamo za obisk. Odprto do 2:30 zjutraj East 61st St. Garage PRANK RICH, lastnik 1109 E. 61st St. HEenderson 9231 Se priporoča za popravila in barvani e vašega avtomobila. Delo točno ln dobro. Kraška kamnoseška obrt 15425 Waterloo Rd. KEnmorc 2237-M EDINA QLO VENSKA IZDELOVAL-NICA NAGROBNIH SPOMENIKOV NAZNANILO euclidskim posestnikom Avditor ima vaš denar. Zahtevajte plačilo. Pokličite ga na IVanhoe 2463-W. $500,000 mora biti povrnjenega. Udeležite se seje mestne zbornice v pon-deljek 20. oktobra. Išče se stanovanje Dva človeka iščeta stanova-3 ali 4 sobe; sta mirna, poštena in samo pri poštenih ljudeh se vzame stanovanje. Kdor ima kaj primernega, naj sporoči na 1187 E. 60. St., zadej. (244) RE NU AUTO BODY CO. 878 East 152nd St. Popravimo vaš avto in prebarvamo, da bo kot nov. Popravljamo body ln fenderje. Welding! i. POZNIK — M. ŽELODEC OLenville 3830._ GAIETY BAR INN 16701 WATERLOO RD. x Hiša naprodaj Proda se lepa hiša na 120. cesti, severno od St. Clair Ave. Ima 7 sob in je v zelo dobrem Stanju; garaža za 2 avta. Pokličite lastnika MUlberry 4240. (244) Opoldansko kosilo 20 centov. Vsak petek ribja pečenka 20 centov. V soboto kokošja pečenka. Vsak petek in soboto godba in ples. Izbira finega žganja, piva >n vipa. K obilnemu posetu vabita JOHN TRČBKSn PRANCES DOLINAR lastnika. DEFEND THE HOME FRONT ^COMMUNITY FUND Odprla 'je vrata v izbo in obstala na pragu. Botra in Kačarica sta obe hkrati planili kvišku. "Ali je že končno?" "Kako je?" Babica je samo odkimala in še nekaj korakov po hribu navzdol. Da, hvala bogu, daleč spodaj je videla botro, ki je prihajala z neko žensko. In ta ženska je nosila v roki veliko torbo. Babica . . . Kar odleglo je Kačarici. Počasi se je vrnila k Mariji in ji rekla: "Že gresta . . ." Tudi Mariji je bila ta novica kakor odrešenje, čeprav je še dolgo trajalo, preden sta obe ženski stopili v hišo. In prav tedaj, ko je babica stopila v kamrico, je bilo Marijino trpljenje najhujše. Sirota je bila od bolečin vsa iz uma. "Pomagajte!" je šepetala s skoraj nerazumljivim glasom, ki je bil bolj podoben poslednjemu klicu ranjene živali, kakor človeškemu glasu . . . . "Takoj bo dobro," je dejala babica, ki je edina v hiši ohranila mirno kri. Poznalo se ji je, da je takšnih opravkov vajena. Odprla je svojo borbo in vzela iz nje nekaj priprav. "Nič se ne bojte," je rekla botri in Kačarici, naj odideta iz kamrice. Le neradi sta obe odšli. Ko sta bili zunaj, sta sedli v izbi za mizo. Nista govorili, samo prisluškovali sta, da bi ujeli kakšen glas iz kamrice, ki bi jima povedal, kako se vse razpleta. "Da bi se srečno končalo," se je izvilo Kačarici iz prsi. Tako se je bala, tako drhtela, čeprav je malo prej" ona sama vlivala hčeri pogum in ji pripovedovala, da ne bo nič hudega. "Dobro je, da Andrej ne ve," je rekla botra. "Marija mu je pisala, da pričakuje šele prihodnji teden. Tako vsaj ne bo preživel vsega strahu, ki ga ču-vita midve. Ko bo dobil pisma, bo že vse končano." V sosedni sobi pa se je Mariji vila v krčih. Zagristi se je morala v ustnice, da ni začela kričati, tuliti. Krči, ki so bili izprva poredki, so postajali čedalje pogostejši, čedalje hujši V začetku se je med posameznimi napadli vsaj časih lahko oddahnila, zdaj pa ji je vselej le za trenutek odleglo, da.je prišla takoj nato nova bolečina, hujša od prejšnje. "Ali ne bo še konca?" je vz-dihnila, ko je spet brez moči, vsa izmučena, onemogla obležala med blazinami. In res "i hotelo biti. Babica je že ,nagubala čelo in zače-j la premišljevati, ali ne bi bilo najpametnije poslati po zdravnika. Da, Če v petih minutah ne ! bo konca,, bo potrebno. Očitno i so nastale komplikacije . . . In teh pet minut je minilo med novimi bolečinami, med novimi,napori, ki pa so bili vsi brez uspeha. Marija je bila že la k omari po ruto, da bi šla. "Ne, jaz pojdem," je rekla. "Saj vem, kje je zdravnik!" "Utrujeni ste," je dejala botra. "Meni bo pot lažja, saj sem mlajša od vas. In vajena sem hoje." Toda Kačarica ni odnehala. "Jaz pojdem," je šepnila. Med tem se je babica že vrnila v kamrico in spet zaprla vrata za seboj. Kačarica' je odšla brc^z besed. Obup jo je davil. Izprva se je bala, da ne bo zmogla poti in zdelo se ji je že, da je napravila neumnost, ker ni pustila iti botri v vas. Toda ko je pomislila na nevarnost, v kateri se nahaja hči, je pozabila svojo slabost in izmučenost. Obup ji je dal novih moči. Sama ni vedela, odkar je prišla odločnost v njene noge, da je skoraj tekla po hribu navzdol. strašnejše? Kačarici je mrzel čelo. Ne, ne, takŠn« sme imeti, takšne mis Čeprav je na vso n se ji je vendar začel' ti, da peša, da se P[et si kakor polž. O, ce tam! Toda grički in doji teli mimo nje in zazdelo, da se mora njim gričem poka^ že ,zagledala nov gVc spet novega. Šele čez dolgo^— je, da je minila že c _ je obstala P" Pr hišah. , (Dalje pri*10 kjer je našla botro pri delu. Omahnila je za mizo in ji tiho rekla: "Botra, zdi se mi, da je prišla moja ura." Botra se je prestrašila. "Kaj, že zdaj?" Marija je prikimala. Potem je dejala: "V posteljo me spravite, potem pa pojdite po babico. Upam, da še ne bo prepozno. Oh, tako trpim . . ." Njen glas je. bil tako boleč, da je botra vzdrhtela. Hitro ji je pomagala, da je legla potem pa se je oblekla. In kakor naročena, je prav tedaj stopila Kačarica v hišo. Botra ji je pomignila, naj stopi k njej, češ da ji mora nekaj povedati, česar Marija ne sme slišati. Kačarica se je prestrašila. "Morda bo že danes," je rekla botra. "Pazite nanjo. Jaz pojdem zdajle po. babico. In, veste, Marija se ne zaveda, da porod ni igrača. Tolažite jo, poguma ji dajte, da ji ne bo prehudo. Saj sami veste, kako je človek v takšnem trenutku potreben moči . . ." "Brez skrbi bodite," je šepnila Kačarica in odšla k svoji hčeri. Trenutek nato je bila botra že na poti v vas. Marijo so zvijali krči. Njen obraz je bil bled, skoraj čisto tuj. Ko je zagledala mater, se ji je mrtvo nasmehnila in prestrašena stisnila njeno roko. "Mati, tako se bojim. Če bi 3e kaj zgodilo . . ." "Ne boj se Marija," je dejala Kačarica. "Nič hudega ne bo. Tudi jaz sem morala to pretrpeti, pa me , vendar vidiš še tu. Vsako ženo čaka to. In potem, ko boš imela otroka . . ." "Samo to me tolaži, mati," je šepnila Marija, ki še zmerom ni izpustila materine roke., "Samo to ... O, tako hrepenim po otroku ... pa vendar — tako se bojim bolečin." "Vse mine, Marija," je šepnila mati. "Na Andreja misli, in mnogo laže ti bo . . ." "Na Andreja, da," je bolno odvrnila Marija. "Prav danes mi je pisal. IJotJl me je, tiaj mu odgovoripi, kdaj pričakujem. Pa mu ne smete pisati, dokler ne bo vsega konec. Nočem, da bi ga skrbelo še to, saj ima dovolj drugih skrbi in težav. Ali mu boste pisali?" je vprašala Marija kakor v vročici. "Ne, Marija," je rekla Kačarica. "In potrpi zdaj malo, pa v skrbeh ne bodi. Preden bo četrt ure, se bo botra vrnila z babico. Potem boš vsaj v rokah, ki bodo znale prav ravnati s teboj. In jaz bom ostala pri tebi, dokler' ne bo vsega konec. "Ali res, mati? Dosti laže mi bo potem ..." Marija je morala res hudo trpeti. Časih se ji je spačil obraz in bolestno je trznila z ustnicami. Potem ji.je za trenutek odleglo. Toda res samo za trenutek. In napadi so postajali čedalje hujši! "Oh, moj bog, da ,bi babica le kmalu prišla," je sama pri sebi jadikovala Kačarica. Tako so počasi tekle minute. Ura na steni je kar stala, tako se je zdelo Kčarici, in nihalo se je komaj vsako večnost premaknilo. Kazalci se niso marali ganiti. "Mati, mati . . ." je stokala Marija vsa obupana. Njena roka se je krčevito oprijemala bela rjuhe. Kačarica tega ni mogla gledati. Tako rada bi ji bila pomagala, pa ji ni mogla. In nazadnje, ko že ni mogla več strpeti, je kar pobegnila iz Marijine kamre. "Mati, kam p?, greste?" je "Tega pa ne bi bil smel storiti, Miha. Kaj bo zdaj iz tega. Trpeli bomo mi, ne on, čeprav je on prišel izzivat." "Nič se ne bojte," je odvrnil Miha. "Jaz sem to storil in jaz bom odgovarjal. Dobil je samo to, kar je zaslužil. Noben pošten človek ne bi tlrugače ravnal z njim." Kačarica je molčala. Vendar pa se je bala, da ne bi zaradi tega nastala še kakšna zdražba. Toda nekaj dni je poteklo in ničesar ni bilo. Ko se je Pod-bregar streznil ga je bilo samega sram, da se je tako vedel. Poslej je imela Kačarica mir pred njim. Nekaj pa je Podbregar le storil. Andreju je pisal dolgo pismo, v katerem je terjal od njega odgovor za njegovo ravnanje. V njem mu je tudi sporočil, kakšen sprejem je doživel pri Kačarjevih. Seveda pa je zamolčal, da je bil takrat pijan in da so imeli Kačarjevi dovolj vzroka, da so ga postavili pred vrata, Andrej na to pismo sploh ni odgovoril. Odločil se je, da bo z domom pretrgal vse zveze. Kaj ga je še vezalo nanj? Kaj sta mu pomenila oče in mati, saj mu je bil vsak trenutek, ki ga je preživel doma, muka? Zato pa je toliko več pisal Mariji. Tudi Kačarice ni poza- Coleradska PuSC; krog 200 milj in * največ 50 milj- 23".° CAMPAIGN FOR 100 AGENCIES Knit £ Purl £ MADE TO ORDER SUITS, TOPCOATS ................ Marija je mirno pričakovala svojega dne. Tudi ona je zvedela, da je v domači vasi že znano, kje se nahaja. Toda k sreči iz Zabukovja ni imel nihče toliko poguma, da bi jo prišel, obiskat. Podbregar je sicer prvi dan nameraval to storiti, toda potem se .ie premislil, in je pustil, naj gre vse svojo pot. Tako je bilo Mariji prihranjeno novo trpljenje. V botri je našla dovolj opore, kadar pa je bila sila največja, jo je potolažilo Andrejevo pismo. Tudi v Zabukovju so počasi nehali govoriti o Mafiji. Vse je prišlo v pozabo in Marije skoraj nihče ni več omenil. Kačarica je hodila vsak teden obiskovat svojo hčer. Vedela je, da dekle potrebuje nekoga, ki ji bo stal ob strani. Nekega dne je tudi Mariji povedala, kako je sprejela Andrejevega očeta in kako se je obisk končal. Marija je to sporočila Andreju, da je še on na takšen način izvedel resnico. Ko je Marijino pismo prebral, je dejal sam pri sebi: "Prav se mu je zgodilo.' Kaj se pa meša v reči, ki ga prav nič ne brigajo." In s t§m je bila zadeva zanj opravljena. XVIII Najtežja ura Mariji so(tekli dnevi. Preden se je dobro zavedala, je prišel dan, ki ga je pričakovala s takšnim strahom. Nekega popoldneva, ko je sedela pred hišo, jo je prijelo. Komaj je še prilezla v kuhinjo, OVERCOATS 6805 SUPERIOR AVE. etŽ2 ST. CLAIR AVE. 15602 WATERLOO RD, 0 Patriotični prsti pridno pletejo nogavice za vojake; nogavice s° kakovosti kot pletene kdaj prej. Vzrok—večja izurjenost v pletenju in pa natančnost. Posledica -v nogavice se prilegajo bolje in tudi dlje trajajo. Za boljše pletenje, ali za vsako delo od blizu, kot šivanje ali čitanje, 3e ba dovolj svetlobe, ki ne žari in ki je sorazmerno razdeljena. Boljša luč vam da boljšo svetlobo, napravlja delo lažje in kar je 1 važno, ščiti vaše oči pred napenjanjem. Sedaj vam nudimo novo, najmodernejšo zalogo jesenskih čevljev za vso družino in to po starih cenah. Okoristite se s to lepo priliko, ker to je vaša zadnja prilika, da dobite našo regularno zalogo. ZA ŽENSKE: Air Step ali Fashion Step čevlji ZA MOŠKE: Crosby Square ali Jarman čevlji ZA OTROKE: Red Goose ali Buster Brown Ljudje nad 45 0 Ako se ne izognete napenjanju oči, boste skoro gotovo imeli neP1"1 očeh in posledica bo bolezen kot nervoznost, glavobol, neprebava in Posebno važno je za osebe nad 45 let, da rabijo dobro luč, kot je Vid-n standard. Najmanj 70 izmed vsakih 100 o&eb, ki so 45 ali več, imajo P jen vid. Starejši kot ste, bolj gotovo boste imeli očesne neprilike. Dobre oči potrebujejo Vid-hranečo luč, slabe oči vid-hraneča svetilk« 1 zahtevajo! ^napoten. Idealen način imeti Vid-hranečo luč v vasi hiši / je, ako se rabi Vid-hranečo svetilko, ki je znan- / S\v\ (J/l\ stveno začrtana po Illuminating Engineering So- L( y^i/ ciety. Q^f-a/--^ (A) 100-200-300 wattJ> nica v na.iveč mod?" 150-watt žarnic" manjših in nam« modelih. ,, (B) Odbijajoča in rff; jevalna obla dale rektno in indire* luč brez žarenja. (C) Širok senčnik z podlogo. j( (D) Etiketa z odobren Illuminating Eng"1^ ing Society. rTTTTTXXTTTTXXXXXXXXXXXXTXJ PREPARE YOUR Kupite Vid hraneče svetilke NOW ! New Furnaces for Coal, Gas, Oil, Hot ■water or Steam Resetting ......................$12.00 Cleaning ..........................$4.00 Air Conditioning, Tinning and Roofing Carpenter work, Complete Remodelling EASY MONTHLY PAYMENTS MASON HEATING CO. 1193 ADDISON RD. ENdicott 0487 CXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX3 POMNITE! Vi ste vedno lahko zagotovljeni, da boste dobili pri Mandelnu čevlje, ki se vam bodo perfektno prilegali in obenem fino kvaliteto. 0 Vici-hraneče svetilke vam zagotovijo pravo svetlobo, pravilno razdeljeno, brez kvarnega žarenja ali senc. Dobi se jih v dolgih, namiznih in modelih za pisalne mize in to v stotinah krasnih vzorcev. Dobijo se v vzorcih, ki se krasno prilegajo vsaki dekoraciji in cene prično zelo nizko. 1942 Vid-hraneče svetilke so zdaj naprodaj v trgovinah. Oglejte si jih in dobite si vsaj eno Vid-hranečo svetilko zase in eno za vsakega člana vaše družine. 6107 ST. CLAIR AVE. poleg Grdina Shoppe 0«xj < MIRKO BRODNIK: Ljubezen ne umre prestrašeno kriknila Marija za njo/ "Takoj se vrnem," je dejala Kačarica med vrati. "Samo pogledat grem ali se botra že vrača." Plaftila je čez prag in potem Mariji. "Še nekaj trenutkov in vsega bo konec. Vidim, da sem prišla ob pravem trenutku . . ." Mariji so bolečine spet popustile, da se je oddahnila. Babica ji je z rutico obrisala hladni pot s čela. Potem je pomignila napol mrtiva. Brez izraza so strmele njene oči v strop in ustnice so se ji nemo premikale, kakor bi bile prosile pomoči, pa ne bi bile našle glasu, da bi svoje prošnje povedale. Tedaj se je babica odločila. tiho rekla: "Po zdravnika pojdite! Pa hitro! Težave bodo!" Kačarico je streslo. Še to po vseh skrbeh, po vsem trpljenju . . . Toda premagala je te misli. Videla je botro, ki je že stopi- toH "Saj ni daleč," se Je "Kmalu bom tam. - ^ vzela voz in pripeti3'8 | ka. Preden bo V°teW že pri njej . . ." J) Toda če bo ta ura v,. Če se bo že prej zgodi"