Došh " >- luaLOlffj 'ŽM krst. Poštnina plačana v gotovini. Leto XI., št« I98 Ljubljana, sreda 27. avgusta I930 Cena 2 Din Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št. 3122. 3123, 3124. 3125. 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Prešer« nova ulica 4. — Telefon št. 2492, Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št. 13. — Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št. Z - Telefon št 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljub« ljana št 11.842; Praha čislo 78 180: W-en št. 105 241. Naročnina znaša mesečno 25.-— Din, za inozemstvo 40.— Din. Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon št 3122, 3123. 3124. 3125 in 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13. Te« lefon it 2440 (ponoči 2582). Celje: Kocenova uL 1 Telefon št. 190. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Pilsudski bo razpustil poljski Sejem? Izvedel bo tudi načrt reforme ustave - V slučaju nadaljevanja nemške revizijonistične akcije bo zahteval Pilsudski intervencijo DN. Varšava, 26. avgusta g. V političnih krogih vlada še vedno večja ali manjša nejasnost, kaj je pravo ozadje prevzema vlade po maršalu Pilsud-skemu. Vladi prijazno časopisje izraža mišljenje, da se je Pilsudski odločil ukiniti Sejni v sedanji sestavi, ga razpustiti ter razpisati v kratkem nove volitve. Smatrajo pa tudi za mogoče, da bo najprej poskušal neparlamentarnim potom izvesti že davno izdelani načrt ustavne reforme. Novi ministrski predsednik se do sedaj o svojih načrtih še ni izjavil, tako da imajo novinarji proste roke za razne kombinacije. Del časopisja spravlja rekonstrukcijo kabineta v zvezo tudi z zunanjepolitičnimi dogodki v zadnjem času, zlasti z obnovitvijo nemškega revi-zijonističnega programa. Tako trdijo nekateri listi, da namerava Pilsudski v primeru ponovitve sličnega dogodka, kakor je bil Treviranusov govor, storiti energične ukrepe ter se posloviti Društva narodov za varstvo poljskih interesov. Dalje govore v političnih krogih, da ni izključeno, da bo Pilsudski sam odpotoval v Ženevo, kjer bo v slučaju potrebe enkrat ia vselej pred svetom Društva narodov zavrnil nemške revizijske zahteve Sličen korak je maršal Pilsudski storil že svojčas glede poljsko-litovskega spora o Vilui. Potrditev te vesti se do sedaj od uradne sjrani še ni mogla dobiti. Varšava, 26. avgusta, g. Novoimeno-vani poljski ministrski predsednik Pilsudski je imel nocoj z glavnim urednikom poluradnega lista »Gazeta Poljska« daljši razgovor, v katerem je ostro kritiziral nekatere določbe poljske ustave se zelo zaničljivo izrazil o semjskih poslancih. Kot svojo najvažnejšo nalogo je označil, da mora izpremeniti ustavo, ki je sestavljena tako smešno, kakor je bilo duševno razpoloženje dotičnih parlamentarcev. Maršal Pilsudski je pri tem citiral nekaj odstavkov iz ustave ter je pokazal na očitna nasprotstva, ki morajo imeti za posledico zmešnjavo v političnem življenju. Tako n. pr. sejmski poslanci po ustavi nimajo pravice vladati, vendar pa stremijo kljub temu za tem, da bi ipak vladali. Vsaki od njih bi bil rad nadspre-vodnik, nadinženjer, nadšef vlade in nad-predsednik države, z eno besedo univerzalen »človek, kateremu mora služiti ves svet. Vsi poizkusi odstraniti to mentali-teto, so se izjalovili. Vsa Poljska je okužena po tej atmosferi. Pilsudski je dalje opozarjal na to, da imata državni predsednik in ministrski predsednik zaradi določb sedanje ustave vezane roke, dočim se na drugi strani parlamentarci zaradi njihovega malomarnega delovanja praktično ne morejo postaviti pred sodišče. Vse to bo brezpogojno odstranil, ker je prišel do prepričanja, da so zadnji motivi za to men-taliteto poslancev samo v materijelnih vidikih. Ljudski izvoljenci potrebujejo denar in še enkrat denar za svoje lastne svrhe in za svrhe stranke. Ta denar bi hoteli vzeti iz državnih blagajn. On pa ne bo pustil, da se bo ta kuga gojila z dohodki davkoplačevalcev. Z ozirom na zadnji krakovski kongres je izjavil Pilsudski, da opozicija nima pravice sklepati v imenu odgodenega sejma kake manifeste. Zelo lahko je, dobiti nekaj več ali manj kvalificiranih oseb za take akcije. Vprašanje pa je, ali naj bo država odvisna od zborovanja takih oseb ? PRIHOD NAŠIH RUDARJEV IZ FRANCIJE IN NEMČIJE Včeraj je prispelo v domovino okrog 700 naših rudarjev in njihovih svojcev iz francoskih in nemških revirjev — Prisrčen sprejem na Jesenicah, na Bledu in v Ljubljani Vama zasedanja fašističnih institucij Žitni odbor bo proučeval vprašanje spopolnitve italijanskega poljedelstva - Prva seja Narodnega korporacij- skega sveta Rim. 26. avgusta, d. Uradni list fašistične stranke »Fogiio d'Ordini« objavlja program dela vlade in fašistične stranke za prihodnja dva meseca. 11. septembra bo. pričel zasedati pod predsedstvom Mnssolinija odbor za žito, ki bo proučeval statistike o letošnji žitni žetvi ter sklepal o ukrepih, potrebnih za pospeševanje sejanja žita. Na tej konferenci bo obširno poročal o splošnem stanju italijanskega poljedelstva tudi minister za poljedelstvo. Seja se bo bavila tudi z vprašanjem izvedbe in poživitve takozvane žitne bitke, ki jo mislijo pospešiti s podeljevanjem večjih nagrad kot doslej za najboljši pridelek in za novo posejane površine na preje zapuščenih poljih. Sporedno z zasedanjem glavnega žitnega odbora se bo vršilo tudi zasedanje provincijalnih žitnih svetov. 22. septembra se bo sestal Osrednji korporacijski svet, ki bo pripravil gradivo za sestanek plenarne skupščine Narodnega korporacijskega sveta. Ta se bo sestal 30. oktobra prvič odkar je imenovan. Namen tega zasedanja bo predvsem proučevanje dosedanjih uspehov in neuspehov pri izvedbi korporacijskega zakona in razpravljanje o raz- Jesenice, 26. avgusta. Domovina je danes sprejela v svoje okrilje izredno lepo število rojakov, ki si v tujini služijo trdi kruh, a jih je neutešena želja dvignila k kratkemu, dvotedenskemu obisku domačih krajev. Jesenice, naše najmlajše mesto, je zadela prijetna narodna dolžnost, da so sprejemale brate in sestre, ki so iz črnih revirjev severa prispeli v dveh skupinah; dopoldne je prišlo okrog 500 naših izseljencev z ženami in otroci iz severno-francoskih revirjev, popoldne pa okrog 300 iz Westfalske in drugih revirjev zapadne Nemčije. Obema skupinama je bil na pratju domovine prirejen prisrčen sprejem, poln tople ljubezni in simpatije, ki je izletnike vidno ganil in mahoma vnel zavest, da so zopet doma med svojimi dragimi, na svojih slovenskih, jugoslovenskih tleh. Prihod Izseljencev Iz Francije Že mnogo pred 10. uro je bil natrpan jeseniški kolodvor z domačim občinstvom. Vse je nestrpno pričakovalo vla'ka, ki je vozil na obisk domovine prvo večjo slovensko skupino iz francoskih rudarskih revirjev. In res. Par minut po 10. se je ustavil na železniškem tiru poseben vlak. Jeseničani in zastopniki iz raznih okoliških krajev so zaorili mogočen pozdrav, jeseniška delavska godba je intonirala krepko koračnico »Slovenec, Srb, Hrvat«-, iz oken vagonov pa so v odzdrav mahale žuljave roke naših mož in njihovih svojcev. Za voditeljem transporta g. župnikom Antonom Hafnerjem so izstopili predsedniki in funkcionarji vseh udeleženih organizacij, za njimi pa so se zvrstili ostali izletniki. Sredi kroga se je postavila krepka četa slovenskih rudarjev v svojih tradicionalnih nošah, na desnem krilu pa so se pridružili štirje pra-porji treh strokovnih organizacij in ene cerkvene. Jeseničani so z veseljem ogledovali te zastave, vezane v narodnih Jugoslovenskih barvah, v sredini z našim državnim grbom. Prapore so prinesli s seboj Društvo sv. Barbare v Bruayu-Artois iz severne Francije, Društvo sv. Barbare iz Lens-Lievina, Slovensko rudarsko podporno društvo iz Merlebacha in Bratovščina živega rožnega venca iz Lensa-Lievina; ta prapor so nosile članice v »ličnih društvenih krojih. Duhovni svetnik g. Anton Kastelic je kot prvi pozdravil goste v imenu jeseniške občine in domače župnije, nato pa so govorili še višii izseljeniški komisar g. Batagelj za ministrstvo socialne politike, ravnatelj gosp. Fink za bansko upravo, g. Marinček za delavsko zbornico in g. Jos. Gostinčar za Jugoslovansko strokovno zvezo. Posebno prisrčno dobrodošlico je izrekel bratom iz Francije g. Vladimir kravos v imenu Narodnega izseljeniškega odbora in Narodne Bombni atentat na policijskega ravnatelja Indijski nacijonalisti so vrgli na avtomobil policijskega ravnatelja v Kalkuti tri bombe — Borba z atentatorji — Preprečen atentat na predsednika egiptske vlade nih predlogih za izboljšanje korporacijskega sistema. 7. oktobra pa se bo vršilo zasedanje Vehkega fašističnega sveta, ki se bo pečal s splošnim političnim položajem in s položajem v posameznih fašističnih organizacijah. V prvi vrsti v milici, o ^TtVZTS?1 !ef |taba milice gene- | strokovne zveze, g. Gaser pa v imenu Je-zasedanju teh glavnih | seniške strokovne zveze kovinarjev in -ionč-""" ~ * * no še njihov bivši izseljeniški komisar g. dr. Kuhar. Ves ginjen se je zahvalil za tople pozdravne besede vodja izleta g. Anton Hafner. Nato se je zahvalil g. Blaž Zupančič, predsednik Jugoslovanske strokovne zveze rudarjev v Franciji. V imenu svojih korporacij so govorili še g. Anton Poli-nar, tajnik Zveze jugoslovenskih društev sv. Barbare v severni Franciji, g. Franc Hren, predsednik Slovenskega delavskega društva v Aumetzu in g. Kolenc, predsednik društev sv. Barbare, ki je na koncu pozdravil jugoslovenskega vladarja ter mu zaklical: Zdravo! Vsi prisotni so se odzvali z burnimi klici kralju Aleksandru. Zatem so pridne jeseniške gospe in gospodične ponudile od dolge, vožnje dokaj utrujenim popotnikom domačo zakiisko. Gostje so se živahno pomenkovali z domačini, ves čas pa je udarjala jeseniška godba. Ko so odhajali snoči zarana iz odhodne postaje v Metzu, jim tamkajšnja železniška direkcija (železnica je v privatnih rokah) ni šla preveč na roko. Vsa družba je bila zelo natrpana v vlaku in vožnja zato dosti neprijetna. Skupno je dopotovalo 220 rudarjev, 165 žena in deklet ter okrog 100 otrok. Pa? pa so se vsi kar najbolj laskavo izrekli o sprejemu na Jesenicah. -»Takega sprejema nismo pričakovali. Spoznali smo, da domovina ni pozabila svojih sinov, ki se pehajo za kruhom v tujini*. fašističnih organizacijskih vodstev pa se bo vršil velik sprejem voditeljev fašizma pri ministrskem predsedniku Mussoliniju 25. oktobra. Ob tej priliki bo podan splošni pregled fašističnega dela v preteklem letu, nakar bo začrtal predsednik Mussolini v daljšem govoru naloge fašistične vlade in stranke za Drihodnje leto. Turati utrjuje mlade fašiste Rim 26. avgusta. AA. Kakor piše »Gior= nale d Italia«, je imel včeraj tajnik faši* stične stranke Turati v Rimu nagovor na skupino fasističnih avantguardistov. Med drugim je rekel: Nič lepšega ne more Diti od vaših mladih dvajsetih let. Toda ne pozabite, da tudi vam življenje ne priza* nese s težkimi m strašnimi preiskušniami, ki pa bodo obenem tudi lepe — te preiz= kušnje so morali prestati tudi vasi starejši tovariši. in drugi. Prišla je tudi šolska deca s polnimi naročji cvetja, da pozdravi svoje najmlajše tovariše, ki se izgubljajo daleč tam gori v morju tujine. Iz Ljubljane so se k sprejemu pripeljali predsednik Narodnega izseljeniškega odbora ravnatelj OUZD dr. Joža Bohinjec, tajnik izseljeniškega odbora in NSZ g. Kravos, bivši minister g. Gostinčar ter zastopniki tiska. V prav lepem številu so se pridružili mnogoštevilnim predstavnikom tuda domači in okoliški duhovniki z duhovnim svetnikom g. Kalajnom, ki se mudi te dni na oddihu v Gorjah. Ko se je približal okrog 15.30 vlak, so orožniiki in železniški organi vzorno obdržali red številne množice. Ob uvozu dolgega vlaka, kateremu je bilo priključenih sedem lepo okrašenih vagonov, so gromko za-doneli akordi pozdravne melodije, ki jo je zaigrala jeseniška delavska godba, vmes pa so se burno pomešali pozdravi došlecev in vse družbe, zbrane na peronu: »živeli! živeli! živeli!« Izstopili so zastopniki društev, predsedniki in odborniki: Jugoslovenskega izseljeniškega odbora za Nemčijo. Slovenskih katoliških društev Sv. Barbare, Jugoslovenskih delavskih in podpornih društev. V svoji sredi smo z veseljem pozdravili naše preizkušene delavske voditelje g. Pavla Bolho iz Essena-Stoppenberga. g. Ivana Lindi-ča iz Merbecha, Viktorja Lindiča iz Esse-na. g. Koncilijo iz Gelsenkirclina, g. Hriber-ška iz Suderwicha, g. Breznikarja iz Hodi heide, g. Ramšaka iz Schonebeoka, g. Ba-biča iz Hochheide, g. Rapreta iz Martena, g. Te.peža iz Dorstena, g. Privška iz Dorst-felda, g. Kužnika iz Botropa, g. Balolia iz Stonenbe.rga, g. Mlakarja iz Recklings-hausna in druge. Ko se je pozdravno vzklikanje poleglo, je drage goste prvi pozdravil jeseniški župnik g. Kastelic v imenu Jesenic; višji komisar g. Batagelj jih je pozdravil v imenu ministra sooijalne politike, nato pa g. dr. Jože Bohinjec, ki je izvajal med drugim: »Ko ste skozi temo Karavanškega predora pridrveli na svobodna tla naše drage domovine, so Vam srca utripala v veselju, da Vam je po dneh trpljenja in skrbi v temnih rudnikih tujine usojeno, da pridete zdravi in srečni v domovino, katera je in hoče ostati Vaša mati. Kakor Vam srca veselo utripajo, ko stopate na rodna tla, tako Vam želim, da bi Vam vedno utripala tudi v tujini ob spominu na dni preživete med nami, ob zavesti, da Vas domovina s svojim delom in skrbnostjo noče pozabiti. Dolga je bila borba za dosego socijalno-političniih ugodnosti v Nemčiji; sedaj je cilj vsaj delno dosežen. Bodi prisrčna zahvala vsem, ki so v to polagali svoj trud. V prvi vrsti je bil to pokojni dr. žerjav. (Glasni klici: Slava mu!). Mnogo je bilo zamujenega v pogledu skrbstva za izseljence. Vendar pa v naši državi veje pod krepkim vodstvom našega kralja zdaj nov duh, ki ima- za cilj samo dobro naroda. Ta duh dela krepko tudi na socialno-političnih zakonih in na zaščiti vas izseljencev, ki ste neprecenljive vrednosti za domovino. Vedite, da je Jugoslavija na potu socialnega in gospodarskega napredka.« Dr. Bohinjec je zaključil svoj govor: »Bodite zdravi in za- dovoljni med nami. Videli boste, kako domovina na vseh poljih javnega življenja lepo napreduje. S to zavestjo boste zopet odhajali v tujino. In kadar Vam bodo tam daleč iz temnih rovov uhajale misli k nam, vem da bodo Vaše besede izvenele v klic: živela Jugoslavija! živel njen kralj! živel naš kralj!« Trikratni živio je zaoril po peronu. Ljudje so si brisali solze, godba pa je zaigrala državno himno. Nato so spregovorili še g. Gostinčar, g. Kravos, g. Gaser in stari borec za delavske pravice g. Ravnik z Jesenic. G. Pavel Bolha, podpredsednik Izseljeniškega odbora, se je zahvalil za v srce segajoči sprejem. Obljubil je, da bodo v kulturnih in socijalnih kolonijah z našo pomočjo dvignili položaj delavstva. Njegove besede bo bile sprejete s splošnim odobravanjem. Godba je zaigrala »Triglavsko koračnico«, Westfalci so se pomešali med domačine, v prisrčnih pomenkih se je razvilo najživa.h-nejše vrvenje. Ob prisrčnem slovesu je nadaljeval vlak vožnjo proti kraljevskemu Bledu, del gostov pa je krenil z brzovlakom proti Ljubljani. Westfalci na Bledu Bled, 26. avgusta r. Izletniki \vestfalske skupine so se ob 17. pripeljali na Bled, kjer jih je sprejel in pozdravil župan Rus. Ob krasnem vremenu se jim je nudil najlepši razgled na blejsko pokrajino. S pripravljenimi avtomobili so se po sprejemu na kolodvoru odpeljali v hotele,, kjer so bila že rezervirana prenočišča. Po kratkem odmoru so se zopet zbrali.ob jezeru in se odpeljali z ladjicami preko jezera do zdraviliškega parka. V večernem vrvenju letoviških gostov, ki jih je na Bjedu še vedno mnogo," se je splošno in simpatično opazilo kretanje naših skromnih, a vendar samozavestnih izseljencev. Nekaj izletnikov, predvsem mala skupina Nemcev, ki so prišli z našimi ljudmi, pa se je vrglo v obiem Blejskega jezera .Proti 20. so se zbrali izletniki na prostornem vrtu Zdraviliškega doma k skupni večerji. Navzlic utrujenosti po dolgem potovanju se ie razvilo prav prijetno razpoloženje, ki ga ie še posebno dvignilo sviranje mornariške godbe Blejski župan g. Rus je izletnikom še enkrat izrekel toplo dobrodošlico, želeč, da bi jim ostalo kratko bivanje na Bledu v nepozabnem spominu. Kratko so nato govorili še razni drugi govorniki. Jutri ob 9. bo za izletnike maša na blejskem otoku, nato pa se bo njihova deputacija podala v Suvobor, kjer se bo vpisala v dvorno knjigo. Po skupnem obedu bo sledil odhod v Ljubljano, kamor prispejo ob 16.15. Ljubljančani! Danes ob 16.15 prispejo v Ljubljano naši westfalski izseljenci. Pozivamo Ljubljančane, naj se sprejema udeleže v čim večjem številu in tako pokažejo dragim gostom-rojakom, da jih domovina ni pozabila! Pred tržaškim procesom Odmevi obtožnice v italijanskem tisku — Izredno sodišče bo zbrano v kompletni sestavi — Obtoženci iz Gorice in okolice London, 26. avgusta, d. V Kalkuti je bil izvršen bombni atentat na avtomobil ravnatelja, kalkutske policije. Atentat je izvršilo v središču mesta, kjer prebivajo Ev-ropei, pet ali šest bengalskih revolucijonar-jev, ki so vrgli proti avtomobilu tri bombe. Bombe so eksplodirale in razbile prednji del avtomobila, šofer je bil hudo ranjen in se bori s smrtjo. Kot po čudežnem naključju pa se ni prav ničesar zgodilo ravnatelju policije, sir Charle.su Tegartu, ki se je vrgel na dno avtomobila ter pričel streljati z revolverjem. Ubil je enega atentatorja, enega pa hudo ranil. Po atentatu so ujeli še dva atentatorja. .Te to že tretji nanad, ki je Ml izvršen proti Tegartu, ki slovi kot skrajno odločen človek. Delhi, 26. avgusta. AA. čeprav je bil vse-indijski izvršilni odbor proglašen za nezakonit, je vendar včeraj sklenil, da se jutri sestane na sejo. Nekaj članov odbora je že prispelo v Delhi, med njimi Pandit Mala-vya in Patel, bivši predsednik zakonodajne sk-ipščine. Najavljeni so tudi še drugi voditelji. Pariz. 26. avgusta. AA. Havas poroča iz Kalkute, da med tamošnjimi indijskimi dijaki hudo vre. Splošno je razširjeno prepričanje. da je bilo mednje razdeljeno 5000 revolverjev. Simla, 26. avgusta. AA. Tu kroži vest da bo Pandit Motilal Nehru izpuščen na prostost iz zdravstvenih razlogov. Vest še ni potrjena. Kairo, 26. avgusta, d. Na aleksandrijskem kolodvoru so aretirali v salonskem vozu Rim, 26. avgusta d. Skoro vsi italijahski listi ponatiskujejo vsebino obtožnice proti 87 Slovencem, ki se bodo morali zagovarjati v septembru pred izrednim sodiščem za zaščito države v Trstu. Poleg tega pri-občujejo posamezni listi tudi razne komentarje. Tako objavlja »Giornale d' Italia« daljši članek z naslovom »V pričakovanju tržaškega procesa«; v članku pravi med drugim: »Na podlagi materijala, ki ga je zbralo izredno sodišče in objavilo z obtožnico proti obmejnim teroristom, je razvid no, kako izborno so bili organizirani ti teroristi. Obtoženi so nairazličnezših kriminalnih dejanj od veleizdaje preko bombniji atentatov, umorov, ropov pa do ščuvanja proti državi in Duceju. Člani razkrite tajne teroristične organizacije niso izbirali Na Brezjah in v Ljubljani Kaj kmalu ie prišel čas odhoda. Vlak je krenil med glasnim vzklikanjem in igranjem godbe proti Otočam, kjer je vsa družba izstopila in odšla peš na Brezje, da se — _________ . „„,„u„rlu voz[I . Pr'Poroči Materi Božji za daljno varstvo. Po- , - -- -___ _______ predsednika egiptske konservativne vlade P°idl?e le "iihov posebni vlak nadaljeval I sredstev, kadar je bilo treba škodovati Ita-Sidky paše nekega Sudanca, ki je bil oble-' voznl° Pr°b Ljubljani, kjer jim je bil pri- I liji, ter so imeli dalekosežen načrt za celo čen v železničarsko uniformo. Pri njem so ^L®"J'!^«8^1®™*:na gelu" Go" vrsto novih akcij, ki bi jih še izvršili, Če dat1 reV°1Ver ter,°Str0 brušeno b0" racije k£ iS ie oocos tt?6 J®^' iih ne bi P°licija Pravočasno aretirala po dalo s katerim je miislil napasti nredsed- fu'Je' *!er Jln Je pogostila Ljublianska me- | niihmrptn . -- , , , nika vlade Predsed- stna obema, vmes pa je prav pridno igrala . ? na3Ve,C!exm z'oclnu' bombnem železničarska godba. Po prvotno začrtanem atentatu na uredništvo Popola di Trieste. Aretirani Sudanec je neki Hussein Taher programu odidejo danes, oziroma jutri co- Prepričani smo, da bo najvišje sodišče za ter je bil uslužben pri državnih železnicah I st.!'- >z Francije na domove svn.JH j---I zaščito države tudi temu nrimern„ cndi.ln kot risar. Hotel je izvršiti atentat proti Sidky paši kot protest proti zahtevi Egipčanov, da bi prevzeli zopet upravo v angleškem Sudanu. Je pa tudi nasproten Angležem ter je eden izmed mladih Sudancev, ki zahtevajo osvoboditev Sudana izpod vsakega tujega gospodarstva. Lon Chaney umrl Los Angeles. 2 večji manevri francoske vojske v zadnjih {f H. ,ina ozemlja z mesti Modane, «ourg, St. Maurice in Montiers so že pre* napolnjena čet vseh vrst. Posebno važnost polagajo na manevre tankov. Francoski generalni štab je zelo zadovoljen z rezultati prvih vaj s tanki. Uspelo je z njimi priti preko gorovja, ki jih dosedaj niso mogli prekoračiti s tanki. Poleg mnogih inozemskih častnikov bo pri» sostvoval manevrom tudi vojaški guverner Lyona. Rim, 26. avgusta. AA. Poročajo iz Mcs-sine, da je pri topniških vajah, ki so jih tam imeli, razneslo top za obrambo obale. Dva vojaka sta bila na mestu mrtva. Poziv predsednika vlade Ljubljana, 26. avgusta. Razgovor s predsednikom vlade g. generalom Zivkovičem, ki ga je »Jutro« objavilo v nedeljo, je vzbudil v vsej Jugoslaviji živahno pozornost. Ponatisnili so ga vsi glavni beograjski in zagrebški listj. Izjave g. Živkoviča so izzvale tem večjo pažnjo, ker so bile dane tako rekoč ob zaključku večdnevnih blejskih ministrskih konferenc, katerim se splošno pripisuje poseben pomen. Ministrski predsednik je predvsem podčrtal stabilnost režima, ki ima do kraja sprovesti velike ideje kraljevega programa. Ob zaključku počitniške dobe, v kateri je imel priliko, da se je seznanjal z mišljenjem in razpoloženjem naroda, ie šef vlade mogel podati nekako bilanco stanja, ki ga ustvarja novi režim. Storil je to z lapidarno konsta-tacijo, da narod ni le povsod z odušev-ljenjem odobril načela kraljevskega manifesta, temveč da tudi z največjim zaupanjem odobrava julijsko deklaracijo, ki v velikih linijah postavlja program bodočega dela. Osnova temu programu je »čista ideja narodnega in državnega edinstva«. Ta ideja odklanja vsak separatizem, odklanja pa ravno tako odločno vsako hegemonistično ambicijo, pravilno razumevana in pravilno izvajana omogoča Slovencem, Hrvatom in Srbom polno harmonijo interesov in ciljev. Ona je sinteza vseh dobrih lastnosti našega naroda. Predsednik vlade je ugotovil dejstvo, da narod v svoji duši instinktivno čuti to resnico, zato se baš iz njega samega vedno bolj javlja želja po organizirani akciji, ki naj podpre na vseh poljih gospodarskega, socijalnega in kulturnega udejstvovanja veliko delo za obnovo Jugoslavije. Besede predsednika vlade, ki kliče na plan vse jugoslovenske borce na bratsko delo za procvit Jugoslavije, njegova globoka vera, da se bodo na programu julijske deklaracije našli vsi pošteni in iskreni narodni ljudje, da složno izvoiujejo popolno zmago nacijonalne ideje, so povsod napravile najgloblji vtis in morajo izzvati živahen odziv. Predsednik vlade upravičeno smatra, da bomo baš mi Slovenci dobro razumeli in odobravali njegov poziv. Res je, da tu na severni granici od nekdaj plam- ti jugoslovenska ideja. Težkoče in razočaranja nikdar niso mogla udušiti tega ognja in državno in narodno edinstvo je imelo tu pri nas mogočno oporo tudi v časih, ko je v divjem metežu strastnih političnih bojev izgledalo, da se bo vse podrlo in ko so krivi preroki govorili Slovencem, Hrvatom in Srbom, da jim je spas v reviziji uedinjenja. Vojska jugoslovenskih borcev v dravski banovini ni nikdar izgubila svoje morale in nikdar obupavala nad zmago jugoslovenske zastave. Morda je v vročini bojev storila marsikatero taktično napako, morda je prešla v napad, ko bi bila potrebna defenziva in narobe, morda marsikdaj ni umela, da je časten mir važnejši, nego najslavnejša borba — vse to je, kakor rečeno, mogoče. Ali nikdar ni zapustila svoje zastave, nikdar ni prenehala verovati v končno zmago velike nacijonalne ideje. Danes so prilike bitno drugače. Nekdaj je mogla stvar narodnega in državnega edinstva priti v kolesje strankarskih bojev in pri obrambi in napadu so morda zaostrile nasprotstva stranske diference. Vse to je sedaj odpadlo. Ideja je očiščena strankarske primesi, z manifestom Nj. Vel. kralja je proklami-rana za osnovno načelo vse naše narodne in državne politike, ona je sedaj postala sposobna, da zbere nekdanje medsebojne prijatelje in nasprotnike. Kdor pošteno misli in iskreno priznava, da je spas naroda in države v jugosloven-stvu, kdor otvorjeno sprejema delovni program julijske deklaracije, ta je pozvan k skupnemu delu, pri katerem ne more biti nobenih drugih ozirov nego obzir na skupne interese celokupnega naroda. Nesporno so se od kraljevega mani festa sem starim jugoslovenskim borcem v duhu pridružili mnogi novi verniki jugoslovenske misli. Karkoli je ljudi, ki danes enako mislijo, v prošlosti razdvajalo, mora biti pozabljeno. Kako jugoslovenstvo predstavlja sintezo vse ga, kar je v nas Slovencih. Hrvatih. Sr bih dobrega, tako morajo ljudje različ ne politične, kulturne, socijalne tradicije z vso vnemo na veliki posel, da združijo vse, kar morejo koristnega in dobrega dati za veliko narodno stvar. Naša definitivna delegacija za ženevo Uradna objava definitivne liste zastopnikov Jugoslavije na jesenskem zasedanju Društva narodov Beograd, 26. avgusta. AA. Kraljevska delegacija na letošnjem rednem zasedanju Društva narodov bo takole sestavljena: šef delegacije in prvi delegat dr. .Vlarin-kovič Vojislav, zunanji minister, drugi delegat dr. Mažuranič Želimir, trgovinski minister n. r., tretji delegat dr. Šumenkovič Ilija, izredni poslanik in pooblaščeni minister v Bernu ter stalni kraljevski delegat pri Društvu narodov. Prvi namestnik delegatov je dr. Andrej Gosar, minister za socijalno politiko v. p. in univ. profesor, drugi namestnik Fotič Konstantin, izredni poslanik in pooblaščeni minister v ministrstvu zunanjih zadev; tretji namestnik dr. Todorovič Milan univ. profesor, četrti namestnik Nenadovič Mihajlo, brigadni general. šef sekretarijata in ekspert je dr. Perne Ivan, šef odseka za Društvo narodov v zunanjem ministrstvu, sekretar delegacije pa Gavrilovič Milivoje, sekretar zunanjega ministrstva; osebni sekretar šefa delegacije je Pavlovič Kosta. Ženeva, 26. avgusta. AA. Zasedanja Dru« štva narodov, ki se začne 8. septembra, se udeleži po dosedanjih prijavah 15 držav, med njim' Anglija, Nemčija in Belgija. Demonstracije madžarskih brezposelnih Socialisti pripravljajo za 1. september splošno stavko in demonstra cijske obhode proti brezposelnosti Budimpešta, 26. avgusta g. 1. september utegne postati na Madžarskem zelo kriti- čen. Socialno-demokratska stranka je danes končno veljavno sklenila ne glede na vladno prepoved, priredi l. septembra v Mestnem logu veliko zborovanje proti brezposelnosti in nato velik demonstracijski sprevod po Budimpešti. Stranka se je obvezala skrbeti za red in mir. Vendar pa splošno računajo s tem, da bo policijski šef prepovedal to zborovanje. Svet strokovnih ogranizacij je danes sklenil pozvati delavstvo, naj 1. septembra počiva z delom. Razširjanje socialističnih letakov z napisi »Ljudstvu! Delovnim in brezposeln im« je državno pravdništvo prepovedalo, odnosno zaplenilo. Proti piscem letakov in tiskarni je bilo uvedeno kazensko postopanje zaradi hujskanja k razredni borbi. Odrekel se kroni in se poročil Odhod poslanika Neiiča ITI v« • v lurcijo Bled, 26. avgusta, o. Snoči ob pol 7. je bil pri Nj. Vel. kralju v avdijenci g. Ljuba Nešič, naš novi poslanik v Ankari. Poro« čal je vladarju o vtisih, ki jih je dobil kot dolgoletni poslanik naše kraljevine v So* fiji. Danes dopoldne -je bil g. Nešič tudi pri zunanjem ministru dr. Marinkoviču. Zvečer je g. Nešič odpotoval na svoje no« vo službeno mesto v Ankaro. Zborovanje gostilničarjev v Zagrebu Zagreb. 26. avgusta, č. Danes se je vrši* la izredna skupščina gostilničarskega save« za, ki jo je vodil začasni predsednik Kauf* mann. Z zborovanja so bili poslani brzo* javni pozdravi kralju, predsedniku vlade Živkoviču in trgovinskemu ministru Deme« troviču. Razpravljalo se ie o izpremembi pravil, ker upravna oblast ni potrdila pred* loženih pravil glede na novo razdelitev dr* žave. V bodoče se bo organizacija imeno* vala Društvo gostilničarjev savske banovi* ne. Pri tej točki se je ponovno javil k besedi bivši predsednik Maslič, ki mu je bila na zadnji izredni skupščini izrečena nezaupnica. Na koncu je bil vendar vzpo* stavljen red po posredovanju policijskega komandirja Jankoviča. Po sprejetju novih pravil se je prešlo na volitev novega od* bora. Predložene so bile tri liste, prvi dve s Kaufmannom na čelu, druga pa z biv* šim predsednikom Masličem. Od 383 glasov je dobila modra lista Kaufmanna 210 gla* sov, bela lista Kaufmanna pa 120 glasov, tako, da je bilo zanj oddanih 330 glasov. Razen tega je bilo oddanih še 50 glasov za modro listo, ki pa so bili razveljavljeni, ker niso bili overovljeni s pooblastili. Za listo bivšega predsednika Masliča so bili oddani samo 3 glasovi. Za predsednika je bil torej izvoljen Teodor Kaufmann. za I. podpredsednika Marko Branica, za II. podpredsednika pa Anton Tonejc. Kraljevič Tomislav pokrovitelj Zveze humanitarnih društev Beograd, 26. avgusta, p. Z odobrenjem Nj. Vel. kralja je kraljevič Tomislav prevzel pokroviteljstvo Zveze humanitarnih društev kraljevine Jugoslavije. Berlinski dijaki v Zagrebu Zagreb, 26. avgusta č. Nocoj ob 7.35 je došla v Zagreb skupina 20 dijakov visoke trgovske šole iz univerze v Berlinu pod vodstvom prof. dr. Schweitzerja, ki so že dalje časa na potovanju. Posetili so doslej Prago, Dunaj, Budimpešto, Beograd, Sarajevo in Split, sedaj pa ostanejo tri dni v Zagrebu, odkoder se vrnejo v Berlin. Nastanjeni so v konviktu blaženega Marka Križevčanina. Jutri bodo gostje saveza trgovcev v Trgovskem domu. Imeli bodo tudi priliko, da posetijo predstavo v gledališču in da spoznajo naše kulturne ustanove. Nesrečen izlet ameriških turistov London, 26. avgusta, d. Osemindvajset ameriških izletnikov, ki so se vračali z av* tomobilom z izleta iz Straforda v London, se je ponesrečilo v bližini Bichestra. V bli* žini železniškega mosta v Blackthornu je avtobus zavil, da se izogne drugemu avto* mobilu, ki je pridrvel z veliko brzino pre* ko mosta. Pri tem je izletniški avtomobil zadel ob ograjo in se prevrnil. Na mestu nesreče so se takoj odpeljali ambulančni avtomobili, ki so ranjence odpelinli v bol« nico. Vsi izletniki so več ali manj poško* dovani. Naši letalci v Varšavi Beograd, 26. -avgusta, p. Jugoslovenskim letalcem, ki so prispeli v Varšavo, da so* delujejo pri letalskih tekmah Male antan* te in Poljske, je bil ob prihodu v Varšavo prirejen zelo lep sprejem. V imenu vojnega ministra jih je pozdravil general Konažer« sky. Tekom današnjega dne so naši letal« ci posetili poljski generalni štab, kjer jih je sprejel načelnik general Kvasnijevsky. Popoldne so jim razkazali znamenitosti mesta, zvečer pa jim je priredil banket mi« nistrski predsednik maršal Pilsudski. Priprave za sprejem letalskih tekmovalcev v Beogradu Beograd, 26. avgusta, p. Prihod letalcev Male antante in Poljske, ki se udeležujejo letalske tekme, pričakujejo v Beogradu jutri proti poldnevu. Na zeinunskem letališču so se že danes vršile priprave za sprejem letalcev. Letališče je vse v zastavah. Beo-grajačani se bodo jutri v velikem številu udeležili sprejema, ker bo dovoljen dostop na letališče tudi občinstvu. Seveda vlada največje zanimanje za to, kako se bodo odrezali v tekmi naši. Nesreča pri manevrih čsl. vojske Praga, 26. avgusta. M. Kakor poroča »Na« rodna Politika«, se je pripetila pri manev« rih češkoslovaške vojske, ki se vrše te dni na Slovaškem in v Podkarpatski Rusiji, hu» da nesreča. V bližini Novega mesta so pi« onirji zgradili provizoren most čez reko Garalo. Ko je vojaška kolona korakala čez most, se je nenadoma podrl, tako da je nad 40 vojakov v popolni vojni opremi padlo v precej globoko in deročo reko K sreči je bila pomoč takoj pri rokah in so vse ponesrečence rešili. Po dosedanjih ugoto* vitvah ni nihče utonil, pač pa je bilo od tramovja porušenega mosta težje ranjenih 25 vojakov, ki so jih morali prepeljati v bolnico. Delna kriza rumunske vlade Bukarešta, 26. avgusta, g. Današnji »Ade* verul« javlja, da pričakujejo v političnih krogih skorajšnji odstop notranjega mini* stra Vajde Vojvoda. Ako bi Maniu vztra« jal pri tem, da ostane notranji minister v vladi, bi eventuelno podala ostavko celo* kupna vlada. Vendar pa je bolj verjetno, da bo Maniu pristal na to, da zapusti no* tranji minister svoje mesto, ker ima v ka« binetu precejšnjo opozicijo. Mednarodni dijaški kongres v Bruslju Bruselj, 26. avgusta AA. Svet 12. mednarodnega kongresa studentske konfederacije je na svoji včerajšnji seji sklenil svoje zasedanje in sprejel sklep, s katerim odklanja zahtevo prvega odbora kongresa, ki je predlagal izvolitev odbora za proučevanje vprašanj narodnih manjšin. Prav tako je svet sklenil, da bo prihodnji kongres mednarodne studenske konfederacije 1931. v Bukarešti. Ob sklepu seje je bil izvoljen izvršilni odbor konfederacije. Obsedno stanje v Peru Lima, 26. avgusta. AA. Tekom noči so množice ljudstva hodile po ulicah ter odstranjevale vse stvari, ki so spominjale na enajstletno delo predsednika Leguia. Sef opozicije je imel govor pred obranimi di« jaki ter obljubil, da bo dovedel Leguijo, ki je zbežal na neki križarki, nazaj ter ga kaznoval za vse zločine, ki jih je zagrešil tekom predsedovanja. Lima, 26. avgusta. AA. Provizorična vojaška vlada je proglasila, kakor poročajo iz Newyorka, obsedno stanje. Prestolonaslednik Oto je pristal na poroko šele potem, ko se je Al breht odpovedal madžarski kroni — Nezadovoljni starši Pariz, 26. avgusta. AA. Danes uradno potrjujejo vest o civilni poroki nadvojvode Albrehta madžarskega z gospo Ireno Rud-nayevo, rojeno Lelbach, ki je bila izvršena prošlo soboto v Brightonu v navzočnosti odvetnika in nadvojvodovega zakonitega svetovalca Dekovessa. Dekovess je nalašč zato prišel z Madžarskega. Albrecht se je za to poroko odločil pred nekaj tedni, ko je sklenil odreči se pravicam do madžarske krone in priseči zvestobo zakonitemu kandidatu za prestol nadvojvodi Otonu. Nadvojvoda Albrecht je prvič srečal svojo sedanjo ženo, ko je ležal pred štirimi leti bolan v Haagu. Njegova žena hoče iti v Rim, da doseže razveljavo svojega prejšnjega zakona, ker civilne razporoke katoliška cerkev ne prizna. Pravijo, da se je nadvojvodinja Izabe-la, Albrechtova mati, enegično protivila tej poroki, češ da bi se njen sin moral oženiti s princeso, ki bi mogla postati kraljica, če bi ga kdaj v svobodnih volitvah izbrali za kralja. 2ena nadvojvode Albrechta je bila preje soproga madžarskega poslanika v Sofiji, Ludvika pl. Rudnaja, proti kateremu je vložila tožbo za ločitev zakona. Prestopila ie ze tudi iz protestantovske vere v rimskokatoliško, da bi lažje izposlovala dovoljenje za cerkveno poroko. Rodom je iz Bačke. kjer se živi njen oče, ki je ugleden švabski posestnik. Budimpešta, 26. avg. s. Nadvoj. Albreht se je danes prvič v družbi svoje soproge pojavil v javnosti. Dopoldne sta na otoku Margarethen igrala na javnem igrišču partijo tenisa. Nato sta kosila na otoku. 6 milijonov dinarjev za dnevnik Andreeja Ogromno zanimanje za dnevnik ponesrečene ekspedicije — Smrtne ostanke junakov znanosti prepeljejo na Švedsko Berlin, 26. avgusta, s. Čeprav še ni ugotovljeno, ali bo mogoče dnevnik An- dreeja tako dobro rekonstruirati, da se bo mogla čitati pisava in čeprav še ni znano, ali vsebuje dnevnik poročila o poteku vse ekspedicije do nesrečnega konca, je vendarle neki inozemski novinarski koncem ponudil pol milijona norveških kron za objavo dnevnika. V komisiji, ki jo bo švedska vlada poslala že prihodnje dni v Tromso, bo tudi poseben strokovnjak, ki bo izvršil od-tajanje in shrambo dnevnika. Preiskava je dognala, da bo s posebnim postopa- njem mogoče čitati zapiske, ako so bili zapisani s črnilom ali navadnim grafitnim svinčnikom. Ako pa se je Andree posluževal kopirnega svinčnika, je zelo malo izgleda na uspeh. Posebno zanimivo je vprašanje, ali je ekspedecija Andreeja pred katastrofo letela preko Severnega tečaja. Smrtne ostanke raziskovalcev bo najbrž prepeljala švedska vojna ladja Oskar II. na Švedsko. V smislu želje Andreeja bo njegovo truplo pokopano v njegovem rojstnem kraju mestecu Gren-ni. ob iezeru Wettern v Srednji Švedski. Šahovska turnirja v Stub-nanskih Teplicah in Liegeu Stubnanske Teplice, 26. avgusta h. V X. kolu je Jugosloven Pire, ki je dosedaj vodil, izgubil v predčasnem napadu proti Lilienthalu, Flohr je nepričakovano izgubil proti Erdoliju. Gilg ie premagal dr. Zobela, Stoner Eliskasesa in Szekely Engla Partija May : Opočenski je končala remis. Flohr je zmagal v prekinjeni partiji proti Szekelyju. Stanje po X. kolu }e naslednje: Pire, Gilg, Lilienthal, Stoner 6 in pol. Opočenski 6, Flohr 5 in pol, May, Regendsinski ■4, Eliskases, Engel, dr. Zobel 3 in pol, Szekely 2 in pol, Erdoli 1 in pol. Jutri igra Pire z Opočenskim. Liege, 26. avgusta h. Stanje na mednarodnem šahovskem turnirju po današnjem VII. kolu je naslednje: Sultan Khan 6 (1), Tartako\ver 5, Colle 4, Niemczovicz. Tho-mas 3 in pol, Rubinstein 3 (2), Ahues, Prze piorka 3 (1), Weening 2 in pol, Plezi 2, (1). Marshall 2, Sultan Bejeve 1 in pol. Največje zanimanje v današnjem kolu Je vladalo za partijo Rubinstein : Sultan Khan Partija Je bila prekinjena v boljši poziciji za Rublnsteina. Napredovanje v šolski službi Beograd, 26. avgusta p. »Službene No-vine« objavljajo večji ukaz o napredovanju učiteljev. Med drugimi so napredovali (e): Milenko Markovič v Varni, Marija Eš v Zgornji šiški, Matilda Trampuž-Mendl v Dravogradu, Marija Petrič-Ra-kovšek v Braslovčah, Marija Celar v Kamni gorici, Josipina Pundih-Podgoršek v Rovtah, Antonija Štritof na Viču, Lud-mila Korošec-črenut na Jesenicah, Mar ja Tomažič-Kutni v Mariboru in Mirko Dujc v šmartnem ob Paki. Premestitve veterinarjev Beograd, 26. avgusta, p. Za višjega veterinarskega pristava pri obmejni kontrolni postaji v Murski Soboti je postavljen Josip Samec, dosedaj veterinar pri sre-skem poglavarstvu v Murski Soboti. Za višjega pristava pri obmejni kontrolni postaji v Caribrodu je postavljen Josip Drol, doslej veterinar pri sreskem načel-stvu v Litiji. • Odhod naše delegacije v Varšavo Beograd, 26. avgusta, p. Davi ob 8. je odpotovala v Varšavo naša delegacija pod vodstvom ministra za trgovino g. Juraja Demetroviča. Minister za poljedelstvo dr. šibenik zaenkrat ni odpotoval, ker se na konferenci ne bo razpravljalo o kakih predlogih, marveč samo o načelni rešitvi gospodarske krize. Beograjski Zeileis obsojen od zdravniške zbornice Beograd, 26. avgusta, p. Kakor smo že poročali, je več beograjskih zdravnikov ovadilo dr. Ilijo Rakovčaka, ki je zdravil ljudi po Zeileisovi metodi, češ da njegovo postopanje ni v skladu s stanovsko častjo in da zavaja s svojim ravnanjem ljudi v zmoto. Policija in sodišče proti obtožene« mu nista uvedli postopanja, ker njegovo ravnanje ni bilo protizakonito. Pač pa je uvedla proti njemu kazensko postopanje zdravniška zbornica, ki je danes objavila razsodbo. Beograjski Zeileis ie obsojen na polletno izgubo . prakse, na 2000 Din de* narne globe in povračilo stroškov pošto* panja. Stroga obsodba zaradi bankrota Beograd, 26. avgusta, p. Danes je bi.la pred beograjskim sodiščem objavljena raz* sodba v procesu proti trgovcema Milanu Božiču in Luki Soldatoviču, ki sta bila ob* tožena zaradi bankrota. Obsojena sta bila vsak na dve leti zapora, dve leti izgube častnih državljanskih pravic in na povrači« lo škode vsem oškodovancem. Sodno do« gnana škoda je določena na 1,911.000 Din Aretacija cerkvenega tatu Domžale, 26. avgusta. Anton Čebela, 24*letni mladenič, pristo« jen v Hotič pri Litiji, je bil že večkrat kaz« novan zaradi tatvine. Najrajše krade po cerkvah in kapelicah, kjer vlamlja v pušice in oiiiaša iz njih drobiž. Kot sumljivega in nevarnega postopača so ga v nedeljo areti« rali v Radovljici in orožniki so ga odvedli v Litijo. Po zaslišanju pri sreskem pogla* varstvu je bil izpuščen na svobodo, ker mu niso mogli dokazati greha. Fant se je takoj nato odpeljal v Trbov* Ije ter peš dalje v Zagorje, odkoder je preko Vač in Moravč danes prišel v Dom« Žale. Ker ga orožništvo tudi tu dobro po« zna, so ga ustavili in preiskali. Pri njem so našli 6 deset«dinarskih bankovcev in razno« vrstnega drobiža za 500 Din. Fant trdi, da je ves ta denar priberačil v enem dnevu v Trbovljah in Zagorju. Ker pa je ta trditev zelo neverjetna, so ga pridržali v zaporu pod sumom, da je med potjo zopet po svo« ji stari navadi oropal nekaj cerkva in ka* pelic. Če se je v prej navedenih krajih te dni izvršila kaka tatvina, naj se to čimprej javi orožniški postaji v Domžalah. Lov za letalskimi rekordi Tanger, 26. avgusta. AA. Semkaj je prispel kapetan Barnard po 11-urnem poletu iz Londona. Jutri o pol 7. zjutraj odleti nazaj v London. Njegov polet v Tan-ger in nazaj v London se vrši brez vmesnih pristankov. Gostovanje dunajske operete Ljubljana, 26. avgusta. Današnje prvo gostovanje dunajske ope* retne družbe, sestoječe iz dam Margarete Slezak m Belv Springer ter gospodov Harrv Paver, Kari Schulz in Adolf Korner je pod taktirko- svojega kapelnika in komponista dr. Egona Neumanna z muzikalno kome« dijo »4 X poroka« doseglo nepričakovano močan uspeh. Med vsemi sodelujočimi je bila naravnost triumfalnih aplavzov delež* na odlična pevka in igralka, ki je obenem tudi jezikovni fenomen ter prav dobra vi« jolinistka gdč. Slezakova. Ljudi je bila na« trpano polna hiša. Več o izredno živi pred« stavi jutri. —č. Smrtna nesreča na kolodvoru na Teznu Maribor, 26. avgusta. Na premikalnem kolodvoru v Teznu se je v noči od ponedeljka na torek zgodila težka nesreča, katere žrtev je postal komaj 34-letni premikač državnih železnic Jurij V ;rde!ak, jako vesten uslužbenec. Povozila sta ga namreč dva vagona in je dobil pri tem tako težke poškodbe, da je takoj izdihnil. Premikač Alojzij Vajcer je bil priča tragičnega dogodka in pripoveduje o nesreči naslednje: Bil je tedaj komaj kakih 100 korakov oddaljen od svojega tovariša. Z nasipa so prav tedai spustili dva vagona. Verdelak je bil v tem hipu skočil preko tirov št. 22 in 23 ter je hotel opozoriti kretničarja v bločnici z mahanjem svetiljke. naj prestavi tir kretnice št. 36 na tir štev. 24. Nič hudega sluteč je Verdelak nato prekoračil oba tira Stopil pa je pri tem tako nesrečno na vlažni železniški prag, da mu je očividno spodrsnilo, morda pa se je tudi spodtak-nil. Vsekakor se je nesreča že zgodila. Padel je vznak in priletel s tako silo na trajnice, da je obleža1 takoj nezavesten. V istem hipu pa sta že nrivozila z nasipa oba spuščena vagona in šla preko nesrečnega Verdelaka ter ga strahovito razmesarila. Zdrobila sta mu popolnoma obe nogi in levo roko vrhutega pa je imel nesrečni Verdelak veliko zevajočo rano na glavi in prebito lobanjo. Poškodbe so bile tako težke, da je nesrečnež izdihnil, ne da bi prišel k zavesti. O dogodku je bilo takoj obveščeno orožništvo na Teznu. nakar so ponesrečenca po mrliškem ogledu prepeljali v mrtvašnico na Pobrežju. Pokojni Jurij Verdelak .ie zapustil ženo in nepreskrbljenega otroka. Stanoval je na Zrkovski cesti 21 v Pol-brežj'u Nesreča je zadela ubogo vdovo tem hujše, ker Verdelak. ki je bil znan kot zelo vesten uslužbenec, še ni bil definitivno nastavljen. Tragična smrt mladega premika-ča je vzbudila snlošno sočustvovanje z nesrečno družino. Pogreb se bo vršil v četrtek ob 4. popoldne na magdalensko pokopališče v Pobrežju. Tragična smrt triletnega fantka Bled, 26. avgusta. Pred tremi tedni je imel g. Šolar, urad* nik Zadružne gospodarske banke požar v svoji vili »Zmaga«, a že je zopet zadela g. Šolarja nesreča, še hujša od prše. Nje* gov triletni sinček Branko je nasproti vils »Sokol« na nepojasnjen način danes dopol« dne kmalu po 10. uri padel v jezero in uto* nil. Nesrečnega fantka so potegnili iz vode šele po kakih 20 minutah. Neki nemški zdravnik, ki je tu na letovišču, in zdravni* ca dr. Fischerjeva sta se dve in pol ure za* man prizadevala, da bi dečka z umetnim dihanjem zopet obudila v življenje. Nesre« ča je med Blejčani in letoviščarji vzbudi* la splošno sočustvovanje. Hmelj Organiziran odpor čeških hmeljarjev proti nizkim cenam žatec, 26. avgusta, h. češka in nemška sekcija združenja hmeljarjev sta skupaj izdali poziv svojim članom in vsem ostalim hmeljarjem, naj razen vzorcev ne prodajo nikakega hmelja in naj tudi konse-kventno odklanjajo vse ponudbe kupcev. Kot vzorci naj se prodajajo le neznatne količine, in sicer po cenah, ki jih bo organizacija določila prihodnji mesec. Poziv odsvetuje hmeljarjem prodaje po cenah, ki bi se pozneje določile. Prodaje vzorcev naj se omejijo na najmanjše količine, pri če-čemur se je treba striktno držati načela, da so za prodaje merodajne cene na podlagi notacije, ki jo bo določila organizacija. -j- Žalec, 26. avgusta. Za prejšnji teden je bilo prodanih do 200 met. stotov po ceni 8 do 10 Din. Ta teden je doslej brez kupčij in tudi brez vsiljivih ponudb. Razni posredovalci prinašajo cele svežnje vzorcev na žalsko tržišče. Od tujih kakor tudi domačih kupcev ni za enkrat nobenih naročil. — Iz Žatca (češkoslovaška) javljajo trgovci pri sedanjih cenah pičlo ponudbo in kupčijo, dočim se je v Oušteku pričelo razvijatiži-vahnejše trgovanje. Sedanje navzlic pičlemu pridelku nizke cene ne krijejo stroškov sipravila, kaj šele pridelovalnih stroškov, pod katerimi so sklenile vse vodilne organizacije srednjeevropskih hmeljarjev, da ne prodajo blaga. Vsi čakajo napeto, kaj pripravljajo žateški hmeljarji, ki so pretekli teden pričeli obirati. Vprašanje ie, v koliko bodo v žateškem okolišu nadaljevali obiranje pri teh cenah. VREMENSKA NAPOVED Zagrebška vremenska napoved za danes: Deloma oblačno in vedrejše, zmerno toplo. — Situacija včerajšnjega dne: Anticiklon se vzdržuje še vedno nad južnim in centralnim delom kontinenta in se je v zadnjih 24 urah še ojačil, tako, da je bilo včeraj povsod na jugu stalno in precej vedro vreme. Relativni barometerski minimum leži samo nad Jadranom. Pritisk je splošno narastel, zlasti v severnih predelih, dočim je na jugu ostal skoro neiz-premenjen. Znašal je od 764 do 770 mm. Nebo je bilo včeraj zjutraj večinoma oblačno ali napol oblačno v severnih krajih, dočim je bilo na jugu zmerno ali pretežno vedro. Na primorju je bila včeraj zjutraj zmerna burja in sicer od severovzhoda; v zaledju so bili vetrovi slabi s severnega in vzhodnega kvadranta. Morje je bilo včeraj zjutraj zmerno valovito. V Splitu je znašala temperatura morja ob 7. zjutraj 22 stopinj Celzija. Dunajska vremenska napoved za sredo. Lepo vreme bo trajalo dalje. Naši kraji in ljudje Zmagoslavje sokolske in nacionalne misli v Prekmurju Krasno uspeli sokolski tabor v Dolnji Lendavi — Nepričakovani moralni in materijelni uspeh Dolnja Lendava, 26. avgusta. Z vso skrbnostjo se je pripravljal len* davski Sokol na svoj prvi tabor. Erez \sa* ke bučne reklame, tiho in požrrvo mino je vršil vse predpriprave in mnogo jih je bilo, ki so pričakovali ta dan z vso skepso V Lendavi prirediti kaj takega, se je zdelo vsakemu skoraj nemogoče. Zato pa je za* jel vse pristohjne val navdušenja, ko so pri' hajali na telovadišče vedno večje množice Po dobro uspelem telovadnem nastopu je prišlo naravnost do radostnih in spontanih prizorov; navdušenja je bilo toliko, da se množica v najbolj poznih urah ai Ui.ttla raziti. Prvi spored se je pričel pri prihodu vla* ka, kjer so bili sprejeti gosti. Takoj potem se je formirala povorka. Na čelu je šla ve* jaška godba iz Varaždina. Za godbo so korakali Sokoli, Sokolice, naraščaj, v krojih, za njimi člani in članice v civ.lu z znaki. Sledila je skupina kolonistov iz Pe* tošovec, za njimi je korakala močna četa gasilcev in vojaška četa. Spored so zaklju* či. kmečki konjeniki z zastavami in okra* šenimi vozovi. Povorka je šla do sreskega načelstva in od tam na telovadišče. Lenda* va je bila tokrat vsa v zastavah in sokolsko povorko je gledalo nepričakovano mnogo občinstva. Nekaj po 15. se je pričel spored na telo* vadišču. Moška deca je stopila na telova* dišče in se postavila v obliki začetne črke Nj. Vel. kralja. Sedaj je brat starosta Pe* ternel pozdravil vse brate in sestre in vse drage goste, nakar je v kratkem in globo* ko pomenljivem povoru poudarjal pomen Sokola v naši Slovenski Krajini. Govor je končal z vzklikom kraljevski hiši in nato je godba zaigrala državno himno. Tu je prišlo do navdušenih ovacij kralju, domo* vini in sokolstvu. Manifestacija je bila ta* ko prisrčna, kakršne doslej v Prekmurju nismo videli pri nobeni priliki. Pri telovadbi je nastopila lendavska žen* ska deca moški naraščaj, članice in člani iz vseh sosednjih društev. Na orodju so nastopili člani m naraščaj. Telovadba je uspela zelo dobro. Zmagoslavje je odnesel moški naraščaj s Ptuja, ki je za svoje lepe vaje upravičeno žel priznanje občinstva. Orodna telovadba je bila najlepša točka dnevnega reda. Marsikomu, ki še ni videl telovadbe na orodju — kar pri nas ni nič čudnega — so vratolomne vaje na bradli in drogu kar zapirale sapo. Med lendavsko go* spodo, ki Sokola in njegovega dela ne po* zna, je bilo slišati iskreno hvalo in začu* denje češ, nismo pričakovali kaj takega. Nastopila je tudi četa vojakov iz Lenda* ve. ki so s strumno izvajanimi vajami s puškami naravnost zadivili občinstvo. Vo* jaki sn letošnji rekruti, ki so vežbali te tež* ke vaje le šest tednov, a so jih izvajali od* lično in so s tem izzvali ovacije naši hrab* ri vojski. Komandantu mesta Markoviču in g. podporočniku Pušelji vse priznanje. Po telovadbi se je razvila prav domača veselica, tako prisrčna in pobratimska, da je bilo razpoloženje na vrhuncu od početka in vse do konca. Vojaška godba je svirala neumorno in razvil se je ples. Nalašč na* pravljeno plesišče je bilo za vse mlade pa* re premajhno, zato so preselili godbo na sredo telovadišča in je šio kar na telovadi* šču kolo na okolo. In zopet so zaorile pes« mi narodne in sokolske. Ta Sokolski tabor ne bomo pozabili. Kaj takega nismo pričakovali, to je bila splošna sodba. Posebno razveseljivo je bilo, da je bilo navzočega mnogo kmetskega naroda. Ugodno se je dojmilo tudi, da je Lendava pustila svojo rezerviranost in je bila prav vsi na telovadišču. Ceni se, da je bilo na* roda nad 2500, kolikor ni bilo niti prošlo leto na proslavi desetletnice osvobojenja Prekmurja. Pestrost so povečali gasilci, ki jih je bilo 80 v krojih pod vodstvom žup* nega tajnika iz Stotize, ter načelnika dru« štva v Kapci, bratov Sokolov Horvata Izi* dorja in Horvata Janka. S tem je Prekmur* je pokazalo, da je slovensko in da bo so* Pri revmatizmu v glavi, ledjih, plečih, živčnih bolečinah v kolkih, usedu (Hexen-schuss) se uporablja naravna »Franz Josefova« voda z velikim pridom pri vsakdanjem izpiranju prebavnega kanala. Univerzitetne klinike izpričujejo, da je »Franz Josefova« grenčšca posebno v srednjih letih in starostni dobi izborno čistilno sredstvo za želodec in čreva. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. kolsko. Če povemo, da so zmanjkale vstop* niče. da so imeli Sokoli in gasilci prost vstop in da je moral brat blagajnik pustiti nad 300 ljudi na telovadišče brez vstopnic in če so razne dobrote za želodec zmanjko* vale kar sproti, je dokaz, da se Sokol ni nadejal tega, kar smo doživeli. Bil ie velik moralen in tudi finančni uspeh Pohvaliti moramo prav vse brate in se: stre, vse je bilo na delu. Vsi so se trudili, da pripomorejo k uspehu. Lendavske dru* žine so korporativno stale v službi sokol* stva. Ganljivo in razveseljivo je bilo, da je prišlo v Lendavi pri tej priliki do spon* tane bratske sloge. S krasno uspelim Sokolskim taborom je položen temeljni kamen velike sokolske ideje v Prekmurju. Ta impozanten prvi us* peh lendavskega Sokola je velik korak ju* goslovenskega duha, ki prihaja v nacional* no mlačno Prekmurje. Zaključek državne šolske razstave v Beogradu Beograd, 25. avgusta. Vse te dni vlada v šoli kralja Petra, nedaleč od Saborne cerkve, prav živahno življenje. Ljudje prihajajo na ogled razstave šolskih izdelkov, ki je po iniciativi UJU prva razstava te vrste, ki je v tako ogromnem razmahu prikazala delo in življenje naše osnovne šole. Da so se prireditelji lotili tako ogromnega posla, je,.tem bolj razveseljivo, ker so podvzeli to ogromno delo povsem na lastno iniciativo in nosi vse stroške UJU. že takoj ob vhodu zanima marsikoga oddelek »šola in radio«. Tu razstavlja družba Telefunken. Kakor znano, uporablja že marsikatera napredna šola, ki ima izobrazbi naklonjene faktorje na vodilnih mestih v kraj-nih šolskih svetih, svoje lastne sprejemne aparate za učne svrhe. Večji napredek pa se bo pokazal v tem oziru takrat, ko bodo pričele radio oddajne postaje s posebnim »šolskim programom«. Stopnišče Saborne šole je kar posejano s pozdravi iz Dravske banovine. Skoro večina šol je poslala svoje slike, prireditelji so jih v primernih skupinah namestili ob stopnišču. V Beogradu živeči Slovenci in Hrvatje — precej posnetkov šol je tudi iz savske banovine — iščejo znane kraje, po-setniki z juga pa s pohvalo ogledujejo naše prosvetne hrame. Vsaka skupina obiskovalcev najde med aranžerji razstave takoj svojega vodnika, ki jo potem ob primernem tolmačenju po-vede skozi vse dvorane. Našemu učiteljstvu iz dravske banovine prednjačita agilna aranžerja g. inšpektor Pavel Flere, v čigar rokah je bila vsa izvedba in njegova delavna gospa, ki je uredila na posebno okusen način razstavo ženskih ročnih del. Posebno pažnjo vzbuja sokolski oddelek, kjer se kaže prijateljsko sodelovanje SKJ in naše osnovne šole. Tu se delijo vsem, ki se interesirajo za to področje, posebne brošurice: »Vaspitanje tela i duše po sokol-skom sistemu«. Brošurica, ki pride po zaslugi te razstave v tisočih izvodih med narod, bo gotovo obrodila tudi lepe uspehe in razmahnila vrste SKJ. Še najbolj zanimiv je oddelek, ki kaže naše dosedanje delo v socialnem šolstvu. To so panoge, ki ga zavzema pouk v gluho-nemnicah, v zavodih za slepe in pa naše šolstvo za manj nadarjene. Posebno gane obiskovalce oddelek za slepce. Med drugimi razstavlja tu svoja učila in izdelke zavod za slepe šolarje iz sosednega Zemuna. Slepi dečki se kretajo med publiko in se živahno razgovarjajo s posetniki. Zanimivo je, da so vsi ti ubožci brez vida oblečeni v sokolske kroje. Ljudje se ne morejo načuditi, na kako visoki stopnji je pri nas pouk za de-fektno deco. V prosvetnem ministrstvu nameravajo ustanove za defektno deco še povečati. Prihodnje leto se bo pred vsem v južnih krajih naše države organiziralo 18 šolskih edinic za pouk defektne dece. Za tako važno delo rabijo strokovnjake, ki naj organizirajo nove razrede. Iz prosvetnega ministrstva sta bila povabljena k sodelovanju oba ravnatelja pomožnih šol iz dravske banovine, kjer je to šolstvo najbolj razvito, in sicer g. Ivan Dimnik iz Ljubljane in g. Anton Skala iz Maribora. S prihodnjim šolskim letom pride eden izmed obeh gospodov kot referent za pomožno šolstvo v prosvetno ministrstvo. V tem razstavnem oddelku dobe interesenti nalašč za to razstavo in učiteljski kongres UJU napisano brošurico g. Ivana Dimnika: »Pomočno školstvo za nedovoljnu razvijenu decu v Jugoslaviji i drugim državama.« Dravska banovina izkazuje 3 pomožne šole s 13 razredi in 15 učnimi osebami. Te šole pa obiskuje 157 otrok. Po statistiki pa šteje dravska banovina 1792 otrok, ki bi bili potrebni strokovnega pouka v pomožnih šolah. Obiskovalci se posebno zanimajo za kotiček, ki ga ima g. Ernest Vrane, znani propagator delovne šole iz Maribora. Njegova učna metoda sloni na stališču »strnjenega« pouka, kakor ga uporabljajo v mnogih razredih na Dunaju. Pestre slike tolmačijo, kako se uporabljajo posamezne skupine iz življenja za osredotočen pouk pri vseh predmetih. Posebno za nižje razrede je tak pouk silno važen in ga uporabljajo že mnogi učitelji po naših učilnicah. Kotiček g. Vranca, ki je plod mnogo truda in ljubezni, prav pestro ilustrira življenje v mnogih naših razredih in je nanj osredotočena pažnja tako poklicnih pedagogov kakor tudi občinstva. Razstava je tudi dokaz bujne fantazije naših malčkov. Koga ne bi spravila v smeh prizadevnost naših malih učenjakov, ki so razstavili svoja primitivna učila, n. pr. računala iz fižola, kostanja, tudi leče, skozi katero so potegnili sukanec itd, Prav gotovo je razstava dosegla svoj namen. Zainteresirala in navdušila je obiskovalce za osnovnošolsko delo in učiteljsko vprašanje. Razstava se je včeraj zaključila. Otvoritev novega kopališča v Logatcu Dolenji Logatec, 26. avgusta. V nedeljo se je vršila po dopoldanski maši slovesna otvoritev novega kopališča na Brodu. Otvoritvi so prisostvovali poleg mnogoštevilnega domačega občinstva tudi zastopniki državnih uradov in vojnih obla* sti Po nagovoru domačega župnika gosp. Remškarja, ki je blagoslovil novo kopali* šče, je izvršil oficijelno otvoritev kopališča z daljšim govorom dolenjelogaški župan in član banskega sveta v Ljubljani g. Gabri* jel Oblak ter je izročil kopališče svojemu namenu. V imenu sreskega načelstva kakor tudi v imenu Sokolstva je čestital občini na pridobitvi tako važne in potrebne na* prave sreski sanitetni referent in starešina Sokolskega društva g. dr. Milan Papež, v imenu Rdečega križa na šolski nadzornik v pok. g. Leopold Punčuh. Iz prijaznosti je sodelovalo pri otvoritvi tudi Pevsko dru* štvo pod vodstvom pevovodje g. Janka Gu* čka. Tako je končno rešeno to pereče vpraša* nje naše komunalne politike. Kakor povsod in vedno, tako so bili tudi pri tej stvari glasovi za in proti. .Ko pa je sedaj dejstvo izvršeno, se nam vsem končno vendar le dobro zdi, da imamo kopališče in sicer ko* pališče, za kakršno bi nas lahko zavidala marsikatera tudi večja podeželska občina. Letos kopališče sicer ne bo več dolgo slu* žilo svojemu namenu, ker gre čas že na je* sen, zato pa v bodoče ne bo treba' več to* liko iskati ob vročih poletnih dnevih za kopanje primernega prostora v logaškem potoku ker se često izpostavi nevarnosti, da te zapiše občinski stražnik, kakor se je to dogajalo še pred nekaj leti. Novo kopališče je lahko v ponos Logat* Danes ob 4., pol 8., 914 Nepozabni BEN HUR Ramon Novarro poje božansko ljubavno pesem v zvočnem filmu POGANSKA LJUBAV" Divne, očarljive, nepozabne arije! Predprodaja vstopnic od 11. do pol 1. ure. »ELITNI KINO MATICA" Telefon 2124 čanom in je zgrajeno na Brodu ob Logašči* ci med Tršarjevim jezom in novim mo* stom na Brodu. V lični zgradbi, ki se je je dotaknil, kakor je videti najprej na zunaj, duh moderne gradbene tehnike, je vestibul z blagajno ob strani, 12 posameznih kopal* nih kabin, ločenih tako, da so na levi za moške, na desni za ženske, potem skupne kabine z omaricami za shrambo obleke, shrambe, kabine s štirimi prsnimi kopelji, kabina za filtrirno napravo in stranišča. Kabine so opremljene z brušenimi zrcali in drugimi potrebščinami. V kopališče je in* štaliran tudi vodovod ter je tako preskrb* ljeno z dobro logaško pitno vodo. V ko* palni seziji pa se bo najbrž pogrešal buffet z mrzlimi jedili. Po potrebi bo tudi na to misliti. Pršne kopelji so napravljene za ko* panje z mrzlo vodo in naravnim potom se* greto vodo. V kopališču je električna raz* svetljava. V prelepi zavarovani legi, na vzvišenem prostoru napram vodni gladini potoka, na solncu, je kopalni bazen, dolg 20 m, širok 10 m, primeren za ljudi vsake starosti. Okrog bazena so razpostavljena ležišča za solnčne kopeli. Zanimiva je filtrirna naprava. Filtracija vode se vrši na najmodernejši način. Vodo se črpa s pomočjo elektromotorja. Obenem se razkužuje voda kemičnim potom s kapo* ritom ter zabranjuje prevlaka vodnih alg z dodatkom modre galice. Kopalne pristojbine so primerne: kopal nina z uporabo obešalnika v skupni kabini (za 12 oseb) Din 1 za osebo, z uporabo omarice Din 2, za uporabo posamezne ka bine Din 3. Za uporabo perila se plača po* sebna odškodnina, ki pa je tudi malen kostna. Kopalni čas je pol dneva. Na ta način je omogočen užitek kopelji tudi soci* jalno šibkejšim slojem. Celotna naprava kopališča stane neka nad 200.000 Din. Obenem pa se je izvršila ob kopališču še nadaljnja regulacija stru* ge Logaščice, ki se je približala s tem še bliže svojemu koncu. Delovni stroški zna^ šajo približno 70 odstotkov gori navedene vsote. Pri delu so bili zaposleni samo do* ftiačini; tako je ostal ves zaslužek v do mačem kraju, obenem pa se je omilila na ta način tudi brezposelnost med domačim delavstvom. Neizpodbitne zasluge za napravo novega kopališča ima vsekakor g. Oblak ter se je le njemu zahvaliti, da se je ta načrt sploh Gospa Marga-rita Slezak. »Miss Wien« in odlična članica dunajske operete, ki gostuje danes pri ljubljanski operi. KULTURNI PREGLED Letopis Matice Srpske Pod tem naslovom je izšla pred dnevi debela knjiga, ki obsega tri zvezke »Letopisa M. S.t — številke za mesece: julij, avgust in september 1930. Na uvodnem mestu prinaša revija članek o Vsesokolskem izletu v Beogradu. Sledi nekaj strani pesmi (Boždar Vesnič. Branko Gjukič, Božo Lovrič in Dušan Gjukič), pripovedka »Posle venčai.ja« iz peresa Stojana V. Živadinoviča, nove pesmi Ivana S. Šajkoviča, Božidarja Vesnica. Milivoja Rističa, Ž. A. Spasiča, nekaj prevodov'iz angleške lirike v vezani in prosti besedi, Pavčevičevi zapiski »Črnogorke v anekdotah«, dr. Milana Markoviča razprava > Razmišljanja o književnosti«, Jovana Mak-simoviča spomini na pesnika Jovana .lova-noviča-Zmaja ter članek K. N. Milutinoviča o nemški romantiki. Književni pregled je posebno bogat. Govori o sodobni bolgarski književnosti in o bolgarskem slovstvu za otroke, o beograjskem gledališču, drami in operi. Pod za-glavjem Versko-prosvetni pregled piše Mi-lutin Jakšič o naših novih sektantih v narodnem življenju. Z zgodovinskega in političnega vidika je zanimiv prispevek Vase Stajica, ki razpravlja o madžarizaciji in de-madžarizaciji Bunjevcev. Med ostalimi pregledi bi omenili posebno pregled luske književnost! in pregled književnega življenja na Danskem. Zelo bogate so rubrike: Prikazi i bele- ške ter Nauka i časopisi. Na koncu knjige čitamo o novih pravilih Matice Srpske, ki je bila deset in desetletja središče duhovnega življenja v Vojvodini. »Letopis M. S.c je vseskozi zanimiv, aktualen in v pravem pomenu besede jugoslovanski. Želeli bi morda samo še to, da bi izhajal v latinici. Olomuška češka opera na Dunajn. V soboto, dne 30. avgusta prispe na Dunaj ansambel češke opere iz Olomuca, ki bo gostoval dva tedna v Rainiundovem gledališču. Gostovanje se otvori s Smetanovo »Prodano nevesto«. Ostali repertoar tvorijo operete, ki so Dunajčanom ljube. Nietzsche v dveh zvezkih. Ob tridesetletnici Nietzschejeve smrti je izdalo založništvo Kroner v Lipskeni N. dela v dveh zvezkih. Izbor, ki prinaša vse najpomembnejše iz Nietzschejevega peresa, je sestavil Au-gust Messer. Nov kulturni čin Reclamovega založništva. Založba Philipp Reclam jun. v Lip-skem, znana po predvojnih cenenih Re-clamkah, začne v kratkem izdajati 250 zvezkov obsegajočo serijo nemške književnosti. Delo, ki bo enciklopedičnega značaja, bo izhajalo kakih 20 let. Urejeval ga bo dr. Heinz Kindermann. Obravnavanje posameznih kulturnih dob nemškega slovstva bo poverjeno preizkušenim germanistom. Dr. Kindermann deluje v Gdansku in je rodom Dunajčan. Ameriško gledališče v Parizu. V Parizu se snuje amerikansko gledališče, katerega financira znana Shubertova družba iz Amerike, ki razpolaga v Ameriki z nad tristo odri. Namen tega gledališča seveda ni idealen: služilo bo zabavi Američanov, ki obiskujejo Pariz, ter jim ne bo dalo pozabiti, da so še vedno to kar so bili, preden so se prepeljali čez morje. Felix Weingartncr je, kakor poroča »Pa-ris Midi«, povabljen prihodnje leto na dirigentsko gostovanje v Pariz. Vodil bo dva koncerta, na katerem bo sviral Pasdeloup-sov orkester. Oficielni pristop Jugoslavije k bernski konvenciji. Švicarski zvezni svet je z okrožnico od 10. julija t 1. obvestil vse države, ki so podpisale bernsko konvencijo za zaščito avtorskega prava, da je tudi naša država uveljavila te predpise. Prvi tozadevni pravilnik je bil sestavljen 13. nov. 1908. Dodatni protokol so mu pridružili 20. marca 1914. To besedilo so kon en ovel javno revi-ciirali v Rimu 2. junija 1928. Pristop naše države ima izvršilno moč od 17. julija 1930. Reorganizacija praškega Hudožestveucga teatra. Znanemu ruskemu igralcu Pavlova se je posrečilo izposlovati od jugoslovanske vlade denarno podporo, ki bo, čeprav v nekoliko manjši meri kakor so Rusi domnevali, le pomagala reorganizirati skupino praških Hudožestvenikov in postaviti njih gledališče na novo solidno podlago. Hudo-žestveniki so izbrali Beograd za središče svoje umetnosti in bodo od tam prirejali turneje po balkanskih državah, Evropi in Ameriki. Pavlov je pridobil za prenovljen Hudožestveni teater več bivših članov mo- skovskega gledališča, predvsem go. Križa-novsko. Čuje se tudi, da vstopi po možnosti v skupino ga. Germanova, ki jo je zadnja leta ovirala bolezen, da ni mogla igrati. Od drugih moči je za novo skupino angažiran tudi Aleksander Vereščagin, ki je bil zadnje ease^ pri sarajevski drami in Verešea-ginova žena, igralka Ljeskova-Vereščagina. Skupina bo takoj začela študirati repertoar in bo v prvi vrsti propagirala vzore, katerim je sama živela, dokler je bila še v Moskvi. Dimovičev »Kraljevič Marko« r Pragi. Nar. divadlo v Pragi je postavlo na repertoar nove gledališke sezone iz jugoslovanskih slovstev edinole Gjura Diinoviča junaško dramo »Kraljevič Marko«. Rdeča armada in rdeča literatura. Vesti iz Rusije poročajo, da se je v Moskvi osnovalo literarno društvo rdeče armade in rdečega slovstva. Društvo ima izvršilni odbor, katerega člani so: Gorkij, Fadejev, Gladkov in Serasimovič. Naloga društva je mobilizirati vse tvorne sile sovjetske literature za utrditev vojaške sile ruske države. Iz istega vira prihaja vest, da se je ustanovila tudi brigada pisateljev, ki se bo kot poseben oddelek udeleževala jesenskih manevrov rdeče vojske. V tem stremljenju bo podpiral rdeče avtorje poseben literarni časopis, ki bo propagiral širjenje treh stvari: slovstv^, umetnosti in vojaškega duha. realiziral, zakaj premostiti je imel velike težkoče finančne narave. Prvotna akcija z gostilničarji za en dinar pri iztočenem litru je padla takorekoč v vodo ter je bilo tre* ba poiskati nov vir. G. Oblak je skromen in mu mogoče ne bo prav ta ugotovitev, toda vseeno mu kličem: Hvala Vam na skrbi za javen dobrobit občanovl Ali si že član Vodnikove družbe? Tatinska Marička Ljubljana, 26. avgusta. Hitela je kakor podlasica čez ulico. Za* sukala se je zdaj v to, zdaj v drugo smer. Marsikdo se je obrnil za njo in zamrmral v brk: Glej jo, staro, kako ti skače in ka* ko jo nesejo noge!« Sama je gledala zvito v svet in se na široko ognila stražniku na Marijinem trgu, ki pa jo je spoznal in opa* zil, da stiska pod pazduho nekaj belega. »Hej, to*le bo pa nekaj zame,« si je mi* slil in gledal, kam bo zavila. Zeska z ruto na glavi se je za hip ustavila, nato pa smuknila v gostilno pri »Soči«. Stražnik jo je našel tam, ko je bila v najživahnejših pogovorih z gosti, katerim je prodajala par rjuh za smešno nizko ceno. »Marička, Marička,« je vzkliknil mož po« stave, »tak nikar se ne trudi, ne boš pro« dala rjuh, kar z mano boš šla!« »Kaaj? Jaz pa z vami? Nak, rjuhe sem pošteno plačala in tudi prodala jih bom.« »Ne boš jih ne!« je zagrmel stražnik ta* ko, da se je Marička prestrašila in se za* vedla, da gre zares. Pričela je jadikovati in se repenčiti, slednjič pa, ko je uvidela, da ne pomaga nič, se je vdala v usodo in drobnih korakov odšla s stražnikom na po* licijsko direkcijo. Po kratki pavzi v zapo* ru je stopila pred dežurnega uradnika. »Marička D.? »Ja!« »Tatica, huda tatica, ki drugače prodaja tudi marine na trgu? »Oja, prodajam marine ja, ampak tatica? Jaz tatica? Tam gori boste dajali odgovor za to besedo!« Marička pokaže s prstom v strop. »Ena in dvajsetkrat predkaznovana — za kaj pa Marička? Morebiti samo zaradi lju* bežni do bližnjega in spoštovanja do tuje* ga blaga? Ne, takih postav ni, ki bi govo* rile za kazen, če je človek pošten. Zmerom si kradla in zdaj si zopet snela dve rjuhi.« Marička je poražena. Menda je pozabi* la, da je kedaj sedela in se zato tudi ne more spomniti, kje je ukradla rjuhi. »Ku* pila sem jih, pa je!« laže trdovratno na* prej, dokler jo zasliševalni uradnik ne pre* kine in ji pove, da se je priklatila te dni v podstrešje neke hiše v Kolodvorski ulici, kjer je ukradla Anici S. 300 Din vredno odejo. Našteje še več takih pregreškov, ki jih je zagrešila v drugih hišah ali stara grešnica se ne gane. »Napravite z menoj kar hočete. Tako sit* nih ljudi še nisem videla ...« 55*letna grešnica je morala nazaj v zapor, kjer bo ostala, dokler ne bo priznala vseh grehov. Policija je namreč prepričana, da je baš aretirana Marička tista nevarna stano* vanjska podgana, ki so jo zasledovali že več tednov. V par primerih so namreč nje* ni grehi že dokazani, a je ostalo še veliko tatvin, ki so potrebne pojasnenja in ki jih je najbrže izvršila tale Marička D. žena bivšega ječarja iz Idrije, ki je zašla pozne« je kot vdova na kriva pota. Požar v Litiji Litija, 26. avgusta. Danes ponoči kmalu po pol 1., ko ugasnejo pri'nas električne luči in ležejo ljudje običajno k počitku, se je čul po ulicah glasen krik: »Gori, gori;« Takoj po teh alarmnih klicih se je začul izpred gasilskega doma gasilski rog, iz cerkvenega stolpa pa je odjeknil v noč plat zvona. Mahoma je bilo vse na nogah. » Kje gori?« — so se spraševali prestrašeni ljudje. Medtem pa se je od Frtice sem že razlivala močna svetloba. Odsev požara je v najkrajšem času tako nara-stel, da so se zablestele celo predilniške stavbe na nasprotnem bregu Save v tako močnem sijaju, kakor bi jih obsevali številni žarometi. — »Pri Kajtnu gori,« — so menili nekateri. Medtem pa so že pritekli ljudje z novico, da gori Planinškov kozolec. Kozolec dvojnik, ki je bil precej založen z mrvo in deteljo ter lesenimi zaboji, je bil takoj ves v ognju. V kritičnem trenutku, ko je že segal ogenj po lesenem ogrodju, so se povrnili v Litijo domači gasilci. V nedeljo popoldne so pohiteli z društvenim avtom v Te-menško dolino. Vozilo se jim je nekaj pokvarilo in so odšli včeraj popoldne ponj. Takoj so se znašli pri reševalnem poslu. Ognjeni element pa je že zajel kozolec in vso vpaljivo vsebino. Zato so se vrgli gasilci na obrambo sosednih kozolcev, kamor so se že spenjali ognjeni jeziki. Planinškov kozolec je pogorel do tal. Pohvalno moramo omeniti sosednje šmarske gasilce. Ožarjeno nebo jih je sredi noči opozorilo na požar v Litiji. Vrli vojščaki sv. Florjana so bili 20 minut zatem, ko je hušknil prvi soj proti nebu, s svojo motorno brizgalno že na kraju požara. Zaslužijo vse priznanje javnosti! Razumljivo je, da je nočni požar precej preplašil naše ljudi. Saj naša kronika že dclgo ne pomni podobne nesreče, če izvzamemo skoro vsako leto ponavljajoče se gozdne požare ob železniški progi. Kakor čujemo, lastnica kozolca ni bila zavarovana. Apeliramo na posestnike, naj zavarujejo svoje imetje. Saj nikdar ne vemo, kdaj nas obišče nesreča. Kako je nastal ta požar, ni znano. Domače vesti * Izpremembe v državni službi. Po službeni potrebi so premeščeni: višji veterinarski pristav Josip Samec od sreskega načelstva v Murski Soboti k obmejni veterinarski postaji istotam, veterinarski pristav Jože Drolc od sreskega načelstva v Litiji k sreskemu načelstvu v Caribrodu. in veterinarski pristav Ivo Svetec pa od sreskega načelstva v Veliki Kikindi k sreskemu načelstvu v Prištini. * Napredovanje v osnovnošolski službi. »Službene Novine« objavljajo ukaz o napredovanju učiteljev in učiteljic v višio skupino. Na področju Dravske brncvine sta pomaknjeni v 1. skupino II. kategorije: Antonija Štritov, učiteljica na Viču in Jor.i-pina Podgornik, omožena Kuntič, učitelii-ca v Rovtah; v 2. skupino II. kateg ;r;je m: Marija Est, učiteljica v Gornji Šiški; Mirko Dujc, učitelj v Šmartnem ob Paki: Marija Kutin - Tomažič, učiteljica v Mariboru; Olga Lorber, učiteljica v Mariboru: 'Ljudmila Crnut - Korošec, učiteljica na Jesenicah; Matilda Mendel - Trampuž, učiteljica v Dravogradu; Marija Cerar, učiteljica v Kamni gorici, in Marija Pa-kovšček - Petrič, učiteljica v Braslovčah. + Izprememba rodbinskega imena. Kraljevska banska uprava Dravske banovine ie dovolila Alojziju Bastardu, pristojnemu v občino Horjul, izpreme:nbo rodbinskega imena Bastard v rodbinsko ime Sede.i. Ta i: r rememba ve!ja tudi za njegovo ženo Ivano, rojenio eSdei, in njegovega nedolet-nega sina Stanislava. * Naši rudarji iz Francije in Westfal-ske na grobu kralja Petra. Naši rojaki, zaposleni v rudnikih Francije in Westfal-ske, ki so svoi petnaistdnevni dopust izkoristili v svrho spoznavanja svoje domovine, odpošljejo dvajsetčlansko deputaciio v Beograd in na Avaio, Ja položi venec na grob neznanega vojaka, odkoder poseti Oplenac, da se pokloni grobu kralja Petra Osvoboditelja. * Pravilnik za izpite šumarskih uradnikov. Minister za šume in rudnike dr. Anton Korošec je podpisal orav.lnik o polaganju strokovnih izpitov šumarskih uradnikov II. kategorije. Pravilnik je že stopil v veljavo. * Likvidacija vseslovanskega gasilskega kongresa. Kongresni odbor JGZ v Ljubljani vabi vse korporaciie, tvrdke in posameznike, ki imajo kake zahteve iz naslova dobav ali iz kakega drugega razloga, do kongresnega odbora, da prijavijo iste najkasneje do 2. septembra t. 1. na naslov predsednika finančnega odbora g. Ivana Rakoše, posestnika in lesnega trgovca v Straži na Dolenjskem. Na pozneje došie terjatve se ne bo moglo ozirati. Ve doslej že predložene račune se bo poravnalo do b. sept. t. 1. do 2. sept. predložene račune pa do 10. septembra. Sočasno se poziva vsa društva, tvrdke in posameznike, ki dolgujejo kongresnemu odboru, da poravnajo svoje obveznosti do 2. septembra t. L Kongresni odbor JGZ. + Telefonski promet Ljubljana - Brioni. Z odlokom ministra za gradbe je od 20 t. m. naprej otvorien telefonski promet Liubliana - Brioni in sicer preko Trsta Pristojbina za navadno govorilno enoto znaša 225 zlatih frankov ali 24.75 Din. * Pogodbena pošta Golnik. Razpisana ie služba pogodbenega poštarja na pošti 2. reda Golnik. Jamčevina 1200 dinarjev. Prošnje s prilogami naj se vlagajo na dravsko direkcijo pošte in telegrafa do 10. septembra 1930. + Državna strelska tekma lovcev. Opozarjamo vse prijatelje strelskega športa, da se vrše v dneh 6., 7. in 8. septembra ob priliki državne šumarsko - lovske razstave v Ljubljani velike strelske tekme. Udeleže se je strelci cele države. Tekmovalni red se naroča pri slovenskem lovskem društvu. Posetniki razstave imajo polovično železniško vožnjo. Poskusno streljanje se bo vršilo na vojaškem strelišču v četrtek, 28. t. m. in 4. septembra popoldan od 3. do 6. ure. Strelci, odzovite se! Naj nikdo ne manjka. * V vednost vsem zobotehnikom dravske banovine. Pozivamo vse nekoncesijo-nirane in koncesiionirane zobotehnike dravske banovine na sestanek, ki bo v nedeljo, 31. t. m. ob 9. dopoldne v sejni dvorani Okrožnega .urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 20, dvorišče. Sestanka se udeleže gg. delegati iz Zagreba, ki nam bodo poročali o osnutku novega zobotehniškega zakona. Vabimo vse gg. kolege, koncesiionirane in nekon-cesijonirane, da se istega v svojem lastnem interesu udeleže. Za pripravljalni odbor: Več koncesijoniranih in nekoncesijoniranih zobotehnikov. * Smrtna kosa. V Zagrebu je umrl 25. t m. g. Dušan S 1 i j e p č e v i č, oče uradnika pri podružnici Narodne banke v Ljubljani. — Pri Sv. Marjeti na Dravskem polju je preminila ga. Marija Finžgarj eva, po- Vremensko poročilo Meteorološkega zavoda v Ljubljani Številke za označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja, 2. stanje barometra, 3. temperaturo, 4. relativno vlago v %, 5. smer in brzino vetra, 6. oblačnost 1—10, 7. padavine v mm, 8 vrsta padavin. 26. avgusta 1930. Ljubljana: 7. 770.1, 20.0, 85, mirno, 10. Ma= ribor: 7. 771.2, 18.4, 75, SE 2. 10. Mostar: 7. 766.4, 32.0, 55, N 6, 1. Zagreb: 7. 771.0, 20.0, 85, mirno, 10. Beograd: 7. 770.1, 20.0, 75, NW2, 7. Sarajevo: 7. 769.5, 18.0, 80. mirno, 1. Skopi je: 7. 767.1, 25.0, 55, W6, 0. Kum« bor: 7. 765.7, 29.0. 45, ESE 6, 0. Split: 7. 765.5, 27.Q, 55, NE 10, 0. Rab: 7. 766.2, 26.0, 90, mirno, 0. Vis: 765.2, 24.0, 65, N 6, 0. Najvišja temperatura danes v Ljubljani 25.2, najnižja 19.7, v Mariboru 18.0, v Mo« staru 25.0. v Zagrebu 20.0, v Beogradu 17.0, v Sarajevu 15.0, v Skoplju 20.0, v Splitu 26.0. Solnce vzhaja ob 5.15, zahaja ob 18.47. Luna vzhaja ob 9.17, zahaja ob 20.26. sestnica in gostilničarka. Pogreb blage po-koinice bo jutri ob 9. na pokopališče pri Sv. Janžu. — Pokojnikoma blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalie! * Tožba dr. Frana Koltererja proti dr. Mavru Grossu pred kasacijo. Poročali smo svojčas o pravdi dr. Koltererja, drž. zdraviliškega zdravnika v Rogaški Slatini proti Mavru Grossu, zdravniku v Rogaški Slatini radi brošure, katero je izdal dr. Gross pod naslovom »Das VVesen, die Ent-stehung und die Behandlung der Gallen-steinkrankheit« (Bestvo, nastanek in zdravljenje žolčnih kamnov), v kateri je imeno val dr. Koltererja »famoznega šef-zdrav-nika«. Okrožno sodišče v Celju je zaradt tiskovne tožbe dr. Koltererja izreklo, da je brošura žaljiva in obsodilo dr. Grossa radi prestopka čl. 52 tiskovnega zakona na 1000 Din globe. Stol sedmorice, na katerega je vložil dr. Gross revizijo, je razsodil, da se revizija zavrne in da je tudi kazen primerna, tako da je razsodba se daj postala pravomočna. Kino ,,Ideal" Danes ob 4., pol 8. in 9. uri »polnoč v jfflgiro" Senzacijonalna kriminalna drama po slovitem romanu Xaver de Montčpina * Oblastna strelska družina v Ljubljani. V nedeljo 31. t. m. ob pol 9. glavna vaja za tekmovalno streljanje, ki se bo vršilo dne 6., 7. in 8. septembra na vojaškem strelišču. Udeležba za vse člane strogo obvezna. Strelske družine iz ljubljanske okolice in dežele, kakor tudi cenjene člane Slov. lovskega društva vabimo najuljud-nejše. da se udeležijo glavne vaje in tekmovalnega streljanja. * Naši v Ameriki. Časopis »Washington Herald« eden nauglednejših listov glavnega mesta Amerike, je nedavno objavil daljši članek iz peresa znanega kritika Stanleya Olmsteda, ki piše zelo simpatično o mladem slovenskem umetniku Božidarju Jakcu, ki se že nad 2 meseca mudi v Wa-shingtonu, kjer je slikal portrete raznih kongresmanov. List je priobčil tudi Jakče-vo sliko ter dva posnetka njegovih slik. Kritik podaja poleg ccene tudi kratek življenjepis Jakca, omenja njegovo šolanje v Pragi in Parizu. O kakovosti njegovega slikanja se izraža zelo pohvalno. — V Calgary, Alta, kjer je mnogo naših rojakov, je pred kratkim umrl rojak John Janžekovič, rodom iz Bojanje vasi pri Metliki. Ker že nekaj časa ni imel dela v Cal-gary, je odšel z dvema tovarišema na železniško postajo, da bi se odpeljal drugam za delom. Ko je hotel skočiti na vlak, mu je spodrsnilo in je padel tako nesrečno pod vlak, da ga je popolnoma razmesaril. Ponesrečenec zapušča ženo in tri male otroke. Rojaki v Kanadi sedaj zbirajo prostovoljne darove za družino pokojnika, ki je v veliki bedi. — V Fly Creek, v državi Newyork je padla s senega voza slovenska farmarica g. F. Žagarjeva ter podlegla težkim poškodbam. * Avgust Košutič bo deportiran, Kakor smo že poročali, je bivši narodni poslanec Avgust Košutič 29. jul. na parniku »01ym-pic« dospel v Zedinjene države ter bil pridržan na Ellis Islandu, potem ko ie bil pri imigracijskem uradu zaslišan zaradi potnega lista. Imigracijsko oblastvo je podalo izjavo, da je Košutičev potni list ponarejen ter je storilo korake, da se Košutič depor-tira. Proti temu odloku je Košutič po svojem pravnem zastopniku vložil apel v Wa-shingtonu, ki pa se, kakor zatrjujejo ameriški listi, ne bo upošteval. * Državoznanstvo. Dr. Fran Ogrin (Kam: nik) je izdal in založil dopolnilo k »Državo« znanstvu«. To obsega pregled nove držav« ne organizacije in novih zakonskih predpi« sov, izdanih do konca julija t. 1. (20 strani). Izide do konca t. m. Razpored v Dopolnilu je isti kakor v prvotni knjigi, tako da se morejo najti takoj vse nove zakonske do« ločbe glede dotične stvari. Prvotna knji« ga in Dopolnilo se moreta dati — zaradi enakega formata — skupno vezati, sicer pa se vlepi slednje v prvo. Cena prvotni knjigi (broširani) je znižana na 20 Din. skupno z Dopolnilom pa stane 26 Din., samo Do* polnilo 12 Din (brez poštnine). Ker je pr« votna knjiga v nekaterih delih že zaostala, je rabljiva le z Dopolnilom, potrebna pa vsakomur in primerna kot pomožna knjiga v šolah. Dobi se pri banovinski zal. šolskih knjig, v knjigarnah in pri pisatelju. * Angleška jahta na tušem Primorju. Pieteklo nedeljo .ie v Selce nriplovila angleška jahta »Suzana« iz Liverpoola, ki s^ letos že drugič vrača na našo riviiero. Na jahti so zaposleni kot mornarji izključno naši ljudje z otoka Pašniana. Iz Selc je jahta krenila na Rab in poseti tudi druga pristanišča ob naši obali. * Razstavljalci psov na razstavi v Ljubljani dne 31. avgusta bodo imeli ugodnost polovične vožnje za sebe ;u razstavljene pse ter priliko brezplačnega obiska bogate gozdarsko - lovske razstave. Razstavljeni psi bodo prejeli posebne, Jpeciielno za ti razstavo izdelane plakete, najlepši psi pa bodo dobili poleg tega, pakete Mednarodne kinološke federacije v Brusim. Prijave nasloviti na naslov; Razstava lovskih psov, Ljubljana, Velesejem. * Človek - mati - dete. Negovanji* zdravja je dolžnost vsakega človeka. Najvažnejši pogoj za dobro telesno in duševno delo je zdravje. Posameznik lahko za ohranitev ali prospeh svojega zdravja mnogo stori in se obvaruje pred masikatero boleznijo. So r? nevarnosti, ki ogroža"o zdravje posameznika in pred katerimi se sSm težko obvaruje: nevarnosti, katerih korenike segajo v naravni in socijalni živelj človeka. Te nevarnosti omejiti, oziroma odstraniti, je naloga javnega zdravstvenega pouka. Za obstoj in varstvo zdravja pa je tn potrebšfrne najceneje t drogerijah « KANC, LJUBLJANA o! in KAMC «ebno v Leskoveu in bližnjih vaseh je to* lik o tega mrčesa, da vsakdo toži nad to nadlego. Doslej se še nikdar niso pojavili v "oliki množini. kr— Smrtna kosa. Pretekli teden so v mestni bolnici umrli ga. Gorenc i z Dolge Rake, ga. Marija Havelka iz Krškega in g. Pavel Mlakar iz vasi Anovec pri Vidmu. kr— Nesreče. V nedeljo dopoldne je ne* previden kolesar podrl in povozil triletno Ingo Primelčevo v Leskoveu pri Krškem. Bre.rvestuež je po dejanju strahopetno po* begnil. — V Leskoveu so se na Prinčiče* vem podu igrali otroci. Med njimi je bil tu* di 4 letni Slavko Arh, ki je po neprevidno* sti zdrknil na dvorišče in si je pri padcu zlomil roko pod komolcem. Iz Novega mesta n— Osebne vesti. Današnji »Slovenec« je poročal, da se je vrnil župan dr. Josip Režek (ne Bežek) iz Karlovih varov s svo* jega bolniškega dopusta. Ta vest ne odgo* varja resnici. G župan se vrne z dopusta v pričetku prihodnjega meseca, pač pa se ie vrnil z dopusta županov namestnik g. Filip Ogrič, ki prevzame začasno županske posle. Tudi primarij moške bolnice g. dr. Ignac Pavlič se do torka ni vrnil s svojega dopusta ter je razumljivo, da danes ni mogel ordinirati in da ga še vedno nadomešča g. dr. Milan Ropaš. Preklicujem vse žaljive besede, ki sem jih izrekel proti gostilničarki ge. Anici Murn iz Drske. Obenem se ji zahvaljujem, da je od* stopila od tožbe. Novo mesto, 25. VIII. 1930. 11639 Jerič Alojz, Drska 37- Iz Trbovelj t— Oddaja del. Dela pri stanovanjski hiši poleg klavnice, kjer bo imež svoje urad* ne prostore in stanovanje občinski veteri* r.ar, bodo v najkrajšem času oddana, tako da se bo lahko pričelo z gradnjo še letos. t— Kalenje nočnega miru. Prebivalci Žabje vasi se pritožujejo, da nimajo pono* či miru, ker se. razni ponočnjaki zbirajo na hribu in tam pijejo in razgrajajo. Pro* si jo, naj bi se v tem pogledu napravil red. Iz Ljutomera lj— Kasački dirki, ki se je vršila dne 24. t. m. na Cvenu, je prisostvovalo številno občinstvo od blizu in daleč. Posebej ome* nimo g. ministra Švegla, ki se je pripeljal z Bleda ter ves čas z zanimanjem ogledo* val naše kmečke kasače, dalje g. okrožnega inšpektorja dr. Schaubacha, ki je zastopal bansko upravo, g. \Varren*Lipitta, predsed* nika kasačke centrale, bivšega bana Miha* loviča in predsednika mariborskega kcula ja* hačev in vozačev g. Rosenberga. Po dirki se je v gostilni Rajh na Moti vršila seja kasačke centrale, ki se je bavila z gmotno stranjo društev. Sklenilo se je, storiti še enkrat primerne korake, da se izplača že obljubljena državna podpora, brez katere je nadaljnje prirejanje dirk izključeno. Re* zultati voženj so bili nastopni: I. dirka Rodanu (3 letni konji): 1. Borica, Alojz Razlag, Sitarovci, 1.50; 2. Finish, Franc He* ric, Boreči; 3. Psina, Jožef Slavič. Bunčani; 4. V;na, Marko Makovec, Lukavci; 5. Lija, Jakob Vaupotič, Lukavci. — II. Dirka Lju* tomer (2 letni konji): 1. Uska, Franc Kar* dinar, Banovci, 2.21; 2. Nina, Alojz Slavič, Banovci; 3. Lovina, Alojz Novak, Banovci; 4. Nenada, Franc Galunder, Veržej. — III. Spominska dirka Joško Rajh (3* do 12 letni konji): 1. Borica, Alojz Razlag, Sitarovci, I.52; Finish, Franc Heric, Boreči; 3. Psina, Jožef Slavič, Bunčani; 4. Silva II. Slavko Vrbnjak, Staranovavas: 5. Tulpa, Ludvik Kardinar, Krapje. — IV. Dirka Cakovec— Varaždin (preponska): 1. Koketa, kap. II. ki. Rudolf Kiler, Cakovec; 2. Dilber, por. Vladimir Petkovič, Cakovec; 3. Lasta, por. Nikola Milehič, Cakovec; 4. Pava, por. Bo* židar Blažič, Cakovec. — V. Dirka \Var* ren»Lipitt (4 do 12 letni konji): 1. Polda, Mihal Filipič, Staranovavas, 1.39; 2. Egga II. Franc Skuhala, Križevci; 3. Prima, Lud* vik Slavič, Graba; 4. Silva II., Slavko Vrb* njak, Staranova vas; 5. Felčika, Franc He* ric, Boreči. — Ta dirka je bila zelo inte* resantna in napeta. — VI. Spominska dirka Rossmanit (dvovprežna): 1. Psina*Prima, J. Slavič— L. Slavič, 1.59; 2. Finish*Felčika, F. Heric; 3. Egga — Elza, F. Skuhala — A. Jelen; 4. Borica * Lija, A. Razlag * J. Vaupotič; 5. Nelka — Polda, A. Slavič * M. Filipič. — Tudi ta dirka je bila zelo napeta. lj— Na meščanski šoli bodo v soboto dne 30. t. m. ponavljalni, oziroma razredni izpiti; v ponedeljek dne 1. septembra se bo vršilo končno vpisovanje za vse razrede, potem pa bodo privatni izpiti in završni izpiti za 4. razred. Iz Murske Sobote mr— Pokojni Anton Puklavec, vinarski nadzornik, je zapustil tudi v Prekmurju mnogo odkritosrčnih prijateljev in četo znancev, ki so občudovali njegovo temelji* to strokovno znanje. Kot referent v Mari* boru, je ravno on dosegel za Prekmurje marsikaj, kar se drugim nikoli ne bi po* srečilo. Tudi osebno je dajal našim lju» dem nešteto nasvetov in dejanskih podpor. Trstnice in drevesnice v Kapeli, ki koristi najbolj ravno naši pokrajini, brez njega nikoli ne bi imeli. Tako ni čudno, da tudi Prekmurje žaluje ob smrti najboljšega slo* venskega vinarskega strokovnjaka. mr— Železniški direkciji. Vlaki, ki voz:« jo iz Murske Sobote v smeri proti Hodošu in obratno, so sicer dokaj ugodni za oko« ličane, absolutno neprimerni pa so za So* bočane, ki se mude po opravkih v Gor* njem Prekmurju. Za opravek najmanjšega posla se mora računati po današnjem voz« nem redu na zamudo celega dne. Vozni red se sedaj pač ne more spreminjati, opozar« jamo pa vodstvo železnice, da pripelje vsak dan okrog 20. uri v Soboto lokomotiva, ki se vrača popolnoma prazna iz Hodoša. Ali bi bilo mogoče, da se priključi tej prazni lo* komotivi osebni. vagon, ki bi se gotovo rentiral? mr— Vojaška godba v Soboti. Pri od* hodnici davčnega upravitelja g. Preloga, ki jo priredi Sokol v svojem domu v sobo« to 30. t. m., bo sviral tudi orkester na lok vojaške godbe iz Varaždina. mr— Ponedeljkov semenj v Murski So« boti je bil zelo slabo obiskan, čeprav spa« da med večje tovrstne prireditve. Ljudstvo je še brez vsake gotovine ... GOSPODARSTVO Težkoče pri uvozu polizdelkov za tekstilno industrijo Pred svojim odhodom v Beograd je pretekli teden trgovinski minister g. Juraj Demetrovič sprejel v Parkhotelu predstavnike slovenske tekstilne industrije, in sicer gosp. Šelino, ravnatelja Industrije platnenih izdelkov v Jaršah-Mengšu, inž. Knopa, ravnatelja sJugobrune? v Kranju, inž. Borisa Hribarja, zastopnika tvornice pletenin Drago-tin Hribar v Ljubljani, inšp. Ruplja in g. Šiliha, solastnika carinsko-spedicijske tvr-dke -Slovenija-Transport v Ljubljani. Delegacija je bila najprej sprejeta od ministra g. Švegla, ki jo je nato predstavil trgovinskemu ministru g. Demetroviču. Predstavniki tekstilnih tvornic so obrazložili obema ministroma težkoče. ki se pojavljajo pri uvozu raznovrstnega prediva zaradi nejasnosti v carinskih komentarjih. Naprosili so gosp. trgovinskega ministra, da se v interesu neovirane uvozne ekspedi-cije dopolnijo carinski predpisi, ki se nanašajo na carinsko odpravo prediva v pogledu numeracije. Na škodo tekstilne industrije se namreč te odredbe neenotno tolmačijo, zaradi česar nastajajo spori, medtem ko se za produkcijo nujno potrebni polfa-brikati zadržujejo in so tvornice primorane začasno omejevati obratovanje ali odpuščati delavstvo. Predstavniki tekstilne industrije so ob tej priliki opozorili g. ministra tudi na dejstvo, da v zadnjem času celo Rusija kvarno posega v naše gospodarske razmere s tem, da v ogromnih količinah dobavlja nemškim tvornicam laneno predi-vo, in sicer po tako nizkih dumpinških cenah, da je Nemcem mogoče dobavljati la-nene tkanine v Jugoslavijo za 25 do ?>U% ceneje. Naša domača tekstilna industrija pri sedaj obstoječih cenah naravno ne more več konkurirati z Nemci ter trpi velike izgube. Spričo vladajočih razmer je tem bolj potrebno, da dobi naša tekstilna industrija vsestransko pomoč in zaslombo od strani države, kar je važno tudi iz socialnih ozi-rov. Gosp. minister je pokazal polno razumevanje za sedanje težave tekstilne industrije in je obljubil storiti vse, kar je izvedljivo na podlagi zakona o splošni carinski tarifi. = Akcija za zgradbo unske železnice. Poleg železniške zveze Slovenije z morjem je vprašanje zgradbe unske železnice, ki naj omogoči najkrajšo normalnotirno zvezo savske in vrbaske banovine s Splitom, najvažnejši prometni problem zapadnega dela naše- države. V nedeljo so se v Kninu 'estali k skupni konferenci predstavniki mest in gospodarskih krogov primorske in vrbaske banovine, da znova podčrtajo življensko važnost te železniške zveze predvsem za gospodarstvo vrbaske banovine. Projektirana proga bi bila dolga le 109 km in bi vezala Bi-hae, ki ima že normalnotirni spoj z Zagrebom odnosno z železniškim omrežjem savske banovine, preko doline Une in Butišni-ce s Kninom, kjer bi se nova proga priključila na že obstoječo normalnotirno zvezo s Splitoim Z dograditvijo te železnice bi naša največja pomorska luka dobila drugi normalnotirni spoj s svojim zaledjem v severu (poleg liške železnice). V smislu skie-pov je bila s konference poslana vdanostna brzojavka Nj. Vel. kralju. Sklenjena je bila obš irna resolucija, ki poudarja važnost te proge za gospodarski razvoj vrbaske banovine, kjer leži neizkoriščeno mnogo naravnega bogastva, nadalje za napredek naših luk in za razvoj tranzita k morju, na kate- rem je interesiran znaten del naše države. Brzojavno so bili s konference pozvani številni ministri naše vlade, da se zavzamejo za realizacijo tega projekta, vrhu tega pa je bilo sklenjeno, da se posebna deputacija zastopnikov mest in gospodarskih krogov obeh banovin zglasi v Beogradu na merodajnih mestih, da se akcija za zgradbo te železnice pospeši. = Državna hipotekama banka uvaia pomorski kredit. Ob priliki posvetitve temeljnega kamna za razširjenje palače Državne hipotekarne banke v Beogradu, je generalni direktor tega zavoda dr. Vojin Gjuričič napovedal pomembno razširjenje poslovanja državne hipotekarne banke. Rekel je, da stoji banka pred novimi velikimi nalogami. Njeno poslovanje se nahaja pravkar v popolni reorganizaciji in pred dnevi je uprava predložila kraljevski vladi predlog zakona, ki bo omogočil razširjenje bančnih poslov. Pred vsem namerava banka uvesti pomorski kredit, da proži pomoč našemu Jadranu, ki je bil večni sen našega naroda. To ni lahek posel, ki se da izvršiti z golimi besedami, temveč je treba več sto milijonov za njegovo realizacijo. Mi smo zadovoljni z delom naših pomorcev, ki so umeli s skromnimi sredstvi ustvariti že razmeroma močno trgovinsko mornarico in to brez tuje pomoči. Z uvedbo pomorskega kredita pa se bo naša trgovinska mornarica brez dvoma še bolj razvila. Izjava generalnega direktorja gospoda Gjurieiča je v pomorskih kakor tudi v ostalih gospodarskih krogih izzvala^ največjo pozornost. Med drugim se naglasa, da naši denarni zavodi doslej niso pokazali dovolj smisla za naše pomorstvo. V drugih državah obstojajo posebni zavodi za hipotekami pomorski kredit. Naši finančni krogi pa so doslej zamudili, da bi kaj sličnega uvedli tudi v "naši državi. Sedanja vlada kaže mnogo smisla za pomorstvo. Uredila je vprašanje subvencioniranja obalne in dolge plovbe in, sedaj bo brez dvoma ugodno rešila tudi vprašanje pomorskega kredita. — Sporazumno postopanje Jugoslavije in Rumunije v Varšavi. Te dni se je mudil v Beogradu generalni tajnik rumunskega zunanjega ministrstva g. Cesar Pcnpescu, ki je bil sprejet od trgovinskega ministra dr. Demetrovič in od ministra za kmetijstvo dr. šibenika. V izjavi, ki jo je podal novinarjem, poudarja g. Poipescu, da je glede nastopa Jugoslavije in Rumunije na varšavski agrarni konferenci dosežen popolen sporazum G. Popescu je nato odpotoval v Bukarešto Naša delegacija, ki je včeraj odpotovala v Varšavo, je sestavljena takole: trg. minister g. Demetrovič, kmetijski minister dr. šibenik; člani eksperti: načelnik dr. Stojkovie, svetnik Milivoj Pilja, veteri nar dr. Petrovič in šef kabineta dr. Mašič. = Konferenca balkanskih držav, ki proizvajajo tobak. Grška vlada je pozvala našo vlado, da se udeleži konference držav, ki proizvajajo tobak, v svrho skupne ureditve produkeije in prodaje tobaka. Na to konferenco, ki se bo vršila v Solunu, je grška vlada povabila tudi Bolgarijo in Turčijo. Naša vlada o sodelovanju na tej konferenci še ni sklepala. Seveda je naša država na sodelovanju z ostalimi državami, ki izvažajo tobak, interesirana predvsem v tej smeri, da bi se povečal naš izvoz tobaka, ki kakor znano še vedno močno zaostaja za izvozom ostalih treh držav. = Kje • se dobe velesejmske legitimacije. Legitimacije za. obisk letošnjega jubilejnega ljubljanskega velesejma od 31. t. m. do 15. sept. po Din 30.— prodajajo vsi večji denarni zavodi, trgovske korporacije, žp- »Ptičarjicc (Knjiga dr. Janka Lokaria) Slovenoi so bili vedno vneti lovci. O tem pričajo mnoge stare pripovedke, pove* ličujoče junake planin kakor tudi mnoge šaljivke, nastale na račun naše zelene bra* tovščine. V zadnjih letih pa je žal, zavzelo naše lovstvo prav žalostno smer. Nasled* niki tistih starih lovcev, ki so se veselili in bili srečni v lepi prirodi, so vzljubili ta* kozvano brakado, kjer se divjad preganja s psi gonjači. Do gotove meje je lep tudi te vrste lov, posebno če se prisluškuje le* pega jesenskega dne zvonenju brakov, po* dečih plahega dolgouhca ali navihano lisi* co. Ali žal pri nas ni ostalo prj tem. Mno* gi lovci so uživali, če so psi v debelem snegu preganjali uboge srne, ki so na to upehane priskakale pred lovce ter tam obupane postajale, dokler jih ni obsula toča svinca, iz cevi komodnega lovca, do* bro zavitega in sedečega na malem trinož* niku. Ker so streljali navadno na vsako, še tako neprimerno razdaljo in je srnjad pravzaprav premočna za strel s šibrami, je bilo mnogo srnjadi obstreljene. Uboga para je kje daleč poginila vsled bolečin ali pa prehlajena od divje gonje. Poleg te vrste lova, pa se je jel razvijati tudi poljski lov, ki v lepoti ni za primer* jati z omenjenim načinom klanja. Posebno vodstvo SLD je skušalo lovce pridobiti za pravilen lov. Slovenski lovci so si naročali iz inozem* stva dobre pse ptičarje, ki so neobhodno potrebni za poljski lov. Ustanovil se je tu* di poseben klub, ki si je zadal nalogo, da bo vzgajal doma pse ptičarje. Tekom let smo vzgojili mnogo dobrih psov, ki smo jih vzgajali in dresirali — po knjigah nemških piscev. Ker pa je pri nas mnogo lovcev, ki ne razumejo tujih knjig in si jih v mnogih primerih niso imeli pri* lik o nabaviti, smo zelo pogrešali tako do* mačo knjigo. Ali kdo bi se odločil, da bi jo pisal? Za tako delo je potrebno mnogo teoretičnega in praktičnega znanja ter tudi veščega pe* resa. Kdo bo zbral potrebne primerne iz* raze? Nu in koncem koncev je še nekaj drugega. Ce kdo dela, ta naj bo tudi pla* čan, vsaj toliko, da mu bodo kriti stroški. In knjago pisati, — to ve tisti, ki je posku* sil. Treba je velike ljubezni do stvari, pre* den se človek pri nas odloči za kaj takega, zavedajoč se, kako malo zanimanja je pri nas za knjige. In kljub temu, dobili smo jo! Pred nami leži lično opremljena knjiga, s posebno okusno naslovno stranjo. Spisal jo je zna* ni strokovnjak v poljskem lovu in pasje* sloveč, direktor gimnazije dr. Janko Lo* kar, založilo jo je društvo Ljubiteljev pti« čarjev, tiskali pa J. Blasnika nasledniki v Ljubljani. Odlično opremljena, lepo tiskana knjiga obsega celih 280 strani. Prav dobre in ja* sne so tudi slike. Vsebina knjige je porazdeljena na tri dele in sicer »Ptičarji in njihova odreja«, »Vzgoja ptičarjev« in »Poglavitne pasje bofezni«. Takoj v uvodu opaziš, da je knjigo pi* sal velik prijatelj psov, ki visoko ceni lepega dobrega psa, brez kakršnega si sploh ne moremo predstavljati lovca. Slavospev iz Odiseje naj pove, kako čislana žival je bil pes že pri Grkih. V tem delu raz* vidiš, da ta knjiga ni pisana samo za lovce in gojitelje psov, marveč da je potrebna za slikarja, da naj bi bila čitana od vseh prijateljev živali. Posebno zanimivo je opisan razvoj ali pravzaprav nastanek da* našnjega psa. Drugemu delu- pa bodo mogoče nekoliko oporekali dreserji psov, to so tisti, ki pro* fesionalno uče pse ptičarje in vsi lovci, ki so prekomodni, da bi knjigo temeljito pre* oitali. V temu delu ima pisec knjige skoraj nekoliko premehko roko. Način vzgoje, priporočan po piscu, je gotovo dober, ali samo za tistega, ki ima priliko biti vedno, v neposrednih _ stikih, s svojim lovskim psom. Prav dober je tretji del. Tud' tukaj je zbranega mnogo važnega za vsakega prijatelja psov. Jezikovno je knjiga na višku. Morda bo ta ali oni ogovarjal kaki »rokobojnosti,« ali naj bo že kakor hoče. koncem koncev imamo svoje izraze, ki so gotovo boljši kakor kake tuje spakedrankc. Nu in sesta* vil jih je pa tudi profesor slavist, ki je za | to bolj upravičen, kot kdo drugi. Knjigo, ki se jo dobi v vseh knjigarnah naj bi lovci in prijatelji psov ne samo po* vršno prečitali, marveč shranili v lovskih miznicah in omarah in pri priliki točno preštudirali, nato pa še večkrat vzeli v roke. VL K. panstva, prosvetna društva, tujsko-prometne ustanove in večje železniške postaje dravske banovine. Kjer bi legitimacij ne bilo na razpolago, naj se zahtevajo direktno od urada Ljubljanskega velesejma. Organizacije in ustanove, ki bi želele prevzeti prodajo legitimacij, se naprošajo, da se obrnejo ra urad velesejma. = Poostritev gospodarske krize v Italiji. Polom najstarejšega agrarnega denarnega zavoda v Italiji »Bonifiche Ferrareza« je vzbudi! pozornost Evrope na italijansko gospodarstvo. Pa tudi v Italiji sami je kriza tega zavoda sprožila novo nezaupanje nasproti borzi efektov in nasproti bodočemu razvoju italijanskega gospodarstva, število konkurzov v Italiji se letos že vse leto giblje na višini mesečnih 1000 primerov, kar je tudi za obseg italijanskega gospodarstva ogromno število "V juniju je bilo na pr. zabeleženih, že 1050 konkurzov, julijska statistika pa beleži ponoven dvig na 1239 konkurzov Za tekoči mesec je računati s ponovnim povečanjem števila* insolvenc, ker se je baš zadnje tedne konjunktura še poslabšala. število meničnih protestov se je v juliju nasproti juniju dvignilo od 83.360 na 90.211, kar pomeni tudi nasproti juliju preteklega leta 10 odst. povišanje. = Uradni tečaji za september. Finančni minister je za september določil naslednje uradne tečaje: 1 napoleondor 218 Din, 1 zlata turška lira 247, 1 angl. funt 274,30, 1 ameriški dolar 56.30, 1 kanadski dolar 56, 1 nemška marka 13.45. 1 poljski zlot 6.35, 1 avstrijski š"Iing 8.—, 1 belga 7.90. 1 ma* džarski pengoe 9,90, 1 brazilski milrajs 6,30, 1 egiptski funt 281.—, 1 urugvajski pezos 51.—, 1 argentinski pezos 20.40, 1 papirnata turška lira ali 100 pjastrov 27.—, 100 zla* tih frankov 1095,90, 100 franc. frankov 221,50. 100 švic. frankov 1095,90, 100 itali* janskih l'r 295.—, 100 rumunskih lejev 40,80, 100 holandskih goldinarjev 2269.—, 100 danskih kron 1512.—, 100 švedskih kron 1517.—, 100 norveških kron 1511.—, 100 španskih pezet 605.—. 100 grških drahem 73,10. 100 češkoslovaških kron 167.10, 100 finskih mark 142.—, 100 letonskih latov 186.—. BORZE 26. avgusta. Na ljubljanski borzi je bil danes dgvizni promet srednji. Le v devizah Praga in Curih je bilo nekaj več potrebe. Tečaji deviz so se deloma za malenkost okrepili. Med efekti je bila zaključena Kranjska industrijska no 312. Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda danes za malenkost popustila in se je za aranžma in za kaso trgovala po 437. Od ostalih državnih vrednot je bilo zaključeno le investicijsko posojilo po 88.50, dočim so se 6 odst. begluške obveznice trgovale po 76.50 do 77 Zasebne vrednote so bile zanemarjene: med bančnimi papirji pa je prišlo rlo prometa le v Praštedioni po 920, v Zemaljski po 135, v Etno po 152.50 in v Poljedeljski po 56. V industrijskih papirjih ni bilo prometa Devize. Ljubliana. Amsterdam 22.71. — Berlin 13.455 13.485 (13.47). — Bruselj 7.8796. — Budimpešta 9.8867. — Curih 1094.4 — 1097. 4 (1095.9). — Dunaj 795.11 — 798.11 (796.61). — London 274.15 — 274.95 (274.55). — Newyork 56.27. — Pariz 231.79. — Praga 166.87 — 167.67 (167.27). — Trst 294.15 — 296.15 (295.15). Zagreb. Amsterdam 22. 71. Dunaj 795.11 do 798.11, Berlin 13.4550—13.4850, Bruselj 787.96, Budimpešta 987.17—990.17, Bukarešta 33.65-34.15, Milan 294.20-296.20. London 274.15—274.95, Nevvork ček 56.17 do 56.37, Pariz 220.79—222.79, Praga 166.87 do 167.67. Curih 1094.40—1097.40. Curih. Zagreb 9.1275, Pariz 20.24. London 25.0525, Ne\work 514.4750, Bruselj 71.90, Milan 26.9150, Madrid 55.90, Amsterdam 207.25, Berlin 122.S650, Dunaj 72.70, Sofija 3.7250, Praga 15.2625, Varšava 57.70, Budimpešta 90.2150, Bukarešta 3.0650. Dunaj. Beograd 12.5375—12.5775. Berlin 168.68—169.18, London 34.405—34 505. Milan 37.0025—37.1025, Ne\vvork 76< }l7o,0.-1^°' >7« 115-125; 105-110 "trobi: baski. sremski in banaški 95—100 + Somborska blagovna borza (26. t. m) lendenca mlačna. Promet: 490 vagonov rsenica: baška, Tisa, šlep, 172.50—177 50" basKa, okolica Sombor, 78 kg 167.50—172 50-gornjebaška 79/80 kg 170-175; sremska, 78/79 kg Io2.o0—157.50; baška, Dunav slep, 79 kg 165-170. Oves: baški 130 Jo lrfo; sremski, slavonski 132.50—137 50 Ječ-63 kg 110-115. Koruza: baška 122.oO-127.oO; za sept. 125-130; baška Dunav slep, za avgust 125-130. 3Ioka: ba- ocn 300-310; >2< 270 do 280; *5: 22o-235; »6« 160-170: >7« 115 do 12o; >8* 95-100. Otrobi 85-90 + Builinipeštanska terniinska borza ("6 t. m.). Tendenca mlačna, promet srednji' - Oktober 16 56-16.57, za marc 18.27—18 28 za maj 18.65-18.66- rž: ?a oktober 10.o0-10.52, za marc 11.71-1170 15.48-15 ») September 15-65—15.66, za maj šport" Športni drobiž Plavalna sekcija SK Ilirije bo v nedelio gostovala na Sušaku proti plavačicam Vi« ktorije. Pod vodstvom ge. Bradačeve in trenerja g. Deutza bodo odpotovale najbrž plavačice: Lampret, Bradač, \Vohlfart, Fettich, Sever, Dolenc, Kušej i Blagovna tržišča LES + Ljubljanska borza (26. t. m.). Tendenca za les mlačna. Zaključena sta bila 2 vagona oglja in 1 vagon bukovih neobroblje-nih plohov. Eksekutivno je bilo prodano 1 vagon letev (smreka-jelka. 13X60 mm, dolžina 1, 1.25, 1.50. 1.75 itd. do 4 m. I II. III monte, teža za 1 m* 520 kg), fco meja, via Postojna tranzit po 300 Din za m3. ŽITO -f Žitni trg (26. t. m.). Situacija na žitnem trgu je trenutno zelo nejasna. Na bu-■limpeštanski borzi so danes tečaji za pšenico in koruzo ponovno popustili. Pod vplivom inozemstva pa se tudi pri nas cene nagibajo k popuščanju, čeprav ni znatnejše ponudbe. Ponovno oslabitev tendence v inozemstvu pripisujejo deloma velikim prodajam ruske pšenice in ruskega ječmena na zapadnoevropskih 'tržiščih, deloma pa zelo ugodnim poročilom glede pričakovane letine v Argentini in v Avstraliji. Na drugi strani pa je zopet upoštevati, da je letina evero-zapadne Evrope precej trpela zaradi leževnega vremena v prvi polovici avgusta 11 da bo pridelek koruze tako v Evropi ka- I jo naslednji Člani." Zajec,""Dofinar oŠ* ■ ši kranjski Čehi jasno dokazali svojo na» rodno zavednost in prijateljstvo do jugo* slovenskega naroda. Na poziv ravnatelja tovarne »Jugobruna«, zavednega Slovenca, se je omenjene proslave udeležilo ne sa= mo slovensko, temveč tudi celokupno urad* ništvo češke narodnosti, in s tem dokaza, lo, da stremi poleg gospodarskih tudi za družabnimi stiki z našim narodom. O nje* ga navdušenju priča dejstvo, da je poleg 60 letne ge. Boučkove čvrsto korakala po dokaj naporni poti tudi 3 letna Miluška, hčerka tovarniškega uradnika. Svetovno znane originalne Weck-ove čase in aparati za vkuhavanje se dobe v sledečih veletrgovinah: Celje: Jos. Jagodič; Maribor: Kari Tj«*t in Pinter & Lenard: Glavna zaloga za Jugoslavijo: »FKUCTUS« Ljubljana, Krekov trg 10. 60a Gonilna jermena prima in vse mlin. tehnične uotrebSLinc veUuu v zalogi Dri tvrdki Cadež & Brcar. Ljubljana. Kolodvorska ulica 62 m Bolniške stole i IZVANREDNA PRILIKA! Železna alužinska patent postelja zložljiva, s ta-peciranom madracom, zelo praktična za vsako hišo, hotele, nočne službe in potujuče ' osobe stane samo Dia 390.—. Razpošiljam po poitoe-nom povzetju. tako IZGUBA SIG2EN očesa Naiboljše sredstvo oroti kurilni očesom »Claven« le mast Dobite v lekarnah, droge-riiab ali naravnost Iz tvornice in jlavneca skladišča Hrnjak lekarnar — S i s a k J61 OTVOBEN Lesena patent postelja, zložljiva, s tapeciranim madracom, zelo praktična. stane samo D 280. Ležalka za suačan;e — (Liegcstuhl) najnovije vrsti. stane samo Dia ISO. Madraci punjeni z vol-nom stanejo samo D 75C. L. BROZOVIČ, ZAGREB ILICA 82. 262 Izolacije železobetonskih streh, teras, mostov in zidov zoper VODO in VLAGO, pločevine zoper RJO itd. obvarujejo v desetletja The Continental Products Co., Euclid — Ohio. U. S. A. Samoprodaja za Jugoslavijo: MIRKO MARMOLJA, Maribor, Cankarjeva ulica štev. 26. 11487 najel nekega mizarja, da je prišel utrditi, opiliti in namazati vitel. Aparat se je sukal po tej majhni operaciji na svojem osišču, ne da bi več žalostno cvilil kakor prej. Mladenič je dal prinesti stole in nekaj pijače. Stavilci prejšnjega dne so s svoje strani privedli trop prijateljev. In tako so možje igrali okoli vitla do pozne nočne ure, ob svitu svetiljk in pod očmi živine. Gaston, ki ga je v mestu zasledovala smola, je imel na deželi srečo. V nekoliko urah je priigral pet sto frankov in tedaj si je izmislil, da bi na raznih križiščih cest obesil kartone, ki so imeli pod debelo puščico napis: Igra na vitel! Vstop prost! Po cestah so drveli ponoči razkošni avtomobili. Radovednost je nagnala nekatere njih lastnike, da so se ustavili ob vitlu. Tista preprosta igra jih je zabavala. Nad vitlom so razpeli veliko plahto, da bi igralce čuvala solnca. < Potem je Gaston najel dva pazljiva kmeta, ki ju je namestil pred mizo kot croupiera. Podvojil je število krakov na vitlu in s pomočjo lokalnih listov je dal oglasiti osnovanje »Kmetske kazine*, ki da leži v najbolj zelenem koncu Fran- \ cije. Sledili so oglasi v pariških dnevnikih. Dva meseca pozneje, sredi julija, so bili dvignili lesenjačo iz pestro pobarvanih in pomešanih desk nad vitlom. Barako so okrasili tudi s pisanimi zastavami in je obsegala igralnico, dvorano za ples in bar. Bistroumna reklama je tedaj dokončno lansirala »Kmetsko kazino«, ki ji je Gaston postal ravnatelj. Naslednje leto je bil že bogat. Nad nekdanjim ograjenim pašnikom je dal zgraditi veliko palačo, njegovi srečni roditelji so ga blagoslovili, neka zdravniška komisija je ugotovila mnogo železne in mineralne primesi v malem studencu v gozdiču in dobri doktor Clu-zel je postal vodja zdraviliščne postaje. Poceni ln vendar najboljša Je Severjeva otomana z 32 peresi v sedežu ln 4 v zglavju. Velikost 185 X 78 Najboljši materija!. Cena 570 do 850, po izbiri preobleke. Zahtevajte vzorce! 68 SEVER RUDOLF, Marijin trg št. 2. Jako iivne noge Vam dajejo samo elastične, fine, prilagodljive 11623 svilene NOGAVICE. Zastave t an brez grba, čisto volnene, garantirane barve, v lepi izdelavi, izdeluje in razpošilja: JOSIP VVEVKLER, Subotica, poštni predal 48/d. Dustrovani cenik brezplačno. 82 Pišite takoj po veliki Zahtevajte cenili t M• Suttner, Hjublfana & Največja zaloga ur, zlatnine In srebrnine Lastna protokolirana tovarna ur v Švici Prešernova ulica Stev. 4. (Poleg frančiškanske cerkve.) Birmanske ure za dečke od Din 44.— naprej. Birmanske zapestne ure od Din 70.— naprej. Zahtevajte cenik, gratis in franko. 271 Mag. št. 31598/30. RAZPIS. 11651 Pristopajte k „ Vodnikovi družbi" Mestno načelstvo v Ljubljani razpisuje oddajo težaških, zidarskih in betonskih, tesarskih in pleskarskih del za napravo ograj okrog mestne stanovanjske kolonije na Vodovodni cesti. Pojasnila in razpisni pripomočki se dobijo med uradnimi urami pri mestnem gradbenem uradu, šolski drevored 2/IL Tamkaj se tudi vlagajo pravilno opremljene ponudbe najkasneje do dne 2. septembra 1930 do 11. ure dopoldne. Mestno načelstvo v Ljubljani, dne 23. avgusta 1930. POSETITE SEJEM III v NOVEMSADU od 27. septembra do 6. oktobra 1930. 50% popust v vožnji. Minimalne takse za vizume. SPECIJELNE RAZSTAVE. ATRAKCIJSKI PARK. Legitimacije in pojasnila daje SAJAMSKI URED NOVI-SAD ali častna zastopstva in potniški biroji v državi in inozemstvu. 11610 Šele sedaj sem sprevidel, da ni zdravja brez dobre prebave želodca. Pritisk v želodcu, pogosta vrtoglavost, glavobol, nespečnost, zoprn okus, vzpehavanje, hemoroidi (zlata žila) so navadno posledica mučne zaprtosti. V vseh teh slučajih je najbolje jemati L A K S I T ki je najprijetnejši za zauživanje, ker ima vonj in okus čokolade in je najcenejši. — Originalna škatljica za 12kratno uporabo stane v vseh drogerijah in lekarnah 10 Din. — Po pošti razpošilja jgg DVORSKA LEKARNA. BOGOJEVICA, SKOPLJE. Ifisokoprii lično stanovanje primerno za zdravnika, zobotehnika, trgovsko pisarno, na zelo prometnem kraju, blizu sodišča, s 1. novembrom na razpolago. Direktni reflektanti naj javijo svoje adrese na oglasni oddelek »Jutra« pod »Lokal 11«. 11650 Maimoderneise pohištvo za spalnice, jedilnice, gosposke sobe itd. kupite po najnižjih cenah pri tvrdki Zahvala Za številne dokaze iskrenega sočutja ob bridki izgubi našega dragega soproga in očeta, gospoda ANTONA JUSTIN izrekamo s tem vsem našo najtoplejšo zahvalo. Pred vsem se zahvaljujemo g. dr. Tavčarju za požrtvovalni trud, č. duhovščini, pevskemu zboru Vič—Glince in godb. društvu »Gradaščica«. Najlepša hvala onim, ki so mu prinesli rož, in onim, ki so ga spremili na poslednji poti. Hvala lepa vsem, ki so nas ustmeno ali pismeno tolažili v teh težkih dneh. 11645 Žalujoča rodbina Justin J* Jlepse, Hjubljatta, (Dvomi fr| i Naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretresujočo vest, da je naša nad vse ljubljena soproga in mati, gospa JI arija Finžgar posestnica in gostilničarka danes po dolgi in mučni bolezni, previdena s tolažili sv. vere, Bogu vdano preminula. Pogreb nepozabne pokojnice se bo vršil v četrtek dne 28. avgusta ob 9. uri iz hiše žalosti na pokopališče pri Sv. Janžu. Sveta maša zadušnica bo darovana v petek dne 29. avgusta zjutraj. Sv. Marjeta na Dravskem polju, dne 26. avgusta 1930. Rodbina Finžgarjeva =rf^JTTTRO/ St. "1?TS 8 Sreda, 27. VOT. 1930 OSETITEIX. OSIJEŠKI VELESEJEM IN GOSPODARSKO RAZSTAVO 30. AVGUSTA do 8. SEPTEMBRA 1930 O mmmmm Potovanie po železnici in s parobrodi ob polovičnih cenah. Legitimaciie «e dobe brezplačno t vseh mestih ali neposredno od (Jprave velesefma v Osifekn. ■ CENE MALIM OGLASOM: Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Če naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra*, je plačati posebno pristojbino 2 Din. Če pa je oglas priobčen pod-šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din. Telefonske številke: 2492. 3492 Mali oglasi ifCdcr hoče £ aT oB GaGo druge informacijo tičoco me matih oglasov naj pritoži v »namGah a miccr no ho prejel odgovora t « Z^MMm CENE MALIM OGLASOM: Ženitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda / Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine je uposla-ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čuje jo. Št. ček.-rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani. 11842. fla&tevi matih cgta&cv In druge informacije tičoče se oglasov, se dobijo tudi v podružnicah »JUTRA« v in na (^eSeMCCtd flovem mestu Ljubljanska cesta št. 42 pri kolodvoru št. 100 Male oglase in inserate naročajte v naših podružnicah. _J Prvovrstna moč sinov * knjigovodstva ln korespondence v slov., nemškem in italijanskem, jeziku, dobi stalno slvibo pri lesni trgovini na deželi. — Ženske imajo piednost. Ponudbe z naveaoo službovanja. plače in nastopa službe je poslati pod značko »Vestna« na oglas, oddelek »Jntra«. 34166 Inteligentno žensko srednjih let, ki ima osebno pravico, sprejmem za preizkušnjo od zime 1930 do zime 1931, da samostojno vodi srednje hotelsko podjetje v Dubrovniku Dopise: »Vul., hotel Triglav, Bohinjska Bistrica. 34131 Učenca ali učenko s predpisano šol. izobraz- bo sprejme Miklošičeva 8. Fr. Kliam, 34350 Trgovski pomočnik Sobro izvežban v manufak-tnri in speceriji, dobi takoj mesto v industrijskem kraju. Fonudbe na oglasni adilelek »Jutra« pod šifro »Zanesljiva moč 35«. 34333 Učenke ta mehanično ametno ve lenje tn predtlsk »prejme Matek & Mikeš. Ljubljana Dalmatinova 13. 32574 2 mizar, pomočnika za stavbna dela sprejme Fr. Zavodnik, mizarstvo, Št. Vid nad Ljubljano. 34487 Izurjeno pletiljo sprejme takoj Parcer, FIo-rijanska ulica 7. 34477 Pek. pomočnika v stalno službo sprejme Praprotuik na Jesenicah. 34444 Natakarica poštena in pridna dobi mesto v gostilni na Jesenicah — na račun ali proti mesečni plači. Prednost ima tista, ki položi 5000 Din kavcije. Naslov pove podružnica »Jutra« na Jesenicah. 34443 Stavbnega tehnika z dobrimi spričevali, najraje novinca sprejmem. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 34464 Kontoristinjo smnžno perfektno slov. in nemškega jezika — event. tudi srbohrv. ter strojepisja, sprejme takoj tovarna v Ce'ju. Cenjene ponudbe na podružnico »Jutra« v cetju pod značko »Kontoristinja 60«. 34432 Uradnika (co) t kapitalom 150—180.000 Din sprejme dobičkanosno podjetje. Poleg plače in primernega obrest. glavnice tudi delež na dobičku. Ponudbe na ogias. oddelek »Jutra« pod šifro »Uradnik I soudeležbo«. 34413 Kot gospodinjo Išče starejši int. gospod veselo, razumno in čedno vdovo a!i ločenko, staro 25—35 let. ki ni imela otrok Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 34410 Dobro računarico okoli 15 let staro sprejmem v trafiko, proti vsej oskrbi in plači. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 34439 2 čevljarska pomočnika za splošna dela ter prire-zovalca sprejme takoj Josip Kaplan, Krško. 34440 Iščem žensko staro 35—45 let, z nekaj premoženja, na veliko posestvo, vredno nad 1 milijon Din. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Vrednost«. 34514 Natakarico naobraženo, čedne zunanjosti, samsko in kavcije zmožno iščem za takoj. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutrac. 34508 Brivskega pomočnika (ki je tudi damski frizer), samostojnega in urnega — proti dobri plači sprejme v stalno službo Zupane Blaž v Laškem. Nastop po dogovoru. 34515 I. oblastv. fconcesllontrana šoferska šola Camernik, Ljubljana Dnnalsfca cesta ttev. 30 (Jogoavto) telefon 2336 Pouk ia praktične voinle 251 Nemščino poučuje gospa z nemško maturo. Ura 15 Din. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 34481 Šiviljo dobro izvežbano v šivanju perila takoj sprejmem. — Event. dobi tudi hrano in stanovanje. Ponudbe na pc družnico »Jutra« v Celju pod šifro »Izurjena«. 34552 Družabnico, šiviljo iščem za moški in damski modni salon v Ljubljani. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Salon« 04533 Učenca s potrebno šolsko izobrazbo sprejmem v špecerijsko trgovino v Ljubljani. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 34306 Trg. vajenca poštenih staršev, ki ima res veselje do trgovine sprejmem v manufakturno trgovino. Ponudbe na ogl oddelek »Jutra« pod šifro »Pošten vajenec«. 34475 Trg. učenca povsem zdravega, s potrebno šolsko izobrazbo, dobrega računarja in ki ima veselje do trgovine, sprejme takoj tvrdka I. Kušlan Kranju, Slovenija. 34496 Mizar, vajenca rištenih staršev, samo za oljša dela, s hrano in etanovanjem v hiši sprej-Kogovšek Vinko, mizar w Dravljah pri Ljubljani. 34369 Brivski pomočnik prvovrsten bnbistucer dobi mesto pri Avgustu Taček, krivskemu mojstru v Celju 344-31 Več kleparskih pomočnikov ppr°jme takoj Gustav Puc, Ijubljana, Tržaška cesta. 34480 Brivskega pomočnika •n!aj«ega. dofrrega delavca in bubi štucorja. s hrano in »ta.novanjem v hiši ter pla-^o po zmožnosti. takoj ali (vo dogovoru s py e j m e I. sprejmem takoj. Naslov iPctkovič, brivski in damski oglasnem oddelku »Jutra«, •alon v Domžalah. 344951 344S8 Več pletilj za navadne, kakor speoi-jalne stroje, sprejme takoj v stalno delo tovarna pletenin T. Kušlan, Kranj — Slovenija. 34497 Izučen poslovodja za trgovino mešanega bla ga v Mariboru se išče za takojšen nastop. Samo agil-ni in kavcije zmožni, z dobrimi referencami naj pošljejo ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod »Trajna eksistenca«. 34549 Pletilje nogavic dobe delo na dom. Istotam sprejmem tudi šiviljo za pletenine. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 34510 Učenca pridnega in poštenega ter zdravega in močnega sprejmem takoj v mehanično delavnico. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 34501 Šivilj, vajenko •fj. Th. Rotiran; Sambo In Joko Vesela levja zgodba. Pošteno dekle spreime zdravnik v Cetinju Prednost ima tista, ki zna kuhati in ima večletna dobra spričevala. Zglasiti se je v Streliški ulici št. 32 med 10. in 15. uro. 34536 Vinskeea potnika sprejme proti proviziji ve-levinogradnik. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Velevinograd nik«. 34095 Potnik dobro vpeljan, stanujoč Ljubljani, išče potniško mesto. Cenj. ponndbe na oelas. oddelek »Jutra« pod »Manufakturist 40«. 34460 » O « S. ^ d ■ Zastopnike (ce) za vsa večja mesta sprejme Narodna štedionica 1 za-ložni zavod d. d., filijala: Beograd, Kralja Milana ulica 13-1. Siguren naj manjši mesečni zaslužek 4500 Din. Zaželjen kapital 1200 Din. 33168 Šivilja izurjena v pleteninah, dobi delo na dom. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 34478 Vi zvišate svoje dohodke svoje mesto, svoje izkušnje, svoje znanje, svoj ugled in svojo pozicijo, ako prevzamete naše epohalno zastopstvo. Stotine in tisoči dobe pri nas bogato zaposlenje enormen zaslužek. Naši proizvodi se bliskovito raz-prodajajo, Vaši dohodki se zvišujejo od dneva do dneva. Mi odgovarjamo vsakomur. Porto za odgovor priložite. Ponudbe pod šifro »Novo za Jugoslavijo« na oglasni oddelek »Jutra«. 34473 Za 20 Din opravljam slov., srbohrvat-sko. nemško, francosko in italijansko korespondenco ter knjigovodstvo dnevno -4 ure popoldne. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Verziran«. 34504 mJUu 19. Tedaj odpre Sambo žrelo, t očitnim namenom. da bi požrl ubogega ravnatelja. Ves prestrašen zastrmi siromak v črno brei-dno pred seboj; nato se pa zdajci odloči in vrže vanj svoj brivni čopič, ki je še ves poln ®iila... Oblastveno koncesijonirana šoferska šola Gaberščik, bivši kom. za šoferske izpite, Ljnbljana, Bleiweisova cesta štev. 52. Prihodnji redni tečaj prične 1. septembra. 34260 Dame, pozor! Redni pouk v krojnem risanju in. prikrojevanju dam-skih oblek za dom in poklic, se vrši pri strokovno izprašaj« učiteljici ter lastnici modnega ateljeja. — Roza Medved, Ljnbljana, Mestni trg 24, III. nadstr. Uspeh zajamčen. Istotam se izvršujejo obleke, kostumi. plašči itd. po najnovejših modelnih krojih po zmerni ceni. Dobijo se vsakovrstni modelni kroji pa meri. 34451 Klavir poučuje gospa po uspešni metodi. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 34482 Surovo maslo prvovrstno, od 4 kg i prej razpošilja F. Scnč.ir, Ljutomer. Zahtevajte ponudbo! £3944 4 mizne štedilnike (Tischsparherd) ngodno proda Uranič, ključavničar v Kolodvorski ulici. 33819 Tkanine za pohištvo ter ves tapetniški materijal v veliki izbiri najpovoljneje nudi P o 1 j o k a n, Zagreb, Ilica 50. 33319 Puhasto perje kg no 38 Din razDOŠIIlam oo oovzetin. nalmanl 5 kg x>tem Cisto belo eosle ke ne 130 Din In Cisti onh kg oo 250 Din. L. Brozovič Zagreb Ilica 82. kemična Ii«tilnics oerla 262 Železne rolete stare, za manjša okna, vrata in majhno železno peč prodam. Vprašati v trgovini Drenik, Ljubljana, Kongresni trg 7. 33708 Štedilnik nov, modern, s štirimi ploščami, prav dobro izdelan, medenimi okovi, uporaben za češke plošče, prodam radi nadštevilne oprave kuhinje. — Ponudbe na naslov: Štele Herman, Zalog, pošta Devica Marija v Polju pri Ljubljani. 34467 Znamke prekomorskih in evropskih držav ugodno prodam. Naslov po\e oglasni oddtilek »Jutra«. 34484 Mlada pogodbena poštarica trg. naobražena, išče katerokoli nameščenje. Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Začasno« 34525 Šofer trezen in zanesljiv, vojaščine prost, želi službo k osebnemu ali tovornemu avtomobilu. — Opravljal bi tudi druga dela. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 34521 Šofer - monter z dvanajstletno prakso, želi premeniti službo. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »12 let prakse«. 34523 Ekonom-oskrbnik z dolgoletno prakso in zmožen knjigovodstva, išče nameščenja. Tonudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro Ekonom-oskrbnik«. 34530 Stanovanjska hiša s 6 sobami in vsemi pritiklinami ter zraven ležečim sadnim in cvetličnim vrtom, v obsegu 3600 kv. m v Rogaški Slatini naprodaj Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 338U5 Lesni skladiščnik izvežban v vsej lesni manipulaciji in nakupu, išče službo. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Lesna stroka«. 34519 Prikrojevalec za moško in damsko konfekcijo. išče službo s 1. septembrom. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 34534 Brivski pomočnik rlober delavec, bubi štucer, 23 let star, išče službo za takoj. Pismene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Dobra moč«. 34535 Hišico v bližini Ljubljane ali v Št. Vidu kupi Poljanšek, Lesce. 34343 Parcele od 400—600 m' ali večje ugodno naprodaj na lepem prostoru v Dravljah. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 34337 Majhna trg. hiša na Gorenjskem, radi družinskih razmer po ugodni ceni naprodaj. — Le resne ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »št. 1930«. 3.1446 Trgovska hiša z dobro vpeljano trgovino gostilno ter trafiko. Večje prostore v bližini Zvezde, novo-napravljene oddam za pisarno, trgovino, vinotoč, delavnico ali slično. Vprašati pri Društvu hišnih posestnikov v Ljubljani, Sa-lendrova 6. 31490 Staro trgovino na prometnem kraju, ne daleč od postaje oddam. Ponudbe pod »Mešana trgovina« na* podružnico »Jutra« v Mariboru. 31546 Mirna stranka (2 osebi) išče stanovanje sobe in kuhinje za takoj ali november, kventuelno sobo s štedilnik >m Kd m reflektira na snažno in res mimo stranko, naj javi naslov in ceno stanarine na oglasni oddelek Jutra pod šifro »Stalna stranka« 33990 Dijake T Bančna uradnika sprejmem na dobro dnmačo iščeta opremljeno separatno hrano sredi mesta. Naslov j sobo, po mogočnosti s hra-v oglasnem oddelku Jutra, j no, s 15. septembrom, v 31505 sredini, odnosno ne daleč izven centra mesta — za skupno ceno na mesec 500 Din. s hrano 1300 Din. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Mirna gosta?. 34503 Profesor sprejme srednješolca v popolno oskrbo. Trg. akademija v neposredni bližini. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 34511 Dijak išče stanovanje z zajtrkom v bližini drž. obrtne šole. Ponudbe z navedbo cene na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Obrtna šola«. 34520 Stanovanie prometnem kraju na deželi, | sobe in kuhinje, blizu ko-ob glavni cesti radi bolezni ! lodvora v Šiški, ali glav- Prikrojevalec za moško in damsko garderobo, diplomiran na Dunaju, išče nameščenje. — Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Prikrojevalec«. 34537 Dve preši (Kngelspindel in Fallwerk-presse), še dobro ohranjeni po najnižji ceni prodam. — Naslov pri podruž. »Jutra« Celju. 34554 idt Starejša vdova izurjena v kuhanju in šivanju, išče službo. — Ponudbe na oglasni oddelek Jutra« pod šifro »Ekonomična«. 34312 Mesto hišnika iščeta zakonca brez otrok, vajena vseh hišnih del. — Naslov v oglasnem oddelku Jutra«. 34053 Samostojen mojster na okroglih strojih, za izdelavo nogavic (Rnndauto-mate), vešč vseh popravil kakor tudi v deziniranju, želi svoje mesto s 15. septembrom premeniti. Cenj. ponudbe na Jugomosse — Beograd, pod »Samostalen 196«. 34027 Tehnični in strojni risar večletno prakso, išče slnžbo. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod 23«. 34374 Dekle staro 19 let, vajeno kuhe in vseh hišnih del, išče gostilni mesto začetnice. Naslov v oglasnem oddelku Jutra«. 34436 Trgovska moč prvovrstna, išče nameščenje prodajalni, skladišču ali slično v Ljubljani, v trgovini na veliko ali drobno. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro Manufakturist I«. 34461 Mesto kuharice iščem pri boljšem gospodu ali šolskem zavodu. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra« pod »Varčna gospodinja«. 34458 Ford Tudor limuzina, nove tipe, v zelo dobrem stanju ugodno proda K. Camernik, Ljubljana — Dunajska cesta. 34253 Tovorni avto znamke Graf & Stift, tri-tonski, s francoskim generatorjem »Gazožen«, nove gume, proda Ant. T e v ž, Solčava. 34389 po dogovoru proda Mihael Suša, Brdovec, pošta Za-prešič, Hrvatsko. 33976 Hišo z gospodarskim poslopjem, lepim vrtom in 3 orale njive proda Franc Pnngartnik v Kačah pri Mariboru. 34551 200.000 Din posojila iščem za dobo petih let. Sigurna garancija in visoke obresti. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod Šifro »Sigurno naložen«. 34398 80—100.000 Din posojila iščem proti dobrim obrestim in sigurni garanciji za dobo po dogovoru. Dam tudi brezplačno stanovanje in hrano. Takojšnje ponudbe pod značko »Priložnost« na oglas, oddelek »Jutra«. 34397 nega kolodvora išče zakonski par. Ponudbe na ogl oddelek »Jutra« pod šifro »Kurjač«. 34388 Trisobno stanovanje s pritiklinami, v sredini mesta oddam s 1. novem brnm. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Lepo«. 34373 Štanovanje majhne sobe in kuhinje iščem s 1. septembrom. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Bližina Vič«. 34479 Stanovanje vsaj 2 sob, kuhinje in pritiklin iščem za 1. oktober, za majhno družino — samo odraslih oseb. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Mirna — solidna«. 34502 Kompletno trgovsko opravo (stelaže) za manufakturno trgovino kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Stelaže«. 34476 Otroški voziček za dvojčka kupim. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 34456 V svrho nabave usnja in obuval želim naslov boljše in solidne tvrdke. Večji odjem in dobra eksistenca zajamčena. Cenj. prijave s ceno in pogoji na oglasni oddelek »Jutra« pod »Usnje« 34472 Daljnogled Deček, ki ga je prinesel pretekli teden na ogled v Rožno ulico, naj se javi. 33477 Orehe in divji kostanj ter jabolka za preŠ3nje, v vsaki množini kupim proti takojšnjemu plačilu. Iščejo se naku-povalci proti proviziii. — Josip Kirbisch — Celje. 34553 Gospodična inteligentna in marljiva, želi kakršnokoli namestitev v kaki pisarni, ozir. večjem podjetju — najraje kot bla-gajničarka. Za cenj. naslove prosi na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Sigurna računarica«. 34542 Kuhinjsko kredenco mize, stole in otomano prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 34438 Malo posestvo Zg. Šiška, naprodaj. Vselitev lahko takoj. Poizve se pri »Embal«, Celovška cesta 14. 34148 Trinadstropna hiša v sredini mesta naprodaj pod zelo ugodnimi pogoji. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 33965 OM&ZiUi Damski jesen, plašč popolnoma nov, za srednje veliko postavo, no zelo nizki ceni naprodaj. Na ogled samo v dopoldanskih nrah v Prisojni ulici št. 3, parter levo. 34353 Bukovih pragov večje množine iščem za francoske železnice. — Ponudbe s ceno 'ran ko meja na oglasni oddelek Jutra pod šifro »Pragi«. S3945 Deske lila za obijanje, kratke za mizarje, oblane za pode prodaja po zelo nizki ceni »Ilirija«, Dunajska c. 46. Telefon 28-20 in 25-95. 288 Kvalitetni les borov in mecesnov, zdrav in suh, kupimo franko vsaka postaja. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Resen odjemalec«. 34486 Skladišče v približni izmeri 25—30 m» iščem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Prostor za skladišče«. 34209 Manjši trg. lokal iščem na prometni eesti sredi Ljubljane. Ponndbe na oglasni oddelek Jutra pod šifro »Manjši lokal«. 33888 Pekarno dobro idočo, na prometni ulici Zagreba, z inventarjem in stanovanjem radi >olezni in družinskih razmer zelo ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 34428 Sobo in kuhinjo z elektriko in parketom takoj odda Nemeth, Kodelje-vo, Slomškova 4. 34506 Stanovanje sobe in kuhinje oddam takoj v Zg. Šiški 194 — pri šoli. 34522 Boljša dama samostojna, sprejme dijakinjo iz boljše rodbine na stanovanje z vso oskrbo. Na željo tudi nemška kon-verzacija. Naslov pri podružnici »Jutra« v Celju. 34434 Dve dijakinji sprejmem v dobro oskrbo. Solnčno stanovanje, cena po dogovoru. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 34421 Diiaka blizu gimnazije sprejme na hrano in stanovanje družina, ki govori nemško. — Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 34452 2—3 dijake sprejmem na stanovanje — event. s hrano. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 34474 2 dijakinji aH dijaka iz boljše rodbine sprejmem vso oskrbo. Klavir na razpolago. Rimska c. 12-11 34459 1 ali 2 dijakinji vzamem v zanesljivo in dobro hišo v centru mesta Nemška konverzacija. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 34457 Delavnico veliko iti svetlo, pripravno za vsako obrt ali skladišče, oddam z oktobrom. Poizve se na Ižanski cesti št. 27. 34462 2 pritlična prostora sredi Ljnbljane takoj oddam za pisarno, krojaču, šivilji ali sHčno. — Vprašati jri Društvu posestnikov v LJubljani, Salendrova ul. 6 34489 Dijakinja V. razreda realne gimnazije, išče stanovanje in hrano pri dobri rodbini, kjer bi inštruirala domačega sina ali hčer, ki obiskuje ljudsko, ozir. srednjo šolo do V. gimnazije. Ponndbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Inštrukcije«. 34447 Dve dijakinji sprejmem na stanovanje in htano v sredini mesta. — Zračna in svetla soba ter nizka cena. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 34498 Dva dijaka sprejmem na dobro hrano in zračno stanovanje. Miklošičeva cesta 6-II, lev« stopnice, levo. 31512 Za boljšega dijaka iščem solnčno sobo s hrano in souporabo kopalnice pri boljši, zdravi rodbini, bližini II. drž. real. gimnazije. Ponudbe na Docenta dr. I. Matko, Maribor, Tru barjeva ulica 5. 34547 Opremljeno sobo snažno, s posebnim vhodom, po možnosti v centrn mesta išče soliden zakonski par brez otrok za 1. september. Ponudbe pod »Takoj soba« na oglasni oddelek »Jutra«. 34033 Opremljeno sobo s posebnim vhodom !»če gospodična za *a,koj. Ponudbe na oglavii oddelek »Jutra« pod »Domača 25« du^tfS Ob Tivoliju v eni najlepših vil sprejmem par gospodičen ali dijakinj iz boljših hiš na stanovanje in hrano. Lepe zračne in razgledne sobe, kopelj ter vrt na rapolago Istotam se odda gospodičnam par ličnih podstrešnih sobic z oskrbo, ali brez. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 33911 Sostanovalca sprejmem z vso oskrbo. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 34415 Prostorno sobo pri stalni stranki, z le najnujnejšo opremo, elektriko in pečjo, kjerkoli, s 1. ali 15. septembrom išče starejši samec. Ponudbe s ceno na ogl. oddelek Jutra ped šifro »Kabe« do 25. t. m. 34426 Sobo z električno razsvetljavo in parketom, v centru mesta oddam 2 gospodičnama ali zakonskemu paril. Naslov pove oglas, oddelek Jutra. 34442 Sobo z 2 posteljama lepo opremljeno iščem za takoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Wien 100«. 34485 Prijazen kabinet in sobo z 2 posteljama oddam s 1. septembrom sredi mesta. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra?. 31512 Medicinka išče sobo z vso oskrbo blizu bolnice. Dopise z navedbo cene na naslov: Dr. Mogilnic-ki, Trdinova S-I. 34526 Snažno sobo s separatnim vhodom išče gospod s 1. septembrom. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Snažno«. 34531 Opremljeno sobo soparirano, v centru mesta išče soliden gospod. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod »Separirana soba«. 34538 Krom. harmoniko na 36 basov, 52 prim ta-sten, skoraj novo, Lubaso-vo, ugodno proda ali zamenja za diatoniš harmoniko Fr. K u c 1 e r, Stara šranga, p. Vrhnika. 34587 Dve vijolini (ena koncertna) dobro ohranjeni naprodaj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra?. 34529 Gospoda sprejmem takoj Tia stanovanje Ulica na grad št. 7. 31510 Sostanovalce poceni sprejmem na Glineah — Tržaška cesta štev. 23. 34539 Sobo v Mariboru separirano. oddam s 1. septembrom boljšemu gospodu ali dvema dijakinjama v Vrbanovi ulici 73, pritličje. 34550 2 prazni sobi pripravni za pisarno, oddam v centru mesta. Vhnd iz stopnišča. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 34545 Gramofonske plošče rabljene lepe komade kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« p^d šifre »Gramofonske plošče«. 34544 Vdovec želi znanja v svrho ženitve z damo, staro do 45 let. ki bi imela nekaj premoženja, za razširjenje svojih j>odjetij. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod »Dobrosrčen značaj« 34427 Vdovec srednjih let, treznega in mirnega vedenja, s srednjim posestvom in dobro vpeljano obrtjo na deželi, želi v svrho takojšnje ženitve znanja s poštenim kmetskim dekletom — ali vdovo brez otrok, staro od 30—38 let, ki bi imela nekaj gotovine. Le resne ponudbe, če mogoče s sliko, katera se vrne, na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Srečen dnm«. Stroga tajnost zajamčena. 34513 Elegantno sobo posebnim vhodom oddam boljšemu gospndu. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 34541 Luč Neprestano mislim be. Vsa Tvoja. na Te- 34437 2 opremljeni sobi v novi vili 'akoj oddam. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 34166 Lepo sobo poleg glavne pošte oddam solidni gospodični. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 34465 Lepo sobo separatnim vhodom, _ v centru mesta oddam boljšemu stalnemu gospodu. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 34483 Opremljeno sobo snažno, s posebnim vhodom, po možnosti v centru išče soliden zakonski par brez otrok za 1. september Ponudbe na oglas, oddelek Jutra« pod šifro »Takoj soba«. 34033 Sostanovalko ves dan odsotno sprejmem na Mestnem trgu št. 13-11. 34454 Dva dijaka srednješolca sprejme učiteljska rodbina v dobro oskrbo v bližini obrtne šole pod strogo nadzorstvo. Naslov pove oglasni oddelek Jutra Prazno sobo solnčno, parketirano in z električno razsvetljavo, poleg II. realne gimnazije na Poljanski cesti oddam s 1. septembrom boljšemu gospodu. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 34493 Opremljeno sobo separirano, iščem v bližini banske uprave, odnosno gl. pošte. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Soliden 4«. 34532 Opremljeno sobo in kuhinjo, ali samo sobo takoj oddam Poizve se v trafiki v Kolodvorski ilici 34734 i it. 8. S4513 1826 Pridem ta četrtek. Radi seje prenočujem. Svidenje ob devetih pred »Emono*. — Poljub — Zdravo! 3444-5 Državni uradnik mlad in simpatičen, so želi seznaniti z istotako damo, v svrho razvedrila in skupnih izletov. Cenj. dopise po možnosti s sliko ter določitvijo sestanka na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Konec poletja«. 31509 2 gospodični želita znanja z 2 gospodoma drž. uslužbencema, v starosti 25—38 let. Resne p: nudbe s sliko na podružnico »Jutra« v Mariboru pod šifro »Brinetki A. T.« 34548 Listnica akademsko legitimacijo na ime Zdolšek se je izgubila. Najditelja prosim, da vrne vsaj listnico pri vratarju univerze. 34492 Listnico z vsoto 3100—3200 Oin in potrdili tvrdke Toinažič sem izgubil 24. t. m. na potu ob Ljubljanici od Splošne bolnice_ čez šentpeterski most in nazaj po drugi strani do prisilne delavnice. Pošten najditelj naj iz-gubljeno proti nagradi vrne na naslov: Matija Mo. har. Zelena jama, Valentin Vodnikova ulica 3. 345HO Bencin motor na vozu 6 HP proda Mihael Kaučič, Zg. šiška. 34159 Ce nuino rabiš sliko slike za legitlmaciie. lib dobiš v 10 minutah pri Joško Smuča. Indnstr. in umetn. fotografu. Ljubi ja na. VVolfova ulica 12. 17242 Novost! Trajne ondulacije. Aparat svetovnega mojstra Henklo-va, vodna ondulacija itd. Vendelin Sebal, frizer za gospode ia dame. Sv. Petra cesta 44. 34416 Foxterrier psička 3 mesece starega prodam. — Poizve se v Ljubljani, Gregorčičeva ulica št. 30. 34453 Čistokrven volčiak 15 mesecev star, svojevrsten, priznano res krasen eksemplar, izboren čuvaj, naprodaj. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. Ogledati med 1 2 uro. 34351 I Maril?or. 2 pletilna stroja najboljšem stanju, dohr4 znamke, 8/60 in 8/50, radi pomanjkanja prostora poceni prodam. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« p"d »Garancija 156«. 34409 Električni motor 150 Voltov, ugodno naprodaj na Borštnikovem trg« št. 2, Ljubljana. 34507 tac To. fn&M&ff r dinnKU ml&miosg O*«. V "bfjrtfovl j 1 r' 289 Auto vožnje za boljšega potnika prevzamem. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 34516 Joboltao trešena, kupimo vsako vagonsko množino. — Ponudbe pod »Jabolka« na podr. »Jutra« 11654 Urejuje Davorin Ravjjea. Izdaja za konzorcij »Jutra« Adotf Riboikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za Jnseratni de1 Je odgovoren Alojzij Novak. Ysd V Ljubljani.