ia »pr»'

(March 21) 1121
Chicago, 111., pondeljek, 21
TRGOVSKA POGODBA MSD NBMClJO IK RUSIJO; POGODBA 8 TURČIJO.
WaahlngtoM, D. C. — Drftavni depaHmuikt jt prejel ko|vii<> naj iiuvcjac naredbe melnAkojia prid« aeduika <M>n«goua. ki j« odredil, da ae InoaeaMki industrijaliii in rudarski delavci ne smejo naseljevati v Metliki toliko čaaa, do-!kler ne bodo stslno vpraleni vsi raehttki delavei, ki so danes brca dela. lavseti so* le tisti naseljenci, ki iuiajo voljo naseliti se na farmah. s t» naredho lioie mehlflka vlada odpraviti breapoaelnoat.
KUKLUK8KLAN0VGI REŠUJEJO HA TA NAČIN BOOATE PLANT AŽNIKE NA JUGU.
Oomperaovo pismo nima nanje najmanjšega vpliva.
Zamorski plimtftfrni delavci niao organi si ran i.
Nekateri aenatorji ao ipnnniU i voje naaora glada pat ia dvajset
miljonov dolarjev odAcodnine.
MIR MED POLJSKO i IN RUSUO PODPISAN.
demonstraoinun pred Belo hiio in stranka jih je preklicala. <
JUBT^OM^TJ^	Z
KAKO SO KLAVNIAKI DB LAVO I GLASOVALI EA STAVKO.
i /t' • •♦'TT	mwmmmw •1	4' • ' I
Ohieago, lil. — Denida Lana. tajnik* blagajnik organiaaelje klavniAkMi delavcev, ja v soboto poročal, da je giaaovanja o vpra-¿an ju starke ispadlo kot sledi t
Chicago; . aa sUvko 45,872, proti	\	¿jL
Kantini City: sa stavko f»22t, proti 79.
Wheeling m stavko m, pro ti 2.
Hi. Joa^Hii m stavko 1#I4, proti 17. '
Cleveland «a stavko 1709, proti 42.
Omaha i aa atavko MM, proti 174.
' Porotilo o resultotu glasovanja Ia ni popolno, toda velike raalika v «Klanjem raamerjn glaaov oe bo. '¿¿¿i
Lana in H minam, «d vet nik or* ganiaaei >. sta odpotovala v Waakiogton. kjer boata boirferl rala a tajnikom vladnega o<ldelka a« delo. Ako * poaajaaje iapat» hres napeli« tedaj sledi epMna «tavka v amerllklh klavnicah.
— V Toki j« na Jeponak^m •» bill aadnjl p*U* veliki l**radi pred parlamentom Na M de-
monstrantov je kalilo priti v sbornieo In polleija jih je kiaaaj
privat-
PROSVETA
GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEPjIOTE
LAHTNINA Ml.uVfcNKKK NAKODNK lODI'OgNB JEDNOTK
__j^ sr1«»0* po doggl^^l^kapt^ Ji »» vwrtaje.
Naratatos: M«m díítsva (l*v»n Chicas o) ¡ÍJM «» lato $2J0 aa poll.U in $1.26 m tri m«a«ce; Chicago 66.60 na lato, H.ll t H 1*«. »1.66 «a trina—r in aa

NmUv an v«*, kar Ima «tik a
"PROSVETA"
■m» CIiUam. lili not«.
■ jI if'j. ,■
TENMEWtw
•THE CNL1GH
of ft.«
Oww¿ ky tb Wiank H»
A d	agr—a»«Pt.
HubM-npt.uai Uaéte* Sfcrtaa (ease* CMeage) f hlea*o ld.60, mn* tofigu
DVANAJSTURNI DELAVNIK.
T Rfi9V Kft
Po predlogi, ki je bila predložena državni legisl bo delavec aicer lahko zastavkal, ali izvršil bo takoj zločinsko zaroto, ko bo nagovarjal drugega delavca, da se pridruži sUvki. Prepovedani so todi bojkoti v vseh f orni ah.
Za predlogo se slino ogrevajo vsi zakonodajci, ki niso naklonjeni delavcem, ampak imajo vedno polna usta
o demokraciji.
Delavske organizacije protestirajo proti tej bolezni, ki ima to slabo lastnost, da ne Škoduje tistemu, katerega se je. prijela, ampak učinkuje na tistega, katerega bolnik
sovraži.
DOPISI.
Skoraj neverjetno je, a vseeno je resnica, da je dva-najsturni delavnik ie uveden v mnogih jeklarnah, dasi-ravno je na stotisoČe delavcev brez dela in se jeklarske družbe ne morejo izgovarjati, da primanjkujejo delavci.
Kako dvanajsturni delavnik vpliv«* na delavčevo zdravje, pripoveduje "Chicago Tribune". Dasiravno ta list zagovarja privatne bizniške interese, mu je ta pred potopni delavnik rakrana, ki jo je treba izrezati.
Dnevnik pripoveduje, ko so v letu 1908 vprašali jeklarskega mladega krepkega delavca v Carnegiejevem podjetju, kako sodi o dvanajsturnem delavniku, je bil navdušen zanj. Zdaj je star šest in trideset let. Minilo je dvanajst let, da dela po dvanajst tir dnevno, a on izgleda, kakor da je star petdeset let.	•|
To je naredilo dvanajsturno delo iz krepkega in čilega mladeniča. Spremenilo ga je v starčka, ko je dosegel šest in trideseto leto. In če pomislimo, da je ta delavec pri šest in trideset letih že starček, da teh dvanajst let ni užil nobenega veselja v svojem življenju in da je pusta in temna tudi njegova prihodnost, tedaj nehote sili naprej vprašanje, ali ima za delavca življenje sploh kakšno vrednost? In če trezno preudarimo življenje takega delavca, pridemo do zaključka, da življenje zanj nima najmanjše vrednosti.
r Čudimo se, zakaj se množe samomori, zakaj narašča število umobolnih in idiotično rojenih oseb. V dvanajsturnem delavniku po jeklarnah in nekaterih kemičnih to» varnah najdemo veliko vzrokov za te pojave.
Jeklarski mfcgnatje ne dajo počenega groša, kakšne zle posledice prinaša dvanajsturno delo. Oni hočejo proizvajati jeklo z najnižjimi troški in prodajati ga po najvišji ceni. Njim gre za profit in prav nobene solze ne po-toČijb, če postajajo krepki delavci zaradi profits starčki v najlepši moški dobi ali če ležejo v prerani grob. Jeklarski mogotci se bodo oklepali svoje izkoriščevalne metode, dokler ne bodo prisiljeni, da jo opuste.
Da se jeklarski magnatje prisilijo, da vidijo v delavcu človeško bitje{ se morajo jeklarski delavci organi zirati strokovno in politično. Nič naj se ne plašijo, če iz zadnje stavke niso prišli kot zmagovalci in če je triumfiral jeklarski trust Hrast ne pade z enim mahljajem, torej se logično ne more poraziti jeklarski trust v prvem naskoku. Organizirati se je treba in čakati na ugodno pri liko, tedaj se pa zopet zahteva, da jeklarski trust prizna delavske zshteve. Poleg strokovne organizacije se ne sme pozabiti na politično organizacijo. V zadnji stavki je bilo dokazano, da je bilo jeklarskemu trustu najložje tam streti moč organizacije jeklarskih delavcev, kjer je imel jeklarski trust svoje poslušno orodje v občinskem svetu in na županskem stolu. Obe organizaciji — politična in strokovna — morata delati roka v roki za zboljšanje delavskega položaja. Kjer delavci poslušajo ta nasvtit, tam tudi dosežejo uspehe.
En sam delavec ne more doseči ničesar. Ce ni zadovoljen s delom v jeklami, mu pravijo, da naj gre s trebuhom sa kruhom. Ce se pa delavci riožni v vseh zadevah — v gospodarskih in političnih —• tedaj je pa teiko vsem delavcem reči, da naj si drugje poiščejo delo. Tak složen nastop pa delavci le takrat dosežejo, če se orgs nizirajo strokovno in politično. Te besede ne veljajo le jeklarskim delavcem, ampak so izrečene za vse delavce, ki še'niso prišli do spoznanja, kako velika moč je sanje v organizaciji. Podjetniki, jeklarski in drugi, so že sdav-nej spoznali to resnico, in za to so dobro organisirani gospodarsko in politično. Kar Je pa sa podjetnike dobro, ne more škodovati delavcem.
Joliet, IIL — V || dopisu iz raznHi naedbin v Zdr, drŽavah »pazim ono in lato pa-acm gleda nezavednega delav-atva. In tako je tudi tttkgj» Po* nižno hlapčevanje napram našim izkoriščevalcem. » / r *
In tako je tudi tukaj v JoUot«. ISMMSO' ceibsjw ^jijsp^fcv®®* tp w alovenaka naatlttna tukaj »gotovo na moda obetati ia H mogoče vrag poeitral celi Joliet. lire-etjšnja večina tukajšnjih foja-kov je tako udana Rimu, da ao boljši Rimljani kot pa prebivalci mesta Rima aamega. ia radi tega ja tudi najbrte dobil Joliet ime "Amerilki Rim." Če človek tukaj le nekaj omeni, kar bi bilo v koriat delavatvu, takoj zav-pijejo poniiai hlapci Rima, "ta je rdeč kar in koto, da bi napravili is eaifcve ekladiščc", Jaa ni mam prav nii proti eerkvi, ako bi cerkveni voditelji bili v ro-anici z ljudatvom, naauroč a delom* ljudstva, ki jo pa . preocj velik, 1(1 ja iskorišfcan, ko bi i*-rodu v resnici ozuanrjali ono, ker je učil oni, katerega namestniki ae aedanji duhovni hiitatrajof, ko bi V ujevali ljudstvu pravi Kriatmo* naUk. fToda iakitfnje zadnji lat naa učijo, da. delajo ravno * protno. Kristus ao jo cavsoi vaa zatirane in izkoriščani de, učil: "Ljubita ae med scn*,i , . Ttl .. 4fl '' L j ubi avoje ga bližnj«g» teti f T. a,} i® kot samsobs". In kaj ua.	a1i taSc0
duhovni raznih ver aodajf Pomagajo izkoriščali «a itak Izkoriščane naroda, m . hlapel tia j večjih meato "Ljubit« aa mod sebo sejejo sovraštvo ia prepir, kt|$ skajo narod proti narodu in to v "zrlamenju sv. voM^.Kakfc j« aapfanl Franca Prešern v jem opoau "Krot pri Savici', ki pn»ilx>lj*c njegovo	■
•ni raki kril v drugi Sli .,.,Mj Ali mi more kdo oporekati, da ni bil atovemfci narod svobodi* do prihoda misijonarjev iz
elnograda, ali niao bili ti miši, mrji ki osaanjavalei p Kriatar vega nauka predhodniki nemških vitezov in grolov. ki to ■ njili Slovence t Iti' to ao d ie danes.
skih naselbin je precej v Ameriki. I» ne samo slovenskih, aploh jugosfovsnskih, IQcr je cerkev; gotovo mora biti precej udobno aiauo vanje za dušnega pastirja, torej šupoišče. Ia toga ac sprevidi da amo Jugoslovani precej dobrosrčni ki dx radi podpiramo razne ustanove. Toda vprašam vaa, dragi čitate)ji, kake koristi mam« od cerkev! Nekateri bodo gotovo rekli, da ao eetfcve potrebne, da se V njih rešujejo duša in du ae pripravljamo za živ-
PROTISTRAJKOVNA BOLEZEN SE SlRL
Is Austina, Tezasa, poročajo, da so se privatni biz-niški interesi nalezli protištrajkovne bolezni tudi v Tezami. Tukajšnja bolesen se malo razlikuje od enake<bolesne v Kansasu ln drugih državah, v katerih ss je protištraj-kovni bacil sajedel v možgane privatnih podjetniških In denarnih interesov, ampak bolesen je ravno tako nevarna delavce« v tej državi kol v drugih državah, v katerih kaže druga snamenja podjetniške nestrpnosti .
ljubezen mad narodi, sa proglasijo «a •Iva» breaverca, splok priglasijo ga za igPlHRMli sedanjega reda. Ako aa aa motim, i« > glavno jadro prave kriščaneke vere. is najr večji nauk Krlsta "ljubezen" In torej, kdor twmanja Ijudw-sen, to ja wlavni nauk K rial a. brezverec! ki pravi vernik ja pg oni, ki aeje aovraitvo in ga ša oa* lo podpihuje! Ironija I Da je do-tični. M oananja ljubeacn narodi, ki uši, narodi ljubite med aebaj ,sovrsA»* podanji reda, pa ne bom oporekal, kajti sedanji roA obstoji is sovraštva med poaanyBantmi ism rodi.
Ko bi dUkovni JgaanjfvMi resnici pravi Kristuiiov sank, M ne bilo vikakrfthHt vojn in človeških moritev na dH>e»p, ker je Kristus rekel, kot je v sV. pistan zapisano "*Hor napada s mete*, bo i metan pokončan.'* foda, naah^dnlki Kriata, vsaj hočejo M» ti, ao sami vodili najbolj krvave vojne, sami kujakaH narod proti narodu, sami pozi vi jati narod vojno. Zavrgit ao torej uauk sta, kneveriH ao so| I nlka, zapnatm ao ga.
Dotičn* pa. ki oznanjajo tj« bezen med narodi, preganjajo, mečejo \ ječe. kot ao naredili farizČji * Kriatom, ki je bil ob-sojeii od farktajev ia veUkik d* hovnov In piamarjev edino rad* tega. ter J# učil "ljubita sr «cd aebaj.M
Omenil sem ia. da i kaj v Joliata precej he. neiaaač eedev. NuaM pa a% mo takaj v Joliet« tako art^nT Ida hnaiao cerkev, t a Itd iio
m
jepje na "onem aveta" Dobro. Jas M jih pa sedaj vprašal, Ikaj gam pomaga dobro življenje na oncki svetu?" Ali bi ne imel ves jngoslovanaki narod desetkrat veš koristi ¿o bi za ta denar, katerega Srtvuje zs rasne cerkve, sa odkrbo toliko dtiSpMt pastirjev, katerega potrofti sa zidavo cerkev m farovžev, sbral in zgredH dom, v katerem bi dobili oekrbo liolehm in za delo nez-mošni jngoalovaneki delavci, o-trod brez starišev. In pri tem je Ig nekaj dmgegg. Cerkve, katere «gtadi ljudstvo, katere vzdirtnje ljudstvo, farevH, katere iato-tako zgradi ljudstvo in vzdržuje tudi ljudstvo, ni ljuddka» j last, ampule last Škofov, osiroma hierarhije. In ako M a tem denar katerega prav po nepotre-rpotrošimo za cerkve In fa-rovie in sa vsdrševanjc krtih, zgradili zavetišče sa vse Jugo-stovape» M bilo to zavetišče lastnina vseh Jugoslovanov, torej lastnvpa naroda, lastnina ljud-■ bolj • potrebno, tdko zavetišče, odgovorite ■čitstelji^
< Mogoče bo kak nejevfren To-akhnal i g)#vo in rekel, kaj Jkega je nemo«ro«e. Toda ta je vzmoti. Poglejmo, koliko slovenskih in sploh jugoslovanskih podpornih svež in jednot imamo, koliko cerkva in farovžev vzdr-fcujemo Juiroalovani. A!ko bi se vse jugoslovanske podpori* jed aote In »veze sa vzele za stvar, akt) bi Jugoslovani žrtvovali ves cnar, katerega žrtvujejo za cer-žrtvovali aa zavetttče, imel i lahko jugoslovanski narod za-etiščeKki «bi bil ponos vsem Ju-vanom. bilo bi v%gled dru-narodom. To<ln žal, narod se PW#|iHl, narod še spi. Za ^^H^tvari ima Ao vedno voli denarja, za narodu v re-
i' i i i•	èniei koristtle stvari ga pa nima.
Kdorkoli esdaj uči in oznanja ■ Ne ^^	y podrob.
M" piti takega zavetišča, Iker ae . 7jT o,tem že toliko debatiralo ,a
stalo
je vae lc pri debati.
jc o-Delo-
(üa
valo ae je še, da bi samo Slovenci zgradili zavetišče, ¿hiral tudi Še denar, toda ostalo je le pri tenj. Do kakega cilja smo pa še Ntkč. . . ker nami ie ni In zrel ni, ker vernje šc reveč v "Ih ljenjo pa onem sve-ker ae bolj briga sa življe-"ua onem svetu* kot pa sa na tem svetu. In dokler verjel diArim pastir m, dokler bo knet dovolj denarja za cerkve in fa*ovže In du šne pastirje, toliko časa ue bomo prišli do cilja — zavetttčp. Prepričan sem pa, da ni 'ijM čas, ko bo narbd spregledal, da Uvljenje f na onem svetu" prazna bgjta,' da ao cerkve nepotreb l»e, «Ia ao v škodo delaVstVu in narodu, da «o agencije naših izkoriščevalcev. da ao eedanji dušni pastirji samo ponttni hlapel IskoriKčevsIeeV ljudstva in mm dov. tedaj bo, mesto prispeva! cerkvi prispeval sa dom onetno-jgtik kt bolehnih delavcev, za ■irot. otrok brca starišev prepričan acm tudi, da bo sc umittpo vzgojeno aovra vo mrA Wovenel, flrvati ki Sr-hgipilo. da se bodo v rwni-H sedlhill hi delovali v proevlt naroda, da%odo pomet H a svojl-tot iakoriičevalei in si podali hratako roke. kot narod, ki jc bil lakoriSčaa v vseli oeirih. ki sc j« pa otresei avojik iskoriSčcvaleev.
V Joliet a je ša veliko takih raiakov. ki ae boie Imena Jogo-olovan kot 4mdM krila. Beseda JagoaUran jim is nekaj strašne-So «i h
zvesto udani razpadli A*sstriji, pozabiti šo ne morejo llabobur-v in Se vedno trdijo, da bo Korel Se vladal v Avstriji Sploh I ne razumem, da s« Avstrijaki šc vedno tukaj, da ne gredo tja iu pomagaj« Koriou.
V tukajfcijfti tovarnah jc ta-kOrokoč Obrat popolnoma ustavljen. V nekaterih delajo po tri dni na teden, ali velika večina delavcev je pa bres dela. Živ-I j enake potrebèéine »o pa še ve-dno po an« in isti ceni, kot ao bile takrat, ko smo delali a polno paro. Baj magnatje ae ne brigajo za naa delavce, ker oni imajo vsega dovolj, kar jim poželi srce. Njim je vseeno, če tudi vsi de^ lavci od lalkote pomrjemo. Kaj to njih briga. , • , 'i Vodstvo tovarne ^"Illinoia Steel Co." je nasnanilo. da je uveden devetudni delavnik mesto lžurni, v tovarni Amerkan Steel and Wire Co., je pa uveden meato 12uruesa deaetairui delavnik, to veliš namreč za nočno delo; kot se pa nekaj čuje, bo noéno delo sploh odpravljeno, da bo tovarna obratovala samo podnevi. Nod je za počitek, ne pa ta delo. Toda ni tréka misliti .<Ja so joklarskt mogotci tb storil vslod "ljubezni' do delavcev. Oni so to storili, da " pokorijo'v W] lavee,	. t•• #, ■„.jk■. , !..
Bosi v tovarnah pa postajo v^ dno bolj predrzni. Ako le ôrbneî besedico, ¡ki ni po < volji bosa, ti Ukoj da teden ali dva počitnice, gko jih pa sam želiš, jih pa ne da Vzrok temu jc, ker «no neorga ¿isirani in kot a tafeimi lahko dc lajo kar hočejo, ker jU»amo ni kjer nobene zaalombe.
J)a odpravimo te vnebovpijoče krivic^, ki se nam delavcem go dijo, se moramo organizirat strokovno in politično. Kajti na «i nasprotniki so dobro org&nizi rani, ker so «poznali vrt*3bost organizacije, , edino mi delavci $mo še tol;ko brezpametni, da se nc brigamo za organizacije.^' In naši nasprotniki imajo tudi ve lik vzrok, da delujejo na vse mogoče načine, da deiavstvo še bol; cepijo, da sc poslužujejo vseh mogočih sredstev, ^da se délaye ne organizirajo, ker vedo, ako se delavstvo organiziralo, da je to njih T>ogin. In dclavstv^ je še tolfko zaaïepïjeno, da bolj veru-je- nasprotnikom in njihovim
Îilapcem, kot pa svojim lastnim ovarišem, rajo podpira Velèbiz niake časopise kot pa svoje "lastno časopisje- Ne sprevidi, da je favno časopisje ona sila, ki *tr-njuje delavske vrste, ki podučujc delavstvo v boju zoper izkorifcčc vaice, ki izobrazuje delavstvo in kaže pravo pot do koneČne osvoboditve izpod mezdnega - sužen; stva. Marsikaterega rojaka sem lc čul ki je rekor da ne mara takega lista, P&e zoper duhovne, toda malokaterega sem pa sli šal, ki de rekel,- da ne mara ta koga lisU, ki pl^e zoper delav stvo. Ko bi bili dosledni, M ne marali takih listov, ki strupeno napadajo vse, kar služi v korist delavutVu, ki diva gnojnico na delavsko organizaeije.
Rojaki, spreglejte ii\ organizi rajte ac. Ne poslušajte^ krivih prerokov, ki vam obljubijjcjo nebesa na "onem svetu", ampak poslušajte delavske voditelje, W vas učijo, ds se morate organizi rati strokoyno in politično, ako hočete imeti nebesa "na tem sVetu*. Naročajte dobre delavske lletc, čitajte jih in podpirajte. Izpolnjujte dolžnosti, kgtero vam nalaga vai razred. — Wsroé-aflL
pili veaee in ga položili na .krsto poikojncca rojaka.
Zgoraj oaMojeneam društvu kakor tudi rojakom, ki aa položi krasen venee ua krst« p«pasre uiaka se v irnsuu atari-rišev pokojnika, katere zapušča v stari domovini, najlepše zahvaljn-em. Najlepša hvala tudi rojgkom. d so sa udeležili pogreba, in ki so čul i pri mrtvaškem odru.'Sta rišem ponesrečenega rojaka pa izrekam uajftakreaeje sožalje. —
oči vaj miifna^ dragi prijatelj Anton Košmerlj. . - v
L
Libby,
- V tukajšnjih esnrh delavnicah in na žagi je
delo sua^idirano za ricilftlflt»» čen čas. Za vsrofc temu navajajo, da mora biti veHkp popravljenega in vstavljeni novi stroji. 8kia* d išče jc p«ioo razno vestnega lesa in lesnih izdelkov in naročila prihajajo tudi «elo po*ai. V uekate rih delavnicah ao delaVei ša na deta, kot n. pr. strugarivki pa ddaio 1« par d»! v tednu.
Kakor se nekaj «uje bede pričeli z obratom p« prvem april«, »ko bode vsa popravila gotova. Odpravili so tudi osemurni delavnik iu kot «o nam že nasnanili bomo morali delati' po deaet ur na dan. "Regulirali" a« tudi pla-čo; preje smo d«Wli p« 5«. d» in ; 60c, na uro, in odaedsj; naprej . nam bodo ptofevali po 48, 4R in 49c na uro. Nekatere tukajfcije družbe pa plalajo «e slabše in si-r cer pv88 do 4ec. . # : ln *kdo je temu vzrok 9 Delavci sami. ker se ne brigamo za volitve in ker še vedno večina delavstva verjame ve« profesijOnalam političarjem kot pa svojim tova-rlftera. -
St BOchael, Pa. - V Vaj
finjem prenv>govnikn je ponesrečil 10. marca % l rojak Frank Turk, doma iz LoSkcga potoka na Kranjskem. Prišel je pred dobrimi tremi tedni it fleorgije in sc nameraval «talno naseliti v tn-kajfcji naselbini. Dobil je delo v tukajšnja« premogovniku. Delal jc komaj tri tedne, ko ga jc dO-letela ncareea pri delu. Utrgala se je nad njim plast kamenja ip premoga in podeula njega in njegovega tovariša Ignaca Kpaa, .rodom Hrvata. Omenjeni rojak je bil na meatu mrtev, tovariš jc pa dobil' sHo nevarne poškodbe in je malo upanja, da okreva. Nahaja aa aodaj v bolalMei -
Pogreb ponesrečenega tr>jaka se je vriU 13. marca popoldne, katareg* je oakrbelo drnStvo št. HK)	Ponesrečeni- rojak jc
bil tukaj šc malo poauau isdltega se je zavzelo sa n jetrn v dostojen [»ogreh omenjeno drnštvo. ker ni
aft pn ^MMMSHf d^afrst
Roirki so tudi Arali nekaj prostovoljnih prispevkov, da ao ku-
Verona, Pa.—V tem malem m»' atu je naseljenih še < precejšnje število Slovencev in Hrvatov, in i večinoma vsi lastujejo svoje ^kise.
Doscdaj jo bilo celo malp brezposelnih. Toda tukajšnja tovarna Verona Steel Čast ing Co. je zapr ia vrata, ki je Be prej frakrip utrgala plačo. Obrat je ustavila. 15. marca in ni nič naznanila, ke-daj da prične zopet s delom.
V tukajšnji naselbini imamo samo eno ppdporno društvo, namreč društvo št. 216 SNPJ, kate rega ilanStSto ie narsgtlo «nSsepa februarja do števil^ 81. Tukaj je naseljenih ftc veliko rojakov, ki nsio pri nobenem s3S®nem društvu. ' . ; :m;'
Zelo priporočljivo bi bilo tttdi., da bi se naše društvo zdrnžllo z bližnjim društvom it. 3M, Id jc v Ogkmond, Pa.
Ako hi se •Hrvati brigali kar za podporno organizacijo, bi prav lahko imeli tukaj drnštvo N. K Zajednice, toda velika veČina še ne miali ne na kako podporno djništvo. Zelo malo Hrvatov je. ki so pri tej organhacij|, ki so pa Člani društev v drugih nase K) i nah, .	■ v? • <r*;
Vsled zelo slabih delavakih raz- , mer je tudi vsaka agitacija za kako drnštvo zelo otežkočeno. Brezposelnost w je vedno večja, . draginja se pa tudi, nikamor ne, pretpskue. ~ Nekateri so se pri-p; čeli pripravljati, da odidejo is ter naaclbinc, toda kam, to i«'P* drugo vprašanje. — H Majcan.
•m
So. Ohk»«o, BI; - Tukajšnji
fajmošter sc je v zadnjem času poalušil neke	UktSce, ka- |
ko dobiti veš denarja od pohlevnih ovčic. Neko nedeljo zjutraj je namreč naznanil v angleškem . in aiovepsketa jeziku, da morajo cerkveni možje, ki poW|ajo po c«rkvi med mašo in pridi «o denar, odstraniti iz cerkve alelumaga, . kdor ue plača deaet centov sa sadež. Navzoči v cerkvi ao ac kar spogledovali is čakali, kedaj da l>od<v vel«li cerkveni možje ommt\ iz cerkvc, ki n« plavajo. Tod* m« vem. Ali ao a« aatraihU ali ae pa faueM več. pggseti kot fajmoSUr. , ker niao izpolnili povelja.
Nc -rerjgM*, do bi kaj dose- \ sel a Uko taktik«, In tudi n« ver-lameg^ d a« tako poeto»! s tu kaššnjinu f a rani. kot j« * Helija n» Slovenci r m ua bo<lo pastül e
■odutrenjevuti is eetkve. ker M 1x^1" raje isoglbaU proitatov. v «katerih ae jim giesImleH—itev s surovo sli«. Ako bo šls tako, bo-do kmalu vsi aedešt prasni v eer-fvi. katere bo lahko gospud tej-mošter rabil pri napravijeajn og nja v ihhH, —
Va;
i t t'! l AJLi,
P R O &V E T A
$10,006,680.
South Cfc»ea«po, III. — Silna eksplozij«, ki ja' stresla ves Jufcri rhieago v ob«egu pet milj kakor i n« k'on potrck in katero je bilo, slišati' tudi v. Benton Hkttwrju (iiio«tra»' >1 lehigsnoksga-1*«, jezera, j,. v *obot© svtfer «konj popolnoma uničila veliki Armoarjov « levator (iitna skraopM na 122. rotiti, ob Galumatadu neki Kolikor )f bilo v nedeljo sum, jo tab o-heb izugnbiio življenje in okrog dvsjs* ja ftuueottt; 200 unlui-Imucov je (fcmjM* minut prej sar puotilo elevator in s tem ušlo golu vi »mrti. vsrelk rsnstreibe, ki je sledila ognju, je neznan. Ške^ da znaša od Sest do deset miljo* nov dolarjov. Vi elovatoria je bilo sedesS inUjoaov bušUev sita,, največ koruze,k» ¿o uničeno.
CARJEVI DRAfUUI V AMR.
GLAVNI IT AN i SiST-IS tO. LAWNOALE AVI« CHICAGO, ILLINOIS
Združitveni odbor.
Pvaak AMtSlsl S* CwtWA»., Qfcl*| Mm TV€«U, Oaa tat« tJaiNaepa Pa. jmit
j«* SM* »ie» a. aa. as CimU»A QM* «KaA^ PMS Sa. SmSm Am. OHm« maaVNiK. Or. r. j. Kwa. sao« s« cu»r / i urednik raoavtTa-,i.i.
New Yosk, K. J. — Dragulja ruskega carja so ie večkrat pro-dali na Angleškem, Holand^kein.
x Franciji in & v drugih deželah. Končno je bila Amejrika, tudi tako srečna, da ao «carjeve dragulje pripeljali v New York. Velika
srečal
Colninaki uradniki so prejeli obvestilo, da pripelje carjeve dragulje v Ameriko portugalski parnik "San Vincent©,' ki je «r pustil Portugalsko prvega februarja. Obvestilo je pripovedovalo, da so dragulji doibro shranjeni »a paraiku iu v posesti odločnih mož, ki ai jih ne dsjp iztrgati.
(M tega časa so colninski uradniki nestrpno čafkali, kdaj portugalski parnik pomoli svoj rivec v newyoHHd pristan. Končno je le priletel v ltiko hi takoj se je col-ninski nadzornik podal v večji drufbi eolnittskfh uslužbencev ns parnik; Iskali so in Ukali in slednjič so v kabidi «¿ravnika odkrili malo škrinjioo, v kateri so ležati dragulji Nsjeli so avtomobil in ga dobro zastrašUL Ko so pripeljali dragulje v pisarno, so po. klicali strokovnjaka, da jih oceni. Ali glej ga zlomfks* komaj sa .ie Strokovnjak a neko .kialu» do-tekntt draguljev, ss so stopili. Izginili so kot kafr&l
—..... • •>
NEKAJ POiTOIH TATOV 01 ROPARJEV PRIJETIH.
Chicago, 111. — Zvezni uradniki «o prijeli tri lemškt. dve v Chi cagu i» ©no v Toledo, ker so v zvezi s poštnim ropom, izvršenim dne 17. februarjs, ih pri ksterem so loparji odneeli več kot tri če-
*iuavt* m stvari. m; m im* at
T^A^MUf!
usuofiucuauaEiuauuBtfuu
nJIUJUUJUllLIMUVlUlMUJI
VAŽNO NAZNANILO.
.K 050 Vzemite v roke angleško knji-.K 1,800 g0 «11 časopis, belslnleo (note .K 2,625 book) in Angleško-slovenski be-.K 6,060 acdnjak, ki «a jo aestsvil dr. ,K10,06tP fforn. Vaako neznano besedo po-.K56.000 mite v besednjaku, kako se isgo-£100,000 vari \n ksj pomeniš zapišite ne. lo poslati znani' beseda v beleinieo ln jih račun» 4 večkrat ponovite. \ par mesecih boste imsli lep saklsd angleških , bsssd, katerih bi ne dali sa sto-lina dolarjev. Jesenski in zimski mJf večeri bo kot ttMŠŠ - za učenje. . 245 lir yMka alovensks hiša bi moral« 500 11* loLoti to besednjak. Naročite ga na 1,000 lir aledeči naslon i
0,000 lir	Dr F. J. KJERN,
10,000 Uri	6206 St. Olair Ava., ,
• pitnih	Oleveland, Obio.
bančnik Cena besednjsku ja 66 s poštni-laUnt no vred. Istotam lakko naročite sa 01.26 Zormanove pesmi, ki I4gff vam bodo ugajale.
potrta ss bo jadal potni lisi Os torej nameravate v »«koliko meeeelh
siavwjirK
ANTON ZBASNUC,
(Nasproti Allegheay County aodlšla) all sveder ns tfomai 206—ITtk sad Butler 01a
SUmiki Buki i
V 3 TEDNIH VIM POSUESI
Vsi Saaar, ki »t. ga >a«aaUl ss S«**» » slaiO šemevti
in v šestih lednih
N. iMMdlta u zUU prilik.. TU SO VMmm U» J»
v toka 18 dni dMUrii den»r
Vojna je kon-
O d pravijo
domovino
h Nmt Ytwfcft
T LjaUjM» I«
V itmmwU h s»
rotf Mfc, bUfotfa-nja in tojillfi»
Jo doM anatomi t
VELIKA NOC
»MH.hMfaH.^fc H»M'" ...........
NASA r0SLU2W0ST I tadMffffe	u • > . •	* >■■#>..'
ItFKAaTZ PRODAJAMO -J »
JAVNA NOTARSKA	^ "
PREJEMAMO DENAR ^sr^-jar
u ««o pejaanlla la pedrekaeetl pHft« aai
AMERICAN UNION SASH,
ufufEtm* NEW YORK CITV. ,m P«?
JUG. KSOS ZA $7*dO
dort»»lJ» Jfli v 4mmIm v uJkraJlMB Um la le pod
W f SI VI R A C O EOAK KAI'IDS, IOWA
PROSVETA
Delavstvo in radika-lizem v Mehiki«
Pite Joža ŽnkUriM. — V Mehiki konei februarje 1921.
Teško je i» dandanes govoriti o radikalnih stroje* T Mehiki, ker je poivševslee preveč izpostavljen, de bo merel popraviti,, če n* celo preklicati jutri to, kar je zapisal dane* Is tega vzroka se tudi sa danes na arialim epu šžsti v posameznosti glede te sli one delavske stranka, orgsni-saeije ali vodilne osebe, temveč bom oriesl položaj le na splošno, prepuščajoč, da nam da blifaja hoddčnost boljfal ipriHko soditi zanesljiveje e razmerah, kakor posamezni! strankah in osebah. Da nekaj Idpi in vre, te psi lahko opazi vsakdo, aH narediti si jssno sliko e celotnem položaju, razvrstiti in urediti ga ter tako klssifikovsnegs razprostreti pred o& čitat*lja. da si U lahke naredi jasno sliko e njem, pa nI tako lahka stvar, kot bi kdo že-leL
Dovolj čass is opsgujem to gi-bsnje in vfcljub temo, da sem bil tudi sam vsi ali manj delaven v njem, nisem v stanu reči, kdo l-ma prav in na kateri strani da je poštenje, resnost In odkritosrčnost. Cela stvar aa mi šs zdi kakor trenotek zatem, ko je počil strel is lovfevs pulks med jato ptic, ki so ss podile t vsje na vejo sredi listnatega grma; odmeva pok, kadi as dim, v nos ščegeče smodnikov vonj, sliši se plabutanja perutnic, toda e u-činku strela nam je mod Šele soditi. ko ss umiri oara«jo in se približamo ter razgledamo okoli-oo, kamor je zspršila cev svojo svinčeno točo.
Istotako tukaj: smerni soeija-listi, komunisti, sindikalisti, pri-stsši industrijslne akcije os. or-ganizaeije itd. itd., vsa dela. vse a citira, hvaleč vsakdo prednosti njegov« stranke aU organizacije
tisk in novfee o uspehih organi-zovanja delavstva širom sveta!
Tudi domače revolucije, dssi-ravno dosedsj vse zgolj polfciČ negs znsčsjs. imajo pri tej propagandi svoje zssluge. Že Made-ro je začel nekak megl«n boj proti velekapitalu, uposeMjenem v neizmernem mehikanekem vele posestvu; ko se je kasneje bil boj med konstitueijonsici (esrranzi-sti) in konvencijonisti (združenimi villieti in zapatisti), je Car-ranza znova zbiral delavske polke, zvsne kar naravnost "rdeče polke," obetajoč jim za po doseženi zmagi vae, po čemer more le hrepeneti duša zatiranega proletarca; da svojih obljub ni izpolnil, je sicer res, ali zasejano pa je bilo tako novo aeme, seme nezadovoljstva z obstoječimi razmerami v široki delavski masi in — to je že dosti
Ker so bila tla ugodna, je aeme res tudi kmalu vzkaliloj prišlo je obenem v skrbne, delavne, četudi še malo nevešče roke in raetlinica ima danea Vse znake močnega življenja. Nje čvrstost opazujemo dones v velikih, pred komaj dobrimi par leti tu še povsem neznanih industrijslnih stavkah, zdaj sredi oljnih vrelcev Tampics, sdsj v tekstilnih tvorniesh Pueble ali Federalnega Distrikta, zdsj v železniškem omrežju cele republike; jutri v naravnost imposantnih protest-' nih ¿hodih in Obhodih, ob kojih se razvneti aocijaliatični poslanci v parlamentu ne ustrašijo razobesiti tfrno-rdečo zastavo raz glavnega balkona Palacia (Naeio-nal. ofieijelnega sedeža mehi-kanake vlade, nagovarjajoč ti-eočglavo ljudsko množico na so-cijslno pobuno; nato v raznih delavskih f konvencijah - tako z»olj delavsko — organizacijskega kakor naravnost komunistično—- političnega značaja.
(Konec prihodnjič.)
in kazdl na nedostatke ostalih. Mehiški delavec, kojemu je vae te is Jodna, tuja stvar, deloma še preplašen radi etarik diktatur Forflrija Diaza in Vtetortaa Haerte, deloma akeptišen radi prevar nsašteskih agitatorjev tekom minulih političnih revolucij, deloma apatičen pe naravi za vsake fHno. nesebične skupno delovanje, opazuje v veliki večini vse to od daleč, v neveri da bi ss mogel doseil le nezasten odstotek vseh onih dobrot, ki jih obetajo novi ljudski apostoli. Bes, da jim je is udarila na tiho vest o ur kakih soeijslnih preobratih v Rusiji in v manjši meri po raznih drugih delih sveta, res, da so še slišsli o uspehih skupne akcije delsvstva v Nemčiji, Italiji, Angliji itd., sli vse to je santfe teko daleč, vse tako popačeno po moišanskem (časopisju, da se jim zdi neverjetne, da, skoro nemogoče.
Vendar, nepcfeitao dejstva je, da je še tudi tu sadeael glas zvons; delavstvo, ki je de danes kakor mrtvo spslo,,ss je začelo prebujati, odpira oči — aH iar je presvetel in njihove' punčice še niso vsjeoe tolike svsttoš»; zato sa As obotavljajo, stran, se tupstam pogumno t zaženejo. a po prvem neuspehu znova odnehajo — vendar pripravljeni po-skuaiti pri prvi ugodni «niHki znova svojo srečo. —
Da fe je doseglo sploh še toliko uspeha, zato se nI najmanj zahvaliti tujski pomoči, bodisi direktnim ali indirdctni» potom. Itaaumemo pod prvim predvsem dovolj znatni kontingent tujezemskih agitatorjev in erga-nizatorjev, v prvi vrsti fipansev in Severnih Amerikancev. kl so se naselili tekom zadnjih let v obilnem številu po skoro vaeh večjih industrijslnih središčih republike. Indiraktno je pripomoglo tujeaemstvo potom doma-činakih (mehiških) delavcev, ki so se vrnili iz tujine prepojeni s novo mislijo, kskor tudi tuji
—	"The Mihraukee Leader", socialistični dnevnik, ki je bil za čaaa Wilsonove vlade popolnoma izključen iz pošte, je zdaj dobil dovoljenje, da ae sme zopet. raa-pofUjifti po pošti, ampak pravic drugega poštnega razreda še nima. , ■
—	Blizo Saragoese na Španskem so kmetje zaklali neko staro Cenleo, katero so obdolžili ,da jim je "zacoprala" živino, ki je zbolela.
Velik snežni vihar je zadnje dni ustavil železniški promet v Novi Fundlandiji (Kanada).
—	Prvi spomlsdsnski dan po koledarju v nedeljo je bil v resnici spomladanski v Ohicagu. Toplomer je ka^al blizo 80 stopinj vročine, pozelenela je trava na tratah pred hišami in drevesa so pridela brsteti.
—Nemški parlament je sprejel predloge, ki je odpravila prisilno vojaško službo v Nemčiji, zmanjšala armado na 100,000 mož in mornarico na 16,000, kakor zahteva versalska mirovna pogodba. -tf- f	v,
—	Ognjenik Kilauea na Havajih je aktiven. Iz žrela Hje lava v petih velikih curkih na vse strani in stotine ameriških turistov,- ki so se nahajali v bližini, je komaj odneslo pete.
' V Solunu na Grškem je 600 oseb bolnih lis legsrju. Bolezen so prinesli gnlki kolonisti s Ksvfea-
— V nemikem parlamentu je bila sprejeta predloga, da se v višjih razredih ljudskih šol čita versalska mirovna pogodba.
— Is Saugaja poročajo, da se potresi na Kitajskem ponavljajo.
Jlmmle Hlggins*
Bpksl UPTON SINCLAIR.
t dovolj« jem avtorja preval IVAN MOLEJC
Jimrnie ♦) Higgina In kandidat.
"Jtarak ali pojdova v gledalkNfe promič-nih sl*tM
Tako je vprašala Lharfs svojega soproga, ko •ta sedela pri mfad in srebala kdvo. Jlmmle je položil skodelico a vročo kavo, katere je bil že na-stsvil na usta, na mizo In strmal v svojo šeno. Rekel ni Mi v treh letih in pel, od kar je <*-njen, se je nadU, da človeku ni treba vsega povedati, kar mn pride na misel. Spomnil se je prepada. ki leti med modkim In ženskim intelektom. Nemogoče je, da bi si človc* zaželel gledati ju-naka v premičnih aHhah, kako skače skoti okno v drugem nadstropju ali ksšco ga vlečejo iapod eks p rosnega vlaka, v moment«, ko pretresa svet največja kriza v agodoviui 1
"Hej veš, Uzde", je dejal mirno, "da mo-ram pomagati na shodu v opornem gledališču."
"Dobro, pomžgai lahko prodpoldna."
"Da, toda dalo bo trajalo vos dan."
Liasle je molčala. Tudi ona se je mars&sj naučila v treh letih in pol, od kar je omošsna. Hpoanala jo, da delavčeva žena nima vssgs, kar lil rada; daljo je MU prepričana, da še ni največje nesreča, če je soprog socialistični agitator. Lshko bi zapravljal čas tat denar s popivanjem In mi rde s drugimi ienakamit lahko pa bi tudi isksšljeval svoje življenje kakor njen soasd. Malo sitno je, Is aa ioni odreče majhna aabava M) nedeljah popoldne, aH aaradHega še ni trObg delati burja,
Jlmmie je aafiel pripovedovati, kaj je treba vse storiti zjutraj in popoldne, In šenl ae ja sds, lo. (Is ni povedal niš novega. Priprave aa javni shod so vedno enaka, pa naj bo fc toliko Obodov. Kes je, da danaihj! shod bo večji, kajti vtiiti ae Itns v opernem gledališču in v isloibah vseh prodsjalnle je bilo tiskano vabilo s sHko kandidata. kl bo «lavni govornik na shodu. Ampak Ijizzic je tete poj mila razliko med tem kanci- 1 datum In dragim* kandidati — kajti nobeden med njimi še ni bU tgvoljsn! Ona ty najraje o-stsls doma, kar anglsičJne ne rasami dobro, slasti t s krst ne. kadar sa kriči s odra a dolgimi, delnimi Uaedamlt ali Uaste je bile šemfca, ki ss je azvedals, kako aa js treba navezati na soproga fta anala je, da hi je Jhamie rad Izobraatl.
•Iimtnie je pred kratkim redil družinski pro-blem, kako j« treba vesti otroke ns shod. In is ksko je hU ponosen na te svojo isnajdbo. Do-k,*r i« hO en sam otrok, ga je Jlmmle nosil v na-ročju : ko je prišel drngt. je Mssis pomagala. Tods sdaj so trijs t skopni teši okrog šestdeset funtov hi poulMha Meanie« j* priliko oddalje-»¡f fi	stanovanja Končno js Ml
Jlmmle toliko rssrsdno-saveden. da nI Botel pls- ' čsti d vaja* «satov vesnine pošrsini železniški drultii. Poskusil js s načrtom, da pw*i otroke Pri M^edth in jI« plsis Mkaj as ek*. aH atvar se ni "hnesls. MaU hčetks prv,« eoseds, ki je
•) Izgovarjaj Diiml. - Prw.
evewrat Blodal
Savsrov KričittPac) je pravo Kovalno zdravilo, Id bo dalalo («ino na Izmenjavo v a lega si-.ki ga tako žalita. Pomaga prave nenaravnih razmer in sot regulator sa zdrsvljama i izpuidajav. Cena f4jfc
Izdelane po po Vail meri In osnajšs kot iagotovljana ▼ trgovinah. ?
Čistim, likam in poprav^ ljam oblaka po najnižji oenL Pridite in aa preprišajte Za ebilen obisk aa vam priporoča
FRANK ERZN02NIK,
"flodrhg lflvgina, ali imaš kladivo?"
Sodrug ^ehneider je stal na lestvi, na kateri ja držal sveženj papirnatih trakov sa dekorira-nje odra, In čdkal, da mu Jlmmie prinesel kls-divo.
Hlggins pa ieni dobro skočil s lestve, ko se ja a dnags strani odra oglasil* ženska t "Sodrug I Hlggins, ali js tukaj bandero Mladinske soela-list line lige T" Istoiasno je prišel močan glas so-druga Rapinskega a sadnjegs konca dvorane: "SoAmg Hlggins, prinesi «obo sa knjige I"
'Sodrug Tliggins. ko greš doli v spodnje pro-store, telefoniraj sprajemnentu odboru, da ne ame ^biti n. ^pmm^bo v ieletnifeeni vo^ nem redu", ja vp«U aodružies Msry Al len is btifejs Me.	j^T %
Teke js Mlo. Jlmmie je tekal semint js po ve-Hki dvorani, snsial M vari in a čela mu je «SLI
(Dalja prihodnjič.)
PRISELJEVANJE V AME-RIKO VTEGNE BITI PREPOVEDANO
Kise hoče doMU arajee v Am+ riks, aaj d ds kHrs pri msal aara-
Zanesljivo in hitro
poakitujn dennmn izpla&U v stari domovini in opravlja druge bančna posle
FRANK SAKSER STATE BANK
fl8 Cortlandt Street, New	(I. Y.
hafcv^tffr,	m	»adevah to slovenske
bsnfce, kl Je pod stalnim nsdzorstvom držafnega urada
¡".i^» "	1100,000.00 glavnice in $50,000.00
rezervnega saklada.
Za o«ne denarju glejte list "Glas Naroda-
«ANK SAKSER STATI BANK ri ' ' r * Pramh Snkaer, predsednik.