novi tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CIVIDALE • Ul. Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Poštni predal / casella postale 92 Poštnina plačana v gotovini / abb. postale gruppo 2/70% • Tednik / settimanale • Cena 1000 lir št. 27 (529) • Čedad, četrtek, 5. julija 1990 V NEDELJO 1. JULIJA POPOLDNE V PROSTORIH SREDNJE ŠOLE V ŠPETRU NAGRAJEVANJE 17. NATEČAJA V SLOVENSKEM NAREČJU Zanimivo srečanje Slovencev Z otvoritvijo razstave posvečene slovenskemu tenoristu Antonu Dermoti in z likovno kolonijo za slovenske umetnike po svetu se je začelo v soboto 23. junija v Dolenjskih Toplicah "Srečanje v moji deželi". Gre za zanimivo prireditev z bogatim kulturnim programom, ki se bo zaključila 7. julija s pozdravnim govorom predsednika Skupščine Slovenije Franceta Bučarja in z mašo ljubljanskega nadškofa Šuštarja. "Srečanje v moji deželi", prvo po letošnjih svobodnih volitvah v Sloveniji, nadomešča tradicionalno družabno srečanje izseljenjski piknik in se predstavlja kot važen moment povezovanja, soočanja med Slovenci doma in po svetu. Njegov namen je odpreti, ustvariti prostor odkritega in širokega dialoga, kjer se začnejo razčiščevati tudi nesporazumi iz preteklosti. Kot bodo dokazala likovna kolonija in druge pobude bo tudi priložnost, da se slovenska javnost seznani z ustvarjanjem Slovencev po svetu na vseh področjih, da jih začne sistematično upoštevati kot sestavni del slovenstva. Kako, s kašnimi šolskimi programi in pristopi so se slovenski otroci v prekomorskih deželah učili materinega jezika? S tem se lahko seznanimo v galeriji Škuc v beri na strani 3 Moja vas je ljubezen do vsega kar je našega In to so razumeli naši otroci in mladi, ki so v velikem številu tudi letos sodelovali s svojimi spisi in risbami Bertinoro: incontro di minoranze Nell'ambito delle manifestazioni sulle minoranze linguistiche italiane che il comune di Bertinoro in provincia di Forlì organizza, in sintonia con il progetto culturale Bertinoro ospitale, centro della pace, della solidarietà, della fratellanza, quale ricerca, approfondimento e conoscenza delle diversità all'interno del territorio italiano, sabato 7 luglio, alle ore 17, sarà inaugurata una mostra su costumi ed artigianato delle minoranze linguistiche. La mostra, che è stata allestita presso il Museo dell'arredo sacro, nella Rocca vescovile, ha un carattere antologico e riguarda tutte le comunità minoritarie in Italia. E' presente con i suoi costumi ed oggetti d artigianato anche la comunità slovena del Friuli-Venezia Giulia. La mostra rimarrà aperta fino al 10 ottobre. In agosto è inoltre in programma una rassegna di danze e musiche che si aprirà con il gruppo folklorisitico della Val Resia sabato 4 e domenica 5. Il sabato successivo sarà la volta degli albanesi di Piana degli Albanesi. Il 18 e 19 agosto si esibirà il gruppo folklorisitico La Clicca proviente dalla Val D'Aosta. Il 25 e 26 agosto sarà la volta dei sudtirolesi ed infine l'I e 2 settembre si esibirà il gruppo folklorisitico sardo Ittiri Cannedu di Sassari. La serie di manifestazioni che si concluderà con una tavola rotonda e la festa dell'ospitalità ha il patrocinio del Ministero per i beni culturali e ambientali, della regione e della provincia. deljo popoldne prijetno in živahno, čeprav zaradi poletnih počitnic se ga ni udeležilo vseh 187 otrok, ki so letos napisali za Mojo vas. V primerjavi s prejšnjimi leti je sodelovalo manj otrok, je pa treba povedati, da so tokrat prireditelji ponovno omejili natečaj na slovenske otroke iz videmske pokrajine. Program, ki sta ga povezovali Claudia Salamant in Antonella Bucovaz, je pod vodstvom dirigenta Antona Birtiča odprl moški pevski zbor Matajur, ki se je predstavil s štirimi pesmimi. Nato je bila podeljena nagrada laštre Landarske banke, ki jo je dala občina Špeter. Letos je zmagala inteligentna in živa starčica, naša dolgoletna znanka, Mjuta Povasnica. Nagrado so ji dali za vse kar piše, še posebno pa za nje zadnjo dielo, za otroško knjigo Zimska pravljica. Ona je prestara, da bi hodila okrog, zato je nagrado dvignil urednik ZTT Miran Košuta. Zadržal je plaketo, medtem ko je denar, na željo Mjute Povasnice, podaril V NEDELJO 1. JULIJA SLOVESNO ODPRLI MEJNI PREHOD NA SOLARJEH Ko želja po sodelovanju je Praznik prijateljstva in želje po tesnejšem sodelovanju med sosedi v nedeljo zjutraj na pobočju Kolovrata, na mejnem prehodu Solarje v Dreki. Tu sta se srečala in si stisnila roko župana iz Dreke Mario Zufferli in župan iz Tolmina Viktor Klanjšček. Tu so se srečale številne ugledne osebnosti iz družbeno političnega življenja tako iz Italije kot iz Slovenije in seveda predstavniki mešane komisije za videmski sporazum, ki so prisostvovali prerezanju traku in ponovne otvoritve maloobmejnega prehoda na Solarjeh. Svečanosti so se med drugimi udeležili tudi slovenski minister za Slovence v tujini Janez Dular in furlanski poslanec v rimskem parlamentu Danilo Bertoli. Mejni prehod na Solarjeh, ki povezuje Dreko in sosednje kraje v Sloveniji kot Livek, Srednje, Kambreško, Volče vse do Tolmina, bo zaenkrat odprt cež vse poletje, čeprav samo ob sobotah, nedeljah in praznikih, od 7. do 19. ure. Prebivalci obeh strani pa si želijo, kot sta poudarila tudi župana Zufferli in Klanjšček, da bi bil odprt tudi ob de- lavnikih. Oba sta tudi orisala položaj občin, ki jih vodita in zelo razčlenjeno še zlasti tolminski upravitelj možne oblike sodelovanja. Vsekakor se je ponovno odprl važen kanal komunikacije, ki je opravil v preteklosti pomembno funkcijo v povezovanju in zbliževanju ljudi in nenazadnje tudi v ekonomskem pogledu za prebivalce v hribovitih predelih na obeh strani meje. Če se bo volja po sodelovanju okrepila, bo tudi ta a prehod imel vlogo povezovanja tudi v bodoče. Čestitam vam za vaše lepo delo. Odkrili ste posebnosti svojega kraja in vsega kar vas določa, kot so navade, kultura, jezik. To je zelo pomembno za človeka, ki tako zna vrednotiti in spoštovati samega sebe, ljubiti okolje v katerem živi in to je tudi osnova, da ima spoštljiv odnos do drugih. Tako bi lahko strnili besede predsednika Slovenske kulturno gospodarske zveze Klavdija Palčiča, ki je v nedeljo popoldne pozdravil v Špetru otroke, ki so letos sodelovali na 17. narečnem natečaju Moja vas. Srečanje z našimi otroci v prostorih srednje šole je bilo v ne- Del publike na nedeljski prireditvi Moja vas Glasbeni šoli za klavir. Po pozdravu špetrskega podžupana Blažetiča in še preden so otrokom dali zaslužene nagrade za opravljeno delo, so nastopile s spletom narodnih plesov in tudi z nekaterimi skladbami na flavto učenke osnovne šole France Bevk z Opčin. Pravzaprav je šlo za pravo folklorno skupino, ki so jo beneški otroci in ostala publika nagradili z večkratnim toplim ploskanjem. In končno je prišlo do nagrajevanja, težko pričakovanega od najmlajših. ___________________beri na strani 5 j Nastopila je tudi otroška folklorna skupina z Opčin DO NEDELJE SKUPINSKA RAZSTAVA V BENEŠKI GALERIJI V ŠPETRU Umetnost brez meja Z nagrajevanjem se je zaključil v soboto proti večeru pred Beneško galerijo v Špetru mednarodni slikarski natečaj, ki se ga je letos udeležilo 47 likovnih ustvarjalcev iz Benečije in vse naše dežele in iz sosednje Slovenije. Po oceni strokovne žirije je letos zmagal De Girondoli, na drugo mesto se je uvrstil Medvešček, na naši sliki, ko prejema nagrado od predsednice Društva beneških likovnih umetnikov Sandre Manzini, na tretje mesto Snaidero. Kot prejšnja leta bo lahko "svojo' povedala tudi publika in izbrala z glasovanjem najboljšo sliko. Razstava bo odprta do nedelje 8. julija. VENERDÌ’ SCORSO RICONFERMATO IL SINDACO DI CIVIDALE Pascolini fa tris La solita voce tonante, in fondo alla sala consigliare: venerdì scorso Giuseppe Pascolini é stato ri-confermato per la terza volta sindaco di Cividale, forte del recente successo elettorale, suo e della De, e di quel carisma che ormai tutti, anche gli avversari, gli riconoscono. Alcuni volti nuovi invece tra i consiglieri chiamati a far parte della giunta: accanto a Ermes Bia-sizzo, Mario Strazzolini e Claudio Zanutto, riconfermati, sono stati nominati assessori Michela Bacchetti, Lidio Bellocchio e Saverio Viola. I giochi per la poltrona in giunta non sono stati facili, tanto che tutto si é deciso poche ore prime della seduta: le correnti interne della De, ovviamente, pretendevano tutte la loro fetta di torta. Alla fine, a restare a bocca asciutta é stata la corrente del vi-cesindaco uscente Fantino. Nel discorso programmatico, Pascolini, in qualità di consigliere anziano, si é rifatto al programma preelettorale, prospettando tra l'altro una maggiore definizione del ruolo di Cividale quale polo di riferimento per i comuni della fascia confinaria. Jacolutti, del Psi, a nome del suo partito ha assicurato l’impegno per promuovere ogni possibile azione per lo sviluppo socio-economico della comunità. Molto intensa la relazione di Pagavino, unico rappresentante dei Verdi Margherita. Pagavino ha suggerito tra l’altro il superamento delle incomprensioni tra maggioranza e minoranza, che non valorizzano le potenzialità dei due blocchi e dei suoi componenti. Riguardo Cividale, secondo Pagavino può diventare, vista la sua posizione strategica nei confronti dell’est europeo ed il suo prestigio culturale, un veicolo di pace. Parole di fuoco invece da parte di Nadalutti, della lista civica "Progetto Cividale viva ", che ha accusato senza troppe sottigliezze Pascolini di aver avuto atteggiamenti preconcetti nei confronti della lista. Pascolini, secondo Nadalutti, l’avrebbe definita "una lista che maschera il Pei". Infine Deganutti, l'unico consigliere Psdi, si é detto favorevole al programma presentato dalla De. La seduta si é conclusa, ovviamente, con la votazione palese, secondo la nuova legislazione, delle proposte di Pascolini. Sindaco e giunta hanno avuto i 19 voti della De e quello del Psdi, i 9 voti contrari di Psi e della lista "Progetto Cividale viva" e l’astensione del consigliere dei Verdi Margherita. Michele Obit La Chiesa friulana e la legge di tutela C’è posto per tutti! Se ne sono accorti tutti quelli che passano per un motivo o l’altro in stretta Tomadini, nei pressi del teatro Ristori: da un po’ di giorni fa bella mostra di sè una nuova bacheca, oltre a quella già esistente del Manifesto. Un volantino recita: "Questa bacheca è uno spazio di informazione che i "verdi” mettono a disposizione di tutti. Chiunque voglia segnalare un problema, protestare contro un abuso, criticare, esporre un suo punto di vista, dire la sua su fatti locali o globali, qui troverà il suo spazio. Lo potrà fare attraverso lettere, mozioni, interrogativi, foto, vignette, racconti, ecc. non superando la lunghezza di una facciata. Unica limitazione, non si deve scadere nelle volgarità. Per informazioni: Stefano Podrecca -studio fotografico - via Pellico, 6." I consigli pastorale e presbiterale dell’arcidiocesi di Udine, riuniti in seduta congiunta sotto la presidenza dell’arcivescovo Alfredo Battisti e del vescovo ausiliare Pietro Brollo, hanno approvato 3 mozioni rivolte al parlamento italiano, all’amministrazione regionale e all’università friulana. La presa di posizione è stata decisa sabato 16 giugno a Tricesimo e si muove sulla linea della prosecuzione tenace ed intensa, come si legge in una nota dell’ufficio stampa diocesano, dell’attuazione del Sinodo. Le mozioni approvate sono dunque tre. La prima riguarda la ricostruzione e la riparazione di chiese e opere di ministero distrutte o gravemente danneggiate dal terremoto del 1976. Nella seconda gli organismi diocesani si rivolgono al parlamento per sollecitare l’iter della legge di tutela delle minoranze. Il documento approvato a tricesimo afferma testualmente: "I consigli presbiteriale e pastorale diocesani unitamente all’arcivescovo e alla diocesi che essi rappresentano chiedono al parlamento italiano di varare, in conformità alla costituzione, la legge in favore delle minoranze etnico-linguistiche: friulana, slovena, tedesca ”. La terza mozione riguarda l'insegnamento del friulano all’università di Udine. In sostanza si chiede che "in conformità ai fini specificati dalla legge istitutiva", venga potenziato l’insegnamento della lingua e letteratura friulana nella Facoltà di lingue o di Lettere. Una scuola media anche per i grandi Sono aperte presso la Scuola media statale "Ippolito Nievo" di Cividale (Rubignacco) le iscrizioni al "Corso sperimentale di scuola media per adulti" per l’anno scolastico 1990/91. Il corso, che si articola in 16 ore settimanali di lezioni pomeridiane - serali da ottobre a tutto maggio, permette di ottenere, con il superamento di un esame finale, il diploma di Licenza media. Tale diploma, nella prospettiva imminente dell’unificazione europea, darà la possibilità di nuove occasioni di inserimento nel mondo socio-lavorativo ed è inoltre condizione necessari per ottenere diverse patenti, licenze commerciali ed artigianali e per accedere ad ulteriori corsi di studio. Le materie di insegnamento sono: italiano, storia, educazione civica, geografia, matematica, scienze e lingua straniera (inglese). Sono previste, inoltre, nel corso dell’anno, diverse attività tese al rinforzo, potenziamento ed approfondimento delle conoscenze culturali ed espressive. Possono iscriversi al corso tutti coloro che abbiano, al 31 dicembre 1990, un’età minima di 16 anni e non è richiesto titolo di studio. L’iscrizione e la frequenza sono gratuite. Per informazioni ed iscrizioni rivolgetevi alla segreteria della scuola media stala "1. Nievo’’ di Cividale (Rubignacco), telefono 0432/733232. Priznanje msgr. Gujonu V ponedeljek, ob Dnevu borca, je bila v Ljubljani že tradicionalna slovesnost na kateri so podelili letošnja borčevska priznanja ZZB NOV Jugoslavije. 7 plaket je šlo borcem iz zamejstva. Eno plaketo so podelili tudi msgr. Pasqualu Gujon iz Mata-jura za medvojno delo v narodnoosvobodilnem gibanju, za povojno delo v sekciji Anpi za Benečijo, za prizadevanja in za postavitev in vzdrževanje spomenika padlim borcem na krajevnem pokopališču ter za prispevek k boju za narodne pravice Slovencev v videmski pokrajini. I RAGAZZI “LICENZIATI” ALLE SCUOLE MEDIE ED ELEMENTARI L’ottimo sfuggente Giovedì scorso sono stati esposti i risultati degli esami di licenza media riguardanti i ragazzi delle medie di S. Pietro e S. Leonardo. Da un primo esame i risultati sono opposti a quelli della passata annata. Sembra che a S. Leonardo, dopo la burrasca dello scorso anno, i ragazzi abbiano fatto un salto di qualità. Infatti su 80 frequentanti ci sono stati 5 respinti, pari al 6,25%, mentre a S. Pietro su 139 alunni 12 sono stati respinti, pari all' 8,63%. Ma vediamo i risultati nel dettaglio. SCUOLA MEDIA S. PIETRO (S. Pietro, Savogna, Pulfero) 3/A - 19 licenziati, 2 non ammessi Battistig Roberto (suff.), Cerno-ia Antonella (buono), Chiussi Federico (suff.), Deganutti Cinzia (suff.), Domeniš Tania (buono), Fedrizzi Samantha (suf.), Florean-cig Serena (buono), Gos Erica (suff.), Jussig Federico (suff.), Lau-rencig Anna (distinto), Lombai Alessandro (suff.), Marchig Daniele (suff.), Moratti Moreno (suff.), Osgnach Anna (buono), Pittis Sara (suff.), Podorieszach Ingrid (buono), Saltarelli Barbara (suff.), Scaggiante Cristina (buono), Specogna Federico (suff.). 3/B - 21 licenziati, 1 non ammesso Alfonso Alessia (buono), Balbi Dušan (suff.), Banchig Morena (suff.), Berghignan Dino (suff.), Blasutig Alessia (distinto), Blasu-tig Monica (distinto), Borghese Igor (suff.), Clignon Igor (suff.), Cucovaz Massimo (buono), Cu-drig Sonia (ottimo), De Lucia Massimo (suff.), Domeniš Simone (suff.), Gallo Massimiliano (buono), Gosgnach Paolo (suff.), Ielli-na Francesca (distinto), Iuretig Mary (suff.), Lancerotto Andrea (ottimo), Mottes Luca (suff.), Qualizza Stefania (ottimo), Terlicher Massimo (suff.), Venuti Michele (suff.). SCUOLA MEDIA S. LEONARDO (Drenchia, Grlmacco, S. Leonardo, Stregna) 3/A - 13 licenziati Bergnach Cristina (ottimo), Bo-nini Marianna (distinto), Canalaz Giacomo (suff.), Crainich Leonardo (suff.), Dugaro Roberto (suff.), Feletig Orietta (distinto), Gariup Laura (ottimo), Gus Michela (buono), Notarstefano Emma (ottimo), Predan Francesca (ottimo), Predan Michela (buono), Qualiz-za Manuel (buono), Terlicher Chiara (suff.). 3/B - 16 licenziati Bledig Luca (buono), Chiacig Monica (buono), Chiuch Lisa (di- stinto), Codromaz Erik (buono), Jussig Teresa (suff.), Osgnach Marina (ottimo), Pertoldi Massimo (distinto), Podrecca Andrea (ottimo), Predan Cristian (suff.), Predan Jason (suff.), Predan Stefano (ottimo), Presello Barbara (suff.), Qualizza Simone (distinto), Rucchin Federico (suff.), Tomase-tig Katia (ottimo), Valentinuzzi Moreno (suff.). Ottimo livello di apprendimento nell’85% dei ragazzi licenziati dalle scuole elementari della direzione didattica di S. Leonardo, anche grazie al lavoro degli insegnanti. Tutti i ragazzi infatti sono stati promossi. 5. elementare di S. Leonardo Blancuzzi Emanuele, Chiabai Monica, Chiabai Tatiana, Obit Alan, Sdraulig Gilles, Terlicher Giordano, Chiuch Claudia. 5. elementare di Cosizza Oviszach Monica. 5. elementare di Grlmacco Angelini Emanuele, Bucovaz Massimo, Chiabai Martina, Chiabai Piero, Feletig Alessandra, Pri-mosig Sandra, Sauli Lucia. 5. elementare di Drenchia Cicigoi Ivan, Gus Roberto, Rucchin Katiuscia. À Srebama maša štirih Benečanov Mario Gariup Marino Qualizza Tele dni praznuje vsa beneška Cierku velik guod. 25 liet od tega, konec junija 1965. leta, so bli posvečeni za duhovnike v Vidmu štierje mladi Benečani: Mario Gariup iz To-poluovega, Dionisio Mateucig iz Pacuha, Marino Qualizza iz Podutane an Božo Zuanella iz Matajurja. Njih posvečenje an buj potle parva maša, ki so jo molili v njih rojstnih vaseh, so bli velik senjam za viernike. Tak pa se nie vič ponoviu. Samuo adno lieto potle je škof posvetiu še adnega duhovnika iz Benečije: je biu zadnji. V 24. lietih obe-dan Benečan se nie vič odloču za tel polklic in tudi sada nie v videmskem semenišču obe-dnega mladega iz naših kraju. Zatuo pre Emilio Cencig, ki je napisu uvodnik v zadnjem Dionisio Mateucig Božo Zuanella Domu, ne skriva bridkuosti an zaskrbljenosti. Lieta 1965 je bilo 12.000 prebivalcu v naših dolinah an 29 duhouniku. Zda nas je malo vič ko 6 taužent, duhovniku je pa 10, je napisu. Štierim srebrnomašnikom čestitamo za njih praznik in se jim zahvalmo za vse kar so nardil za beneške ljudi, tudi za njih kulturno rast: pre Mario v Kanalski dolini, pre Dionisio,(ki čepru ne živi v slovenskem okolju je navezan na njega rojstne kraje) v Sappadi, msgr. Marino v videmskem semenišču an v Benečiji, pre Božo na Tarčmunu an v vsi Sauodnji. Zadnja dva sta kot je znano tudi odgvorni urednik lista Dom in predsednik zadruge, ki Dom izdaja. Vsem štirim hvala z najboljšimi željami za bodočnost. OD NEDIEJE 1. DO SABOTE 14. LUJA NAŠI QTROC V KANALSKI DOLINI... ...na Mladi briezi Polietne počitnice so že tle. 'Na liepa skupina naših otruok jih je pru lepuo žačela: v nediejo so šli na Mlado briezo, kulturno - rekreacijsko letovanje, ki ga organizava že 17 liet študijski center Nediža iz Špietra. Lietos, kot pet liet od tega, prelove Kanalsko dolino, saj njih "campo base" bo v Žabni-cah, v domu Mangart. Tele parve dni nimajo puno sreče, saj po liepih sončnih dnevih, je spet paršu daž an mraz. Otroc pa na bojo vsedno imiel cajta daržat križan rok, saj imajo zaries an bogat program: izlete, tečaje slovenščine, telovadbo, petje, igre... an tudi lietos, kot vsake lieto, zadnji dan, 14. luja, porčejo: "Ma kuo, ka je že ura se varnit damu?" Tudi lietos puodemo na Belopeška Jezera • • v moji deželi” zelo pestro s prve strani Ljubljani, kjer je od 26. junija na ogled rastava "Slovenski osnovnošolski učbeniki iz prekomorskih dežel", v glavnem iz Kanade, Argentine in Avstralije. V okviru "Srečanja v moji deželi" je bila v petek 29. junija le v slovenskem glavnem mestu poslovna konferenca, ki jo je organizirala Gospodarska zbornica Slovenije. Namenjena je bil slovenskim poslovnežem, v središču pozornosti je bilo vprašpanje sodelovanja in skupnih vlaganj. Druga zanimiva pobuda je bila 3. julija, ko je bil v prostorih Društva slovenskih pi- sateljev literarni večer slovenskih pisateljev, pesnikov in mislecev iz zamejstva in slovenske svetovne diaspore. V četrtek 5. julija je bil na Otočcu celodnevni znanstveni posvet o načinih in perspektivah delovanja Slovencev doma in po svetu, ki ga je odprl Dimitrij Rupel, zunanji minister Slovenije. "Srečanje v moji deželi" se bo zaključilo, kot rečeno, v soboto 7. julija v Dolenjskih Toplicah, kjer bo udeležence pozdravil France Bučar, predsednik Skupščine Slovenije, pred tem pa bo maševal ljubljanski nadškof Šuštar. Sledil bo bogat kulturni in zabavni program. Un pianoforte a coda coi conti in sospeso La scuola di musica di San Pietro è andata in vacanza. I battenti li riaprirà a settembre e per quella volta gli insegnanti ed il direttore sperano di chiudere finalmente il conto. Il conto aperto l’autunno scorso quando si era reso necessario l'acquisto di un pianoforte a coda. In quell'occasione la scuola di musica aveva aperto una sottoscrizione alla quale avevano contribuito e tuttora contribuiscono in maniera generosa soprattutto i genitori dei ragazzi della scuola. Non possiamo dimenticare la generosità della si- gnora Sandrina Qualizza vedova Obit, una vecchina di 84 anni che vicina alla morte si è ricordata di questa scuola, dei suoi ragazzi e del loro pianoforte a coda donando 2.000.000.1 ragazzi le hanno dedicato un concerto. Questa settimana hanno dato il loro contributo Cinzia Mattelicchio, 60.000 e Mjuta Povasnica 500.000. A chi volesse contribuire (anche gli enti pubblici possono farlo) ricordiamo che basta versare sul conto corrente bancario n. 50118 presso la filiale di San Pietro al Natisone della Banca popolare di Cividale. POZITIVEN OBRAČUN ZIMSKE SEZONE - PREDLOGI ZA MESEC JULIJ Goriško kulturno poletje Bliža se h koncu tudi letošnja sezona Kulturnega doma v Gorici, ki je imela odziven stik z go-riško publiko in je beležila vrsto pobud, ki so pritegnile pozornost širše javnosti ter različnih interesnih skupin in generacij. Program je bil zelo pester in v njegovem okviru je prihajalo do plodnega srečevanja med slovenskimi in italijanskimi pobudami, kar predstavlja eno temeljnih načel kulturne politike Kulturnega doma. V letošnji se- zoni se je pod njegovo streho zvrstilo okrog 200 kulturnih dogodkov, ko bi pa tej številki prišteli še redno in bogato telesno-kultumo dejavnost, bi bil obračun še ugodnejši. Vse prireditve so bile dobro obiskane. Naj sedaj opozorimo naše bralce na nekatere prireditve v programu v prihodnjih dneh. V torek 24. julija bo na dvorišču goriškega gradu gledališka predstava na dvorišču goriškega gradu "Spletke in ljubezen" Zvoneta Šedlbauerja. Po goriškem okolišu bodo ta mesec predstavljali z začetkom ob 21. uri, gledališko predstavo "S trebuhi za kruhi" pod režijo Marija Čuka. 10. julija bo v So-vodnjem ob Soči, 11. julija v Doberdobu, 19. v Podgori in 20. v Števerjanu. 16. julija bo v Jam-ljah kabaretni večer "Banana Hawai" z Verčem in Kobalom. V sredo 5. septembra koncert country glasbe skupine "Plava trava zaborava" iz Zagreba. 29 - LA PROIBIZIONE DELLA LINGUA SLOVENA NELLA VITA RELIGIOSA DELLA SLAVIA FRIULANA Mutilato della lingua chi ha dato la vita per la Parola Le diffide L’autorità politica, che si era vantata di aver risolto con un colpo di spugna la strana anomalia linguistica delle Valli, all'inizio del nuovo anno, 1934, deve riconoscere il suo parziale insuccesso. Molti preti continuano ad usare la lingua slovena con varie scuse o per aperta resistenza agli ordini. Si ricorre allora a forme di pressione più drastiche e convincenti: convocazioni in questura e diffide (1). Il 18 gennaio tocca a don Giovanni Guion, e a don Antonio Domeniš. Sul loro conto era giunta al Prefetto una circostanziata denuncia da parte dei Carabinieri di Udine. I due terrebbero "un contegno intransigente ". A Natale il Guion "avrebbe dichiarato che egli non si atterrà giammai e preferirà lottare fino alla fine in difesa della lingua slovena... Le autorità stanno battendo in ritirata". Si consiglia un intervento drastico ed immediato (2). Gli incriminati, accompagnati da due agenti, sono condotti con l'auto a Udine. Riferisce ancora il Guion: "Introdotto per primo don Domeniš alla presenza di un capitano dei RR.CC., questionò parecchio tempo". Il Guion, a sua volta, viene accusato di recitare il Pater, il Rosario e di cantare in chiesa in sloveno. "Non abbiamo avuto ordini scritti in proposito", risponde Pronto il Guion, memore delle disposizioni di Nogara. "Non ho fatto che obbedire in proposito al mio Vescovo. La gente canta da sé tino a nuovo ordine" (3). Appena giunge a casa, mons. Petricig gli riferisce "che il Vesco-v° ha detto che bisogna dire anche il Pater e tutto il resto per latino. Grazie! Troppo tardi. Gli sPiegai ogni cosa e restò di stucco" (4). A quest'ennesima provocazione il Guion reagisce dando le dimissioni da delegato foraniale per l'A.C., perché appunto "diffidato dalla RR. Questura di Udine... Non riuscii non per colpa mia, ma per cattiveria altrui" (5). Non poteva mancare una reazione epistolare del Domeniš. "Mi s'impedisce, scrive al suo Vescovo, l’insegnamento del Vangelo; la ragione della mia vita é annientata: non desidero perciò neppure vivere più; prima viene la morte a portarmi via e meglio sarà... Dovrebbe vedere come il prepotente Marseu, del quale le feci cenno, come terrorizza con minacce d'arresti, catene, manette questa povera gente se dice una parola sola che lui non vuole... Pensi, Ecc.za, che desolazione é piombata nelle nostre case, senza Rosario, senza Via Crucis, senza l’Ora di Adorazione... Mai più settimane di Missioni; niente Mese di Maggio, né Rosario; che strazio al cuore dei fedeli, del sacerdote; che lacrime di sangue... Il Papa e il Vescovo non hanno detto una sola parola a difesa dell'istruzione apto sermone. Canes muti... Chi avrebbe diritto di comandare in Chiesa? Chi l'ha costruita?... Sicché la Chiesa non é più casa di Dio, casa di orazione, ma luogo di politica e di lezioni di letteratura, di lingua!!... Perciò non possiamo più dire del Papa nostro dolce Cristo in terra, perché ci ha abbandonati in riguardo all’istruzione cristiana e il Vescovo ha smesso il pastorale e ci ha dato in mano ai Carabinieri e al Questore e tace. Ma noi gridiamo: Domine salva nos perimus" (6). Questa é l’invettiva più commovente che sia dato di leggere. A tale altezza di sincerità non giungono neppure le puntuali analisi del Trinko. E’ la riscoperta delle radici della fede sotto la coltre dei tradimenti ecclesiastici. Chi si é fidato del Padre ha trovato un Padrone; chi ha seguito il Pastore ha scoperto il Mercenario; chi ha sognato di dare la vita per la Parola si vede mutilato della lingua; Messaggero di Colui che si é fatto carne per renderci partecipi della verità si scopre muto per non dire le bugie gerarchiche. E Nogara, si può star certi, non crede ad una di quelle verità, anzi é convinto che il povero Domeniš sia uno squilibrato. Al popolo é stato sottratto il sudore di secoli: la sua Chiesa, il suo prato, la sua Religione, le sue tradizioni, il suo prete, la sua cultura e... la sua lingua. "Chi l'ha costruita?" - Vos non vobis fertis aratrum boves! - I buoi trascinano l'aratro a vantaggio del padrone! Il bla-bla gerarchico Don Luigi Novello da Cravero chiede disposizioni definitive, vista la gran confusione che esiste. Gli risponde Nogara con un capolavoro di inettitudine, dando piena ragione alle accuse dei suoi preti: "Io personalmente ero d'avviso e chiesi che l'imposto passaggio dall'una all'altra lingua avvenisse gradatamente, ma ora, data la situazione, dichiaro che nelle funzioni liturgiche si deve usare esclusivamente della lingua latina; così nelle preci dopo la Messa, nei canti durante la Messa, nelle risposte al Battesimo. Parimenti si userà il latino nella recita del Rosario in Chiesa. La lettura del Vangelo si potrà fare prima in lingua italiana e poi in lingua slovena (a meno che per questa venga una proibizione). Si procuri inoltre d'introdurre la lingua italiana anche nelle Novene e preci cominciando con alcune. Se arriveranno divieti, ad evitanda mala maiora, bisognerà adattarsi. Sa- rebbe ottima cosa che tutti i sacerdoti del luogo si intendessero per una condotta uniforme" (7). Per simili direttive bastava appunto il prefetto T. Testa. Nogara, illudendosi di conservare un residuo di dignità, sovrabbonda nel latino, dimenticandosi che in ogni caso la popolazione conosceva un po' d'italiano commerciale. Il Guion, informato dal Novello, annota: "Risposta inconcludente, anzi troppo concludente; il vescovo non comanda, ma, ad evitare mali maggiori, subire l'imposizione. E' tutto dire" (8). Dopo il "fare di necessità virtù", questo é il secondo refrain di Nogara: "ad evitanda mala maiora". Preciserà più innanzi che per male maggiore s'intende l'arresto dei preti. In realtà non é questo che preoccupa Nogara conclusivamente, ma l'effetto negativo che ne potrebbe scaturire nei rapporti Governo - S. Sede. "Male maggiore" é mettere la S. Sede nella necessità d'intervenire in difesa dei preti, non per pietà verso gli eventuali colpiti, ma per la salva-guardia del proprio prestigio. Un’evenienza del genere si era già verificata in Udine al tempo di mons. Anastasio Rossi. Il Prefetto allora confinò cinque preti friulani, senza che l'Arcivescovo interponesse difesa alcuna. Roma laica e religiosa dovette intervenire con gravi riflessi diplomatici (9). Questo é "il male maggiore" che un obbediente alla Cattedra di Pietro deve evitare ad ogni costo, pena il fallimento di ogni prospettiva di carriera. E la carriera non é poi quella cosa banale che fa indignare farisaicamente le persone interessate, se la S. Sede vi ricorre regolarmente per compensare e confermare la bontà di un servizio prestato (10). Faustino Nazzi NOTE: 1 -La legge di pubblica sicurezza del 1926 prevedeva la diffida contro gli elementi "sospetti" o "pericolosi" per la sicurezza dello Stato. Il diffidato veniva fotografato e sottoposto a tutte le misure di identità come un criminale. "Per alcuni questo fu uno choc tanto grave che non si riebbero più" (L. Čermelj, op. cit., p.262). Per i nostri preti però la disposizione non fu applicata in tutta la sua dimensione tecnica, ma piuttosto alla familiare, cioè in funzione dissuasiva. 2- ASU, Sez. Pref. Busta 158, Fase. 21, Attività Clero, cit., lettera del Comandante di Div. Caroelli del 6-1-1934. 3 - Diario Guion, 18-1-1934. 4 - Ivi. 5 - ACAU, Lingua Slava, lettera a Nogara del 23-1-1934. 6 - Ivi, lettera del 29-1-1934. Il Marseu è il Commissario del Fascio di Drenchia, il parere del quale sulla questione del Parroco veniva comunicato nello stesso giorno al Prefetto: "Ad evitare che il suo allontanamento fosse ritenuto come un martìrio specialmente nella prossima Venezia Giulia, dove già passa per un eroe, ritengo sia bene trasferirlo in una curia (sic) discreta economicamente, ma dove non si parli il dialetto sloveno e sia molto fascista". Si ritirerebbe a vita privata "avendo accumulato quanto basta per vivere senza preoccupazioni". Nella relazione si accenna anche alle critiche del Domeniš contro la Crociata Atlantica! (ASU, cit., lettera del Segretario federale di Udine, Barnaba, al Prefetto, del 18-1-1934). 7 - Ivi, lettera del 29-1-1934. 8 - Diario Guion, 7-2-1934. 9 - Uno dei motivi che determinarono la sospensione delle trattative tra la S. Sede ed il Governo italiano nel 1927 per il Concordato, fu l'arresto dei cinque preti friulani (cfr. A. Martini, Studi sulla Questione Romana e la Conciliazione, 1963, p.106). 10 - "Da mons. Pizzardo, confida don Tardini a don Cramaro durante la sua visita romana, non c’era da aspettare nulla, perché non gli tornava conto di avere dei grattacapi diplomatici". Difatto poi divenne cardinale (A. Cracina, pp. cit., p.255 e 259 n.6). “FINESTRA” SUGLI OGGETTI ARTIGIANALI IN LEGNO DELLA VAL RESIA Sono fiorì dì legno Purtroppo l'arte della produzione di oggetti artigianali in legno, nella Val Resia, e nelle mani di quei pochi anziani che, per riempire u tempo libero, lo lavorano con maestria creando graziosi ger- ii, cesti, utensili, attrezzi e statuine. Una volta, essendo questi oggetti necessari per l'uso quotidiano, la loro produzione era pratica- Isé rote ano vaš )òfe naredel Odorico Quaglia od Solbice ta da molti; col tempo, venuto meno il loro uso, i giovani si sono indirizzati verso nuove attività. Attualmente in ogni paese della valle di questi artigiani ve ne sono pochi e i loro lavori vengono da due armi esposti durante la rassegna economica - culturale "Una finestra sul futuro" che si tiene a Prato per la grande festa della valle, la Šmarnamiša, il 15 agosto. Ho avuto occasione di parlare con molti di loro e, alcuni, dispiaciuti della realtà che non presenta prospettive per la continuazione di quest'arte, hanno proposto di organizzare corsi per stimolare i giovani ad avvicinarsi a questi lavori. Questa è un'ottima idea, realizzabile perchè essi stessi si metterebbero a disposizione dei giovani per insegnare loro tutto quanto i loro padri avevano a loro volta tramandato. Oltre a garantire la continuazione di queste bellissime arti, i giovani avrebbero modo di trascorrere il tempo in maniera impegnata, costruttiva e quindi più soddisfacente e si sa che poi da cosa nasce cosa. Concludo informando che, coloro che fossero interessati agli acquisti di prodotti artigianali in legno, attualmente a Resia non vi è un punto vendita e quindi è necessario rivolgersi direttamente ai produttori stessi per i quali ci si può rivolgere nei locali pubblici dei vari paesi. l.n. To spet oreh tuw Pust Si šla tah owcen ano ja si vyrla dem tuwnè w Pustozdè. Moj tateč a vydel mia uja Bepa tiket od Pustozdà nutor. A rekel, da to ory tana Bile Pacè. So bile dwi ore populdne, ko somo se špirtyle za tet won w Pus-tozd. Tuwne si pomoala wasnot onj. Te din dopo na bila rude ita štorija. Ja ano moj oca somo šle damu. Ko somo došle ta hyše, ni so nen rak-lè, da neš liw a je zaorel. Te din dopo anj a bil nuz to Valyko Lawo. Dwi ore dopo onj a bil skore tuw Dulo. Ni so oblywale, ni so tulile ano onj a ny tei se stvet. Ja si bila karje wštra-šana za me owce, ke ne so bile tuwnè na ti maje Lave. Moj oca a šel j e punj skore nuw onj. Ja si bila talykol kontent, ke si se žala joket. To spet orelo tuw Pustozdè, to do došlo nuw Patol ano jude ni so pričale wodo. W nadejo to se wstavilo, zakoj to je balanalo. Jolanda iz Solbice za natečaj Moja vas Un 'immagine dl Stolvlzza (foto Toni Longhlno Llvin) KA MAMÒ TUW REZIJE pino - briina pino nero - riišije abete - smiròka ginepro - smoltika larice - masasen faggio - biik betulla - pohol tiglio - liipa melo - jabla pero - riiška susino - češple ciliegio - črišnja prugno - sliiva noce - horè fico - ftiha Tri četrtine Rezije pokrivajo gozdovi Možnost zaposlitve mlade delovne sile v gozdarstvu - Vrednost umetniških izdelkov iz lesa Tri četrtine rezijanske doline pokrivajo danes gozdovi, kar pomeni, da je lahko tudi to pomemben vir dohodka, da lahko tudi gozdarstvo prispeva k utrditvi ekonomskega položaja Rezijanov. Pravzaprav se je z gozdarstvom ukvarjalo dosti več ljudi v preteklosti, ko je bila ena od redkih možnosti zaposlovanja doma, medtem ko je večina morala v tujino služit kruh. V preteklosti so tudi predelovali les v dolini pod Kaninom in ob reki Bili je bilo pred leti več žag in podjetij. Danes ni več niti ene. Večine gozdov je lastnik občina Rezija. V severnem delu rezijanske doline so borovi gozdovi, v južnem delu prevladujejo pa bukve. Danes se v primerjavi s petdesetimi, šestdesetimi leti ukvarja z gozdarstvom manj ljudi, vendar gre v glavnem za mlado delovno silo, kar daje dobro upati. Seveda so potrebni določeni posegi tudi na tem področju, še zlasti so potrebne gozdne poti, ki bi omogočile boljše izkoriščanje gozdov. Drugo pomembno poglavje s tem povezano je umetniška obrt, ki ima v Reziji dolgo tradicijo se ji pa redko kak mlad posveča. Umetne izdelke iz lesa lahko vidimo vsako leto 15. avgusta, ob Šmarni miši, na prireditvi Okno na bodočnost, ki bo na Ravanci tudi letos. Na uiža domače Nina hrast je brez vajè, da nina hrast je brez vajè, la-li-la-a-io-li-li-le, nina hrast je brez vajè. Niden rob je brez paèè, da nidan rob je brez paèè, la-li-la-a-io-li-li-le, niden rob je brez paèè. Niden potok je brez uadè, da niden potok je breuz uadè, la-li-la-a-io-li-li-le niden potok je brez uadè. Niden tarenj je brez rožice, da niden tarenj je brez rožice, la-li-la-a-io-li-li-le, niden tarenj je brez rožice. Pa ja ni bon brez lipa me, da pa ja ni bon brez lipa me, la-li-la-a-io-li-li-le, pa ja ni bon brez lipa me. Questo canto popolare resiano dal titolo Ni bon brez lipa me/Non sarò senza la mia bella è stato trascritto da Silvana Paletti e pubblicato sul “Rozajan-ske kolindren 1990' IL PATRIMONIO BOSCHIVO PUÒ’ OFFRIRE OPPORTUNITÀ’ DI LAVORO ANCHE AI GIOVANI Faggi L’attività boschiva ha rappresentato, in passato più che adesso, una delle poche oportunità lavorative che la nostra valle ci poteva offrire, senza dover ricorrere all'emigrazione, grazie al suo vasto e ricco patrimonio boschivo. La valle è, infatti, coperta per i tre quarti della sua superficie da boschi: a sud in prevalenza da faggi a nord da pini. Essendo questi per la maggior parte di proprietà comunale, è il comune che, per provvedere ai suoi bisogni da all'asta parte di bosco alle ditte boschive locali e non. Questo succedeva, molto di più, negli anni passati quando il tipo di legname che veniva prodotto e la sua destinazione davano buoni profitti, prova ne siano i diversi imprenditori esterni che negli anni 40, 50 e 60 lavoravano a tutto ritmo per buona parte dell'anno. Negli anni 40 la ditta "Bergamo" una vera e propria impresa del settore con grandi capacità occupazionali, oltre a procurarsi il legname lo lavorava in loco producendo manici per scope e parti di sedie, occupando un discreto numero di valligiani. Una volta funzionavano anche diverse segherie dislocate lungo il fiume, ora invece non ve ne neancheu e pini della vai Resia na. Attualmente di imprese boschive ce ne poche e sono per lo più a conduzione famigliare. Il legname prodotto viene utilizzato come legna da ardere venduto sia alle famiglie in valle che fuori. Quali le prospettive. Un impulso notevole per questa attività è rappresentato dalla costruzione di nuove strade che permettono di raggiungere, con i moderni automezzi odierni, località lontane una volta accessibili solo attraverso ripidi sentieri e che offrono così un minor dispendio di energie e costi e quindi migliori condizioni lavorative alle imprese. Un'altra buona prospettiva è rappresentata dalla presenza in questo settore di diversi giovani che da motivo di supporre che, se queste attività non si incrementeranno, hanno almeno l'opportunità di poter contare su forze lavorative giovani. Certo questo settore non è che rappresenti una grande componente nel contesto dell’imprenditoria locale, ma speriamo che continui la propria attività con sempre migliori condizioni e risultati contribuendo così allo sviluppo della nostra piccola valle. Luigia Negro V NEDELJO 1. JULIJA POPOLDNE JE BILO V ŠPETRU NAGRAJEVANJE 17. NATEČAJA V SLOVENSKEM DIALEKTU Moja vas, senjam naših otruok Začnimo ta bežen, hiter pregled letošnje Moje vasi s skupinskim delom otrok, ki hodijo v prvi razred nižje srednje šole iz Spietra. PREGOVORI Tistemu, ki zguoda vstane, mu kruh ostane. Tek dugo leži, mu se slama ta par rit darži. Buojš je s pametnim jokat, ku z norcan se smejat. Tist, ki umaže, an počede. Pride ben blek na jamo. Blaguo nie mai saruota. Ena roka umije drugo, oba-dvie umijejo obraz. Dna roka umije to drugo, oba-dvie krajo brisavko. Tist, ki prose, nose. Tuk je oginj, an kadi. Tuk se muš vaja, an dlako pusti. Tek na matere buga, ga čaka nadluoga. Tist, ki na te stare posluša, na mai dobrega pokuša. Vsaka mačka svoj rep hvale. Buog ma palco. Tist, ki vesoko skočne, nizko parleti. Tek jamo druzemu koma, sam tu njo pade. Udobila je Mjuta Komisija za podelitev literarne nagrade "Laštra lan-darske banke" je za leto 1990 sklenila naslednje: Laštro landarske banke 1990 za najboljši dosežek na področju mladinske književnosti dobi Mjuta Povasnica. Vsi poznajo njene številne objave v našem periodičnem tisku, pred kratkim pa je izšla njena slikanica Zimska pravljica, zaenkrat v slovenskem, italijanskem, sardinskem in ladinskem jeziku. Za naše otroke je to prijetno branje, ki jih kulturno in etično bogati, za nas odrasle pa vzpodbuda k ustvarjanju za otroke in k povezovanju ustvarjalnih naporov manjšinskih skupnosti. “Moja vas vse nagrajene SKUPNI PODATKI - DATI GENERALI število otrok - numero dei partecipanti 187 število prispevkov - numero dei lavori 187 število šol - scuole partecipanti 7 NAGRAJENE ŠOLE - SCUOLE PREMIATE Vrtec Srednje - Scuola materna di Stregna: fotoaparat, darilo tovarne Hobles iz Špetra - macchina fotografica, dono della ditta Hobles di S. Pietro al Natisone; dvojezični vrtec Špeter - scuola materna bilingue di San Pietro: igrače, darilo Zveze slovenskih izseljencev - giochi, dono dell’Unione emigranti sloveni; osnovna šola Ahten - scuola elementare di Attimis: orodje, darilo Kmečke zveze iz Trsta - attrezzi, dono dell'Alleanza contadina di Trieste; dvojezična osnovna šola Špeter - scuola elementare bilingue S. Pietro: knjige, darilo Tržaške knjigarne in ZSKD - libri, dono della Libreria slovena di Trieste e dell’Unione dei circoli culturali sloveni; osnovna šola Bardo - scuola elementare di Lusevera: nakupni bon, darilo občine Bardo - buono acquisto, dono del comune di Lusevera; srednja šola Špeter - scuola media S. Pietro al Natisone: videokasete, darilo tovarne Veplas iz Špetra - video cassette, dono della ditta Veplas di S. Pietro al Natisone Večja darila posameznikom I premi più be Lettìg Jolanda - Rezija/Resia. fotoaparat, darilo občine Rezija macchina fotografica, dono del comune di Resia; Morielaz Cristina - Sovo-dnje/Savogna: radiomagnetofon, darilo občine Sovodnje - radioregistratore, dono del comune di Sa-vogna; Galli Valentina - Špeter/S. Pietro al Natisone: radiomagnetofon, darilo društva Ivan Trinko -radioregistratore, dono del circolo Ivan Trinko; Černo Igor - Bardo/Lusevera: spalna vreča, darilo društva bivših rudarjev - sacco a pelo, dono della sezione ex minatori dell'Unione emigranti sloveni; Catia Clavora - Podbonesec /Pulfero: radiomagnetofon, darilo Novega Matajurja - radioregistratore, dono del Novi Matajur; Golles Eva - Špeter/S. Pietro al Natisone: čoln, darilo pokrajinskega odbora Skgz - canotto, dono del comitato provinciale dell'Unione culturale economica slovena; Crapiz Erika - Bardo/Lusevera: mizica za piknik, darilo pokrajin- skega odbora SKGZ - completo pic-nic, dono del comitato provinciale dell'Unione culturale economica slovena; Maura Marchiol in Molaro Giada - Bardo/Lusevera: sušilec za lase, darilo pokrajinskega odbora Skgz - phon, dono del comitato provinciale dell'Unione economica culturale slovena; Bearzi Alessandro - Neme/Ni-mis: računalnik, darilo Slovenskega deželnega gospodarskega združenja - calcolatore, dono dell’Unione economica regionale slovena; Erlich Sara - Žabnice/Campo-rosso: radiomagnetofon, darilo Slovenskega raziskovalnega inštituta - radioregistratore, dono dell'Istituto di ricerche sloveno; Pivk Tadej - Žabnice/Campo-rosso: nahrbtnik, darilo društva Studenci - zaino, dono del circolo culturale Studenci; Tomasino Simone - Tipa-na/Taipana: torba, darilo tovarne Kronos - borsa, dono della ditta Kronos di San Leonardo; Braidotti Matteo - Čedad/Civi-dale: torba, darilo tovarne Kronos - borsa, dono della ditta Kronos di San Leonardo; Jacolutti Olmar - Bardo/Lusevera: žoga, darilo tovarne Kronos -pallone, dono della ditta Kronos di San Leonardo; Trinco Tiziana - Podbonesec /Pulfero: radio, darilo tgovine Cernetig Francesca iz Špetra - radio con cuffie, dono della cartoleria edicola Cernetig Francesca di S. Pietro al Natisone; Liberale Massimo - Čedad/Ci-vidale: žoga, darilo mesnice Beu-zer - pallone, dono della macelleria Beuzer di San Pietro al Natisone; Serafini Marzia - Špeter/S. Pietro al Natisone: računalnik, darilo trgovine Rosy & Nery iz Špetra -calcolatore, dono del negozio Rosy & Nery di S. Pietro al Natisone; Scuoch Sara - Grmek/Grimac-co: fotoaparat, darilo trgovine Fotoottica Daniela Braidotti - macchina fotografica, dono della fotoottica Daniela Braidotti di Civida-le. Zbor Matajur in Miran Košuta od ZTT, ki je su po Laštro namest stare Mjute Povasnice se jokala, zak san tiela daržat vse, ma moja mama mi je jala: "Ja, ja! Ki bomo miei alevament od mačk tle?!" Cristina - Duš * * * MOJA VAS Ruonac je na mikana vas, kot ist san se rodila. Puno judi jo na pozna, ma puno judi jo poznajo. Ankrat so jo posnal, zaki gu Ruoncu smo miei puno an zlo dobrè brieskve. Ma an dan je paršla uon velika konkorenca anta vse naše brieskve so začele iti di mal anta naši nonoini si jih muorli uon snet, zaki videt blaguo gnit opur ga šenkat jin nje šluo prò. Sa poznajo Ruonac, pa zaki daržmo že puno liet an velik pust. Imamo naše maške-re: zluodi vas čarin, anjolac pa vas bieu, ke ga vlače z no kiet-no. Potadà so pustila vsieh ko-lorjo, ke imajo okuol sebe zuon-ce od krav, kar pasejo; imajo an duge kliešče tu pest. Te druge maškere spomenjuvajo pa te dobre an te hude reči. Skor ni-mar pust durò an po an tiedan. Naš pust je puno všeč an nan te mladin an misnemo vsi, de ga na smiemo zubit; an brieskve so nan všeč an duo vie, de an dan jih nazaj usadmò. Tiziana - Ruonac Lonac kotlu mai se na smeje, zak sta glihana. Vuk vuka na mai okoje. Če na palanke šparaš, mai nie franka. Pastieja an vičerje kratke, življenje dugo an močno. * * * Če se jasne od Gorice, deni kola pod klanice. Kar se jasne od Matajura, bo višno liepa ura. Kar čima od Matajura ima klabuk, bo šigurno daž. Svet Lienart je na 6. novem-berja: če je liepa ura, ta narbuj narodna gaspodinja parača ste-jo kravan,- an če je daž, pa še te narbuj parložna gaspodinja na riva paračat stejo kravan, zak je puno zornad takih do božica. Svet Martin oblačen al mag-len parnese zimo dobro ku jesen. Na svet Martin če sonce vstane na jasnin, za tri dni bo snieg. Če do svetega Štandreža na pade listje, bo huda zima. Sveta Anjež an svet Baštjan se snego nuoč an dan. Sveta Bida ga zazida, svet Gregor pa ga prebor. Če lesjak ženarja laja, huda zima se nastaja. 2. febrarja je sviečinca: če sonce vstane na jasnin, vuk gre po rit nazaj v jamo; an če vstane na oblačnin, zima gre h kraju. Svet Marija led obija, če ga nie, ga pa nardi. Daž od maja parnese kruha an mlieka zadost. Če maja punokrat garmi, dobrega lieta se kumet veseli. Če je luja presuhuo, ostane grozdje pru groznuo. Tajšan ki je avošta dan, taj-šan bo v jesen vsak dan. Kar setembra je gorkuo, zima pride pa marzia. Prima B e C srednja šola - Špeter * * * MOJE MAČKE Jest man tri mačke, ki se kličejo Miči, Mače an Mačak. Tist ki die, de mačke nieso inteli-gent, se žbalja, zaki nie ries, za- tuo ki vidin mojè, ku so modre. Posebno Mačak, ki je velik an liep. Moja mama diela tu nediejo tu ristorantu an vsako volto jin parnese kiek. Onè vedo še za uro, kada pride, an jo čakaijo dol na štengah an ji dielajo take fešte, posebno Mačak, ki ji gre subit v krilo an se začne šujat okuole nje. Miči an Mače malo dni od tega so imiele vsaka pet tih malih, ki so ble takuo lepè; jest san Un grazie a tutti voi Se zahvaljujemo za sodelovanje - ringraziamo per la collaborazione: Beneško gledališče - Associazione filodrammatica della Benecia; Farmacia Strazzoli-ni di San Pietro al Natisone; Olivetti di Cividale; oreficeria Stringher di Cividale; fotoottica Studio 5 di Cividale; Profumeria Madotto di Civi-dale; cartoleria edicola Bront di Cividale; Studio Tessile di Cividale; cartoleria Stagni di Cividale, Cooperativa libraria di Cividale; Bacrì articoli per infanzia di Cividale; ferramenta Piccoli di Cividale; elettrodomestici Zamero di Cividale. V PETAK 6. SABOTO 7. AN NEDIEJO 8. JULIJA ZA POKUŠAT DOMAČE JEDI, ZA SE VEPLESAT AN VESELIT An dan po starim v Oblici Gor bojo igre za te male an te velike Oblica nas vabi na senfam "Mama, ka' bomo za vičerjo?" "Pinco an batudo" "Vsaki dan pinco an batudo, ka na moremo za ankrat batudo an pinco?". Tu-ole je poviedu muoj tata, kar je biu minen njega mam. Ankrat je bluo takuo. Seda jest pinco an batudo je ratalo "an lusso" kot vse te druge dobruote, ki so jih ankrat tle par nas jedli. Duo od vas zna še skuhat bizno z moko, štakanje, kuhnjo, zličnjake, pulente v tas, fancel... An zad za tuolim gubanco, tisto "našo", štrukje ocvarte an kuhane, šni-te... Smo sigurni, de samuo pre-bierat tele imena vam store že slino teč. Na stuojta se bat, tele- krat morta an pokušat vse tele dobruote, muorta samuo iti v Oblico v petak 6., saboto 7. an nediejo 8. luja, kjer an lietos so napravli senjam "An dan po starim". Na telim liepim domačem sejmu se na ušafa samuo puno do-bruot za pokušat, pa tudi muziko, igre za otroke an za te velike an še posebno prijaznost, gostoljubnost Obličanu. Pogledimo buj od blizu ka' so napravli za nas razveselit. V petak 6. bo ob 9. zvičer ples z ansamblom Lojzeta Furlana. Drugi dan, v saboto 7. ob štierih popu- dan odprejo kioske, ob 17. se lahko vpišeta na dugohojo (mar-ciolongo), ki se začne ob 17.30. Ob 20. uri bo pastašuta za vse tiste, ki so šli na dugohojo potlè pa ples z ansamblom "SSS" našega "starega" parjatelja Checca. V nediejo ob 10. ur odprejo kioske, ob 11.30 bo sveta maša na kateri bo pieu zbor iz Gorenjega Tarbja. Ob 15. popudan bojo igre za otroke. Lietošnja novuost je igra od nona an none. Ob 17. ur tekma s frečetam. Ob 21. ples z ansamblom SSS an o punoči bomo vidli, keri znajo lieuš zaplesat polko. Ker v Oblici so bistrega uma so lepuo pomislili nastavt na placu an velik "schermo", kjer bomo lahko vsi gledal mundial "90, saj pru v saboto an nediejo vičer bojo finale an gledat vsi kupe je buj lepuo. Tudi tuole nas bo spominjalo na stare cajte, kar po naših vaseh je biu samuo an televižjon an smo vsi hodil tu tisto hišo ga gledat. Zaries, čeg-lih bojo kake novosti, ostane le "an dan po starim". Liepemu sejmu so dal njih pokroviteljstvo občina Srednje, Gorska skupnost Nediških dolin, Turistična ustanova za Čedad an Nediške doline an pokrajina Videm. V SABOTO 30. JUNIJA V KARARIJI 21. SREČANJE MED SLOVIENSKIMI AN ITALIJANSKIMI BALINCARI Parjateljstvo je... kupe balinat V nedeljoi 1. julija, je bilo v Carariji pri Čedadu, že 27. srečanje v tekmovanju, med društvom balincarjev Čedada in Tolmina. Tudi tokrat se je vršilo tradicionalno tekmovanje balincarjev, na balinskem igrišču, ob znani gostilni v Carariji, katere lastnik je naš Mario Specogna iz Črnega Vrha, tudi on navdušen balincar. Tekma med čedajskimi in tolminskimi balincarji, se je vršila v času naj večje športne napetosti, športnih podvigov in porazov v svetovnem nogometnem prvenstvu "Italija 90". Morda mi bo kdo očital, da ni primerjave med malobalinskem, obmejnem srečanju in velikim športnem dogajanju, kot je "Italija 90". Se bom strinjal s takimi očitki, vendar bom nekaj povedal, kar bo šlo nad vsa športna srečanja. Kultura. Neglede, kdo udobi, kdo zmaga, med balincarji Tolminske in Čedajske ekipe, obstaja medsebojno spoštovanje. Mene ne brigajo rezultati tekme. Za me, in za večino tekmovalcev, je važno srečanje, prijateljsko srečanje! Zato bom le mimogrede omenil, da so letos premočno zmagali čedajski ba- lincarji. Spet se bodo pomerili, na 28. srečanju, prihodnjega meseca septembra v Tolminu. Kultura in civilizacijsko obnašanje, to je moment, ki bi ga rad omenil, ko se na drugih športnih igriščih razbivajo in pobivajo. Šport mora zbliževati narode, ne pa podpihovati in razpihovati nacionalizme in narodnostne maržnje. Vse te stvari so mi prišle na misel, ko sem gledal tekmovanje balincarjev v nedeljo v Cararji. Med gledalci ni bilo huliganov, med igralci pa so si podajali roko tisti ki so udobili in tisti, ki so zgubili. Na tak način so balincarji iz Čedada in Tolmina prispevali, na vseh dosedanjih srečanjih, za zbliževanje, medsebojno spoštovanje in prijateljstvo tu in tam živečih ljudi. Ni važno, kdo udobi, kdo zmaga. Važno je v prijateljstvu se srečati. Ta je bila tudi vsebina pozdravov, ki sta se jih izmenjala predsednika društva balincarjev Čedada in Tolmina. Lepo, da je tudi letos podprl srečanje, s svojim pokalom, an naš "Novi Matajur". Izidor Predan Sveta maša Setembeija puodemo v Pariz Od četartka 6. do pandiejka 10. setemberja s koriero v Francijo Sta bli kajšankrat v Parizu? Če niesta bli še, tela je 'na par-ložnost, ki zaries jo na smieta zgubit. Izlet ga organiza Patronat Inac iz Čedada an je namenjen tistim, ki so v penziji. Odhod iz Čedada bo v četar-tak 6. setemberja ob 17. ur. Kori-era vas popeje parvo v Luxem-burg, kjer bota imiel možnost iti gledat sedež evropskega Parla- menta an spoznat od blizu, ka-kuo funcjona. Tle od tod puode-ta pa v Pariz. V glavnem miestu Francije bota imiel cajt pregledat vse lepote, ki so poznane po cielem svietu, kot je, za reč adno, Tour Eiffel. An potlè tudi "Moulin ro-uge". Damu se varneta v pandiejak 10. setemberja pruot vičer. Na stuojta masa premišljovat, vpisajta se subit zak je malo prestoru an go na vse tudi cena je zaries zanimiva, za pet dni plačata zaries malo. Za vpisovanje an informacjo-ne obarnita se na Patronat Inac v Čedad, ul. Manzoni 25, telefon (0432) 730153. Pohitita, Luxemburg an Pariz vas čakajo! za... jagre V okviru sejma svetega Petra v Špietre praznujejo tudi 50 liet špietarske jagarske riserve. V petak 29. junija an nediejo 1. luja so napravli posvete an pokazal, kakuo 'dielajo” jagar-ski pisi. V nediejo 8. julija bo le v Špietre ob 11. ur sveta maša za jagre. Par maš bojo godli jagri z ja-garskimi roguovi. CIVIOALE Da FRIUI =* TEL. 733321 Guidac p. prave... Tale "Italia 90" je ries vse judi zamotila an zmotila z balonam. Tudi žena od arbitra je šla gledat partito. Kadar nje mož je dau rigor zadnji minut, vič ku 50.000 judi je začelo uekat: "arbitro cornuto". Kar je tuole čula, buoga žena, se j' ničku pobrala damu an je pogodarnjala: - Preklet cigan, je šu pravit us jam! * * * Dva karabinierja sta bla pa na štacjone za ahtat hooligans an ultras. Te buj mladi se je luožu “sull’attenti" za usaki treno, ki mu je pasu blizu. Te drugi ga j' poprašu, zakaj tuole dieia, sa, ni obedne-ga ufičjalna tu trene. - Eh, mu je odguoriu, kaj ne videš, de je napisano: "Attenti al trenoV * * * Dva parjatelja sta se ušafala zguoda na diele. - A te je kregala snuojka žena, ki srna bla paršla takuo pozno od partite. - Oh ne, kar je ustala j’ paršla ona h mene kleče. - An kaj ti je jala? - Fardaman kaštron, ale hitro uon od tapod pastie-je, ki je cajt iti dielat! * * * Dvie tifožerije so se srečale an se jih začele dajat na uso muoč. 'Na ženica, ki je videla tajšan kreg an pretep je letiela hitro klicat policijo. Ma tu sil, na-mest narest 113 je narobe nardila 311. Pantera j' paršla useglih, ma dvie ure potle, porit nazaj! * * * Priet ku je začela partita Olanda-Germania je Rij-kaard jau: “Za udobit pruot Niemcem vepiuvamo še dušico”. “Ma glih tu gobac mene...!" je jezno odguaru Voeller. ’Na ipsilon 10 je šla v Marsin Uduobu jo je Giuseppe Tonicu Kajšankrat sreča se zmisne an na naše doline. Telekrat je zaletiela v pridnega fanta iz Marsina. Giuseppe Medveš - Tonicu iz Gorenjega Marsina, tuole je njega ime, je z no cocacolo uduobu no makino, 'no Y10. Tudi on, ko puno drugih tle par nas an po cieli Italiji, je kupu telo parljubljeno pijačo, jo odparu an pod "izičacam" je ušafu napisano, de more udobit "no Y10 če pošja " izičac" na Cocacolo. Takuo je naredu an miez puno drugih izičacu iz ciele Italije so vebral pru njega an takuo uduobu telo lepo makino. Z Giuseppam se vsi mi vesel-mo. Tisti, ki pijeta cocacolo zmi-sintase pogledat pod izičacam saj je še drugih 957 makin, ki čakajo, de jih kajšan udobi. TUTTOSPORT VSE O ŠP Nel mese di luglio col pallone in testa SABATO 27 INCONTRO INTERNAZIONALE CIVIDALE - TOLMINO SUCCESSO DELLA NAZIONALE FEMMINILE D’OLTREMARE A S. PIETRO Sono tutti promossi alla scuola di calcio È iniziato lunedì 2 luglio con l'incontro fra i campioni in carica del Legno più Clodig e il Salone da Luisa Cividale il 6. Torneo di calcetto organizzato dall'Associazione sportiva Grimacco. L’incontro è terminato col risultato di 4-3 ed è stato molto equilibrato alla fine ha vinto chi ha sbagliato di meno. Nella seconda partita il Rodda club molto sfortunato, infatti ha colpito tre pali è stato sconfitto dalla Levigatura CRS di S. Giovanni al Natisone col risultato di 2-8. Il Torneo riprenderà oggi 5 luglio con gli incontri Apicoltura Cantoni Clenia - Trattoria Alla Pesa Scrutto e Saccavini srl. - Bar al Cacciatore Crostù. Domani sera sarà il turno delle Macellerie Beuzer - Valentino's Pub Cividale quindi per il secondo incontro Bulfone & Passoni Manza-no - Trattoria Piccoli Fans Spessa. Ancora una pausa dovuta alle finali del Mundial, e la ripresa prevista per lunedì 9 luglio con gli incontri Gubane Giuditta Teresa Ponte S. Quirino - Bar Ai Pioppi Remanzacco e Masseris Impresa Edile Cernotta - Black Eagles Vernasso. La compagine del Rodda club Che bocce, ragazzi! Australiane in trionfo mente gli avversari, alla fine fra gli applausi del numeroso pubblico presente a vincere è stata la Valnatisone, qui sotto nella foto assieme all'allenatore ed al responsabile, con il risultato di 8-0. Autore di quattro reti Gianluca Peddis, due reti del rientrante Marco Domeniš schierato nell’inedita posizione di terzino sinistro ed un autogol degli ospiti. La Tor-reanese ha cercato di contrattaccare ma ha trovato sulla sua strada un attento Giovanni Carlig che assieme a Valter Rucchin ha chiuso con ordine tutti gli spazi. E' seguito quindi l'incontro dei più giovani che ha visto la Torre-anese vittoriosa per 3-0. Sono seguite le premiazioni nelle quali i due allenatori Nereo Vida ed Enzo Bernard hanno premiato le squadre avversarie. L'allenatore ospite ha consegnato una medaglia d'oro all'organizzatore del corso Paolo Caffi. Si è svolto domenica 1 luglio presso la Trattoria Da Mario a Carraria di Cividale il 27. incontro di bocce Cividale-Tolmino. Alla gara internazionale che ormai è diventata un doppio appuntamento annuale, hanno preso parte quattro quadrette della Bocciofila Ducale e quattro di Tolmino. I giocatori sono stati impegnati l'intera giornata che è stata favorita dal bel tempo. Questi sono i giocatori che si sono misurati sui due campi a Carraria: Quadrette Tolmino 1. Gruntar, Uršič, Vencelj, Stankovič; 2. Srebrenič, Živec, Torkar, Kragelj; 3. Mulič, Rutar, Gruden, Podreka; 4. Lavrenčič, Badai, Hrast, Fra-tnick. Quadrette Cividale 1. Fagotto, Faraca, Bon, Rizza; 2. Cosson, Morandini, Miani, Clemente; 3. Osgnach, Vogrig Lorenzo, Car-gnello, Cicigoi; 4. Vogrig Bruno, Toneatto, Gus, Beltrame. Al termine delle gare sono seguite le premiazioni, questa la classifica finale: 1. Osgnach, quattro partite vinte su quattro; 2. Gruntar, tre partite vinte; 3. Vogrig B., tre partite vinte; 4. Fagotto, tre partite vinte; 5. Cosson, due partite vinte; 6. Srebrenič, una partita vinta; 7. Mulič; 8. Lavrenčič. La quadretta di Paolo Osgnach prima classificata Il Trofeo offerto dalla Marmi di Nevio Specogna per il momento rimane alla Bocciofila Ducale in quanto il punteggio finale è in favore di Cividale per 12 a 4; i punti realizzati sono sempre a favore dei cividalesi con 149 contro 111. Tutte le quadrette sono state premiate grazie ai premi offerti da: Impresa Edile Cencig Dante Montefosca, Impresa Edile Blasutig Vanni S. Pietro al Natisone, Cencig Graziano Torreano, Novi Matajur Cividale, Vidussi Cividale, Colorificio Paolo Pico Cividale, Impresa Edile Birtig Marcello Pulfero. Ci sono stati gli interventi del presidente cividalese Adriano Fa- gotto che ha ricordato l'amicizia e la reciproca stima che regna fra le due squadre che da quattordici anni unisce nel gioco due popoli vicini augurando che questa manifestazione possa ripetersi nel tempo. Gli ha risposto Mirko , che ha chiesto ai presenti un minuto di raccoglimento per ricordare Eugenio Žuliani uno dei promotori di questa manifestazione. Ha ringraziato per l'ospitalità ricevuta e ha dato l'appuntamento a tutti in quel di Tolmino per la metà del mese di settembre dove ci sarà la rivincita fra le due formazioni. E' seguita la tradizionale cena allietata dalle note della fisarmonica di Ližo. L'arrivo vittorioso di Kathrum Watt Le australiane con lo sponsor della gara Organizzata in modo impeccabile dall'U.C. Cividalesi si è disputata domenica 1 luglio a S. Pietro al Natisone la 10. Coppa Città di S. Pietro con in palio il 2. Gran Premio Gubane Giuditta Teresa. Al via per la categoria Esordienti, Senior e Junior le migliori atlete della regione che hanno potuto gareggiare assieme alle ragazze della nazionale australiana al completo, alle austriache ed alle rappresentanti della vicina Slovenia. Alle 9.30 presso lo stabilimento delle Gubane Giuditta Teresa è stato dato il via alle 24 ragazze della categoria Esordienti. Al termine dei 29 km. del percorso in volata si è affermata Emanuela Brosolo del G.S. Flagogna, al 2. posto Roberta Masarin, 3. Lorena Cecchetto, 4. Mavis Baro, 5. Renata Zamuner, 6. Marta Valentini, 7. Catiuscia Saccaro, 8. Ilaria Papais, 9. Sandra Bellini, 10. Norma Zamuner. Il trofeo a squadre è andato al pedale Opitergino Ecoflam di Oderzo. La media oraria fatta registrare è stata di 29.491 km/h. Terminata la gara delle più giovani è stata la volta delle Senior e Junior che hanno preso il via in una cinquantina. La gara già dall'inizio è stata movimentata dalla fuga del terzetto composto dall'australiana Kathrum Uttien, Nada Cristofori e da Maria Paola Turcutto che hanno fatto il vuoto. A distanza di 37" un terzetto comprendente le due australiane Shaw e Watt e dalla slovena Dunja Trebižan. Le tre di testa impiegavano in media quattro minuti per effettuare il circuito con le in-seguitrici che perdevano due unità dopo la metà della corsa. A questo punto le prime continuavano la loro azione alla quale resisteva solamente la Watt che sferrava un decisivo attacco a tre giri dal termine, raggiungendo nel giro seguente le tre battistrada. La corsa si concludeva in volata dopo 58 km. percorsi in Ih 33' alla media di 37.419 km/h con la vittoria di Watt Kathrum che precedeva nell'ordine la Cristofoli, la Turcutto e la Uttien. A distanza di 2’ minuti tagliava il tragurdo Dunja Trebižan insieme all'australiana Marianne Shaw, 7. l'australiana Kathleen, 8. e 9. le slovene Maja Legonder e Vida Uršič che corrono per la Soča Kobarid. Nella categoria Junior vittoria di Maria Antoniazzi, 2. Debora Lo-judice, 3. Biljana Nikolič della formazione Mladost di Novi Sad. I giudici di gara avevano esposto l'ordine d'arrivo con la Turcutto al 2. posto e la Cristofoli al 3. posto. Questo giallo si è risolto prontamente in quanto Maria Paola Turcutto è andata dal giudice d'arrivo a precisare di essere arrivata terza, un gesto questo che le fa onore. Il trofeo delle Gubane Giuditta Teresa è stato assegnato alla nazionale australiana per le Senior; mentre per le Junior al-l'U.C. Piccin-Cicli Bottecchia. Paolo Caffi Si è concluso con una grande festa con in palio la Coppa dell'amicizia offerta dal Novi Matajur, il corso di avviamento al calcio organizzato dall' U.S. Valnatisone con l'incontro di calcio Valnatiso-ne-Torreanese. La gara disputatasi sabato 30 giugno ha visto in campo gran parte degli allievi che hanno seguito le lezioni impartite da Nereo Vida. Questi i ragazzi che hanno frequentato il corso: Blasetig Andrea, Braidotti Matteo, Carlig Giovanni, Clavora Federico, Clinaz Stefano, Crisetig Mirco, Domeniš Marco, Duriavig Davide, Golop Moreno, Lesizza Luciano, Peddis Gianluca, Podorieszach Flavio, Podorieszach Patrick, Rucchin Valter, Simaz Fabio, Simaz Mauro, Spagnut Andrea, Talotti Luca, Trinco Daniele, Venturini Andrea. La partita ha avuto momenti di bel gioco in quanto i ragazzi hanno cercato di dare il meglio di se stessi per superare cavalleresca- novi matajur SREDNJE Dolenj Tar bi Zapustu nas je Antonio Duriavig Po dugem tarplienju je v srie-do 27. junija v čedajskem špitale umaru Antonio Duriavig - Tilju iz Dolenjega Tarbja. Imeu je 74 liet. Ko je biu mlad fant je šu h vojakom an so ga pošjal v Grčijo, v Albanijo an v Rusijo. Puno jih je pasu, puno je pretarpeu, a vsakikrat se je vamu damu. Zas-lužu je srebamo medajo za kar je naredu na telih frontah. Na začetku petdesetih lieth je biu tudi za šindaka v sredenj-skim kamunu. Nomalo liet od tega je biu šu živet doh sestram Idi an Bernardini v Rualis. Z njega smartjo je pustu v žalost nje, brata Giovannina, navuode an vso dmgo žlahto. Njega pogreb je biu v Rualisu v petak 29. junija popudan, kjer je živeu. Puno judi, posebno iz Sriednjega, mu je paršlo dajat zadnji pozdrav. ŠPETER Petjag Zbuogam, Amilcare V petak 29. junija je v videmskem špitale umaru Amilcare Mattelig. Imeu je 76 liet. Začeu sem zgubjat vid Na targu, u Čedadu, sem sreč-ju parjatelja, ki me je prav le-puo an prisrčno pozdravu. Šla srna na glaš vina u bližnjo, slo-viensko oštarijo. "Mi muormo iti tah našim, ke-neda, Petar? Takuo bi muorlo bit, pa ni saldu takuo" sem mu odgovoriu. Naročila srna po slovensko dva glaža merlota. Mlada gospodinja nas je le-puo zastopila. Nalila je dva kozarca črnega in potegnila denar. Na naše — in nje — slovenske besiede je odgovarjala po italijansko, pa o tem bomo govorili drugikrat. Ko srna dvakrat slastnuo po-žgarla sladki merlot, je parjateu direktno utaknu jezik u mojo rano. "Petar, al je ries, kar pravijo okuole?" "Kaj pravijo? "Pravijo, da zgubjaš vid, da si maloman oslepeu". "Ries je!' "Oh, mi se huduo zdi. Od kada si pa zamerku, de zgubjaš vid?' Odkar ne vidim vič obedne-ga denarja". "Orpo. Tuo pa je žalostno, saj bi muorla bit zadnja rieč, ki bi muoru človek videt. Zadnja rieč, ki bi muorla iti človieku izpred oči. Kada pa si tuole zamerku? "Kadar sem podpisu ženi delego, da hodi lahko ona po muoj novi matajur Odgovorni urednik: JOLE NAMOR Fotostavek: ZTT-EST Izdaja in tiska L- -JSuTT Trst / Trieste Settimanale - Tednik Reg. Tribunale di Trieste n. 450 Naročnina - Abbonamento Letna za Italijo 28.000 lir Poštni tekoči račun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Čedad - Cividale 18726331 Za SFRJ - Žiro račun 51420 - 603 - 31593 «ADIT» 61000 Ljubljana Glonarjeva 8 Tel. 329761 letna naroč. 80. din (800.000 din) pos. izvod 3. din (30.000 din) OGLASI: 1 modulo 23 mm x 1 col Komercialni L. 25.000 + IVA 19% Amilcare je biu iz Petjaga, po-ročiu je biu Elso doz Ažle an puno liet sta daržala butigo v naši vas. Potlè so se bli preselil v Videm an dol živiel kupe s si-nam Evelinam. Nikdar pa nieso pozabil na njih rojstne kraje. Amilcare so ga vsi spoštoval, saj on an vsa njega družina so dajal an dajejo zlo zvestuo 'no roko vsiem tistim, ki jo imajo potrie-bo. V žalost je pustu ženo Elso, sina Evelina, neviesto Silvano, male navuode Chiaro an Silvio an vso drugo žlahto. Pogreb Amilcarija je biu v ne-diejo 1. luja v Špietre. Puno judi iz vsieh kraju se je stisinlo okuole žalostne družine. Evelinu an njega družini naj gredo tudi naše kondoljance. Špeter Senjam gre napri V petek 6., v saboto 7. an v nediejo 8. julija nas spet čakajo v Špietre saj lietos so odločil praznovat vič dni njih "patrona". Parve tri dni sejma jim je šlo zadost dobro, liepa ura an puno judi, posebno v nediejo popudan, kr je bluo nagrajevanje narečnega natečaja "Moja vas" an zvičer, kar je bla "tombola". Duo jo je uduobu? Vladimiro Predan, buj poznan kot Vladi, iz Dolenje Mierse. Takuo, ki smo hodil ta po fešt, smo čul nomalo kritik za kar se penzion. Od takrat ne vidim vič dnarja!' Kadar sem biu za hlapca Naši so me dali za hlapca, ko sem imeu parbližno 14 let. Par nas, doma je bluo puno odpar-tih an lačnih ust. zatuo sem muoru iti župo tleskat drugam. Kadar je biu kruh in polenta, je biu pravi praznik zame-ubozega hlapca. Teta je bla moja gospodinja. Ni bla pa teta po moji rodovini, po moji karvi. Vsi so jo klical teta, ker se ni bla poročila. Tudi jest sem jo klicu teta. Bla je močna, velika žena, da jih je malo na svietu takih. Celih 57 liet je služila kot gospodova dikla, trem duhovnikom. Na stare lieta se je varnila na svoj rojstni dom. Kadar sem ji kaj na-gaju, je jezno arjula nad mano: "Sem ukrotila tri farje, ukrotim tud tebe, preklet šmarkio-vac!' Pa me ni ukrotila. Rajnka teta, Buog ji daj venčni mier an pokoj, je imela no pečjo, ki je bla pečja večine starejših žensk tistega cajta. Žene so takrat maloman vse šnufale tabak, pa ona je šla s šnufanjem čez vse mie-re. Ona ga je pošnufala po dve škatlici na dan. Prej, ko pridem do konca, naj mi je parpuščeno poviedat par besied o treh posebnih škatlicah tobaka. Te škatlice so ble prava mojstrovina, izdelane, narete iz briezove-ga olubja. Znan mojster za izdelavo treh brezovih škatlic za tobak, je biu rajnik Bepo Partenu iz Lombaja. Ženske so ble ponosne na tiste tobačne škatlice, ki so jih nosile u gajufi, v aržetu, pod vier- tiče muziko: zaki na povabejo gost kake ansamble, ki so nam buj blizu z muziko? Pustimo par kraj "diskoteko", ki gre an pru z te mlade an za tiste, ki se čujejo taki, pa te druge vičera bi bluo buj veselo an bi plesalo vič judi če bi ble naše polke, naši valce-riji, naša domača viža. NEDIŠKE DOLINE Kaka ica! Polietje je paršlo an še kakuo! Nomalo dni od tega smo vsi nosil zimske oblieke, tu an žlah pa je paršla taka ica, ki še de bi bli miesca vošta bi na bla taka. Za tuham, an se ponujale adna te drugi: "Na, vzam no prežo!' Tiste briezove škatlice za zmeljen tobak, za šnufat, so zanje vič pomenile, so ble vič vri-edne, kot liep "parmanent" za donašnje moderne ženske. Nu, poviedu sem že, da je "moja teta" šnufala čez miero. Morebit, de tudi zavojo tega je imiela nuos takuo velik, razširjen, da je biu, buj ku nosu, podoban ženski cokli al pa otroški košpi. Naj bo takuo, al pa drugače, je znala biti tudi simpatična. Ni pa bla simpatična tistega dne, ko sem jo zapustu in uteku damu. Šnufala je pred fruoštham, ob kosilu, po kosilu, ob večerji, po večerji. Šnufala je tudi, kadar je kuhala. Takuo se je zgodilo, da ji je odparta škatla, puna tobaka, padla u lonac kuhnje, ki se je kuhala na šporgetu. Tisti dan mi ni dala meru. Uekala, darla se je nad namo, da sem ji skru škatlo tobaka. Če ji je zmanku tobak, se ji ni moglo prestat, takuo je postala jezna, nervožas- se nomalo pohladit, smo se vsi podal al na varh Matajura, kjer je bluo nomalo ajarja al pa po frišnih patocih naših dolin. Te drugi tiedan, ko smo šli v tisk, v Sriednjem niso bli še odločil za dneve an urnike kada dajat uon bone za bencino po znižani ceni. Telekrat vam jih moremo napisat. Pandiejak 2., srieda 4. an petek 6. od 17. do 19. ure. Od pandiejka 6. do sabo-te 21. julija od pandiejka do petka od 8. do 14. ure, v saboto od 8. do 12. ure. ta. Nič mi nie pomagalo, če sem ji stuokrat poviedu, da nje škatle niesem videu. "Te poznam, te poznam. Si je-zan, če šnufam. Sem te že dost-krat zamerkala, de si mi špegu tazad vrat an šteu dost kapji mi je padlo iz nuosa u minještro. Daj mi mojo škatlo tabaka, čene ne boš vičerju! je jezno z arjula. Problem sem riešu takuo, de sem šu dol h Matildi Kozarjovi, ki je šnufala tudi ona, an mi je dala no malo tabaka za teto. Takuo ga je želiela, da ga je po-vžila vas hnadu, potle pa mi je dala večerjo. Ukidala mi je kuhnjo na tont in jest sem zvestuo začeu jesti. Tont (krožnik) je biu globok, ku-hnja je pekla, zatuo sem z žlico no malo pomiešu, potle sem spet začeu spravjat v usta. S trečjo žlico sem imeu v ustah nje tobačno škatlo. "Nate vašo škatlo!' sem ku-maj zarju, zak potle sem kihov tri dni. "Zahval Boga. Tam doma bi ne imeu tajšne srečje, de bi ti skuhal kuhnjo s tabakam. Če bi imeu doma kaj buojšega, bi te ne bluo tle!' se mi je zarežala v obraz. Bila je gotovo že okajena. Nje besede so me globoko užalile. Pobrau sem na hitro moje cunje an uteku domov. Takrat sem se spomnil na besede, ki mi jih je moja buoga mama zmieraj pravla: "Božji domič, če ga ni ko en bobičf' Tete nisem vič videu žive, šu sem pa na nje pogreb in ji vse odpustu, saj kadar ji ni manjku tobak za šnufat, je znala bit tudi dobra z mano. Vas pozdravja vaš Petar Matajurac Urniki miedihu v Nediških dolinah DREKA doh. Lucio Quargnolo Kras: v četartak ob 12.00 Debenje: v četartak ob 10.00 Trinko: v četartak ob 11.00 GARMAK doh. Lucio Quargnolo Hlocje: v torak od 8.30 do 9.30 v četartak od 8.30 do 9.30 v petak od 8.30 do 9.30 doh. Rosalba Donati Hlocje: v pandiejak od 11.30 do 12.30 v sriedo od 15.00 do 16.00 v petak od 9.45 do 10.30 PODBUNIESAC doh. Vincenzo Petracca (726051) Podbuniesac: v pandiejak, torak, sriedo, četartak an petak od 9.00 do 12.00 v soboto od 10.00 do 12.00 doh. Giovanna Plozzer (726051) Podbuniesac: v pandiejak, torak, sriedo, petak an saboto od 8.00 do 9.30 v četartak od 17.30 do 19.00 SOVODNJE doh. Pietro Pellegrini Sovodnje: od pandiejka do petka od 10. do 12. ŠPIETAR doh. Edi Cudicio (727558) Špietar: v pandiejak, sriedo, četartak an petak od 8.00 do 10.30 v torek od 8.00 do 10.30 in od 16.00 do 18.00 v soboto od 8.00 do 10.00 doh. Pietro Pellegrini (727282) Špietar: v pandiejak in sredo od 8.45 do 9.45 v petak od 17. do 18 SRIEDNJE doh. Lucio Quargnolo Sriednje: v pandiejak od 9.00 do 10.00 v sriedo od 14.00 do 15.00 Gor. Tarbi v pandiejak ob 10.30 v sriedo ob 15.15 Oblica: v sriedo ob 15.45 doh. Rosalba Donati Sriednje: v torek ob 12.00 v četartak ob 13.00 Gor. Tarbi: v torek ob 12.30 v četartak ob 12.15 Oblica: v torek ob 13.00 v četartak ob 11.45 SV. LIENART doh. Lucio Quargnolo (723094) Gor. Miersa: v pandiejak od 16.00 do 18.00 v torak od 10.00 do 12.00 v sriedo od 16.30 do 18.00 v petak od 10.00 do 12.00 v saboto od 8.30 do 11.00 doh. Rosalba Donati (723363) Gor. Miersa: v pandiejak in torek od 9.00 do 11.00 v četartak od 9.30 do 11.00 v petak od 11.00 do 12.30 v soboto od 8.30 do 11.00 Dežurne lekarne Farmacie di turno OD 7. DO 13. JULIJA Čedad (Fontana) tel. 731163 Tavorjana tel.712181 Manzan (Sbuelz) tel.740526 Ob nediejah in praznikah so odparte samuo zjutra, za ostali čas in za ponoč se more klicat samuo, če ričeta ima napisano »urgente«. - H Kar sonce pargrieva an Ica nas tlači, narlleuš je ta par uodi. Na fotografiji majhano jezero go par Cedrone PIŠE PETAR MATAJURAC “Na, vzami an ti no prežo!”