Poštnina pTagana v gotovini Cena 1 Din Leto I. (Vlil.), štev. 22 Izhaja razun nedelje in praznb.ov vsak dan ob 16. uri Račun pri pošlnem ček. zav. v Ljubljani št. 11.409 Velja mesečno, prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din Maribor, petek, 27. maja 1927 »FUTRA« Telefon: Uredn. 440 Uprava 455 Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta št 13 Oglasi po tarif« Oglase sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra- v Ljubljani, Prešernova uTicš 8t.4 Skupščinske volitve bodo 18. septembra Sporazum med vladnima strankama in krono — Izpopolnitev vlade — SLS ne pride v poštev BEOGRAD, 27. maja. Danes ob 17. se bo vršila se!a ministrskega sveta Rešila bo več tekočih zadev, nato pa razpravljala o novih vol tvali. Kakor se zatrjuje, bo ministrski predsednik ob tej priliki sporočil, da je predložil kralju predlog, nai.se Narodna skupščina razpusti 18. unija In nove volitve razpišejo za nedeljo 18. septembra. Od teh terminih sta se sporazumeli ob? vladni stranki in je zato baje že tudi kralj pristal na razpust. Vladar s? bo vrnil prihodnji teden v Beograd, kjer bo ostal nato do 18. junija, nato pa odšel na B'ed. Pred njegovim odhodom bo še izpopolnjena vlada in sestavljena v obbki, v kj kršni bo šla na volitve. Izvršene bodo tudi obsežne spremembe na vodila h uradniških mestih, zlasti med velikimi župani. Volilne priprave so v notranjem in v drugih prizadetih ministrstvih že v polnem teku. V zvezi z vestmi o razpisu volitev so se danes pojavile verzije da bo v vlado vstopila tudi SLS. Nastale so radi tega, ker je dr. Korošec včeraj in danes konferiral z ministrskim predsednikom Vukičevičem, zunanjim ministrom Marinkovičem in z Ljubo Davidovičem Ministrski predsednik pa ie govorice o vstopu SLS v vlado odločno demantiral, ko so ga novinarji vprašali, koliko je na njih resnice. Pašičevci so imeli tudi včeraj živahna posvetovanja, na katerih so baje sklenili, da bodo kandidirali skupščinskega predsednika Marka Trifkoviča za predsednika radikalne stranke, nakar bo ta sklical stonkin kongres. Gojitev novesa oredsaonika eaikosS©¥aike republike Danes ob 11, sta se sestala parlament in senat v Pragi k skupni se i, da izvolita novega predsednika P r a g a, 27. maja, ob 12. uri.. Danes ob 11. ur. sta se sestala poslan ska zbornica in senat k skupni seii v prostorih poslanske zbornice, da ' izvolita novega predsednika. Od 450 poslancev in senatorjev je navzočih 434, ker sc jih ie 16 opravičilo radi bolezni. Dohod v parlament je dovoljen le poslancem, senatorjem, ministrom. tujim poslanikom in novinarjem : za vse drugo ončinstvo so vse Ponesrečen polet London Kalkuta Skoro istočasno, ko je rezal zračne plasti iz New-Yorka proti Parizu zmagovalec oceana Lindbergh, sta hotela preleteti angleška poročnika Carr in Gillnian progo Crauvville — Kalkuta, to je 8000 km. Ako sta bi bilo to nemogoče iz kakršnihkoli ovir, sta hotela doseči vsaj Karduči, ki je oddaljen od njunega starta 6400 km. Srečno prispela že do Perzijskega zaliva. Tu pa se jima je nenadno pokvarilo letalo 1er strmoglavilo z letalcema vred v morje. Na razvalinah letala sta prezebala ponesrečenca celih osem ur ter bila že zadovoljna, da sta ostala pri življenju. mnPninSlx!h iUrah iu Je sprejela neka mimo ploveča ladja na krov ter ju rešila nimj1 n r J?eV.ar,10sti Pred mnOgOŠtevil- morskimi psi Perzijskega zaliva. Prezident Liberije obišče Pariz V Monzoviji, glavnem mestu afriške zamorske republike Liberije sc ie vkrcal z velikim spremstvom V družbi vseh svojih rodbinskih članov prezident republike, ki potilje v Evropo in bo predvsem poselil francosko pre-stollco. Pariz pa re.š ne pride ven jz neprestanih obiskov visokih osebno sti celega, sveta uhcc okrog parlamenta zaprte. Sejo je par minut po H. uri otvoril predsednik poslanske zbornice Ma-iypeter, ki je takoj po opravljenih formalnostih odredil predsedniške vo litve. Glasovnice so poslancem razdelili že pred sejo. Opoldne izid glasovanja ni znan, vendar pa ni nikakega dvoma, da bo z ogromno večino izvoljen zopet dr. Masarvk. 60LETNICA ANGLEŠKE KRALJICE J- o n d o 11, 27. maja. V Angliji so včeraj slovesno proslavili 60. rojstni dan kraljice Mary. Vršile so se tudi velike vojaške in mornariške svečanosti. LINDBERGH ZA NUNGESSERJA n COLI.IA. 'ari z 27. maja. Letalcih Lindberghu jc poklofiila indnsfriHka Dentcli de la Mcurthc 150.000 frankov v nagrado za njegovo junaško delo. Lindbergh je zaprosil gospo za dovoljenje, da sme to vsoto odstopiti rodbmem ponesrečenih francoskih le-tulcev r.unjress-crjn in Colija. ITALIJANSKA VOJNA MORNARICA NA REKI. Suš a k. 27. maja. Včeraj jc prispela na Reko močila eskadra ita 1 i -janske yt£jne mornarice. Luko so zastražili fašisti, tako da itikdo od meščanov ni mogel v bližino ladij. Stoletni iuLV h,minskih novin. Te dni praznuje stoletnico izhajanja znani londonski večernik »Eve-niiig Standard -, glasilo angleških kon scrvntivccv. V jubilejni številki so priobNli članke vsi angleški in ainc-'išk i znamenitejši oolitikl Kako ubila SLS oblastno samoupravo Usodna borba SLS proti oživleniu oblastnih samouprav— Ogromna škoda za naše gospodarstvo — Kratkovidnost aP nevarna igra ? — Težka odgovornost pred narodom Maribor, 2v. maja. Po prevratu nam je politika * SLS ubijala kos za kosom bivše deželne samouprave. Čeprav bi bila to lahko storila, ni takratna deželna vlada, ki je bila v rokah SLS, sklicala naših de želnih zborov, da prevzamejo posle in premoženje bivših deželnih samouprav. Hladnokrvno je izročila državi zdravilišča, bolnice, hiralnice in druge naprave, ki so bile deželna last. S proračunom Protič-Koroščcve vlade iz 1. 1920., ki nosi podpis voditelja-SLS dr. Korošca, so se naše bivše de želne doklade spremenile v državni davek in izročile državni blagajni. Takrat je pričela jugoslovenska demokracija, na čelu ji današnji voditelji SDS. boj za ustavo, v kateri se naj posameznim pokrajinam, ki so geografske in gospodarske celote, zajamči čim najširša samouprava. Boj za samouprave je bil v principu uspešno dobojevan z zakonom o oblastni in srezki samoupravi od 26. aprila 1922, s katerim je bila zasigurana na podlagi ustave tudi mariborska oblastna samouprava. Skoro pet let borbe je bilo treba, da se je pričel izvajati ta zakon, dasi bi se bil po določbah zakona samega moral že jeseni 1922. Glavni protiv-nik izgradnje samouprav je bila zopet SLS, katera jc z vsemi mogočimi sred stvi, z Markovimi protokoli in na druge načine, skušala ovirati razpis volitev v samoupravne korporacije, vse to radi fiksne ideje o avtonomni Slovenili. Na ta način je postala SLS najizrazitejša pobornica centralizma v dejanju, dočim je imela na jeziku in na papirju vedno cele plohe besedi o avtonomiji. Tako je bilo izgubljenih skoro pet let na ogromno škodo našega gospodarskega razvoja v mariborski oblasti. Če danes SLS v časopisju in shodih hinavsko zavija oči. češ koliko se je zamudilo s tem. da ž,p poprej niso bile oživotvorjene oblastne samouprave, padajo ti očitki nazaj na SLS, ki se jc trdovratno upirala uvedbi oblastnih in srezkih samouprav. Koliko koristnega bi se dalo tekom 5 let ustvariti: Kako čisto drugačne bi lahko bile danes že naše ceste, koliko bi se bilo lahko že izvršilo regulacij potokov in rek koliko nove plodne zemlje bi že imeli potom melioracii, koliko bi sc bilo dalo doseči pri izboljšanju naše živinoreje, koliko tisoče v in tisočev govedi bi sc bilo obvarovalo kužnih bolezni in pogina in tako rešilo narodu stomilijonska premoženja! Koliko desettisočev ljudi bi bilo med tem že imelo zaslužek pri vseh teh različnih delih, mesto da so tavali okrog kot brezposelni v nadlego dru gim in sebi! Končno je SLS morala vgrizniti v kislo jabolko oblastnih volitev. Vsi smo se zavedali, da bo imela večino v obeh oblastih in da bo s tem prevzela nase tudi odgovornost poslovanja samouprav. Toda zgodilo sc je, česar ui nihče pričakoval' SLS je bila v Beogradu na vladi In skupno z radikali je s tozadevno uredbo vlade zadavila finančno samostojnost oblastnih samouprav ter jih izročila na milost in nemilost finančnemu ministru. Na drugi strani jc pa dala izglaso« vati zlasti v mariborski oblastni skup« ščini navidezni proračun brez vsakega kritja. Jasno je bilo že vnaprej, da finančni minister takšnega proračuna ne bo odobril, človek prihaja nehote do suma, da je SLS storila vse to zavestno z name nom, da pokaže pravilnost svoje teze izza prejšnjih let. da so oblasfl nezmožne življenja in da jih je treba nadomestiti s plemenskimi avtonomijami. % Ko sta se po dovršenih proračunskih razpravah v obeh slovenskih oblastnih skupščinah podala oblastna predsednika v Beograd, je časopisje SLS slovesno naznanjalo, da se bosta s finančnim ministrom dogovorila gle de prevzetja dosedanjih državnih dohodkov iz onih panog uprave, katere je prevzela oblastna samouprava. Ob njunem povratku je vladal v časopisju SLS globok molk. Mislili smo, da nam prineseta vsaj naše bivše deželne doklade. Pa niti tega si SLS takrat, ko je imela v rokah moč v Beogradu in že tudi v obeh oblastnih skupščinah, ni znala izbojevati. Praznih rok stoji danes SLS pred velikimi in težavnimi nalogami oblastne samouprave. Prevzela je pač bivšo deželno lastnino, zdravilišča, bolnice in hiralnice. Iz teh zavodov pa ne bo mogel oblastni odbor črpati nikakih dohodkov v druge svrhe. Tu tudi slavnostni banketi ne bodo nič zalegli. SLS bo še bolela glava, da je v svoji strankarski zaslepljenosti odklo nila sodelovanje in soodgovornost o-pozicije v oblastnem odboru. Opoziciji pa je v danem položaju lahko prav, da soodgovornosti ne nosi. Tem bolj pa mora od večine zahtevati, da vrši naloge, ki jih je prevzela, v polnem obsegu sama. Če jc na drugi stra ni v Beogradu zadrgnila svojim večinam v oblastnih samoupravah vrv okoli vratu, je to njena stvar in je tem večja njena odgovornost pred narodom. Dozdaj še nismo videli razim nekaj komisij in slavnostnih obedov, resnega in stvarnega dela. Kadar ga bo kaj. ga bomo tudi objektivno priznali. Ubijati pa si oblastne samouprave ne pustimo. Granata ublia petro dec©. Nedaleč Zvojma na Moravskem so sa na travniku igrali otroci in nagli v nekem jarku ročno granato. Ne da bi vedeli. kakšni nevarnosti so izpostavljeni, so pričeli metati novo najdeno »igračo« drug Protj drugemu, dokler ni granata eksplodirala in zapustila strahovit© sledove. Drobci razstreljeno granate so na mostu usmrtili Petero doc© in njihova Trupla raztrgali na kosca Deklaracijska proslava Proslava lOletnice majske deklaracije v Mariboru se vrši v nedeljo, 29. t. m. pri vsakem vremenu. Društva so naprošena, da se udeleže proslave z zastavami. Istotako se naj okrasijo z zastavami hiše, zlasti pa v onih ulicah, po katerih se bo premikal sprevod. Udeleženci obhoda pa naj bodo okrašeni z znaki, ki jih je v ta namen izdala Jugoslovanska Matica in ki stanejo '1 Din, 2 Din in 5 Din. Znaki v podobi bršljana, spominjajo na/ deklaracijsko dobo in se bodo prodajali že jutri od 16. ure naprej po ulicah, istotako tudi spominske diplome in brošure o majski deklaraciji. Manifestacijskega obhoda, ki se prične po končanem taboru ob 3/4ll. uro, se udeleže korporativno vse šole. Sprevod se bo pomikal po Gosposki in Slovenski ulici, Aleksandrovi cesti, Cankarjevi in Maistrovi ulici v novi park, kjer bo po končanem odkritju spominske plošče defilirala mladina, naš up in bodočnost, mimo spomenika. Odkritja spomenika se udeleže tudi najvišji predstavniki oblasti. J. M. bo predlagala mestnemu občinskemu svetu, da se imenuje park, v katerem, se bo vršilo odkritje spominske plošče,-zanaprej majski park, da bo na ta način tudi ime parka spominjalo na ta važni zgodovinski dogodek. Danes, v petek oh 20. uri se vrši v prostorih J. M. v Slovenski ulici št. 2 sestanek vseh društev. Razpravljalo se bo o nastopu pri nedeljskih manifestacijah. Nobeno društvo naj ne izostane. Jugoslovanska Matica, Kaj Je s „s^om©?si€©“ proti dr. PirtaaJarJ&s I ,Slovenec" vzdržuje svojo laž, dejstvo je pa, da ni podpisala spomenice nobena napredna stranka V torkovi številki „Večernika“ smo razkrinkali klerikalno laž, vtihotapljeno tudi v nekatere zagrebške in beogradske liste, da so vse mariborske stranke podpisale spomenico, v kateri zahtevajo, da ostane sedanji veliki župan g. dr. Schau-bach na svojem mestu, in protestirajo že naprej proti morebitnemu povratku g. dr. Pirkmajerja. Včerajšnji ..Slovenec” kljub temu to laž ponavlja in vzdržuje. Zato danes znova ugotavljamo: Ako je bila kaka taka spomenica res poslana v Beograd, so io podpisali samo klerikalci in mariborski radiki, morda še Nemci, druga stranka pa nobena. Informirali smo se pri vodstvih vseh Strank mariborske oblasti in vsa so „Slovenčevo" trditev odločno zanikala’ Socijalisti so jo prav odločno zavrnili tudi v zadnji številki »Delavske politike”, kjer pravijo, da jim o kaki taki spomenici ni ničesar znano in da je zato seveda tudi niso mogli podpisati. Klerikalci varajo torej ali javnost, ali pa so hoteli prevarati vlado, ako so ji res poslali kako spomenico z izmišljenimi podpisi naprednih strank. Vsekakor pa so naredili veliko neumnost, da so razbobnali svojo izmišljotino po listih, ker so s tem sami pospešili razkrinkanje svoje umazane intrige in si vpletli nov list v venec svoje grde politične borbe. Kino Apolo Zanimivo in veličastno J lietokolikl zlet v Pragi»1,1825 Predstave le še danes in jutri cb \725., s/47. in 5/«9- uri. Ne zamudite ugodne prilike! 15 Oglejte si'krasni film vsil Mariborski in Zagonetna aretacija V pondel.iek sta prišla dva orožnika, k posestniku Franu Potočniku v Loki pri Ptuju in ga pozvala, naj pobere ves denar in gre žnjitna. Posest nik se ic sicer upiral, češ da nima ničesar na vesti in zato ne ve, zakaj naj bi bil aretiran, a orožnika sta mu izjavila, da bo zaslišan v zadevi svojega brata Jurija Potočnika. Ta je bil kakor znano, obsojen radi ponereja-nia denarja in je v mariborski kaznil nici umrl. Zato se je Fran Potočnik udal zahtevi in odšel z orožnikoma. Ker moža le ni bilo nazaj in tudi ni dobila o njem nikakega obvestila, je njegova žena vprašala na sodišče v Ptuju in pri ptujski žandarmeriji. Tam pa o aretaciji ni vedel nihče ničesar in tudi ne. da bi bil sploh izdan kak nalog za aretacijo ali privedbo na sodnijo. Ravno tako so ostale brez uspeha tudi poizvedbe v Mariboru, kamor je žena prišla. Zato je izključeno, da bi bila orožnika prava orožnika, ampak sta morala biti preoblečena lopova, ki sta hotela Potočnika oropati. Seboj je vzel skoro ves denar, kar ga ie imel doma, skupno okrog 1000 Din. Oblasti zdaj preiskujejo, ali sc je zločin res zgodil tako, kakor ga opisuje Potočnikova žena, in seveda zasledujejo tudi oba neprava orožnika. Banko so opeharili za 7 miljonov frankov. V pondeljek jc nekdo potegnil pariško banko Union za, ogromno vsoto sedem milijonov frankov. Aretirali so fdcer ravnatelja neke delniške družbe, ki .ie za sleparijo vedel v toliko, kdo je izročil banki Ponarejeni ček, na katerega je dobil izplačano lePo vsotico. Vendar policija ni mogla pravemu storilen stopiti na prste, ker jo jo popihal preko meje in se napotil najbrž v Švico. Borba za koledar Napad fanatičnega konservativca na grškega nadškofa. Ves svet že komaj čaka, da tudi pravoslavna cerkev Prikroji svoj koledar gr e gor j ansk emu, kakršnega ima večina civiliziranih narodov in držav. Težko je pripraviti cerkvene kneze vzhodne cerkve do tako velepomembne odločitve. Če pa se to na vse zadnje Ic posreči, se Pa najde med verniki še vedno kak fanatičen staroverec, ki mu .ie vsaka novotarija strašna pregreha. Tako poročajo iz Grčije o neverjetnem incidentu, ki ga je izzval v pirejski katedrali neki ozkosrčen vernik. Atenski nadškof Konstantin Kara-vanidis je eden onih pravoslavnih vladik, ki se je izrekel brezpogojno za po-Pohio uvedbo novega koledarja v javnem, cerkvenem in zasebnem življenju-Ko je pred par dnevi opravljal v cerkvi službo božjo, se jc nenadoma zakadil vanj iz vrst vernikov že priletnejši moški, dvignil proti njegovi častitljivi bradi bridke škarje, mu razrezal brado in precej nevarno ranil vladiko na ustnicah in na rokah. Takoj za tem atentatom se je vsulo proti oltarju šo več nasprotnikov novega koledarja ter pričelo obdelovati visokega cerkvenega dostojanstvenika. »Tu imaš kazen za uvedbo koledarja, ničvrednež!« so kričali fanatiki in udrihali p0 njem. Vendar jc bila velika večina v cerkvi navzočih ljudi drugega mišljenja ter je knuflu preprečila razgrajanje nedo-sto.inežcv na svetem prostoru. Da ni Prispela čez par trenutkov že tudi policija in iztrgala napadalce iz rok množice, bi so fanatičnim pristašem starega koledarja ne bilo godilo dobro- Tako pa so bili le aretirani in čakajo v zaporih na-dalnjo usode. □□□□□□□OODDD □ o nmnnnnnnr-|[x ITO- pasla infe najboljša! CX3CDnnoaOXlQP a dddododddlddc Ljudska univerza v Mariboru Danes v petek je zanimiva mladinska prireditev iz velikega skavtskega pokreta, ki se je mogočno razširil po celem svetu. Predava g. Penkov iz Ljubljane — eden prvakov tega simpatičnega mladinskega gibanja »nazaj k naravi* in sicer o predmetu „Iz romantike skavtskega življenja". 1. junija je Gronland II. del. Izlet na Plitvička jezera ^vrši po sledečem razporedu. Odhod jffb junija ob 5. pop. z osebnim vlakom. Prihod v Vrhovino v soboto ob 5. uri zjutraj. Od tam z avtobusom ali peš (3 ure) na Plitvička jezera, kjer ostanemo do pon-deljka zjutraj. Iz Vrhovine odhod ob 10. uri dopoldne, prihod v Maribor ob 10. uri zvečer. Sobe so rezervirane. Vožnja stane sem in tje okrog 60 Din. Pismene prijave je nasloviti na »Ljudsko univerzo v Mariboru” s položitvijo 100 Din. Prijave se sprejemajo samo do 30. maja. Himen. Pri Sv. Lenartu v Slov. Goricah sta se poročila g. Fran Rogi in gdč. Trstenjakova, oba učitelja na tamkajšnji osnovni šoli. Bilo srečno! Sokolski film. Včeraj je začel kino Apolo predvajati film o lanskem vsesokolskem 2letu v Pragi. Brez ovinkov povemo, da je sramota za Maribor, da vlada za film tako malenkostno zanimanje, da bi bil najbrž vsak ameriški šund bolje obiskan. In vendar je film bolj zanimiv in napet, kakor marsikaka drama, h kateri ljudje kar derejo. Vsi, ki so si ga včeraj ogledali, so bili prijetno presenečeni, ker nudijo slike res lep pogled v to največjo telovadno prireditev vseh časov. Grandi-jozni so posnetki javne telovadbe deset-tisočev Sokolov in Sokolic, veličastnih slavnostnih sprevodov naraščaja in članstva, stotisočglave množice gledalcev na tribunah in po ulicah. Film je tehnično dovršen in jasen, slike razločne in plastične. Oglejte si ga zato vsi! Predvaja se še danes in jutri. Smrtna kosa. Včeraj sta umrli Marija Kos, soproga posestnika in 51etna hčerkica strojevodje državne železnice Josipina Mandl. Prvo pokopljejo v nedeljo ob 16., drugo jutri ob 16. — Davi je preminul 71etni sinček trgovca Barta, Rudolf. Pogreb bo v nedeljo ob 15. Policijska kronika Od srede tia četrtek je bila aretirana 1 oseba, prijav pa je bilo vloženih 22. Od četrtka na petek so bile izvršene tri aretacije, vloženih pa je bilo 14 prijav radi najrazličnejših prestopkov. Prevrnjena kočija. V veliki naval avtomobilov in motociklov, ki so hiteli v hudem nalivu po Tržaški cesti proti tezenskemu dirkališču, je zašla včeraj okoli 13.30 tudi ponižna vojaška kočija z bistrim belcem in voznikom vojakom. Izredno močan promet je vrgel iz hladnokrvnosti bodisi voznika bodisi belca, kar še ni ugotovljeno in ki ni ostala brez posledic. Veliki rumeni avtobus I.iningerjeve tvrdke, poln potnikov za Tezno, je dobil naenkrat od sprednje leve strani strahovit sunek, ki radi pravočasno zmanjšane brzine avtobusa sicer ni bil katastrofalen, toda je do pesreče s človeškimi žrtvami manj-$i v petek 27. in pondeljek ,30. elitni koti« cert s kabaretnimi točkami. 188 Karambol motociklista s kolesariem. Na križišču Ruške in Smoletove ceste sta včeraj trčila kolesar Josip L., čevljarski vajenec, in motociklist Vekoslav K. Pri trčenju je kolesar dobil lažje poškodbe, dočim se motociklistu ni ničesar pripetilo in je vožnjo takoj nadaljeval. Kolo čevljarske ga vajenca je močno poškodovano in bo popravilo zahtevalo velike stroške. Kdo je povzročil nesrečo, bo ugotovila preiskava. ^ Rado Pregare v Maribora. Kolikor smo informirani, je naša gledališka uprava že podpisala pogodbo z g. Radom Pregarcem, dozdanjim režiserjem Narodnega gledališča v Splitu. Mariborska drama bo s tem odličnim slovenskim umetnikom zelo mnogo pridobila in se bo lahko še lepše razvila. Zato ta njen korak z veseljem pozdravljamo. Upnikom Slavenske banke. Z ozi-' rom na otvoritev konkurza nad imovino Slavenske banke d. d. in na potrebne nadaljne korake za obrambo interesovim upnikom se pozivajo vsi pri podpisanemu odboru včlanjeni upniki, da se udeleže sestanka, ki se vrši v soboto, 28. maja t. 1. ob 7. zvečer v Vrazovi ulici št. 4 (šola g. Legat). Odbor upni-kov Slavenske banke. Predsednik- V Močnik 1. r. Žalosten pojav. Včeraj zvečer ob 20. uri so našli v Tomšičevem drevoredu nekega okoli 13 let starega fanta nezavestnega na cesti. Rešilni oddelek ga je odpeljal v bolnico, kjer so mu izčistili želodec ter ga potem oddali policiji. Dečko se je onesvestil namreč, ker se je preveč napil vina. Število brezposlcnih na Angleškem. Po poročilih iz statističnih uradov v Londonu jc število brezposelnih na Angleškem ponovno naraslo nad milijon, 1 Naša avijatika . Nagle priprave za otvoritev našega zračnega prometa. Društvo za zračni promet je pozvalo Vse one pilote, ki se nameravajo Posvetiti civilni avijaciji, da se nemudoma, naikasneie do 31. t. m. prijavijo v društveni pisarni. Za prvo Potrebo bo izbralo društvo četvero pilotov, ki jih bo zaposlilo na domačih Progah. Razpisana so tudi že službena mesta administrativnih nastavljcncev. Takoj po Prvem juniju pričnejo urejati pisarne v hangerju na bežanijskcm aerodromu pri Beogradu, kjer se bodo dvigali aero-plani vsako jutro s Potniki, pošto in zlasti z novinami in kjer bodo seveda tudi . pristajali ob prihodu iz Zagreba. Na vsak način hočejo še tekom poletja o-tvoritj zračni promet. mmm © KiSS m MlsaS mm v UHr p/ s $ ■; 5 mm mmm. V Ekstraktu za ‘"T. V VH-." ■ ,» ■ > *■' križarska volna proti modi Vzroki vedno novih pokretov proti sedsn i modi — Morala je cesto te izgovor za politične in druge reakcijonarne motive — Fašisti hočejo vpeljati novo italijansko modo Da so med najostrejšimi nasprotniki današnje ženske mode cerkveni krogi, vseh ver, je znano in razumljivo. Kolikor gre njihova borba proti izrastkom mode, proti njenim ncokus nim pretiravanjem, soglašajo ž njo pač vsi resni ljudje. Da pa streljajo razni pastirski listi in drugi cerkveni Proglasi včasih tudi predaleč, ni čudno in nihče si radi tega ne dela sivih las, niti ženske, ki nosijo kratke lase in kratka krila, niti duhovščina sama, ko vidi, da vse pridigovanje ne zaleže dosti. Poleg cerkvenih krogov pa se pojavljajo od časa do časa tudi drugi, ki grme proti današnji modi. Seveda se tudi-ti sklicujejo na moralo, a pravi vzroki so navadno drugi. Značilno je, da so se v boju proti modi znašli v bratskem oblemu fašisti vseh baž: italijanski, madžarski, nemški in drugi. Vsi otvarjajo od časa do časa koncentrični ogenj proti moderni ženski nosi m jj očitajo, da je pohujšljiva, nelepa, nezdrava in še vse mogoče. V resnici pa jih to ne zbada in ne moti toliko, kakor dejstvo, da je današnja moda revolucijonarna. In taka je res, saj pomenja prelom s preteklostjo, pomenia odpravo stoletja veljavnih ^ nazorov, pomenja upor proti starim načelom in tradicijam. Revolucionarnega duha pa Se boji vsaka diktatura, naj bo to cerkvena, politična ali družabna. Io je glavni vzrok vedno sc ponavljajočega boja proti modi. Zato vidimo, da je proti modi duhovščina vseh ver, da je proti njej plemstvo, da so proti njej italijanski in madžarski fašisti itd. In ni samo slučaj, da se je nove mode pred vsem oprijelo delavstvo in da sta sc je oprijeli Amerika in Francija, k| sta danes morda najsvobodnejši državi. Seveda ne gre pri tem za pretiranost in izrodke, ki jih je danes gotovo mnogo. Te obsojajo in pobijajo tudi drugi in bodo gotovo prej ali slej izginili. Zakaj pa naj hi bili n. pr. nemoralni In pohujšljivi kratki ženski lasje, tega ne ve nihče. In vendar se proti njim ravno tako bore, kakor proti hnn^atkim krilom, kar je pač naj-'si dokaz, da v boju proti modi rir„^rc.toliko za moralo, kakor za druge interese. T™ ?0i' padajo večinoma ,1n. o’ 1:1 wma skrajnim desničar- skim strujam, so ne lc obdržali za etlovadkinjc staro, ncnriVi - i i ko. ampak delajo M I kom na to, da si Članice ne puste ostri a las: nočejo pač. da bi LE S dina prelomila s preteklostjo hi mi Madžarskem, kjer strahuje peščica plemičev in bogatašev ves narod, so nastopili proti novim modnim pojavom, ne samo proti njihovim izrastkom, z vsem policijskim pritiskom, ta ko da se ihn je ves svet smejal. Najdalje pa gredo v boju proti modi italijanski fašisti, ki bi najraje obdali Italijo z visokim kitajskim zidom, ako ne bi bili navezani na milijone, katere jim leto za letom prinašajo tujci. Fašisti bi radi, da bi se vsak Italijan že od daleč ločil od pripadnikov vseh drugih narodov in da ne bi imel ž njimi ničesar skupnega. Zato sc v Italiji ne borijo samo proti kratkim krilom, kratkim lasem in golim rokam, ampak sploh proti moderni modi. Mesto nje hočejo uvesti novo italijansko nošo, ki spominja na obleko Italijank pred par stoletji. Ravno zdaj so začeli zopet novo agitacijo, kateri so se pridružili vsi škofje in cela vrsta fašistovskih mogočnikov z vlado na čelu. Zelo se zavzema za njo tudi tekstilna industrija, ki računa, da sc bodo začeli potem z njo zlati časi. ker bodo morali za »nacijonalne« obleke rabiti seveda tudi »nacijonalno«, to jc italijansko blago, ki danes tudi pri Italijankah ni ravno v časti. Novomodni proroki v Italiji pa se zavedajo, da samo z besedami ne bodo mnogo opravili. Zato so osnovali posebno loterijo, katere dobitki obsegajo celo nevestino opremo s pohištvom in še 5000 lir za ženitovanjsko potovanje; nevesta, ki dobi tak dobitek, pa se mora s prisego zavezati, da bo celo življenje nosila samo italijansko »nacilonalno« obleko iti da sc ne ho nikdar ravnala po pariški modi. Ali bodo dobili dosti takih nevest, je še vprašanje. Ravno tako pa jc tudi vprašanje, ali bodo obdarjene ne veste svojo prisego tudi držale. Prav gotovo pa je, da fašizma tudi take metode ne bodo mogle rešiti propada, ki mu ne uide nobena diktatura. Pol miljona novcev v nogavici Nedavno so obiskali bolgarsko me-, sto Ruščuk ob Dunavu organizirani vlomilci ter med drugimi do dobra okradli tudi neko znano bogato vdovo. Pobrali so ji vse dragocenosti in vso gotovino v vrednosti pol milijona levov. Varnostna oblastva niso mogla najti niti najmanjšega sledu za storilci. Bogata vdova, ki je v trenutku postala beračica, je pričela od žalosti že noreti. Dan po roparskem napadu pa jc dobila na nepričakovan na čin vso svojo imovino nazaj, čeprav so sc razbojniki še vedno veselili svobode v pomladanski naravi. Za nekim mlinom so sc igrali otroci ter je nekdo od njih našel ob tej priliki nenavadno težko žensko nogavico. Ponesli so nogavico domov, kjer so stariši ugotovili, da jc to ukradeni zaklad bo gate vdove, in ga vrnili lastnici. Srečna vdova, ki jc tako dobila nazaj vso svojo imovino, jc dala 100.000 levov za vzgojo otroka, ki jc našel njen denar. Razkrinkan trgovec z dekleti V skromno Pariško restavracijo blizu slovite modne tvrdke La Fa^ettc ie zahajala že par tednov vitka in elegantna mlada blodinka. Sprijaznila se je sčasoma z večina gostov, p o naj več u-službenkami sosedne modne tvrdke. Posebno debeli Prijateljici sta postali z lepo Julietto Barbeau. katera, ji je večkrat tožila, kako je pri La Fayette slabo Plačana. Tujka, ki se je izdajala za filmsko igralko, ji je dokazovala, da jc neumna, da pri svoji veliki lepoti služi za tako majhen denar. Obljubila ji je, da ji priskrbi mast.no službo pri kaki ameriški filmski družbi,' in Juliefta pa se ji je vsa radostna in hvaležna že vnaprej zahvaljevala. Sredi Preteklega tedna je prijateljica sporočila Jubetfi veselo vest, da je iz Amerike že dobila odgovor, in naročila, da naj vse pripravi za odhod. Imela bo 1000 dolarjev plače na mesec, vendar pa naj o tem in sploh o vsem za enkrat še molči. Tudi doma ne sme povedati ničesar, pisala jim bo že potem s pota. Julictfa jc bila blažena, tako blažena, da ni mogla brzdati jezika- Razodela je doma svojo srečo materi, ta pa očetu. Oče Pa je pameten mož; vede je, da se k filmu ne pride kar tako čez noč, in stvar se mu jc zdela sumljiva. Šel je na policijo. Tudi policija je bila očetovega mnenja in sklenila je, da si pogleda ameriško filmsko divo malo natančneje. Detektiv jo je nagel v restavraciji, kjer je baš nagovarjala še eno ddklico, naj pobegne z njo v Ameriko k filmu. KLiub njenemu protestu jo je negalanten detektiv meni nič tebi nič aretiral in odgnal na komisarijat. Tam so kmalu ugotovili. da so ulovili dober plen. Elegantna tujka je bila namreč moški, neki Louis Filou. katerega sta iskali radi sleparij že več mesecev tako ameriška kakor francoska policija in ki je bil v kriminalni kroniki zabeležen tudi kot trgovec z dekleti. Na enak način, kakor je hotel Julietto. jc snravil v zadnjih mesecih v Ameriko že štiri mlade Pari-žankc- Zainrzli parniki. Po Poročilih iz Švedske jc v severnem dehi Baltskega morja mraz in led tako nevaren, da ogroža celo vrsto parnikov, ki plovejo v gornjem Balbku. Iz Stockholma brzojavljajo celo o mučnem položaju parnikov, ki jih .ie obdal okoli in-okoli led in ne morejo z mesta- Pri Kvarkemi jc tako zamrznjenih sedem parnikov in pri Umeaa Pet, ki jim niti Posebni rušilci ledu ne morejo pomagati. Trenutno .ic možna plovba po teh krajih le z največiimi parniki. Pred uporabo Potopljena ladja. Te dni so spuščali v pristanišču mesta Krč na Krimu v Črno morje nov parnik »Kafa«. Zbrana je bila velika množica navdušenega prebivalstva, ki je spremljala prvo Pot nove ladje s kopnega v morje. Pri sPuščaniu iz ladjedelnice pa se je pripetila nezgoda, ki doslej še ni pojasnjena v javnosti in ki je Povzročila, da se je parnik čim jc pridrsel v morje, dobesedno prekucnil in izginil pred očmi ljudstva in oblastnih zastopnikov na dno morja Šport Motorne in avtomobijske dirke na Teznu Za včeraj napovedane velike dirke na Teznu so vzbudile veliko zanimanje ne le v Mariboru in okolici, ampak tudi po ostali Sloveniji in vseh sosednih pokrajinah. Prispeli so v Maribor vsi najavljeni tekmovalci iz Jugoslavije in inozemstva ter izredno številni ljubitelji motociklističnega in avtomobilskega športa od blizu in daleč. Avtomobili in motocikli so že od ranega jutra kar križem brneli po mostu, kakor da smo se čez noč preselili kam v Ameriko. Že dolgo ni bilo po naših ulicah tako živahnega prometa. Veliko zanimanje je vladalo med prebivalstvom za opoldansko propagandno vožnjo po mestu. Udeležilo se je je impozantno število motornih koles in avtomobilov, skoro vsi okrašeni z zelenjem in zastavicami. Zah pa je v tem začel naletavati že dež, ki je neugodno vplival na potek. Od poldneva naprej je deževalo skoro nepretrgoma. Kljub temu se je zbrala na Teznu ogromna množica gledalcev, ki so tudi v nalivih vztrajali, da bi prisostvovali dirkam. Zal pa je deževje razmočilo tudi dirkališče v taki meri, da se je moralo vodstvo v sporazumu s tekmovalci odločiti, da dirke preloži na nedeljo. Dirkači iz oddaljenejših krajev bodo počakali kar v Mariboru, drugi se bodo v nedeljo zopet vrnili. Včeraj kupljene karte so veljavne tudi v nedeljo. Včerajšrvl nogomet LJUBLJANA: V tekmi za državne prvenstvo je Ilirija včeraj dosegla senzacionalno zmago nad dosedanjim državnim prvakom Gradjanskim iz Zagreba. Ob navzočnosti 2000 ljudi je končala igra s 5:0 (1:0) za Ilirijo, ki je bila skoraj ves čas v premoči. Včerajšnja bazena Novo osnovana družina Rapida Je včeraj prvič javno nastopila. Igrala je z rezervo Maribora in ji podlegla v razmerju 5:1. LJUBLJANA. Maribor: Primorje 14:7 (7:4). Maribor ni zadovoljil v nobenem delu; najboljše je bilo desno krilo, ki je v drugem polčasu samo poslalo 7 žog v mrežo. Vratarica je zakrivila tri gole. Družina Primorja je še mlada in je zato podlegla. Sodil je dobro sodnik iz Beograda. Izid tekme je Primorje definitivno plasiral na predzadnjem mestu prvenstvene tabele. MURSKA SOBOTA. Mura : Atena 25:3 (10:3). Mura je na domačih tleh izredno nevaren nasprotnik; to je občutila včeraj tudi ljubljanska Atena, ki je tako hudo podlegla, čeprav je kombinatorno igrala precej dobro; zlasti pred golom so Ljubljančanke odpovedale. Najslabša pa je bila obramba, ki je vplivala tudi na vratarico, da ni držala skoro nobene žoge. Sodil je zadovoljivo g. Cizel iz Maribora. Prispevajte za spomenik’ Kralju Petru v Mariboru Slratt X /V^rffiorskl VECfRNTK Ju!ra. v m a rrrs o'r ti/ rfne~27: fT T5?7. Ugrabljeni mtllionf Roman ameriškega Jugoslovena. 22 X. DVOJNIKI. Tedaj je stopil na stražnico veleusledni mister Dndd. Naelo ie pozdravil s službujočim uradnikom ter sc ostro ozrl po nesrečnem komedijantu. V istem trenotku sta dvignila dva redarja na desni in levi strani Flečerjevi plakat z Bellovo ti-ralnico in njegovo sliko: Dodd je mogel torej primerjati original z reproducirano sliko. »Kajne, da nisem pravi?!« je vzkliknil Flečer. »O, pravi je- čisto pravi!« je izjavil Pietje. »Vsekakor je podobnost velikanska!« je pritrdil uradnik. Dodd je molčal in primerjal. Nato je izjavil prav kakor redar, ki je Flečerja razžalil najbrid- Dodd se je z gospo Polly nastanil v hotelu Metropol ter je nemudoma obvestil policijo, da je dospel v Newyork. Polly, upehana od dolge vožnje, je odšla takoj spat. Dodd ji je še naročil naj ga počaka, da se *am vrne po njo ter da naj brez njega hotela sploh keje: ne zapušča. Utrujena in potrta Polly mu je oblju- »Zelo, zelo podoben . . ., vendar je original bila vse, ga še prosila, naj ji nakupi čokolade, in dosti manj inteligenten . . . morda je bila slika legla. retuširana . . . Identiteto pa dokažem izlahka prav Jedva se je Dodd umil in okrtačil, pa je zapel hitro.« telefonski zvonec, in s policijskega urada v luki »Le dokažite jo! Zelo sem radoveden, kako je začul presenetljivo vest: to storite«, je dejal Flečer. »Jack Bell prijet! Imamo ga tu v uradu! Toda »Hitro se vrnem. Privedem pričo, ki vas po- obrit je in čisto igralski obraz ima. Tudi izborno zna bolje, kakor pričakujete«, je odvrnil Dodd in posnema vedenje domišljavega komedijanta ter odhitel. trdi, da se piše Sam Flečer. Sliki na tiralnici pa Ne dolgo nato je potrkal Dodd na duri Polly- je podoben, in tudi neki mornar trdi, da je aretira- ne spalnice. nec pravi pravcati Jack Bell.« »Milostiva, vstanite . . . Nekaj sila važnega!« Nemudoma se je Dodd odpeljal na policijo in Polly je bila hitro oblečena in ne da bi si našel ondi — Sama Flečerja. Kakor razjarjen lev docela uredila lase, je spustila detektiva v sobo: je begal razžaljeni komedijant po sobi iz kota v kot ter bruhal: »Jaz tat? Jaz sem umetnik, gospodje! Umetnik! Ali veste, kaj je to? Boksati se znam. kakor se zna le še svetovno slavni Jim Jeffries! Fle-ganca mojega boren ja pa je nedosežna! Zato sem angažiran v največjem londonskem varieteju kot borilec, boksar in glasbeni klovn. — O, o, pa me imate za tata, — mene, umetnika! — Poglejte me vendar! Ali sem količkaj podoben tej sliki?« »Zelo ste podobni!« je odgovoril redar. »Samo malo manj inteligentni ste videti v orieinalu.« Sam Flečer je bil kruto užaljen. Pobledel je, krčil pesti, a v zavesti svoje onemoglosti je le zaječal. Hudo mu je bilo tembolj, ker se niti stepsti ni mogel: verige na rokah, špalir redarjev in povrhu še ta prokleti Pietje. ki se je od zadovoljstva režal, kakor bi že čutil v svojem žepu 5000 dolarjev. »Kaj se je zgodilo?« »Gospoda soproga že imamo.« »Imate? Kje?!« »Na policijski stražnici!« »Moj Bog, Jack zaprt?!« »Toda taji, da je pravi.« »Taji? Zakaj taji?« »Ker pač nič drugega ne more več storiti«, je razlagal Dodd. »Bolan je! Zmedlo se mu je . . .« »Glavna stvar je zdaj. da dobiva od nietra denar. Nato ga odpeljeva v sanatorii. če hočete? »Da. da, tako storiva ... Oj ti ubogi moj mož!« Srečna, a vendar polna bojazni, da ie Jack morda resnično blazen, se je odpeljala PolIy z Doddom in jedla čokolado, ki ji jo je prinesel njen spremljevalec. Premišljevala je, kaj naj stori z Jackom in sklenila, da se takoj brzojavno obrne na strička Hegana, ki ji gotovo svetuje najpametneje. Vesela, a vendar s tesnobo v duši je stopila v stražnico. V istem hipu se je Flečer okrenil. Polly pa je žalostno kriknila: »Kdo je ta gospod? Ne poznam ga.« »Tudi jaz vas ne poznam, milostiva«, je izjavil Flečer. »Le ti gospodje na vso silo trdijo, da sem Jack Bell, tat milijonov.« Potrta je omahnila Polly na stol ter ponav* Ijala: »Ne. on ni, on ni Jack!« »Torej on ni vaš soprog?« se je čudil Dodd. »Da, da, tudi meni se je zdelo na prvi pogled, da ni ta gospod sliki čisto nič podoben ... Pa kaj ste počeli v ladjinem skladišču?« »Ponoči sem tja zašel«, je pripovedoval komedijant, »ker nisem ponoči v temi našel nazaj v svojo kajuto, sem pa ondi zaspal«. Moric Pietje pa je vedel povedati več. Natančno je ponovil, kaj je videl ponoči na ladjinem krovu in kaj je zvedel skozi izvrtano luknjico iz pogovora med Mohrom in njegovim gostom. Jasno je bilo, da je bil gost pravi Jack Bell, in tudi Polly Je živahno pritrdila. »Da, da, on je gotovo še na ladji!« Flečer je nato začel razgrajati, da je izgubfl po krivdi Pietja in Dodda angažma ter da bo oba tožil za velikansko odškodnino. Dodd mu je kavalirsko potisnil v pest nekaj dolarjev. Umetnik je jezen odšel, za njim pa je žalosten odkrevsal tudi Pietje. Vse svoje imetje je pustil na ladji, izgubil je službo ter se obrisal tudi za tisočake, ki jih je imel navidezno že trdno v rokah. Prebita reč! Za oglom ga je čakal še Flečer. ki mu je prisolil take zaušnice, da se ie Pietie zvalil po tleh Flečer je bil pač velik umetnik v pretepanju in v boksanju mu je bil enak le še Jim Jeffries . . . »Glavno je vendar, da so zvedeli, kje je vaš mož«, je tolažil Dodd nesrečno Polly. »Dasi ga danes. žal. še nimamo, era pa zato dobiva jutri ali pojutrišnjem tem boli gotovo. S krova sredi morja ne more nikamor uiti! Jutri se odpeljeva z Maureta-nijo v Liverpool in v Plymouthu mi gospoda Jacka izroče.« (Dalje prihodnji?.) Dl vstrežemo Mariborčaisa ki so morali do sedaj kupovati srečke drž. razredne loterije pri raznih oddaljenih razpečevalcih srečk smo oddali podzastopstvo za prodajo naših srečk za Maribor in okolico Podružnici upravništva „3utra“ v Mariboru na Aleksandrovi cesti 13 ki je uvidevajoč, da bo stem ustreženo številnim Mariborčanom, ki se zanimajo za drž. loterijo, razprodajo srečk rada sprejela. Ogromno zanimanje, ki je vladalo za naše srečke pretečenega (13.) kola, ter še bolj bogati dobitki, ki so bili pred dnevi izžrebani na naše srečke, so zanimanje za 14. kolo še bolj dvignili, tako da je povpraševanje po naših srečkah že sedaj naravnost ogromno. Zatlgurall smo sl zadostno Število srčik za vso Slovenijo ter jih bomo takoj, ko jih prejmemo, poslali podružnici uprave »Jutra* v Mariboru, kjer bodo kupcem na razpolago. Opozarjamo, da bomo številke izžrebanih srečk, kupljenih pri nas, priobčevali redno za vsak razred tudi v .Večerniku", tako da tudi Mariborskim igralcem ne bo več potrebno povpraševati po bankah o eventuelnem izžrebanju, ali pa si kupovati žrebni list ter iskati v na trpanih kolonah številko svoje srečke. Vse bodo izvedeli iz Jutra* in ,Večernika\ Za 14. kolo naj kupi tedaj vsakdo le naše srečke, ki se bodo dobivale v Mariboru samo pri podružnici upravništva „Jutra* na Aleksandrovi cesti štev. 13, ki sprejema od danes dalje naročila na srečke. Zadru2na hranilnica r. z. z o. z.. Liubljana Sv. Petra cesta št. 19 Malice, sandale, oalice, klobuke, perilo, nooavice, čevlie i. t. d. v veliki izbiri, po konkurenčnih cenah, pri JAKOB LAH - MARIBOR SAMO Glavni trg 2. Radi prezidave izredno nizke cenel *8 Mali oglasi Mali oglasi, ki elužijov posre- . dovalne in tocijalna namene obfilnatva: vsaka beseda 30 p, najmaniii znessk Din 5— Ženitve, dopisovanje in oglasi trgovskega ali reklamnega značaja: vsaka beseda 50 p, najmanjSi znesek Din IO'— J Gospodična dobra kuharica in gospodinja išče mestu. Pismene ponudbe pod .Poštena* na upravo .Večemika* Abonenti se sprejmejo na dobro hrano v .Jadranski kleti* pod kavarno -Jadran1*. 178 Prazno sobo 18!) za takoj iščem, po možnosti s souporabo kuhinje, plačam po dogovoru. Naslov pove uprava Prazna soba z upoiabo kopalnice se odda e-netnu ali dvema gospodoma. Naslov v upravi .Večernika" 187 Zračna soba se odda takoj dvema gospodičnama ali pa solidnemu gospodu. Naslov v upravi. 186 Dobro eksistenco pri lahkem visokem zaslužku dobe moški in ženske s prodajanjem zelo izkanih predmetov. Ponudbe na naslov: A. Zorko. Maribor, Koroščeva ul. 5. 183 Posestvo 160 vrt, veranda, paviljon, gostilna, ob cesti tik toplic v Rimskih T o p 1 i ca h, ob Savinji ugodno na prodaj. 5 minut od postaje, elektr. luč, njiva, travnik. Vprašati: Pin'er & Lenaid, Maribor. Danilo Gorinšek: Maj V Celju je izšla zbiika pesmi za deco: ,.Maj“. Zbirka je lično opremljena in se priporoča posebno šolam in starišem za deco. Obsega 2 poli, tiskano n* finem papirju, stane 10 Din. Natoča se pri autoiju Celje, Kersnikova ulica 5. '0* Najboljše pecivo 3' ter vsakovrstne kekse in prepečence priporoča pekarna Josij Čebokli, Matibor, Glavni trg S* Državni vpokojenec vešč pisarniških del ie sprejme za lahko s!«žbo v Mariboru, proti mesečni nagradi 600 Din. Uradne ure od 8 —12. in oč 15,—17. me. Punudbe na upravo .Večernika" pod „Vpokojenec“. 170 Gostilno, bufet ali vinotoč vzamem v naj*m ali na tačun. Eventuetno kupim. Ponudbe pod .Dober promet* na upravo „Ve-černika*. 171 Stanovanje nizka najemnina, 3 sobe, kuhinja, se takoj odda proti mali odškodnini. Ponudbe na Oglasni zavod Kovačič, Maribor. 177 Koreipondent slovenski, hrvaški In nemški, Hče službo v Mati boru za takojšnji nastpp. Ponudbe na upriro .Ve-četnika* pod .St. 1500*. aa Klobuki, kravate, nogavice najceneje pri tvrdki IGO BALOH Vetrinjska ulica 18 ZAHVANICA Gosp. flpotekar Blum, Subotica. Cast mi e izvestiti Vns, d. su mi Vaše Larncin kapsul« bile #d vrlo dobre pomoči kod spolne bolesti i da j« kapanje povs« piestale. — Spoštovanjem K. M., Maribor. LARUCIN KAPSULE dobivaj k« pa ceni od Din SO-— u svim apotekama. — Glavno skladitte : APOTEKA BLUM SUBOTICA. Najboljši trboveljski cement in zagorsko apno se dobi najceneje pri VSnkotu Lasič, zidarskem mojstru, Maribor, Tržaška cesta 98, nasproti mestnega vodovoda. Izvišuje tudi vsa stavbena nova in popravilna dela po zmerni ceni. 141 Birma se bliža! Da si bodo zamogli tudi revni sloji nabaviti prodajam sukno od Din 26*— (udi drugo jako dobro blago ter tkanine za perilo in to po najnižjih brezkonkurenčnih cenah. Se priporoča i. Trpta, Maribor, Glavni trg 17 Izdaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani; oredstavnik izdajatelja in urednik: Stanko Virant, v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik Stanko Detela, v Mariboru