Štev. 127. Posameznatfevilka 1 Din. V Ljubliani, v nedeljo 1. julija 1923. Poštnina pavšailrana. Leto I. ah e lifiajs vsak dan sjutral, izvzamii pondeiike Mesečna naročnina: v lju&dsnš Din —j p@ pošti Din 12'—, inozemstvo Din 23’' Uredništvo: Woilova ulica št. 1/1. ~ Telefon št 213 Brzojavni naslov: „Novosti-LJublJans“. Upravništvo: Marijin trg št. 0. — Telefon št 44. Rokopisi se ne vračajo. — Oglas? do tarifu. Pismenim vprašanjem naj se priloži 2R£*rica za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu št. 13.238. šBimula štetim @&se§a W strditi ŽS ’vsw&iisl« Ä«ea dragim: Vejita So mala Msistta. — MadrarsSk« propaganda r ioo» ISßEstrc, — Aogfija ra ajena politika aa Bilkarü«. — ždraTaftl ob boiašški poste®. >-• rn» Weber? Vseslovanski bioroiski kon-— Is fcsliaraega sveta. — Gospodar-fiks pobfiks- — Sosliafca politika. — Dr. Srgesa de Gja: Neodoijire sugestije. — Msrtbcrsko pismo itd. *---------------------------------- Dvanajstine. . ' i^a svete ae aajdenio opožiciie, B *3S s® tako đemagoško borila proti viad-B Večini, kakor naša. Gospod Radič s® tanko veseli, ker mu sekundirajo nekdaj »državotvorni« demokrati na vse pretege. Trenutno so zajahali v publicističnem pogledu — davnajstine. Bofe mili, tudi demokrati morajo glodati neko kost, sicer bi se jih lotila parlamentarna apatija, ki se je bojijo bolj kakor federalisti centralizma. Toda šalo na stran! Demokrati se čezdaije bolj sSfcralificirajo, njihova »kritika«; vjadi-nifa delovanja zavzema forme, katerih se v nobeni drugi državi opozicija ne 1& posluževala, izvzemsj morda Ma-šofersko. . ;Ce zahteva morda pijanček po po-Iciiski uri liter Nina, se mu kratkomalo da to ne gre. Našim demokratom pa ni mogoče dopovedati, da vlada pri-privija proračun, da pa mora zaenkrat Iztsniti k parlamenta — dvanajstine. D žava ne more biti brez tekočega krili^ njenih ogromnih izdatkov in patrijo-izifžs, dolžnost takozvane »državotvorna opozicije bi bila, da prizna državi te nujnost , in da glasuje vsaj radi države za državne potrebe. Spominjamo se še tiste dobe, ko je fci. g. Kumaimdi finančni minister, g. KavIiO žalostnega spomina pa njegov Pomočnik. Javnost je nekaj časa priča-Ixvala finančnih čudežev. Demokrat-siv listi So opevali vrline Finančnega teeistra in njegovo trdno voljo, da pri-&jK»q po tolikih povojnih peripetijah d< rednega budžetnega gospodarstva, pjkaia je gora, toda te špranje ni po-teteia niti miška. Gospodarili so v K-flaičnem ministrstvu veselo z dvanaj-atijami, če se je pa pojavil kak glas Stvarne kritike, se je dvignila burja Ogorčenja po vseh stolpcih demokra»-Sl^fSa časopisja. Takrat je jugoslovenski državljan upravičeno pričakoval forsiranje proračuna, a zaman. Demo. krati so imeli finančno ministrstvo dovod dolgo v rokah, kljub temu pa so gospodarili z dvanajstinami. Danes pa hočrio za vsako ceno izpresati te vlade fiksno dogotovljeni proračun... Svojčas so demokrati očitali kleri-kalcem demagogijo, ki jo uganjajo z davčnim vprašanjem. Danes so demokrati že srečno prijadrali v klerikalne vode. Ko je g. Kumanuđi navijal davčni Vijak so vsa demokratska glasila previdna molčala. »Riječ« je še tuintam 'utemeljevala »državne potrebe«, sicer Pa so bili demokrati s takratno »davčno napetostjo« popolnoma zadovoljni — Glavna stvar je bila, da je davke diktiral demokrat Samo v tem slučaju se $h je dalo prenašati.., , Vse drugačna je postala zadeva, ko ^ stopil na čelo naše finančne uprave “fad sposoben in inicijativen finančni rsuuster dr. Milan Stojadinovič. Njego- J,13^00 P°htiko so hvalile odlične mozetnsice gospodarske revije. Mož si ie teto a! načelo, ki je v današnjem srednjeevropskem gospodarskem kao-3ts še sarauCija> ^ mi nc za™ plovemo v oao stanje, v katerem se danes nahaja nemška marka. Demokrati temaio niti enega stvaumega razloga, Bičati proti sedanji politiM finančnega fflinteaa. Nismo misihi, da bo in izjavil, da bo glasovi proti Končno je povzel besedo minister za finance, ki je odgovarjal na razne opombe prejšnjih govornikov in branil svoj predlog. Ko je minister končal, je bil z večino glasov sprejet tudi drugi Jel zakonskega predloga, o dvanajstinah. Seja je bila prekinjena od 1. uri popoldne in se 3ma nadaljevati ob 2. uri popodlne. Beograd, 30. junija. (R) Na današnji popoldanski seji narodne skupščine, ki se je pričela ob 2. uri 30 minut, se je nadaljevala debata o tretjem delu zakonskega predloga o dvanajsti- nah. Prvi je govoril demokrat Peter Markovič, ki je med dragim kritiziral ministra za zgradbe zaradi razrušenih potov in mostov v južni Srbiji. Dalje je govoril o razširjenju § 171 civ. prav. reda na vso kraljevino in končno izjavil, da ne more glasovati za dvanajstine. Drugi je govoril musliman Hasan Milkovič proti kuluku in proti davku. Med njegovim govorom je nastal velik prepir med radikali in muslimani, tako da je predsednik moral neprestano miriti poslance. H koncu je Milkovič izjavil, da bo glasoval proti,. Kot tretji je govoril Miletič (zemljoradnik), ki je istotako govoril proti kuluku in davkom in izjavil, da bo glsaoval proti. Nato je govoril minister za notranje zadeve Vujičič in dal nekatera pojasnila predgovornikom. Za njim je govoril klerikalec Janez Brodar. Nato je dobil besedo minister za zgradbe, g. Uzumovič in odgovarjal prejšnjim govornikom na nekatere njihove napade. V svojem govoru je dalje povdarjal zasluge radikalne stranke in rekel, da se je stranka izogibala demagogije ter da je prej vedno in bo tudi v bodoče vedno imela skrb za narodne potrebe. Njegov govor je bil prekinjen s ploskanjem od strani radikalov in z medklici od strani demokratov. Tudi med njegovim govorom je nastal velik nemir tako, da je predsednik neprestano pozival poslance k redu in miru. Končno je g. Uzunovič prečita! nekatere spremembe k členu, ki govori o kuluku. Ko je minister dovršil svoj govor, je podal svojo izjavo zemljoradnik Voja Lazič in rekel, da bo glasoval proti. Ko je končana razprava, se je prešlo na glasovanje. Tajnik Kobasica je sklical poslance po imenu in ko je bilo to končano, je predsednik skupščine Ljuba JovaaOViv naznanil, da je glasovalo skupno 189 poslancev ta to: 111 I za, a 78 proti. Glede na to je izjavil, da S so dvanajstine sprejete. Prihodnja seja ■ je določena za pondeljek 9. julija. Konferenca Male antante. VAŽNA VPRAŠANJA N A DNEVNEM REDU, Beograd, 30, junija. (B) 20. julija bo v Sinaji konferenca zastopnikov Male antante. Sestanka se udeleži za našo državo minister zunanjih zadev, g. dr. Nlnčfč, v imenu Češkoslovaške g. dr. Beneš, a Romunijo bo zastopal romunski minister zunanjih zadev, g. Doka. Konferenci bosta prisostvovala tudi poljski in grški poslanik na romunskem dvoru. Poleg ostalih važnih vprašanj se bo na tej konferenci odlo- Sporazum z Italijo nemogoč! Beograd, 30. junija. (B) Vaš dopisnik je izvedel sledeče: Po vesteh iz Rima je italijanska delegacija predlagala naši delegaciji, da se revidira ra-pallska pogodba v smislu, da Italija anektira Reko. Naša delagacija je to Zvmm separatistov i litoiegnsfvom, Zagreb, 30. junija. (Z) Iz Sušaka javljajo, da je bil tam po poveljniku obmejne policije aretiran Ivan Vrbinšek, rodom iz Klanca, eden glavnih pomagačev Saxa in Ivice Franka v inozemstvu. Ko je bil zaslišan, je dal dragocene podatke o zvezah separatističnih krogov v domovini z izdaiicami v inozemstvu. Vrbinšek bo danes zvečer odveden v Zagreb in oddan sodišču. GENERAL PREOBRAŽENSKIJ UBIT? Beograd, 30. junija, (ž) »Novi List« piše te Pirota: Tukaj krožijo da- . Narodna radikalna stranka se danes prav dobro zaveda, da nalaga narodu gotovo breme. Ce bi bila vlada res »partizanska«, bi iskala za kritje državnih potreb kaka inozemska posojila ali pa. bi prilivala olje na stroje za tiskanje bankovcev. Toda vladi ne gre za popularnost. Tu gre za interese naroda in države, zato se moramo najprej opreti na lastne moči. Davčna moč je zrcalo narodne gospodarske kapacitete. Posamezniku je morda težko, kadar odšteva na davkariji svoje težko pridobi^^ dinarje, ali država ima svoje nujne potrebe, ki so koncem koncev potreba posa-roezaika, To priznava tudi »Jutro« te* Po atentatu na g. Pašlča. Čestitke iz inozemstva. — Nadaljevanje preiskave. — Madžari za ßadrca. Beograd, 30. junija. (B) Izmed mnogih čestitk, ki neprestano dohajajo predsedniku ministrskega sveta, g. NL koli Pašiču tako iz nove države kakor iz inozemstva, je treba omeniti prav toplo čestitko predsednika italijanske vlade Mussolinija, ki jo je pismeno poslal poslanik kraljevine Italije v Beogradu markiz Negrotto in pa čestitko angleš. kega ministra za zunanje zadeve lorda Curzona, ki jo je sporočil angleški poslanik sir Young. Istotako je belgijski poslanik g. Delkoan sporočil čestitke belgijske vlade. Beograd, 30. junija, (B) Dose-daj so predsedniku vlade, g. Nikoli Pašiču, iz inozemstva dospeli pozdravi od predsednika franc, vlade, od ministra zunanjih zadev češkoslovaške republL ke, od ministrskega predsednika Romunije, od predsednika grške vlade, od grškega ministra zunanjih zadev, od g. Venteelosa in od predsednika albanske vlade. Vsi ti sporočajo svoje čestitke in izražajo svoje spoštovanje našemu mi. nistrskemu predsedniku. Beograd, 30. junija. (B) Sekcija novinarjev v Subotici je imela včeraj svojo sejo, s katere je naslovila na predsednika vlade, g. Pašiča pozdrav ter mu izrazila svojo radost zaradi neuspelega atentata in rvoje zgražanje atentatom. Beograd, 30. junija. (B) Preiskovalni organi so pregledali celokupno korespondenco atentatorja Rajiča in pravijo, da vsebuje polno interesantnih detajlov, ki mečejo sum na veliko šte. vilo oseb tako v Beogradu in v Zagrebu. Iz teh pisem se da ugotoviti, da je zapleteno v atentat veliko število ne-prijateljev naše države. Atentator Rajič vse zanika in pravi, da je hotel sam izvršiti atentat In da nima soudeležencev. Beograd, 30. junija. (Z) »Politika« piše: Atentat na g. Pašiča je še vedno predmet razgovorov v političnih krogih in četudi se značaj atentata še ni megel uradno ugotoviti in četudi še najbolj izgleda, da ie atentat delo ene osebe, so vendar politični krogi čimdalje bolj nagnjeni k temu, da smatrajo, da je atentat dobil globokejše pobudo izven mej. Zaraditega zahtevajo z vseh strani najvestnejšo preiskavo. Cas, v katerem živimo, dogodki v državi in okli nas mneže število onih, ki so istega mnenja. Nekateri gredo celo tako daleč, da v atentatu na g. Pašiča vidijo pojav dobro pripravljenega načrta, da se v Evropi vzpostavi stanje, ki je bilo pred vojno. Atene, 30. junija. (Z) Vse časopisje brez razlike strank čestita predsedniku vlade g. Pašiču, da je ušel obsodbevrednemu atentatu. Listi nagia-šajo, da je Pašič ob mnogih prilikah dal izraza svojim čustvom nasproti Grški. Grška vlada je poslala svoje čestitke g. Pašiču. Beograd, 30. 'unija. (B) Pred* včerajšnjim ob 2. uri popoldne je te* redni poslanik in pooblaščeni minister poljske republike g. Okenski izročil na svečan način predsedniku ministrskega sveta g. Pašiču poljski red Belega Orla. Izročitvi je prisosotvovalo mnogo ministrov in drugih osebnosti G. Pašič se je srčno zahvalil za visoko odlikovanje. Budimpešta, 30. junija. (B) Vladni list piše o priliki atentata na predsednika vlade s- Pašiča: Podli umori so že star sistem političnega dela na Balkanu, Opozarja na to, da je Srbija postavila podlim ubijalcem Prinčipu in njegovim tovarišem mramorne spomenike, medtem ko je Madžarska morilca Tisze spravila na obtožno klop. Dalje piše, da Slovaki in Romuni nitt nikdar toliko sovražili Budimpešte, kake» mrze sedaj Prago in Bukarešto. Slednjič prav posebno povdarja, kako so njihovi bratje po Zrinjskem in Frankopanu, Hrvatje danes v strašnem pciožaju in se na vso moč trudilo, da se rešijo svojih rešiteljev oziroma Paštčevega biča. čalo tudi o vprašanju vstopa Grške in Poljske v Malo antanto in o stališču Male antante proti novi bolgarski vladi. Beograd, 30. junija. -B) »Tribuna« piše: Po informacijah, ki jih imamo iz zanesljivega vira, bo na konferenci Male antante prisostvoval tudi zastopnik Albanije, To se spravlja zvezo z željo in alccijo albanske vlade, da bi bila tudi Albanija sprejeta za člana Male antante. Pred vzpostavitvijo diplomatskih odnošajev z novo bolgarsko vlado. B e o gr a d, 30. junija. (B) Vaš dopisnik doznava iz zanesljivega vira, da bo našat vlada vzpostavila normalne diplomatske odnošaje z novo bolgarsko vlado. V tem smislu sta bili obveščeni vladi Češkoslovaške in Romunije, kakor tudi naš poslanik na bolgarskem dvoru, g, Rakič. B e o g ra d, 30, junija. ’B) Kakor je izvedel vaš dopisnik, bo minister zt zunanje zadeve, g. dr. Ninčič prihodnji teden sprejel novega bolgarskega poslanika na našem dvoru. Praga, 30. junija. (K) Novi vodja bolgarskega poslaništva Dimitrij Mi-halcev je danes izročil ministru za zunanja dela dr. Benešu svojo poverilno pismo in je prevzel svoje uradne posle. zahtevo odbila. Razgovori so sedaj prišli na mrtvo točko. V dobro informiranih krogih v Rimu govore, da bo paritetna komisija prekinila svoje delo, ker izgleda, da sporazum ni mogoč. nes vesti, da je bil general Preobražen-skij, ki je bil nedavno zaradi paktiranja s sovjetsko vlado izgnan iz naše drža. ve, na meji proti Boigadski od Wran-glovih pristašev ubiti BOJ MED FAŠISTI SN SOCIJALISTI. Reggio nell Emilia, 30. jun. (K) Zaradi napada na poveljnika fašistov je prišlo včeraj do spopadov med fašisti in socijalno-demokratičnimi delavci, pri katerih je bil en delavec ubit. Več delavskih zbornic in konzumnih društev je bilo razdejanih. Fašistovska organizacija tega nastopa ni odobravala in je zapretila Staničem stroge kazni. mo ko pravi: »Vsi trezni državljani se zavedajo, da treba davčne dohodke zvišati.« Ta princip se je uveljavil v Angliji, kjer imajo redno, aktivno finančno gospodarstvo, poleg tega pa do skrajnosti navit fiskalni vijak. Prehodne žrtve se morajo polagati na oltar skupnosti, saj nam bo potem vsklilo boljše skupno blagostanje. Demagogija, ki jo uganjajo »Jutrovd« na račun državnih potreb, je žalosten pojav v parlamentu in v tisku. Vlada bo šla preko teh argumentacij na dnevni red in bo vedno ter dosledno imela pred očmi blagor skupnosti, ne pa kake privilegirane kaste. Separacijski problem. L o n do n, 30. junija Reuterjev i urad poroča: V merodajnih krogih je bila vest, da je belgijska kriza rešena, sprejeta z velikim zadovoljstvom. Sedaj ni nobene resne ovire več, da se odpošlje odgovor francoske vlade na angleško vprašalno polo. Pričakuje se, da bo Velika Britanija nemudoma prejela odgovor Francije, ki bo omogočil ugodno napredovanje pogajanj med zavezniki. Ne sme se prezreti, da bo odgovor Francije tvoril le prvo fazo razprav. Merodajni krogi so mnenja, da nemška nota zasluži odgovor. Zavezniki bodo že našli sredstvo, dia bo Nemčiji podan skupni odgovor. Pariz, 30. junija, Agence Havas javlja: Sestava novega kabineta Theu-nis bo omogočila obnovo diplomatskih razgovorov med zavezniki. Med Parizom in Brusljem se bo vršila neposredna izmenjava misli, da se tako sporazumno določi odgovor na vprašalno polo angleške vlade in da se odgovor v najkrajšem času odpošlje angleškemu zunanjemu uradu, Pariz, 30. junija. (Agence Havas' Kakor doznava »Petit Pansion« se bo sedaj, ko je belgijska kabinetna kriza rešen, nemudoma obnovila izmenjava misli med Francijo, Anglijo in Belgijo o poruhrskem in reparacijskem vprašanju, Francoski veleposlanik v Londonu Saint Aulaire je dobil aa^cdila, ki mu omogočajo, da boz v najkrajšem času podal usten odgovor na angleški memorandum. Položaj v Madžarski. Budimpešta, 30. junija. (Madžarski dopisni urad) V zadevi afere bratov Kovacs objavlja policija komu-Vrdke, x katerem je rečeno, da je bile 17 oseb, ki so bile aretirane, ker so pod pretvezo kulturnih namenov nabrale darove v višini devet milijonov, kron, a so jih porabile za svoje lastne namene, izročene državnemu pravdnl-štvu. Poleg tega se je ugotovilo, da so se ti ljudje bavili s čisto »fantastičnimi« načrti. Hoteli so člane vlade, v pni vrsti ministrskega predsednika grofa Bethlena nasilno odstramti, razne politike umoriti, judovske sinagoje v zrak spustiti, romunsko mestno blagajno v Velikem Varadina oropati in ponarejen češkoslovaški denar v promet spraviti. Njih načrti so radi tega postali nevarni, ker se jim je vsled kažnjive lahkomiselnosti poedinib vojaških oseb posrečilo dobiti v roke približno 18 kilogramov ekrazita. Potem ko je policija to zločinsko družbo napravila neškodljivo, je zasegla tuđi ta razstrslni materijal. Državno pravdništvo se bo obrnilo na vojaški avditorija!, da se proti kaznivim vojaškim osebam postopa PO zakonu. Iz Franclje. P a r i z, 30. junija. (Agence Havas.) V senatu je pri posvetovanju o poruhr-skih kreditih več senatorjev govorilo tudi o papeževem ročnem pismu. Radi-, kaleč Francois Albert je stavil na ministrskega predsednika Poincareja vprašanje, kako siališče bo zavzel napram katoliški beli internacijonali. Potacate je odgovoril, da pozna samo Francijo in republiko.. Predsednik komisije za zunanje posle De Selve je poudarjal, da bi bilo napram inozemstvu koristno in pametno, da se Polncarejeve izjave v celoti odobre, To bi na j bil smisel, Id ca daje senat svojemu glasovanju o kreditih._______________________________• Nočna lekarniška služba r Ljubljani: Tekoči teden: lekarna Bohinc na Rta* skl cesti te Lmtek Prt ZseiakaJB «Mte S? mSjSim ^IDTOTfjg NÖWStLi Zdravniki ob bolniški postelji. Demokratske „slike45 In „razkritja“. Od našega stalnega pariškega dopisnika. ;lV tukajšnjih’ političnih krogih bi že raiS napravili bilanco. Pretekli teden ni (pokazal na zunaj nobenih senzacijonal-Irezuitatov, ker je bil preveč posvečen podrobnemu delu, To delo še danes «d končano. Psihološki učinek padca nemške tnarke je bil v 'Angliji brezdvomno nepregleden, Od ceste do vlade prevladuje mnenje, da je treba nujne pomoči. V Parizu bivajoči angleški diplomat se le izrazil: »Ce bi še dalje in v brezdelju gledali to katastrofo, bi to pomenilo naš samomor. Strašen padec nemške valute osvetljuje bliskoma celo situacijo. Avtoritativni finančniki in gospodarski izvedenci, ki se vračajo ravnokar iz Berlina, mi zagotavljajo, da stoji nemška država dejansko pred popolnim kaosom. Preživljamo resne ure. Vi me vprašujete, ali je nujna rešitev še mogoča. Odgovoriti bi moral tako-le: Velika večina angleškega naroda se zaveda, da je Evropi mogoče pomagati le preko Pariza. Z drugimi besedami: Pred pomožno akcijo Srednji Evropi mora korakati sporazum med Anglijo in Francijo. Enostranski sklep Anglije bi situacijo zaostril. Vi poznate različnost naših in pariških pogledov. Anglija ima veliko interesa na tem, da se trpeči Evropi pomaga, toda njeno gospodarstvo je relativno zdravo. Francija je pomoči potrebna, ali izkazalo se je, da je ta pomoč mogoča le tedaj, če se trpljenje druge sile poveča. Tako vsaj mislijo najširši krogi tu in onstran kanalai. Naloga Anglije je, zajamčiti ideji o evropski solidarnosti pošteno zmago. Na kontinentu ne more nikdo Živeti, če ob njegovi strani nekdo umira. Te moči nima niti Anglija, dasirav-no se. nahaja njeno politično in gospodarsko težišče izven Evrope. Bodite uverjeni, da se bavi danes vsa angleška diplomacija s takim razširjevar njem problema. Padec francoskega franka, ki je sledil padcu marke — seveda v spoštljivi razdalji — je vzbudil tu v Parizu nekaj globljih pomislekov. Osvetlil je nekatere vzročnosti, ki jih pariški politični krogi le prehitro pozabljajo. In če pogledate v Belgijo, se lahko prepričate, da more čisto gospodarska kriza povzročiti najtežavnejše politične komplikacije. Na zunaj se suče ta kriza okoli univerze v Gentu in okoli štirinajst-mesečnega vojnega službovanja, v resnici pa gre za gospodarsko nazadovanje, ki ga najbolj občuti ravno indu- ' p P. Pariz, 27. junija. sirijska država!. Še enkrat ponavljam: Samo velika, res mednarodna solidarnost more rešiti Evropo. Izrazil sem s tem samo veliko misel, katero mi je raztolmačil dalekovidni rrinister Walther Rathenau na genovski konferenci. Da ni prokleta roka nedoletnega zločinca uničila tega genijalnega moža sredi njegovih največjih načrtov... kje bi se danes že nahajali! Rathenau bi bil postal gospodarski in politični Mesija. On bi bil Evropo probudil z duha ostrim mečem kot nobeden njegovih vrstnikov. Tako pa smo tavali še eno leto v temi in danes je kaos še večji, kot ie bil poprej.« Vaš dopisnik je dozial še z druge strani, da ugotavljajo merodajni angleški krogi v Srednji Evropi skrajno nevaren, odnosno obupen položaj. Gospod Baldwin se trudi z vsemi siiami pri vpostavitvi sporazuma s Francijo. Velike težave še povzroča vprašanje pasivnega odpora, ki je brezdvomno več, kakor navadno vprašanje prestiža. Drugo prašanje je evakuacija Poruhrja po etapah, vzporedno po nemških odplačilih. Trdovratno se vzdržujejo tudi vesti o neki inervenciji Male antante in o tajnih nemško-francoskih razgovorih v svrho premirja v Poruhrju. Anglija bi se hotela sedaj približati stališču Francije, da bi na ta način izenačila teren za bodočo splošno konferenco. ‘ Politiki in narodni ekonomi vsega sveta so — vznemirjeni vsled nekaterih nevarnih simptomov — obstopili bolniško postelj Evrope. Harding se bori v Ameriki kljub nakanam opozicije za pristop k svetovnemu razsodišču. Mellon je že na potu v Anglijo. Lord Robert Cecil oznanta s podvojeno silo svojo neomajno vero v Društvo narodov in Baldwin se mu nič ne upira. Baldwin si zamišlja rešitev evropske krize tako, da bi reparacijska konferenca, ki naj bi se sestala čez mesec dni, dodelila večino spornih problemov Društvu narodov. Ženevska institucija pa bi se medtem izpopolnila s pristopom Nemčije in morda celo Rusije. Obstoji pa bojazen, da bi mogel bolnik medtem umreti. Zdravniki so tiine-nia, da bi morali Francija in Nemčija skleniti neke vrste premirje. Kdor raz-motriva situacijo iz Pariza, bo moral priznati, da so težave veliko večje, kakor si jih predstavljajo gospodje v Londonu in Washingtonu. lialijansko-grški odnošaii. ProSlo soboto le imel g. Mussolini v palači Chigi dolg razgovor z g. Aleksandri-som, grškim zunanjim ministrom, ki ie bil prej v Rimu poslanik. Namen tega pogovora ie bil, urediti več vprašan}, ki so ostala odprta od onega časa sem, ko je prišla na krmilo sedanja grška vlada. Govori se, da ie šlo pri tem razgovoru pred vsem za Dodekanez. Radi grških otokov namreč, ki iih ima Italija še vedno zasedene s svojimi četami in ki jih menda sploh nikdar ne misli več izprazniti, je razmerje med Grčijo in Italijo v zadnjih letih zelo napeto. Posebno grško javno mnenje je Italiji sovražno in zahteva popolno izpraznitev zasedenega otočja. Ko je g. Aleksandris odhajal, so ga spraševali časnikarji, toda odgovor, ki ga jim je dal, je bil precej splošen: »V teku dolgega razgovora, ki sem ga imel z ministrskim predsednikom, sva pre-tresavala gospodarske probleme, ki zanimajo Italijo in Grško. Videl sem, da je g. Mussolini izborno razpoložen proti Grški in lahko vam trdim, da bodo nerešena ' -------- ' -1' ' ' ' — Pismo prijatelju v Paradiž. Dragi! V usodo našo grebejo trene iki, ki jim ne vemo vedno pravega imena. In še tako je sojeno,, da morajo pogosto biti dela velikih mož oprana v J krvi. Za Stambolijskim, ki je moral pa- sti na Bolgarskem, je roka zle usode i prišla k nam, da si izbere Nikolo Pa- sica. Kakor grozničav tresljaj je šla po j zemlji vest... Bilo jih je gotovo neka}, I ki so vzdrhteli v radosti ob misli, da pada Pašič, stari, krepki hrast, a bilo j jtii je pač brez dvoma več, ki jih je ; negotova vest navdala z grozo! On, on naj pade, danes?! — Recimo, da ima napak sto, tisoč ali tudi več, ene vrline mu ne bo odrekla zgodovina, on je državniški talent, kakršnih danes menda ni med nami! Takih pa nam je .vendar treba v teh dneh, ko je videti, dia se vse ruši in maje pod nami in okrog nas! Zato bi pač bilo trpko in težko za nas, ako bi bila šla želja atentatorjeva 27. junija 1.1. v Beogradu S! cvet in obrodila sad... Kaj nam pomagajo meglene fantazije nekaterih teoretikov, ki hočejc preobraziti svet, pa niti sami ne vedo, kako?! Nam je danes treba skale, močnega In trdnega zavetja, ki se ga lahko opremljeno v temi teh nebrzdanih viharjev. Da smo izgubili Pašiča, kje naj jbi bili iskali drugega? Saj nimamo niti mož, ki bi kot načelniki, strank znali fe* .vajetih lastne stranke same. vprašanja urejena v smislu obojestranske prisrčnosti Normalni diplomatski stiki med obema državama se morejo sedaj že smatrati za urejene.« Zastopniku agenture Havas je rekel, da je prikazal šefu laške vlade možnost velike investicije italijanskega kapitala pri javnih stavbah, ki se bodo zidale v Grški To gospodarsko zbližanje, ki bi tudi olajšalo trgovinsko in industrijsko sodelovanje, bi pomagalo zajedno reševati politične probleme. Minister je govoril tudi o političnem položaju v Orijentu in se izrazil o stališču Grške na sledeči način: »Grška je ta strani antante (eile est ententiste). Ima sicer armado v vojnem stanju, a nikakor ne radi napadalnih namenov, temveč samo za to, da je pripravljena v slučaju potrebe uveljaviti antantine sklepe. Grška si srčno želi mir s Turčijo.« Minister je dodal, da misli, da se bodo skoraj vršile volitve. Končal je svoj razgovor s par prijaznimi stavki napram Franciji G. Aleksandris je nato odpotoval v Lausanne, kamor ga je poklical g. Veni-zelos. —žn— kaj šele naš državni orgnizem, ki se peni v stoterih, med seboj nasprotujočih si zahtevah in težnjah?! Sicer pa dobro* da je tako, ali ne? Mislim namreč, da bo memento v Beogradu vsaj mimogrede še vzdramil tega in onega, ki zamaknjen v užaljenost svoje lastne osebe pozablja, zakaj ga je ljudstvo poslalo v Beograd v Narodno skupščino. Ako pa se to ne zgodi prav kmalu, potem ne kaže drugače, nego da Pašič sam s svojimi tesneje napne državne vajeti, da enkrat začutijo uzdo reda tudi vsi tisti, ki hočejo na vsak način strmoglaviti naš državni voz v cestni jarek, kjer bi se potem na grobišču naše nesreče pasla vsa tista golazen, ki tako rada dviga že zdaj svoje glave proti nam. Zdi se mi namreč, da je bolje in za vsakega delovnega moža pametneje, da si piše zgodovino sam in dokler je v polni posesti svojih moči, nego pustiti, da mu jo po smrti iskreno ali pa tudi hinavsko sodijo drugi ter pri tem milo vzdihujejo in zavijejo oči, zakaj ni raje tega o pravem času storil sam. Ne zameri, ko sem se tako na široko razgovoril o tem! Saj veš. kako je z nami ljudmi. Govorimo, kar pač vidimo in kar nam je blizu. Da ii pa vidimo prav, tega ne vemo nikoli, nikoli ... Iskreno Tc pozdravlja Tvoj Tone Zemljan. »Jutro« z dne 28. t. m. je priobčilo neka »razkritja o radikalno - nemški kupčiji za Slovenijo«. V agoniji se nahajajoči demokratje se poslužujejo napram NRS tako ogabnih sredstev, da se nam spočetka ni zdelo vredno, odgovoriti na klevete demokratskega reptila. Molčali smo, ker smo se zavedali, da še ni vseh dni konec in da se za demokrate spleta zasluženi bič. Danes pa povdarjamo najodločneje pred vso slovensko javnostjo, da je »Jutro« serviralo svojim čitateljem le ponatis laži, ki jo je objavila Vidovdanska »Orjuna«. »Orjuna« se je razkrinkala kot bojna organizacija propadle policajdemokracije, zato je naš list nikoli ne bo upošteval. Dokler je bila res nacijonalna organizacija brez strankarskih tendenc, tako dolgo smo ji prizanašali. Od danes naprej vemo, s kom imamo opravka. NRS ni imela potrebe, nuditi narodni manjšini v Sloveniji dvomljivih koncesij. Tistih dvajset točk nekega protokola, po katerem bi se bile baje dale Nemcem razne koncesije, so popolnoma izmišljene. V tem oziru je izjava, ki so jo priobčile »Jutranje Novosti« dne 7. februarja 1.1. popolnoma točna in se ni NRS v Sloveniji niti za las oddaljila od linije, ki gre skoz decidirano mišljenje glavnega odbora v Beogradu. Mi vprašamo demokrate, naj nam blagohotno podkrepijo svoje trditve z dejstvi. Ker dejstev nimajo na razpolago, se poslužujejo ogabnih laži. NRS je bila in bo ostala narodna stranka, na tem ne spremenijo jutrovska zavijanja prav Organizacija NRS. KRČEVINA PRI MARIBORU. Dne 27. junija t. I. se je vršil ustanovni shod krajevne organizacije NRS v Krčevini. Shoda se ie udeležilo zelo lepo in. razveseljivo število radikalov. Navzoči so Mi tudi nekateri pristaši drugih strank, ki pa resnim in stvarnim izvajanjem govornikov, ne samo niso ugovarjali, marveč so še pritrjevali. Shod je otvoril oblastni tajnik gospod Trošt, ki je po pozdravu navzočih in po razjašnjenju pomena krajevnih organizacij, za skupni cilj podal besedo Članu oblastnega odbora g. dr. Ravniku iz Maribora. G. dr. Ravnik je podal zelo izčrpen in vsestransko zamišljen program NRS od. početka njene ustanovitve pa do današnjega dne. Zlasti je povdaril, da je NRS izšla prvotno iz takratnih srbskih narodnih socija-listov gg' Pašiča, Paču, Petra Karadjordje-viča in drugih. NRS je torej stranka tudi delovnega ljudstva, ker ima v programu dobrobit delavstva, kojemu zagotavlja vsaj eksistenčni minimum. Za kmete se je ta stranka vedno potegoval^ ustanavljala je potrebne nabavljaltie in prodajane zadruge in dosegla, da se kmeta, ki nima več kot 5 oralov zemlje, ne sme spraviti na boben Posebno skrb in pažnjo obrača; NRS uradništvu, ki je hrbtenica države in ako njihovih želj in zahtev do danes še ni mogla uveljaviti, leži vzrok v splošnih političnih razmerah, ki so itak že vsem dobro znane, kajti od ujedinjenja pa do danes nastopa nebroj strank in strančic z raznimi programi in nemogočimi zahtevami, ki ovirajo normalni razvoj državnega gospodarstva. Tudi Slovenija mora biti zastopana v NRS, ker le tedaj nam bo mogoče udejstvovati želje in potrebe prebivalstva in ravno ta stranka je že večkrat in pri raznih prilikah pokazala, da je zanjo Slovenija rav-notako mila, kakor nje zibelka Šumadija. Kakor je Pašič vodil srbski narod od zmage do zmage v času balkanskih vojn in četudi je moral ta preizkušeni narod med svetovno vojno zapustiti svoje domove, umirati za svojo domovino in bežati čez albanske gore v tujino, mu ni izmrlo upanje na zmago in v tej trdni ideji je ponovno stopil krepko proti večnemu sovražniku Avstriji, jo pobil z vsemi njenimi pomagači in nastopil triumfalno pot v svojo povečano domovino, kojo tvorimo sedaj tudi mi, tako tudi sedaj ne bo dopustil, da bi s tako požrtvovalnostjo in s toliko prelito krvjo zadobljeno svobodo rušili sedaj Iz prosfztnep življenja. — Razstava Meštrovičevih del. Narodni galeriji dolgujemo posebno zahvalo. — Seznanila nas je z največjim, naših upodabljajočih umetnikov, g. Ivanom Meštrovičem. Predvčerajšnjem, na Vidov dan, se ie vršila ob navzočnosti vabljene publike otvoritev razstave, ki bo vsem ostala v neizbrisnem spominu. Kar je Auguste Rodin za francoski harod in Michelangelo Italijanom, to je Meštrovič za nas. Jakopičev paviljon je poln dragocenih biserov. Človeka, tudi umetniško indiferentno dušo, obide neizrekljivo čuvstvo, ko se zaustavijo oči ob ogromnem krucifiksu. Trpeči Jezus, to v paroksizmu bolečin se zvijajoče, izmučeno in kost ter kožo predstavljajoče telo je Meštrovič izrezal kot simbol trpežtesa naroda. V ostalih delih, ki izžarevajo visoke umetniške vrednote, opazujemo razvoj umetnika od 1. 1903—1922. Kakor mnogi, tako Je tudi Meštrovič hodil po svojih potih. Razni »iz-miQuo« in Brac-covo veseloigro »Prava ljubezen«, komada, ki sta tehnično preprosta, imata pa literarno ceno in dajeta tudi igralcu dovolj razmaha. Turneja dveh priznanih igralcev ima resno kulturno misijo, ker prinaša v oddaljene podeželske kraje moderno dramo in umetniško igro. Pri drugih narodih so take turneje že zdavnaj vdomačene In jih občinstvo samo zahteva. Pri nas bi bilo želeti, da bi občinstvo vsaj z obilnim obiskom pokazalo, da se zanima za pravo gledališko umetnost, in da bi umetnikoma sh na roko v to poklicani krogi, predvsem dramatična društva. Prvi turnus se vrši po nastopnem redu: dne 28. in 29. junija v SL Bistrici; 30. junija in 1. julija v Ptuju. 3. in 4. julija v Brežicah; 5. Ih 6. julija m *>-5kem; 7. in 8. julija v Trbovljah. Dne 10. in 11. julija pa nastopita g, Bratina in ga Bukšekova v prostorih dramske?a gledališča v Ljubljani. — Omembe vredna novost je, da sta umetnika izdala lično ozemljeni, 8 strani obsegajoči gledališki list, ki prinaša razen vsebine igrokaza »Ono« več član* kov o gledališču in dramatiki, da se na ta način zlasti pri podeželskem občinstvu poglobijo pojmi 6 visokem pomenu sodobne drame. Oarujfg knjige za koroško mladino! Nabiralnik pred Prešernim spomenikom. Maj pomeni bolgarski prevrat? GRŠKO MNENJE. Atenski list »Eleiteron Vima« ie obelodanil pred par dnevi izvirni dopis svojega ■ sotrudnika v Beogradu. G. Spiros Melas piše v tem vprašanju sledeče: V zadnjem., poročilu sem naglasil, da Bolgarska nikdar ne bo opustila svojih sanjarij o domina^®' na Balkanu. Bolgarska .je sedaj -zavrgla-najmočnejšega diktatorja. Katera, sila ga je vrgla? Makedonska organizacija, rezervni, oficirji in še nekateri elementi združen opozicije. Danes moremo pravilno razumeš ti, da je imela jugoslovanska rezervira: nost glede Karagača na lausannski konferenci svoj posebni smisel. Beograjski krogi. ne verujejo novemu režimu kljub , njegovim pacifističnim izjavam. Tudi grški vladi se . ni verjelo po novemberskih dogodkih, da' bo nadaljevala politiko g. Venizelosa- Y Beogradu imajo prav, da ne verujejo izjavam bolgarske vlade. Kako naj verujejo, da bo nova vlada preganjala komitaše, da bo opustila idejo o Makedoniji ter o nadvladi na Balkanu, ko se pa naslanja ravno na te elemente! Makedonske organizacij« so celo uradno zastopane v novi vladi. Čq bi nova vlada tudi hotela izpolniti svoje obljube, iih ne bo mogla. V trenutku, ko bi začela preganjati makedonske organizacije bi prišla v isti položaj, v katerem se je pa* hajal g. Stamboliiski. Ravno isto se bo zgodilo tudi z neuillysko mirovno pogodbo, ki je danes že prekršena. Najjačja s!la v novi vladi so bolgarski rezervni oficirji in tem se ima general Lazarov zahvaliti z* svojo utrjeno pozicijo. S pozivom na dobrovoljce je izvršena delna mobilizacija. Odločno stališče vlade proti makedonstvu-juščim more privesti sedanji režim v isti položaj, v^ katerem se je nahajal g. Stam-boiijski. Srbi — tako zaključuje Melas —• ■ ocenjujejo novo vlado popolnoma pravilno, ko pripisujejo njenim dejanjem značaj odrekanja neuillyski mirovni pogodbi Mariborsko pismo. Druga leta ob tem času so mestni IjuJ- . je drag dragega izpraševali, kam je kdo na» menjen na počitnice, da se oddahne in-ohladi po neznosni vročini, ki je. pritiskala nt -mestno zidovje. Vsakdo je že imel načrt go- . tov, in kakor hitro mu je pripuščal Čas ti bivši finančni minister, ne samo prijetnega'-spomina, dr. Kumanudi, jo je' popihal ver» na deželo v prosto naravo, da si je ohladil'• prevročo kri in olajšal mošnjo. Će drugam ni mogel, je zlezel vsaj na zeleno Pohofjl za par dni samo, da se je umaknil razpasenemu mestnemu zidovju. Letos vsega tega ni. Ljudje čepijo pO gostilnah in kavarnah ter gledajo skoäi • okno, kako hitijo mimo pasanti z dežnUdl'' Znanci vprašujejo drug drugega, kam poj.' dejo na počitnice, da se vsaj posuše in mati zgrejejo otrple ude. Marsikdo prizna, da sl privošči luksus in si v stanovanju kuri, č« mu je ostalo kaj kuriva. Posebno še moraR' kuriti v onih družinah, kjer imajo malo, alf pa bolehno deco. Zimski plašči se zopet prikazujejo na ulicah, ženski in moški. To j« pravzaprav dobro — za plašče namreč, ket se vsaj ni bati da bi se zaredili v njih moli Pohorje sameva, kakor še ni samevalo ^ teh časih. Posamezni letoviščarji, ki hočejo. biti vedno, in povsod med prvimi, pa se ti) šče v sobah, ali pa se zbero v kuhinji ob toplem štedilniku in si pravijo pravljice ij jari kači in steklem polžu. Pravzaprav si takile deževni popoldnevi in večeri res ne*-kai posebno idiličnega. Žal je le, da je današnji pokvarjeni svet že popolnoma zgubi smisel za idilično domačnost in skupnost ti sedaj ne umeva več teh poletno zimskil čarov. Letošnje mrzlo in deževno vreme p* upliva jako neprijetno t tudi na zunanji utJs našega mesta. Dež nas sicer ne ovira pfl gradbi novih hiš. Mariborčan je izbor# vremenski prerok. Vedel je že v naprti« da bo delal letos dež zgago na vseh koncih in krajih, zato pa se ni lotil novih stavb in je lansko leto že spravil tisti dve stavtf pod streho, da jih danes lahko dovrši kljub dežju. To je menda edini pravi vzrok stagnaciji v stavbarstvu pri nas, ne pa pomanl-kanje potrebnega kapitala in draginja, pjč pa je dež povročil, da vedno bolj Izginja novi Jugoslovanski Maribor in sili štiri nemskoavstrijski Maribor na površje. Štiri po dr. Pfeiferju odstranjeni napisi se nekim sumljivo prikazujejo izza izpranega belefa. Vsak dan stopajo z večjo jasnostjo ia vedno v pomnoženem številu na dan. tako, da bo starih nemških napisov kmalu več, V-kor pa novih slovenskih. Ako ti napisi >3-dejo že nas domačine v oči, kako moralo zbosti šele tujca, ki jih ni navajen j-iaš občinski svet ima pa menda kurjo sle peto, da jih ne vidi in se prav nič ne zmeni za nje. Sedaj se apelira na hišne posestni, da naj bi dali vsaj zunanjost svojih hiš prenoviti, da bodo imeli obiskovalci naše Industrijsko obrtne razstave ugodnejši utiJ o' našem mestu. Predvsem je pa potreba, da-občina vsaj zakrpa razdrapane trotoarje’, da si tujci kljub znani mariborski ponočni razsvetljavi ne polomijo nog. Obenem pa naj uplivajo merodajni faktorji, da zakrije stari nemški Maribor svoje grde gube in brazgotine na obrazu, ki sedaj sihjo tako sumljivo na dan. Pred kratkem smo čitali, da se je früh zepet pocenil, pa ne pri nas, ampak v č®0-gradu. Beograjčani jedo črn kruh po 5, belega pa po 6 Din. Mi se seveda v svtiera socijalističnem Mariboru ne zmenimo za take »balkanske« malenkosti in plačui'emo še vedno stare cene 26 in 30 K Mi si lahko privoščimo take malenkosti,’ katerih si ne more niti glavno mesto. Čudna je pa vsekako ta razlika med Beogradom in Mariborom! Kje tiči vzrok, se seveda ne da dognati Žemljice postajajo sumljivo majhne. A nikdar ni čuti, da bi nas tržni iti pa kak drugi mestni urad kaj revidiral. Dela vsak kakor pač more in zna. Saj j6 našt občinstvo potrpežljivo in rado plačuj«, dokler more. Občinska mesnica je menda srečco zaspala v Gospodu, ali jo je pa odnesla nara-sla Drava. KONZULATI”V LJUBLJANI^' Gen. konzulat C. S. R.: Breg §t. 8/L Francoski konzulat: Ljub. kreditna banka. Dunajska cesta. Hon, konzulat Belgije: Urad Liublj. velesemnja. Avstrijski konzulat: Turjaški trg 4/IL Italijanska delegacija: Zrinjskega, cesta It 3/1, Dnevne novosti. , — Preselitev zastopstva »Jutranjih Novostk v Mariboru. Zastopstvo našega lista v Mariboru se je preselilo z današnjim dnem v Frančiškansko ulico št. 14. Tu še sprejemajo odslej inserati in naročila, kakor tudi reklamacije. Telefon, št. 419; —. Prva. absolventa ljubljanske tehnike, Dne 23. junija sta položila kemika Ladislav Guzelj iz Sovodenj in Matija Grgič i? Bebrine drugi del diplomskega izpita na kemijskem oddelku univerze v Ljubljani in s tem kot prva absolvirala svoj študij na tehniški fakulteti univerze, v Ljubljani. Diplomsko delo gospoda Guzelja, izvršeno v .laboratoriju za analitsko kemijo, obdelava problem razmiljenja amylopektinov, diplomsko delo gospoda Grgiča, izvršeno v laboratoriju za tehnologijo organskih tvarin, se peča s problemom zaščite fenolov PO aikalljali. Oba. gospoda kandidirata za asistentska mesta na kemijskem oddelku ljubljanske univerze. — Promocija. Na zagrebškem vseučilišču je te dni promoviral dr. prava gosp. Anton Žnideršič iz Gorice, sin ravnatelja liceja tehn. zavoda v Idriji. — Na dunajski univerzi bo dne 7. julija promoviral za doktorja vsega zdravilstva g. Pavel ^a n c e z Viča pri Ljubljani. — Osebne vesti Iz poštne službe. Imenovana je za poštarja VI. ki. poštna odpravnica Katarina Ko.smač pri pošti Kranj. Podeljeno je odpravniško mesto Šenčur pri Kranju poštni pomočnici Ivanki Groznik, Stražišče poštni pomočnici Mariji Janov-sky. Sv. Lovrenc na Drav. polju poštni pomočnici Verici Zmrzlikar, Sv. Trojica v Sl. goricah poštni pomočhiči Anici Tomažič, Nalclo poštnemu pomočniku Kalistu Kosmaču, Brusnice poštnemu pomočniku Albinu Krevsu, Št. Janž poštni pomočnici Amaliji Repovš, Marija Snežna poštnemu slu Ivanu Kosiju in Libeliče poštni odpravnici Antoniji Šlebnik. — Premeščeni so: činovnik III. ki. Čedomir Kostič od pošte Ljubljana k pošti Beograd železnica, poštarja IV. Id. Alojzu Krašovec od pošte Ljubljana k pošti Subotica L in Karel Avser od pošte Kamriik-kot starešina k pošti Jesenice Gor., Činovnik V. kl. Rudolf Holz od pošte Maribor 1 k pošti Subotica' 1, poštarja V. ki. Antom Kroflič od pošte Subotica’! kot-starešina k pošti Planina pri Rakeku, Marija Kasjak od pošte Vel. Kikinda v Ljubljano, Štefan Derganc od pošte Subotica.! k pošti SloVenjgradec, Matilda Trstenjak od pošte Subotica .1 k pošti Murska. Sobota, privr. poštar I. ki. Janko Alič od pošte Maribor 1 kot starešina k pošti Gorenja -vas,, privr. poštar II. ki. Aleksander Pinčukov-Staro-„vojtov od pošte Novi Sad 1- k pošti Maribor 1, Uradni pomočnik'Gavril Vajmafi od pošte Maribor 1 k pošti Novi Sad 1, poštna odpravnica Marija Škoflek kot privr. poštar I. ki. k pošti Ceije, podčinovriik IV. M. Anton- Ažnah od pošte Ljubljana 1 k poštni direkciji, posiužnik IV. ki. Alojzij Uršič od ljubljanske direkcije k pošti Ljubljana 1, in posiužnik VI. ki. Mihael Weissleisen od. pošte Studenec pri Ljubljani k pošti Trebnje. — Odpovedali sta se poštni isiužbi privr. poštar I. ki. Mara Havliček jpri pošti Ljubljana 1 in privr. poštar H. ki. Josipina Korenin pri pošti Tržič. — Odpu-jščeha sta iz poštne službe posiužnik -V/kL Alojzij Lončar pri pošti Mozirje in stalni pomožni sluga Franc Toni pri direkciji pošte Ljubljana. — Odvezana je službene pogodbe poštna odpravnica Jožefa Vrtačnik pri pošti Naklo. — Začasno je upokojen, poštar IV. ki. Josip Hladnik. — Odpuščena je iz državne službe privr. poštar I. ki. Slavka Jankovič pri pošti Novi Sad. — Za .upraviteljico V. ki. na pošti Velike Lašče je imenovana Marija Tekaveč in za poštarico VI. ki. na pošti v St. Vidu Amalija Lenard. Za definitivnega poštarja VI. ki. v Sarajevu je imenovan Rudolf Kristan. — Gorenji vrh priklopljen pošti » Šmartnem pri Litiji. Selo Gornji vrh obči-ha, Bukovica, ki je bilo doslej pod pošto v Sent Vidu pri Stični, je izločeno -iz okoliša te pošte in spojeno-z okolišem poštnega-urada v Šmartnem pri Litiji, ki bo odpravljal pošiljke za ta kraj na pomožno pošto Javorje. — Pomožna pošta Sv. Vid nad Cerknico je vnovič otvor jen a in pripada pod-ročju .pošte v Begunjah blizu Cerknice. V okolišu omenjene pomožne pošte leže kraji’ Sv. Vid, Čohovo, Zala, Osredek, Lešnjake, Tavžlje, Rudolfovo, Jeršiče, Ravne in Za-hrib. — Razpisana poštna služba- Razpisana Je poštna služba v Medvodah. Prošnje je Vložiti v 14 dneh. — Brzojavke, ki Sili oddajajo kotnan-dantje transportov vojaških novincev, se smatrajo za državne.' Komandantje irans-Wrtov vojaških novincev- (rekrutov) pošiljajo večkrat svojim nadrejenim vojnim solnicam brzojavke, s katerimi jim javljajo, kdaj pridejo novinci in koliko jih pride, da «m bodo mogli'pripraviti hrano‘ alt pa kaf važnega. Sporazumno z vojnim , ;^?frs*vom je zdaj poštno ministrstvo ratotp?ra P0''- 5t- 418 odredilo, da se moža kat* brzojavke smatrati za državne, Pač t>a st se ne Pjača nobena pristojbina, portov legmS1r-ai04!komanda.Tltie t^th.trans* braolavke n« .ratl z volno obiavo, tomM83*1 na ki iih dobe °d raande * 01 k‘ h®013!10 imetl P^at ko- v , 7 ** Vzhodno Trakijo so pod- vržene Cenzuri, Turška noštna mir.-) te uvedla cenzuro tudi za. poštne oošilike ki gredo v Vzhodno Tr^°Stne voÄ” SfeJlcÄS - upavltdj okr. oblasti v Lo"atcu vlktor Banja. Nadalje sta bda premeščena v Ljubljano davčni asistent Prj Sv Lenartu Mne] B o ž i 5 in davtoi praktikant RoS M?rvAriber.D k' rač- °«cijal °K,an ]e imell0Ya? ^ definitivnega oficijala. Na lastno prošnjo je bu upokojen finančni komisar dr. Anton Matelič nri ~ Ljubljanski župan dr. L. peri^ Je sko° OVa Za par dl11 na odd l na Gorenj- - ~ Višja pedagoška šola v Zagrebu. ?a rektorja višje pedagoške šole v ZaKre. °u je imenovan dr. Štefan Bosanac, pover-lenik za prosveto pri pokr. upravi y Za-srebu. — Novo kopališče ob Ižanski cesti se 2e gradi in bo najbrže že s 1. avg. otvorje-5i-;^.^opa bCe bo napravljeno po zagreb- ,vzorcu in sicer za plavače irt.nePla-I inHi*^n»za .mo^e *n ženske posebej Voda zEiinifntCe je,.tam Se čista in snažna. Prt tudi m“* Podjetnosti bi se dalo zgraditi rek, ,fiiensn° koPališče, ki bi bilo po iz-golUv dr\Vn k0v iak0 važno in dobro proti CA^felni Moorbäder), Barjanske p®** »J lahko poštare «namenit», Rredpo» goji so tu, treba bi bilo samo kopeli prirediti in napraviti potrebno reklamo. Sedanji basen v kopališču Kolezija je prevzel Športni klub »Ilirija«, ki ga bo preuredil in napravil za svoje čiafte prav udobno in zdravo kopališče.-- — Imena ljubljanskih ulic in cest, — Stavbni odsek je predelal pri zadnji seji ogromčn materijal glede imenovanja novih cest in ulic ter izvedel pri tem tudi razne spremembe starih , imen. Vse to pride pri prihodnji seji v odobrenje. — V spominsko knjigo ljubljanskemu županu in mestnim očetom. Pod tem naslovom je prinesel naš list v četrtkovi številki notico, v kateri je naš poročevalec ugotovil, da pri prevzetju Resljevega spo-,menika: na pokopališču pri sv. Krištofu ni bii navzoč zastopnik--mestne občine ljubljanske. Ker je naš poročevalec zvedel iz krogov »Češke obce«i: da je g. župan obljubil zastopstvo mestne občine pri proslavi In ker si nihče navzočih ni znal razjasniti vzroka odsotnosti, je naš poročevalec čutil moralno dolžnost, napisati ponižno grajo na prizadeti naslov.. Vsled pozne ure in ker takrat sploh ni .na magistratu nobenega merodajnega gospoda, se žal, nismo mogli informirati o pravem vzroku odsotnosti mestnega zastopnika.' — Včeraj pa smo slučajno zvedeli,,da je g. župan pooblastil mag. ravnatelja dr,' M. Zarnika, naj ga zastopa pri proslavi. G. ravnatelj pa je po naših informacijah-zamenjal datum proslave ter se je v:-zadnjem trenutku v pisarni pri uradnem.-delu še vseeno spomnil, skočil na tramvaj,vpk. je na svojo žalost pri Bavarskem dvoru _"ŽE'našel vračajoče se s pokopališča. Tolikö -Ugotavljamo resnici na ljubo, ker nečemo 'delati nikomu krivice. O kakem incidentu seveda sploh ni bilo govora. ’ ; — Stavka tipografov v Novem Sadu. Grafično delavstvo v "Novem Sadu je stopilo v stavko, vsled.-.'česar ne morejo izhajati tudi -časopisi. 7 — Premestitev ' zfakoplovnega poveljstva v Zemun. VOjnu ministrstvo je premestilo žrakoplovrifC .poveljstvo iz Petro-varadina v Zemun,- V- prostorih, ki so bili s tem izpraznjeni,.'lHj' nameščen nov pehotni polk. — Kongresi v -"Sarajevu. Tekom poletja se bo vršila v Sarajevu cela vrsta kongresov - raznih organizacij, prosvetnih in kulturnih društev. Kot prvi se bo vršil kongres skavtov v zvezf z raznimi nastopi, nadalje kongres Saveza srednješolske mladine, profesorski kongres in še nekateri drugi kongresi. v . ■ • — Prodaja starih jpušk in samokresov. Pri deželnem sodišču v Ljubljani se bodo prodajale v porotni- dvorani dne 6. julija 1923 ob 9. uri razne--stpre puške .(primerne za lovske čuvaje) in--samokresi. — Nadaijne številke književne tombole Jugoslovonske Matice so: 8, 19, 77, 66, 84, 3, 61, 43 in 36. Med temi številkami se bodo gotovo nahajale že -prve tombole: Pokrajinski odbor bo na prijave čakal 7 dni, nakar se bo sešia zopet ‘komisija za književno tombolo, ki bo izvršila poimensko žrebanje, za slučaj, da bp priglašencev več, kakor tombol. Tombole- še bodo oddajale seveda V zaporedni vrsti. Kdor še do danes ni prejel dobitka-kvateVne ali činkvina, pa je to pričakoval, daj še malo počaka, ker se. vsi dobitki še niso' ražbošlali. Ako pa tudi tekom 7 dni; dobitka ne sprejme, je to znak, da je njegova'karta pri ponovnem žrebanjli izpadla. Imena vseli, ki so zadeli tombolo, objavimo v listih. Število tombol smo zvišali od 5 da 7, ^Izjava. Podpisani izjavljam, da sem odložil funkcijo v osrednjem izvrševalnem odboru narodno-socijalistične mladine in predsedniško mesto, njene- krajevne organizacije (»Bratstva« v Mostah) in sem izstopil iz političnega življenja. Ivan Sedlar — Lastavice na potovanju. Predvčeraj-šnem je priletela nad mesto velikanska jata lastovic, ki so se že napotile proti jugu. Ta pojav je posledica mraza in pomanjkanje muh in mrčesa. — Razne nezgode, Jenko Mihaelu, zidarskemu delavcu iz JDbvjega je pri delu padlo železo na desnd nogo in jo močno poškodovalo. — Golob Franjo, posestnikovo hči iz Želimelj je na travniku pičil gad v levo nogo, — Ključavničarski vajenec Bajec' Franc.:..v tovanii »Bistra« si je pri delu poškodoval levo oko. — Prisnik Fran-delavec pri »Siogradu« se je s cirkularko vžagal v desno roko. — Rudarju Štiglic Josipu v Zagorju je pri delu padel košček premoga v levo oko. — Delavca Mačka Alojzija v tovarni Mergenthaler v Mostah je prijel stroj za desno roko, in mu jo pokvaril v komolcu. Gozdni delavec iz Šmihela, Kobe Alojzij, sf je pri delu poškodoval levo oko. — Posestnikova žena Lipovec Jera iz Tomišija se je vračala z vozom iz Zg. šiške proti Ljubljani. Nasproti je prihitel avto»-katerega se je konj vstra-ši! ter .skočil v stran. Lipovčeva je pri sun-kit padla' raz sedeža pod- voz. Kolo ji je šlo čez vrat in nogo in jo močno poškodovalo.' — Tomšič Marijo, 90 letno zasebnico na Karlovški cesti je 27. t. m. zjutraj voz cestne železnice podrl na-tla. Pri tem je zadobila precejšnje poškodbe po životu. Vsi ponesrečenci se zdravijo v bolniči. — Najden utopljenec, Na desnem bregu Mure v Hrastju so našli nepoznanega meškega utopljenca, ki je ležal že kakih 14 dni v vedi. Star je okrog 50 let, čedno oblečen. Znakov nasilja ni: na truplu, iz česar sklepajo na nesrečo ali samomor. — Radi sušenja perila sta se sprla v Sp. Šiški kiep. mojster Alojz Goršič in železničar Markuš Tomaž, ,ker mu je ta zapiral s perilom dohod 'v delavnico. Med prepirom ga je sunil v obraz in poškodoval na nosu tako, da niso izključene morebitne posledice. j — Neroden paznik. Neki užitninski pa- ‘ znik se je spri v restavraciji na glavnem kolodvoru, kjer je hotel udariti blagajničarko s stolom po glavj. K sreči so ga gostje vrgli ven, kjer je ohladil svojo jezo nad službeno torbo. — Žepar je ukradel na Vodnikovem trgu rev. juž. žel. Josipu '-Osojniku iz žepa suknjiča črno usnjato torbico, v kateri je imel nekaj listin in pa službeno iegitimaci-io. — — Fantovski pretep. V vasi pod Klancem pri Sodražici je popivala večja družba fantov v neki gostilni. Proti večeru so se sa že dodobra napili in se nato Začeli pretepati. Streljali so tudi z revolverji in pri tem obstrelili posestnikovega sina Alojzija t-evstika iz Globelja. Napadalec je bil baje vulgo »Matejev« iz Podklanca. Levstek je OTI zadet v levo nogo. Iskati je moral pomoči v bolnici. , , T ,Iz8KMUa ?e teJriava abitta torbica, v kateri je b« poleg drugih U*ttn tudi potni Ust na im® dr, L*o Toxaago, — Kranjske novosti. Smrtna kosa. Tukajšnjemu tovarnarju in posestniku gosp. Antonu Šinkovcu star, je umrla po dolgi mučni bolezni v nežni starosti šest let hčerka Ana. R. i. p. — t Emil Merk. ljubljanski bolnici je umri kranjski rojak g. Emil Merk, kr. podpolkovnik v pokoju, na posledicah zavratne bolezni, ki si jo je bil nakopal v vojaški službi. Kot jugoslovanski častnik je služboval dalj časa v Ljubljani, v Travniku, v Mostam in končno Štipu v Macedoniji, kjer je dobil kal bolezni, ki ga je prisilila, da je stopil v pokoj. Zadnji čas je preživel v Kranju, kjer si je bil poiskal tudi družico iz ugledne rodbine Omerza. Pogreb se je vršil ob zelo številni udeležbi občinstva na pravnik sv. Petra in Pavla na tukajšnje pokopališče. To je že drugi žalostni slučaj, da je neprijazna Ma-čedonija izkopala višjemu častniku — kranjskemu rojaku hladni grob. Naj mu bo .lahka domača zemlja! — Sklep šolskega leta. Na Vidovdanski praznik so zaključili letošnje šolsko leto -vsi tukajšnji učni zavodi ter. so mesto že zapustili mladi kričači, pečene, ribice in ženijalni gimnazijski misleci. Svojčas je bil to dogodek za mesto, ker so dijaki igrali mnogo bolj prepoderantno vlogo, na ulici in drugje, danes poteče sklep šolskega leta skoro neopaženo, kajti šola je stopila pred živim, praktičnim življenjem v ozadje. Kot čujemo, učni uspehi na gimnaziji niso zelo zadovoljivi. Vzrok je seveda dijakova malomarnost, v nekaterih primerih pač gotovo rriaterijelna beda. Ako opazujemo današnjo gimnazijsko mladino, se časi čudimo, da sploh doseže kakšne uspehe, saj ji blodi po glavi edinole šport, društvenost, počitniška potovanja in slično. Kje sta, ubogi Horacij Flak in Sofokles! Baje tudi letošnja matura ni bila vzgledna. O ljudski šoli gre glas, da so bili tam učni uspehi dobri Nekateri socialni psihologi razlagajo ta pojav tako, da večina šolskih otrok ne spada več med pravi, moralno in fizično manj vredni vojni material, ampak je zanjo vojska 'že legenda. Mi smo zadnji, ki bi nasprotovali tej globokoumni razlagi in smo zelo veseli, da se vsaj v naši osnovni šoli že poraja duševno ozdravljenje po vojski, čegar dalekosežni pomen za ves narod in državo je težko označiti z besedami. — Celjske novosti. Vidovdan se je v Celju, kakor prejšnja leta, tudi letos lepo proslavil. Mesto si je nadelo praznično obleko in se odelo v zastave. Ob pol 9. uri zjutraj je farni upravitelj g. Jurik opravil v cerkvi sv. Daniela slovesni requiem, kateremu je prisostvovalo vojaštvo ter zastopniki .civilniii in vojaških oblasti in številno občinstvo. Ob 9. uri je v veliki dvorani Narodnega doma opravil pravoslavni svečenik dr. Perič parastos v spomin padlih bojevnikov. Po parastosu so se vrstili slavnostni . govori ter petje Celjskega 'pevskega društva. V govorih so se govorniki spominjali^ padlih junakov, kateri so .žrtvovali svoje življenje za naše osvobojenje in ujedinjenje, ter tudi obrazložili pomen Vidovega dne. Tudi parastosu so prisostvovali zastopniki oblasti. Ob 10. uri se' je vršilo bogoslužje v evangeljski cerkvi, katerega je opravil evangeljski vikar Gerhard Max. -trgovine so bile med slovestnostini za-Pfte- — Ciril-Metodov kres se bo tudi letos v-sredo dirc 4. juti j a žgal na razvalini Starega gradu.-Sodelovalo bo CPD. ter. železničarska godba. — ž i v i n j s k i sejmi so vsled širjenja raznih epidemij v celjskem političnem okraju prepovedani do nadaljnega. —- Slikarska razstava ruskega grofa' Baljmena se vrši od 1. do 10. julija v mali dvorani-hotela »Union«. — Autovožnja Celje —Dobrna. Od 20. junija naprej vozi topliški avtomobil po sledečem voznem redti: Odhod 'iz Celja ob 10.45 dopoldne in ob 15. popoldne. Odhod iz Dobrne ob 6.15 dopoldne in 12.15 popoldne. — Mestna občina je zaprla kapucinski most radi njegovega slabega stanja za promet z vozili, ker je že nevarnost, da se nekega lepega dne zruši v Savinjo posebno sedaj ob vednem deževju, ko je vedno precej velika voda. Mesto samo je že sklenilo dati popraviti most in določilo zato veliko vsoto. Okoliška občina pa se za to ne zmeni in noče nič prispevati v ta namen'. Vsled tega je bilo mesto prisiljeno odrediti .do nadaljnega te mere, ker luko pride do tega, da bi moralo samo vzdrževati most ,od katerega imajo več koristi razni okoličani. —• Mariborske novosti. V minulem tednu j e Umrlo v Mariboru skupno 13 oseb, od teh šest moškega in sedem ženskega spola. — Nočno lekarniško službo ima prihodnji teden lekarna »Pri Mariji Pomagaj« na Aleksandrovi cesti. — Novoimenovani maribor. škof dr. Andrej Karlin je v četrtek 28. t. m. popoldne dospel v Maribor. Pred stolno cerkvijo na Slomškovem trgu ga je pričakovalo številno duhovništvo in belo oblečene deklice. Na praznik Sv. Petra in Pavia je posvetil škof 14 novOmašnikov, zvečer pa se je odpeljal na birmanje v konjiški okraj. — Vsled nerednošti, ki so. bile ugotovljene V tukajšnji mestni klavnici, je bil ravna-tsij k 1 p. v n.ic e: K e r n suspendiran. — V četrtek 28. t. rn. je bil v klerikalno spodnještajersko Ljudsko posojilnico iz-vrš.en vlom, pri katerem se je doslej neznani storilec poslužii ponarejenih ključev. Vlomilec je odprl hišna vrata ter na to *2 .dvorišča prišel v poslovne prostore posojilnice. Tam je s ponarejenim ključem-odpri blagajno, ki jo je navidezno poškodoval, da bi tako vzbudil utis vloma Iz blagajne je ukradel v gotovini šest ‘tisoč dinarjev, 42 angleških funtov šterlingov, 314 srebrnih kron, 30 zlatnikov po 20 K in 20 zlatnikov po 10 K ter razno drugo zlatnino, ki se je nahajala v blagajni. Ker vse okolnosti kažejo, da storilec nikakor ni mogel biti tuj v prostorih posojilnice, se brf.’skav.a VCK}* v smeri. — Mariborski policijski komisarijat je razposlal razne slike iz svojega kriminalnega albuma. Na podlagi teh sta bila sedaj v tukajšnji oko- : l!Cl urstirana neki Ferdinand Kolar in Jože Ogrinc, ki sta v zadnjem času izvršila več tatvin v tukajšnji okoUci. Kakor se je ugotovilo, spadata tudi ta dva k znani vlomilski družbi. Izročena sta bila sodišču. — Moško kolo znamke »Puch« s številko 6669 je bilo ukradeno pleskarju Francu Neimanu iz nekega dvorišča v Slovenski uiici. — Novi žepni vozni red z vsemi progami Jugoslavije je izšel v knjigarni Vilko Weixl v Mariboru. Je zelo praktičen in dobro urejen. DoM se v vseh knjigarnah. — Našla se Je včeraj popoldne na pokopališču pri sv. Križu hranilnična knjižica z večjo vlogo. Poizve se Woifova ul, l.II., vrata 12. — Cirkus L. Bronistav — Tivoli. Danes 2 predstavi. Prva ob 4. uri, druga ob 9. url avečer. Mednarodna rokoborbna tekma te bokstneč. Dve sek> interesantni bM&i, Sokolski vestnik. Sokolska župa Ljubljana vabi vsa društva in Sokolstvu naklonjeno občinstvo k slavnostni otvoritvi Sokolskega doma v ■Preserju. Odhod točno ob pol treh z glavnega kolodvora, povratek ob po 11. uri. — Sokol y Mostah priredi danes, 1. t. m. ob 4. uri popoldan pri Kavčiču na Selu vrtno veselico s plesom. Poskrbljeno je za solidno in točno postrežbo, kot tudi za vsestransko razvedrilo- Vabimo članstvo in naklonjeno občinstvo k številni udeležbi. Zdravo! Novosti iz Primorske. — Odstavljeni župan. Videmski prefekt je prepovedal županu pri Sv. Luciji izvrševati županske posle. Župan Mikuž je vnet Slovenec in se ni nikdar bal nastopiti za interese svoje občine. — Razstava v Solkanu. Ob priliki zaključka'šolskega leta na obrtno-nadaljeval-ni šoli v Solkanu, so priredili razstavo del dijakov, združeno z razstavo raznih mizarskih del solkanskih mizarjev, ki so znani kot izvrstni mojstri. Razstava bo odprta do 9. julija in bo najbrže mnogo pripomogla k sklepanju novih kupčijskili zvez. — Stavka stavcev v Gorici, V torek so stopili goriški stavci v stavko. Lastniki tis-karen so jim znižali mezde, češ da imajo videmski stavci nižje plače nego goriški Stavka bo najbrže trajala delj časa. Šolstvo. — Drž. žensko učiteljišče v Ljubljani je štelo v preteklem šolskem letu 190 gojenk. Šolsko leto se je zaključilo 28. t. m. s sledečim uspehom: Prvi red z odliko je dobilo 67, prvi red 112, ponavljalni izpit pa 6 gojenk. Zaostala ni nobena. Neizprašanih radi bolezni je ostalo 5 gojenk. Vseh 53 gojenk IV. letnika se je udeležilo zrelostnega izpita z že znanim uspehom. Istočasno se je zaključilo šolsko leto tudi na dekliški vadnici in v otroškem vrtcu. — Državna dvorazredua trgovska šola v Celin. Vpisovanje gojencev in gojenk za šolsko leto 1923/24 se vrši 2. in 3. julija od 8. do 12. ure. K vpisu je prinesti zadnje šolsko izpričevalo in krstni, oziro-ma rojstni list. Gojencem in gojenkam izven Celja je' možno priglasiti se in poslati predpisane listine po pošti. Te naj bodo pri ravnateljstvu vsaj 3. julija. V prvi letnik se sprejemajo brez sprejemnega .izpita dečki, oziroma deklice, ki so dovršili 4. raz.red srednje šole ali polno meščansko šolo, ali pa pripravljalni razred dvorazredne trgovske šole in šo stari vsaj 14 let. Poleg teh morajo biti sprejeti v prvi letnik tudi oni, ki so dobili v 4. razredu srednje šole drugi red, ali tisti, ki so dovršili 3. razred srednje šole, ako so stari 14 let in . napravijo, sprejemni izpit iz' slovenščine, srbohrvaščine, nemščine,' računstva, geometrije, zemljepisja, ptirodopisja in prirodošlovja. Pri preizkušnji se zahteva toliko znanja, kolikor si ga pridobe učenci v 'pripravljalnem razredu dvorazredne trgovske .šole. V drugi letnik se sprejemajo absolventi prvega letnika dvorazrednih trgovskih šol s pravic« javnosti. Spori in furistika. lOiefuka S. K. „Slovan“ V Sloveniji je šport še mlad. Izmed vseh klubov, ki obstojajo, sta najstarejša S. K. Ilirija in S. K. »Slovan«. Oba slavita letos desetletnico svojega obstoja.. S, K. Slovan se je os'hövär "leta T913. Bilo je to v času, ko ljubljansko občinstvo ni imelo še nobenega smisla za šport, zlasti nö za nogomet. Težko pot so itneli takratni klubi, ki so poleg S. K. Slovana še obstojali in ni čuda, da so, kakor so vzra-štli, zopet drug za drugim razpadali. Krepko so se držali edino S. K. Ilirija, S. K. Olimpija in S. K. Slovan. Nogomet, kakršen se je takrat gojil v Ljubljani, je bii jako primitiven. Ves uspeh je visel na zmožnostih posameznega Igralca. O kaki kombinaciji ni bilo govora. Vsak igralec je peljal žogo, ko jo je dobil in »fo-pal« z njo, dokler je šlo; ko enkrat ni več šlo, je dobil žogo drugi igralec, ki je postopal enako. Tak je bil ves tedanji nogomet. Šele, ko je začela vabiti S. K. Ilirija v gostovanje-druge klube iz Trsta, Zagreba in drugod, je začela spoznavati kombinacijo iti jo pričela tudi gojiti Od takrat je začela Ilirija stalno napredovati. Medtem je vzra-stlo nekaj drugih klubov, ki pa so bili le trenotni. Sistematično in smotreno' sta gojila od tedaj šport le S. K -Ilirija in S. K. Slovan. Prišla pa je svetovna vojna in je šport za nekaj časa onemogočila. Po vojni si je tudi »Slovan« po vzgledu »Ilirije« poiskal vezi z zunanjimi klubi in začel dohajati »Ilirijo«. Pri trening tekmah se je . opažalo, da sta postali moštvi obeh kliibov enakovredni, ker je rezultat izpadel včasih v korist enemu, včasih drugemu moštvu. Vpoklic najboljših igralcev S. K. Slovana, pa je prinesel klubu nesrečo. V najslabšem trenutku je imel odigrati z Ilirijo, tekmo, ki je imela odtočiti prvenstvo Ljubljane in pri kateri je bil S. K. Slovan občutno poražen. Med igralci, ki so ostali, se je pričeto krhati; del jih je izstopil in osnoval S. K. Sparto ,del pa je začel z ustanavljanjem S. K. Primorja. Prišel pa je poleg tega še drug udarec: Mestna občina mu je odvzela prostor, ki ga je imel od nje v najemu in mu s tem popolnoma onemogočila udejstvovanje. Vse to pa S. K. Slovana ni uničilo, kljub temu, da je padel tako daleč, da ni mogel igrati niti prvenstvenih tekem in je povsem, izpadel iz konkurence. Danes se S. K. Slovan zopet dviga. —• Stoji na drugem mestu II. razreda, je igral prvenstveno tekmo s prvakom II. razreda S. K. Jadran neodločeno in je edini drugorazredni klub, ki ima vezi s tujimi klubi. Njegovo moštvo je pripoznano za dobro in eno najbolj discipliniranih moštev. V kratkem dobi menda od mestne občine tudi prostor na razpolago in mu bo s tem omogočen stalni napredek. Svojo desetletnico proslavi S. K. Slovan danes z dvema tekmama, in sicer igra I. moštvo s S. K. »Drava« iz Varaždina in rezerva z juniorji S. K. Ilirije. V hotehi Tivoli pa proslavi istega dne svoj jubilej z veselico. Priobčujemo v interesu športnega gibanja, daslravno je pozabil S. K. Slovan na najprlmitivnejšo dolžnost proste vstopnice! — S. K. Slovan : S. K. Drava. Pri nogometni tekmi, ki se vrši danes ob 16. uri na igrišču »Ilirije« v proslavo 10 letnice »S. K. Slovana«, nastopi »S. K. Slovan« v sledeči postavi: Škofič, Hariš — Lunder, Wagner — Volkar - Kos, Lansky — Kla-palek — Pip _ Kerne - Vidner. Pričakovati je, da bo »Slovan« napel vse sile, da st teyojuj« ta»**, Iz društvenega življenja. — Objava hišnim posestnikom ljubljanskim! Davčna administracija v Ljubljani je predpisala hišno najmarino za leti 1923-24 ter bodo dotični predpisi tamkaj na vpogledu od 1. julija 1923. Ker pa finančna uprava še do danes ni zopet upeljala za vsakega davkoplačevalca neobhodno potrebnih plačilnih nalogov, baje za to nima na razpolago potrebnega kredita, je Prvo društvo hišnih posestnikov v Ljubljani dalo samo na svoje stroške napraviti izvlečke iz odmerne tabele za hišno najmarino za vsakega posameznega ljubljanskega hišnega posestnika ter se bodo ti izvlečki kot nadomestilo za plačilne naloge oddajati hišnim posestnikom v društveni pisarni Dunajska cesta št. 17-1 proti povrnitvi nabavnih stroškov. Izvlečki bodo v vsakem pogledu popolnoma nadomeščali plačilne naloge in ie na fijih tudi natisnjen za vsako četrtletje poseben prostor, kamor se bodo pri davčnem uradu zabeleževala posamezna vplačila. S tem, bodo hišni posestniki zopet prišli do. pregleda, koliko in za kateri čas so plačali hišno najmarino. Upamo, da bodo s to našo uvedbo zadovoljni hišni posestniki ter se brez izjeme, če so člani ali nečlani našega društva, oglasili v društveni pisarni med uradnimi urami od 9—12 ter od 4—6. Plačilni nalogi se dobe od 1. t. m., natančnejša pojasnila pa radi predsednikove odsotnosti šele od 6. julija naprej od 4—6 pop. — Kino »Matica« v Ljubljani priredi V nedeljo dne 1. julija t 1. velike otvoritvene predstave ob pol 11. dopoldne in ob 3.,'5., 7. in 9. zvečer (ne ob 3„ pol 5., 6., pol 8., kakor je na lepakih). Predvajalo se bo velk Ico filmsko remek-delo »Kraljičin ljublje- -nec«. Drama v 7. dejanjih po glasovitem romanu Georga Hirschfelda »Drug® življi-nje« v glavni vlogi krasotica Marija Mind». szenty, Erich Kaiser-Titz, Alf Blütecher. —. Film se predvaja dve uri in ostane do sre-de na sporedu. ' r Kongres „Saveza na» bavljačkih zadruga drž» namještenika“. Dne 8. maja 1921 je bil osnovan Save*, nabavljalnih zadrug državnih nameščencev,, ki šteje danes 125 zadrug z 37.029 člani.' Savez dobavlja zadrugam najrazličnejše ; potrebščine, ki jih dobiva deloma po zniža-" nih cenah, deloma pa producira sam-.v tast* nih podjetjih. Da Savez ni dosegel še one ,-višine, ki mu gre, so v marsičem kriv! uradniki sami, ker menijo, da jć glavna * naloga zadrug dobaviti po znižanih' cenafe- ‘ V kar je seveda popolnoma zgrešeno.. DoM-,!-! ček ki ga imajo zadrugarji, obstoja -v čf- . stem prebitku, ki se po poslovni dobi raz-', ? deli med zadrngarje po koli čini* njihoVili'na-*'i bav. - * j v V . petek se je vršil v Ljubljani. ; drugi’ Savezni kongres. Udeležilo se ga je okoli -170 delegatov iz vseh-krajev - naše .ksalje».' .;;. vinc. Kongres, ki ie trajal od 8. ure zjutraf ■ do 6. ure popoldne, je vodil savezni podpredsednik inšpektor Štibier. Glede raznih’ 1 važnejših vprašanj se je razvila živahna in mestoma zelo burna debata. Glede sklepoi?. ie treba omeniti onega, ki pooblašča načelstvo, da sme nakupiti nepremičnine v švr* ho lastnega proizvajanja raznih predmetov, kar bo za vse zadruge velikega pbmena. Nadalje je bila sprejeta resolucija, . da so prepusti v eksploatacijo Saveza državno- • premoženje »Belje«. Pri volitvah je bila jž- . ' voljena lista, ki jo je predlagalo.načelstvo. ^ V novo načelstvo so izvoljeni: državni šv^t-1 nik Djukanovič, član glavne kontrole' Vuki če vic, načelnik minstr. za sopii^df no politiko V u j n o v i č, načelnik ministri pošt Jovanovič, glavni direktor čaro ne v p. Ilič. šef oddelka za izvrševanje- . budgeta G ju riči č, ravnatelj zemunske ■' gimnazije 2ivkovič, vseučiliški profesor ' Todorovič, načelnik finančnega mini-str. v p. L e t i c a, načelnik fv p. Adolf Ribnikar, inšpektor Miloš Štibier, Peter Pešič iz Skoplja, prof. Katona-rič iz Splita, dr. Klaič iz Zagreba, sodnik Veljačič iz Vis. Bosne, Milan Zp-rič, Miloš Grgič in Staniša Jovanp,- 7. vič. Nadalje je bilo izvoljenih predpisano število namestnikov. Povodom kongresa se je vršil v .Ljubljani zadružni tečaj, ki je trajal 4 dnf: Udeležilo se ga je 81 zadrugarjev iz raznih de-' lov kraljevine. V tečaju je predaval uprav-• nik Saveza g. Marič o zadružnem zako-nodajstvu g. revizor Ferjančič; gv in- .. špektor štibier, ing. g. Du r m an,- Do-. . bra četrtina udeležencev so bili uradniki iz :: .. Slovenije. Poleg tega je Savez ob tej pri*-liki razstavil nekaj predmetov, ki bi si jih -lahko nabavile zadruge. V četrtek se je vršil na vrtu restavracije »Zvezda« prijateljski sestanek delegatov. V petek zvečer pa so priredile slovenske zadruge na čast gostom zadružno ve* čerjo.. Iz raznih govorov je izzvenela' dr- ' žavljanska zavest stebra naše državfe -A' uradništva. Goste je pozdravil predšednik" nabavljalne zadruge ljubljanske g. Urban'* čič. V lepo zasnovanem govoru je želel,;da bi gosti odnesli iz Slovenije najlepše vtise. Med drugimi so še govorili državni svetnik g. Djukanovič, g. Lucarevič, g. Luznar, ki ... se je v toplih besedah spomnil zasužnjenih bratov. Vmes pa je prepeval dijaški kvartet »Milan«, ki je .navdušil goste za krasoto slovenske narodne pesmi. Včeraj so gosti ' obiskali Bled. Prihodnji kongres se bo vršil V Skoplju. Borzna poročila. Curi h, 30. junija, Berlin 0.0032. New York 567.50, London 25.91, Pariz 34.27, Milan 24.85, Praga 16.96, Budimpešta 0.0650, Beograd 6.20, Bukarešta 2.90, Sofija 5.10, Varšava 0.0050, Dunaj 0.0079875, avstrijske krone 0.0080. Dunaj. 30. junija. Devize. Beograd 766—768, Berlin 0.36—0.40, Budimpešta 7.75-7.85, Bukarešta 361—363, London 323.500-324.100, Milan 3096—3104, New York 70.985—71.135, Pariz 4264—4276, Praga 2123—2129, Sofija 629—631, Curih 12.495 levi 608—612, nemške marke 0.36—0.44, an- ■ gieški funti 321.800—322.800, francoski franki 4205—4235, lire 306250—3077.50, —12525. Valute. Dolarji 70.650—70.950, jugoslovanski dinarji 757—761. leji 371— 373, švicarski franki 12.400—12.460. češkoslovaške krone 2106—2116, madžarske krone 4.70—4.90. Berlin. 30. junija. Dunaj 222.44, Budimpešta 17.70, Milan 6857.50. Praga 4658, Pariz 9501, London 708.225, New York 154.113, Curih 27.431, Beograd 167550. Glavni urednik: Ivan Podržaj. Odgovorni urednik: Miha Gaberšek, M »ZvMEgt 0*kM5e«.x.Lj»MJa5l, GRADBENO POD3ET3E 1N@. DUKIČ IN DRU€ UUBÖANA» mummvä ul m Prva jugoslovanska tvornica žaluzij, roletov, lesenih in jeklenih kaoefc G® Sfcpfci'^s. aasL Mi Si ^snovaitte ISS9 lagrebj, tile» iiFa 40 awisloeaa 4-«®, as-s»- Izdeluje vse vrste roletov, kakor: jeklene, lesene, platnene, pletene, rešetke, solnčne plahte in vse dele za iste, isMoijft sisie fa pršu«! ti Iščemo iäs'iopislKa* « 'am&mMmemmm P Avto,1 Pum tipa S» 24/lf HP 6 sedežev* i moderno itafoserllo* karPSd. luči* selo dobro etesnien « p0cen; proda. na Zvezo industriicev, Uubilana. se dobe pojasnila. # / .# Letna seMJa 1923 Bled # Casio© / Cercle des Etranfers Vse atrakcije kopailC. Otvoritev 28® Jtmlfa® I- Rogaška Slatina Letna serija 1923® Casino / Cerde des Etransers Vse atrakcije kopaiiič. Otvoritev 28® Janija. L JAX & SIM LJ U !£LeIAIVA? CosjMrsvetska ceste priporoča svofo 003ato zalogo z PIsalatii stF©|ev SSÄ©LEM“ Sivalalli strojev za roöclso In obrt Vezalh .teeles StjT-Ia o» Bfirkopp j Orožno kolo CWaffenrad) Csnikl zastonj In Iranko« I I« 119' bgO, Ha ulica S Mn hs Hl taftepam© nekaj časa najPolj požnano tvornico iniMEiliUii ni.fi. Mi ttf ÄSiläiO 311 ÖFSfl ln EiRüöüsfi ieiaje (kugellager) ppitavfio skiadiSče žasreb £ Prtž-konkttren€ninii cenami, mr' žalitevajte ponudbe! “mBm Katalogi se pošiljajo interesentoni brezplačno. n poiščite pri kopossnjit na Dunaja lupiRS “ Heinrich Hriinhut I. ludoibpiate E fcirtvt« Im» »raso na aisdiižu tfafiažt veliK« fBfioiiße vseh vrst tekstilni robe. Posestniki novih stavb m vljudno opozarjajo na našo veliko Izbiro nižje navedenih predmetov, kateri pridejo pri urejevanju novih stanovanj v poštev in sicer I i Telila izMra preprog vseh vrst iz volne* jate, kokosovega vlakna in linoleja in umetniško izdelanih zastorov na kose in metre. Moketi In gobelini s&a prevleko otoman in divanov. Platno za rolete in verande. Bariičao posteljno perilo, kakor rjuhe brez šiva, gradi m žimnice In Marine, pernice, Urt&eiaste in volnene ©deje* šivane odeje ii klota* kretona, volne in svije* €«»9 pHnaem©! Pöstraiba soildaai 9.8E.SIiabepnMiiilHill|t Nafštarejia ipedlcijstea tvrdka v Sloveniji K. RANZINGER, MaMlana ■ Jeseatee spedleljska plsarsm fo41«*;e m jusvaiar.je blaga jüir,s seiatxic»- Bt«ovo*ni in tovorni nabiralni promet ir Avatnje in v Avstrijo. MjsSj® sa prevažanja pobižtva. — Siisšisče s poeebnSrai saprami kabinami ca pobUtvo.. RpzojavS ? HASriNGER« latefarbau teiefos 60® UmMm Ptril© za dame te g@sp@del a & e %mmum Uudilaria* Mestni tri itev. 1Ö® Rcaiiiebi« pisarn». POSEST“ Obl. kensm* posredovalnica 2« nakup, prodajo in zarnenjavo nepremičnin. UubUana, PeUanska cesta 12 NAZNANJA' cenj«®!® Ssteceaeetem OTVORITEV PISARNE e S-jubljani poljanska v. i* jfe|w priča® poslovati m- dne 2. JnUJa 1923 us U psstseđoeaaje nstarp®, prodaje to ramenjave sspremiinto v TO-to INOZEMSTVU -prestat» to zamenjave STANOVANJ, trgorstoto ta obrtnih LOKAjlOv, osefcaih to hipoteSnife POSOJIL, UPRAVLJANJE HIŠ-ta posestev ter vse tozadevne BREZPLAČNE INFORMACIJE, se vesas totareseatoa najuljudoej* priporoča. Ir©st»f4i«8*e ®e®tee Jatoitoev. Zaaes»® pršetainta», loSna po*Ure4fea, il|ilir»iiitriäiifiiiii'.iiiiii«iiiiuiiiiHiiiiii)iiiim8iimiiim»ii!SiHKii8iiiiiitiuiiiimniiiiiiiiiiiiiiiiiiwimiiiii)w»1»wiBJu*rrtHtične koncentracije in bo vztrajala na oni črti, katero si je zarisala. Končno še dostavlja list, da je treba priznati veliko umerjenost g. Daruvary ja napram g. Ninčiču. To da je sa-mozatajevanje madžarskega narodnega razpoloženja, ki ne more pozabiti, da je bila država okrnjena. Madžarska je, kakor jo konstatiral »Budapesti Hirlap«, izgubila 5 Alzaško-Lotaringij. To dejstvo pa je dokaz o samopremagovanju madžarskih državnikov, ki morajo v prvi vrsti zadovoljevati realne potrebe dežele in šele v drugi vrsti računati z mišljenjem naroda. Kdor je v inozemstvu črtal ta članek, ne da bi bil podrobneje informiran o resničnem stanju naših odnošajev do Madžarske, je moral nehote priti do zaključka, da je Madžarska v pravu, ter da mi samo provociramo in ne maramo kljub »dobri volji« Budimpešte nobenih prijateljskih in meddržavnih stikov. Naša propaganda bi morala take orgije nam sovražnega razpoloženja v inozemstvu kar sproti izpodbijati. Mi smo ob večkratnih prilikah pokazali dobro voljo, da se v okvirju trianonske mirovne pogodbe rešijo nekatere bistvene zadeve med našo kraljevino in Madžarsko. Ali v Budimpešti tega niso hoteli razumeti, ker jim je oholost, lastna samo madžarskim fevdalcem, zastirala realni pogled. Budimpešta se je do danes vedno izvijala in ni hotela jasno priznati mirovne pogodbe ter iz nje izvirajočih obveznosti. Gospod Ninčič je imel tehtnih razlogov za svojo obtožbo. Inozemska propaganda Madžarov dejstev ne bo nikdar zabrisala, dasiravno nam ta propaganda ne koristi. Kedaj bodo merodajni činitelji v Beogradu začeli s protiakcijo, ki naj podere to, kar to besno sovraštvo zgradilo proti nam? konkurenco Nemčije na vseh tržiščih sveta. Takrat je v Londonu dozorela misel: Zanetimo posrednim potom konflikt in udarimo Nemčijo za ceno največjih žrtev, ker britanski imperij ne more uspevati, če ga moti silna trgovska mornarica mlade Nemčije. Vojna je bila že v tistih dnevih, ko je počilo iz prvega angleškega topa, odločena v korist antante. Hladno računajoča Anglija se navadno ne spusti v nobeno spekulacijo, ki ni že v naprej zajamčena. Tega se je v Nemčiji kot prvi zavedal Walther Rathenau, a bilo je prepozno ... Nekaj sličnega se dogaja io leto. Anglija in njena politika na Balkanu. A» France: Slurnač Kaie Preljube Gospe. Za časa kralja Ludovika je bil v Franciji ubog glumač, rodom k Compi-M mu je bilo ime Barnabe in ki ie pohajal po mestih in razkazoval svojo spr etnost ia moč. Ob sejmnih dnevih je razgrnil na lavnem prostoru staro vso oguljeno Preprogo in nato, bo je privabil otroke ® zijalce z šaljivimi reki, katerih se je bü naučil pri starejšem momiču in katerih ni nikdar izpreminjal, je zavzel nenaravne poze in držal cinast krožnik na svojem nosu v ravnotežju. Množica ga je najprej gledala brez zanimanja. Toda kadar je stal na rokah in metal v zrak in lovil z nogami šest bakrenih krogel, ki so se bleščale v solncu, *di kadar se je vzbočil tako, da se je s tilnikom dotikal peta in tako dal telesu podobo kolesa in je v tem Položaju igral z dvanajstimi noži, takrat je vstalo med gledalci mrmranje občudovanja Sa denar je kar deževal na preprogo. Vendar pa se je Barnabe iz Compi-Segna zelo težko preživljal, kakor večina onih, ki žive od svojega talenta. Služil si je kruh ob potu svojega itoaza in prenašal več kakor svoj delež tegob, katere so nam bile naložene vsem po padcu našega očeta Adama. Tudi ni mogel delati toliko, kolikor M bil hotel. Da pokaže svoje lepe vednosti, je Mio treba njemu, kakor drevesom, da dajo cvet in sad, gorkoto sobica In svetlobe dneva. Pozimi je bil bäte 4mo oropano svoiesa Lstia, kakor mrtev. Zmrznjena zemlja je bila trda za glumača. In kakor čriček, o katerem govori Moric de France, je trpel mraz in pomanjkanje v hudem letnem času. Ker pa je bil preprostega srca je potrpežljivo prenašal svoje zlo. Nikdar ni premišljal o izvoru bogastva niti o neenakosti ljudi. Zatrdno je računal, da bo oni drugi svet, ker je že ta tako '1ab, zelo dober in to upanje ga je držalo pokonci. Ni posnemal tatinskih potepuhov in brezbožnikov, ki so prodali svojo dušo hudiču. Nikdar ni preklinjal božjega imena. Bil je dober človek, bogaboječ in posebno časteč sveto Devico. Kadarkoli je le vstopil v kako cerkev, je vedno pokleknil pred podobo Bogorodice in izrekel te besede: Gospa, čuvajte nad mojim življenjem, dokler ne bo Bogu dopadlo, da umrem, kadar bom pa mrtev, mi naklonite veselje v paradižu. V Nekega večera, ko je po deževnem dnevu hodil žalosten in mrk, noseč pod pazduho svoje krogle in nože zavite v preprogo, in je iskal kak skedenj, kjer bi šel brez večerje spat, je zapazil na poti meniha, ki je stopal v ravno isto smer, in ga je pobožno pozdravil. Ker sta šla oba enako hitro, sta izmenjala par besed. »Tovariš,« je rekel menih’, »kako to, da ste oblečeni čisto v zeleno. Kaj ni to za predstavljanje kake nore osebe v misteriju.« »Nikakor ne, častiti oče,« je odgovoril Barnabe. »Tak kakoršen sem, se imenujem Barnabe in sa® po poMisv glumač. To bi bil pač najlepši stan na svetu, samo če bi se človek ob njem tudi najedel vsak dan.« »Prijatelj Barnabč,« je povzel menili, »pazite na svoje besede. Ni lepšega stanu kakor je stan meniški. V njem pojemo slavo Bogu, Devici in svetnikom in življenje redovnikov ie večna pesem Gospodu.« Barnabč je odgovoril: »Častiti oče, priznavam, 'da sem govoril kakor nevednež, vaš stan se ne rnore primerjati z mojim, in čeprav imam zasluženje, če plešem in držim krožnik na palici na koncu nosu v ravnotežju, vendar se to zasluženje še primerjati ne da z vašim. Tudi jaz bi prav rad pel vsak dan molitve, posebno molitve v čast sveti Devici, kateri sem vdan v globoki pobožnosti. Z veseljem bi se odpovedal umetnosti, v kateri sem zveden in romam od Soissona do Beauvoisa, v več kakor šestdesetih mestih in vaseh, in bi začel živeti kot menih.« Meniha je ganila glumačeva preprostost in ker je bil razsoden in bistroviden, je kmalu spoznal v Barnabčju enega izmed ljudi, ki so dobre volje, o katerih pravi naš Gospod: Mir božji naj jim bo na zemlji!« In zato mu je tudi odgovoril; »Prijatelj Barnabč, pojdite z menoj in jaz vas bom vzprejel v samostan, v katerem sem jaz prijor.« In tako je postal Barnabč menih. V samostanu, kjer je bil sprejel so redovniki pcGflbco častili svežo Devscos to ji je vsak služil po svojih vednostih in zmožnostih, katere mu je bil dal Bog. Prijor, na primer, je pisal knjige, ki so govorile po skolastičnih principih o čednostih Matere Božje. Brat Mavriclj je z veščo roko prepi-saval te razprave na pergament. Brat Aleksander je tja naslikal krasne miniature. Videl si tam kraljico nebes, sedečo na prestolu Salomonovem, ob čigar vznožju so stražili štirje levi; okoli njene s svetlim žarom osvetljene glave je plahutalo sedem golobov, ki pomenijo sedem darov svetega Duha: dar strahu božjega, pobožnosti, vede, moči, dobrega sveta, spoznanja in modrosti. Brat Marbodij je bil tudi eden naj-nežnejših sinov Marije. Neumorno je klesal podobe iz kamna, tako da so bili njegova brada in njegovi lasje čisto beli od prahu, in da so bile njegove oči vedno nabrekle in zasolzene; toda bil je poln moči in veselja v visoki starosti in očividno je rajska kraljica varovala leta svojega otroka. Bili so tudi v samostanu pesniki, ki so skladali v latinščini prozo in himne v čast preblažene device Marije, bil je med njimi celo neki Picardijec, ki je čudeže naše Preljube Gospe zapisoval v ljudskem jeziku in v rimanih stihih.. Ko Je Barnabč videl to tekmovanje v češčenju in lepo zorenje del, se je žalostil nad svojo preprostostjo in nevednostjo. »Jojme,« je vzdihnil, ko se je samoten izprehajal po malem nasenčenem samostanskem vrhi, »jaz sem pač ne- Najprej je bilo v Lausanm mnogo le* ganja med Anglijo in Francija Vi ospredju so bile koncesije, trgovski in vodno-policijskL interesi. Amerika ie poslala g. Childa kot »opazovalca«, slednjič pa je ves svet iznenadila s koa-cesi jo Chester. Opazovanje je bilo »dostojno« poplačano. In v Lausanni se *6 zgodilo nekaj, kar ni poprej izbruhnilo v Versaillesu in ne pozneje v Oenen. secesija v Veliki antanti. Čemu ta dozdevno abstrakuti uvod? Zato, ker ie potreben za poglobitev v realno materijo. Angleška politika ni bila nikdar irealno iskanje, temveč zavestno hotenje. To hotenje se je pritipalo do kaosa na Balkanu. In v tem trenutku se nam prikazuje ves kontrast v tej odrejeni liniji angleške politike na Balkanu. Anglija je vedela prav natančno, da sta si dopisovala general Protogerov in Ludendorif. Angleški poslanik na Dunaju je bil opozorjen, da obstoji neka tajna konvencija med bolgarskimi pučisti in ekstremnimi ljudmi v Gömbösovih vrstah. Toda v trenutku, ko je mala antanta pripravljala svojo demaršo, se je pojavil pri g. Ninčiču angleški poslanik gosp. Young z izjavo, da angleška vlada ne more mirno gledati intervencije proti Sofiji... Štirinajst dni po tem dogodku pa je napisal Percival Lendon v »Daily Telegraph« sledeče besede. »Tu v Lausanni je prevladalo splošno mišljenje, da se je Bolgarska oprijeli enih metod, ki so v direktnem protislovju z vsem, •• tvori osnovo zapadne civilizacije.«. G. Stambolijski je bil v stikih z diplomati poosebljen takt. O Curzonu je pisal pred odhodom sledeče pismo: »Jaz izročam usodo svoje dežele v Vaše roke«.. In vendar je Velika Britanija zakrivila poleg Palila r: je dobil novi bolgarski reži r s» ^ moralno podporo. V Lausanni so se angleški delegati zgražali nad pučom, diplomatski zastopnik naivečjega angleškega lista pretika po svojih kolonah krokodilove solze za umorjenim premijerjem, om Curzon pa, kateremu je Stambolijski izročil usodo nove Bolgarske, je kot prvi dvignil Cankova na ščit... Angleški krogi povdarjajo vedno, da je politično in gospodarsko težišče Velike Britanije izven kopne Evrope, Torej na otoku, v dominijonih' in kolonijah. Anglija utemeljuje svoje stališče v bolgarski sadevi z neko »skrbjo za mir na Balkanu. Ali ni bil režim Stambolijske-ga boljša garancija za balkanski mir, kakor ferdinandejska Bolgarska? Politika Velike Britanije se je tokrat 'docela razkrinkala. Prav je tako, ker ?! bodo znali »balkanski narodi« v bodo-, če izbrati pravih smernic. — Stoletnica francoske železnice Mestece Andrezieux ob Loiri je v početku rožnika obhajalo stoletnico piv« železnice na Francoskem, za katero ja kralj Ludovik XVIII. podpisal odredbo dne 26. februarja 1823. Vlak je vozil od Saint-Etienne-a (Oslovski most) v Andrezieux premog, ki so ga potem PP Loiri plovili v Pariz. — Pevskim društvom, pevcem to pevkam sporočamo, da se dobe Pevski koledari! za leto 1923 s karikaturami Mateja Hubada, Emila Adamiča, Zorka Prelovca in Ivan Dražila v Zvezni knjigarni v Ljubljani. Cena izvodu 7 dinarjev. Vsa društva, ki koledarja še niso naročila, naj to takoi store. Pevci in pevke bodo imeli s koledarjem lep spomin! Karikature pa so aa prodaj tudi kot razglednice. srečen, ker ne morem kakor moji bratje, vredno častiti sveto Mater Božjo, kateri sem posvetil vse svoje nežno srce. Joj, prejoj, neveden in nevešč človek sem, in ne morem Vam služiti, sveta Gospa, niti z vzpodbudnimi govori, niti z razpravami razdeljenimi po pravilih, niti z krasnimi slikami, niti s skrbno izklesanimi kipi, niti s stihi merjenimi po stopicah in prelivajočimi se v meri. Jaz, ničesar nimam!« Tako ie vzdihoval in se predajal žalosti, ko so se nekega večera menihi razveseljevali ob pogovoru, je slišal nekoga pripovedujočega zgodbo o verniku, ki ni znal druge molitve kakor Ave Marija. Zaničevali so ga radi njegove nevednosti; toda, ko je umrl, je vzklilo iz njegovih ust pet vrtnic v čast petih črk Marijinega imena in njegova svetost je bila tako očitna. Ob poslušanju te zgodbe se je Barnabe vnovič čudil dobroti Device; toda ni ga potolažil vzgled te blažene smrti, kajti njegovo srce je bik) polno ognja in hotel je služiti sJavi svoje Gospe, ki je v nebesih. Iskal je sredstvo ne da bi ga mogel najti in postajal je dan za dnem tegob* nejši, ko ?c je nekega jutra zbudil ves vesel stekel v kapelo in tam ostal vet kot eno uro. Vrnil se je tja po kosilu. In od tega trenotka počenši, je hodil igrat v kapelo vsak dan ob uri, ko ie M!a prazna in je tam ostajal mnogo časa medtem, ko so se drugi menihi pečali z umetnostmi. Nič več ni Ml žalosten in ni več vzdihoval. Tako ponašanje je zbudilo radovednost menihov. I. priloga „Jutranjim Hevoslim** it. 12? g dne l. iuHIa 1§13s Iz kultum@ga svata Fedor Ivanov: Za in proti Tolstoju. V ruski emigrantski literaturi je iz. šlo zadnja leta več knjig, ki se pečajo s problemom Tolstoja. Kdo je Tolstoj? Kaj pomeni njegov nazor za Ruse in za človeštvo? Ta problem še vedno ni rešen, ker je vsestransko zadovoljiva rešitev nemogoča. Tolstojev vpliv je preveč oseben; v ospredju stoji še njegova osebnost, ne pa njegov duh. Značilno pa je, da osebnost jasnopoljan-skega filozofa neprenehoma posega v tok ruskega mišljenja. Celo v periodičnih listih izbruhnejo zdajpazdaj polemike za in proti Tolstoju. Nekateri vi. dijo v njem predstavitelja duha negacije in anarhizma, ki je upropastil rusko državo, drugim pa izgleda ravno narobe: predstavitelj slovanskega bogo. borstva in prave Kristove ljubezni, ki lahko edina reši Rusijo in ves svet. Znano je, da je sovjet, vlada začela nedavno preganjati Tolstojeve pristaše in razpuščati njihova društva. Vzrok je težko uganiti. Ali je sovjetski vladi nevaren človek, ki se drži Tolstojevega nasveta: »Ne upiraj se zlu!? Tembolj, ker tak človek ostaja večino, ma le pri teoriji; tudi Tolstojevci se namreč včasih zoperstavljajo zlu, na drugi strani pa so tako dobri državljani, da lahko vsak »vlastodržec« mirno spi pred njimi. Tolstoj ni hotel rušiti države, kakor da je to najpotrebnejše, da pride človek v ono kraljestvo božje«, ki ga nosi v sebi. Tolstoj je videl v družbi in državi golo nasilje, ki se ne da popraviti ali izboljšati, ker je že v principu zgrešeno, zato pa je vseeno, kdo je na krmilu. Zahteval je od po-edinca, da naj se ne obrača nazven, temveč naj poišče v sebi Boga, s svojim bližnjim pa naj živi v pravi Kristovi ljubezni. Kdor je pa našel Boga in kdor ljubi bližnjega, ne potrebuje ogromnega državnega aparata in tudi ne socialnih reform, kakor jih oznanjajo socialisti. Zanj je revolucija nesmiselna, ker je preživel istinito revolucijo v svoji duši. Tolstojev ideal je pravo krščanstvo brez cerkve in državnega prava; človek, ki živi z Bogom in ki si ne more nobenega dejanja in nehanja zamisliti brez Boga. Neverjetno je tedaj, da bi Tolstojevci »ogrožali« sadove boijševiške re. volucije, enostavno zato ne, ker zanje takšna revolucija sploh ne obstoji. V njihovih očeh živi le človek, ki se ali oddaljuje ali približuje Bogu in vsi socialni, politični in drugi problemi so v bistvu religiozni problemi. Morda je ravno v protimaterijalističnem razpoloženju Tolstojevih pristašev iskati vzrok, da boljševik! pode tudi te krotke ovce pred državni tribunal in da jim jemljejo svobodo besede. Na drugi strani pa so boljševiki proti nihilizmu in za nasilje, za militarizem, seveda pod pogojem, da so sami na vladi. V svojem boju proti Tolstoju so se sedanji ruski oblastniki približali skrajnim desničarjem, katerih eden je v emigraciji izrazil mnenje, da bi v Rusiji ne bilo revolucije, če bi carska vlada razne Dostojevske, Tolstoje, Andrejeve in druge obesila po gozdovih. Ta misel je sicer taka groba, da dvomimo o njeni resnosti, vendar pa se med pristaši ruskega nacionalizma in monarhizma često slišijo zelo ostre be. sede o Tolstojevem defetizmu, ki je baje pomagal razoroževati muzika in ki je vplival več ali manj tudi na mlado rusko generacijo. V današnjem konglomeratu političnih idej in »idej« je težko reči, v koliko so upravičeni očitki glede Tolstojevega defetizma. Gotovo je, da bi bil Tolstoj danes takisto nače. len nasprotnik sovjetske vlade kot je bil za življenja nasprotnik carske vlade. To je popolnoma razumljivo. Tolstoj ni hotel tega, kar je danes; nasprotno: hotel je dvigniti nravni značaj ruskega človeka in človeka sploh. Religiozni nazori pa ne morejo biti preračunani na državne in nacionalne interese, ker je sicer Pobjedonoscev večji od Tolstoja. Drugo vprašanje je, ali se niso Tolstojeve teorije v praksi izpridile, navzele tujih elementov in se obrnile proti dobremu; vprašanje je bilo in je še danes: koliko so izvedljive. Tega vprašanja pa si veliki živ. Ijenski učitelji ne stavijo; nanj odgovarja Človeštvo samo, odgovarja zgodovina. Tolstoj je bil poln protislovja, a takšen je vsak velik reformator. Ana. litični duhovi ne vodijo človeštva, ker mu ne morejo dati tistih močnih iluzij, ki ga dvigajo in osrečujejo. Kritika Tolstojevih protislovij je izšla te dni v Berlinu (M. A. Aldanov, Protivorje-čija Tolstago«) in je prav zanimiva, ne more pa zanikati dejstva, da je Tolstoj eden izmed onih velikih duhov, čijih obstoj je docela naraven in utemeljen. Rusija je morala imeti Tolstoja, kakor je bU zapadni Evropi potreben Darwin ali Nietzsche. Boj za in proti Tolstoju je znamenje, da obstoji to, kar je učil Tolstoj, ne glede na razna nasprotna stališča. Gotovo pa je, da Tolstojev duh ne mo. re rešiti ruske države, kakor je ni mogel pokopati, ker to ni njegov svet. Ne dvomimo, da je ruska država potrebna in da bo mogoče rešiti ruski problem edinole z aktivnim delom, z organizacijo. Morda bo v bodočnosti odpadlo od Tolstojevega imena vse, kar ni bistveno, kar predstavlja le perpe. tlje, koder je šla njegova velika misel. Potem bo ostal zgolj Tolstojev nauk o dobroti, njegova težnja, razumeti in ljubiti ljudi. Ta težnja pa je zaeno z vero v božanstvo trden temelj vsake države, dokler ni mogoče zanikati dejstva, da brez države ni reda in miru ter človeškega razvoja k dobremu. Paul Claudel med Japonci. Dočim nemški poslanik dr. Solf dela na daljnem izoku po svoje, misleč na neposredni ter otipljivi uspeh, do. čim belgijski zastopnik Bassompierre posreduje metalurgična naročila, angleški pa spravla v .denar električne lokomotive, se francoski poslan. Claudel bavi z duhovno propagando. Ne. davno so v Tokiu igrali njegovo mi-mično dramo »Ženska in senca«, spočeto v japonskem načinu. Claudel hodi med glumce, občuje z ljudmi in si pri. dobiva naklonjenosti. Japonska omika je kakor japonska hiša, lesena in prstena, povsem gibljiva, sprejemljiva za novosti. Ogreje se za vsako misel, pa bila še tako neprebavljiva. Koliko neužitnih nemških filozofov požre japon. sko razumništvo! Seveda pa hitro pozabi na vse enodnevnice. Francoze so smatrali za konservaticne, duhovite. blesteče ljudi, ki umejo obleči vsako idejo in slednje čustvo na razne načine v vedno novo obliko. Lahko pa si predstavljate, kako so se zavzeli nad temle Claudelovim govorom: »V po-vestnici narodov so včasi trenutki, ko je treba, če hočeš ostati zvest duhu in zvanju plemena, srčno razdrobiti ob. like, ki so imele svojo ceno in svoj po. men, a se več ne strinjajo z najsvetejšo potrebo slehernega živega stvora: naprej živeti... Menim, da so tudi v slovstveni zgodovini taki hipi. Najboljše sredstvo, kako se pokloniti svo. im prednikom, to je: pokazati, da smo jim ravni po hrabrosti, po viličini in trdnosti svojih načrtov. Toliko smo vredni kot oni; kar so mogli narediti oni, to zmoremo tudi mi, in zakaj ne še več... Ne zanemarjajmo najtehtnejšega njihovega nauka: drznost« Razume se, da danes vse govori o njem na Niponu, kjer literarni poslanik deluje na ustanovitev »Francoskega doma«, da omogoči rojakom proučevati japon. sko prosveto. Fran Onič: Darovani®. V »Dom in Svetu« ie dr. Majcen v svoji kritiki Seliškarjeve zbirke pesmi »Trbovlje« konstatiral, da ji je kumoval Anton Podbevšek. Podpišem, in to obenem z njegovim nadaljnim izvajanjem, da sledi Seliškar Podbevšku istotako v slabih, kakor tudi dobrih straneh. Slične misli se mi porajajo ob priliki izida Oničeve zbirke »Darovanje«. Samo odprite knjigo na katerikoli njenih strani: oblika, besedni zaklad, drznost v izrazih — skratka — klavijatura, na katero nam je prvi zaigral Podbevšek. S tem je stvar za pretežno večino naše Inteligence, umetniške in druge, končno-veljavno rešena. Le malokdo se bo potrudil in bo poizkušal proniknitl do one globine, kjer se križajo niti umetniškega življenja in snovanja. In še redkejši bodo oni, ki bodo videli borbo, katera si ni niti mogla, nit! smela poiskati drugega izraza. Zakaj knjiga življenja je pečatena s sedmerimi pečati in doslej so jo izmed poklicanih mogli odpreti samo izvoljeni Kdo bi zameril Oniču njegov izraz? Morda se bodo marsikomu spočetka porajali pomisleki, predsodki, ki jih ie ustvarilo mnenje poklicnih recenzentov, kateri se doslej niso povzpeli do spoznanja, da zahteva življenje duha izraza, ki najbolje reflektira njegovo borbo. (Ob tej priliki se spominjam Keleminovega izraza »solor-psisti«, ki je vreden, da postane krilatica). Kdorkoli pa živi sam, komur segajo silnice njegove notranjosti dalje nego njegov pogled in sluh, bo vsaj zaslutil. In dobro vem, da tudi mladi pesnik ne zahteva več od nas, saj pravi sam v svojem uvodu, da je pesem večnost ob smrtnem bregu. Temeljni akord celotne zbirke je reakcija na lažikulturo zapada in vse njene posledice. Vem, da zveni ta trditev skoio paradoksno, saj je nazvala naša kritika pokret, pri katerem še je udejstvoval tudi Onič — futurizem. Izobraženemu človeku pa postane na prvi pogled jasno, da nima poezija te vrste s futurizmom ničesar skupnega in da je navedeni naziv pripisovati bržkone površnosti ali celo nevednosti. Kdor pozna prepad med psiho Slovanstva in ono zapadnih narodov,, temu pač ne do zvenela moja trditev neverjetno. Saj so si celo veliki slovanski duhovi prejšnjih dob osvajali forme, ki jih je ustvarjal zapad. Ali pa si upa kdo trditi, da so zato posnemovalci? V ilustracijo navajam mesto iz pesnitve »Razodetje«: Na bojnih vozovih so prišli od zapada tujci oholi, kot solnce jim bilo oko, na čelih je diadem jim blestel in šli so mimo tebe, kraljice hrepenenja, z vozlastimi biči, lovili so tvoje svilene lase, zapletali v svoje jih mreže čez ceste zaprašene vlačili tebe so. v svoje kantine. Iskali so s pohotnimi rokami za golobicami tvojih prsi, ti pa si stala pred njimi trepetajoča, v jopici platneni. Posebno lep izraz je 'dobil ta odpor v pesmi »Kelih hrepenenja«: Na zapadu je ugasnilo žarenje. Kakor črna prikazen je ždel popotnik strašen pod obzorjem, njegove na cesto kraljic položene roke so stiskale telesa prosjakov, da so trčila v curkih kri, ki je tekla žuboreča v obcestni jarek med zelenečo travo močvarnih naplavin. Zatrepetale so luči prižgane na stavbenih stebrili vzhodnega mesta; črez celo zemljo je šlo kakor dih nevidnih demonov. Vpraševali so se zidarji in tesarji novih človeških palač s svetlimi sekirami v rokah: Odkod je bil ta dih in.kam je šel? In zdi se mi, da veje dih tega dvogovora, ki se vrši med vzhodom in zapadom ves čas obstanka človeškega rodu skozi vse snovanje mladega ustvarjajočega duha. Razvidno je torej, da nam ni pričakovati mehkih popevk izpod njegovega peresa. Kakor izbruhi težke bolesti so stavki njegovega razmišljanja in dobro razumem, čemu se jih toliko umika uplivu njegove besede. Saj hrepeni celo pesnik sam po oni dobi, ko še niso odmevali udarci spoznanja skozi njegovo dušo: Pridite planjave otroškega hrepenenja! Pridite, ker bil sem nekoč otrok, ki jeclja, neveden cvetni list, edino vreden vseh igrač planjav. Svetle zvezdnate luči so se točile v mojih očeh in njihov odsev je bil božji obraz, zrcalen v vsaki zemeljski grudi meni, vse- obsezajočemu. Zakaj strašno je onemu, ki vidi umiranje preteklosti in postane tako sam meja med tem, kar je bilo in kar bo — proces, ki edini more roditi pesnika-proroka. Polja z vami sem se zagledal v pokop- mrtvih dni ugašajočega veka! Ko da ga zapel je božji svečenik z mano začaran v zamik pogrebnih molitev, se v mojo dušo zagrizel je requiem, ki so ga peli popotniki stopajoči za oltarjem v grob na pokop. Knjiga obsega zavsem 20 pesmi. Njen utis na zunaj je skoroda neugoden. Tuen razvojna črta se mi zdi pretrgana. Toda to je končno stvar avtorja samega. V korist ji tudi ni obilica popravkov. Vse te hibe pa zatemne ob pojavu vsebine, ki je ne more nikdo zanikati. Knjigo zaključuje epilog. Pesnik ga je nazval »Epilog ali problem ženske. Ima sicer precej lepih mest, ki se čitajo gladkeje nego marsikatera vrsta v drugih pesmih, vendar se mi zdi, da ne spada v zbirko. Ravnotako bi bilo bolje, da bi bil izpustil dodatek v prozi, ki je njegovega dela nevreden. Kdor je namreč močan, temu sklicevanje na avtoritete, kakor je to Ivan Cankar, ni potrebno. Kljub vsemu pa bo zbirka onim, ki doživljajo sami in mimo katerih življenje ne drvi brez vsakega refleksa, dobrodošla. Tistim pa, ki se nikakor ne' morejo sprijazniti z moderno poezijo, svetujem, da se postavijo vsaj na komodno stališče Gama-lijelovo: »Ce je to delo od ljudi, bo samo razpadlo; ako pa je od Boga, ga ne boste razdrli nikdar.« Bartol Staate. — Potovalna štipendija. Pisatelj J. M. Renaitour je dobil za svojo poslednjo knjigo Monsieur Sceptikus francosko narodno ustanovo za poto. vanje 3000 fr. Ob tej priliki je predsednik podeljevalnega odbora, Maurice Barres, odstopil, češ, da iz po. manjkanja časa ne bo nikdar dovolj poučen o slovstvenem gibanju in da naj ga nadomesti kak mlajši književnik. Drugi pa menijo, da je to protest proti struji v tem odboru, ki ščiti iz političnih razlogov radikalno - socijalistične kandidate, tako da Barres ne more spraviti svojih ljudi naprej. * * Rekord v debelosti. Poročila z Dunaja pravijo, da so priredili avstrijski de-beluharji nenavadno zborovanje. Na zborovanju se je namreč uradno ugotovila teža posameznikov. Rekord je dosegel konjski trgovec Fran Seeg, ki tehta 156 kg. is». REŠITVE TROPOTEZK V »JUTRANJIH NOVOSTIH Z DNE 24 JUNIJA 1923: 1. ) Tropotezka (sestavil A. W. GalitzkyL Beli: Ke8, Sh6, Lal; Crni: KhS, B.: g7, h7; Rešitev: 1.) Lal—f6, g7Xf6; 2. ) Ke8—fS, f6—f5; 3. ) ShG—f7 (šah-mat). — 2. ) Tropotezka (sestavil K. Erlin): Beli: Kb3, Td7, Lb7, Sc6; Črni: Kb6; Rešitev: 1.) Se7, Ka5; 2.) ScS. — Naloge: 1. ) Tropotezka (sestavil S. Loyd): Beli: Kg3, Sfl in f4; Orni: Klil, B.: g4; (Rešitev prihodnjič.) 2. ) Tropotezka (sestavil Ottomar Nemo): Beli: Kgl, Lf3 in 14; Črni: Kh3, B.: g6; (Rešitev prihodnjič.) ŠAHOVSKI AFORIZMI. (Nadaljevanje.) (Iz dnevnika fanatičnega predsednika za pokončevanje šahovske golazni): 19. ) Zakaj šahist pri svoji igri celo o Božiču z največjo lahkoto pozabi na . obed in večerjo?! Ker ga neprestano ropotanje na šahovski deski tako premoti, da misli da ropočejo v njegovi bližini — velikonočne rag-Ije, ki oznanjajo — velikotedenski post. 20. ) V prijaznem dolenjskem kraju stt je odzval tamošnji šahovski klub »plka-pok« brezplačno pozivu tamošnje cerkvene občine, prirejati v svrho velikonočnega ragljanja v cerkvenem zvoniku na Veliki teden celodnevne šahovske brzoturnirje, vsled česar so napovedali prizadeti cerkovniki radi prikrajšanega zaslužka odslej vsem Šahovskim klubom najodločnejši bojkot na — življenje in smrt. — (Kakor Čujemo, se s požrtvovalnim šah. klubom »pika-pok« pogaja tudi naša glediška uprava glede angažmaja pri posnemanju zakulisnega neurja in grmenja. — Op. uredn.) 21. ) Ali je mogoče, da se šahist vsled svoje igre kaznuje kot — državi nevaren element? Seveda. — V Nemčiji n. pr. je bil za časa svetovne vojne po prekem sodu ustreljen neki šahist, ker je rabil v svoji raztresenosti med igranjem 1 v javnem lokalu mesto državnonemške besede: »Halt-aus!« — francosko tujko: »j’adoube!« 22. ) Kakšna razlika je med mlatenjem dveh mlatičev in igranjem dveh šahovskih diletantov? Pri mlatenju mlatita mlatilca s cepcema polno klasje. Pri šaiiovski igri pa mlatita cepca sama — prazno slamo! 23. ) Kaj je neotesanost? Če igra gospod z damo šah ter gospod pred početkom igre zahteva glede prve poteze — vadljanje, neupoštevajoč predpise bon-tona, po katerih imajo dame a priori povsod — prednost. — 24. ) Z uvedbo katerega pravila si belijo šajiovsk? teoretiki najbolj svojo iznajdljivo glavo? Z vpeljavo pravila, da veljaj »pleče touchee« tudi za — misli! — 25. ) Evropska šahovska zveza je po-, slala profesorjema Wagner - Jaueregg-u svoje brzojavne častitke na fenomenalni iznajdbi seruma proti paralizi ter je obenem pristavila skromno željo, da se morda vendarle skoro posreči tudi podobna iznajdba v spas — šahistov. — Klinika se je glede prve točke prijazno zahvalila, glede druge točke pa se je za-mogla le — skrajno pesimistično izjaviti — Samo za moške. Pariški občinski svetnilc in časnikar Perineile je slovel po svojem antiklerikalizmu. Nekoč se vozi na vlaku proti Vincennesu. Na postaji hoče vstopiti v njegov oddelek duhovnik v dolgi dopetači, kakor so po Francoskem običajne. Z uljudno, pa hranilno gesto zastavi črnorizcu pot rekoč: »Semkaj pa ne, gospod abbe! Tu je oddelek samo za moške.« In mož v dolgem krilu si je poiskal bolj, gostoljubnega kotička. Spraševali so se, kadar so bili zbrani, zakaj se jim brat Barnabč tako često odteguje. Prijor, čigar dolžnost je, da mu ni ničesar neznanega o ponašanju svojih menihov, se je odločil, da bo opazoval Barnabčja v njegovi samoti. Nekega đne torej, ko se je ta zopet zaklenil v kapelo, kakor običajno, je prišel prijor v spremstvu dveh samostanskih prednikov, da bi opazoval skozi špranje v durih, kaj se notri godi. Videli so Barnabčja, ki je pred oltarjem svete Device stal na rokah in glumil s šestimi bakrenimi kroglami in dvanajstimi noži. V čast Matere Božje je izvajal vse one spretnosti, s katerimi je nekdaj žel največ hvale. Obadva prednika nista razumela, da ta človek v svoji preprostosti tako stavlja vse svoje zmožnosti in vse svoje vednosti v službo svete Device in sta zavpila, da je to bogoskrunstvo. Prijor je vedel, da je Barnabč nedolžna duša; toda mislil je, da se mu je zmešalo. Pripravljali so se, da bi ga spravili iz kapele, ko so videli sveto Devico, ki je pristopila po stopnicah oltarja, da z robom svojega modrega Ejfešča obriše pot, ki je kar lil s čela njenega glumača. Tedaj pa je paM prijor na svoj obraz in je zaklical te besede: »Blagor preprostim, kajti Boga bodo gledali.« »Amen,« sta odgovorila prednika ir. poljubila zemljo. Ivan Albreht: ¥ predmestlu. Te dni sem srečal na šentpeterski cesti gspodično Cilko, ki mi je že od daleč kimala z glavo. »Ah«, je rekla, ko sva prišla skupaj. »Kaj pa je, gospodična?« sem se zavzel Znanca sva namreč še izza otroških dni, ko sva se večkrat šla mance po Kravji dolini in tam okrog Ledine. »Nič ni,« je vzkliknila, »to je, veste, da ni nič!« »To menda ni tako hudo,« sem si dovolil podvomiti. »No, vi ste pa res še mladi,« sc le pomilovalno nasmehnila gospodična »Res,« sem pritrdil. »In vedno stari,« je spet menila gospodična Cilka in se zelo spretno nasmehnila pri tem. »Bo že tako, ako ste vi takih misli« sem ji ugodil, da je ne bi razburil. »Bežite no, vi se vedno samo smejete. Saj me še poslušati nočete!« »Poslušam.« »No, torej! Ali veste, da sem imela ženina?« »Ženin je dandanašnji jako nesodoben pojav.« »Jaz sem ga pa kljub temu imela,« je ponosno zatrdila gospodična Cilka. »Čestitam!« »Kaj mi boste čestitali, ko ni več treba,« se je vznevoljila gospodična, jaz pa sem se prestrašil. »Ali imam morda sploh že čast z gospo —?« »Čemu brijete norce iz mene, ko nisem ničesar kriva?« je vzdihnila gospodična in milo zavila oči. »3aj veste, jaz sem vzgojena- po starem. Mama (zadnji a je izgovorila nazalno in z malo jotacijo) — saj ste jo poznali?« Moral sem prikimati, ker sem res svoj čas poznal mater gospodične Cilke. Bila je hišnica v neki precej veliki hiši, rekli smo ji pa »Kaludra.« Zakaj in od kod to ime, tega še danes ne vem. Slišal sem ga pač, pa sem tudi jaz pravil ženščini tako; kajti takrat se mi ni niti sanjalo, da bo ta ženičica, čisto domača in preprosta Slovenka z Dolenjskega nekje, v ustih njene hčerke mamä (zadnji a izgovorjen nazalno in z malo jotacijo)! »Potem itak veste, kajne, kako je vedno govorila moja dobra mamica! Dekle naj kuha, pere, šiva, plete, veze in se tako pripravlja za svoj poklic.« »Jako lepi in zdravi nauki,« sem si dovolil pripomniti. »Seve! Kaj pa imam sedaj od teh lepih naukov?« se je razjezila gospodična. »Saj ste vendar imeli ženina!« »Pa ga nimam več!« »To je seveda...« »Nič bi ne bilo, ako bi le imela malo smisla za svobodno ljubezen.« Ko se je moj pogled mimogrede dotaknil njene brezpomembne, skoro malo zverižene postavice, sem res moral verjeti, da nima smisla za svobodno ljubezen. »Če je dovoljeno vprašanje: Kako pa je pravzaprav s tem vašim ženinom?/ »Ah, nič! Ti Srbi! Ne veste, kako sem huda na Srbe!« Kako so Srbi zašli med gospodično Cilko in njenega ženina, tega pri najboljši volji nisem mogel razumeti, pa sem raje molčal in poslušal, kako je gospodična nadaljevala: Moj ženin je bil uradnik, jaz sem se pa v okrilju gospodinjske delavnosti pripravljala za svoj bodoči ooklic. Imela sem mnogo, premnogo posla in koma) da sem mogla včasih kak trenoiek žrtvovati ženinu. Ker je težko živeti, sem šla včasih s prijateljico Emo na Dunaj. Saj poznate Emo?« »Kdo ne bi poznal črnooke Eme s Poljan?« »No, sicer ne vem, kaj najdete moški v njenih očeh. Meni se zde kakor nenačeta pasta za čevlje. Sicer pa že vem, da mislite pravo. Ž njo sva se tedaj vozili na Dunaj in sem pri tem zaslužila za obleko. Tudi perila sem imela mnogo pripravljenega.« »Prav lepo,« sem dejal. »No, medtem je bil moj ženin premeščen nekam v Srbijo. Dejal mi je, da gre rad, ker želi spoznati naše južne kraje; jaz sem pa jokala.« »To pa vendar ni bilo tako žalostno?« »O, jaz sem takoj vedela, ker me nikoli ne varajo slutnje. Kar se mi enkrat zazdi, se vse izpolne ...« Prišla sva do cerkve svetega Petra in sedla v park tam poleg. Segava in živahna deca je skakala tam okrog in hrepeneče pestunje so bile zatopljene v pogovore o srečni in nesrečni ljubezni. Ko sva sedla, mi je pojasnila gospodična Cilka: »Takoj sem torej slutila in res Je tudi bilo potlej tako. Iz Srbije mi je pisal, da naj pozabim, da najina združitev ni mogoča in da sploh uradniška žena ne sme imeti tihotapskega madeža na sebi — Ali ie bilo tihotapstvo, če sem šla po opravkih za druge na Dunaj in pri tem še sama zase preskrbela kako malenkost? No?!« Moral sem molčati. »Zdaj ima nejevernik že Srbkinjo za ženo. Saj sem precej vedela. — Kaj pa. naj počnem jaz s svojo staromodno vzgojo?! Ali naj grem za kuharico?!« Na to vprašanje nisem smel odgovoriti ker sem se skušal kolikor mogoče ljubeznivo posloviti »Seve, saj bi jaz kako..., pa sem že preskrbljen v tem oziru,« sem vzdihnil vesel, da imam zavetje. »Morda najdenj kje kakega prijatelja.« »Oh,« je rekla Cilka in mi vneto stisnila roko. Pristavila ie še: »In vsega tega je kriva mamä (zadnji a izgovor« jen nazalno in z malo jotacijo), Nato sem rekel: »Zbogom!«, gospodična Cilka pa ie kljub moji pravkar izrečeni opazki o preskrbljenosti vzdihnila za menoj: »Na svidenje!« No, želim si ga sicer ne, izogniti pa se mu bo v Ljubljani skoro težko. Je pač križ —. ZaktEHjft n cseii javnih lohal I JUTRANJE NOVOSTI 1 I. priloga „Jutranltm Moweflim“ It. 127 z .dne 1. luHia 1923. dospodanlt-s politika. Žetev. Žetvena statistika posameznih dr. 2av je organizirana po vojni mnogo slabše, kakor je bila pred vojno. Tedaj so bile večjidel vse statistike sestavljene na uradnih podatkih, kar je pomenilo skoro absolutno zanesljivost. Zlasti pa med vojno, ko je bila žetev življenjsko vprašanje vseh bojujočih se držav, od katere je bila odvisna čilost in okretnost ter zanesljivost armad. Po vojni slonijo žetvene statistike le na nepopolnih uradnih podatkih, ki pa so vrhutega navadno zbrani pre. pozno. Dopolnitev na podlagi privatnih statističnih podatkov je pa še v večji meri nezanesljiva ter je mogoče uporabljati te statistike le z veliko rezervo. Kdor ve, kaj pomeni dobro urejena statistična služba, bo pritrdil, da je ena največjih potreb sedanjosti, hitra, dobra in zanesljiva ureditev te službe,, kar velja zlasti za našo državo, kjer nimamo take zanesljive statistike, da bi jo mogli s pridom upörabljati. Žetvena poročila so bila po celem evropskem kontinentu skozi celo leto zelo ugodna, razven če izvzamemo posamezne vesti, ki jih je lansirala v svet špekulacija in ki so bile tako ten-dencijozne, da jih ni bilo ravno težko spregledati. V zadnjem tednu se je po. ložaj precej izpremenil, vendar zamujenega še vseeno ni ničesar. Mrzlo in deževno vreme, ki je sedaj nastopilo po vsej Evropi, žetvi mnogo škoduje. Kavno sedaj bi bilo treba toplega vremena in solnca, da žito dozori in da bi ga bilo mogoče v dobrem stanju spraviti pod streho. Morda se vreme in s tem tudi žetev še izboljša. V sploš. nem kaže žetev v Evropi do sedaj še vseeno precej ugodno, pridelek bo nekako srednje vrste, v nekaterih državah tudi boljši, v koliko ne pridejo se. veda kake nepričakovane nesreče, kakor na Madžarskem, kjer so se pojavile kobilice v ogromni množini, povzročajo velikansko škodo ter resno ogrožajo žetev v nekaterih pokrajinah.. Zaloge od lanske žetve so tako na kpntinentu, kakor tudi v prekomorskih žitorodnih krajih še zelo močne, tako da bo ostal še precejšen višek nad potrebo konzuma. Letošnjo žetev vseh štirih vrst krušnega žita v Zedinjenih državah cenijo na 2300 milijonov bušlov, kar zna. £i sicer ne najvišji, vendar zelo dober uspeh. Za preskrbo Evrope pridejo Zedinjene države vsled te količine izdatno v poštev. Zelo ugodno bo izpadla po dosedanjih poročilih žetev v A-rgentiniji, Avstraliji in glede pšenice buli v Indiji, nad vse ugodna pa bo že. tev v Kanadi. Poleg tega imata zlasti Argentinija in Kanada izdatne zaloge žita od lanskoletne žetve. Poleg tega se obeta letos na mednarodnem žitnem s tekmec, ki dosedaj ni pri- kesede’ ki pa je imel pred vojno odločilen vpliv na žitno trgovino. To je Rusija. Posrečilo se ji je deloma dvigniti svojo poljedelsko produkcijo ter bo letos izvažala že lepe količine žita, kar bo seveda še bolj podžgalo produktivnost ruskega kmeta, le če mu sovjetska vlada nalagala preve-ukih bremen. Izvoz ruskega žita se sL cer še ne more primerjati s predvoj-mm Izvozom, vendar bo gotovo zopet ,s^°i odločilni vpliv, čim bo v pusiji izboljšan promet, gospodarske in notranjepolitične razmere kakor tudi čim bo Rusija stopila v urejene tr. govinske odnošaje z ostalim kulturnim svetom. Žetev bo torej povprečno dobra tudi v naši državi, kakor je razvidno iz statističnih podatkov, ki jih priobčuje poljedelsko ministrstvo. Dobra žetev bo omogočila povečan izvoz in s tem izboljšanje naše plačilne bilance, kar bo odločilno' vplivalo na nas dinar in na naše gospodarstvo. Tu ne more izpremeniti položaja tudi dobra letina v drugih državah, ker imamo stalne odjemalce naših poljedelskih produktov in je drugim konkurentom iz pro. metnih ozirov konkurenca precej otež-kočena. Ois^ar ‘m bolgarski ie*r. Revolucija v Sofiji je povzročila občutno gibanje na deviznih in valutnih tržiščih. Splošno je pri nas vzbudilo začudenje, da je revolucija pomagala levu navzgor. Jasno je bilo, in naš list je to že tedaj povdarjal, da je igrala pri tem dvigu leva glavno vlogo politika. Tudi nazadovanje dinarja v onih dneh je povzročila proti našim interesom naperjena politika. Angleži, Avstrijci, Švicarji in Madžari so tedaj hiteli kupovati lev in pri nas forsirali nakup tujih deviz. Lev je rastel, dinar pa nazadoval. In tako je bilo mogoče, da je lev dinar presegel. To pa nikakor ni moglo dolgo trajati. Gospodarske prilike se v Bolgariji z novo vlado ni. so prav nič izboljšale, izgledi za žetev so bili isti in so ostali isti. Lev se je pač nekaj časa vzdržal na doseženi višini in tudi dinar se je posrečilo začasno tiščati niže, ker je v inozemstvu znana občutljivost beograjskih krogov glede Bolgarije. Vendar je moral kon. čno vendarle priti preokret. Dinar se je zopet povzpel na svojo prejšnjo višino, lev pa je nazadoval, ker končno mora imeti vsaka politika gospodarsko ozadje. In to gospodarsko ozadje je tako, da je bilo izboljšanje leva in nazadovanje dinarja neopravičljivo. Zlasti moramo to povdariti z ozirom na dinar. Naše gospodarstvo je sedaj po prizadevanju finančnega ministra dr. Stojadinoviča že toliko urejeno, da ga ne more omajati vsak četudi močnejši vetrič, ki pripihlja s kakršnekoli nasprotne politične strani. In sedaj se bo naše gospodarstvo z uvedbo potrebnih novih davkov izlečilo po. polnoma. Produktivne moči naroda naraščajo, kar se vidi že iz naraščajočega izvoza iz naše države. Primera med našim dinarjem in bolgarskim levom je mogoča samo v tej smeri, da bo stalo bolgarsko vlado še prav mnogo naporov in smotrenega dela, predno se bo mogel lev upravičeno samo približati dinarju. Upravičeno pravimo zato, ker je pokazal ravno njegov zadnji skok v višino, da dvig valute, ki ga je povzročil samo kurz politike brez notranjih vzrokov, brez rednega gospodarskega izboljšala, ni stalen ter dotični valuti več škoduje, kakor pa koristi. Dočim stoji dinar že na povsem stabilnih nogah, se to o levu nikakor ne more reči in se najbrž še tudi dolgo ne bo moglo reči. «Savini zaken in gospodarstvo v Romuniji. Romunija je radi vojne mnogo trpela, njeno gospodarstvo se mora boriti s težkočami, kakor gospodarstvo vseh ostalih držav, ki so bile zapletene v svetovno vojno. Obtok bankovcev, ki je krožil v prometu, je bil že sam na sebi zelo velik. V veliki meri pa so ga povečale potrebe, ker je morala Romunija zamenjati po sklepu miru avstrijske krone in ruske rublje v novih pokrajinah v romunske leje. Po. leg tega je porabila Romunija preko dve milijardi lejev za zamenjavo papirnatega denarja, ki so ga izdali Nemci za časa okupacije. Romuni so še dosti kmalu prišli do prepričanja, da si s tiskanjem potrebnih bankovcev ne bodo pomagali iz gospodarskega kaosa, v katerega jih je privedla vojna. Vendar to še ni bilo dovolj. Država je imela ogromne izdatke, pa majhne dohodke. Izdatki so naravno vsled trajnega padanja leja še vedno naraščali. Zato je bila najvažnejša naloga romunske finančne politike, uravnovesiti proračun, izravnati izdatke z dohodki. Poleg tega je bilo nujno potrebno, izenačiti davčni sistem, kajti na teritoriju povojne Romunije so veljali štirje različni davčni sistemi. Vse to je uredil novi davčni zakon, ki predvideva- 6 glavnih davkov, ki obremenjujejo dohodke iz zemlje, hiš, premakljivega imetja, trgovino in obrt, stalne plače in dohodke iz svobodnih poklicev. Kakor ravno pretečene dni v naši državi, tako se je tudi v Romuniji vsa opozicija silno upirala uvedbi novih, oziroma povečanju davkov. Dasiravno mora vsakdo uvideti, da si more država zvišati dohodke le s povišanjem davkov, vendar se opozicija vedno tej poti večine upira in skuša prepričati vo-lilce — ki takim eksperimentom le preradi verjamejo —, da se bori za njihove interese. Vendar je bil novi romunski davčni zakon sprejet in s tem zagotovljena romunskemu gospodarstvu pot k izboljšanju. Sicer bo morala Romunija svoj davčni sistem najbrž že po preteku kratkega časa izpopolniti, vendar je zaenkrat doseženi uspeh zadovoljiv. Finančni minister je v parlamentu izjavil, da bodo z uvedbo tega novega davčnega zakona kriti izdatki za perijodo 1923, kar je za romunsko gospodarstvo vsekakor zelo razveseljiv uspeh, samo I če se bo izkazala domneva finančnega ministra za pravilno. Madžarska krona. Madžarski vladi se kljub vsem naporom noče posrečiti, da bi stabilizirala, oziroma vsaj zavarovala svojo krono pred nadaljnjim padanjem. Mnogo so temu krive notranje politične razmere, gospodarski položaj, pa tudi odnošaji Madžarske napram inozemstvu. Prvotno so se Madžari silno oklepali upanja, da dobijo v inozemstvu večje posojilo, s katerim jim bo mogoče urediti gospodarstvo in izboljšati krono. Ta upanja se niso izpolnila, potovanja madžarskih finančnikov m politikov v inozemstvo so bila brezuspešna. Kreditna akcija se je popolnoma izjalovila. Tudi to je silno slabo vplivalo na madžarsko valuto, ker je pokazalo prejšnjo mero nezaupanja do madžarskega gospodarstva s strani inozemstva. Kakor ponesrečena kreditna akcija je vplivalo na madžarsko valuto tudi reparacijsko vprašanje, ki bi ga Madžari silno radi prikrojili sebi v korist, pri čemur pa tudi niso dosegli uspeha. Posebno veliko pa je škodovalo madžarski valuti, da ni mogla devizna centrala niti približno zadostiti potre-oam po devizah in valutah. Stalno pomanjkanje deviz je gnalo iste nevzdržno navzgor ter povzročalo tudi notranje zmotnjave. Ostajala je samo ena točka, žetev. Ta je prvotno dosti dobro obetala in ji tudi precej občutna suša, ki je vladala do pred kratkem, ni ravno preveč škodovala. Rast je sicer zaostala, vendar si je kasneje vsled zadostne moče zopet opomogla. Dobra žetev bi omogočila močan izvoz, kar bi zopet omogočilo izdaten dotok tujih deviz v državo. S tem bi bilo deloma pomagano velike, mu pomanjkanju deviz. Kakor pa vse kaže, je Madžare prevarilo tudi to upanje. Zadnja poročila o stanju posetve so glasila že itak precej neugodno, sedaj so se pa pojavile še kobilice v ogromnih množinah, ki groze uničiti sploh vse, kar se uničiti da. To zopet izdatno slabi krono. Vladne odredbe, s katerimi je skušala rešiti krono, so bile vseskozi ponesrečene. Tudi najnovejša taktika, prodajanje madžarskih efektov na inozemskih borzah in nakup deviz se ni obnesla, tako da niti madžarski niti drugi finančniki ne dvomijo, da bo krona padala še nadalje. Izboljševanje prometa v Rusiji. Prometne razmere v Rusiji so bile pod sovjetsko vlado dolgo časa naravnost obupne. Proge so bile pokvarjene, vagoni in lokomotive so postajale vedno bolj nerabne, ker se ni ničesar popravljalo. Sovjeti so kmalu uvideli, da ne bodo mogli izhajati popolnoma izolirani od ostalega kulturnega neboljševiškega sveta. Počeli so misliti na izvoz žita, dasiravno ga je prvotno še samim primanjkovalo. Toda treba je bilo na vsak način dobiti tuje devize, ker gospodarstvo je propadalo vedno bolj. Da se omogoči in olajša izvoz, je bilo treba misliti na izboljšanje prometa. Da se dobi kritje za te izdatke, je odredil svet za delo in hrambo, da se uvede carina na izvoz žita in sicer za vsak pud koruze, ovsa, ječmena in otrobov, ki se izvozi iz države. Po 1 zlato kopejko in za vsak pud ostalega žita tri zlate kopejke. Carina se uvede s 1. julijem. Obdelovanje ierghanske rude v kemični tovarni Brudjuš uspešno napreduje. Tovarna za obdelavo radijevih soli, ki je že izdelala 60 gramov radijevih soli in ki jih sedaj pripravlja zopet 200 gramov, je zopet začela obratovati. 40 gramov radijevih soU, iz katerih se dobi poldrug gram čistega radija. je tovarna že izročila institutu v Moskvi. Vodstvo državne trgovske mornarice se zadnji čas živahno zanima za nakup ladij v inozemstvu. Zdi se, da je trenutek za te nakupe ravno sedaj ugoden, zato ga hočejo Rusi izrabiti. Poleg tega skušajo sovjeti dvigniti in izpopolniti tudi lastne ladjedelnice, katere bo seveda treba izdatno podpirati. Ker pa bi bile ladje, ki jih gradijo v domačih ruskih ladjedelnicah, najbrž dražje, kakor pa one, ki so zgrajene v inozemstvu, bo ruska vlada dovolila ladjedelnicam subvencije, da se izravna cena med ruskimi in inozemskimi ladjami. Promet preko ruskih pristanišč precej napreduje. Iz pristanišča Batum se je izvozilo v mesecu maju tekočega leta 17,524.000 kilogramov raznega blaga, uvozilo pa 1 milijon 260.000 kg. V pristanišču Odesa so vsa skladišča urejena zelo moderno. To pristanišče bodo sedaj razširili, tako da bo moglo pristati v njem razen navadnih ladij tudi 14 velikih ladij. X Državna borza dela. Pri vseh podružnicah »Državne borze dela« v Ljubljani, Mariboru, Ptuju in Murski Suboti izkazuje promet od 1. januarja do 16. junija 1923, 26.607 strank in sicer 12.348 delodajalcev in 14.259 delojemalcev. Posredovanj se je izvršilo vtem času 5577. Dela iščejo: kovači, stavbni in strojni ključavnčarii, mizarji, šivilje, natakarice, peki, mlinarji, mesarji, tesarji, pisarn, moči, sluge, vzgojiteljice, trgovski sotrudniki, prodajalke, vajenci, vajenke itd. V delo se sprejmejo: švelerači, rudarji, pečarji, pletarji, železolivarjf, žele-zostrugarii. kleparji, natakarji, usnjarji, zidarji, šivilje za perilo, služkinje, kuharice, vajenci itd. X Čebelarstvo v Sloveniji. Število naših čebelarjev je zadnja leta jako naraslo, tako da tvori naše čebelarstvo že važen del narodnega gospodarstva. A ta gospodarska panoga bi se lahko še vse bolj povzdignila, če bi se vse naše puste planote in goli bregovi obsadili z medunosnimi drevesi in grmi n. pr. z lipami, akacijami itd., ki nudijo čebelam obilo hrane. V ta namen obsajena prazna mesta bi mnogo pridobila na svoji lepoti, kar je tudi vsekako važno Kakor poročajo češki listi, nameravajo na Češkoslovaškem v povzdigo čebelarstva obsaditi z lipami, akacijami itd. vse prazne planjave in neplodne bregove. Na ta način se dajo pusta mesta izkoristiti najbolje. X Število industrijskega delavstva v Jugoslaviji. Ministrstvo socijalne politike je izdalo statistiko delavstva po stanju dne 14. maja 1922. ko je bila likvidirana prejšnja uprava za zavarovanje delavcev. Tega dne je bilo v Jugoslaviji 15.429 obratov z nad 5 delavci in 65.740 obratov, ki so za-posljevali manj kakor 5 delavcev, število vsega delavstva, ki so ga zaposljevali omenjenega dne navedeni obrati je znašal» 383.198. J k Pisalni stroji itd. Mehanična delavnica (popravljal niča) LJUBLJANA Selenburgova ulica 0/1. L. BARAGA. NAZNANILO n s V MARIBORU. 1. julijem t. I. se preseli zastopstvo našega lista »JUTRANJE NOVOSTI“ v Mariboru v Frančiškansko ulico štev. 14. Tam se sprejemajn naročila za list in inserati. Redna in hitra služba dostavljanja lista na dom. Reklamacije se izvršujejo takoj l — Telefon štev. 419. Peter Altenberg: Naši mladi ljudje. V vrtni restavraciji je bilo, Z äst, po dežju. Narava se je bila raz “ila in počenjala neprijetnosti. Zdaj dihala mirno in temne lise na jadrc nastih plahtah so bile svetlejše in Nadnje izginile. Vsi so imeli pred seboj plzenj: Polno slani enakih biserov* in ; dm »samiadis exquis«, »Beri nam »Mačko«----------—« dtaal L., »opus 37!« Pesnik je bral »Mačko«, opus Bral je neznansko preprosto, pus da so biseri quasi padali pod mizo m taiantiral. . Na koncu je dejal: »Ne vem, da Je to izraženo tako, kakor mislim.« »Popolnoma------------ je dejal »za koga pa hočeš pisati?! Za abei darje?! Mi razumemo.« »Mačka in genij — —« je dejal »Z antitezami poziraš, moj dragi___ , »Taki stvari se je treba predati,« branil O., »potem se nam razkrije, nam sama preda in nas razveselju razumeš to? En littčrature on ne Coit que ce qu’ on donne. To je Ral V ljubezni! Oponirati se pravi slabiti umetni živčni sistem, več nič---------- Pesnik opus-a 37 se je čutil kal odrešenega. »Bistrovidec, ostroglede ie pomislil, »je ta gospod O.------ »Mačka ni na nič navezana in elastična,« je dejal. »Pesnik, umetnik kakor mačka. Troje genijev: pesti mačka, ženska! Pesnik se utrudi, ako se naveže na kaj. Ženska se utrudi, ako se naveže na kaj. Mačka ostane elastična. Na koncu odlomek o mački iz »Brehma«. Tako delam. Basta.« B. ni bil zadovoljen. »Po mojem mnenju manjka, »etiškega momenta« v tem delu,« je dejal Vsi so poznali ta aperc in dušno bol filantropovo. »Pomoči svoje pero v šumečo kri pomorjenih robotov — — —« je deklamiral O. iz nekega »socijalnega epa« B.-jevega. Potlej je dejal pesniku: »Napiši vendar: »Mačka kot odrešenica sveta«! Mi, kar nas je fino uglašenih, imamo svoj lastni jezik. To je tisto, kar je ne. kaj vredno. Etika pa je jezik, je krik splošnosti. Smo mi splošnost?! Ne, hvala Bogu.« Vsi so pritrjevali; splošnost niso. »Mačk sploh ne ljubim,« je dejal B. in je bil že ves rumen. »Kaj so mačke?! Morda predmet umetnosti?!« »Te živali niso »etične«----------«je dejal O., »so brez udanosti, brez zvestobe. Napiši: »Konj«, »pes«, in »štorklja«!« Vsi so se smejali. »Mačka je estetična,« je dejal pes. nik, »to je naše edino merilo. Lepa je in gibka, kakor duše pesnikov.« »Amen------------«je rekel O. in ob- čutil neznansko zaničevanje, kar tako, brez gotovega predmeta. B. je prebledel, se stisnil kakor mi-mosa pudica ter si postavil quasi trnje, vo krono na glavo. Dobil je »bolestno potezo«* »Vihar se bo dvignil in vas odtrgal — —- —« je recitiral iz svojega socijalnega epa. Potem je rekel milo, kakor karmelit: »O, moj dragi, ti si na napačni poti----------.« O. je bil sovražnik, sovražnik skoz-inskozi. Predstavljal je »idealno živčno aristokracijo.« bil je blažen, kadar je kdo napisal kaj, česar »vsakdanji člo. vek« ni razumel. To je zadostovalo. Zato je občudoval pesnika, ga imenoval skrivnostipolnega, simbolista, njega, ki ima priti! »Nas sto,« je pravil vedno mesto »nas gorenjih desettisoč«. Najraje bi bil rekel »nas deset«. Tega se je pa stidil. B. je sedel je zlezel vase. Začel se je očiščevati, pluti polagoma kvišku sam nad seboj in puščati svoj jaz za sabo. Čutil je, da je treba mladim navdu. šenim umetnikom pomagati »do lepega razvoja«, celo če, v slučaju, da------. Zbog tega je dejal: »Sicer je pa tole tvoje o mački dobro. Svoj krog občinstva že dobiš — Vsi so čutili da je B. res etično impregniran. To je Povzročilo milejše razpoloženje, obzirnost in razumevanje. Družba je zadobila »humano potezo«. Vsi so bili d’ accord. Pesnik bi bil seve še umetno rad podaljšal razmotrivanje o »Opusu 37«; nameraval je tudi povedati Še nekaj načelnega o svojih »umetniških tendencah«. Koncem koncev pa je bil lahko vesel, da se je izteklo tako. Saj je čul precej prijetnega in to je bilo najvažnejše —. »Načelno, sti« pove lahko prihodnjič. Plahte so bile sedaj popolnoma svi- te in vrhovi košatih dreves so se lesketali v luči Auerjevih svetilk--------. Kako lepo so tedaj sedeli za mizo, ti mladi upi, hrepenenja, te duhovno-duševne krize našega veka------------! Pri eni izmed sosednjih miz je sedel gospod in mlada dama. Gospod je bil eleganten, pa ne mlad. Mlada dama je bila tako nešalantna; sedela je kakor zavita v prejako, blago prijateljstvo. Oblečena je bila v črno svileno obleko, ä la princesse, in uhane je imela, obstoječe iz treh briljantov, vi. sečih drug pod drugim. Gospoda je pila iz malih visokih čaš šampanjca. »Kaj so to--------?!« je rekla mlada dama in uprla lehti na mizo in glavo navšev na sklenjene roke. »Ti, Karol!?« Gospod je pogledal po pesnikih in kadil dalje iz grozansko dolgega papirnatega ustnika----------> Pesnik opusa 37 je strmel tja: »Ti s tremi briljanti, visečimi drug pod drugim, čuj me! Tu sedi to sirotno življenje in prezeba in poje----------!« To kitico je deklamiral njegov pogled ---------. Za njo je prišla še lepša kitica, patetična, v srce segajoča, potem pa ena, glaseča se kakor: »Jaz se ti klanjam ---------.« Gospodična v bleščeči svili je de. jala: »Temu sem všeč, Karol vidiš ?!« Gospod jo je pogledal mimogrede in ji nežno pogladil roko. Potem je kadil dalje iz svojega velikanskega papirnatega ustnika. Mlada dama je brala kitice in jih ni razumela popolnoma —-------------, »Kako pa gleda ta?!« je mislila. Potem je spet brala------------. Nazadnje je črko za črko prebrala tretjo kitico: »Jaz se ti klanjam — —.« Tedaj je »visoko življenje« šumeče završelo preko »nižin«-----------! Mlada dama je vsa lahno zardela; dotaknil se je je »pesniški dih«--------, Gospod je vrgel velikanski ustnik proč, se naslonil vznak in lagodno go. voril z damo. Tupatam ji je nežno pogladil roko. Ona je pozabila kitice pesmi--------. Pila je »Pommery greno«, se smehljala, širila oči; jih spet zoževala, zehala in se zopet smejala------------. »Poideva----------«je dejala. Mislila je: »Smuk v najino toplo posteljico, Kaj ima človek od takih larifari?!* Pri sosednji mizi sta B. in L. razburjeno govorila o »Henryu Georgeu«. Potem sta krenila na stransko pot v, tem socijalističnem grmičju in sta se sprehajala po finih alejah Ralpha WaL doa Emersona. O. se je vedel rezervirano in je imel »aristokratsko potezo«. Pesnik pa je sedel, zatopljen v svoj* misli----------opus 38! Ivan Albreht — Pošten Nemec. Knjižničar mesta Douai je dobil iz Nemčije pisemce od razkraljevega podanika, ki mu ponuja za »prijateljsko« ceno nekaj dragih ba. krorezov, ukradenih med vojno iz dou-aiskega muzeja. Reparacijski oddelek je bil takoj obveščen o tem »poštenem« predlogu z onstran Rena, I. priloga »Jiitranlim NovoslimM štev. 127. z cine 1. iuliia 1923. feelevQd »iBaJiović Sarii»? BJadeiäa NlUoImjewmm« Roman, Nadaljevanje, Ce bi tega ne bilo, bi fivela v revičini. Kar je aaaiaiila s prepisovanjem in kolikor sem ji dajal 'dag za seanse, ji je zadostovalo. Živela je še vedno y oni mali sobica, kamor se je preselila, in našla zavetje pred nami. Bila je to ozka, nizka sobica, z enim samim oknom, ki je gledalo v neko steno. Postelja, divan, dva stola in igralna mizica, ki ji je služila za pisanje, za čaj in obed, to je sestavljalo vso opravo. Kadar sem prišel k njej s Heli-reichom, je šel on k gospodinji v kuhinjo, da si izprosi taburet Sicer pa so bili ti poseti redki; ne-juSrupljiva in mračna je bila ta sobica, ki se Na-dežda Nikolajevna ni hotela na noben način ločiti od nje. Večinoma smo se zbirali v mojem stanovanju, ki je bilo prostorno in svetla Niti enkrat nisem z njo govoril o tem, kar se le zgodilo v moji duši. Bü sem miren in zadovoljen s sedanjim položajem; vedel sem, da bi neoprezna beseda, ako se še duševne rane niso povsem zacelile, lahko zopet poslabšale njeno stanje. Nisem je hotel izgubiti za vselej s tem, da bi začel že sedaj z izvajanjem in izpolnjevanjem srcu dragih misli, želja in upov. Mogoče ne bi mogel biti tako miren in se zdržati tako dolgo, če bi ta up ne bü tako velik, Trdno sem veroval, da bo minilo še pol leta, leto ali dve (čas me ni plašil), in ona, po 'mSrjena in ozdravljena, bo videla kraj sebe čvrsto oporOb ki se bo lahko naslonila nanjo, pa bo postala moja za vse življenje. Nisem le upal, ampak tadi gotovo vedel, da postane moja žena. Ne vem, je ii to opazil Bezsonov,,, Včasih ie prišel k nam, porušil s tem naš mir in zanesel nesigurnost v naše pogovore. On je bil menda mi-rssa in je tudi hladnokrvno gledal Nadeždo Nikola-|evno„ V razgovor se ni spuščala z njim, dasi mu j« odgovarjala na vprašanja in poslušala njegove dolge govore o najrazličnejših predmetih. Bil je selo načitan in je dobro govoril Dozdevalo se mi jj« pa, da je tako zgovoren in poučijiv zato, da bi osen prikril nekaj, kar se je skrivalo za njegovo gjtodko besedo in mu ni dalo miru. Pozneje sem Sevedei, da je to bilo res in da je s svojim vnanjim mirom prikrival smrtno rano, ki ga je ubijala, liki «stAmu svetemu francoskemu svečeniku, M se je athatrai za neranljivega in je v bitkah nosil rdeč Säasd, da bä ljudje ne videli krvi» tekoče iz njegovih (toSu Ko pa sem to Izvedel, je bilo že prepozno. Cernu se je zopet preselil h kapetanu? Nekoč 'gesa bil pri njem. Njegova nova soba je bala, kakor prejšnja, natipana s knjigami, časopisi in papir- jem, a meni se ie zdelo, da je vse to ležalo v velikem neredu in pokrito s prahom, kakor da se že zdavnaj ne bi nihče v tej sobi pečal z delom. Doma se je vedel drugače kot pri nas, v prisotnosti Na~ dežde Nikolajevne. Govoril je malo m mračno, korakal iz kota v kot in kadil cigareto. Čutil sem, da sem odveč, in se odtočil, da ne pridem več k njemu. Vprašal sem ga med drugim, če ve kaj natančnejšega o kapetanu, in če je resnica, da je kapetan ^borilec Mjehova in Opatova«. »Bajka, — reče Bezsnov. ~~ On niti ni pravi Poljak. Že zdavnaj je prestopil v pravoslavno vero in mislim, da hoče le imponirati mladim ljudem, kadar jim razodeva svojo dozdevno tajnost. Odšel sem od Bezsonova. Kmalu sta mi dva slučaja glede njegovega obnašanja odprla oči. Prvič: Sonja mi je poslala pismo s popisom razgovora med njo in materjo Bezsonova. Starka je včasi ob sprejemnih urah zašla k njej v institut, spominjajoča se prijateljskih vezi, ki so vedno obstojale med njo in in njenim sinom na eni ter Sonjino materjo na drugi strani Po sestričinih besedah je topot prišla z vznemirjenim in tajinstve-nim izrazom na obličju in po nekoliko nerodnih, uvodnih besedah odkrila, čemu je pravzaprav pri, šla. Sergej Vasiljevič ji je podrobno pisal o vsem, kar se je dogodilo pri nas. Trudil se je pokazati vso stran kolikor mogoče Črno. Sicer ni prosil matere, da bi o vsebini pisma izpregovorila s Sonjo, a starka sama se je iz hvaležnosti odločila iti k njej in ji povedati, kako me Sonja še pravočasno lahko reši. Zelo je bila začudena, ko je izvedela, da je sestrični že vse znano. Vznemirila se je. Njo, staro žensko, je bilo sram govoriti o takih stvareh z mlado deklico, pa še institutko povrhu; a kaj je mogla narediti? Treba je rešiti nesrečnega Andreja, pa naj velja, kar hoče. Na Sonjinem metsu bi odšla iz instituta in se takoj odpeljala v Petrograd, da bi mu odprla oči »Sergej Vasiljevič, — je pisala Sonja — »igra v tej povesti čudno vlogo. Ne verujem, da bi pisal vse to materi, če si ne bi bil v svesti, da bo gotovo sporočila vse meni ali še bolje, če ne bi želel da mi mati vse pove. To pismo me je razburilo, a drugo, dolgo in anonimno. Iti sem ga prejel takoj za tem, je zvrhalo to kupo. V bombastičnih, visoko-donečih izrazih me je neznan avtor opozarjal na žalostno usodo vseh mladih ljudi, ki se slepo predajo strastem ter ne vidio nedostatkov bitja, s kakršnim nameravalo stopiti v zvezo. Iti je izprva le lahka in neopazljiva spona, a se pozneje izpremerd v težke okove, podobne tem, ki jih vlačijo katoržniki za seboj.« Tako se je izražal neznani avtor pisma... »Verujte iskreni besedi izkušenega starca, gospod Lopatin, da je neenakost v zakonu zelo strašna stvar, Ta je ugrabila svetu mnogo velikih talentov: prosim, uvažujte to, gospod Lopatin...« Nato je sledil cel obtežilen akt napram Nadeždi in njeno dušo je nazival celo »plen pekla« (tu sem spoznal kapetanovo roko). Obtoževal jo je dolgega, razuzdanega življenja, ki bi se bila lahko dvignila iž njega, če bi le hotela, ker je imela sorodnike, dasi daljne, ki bi jo, o čemer sem prepričan, izvlekli iz njenega socijalnega položaja, a po naravni nagnjenosti te osebe k razuzdanosti, se je raje še nadalje pogrezala v blato, iz katerega jo vi poizkušate zaman rešiti in pri čemur boste brezdvom-no uničili svoje življenje in svoj velik talent. Obtoževal jo je uboja človeka, »tudi povsem poštenega človeka, ki se sicer ni odlikoval s toliko nadarjenostjo kot recimo vi» vendar izvrstnega človeka, M je zaslužil na mesec petdeset rabljev in imel ugodne šanse, da še poveča te dohodke, ki bi docela zadostovali za življenje obeh; zakaj, na kaj je moglo računati tako bitje, kakor ta preziranka, ki je pa vendar vsled svoje nagnjenosti raje odbila ponudbo tega mladega človeka, gospoda Nikitina, za zakon, da bi le mogla zopet nadaljevati svoje gnusno življenje?... Pismo je bilo zelo dolgo; nisem ga prečrtal vsega, ampak ga vrgel v zakurjeno peč. Sodelovanje Bezsonova pri tej stvari se mi je zdelo brezdvomno. Čemu naj bi se neki kapetan brigal za spas moje duše? Vsa kri mi je bušila v glavo in planil sem pokonci da bi pohitel k Bezsonovu. Ne vem, kaj bi bil napravil z njim. Na kapetana nisem mislil: ta renegat, ki skriva svoje renegat-stvo, je bil mogoče celo prestrašen s kako stvarjo. Prijel sera svojo čepico in bil že pri vratih, ko se strežnem. Bolje je, da se najpreje umirim in šele potem odločim» kaj naj v tem slučaju storim. Ostal sem pri tem in v pričakovanju Nadežde Nikolajevne poizkušal napraviti neke malenkosti na sliki misleč, da se bom pri delu umiril; a čopič je skakal po platnu in oči niso videle barv; oblekel sem se, da bi odšel ven in se osvežil na zraku. Ko pa odprem vrata, zapazim, da pred njimi stoji Na-dežda Nikolajevna» bleda, zasopla, z izrazom groze na široko odprtih očeh AViiL Iz Bezsoaorega dnevnika, Gorje 1 To gorje me preganja, čeprav se trudim, kjerkoli sem in karkoli delam, da bi ga pozaba ali utešil. Oči so se mi slednjič odprle; preteklo je mesec dni, odkar ničesar ne pisem v ta dnevnik in v tem mesecu se je odločilo vse. Kje je tisti hvaljeni filozofski mir? Dalje prihodnjič Protiv znojnih nosu upofrehitä HOFER PUDER br. IH. OoUha «eitstini apetakssas 1 drsserilaiB*, BÄWI d» ZAGREB. Majiie» ličen paviljon* zelo pripraven za stojnico ali čedelnjak, se proda na prostoru Ljubljanskega velesejma. Za ceno paviljona se izve pri uradu Ljubljanskega velesejma. Himutini !••»••«•«••••••••••••••• »e« ••••••«»• «M •»•••« »••se««' : j Zahvala in priporočilo. Cenjenemu občinstvu in gostom 1 naznanjava, da opustiva s 1. julijem 1.1. I izvrševanje restavraterske obrti „PRI SLONU“ v Ljubljani ter da otvoriva v kratkem lastno restavracijo v starani gostilni „Pni 116“ na Dunajski cesti, katere otvoritev bova še pravočasno naznanila. Do preureditve novih prostorov izvrševala bova obrt v zmanjšanem obsegu v dosedanjih gostilniških prostorih, V prijetno dolžnost si stejeva izreči pri tej priliki vsem cenjenim gostom najino najiskrenejšo zahvalo za dosedanjo naklonjenost z nado, da nama jo ohranijo tudi v bodoče. Dobra ku~ huhinja in izvrstne pijače naj bo najino najboljše priporočilo, V Ljubljani, dne 30, junija 1923. Aleš in Terčžija žaiažrilk* »aeasgeesaassseseseeea&žscegeccagicseeeeeeeseeaaga SBI ■ BB mnu OGLASI: Ccat ©iis&o® de 19 besed Dis S*—; vsake eedailoe beseda SS para, g davšane vred. IBB BBS Kil Mii a vrta® 5a prosUna sts-sÄvaajea v Ljubljani so ugodno prod«. Vprašati pri društvu hiš-elb posestnikov. Dunajska c, 17 «d 4»—6. ur« ali pismeno. Me. la «seraka trav«. Peter Kobal Kzaaf, Glava! trg tvornica vsaÄi vrst blazin ia žSoe in moral» trave, snodroca na peresih Spwdjela« tvrdka sa Izdelovanje kÜubgamitoz. — Najaižje cena) — fejeoHdnejii izdelki! — Za-britevajte oferte in cenike!_ Mslnp Ü na prometnem kraju v Mariboru * dobroidočo trgovino z meša» sum blago® in dvoriščno hišico s vellEim skladiščem. Kupec dobi »akoj stanovanje, trgovino in skladišč*. Vici, Maribor, Glavni trg 5. KUHI dob*« oseba bi vzela 16 mese-evr etana deklico za svojo? Po-wudb* se prosijo poslati upravi b*t* pod šifro „Sirot»*'. Krnili rd»čo deteljico, aemensko ajdo, lipovo cvetje, suhe goba itd. plažnj« najbolje Sever & Co. Ljnbljana, VoMbva til. 18. UM. st, s večletno prat bdaacist, s večletno prakso išče iluSbe, Cenj, ponudbe pod „Per-Sekten" sa upravo Hst«. wmr nam prt«, ena drog«. Iščeta pri-KuMavg« »wrt* 8« takojšen nastop. Kavcija s* razpolago. Jtjaudbe pod spravo Ust«. „Sobarica“ m 'x dob» »odtÄ« 1« m»® s dobri®] Makted «pričevali, kateri bi «tanoval pri stariših ali jorod.nlklb «a apiejme takoj ali tcteoem šolskega Ista pri tvrdki R Srtrmecki, Celje. acbrtl, Netstlsdorfer, zeio do-*», lep« karoserija 15/45U-P, aadadw, m po «godni ceni rod«. Chvstal, Ljubljana. Mer- «#va ««*•», linji želi v 3vrbo ženitve mlad trgovec s gospodično ali mlado vdovo s premoženjem. Ponudbe, če mogoče s sliko, katera se pozneje vrne pod »št 80«. na upravo lista. išče mesta s vso oskrbo. Cenj. ponudbe na upravo Ssta pod »Pletilka«. Mi! lil za tanin kupujem vsako množino, Ponudbe s ceno, franko vagon v Sloveniji in množino na Rudolf Zord & Co., Ljubljana, Gledališka ulica 7/1L Miti. psi! Proda se v Trbovljah zraven cerkve velika hiša, v kateri ee nahaja večletno dobro vpeljana trgovina » pivom in vinom na debelo, a vodovodom to električnim pogonom, gospodarsko poslopje in travnik, Potreben kapital S50.000 dia,, drugo po dogovor«. Dobijo se tudi 4am stavbene parcele s zemljo. Več s® poizve pri g. Ivanu Orešniku, zaloga piva »Union«, Trbovlje. Km pitt obednic» (mahagonl) in salonske garnitura (pliš), skupno ali posamezno se proda najvišjemu ponudniku. Za ogledati v brzo-voznem skladišču južnega kolodvora v Ljubljani dnevno med 8.—11.in H.—16, uro. Pismene ponudb«, vezane na 8 dni je vposlati pod štev. 631/h 23 na obratno ravnateljstvo južne železnice v Ljubljani do 7. julija. Poseshi ii ii. Pekama n» deželi 600.000 K. Vila ä 2 oraloma posestva pri Mariboru, 600.000 K. Posestvo 26 oralov, vse kulture 800 000 kron. Graščin». 115 ©ralov posestva in gozd Posestvo, 54 oralov» gozdi» travniki, njive, lepa poslopja, 2,600.000 kron. Vila, 7 oralov posestva, 1 milijon 800.000 K. Gostilna, dobro idoča, 800.000 K Hiša e trgovino na glavnem trgu v MaiL boru, 8,600.000 K. Tovarne, hiše, gozdna posestva se prodajo, Iščejo se pa novi prodajalni nepremičnin ter se jamči reelen in brzi uspeh potom pisarne Zagorski, Maribor, Bar-varak* vd it £, ii trinadstropna v sredini mesta Ljubljane se takoj proda. Poizve se: Križevniška ul. št 7(11. Km Kili 4 sobe, 8 kuhinje, jed. shramb* klet in delavnica, vtišfc vrt, še za zidavo aa prometnem kraju za vsako obrt se proda. Kupcu čez messe dni stanovanj® na razpolago. Zadnja aaa» 175,000 Din. Poizve s« pri sodarju aa Viču 9t lis. Lei (ali sobo) primeren za čevljarsko obrt iščem *a takoj. Cena postranska stvar. Ponudos pod »Podjetnik« na upravo lista. inkasania, sluge ak kaj primernega iščem. Zmožen sem C jezikov v govoru to pisavi Ponudbe prosim pod „Nujna pomoč“ na upravo lista. M lini pili išče mesta kakega slug® ali kaj sličnega pri kakem podjetju. Zmožen ja slovenskega, hrvaškega in nemškega jezika v pisavi ta govor«. Cenj. ponudba prosi pod »Sluga« a* upravo bata. Bi lil« (privatna) paviljona na Ljubljanskem velesejmu se prodasta. Pojasnil* v velesejmski pisarni. Legi stiMi. zBodsroo —* š&iiifr pBrkeilraEuii sob, kopalnice än drugib pritiklin dobi kupec hiš« v Stožicah is. 53, pol «sre pešbod* od Ljubljane. Pri hisl je lep. Ograjen Vrt, ter se n* zahtev« dobi skoro novo gospodarsko poslopje pripravno za vsako obrt ali trgovino. Cena ugodne» Več pri Iv. Frelihu istotem. _____ TrapistsssKi sir prvovrstni, kg 25 — Din, pirovo in čajno maslo kg 50-— Din razpošilja so zmernih cenah mlekarna Karel Laznicky, Dežanovac (Slavonija.) L Mlkui Ljubljana, Mestni trg 16 izdeSevaiefJ dežnikov N« tirubaot N« «»feftje* Zaloga spreSielalnift palic» P&araiM toča© ia seltdne Velika zaloga klobukov In slamnikov se dobi pri Franc Cerar dreUb» a a. *» leiama i Muis Mali Prevzamejo se tudi «tari klobuki in slamniki v popravilo pri Kovačevič 1 Trša» v Ljubljani, Prešernova ul, 5, Sprejemanje v sredo. Zalog» v Celja» ©ospeoten Msa is ifriBsa tatop Maribor, Rotovški trg štev, 1 rabi stavbišča, stavbni materijal in stavbne delavce za Maribor» Celje» Ljubljana. večjo svoto posojila proti P®- * polni papilarni varao sli in ugotf- j niml obrestmi. Cenj. ponudbe j na upravo lista pod „Varnost* . ! I iz dobre rodbine in samo s dobri- i mi šolskimi spričevali se sprejm takoj pri tvrdki R. Smse*ek! i L .... VRSTNI KBOCMIJČN» fcfŠI*CA 5PEC13AUTEH NOVOSTI JJWJREC iläüMKKM«, Najcenejše in najhvaležnejše darilo naSim malim je: IV|ej £i>erinjelc knjig-» s_ 45 sUkami in k tem spadajočim besedilom,, ia pouk in kratek čas Dia S"— Meji ljubčki živalske slike zs nase malčke na trdem močno rezanem kartonu Din 8*™. Mladi $lilcer 10 tiskanih predlog sa po* barvanje * akvarel - barvam ali pastel "barvniki 0lB S"— Crpiipeter starosiana, vesela družabna igra za rimske večere. 1 igra DIB 3=-, Vit it dobi ¥ Im tari Eaioga klavirjev la pianinov ira{t»oi|šIti tovarn: BOseadorfer, Czapka, E brcni'» : s SebwefgtiolepT Original, Stlngl L. t. d. t s 3ERICA HUBAD, roj. Dolenc, UitUlti, MmiU And. 3akil, KKIV. prodajalna Ljubljana, Poljanska c. 13. 8 g Bogato skladišče moških, ženskih in otro- « itoli tu ■■ ških Cev,iev 52 teteČJ'6!»3 boksa v vseh s SüJiÖnÖ ölajtö ■ * barvah, govedjega boksa in rjave kravine Šentjanški premog vseh, vrat in vsake množine nudi po zmernih cenah za promptno dobavo iLiiijibill ieollflBl pngovnili 9113. MIL, BHSEÖ, Bilrajstei, PFOđmni urad v Ljubilant, Krekov trg 10, ©eeeg»»»»»«*»©»»—»«ono Trgovskim prijateljem spodaj navedenih tvrdk naznanjamo, da so se faxt' onvrala sledeča podjetja: eksportna in importna družba z o. z. v Ljubljani. „Veletrgovina Dr. Fr. 3enko“» Import in Export v Ljubljani. „SInfa“, splošna trgovska in industrijska družba z o. z. v Ljubljani« „Vnovčevainica za živino in mast :, družba z o. z., Zeleni hrib pri Ljubljani, ki bodo odslej vodila svoje posle pod tvrdko: JipEf eksportna in inportna Ma mV Ljubljani T sledečih oddelkih: Oddelek za lesno trgovino in industrijo, in trgovino s premogom in drvmi. Oddelek za tehnične potrebščine. Oddelek za deželne produkte. Oddelek za mesno industrijo ter izvoz živine, jajc in perutnine. Združeni kapitali, prvovrstne bančne zveze in izbrani strokovnjaki jamčijo za uspešni razvoj podjetja „fmpesc" - „Veletrgovina Dr. Fr. 3enko“ - „Sinta” „Vnovčevalnica za živino in mast". SL priloga „Jutranjim Novostim“ štev. 127 z dne 1. Julija 1923. Socijalna politika „ZaciöstH©®4. (Ob sklepu šolskega leta.) Cel kup izpričeval imam pred seboj in pišem in pišem. Neštetokrat varijira skala od 1 do 4, od 4 do 1. »Zadostno« dominira. Blagor ti, najrajši te imajo učenci! Mnogim še nisi mogel izpolniti njih želja, nisi s'e še mogel ustaliti, čakaš na jesen, ko dozori sad, da ga oberejo ti preklicani sitnarji, ki kvarijo učencem in staršem duševni mir v počitnicah. Včasi kar dvoje vrzeli čaka nate, da jih zamašiš! — Hvala stotera učni upravi za uvedbo te dobrote, ki omogočuje slabejšim učencem izpopolniti nedostatke svojega znanja med počitnicami, uvažujoč težke socijalne in ekonomske razmere, v katerih danes vsi živimo in ki opravljajo svoje nazorno delo na duhu naše mladine! Obračam te dokaze ali izkaze duševne moči otrokove, ki naj svedočijo, da li je učenec priden ali len, zanikrn ali nadarjen in ne morem se ubraniti mučnih misli in bridkih postaj geneze teh mnogih »zadostnih« in »nezadostnih«. »Dobro« in »prav dobro« sta prava: Rari nantes in gurgite vasto —■ redki — plavajoči v opustošenem žrelu — poloma in pogube. Kaj res ni več na svetu nadarjenih otrok? Skom bi rekel, da ne, ali so pa zelo redki. Tip dobrega dijaka požrle so »blagri« vojne in povojne ekonomsko-socijalne razmere, ki so ubile duh, oslepile in potemnile in ga obdale s trdo skorjo mate. rijelnih brig, revščine in pomanjkanja. V šole prihajajo* otroci sveta, kakor-šen je danes, otrok duha je malo*, kakor je sploh danes malo ljudi duha. Borba sveta je danes pri večini, da so mu sredstva za obstanek le komaj še za »komaj zadostno*« dosegljiva. To je borba očeta moža v življenju, to je borba učenca-otroka v šoli. Koliko otroko-vih in materinih solz je požrl ta boj za ta bori »vsaj« ali »le« zadostno*! Koliko Prepira in duševnega nemira v družini je Povzročila ta borba za »zadostno«! Koliko krvi izpila otroku, koliko mladega soka uničila in pobledila in posušila lice in izmozgala nežno telesce do golih reber in velikih oči, iz katerih ne sije toli hrepenenje po hrani duha kakor pa Po hrani iz klenega zrna — vsaj enkrat še ljubega kruha do mile volje najesti! človeški rod je plod svojega časa in razmer, ki si jih vstvarja sam. Ali otrok ■*ö na duhu tega časa nedolžen — on po nedolžnem trpi. Zato vsa skrb in njega njemu — da mu zasije lepša bodočnost, da se mu razvije močnejši duh, ki bo* z lahkoto Premagoval težave duševnega napredka. — Blagor ubogim v duhu in bogatim na duhu! __lk— SSr' ————— ..“T ^aistarejši napis. Za takšnega je veljal napis na stebru, ki ga je od-krn letos umrli francoski starinoslovec Ciermont-Ganneau v Meshi. Sedaj pa strokovnjaki poročajo, da pritiče ta čast napisu, ki ga je zasledil * egiptolog Flinders Petrie na starem svetišču v okolici Sinaja. Obsega precej vrstic v zelo jasnih črkah, a v neznani abecedi. Doslej so na njem razbrali nekaj semitskih izrazov. Sega v dobo 1500 Pred Kristom. Ako pa se oziramo na znane alfabete, ostane steber iz Meshe vendarle na čelu najstarejših razum. hlvih pisanih dokumentov. üsnisirctow ywod ¥ m* cijelu© Za naše razmere se nam zdi primerno, rekapitulirati naši javnosti najvažnejše zakonodajno delo Bismarcka po dovršenem ujedinjenju Nemčije: to delo, po cilju in konstrukciji edino v kulturnih državah, se zove: socijalno zavarovanje. Po letu 1871, ko je ležala Francija pred Versajskim diktatorjem, so se vračale vojske nove Nemčije domov, spremljane od zlatega dežja francoskih milijard. Začelo se je novo življenje, katero so hranili pet let Francozi s svojo žilavo štedljivostjo; bogastvo pa, ki se je cedilo preko Rena — za dale. kovidnega Bismarcka preveč hitro! — je kmalu doneslo mladi neusmerjeni novi enoti težke notranje boje. Poren-ska težka industrija se je z orjaškimi koraki bližala višini angleške produkcije, ter v hitrih skokih širila prepad med bogastvom in uboštvom. Proletarijat je naraščal po številu in — na idejnih voditeljih. Marks je mobiliziral in Bismarcka je skrbelo. In železni kancler je šel ter dal delavcem socijalno zavarovanje, dal proti težnjam težkega kapitala, dal v večji meri, nego so delavci računali. Prvi osnutek socijalno - zavarovalnega zakona je uvedel Bismarck z besedami: »Ob sklepanju o zakonu z dne 21. oktobra 1878 glede splošnonevarnih te. ženj socijalne demokracije, smo spoznali potrebo, da odstranjujemo pojave, ki so povzročili ta zakon, s pozitivnimi odredbami, ki naj izboljšajo položaj delavcev. Ni samo dolžnost humanosti in krščanstva, če se država pobriga v večji meri nego dosedaj za pomoči potrebne državljane, temveč naloga državotvorne politike je, da se goji v ubož-nih slojih prebivalstva prepričanje, da država ni samo potrebna, temveč tudi blagodejna ustanova. V ta namen morajo te sloje pridobiti vidne direktne koristi, zajamčene jim po zakonodajnih odredbah, da ne bodo smatrali državo za ustanovo, ki so si jo* izmislili posedujoči razredi družbe v obrambo svoje posesti, temveč za tako, ki mora služiti vsem. Strah, da bi zadobila zakonodaja s takim ciljem, socijalistično obiležje, ni osnovan, temveč je treba znati, da ta. ka smer zakonodaje le razvija naprej na krščanstvu osnovano moderno državno idejo, po kateri ima država dolžnost, da skrbi za blagostanje vseh svojih državljanov.« In v cesarskem pismu z dne 1. novembra 1881 je nakazal Bismarck socijalni politiki v Nemčiji pot, rekoč: »Izrekli smo že prepričanje, da se socijalne škode ne bodo mogle popravljati izključno samo s pomočjo represalij za socijalno-demokratične izgrede, temveč tudi na polju enakomerne pozitivne nege blagostanja delavstva ... In s tem večjim zadovolj. stvom se bomo ozrli na vse uspehe, če se nam posreči, da odidemo enkrat z zavestjo, da smo dali domovini nova in trajna jamstva notranjega miru.« Na podstavi teh in takih navodil je Reichstag kosoma postavljal zgradbo, radi katere se je Nemec pred vojno — in upravičeno! — trkal pred Angležem i pred Francozom ponosno na prsa. Zgradba ni bila sistematična, saj nismo imeli takrat še znanstvene pod- lage, bila je luknjičast in pleonastičen eksperiment, a bila je dovolj jaka, do. volj splošna, dovolj pravočasna, da je socijaldemokrat iz leta 1880 postal leta 1914 tak Nemec, da je šel prostovoljno v agresivno vojno. Tako je utrjeval Bismarck nemško državljanstvo, ko se je Nemčija ujedi-njevala iz prejšnjih Prusov, Bavarcev in Saksoncev. Nemčija je propadla, ker se je spustila v boj s kulturnim svetom. Takrat pa, ko je napravila ta usodepolni korak, Bismarcka ni več bilo, bil pa je tu Viljem, der Kaiser, ki je vzdržal boj cela štiri leta samo radi Bismarckove dedščine: nemškega naroda... Nemčija je bila leta 1871 bogatejša in večja nego mi leta 1918. Ob izbruhu vojne bi se pa razbila, da ni imela v Bismarcku daiekovldnega krmarja. Anacijonalnemu proletarijatu, ki ga je prvotno preganjal, je vzel končno mo-ralično pravico do brezdomovinstva, negujoč izboljšanje njegovega položaja s prisilnim zavarovanjem proti bolez. nirn, nezgodam, starosti in smrti. Dvignil je narodu upanje v državo, dvignil narodu zdravje ter ustvaril narod! Pri nas se ujedinjujemo. Nove, prve skupne zakone si izdelujemo. Iz. ravnavamo jih, kjer so različni, nove postavljamo, kjer jih še ni. Nekatere stare odstranjujemo; ali naj spadajo sem tudi zakoni socijalnega zavarovanja? In sicer samo zato, ker še niso splošni, za vso državo veljavni? Ali zato, ker niso dorasli današnjim gospodarskim problemom? Ne skrivajmo dejstva, da silijo vplivne struje v to smer, sicer bi naše opozorilo ne bilo potrebno. Zato smo pokazali na reak. cijonarja Bismarcka, da se začnemo učiti, kako se zida nacijonalna država: ne do jutri, temveč za desetletja naprej, v svrho blagostanja otrok naše dece. Boljjš&viška §trati®wla“ da ¥ He@rgi!L Odkar so boljševiki nasilno zasedli prejšnjo republiko Georgijo, postajajo razmere vedno neznosnejše. Sovjetske oblasti nadaljujejo s svojim nasiljem proti prebivalstvu. Georgijski patrijarh je konfiniran že od božiča. »Cekisti« ga strogo nadzorujejo. Ko ga je hotel obiskati papeški odposlanec, so mu to oblasti zabranile. Samo v distriktu Sinaki so boljševiki konfiscirali nad sto cerkva in nekaj sinagog. Večina patrijarhovih svetovalcev in precej duhovnikov ječi v ječah. Konfiscirane cerkve pa so odstopili boljševiki sami sebe. Vse kar s*o počenjali boljševiški mladini, ki je napravila iz njih svoja zabavišča, V Georgiji prekašajo boljševiki sami sebe. Vse kar so počenjali tekom zadnjih petih let po celi Rusiji, se je v tem kratkem času odigralo v tej deželi. Samo v noči na 24. februarja, so usmrtili 200 oseb in sicer v Tiflisu, glavnem mestu Georgije 92. Žrtve niso bile niti obtožene niti se jim ni sporočila smrtna obsodba. Nekateri boljševiški listi so prinesli imena teh nesrečnežev, med katerimi se nahajajo znanstveniki, profesorji, učitelji, dijaki in delavci vseh svetovnih naziranj. Od prelivanja nedolžne krvi niso bili izuzeti niti starci niti otroci. Dne 15. marca so dali ustreliti na nekem šolskem vrtu 15 oseb in niso niti dovolili, da bi se jih pokopalo. Kar pa duhove najbolj vznemirja in kar priča o krvoločnosti boljševiških trinogov, je tortura. Nedolžne žrtve pretepajo toliko časa,- da izpovejo stvari, ki jih narekujejo mučitelji. Nato se žrtve zaprejo v smrdljive celice, kjer ostanejo brez hrane in ne morejo niti spati. Čez -nekoliko dni jih zopet privedejo iz_ zapora in jih znova tepejo ter mučijo. Cesto se dogaja, da jim izrujejo zobe in jih skalpirajo... Končno pa jih ustrelijo. Najbolj pa trpi georgijska provinca Gourija, kjer doprinašajo moskovski krvniki svoja največja grozodejstva. Ruska armada pod poveljstvom generala Pankratova, je zažgala cele vasi, zaprla na tisoče oseb in jih odvedla s seboj kot svoje talce. Po groznih mukah in trpljenju je bil del teh nesrečnežev ustreljen. Da bi se izognili groznim mukam torture, beži prebivalstvo trumoma v gozde in gore. Posiledica tega je, da ostane večji del polja neobdelan in, da je prebivalstvo izpostavljeno umetno prirejeni lakoti- Armado mora vzdrževati ljudstvo samo. Predsednik narodne skupščine v Georgiji, se je obrnil na ves civilizirani svet s sledečim pozivom: »Potem, ko je ruska armada prinesla v Georgijo smrt in ruševine, je vzela številne talce, ki jih ni pustila v domačih zaporih, ampak jih je odvlekla s seboj v Rusijo, kjer so zaprti v tamošnjih zaporih in izpostavljeni največjim mukam. Oblasti pa razglašajo, da bodo vsi postreljeni, čim bi kdo napadel kakega sovjetskega uradnika. Cesto pa uprizarjajo te atentate boljševiki sami in je lahko razumljivo, kaka usoda čaka v boljševiških ječah zaprte talce.« To je medla slika razmer v boljševiškem kraljestvu. Toda tudi za boljševike bo prišel dan obračuna, kajti »vsaka sila do vremena«. Oanašma ruska vas. Današnja ruska vas je popolnoma spremenila svoje obličje. Danes ni več vas kmetov, ki so stali pod vplivom duhovnika, ki je bil orodje vlade. Današnja ruska vas je ostala v gotovem oziru konservativna in poizkusi boljševiške vlade, ki bi jo rada spremenila v boljševiški Eldorado, so ostali brezuspešni. Sicer je poslala vlada tja svoje »propagatorje«, da bi vstvarili prijateljske odnošaje z mestnim proletarijatom, kar pa se jim ni posrečilo. Nasprotno, doživeli_ so popoln poraz in kmetje nočejo o njih ničesar slišati. Ruska vas ni oddaleč postala to, o čemur so sanjali boljševiki, čeravno je vlada z vsemi mogočimi sredstvi vplivala na kmetsko prebivalstvo. Vendar se ji je izjalovil poizkus napraviti iz nje komunistično-boljševiško naselbino. Vaška mladina, predvsem mladeniči so protiklerikalno navdahnjeni. Ne verujejo v Boga, toda kljub temu je cerkev ob nedeljah in praznikih polna. Možno je, da izvira to cd vpliva starejših na mladino, možno pa tudi, da zasleduje mladina svoje posebne namene. Med mašo gledajo na vaške lepotice, po maši pa se zberejo pri cerkovniku in se razgovarjajo o raznih dnevnih vprašanjih. Nato obiščejo čitalnico in prečitajo najnovejša poročila. Sledi priprosto rusko kosilo in predpoldan je minul. Kako pa preživi mladina večer? Skoro vsaka vas ima svoj dramatični krožek. Navadno je sedež krožka v »čitalki« ali pa v čajni dvorani. Kmetje kaj radi obiskujejo »čitalke«, ker tu nimajo na razpolago samo boljševiških listov, ampak slišijo tudi marsikaj, kar listi ne poročajo. Tu govore o novih davkih, tam zopet o novici, da je stopil Trocki v grško-ortodoksno cerkev, pripovedujejo se tudi razne zgodbe o Lje-ninu, ki tako zelo skrbi za kmetski blagor. Glavna naloga pa so in ostanejo davki. Kmet je prepričan, da ga hoče vlada s tem prisiliti, da bi se ogrel za novi sistem in čestokrat pride do resnili nasprotij z zakonom. Mogoče, da bo koga zanimalo zvedeti, s čim se ukvarjajo dramatični krožki. Spored je zelo pomanjkljiv. Navadno se predstavljajo kratke enodejanke, kakor »Lačni Don Juan«, »V tuji postelji«, »Tajnosti vrtne klopi«. Popularni ruski pisatelji ne vlečejo ravno preveč. Oder služi predvsem zabavi in ne^ prosveti. Po predstavi je navadno ples. Šele sedaj prične »hec«... Vsaka vas ima svojega godca in umetnika na balalajko, ki napravijo orkester. Miadina pleše, vse plese, začenši od navadnega »trepaka« do modernega »tanga«. Za take prilike si navadno zberejo večje hiše, da imajo plesalci več prostora. Del obiskovalcev je vnet za ples, še večji pa za pijačo... Uradno je sicer popivanje prepovedano, toda kmetje se za to ne zmenijo in si pripravljajo sami svojo »vodko«. Večer, ki je imel prvotno prosvetno obliko se pretvori v Bachovo pojedino. Seveda ne smemo misliti, da se to dogaja vedno. Tudi ruski kmet ima skrbi. Razen tega je rusko ljudstvo dobro in se le malo poznajo kvarni uplivi prosvetnih sre-dišč-mest. Kakor vidimo je ruski kmet vnet za »svobodo«, ki jo je prinesla revolucija, toda nikakor se ne ogreva za »svobodo« v smislu komunističnega programa. On ljubi grudo, ki jo je nekdaj obdeloval v korist drugim. M ste že obnovili naročnino za Dutranje Novosti? Dlv- fugen DE GYN: Neodoljive sugestije Avga je mogoče sugerirati? Skor vsak;0gar; razlika je samo* v stopnj oÄ strokovnjakov pravi, da je 9 šni ° o v ^Udi dovzetnih za sugestiji rl’l.a Sa|Petriere in nancyska šola si ‘ d^v.Qje Protirečnih odgovorov, ki p združiti. Od 1011 oseb podvi • ,a. “Pnpizi je Liebeault našel le 2 upiUjivcev. Drugih 987 dovzetnežev s Porazdeli takole: dremavost 3 Uuko spanje 1C Sloboiko spanje 46 ;!a‘\o globoko spanje 23 1- ua, Snolroia 13 gioboka snohoja 13 d ßernheim pripušča z Liebeault,oi rijitj6 lnosoče večino ljudi umetno usp; n