Leto XXPT.f sta 19?
Lpravništvo: Ljubljana, Puccinijeva ulica 5. Telefon št. 31-22, 31-23, 31-24
lnier;:rni oddelek: Ljubljana, Puccinijeva cii-
ca 5 — Tele»on št. 31-25, 31-26 Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta 42 Izključno zastopstvo za oeiase iz Italije in inozemstvo: UPI S. A., MILANO_
Računi: za Lfjbljnosko pokrajino pri poštno-č.ko-poera »vodo št. 17.749. za ostale kraje Uajije:	Cooti, Corr. Post. No 11-3118
Postpebiihf bat bezahlt
Ljubljana, petefc it. maja 1944
Prels — Cena t- L
Izhaja vsak dan razen ponedeljka.
Uredništvo:
Ljubljana — Puccinijeva ulica št. 5. Telefon št. 31-22, 31-23, 31-24.
Rokopisi se ne vračajo.
Fefndličhe Brudcenkopfstellimg aof dem We§tnfer des Dnfestr ansgeraismt
Erbltterte Fek^angnHe west!i«h Sewast&po! abgewehrt — Feladflehs AitgriSSe bei Nettima ztssassnneiigdbrocheii
Aus dem Fuhrerhauptquartjer, 11. Mai.
DNB. Das Oberkommando der Wehrmacht g"ibt bekannt:
Im Km um v.estlich Sevrcstopol vvehrten unsere Trnppen gestern zusammen mit nimani^cin-n GefcirgsjagerbataJUonen er-Irttert" Angriffe starker feindlieher Krafte ah. 29 sovvjetisohe Panzer mi rele u ver-nichtet.
Am un teren I>njestr durchbrachen unse-rp IMvisionefi, vmi dentsehen wnd rumani-sehen Sehlrsehtfliegern w»rksam nnter-stat/t, rine feintillehe RritefcentoopfstelliJng auf dem \Vestufer des FJusses, stiessen 5>is tk f in die ArliSleriestelhmgen durcli und r- ii tfi den gesiimten Briiekenkopf aus. D;3 Ho?sehewiste?i batten scfevvere Uutlge Vf.ri-i.-ite. ur*« verloren iiber 500 Gefange-n«». KM rroscliiitze und Granatvverfer sonie za'i-reie?ie and^re Waffen.
Stn.rke Kiimpffliegerverbande srriffen ir. der letzten Nacht die Bahnhcfe Schepe-t<ev?.-i und Proskurovv rr.it gute.m Erfolg an. F s entstanden Grossbrande und Zer-stfii.sngcn.
T?••? s unt'»r Fiihran? von Major A.ntrup st'^■■■•-.vle K \i,,j'gesphwa<lpr bit sieb im E	an der Ost-frcnt besonders be-
wi<hrt.
;!3 Landekopf vrni Netturw> braeben rmhrere feindlk-he Angriffe im zusainmen.

"J " J • ul
Stockholm, 11. maja. Boljševiki so sedi-; j z rs o jasnostjo izjavili, da bodo v pri-m ru premaganja Nemčije zahtevali zase Evropo in sicer ne samo vzhodno evropske države in Br.lkan, temveč tudi srednjo Ev-ono 'n Skandinavijo.
Londonski »Daily Sketch« je zvedel za to zahtevo Moskve na podlagi posebnih in-■:o>. maeij. L;.?t piše, <la je Moskva izrazila v posvetovalnem odboru za Evropo tudi : > po sodelovanju pri zasedbi Norve-S cer piše londonski list tako, da bo ^jjj-5 rsoleg norveškega begunskega od-a udeležena pri zasedbi Norveške, toda ni ve, f'n bo močnejši zaveznik, kaše je pokazalo že v primeru Irana,
■ i.-:--ni'1iskih metodah popolnoma pre-igal Anglijo. Praktično bodo torej bolj-,ki v primeru zmege s»mi zasedli Nor. "l-:o in jo preglasili za svojo interesno ~<r>e, kar bo gotovo izzvalo v švedski ■i no zanimanje.
*'iOlro, 11. maja. *Helsingborgs Da ^ad- so ukvarja s poročilom, po kava bo hotela Sovjetska zveza v prime-•va'<!'° ns Norveško sodelovati pri za-.« Ibi Norv?.ške, in pripominja k temu: rZ,-. norveško prebivalstvo je perspektiva sovjetske zasedbe strašna. S tem bi do-boljševiki priliko, da proglasijo po-število oseb za »izdajalce« in jih rr gio likvidirajo. S sovjetskimi zasedbe-mi četami bi se pojavila tolpa maščeva-v: nja želiirih norveških komunistov. Ka-
gefassten Abwehrfeuer zusaramen. In den Kampfen der letzten T.tge hat sich hier die 10. Ivompanie (les brandenburgisehen Grenadierregiments (mot.) 8 unter Fiih-rung von Oberieutnant Thielmann besonders ausgezeichnet.
Kampffahren der Kriegsmarjne ver-senkten in der Nacht wim 10. Mai siid-ostlich d-r Insel EIba (in feindliehes Sehnellboot und beschadigten mehrere andere schvver.
Stark« Kampffliegervcfrl»ande fuftrten in der vergangenen Nacht eanen Angriff gegen den feindliehen Inselstutzpunkt Lissa, rier im Hafengebiet Expiosionun und zahlreiche Bramle hervorrief.
Ein schvvacherer feindlicher Bomberver. ban d trriff in der vergangenen Nacht das Stadtgebiet von Bud«pest an.
Dureh die Angr ffe nordamerfkanischer Bomber gegen Siidostdentschland entstan. den besonders in Wiener Neustadt Seha-den und Verluste unter der Bevolkerung. Hierbei sovvie bei Angriffen auf Orie in den besetzten \Vestgeb>eten wurden 69 feindliche Friig/ftrrre, -n der MehrzahI viennotorige Bomber, vernirhtet.
Einige britisclie Flugzeuge vvarfen in der letzten Nacht Bomben auf sikhvest-deutsches GeMet.
zaliteve pa M&rv
ko bi naj bilo končno možno, da bi se rešili boljševikov? Našli bi kakršnokoli pretvezo, da ostanejo, in če nič drugega, bj vsaj zgradili vojno luko v NarViku. In zakaj ne bi priredili ljudskega glasovanja, pripominja list ironično in ugotovili, da si »Norvežani sami želijo sovjetsko republiko«.
Oslo, 11. maja. Norveški tisk se na široko razpisuje o sovjetski zahtevi glede soudeležbi prj zasedbi Norveške. List »Na-tionen« opozarja v zvezi s tem na ponovno dokazano nemoč Anglije in Zedinjenih držav napram boljševiškemu prodiranju, ki ga obe velesili ne moreta in nočeta zaustaviti. »Aftenposten« poudarja, da je Iz poročil nevtralnih listov jasno razvidno, da so Anglija in Zedinjene države že priznale sovjetsko zahtevo glede Norveške, ki bi bila torej izročena boljševizmu, če bi zaveznikom uspelo premagati Nemčijo. »Morgenposten« pa opozarja, da so sovjetske zahteve zaradi Norveške prihajale že dalje časa do izraza v sovražnikovem tisku. Ni dvoma, da naj bo Norveška ena izmed žrtev, ki jo bodo prepustili boljševizmu. List spominja na tradicijonelni sovjetski pritisk k severnemu Atlantiku zaradi njegovih nezaledenelih luk. Kot Norvežani lahko zgolj jasno zremo na te dogodke in dejstva ter ugotovimo, da tudi za Norveško ni drugega branika proti ogražanju z vzhoda kakor nemška vojska.
Vsn der s^tikoimaiis&cheit Masiifestatioa in VrhisSka S pmilEOtsuiMčsie tKsisIfestaclle sta .Vrhniki
l&llilPIr i i?


m ' -' mMmmimm - i '

''"i
te
ij, šmm

v*.'.-.- .t v.•-:•.•<• -v."
mm "-	'
v.<'■'■<•<:j;:.:
Ofrraaellear .Kmpfaug des Herrn Fržlsidenten bei der Ankunft in Vrhmlva — Fradnj
sprejem g. prezid eata na Vrhniki
Berlinska proslava rumunskega praznika
Berlin, 11. maja. O priliki rumunskega narodnega praznika 10. maja. sta priredila rumun^ko poslaništvo ter nemško-rumunsko društvo v Berlinu svečano proslavo, ki so se je udeležili zastopniki nemškega zunanjega "ministrstva s podtajnikom Honkejem na čelu ter zastopniki stranke, države in vojske. Prisotnih je bilo tudi več zastopnikov diplomatskega zbora., ki jam je načeloval japonski veleposlanik general Ošiima. Kot zastopnik službeno odsotnega predsednika nemško-rumunskega društva veleposlanika grofa von der Schulenburga, je imel pozdravni nagovor podpredsednik von Hen-ting. Deja.l je, da je 10. maj tudi za nem-ško_rumunsko društvo svečan dan, ker proslavlja tega dne prvo obletnico svojega obstoja. Njegova naloga postaja prav v današnjih časih posebno pomembna. Oba naroda se morata vedno bcJj približati drug drugemu, da bo bojišče lahko dobilo nove vzpodbude in nove siie iz domovine.
Rumunski poslanik general Jon Gheorglie je izvajal, da stoji danes Rumunija, ki ji je že usoda določila, da se mera tolikokrat boriti, kot stražar v hudi borbi na vzhodu Evrope. Polna želje po takem svetovnem redu, ki bo temeljil na časti in delovnih sp -sobnostih naroda, spoznava z navdušenjem Ln požrtvovanjem onega, ki se je sam stalno bc<ril za pravičnost in re. nco, razume veliki boj nemškega naroda za uresničenje tega ideala. Vsled tega stoji v zvestem tovarištvu v orožju in z neomajano vero v končno zmago ob strani Nemčije ter bo še bolj napela svoje sffle, da bo lahko vzdržala veliki in zadnji naval boljševizma.
Sncči ie priredil rumunski posianik general Gheorghe v prostorih nemško-rumun-skega društva svečan sprejem.
Fiihrerfeve čestitke za risitiusiski državni praznik
Berlin. 11. maja. Fiihrer je ob priliki rumunskega narodnega praznika poslal prav prisrčne brzojavne čest tfce romunskemu kralju :n državnemu vodji maršalu Antonescu.
Novi mornariški minister Zeslinjsmh držav
Stockholm. 11. maja Dosedanji državni pod-tajnik v severnoameriškem mornariškem ministrstvu je bil imenovan za mornariškega ministra kot naslednik umrlega uolkovnika Knoxa.
Aretacija angleškega vohuna v Švedski
StOckhOim. 11. maja. Stockhalmski kriminalni preiskovalni oddekk je zaprl nekega ino-zemca zaradi vohunstva, ki ni bilo naperjeno proti Švedski. Inozemec je priznal, da sc je odzval povabilu nekega britanskega državljana, naj zbira v inozemstva informacije glede vojaškega in gospodarskega položaja ncfce vojskujoče se države.
GantUti na peta v Bomfeay
Amsterdam. 11. inaja. Kakor javlja britanska poročevalska siliržba iz Pocnc. bo Gandhi v četrtek odpotoval v Bcmbav, od keder bc odšel v kopališče Juliu, ki leži 20 km južno od Bombava
Nemiri v San Salvadoru
Stockholm, 10. maja. Kakor javlja Reuter, so v San Salva doni obsodili na smrt okrog sto ljudi, med njimi razne znane osebnosti. Odstop Martineza, ki je bil predsednik neprenehoma 13 let, je posledica nekaterih nasilnih dejanj ter pojava nekega prevratnega pokreta v San Saivadoru. Na roti na skupščina jc imenovala za predsednikovega naslednika generala Andresa Ignacija Menendeza. ki jc bil odslej minister za narodno obrambo.
Viharno delavsko zborovanje v Londonu
Ženeva. 11. m^ja. O zelo vrharnera delavskem zborevanju na londonskem Trafalgar Sq*KsrB poroča >Da ly Teiegraph«. Govoril je tajnik udruženja britanskih mornarjev Jarman, kš je branil Bevinov zakon proti ščuvaJcem k stavkam. NjegCA-i poslušalci pa so ga stalno prekinjali in ga nazadnje ko jc izjavil, da prevzema vso odgovornost za ta novi zakon, popolnoma prevpili. Na zborovanj« So se javili k besedi^ razni govorniki, ki so silovito kritizi-rait prve tukrcpe bsrttamske viade pioti stavkam.
Dubfin. II. maja. Vteda Eir3 jc pri drugem branju prometnega zakona, kj določa osnovanje nove prometne družbe z vključitvijo podjetij Greath Southern Railways in Dublin Transport Companv. doživela s 63 proti 64 glasovi poraz v parkirne«.;u.
Sovražnikovo predmestje na zapadnl obali
Dnjestra odstranjeno
Ogorčeni sovražnfktrvi napadi zapade od Seva^slja odbiti — Sovražnikovi napadi pri Nettunn propadli
Fiihrerjev glavni stan, 11. maja. DNB. Vrhovno poveljništvo oboroženih sil objavlja:
Na področju za pa d no od Sevastopolja, so včeraj naše čete skupno z ruinunskimi p.aninsko-lovslcmi bataljoni odbile ogorčene napp.de močnih sovražnih sil. 20 sovjetskih okiopnikev je bilo unitVnih.
Ob spodnjem Dnjestru so niše divizije, učinkovito podprte od neruski*! in rumnr-skili iKiinih letal, pretit Je nei o sov ražnikov« predinostje na /^ipaoiitir. bregu reki», prourie globoko v topu i-k^ ix;sfeojanke in odstranile vse pi> d-nos« «e,. Boljševiki so imeli težke krvne izgube in so izgubili n.Ml 500 ujetnikov, U);i lopov in nunometal ter številno drugo orožje.
Močni oddelki bojnih letal so v pretek H noči z dobrim uspehom napadli žel. postaji
v šepetovki in Proskurovu. Nastali so velik} požari in razrušenja.
Bojna .jata pod poveljstvom major;a Antrupa so je na vzhodnem bojišču posebno odlikovala.
iN a nettunskem predmostj« je propadlo več sovražnikovih napadov v strnjenem obrambnem ognju. V bojih zadnjih dni se je tukaj posebno odlikovala 10. četa hrar.-denburškega 8. motorizinnega grenadir-skega polka jmkI poveljstvom podporočnika Thielntanna.
Bojni brodovi vojne mornarice so v noč? na 10. maj potopili jnžnovzhodno cd otoka Blbe sovražnikov brzi čoln, več drugih pa težko poškodovaH.
Močni oddelki bojnih letal so v pretekli noči napadli sovražnikovo otoško oporišče
Vis ter povzročili na pristaniškem področju efc^pTorij? in številne požare.
Slabotnejši so\-ražnikov bombniški oddelek je v preteki; noči napadel mestno področje Budimpešte.
Me<l napr:di severnoameriških bombnikov na južno Nemčijo je bila jtovzročena posebno v Dunajskem Novem mestu škoda in izgube med prebivalstvom. Pri tem na-j>adn lcakor pri napadih na zaleden« padaa ozemlja je bilo uničenih 69 sovražnikovih letal, i>o večini štirim otoraih Ijoiubnikov.
Nekaj angleških leta! je rnptaio v pretekli noči IjoiiU^1 na južno-zapadno aenu ško ozemlje.
Eaimsnsko vejno porodilo
Bukarešta, 10. maja. Vrhovno poveljništvo rumunske vojske je 9. maja objavilo n-slednje voino poročilo:
Na Krimu se nadaljujejo sovražnikovi napadi na sevastopoljsko predmostje. Težki boji so v teku. Sestrelili smo 56 sovjetskih "letal. Ob spodnjem Dnjestru in v Besarabiji ni bjlo nikakih posebnih dogodkov. V Moldaviji In na področju severno od Jasija smo odbili sovražnikove napade.
Finsko vojns poročiio
Helsinki, 10, maja. Finsko vojno poročilo z dne 10. maja javlja: Na Karclijski in Aunuški ožini smo pregnali sovražnikove naskakovalne čete, ki so napadale deloma z močno topniško pc»dporo. Pii Ru-kajarviju živahen obojesti inski ogenj. Z ostalih bojišč ni pomembnejših poročil.
Izpraznitev Sevastopolja
Berlin, 11. maja. Prevoz nemških in romunskih oddelkov iz Sevastopolja na nem-ško-rumunsko celinsko kopnino je popolnoma uspel in se more že danes smatrati kot taktično in tehnično zelo uspel in pomemben dvig. S to ugotovitvijo pričenja vojaški dopisnik DNB-ja Martin Haliens-leben svoje današnje razmotrivanje o položaju, ki piše nato:
Čim so Nemci in Rumuni dokončali izpraznitev mesta in luke Sevastopolja, lahko sedaj odkrito govorimo o vlogi, ki jo je Krim v zadnjih mesecih igral v okviru nemškega vojnega vodstva, že pred meseci je postalo jasno, da v teku splošnih operacij pripravljajo Nemci vse potrebno za uspešen odpor proti veleakcijam v 1. 1944. na vzhodu. Bilo je opazno, da niso iz že tedaj razvidne koncentracije sil na vseh področjih svojih bojišč odvzeli nikjer kakšnih večjih sil za svoječasne bitke, temveč so v poznavanju odporne sposobnosti vzhodnih oddelkov in v upravičenem zaupanju vanje počasi vodit vojsko nazaj na Prut. Težkoče, ki jih je ta sklep imel za obrambo, so pač morali zaradi splošnega interesa vzeti v račun.
Ko pa so Ncmci hladno in preračunljivo videli bodoči razvoj, so zaradi zavarovanja končnega vojaškega uspeha popolnoma trezno upoštevali edino možno posledico in črtah Krim kot nadaljnji činitelj. Zato so postopno zmanjševali tamkajšnje sile in predvsem skrivaj prepeljali ogromne zaloge vojnih potrebščin v Rumunijo. Potlej so rešili skupno s svoječasno pred boljševiki pobeglimi Kavkazijci krimsko prebivalstvo, v kolikor se je seveda podalo pod nemško zaščito. Bilo je na razpolago dovolj ladij, da je bilo mogoče izvršiti te velikanske prevoze. Dan in noč so šil prevozi, že tedaj, ko sta bila Perekop in Kerč še v nemški oblasti. Tudi naslednji prevozi čet so gladko potekali.
Danes se lahko reče, da je v vojni zgodovini le prav malo primerov za izpraznje-nje koščka zemlje, skoraj popolnoma obda-nega od morja, ki je zahtevalo tako malenkostne izgube od izpraznjevalca in tako velike od zasedajočega. Da pa se utegne dovolj oceniti to dejstvo, se ne sme pozabiti, da so boljševiki ob nemški osvojitvi Krima spomladi 1942. izgubili skoraj vse, kar so tamkaj imeli.
Izpraznjenje Krima m s tem tudi Sevastopolja, ki je izgubil svoj značaj trdnjave s temeljitim porušenjem vseh naprav že
spomladi 1. 1942., je predstavljalo za nemško vojno vodstvo že več mesecev zgolj še vprašanje izbire primernega časa. Oddelki, katerim je bilo poverjeno zavarovanje teh prevozov, so imeli nalogo vezati čim močnejše sile sovražnika. Njihova trdovratnost in žilava obramba so prisilila boljsavike k veliki uporabi čet, kar je imelo za Nemce na južnem celinskem krilu bojišča taktično dokaj ugodne posledice, posebno zato, ker boljševiki niso mogli izkoristiti začasne krize, ki so jo morale prestati nemške umi-kalne operacije v krajevno omejenih bo-jiščnih odsekih, za nameravano strateško odločilno razširitev. Ko pa se je položaj na nemško-runrinskem desnem krilu konsoli-diral, je nastopil primeren trenutek za izpraznjenje Krima. To je moralo tako uspeti, kakor se ie moglo po splošnem položaju že v naprej pričakovati.
Letalski bofi nad vzhs^nimu Alpasfci
Berlin, 10. maja. S področja vzhodnih Alp javljajo o silovitih ietalskih bojih v sredo dopoldne in okrog poldneva med nemškimi lovskimi oddelki in severnoameriškimi bombniškimi formacijam. Nemški lovci in rušilni letalci so napadli sovražnikove letalske valove ob prihodu in odhodu ter so jim zadali izgutbe. V zapornih pasovih je tudi protiletalsko topništvo otvorilo zelo silovit ogenj, s katerim je zbilo nekaj štirimotornih ameriških letal. Američani so imeli zopet velike izgube.
Usjseisn napad na ladje v anupkž luk&
Berlin, 1L maja. Nemška "no^na letala so v noči na 10. maj, kakor javlja včerajšnje vojno poročilo, uspešno napadla sovr žniko-ve ladje v anzijski hiki. Ob ugodni vidnosti so nemški bojni letalci kmalu po 22. proMi nad predmostje in predrli zaporo sovi-ažni-kovega obrambnega ognia. Nemški ietalski napad je bil tako presenetljiv, da sovražnikove la i je niso imele več časa za zameglitev. Neki rušil 3c, ki je s pciliio paro poizkušali priti na odprto morje, je nemško bojno letalo z dvema bombama zadelo in je goreč obstal v potapljajo čem se stanju. Prav tako se je po polnem zadetku potopila na mestu ena izkrcevalna lacija, neka di"uga pa je bila težko zadeta. Nadaljnje rušilne bombe so zadele dva tovorna parnika s skupno 5000 bit.
Moskva brezpogojno zahteva drugo Srento
Stockholm, n. maja. čim daJje Anglija in Zedinjene ameriške države odlašajo z napovedano Invazijo na evropsko celino, tem bolj nujne in neizprosne postajajo zahteve Sovjetov po di-ugem bojišču, Moskva
Wiihrend des Vorbešrnarsches der slovvenischen Landesvvehr; Hejr PriteSctent auf der Rednertribune — Med mimohodom slovenskih domobrancev; g. prezident na
slavnostnem govorniškem ej4ra
Sloteenfeche Madehen hefien dem Herrn Prasidenten einen Bftrmenstranss Slovenska dekleta pripenjajog. prezkleata šopek cvetlic
se ne pusti slepita niti z gobezdaško ofenzivo Angležev in Američanov niti se ne pusti prepričati, da se mora že letalska straho-vaina vojna proti Nemčiji smatrati za del napovedane invazije. Kremelj zahteva generalni napad na evropske sile in to z brezpogojnim nastopom pehote^
Kakor že tako pogosto, tolmači tudi tokrat sovjetski uradni obzornik »Vojna i ra-bočij klas« zahteve sovjetske vlade. Glede na izkušnje v Italiji obzornik o: lceno pobija napovedi, da je mogoče uničiti sovražnika zgolj z letalstvom in lahkim pehotnim orožjem. Pač pa zahteva, da angloarneiiški zavezniki Sovjetske zveze brezpogojno in brezobzirno pešijojo v boj ogromne mase čet in da tako zlomijo nemški odpor. In sicer se bo morala ta akcija, tako pravi obzornik, činiipreje izvesti.
Ta izvajanja s sovjetske uradne strani izražajo jasno nestrpnost Moskve. Sovjeti se nočejo več pustiti slepiti. Zahtevajo, da Angleži in Američani z enako nerazsodnostjo in nesmiselnostjo žrtvujejo svoje ljudske množice za invazijsko pustolov ščino, kakor je Stalin pusto na vzhodu izkrvaveti svoje milijonske vojske pri brezuspešnem poizkusu, da prebije nemške obrambne črte.
Naročite se na romane »DOBRE KNJIGE«!
Zaželeni uspeh je Izostal
Angleški vojaški kritiki priznavajo neuspeh letalske
teroristične vojne
fceneva, 10. maja. Vse kaže, da se sedaj tudi vojaškim strokovnjakom angleškega tiska jasni v glavah in da prihajajo do istih zaključkov, kakor so jih Nemci napovedali že ob pričetku, namreč, da anglo-ameriški letalski teror mana v Nemčiji zaželenih posledic. V kaki meri so prišli do tega spoznanja tudi vojaški krogi v sovražnem taboru, ni znano.
Vsekakor je zainim-vo, da se znani vojaški komentatorji kakor Cyrill Falls in Li-dell Hart o letalskem terorju izražajo zelo skeptično. Saj pravi na pr. Falls, da dosegajo izgube britanskih nočnih bombnikov zelo nevarno višino. Meni, da se bo treba vprašati, ali si tako velike izgube sploh še lahko privoščijo. Obenem ugotavlja, da na žalost ni bilo mogoče razviti novega orožja in nove taktike, ki b: se lahko uspešno kosala z nemško obrambno tehniko.
Cyrill Falls poudarja, da je že od nekda; Skeptično gledal na letalsko teroristično vojno. Vojaške kroge dolži, da so precenjevali udarno silo bombnikov; obrambne možnosti, hitrost obnove in skrivanje ciljev ter podobno pa močno podcenjevali. Vse so stavili na r.očne bombniške napade in sledili napačnemu nauku, da bo nočno bombardiranje samo lahko zagotovilo končno zmago, medtem pa se je pokazalo to kot nemogoče. To morajo priznati tudi vs' objektivni opazovalci. Anglija nima ni tj človeškega materiala niti pomožnih virov za izvedbo take naloge in ako ji ne bi prišli Američani na pomoč, bi se biiai Angležem ta takt ka že davno izjalovila.
Cvrill Falls vprašuje nadalje, ali Američani s svojimi pomožnimi viri niso šli v terorističnih napadih predaleč, namreč, ali niso v bombniške napade investirali več sil, kakor jih lahko prenese njihovo gospodarstvo, t/da ne gre le za vprašamje, ali se bombniški teror izplača, temveč, ali ne bi b'lo za Angleže in Američane pametneje, če bi iz skupnih rezerv mož, žena in materiala razvili rajši večji odstotek ostalega orožja in drugih napadalnih oblik. Falls opozarja, da so v Nemčiji kmalu spoznal; slabost novega angloameriškega orožja, iznašli novo protiorožje in razvili novo taktiko, tako da so nemški lovci dobili polagoma premoč in so se morali ameriški
bombniški oddelki nekega dne vrniti z »naravnost presenetljivimi izgubami«. Falls zaključuje svoja izvajanja z ugotovitvijo: »Bil je to resničen poraz«.
Ob koncu svojih izvajanj izraža tudi dvom, da bi imelo porušenje prometnega omrežja res prodoren učinek. Falls je mne-uija, da prometa ni tako lahko mogoče motiti ali ga spraviti v nered ter se vprašuje, ali doseženi uspeh sploh opravičuje napade na prometne naprave.
Tudi znani vojaški kritik »Daily MaSa«, kapetan Liddel Hart dvomi nad uspešnostjo letalske teroristične vojne. Opozarja na Churchillove besede, ki je nekoč dejal, da je bombniški teror nov eksperiment v strategiji, ki se izplača preizkusiti. Ln-dell Hart takoj dodaja, da se velika pričakovanja od te taktike našo izpolnila. Sovražnik se niti ni zrušil, niti ni ohromela njegova odporna sila. Angloameriško letalstvo je v upanju, da bo lahko porušilo gibljivost nemških armad sicer res stalno zviševalo svoj bombniški tovor, toda pričakovanja so se končno izkazala kot prezgodnja upanja.
V ;>Sunday Timesu« vprašuje vojaški sodelavec Scrutatcr, ali so optimističme an-gloameriške vesti o uspehih bombniških napadov na sovražnikova prometna središča resnične. Pisec je mnenja, da bi se moral zaradi dogodkov v Italiji vsak Anglež zamisliti in se čuvati preveč lahkomiselnih nad. Zanimivo je priznanje tega vojaškega dopisnika, da ni mogoče preprečiti, da ne bi bombe ma katastrofalen način zgrešile svojega cilja. Priznati mora, da popolnoma točnega zadevanja ciljev sploh ni.
čeprav so priznanja vojaških sodelavcev angleških listov zelo zanimiva, vendar ne oodo mogla odstraniti zločinov, ki jih vsak dan povzročajo angioameriški letalski pirati, ko brezobzirno mečejo bombe na nevojaške cilje, umetniške zaklade in zgodovinska mesta. S takimi spoznanji neuradnih angleških krogov ne bo mogoče obnoviti "razbitih nemških zgodovinskih in umet niških spomenikov. Kulturno zločinstvo in kulturna sramota, ki so si ju Angloamerl-čani naprtili s svojim letalskim terorjem, bosta še nadalje ostala in zahtevata sodbo zgodovine.

u
Mišljenje ist porekls kremeljskega mogotca
Berlin, 10. maja. V seriji člankov »Stalin in žici je« se bavi namestnik tiskovnega šefa nemške viade Helmut Siindermann z mentaliteto in izvorom Stalina ter zastopa mnenje, da je Stalin židovskega rodu. Ako kdo trdi, da je Stalin Georgijec, piše Siin-dermanu, potem to odgovarja le za njegovega očeta, dočim mu je bila mati Osetka, torej iranskega pokoljenja. O njej poročajo, da je bila nezakonska hči malega židovskega trgovca s pogorja Kuta. Iz po-r-cčila nekega menjševika, ki je bil s Stalinom več mesecev ujet v Sibiriji, izhaja, da je Stalin nazveci izgledal kot Žid ter aa je govoril rusko s takim semitskim naglasom, da so ga vojaki, ki so ga stražiii, smatrali za Hebrejca ter so ga temu primerno zaničevali in sramotili.
Siinderman pravi, da je bistveno za Stalinov razvoj, da se ni nikdar preživljal z delom svojih rok ter ni prišel k boljševizmu kot izmozgani delavec, temveč je kot semeni ščnik študiral knjige Žida Marxa. že njegova takratna okolica, ki je propagirala boljševiški prevrat v Rusiji, je obstajala skoraj izključno iz židovskih intelektualcev. Tudi v »Pravdi«, v katere redakciji se je udejstvoval po organizaciji tifliškega bančnega ropa, je bil le marljiv sodelavec Zidov, ki so določali smer lista.
Tej poslušnosti Židom se mora zahvaliti ža svoje napredovanje v boljševiški stranki. Dočim so do leta 1921 o njem kaj malo govorili, ga je Žid Zinovjev takrat na splošno presenečenje imenoval za strankinega tajnika. Iz istega vzroka je postal mesto bolj znanega Trockega po židovski želji Ljeninov naslednik, ker si židje radi anti-semitskih struj v Rusiji niso upali postaviti na čelo pokreta Žida Trockega ter so smatrali Stalina za primernejšega za izvedbo svojih načrtov.
Siindermann ugotavlja, da je načrt boljševiške osvojitve sveta glede svojega obstoja in svojega uresničenja odvisen od Nemčije. To so moskovski židje vedeli takrat in vedo še danes. »Le z Nemčijo lahko boljševizirajo Evropo, le z Evropo ves «svet« — tako zaključuje namestnik tiskovnega šefa nemške vlade. Rusija je odskočna deska, Nemčija pa ključ ma židovsko svetovno gospodstvo. Le kdor upošteva te osnovne poteze sovjetske politike, lahko pravilno presoja razvoj, ki se je v zadnjih 20 letih izvršil v Sovjetski zvezi. Vsi spori med Stalinom in Trockijem postanejo brezpomembni vpričo zakona o izmeničnemu vplivu med nemškim razvojem in sovjet-sko-židovsko reakcijo.

o
zdeditiirani tolovajski oddelki
na Dolenjskem
Knndmachnngen
der Ereahrungsansfalt
Abgabe von Fleisch
Verbraucher bekommen am Samstag, den 13. Maj. bei ihren Metzgem je 10 dkg Kind-fleisch gegen Abgabe von Abschnitten »No. 4 und 6 Ma« der, voan SVA in Laibach aus-gegebenen Maigrundlc bensmitte lkarten.
Bezugsberechtigte Verbraucher in Ge-meinden: D. M. in Pod je, Dobiunje, Ježica und Rudnik bekommen am 13. Mai kein Fleisch
Samtliche Metzger haben sich am Frei-tag, den 12. d. M. Punkt 15 Lhr in Stadtl. scher Scldachtiialie zvvecks Zuteilung v oni Fleisch einzufinuen.
Veranderung im Fleischbezug
Verbraucher und Anstalten; die bisher Fleisch beim Metzger Javarnik Ivan, Wolfova 12, bezogen haben, bekommen an-gefangen mit Samstag, den 13. d. M. Fleisch bei folgenden Metzgem an den Metzger-standen auf dem Pogačarpla.tz: Verbraucher mit Anfangsbuchstaben A — ein-schliesslich G beim Smoljan - Rutar, vom H—L beim Kastelic Al°jz - Ahlin Franj*, vom M—R beim Remic Franc und vom S— ž beim Kraš°vec Franc.
Obvestila »Prev05a«
Prodaja mesa
Potrošniki bodo prejeli v soboto 13. t. m. pri svojih mesarjih 10 dkg govedine proti odvzemu odrezka »4 in 6 Ma« majske živilske nakaznice, izdane od Mestnega preskr-bcvalnega urada v Ljubljani.
Potrošniki v občinah: D. M. Polje, Dobiunje, Ježica in Rudnik v soboto 13. t- m. ne bodo prejeli mesa
Vsi mesarji morajo biti v petek 12. t. m. točno ob 15. na Mestni klavnici zaradi dodelitve mesa.
Spremembe v oddaji mesa
Potrošniki in zavodi, ki so dosedaj prejemali meso pri mesarju Ivanu Javormk, WolfOva 12, bod0 začenši od sobote 13. t. m. dalje Prejemali meso pri sledečih mesarjih na mesarskih stojnicah na Po-gačarjevem trgu: Potrošniki z začetnicami A — vključno G pri Smoljanu—Rotarju, od H—L pri Kastelicu Alojzu — Ahlin Fran ji, od M—R pii Remcu Francu m oa S—ž pri Krašovcu Francu.
Oddaja pnevmatik
V smislu naredbe šefa pokrajinske uprave Vm„ št 1153/2 z dne 17. marca 1944 (SI. 1, št. 39/20 ex 1944) sc morajo oddati v sredo 17. maja 1944 od 14. do 16. ure pnevmatike (plašči in zračnice) velikosti 4.50 krat 18 do 6.00 krat 18, 4.50 krat 19 do 5.50 krat 19 in 500.20 do 700.20; v petek 19. maja 1944 od 14. do 16. ure pa pnevmatike velikosti 4.50 krat 21, 12 krat 45 do 19 krat 45, 110 krat 40 do 160 krat 40, 7.15 krat . 115.715 krat 120 in 165 krat 400.
Druge velikosti se ne sprejemajo. Pri oddaji je treba navesti evidenčno (LB) številko prizadetega motornega vozila.
Omenjene pnevmatike se oddajo tudi od vozil, ki so bila osigurana (rezervirana — »sichergestellt«) po viš. SS in policijskem vodji v XVIII. obrambnem okrožju — vodilni štab za pobijanje tolp.
Kraj oddaje: Javna skladišča, Ljubljana, Ciril-Metodova (bivša Tyrševa) št. 35, skladišča št. 10.
Za pnevmatike drugih dimenzij bodo sledili slični pozivi.
Gospodarstvo
Ureditev vinskega trga v Italiji
Iz Rima poročajo, ua je vrhovni komisar za cene izdal naredbo, ki pomeni docela
novo ured tev italijanskega vinskega trga. Na nobenem področju italijanske agrahie proizvodnje se cene niso v takem obsegu dvignile, kakor pri vinu. Medtem ko se je gibala cena normalnemu konzumnemu vinu z 9°/o alkohola pred vojno na višini okrog 5 lir za hektolitrsko stopnjo, so b'-le maksimalne cene v vojni ponovno zvišane, najprej na 13, potem na 21 in končno na 45 lir za hektolitrsko stopnjo. Toda vse te uradtr.e maksimalne cene so bile v kratkem prekoračene, že jeseni 1943 je tržna cena dosegla okrog 100 lir, v zadnjem času pa se je gibala od 120 do 180 lir za hektolitrsko stopnjo. Ob koncu marca je pre-fekt v Turinu za svojo pokrajino doiočii uradno maksimalno ceno v višini 120 lir za hektolitrsko stopnjo. Po tej ceni pa je bilo le težko kupiti vino, čeprav je bila lanska vinska letina prav dobra.
Z novo splošr.o naredbo vrhovnega komisarja za cene je bila sedaj za normalno konzum.no vino z 9% alkohola določena cena na 90 lir za stopnjo in hektoliter. To je s'cer manj, kakor znašajo trenutno tržne cene, vendar pa dvakrat toliko, kakor je znašala zadnja uradna maksima na cena in 18-krat več kakor pred vojno. Tudi ta cena je še v izraz tem nesorazmerju z ostalimi agrarnimi cenami, saj se je odkupna cena za pšenco v teku sedair.je vojne komaj podvojila, že pri sedanjih cenah so mnogi kmetje razširili vinograde na škodo pridelovanja žita. Nova potrošniška maksimalna cena znaša sedaj za pokrajine, ki izvažajo vino, 10.30 lire za liter, v pokrajinah, ki morajo vino uvažati, pa znaša potrošniška cena 12 lir.
Istočasno z uvedbo maksimalnih cen je stopila v veljavo tudi naredba o razdeljevanju vina, ki jo je izdalo kmetijsko nriii-strstvo. Zaloge vina, ki niso v redu prijavljene, bodo zaplenjene, prav tako prevozna sredstva, ki so se brez dovoljenja uporabljala za prevoz vina. Na vinskem trgu je objava maksimalnih cen v prvem trenutku povzročila zastoj kupčij, ker interesenti še čakajo izvršilnih predpisov, ki naj rešijo predvsem vprašam je kvalitetnih vin. če hi cene za kvalitetna vina ostale preste, bi nastala nevarnost, da bodo vinogradniki vsa svoja vina spremenili v kvalitetna vina in da sploh ne bo konzum-nega vina. Zato je v kratkem času pričakovati, da bo še izšla izvršilna naredba glede kvalitetnih vin.
V ostalem poročajo, da je stanje vinogradov prav ugodno. Vinogradniki se le boje, da bo po treh suhih poletjih letošnje poletje bolj deževno, kar lahko povzroči škodo spričo pomanjkanja zaščitnih sredstev.
nah. Država bo te prihranke obrestovala po predpisih za hranilne vloge. Sest mesecev po kenčani vojni bodo prihranjeni zneski izplačani. Varčevalec pa lahko določi tudi druge osebe, katerim naj se prihranki izplačajo. V primeru smrt- varčevalca bo nabrana vsota izplačana dedičem, če pa varčevalec zapusti predčasno službo, se mu prihranjeni denar takoj izplača.
Uvedba obvezne štednje pomeni za Italijo nekaj čisto novega. Njen pomen je dvojen. Na eni strani ma kot soc alni ukrep dalekosežni pomen, saj bo varčevalcu olajšal prehod iz vojnega gospodarstva v povojno gospodarstvo. Med vojno je treba odložiti marsikateri nakup, ki se po vojni ne bo dal več odlagati. Za take nakupe si bo varčevalec prištedil že sedaj potrebni denar. Na drug-' strani pa naj se na ta način vzgaja prebivalstvo k varčevanju. Po lanskem 25. juliju je varčevanje po Italiji precej popustilo. Z uvedbo obvezne štednje pričenja vlada tudi nekako deflacijsko politiko, ki naj omogoči držati obtok denarja v določenih mejah, kar bo končno tudi vplivalo na razvoj prostih tržnih ceh.
Dvojne mezde za 1. stsaj
Pokrajinska zvezia delodajalcev poroča, da so pristojni organi Vrhovmega komisarja na operacijskem področju »Jadransko primorje« v Trstu glede izvajanja naredbe Vrhovnega komisarja z dne 28. aprila 1944 o izplačilu dvojne mezde delavcem za 1. maj 1944 izjavili, da navedena naredba velja tudi za Ljubljansko pokrajino. Istočasno je bilo pojasnjeno, da velja naredba samo za delavce in ne za nameščence.
Obvezna štednja v Italiji
Italijanski ministrski svet je na svoji seji od 1. aprila sklenil uvesti obvezno šted-njo. Zaenkrat se uveljavi obvezna štednja za uradnike in pripadnike vojske, republikanske garde ter državnih in poldržavnih zavodov, ki so pod neposredno ali posredno kontrolo države. Krog oseb, za katere velja obvezna štednja, pa bo v kratkem bistveno razširjen, in sicer na vse one osebe, ki imajo v sedanjem času višje prejemke. Obvezna štednja se prične pri mesečnih prejemkih 3000 lir. čim višji so prejemki, tem večja je vsota, ki jo je treba vsak mesec obvezno prištediti. Mesečni zneski obvezne štednje bodo odtegnjeni pri izplačilu prejemkov in vplačani pri javnih blagaj-
Invazifska mora v Angliji in Zedinjenih
državah
Svarila pred nemškimi presenečenji — Nervoznost med
angleškim prebivalstvom
V zi dnjem času, zlasti na področju med Grosupljem in Novim mestom, doživljajo komunistični oboroženi oddelki poraz za porazom. Posledica teh porazov in spo-redno z njimi naraščajočih komunističnih izgub je, da so vse večje tolovajske edi-nice ni tem področju razbite in zdeeimi-rane in da se tolovajski oddelki, kjer le morejo izogibajo vsakemu večjemu spopadu. Razkropili so se v manjše skupine, od katerih se vsaka na svojo pest prebije iz kraja v ki a j in se skuša kakor koli rešiti. Preživljajo se s tem, kar naropa-jo pri ljudeh.
Opozorili smo že na značilen pojav, da pada v bojih domobrancev proti komunistom v zadnjem časa na komunistični strani poleg pr.stlnih mobilizirancev tudi vedno več partijcev in celo višjih »šarž«, komandantov in Političnih komisarjev. To je tem bolj značilno, ker je znano, da imajo organizirarj komunisti r.aročilo, naj se čim bolj varujejo, da se prihranijo za »odločilno uro revolucije«, ko bo treba obračunati z vsemi nekomunisti, tudi z onimi, kj so sedaj pristaši in pomočniki OF in ko bo treba poskrbeti, da pride vsa oblast izključno v roke komunistične partije, če kljub temu narašča število padlih tudi v vrstah razn h komandantov, komisarjev in drugih zanesljivih komunistov, ta okoliščina le potrjuje, kako zelo so že zclecimirani tolovajski oddelki, tako da morajo tudi ti ljudje v prvo bojno erto.
Tadi v najnovejših bojih na področju med Grosupljem in Novim mestom, kjer domobranci dan za dnevom preganjajo komunistične skupine, je padlo že več višjih tolovajskih komandantov. Med drugimi je padel tudi zloglasni »brigadni komandant« Jožef Pirkovič s komunističnim imenom »čort«. Padel je pretekli petek 5- t. m. na Velikem Lipovcu. Dolenjci in Notranjci se bodo oddahnili, ko se bo razvedela vest o njegovi smrti, saj je bil »čort« strah in trepet prebivalstva. Veljal je za enega najhujših komunističnih krvolokov in je po ljudski sodbi odgovoren za umor in poboj mnogih poštenih in nedolžnih ljudi na deželi.
V bojih na istem področju so padli po došlih vesteh tudi trije bataljonski k°man-danti in dva politična komisarja, v spopadu pri Dobmiču pa je obležal mrtev tudi eden najvišjih tolovajskih funkcionarjev Jože Balantič >z Trebnjega. Bil je inten-da^t tako zvanega »VII. korpusa« in ]e spadal torej med prve komunistične »šar-
že«.
V omenjenih bojih so »amo domobranca novomeške skupine našli 244 padlih komunistov, med njimi štiri ženske. Zaplenili so 14 strojnic, tri metalce min, več brzostrelk ter mnogo drugega orožja in materiala. Pri Trebnjem je prišel domobrancem v roke tudi prapor »Cankarjeve brigade«. Poleg tega so domobranski oddelki v raznih krajih zaplenili tudi številne tolovajske zaloge hrane m drugih življenjskih potrebščin. Zaplenjeno sol, vžigalice in ostalo blago, ki ga na deželi najbolj primanjkuje, so takoj razdelili med potrebno prebivalstvo ter ga s tem prijetno presenetili, saj so komunisti povsod samo jemali in ropali, ne da bi se zmenili za to, kako bodo ljudje živeli.
Posebro veseli pa so domobranskih prihodov skrivači, ki porabljajo to priliko, da zapuste svoja skrivališča in se rešijo k domobrancem. Po večini se potem prostovoljno javljajo za vstop v domobranstvo, ker vedo, da bodo lahko na ta način najuspešnejše kaznovali komuniste za vse gorje, ki so ga morali od njih prestati, m da bodo z borbo v domobranskih vrstah najhitreje dokončno rešili tudi svoje domače kraje pred komunistično strahovlado. Ob tej priliki skrivači marsikje še prej obračunajo z domačimi terenci, kateri so jih poprej zasledovali in pošiljali nad nje tolovajske patrulje. Terencev se zato polašča ponekod pravcata panika.
Novi uspehi v borbi proti tolpam na Balkanu
Berlin. 11. maja. Komunistične tolpe na za-padnem Balkanu so zaradi svojih hudih porazov v zadnjem času poizkušale vpasti v Srbijo. S tem so hotele prodreti na področje, ki ga še niso toliko izropale in izžele kakor tako imenovana »osvobojena ozemlja«, kjer celo boljševiškim komisarjem ni več mogoče iztisniti kakšnih živil. Nasprotno pa je nemškim vojn'm skupinam v zadnjih dneh uspelo, da so przadele tolpam v srednjem delu vzhodne Bosne, v slavonskem gorovju Pa pok. v Pfcun-skem gorovju in v hrvatski Liki hude izgube teT jim odvzele njih oskrbovalna skladišča. Tud: v severnem Sandžaku so preprečili komunistom vdor.
Poravnaj čim prej
zaostalo naročnino!
ženeva, 9. maja. Invazija postajja v Angliji in v Zedinjenih državah predmet naraščajoče pozornosti. Vse objave v tisku jasno izražajo spoznanje anglcameriške vojske, da bo invazija zahtevata najtežje žrtve. Politiki imajo zopet pom-sleke, ker v Londonu, Washingtonu in Moskvi nimajo nikakega točno določenega programa ter nikakih jasnih in natančnih povojnih načrtov. Tako je edino še Winston Churchill zainteresiran pri invaziji, ki jo zaihte-va za vsako ceno. On se ne meni za pomisleke in vztraja pri njej ne glede na to, s kakimi krvnimi žrtvami bo zvezana in ne glede na to, aJj bo povzročila politično katastrofo.
Medtem se nadaljuje nezmanjšan pritisk iz Moskve na angloameriške zaveznike. V Moskvi zahtevajo pričetek invaz'je. List »Vojna i rabočij klas« je pred kratkim zopet objavil članek, ki so ga povzeli številni severnoameriški listi m v katerem sramoti Američane bolj ali manj odkrito kot bo-jazljivce, ker vedno znova izražajo svoje pomisleke glede verjetnih izgub pri inva-z'ji. Sovjetski list pojasnjuje Američanom, da s terorističnimi napadi na Nemčijo vojne ne bo mogoče dobiti.
Angleške pomisleke izraža članek »News Chronicla«, ki opozarja, da so Nemci že če-sto pokazali svojo spretnost in z dejanji dokazali, da jim ne manjka pametnih do-mislekov. članek pravi, da so imeli na razpolago mnogo mesecev za izdelavo načrtov proti invaziji v trenutku spopada. Osne sile imajo na razpolago še dovolj možnosti, da Ajngloameričane znova presenetijo. Pisec članka Cumings še enkrat zelo svari pred vsakršnim lahkomiselnim ravnanjem ali pred opuščanjem potrebne previdnosti.
Nervoznost, ki vlada v Angliji, jasno izraža tudi članek tednika »Sphere«, ki pravi, da prisotnost generala Montgomeryja pri neki nogometni tekmi, razgovori o novih gledaliških igrah, knjigah, filmih in umetninah, zopetna obnovitev tenišč in prihod pomladi ne morejo zakriti dejstva, da pod površino v Angliji nekaj vre. Angleški narod le s težavo prenaša sedanji mir. Saj vpliva na poštni promet, ker pišejo sedaj majaj pisem, pozna se pa tudi v tem, da ljudje plačujejo manj računov in delajo manj načrtov. List zaključuje z zagotovitvijo, oa ima trenutna govorniška vojna v angloameriških deželah naravnost raz-krojevalni vpliv.
Pretresljiva usoda Poljakov
v sovjetskem pregnanstvu
Poznanj. 9. maja. Nekaterim poljskim vojnim ujetnikom, ki so jih Nemci ujeli kot pripadnike poljske divizije »Tadeus Košiuško«. ki jo je ustanovil Stalin, ali pa na cassinskem bojišču, kjer so bili kot pripadnki tako imenovane Sikorskijeve armade v angleški službi ter so se sedaj po odpustitvi vrnit: v domovino. so dali Nemci priliko, da so v dveh po-znanskih obratih govorili svojim sonarodnja-kom o svoji presenetljivi usodi v preteklih štirih letih.
Ti poljski očividci so spadali med one tri in pol milijona Poljakov, ki so jih boljševiki v pričetku leta 1940 iz nekdanjih vzhodno-poljsk;b pokrajin preselili v notranjost Sovjetske Rusije, da bi s svojmi ženami in otroki delali v prisilnih delavskih taboriščih v Sibiriji. Število tistih, ki »o tamkai umrli zaradi lakote mraza ali zloetavljanja GPUja, je nepregledno. Ko so na londonsko povelje ustanovili tako imenovano Sikorskijevo armado, so pobrali Poljake iz pris-ilnih delavskih taborišč ter jih vtaknili v vojaško službo. Katyn 'n kasnejša zaostritev odnosov med poljskimi izseljenci v Londonu in Kremljem sta povzročila, da so Sikorskijevo armado umaknili iz Sovjet-
ske zveze, da bi jo na Bližnjem vzhodu postavili pod angleško poveljstvo. Njene dele so po tajinstvenem umoru generala Sikorskija spravili preko Irana, Iraka, Palestine in Egipta v južno Italijo kjer so jo skupno z ostalimi pomožnimi četami poslali na bojišče. Moskva je medtem s pomočjo Vande Vasiljevske ustanovila tako imenovani »Osvobodilni odbor« boljševiškh Poljakov, čigar vojaško orodje naj bi bHa poljska divizija »Tadeus Košiuško«. Zanjo so prisilno mobilizirali nadaljnje poJjske može. 2000 izmed njih jih je po poročilih očividcev v bojih zapadno od Smolenska pobilo lastno sovjetsko topništvo. Nihče izmed vojakov, ki so takrat prišli v nemško ujetništvo, 5e do danes nič ne ve o usodi družin, ki so jih pustili v bedi v Sovjetski zvez L Poroč:la poljskih vojakov, izmed katerih je bil eden pred odpoSiljatvijo v prisilno delavsko taborišče 13 mesecev zaprt v ječah GPU, so napravila na pcsiušalce globok vtis.
Naročite se na romane DOBRE KNJIGE!
GOSPODARSKE VESTI
= Izgube španske trgovinske mornarice.
Po španskih statistikah je Španija v teku sedanje vojne izgubila okrog 100.000 ton trgovskega ladjevja, med tem ko so znašale izgube v prejšnji državljanski vojni 106 tisoč ton.
= Angleška banka pod ameriškim vplivom. Te dni je v 73. letu starosti zapustil svoje mesto guverner Angleške banke sir Montagu Norman, ki je vod 1 angleško n>cv-čamično banko brez prekinjenja skozi 24 let. Z odstopom guvernerja Normana je bilo že delj časa računati, presenečenje pa je zbudila izvolitev naslednika. Normanov0 mesto je namreč zasedel lord Catto, ki je od 1. 1930 znan kot soudeleženec ameriške banke I. P. Morgan & Co. že samo to dejstvo pove dovolj, zlasti v zvezi z nedavno izjavo nvnistra Andiesona, ki je dejal, da je Anglija v sedam ji vojni izgubila 90"/# svojih inozemskih ^naložb, ki jih je morala prodati Zedinjenim državam. Mesto guvernerja Angleške banke je v Angliji zelo pomembno. Beseda guvernerja tehta le malo manj kakor beseda ministrskega predsednika, včas h pa celo več. Norman ni bil posebno priljubljen onstran Atlantskega oceana, zlasti ker je z veliko odločnostjo in trdovratnostjo zastopal interese Velike Britanije. kar so mu pr znavali tudi njegovi nasprotniki, ki so večkrat kritizirali njegovo delo. Norman je bil tisti, ki se je zavzemal po prvi svetovni vojni za valor za-cijo angleškega funta do predvojhe paritete in za zopetno uveibo zlatega standarda. Vedel je, da bo to povzročilo v angleškem gospodarstvu hudo krizo, b i pa je mnenja, da je za Anglijo važnejše zaupanje v funt, kajti Anglija je imela še po prvi svetovni vojni pretežni del dohodkov od svojih naložb kapitala v inozemstvu in od medna-rodir.ega bančnega prometa, ki je slonel na zaupanju v angleški funt. Novi guverner, lord Catto. je star 65 let. Povzpel se je do tega mesta iz majhnih razmer. S 16 leti je vstopil kot učenec v pisarno neke paro-plovne družbe, pozneje je to družbo zastopal v Rusiji in v Orientu, v prejšnji svetovni vojni pa je navezal svoje prve stike z newyorško banko Morgan- Tak,0 :e leta 1940 prišel kot finairčni svetovalec v 'on-donski zakladni urad, odkoder je bil sedaj poklican na mesto guvernerja.
Nesrans&o vssrečavanje
v politika &eviralsev
Perpignan, 10. maja. L.st »Li lnaepen-dance des Pyrenees orientales« je prioocii naslednje poročilo svojega dopisnika iz L;zbone:
Pritisk, ki so ga izvajali na Span'jo, da bi jo prisilili k zmanjšanju njenega izvoza volframa v Nemčijo, je dovedel diplomatskega diop:snika »Daily Maiia« do naslednjih razmišljanj:
»Za zaveznike je važno, da nadzorujejo pravilno izvajanje sklenjenega dogovora. Predvsem je potrebno, da preprečijo tihotapstvo volframa na portugalsko-španski in francosko-španSki meji«.
Po gotovih informacijah, ki so se pojavile v portugalski prestolnici, si Angtoa-meričani med svojimi pogajanji s Španijo nso zgolj prizadevali doseči prekinitve izvoza volframa, temveč so hoteli pod pretvezo nadzorstva dobiti tudi zelo obširno pravico nadzorovanja raznih prehodov na francosko-španski meji. S tem v zvezi pa se je zvedelo, da so v Moskvi sklicevaje se na svojo pravico enakopravnosti zahtevali, naj bodo pri tem mejnem nadzorstvu prav tako soudeleženi kakor Anglosaksi.
Kaže torej, da zavezniki zato niso vztrajali na zahtevi po popolni prekinitvi -zvoza volframa, da bi pod pretvezo potrebe nadzorovanja zmanjšanega izvoza dobili pooblastila za nadzorovanje španske meje. Pri tem pa bi imeli istočasno možnost, da bi dobili vpliv na notranje-špansko politiko proti Francu.
Dasi sovjetske zahteve niso razveselile Angloameričane, so vendar dogodki v Al-žiru in južni Italiji dokazali, da ne utegnejo preusmeriti zadeve v zaželeno smer aU pa celo izločiti vpliva Moskve.
nSveboda" pa pojmih angloameriške p&ztokracije
Stockholm, 9. maja. V komentarju o črnih listah in drugih izsiljevalnih manevrih angloameriških »osrečevalcev človeštva« piše list »VVashington Star«:
»Noben še tako skrit kot;ček sveta, ki ni v vojni, ni bil toliko oddaljen, aa bi ušel severnoameriškim gospodarskim psom-za-dledovaicem. Tako na primer nadaljujejo tvrdke v švedski in Švici svoje običajne kupčije z Nemčijo, ker so nedotaKljive pred angloameriško blokado. Naprošene bodo, naj končajo te transakcije ali pa bodo prišle na črno listo. Pn tem puščajo popolnoma v nemar »tradicionalno pojmovanje o nevtralnosti«! »Najzanimivejša novost« trenutne politike črnih list je grožnja, da bodo kršilci tudi v povojnem času, kakor že sedaj med vojno, kaznovani. S to grožnjo pa Angloameričani zgolj dokazujejo, da stremijo po gospodarskem nadzorstvu
nad vsem svetom!«
V malo stavkih je v tem povedan ves »demokratski osvobodilni program« angloameriških plutokracij, h kateremu ni treba ničesar dodati.
Kvonika
*	Nad 2 milijona poročnih posojil v Nemčiji. Lansko leto je državna blagajna v Nemčiji izplačala 51.578 poročnih posojil. To število glede na vojne razmere ni posebno veliko, vendar opravičujejo listi stvar s tem, da si mnogi novoporočenci v sedanjih razmerah kratkomalo ne morejo omisliti pohištva, zaradi česar odlagajo ureditev družinskega ognjišča na poznejše čase. Odkar je bil uveden sistem posojil za novoporočence, to je od leta 1933. do leta 1943., je bilo na državnem ozemlju Nemčije izplačanih za 2,026.636 mark posojil. Nekaj takšnih posojil je bilo izplačano tudi mladim zakoncem na ozemlju češko-moravskega p: otektorata.
*	Oddaja rabljenih šolskih knjig. Prosvetni minister Rust je izdal na nemško mladino in starše poziv, v katerem apelira, naj učenci oddajajo rabljene šolske knjige šaLsltim upravam, ki bedo te knjige razdelile med nove učence. Vojne razmere silijo nemško industrijo, da skrajno štedljlvo postopa tudi pri tiskanju šolskih knjig in ne trati dragocenih sil brez potrebe. Rabljene šolske knjige lahko znatno razbremenijo produkcijo nemškega knjižnega trga, zato je dolžnost šoloobvezne mladine, pa tudi njenih staršev, da v stiski pomagajo domovini. Za rabljene šolske knjige bodo zbirališča priznavala posebno odškodnino v polovični višini cene za novo knjigo.
*	Od 30.0-00 trgovin v Budimpešti so jih morali zapreti kar 18.000, ki so bile v židovskih rokah, kar dokazuje, da so bili židje lastniki okoli 60 odst. budimpeških trgovin.
*	Največje italijansko operno gledališče razdejano. V Italiji je posebno bolestno odjeknilo dejstvo, da je bilo pri napadu na F;renzo razdejano ondotno mestno gledališče, ki je bilo po velikosti največje operno gledališče v Italiji in se je lahko merilo z največjimi ustanovami te vrste v Evropi. V prostorih gledaPšča so se vsako leto meseca maja vršile znane majniške glasbene svečanosti.
*	Rouenska katedrala uničena. V drugi polovici aprila so Angloameričani podvzeli proti mestu Rouen strahovalni napad iz zraka. Pri tem napadu je bila zadeta tudi slovita rouenska katedrala, kateri so Nemci leta 1940. z največjo obzirnostjo prizanašali ter jo pustili nedotaknjeno.
*	Pospeševanje svilogojstva na Slovaškem. Prosvetni minister je izdal odiok, ki pravi, da so vsi šolski zavodi dolžni pospeševati iejo sviloprejk. Ukrep je že stopil v veljavo na celokupnem slovaškem državnem ozemlju.
*	Sedemdeset let zakonskega življenja. Te dni sta obhajala 70 letnico zakonske zveze dva zakonca iz Halleja v Westfaliji. Mož in žena štejeta vsak 92 let. Med potomci, ki so jima ob tej priložnosti čestitali, je bilo 44 vnukov in pravnukov.
*	Tragedija v cirkusu. V nekem cirkusu v okolici Bostona se je odigrala pred krat-
,im ljubezenska drama. V cirkusu je bil zaposlen kot artist oče z dvema sinovoma. Trojica je nastopala skupno z neko artist-'.-i, v katero se je zagledal oče, pa tudi eden izmed njegovih sinov. Ko je četvorica nastopila na trapecu, je oče povzročil, da . *?. oba sina treščila s trapeca na zemljo. Pri tem sta si zlomila hrbtenici ter sta umrla v strašnih bolečinah v bolnišnici. Sele ko je komisija proučila nesrečo, je prišlo na dan, kako je stvar nastala. Oče ?n artistka sta bila aretirana.
Kssffž&a tonabiila Ešmške pzma&i
Vsa š°lska vodstva obveščamo, da bodo tisti zavodi (šole), ki so prodali 50 in več tomholskih tablic, prejeli za šolsko knjižnice naslednje knjige:
1.	Jurčič: Cvet in sad,
2.	Gregorčič: Oljki.
3.	Slapšak: En starček je živel...
4.	N. Velikcnja: Anekdote.
Zunanjim šolam jih bomo dostavili po pošti.
Bijaki, ki so sami prodali 50 in več tom-bolskih table. bodo prejeli po izbiri eno izmed naslednjih knjig:
1. Jurčič: Cvet in sad, ali 2. Gregorčič: Oljki, ali 3. Rlapšak: En starček je živel. .. ali 4. S. Jenko: Zbrani spisi.
Knjige dvignite po 22. maju v naši pisana.! v Gradišču 2.
Tombolske tablice so še v prodaji v večjih trafikah v centru, v pisarni v Gradišču in v Ulici 3. maja.
Dvojke ne morete z njimi več zadeti, pač pa višje dobitke: trojke: četvorke, petorice in tombole.
*	Tatica obsojena na smrt. Posebno sodišče na Dunaju je obsodilo na smrt tatico Elzo Neumannovo, staro komaj 22 let. Neumannova je šele nedavno prišla iz poboljševalnice, v kateri pa sa ni iztireznila kljub temu, da je presedela v njej tal leta. čim je prišla iz zapora, je zepet začela krasti kakor sraka Zaprli so jo v Dortonundu, tam pa je pobegnila iz ječe, prišla v Berlin, Stuttgart in na Dunaj ter kradla brez sramu vse, kair ji je prišlo pod roko. Denar ji je bil prav tako dobrodošel kakor živež, oblake, obuvala in lišp ali tobak. Ko so jo zasačili, je bila okradla neko svojo znanko. Odnesla ji je več oblek, plaščev, kcetumov ter nekaj kosov bLaga- V enem samem mesecu je napravila na ta način 8.600 mark škode. Sodišče jo je zaradi nepoboljšljivosti obsodilo na smrt.
*	Črni cesar proti izdajalskemu kralju. Abesinski neguš Haile Selasie je pri angleški vladi vložil oster protest proti nameri, da bi smel izdajalski kralj Viktor Emanuel stopiti na tla črne celine. V tem primeru, je izjavil abesinski cesar, bi bil primoran zahtevati izročitev Viktorja Ema-nuela, in sicer zaradi zločinov izza časa abesinske vojne.
*	Sovjetski kinematograf v Neaplju. Nemški listi poročajo, da so v Neaplju odprli prvi sovjetsk? kinematograf, v katerem prikazujejo izključno sovjetske filme. Sovjetsko zastopstvo pri Badogliu šteje sedaj že 60 oseb, med katerimi je tudi šest žensk.
*	»Reven« cigan. Rumunski listi iz Bukarešte poročajo, da so varnostni organi prijeli nekega pohajkujočega cigana v okolici Crajove. Cigan je nosil v svojem pasu zlatnike v vrednosti dveh milijonov levov.
*	Ne živila, pač pa pivo. Kakor javljajo iz južne Italije, je prispel v Neapefj neki severnoameriški tovorni parnik z nad 90 tisoč litri piva za angloameriške čete. Med neapeljskim prebivalstvom je ta veliki tovor piva izzval veliko ogorčenje. Italijani so bili pričakovali, da bodo zasedbene oblasti v lajšanje že mesece trajajoče lakote uporabili prosto ladjevje za prevoz živil za prebivalstvo. Prišlo je do razburljivih demonstracij proti zasedbenim obla-etvom.
*	Nezakonski otroci na Madžarskem. Statistični urad v Budimpešti je ugotovil, da se je lansko leto na madžarskem ozemlju narodilo 2040 nezakonskih otrok. Ob tej priliki ugotavljajo zdravniki, da umre na Madžarskem izredno veliko število nezakonskih otrok, tako je n. pr. lani umrlo 946 novorojencev, kar pomeni nad 10 odstotkov. Veliko odgovornost za te smrtne primere nosijo nezakonski očetje, ki ne plačujejo materam pripadajočih alimenta-cij.
Iz Ljubljane
Ostaeptev csfdaje plina
Gospod šef pokrajinske uprave je z odlokom VIII št. 3725/1 od danes izjemno za čas od 15. maja do konca junija t. 1. odredil mestni plinarni skrčeni urnik za oddajo plina z normalnim pritiskom in sicer —
od 6.30 do 730 ure, od 10. do 13. ure in od 19.30 do 21.30 ure. V tem času se bo popravila izrabljena plinarniška naprava. Prejšnja obvestila v tisku, kolikor so drugačna od te odredbe, so brezpredmetna.
* ♦ *
u— Novi grobovi. Po dolgem trpljenju je preminil mesarski mojster g. Andrej VrhoVec. Bolehal je več let, zadnji čas pa ga je bolezen priklenila na posteljo in ji je v sredo popoldne podlegel. Pokojnik je zapustil ženo Pavlo, sinove Andreja, Pavleta in Staneta ter hčerko Maro. Poleg njegove družine žaluje za njim tudi širen krog sorodnikov. K večnemu počitku bodo ranega spremili v petek ob pol 16. iz kapele sv. Andreja na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. — Do-trpela je ga. Marija 2 e 1 e z n i k o v a. Za njo žalujejo soprog s sinkom in drugim sorodstvom. Pogreb blage matere in žene bo v petek ob 16. iz kapele sv. Jožefa na Žalah k Sv. Križu. — V Cerkljah pri Kranju je v visoki starosti umrla ga.
Micka Mali. Pokopali so .i o na domačem pokopališču. — Pokojnim naj bo ohranjen lep spomin, užaloščenim svojcem pa izrekamo naše iskreno soža-lje.
u— Ledeni možje nastopijo danes svojo vlado, o kateri smo včeraj v »Jutru« obširneje razpravi j ali._ Zdaj pa še poglejmo, kaj pravi o ledenih patromih slovenski kmet, ki ravno v pomladnem mesecu maju najskrbneje ogleduje, kako se mu razvija letina. Dolenjski gornik pravi: »Če je svetega Pankraca dan lepo, bo vince močno.« Ali pa takole: :Če na Pankraca
sonce peče, sladko vince v klet poteče.« Drugače pa naš kmet ni nejevoljen nad slabim vremenom teh dni ter p;-avi: »ce
trjakov dan (12. do 14.) dežuje, dobro letino oenanjuje.« »Na sv. Pankracija dan se mora sejati lan.« Po dnevu sv. Ser-vaoa ni slane, ali po dolenjsko: »Po svetem Servati se mraza ni bati«. Vsekakor pa pred sv. Servacijem ni poletja. To se pravi, da moramo vsako leto preživeti nekoliko mraza, če ne še hujšega (slane in drugih nevšečnosti), preden se za trajno naseli topla letna doba. Letos imamo zelo hladno vreme, pač posledica snežnega naleta v planinah in ponovnega deževja v zadnjih dneh. Tudi v sredo je deževalo in je živo srebro doseglo komaj 15° C. Barometer je ponoči padel in tako imamo zaenkrat oblačno, hladno, neprijetno vreme.
u— Učite se strojepisja! Novi eno-, in trimesečni tečaji (dnevni in večerni) pričenjajo 15. in 16. maja. Moderna stro-jepisnica! Vpisovanje dnevno. Informacije, prospekti: Trgovsko učJlišče »Chrtsto-fov učni zavod«, Domobranska, 15.
u— Seznam najdenih predmetov v mesecu aprilu, ki ga je izdala uprava policije v Ljubljani, ima 7 tekočh številk. Najdeni so bih: bankovec za 100 lir, dvigalo za vozila, denarnica z 8 lirami, aktovka z živili, ženski rjav dežnik, denarnica s 5 l rami in okoli 500 lir denarja. V železniških vozovih ljubljanske direkcije pa so v času od 1. marca do 30. aprila našli 36 predmetov,
med njimi največ dežnikov in aktovk. Seznam izgubljenih predmetov od 1. do 30. aprila izkazuje 44 zaporednih številk. Kakor za vse prejšnje, je tudi za tega značilno, da je bilo izgubljenih največ osebnih izkaznic in drugih dokumentov. Izmed dragocenosti je v seznamu zlata ovratna verižica z zlatim križcem, v katerem so vdelani štirje briljanti z modrimi safirji. Najbolj rejena izgubljena denarnica je vsebovala 7.000 lir gotovine. Iz seznama izgubljenih in najdenih predmetov je razvidno, da se s preveliko poštenostjo ne moremo ponašati. Ali pa je to samo brezbrižnost za manj vredne predmete tujih ljudi?
u— Tatvine živali se množi-io. Kazenski oddelki našega okrožnega sodišča imajo sedaj nekoliko manj dela. Vsaj razprav je manj. Nedavna amnestija je odprla vrata na svobodo mnogim kaznjencem, mnogo preiskav in procesov, ki so že dozoreli za razprave, pa je ustavila. Ker so bile kazni odpuščene le pogojno, bodo milosti dejansko deležni le tisti, ki so jo res vredni in ki so se pregrešili proti zakonom bolj zaradi vpliva izrednih razmer kakor pa zaradi svoje hudobije. Zanimivo je, da se opaža porast števila tatvin živine. Poročali smo že, kako je bil pozimi ukraden v Mostah prašič, ki ga je vlomilec ponoči v lastnikovem hlevu zaklal in ga nato spravil na svoj dom in kasneje v denar. Drug nepridiprav je odgnal nekemu okoliškemu kmetu vola. Podoben zločin — naš kazenski zakon kvalificira tatvino živine posebno strogo — se je zgodil nedavno na Dolenjski cesti. Iz nekega hleva, kamor spravljajo živino kmetje, ki prihajajo v mesto Po poslih, je bila v večernih virah odvedena lepa krava. Kdo jo je ukradel, preiskava ni mogla dognati. Sum je padel na tri mlajše moške, ki so tistega dne popivali po barjanskih gostilnah in so se nazaj grede ustavili blizu hleva. Hlapec pripoveduje, da so kravo zahtevali v imenu Prevoda. Med tem. ko je šel vprašat gospodarja, ali naj jo izroči — bila je namreč last nekega kmeta iz okolice Grosuplja — so jo neznanci odvezali in odgnali. Osumljenci so imeli dejansko opravka z ukradeno kravo. Izgovarjajo pa se, da so Jo tisti večer kupili pri šentjakobskem mostu za 5000 lir, kar pa je zopet malo verjetno. Razprava proti enemu izmed udeležencev se je ustavila ob dejstvu, da še marsikatera podrobnost ni dovolj osvetljena. Zato so jo prekinili in bodo na nadaljevanje povabili še nekaj novih prič.
Iz Istre
Novi puljski župan je nastopil svoje mesto. Nemški svetovalec ist\ske pokrajine inž. Fessmann je kot pooblaščenec Vrhovnega Komisarja uvedel v županske posle novoimenovanega puljskega župana dr. de Manrinija. Ob tej priliki je dr. de Manrini, ki je vodil doslej županske posle v svojstvu komisarja, nsglašal v svojem nagovoru, da se zaveda težke odgovornosti. ki jo nalaga sedanji čas predstavniku puljske občine. Omenjal je pomen 2000-letne puljske zgodovine in ugotovil, da je Pulj, ki je postal od prve svetovne vojne glavno mesto Istre, svojim nalogam zmerom dorasel. Ob sklepu je dr. de Manrini obljubil nemškemu svetovalcu in puljske-mu prefektu, da se bo izkazal vrednega zaupanja, ki ga je bil deležen. Slovesni uvedbi v županske posle so prisostvovali
tudi predstavniki vojaških poveljstev ter civilne uprave.
N&čt za proizvodnjo Jn preskrbo zelenjave. Ravnatelj deželnega prehranjevalnega urada je povabil predstavnike koprske in piranske občine ter drugih severnih istrskih občin v svrho določitve načrta za pioizvodnjo in preskrbo zelenjave v severnem delu Istre. Posvetovanju so prisostvovali zastopnik Vrhovnega Komisarja operacijskega področja Jadransko Primorje, Komisar za cene pokrajin Trst, Istra, Furlanija, Kvarner in Gorica, nemški svetovalec ter svetovalci deželnega prehranjevalnega urada. Po poročilu na-vzočnih županov ter zastopnikov puljskega agrarnega konzorcija je bilo sklenjeno, da se poveri Agrarnemu konzorciju v Pulju nalog glede proizvodnje sadja in zelenjave v omenjenem področju. Navzočni zastopnik nemške oblssti je obljubil svojo podporo.
Z Gdrenfskega
Gauleiter med koroškimi gospodarstveniki. Pred nekaj dnevi je bil v Gozdu-Martuljlcu župni tečaj za koroške gospodarstvenike. Na tečaju so se sestali predstavniki vseh panog koroškega gospodarstva, industrijskih podjetij, ki so v službi oboroževanja, ter zastopniki obrti. Ob zaključim je tečajnike nagovoril sam Gauleiter dr. Rainer, ki je poudaril važnost praktičnega reševanja gospodarskih in drugih vprašanj v današnjem času. Skupnost nemškega naroda, je dejal, se danes ne ustvarja teoretično, marveč z dejanji, pri katerih sodelujeta fronta in domovina. Z nastopom nar. socializma je napočila za Nemčijo nova doba, ki je prinesla rasno teorijo, po kateri se ustvarja novi red in novi svet. Nadalje je Gauleiter poslušalcem predočil sliko o gospodarskem in socialnem položaju v operacijskem področju Jadransko Primorje. Domovinska fronta je doslej posvedcčila, da je kos vsakemu položaju, vsak član nemške narodne skupnosti je vzel nase odgovarjajoče breme ter s tem pokazal, da je dorasel zahtevam časa. Kakor v Nemčiji, se je tudi na področju, za katerega skrbi Gauleiter dr. Rainer, pokazala važnost osredotočenja vseh sil. Gauleiter je to trditev podkrepil z živimi primeri ter opozarjal navzoče, naj jim lebdi pred očmi neprestano lik Fuh-rerja, ki vodi svoj narod z vero, mirom in sigurnostjo, zavedajoč se vseh težav, ki jih je treba premagati v vojni. Nemški narod bo na koncu nagrajen z zmago. Za vse. ki slede Fiihrejevim idejam, je zategadelj važno, da ne klonejo v svoji stanovitnosti ter delajo z vso energijo za cilje končne zmage. Po Gauleiterievem govoru je nastopilo še več govornikov.
Smrt za domovino. Umr je koroški rojak, rezervni višji prano-š^ak Kurt Križanec. Bil je odlikovan z železnim križem II. r. ter je podlegel hudim ranam, ki jih je dobil na bojišču. Pokopali so ga na domačem pokopališču v Beljaku.
Po daljšem trpljenju je umrl uprkojeni vladni svetnik Franc Beran iz Celovca. Učaikal je 78 left. Prav tako se je po-dovil od življenja disponent gosp darske zadruge za nakupovanje Albin Grcder iz Beljaka. Groier je bil star 61 let.
Smrt v Celovcu. V Celovcu so umrli: 50-letnj mizarski mojster Franc Tiirk, 2!ctni Viljem Giirtner, sin ključavtn'čarja. 641et-ni upokojeni as stent državnih železnic Gustav Wu'rtenberger, 541etna žena knjigovodje Ana Gusnigova in 661etni pomožni delavec Franc Medija.
Pester večer v Celovcu. Organizacija »Moč v radosti« je priredila v torek 9. maja večer s pestrim sporedom. Prireditev je bila v znanem hotelu »Sandvvirt«, ki je bil nedavno zopet otvorjen. Na večeru je sodelovalo 20 varijetejskih umetnikov. Gcdbo je oskrbel flamski orkester.
Neupravičeno prejemanje živilskih nakaznic. Pred posebnim sodnikom koroškega deželnega sodišča se je moral zagovarjati Jože Bergant iz Selc v kranjskem okrožju zaradi neupravičenega prejemanja dveh živilskih nakaznic. Bergant je živel do leta 1939. v Celovcu pri nekem zakonskem paru in je tam prejemal živilske nakaznice. Nato se je izselil iz Celovca, prihajal pa je vsak mesec tja po svoje živilske nakaznice, katere je prejemal tudi v novem kraju. Celovški stanodajalci Ber-ganta niso vedeli, da mož prejema svoje živilske nakaznice tudi v novem kraju. Bergant je bil obsojen na 3 leta ječe.
Steklarska pomočnica. V Celovcu je napravila mojstrsko skušajo iz steklarske stroke Gertruda Cebuljeva, prva samostojna pomočnica v steklarski stroki na Koroškem.
Tat<nPka ženska. Od lanskega novembra do decembra je bil? 29-letna Ana Marti-noli z Malega Lošinja uslužbena v neki celovški gostilni kot služkinja. Gospodar
in gospodinja sta dekletu zaupala, toda Itila stahudo prevarana. Martinolijeva e večkrat okradla svoja delodajalca m je napravila nad 100 mark škode v gotovim. Poleg tega je odnesla nad tisoč cigaret, mnogo obleke, perila, čevljev, nekaj ftSpa in zlatnine. Martinolijeva se je morala zaradi izvršenih tatvin zagovarjati pred celovškim sodiščem, kjer je bila obsojena na poldrugo Iejo ječe.
Meieinica
KOLEDAR:
Petek: 12. maja: Pankracij.
DANAŠNJE PRIREDITVE:
Kino Matica: Ešnapurski tiger.
Kino Sloga: Opereta.
Kino Union: Romantična snubitev.
Kino Moste: Prijeten dan.
DEŽURNE LEKARNE
Dane«: Mr. Leustek, Resi jeva cesta 1, Bahovec, Kongresni trg 12 in Nada Komo-tar, Vič — Tržaška cesta.
ZATEMNITEV je strogo obvezna od 21.30 do 4.30!
DFiŽAVKO GLEIDAOŠCS
drama
Petelk. 12. maja: zaprto.	, „ , _
Sobota, 13. maja, cb 18: Azazel. Red Sobota.
*
Ivan Pregelj: »Azazel«. V tem delu je prikazan duševni konflikt Marije Magdalene in Jude iz Keriota, med grešno strastjo in vero v Jezus-. V glavnih vlogah: Jan. Ukmar-Boltarjeva 'in VI. Skrbinšek, v estalih: Kraljeva, Razbergerjeva, Gorin. škeva, Bitenc, Korošec, Bratina, Lipah, Košuta, Blaž, Peček, P. Kovič, Brezigar, Cesar, Drenovec, N'kerst, Pavlovič, Ver-donik. Raztresen, Savinski, Golieva, Go-rinšek, Plut, Benedič;č, Potušek, Tomažič, Podgoršek in Rakarjeva. — Drama ima štiri dejanja (pet slik). Režiser: M. Skrbinšek. Scena: arh. V. Gajšek. Kostumi: J. Vilfanova.
Naslednja premiera v Drami bo Mere. tova veseloigra v treh dejanjih »Dona Dia. na«. Osebe: Don Diego. vladajoči grof v Barceloni — VI. Skrbinšek. Dona Diana, dedna princesa, njegova hči — Razbergerjeva, Dona Lavra in Dona Fenisa. njegovi nečakinji — Vida Juvanova in Ukmar-Boltarjeva, Don Cezar, princ iz Ur-gela — Gregorin. Don L-ouis, princ iz Be-arne — Bitenc, Don Gcstcn, princ iz Fo-xa — Verdonik, Perin, princesin tajnik in zaupnik — Jan, Floreta, princesira hišna — Pugljeva. Režiser: prof. O. šest.
OPERA
Pe+elc. 12 maja: zaprto.
Sobota. 13. maja, ob 18: Manon. Premiera,
Red I.
• *
J. Massenet: »Mannn«. Opera v štirih dejanjih (šestih slikah). Osebe: Manon Lescaut — Heyba!ova, Pcusette — Bar-bičeva, Javotte — Baukartova. Rosette —■ Jančarjeva, Chevalier des Grieux — Li, pušček, grof des Grieux — Betetto k. g., Lescaut, Garde du Cc-rps, bratranec Ma. none — Janko, Guillot de Marfonta ine — M. Sancin, Bretigny — Delničar, 1. gardist — Langus. 2. gardist — Mencin. ser-geant — Jelnikar. — 1. slika se godi na dvorišču gostilne v Amiersu, 2. slika v stanovanju des Grieuxa v Parizu, 3. slika Cours la Reine, 4. slika v seminarju St. Sulpice, 5. v hotelu Transilvanija, 6. na cesti v Havre. Dirigent: dr. D. S v ara. Režiser. C. Debevec. Scenograf: inž. E. Franz. Kostumi: J. Vilfanova. Opozarjamo na premioro v soboto, za red L
Oddapška skupina Jadranske Friniorjs
RADIO LJUBLJANA
Petek, 12. maia 7.—7.10: Poročila v nemščini. 7-30—7.40: Poročila v slovenščini. 9.—9.10: Poročila v nemšč'ni. 910—9.20: Koračnica, napoved sporeda (nem. in slov.), koračnica. 12.— 12.30: Opoldanski koncert. 12-30—12.45: Poročila v nemščini in slovenščini. 12.45— 14: Mali orkester, vodi Albert Dermelj. 14. —14.10: Poročila v nemščini. 14.10—15: Vsakemu nekaj. 17.—17.15: Poročila v nemščini in slovenščini. 17.15—17.30: Glasbena medigra. 17.30—18: Kmečki trio. 18.45—19: Iz našega leposlovja — Josip Knaflič: Lov za skrivnostmi. 19.—19.30: Koncert Komornega zbora. 19.30—19.45: Poročiila v slovenščini, napoved sporeda. 19.45—20: Glasbena medigra. 20.—20.15: Poročala v nemščini. 20.15—21.: Iz opernega sveta, sedelujejo: Manja Mlejnik-sopran Elza Karlovae-ait, Janko VekosIav-bar<ton. 21.-21.30: Koncert prof. Trosta. 21.30— 22: Bagatele. 22.—22-10: Poročila v nemščini. 22.10—23.: Glasba za lahko noč.

Berlioz in njegov Faust
Ena najzanimivejših glasbenih osebnosti minulega stoletja je nedvomno francoski skladatelj Hector Berlioz (1803—1869), znamenit tako po vsebini svojih simfoničnih del, kakor še zlasti po nezaslišanih reformah v simfoničnem orkestru. Berlioz je pravi ustanovitelj modernega simfoničnega orkestra, kakor se ga poslužujeta kasneje Ldszt in Wagner. Berlioz je ustvaril temelj smeri, ki zahteva za vsako glasbeno tvorbo svojo vsebinsko podlago, to je »program«. Odtod ime te smeri: programska glasba. Okoli Berliozove nedvomno genialne osebnosti so se vneli pravi polemični boji. Doma so ga prvotno malo upoštevali, v Nemčiji in Angliji pa so ga dvigali do neba.
Berliozova najznamenitejša dela so: Fantastična simfonija, Requiem, Romeo in Julija, Kralj Lear, Tedeurn za trojni zbor, opera »Benvenuto Cellini« in dramatična legenda »La dannation de Faust« (Fausto-vo pogubljenje). Iz tega dela, ki je nastalo leta 1846. in ga ponekod izvajajo kot opero, bomo na IX. simfoničnem koncertu slišali dva baletna vložka. Prvi Danse des Sylphes (Villnski ples), spada k prizoru, ko Faust doživlja čar kresne noči, zaspi in ga obrajajo vile s svojimi tenčicami. Glasba je potemtakem silno nežna, orkester postavljen zelo delikatno, obsega le godala, lesena pihala, harfo, triangel in še to se polagoma, ko Faust zasanja, izgublja v tiho noč. Druga baletna točka iz istega prizora »Manuet des Folletts« (Ples blodečih plamenčkov) ima zopet čisto svojo orkestralno zasedbo. Značilno za Berlina je, da mu predvsem vsebina na-
rekuje čisto tako obliko, izraz ter instru-mentacijo, kakor jo pač glasbeni opis dejanja tirja. Blodeči plamenčki, ki ponoči marsikakega popotnika zapeljejo, tudi nas muzikalično zapeljejo Berl'oz si namreč dovoljuje šalo, da skladbo večkrat navidezno konča, blodni plamenčki pa švigajo še dalje, zato se seveda glasba zopet nadaljuje, tako da ne veš, kdaj je pravi konec. To skladbo, ki zahteva zlasti od lesenih pihal briljantno Virtuoznost. je pa za uho pravi užitek, bo izvajal vel'ki Radijski orkester pod taktirko D. M. šnanca prihodnji ponedeljek na IX. simfoničnem koncertu obenem z deli skladateljev Beethovna, Borodina, Suka in škerjanca.
Etika v Budakovi »Missmki«
Sever n Šali je našo prevodno literaturo znova obogatil s prevodom reprezentativnega hrvatskega pisatelja Mile Budaka, z njegovim romanom »Musinka« (NTa>~a knjiga. 310 str). Isti prevajalec nam je že oskrbel z enako skrbnostjo znano mojstrovino tega p:satelja. roman »Ognjišče«. Oba romana, »Ognjišče« in »Mus;nka«, spadata v isti svet. med isto ljudstvo; sploh sta si na moč podobna. Vendar pa je med njima posebno :zrazita razlika, in ta je v sferi zornega kota. Oba romana obdelujeta. kakor smo rekli isto ljudstvo v enakih življenjskih okolnostih, toda v dveh različnih pojavih liškega »kmeta«. »Ognjišče« ga predstavlja v povezanosti z zemljo, v njegovem odnosu do nje; vidimo ga v družbi in razmerju do sočloveka. V »Musinki« pa ga zagledamo s popolnoma novega vidika: v njegovem razmerju do etičnih vrednot.
Gledanje liškega kmeta, ir. ne samo liškega, temveč vsakega kmeta tvori idejno osnovo dela. Kmet je namreč popolno nasprotje današnjemu meščanu, ki ne čuti več »kategorič-
nega imperativa« v svoji vesti čeprav o njem mnogo ve in debat ra Musnka in Vule in Ka;a in nešteti drugi Da ne vedo nič o »kategoričnem imperat:vu« n'ti ne razmišljajo o koristi ali nekeristi. mafvcč ravnajo tako kakor jim ve'cva vest. t. j. etično pravilno. Ves roman je vel ka h' alniea etike, ki zahteva brezpogojno podreditev etičnim načelom, in prav tako vel:ka moralna klofuta et:čncmu relativizmu. Nazorno sta pekazana v fabular-nem in idejnem vrhu romana, v borbi med Mus:nko in Vulom. ko ji hoče le-ta storiti silo.
Zgodba se razvija v okviru ljubezenskega trkota ki pa ne ustreza ljubezenskemu trikotu modernega zakona ka:t; tak zaplet in razp'et b- b:l v »modernem« zakonu kaj čuden, skoraj nemogoč »Moderen« človek se s svoj:m etičnim relativizmom pač ne zaveda absolut-nostj nravnostn'h zakonov.
Ncs'!ci de:ania so trije: Musinka. njen mož Musa i« Vule. Vendar je med Musink0 in Vulom ter Muso ta razlika, da sta prva dva aktivna Skozi njiju se deja :zraža oblikuje in realizira. Musa je le nekak potreben tretji dc-ležnk. a brez oblikovalne misli
Nekaterih bistvenih znači'nosti Budakovih junakov ne najdemo v velemestnih junakih romanov. Du"evnost: teh osebnosti so namreč zgrajene na nekaterih osnovnih element h. tako da je njih zgradba kristalno čista in prozorna. Sicer je doživljanje teh ljudi včasih plastično izraženo, masivno, težko, kakor ie težka n groba njih kratka domovina s skalnatimi goram:. V nj h pa je toliko zdravja, moči. jasnosti in luči kakor je v du5evnosti zap\tenih in kavarni::kc-zadimijenih velemeščanov ni mogoče najti.
Reči moramo, da so to res osebnost1', izrazite in same sebe se zavedajoče, vendar
zrasle z neštetimi vezmi na trad;cijo in njene vrednote, na vaško okolje in pokrajino tako, da so 7. n'im eno. In to je odlika Budakovih del. da nr kaže res osebnosti, močne in zavestne. toda zvezane z nevidn'mi vezmi na tisto, kar jim daje življenje; da pr znava vrednote n njih m^č. ki zahteva podreditev. V nadaljnji zvezi s tem je še neka značilnost teh junakov: ni h ravnanje ni usmerjeno z umskim spoznanjem. temveč ie nekako nagonsko, čustveno elementarne -tako da se v nekem smislu tudi izgublja v obči narodni duši. vendar ostajajo vzlic vsemu stanljanju :zrazito svoji ljudje.
Tudi vse ostalo življenje je opisano v tem stilu: nevtete navade in obveznosti, verovanja in praznoverja. Človek je z mnogimi veznr navezan na sočloveka. ta svoboden a čuti to kot nujno 'n potrebno in spravlja vse to v zvezo naključij in usodo.
Zdradba sloni na dveh osebah, dveh najvažnejših in odločilnih dogodkih v Musinkinem ž: vi jen ju. Začenja jo prvj stik Musinke z moškim. ki zareže odločilno brazdo v njeno mlado du«o in s katerim se začne č'sta ljubezen; le-ta vodi skozi ves njen zakon do že omenjenega dogodka z Vulom v gozdu, kar je druga os. od koder gre razplet strmo navzdol. Duševna doživetja so slikovito obdelana. So pa bolj doživljajoča kakor razmišljajoča saj trd Ličan n: vajen finega izražanja Zato se vsa njegova duševnost kaže po pretežni večini v dejanjih manj v zapletenih in nerazumljivih duševnih bojih. Vsa dramatika in ideja sta se izčrpali z Vulovim pobegom, in kar siedi, je le zaključek fabule; to pa ni in ne more biti na v:šini prejšnjih poglavij in slabi vtis.
Opisovanje je vseskozi realistično vendar nekoliko idealizirano; je to skozi tenek pajčo-lan gledana realnost, tako da resda vidimo resničnost, vendar malce idealizirano.
Budak pripoveduje slikovito, krepko in izrazita
Kakor že omenjeno, je roman prevede! skrbno in s tenkim sluhom za jezikovne finese Scverin Šali. Knjigo je okusno opremil arh. Vlado Gajšek.	Bč
Zapiski
Dirigent Toscanini bi imel 24. maja začeti serijo koncertnih gostovanj v Buenos Airesu. Kakor pa sedaj poročajo, so bila gostovanja odpovedana in s;cer iz značilnega razloga, ker So se oblasti zbale, da bi v Buenos Airesu, kjer živi mnogo Italijanov, nastale demonstracije zoper Toscani-ni;a, to pa zaradi njegove popustljivosti nasproti boljševizmu, kar mu nacionalni Italijani zelo zamerijo.
Zavarovanje Giottovih fresk v PadovL Po obsežnih posvetovanjih vodilnih italijanskih muzejskih ravnateljev in umetnostnih strokovnjakov so sklenili, da bodo zaradi zaščite pred sovražnikovimi bombami odstranili s sten kapele degli Scrovegni v Padovi svetovno znane Giottove freske iz 14. stoletja, ki predstavljajo višek umetniškega ustvarjanja tega velikega umbrijske-ga mojstra. Spravili jih bodo na varno mesto. ■ Ker gre za umetnine, ki so nenadomestljive in velikega pomena za ves svet, bodo to izredno težko delo izvršili najboiljši italijanski strokovnjaki.
Grška državna opera v Atenah je z odličnim uspehom uprizorila D'Albertovo »Niža-vo«, ki je ob tej priliki doživela krstno predstavo na grškem opernem odru.
V Toledu na Španskem so odkrili dragocen starorimski mozaik, ki je sestavljen iz kamenčkov v rdeči, rumeni, beli in črni barvi. Mozaik je tako dobro, ohranjen, ka-*cor bi bil pravkar prišel iz mojstrove delavnice.
Jutro
'■^iiiSii!
\>«il Pavurdiijev:
z sflašiian srcem
(lz bolgarščine pr»ve*la K. špar.) šum C um šum je b*l sin goada. Rodil se je bil nekega ponriada»^kega jutra, ko so po cvetočih vejah bademov in breskev peli slavčki. Slavčki so ga 27jiitraj s pes-mijo budili iz spanja, skoii veje pa se je muzalo sonce. Sklanjalo se je k ležišču, spletenemu iz zelene praproti, in poljubljalo dečka na modra očešca. Od sončnih polj tfco v pa so šum čum šumove oči postajale bistre kakor gorski pc-tok in svetle ko nebo. Ves obraz se mu je svetil, kakor bi bil zlat.
Vse je ljubilo lepega dečka. »šum čum šumi« so šepetale trave, ko je deček zjutraj nabiral jagode.
»šum čum šumi« je šeiestelo listje in veje so nalahno sklanjale hi »nu božale lase.
-•"Sum čum šum!« je žirborel pote#»k. ko se je deček ustavljal ob njem in pil njegcvo 1-0 so!»? čisto vod*.
šum čirm šum!« ie šepetalo cvetje, ko sc se ga dotikale dečkove «*ge.
Ko se j« na plsnini poea«i znootlo. s« ga gledale z neba svetloek? zvez^Jice in mesec se je nasmihel dečku. SecM ie k nje-smi na vejo in mu vso noč pripovedoval pravljice.
Tako je šum čum šum ra»?ol m postal
mladenič. Ptičke, trave. pot<* in ovetice so ira naučile samo i fa^^rsni ia njegovo srce ni poznalo V*.?ae mfsfl-i.
Vsi so ga awr:tjfc kVic«tt: >I>eč<3k z zlatim jrcan.c
Nekega jutra je šum	šam počival
na> mehki travi.
Sonce se je bilo prem akni to med veje. 7j	prsti mft je bcža-lo lase in ga
nežno poljubilo.
Vstani. šum čubi šum!.- je zašepetalo. -Pv^bv.di »e, šum č«'w ši«rtf« je zapel slavček.
Šum čum š*m j>e odprl leje modre oči. Ko je aagiedsH sonoe, je T^hž pla»il pokonci.
šum čum šunsl« so ae.šepeta^e trave, rvetice. pote": in TMje. In njihov šepet je šel kakor pes nn po vsem gozd«.
Dsčdk z zlatim srcem se 1« ozrl. Srce se mu je napokr^o z rasdostjo. Daleč spredaj tp. je dvigala v dcffci jutranja megla. Potek hitel od kamna do krrmna. tekel proti polju i* s« d»"žil rwsd zt3eci«i njivami. škrjančki so vzletavali proti nebu, da bi se okcpali v sončni svetlobi. Nebo sinje, kakor šum čum šumove oči. psi se je razprostiralo od konca do konca zemlje.
*Kako lep ie svet!« ja vzfeltknil šum čiun fum, Kairo lepo bi bik). l»o bi šel in si ga oglede! '.<
Ko so ptičke zaslišale te basede, so umolknile, trava, listje m potok pa so prenehali šumeti.
Tr i! -crtee ga ie slišalo in teman oblak mu je zastrl obraz.
Ne hodi, šum čum šum!« je gozd vznemirjeno zp.sepetal. »Mnogo hudega je na svetu in le malo dobrega. Ne hodi!«
••Ne hodi. šum čum šum!« so prosile ptičke, cvetje, trava, potok.
>-Pejdem !* je rekel deček z zlatim srcem. Kaj neki bi so mi moglolzgoditi? Vpdcti hočem, kako je tso širokem svetu. Pote-s se ■Sfpat vrnem k va*n.«
Sonce se je umaknilo med vaje in posulo poli z zlatom. Z zlatimi prsti j» »cbo-žpJo šum č«m Šumu lase in reklo:
Pr«-'/. »^ti deček, ker že hočeš vedeti, ka'«r je do širnem sveti. pojcB. Jaz. ki že tja potisjem po širokem svetu, ti pra-v ni. oa je ves svet poln gorja in hudobi-. Nikjer na s-?stis ni tvojemu zlatemu srcu en kega. Ali pa hočeš pomagati lju-clciv ki žive po- širokem svetu?«
Hočem!' je radostno vzkliknil deček z zlat;m srcem.
•Prav. VMiš 0T*Tte čist. beli oblak pod modrim nebom ? In sonce je z »lato roko pokazalo proti nebu. ; Vidim.«
Ta i: oblak, ki se kakor brezdomec klati po nebu, je Dobrota. Spremenim te v hit: ckrili veter. Pohiti k belemu; oblaku, vzorni ga na «_roja l?fcka krila in ga po-r>r i r*; zemljo. In po vsej zorni ji bo zavladajo " solje m vsi ljudje bodo i-msl-i zlata srca.«
la sonce se je skrilo aa veje-, šum čum šum pa je poslal hitrokriS veter in je pohitel k belemu oblaku.
še danes ga ot ujel. Beai 2» nglm, pa §ja ne more dohiteti.
Ko pa ga dohiti, ga bo na s^ojtti lafcfeih krilih prinesel na zenaljo 'jas po vsej zemlji bo zavladala dobrota. In vri ljetdje bodo imeli zlata srca.
A. E. Weiraueh:
Manfca:
51
Inge js krčevito »tiskala ustnice, van-dar ni mogla ubraniti, da ji ne bi te stisnjene ustnice čedalje močneje trepetale, prav tako, kakor ni mogla ubraniti, da se ne ,bi 'oMa mokrota v njenih oieh. ki je delala. da so se obrisi vseh reči cškeakasto razbl njali, zgoščevala v debele kaplje in pccejala čez robove vek.
Pa si vendartB strašan^ci sfiepar!« je rekla in trudoma zasmejala.
M; ne verjameš?« Sunkoma se je okre-nil. še vedno mi o» verjameš? Ali! hOgeš vid ti brazgotino?« % nertrpnimi |weti si je jel oci(>er «ti s- ajeo.
»Hvala, brazgotino pozr>am!«
»P-razgotinc ... poznaš?«
»Da!« je nadaljevala, ne da bi se dala motit-. A saj praviš, da ai jo izkupil pri nek. ri brzriškem streljanju v Mehiki... kjer si bi docela neprizadet... sam si mi tako pravil... po tem talcem si me ven-čterfe nalagal!«
»De sem ti sam ... ? P«vej, aR me miSliš sprr.riti ob pamet? Kd<aj in kfe sem ti to pripovedoval?«
»IMaj kje? Ni še tako davno tegoi... pr»d isekaj meseci... »©d karnwa1om ... v Kisi ..
»To . .. ? Na . .. Inge.. •!« Ves prepa-
den se ie zgruznil v mslanjač nasproti inje in zastrmel vanjo. »Jaz tepec! Jae osel! Ali ie mogoče! Zakaj si potem uprizorila co potegavščino, če smem vprašati? Samo da bi imela razlog za ločitev, češ da te varam s svojo lastno ženo? Ali svojo
s— Prjčetek tahkoa-tletske sozooe »a prostem v Nemčiji. V nedeljo so imeli nemški lahkoatleti prva tekmovanja na prostem. Največja prireditev je bila v Draždanih, kjer je nastopilo 500 lahkoat-letov. Največji uspeh je dosegel Dražda-nee K a m p s , ki je pretekel progo 1000 metrov v iasu 2:25. Vmesni časi so bili: 57 sek. za 400 in 2:03 za 800 m. — V Haileju so bila na sporedu prva pomladna tekmovanja lahkoatletov. Najboljše uspehe so dosegli metalci. Janzen je zmagal v metu krogle s 13,62 m in v metu diska z 39,42 m. Pri damah je bila najboljša Lore Grebe ▼ metu ki-ogle s 13,22 m in meto kopja z 39,25 m.
s— 100 m preteke] v 10,6 sekund. Državni športni učite)!j Georg Richter iz Leipziga je .kratek čas v Freiburgu treniral akademike-lahl«*yt tete. Toda kljub tafeo kratltemu ti^ejningu je uspelo njegovemu učene« Kar ki I^eimottnnu. da je pretekel progo 100 m v času 10.7 m 10,6 sekunefe, k»r je za aačetefc sezone izvr-Č9&. 9ober -izid je zwbeležil trvdi Hein-ker iz Leipag« v metu kir>gfle z metom 1-3.48 m.
s— Smnčarska tekma v maju. Na Srednjem vrhu nad Jesenicami so imeli preteklo nedeljo še eno smučarsko prireditev, ki je bila obenem združena z otvoritvijo
lastno ženo s tetoog ? Ali... oh, kaj vem, kaj! Vem samo, da ga ni večjega konja msne! Ko bi imel ie trohieo prfeebnosti, bi moral zdajle rečh ,Kaj zares misliš, ljubo dete, «ta te nisem spoznat?' Pa te nisem spoznal! Ni res, da bi te bil! Niti malce fafsem Slutili Ti! Ti! In tega (Sovek ne opazi! Moj Bog, saj je bila res ljubka stvarca* a vendar sem bil vesel, ko zjutraj ni bilo več duha ne sluha o nj •.. Da, kako jO zdaj, če te vprašam: ali mi zameriš to stvar ali si je vesela?«
»To moram šete premisliti, to so dokaj zamotane reči ... A ko bi ne Ml tak neznanski konj — oprosti, sam praviš, da s!
tedaj* me ne bi samo skušal mapIShtati, cFa si me spoznaT, ampak bi mi tudi Se lahko natveael. a je bil otr»k v tvojem načrtu. ker si me hotel z nJim trajno prikleniti naee...«
»Ot»o!č? Kateri otrok? Ta otrok? Tvoj otrok?«
»I merda, čisteče! Kateri pa, ti konj? Mc-r*m te zmerjati, niti misl'ti si ne moreš, ka&» dobro ma de! Moj Bogr, če po-mSsflim, da naj bi Jmelo dekle iz Helsinkov otrcdca s tebc^j, jaz pa ne!«
»Otrok, ki se hočeš zaradi njega ločiti, je m»j otrok?«
Se ga »e cdmeeeš na Hadti, diregače j« moj otrok, nikogar drugega ne!«
»Stokrat si premislim! Niti za minuto ga ne pustim od seho! Na klavir ga položim, kadar bom moml nastopiti, im. mu dwn pit2 kar na odrtr!«
»Ta bo Tepa! Kaj pa jaz? Naj ti ga mar oddam in se spet sama klatim po svetu?«
»Eige! Mertfa ne misllfi zares? To ven-dir nu m'r-? T
ve«, da gi g«o?Mno nadarjaaMt* Napravila
J.
Vrt,
krt.
H. Zemlja, žemlja.
m.
, čebela, eetoula.
ŠPORT
Nogometni žlvžav
Razen izločilniih nogometnih tekem za daž. pivensfcvo po Nem&ji, o katerih s^tlO suhe izide objavili že v predvčerajšnji Ste-vtflki, je bi!o v nedeljo še drugod okrog :tas mnogo nogometnih prireditev, med katerimi bi- bilo zaradi izpopolnitve nedeljske kronike zafoeJesž.iti še naslednje:
Po ostalih italijans"?ih po-erajinah gre prvenstveno tei«ne(vai»je — razen v Trstu in njegovem, okrožju, kjei- j« bilo že zaključeno pred miniu5® Eedeljo — po začrtanem spoa-eeii dalje in so bile v nedeljo odigrane še teie tekme: v piemontsko-ligursiki skupini: Toršno-Novaira 8:2. Casale-Juventus 1:1, Bielipse-Asti 3:2, Liguiia-Genova 2;1 j« €uneo-Alesandria 3:2. — Na čelu tabele v tem okrožju je Tomito daleč p»ad Juven-tusom (^05) in Btelles>om (24.). V beneški airopini sta. odigrala kluba Ver ona in Vene-zaa finaino igro neodloosno 2:2. — V emil_ ski skupini sta bili odigrani naslednji dve i srečanji: Bodogna-Fasnza 3:1 in Cesena-Forlimipopoli 2:0. — V kvalifikacijski tekmi za drugo mesto v lombardski sl?upini je Varese zmagal nad Brescie 1:0.
V pariškem prmoevem stedk>»u sta se v nedielj» pred 35.000 giedalci sestali moštvi Nancyja im. Reimsa. v fioaalni teivrai za fran-eoski" nogometni pokal. Nancy je zaigral nadvse poletno ter a s 4:0 (1:0) pivič osvojil francoski nogometni pokal. V francoskem prvenstvu je pretrpel Lille v Ren-nesH nepričakovan poraz v obliki 0:1. Tekma med Lensom in Tc-ulouso je bila cdgo-dena.
Va ra din je premagal enajstorico ie Szolnoka 3 3:0. Drugopiasuani Kološvar je bil pa"emagan od Dimavaga z 1:2. Stanje v tabe£ je do nadaljnjega: Velild Varadin 43 točk, Kološ»\rar 32, Ferenevams 31, itd.
Vodilni hr\*atski klub Gradjaiisld je v nedeljo premagal enajstorico iLičanina s 4:1. Gradjanski je do-zdaj nabral 16 točk; na drugem mestu sta Conoordia in HAŠK s po 14 točkami.
Iz nadaljnjega prvenstvenega tekmovanja na Portugalskem sta bila izločena moštvi Porto m Union Coierka. Doslej so si pribo-rila. vstop v pclfinale naslednja moštva: Benfica, E storil in Giumakaes.
Volilno moštvo Vuc den Haag na Ho-landskem je doživelo proti Longi Tilburg poraz 2:3. Sedaj je v zelo ugodnem položaju moštvo Vole\vijekersa iz Amstenlama, ki je izgubilo doslej saim° dve točki, dočim je Vuc den Haag doslej že za 5 točk na slabšem.
Na štajerskem so igrali še eno tekmo za Tschammerjev pokal, v kateri je Rapid iz Maribora z 2:1 tesno zmagal nad enajstorico Westena iz Cel ja.
* * *
Namesto moštva Mimehen 1860. ki bi bilo moralo gostovati prihodnjo nedeljo v Zagrebu, je vskočila enajstorica Wiener AC, ki bo ta dan odigrala prijateljsko tekmo s tatmkašnjim Haškom.
tamkajšnje nove skakalnice. Udeležba tekmovalcev Je bila zelo velika, saj je prišlo na start skoraj 80 odličnih smučarjev, med njimi preeej tako močnih, da domačim Jeseničanom skoraj v nobeni konkurenci m uspelo priti na najvidnejša mesta. Tfako je v slalom« ln skakalni tekmi po skupaj oceni zmagal stari pKm&ki znanec Josip Bradi jn je prvi domaČi tekmovalec L«ojze žvan * Jesenic prišel po teh dveh preizkušnjah komefj na šesto mesto. Dotoeir je bil tudi Lojze RaZingcr, ki je v skokih poaebeg zasedel peto mesto, medtem ko je bil prvi prav tako Bradi. Snežne razmere so bile prav dobre, kar ni ofitalo neopaženo tudi po dolinah. Saj zapiramo okna in v*at& kakor bi šele odhajali v novo zim«'.
Iz Trsta
Krušni dodatki vngnim ter delovnim invalidom in pohabljencem. Prehranjevalno
ravnateljstvo v Trstu objavlja, da je bil priznan vojnim invalidom ter pohabl jencem ter delovnim invalidom ter pohabljencem, ki pripadajo določenim kategorijam invalidnosti dnevni krušni dodatek. Pravic© do dodatka imajo verjni invalidi ter pohabljenci, ki prejemajo pokojnino od L (k) V. kategorije, ter invalidi m pohabljenci dela z m_ validaostjo nad 50<'V Priznan jim je ofceok, Id pripada kategoriji narjtoolj upoštevanih delavcev.
Smrtna kosa. Te dni s<> umrli v Trstu Marij Kančšč, 30letna Antonija SoK-i-šporn. 761etna Marija Ctaštittč, 181etai P-ter Kra_ mer. 421etni Ivan Fensoaa, 551etna Marija Ferfila, 81etna Mjanja Babič ter 411etna Ana Marsič,
Himen. Poaočili so se te dni v Trstu: mi-rodilničar Emil Križman in šivilja Angela Ajnantini, trgovec Franc Kosič in gospodinja Edina Cosetto, telovadni profesor Ernst Peni in uradnica Lionela Sitar, pomorski kuhar Marij štdkovec in tipografka Silva Segnani, delacev Emerih Pavič in šivilja Rena/ta Flooentin, mooskk kurjač San-to Faldič in gospodinja Antonija Pezulič, trgovec Jožef Gorup in gospodinja Sonja Zidar, krojač Josip Strcjazo in natakarica Josrpdna Kobal#
Za poškodb"™« je podlegel 471etrt železničar Marij Desantis ia Tista, ki je dobil v prederu na Ogačinah številne poškodbe po vsem telesu ob priliki usodne prometne nesreče, ki smo o njej že poročal'. Skupno ; drugimi ranjenimi to\rari^ je bil prepeijan v tržaško bonišnicoi kjer pa je sedaj umri.
Nezgode brez konca. Levico si je ranil med delam 281etni mizar Peter Borba iz uLLce Ponderes 6. Po desnem kolenu se je potoila pri padcu v Battistijevi ulici SOletna. Elizabeta Bernard-esn. Na 221etnega delavca Marija Maeona je padel kamen in ga po-' škodoval. 161etna Bruna Imperio si je pri" padcu poškodovala desno nogo. 56tetm delavec Franc Karier si je pri iztovaa^attju sodov Agrarnega konzerčja ranil levico. Desnico sa je poškodoval med detem lfilafau Oskar Koferič iz Scmrnovega drevoirada 42. Oskar KoJariC iz Scaminovega drevoreda 42. Po levem kolemi ima poškodbe 511etna Ana širca s Furlanske ceste 119, ki ja priJIa pol voziček. Desnico ai je ranil s stekkvm. 208etm dijak Favst Sosič. 28letnega Rihar-<-a iviws'.a je ugiiznil po levi nogi oopadl v pes. 471etnega uradnika Jožefa Torina iz červinjanas je neznanec udaril v obraz. 54-letno Olgo Bedaj iz Marconijeve ulice 38 je povozil avto. Ima poškodbe na desnici Jn desni nogi. Po desni nogi ima rane 241etm A. Giorgi. Poškokxvali so ga želeani drrtbci med delom v železajni. Pri karamboJu mo tccikla in avtompbfla v Barkovijah je obležal z zlomljeno demo -nogo šrter Jakob Biasiol iz Tržiča. PmeBrenčenoi se zdravijo v tržaški bolnifenaci, kamer sfea se zatekla tudi 50!etni Mihael Patorič te trfice Sedmih vodnjaliov 5. ko jo je tetoujjfji pri nekem domačem prepir« z ženo. teK^301e!tna, Antonija Resraan, ki' je imela neprijeten doživljaj s Hektorjem Casaagnonr.
Prometna nesreča v B«rkor?jah. IT letnega hoiesarja Ježeea "»irete. jn T4 letnega kolesarja Klavdija Cartija je povozil v Barkovljah neki »vto. Oba sta obležala s poškodbami po glavi. Zdravita »e v tržaški bolnišnici.
Burja ga je podriti na tl». 57'letni lekarnar Silvij Tosti, ki stanuje v Piocar-dijevi ulici št. 3«, se je vračal proti večeru domov. V ulici Fortunio ga je zajel močan sunek burje, ki ga je vrgla na tla. Tosti je obležal z zlomljeno levo nogo. Zdravi se v tržašte bolnišnici.
ka. Bil je mož odločne narodne zavednosti, ki je povsod zastavil besedo za svoje ljudstvo. Pokopali ao ga v duhovniški grobnici na gorjšksm pokopališču.
Bonesrečenei. V goriško bolnišnico so ae zatekli 30 letni delavec Rihard Delpm lz Ločnika. ki si je pri delu poškodoval nogo, 18 letaj dijak Filip Rizo, ki se je ponesrečil pri telovadbi, 17 letni dijak Rihard Radlgna, 48 letna gospodinja Karoli. na Arzaneli z Verdijevega Korza 25 ter 4 letni G. Ipavec iz Mirna, ki se je me/l igro rami levico.
V znamenju brinšev... Na goriški osrednji železniSki postaji so se organi ž5-vilke policije pozanimali za številne tržaške vegetarijance, ki so prišli po končani sezoni rdečega radiča nakupe vat v goriško okolico prve letošnje beluše. Viljemina Bresanatti, Justina Revere. Alojzija M r. chi, Marija Zkiarič. Nerina Rizzo in Lucij Colusso, vsi iz Trsta, so morali izročiti ruiv»R svoje beluše v skupni teži 70 leg, ki so jim profesionalni.
MAJ.I OGLASI
Kdor lfiCe službo plača za raaXo Besedo L, _20, za drt. ta prov. t&Mso —.60, za dajanje naslova ali fiitro L 2.—. Najmanjši iznos za te oglase Je L 1.—. — Za fcnitve .a dopisovanja Je plaoatl » vsako Besedo L 1.—, za v&e druge o^l&Be l> —.90 za be-sedo aa drž. ln prov. takso —.60. za dajanj« neslova a« šKno L X—. Najmanjši troou za te oglaee Je L Ml.—.
DIJAK TEHNIKE
datc inutrulccije učcncem m učeiiksm srcdnlth rn strokovnih JU rr. -vsrfi predmetov'. Ponurtbc riA ocl. odd. Jocra pod »ta-strukcija«.	113C4-1
razpolago
Wli zaplenjeni in stavljeni na redni potrošnji.
Preveč nr.upanjs do ljudi je imela lastnica pekarije Marija Tomažič, ki je pu-sttia na prodajnem pultu svoje prodajalne živilske nakaznice svoje družine. Ko se je po eni ari spomnila živilskih nakaznic. je bilo že prepozno. Ni jih bilo. To-mažičeva je prijavila zadevo policiji.
Zaplenjeno milo. Organi živilske policije v Gorici so postali pozorni na gospodi- f J f;iz;:;;SKO vajentco njo Marijo Sel iz Vipave, ki je no«ila pod h£*"e'me s"ion paz<kiho precej težak zavo*. V nj»m je bi- |	14•
lo 5 kg mfla, ki je bilo zaplenjeno.
z <M-olttno Pr^so, išče 2.'4>c,'.!cnje ▼ bo'išem loiaiu. PonuJbc ru ogl. enci. Jntra p<id: »Kiihjr«.	JW:5-1
_ POSTR EZNICA iče zaposlitev za hi.šna in vrtna dela.	ali
dopoldan. Ztljsiti si m ? do 11. NTaik»v v ogl. cnltj. futra.	11?S7-1
jTUgf*
*~islkfš:4 ti
Bibiiofflsfca izdaja Tavčarjevega »CHet-ja v jeseni« je podarjena Slovenskemu Rdečem« križu in škofijski dobrodelni pisarni. Z m?kup*m knjige boste podpri" dek) teh d\eh nstanov. Cena izvoda je dvesto lir.
Nafcesiejša za&avr
je zanimivo, poučno in zabavno čtivo, ki ga ptrfeg najpiovejlfh po-ročil o vo^ičh dogodfclh v obilici nrinaža vsaka Štefka ponedeljske izdaje »Jutra«
fSLOVE&S&fi IIAESD-
ki je edini ponedeljski list v Ljubljani Tudi V5 se naT^ite nani
I FRIZERKO.
do^ro moč, sprejme hiloj ?jlcr j-0)c.<'- Bee:hT.'nova ubia 14, paiača »Di;n;iv«.
115S4-U
mSTRHŽ.VfCO,
3lado. urno. za dvakrat tedensko,	Po^oi:
strogo pošteoa. J>drja>si.a ui ra 9.	Il5?l-la
ENTLARICO. iiC'ieno na overlot in navajen eotcl «er ažur. -me takoj Matek ?n MTkcš, Ffcmčiškmska. 113;7-la
KUHINJSKO pomočnico v starost 3C do 36 let spreime tiicv re-stas-aci;a Metropol v T.jub-| liani. Predstaviti s<? oc? 11 do 12.	11331-la
t DVA FANTA i . . ,
r^zr-.s^nfe c.isoprsov
BAJAZA
kepjm, piač.im doSr«. Po-
nudbe s ceno na ogl. odd. Jutra pod »Obleka za mo-toi vta«	11 "
TRICIKEL. močne izvedbe. knrimo. Nastov v ogl. odd. Jutra.
11J52-7
PADtO,
dober. k'JT>ini. Cena do lir ir.Offi. Naslov t o«ias. 0(W. Hitra.	ir5J}-7
GOVEJEGA SENA. lPTOkg. krpum, Dalmatinova 11.	11J72-7
VOZIOEK, r>trn»ki, šp-jrtni aH £?bboV, kupim. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Otr^ šleiv.
f.fOCCE OBLPKF..
čevlje, perilo pohištvo in druge preonK^e stalno fcu-ptiie Al<jj.'.;a Drame. On! •uso\» r»«brei|e 29. 11"
STAVBNO PARCELO.
kršeno, rva koncu Rožne doline^ prodam po ujjcdiii ceni. Jsaslov v ogl. odd. Jotra.	ir?22-20
eim prej

Iz Gorice
Ljudftko gibanje. Dne 7. in 8. maja so bila v Ctorici tri rojstva, 2 smrtna primera ter 1 popoka.
"Umri je župnik Jožef štranaar. RJhem-
berški župnik Jožef štrancar, rodom iz Uhan? pri Ajdovščini, je te dni umrl. Uča. kal je skow> 80 let ter je 38 let pase! duše. V dijaških letih je bil sošolec J. E. Kre-
boš sijajno kariero! A zdaj si še tako mlada! Dokler je otrok tako majhen ... te bo vendar potreboval! P* jaz • . .« Zdrknil je pred njo ne kolena in ji zarfl glavo v krilo; njegov pridušeni šepet je bil komaj še razumljiv. »... Konec koncev te tudi jaz potrebujem)!< Z zelo užaljenim, očitajoč:m izrazom je dvignil oči od nje: >Mi»!im, da moraš nasproti meni vendarle to in ono popraviti!«
»Jaz nasproti tebi? Ti nasproti meni pa ne? SI se mar ti kaj brigal zame? Obsodiš me kratle> ki malo, češ popihaSa jo je s prvim zelencem, da bi se mi maščevala ... iz užaljene ničemuroosti... a*i {z častihlepja . .. zmerom si misTH samo nase, in kako slabo se ti godi in da ti delajo vsi krivico... Zastran tega, kaj moram jaz p»estati, pa nisi bil v skrbeh! Nisi nikoli pomislil na možnost, da bi si utegnila vzeti ž;vljenje?«
»Ti da bi si vzela življenjie?« Osuplo m prestrašeno je vzdigni! oči in tesneje ovil roke okrog nje. »Ne, tega ne bi storila! Za to si mnogo prepametna, in premočna in prenadarjena ... Jn razen tega... v takem obup« konec koncev le nisi bila! Zmerom sem vedel, da me ljubiš bolj, nego me ljubi katera koli druga ženska. In da me ljubiš bolj kakor katerega koli drugega moža ... A da bi si vzela življenje, če t' ne bi manjkalo nič drugega kakor jaz ne, tako rada me vendarle nisj imela!<
*Saj pravim, da si strašanski konj!« je rekla z gorečim prepričanjem in vzela njegovo glavo med dlani. »Prerada sem te imela za to, drugač« bi bila nemara storila kaj takega. A kako bi mogla zapustiti ta svet, dokler vem, da živiš ti na njem?«
K o n • e
LJUBLJANSKI KINEMATQCfcA?i
KINO SLOGA	Telefon 27-30
Eden od najboljših dražestnih muzi-kainih filmov, kar jih je mogla ustvariti filmska umetnost, je pač film vakSkove opojnosti v Willy Forstovi
OPERETI
WiHy For«t jo je kot režiser z neko o£arujočo muzikalnostjo in minucijoz-no intenzivnostjo osvojil za film, ki je Sel ih žanje povsod največje uspehe. — Sodelujejo odlični umetniki: Maha Roist, Dota Rmnar, Panl Horbiger, Leo S krak. Dunajska filharmonija in Zbor dunajske državne opere Predstave ob 16. m 19. uri Predpaodaja vstopnic od 11. do 12. ter od 15. are dalje
PSIČKO.
pasme seter, R nw»scev staro, lep eksempiar, prodam. Naslov v ogl. odd. Jotra.	1150? -6
PEGE IN ( IšAJ Vam zanesljivo odstmni ^Ibi krema. — Dro^erija Kane, Židovska ulica 1.
11147-5
MRČES EN GOLAZEN: uši. stenice, bolhe, ščurke, molje, nuši, pd-.^ane.vo iuSarje in bramoV-e isnes-'jivo pokončate s strupom, ki ga dobite v drogertn Ksnc, Židovsi«a nlica 1
11146-6
Radio »SIMENS«,
navadni in kratki valosi, nctcevni, krasna oblika, bakelitna k.-seta, ugoor>o OTodarn. O^led od 15 do 14. Naslov v ogl. odd. Jutra.	11517-6
TEKAČ <Sp.-,eattepiib>. 6sx'4^0m, močan, skoraj nov, pro-tlam. PorudHe n« oglas, odd. lutra pod »7(iO«.
11535-6
SJVO BLAGO
M plašč ali m.,Jko obleko pcodam. Mestni trg 12/11.
11556-6
zfnske ervijE,
skoraj nove. črne, št. piodam. Nino* v oilas.
TI53S-6
sta?:ovanje,
dvo- ai; trisobno, zr.otrai bi<ika. išče dobra i0 mirna družica, s samimi odraslimi člani. PfcntKibe na of.-'. odd. Jutca pod »Nujno 5<.
11215-21»
DVOSOBNO komfortno Manovanie ta zakonca brez otrok. Plačan" pol leta naprej. Po-nudbe na ocl. ood. Jutra pod »D\e oseb:«. 11 537-21 a
ijji^Mij i r# i
sostanovalca
<rrc?rr.^n v	s poseb-
nim vhodom. Aljaževa 3.
11529-23
SOBO
išče gospodična % t. juni-»em. Ponudbe ni ogl. odd. Jutra pod »Pri dobri gospe«.	11534-2^1
OPF EMLJENO SOBO samo za prenočevanje, R^em m takoj. Naslov r Ocl. od<j. lutra. 11347-23i OPREMLJENO SOBO
:ščeta .'a 15. mji dva samski pošteni fanta, velika otiso+na. Po možnosti s
posebnim vhodom. Ponud be na rrfrl. o^d-. Jutra pod
\žele'n.:čar -.•-. 113 t" - - ? .i
_ . _ <| 17 rfij
Samostoioa DAMA.
srednjih let. dobra gospodinja m obrtnica. želi s' znati po?terega, I negi. uradnika zli p. vn-v.? gospoda -v svrho po^ru ženitve. Samo resni <k<r;'i na ogl. odd. Jutra p> »Magnolija«.	11 }62-'<>
SSvS
9 f '/97Y/I
ŠPORTNI VOZiCEKT
popolnoma rokroman, krem bsrve. sivo tapc-cir.-n, na dolgih vzmeteh, brez b
i odd. latra. I PRODAM:
j 4.""S ni pliš-prepr»ge novo. predvoinr go. in temr.omodro žer. sko j - olneno obleko. Naslov v logi. O.UI lutra. 11544-6 j BEAZINE
fte-bls.
za poste! ;>;

KINO UNION	Telefon 22-21
PostolovSčina mladega dunajskega barona in lepe grofice. Polna prisrčnega humorja in presenečenj. Iafcrani odlični dunajski igralci
Romantična snubitev
V glavnih vlogah: Marte Harell, Holf Alhacht Rett.v, C hristl Ma.rda.vn, Tanl Horbiger, Otto Tressler, Kichard Iio-manovsky, Rudolf Carl in drugi Predstave ob 16. in 19.15 uri
ročio delo. jedilni priboir, rje prost, , to nekaj . .nih oblek na-! prodaj. Naslov i og). odd. Jufra.	11341-6
Nove ženske ČHVLJE, rjav semtš. št. 39, takoj
bil
ukraden.
dobi	hr na
ogl. odd.
ogl. odd.
11 *-0-6
KINO MATICA	Telefon 22-41
Velefilm indijske mistike m eksotlke! »loviti MHJHAKA balet... Izvirna glasba!
ESnapursiti tiger
V glavnih vlogah: nesmrtna La Jana. Gustav Diessl. Fritz van Dongen in Hans Stiiwe.
Predstave ob 15., 17. in 19. uri

Za vedno nas je zapustil naš srčno ljubljeni, nenadomestljivi soprog, brat, stric in svak, gospod
] prodam. Oc'ed ' 12. Naslov v Jutra. TEHTNICO,
ivtr.-nr.tsko, pisalni sr^oi. ">lago za mo*io obkko ,iii kostum, kratek piatne» vetrni suknjič, vse novo, ugodno p-od^m. pivse v trgovini Poljanska c. 25.
M 509-6
PRFPROGO
v brezhibnem 'tanju. 3.s X 2.5 m. prodam. P nudbe ns og!. odd. lutra pod: ^S">!itska tkalnica«. 115»l-<
Birmmsko nAllILO. primerno za birmsnkn. in lepo t.bačrico te^ do»o za Puder ugodno prodam. — Naslov v ojrl. oc'd. Jutra.
11559-6
v ŽFNSKE ČE\TTE
39 prodam. Večni pot i i št. 17.	115RO-6
3 nove *ARNJCF
z.a radioaparat. znamke Te-
iefunken. prodam, i. je- : p,„	r..t„
Henke DAF 11 DL 11 /i« Ig^i&fV D^l
Ul- 11. Ponudbe na og'as.	-	r> l.
__, , ,	j , r [ lobra zena. L>opra
odd. Jutra pod »Zar^-ce«.
11376-6
RADIO, petcevn:. popohictna nov, z električnim gramofon o m. r er»cm komadu, takoj p<-o.
Him. Pojasnila: Mazi. ši-ška. Galetova 24. 11375-6
nikov. sledite
ende. Naslov lutra.	11512-3"'
DRUŽABNIKA
S 500 do 600 tisoč lirami spreimcm za razširitev ob-»toiečega obrata. Panud! e na ogl. odd. Jutra pod: »Ugodno«.	11350 ^
PAPAGAJČEK, rumenkar,tr»zelen. je titelci. Najditelja prosim, da si proti nagr.di izroči v Cie-lališko 7/III, F. Buh.
11540-37 DOTTčNI DAMI 7 otrokom, ki ji:r,i je go-sr>od por.odil nali%no pero 10. ffljii na Plauk.->mm n-d?nturi z? pisar.ie' proš" ' prosim, da ca vrneta v slaščičarni K'sano\:č r«? ?,fv<rntni trgu 1" D'.~: dobro n< znam. 11342-3"'
V LOGATCU
ni kolodvoru sem dre
25. aprili pri rvbnrm \c
čerrern vUku izgubila d-ž -i b-I.mski plašč z asr ic-
nimi rik-vicami. P " enega 'i ol-» :regi n-ilitcl-a p- -s«m. da cnošleva takratni poloz: in mi plr.šč p-.,t nsgra-li r-ne. Aopelca Su-5 eršič. Trnovo, Mm i ' čeva ulica 15. 11348 ->y
Dvignite dospele ponudbe
v oglasnem oddelku
; Rl.žina dme. Begurl ntrol
Č ! VREi
prame cemeotne in sliČne.
Josip Žitni!
'A
ZASEBNIK
Nepozabnega pokojnika bomo spremili k večnemu počitku v petek, dne 12. t .ra. ob 5. uii popoldne z žal, iz kapele sv. Frančiška, na pokopališče k Sv. Križu.
Sv. maša zadušnica se bo brala v soboto 13. t. m. ob 7. uri zjutraj v župni cerkvi sv. Frančiška v ši£ki.
Ljubljana, Chicago, Zagreb, Žužemberk, dne 10. maja 1944
Globoko žalujoči: F ANI, soproga BRATJE tn SESTRE ter ostalo sorodstvo
papirnate, knpuie PETRO-| NAFTA. anl-Metodos a ce-1 su ^t. 35a.	J-580-7
ZNAMKE kompletno zbirko ali posa. moz.rie partije, tudi pidco-norike. razen pokrajlaskiJi, ktpim Porndhe na osi. fdd. Jutra pod »Znamke* 100*4-7 SPO^Ti^JI VO^ICi K. zelo dobro ohrinien. d,->bro plačam. Sporočite v t-go-vino »Furnir«. Fržnči?k'» 4, ali Dovžan. Gs'e-tova 4. Šiška. 112S4-7
LJU3LJANSKI ZVON. tudi posam.z»e knjige, ku Trni. Ponudbe na oel. o-ki Jutra p«d »Ljubljanski ~-vorj«.	10650-7
STAR PAPIR i3 papirnate odpadke »sa ke vrste, velika to tnaihnt količine, kupujemo po na> višji^ ceni. Prevoz sami. Zdrurene T»pimict pisarna Dunajska IbTI. tak 20-94, skbdišč« pr> ^Kuverti«, Ciril-Metodova cesta 67, naspro* stare mitnice.	86" 2-7
SKORN1P It. 43—44 kupim. Mršič. Lepodvotska 10. 11S54-7
krilatica. Dober kovčep. Dober kupcc 5, Dobrosrčna. Dc lovodi*. Dubrovnik. F'.,• np.dstropni. Gospodina. Gramozni teren. Gorerv.k: kolodvor. Hipoteki 2sn.n>o lir, Ivo, Išče te sreča, K • toristinja, Ki>h.-nc» cect. ■ Lodčr. Ljubiteljica ctr-k, Le prvovrstna moč. I.ep 7. Milijonska gcrt.vma, b* i-<«rcQ klavir. Mc a leta "J, Mirns, Miren poilr-iem.:'ik Mslim resno, Mtraa obi-tcli, Moii m?ti. MU Noino densr. N?'boj;^ Nevesta Nu-no. Oskrbn i: Odpotniem. Pom!'d f '-> • nia, Parcela. Prekupčev; izključeni, Prevzazr .m t .1. hipoteko, P-ibor. P.>«0)!o Pridnost, P.'dna in zai--s-iirva. Prazna soli-, Por-^č pr.sp^inji. Pina-p P.. Sodnnst Plačam takij, Pii-etno, Primorec. Pozreje zidam hišo. PaCam p v d l'pro, Rrrilngio-! Rem-. R;iv: čevlji, Srl :dno ^ pb on etiko Soliden sr^spid. S\ttla, S-ečr>a bod- čn "t, Sreča te išče. Sobica, Stalen.	eni cse^i Stiha soba. St:reiša Inaharia, Sprememba. Sposobni. S.m. jatija. šivilia, Tekstil, Točen plačnik. Trrov?. Te-mnolaska, Takoj o-lftoror. Tekstilni ko-,4ircii. Tovorni avto. Usoda, LM'ižbe-^ec. Vsrčna posp->dina. Ves dan odsotna Vr-sHie do otrok. Vič. Ves dan odsoten. Vzgoja, Vdova, ica. Vestna io varčna, Z-.-neniavi 3 jiti« v na-pfei, 1.—15. juan, 2 J.500 lir.
Schriftlerter - Urejuje: Davorin Ravljen — Ffir d« KonsArtiam a^hitro* als Veriag - Za,
" "ji Frm-iKrui mm Ffir den
konzorcij »Jutrac kot izdajatelj« Stanko Vbturt — Fiir »Narodna tiskarna A. G.« als Drucksteiie fnsera^enteil ve?autwurtHch * Z% h»eratn4 oddelek odgovarja; Ljuhotuir Volčič
Za »Narodno tiskarno d. d.« kot