Poštnina plačana v gotovini.
OBRTNI
Strokovni iist za povzdiso in napredek obrtništva drav. barsosj
ie
»OBRTNI VESTNIK« izhaja vsakega 1. in 15 v mesecu in stane:	GLASILO OKROŽNIH ODBOROV, OBRTNIH ZDRUŽKNJ IN OBRTNIH DRUŠTEV DRAVSKE BANOVINE	Nctrankirani dopisi se ne sprejemajo 1 Rokopisi se ne vračajo. l’onatiski do-1 voljeni e z navedbo v ra. Številka pri poštni hranilnici, podruž-1 niei v Ljubljani 10.860,
polletno	Din 20'— posamezna številka . Din 2'—	UREDNIŠTVO IN UPRAVNIŠTVO : LJUBLJANA, CANKARJEVO NABREŽJE!).	
XIX. LETNIK.	V LJUBLJANI, DNE 1. FEBRUARJA 1936.	ŠTEV. 3.
V enotnih, močnih organizacijah leži naš uspeh
IV. redna letna seja širše uprave Okrožnega odbora obrtniških združenj v Ljubljani.
Verno sliko težkega položaja, v katerem se danes obrtništvo nahaja, je podala v ponedeljek, dne 27. januarja seja širše uprave Okrožnega odbora obrtniških združenj v Ljubljani. Pokazala pa je tudi potrebo, ki je -v teh časih nujnejša kot kadarkoli, da se inora obrtništvo krepko okleniti svojih stanovskih organizacij, ker le potom njih se bodo mogli v vztrajnem in složnem delu doseči oni uspehi, katerih si vsi želimo.
■ Predsednik g. Fran Iglič je uvodoma pozdravil navzočega zastopnika kr. banske uprave g. sekretarja Frana Šinka, zastopnika Zbornice za TOI: predsednika obrtnega odseka g. Rebeka Josipa in tajnika dr. Pretnarja ter zborničnega svetnika gg. Briclja in Krapeža. Nato je podal naslednje predsedniško poročilo:
Kakšen je položaj v obrtniških vrstah, se vidi najbolj iz statistike Ribanja obratov. Ugotoviti moram sicer, da se je nazadovanje števila obratov in odjavljanje v preteklem letu jiekoliko zmanjšalo, vendar je kljub temu v prvih treh četrtletjih lanskega leta odjavilo v dravski banovini preko tisoč obrtnih mojstrov svoje obrate, ker so prišli v tako stanje, da niso mogli več vzdržati in so bili prisiljeni likvidrati. V istem času pa je na novo prijavila obratovanje le cca 630 obrtnikov, tako, da se je število obrtnikov v Sloveniji zmanjšalo v prvih devetih mesecih preteklega leta za preko 400 obratov. Ako gledamo nazaj na vsa pretekla štiri leta, vidimo, da je nazadovalo število obrtništva za cca 3500 obratov, ker je bilo število odjav vsa leta nesorazmerno večje od števila prijav novih obratov. Dejstvo, da je število obrtnikov v tern kratkem času tako zelo nazadovalo, najbolj nazorno ilustrira razjedajoče rane, ki glodajo na gospodarskem organizmu naše banovine.
Eden izmed glavnih vzrokov tega že sko-ro nevzdržnega položaja je brezdvomno previsoka davčna obremenitev. Predpisana pridobnina stoji od leta do leta v večjem nesorazmerju s številom obratov. V primeri z letom 193i3 se je skupni predpis na pri-dobnini na področju dravske finančne direkcije zvišal v letu 1934 za več kot' 65 % kljub temu, da se je število obratov med tem že ponovno skrčilo. To nesorazmerje je bilo deloma posledica tako osovraženega § 7 davčne novele, po katerem se je pri-dbnina določala po zunanjih znakih. Skupnim prizadevanjem se je v preteklem letu posrečilo, da je bila ta določba o davčnem minimu z zadnjim dvanajstinskim zakonom črtana. Novoimenovani davčni odbori so pri zadnji odmeri skušali omiliti trdote prcjš-je odmere, kolikor je bilo to pač v danih razmerah mogoče.
Enako kot pri pridobnini se kaže porast obdavčitve tudi pri drugih vrstah direktnih davkov, zlasti pri davku na poslovni promet,
Glede davčne prakse poročajo združenja iz različnih krajev različno. V nekaterih srezih se pretirava v izvajanju zakonov in izterjevanju davkov, dočim iz drugih krajev take pritožbe ne prihajajo. Nekatera združenja celo poročajo, da ni niti enega člana, ki mu ne bi bili predmeti zarublje-| ni. Število rubezni za plačilo davkov za j leta 1934 na področju dravske finančne di-1 rekcije je znašalo preko 195.000. kar znači, da je vsak drugi davkoplačevalec zarub-: ljen. To nam dokazuje, da je težko za de-' nar in da davkoplačevalci le z napetjem . skrajnih sil zadoščajo davčnim obvezno-i stim. Nesorazmernost ined denarnim dohodkom odnosno zaslužkom in obdavčitvijo ; pstaja vedno občutnejša. Poleg tega pa je j velika ovira za plačevanje davkov neli-j k vidnost terjatev in naložb. K pomanjkanju ! gotovine v vrstah davčnih zavezancev pri-J speva tudi mnogo imobilnost in zaščita de-| namili zavodov, v katerih imajo mnogi svoja zamrzla dobroimetja, ki so jim služila kot rezerva za primer neprilik, a jih danes ne morejo niti v slučaju najnujnejše potrebe uporabiti. Zato se ne smemo čuditi, če je obenem s povečanjem davčnih bremen po-rastel tudi davčni zaostanek, ki pa je še vedno kljub vsem težkočam sorazmerno mnogo manjši kot v drugih banovinah.
Reforma sestave in področij davčnih odborov je v začetku izzvala sicer nesigurnost med gospodarskimi krogi in domnevo, da v novi sestavi ne bo mogoče zadostno zastopati interesov davkoplačevalcev, vendar je skrbna izbira članov in poznejše delovanje davčnih odborov dokazalo, da so po večini kos svoji nalogi, posebno z ozirom na dejstvo, da je finančni minister končno pristal na to. da pride med člane odbora, ki zastopajo finančno upravo, tudi po en pred-stavnik davkoplačevalcev.
Pavšalna pridobnina, ki jo plačujejo mali obrtniki na deželi, je še vedno povod mnogih pritožb in pretostov, kajti ta pavšal je v današnjih razmerah mnogo pre-viso in ne odgovarja več dejanskemu zaslužku podeželskega obrtnika. Poleg tega se mora upoštevati, da zlasti naš podeželski obrtnik ni zaposlen preko celega leta, temveč dejansko obratuje komaj nekaj mesecev. Radi tega smatram, da je prvenstvena naloga naših gospodarskih predstavnikov, da odločno vztrajajo na tem, da se predlogi ljubljanske zbornice za noveliza- i
    ____________________________________  i
Ali ste že Ček, raiun 10.860
poravnali naročnino!
, cijo zakona o nepsrednih davkih, ki jih ! je stavila na konferenci zbornic v Splitu , v juniju lanskega leta, v neizpremenjeni j obliki sprejmejo, kajti le tako bo ustreže-, no in vsaj delno pomagano našim obrtni-; kom. Bistvo tega predloga je, da se pavšal raztegne na vse male obrtnike in glede na kraj njihovega obratovanja, pač pa se vi-|	šina	pavšala	ravna	po velikosti	kraja in
!	to v	znesku	od 80	do 240 dinarjev letno
!	na obrtnika.	Pri tem pa naj se	upošteva
tudi,	koliko časa je	mali obrtnik	dejansko
\ obratoval. Poleg tega ima ta predlog še to | ugodnost, da more mali obrtnik, ki ne želi pridobnine plačati pavšalno napraviti dav-| čno napoved in s tem se mu pridobnina od-j meri v davčnem odboru.
Stojimo na stališču, da bo treba z vsemi razpoložl jivimi sredstvi vztrajati na tem, dase davčna obremenitev, ki je dosegla ! kljub slabim časom, v kakršnih se obrtni-; štvo še nikdar ni nahajalo, tako neznosno višino, vendar že zniža vsaj na ono mero, j ki odgovarja dejanskemu položaju in splošnim gospodarskim prilikam.
V takih razmerah se ne moremo čuditi, da z vsakim dnevom narašča število onih. ki se skušajo izogniti javnim dajatvam s tem, da obratujejo brez vednosti oblasti odnosno brez njihovega dovoljenja.
Število teh šušmarjev se vedno veča. S tem pa se izpodjedajo tla legalnim rokodelskim obratom, ker vsled velikih javnih dajatev ne morejo vzdržati konkurence z onimi, ki so teh stroškov oproščeni.
Čeprav so v obrtnem zakonu določene : občutne kazni za tako neupravičeno izvr-| sevanje rokodelskega obrta brez oblastve-! nega dovoljenja in čeprav je kr. banska \ uprava izdala na svoje prvostopne upravne oblasti ponovno najstrožja navodila in odredbe o strogem zatiranju šušmarstva, se je vendar pokazalo, da mnoga oblastva po-stopajo kljub vsem odredbam še vedno preveč prizanesljivo. Pri tem se sklicujejo na socijalno stran, kar pa ni točno, ker če so potrebni obzira šušmarji, so še veliko bolj upravičeni zahtevati takega obzira legalni obrtniki, ki so kot davkoplačevalci močan steber države, ki pa bo pri takem postopanju naših oblasti kmalu prenehal biti opora države, ampak bo nastal splošen kaos, od katerega pa bo imela največjo škodo država sama.
Dogajajo se celo slučaji, da oblasti že celo izrečene kazni omilujejo ali celo odpuščajo. Več takih pritožb, ki smo jih prejeli od združenj, smo poslali Zbornici odnosno kr. banski upravi ter smo uverjeni. da bo banska uprava v interesu avtoritete oEla-stev ukrenila vse potrebno, da se bodo vpo-števali predpisi njenih odredb in zakona ter da sc bo ustreglo tudi drugih zahtecam glede zatiranja šušmarstva.
K vsemu temu sc pridružuje že ponoven porast nelegalne konkurence, ki najbolj spodjeda tla solidnemu obrtniku. Prod leti. dokler je bila pridobitna konjunktura še na višku, besede nelojalna konkurenca še
skoro poznali nismo. V zadnjih letih pa se pojavlja v tako veliki meri, da resno ogroža ves obrtniški stan. V današnjem gospodarskem položaju zavzame eksistenčni boj take ostrine, da se ne vprašuje, na kak način in po kakšnih metodah si hoče nekdo priboriti košček kruha, pri tem pa prav nič ne pomisli, da z nelojalno konkurenco uničuje obstoj sebi in svojim tovarišem in izpodkopava ugled rokodelskemu stanu, ker z nemogočnimi cenafi ne more nuditi prvorazrednih rokodelskih izdelkov.
Obstoječa gospodarska stiska sili k zmanjšanju konzuma in prebivalstvo se omejuje le na najpotrebnejše. Radi tega je v takih razmerah zlasti v nekaterih strokah število obrtnikov še vedno preveliko, čeprav bi v normalnih gospodarskih prilikah od obrti živeli poleg obstoječih še lepo število mladih mojstrov. V položaju pa, v katerem se nahajumo danes, je vsako novo prijavljanje obrtov odveč, ker že stari obrtniki nimajo dovolj zaslužka, tem manj ga pa morejo imeti oni, ki si na novo usta,-navljajo svojo samstjnost v rokodelskih poklicih. V tem žiru je naš obrtni zakon pomanjkljiv, ker, omogoča udejstvovanje v rokodelskih obrtih že skoro vsakemu. Borba za delo, ki ga ni dovolj, vodi do tega, da I se prevzemajo dela za vsako ceno. S tem postajajo vsa prizadevanja solidnih obrtnikov, da bi ohranili svoj standard, vedno brezuspešnejša.
Najnevarnejši konzument obrtništvu so državna podjetja in ustanove, ki s pomočjo svoje pozicije in privilegijev konkurirajo j privatniku. Delavnice državnih in samo- j upravnih ustanov izpodjedajo tla privatni inicijativi, ker morejo uspešno konkurirati, saj ne plačujejo niti davkv niti drugih javnih bremen. Smatramo, da taka gospodarska politika državnih ustanov in podjetij ni koristna in ne vodi k pravemu cilju. Ne sme biti namen državnih podjetij, da ote-žavajo delo privatnih, ki so nosilci največjih javnih bremen, posebno pa ni to potrebno tam, kjer gre za navadno rokodelsko delo. Bil bi že skrajni čas, da tudi država in njene samouprave uvidijo, da s takim postopanjem le škoduje sebi in vsemu narodnemu gospodarstvu.
Preteklo leto nas je iznenadil ukrep, s katerim so bile javnim nameščencem reducirane drnginjske doklade in to baš v dobi, ko se je podražila pšenica, usnje in tekstilno blago in tudi mnoga druga živila. Smatramo, da je v okviru izvajanja štednje redukcije prejemkov, o katerih je bilo znano, da so že pred znižanjem predstavljali komaj še eksistenčni minimum, gotovo zadnje sredstvo, ki se sme uporabiti lc v najskrajnejšem primeru, ko so predhodno izčrpane vse druge možnosti, da bi se znižali državni izdatki.
Že v svojem lanskoletnem poročilu smo omenili zavarovanje samostojnih obrtnikov, katerega predvideva obrtni zakon. Uredba, ki bi jo moral na podlagi v smislu zakona predpisati minister trgovine in industrije, še vedno ni izšla, čeprav je problem socijalnega zavarovanja obrtništva tako važen in nujen, da bi se moralo že vendar končno pristopiti k rešitvi tega vprašanja.
Glede razdolžitve obrtništva je bilo v preteklem letu mnogo govora na konferencah zbornic in so bili sprejeti predlogi in načrti, vendar je kljub prizadevanju vseh organizacij in naših predstavništev ostalo to važno in nujno vprašanje še vedno nerešeno in odprto.
Izgleda, da se oblasti vse premalo zanimajo za bitna vprašanja obrtništva. Zato je Inaša dolžnost, da opozorimo vse merodajne
činitelje in zahtevamo, da se tudi obrtniška vprašanja že vendar enkrat stavijo na dnevni red, kajti sama po sebi se ta vprašanja ne bodo nikdar rešila. Odlaganje njihovega reševanja pa prinaša našemu gospodarstvu le ovire in otežuje situacijo.
Položaj, ki se v njem danes nahajamo, nas sili, da se še bolj oprimemo svojih organizacij, kajti le v skupnem in složnem delu moremo računati na uspehe. Čeprav je bilo preteklo leto za naše gospodarstvo tako težko in gospdarska stiska še vedno ni popustila, mramo v našem boju trdno vztrajati s podvojenimi silami delati za naše izboljšanje.
Pri tem moram z obžalovanjem obsoditi delo onih naših stanovskih tovarišev, ki so 1 si postavili za svojo glavno nalogo samo to,
' da razbijejo našo skupnost, da ovirajo delo ' naših organizacij in s tem škodujejo sebi in * svojim tovarišem. Živimo v času, ko so nam 1 stanovske organizacije potrebne bolj kot kedaj, zato mora biti dolžnost vsakega za-t vednega obrtnika, da v svojih organizaci-1 jah krepko sodeluje in da njihovo delo v 1 vsakem oziru podpira.
Okrožni odbor je v času svojeoa triletnega obstoja pokazal ponovno, kako koristna in potrebna je taka matična organizacija ne samo obrtniškim združenjem kot takim, temveč tudi obrtnikom samim. Saj je posredoval v nešteto primerih in vsako-vrtnih vprašanjih in priznati moram, da so bila njegova posredovanja vedno uspešno rešena.
*
Živahno pozdravljen od zborovalcev je povzel besedo podpredsednik Zbornice in | predsednik obrtnega odseka g. Josip Rebek:
>Tri leta poteka, odkar je bila ustanov-! ljena institucija Okrožnih odborov. Ta in-: stitucija je stopila v življenje v dobi naj-| večje gospodarske stiske, ko je naš obrtnik j prišel tako daleč, da še komaj životari in da danes nima več kruha. Naš položaj ni saino kritičen, temveč v pravem pomenu besede obupen. Vse naše peticije, vse pritožbe obrtniških organizacij niso našle one- j ga uspeha, katerega smo pričakovali. Zato : pa morajo biti naše prošnje v bodoče zahte- 1 ve. Vi, gospodje delegati, pa morate med obrtništvom dvigniti dobro voljo, da se bo složno kot en mož oklenilo svojih stanovskih organizacij. Tožbe, da nam vse to nič : ne pomaga, češ da ni uspehov, niso na me- j stu, kajti uspehi so tolikšni, da bomo danes ali jutri pokazali, kje je naša moč in naša pravica. Krivda naših neuspehov je na nas samih, ker se preveč pogosto udajamo, zato moramo združiti vse naše sile in v našem boju krepko vztrajati. Zbornica za TOI je vedno sledila obrtniškemu gibanju. Toda pozabiti ne smemo, da je organizacija okrožnih odborov pred kratkim zgrajena
I
Ivan Bricelj
pooblaščeni graditelj Ljubljana, Slomškova ul. 19. - Telefon 25-27
Gradbeno podjetje in tehnična pisarna za vse vrste visokih in nizkih zgradb.
Izvršujem stanovanjske in trgovske hiše, industrijske zgradbe, popravilu in adaptacije v priznano solidni kakovosti po najnižjih cenah. Tlakujem ceste z lesenimi in kamenitimi kockami, kakor tudi z modernim betonom v najrazličnejših načinih.
Strokovni posveti brezplačni. Kdor podpira domači slovenski obrt, podpira s tem sebe in svojo narodno zavest.
Pristopajte S svoji Jitnli samopomoči"!
in da obrtništvo doslej še ni bilo dovolj složno povezano.. Sedaj pa prihaja doba borb in dela in uspehi ne bodo izostali, ako bo obrtništvo pravilno razumelo pomen in potrebo okrožnih odborov. Doslej je bilo med nekaterimi obrtniki še nezaupanje do okrožnih odborov, iker so bili člani imenovani. Letos pa bodo najbrže izvedene volitve. Nam samim je na tem, da se te volitve čim prej izvedejo, toda te volitve ne smejo biti nikak politični eksperiment, ampak morajo priti v upravo najboljši izmed najboljših. Eno sveto načelo nas je vedno vodilo pri vsem našem delu, da nismo nikdar dopuščali političnih eksperimentov v naših organizacijah, pa tudi v bodoče ne smejo postati naše ustanove torišče političnih strasti.
Besede g. Rebeka so izzvale živahno odobravanje med vsemi zborovalci.
G. Bajcar iz Zagorja je orisal obupen položaj obrtništva v tem rudarskem revirju, kjer je bilo zaposlenih včasih preko 1600 rudarjev, sedaj pa jih je še komaj 600 in še tem prete prve redukcije.
Iz tajniškega poročila, ki ga je podal g. Lojze Hočevar, posnemamo, da je v ljubljanskem okrožnem odboru včlanjenih 67 zd ruženj, med temi 49 stanovskih in 18 skupnih. V Ljubljani sami je 30 strokovnih združenj, od katerih so nekatera za vso Slovenijo. Število včlanjenih obrtnikov znaša približno 7700. Mnogo neprilik ima okrožni odbor z izterjevanjem članarine, kar mu povzroča velike stroške in ne dovoljuje bol j produktivnega dela za obrtništvo. Nato našteva poročilo podrobno vse akcije, ki jih je okrožni odbor pod vzel v tekiui zadnjega leta.
Blagajniško poročilo je podal g. Miroslav Urbas. V preteklem letu je imel okrožni odbor 57.401.05 Din dohodkov in 54.899.40 Din izdatkov; saldo znaša torej Din 2501.65.
V debati o reorganizaciji združenj je povedal g. dr. Pretnar, da se bo morala taka j reorganizacija prej ali slej izvršiti, čeprav bo morda kje v živo zadela, kajti sedanje število združenj (168) je za dravsko banovino preveliko.
Sekretar banske uprave g. Fran Šink je izjavil, da bo banska uprava vedno upoštevala upravičene predloge in želje obrtništva. Govoril je o šušmarstvu ter o težavah, ki jih imajo oblasti pri preganjanju nezakonitega obratovanja.
Sledili so samostojni predlogi in sicer je predlagal g. Urbas, da naj Okrožni odbor ukrene vse potrebno, da se krošnjarenje po hišah prepove, ali vsaj omeji, šoloobveznim otrokom pa naj se popolnoma prepove. Soglasno in z odobravanjem je bil sprejet predlog, ki ga je stavil. G. Primožič glede uvedbe obveznega socijalnega zavarovanja zn obrtnike. Okrožni odbor mora začeti po-ponovno akcijo, da se obrtniško starostno, onemoglostno in bolniško zavarovanje izvede čimprej in da ne bo ostalo samo na papirju.
Glede davčne prakse je bilo sklenjeno, i da naj gre deputacija k finančnemu direk-, torju in zahteva, da se izterjavanje davkov i in davčnih zaostankov omili. Sprejetil je i bilo tudi več drugih predlogov, tako n. pr. j glede izterjavanja prispevkov za OUZD in i predlogi združenja mlinarjev in žagarjev v ' Kranju in predlogi g. Lenarčiča iz Vel. Lašč, ki se nanašajo predvsem na pobijanje nelegalnega obratovanja itd.
Lepo uspelo zborovanje, ki je trajalo polnih 5 ur, je zaključil predsednik g. Iglič s pozivom na vse obrtništvo, da se krepko oklene svojih stanovskih organizacij in v njih vztrajno sodeluje, kajti le tako bomo doživeli trajne in vidne uspehe.
Uredba o volitvi
Aktivno vplilna pravico.
(Člen 7.)
Aktivno volilno pravico ima vsak pripadnik zbornice, bodisi da je pripadnik zbornice kot fizična oseba, bodisi kot pravna oseba. Fizične osebe imajo aktivno volilno pravico, če: i. so državljani kraljevine Jugoslavije; 2. uživajo vse grajanske pravice; 3. opravljajo najmanj leto dni sa-mostalno in upravičeno kak obrt v zborničnem območju v smislu zakona o obrtih ali se bavijo s katero izmed drugih gospodarskih panog in strok, navedenih v § 394., odstavek (1.) ob. z. Pravne osebe imajo aktivno volilno pravico, ako opravljajo najmanj leto dni v zborničnem območju katerikoli obrt v smislu gornje 3. točke.*
Uredba izrečno pripominja, da gre vsem tem osebam aktivna volilna pravica, brez ozira na to, ali imajo na področju zbornice glavni obrat ali pa podružnico, da so le zavezani dokladi ali prispevku za vzdrževanje zbornic. Ker določajo pravila ljubljanske zbornice v svojem členu 4., da so pripadniki zbornice vse fizične in pravne osebe, ki izvršujejo obrt v smislu odredb obrtnega zakona, ali ki se bavijo s katero drugo gospodarsko panogo, navedeno v § 394., odstavek (1.) ob. z., najsi imajo na področju zbornice glavni obrat ali sedež podjetja, ali pa podružnico, je to določilo v skladu z določilom uredbe glede aktivne volilne pravice za podružnice onih glavnih obratov, ki se nahajajo izven zborničnega področja. Podružnicam teh obratov je s tem priznana enakopravnost z drugimi obrati, odločilna pa je zavezanost zbornični dokladi.
Iz zgoraj navedenih določil torej sledi, da imajo aktivno volilno pravico tudi ženske, ki so pripadnice zbornic, nimajo je pa inozemski državljani, ki izvršujejo katerikoli obrt na zborničnem področju, četudi so zavezani zbornični dokladi. Voliti smejo le tiste osebe, ki uživajo vse državljanske (grajanske) pravice.
Vsak volilec mora nadalje izvrševati svoj obrt najmanje eno leto dni. Rok leta
svetnikov za TOI
dni se računa od dne, ko se jo po zakonu pridobila pravica, opravljati obrt. V smislu določil § 96. ob. z. se pridobi pravica, opravljati obrt, čim je bilo imetniku obrta izdano pooblastilo oziroma dbvolilo. Za rok leto dni bi bil torej merodajen datum izdanega pooblastila ali dovolila. Izjema velja v smislu § 97., odstavek (2.), ob. 3. za slučaj, če pristojno obče upravno oblastvo ne bi v 15 dneh na prosilčevo vlogo izdalo nikake določbe oziroma mu tudi ne izdalo pooblastila, ker sme prosilec po izteku označenega lodnevnega roka na podstavi vložene prijave začeti poslovanje, vendar pa le v primeru, ako oblastvo naknadno z obrazloženo odločbo ni zavrnilo prijave in ustavilo nadaljnjega poslovanja. Zato vsebuje uredba še to-le določilo:
Zanimiva pravd«
Zborovanje »Narodne Odbrane«, ki se je vršilo dne 7. oktobra 19314 v okvirju akcije »Svoji k svojim« je bilo na dnevnem redu tukajšnjega sreskega sodišča dne 23. januarja t. 1. Na omenjenem zborovanju je med drugimi nastopil kot govornik Franjo Kristan, čevljarski mojster iz Ljubljane. Ostro je kritiziral delo in sistem Bat’e, češ da ogrožata eksistenco tisočev čevljarskih rodbin širom Jugoslavije.
Radi tega govora je tvrdka Bat’a vložila zoper Franja Kristana pri ljubljanskem sreskem sodišču tožbo radi klevete in prestopka po zakonu o nelojalni konkurenci. Tožbo je sodišče preteklo pomlad zavrnilo z utemeljitvijo, da tvrdka Bat’a po zakonu ni upravičena tožiti, ker so se po Kristanu izrečeni očitki nanašali le na Jana Bat’o osebno kot lastnika Bafovih tvornic, ne pa na tvrdko, ki je protokolirana v Jugoslaviji.
To razsodbo je prizivno sodišče razveljavilo in vso zadevo vrnilo v ponovno razpravo sreskemu sodišču z utemeljitvijo, da se mora šele v sodnem postopanju ugotoviti, v koliko gre za Bat’o osebno in v koliko za Bat’o kot jugoslovensko tvornico.
Če je bil obrt prijavljen za registracijo po § 456, ob. z., bi bil po določilih uredbe pogoj glede roka leta dni izpolnjen, negle-de na to, ali se je izdalo pooblastilo ali dovolilo.
Volilni red za ljubljansko zbornico iz 1. 1927 je poleg določil, ki smo jih po novi uredbi pravkar navedli, vseboval še pogoj, da mora oseba stalno stanovati v zborničnem okrožju. Ta pogoj je nova uredba ob prvi objavi tudi vsebovala, kesneje pa je bil pri izpremembah in dopolnitvah črtan. Stari volilni red je nadalje leto dni samo-stalnega in upravičenega opravljanja obrtu terminiral do dne, ko se razgrnejo volilni imeniki. Tega nova uredba iz neznanih razlogov ne vsebuje. Tudi je stari volilni red podjetjem, od katerih je zavisna njih volilna pravica, nalagal pogoj dejanskega obratovanja.	(Dalje	prih.)
Bate v Ljubljani
Tako se je vršila 23. januarja ponovno razprava, v kateri je sodnik dr. Rus povzel vse glavne, doslej od obeh strank predlagane navedbe in dokaze.
Zastopnik zasebne tožiteljice g. dr. Frlan je nato preciziral tožbo in navajal, s katerimi besedami se tvrdka Bat’a čuti užaljeno in oškodovano. Seveda so njegove smešne in za obrtnike, ki čutimo na lastni koži, metode prve jugoslovansko tvornice cipela i gumene obuče »Borovo« — absurdne trditve izzvale salve smeha. Branilec obto-
Alojzij Pavlin:
Zgodovina mode dveh tisoč let
Čez 300 pa je samo v Parizu podjetij, ki s podkupovanjem, včasih tudi tatvino in velikim, rizikoim, zvedo za posebnosti bodočih in nastajajočih modelov. Te potem kopirajo in za drag denar kot favorite bodoče mode, razpošiljajo po vsem svetim. Zgodilo se je, da ugledna obiskovalka revij najnovejše mode ni bila pripuščona k predvajanju, ker je nosila model, ki bi moral biti takrat šele prvič prikazan. Vso to zakulisno borbo in dirko samo ta primer dovolj osvetljuje. Vsi ti modeli imajo točno določen namen in čas uporabe, tako imamo jutranje, dopoldanske, popoldanske, male in velike večerne toalete. Naj novejše imenovane: za 6.—10. ure zvečer, ki naj za čas krize nadomestijo drage večerne obleke. Kožuhe, plašče in kostume za dopoldne, popoldne in večer, šport in promenado, za avto in potovanja, za dež in solnce. Vse to. le za gornje desettisoče. Pri nas dominira famozni plašč za vse, včasih posrečen, včasih tudi ne, kakor so zahteve in sredstva, pa okus in zmožnost krojača ali šivilje združiti da. Največkrat to ni tako lahka stvar, premajhna in odločno nezadostna možnost izobrazbe našega obrtništva, delo še otežuje. Le kdor ima prirojen okus in smisel, veliko ljubezen do poklica, pa ogromno potrpljenja, se more v takih prilikah uspešno udejstvovati. Moda
danes ne zahteva več samo ročne spretnosti v šivanjiuv temveč zmožnost samostojnega ustvarjanj^ estetskega okusa, poznanja klasičnih linij, telesnih oblik anatomije, pa še geometrije. Kajti moda ne predpisuje detajlov natančneje, ona določa linijo in silhueto, temeljni princip in mesto spremembe, njeno izvršitev pa mora prepuščati indivi-dualiteti in zahtevi, sicer bi postala uniforma. Tako vidimo, da moda, le ni taka tiran-ka kot se misli, tiranijo uganja le nad tistim, ki po njenih navodilih ničesar lastnega ustvariti ne zna. Še manj rentabilna kot slepa poslušnost, pa je prevelika ozkosrčnost. ali sploh odpor proti vsaki novosti, kar se ponavadi maščuje s prehitro zastarelostjo. Vsake stvari se človek s časom privadi, čez leto ali dve se mu zdi nemogoče in smešno, na kar je prej prisegal z vsem prepričanjem. Včasih naravnost smešno vpliva negiranje novosti, katero je sprejel že ves svet, po poedincu, ki ni dovolj elastičen, da bi sledil hitremu tempiul današnjega časa. Ravno tako je z nekakim polovičarstvom kot posledico neodločnosti, nekako koketiranje z modo. Žongliranja moda ne prenese, slabe posledice takega postopanja lahko opazujemo 'vsak dan, na škodo pravilni modi in njenemu ugledu. To ne samo v kroju, še precej več se v tem pogledu greši v materijalu in uporabi. Capos, iki ga jc moda prinesla kot dopolnilo dragocene večerne toalete v hermelinu, sem vi-
del kopiran v cenenem plišu. Naj je to nevednost ali slab okus, vsekakor se je treba zavedati, da bi v sračjem perju tudi pav izgubil naslov kralja ptlioev. Revščina še mi opravičilo neokusnosti, kakor okus ni pogoj bogastva. Po taki logiki bi morali vsi pešci p red seboj nositi volan od avtomobila, ker se pač nekateri z njim lahko vozijo. Pravilna uporaba materijala je temeljna zahteva. Vedeti je treba, da je iz gostega in kompaktnega blaga prejšnjih let, nemogoče narediti mehko poda joče, oprijeto linijo obleke zadnje mode. Ravno vsled tega so modeli talko mnogolični, da se lahko ponovijo tiudi zastarele obleke in tkanine. Še posebno so take vrste blaga pri ljudeh, ki so se jih privadili in jih preizkusili, deležne večjega zaupanja kot naj novejše, ki niso preizkušene in ni vedno naj trpežnejše. — V medsebojni odvisnosti sta tudi materij al in barva, zato je vzročna nujnost tudi modna barva, ki jo moda prinaša obenem z blagom. Večkrat se dobi kaka vrsta blaga samo v eni ali dveh barvah, iz prostega razloga, ker v drugih ne učinkujejo dobro. Moda mora v barvah sodobnosti varovati harmonijo, ker ena barva drugo lahko ali ubija ali še požlahtni. To harmonijo mora vodstvo mode varovati v interesu javne estetike in barvne slike, ki naj jo vsaka sezija nudi.
(Dalje sledi.)
ženca g. dr. Zajc je nato izjavil, da nastopa obtoženec za svoje trditve dokaz resnice, ter je predlagal razne postopke, ki naj postavijo zanimivo tožbo v pravo luč. V dokaz ene svojih trditev je g. Kristan prinesel par Bafinih čevljev, s sumljivimi notranjimi kožnimi deli. Tudi sicer je prišlo do zanimivih razprav, o katerih bomo našim čitateljem še poročali, tako tudi o nadaljni razpravi, ki se bo nadaljevala, čim bodo dobljeni nekateri podatki. Od obeh strani je bilo predlaganih tudi več prič, med njimi gg. minister general Živkovič, dr. Kramar, dr. Mohorič, univ. prof. dr. Bajkič iz Beograda, ravnatelj Bat’ovih tvornic v Borovem Maksimovič, podpredsednik Narodne banke dr. Belin in cela vrsta naših čevljarskih mojstrov. Zastopnik tožiteljice je predlagal, naj se izvrši ogled na licu mesta v tvornici v Borovem, kjer naj bi se sodišče prepričalo, da so vsi očitki o Borovem neutemeljeni!? Sklep o izvedbi dokaza si je sodišče pridržalo.
Sodnik je odločil, da se najprej ugotovi, ali gre pri Bat’i za tuj ali domač kapital, ter je po predlogu branilca tožene stranke odredil, da se pribavi Bat’ov akt iz ministrstva trgovine. Ko bodo dobljeni ti podatki, se bo ta zanimiva pravda nadaljevala.
Poklicna posvetovalnica
V knjižnični dvorani banske palače so se 21. jan. dopoldne zbrali zastopniki oblastev ter strokovnih in socijalnih korporacij na anketo, ki naj bi že končo našla rešitev o vprašanju poklicne posvetovalnice, o kateri se pri nas že celo desetletje breplodno razpravlja. Razpravo je vodil načelnik oddelka za trgovino in industrijo dr. Marn.
Ker pa je ustanovitev take posvetovalnice za nas velike važnosti, je banska mpra-va dala incijativo za čimprejšnjo izvedbo. Začetno delo naj se za sedaj omeji le na trgovski in obrtniški naraščaj, pozneje pa naj se razširi na obvezno psihotehniško preizkušavanje vseh učencev, ki stopajo v strokovne šole.
Podpredsednik Zbornice za TOl g. Rebek je naglasil dolgoletno prizadevanje obrtništva, da bi se izboljšale socijalne in strokovne razmere za mladi naraščaj. Ker manjka nasveta in orijentacije, kadar se mladi človek odločuje za svoj poklic, doživljamo leto za letom, da množice vajencev, pa tudi pomočnikov, ko zaključijo učno
dobo presedla kam drugam in so tako zaman vsi napori in žrtve pri izučitvi stroke.
Na koncu je 'bilo sklenjeno, da bodo dosedanji udeleženci ankete tvorili stalen akcijski odbor. Vendar smemo upati, da bo prepotrebna posvetovalnica v resnici kmalu (ustanovljena.
Obvestila
* V zadnjem času nas je izredno pestro življenje v naših' organizacijah navdalo z novim upanjem, da je obrtništvo vendar prišlo do spoznanja, da je naša moč v dobro organiziranih edinicah.
V prihodnji številki objavimo poročila z zborov v Kočevju, Kamniku, Tržiču, Zgornji Šiški itd.
* Tvrdka Bat’a v Mariboru, kaznovana radi kršitev predpisov o razprodajali. Mestno poglavarstvo v Mariboru je s kazensko razsodbo dne 15. oktobra 1935 kaznovalo poslovodjo Bat’e, jugosl. tvornice gume i obuče d. d. Borovo, prodajalne v Mariboru z globo Din 8000 odnosno s 30 dnevi zapora ter s trikratno takso v znesku Din 900. Obenem se je tvrdki Bat’a, prodajalni v Mariboru na podstavi § 400, odst. 2,
j točke 2 zakona o obrtih odvzela za 1 leto pravica izvrševanja obrti. Citirani prekršek je bil storjen s tem, da je poslovodja Bat’e, prodajalne v Mariboru, dal dne 2. oktobra 1935 brez odobritve deliti v Mariboru po ulicah 6000 do 10.000 reklamnih letakov o prodaji 10.000 parov raznih čevljev z malimi napakami po globoko znižanih cenah (povprečno (50%) in je imel obenem te cene izobešene v izložbi, s čemer se je utegnilo v javnosti ustvariti prepričanje, da se vrši razprodaja oziroma ne glede na naziv z namenom, čim hitreje nadrobne razprodaje uporablja podobno besedilo zaradi reklame. Proti kazenskemu odloku se je poslovodja tvrdke Bata pritožil in je kr. banska uprava pritožbo s kazensko razsodbo z dne 7. januarja 1936 VllT. No. 7.034-1 rešila tako, da je po mestnem poglavarstvu v Mariboru izrečeno denarno kazen v znesku Din 8000 odnosno 30 dni s taksami Din 1.050 potrdila, dočim je kazen, prisojeno po § 400 obrt. zak., t. j. odvzem obrtne pravice za dobo 1 leta, razveljavila.
* V Upr. Zavoda zn izradtt vojne odeče
v Beogradu se vrši dne 6. februarja t. 1.
ofertalna licitacija glede dobave 150.000 komadov jutinih vreč in dne 8. februarja glede dobave 100.000 komadov jutinih vreč.
V pisarni štaba Granične trupe v Skop-Iju se vrši dne 25. februarja t. 1. ofertalna licitacija za dobavo 60 komadov kompletnih strelovodov.
* Te dni je v Beogradu položila izpit za žensko krojaško obrt pri Združenju obrtnikov v Beogradu gdč. Milena Prodanovič, dajakinja filozofije.
MLJESINE lUBOSLUfllE 8. D.
PODRUŽNICA LJBLJANA Gajeva ulica 6. Centrala Beograd.
Delniška glavnica Din 75,000.000 Udeležba države Din 30,000.000
Glavna podružnica Zagreb Podružnica Sarajevo
PODELJUJE
obrtnikom in obrtnim podjetjem menična in hipotekarna posojila, kredite na tekoči račun, posojila na zastavo državnih vrednostnih papirjev, delnic Narodne banke in Priviligirane Agrarne banke.
SPREJEMA
na obrestovanje vloge na hranilne knjižice in tekoči račun, katere izplačuje brez omejitve.
UPRAVLJA
imovino in fonde obrtniških ustanov in organizacij. Izvršuje vse ostale bančne posle.
Brzojavni naslov: »Zanatska« Ljubljana. — Telefon št. 30-20. — Račun Poštne hranilnice št. 14.003.
Kreditno društvo
MESTNE HRANILNICE LJUBLJANSKE
dovoljuje posojila na menice in kredite v tekočem računu vsem kredita zmožnim osebam in tvrdkam
INDUS , tovarna usnja in usnjenih izdelkov, družba z o. z. Ljubljana
Tovarna gonilnih jermen izdeluje v najboljši kakovosti: Vse vrste transmisijskih jermen znamke »Panther«, »Kron«, Indus »Special-Citrontan«. Tehnične predmete za tekstilno industrijo kakor Pikerje, udarne kapice, udarna jermena,
manšete, tesnila itd.
Tovarna usnja izdeluje vse vrste usnja, krom in galunski stroj, telečji in goveji boks, kravine, dulboks, blankusnje,
usnje za knjigoveze, svinjsko usnje za galanterijo in sedla.
Tovarna galanterijskih izdelkov izdeluje kovčege, gamaše, opasače, žoge, aktovke itd.
DOMAČI KAPITAL!	DOMAČI	DELAVCI!
Odgovorni urednik Rudolf Lavrenčič. - Za konzorcij »Obrtnega vestnika< Josip Rebek. — Tiska tiskarna Slovenija (predstavnik A. Kolman). — Vsi v Ljubljani.