PRIMORSKI DNEVNIK _____ GLASILO * Štev. 85 (1773) Poštnina Spedizion OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE TRST, sreda 11. aprila 1951 Cena 15 lir Bebler: Ni neposredne nevarnosti je izbruh svetovnepa spopada *a^lio Maj več prispevajo k izboljšanju ineilnarodiiega položaja, ne bodo spremenili . »o v bodoče težko preprečiti svetovno vojno-Jugoslovansko-grški trgovinski sporazum penijo da a. v Lake Succesg Varnosti •/ ričposredrie ne-Jpopada B^bic svetovnega ^rodn! „ ]e dodal, da a^etkakn?'-^ape st raste od gj. da bo 5 JS^e, Vl?jne in da se Pcvzrr>xe 7 J časa rastla, **>krbljen55.a p naravno resno ijenost glede bodočnosti. £ da S T Jf rekel Bebler *JV®Č »Si fakt°rji,' ki lahko Hted7-rIS®evato k izboljšanju 40 temmT Položaja, ne bo-PotJr^endi svojega = °o v bodočnosti Sr«« nov kurza, težko svetovni spo- i^Behi korejskim spopa- možn se dejal’ da so 7 kda^Tj?5*1’, ln sicer večje 5°Jda konfl ,^'ei- da se ta ?*1 je cp aL‘ Pa l'azširi. Do-iiekatSe v najkrajšem K katpra j v lo dneh, pokaza- *> dresrUČUa dV6h možnosti takrat dodaj: »Kadar pa bi videli, da je napad na nas neizbežen, bj bila stvar drugačna. Danes mislimo, da še ni skrajni trenutek«. Med vladama FLRJ in ZDA je bij dosežen sporazum o namenih, v katere naj se porabi izkupiček za ameriško pomoč v živežu, ki jo odpremajo Jugoslaviji. Od skupne vsote treh milijard dinarjev, bo 300 milijonov šlo za tehnični razvoj in za izboljšanje kmetijstva, ostali 2 milijardi 700 milijonov dinarjev bodo uporabili v zdrav, stvene in podporne namene. Od 805 tisoč ton ameriških živil, ki so namenjena Jugoslaviji, je 285 tisoč ton že prišlo, 395 tisoč bodo poslali v Jugoslavijo v aprilu, 125 ti^oč pa maja. Te podatke je dal na tiskovni konferenci ameriški veleposlanik v Beogradu George Allen. Med Jugoslavijo in Grčijo je bil podpisan trgovinski sporazum, ki predvideva, da bo Jugoslavija izvažala v Grčijo gradbeni les, kemične proizvode, plemensko živino, furnir, medicinske in kirurške instrumente in druge industrijske proizvode v zamenjavo za tekstilne proizvode, predivo iz u-metnih vlaken, kolofonijo, manganovo rudo, gumi, zdravila in drugo. Bivši jugoslovanski odpravnik poslov v Bolgariji Pera Ivkovič je obtožil danes na tiskovni konferenci bolgarsko vlado, da z raznirii terorističnimi ukrepi ustvarja za jugoslovanske diplomatske predstavnike v Bolgariji neznosen položaj. Ivkovič, ki je pred ne. koliko dnevi prišel iz Sofije, je izjavil, da ga je izgnala bolgarska vlada samo zato, ker je jugoslovanska vlada zahtevala, naj odpokličejo iz Beograda bolgarskega odpravnika poslov Temeljar.ova, o katerem je dokazano, da se je v Jugoslaviji ukvarjal z vohunstvom. Enega izmed dokazov za to je dal makedonski pesnik Venko Markovski, ki je priznal, da je skupno s Temeljanovim delal za bolgarsko tajno policijo. Ivkovič je povedal, da se jugoslovanski diplomatski predstavniki v Bolgariji in njihove družine nikjer več ne čutijo varne. Jugoslovanska ambasada je blokirana z avtomobili im agenti, ki sledijo jugoslo-^ro?fa PPorišča in da* jo I vanskim predstavnikom na uiejo. Maršal Tito je I vsak korak ir.1 ’ povzročajo po- fj*.Be^grad^’ ,kiga ie dal ra‘ S Beblo? tak<>J po prihodu, N*S Be]?a£U’ da je iu§°- L°šr°mnn ! knpSa pritegni-kot ? zari!manje tako v Naju ameriškem javnem 7 BVr eiaJknji®a»' je re-Kfesr>o , i material, (j3, ’ kdo je krivec m v^isnoVVe* X borbi proti >Bele >SnVJu°oslaviie. Obja-oJlg,e ie bila odlična S?1' da se ncu jeI _ > 7,7 ameriško d "b a )no mi ?ie v«n,Jušosla na Bebler io jav ameriško demokra-i j, ° mnenje zelo zani-Velik goslaviio in kaže do j^bški a Povprečni Slaviidržavljan misli, da je ?*tnost Pokazala izredno S* ih d V Premagovanju te-■ jetnu s'jajno upira zu-V Pntisku. ftt, (7k 2 vestmi v tujem L,vojažk7 Jugoslavija prosila S je dirLf cm°e zahodnih de-Vlad; B,ila za informacije Me 0 “J danes izjavila, J tv* vPrašanju govoril 1u v februarju na zbo- gosto »prometne nesreče«. Bolgarske uslužbence veleposlaništva silijo, naj delajo za tajno policijo. Članom jugoslovanskega veleposlaništva in njihovim družinam je onemogočena vsaka zdravniška pomoč; zdravniki, ki so prej zdravili Jugoslovane, zdaj odkrito govorijo, da jim je to bilo strogo prepovedano. Zdravnik Dobovški, ki je zdravil otroke jugoslovanskih diplomatskih predstavnikov, je bil odpuščen iz službe. To postopanje bolgarskih ob. lasti se je zlasti poostrilo po smrti Georgija Dimitrova; od takrat niso varni niti oni Bolgari, ki prihajajo na jugoslovansko veleposlaništvo s prošnjo za vizum in podobno. Ivkovski je nato poudaril, da uživajo jugoslovanski predstavni ki v Bolgariji vse večje sim- patije bolgarskega ljudstva. Bolgarsko ljudstvo je vsak dan izpostavljeno hujšem terorju in živi v težkih gospodarskih položajih. Delavec s svojo mesečno plačo ne more kupiti niti to, kar dobi na karte, je dejal ivkovski. «Borba» in «Politika» pišeta danes o vesti sovjetske agencije Tass, da je 9. aprila albanska vlada poslala jugoslovanski noto zaradi nekakih obmejnih incidentov. Lista poročata, da nihče niti v Jugoslaviji niti na jugoslovanskem predstavništvu v Albaniji ni prejel kakršne koli note, in poudarjata, da se je očitno tudi Albanija na ukaz iz Moskve pridružila valu pošiljanja protestnih not Jugoslaviji, ki bi naj v času, ko se v Parizu vrši konferenca namestnikov zunanjih ministrov, dale sovjetski diplomaciji material o »jugoslovanski napadalnosti«. «Politika» omenja tudi trditev sovjetskega lista «Krasnij flot« o Stefanu Kostoviču. ki da je vrsti ruskih iznajdb dodal še iznajdbo «Zeppelina». {(Politika« pravi, da ne bo razpravljal o tem, kdo je iznašel {(Zeppelin«, da pa je treba poudariti, da ne gre za Rusa, temveč za srbsko družino Kositovičev. katerih potomci še danes živijo v Beogradu. Topli aprilski dnevi so povzročili v slovenskih hribih močne plazove in naraščanje hudournikov, ki povzročajo veliko škodo zlasti gozdovom, pastirskim stajam, planinskim kočam in potem. RADE RADOVIČ Za Kulturni dom LJUBLJANA, 10. — V zvezi s pozivom odbora za pomoč pri zgraditvi slovenskega kulturne, ga’ doma v Trstu sta Društvo slovenskih dramskih umetnikov in sindikat SNG v Ljubljani izdala poziv, v katerem je med drugim rečeno: »Ker še doslej niso dobili primorski Slovenci niti mo. ralnegu niti materialnega zadoščenja, ker se mora slov en. ski človek na tržaškem ozemlju še zmeraj boriti za najosnovnejše narodne in kulturne pravice, so se naši pri. morski rojaki odločili, da ne čakajo več, da bi jim mednarodna pravica, ki je zanje res slepa, povrnila stavbo, ki je bila zgrajena iz slovenskih žuljev. Sklenili so, da s; postavijo nov kulturni dom. Kakor je bila njih bol naša bol, je tudi sedaj njih volja naša volja. Zato ne moremo stati ob tej odločitvi cb strani, marveč moramo njih akcijo podpreti vsi Jugoslovani. Pozivamo vsa gledališča, društva, SKUJ), ljudske odre, skratka vse in vsakogar, ki mu naša slovenska kultura in naše primorsko ljudstvo niso prazna beseda, da čim prej organizira prireditve (gled. predstave, koncerte itd.), katerih čisti dohodek naj prisipe. _JWSardnih enot in da se S' Kot Vt m ni nid spreme-,znan°, je maršal delal, da. bi jemanje i,i,orožia na Vzhodu |išWi 'Zkoristiti kot material, Jol% izor,LiSkUŠaU P(?t^evati ie rf, enega leta in . 2°slavija dala Arne. “C„v°iaška drušim "a razpo- * 6Ke-.. ./'•3 Onnricca e vedno polemika ^£adi Mac Arthurja aQ prepušča odločitev vojaškim krogom 51 e«Se'*ni|cI^,GT<^N, 10. — v vladnih krogih izjavljajo, da je Oener i man sk^enil začasno prepustiti v zadevi spora ^ac Arthuria vsako pobudo vojaškim krogom, g) ru Za obrambo Marshallu in generalu Collinsu, po-ki0.njeni 7ne3a štaba vojske. Ce bi prišlo do kakega sklepa, ^jsfco j, estih Mac Arthurja neposredno ali po ministru b, ranku pace, ki je sedaj v Tokiu. iu rsHn 10- ~ V To‘ glavni Jdac Art'kur" V’ da eg? .štaba zanikal bk.Uka.ii 7lms*er za vojno ‘C ia nai Mac Arthurju, naj Ejjjjjt J ne daje političnih še nič izjavil ''dic0 rpna£,^rthurieni. med- obžaluje, da se je korejska vojna ((vtopila v kozarcu vode malenkostne politike«. List še posebno napada ({francoske in britanske politike, ki so videli v Mac Arthurju simbolično figuro, s katero naj bi pomirili užaljenost svojih sodržavljanov proti sedanji trdi stvarnosti in proti ameriškemu gospostvu ^io^^bUkan^ voditelji 1 prow ainerisKt-iuu gvapu^vu Un^° 2a odpoklic I nad njihovim svetom, ki ga je Ur*a V ZDA, ki naj bi kresu o položaju na Opazovalci pa uJ\ta kampanja ne -A hksP7a' ne k anes iavl3a> da brbir.. bo snreiei :an . - »Prejel voditelja Vjbl Sp .e8lon» Kockeja, s Ifli lniPl danes sesta-JvNsn;. se ie pravkar vrnil v2h°- mi si e javno pove-5Sr°r0 ' l, reči predsedniku sNi4, Bel-, m- Arthurjevega % biheol. a lavlia, da je s ni®žlh P0jasnil vsak SSavml ednikom odveč. jg '-,.dl2avneda Mac hiš 7'ienih pojasnil vsak )eč. . de* iASV vL’danes iziavil, da Nli,^ im v; xn Predstavniki V7i0 rUO,, e na ^ >reifazgov°re o položa- 7!» l?rašab S' Caf SVC't>refe oekega novi-WVali je p nik izjavil, da I? la Q^net protestira] 5*1, ^. Urjevim izjavam Veiii.. 1® stališče Fran-Ko- Britanije o Kif?lskinano’ JHn ^enzimml.nistrski pred- R&"«rtw,gta» V »tiji? m,,1 7enerala Mac v Sydneju «Nimamo C1, novinar- «m7ejikMi° 7nj vodi v°j' ki 7. sklenil; ™ženi na‘ V 7. sklenil7u,ruženi na-se ‘b roditi voj-V f-l-iti .la vom satno na '^štio 'ebto hi7 ne smt Sppjjpiho« 7,‘ vpleteni bi-, av7der ,Zunanji mi-'■7'a, , alskb izjavil, da ' Hera*d Tribune« vojna pretresla«. Napada pa tudi ameriške ekstremistične parlamentarce, kakor Mac Cart-hyja ali Tafta, ki prav tako kakor general zahtevajo uporabo kitajskih nacionalističnih sil. Prav tako obsoja izjave voditelja predstavniškega doma Ray-burna q nevarnosti, ki grozi ZDA. List je mnenja, da je namen teh izjav, doseči odobritev zakona, predloženega vladi. • Po mnenju lista je krivda Mac Arthurja V. tem, da daje izjave, ki napravljajo iz njega ((politični simbol, ki povzroča nesporazume«. Predsednik Tru-man pa je kriv v tem, da ne pojasni svojih načel in da «se zapira v molk in povzroča politično praznino«. Končno pripominja list, da bo Mac Arthurju lahko odvzeto poveljstvo, «če ne bo uspel prilagoditi se temeljni strategiji svojega vrhovnega poveljnika«. V odsotnosti Senegala Raua so predstavniki dvanajstih azijskih in arabskih držav v smislu zadnjega sklepa stopili v stik z vsemi strankami, ki so zainteresirane v korejskem sporu. Egiptski delegat Fa\vzi Bey se je te dni razgovarjal s predstavniki ZDA in Sovjetske zveze in kakor poročajo obveščeni krogi, je bil baje d°bro sprejet. Indonezijski delegat Palar pa se je baje sestal z ameriškimi kpogi. V krogih dvanajstih držav poudarjajo predhodni značaj teh razgovorov in še posebno željo dvanajstih delegatov, da razjasnijo položaj, še preden izdajo morebitni nov poziv pekinški vladi, isti krogi pa sicer ne prikrivajo, da mora Wa-shington reči glede tega zadnjo besedo, Angleške državne finance v senci mednarodnega položaja Gaitskell je predložil spodnji zbornici proračun, ki nalaga Angliji hude žrtve - 150 milijonov novih davkov - Povišanje vojaških izdatkov LONDON, 10. — Letošnji angleški proračun, ki ga je danes predložil spodnji zbornici .finančni minister Hugh Gaitskell, predvideva izdatke za 4.197 milijonov funtov šterlin-gov — najvišja doslej dosežena številka v mirnem času — in dohodke za 4.098 milijonov funtov šterlingov — absoluten rekord v angleških financah. Proračunski deficit bo znašal 99 milijonov, medtem ko se je v preteklem letu laburistični vladi posrečilo z veliko štednjo doseči prebitek dohodkov za 720 milijonov. Izdatki so za 939 miilijOTOv večji kot lansko leto. Najvišja postavka v proračunu so izdatki za državno obrambo, ki znašajo 1.490 milijonov — 690 milijonov več kot lani. Vojaški proračun je skoraj, za dive sto milijonov večji. k.ot so pričakovali, in kaže na to. da meni vlada, da je mednarodni položaj tako resen, da je treba opustiti prvotni načrt, da se skupni stroški za triletni oboroževalni načrt, ki znašajo 4-700 milijonov, razdelijo na posamezna leta pp načelu p. regresivnega večanja od prvega do tretjega leta. V uvodu k predložitvi proračuna — ki se je vršila v slovesno ckrašeni dvorani, kot je v Angliji tradicija — je Gaitskell poudaril, da stoji Anglija predvsem pred tremi važnimi vprašanji: 1. nujnost realizacije načrta za oborožitev; 2. potreba, da ostane izvoz na dosedanji ravni, kar edino lahko zagotovi gospodarsko ravnotežje; 3. porast cen na svetovnem trgu in borba proti inflaciji. Nato je dejal. da bo izvajanje proračuna nujno znižalo življenjski standard,v Veliki Britaniji: potrošniki bodo za več denarja dobili manj blaga. Zaradi tega je treba zaščititi državljane z nižjimi dohodki. Državni dohodki iz davkov se bodo povečali za J47 milijonov na 3.877 milijonov funtov šter-1 in ge v medtem ko bodo izvendavčni dohodki nazadovali od 248 milijonov v preteklem letu na 221 milijonov. Zvišanje davčr.ih dohodkov za skoraj 150 milijonov namerava Gaitskell doseči s 1. delnim znižanjem državne brezplačne zdravniške pomoči: prebivalstvo bo moralo. prispevati polovico stroškov za naočnike in zobne proteze; izjeme so samo otroci in noseče ženske; 2. zvišanjem davka na divi- dende od 30 na 50 odst. z retroaktivno veljavo od 1. januarja. Nespremenjeno pa bo ostalo obdavčenje nerazdeljenih dobičkov (10 odst.), s čemer namerava vlada doseči, da bi podjetja večji del svojih dobičkov porabila za investicije; 3. z zvišanjem davka na nakup novih avtomobilov, radijskih in televizijskih aparatov ter električnih in plinskih apa. ratov sploh. Davek se bo povišal od ene tretjine na dve tretjini prodajne cene; odpravljen pa je davek za nakup nekaterih aživljenjsko važnih« predmetov; 4. z zvišanjem takse za obisk zabavnih prireditev, predvsem kinematografov; 5. z zvišanjem davka na nakup bencina, kj stopi v veljavo danes zvečer; 6. s splošnim zvišanjem, davka na dohodek. V vrsto ukrepov, ki so namenjeni varčevanju, je tudi sklep o povišanju pokojnin delavcem, ki so starejši kot 70 let. S tem želi vlada zainteresirati delavce, ki so dosegli starostno mejo 55 let. naj počakajo z vstopom, v pokoj. Državne subvencije za cene živil ostanejo nespremenjene in znašajo 410 milijonov. Ob koncu je Gaitskell izjavil, da ve, da njegov proračun ne bo po.pularen, da pa je pošten. Krivda za to, da je proračun tako težak, ni v Angliji, tenv več v svetovnem položaju, je rekel britanski finančni minister, najmlajši v zadnjih 50 letih. Isto je priznal nato tudi Churchill. ki je dejal, da je bil ((Gaitskellov govor objektiven in da pomeni pošten poskus, rešiti sedanje težke probleme«. Mirovni program tajnika Arabske lige LAKE SUCCESS. 10. — Glavni tajnik Arabske lige Alb-dei Bahman Azam paša je predlagal glavnemu tajniku OZN, naj Združeni narodi povabijo predstavnika, velikih držav. zlasti ZDA -in Sovjetske zveze, naj se sestanejo in obvežejo, dia bodo postavili temelje za sporazum, {(ki bi bij podlaga za sporazum celotnega človeštva«. Azam paša je mnenja, da bi ta sestanek lahko pripomogel k uresničitvi dvajsetletnega programa miru, ki ga je lan- sko leto predlagal Trygve Lie in ki ga sedkj proučujejo posamezni orgarlizmi OZN. Na podlagi Azamovega predloga naj bi se sestavil odbor članov Združenih narodov, ki bi ga sestavljale bodisi osebnosti bodisi države, in ki naj bi imel nalogo »spraviti v stik odlične diplomate na nevtralnem ozemlju Afrike ali Evrope in jim pomagati, da pripravijo pot za sporazum o tem vprašanju«. Nato zahteva tajnik Arabske lige, naj j^ZN preneha biti ({prtikupčsvV.Lca glasov, zato da zmaga en ali drugi blck. Poudaril je, naj se edina rešitev vprašanj najde «v okrilju miru z uveljavljanjem človečanskih pravic, enakopravnosti med narodi in razredi, moralnih vrednost in duhovnih direktiv«. «Ne gre za to«, je dejal Azam paša, »da se reši spor med ideologijami, ker spor ni nov in je vedno našel rešitev, pač pa se je treba obvezati, da st ne bo uporabljala vojna za reševanje nasprotij, in obnoviti OZN. kot sodišče pravičnosti«. Vznemirjenje v Teheranu zaradi angleško-amerišKih razoovorov WASHIN GTON, 10. — Poročilo, ki so ga sinoči objavili po prvih angleško-ameriških razgovorih o iranskem petroleju, poudarja interes, ki ga ima tp vprašanje za ZDA in Veliko Britanijo, in napor teh dveh držav za rešitev vprašanj, ki iz tega nastajajo. Poročilo pravi dalje, da se razgovor j a jo o vprašanjih skupnega interesa, ki bi lahko nastala za °be vladi glede Irana im da o njih razpravljajo »na poz it iv en ^ in konstruktiven pačin«. ZDA in Velika Britanija upata, da bosta ta vprašanja rešili «V interesu narodov treh prizadetih držav in se zavedata, da j«, imel iranski petrolej vlogo življenjske važnosti v sve. tovni trgovini in, zadošča potrebami številnih držav svobodnega sveta«. Malo pred začetkom angle-ško-ameriških _ razgovorov je ameriški državni podtajnik Mac Ghe sprejel iranskega poslanika v Wa,ih ing tonu in sedanjega predsednika skupščine OZN Nasrolaha Entezama, ki je po raizgovoru novinarjem izjavil, da bosta morali vpraša- nja. ki nastajajo im nacionalizacije iranskega petroleja, rešiti iranska vlada angleško-iran/ska jn petrolejska družba. Kakor poročajo jz teheranskih vladinih krogov, bo Iran uradno protestiral, če bi se sedanji arngleško-aipipriški razgovori v Washimgjtonu pokazali kvarni za iranske interese. V Teheranu so washingftan'3ki. razgovori povzročili zaskrbljenost. Iranski tisk soglasno izjavlja, da druge države ne morejo sprejeti nobenega sklepa, o Iranu pri razgovorih, pri katerih ni Iran udeležen ali pa. če se ne vpraša za njegovo mnenje. Ameriške čete se približale Hvvašonu TOKIO, 10. — Kitajci so danes nadaljevali z umikom iz jugo-vzhodnega področja in srednjega bojišča, medtem ko so se ameriške čete približale zaporam hidroceiitral pri Hva-šonu, ki so jih včeraj Kitajci in severni Korejci odiprli v u-panju, da bodo s tem zavrli zavezniško napredovanje. Neki častnik 8. armade i® danes javil novinarjem, da so Kitajci že pričeli izpraznjevati mesto Hvašon in da je reka Puhan že pričela upadati. To kljub temu, da je 17 zapornic še vedno delno ali popolnoma odprtih. Dejal je, da bi morali Kitajci razstreliti zapore na reki> če bi hoteli povzročiti večjo škodo. Voda y jezovih doseže na nekaterih krajih tudi globino 65 m. Ameriške čete napredujejo na skrajnem zahodnem delu hi-drocentral in na južni strani reke Puhan. Pri tem so naletele na zaporni ogenj Kitajcev io severnih Korejcev, ki so se sicer umaknili iz nekaterih postojank. vendar niso dovolili silam OZN, da bi se polastile zapornic. Na zahodnem bojišču niso nudili Kitajci in severni Korej* ci takega odpora. Prav tako so sile ZN nadaljevale svoje počasno pomikanje na vzhodnem bojišču. Tam so danes mornariške enote bombardirale že dvainpetdeseti zaporedni dan področje pri Wonsanu; področje pri Sorigjinu va so bombardirali že triintridesetič. vajo v fond za zgraditev slovenskega kulturnega doma v Trstu«. * # * Teritorialni odbor sindikata železničarjev Ljubljane je poklonil 100.000 din za zgraditev kulturnega doma v Trstu. Istočasno je pozval vse druge železniške kolektive, da prispevajo po svojih močeh za zgraditev kulturnega središča tržaških Slovencev. Dalje so doslej prispevali: tovariš Kolesa Emanuel, gle'. dališki igralec v pokoju, 500 din; Bojan Peček, gledališki igralec, 1000 din; biljeterji opernega gledališča, 1000 dih; sindikat Zitofonda — poslovalnica Ljubljana, 370 din; Grmek Alfonz, tajnik odbora za pomoč zgraditve slovenskega kulturnega doma v Trstu. 1000 din; Vižintin Milo, ljudski poslanec na Goriškem, 1000 din. — KUD Golobar v Bovcu je darovalo prvi obrok 5000 din; 46 članov sindikalne podružnice št. 24 — trgovsko podjetje Galanterija v Ljubljani — je darovalo 10.000 din. Po kongresu K Pl Nova brezplodna seja namestnikov PARIZ, 10. — Na 27. -estan-ku namestnikov, ki je trajal sto minut, go se v glavnem, kakor je izjavil glasnik francoske delegacije, prepirali o vred nosti besed in o vrstnem redu teh IbesedL Gronuko je ponovno očital zahodnim predlogom, da postavljajo v ozadje in za manj vrednimi vprašanji bistveno vprašanje znižanja oborožitve. Zahodni delegati pa so s svoje strani ponovno očitali Gromi-ku, dia predlaga dnevni red, ki pomeni obsodbo zahodne politike. Na koncu je Jessup takole dejal: »Gron.iko nam pravi, da mu gre v alast piščanec in nam predlaga, naj ga jemo; vsi se strinjamo, k.er ugaja tudi nam; toda,mislimo, da ga je treba najprej uloviti, oskubsti in skuhati. Gromiiko hoče znižanje oborožitve in mi tudi; toda mi vidimo težkioee pri izvedbi, Gromiiko pa bi hotel, dia bi sklenili to znižanje, ne da bi upoštevali težikoče«. Prihodnja seja bo jutri popoldne. Železniška nesreča v CSR PRAGA, 10. — Pri trčenju potniškega in tovornega vlaka nizu Hcrovskega Tyna na Češkem je bilo šest oseb ubitih in precejšnje število ranjenih. Pse, kar so hoteli italijanski keminformovski voditelji povedati na svojem zadnjem kongresu, ki so ga tako dolgo in mučno pripravljali, vse dokler ni prinesel Togliatti s svojega zdravljenja v Moskvi čarobne besede — je povedano na kratko v sklepčni resoluciji kongresa. Seveda je v resoluciji prav ta čarobna beseda alfa in omega vsega bodočega de.lova. nja in nehanja italijanskih ko-minformistov in se glasi: vlada naj spremeni svojo zunanjo po. litiko in kominformisti jo bodo podpirali. O pomenu tega pred. loga smo napisali v našem dnevniku poseben članek, v ka. terem smo povedali, da pomeni odprto izdajstvo delavskih interesov■ Zato ne bomo po. navijali dokazov za to, temveč bomo le pogledali še ostalo vsebino omenjene resolucije ki Po eni strani pokaže to izdajstvo še v ostrejši luči, po drugi stra. ni pa ga hoče na neki način zaman prikriti. Čeprav se hoče v resoluciji dokazati, da vodi KPI od časov CLN, t. j. od odporniškega gibanja dalje, dosledno revolu. cionamo politiko v interesu delavskega razreda, nam je tudi to njihovo dokazovanje priča, da je bila pač doslednost politike KPI le v tem, da je vedno zvesto sledila direktivam iz Moskve, katere skoro nikoli niso bile v skladu z interesi italijanskega delovnega ljudstva začenši od znane prepovedi, da se — zaradi prave mešetarske razdelitve, interesnih sfer med ZSSR in zahodnimi imperiali. sti — KPI ni smela boriti za prevzem oblasti. pa vse do njene udeležbe v vladi, k o je mo. ral prav Togliatti podpisati kot pravosodni minister zakonski dekret o amnestiji fašističnih zločincev in ko so ga nato v znak hvaležnosti za dobro uslugo italijanski klerofašisti enostavno vrgli iz vlade. Vodstvo KPI se tudi danes zaveda, da nima prav nobenih ugodnih perspektiv pred seboj, da bi ponovno prišla v vlado iz katere po izstopili celo Sara-gatovf ministri, t. j. da bi se. njen predlog uresničil. In če je ta predlog kljub temu jedro vse bodoče strategije in takti, ke italijanskih kominformistov, je to po eni strani ponovno slepo podrejanje sedanjim direkti. vam birokratske kaste v Moskvi, po drugi strani pa dvojni oportunizem, ki mu je glavna značiTnost čakanje, da bo itali. janski'proletariat uosvobodilan ruska armada in da se temu proletariatu za izpolnitev revolucionarnih načel ne bo treba boriti. No, ta revolucionarna načela so iz vseh referatov in zato tudi iz resolucije popolnoma izginila. Namesto njih postavlja resolucija — poleg onega znamenitega predloga — kot glavno: borbo za sedanjo republiško ustavo, s katero «hoče združiti vse Italijane, ki hočejo mir, svobodo in dobrobit ljudstva«. Zato resolucija kaj skromno in mimogrede omenja, da se je treba (Joriti še proti brezposelnosti, za izboljšanje življenjskih pogojev ljudstva, povišuje plač, penzij, uresničenje delovnega načrta, glPboko reformo »starih struktur v kmetijstvu in industriji«. Kakšne reforme se lahko v kmetij- stvu in v industriji dosežejo s pomočjo sedanje ustave republike Italije, pa ni potrebno posebej tolmačiti. Saj ima resolucija prav, da bi takšen program lahko podpisala ne samo De Gasperi in Gronchi, temveč tudi vsi italijanski veleposestniki in veleindustrijci. Dalje govori resolucija o potrebi (isvečanega plebiscita za sestanek in sklenitev pakta miru med petimi velikimi silami«. Koliko iskrenosti je v tej zahtevi, pa nam najbolje pove. potek pariške konference namestnikov, ki je bila tudi sklicana na pobudo ruskih kominformistov, ki pa jo prav oni tako zavlačujejo, da je že očitno, kako jim dejansko ni niti do sestanka štirih zunanjih ministrov, kaj pa šele petih — in če bi že do sestanka prišlo — da jim ni prav nič do pozitivnih sklepov, ki bi v resnici zagotovili dolgotrajni mir na svetu. Končno govori resolucija, da je v zadnjih letih KPI postala «še bolj močna in trdna» ter da ima «dva milijona in pol članov«. Kako je s to »močjo in trdnostjo«, pa nam najbolje povedo številke, ki so jih_ objavljala glasila KPI v prejšnjih letih in iz katerih sledi: Leta 1943 je imela KPI 19 000 članov, v maju 1945 že 1,770.896, v maju 1950 pa kar 2,576.487, a letos okrog 2,575.000. Pri tem pa je treba upoštevati• da je v številu čUrnstva leta 1950 vračunano število članstva mladinskih. kominformističnih organizacij, medtem ko v prejšnjih letih to število mladincev ni bilo vračunano. Kominformi-stični tednik «Vie Nuove« pravi dobesedno: »Leta 1949 in 1950 znaša število članstva z organiza. cijo Mladinske komunistične federacije 2,311.487, oziroma 2,576.487». Koliko članov ima sama mladinska federacija, pa nam povedo «Vie nuoves od 21. ja. nuarja 1951, kjer je zapisano; Pol milijona mladih komuni, stov predstavlja tovariš Enrico Berlinguer, generalni sekretar Mladinske federacije«. Ce torej ne bi bila od leda 1949 dalje tudi mladina (okrog pol milijona) računana v član. stvu, tedaj bi nastal zastoj, oziroma celo poslabšanje. To po. meni, da trditev resolucije o nkrepitvi in moči» komtnfov-movske partije ni točna, temveč navadno varanje s števil-kami. Kakšno vlogo lahko odigra vodstvo, ki se poslužuje takš. nega varanja, za naprediek de-Ivskega gibanja, m potrebno posebej razlagati. Sicer Pa je blefiranje s številkami postalo kominformov.-ki sistem, ki se ga je poslužil tudi Vidali, ko je navajal v svojem pozdravnem govoru v Rimu «točne« številke v Istrskem okrožju po «ti-tofašistih» požganih hiš, zaradi etitofašistov» ponorelih Vudi, ubitih in zaklanih itd. itd. ln to blefiranje je njihova osnova, na katero zidajo vse drugo. Za. to ni čudno, da z argumenti njihovega zadnjega kongresa ne morejo nikogar prepričati, temveč da so prisiljeni posluževati *e -terorja in div ja1kih napadov, kot nam kaže najvo-vejši primer napada na poslanca Cucchija in Cocconija včeraj v Ferrari. Po Auriolovi vrnitvi nove težave za Oueuiliea Danes važna seja vlade pod vodstvom predsednika republike • V torek glasovanje o zaupnici vlade? PARIZ, 10. — Predsednik republike Auriol se je danes z letalom vrnil iz Kanade. Ob svojem prihodu je novinarjem med drugim izjavil: «Skušali smo pokazati pravi obraz Francije, ki ga prepogostoma potvarjajo naše notranje polemike. Navedli smo dejstva, številke, in napravili obračun naših naporov. Poudarjali smo, da hoče Francija mir, ne suženjstva in vojne. Hočemo mir s sodelovanjem, z graditvijo Evrope, s plošnim nadzorstvom nad oboroževanjem. Poudarili smo tudi našo željo — dokler bo svet o-borožen — sodelovati pri skupni obrambi«. Jutri zjutraj bo pod predsedstvom Auriola važna seja ministrskega sveta, na kateri bodo sprejeli politične in finančne sklepe, ki so jih pripravili že včeraj na seji vlade. Na splošno se zdi, da je položaj nekoliko manj napet, ali vsaj ne tako zamotan kakor pretekle dni. Z druge strani pa upajo opazovalci, da bo mnogo pripomogla osebna akcija Auriola, ki bo nedvomno skušal pirepipreoiti krizo, ki bi povzročila sestavo nove tako imeno- Begunci pred terorjem Červenkova Vedno pogosteje prihajajo v Jugoslavijo skupine Bolgarov, ki bežijo pred terorjem policije Červenkova ki preganja še posebno prebivalstvo v obmejnih krajih in ga izseljuje v notranjost države. Na sliki vidimo skupino bolgarskih beguncev, po večini kmetov, ki s-o pred kratkim skrivaj pribežali v Jugoslavijo, Italijanski se ie vrnil parlament s pnčitnic iVermi zahteva diskusijo o spremembah v vladi • Priprave za zdrušitev PSL in PSLl RIM, 10. — Danes sta se spet sestala poslanska ztorufca in senat, ki sta se vrnila z velikonočnih počitnic. Po nekaterih manj pomembnih interpelacijah je predsednik vlade De Gaspe-ri poročal skupščini o spremembah v vladi. Dejal je, da je predsednik republike sprejel ostavko saragatovskih ministrov D’Aragone, Simoninija in Lombarda in štirih podtajnikov, ki pripadajo isti stranki. Rekel je nato, da so ministri svoj izstop iz vlade utemeljili z discipliniranim izvajanjem sklepa strankinega kongresa in da so poudarili, da tega ni povzročilo nesoglasje z vladno politiko. Zaradi tega je bila mogoča enostavna preosnova vlade s postavitvijo treh ministrov brez listnice na prazna mesta. Ker se politika vlade ni spremenila, je zaključil De Gasperi, je vlada mnenja, da uživa še vedno zaupanje parlamenta, debata o proračunu pa bo dala poslancem priložnost, do izrazijo svoje mnenje p vladi. Nenni je nato zahteval, naj zbornica razpravlja o De Ga-sperijevih izjavah. Predsednik vlade je na to pristal in diskusija o tem se to začela jutri. Po zaključku zasedanja vodstva PSLI, ki je imenovala Sa-ragata za glavnega tajnika stranke, je bito izdano poročilo, ki pravi, da izreka stranka, pred svojim razpustom, pohvalo njenimi ministrom za delo v yladi. Saragat pa je po zasedanju izjavil, dia se bo jutri sestal s tajnikom PSU Romi to, s katerim bo govoril «o sedanjem položaju«. Saragat je tudi die-jail, da bp skušal čiinprej doseči skupno sejo izvršnih odborov obeh strank v zvezi s pripravami za združitev obeh strank. vane likvidacijske vlade ali pa razpustitev narodne skupščine. Za danes se predvideva sestanek voditeljev večinskih skupin, da ugladijo nasprotja, ki še vedno obstajajo med vladnimi ministri. Na jutrišnji seji ministrskega sveta je verjetno, da bo predsednik Queuille zahteval pooblastilo, da postavi vprašanje zaupnice glede dneva volitev in glede gospodarskega in socialnega programa. Domnevajo, da je Queuille dokončno prepričal finančnega ministra Petseheja, da bo zahteval samo 50 milijard dedat-nik davkov. Prvotno je nameraval Petsche zahtevati 100 milijard dodatnih davkov, ki naj bi omogočili izenačenje proračuna. Tudi glede dneva volitev se zdi, da je Queuille prepričal nekatere ministre, ki so bili prvotno proti temu, da se volitve izvedejo 1Q. junija. Ce bo torej Queuille uspel popolnoma prepričati ostale ministre svoji tezi, bo ostala njegova naloga le če v tem, da o njej prepriča še narodno skupščino. Voditelji parlamentarnih skupin skupščine, ki so se danes sestali, da določijo dnevni red prihodnjih sej, so sklenili, naj se o zaupnici vlade, če bi vlada to vprašanje postavila med debato o njeni splošni politiki, glasuje 17. aprilg. O volilni reformi pa sedaj razpravlja republiški svet. katerega sestav je drugačen kakor sestav skupščine. Ljudsko republikansko gibanje, ki šteje v skupščini 140 poslancev -n ki je bilo glavni zagovornik re. forme, kakršno je sprejela skupščina, ima v senatu samo 20 senatorjev. Toda niti v senatu ni mogoče imeti še jasne sliike o stalusču posameznih se** natorjev, ki so razdeljeni na dva taibera; oni bi hoteli krat-komalo zavrniti načrt zakona, ki ga je izglasovala skupščina, drugi pia zakon sprejeti, da pri-dle čim prej do volitev. Queuille je danes popoldne prejel glavnega tajnika OZN Trygvie Liea. Raztovarjala sta se o pripravah za prihodnje zasedanje glavne skupščine OZN, ki bo v Parizu. Liea je sprejel tudi predsednik republike Auriol. V zvezi z odgovorom francoske vlade na egiptsko noto piše egiptski list »Al Misri« med drugim: «Pariz odgovarja, da je maroško vprašanje francoska notranja zadeva. To pomeni. da je Maroko postal v očeh francoske vlade.del francoskega imperija. Francija je prekršila dogovor s Sultanom iz leta 1912, Egipt hi lahko po- rodilo sodišče, toda iz diplomatske vljudnosti je prej poslal noto francoski vladi. Na koncu kritizira list način kako je predstavnik francoske vlade odgovoril na egiptski korak, še preden je dobro proučil noto. Iz Tangerja javljajo, da sc sie voditelji maroških nacionali. stičnih strank na tajnih razgovorih sporazumeli o skupni enotni akciji. Izdali so proglas prebivalstvu, ki pravi, da se stranke obvezujejo boriti se za popolno neodvisnost Maroka. Čistka v KP Posarja SAARBRUECKEN, 10. — Kot poroča list «Neue Zeit«, organ posarske KP, je bil za novega predsednika partije postavljen Osvald Meyrich. Kot je znano, je bilo pred dnevi vse vodstva posarske KP omenjano, nekdanji predsednik Nicolai pa je odšel «na zdravljenje« nekam proti vzhodu. Kratke vesti FIRENCE, 10. — Na obrtni razstavi v Firencah bodo sodelovale letos Belgija, Francija, Holandska in Jugoslavija. NOVI DELHI, ,0. — V indijski prestolnici so zanikali vest, po kateri naj bi zahtevala ZSSR od Indije uranovo rudo v zamenjavo za žitarice. Pravijo, da se nadaljujejo pogajanja glede pošiljatve 300 ton žita iz ZSSR za Indijo. KARTUM, 10. — Požar je V bližini Hassaissa uničil 90 tisoč bal bombaža. Škodo cenijo na 2 milijona egiptovskih funtov. BUENOS AIRES, 10. — V pristanišču Buenos Airesa se je danes vžgal nek bencinski tank. Gol reč bencin na morski giadini Je pričel ogrožati ladje, ki so jih takoj izpraznili. Uničena sta dva žerjava ln gasilci se trudijo, da bi zaščitili pred nevarnostjo velike zaloge goriva, kj so v bližini pomolov. BONN, 10, — Zvezni parlament je odobril načrt zakona, ki dovoljuje delavcem in uradnikom industrije železa in jekla v Porurju soudeležbo pri upravljanju podjetij. LONDON, 1.0. — Zaradi zemeljskega vdora v rudniku Ripley, pri Detbyju, je pet rudarjev ostalo zakopanih pod zemljo. Dosedanji poskusi re-. ,.. - . sevanja so bili brezuspešni Stavil vprašanje pred mtana- iskanje pa se nadaljuje PRIMORSKI DNEVNIK — 8 — II. apife 1SM / TRŽAŠKI DNEVNIK KOLEDAR OBJAVE - MALI OGLASI Sreda 11. aprila Leon Veliki, Rada Sonce vzide ob 5.28: zatone_oo 18.45. Dolžina dneva 13.17 hmfto vzide ob 7.33; zatone ob Jutri, četrtek 12. aprila julij, Sava Občinskim svetovalcem se mudi Kar tri seje ta teden - Včeraj odobrili prodajo zemljišča zavodu INAIL in popravljalna dela v »Verdiju" Lfpommbka mačka (jbmčoclilm {lonta Z bližarvjem prihodnjih občinskih voiitev se veča tudi tempo občinskih sej, ki so ved. no bolj pogoste. Pretekli teden smo imeli dve občinski seji (ena je sicer morala odpasti zaradi nezadostnega števila navzočih svetovalcev), ta teden pa eo napovedane kar tri seje. Na včerajšnji seji so obravnavali vprašanja upravnega značaja, na današnji seji in seji, ki bo v petek pa se bo nadaljevalo razpravljanje o načrtu proračuna za leto 1951. Kot vse kaže, hočejo občinski svetovalci in odborniki nadomestiti čas, ki so ga izgubili z nepotrebnim besedičenjem o stvareh, ki niso bile prav nobene važnosti za našo občino. Kot že rečeno, je bila včerajšnja občinska seja namenjena razpravljanju in reševanju vprašanj izključno upravnega značaja. Tako je med drugimi odbornik Bonetti odgovoril na razna vprašanja, ki so jih nekateri svetovalci postavili že na preteklih sejah. Odgovoril je tudi predstavniku Ljudske fronte tov. Deklevi, ki je pred časom zahteval, naj bi se v Bazovici napeljala električna razsvetljava na nekaterih cestah, ki so glede prometa zelo važne. Odbornik Bonetti je izjavil, da je dal proučiti celoten Danes ob 20.30 V Prebenegu proslava 10 letnice Osvopodiine Me položaj v Bazovici ter da je prišel do zaključka, da so vse ceste v omenjeni vasi dovolj razsvetljene. Tov. Dekleva mu je odgovoril, da so bila sicer v njegovi zahtevi označena me. sta, kjer bi morala biti cesta bolje razsvetljena, da pa bo na eni izmed prihodnjih sej predložil odborniku Bonettiju podroben načrt, ki bo še bolj u-temeljil njegove zahteve. Odbornik Bonetti je nato odgovoril še drugim svetovalcem glede zahtev o razsvetlitvi Lo-njerske ceste, o izboljšanju transformatorske kabine na Opčinah in Kontovelu ter o zgraditvi vodnjaka na Katinari. Sledil je odbornik Visintin, ki je imel dolgo diskusijo s kominformistom Braunom glede odvažanja zemlje s pokopališča, nakar je na kratko od- Pobožne želje in prazne obljube Kakor smo izvedeli iz današnjega poročila agencije «Astra», ni obiskal podtajnik italijanske trgovske mornarice on. Tambroni Trsta samo zato, da bi si Ogledal «Avstraho» in poudaril tesne vezi z emadrepatrio«, ampak da je obenem dal tudi nekaj izjav, ki se. tiče jo tržaškega prometa in ladjedelništva Poudaril je, da dobro napredujejo dogovori za zgraditev dveh novih petrolejskih ladij v tržaških ladjedelnicah. To je prav, dg bodo imeli naši delavci v ladjedelnicah zaslužek. Z zelo čudnimi občutki pa sprejemamo izjavo, da bodo zgradili novo ribiško flotiljo za številne ribiče «esule« iz Istre. 1Denar za to flotiljo obremenjuje tržaški proračun (letos 200 milijonov). Medtem ko na vse mogoče načine vabijo in mamijo ribiče iz Istre, jim grade hiše s hladilniki in z vsemi udobnostmi, dajejo ogromne kredite itd.; pa naši ribiči ne morejo dobiti niti najskromnejših posojil. Onorevole Tambroni je potem povedal, da bodo okrepili zvezo med Italijo in Egiptom in da bodo to zvezo okrepile Benetke z novo ladjo vrste «Esperia«, ki jo bodo gradili v tržaških ladjedelnicah. Se pred drugo svetovno vojno je imel večino zvez z Egiptom Trst. Zelo zanimivo izjavo pa je dul o eAvstralii«. Navedimo je dobesedno tako, kot jo prinaša Astra: «Kar se tiče «Avstralie» last tržaškega Lloyda je on. Tambroni potrdil, da bo ladja zaradi trenotnih vzrokov vpisana v genovskem registru. Ko se bodo sprememile razmere bo iz Trsta vzdrževala zvezo med Italijo in Avstralijo«. Torej so bile točne naše vesti. Kaže pa, da odhod «Avstralije» razburja vse tržaške gospodarske kroge. Ni nam popolnoma jasno, kaj naj bi bili «tfenutni vzroki«? Ali se morda boje, da bo Trst postal samostojen in hočejo zato čimprej odpeljati vse, kar je vrednega? Kaj pomeni govorjenje o bodočnosti? Mi hočemo živeti sedaj in obraniti naše ladje, da bi z nfimi okrepili gospodarsko življenje. Nevaren sebi in družbi Kmalu po polnoči prejšnjo noč je policija prišla v Drevored Miramar, kjer je 62-letni Giovanni Colombo iz Varese, na yse pretege skušal z rokami in nogami ustavljati mimoidoče avtomobile. Policija je možu ugodila, ga spravila na avto in ga odpeljala na Rdeči križ. kjer so ugotovili, da ni ravno pri zdravi pameti. Ker j g nevaren sebi in družbi, so ga takoj odpeljali v umobolnico pri Sv. I-vanu. Policija ne ve. kako je Comisao prišel iz Italije na Tržaško ozemlje in bo skušala re-ŠSti tudi to uganko. govoril še dvema drugima svetovalcema. Svetovalec Brocchi je sprožil vprašanje 23 občinskih kurjačev, ki bodo z nastopom lepega vremena odpuščeni. Zahteval je, naj bi se omerjjeni kurjači zaposlili v krematoriju, kjer morajo delavci zaradi preobilice dela delati nadure. Prav tako je zahteval, naj bi se končno rešilo vprašanje občinskih upokojencev. Odgovoril mu je župan Bartoli, ki je dejal, da so bili kurjači sprejeti na delo za določeno dobo, po poteku katere nima občina nobene dolžnosti skrbeti za njihovo nadaljnjo zaposlitev. K besedi se je javil predstavnik MSI Morelli, ki je sprožil večini svetovalcev in odbornikov tako ljubo tezo o italijan-stvu Trsta ter o njegovi pripadnosti k «madrepatriji». Vzrok za načenjanje tega vpra. šanja mu je tokrat dal nek zakon, ki je bii sprejet v Italiji, ki pa še ni bil uveljavljen na našem ozemlju. «Naša zahteva je», je izjavil. «da se na našem ozemlju uveljavijo vsi italijanski zakoni«. Pri tem pa je poudaril, da je omenil ta zakon, «samo» zato ker ima visoko -socialno vrednost. Morda bi mu verjeli, če ne bi poznali njegove ideologije, tako pa ne more prav nikogar preslepiti. Predstavnik krščanske demokracije svetovalec Delise je odločno napadel kominformiste, ki po njegovem ovirajo potek občinskih sej, obenem pa obtožujejo druge, da delajo isto. Ker so ob drugh prilikah spro. žili isto vprašanje kominformi. sti (samo da so oni istega greha obdolževali večino svetovalcev), nam je prišel ob tem ponovnem napadu na misel pregovor: kozica se loncu smeje, pa sta oba črna... «, Prišlo je na vrsto, či tanje dveh najbolj važnih določb na včerajšnji seji in sicer najprej čitanje določbe, ki govori o prodaji prostora, kjer bo zavod INAIL zidal večnadstropno poslopje ter določbe o novih popravljalnih delih v gledališču Verdi. Obe odločbi je prečital odbornik Visintin, ki je podal glede prve kratko zgodovino pogajanj, ki so se že od leta 1946 dalje vodila med občino in vodstvom INAIL. Poudaril je, da je bilo sklenjeno, da se reši sporno vprašanje na sledeč način: Občina proda vodstvu INAIL o 2000 kvadratnih metrov zemljišča, ki leži pod zaporom Jezuitov po 800 lir za kvadratni meter: ostalih 454 kvadratnih metrov pa po 24.000 lir za kv. meter. Vsoto, ki jo bo s to prodajo dobila tržaška občina, bo uporabila za zidanje novh stanovanjskih hiš. Zavod INAIL se mora obvezati, da bo z gradnjo pričel že v teku šestih mesecev ter da bo z zidanjem končal najkasneje v 36 mesecih. K diskusiji o tem vprašanju se je prvi oglasil indiper.dentist Giampiccoli, ki je izjavil, da bi morala občina nekoliko proučiti vprašanje, kam bi lahko preselila o-troško igrišče, ki je bilo de sedaj na tem zemljišču. Svetovalec Stocca je imel pomisleke glede cene, po kateri naj bi bilo zemljišče prodano; oglasili so se še drugi svetovalci, nakar' je prišlo do glasovanja. Za predlog je glasovala večina, vsi ostali svetovalci so se glasovanja vzdržali. Prišlo je na vrsto še glasovanje o določbi glede popravljalnih del, ki bodo izvršena v gledališču Verdi, ki je bila tudi sprejeta. Ker je kominformistično časopisje v zadnjem času ostro napadalo občinski odbor, ki naj bi bil svojevoljno pripomogel k ponovnemu imenovanju glavnega direktorja ACEGAT, se je proti temu pisanju oglasil na včerajšnji seji odbornik Bonetti, ki je pobil trditve ko-minformistov ter izjavil, da bi bili kominformisti lahko sprožili to vprašanje, če bi jim bili interesi ACEGAT tako pri srcu, da pa so raje molčali, samo da so kasneje lahko sprožil kampanjo klevet. Ker je kazalo, da se bo ozrači> segrelo, je župan sejo zaključil. j Spominsko značko Osvobo dilne fronte si mora nabaviti vsak, ki čuti, da je OF tista organizacija, ki je vodila slovenski narod v borbi za svobodo. Značka bo obenem vstopnica na proslavo, ki bo na stadionu nPrvi maj« 22. aprila. Naj ne bo nikogar, ki bi ob 10. obletnici OF ne imej na prsih pripetega vidnega znaka pripadnosti naprednemu, svobodoljubnemu gibanju! Vrsta prireditev in razstav Ko uspelih proslavah, ki so jih krajevni odbori OF do sedaj priredili ob 10. obletnici Osvobodilne fronte, je za ta teden pripravljena vrsta svečanosti, in sicer danes, v sredo v Prebenegu ob 20. uri in pol, v soi-oto ob isti uri v Mačkov-ljah, kjer bodo poleg govora o veliki obletnici predvajali tudi film. V nedeljo pa bo v Plav-ja-h proslava ob 18. uri. Sem bodo prišli tudi s Škofij in Razstavo v Padričah si je ogledal sekretariat OF Včeraj zvečer so člani tajništva Osvobodilne fronte obiskali razstavo osvoboditve v Padričah. V prostoru se je zbralo precej domačinov, bivših teren. cev in kurirk, ki so pripovedovali o svojem delu in o borbi, o številnih akcijah, ki so jih izvedli, čeprav so vedeli, da bi zanje, če bi jih fašisti odkrili, plačali z življenjem. Po ogledu razstave je tov. Branko Babič izrazil priznanje domačinom, ki so razstavo tako dobro in skrbno pripravili. Razstava je odprta le še danes dopoldne in vsem, ki si je še niso ogledali, priporočamo, da jo obiščejo. IZPRED SODIŠČA Ugrabitelja sedemletne Orlele pred poroto Dokazujoč nerazsodnost zločincev, izsili obramba ponovno odgoditev razprave Lani septembra in dva meseca kasneje ob prvi razpravi pred sodiščem je tukajšnje časopisje obširno obravnavalo gamgstrski podvig dveh mladih izprijencev, ki sta z izsilje-v&lnimi nameni ugrabila 7-1-et-no Orieto GlavmnoVo im jio odpeljala v Benetke, Zagovornika ugrabiteljev sta 8. novembra dosegla odgoditev razprave s predlogom, naj bi obtoženca pregledali psihiatri, ker se spričo njune duševne neuravnovešenosti -ne da trditi, da bi bila povsem odgovorna za svoje početje. Devetnajstletni Lucian© Comolli zato-, ker je, bii prizadet pri bombardiranju, njegov 20-letni pajdaš F raneetco Marono pa zaradi nezavidljive duševne dediščine, s katero sta ga že pri spočetju obremenila umobolni oče in spolno okužena mati. Ta zagotavljanja je obramba podkrepila še s trditvijo, da ima Marano še danes brata, ki se zdravi v rimski umobolnici. Toda javni tožilec je včeraj dokazal, a tudi razstava narodnoosvobodilne borbe. Barkovlje po bo proslayilo naš veliki praznik 25. aprila. Vrsta proslav in razstav osvobodilne borbe, ki so jih že pripravile naše vasi in mesto in ki jih zdaj še pripravljajo, bodo celotnemu slovenskemu narodu priča, kako Slovenci, čeprav odtrgani od svobodne domovine, vemo, kaj nam pomeni Osvobodilna frbri-ta. Sreča v nesreči Prečejšnjo mero sreče sta imela včeraj zvečer 28-letni Cecot Attilio, iz Ul. Pon-zanino 11 in 28-letn-l Grandis Vinicio, iz Ul- Ghirlandaio 12. Cecot, ki je vozil s svojo cLamforetto« mimo Garibaldijevega trga, se je nenadoma zaletel v Grandisa, ki je ted-aj ravno prekoračil cesto. Oba stal se znašla na tleh in se tudi takoj pobrala. K srečj sta lahko oba nadaljevala zadovoljna svojo pot, ker se pri nesreči nista' niti malo popraskala. Ce pogledamo na koledar, tedaj hitro ugotovimo, da je do prvega maja natanko še 20 dni. Reči moramo, da je to zelo malo. Malo zato, ker dnevi vse preveč hitro tečejo in se s tem vse preveč hitro bliža dan, ko bo morala naša mladina tudi letos pokazati, če se je na ta naš praznik tudi to pot temeljito pripravila. Veselje je gledati našo mladino, kako se pripravlja. Pionirji se resno ukvarjajo z vajami, mladinke so redne, kot je to že običaj. Vendar ne moremo pohvaliti vseh mladincev, ki sicer nekajkrat pridejo k vajam, potem pa nekajkrat ne — in tako zaostajajo za prid-nejšimi tovariši. Med njimi jih je tudi nekaj, ki še vedno odlašajo z vajami, češ saj je še čas. Reči moramo, da ni več veliko časa in da zdaj teko zadnji dnevi. Treba je takoj pričeti z vajami in vaditi redno, če hočemo, da ne bomo letos zaostajali za drugimi leti! Prav vsak mladinec mora izpolniti svojo nalogo: namreč, da z vsemi svojimi močmi pripomore, da bo tudi naš letošnji Prvi maj uspel. Le tako bo tudi letošnji 1. maj za vse, ki bodo na štadionu, res — praznik mladosti! Z motorjem v steno Nesreča očeta in sina zaradi hitre vožnje ,2rtvi drvenja z motorjem sta postala včeraj okoli 13. ure oče in sin. 41-letni Anton Pipan, stanujoč v Traversale del Bo-sco 6 je skupno s svojim 63-letnim očetom vozil z motorjem «Guzzi 250» po cesti, ki iz Repentabra pelje do Opčin. Ko sta dospela, v bližino openske železniške postaje, sta se najbrž zaradi prevelike hitrosti takoj za ovinkom zaletela v skalnato steno. Kako je prišlo do tega, se nihče ne spominja, verjetno pa je motor zaneslo preveč na levo in je oba moža sunkovito vrglo ob steno in nato na cesto, kjer sta obležala v mlaki krvi. Z rešilnim vozom Rdečega križa so oba prepeljali v splošno bolnico. Sina so sprejeli na I. kirurški oddelek, kjer se bo moral z.a poškodbe na bradi, na prsnem košu in po rokah in nogah kakor tudi zaradi globo- Poskus samomora 31-letna Cecilija Zacchigna por. Crisman je najbrž v trenutku žalosti in duševne, zmedenosti iskala pot v smrt. Ker ni našla boljše rešitve, .se 'je k-ra-tko in malo vrgla skozi okno iz drugega nadstropja svojega stanovanja v Ratto della Pile-ria 45. K sreči se ta skok ni končal preveč tragično. Vzroki njenega dejanja še niso znani, vendar menijo, da sj je Crisma-nova hotela vzeti življenj© zaradi težkih družinskih razmer. Neki očividec je takoj tele-tonsko poklical rešilni av- to Rdečega križa ki je Cri-smanovo takoj odpeljal v sploš no bolnico, kjer so jo zaradi ran na glavi in verjetnega zloma zapestja leve roke, sprejeli na kirurški oddelek s prognozo od 7 do 40 dni. ke rane na glavi, zdraviti približno 10 do 20 dni, če seveda ne bodo nastopile komplikacije. ■ Nekoliko dalj pa bo moral ostati r.a ortopedskem oddelku oče neprevidnega šoferja. Zopet padec Med delom je 46-letni Ric-cardo Cotterle, iz Ul. Biasoletto 20, za-poslen v Tržaški ladjedelnici, padel z dveh metrov višine, pri čemer se je močno ranil na glavi, na prsnem košu in se precej udaril v hrbtenico, za kar to bo moral zdraviti, če bo šlo seveda vse po sreči, od 15 do 20 dni. Zastrupitev s strihninom 63-letnega občinskega delavca Aristida Comisa, iz Ul. Biasoletto so včeraj sprejeli v splošno bolnico, ker je kazal znake zastrupljenja. Zdravniki so dognali, da je mož zaužil 4 ctg strihnina, vendar pa bo k sreči ozdravel v 1 do 2 dneh. Comisso je izjavil, da mora trikrat dnevno (po zdravniškem naročilu) jemati po 15 kapljic strihnina in se sam ne zaveda, kako je mogel vzeti večjo količino, kot mu je bila predpisana. Delni plašč i/jiml slede 42-letni trgovski potnik Bernardino De Filipds stanujoč v Firencah, ki so ga opravki zanesli v naše mesto, je včeraj zvečer okoli 23.30 kaj čudno obstal pred svojim avtomobilom, ko je z žalostnim srcem opazil, da so mu neznani zlikovci s ponarejenimi ključi odprli vrata in mu izmaknili dežni plašč v vrednosti 42.000 lir. Z GORIŠKEGA Predstavljajo le sami sebe Na kongres italijanske kc-mmformistične partije so odšli tudi predstavniki goriške podružnice. «Delo« našteva celo vrsto edetegatov«, med kateri, mi so tudi taki, ki so kongre. su vnesli pozdrave slovenskih komunistov ih demokratov«. Slovensko ljudstvo ni. nobe. nega «delegatan pooblastilo, da pozdravi kongres italijanske korninformistične partije v njegovem imenu; še celo pa ni tega pooblastila dalo Miri Rijavec. Omenjeno dekle je na kon. gresu predstavljalo lahko le sa. mo sebe. Na žalost ima slovensko ljud. stvo v Italiji kaj slabe izkušnje z italijanskimi kominformi-stični organizacijami. Zlasti slovenska mladina ne bo nikoli pozabila, da na kongresu v Neaplju italijanski kom:reformistični voditelji niso pustili slo. venskemu delegatu do besede. Zato mladina tistega kongresa ni smatrala za svoje(ia. Sloven. sko ljudstvo v Italiji tudi ne smatra rimskega kongresa za pooblaščenega, da bi razpravljal o njem in njegovih pravicah. To pa iz enostavnega razloga, ker je italijanska komin. formistična partija že nešteto, krat dokazala svoje protislo. vensko stališče in s tem izpričala dognano dejstvo, da služi protiljudskim interesom. Mira Rijavec, ki nai bi zastopala na kongresu slovenske interese, naj najprej uredi stvari v Gorici sami, kjer je n. pr. na sedežu njihove «partije« še vedno samo italijanski napis. Kako naj potem taki ljudje zagovarjajo zahtevo 'Po uvedbi slovenskega jezika v tukajš. njem javnem življenju itd? Gradnja poslopja TELVE in INCIS Dela pri gradnji palače TELVE v Ul. Crlspi dobro napredujejo. Pri izkopavanju temeljev pomaga težak bager. S tem bodo prihranili precej dra-( gocenega časa in delovne sile.' Tudi na Travniku je gradbišče precej razgibano. Vendar dela ne napredujejo najbolj naglo. Morda ie temu nekoliko kriv teren. Opozorilo Opozarjamo prtibivalstvo, da so osebne izkaznice veljavne samo zg dobo treh let. Ker bo pri marsikaterem ta rok kmalu potekel, oziroma je že potekel, zato opozarjamo prizadete, da izka-riico nemudoma obnovijo. Zlasti velja to za tiste, ki morajo po služben ih poteh vsakodnevno preko državnega bloka v Trsit, Zvišani bolniški stroški Civilna bolnica je letos pri pripravljanju predvidenega proračuna za let0 1951 ugotovila, da se je njeno finančno stanje znatno izboljšalo, kar je v današnjih časih zelo redek pojav. Pri razpravljanju so u-gotovili, da bodo letošnje leto zaključili brez deficita. Pri polaganju računov so nadalje videli, da je od 187 milijonov lir dohodkov in izdatkov ostalo v blagajni kot fond civilne bolnice še 4.784.000 lir. ki pričajo, da se bolnica samostojno vzdržuje. Upravniki bolnice so s 1. aprilom zvišali ceno oskrbe bolnikov, ki spadajo v navadno kategorijo, od 1200 do 1350 lir na dan. Omenjena tarifa je še danes v veljavi. Pri tem zvišanju 150 lir na bolnika so na boljšem le upravniki bolnice, ker so na ta način zagotovili v teku enega leta zvišanje fonda bolnice na 20 milijonov. Uprava bolnice je na številne pritožbe s strani bolnikov prikazala težki položaj, ki jih navaja k takemu postopanju, dalje porast cen vseh zdravniških in farmacevtskih potrebščin, posebne doklade zdravnikom in še celo vrsto izgovorov, ki so sicer upravičeni, če jih gledamo enostransko. Hliiiu notranje buinisije pri vodstvu CRDA v Tržiču Včeraj dopoldne so predstavniki notranje komisije v združenih jadranskih ladjedelnicah v Tržiču odišli k ravnatelju podjetja g. Morettiju. Obiskali so ga z namenom, da jim pove, kaj namerava ukreniti glede dve sto lir la v Ul. Machiavelli 13, ‘ -* do 19. ure. Odhod h0t 21. t.. m. ob 16. uri >z Severo. v : 'Ul- . . £ K današnji pf-o« $ ž šega delovnega f0 * Muta ^ t De iJoi sreč° želijo obema vso * novem življenju ^ ^ njegovi del-ov^ ^pri-1 riši in kolektiv -p < morskega dnev iiiiii!iiiiiiiiiimiiumiiiiiii||!l IZKAZNICE ZA ZDRa yNl^ OSKRBO Županstvo javlja. ® , zupansivo javlja,. -aprila konča razdeljevav jtPJ, lcLpolriP:jei° J,fro & ^ onih, ki imajo pravic® na V niške pomoči in oskrbe‘‘ j»i tržaške občine. Pr'Znri dvignejo te izkaznice P jjtnfr cijah svojih občinskih IZBOLJŠANJE ZELb*" ZVEZ Kij redon1-. j./ Z novim voznim 1 c”‘a t, 'Tat stopil v veljavo 20-_ , vel**««? bodo izdatno izboljšale^ P zveze z Rimom, M ^: polnočjo. Tudi na P « Milan, Turin in Geo nekatere vlake nekn "Le 'U1 motorist J°S'P kpolje^fa fV] Helena Del Zi ’dinja ‘Jjil«* tti I Perkov in £oSpnario Vej fljr bec, agent CP Wsl ^ gospodinja Vi1 1(1 V agent CP ipT0ma^‘>p> jalka Agata • Ern^L^fV amer. vojske F. jna e 4o j; in gospodinja yjCig delavec Marce* u dinja Argia lea Gosdan m Tortarelll-Umrli so: 56 umrii =«• h:.„colu,‘‘„ C,.P1* to 73-letna Dr ,2-leU1 por. Marrone, rego, . zollia Por..^h%l<&» V Marija Buttlner, Uscidda, 9^*»®,*, t n v‘ 68-letna Fran«'**.. talbetti vd. Kra> yd, 5^j|j rija Brandolin 1^,<1 Sancin, 68-letna por. Ukosič- PRIMORSKI dnevnik El — 3 — tl. »Tite 10« te je pred drugo «,er v lišče n-, k 3e vstopala stala nai«- umetn°st stvarna iMjeija pr'YI,0V 12 tekočega >4 De^frn * 1 -em se °Pirala tare 7 n?se socialne struk- ^ Uud^l ko razn°vrst-^ ljudskih značajev, kar je ? P°dIago za *«-liteten pr02to in kva' žaTdef T 1 ltman- Zna* življenia i §d lazdobia so: Os 'Offlani M n ost°r na soncu, ke Pove!t-lSDa KraniCa in zbiii-'» sL-,i Pre2ihovega Voran- •i fcastmkA'. Jus Kozak‘>* k ■ , t' Cirila Kosmača "ta m kruh. Sfel! ^h„«!?V€fc prebere in prebole n ’ si nekako as ^ayi P°men sodob- ^vadnera 6 za opisovanje ®%nia v m vsakdanjega Stakni' Pasani besedi s,e ‘»čustva -KSf čl°veške misli Va D: d' A* katerih se razodela in r J6Vo. 2nanie, Izlive dobna 7 prepleta so- ^toilev^ldnh v znamenju tonike Tat?, e danosti m featelia znanost osvaja Boseo- pesmka in esejista, '»čusln, duhosiovnih pri- CZzh 7 tethničnih ved v vedne=a t, tVaritve sad za-Iteprednih enia za Poživitev ^»svetiia Pagrlifcn.j v človeku. Glinen stremljenje SO- sf,i°šn0a pi ron?apa' ki razen vPfašaT °Y*®tdh in političnih f‘ie?ofeii.l obTavnava biološka, b^vnt:-psit0lnžka in d^ž- nSan,-J-a’ n'lha med ob-tiajeuj .pidvionosti pred zatilja lat? sposobnostjo preso-‘4stne zavesti. Ino zven; je ^iiževn 2Veni opredelitev: ftoja i^t J8 enciklopedija toi j ’ v: ?a. ®re izvemo o glo-»orja Lplnni Pisaiteljevega ob-srtrnteg0va izredna na-‘tkušnj. Vj,bno-t in življenjska Sest tmore nadomestiti tujo i mu ie Potrebna pri 't ne pak brez učenja tojih ,-gre.' zatrjuje Gorki v Braw mmih na mlada leta. I'to ine>um“iTia Pogled na Vrenje, leposlovje n.i bet J zase kot 7 lePoslovie n.i ‘n se m?7nekateri zatrjujejo od z bl|°' življenje odtr-s neto ]e in Postavljeno tlenje _?°sebni svet ni več i v«č ’,"Je»ovo upodabljanje ,'itolov; Pot|°vno. Nasprotno, vj »0Uh*>T» življenje v Setio ? oblikah'' aktivno, k^iem -6z b°jazni pred v^ko w.I.ri zatiranjem. Vse 3tev in' napori za tjajo v i ega življenja se Atijn. leposlovnih delih. ^Sj? m°e obsojanja pre-*?.'o ? ^iimizem v bodoč-'3 l77fllne za kleno so-« P f°yno umetnost. Pri sredst ie vseb umetni-t ititim«eV ? Polno skladno-i° in krepkostjo. i® b°jevito iskanje, Jl”« be^a °biike in izraza rtop i® uspešno pri Hisatei;lot nosu do življenja .%rfkeSa poklica. kSja ??° PT’i Presojanju leči ^ stil “L značilna dva fak-v ^ebu," °t jezikovni izraz k če hrt 5 zgodba- Slo je ;> od C. umetnost odčep- ^•ptno »a1.ali,pa b0.za-dj "la. g . življenje našega ^ živ)ip_. le rešil to vpraša-Cj ih nt»Se je Premaknilo S inilo s seboj li- ^tanst r6'"051 ^ina p*fanja zahteva iz-b- kni v^?pia’ ki Se po-§a rt. Vsebina le-ipr, , mora zajeti tjiT in p,,,.?;1 rkupek krajin-vN opisov ter pod vpli- !», ' stiovj P ka vsebine: fa-"it to te* tVori jedro de-liac^tbf-k ,, ?.no Premagova-i čut n- p'isate,ja ust- Voati n^ S?v-e lastn« na' Ss^iMjh^ jSl vodnik o te totva-- 'P! svetu besed- razodt°kaz !ebtnosti pj. li«. todj,,] va njegova vda- na-in Pi kft,fodni “.a njegova W njeo(lrudl' lastnemu 'Ta 'ir,,,61?11 napredku ie v® Z®m velikih tevmvetip_ najtesnejši zvezi ■h •it> tki?1 kra|ja, časia in V.\.^ svojskosti, ki ve-Vt'č»V')rijo r,a]a’ časa in ljudi, » bj-a . umetniiko enoto, la in podoživljanja. O. M. 2.: ^narodne ^reditve D/; . , lesbadnu odnih Wies-od 1. POD JARMOM KREMLJA A medna, Sa " reditvah v ,<*> 2^. bodo I 7 bodo na %.v V^ib a ""tonična d.e-4Ssb^.tazn1i7'rop'sk:ih sklada-ope’-e' Ni>d°nLltd- Na prireji* ^,,77 drugimi sode. Ki iz Cu- Sp The 7" Richarda s; 7^'?’ KWra klneatr te-, min,. national c!e C' du ^ 7 iz pariza, iSa ah5!3'«* rv,7° ’z Berce-opera, 1''a' he77l ,Vodstv'»n Nje iz Wi,.„'. ,s a Držav-.bodo 7, a iW' Na X g Rave]a operna dela erdiia. 'n ?1,e' '1hehtriiio bo ri- ee1hovnovo 7 °° rigjrai Carl Današnja Bolgarija - kolonija Sovjetske zveze Nasilna kolektivizacija kmetov Poučen primer v kulskem okraju proti izžem Mnogi dogodki, ki so se v zadnjem času odigrali na po-zornici bolgarskega ekonomskega, kulturnega in političnega življenja, so pokazali težke posledice vse močnejšega podrejanja dežele interesom Sovjetske zveze. Ekonomsko in kulturno nerazvitost Bolgarije omogoča v še večji meri njeno eksploatacijo, zaradi česar je življenje množice težko in se vse bolj zaostruje odpor proti izžemalcem. Iz izjav velikega števila bolgarskih državljanov, ki so pribežali v Jugoslavijo je videti, da so življenjski pogoji izredno slabi in da stoji sedanji režim, na vse prej kakor trdnih nogah. Nasprotno, vse to dokazuje, da je po malo časa trajajočih iluzijah bolgarski narod spoznal izdajo, ki So jo proti njemu izvedli informbi-rojevski voditelji, ki so deželo predali tujim* izžemalcem. S slepim, izvrševanjem moskovskih direktiv, s pretvorbo Bolgarije v neugledni a gram; privesek Sovjetske .zveze in s tlačenjem demokratičnih svo. boščin, prihaja sofijska komin-formistična agentura v nujen spopad a bolgarskim narodom. Ekonomski polet, ki se je v Bolgariji začel naglo razvijati po drugi svetovni vojni, je birokratska kasta Sovjetske zveze zatrla, oziroma prilagodila svojim domačim potrebam. Tako je Cervenkov, samovoljen «nasiednik» dela Georgija Dimitrova, — ki se je Po prihodu na vodilno mesto pobrigal, da je odstranil vse resnične rodoljube in Dimitrove sodelavce — zavrgel njegov načrt razvijanja in ekonomskega jačenja Bolgarije in zamenjal plan gradnje industrijskih objektov ter električnih central s kopanjem kanalov za namakanje polj. In to samo zaradi tega, ker so moskovski gospodarji dodelili tej državi vlogo avoje agrarne kolonije, iz katere bodo črpan kmetijske proizvode in cenene surovine. Spopad med ljudstvom ln tujsko agenturo Cervenkova v Bolgariji prihaja najbolj do izraza pr, nasilni kolektivizaciji, ki jo vlada postavlja kot akuten-problem 7.h razvoj države. V Bolgariji" je bilo- v zadnjih letih postavljenih precejšnje število zadrug, v katerih je združenih okoli 52% . kmetov. Toda ta številka predstavlja le varljivo sliko «uspeha». ki je bil s tem dosežen, kajti vse, kar je bilo v temi oziru napravljenega, je bilo storjeno s pomočjo organov policije, torej z nasiljem in ogorčenim odporom kmetov. Razlog ustanavljanju zadrug na ta način je' kaj preprost: za zadovoljitev potreb izvoza agrarnih pridelkov v Sovjetsko zvezo, je veliko lažje nasilno izžemanje v zadrugah kakor Pa pri posameznih proizvajalcih. Po drugi strani .— pa čeprav so še kulaški elementi, ki so zakleti sovražniki vsake kolektivizacije — je bolgarski kmet nasproten Cervenkovi kolektivizaciji in, to ne zaradi tega, ker je v principu nasproten združevanju ^svobodnih proizvajalcev, temveč ker vidi, da je tak način v sedanjih razmerah' samo korak naprej v nadaljnjem podjarmljanju dežele tujim interesom. On vidi, da se zadruge ustanavljajo samo zaradi tega, da lahko potem drugj pridelke izropajo. Nedavni dogodek v partijski organizaciji kulskega okraja je pokazal, d-a je odpor bolgarskega naroda proti taki »socializaciji« vasi pričel resno skrbeti informbirojevske tirane, ki so prisiljeni pedvzemati nepredvidene korake. Cerven--kov je z enim ukazom, razpustil partijsko organizacijo tega okraja zaradi, vsaji tako je navedeno s uradnem poročilu, «grobih odklonov«, ki jih je ta izvršila. Takrat je bilo rečeno, da je centralni komite ((opazil« «grobo kršenje partijske discipline« im uporabljanje ((ostrih kazni« pri izvajanju kolektivizacije v va-seh. Centralni komite KPB je bil prisiljen, aretirati ves partijski komite kulskega okraja, ker so ga k temu prisilila dejstva okrutne stvarnosti in vse večje nezadovoljstvo ljudstva, katerega se ni moglo več ignorirati. Da pa ni ta komite delal na svojo roko, temveč se je samo striktno dr- žal vladnih navodil — po tem sodimo, da je situacija V drugih okrajih približno enaka — priča dejstvo, da je Cervenkov v svojem referatu na oktobrskem plenumu CK BKP posebno pohvalil partijsko organizacijo kulskega okraja in njeno vodstvo, kot «primer» za vzgled drugim partijskim organizacijam ostalih okrajev. On jo je uvrstil v vrsto organizacij, ki sč ((najboljše organizirale plan odkupa žit« in «vsem izpolnjevale odloke partije in vlade«, a pr,j. temi ((niso dopuščale omahovanje v njihovem ustvarjanju«. Jasno je, da je bolgarski CK s to manevrsko potezo odvrnil odgovornost za težko stanje na ((tiste spodaj«, vendar ni mogel prevariti bolgarskih kmetov, nitj vseh delovnih ljudi Bolgarije, ki poznajo glavnega krivca svojih težkoč. Takšni rezultati Cervenkove izdaje nacionalnih interesov Bolgarije moskovski hegemoniji, ne odkrivajo samo kremelj ski imperializem in, obtožujejo pedrepniško vodstvo KFB — temveč resno vznemirjajo vse resnične prijatelje bolgarskega naroda. 2. S. 2000-LETNICA PARIZA •••v:-: ■•c. Pariz je mesto, ki so ga ustvarjala stoletja. Letos bodo Parižani slavili 2000-letnico obstoja mesta in že pripravljajo velike svečanosti, ki bodo imele v prvi vršiti zgodovinski pečat. TAJNOST PREDKOLUMBIJSKE ZANIMIVA ODKRITJA V NOVI MEHIKI Slikovite terasaste, folklorno bogate pokrajine Nove Mehike so že nekaj časa v središču zanimanja ameriških arheologov. Na tem področju, kjer se starinoslovni študij staplja z narodoslovnim, so odkrili ostanek popolnoma primitivne civilizacije, kj postavlja znanstvenike pred zelo zanimiva vprašanja .. Zgodovina Indijancev rodu Kokoši ima vse značilnosti, da jo lahko po vsej pravici označimo za arheološko skrivnost. Razvaline bivališč Kokošarjev, ki so raztresene po površini nad.. 1300 ktvadratnih kilometrov dokazujejo, da je tu prebivalo mnogoštevilno ljudstvo. Lahko tudi z gotovostjo trdimo, da je t° bilo miroljubno kmetijsko ljudstvo, to pa je tudi več ali manj vse, kar vemo o njih; prav ničesar ne rtio-remo sklepati po analogiji iz našega mnogo širšega znanja o Pueblos-Indijancih, ki so sicer s Kolcošarji imeli nekaj skupnega, pa so se vendar slednji v premnogih stvareh od njih razlikovali; tako na primer Ko-košarji niso stanovali v strnjenih naseljih ,ki so značilna za nekatere ostale indijanske rodove. Zdi se, da je nad kratkim življenjem civilizacije Kokošarjev vladal nek strah, ki si ga ne moremo razlagati, ker ne vemo, kdo so bili preganjal, ci in tudi ne zajraj so se ti sovražniki tako raztogotili nad temi miroljubnimi poljedelci. To ustrahovanje je prisililo Kokošarje, da so iskali najbolj nedostopne in osamljene kraje, prava orlovska gnezda, kjer so postavljali svoje domove. Pa tudi to jih ni moglo rešiti in v 13. stoletju, 200 let po njihovem prihodu v Novo Mehiko, so njihovi sovražniki, ki so vdrli v deželo, popolnoma in za vedno opustošili njihove hi-Še. V 1. 1934 je začel neki cow-boy kopati med' navedenimi razvalinami v upanju, da najde zlato; pri vsem trudu mu je uspelo pa samo izkopati nekaj glinastih posod, ki niso v očeh njihovega odkritelja vzbudi/e nobenega zanimanja; za najdbe so se pa začeli zanimati arheologi in izkopavanja naslednjih let, zlasti izkopi znanstvenikov univerze Nove Mehike v letu 1949, so bili zelo uspešni. Odkrili so raznovrstna bivališča, nekatera z enim samim AMERIKE Arheološka skrivtiost Kokošarjev - Miroljubni Indijanci v borbi proti neznanemu “strahu,, Jz ravnin v nedostopne gore Kdaj bo rešena zgodovinska uganka? prostorom .druga spet izkopana v zemlji kot vodnjaki; druga zgrajena na skalnatih vrhovih in končno osamljene stolpe, sezidane iz peščenih kock. prevle čenih s cementom in na soncu posušene ilorice. Dostop v stolpe, visoke deset in vea metrov, je bil skozi streho, kamor so se povzpeli po leseni lestvi; na vrhu stolpa so bili tudi prsobrani za obrambo. Ti stolpi so očividno služili v obramb, ne namene, kar se tudi točno sklada s tem, kar nam je o Ko-kešarjih že znanega; v bližini stolpov; so bile hiše, katere so očividno li stolpi ščitili. Razvaline Kokošarjev imajo kljub vsem razlikam v notra-te ! njosti skupne značilnosti; vse . m: m Razvaline vasice v Coloradu, ki so jo sezidali pred okoli 1000 leti ob vznožju visoke skalnate stene. SPOMIN NA FRANCETA MAROLTA ((Bivše člane Akademskega pevskega zbora v Ljubljani obveščamo, da je nenadoma preminul v petek 6. aprila 1.1. naš pevovodja France Marolt. Vabimo vse pevce, da se udeleže pevske vaje ter pogreba, na katerem se bomo s pesmijo poslovili od našega priljubljenega pevovodjo Franceta Marolta.« Obvestilo o Maroltovi smrti me je močno izrvenadlilo in prizadelo, ko sem v soboto zjutraj tsdprl radijski aparat, da poslušam poročila iz Ljubljane. Enakj turobni občutki so zadeli vsakogar, ki ga je poznal, ki je z njim kdaj delal in zlasti tiste, ki so pod njegovim vodstvom v Akademskem zboru prepevali in prirejali skrbno pripravljene stilne konceHe, z njegovo nenadno smrtjo pa je nastala velika vrzel v našem splošnem plns-benem življenju, kajti France Marolt je bij naš največji strokovnjak za slovensko glasbeno lolkkn-o. Delo Franceta Marolta za našo glasbo je ozko povezano z delovanjem Akademskega pevskega zbora, ki je od leta 1928 pa do leta 1941 prirediti celo vrsto kvalitetnih koncertov. Na teh koncertih je zbor pod njegovim idejnim in umetniškim vodstvom izvajal vse najpomembnejše pesmi slovenskih zborovskih skladateljev od Gallusa preko Ipavcev, do Kogoja, Lajovica, Ravnika, itd. ter s tem pokazal na vrline naše umetne zborovske pesmi. Velikega pomena je njegovo delo-vanje na polju slovenske glasbene folklore ter njegovo ood-stvo mladih slovenskih 'Skladateljev (na pr. M. Tomc itd.), ki jih je vodil na pot umetniškega obdelovanja slovenskih narodnih pesmi m motivov. Prav tako je pomembno delo Franceta Marolta v Akademskem zboru ter na Glasbeni akademiji v Ljubljani iz vzgojnega stališča, kajti znal je vzbv diti v mladih pevcih im glasbenikih prdvo ljubezen do glasbe. To nam. zlasti dokazuje veliko število izbornih pevovodij, ki so izšli iz Akademskega zbora in uspešno delujejo širom Po naši domovini. Celotno delo Franceta Marolta za našo glas-bo je bilo in bo ostalo eden iz med glavnih stebrov naše glasbene kulture. Nepozabni bodo ostali koncerti, pri katerih jo France Marolt s pomočjo mladih slovenskih skladateljev in pevcev Akademskega zbora izvajal naše najlepše in najizvirnejše koroške, primorske, notran jske, gorenjske dolenjske, b e^okra. finske, štajerske in prekmurske narodne pesmi. Zadnji koncert Akademskega zbora pod vodstvom Franceta Marolta, je bij v Ljubljani v maju 1941, ko so fašisti že navalili im okupirali Ljubljano. Takrat je zbor zaključil koncert in svojo plodovito dobo stilnih koncertov s sijajno interpretirano izvedbo Ipavčeve pesmi «Lipa». pa pesem je zlasti segala do srca poslušalcem, ko je zbor naraščal iz pianis-sima v fortissimo ob besedilu: Spavaj, spava-j lipica, Dolgo ne boš spala. . Nova pomlad1 zelena, nov bo cvef pognala. Zopet, bodo ptičice, ptičice vesele, pesmi nam prepevale, pesmi žvrgoiele. Ob dirigiranju te pesmi je France Marolt mislil mi zasužnjeno domovino in na prihod Svobode. France Marolt je bij ljudski umetnik v pravem smislu besede. Ljubil je slovenski narod tako, kot ga je ljubil Ivan Cankar, o katerem je mnogokrat govoril. Z letom 1945 je prišla svoboda in z njo je nastopil čas, ko je France Mamit zavzel v našem glasbenem življenju me-sto, katero bi mu moralo že davno pripadati glede na njegovo temeljito pozndvanje slovenske glasbene folklore. Kot zgledni kulturni delavec, ki ga je poznala sleherna slovenska vas svobodne domovine in v alnej-rivu, je zavzel vodstvo Glasbeno-narodopisnegu instituta v Ljubljani ter mesto profesorja na Glasbeni akademiji, kjer je deloval do svoje smrti. France Marolt se je rodil 21. junija 1891 v Ljubljani. Glasbo je študiral na Glasbeni Matici v Ljubljani pri Mateju Hubadu. Nato je odšei na Dunaj ter obiskoval pouk glasbe pri profesorju Franu Merklu. Ljubezen do slovenske narodne pesmi je mlademu Francetu vlil v srce njegov oče učitelj France Marolt. Vse svoje življenje je bil France Marolt vnet zbiratelj slovenskih narodnih pesmi ple-sov ifi običajev. Danes se nahaja-, v glavnem po njegovi zaslugi, v zbirki folklornega instituta v Ljubljani preko trideset tisoč zapiskov naših narodnih pesmi. Sredi priprav za obširne študije o naših narodnih pesmih, plesih in običajih, ga je ugrabila smrt. Mladi slovenski glasbeniki p„ bodo stopali v bodočnost po poti, ki jo je on začrtal in nadaljevali njegovo delo do uspešnega zaključka. Za vzgojno, umetniško in znanstveno delo bo Francetu Maroltu slovenski narod vedno hvaležen. Prav tako mu bo hvaležen za odlično sestavljeno «Pevsko vadnico» prirejeno za pevske zbore, za zbirko wPet-najst slovenskih ljudskih pes-mirt, ki so izšle leta 1930 ter Za celo vrsto narodopisnih študij. Slava njegovemu spominu! Karel Boštjančič imajo odprtino za zračenje, ognjišče z enako napravo in dve posodi za spravljanje žita. Odprtina za zračenje in sploh vsi prostori so bili obrnjeni proti jugu. kot tudi pri narodih. očividno iz verskih obrednih razlogov, in na stenah bivališč so često bile v črnem naslikane podobe, ki kažejo bujno in sugestivno domišljijo; tudi te podobe imajo vferski smisel in predstavljajo božanstva lova in poljedelstva. Orodje, ki so ga uporabljali Kokošarji, je zelo podobno o-rodju Indijancev rodu Pu.blos, tako zlasti osti puščic, noži in sekire iz surovo cepljenega kamna. Med razvalinami so našli tudi odlično izdelane sandale in spretno pletene in često poslikane košare. Kiparski izdelki iz kamna in ilovice, ki so jih našli v velikih množinah, kažejo pač malo razvit umetniški čut. nasprotno pa je poseda v kolikor so jo našli nepokvarjeno. mnogo bolj zanimiva. Vfči in posode, ki imajo najrazličnejše oblike, so skoraj vsi iz sive ilovice, okrašeni v črni in rjavi barvi z geometričnimi motivi, često tildi z ročnimi risbami, odtisi živali in spiralni liki, ki jih napravljajo prav lepe. Neka posebno lepa skodelica je bila okrašena z dvema trikotnima črtama, ki se križata na sprednji strani posode. Vsa ta dragocena odkritja pa ne pojasnjujejo tajnosti izvora in propada Kokošarjev. ampak jo še bol-j zapletajo, ter se s tem pojavljajo nasprotujoče si domneve. Opisanim kamenitim stolpom podobne stolpe so našli samo še na jugu Utaha, o katerih pa kljub popolni podobnosti ni točnih podatkov, tako da je mogoče, da so iz kasnejše dobe kot stolpi Kokošarjev. Antropometrični pregled v razvalinah najdenih okostij dopušča domnevo, da izvirajo Kc-košarji od Indijancev Plains iz doline Missouri-a, dasi stalna naselitev in ljubezen do kmetijstva nista bila značilna za ta narod; vendar pa je gotovo, da je Kokošarje pregnal iz Nove Mehike strah in to tako silen, da je vsa njihova organizacija zavzela popolno, ma obramben značaj. Posebna tajnost je v dejstvu, da so puščice, kj so jih našli v telesih Indijancev, ki so bili ubiti pri obrambi njihovih vasi, podobne puščicam Pueblos-Indijancev. pa tudi puščicam Kokošarjev samih; če lahko izključimo, da bi bili napadalci Pueblos-Indijanci, ker so bili ti izredno miroljubni, moramo nujno misliti na krvoločno državljansko vojno, katere vzroki so pa docela neznani. Kdor ko H pa so tudi bili napadalci .so nedvomno deželo popolnoma poznali in bili v vojskovanju zelo izkušeni; gotovo ni bila lahka stvar zavzeti z naskokom tak stolp. Mogoče je bila slabost Kokošar- jev v tem, da so bili ti stolpi v glavnem osamljeni in da zato ni bila mogoča vzporejena obramba, vendar je boj kljub ttmu trajal dobri dve stoletji. Nobenih znakov ni, da bi posamezni Kokošarji preživeli te boje in se:izselili, v kraje, ki bi bili varni pred zasledovanjem sovražnikov. O tem, kar vemo danes ,je zgodovina Kokošarjev prava uganka. - čem-r p a še ni rečeno, da bi taka tudi morala vedno ostati; mogoče bodo sedanja vneta raziskovanja odkrila kaj novega. In tako pomagala odkriti začarano zgodovino predkelumbijske Amerike. NOVA PROGA V JUGOSLAVIJI V Jugoslaviji proučujejo sedaj nov načrt železniške proge, ki bo »vezala Knin in Zadar. Tako bo dobij Zadar, kot tretja velika dalmatinska luka. železniško zvezo z zaledjem. Nove 90 kilometrov dolga proga bo prinesla lepemu starinskemu mtstu preporod. Omogočila bo izkoriščanje luke, cživej bo potniški premet, olajšan bo dovoz in odvoz industrijskih izdelkov in surovin. SEVERNA RAVSA? Trgovske zbornice v Hamburgu, Bremenu in. Emdenu so dobile povabilo od Rotterdama za proučitev položaja v severnih pristaniščih. Vse to v nameri, da bi se čimprej napravilo severna Hansa. Konferenca bo od 26. do 28. junija v Rotterdamu. Za sodelovanje se predvsem zavzema dr. Oye-vaar generalni direktor navigacije na Holandskem. On že eno leto prepričuj® uprave severnih pristanišč o potrebi tesnejšega sodelovanja med posameznimi pristaniškimi oblastmi in o nujnosti tega, da izgine ostra konkurenca med njima posebno za blago v tramziru Tudi iz nemške strani prihajajo iste vesti. Prav tako, kot. skušajo urediti svoje kontraste severnega pristanišča, skušajo tudi pristanišča Tirenskega morja napraviti n e/kaj podobnega. Po vesteh «Deutche Presse Agentur« so predstavniki sredozemskih pristanišč Marseilla. Genove m Savone sklenili ukiniti medsebojna trenja in upostaviti enot no fronto proti konkurenci Anitverpna, Rotterdama in nemških pristanišč. Na drugi strani, poudarja DPA. italijanska m francoska vlada finansira dela za obnovo pristaniške opreme. Pristanišča Marseille. Savona, Genova so pričela proučevati, kje b; dobila sredstva za ustanovitev novih prometnih zver in na kak način bi laže pritegnila srednjeevropski promet. DPA zatrjuje, da bodo v kratkem unificirali delovne urnike, poenostavili poslovanje z devizami standardizirali tarife tako. da bi onemogočali konkurenco druge pristaniške skupine. Iste nemške vesti tudi poudarjajo, da bo zelo verjetno prišlo tudi do dogovorov med jadranskimi pristanišči. 2e precej časa prihajajo iz Hamburga vesti, da SO Benetke predlagale sodelo-Vanje s Trstom in Reko. Neki nemški časopis trdi celo, da so se že pričela pogajanja med pristaniškimi krogi Benetk in rimsko vlado. naleteli na duh po naliti in nekajkrat celo zajeli manjše količine te dragocene tekočine. Zato so se odpravili v Liko strokovnjaki Zavoda za geološka raziskovanja. Skupina teh strokovnjakov že dalj časa raziskuje geološke slojev Gračcu in. .njegovi okolici. Prve vzorce nafte so že prinesli v Zagreb. Je zelo doibre kakovosti in primerna za rafinaciio. Prvo po-skutno vrtalno garnituro so poslali v Gračac. Ce se bodo pričakovanja u-resničila. ne bomo več mogli govoriti o revni Liki. ampak o bogati Liki. Seveda moramo vedeti, d'a bodo vrtanja zelo težavna zaradi kraških tal. To pa zato, ker morajo vrtati v samem kamnu, še bolj pa povzročajo težave 'kraške jame, katere marajo preden prično črpa« ti nafto, zacementirati. Švica naroča ladje liri ERBA V teku so pogajanja med švicarsko vlado in Združenimi jadranskimi ladjedelnicami za zgraditev dveh motornih ladij, ki bodo imele vsaka po 10.000 bruto registrskih ton. V ladji bodo vgrajeni motorji tipa Diesel Fiat, ki jih bodo gradili v Turinu. Pravijo tudi, da bodo te dve ladji poveril; ladjedelnicam v Trstu; Tržaški trg KAVA Cene so osiale v preteklem tednu skoraj nespremenjene. Le malo je bilo nakupov, ker ie mnogo blaga v pristaniških skladiščih. Tudi potrošnja se niža. V mesecu marcu je prišlo v tržaško pristanišče 23.940 centov kave. Iz te je največ brazilskega izvora. KAKAO Posli so bili zelo slabi. To deloma zaradi prejšnjih nakupov. deloma pa zaradi tega, ker se manjša potrošnja. Nafta v Liki? Siromašna Lika je znana, da je mnogo pretrpela med osvobodilno borbo. Sedaj pa prihajajo vesti da je menda zelo bogata in to na nafti. Pri kopanju vodnjakov so že večkrat III. ljudski simfonični koncert Tudi tretjemu ljudskemu sim. foničnemu koncertu.' ki ga je preteklo nedeljo dopoldan izvajal orkester Tržaške filharmonije pod vodstvom dirigenta Luigia Toffola, je prisostvovala razmeroma maloštevilna publika, kar nas je ponovno začudilo, ker je bil spored koncerta prav lepo izbran in je lahko zadovoljil najrazličnejše okuse. V prvem delu koncerta smo Slišali najprej Tartinijev koncert v F-duru op. 58 za godala, oboe in rogove skladbo, ki jo lahko primerjamo z najboljšimi deli zastopnikov italijanske predklasike, Vivaldija itd. Čudovit je posebno drugi stavek — molto adagio — v katerem je nosilec glavnega motiva rog, fci ob spremljavi godal u-činkuje prav svojevrstno. Sledil je Lisztov simfonični poem ((Preludiji« — tipično romantično programsko delo, ki ga j« skladatelj napisal pod vtisom Lamartinove poezije: «Naše življenje je le vrsta preludijev k nepoznanemu spevu, katerega prvi svečan zvok intonira smrt«. V drugem delu pa je orkester Tržaške filharmonije izvajal znano Dvorakovo V. simfonijo v e-molu op. 95, imenovano tudi «Iz novega sveta«. Posebnost te simfonije češkega mojstra je. poteg, bogate melodične invencije ir.' dramatske sile, v motivih ameriške folklorne glasbe, katere je vnesel vanjo. Z glasbo prvotnih prebivalcev Severne Amerike se je Dvorak spoznal v letih 1891 do 95, ko je bil ravnatelj konservatorija v New-Yorku. Dirigent Luigi TOffolo je vsa dela pripravil skrbno in posebno dobro interpretiral Tartinijev koncert ter dosegel zlasti v že imenovanem drugem stavku lepe dinamične efekte. Z veliko prakso in temeljitim poznanjem dela je orkestru izvabil bogastvo melodij in ritmov Dvorakove V. simfonije; dasi bi si želeli še nekoliko več razgibanosti piri posameznih ritmičnih niansah. Vsa imenovana dela kakor tudi Lisz-teve ((Preludije« je orkester odigral mojstrsko in ponovno dokazal visoko kvaliteto svojih članov, od katerih sta se zlasti oba oboista in hornista v Tartinijevem koncertu lepo uveljavila. Uličica jz fafohhega okioUa bujskTkolodvor Naslov tega našega pisanja istva y tej. črni Afriki, zato da nas vodi malo ven iz Buj, nje-1 bi iz te dežele izčrpalj vse več govo, če jo lahko tako imenujemo, ((industrijsko četrt«. Res je, naziv lahko komaj odgovarja, pa čeprav v miniaturi, naši bujski postaji. Videti jo je že od daleč; majhen, idiličen prostor, od koder se vidi na bujske zidove kot na dobro uspele kulise za igro iz- srednjega veka. Postaja je bila nekdaj res tudi postaja. Mirna in idilična postajica lokalne železniške proge, kjer se je iznad borovcev dvigal bel dim iz lokomotive, medtem ko je cel sestav vlaka ab zategnjenem žvižganju počasi vlekel proti Kalda-niji in dalje proti morju. Železniški uradnik se je nato po-časj vračal v svojo mirno postajo. na kateri nikoli ni bilo niti navala potnikov niti velikih tovorov. Posamezni Bujčani so Je poredkoma potovali. Niso imeli potrebe, pa tudi se niso hoteli za dalj časa ločiti od svojih hiš. sosedov, sorodnikov in prijateljev. Tako so italijanske oblasti prišle končno do zaključka, da je ta proga premalo rentabilna in so jo v celot; prenesle v Afriko, da bi pospešila ((civilizacijo« tistih dežel, ki so imele srečo, da so svojo dvatisočletno kulturo prinašale na svojih avionih.s smrtonosnim tovorom in na bajonetih. Bivša istrska proga je morala tud; prispevati svoj delež tedanji fašistični Italiji v izpolnjevanju: njenega zgodovinskega po bogu določenega imperialističnega poslan- dobrih in koristnih stvari za to zapoznelo in Petelinje naduto imperialistično silo. Danes je od nekdanje postaje ostalo samo ime *n poslopja, ki so značilna za vse železniške postaje Po vsej monarhiji. Tudi zapuščeno progo brez tirov je trava in dračje že prerasla na več krajih. Skoro neopazno, lahko rečemo, preko noči. je dobila bujska postaja popolnoma drugačen pomen. Se leta 1947 je bilo to tiho, malo preoddaljeno predmestje Buj. V poslopja na kolodvoru se je stisnilo na desetine dijakov hrvatske gimnazije, ki so jo iz Materaae preselili v Buje. Težko je bilo za- Pogled na Buje. radi tesnih prostorov, toda nekako je le šlo. Učenci so v prostem času celo začeli obdelovati svoj vrt. Končno so se učenci preselili. Postaja se je neopazno, toda močno spremenila. V zadnjem letu. Tam med asfaltirano cesto ra ono drugo, ki vodi y Kaštel, se dviga velika in svetla huzarska delavnica, ki je zrasla tako rekoč preko noči. Danes predstavlja važen faktor v splošni strukturi bujskega gospodarstva, ki je že upoštevanja vre*, no. Kdo bi mislil na to 1947. leta, da ne gremo še dalje v preteklost! Na drugj strani postaje, na lahnem pobočju, ki se slikovito; amfiteatralno spušča proti nogometnemu igrišču in ki sp Marconi. 15.30: «Kita$’|cj P Massimo, 16.00: «Pus£aVS Novo Čine. 16.00: «N^panfc tor«. ženah Radio. 15.30: "Banditov ^ Vittoria. 16.00: "D?™ » J. " Venezia. "Kralj Afrike ■ V COBlCl "Atomska Fof® Verdi. 17,00: nost«. Vittoria. 17.00: "Saga o G. Garson in h. Fb, . M-Centrale. 17.00: "Višava ff j Moderno. 17.00: «Fed°ra”’ rida, King-KO® Eden. 17.00: "Sablja R1"6 M. Wrixon. RADIO h>' Arsenal ni skromen BUENOS AIRES, 10. — Slavno angleško nogometno mošt- vo Arsenala se je prenapihni-lo lastne slave. Po turneji v Braziliji so povabili namreč Angleže tudi v Argentino, ko pa so tam slišali naravnost o-gromne zahteve otočanov, so se premislili in bo tako namesto Arsenala povabljeno v Argentino italijansko moštvo Milana. Angleži so zahtevali poleg plačane vožnje in bivanja še 2000 šterlingov za vsako odigrano tekmo in 300 šterlingov za razne druge stroške. „Sugar" zopet zmagovit OKLAHOMA, 10. — Samo 96 sekund je rabil Ray «Sugar» Robinson, da se je rešil Don EUisa v matchu, ki bi moral teoretično trajati d.eset rund. Don Ellis je začel z besnimi napadi takoj po udarcu gonga. Robinson je brez posebnih tež-kog brzdal nasprotnikovo podjetnost, nato pa, dobro minuto po pričetku, poslal s strelovi-tim direktom v brado za celih osem sekund Ellisa ng pod.' t Pol minute za t«m je bil Don Ellis ponovno na tleh, tokrat dokončno. Match je gledalo 3000 gledalcev, ki jim je po koncu bilo žal denarja za tako kratko Frisac- j pretepanje. 40 -odst. dobička je 1 šlo v dobrodelne namene. JUUOSLOVA-'® t 'CONE Tl® Sreda 11. aprila ^ tj Poročila v slovenščinama i 13.00, 19.30, 23.05; V 18.45; v italijanščini oh 19.15 in 23.00. , tha tfi,J 6.30: Jutranja glaa. 12.00: W. A. Mozart. ,35: “je concertante v F-duru. „ s}ah bena medigra. 13.15- J3.45-,# skega opernega svew- v) spodarski pregled (»‘ Igra orkester Radia jjjlfo p.v. Uroša PrevoršKa- v) j« gled tiska (ital. m s,iW|.U * Politične aktualnosti } Iz italijanskih opere-,) rf našim ljudstvom ij-uši iiA Igrajo komorni °r,945:,.,« Glasba za orgle. ,* itahiS 9. glasba Ul. m a 20.05- Pesmi '^stK>V skladateljev poje soP.je J ta Ondina. 20.45: ga. 21.00:' Literarno - * daja - Franc VVe-rfet s « Verdi (slov.) 21.30- ne vrf orkester. 22.00: (ital.) 22.15: Odlomki ‘fli jevih oper. 22.40: ,5,30. 23.15: Serenade do j Tit ST 1 Poročila ob 7.15, t? in 23.15. ba * 7.30: Jutranja glaSe|«aj-hui ^ 11.30: Za vsakega 5J. Sodobna Anglija 12' iz L,A kestri. 13.00: Glasba 13.30: Hamilton & uvertura. i3.43: " pieSA' jj.1 Suita nurse.v. 1T - eriKe- jjViL ba. 18.00: Glas Aftjva Mozart: Koncert zaVesela t!il in orkester. 18.45: 19.00: Zdravniški JV 6V K Operetna glasba. »“• joia-A « koncert. 20.30; Naša .,. Lahka glasba. 21.06- gra^-L skih balalajk. 21.20- %1- ji renada št. 1 v.P'catkhvfp>5 stra glasba. 22.00. c'^očjf }# foni j a št. 6. 22.48 J jo 23.35: Polnočna g!aSB^ ^ T K S T ob 7.30, 13.0«’ Poročila ob ?-)u’ if .n 23.10. . gl*6&n Ob 7.45: Jutran)a jeV jf, 8.30 12.00: FerrarU J orkester. 12.20: No jrjrp Melodije in r0I”2% OdiV/ oper in revij, oper. 18.30: Bach, Scl 5« f Strauss1. 20.30: 2^ ke Johan M. M°,y£, A na glasba do 24.00. iinjjjr oddelke In tako rekoč brez odpora prodrl v ujel znatno število braniteljev. oodie1 MiHiiiiiiiiiiiiilliiiiiiiiiiiMiiuiiiiiiiiiiiMiMMMiiuižiininuiMiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiniiniiimmmmHonimiU11-*1.1!1-1 nnniinnirinnniiiiiiiiimiiiiin i im mmnnMllLl govega srca, v onemoglem telesu se je vzpel poslednji ostanek poljubil, se zgrudil in poslednjič izdihnil. Vojskovodja 1* stal oddelke in tako rekoč brez odpora prodrl v na*e P°10 sile in umirajoči se je skušal z nadčloveškim naporom plaziti proti svojemu maršalu. ,Bodi miren, moj dobri vojak!’ mu je zaklical maršal, stopil s konja in mu hotel v roko seči. ,Ne morem, gospod maršal’, je rekel umirajoči vojak, ,odbiti sta mi obe roki, toda za nekaj prosim. Povejte mi resnico: Ali je ta bitka docela dobljena?’ ---------------—r-—rj—rrrrčj .Docela, dragi prijatelj’, je ljubeznivo dejal maršal; ,škoda, 1/7 •* B * v e 1» e e p b o F. o b. eh a n b k a BAČ ’ ranjenje.’ ILli 1EUS1BIBAEBB. BOBEBI HLiVATI J , ,Res, gospod maršal, z menoj je konec, je z votlim glasom do&u&i v^aka \faeika d duetoimi uajtu III. DEL In še tisti dan je bil višji vojni kurat Ibel na Dunaju in je spet tam razlagal nekemu drugemu maršbataljonu ganljivo zgodbo. «Dragi vojaki», je govoril kurat Ibel, «zdaj si torej mislite, da je leto oseminštirideseto in da se je z zmago končala bitka pri Custozzi, kjer je fnoral po deseturnem hudem boju prepustiti italijanski kralj Alberto krvavo bojišče našemu očetu vojakov, maršalu Radeckemu, ki je v štiriinosemdesetem letu svojega življenja dobil tako sijajno zmago. In glejte, dragi vojaki! Na griču pred zavzeto Custozzo se je ustavil starček vojskovodja. Okrog njega zvesti vojskovodje. Resnost trenutka je prevzela vse, kajti, vojaki, ne daleč od maršala je bil videti vojak, ki se je boril s smrtjo. Z razbitimi udi na polju časti je ranjeni praporščak Hrt čutil, kako gleda nanj maršal Radecky. Ranjeni praporščak Je še stiskal v dre-venečF desnici zlato svetinjo v krčevitem navdušenju. Pri po-gledu na vzvišenega maršala je še enkrat oživelo utripanje nje- z rekel vojak in se prijazno smehljal. ,Ali si žejen?’ je vprašal Radecky. ,Dan je bil vroč, gospod maršal, imeli smo nad trideset stopinj vročine.’ Radecky je vzel svojemu pobočniku vo jaSko steklenico ter jo podajal umirajočemu. Ta se je napil .Hvala tisočkrat!’ je zaklical in se trudil, da bi svojemu poveljniku poljubljal roko. .Kako dolgo služiš?’ je vprašal maršal ,Več ko štirideset let, gospod maršal! Pri Aspernu sem dobil zlato svetinjo. Tudi pri Leipzigu sem bil, petkrat sem bil smrtno ranjen, a zdaj je z mendj konec. Toda kolikšna sreča, da sem doživel današnji dan! Kaj mi je do smrti, ko smo dobili slavno zmago in je cesarju vrnjena njegova zemlja!’ Zdajci, dragi vojaki, so se oglasili iz taborišča veličastni zvoki naše himne: ,Bog ohrani, bog obvari nam cesarja, Avstrijo!’ Padli vojak, ki se je poslavljal od življenja, je poskusil še enkrat vstati. .Slava Avstriji!’ je navdušeno zaklical, .slava Avstriji! Slava našemu vojskovodji! Živela armada!’ Umirajoči se je še enkrat sklonil k maršalovi desnici, Jo poljubil, se zgrudil in poslednjič izdihnil. Vojskovodja je stal gologlav pred truplom enega izmed najboljših vojakov. ,Tale lepi konec je zares zavidanja vreden’, je rekel ganjeni maršal. Dragi vojaki, tudi jaz vam želim, da dočakate vsi tako lep konec.» Spominjaje*se na ta govor višjega vojnega kurata Ibla ga je Svejk po vsej pravici lahko imenoval bebca na kvadrat. Potem je začel Svejk govoriti o znanih ukazih, ki so jim bili prečitani pred vstopom na vlak. Eden je bil ukaz, podpisan od Franca Jožefa, drugi je bil ukaz nadvojvode Jožefa Ferdinanda. Vrhovnega poveljnika vzhodne armade; oba sta se tikala dogodkov na Dukelskem klancu dne tretjega aprila devetnajst sto petnajst, ko sta dva bataljona osemindvajsetega polka prešla z oficirji vred k Rusom med sviranjem polkovne kapele. Oba ukaza sta bila prebrana s tresočim glasom in se glasila v češkem prevodu: Armadni ukaz z dne 17. aprila 1915: «Od žalosti prevzet, odrejam, da se c.k. pešpolk štev- 28. zaradi strahopetnosti in veleizdaje izbriše iz moje vojske. Polkovni prapor naj se omadeževanemu polku odvzame ter odda v vojni muzej. Z današnjim dnem preneha obstoj polka, ki je, moralno zastrupljen z doma, šel v vojno, da stori veleizdajo. Franc Jožef I. Ukaz nadvojvode Jožefa Ferdinanda: «Ceške čete so nas med vojno prevarale, zlasti v poslednjih bitkah. Posebno so nas prevarale pri obrambi položajev, ko so bile dalje časa v strelskih jarkih, kar je često izkoristil sovražnik ter navezal stike z malopridnimi življi teh čet. Večkrat se Je sovražniku posrečilo, da je presenetil naše t Sramota, tisočkrat sramota tem brezčastnim Pj 15,-so izdali cesarja in državo ter omadežujejo ne le 1J aP praporov naše slavne in junaške armade, temveč rodnosti, ki ji pripadajo. Prej ali slej jih bo zadela krogla ali pa vrv ra^a Dolžnost vsakega poedinega češkega vojaka, ki 11 ,0pria v sebi, je, da javi svojemu komandantu takega tn šuntarja in izdajalca. Kdor tega ne stori, je sam izdajalec. 0lK°tf' ti? Ta ukaz naj se prebere vsemu moštvu čeških P° f n h* «oii, oo j~ rvmnarftž* .in ^ » C.k. polk štev. 28. je po odredbi našega monarha&v0jo iz armade In vsi ujeti prebežnlki iz polka bodo s plačali težko krivdo. Nadvojvoda Jožef «To so nam malce prepozno prebrali«, je rekel _.r v n «zelo se čudim, da so nam to brali šele zdaj, ko j® z c®1 ta ukaz izdal že sedemnajstega aprila. Ko bi hi dejpi^-sl tako odlašanje prepovedal. Ce izdam ukaz s ^ pri aprila, se mora tudi sedemnajstega aprila Pre ^1^! regimentih, pa tudi če bi padala šila z neba « yaujku seilA Na drugi strani vagona je sedel nasproti gta •cia uiugi fcujLči'111 včiguiiči je seuei okultist iz oficirske menaže in nekaj pisal. Za ™ jg tol®^ pf sluga nadporočnika Lukasa, bradati hrust Balo« ■ aj0gn £!> prideljen k enajsti marškompaniji, ChodounskJč jopis^ij ^ žvekoval kos komisnega kruha ter razlagal te . stoP^H dounskemu, da ne more za to, če se v gneči P vlak ni mogel preriniti v štabni vagon k sv0^e^ije UREDNIŠTVO- ULICA MONTECCH1, St. 8, III. nafl. — Telelon ,4tev.'S3-80S Id »4-638. — PoStnl predal 302. — UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA gt. 20 — Telefonska št. 73-38. OGLASI: od 8.30-12 ln od 15-18 • Tel. 73-38. Cerie oglasov: Za vsak mm višine v širini 1 stolpca: trgovski 60. finančno- upravril 100, osmrtnice 90 Ur. Za FLRJ: Za vsak mm širine 1 stolpca ža vse vrste oglasov po 10 din. Odg. urednik STANISLAV RENKO. — Tiska Tržaški tiskarski zavod. — Podruž.: Gorica. Ul. S. Pelllco MI., Tel. 11-32 * Koper, Ul. Battlstl 301a-I, Tel. 70. n0 „ NAROČNINA: Cona A: meseCna 260, eetrtletna 730, polletna 1400, celoletna 2600 Ur; cona B: Izvod 3, meseCno 70 din; FLRJ: Izvod 4.30, d1 ^ Poštni tekoči račun za STO-ZVU: Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega l*10®6 ^ Ljubljana, Tyrševa 34 . tel. 20-09, tekoči račun pri Komunah;! banki v Ljubljani 6-1-90332-7. m Izdaja Založništvo tržaškega tiska