Cena cent« 80
.. Ljubljana, Pucort>cni rfks
k. 31-22, 31-23, 31-24
hseratni oddelek: Ljubljana, P» M«» * o 5 — Telefoo »c 31-25. 31-26
Podružnica Noto mesto: Ljubi janAa caata 4 Računi: za Ljubljansko pokrajino pri poStno-čekovnem zavodu h. 17.749, za ostale kraj« Italije Servizio Conti, Con. Post. No 11-3118
IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za ogla* iz Kr.
Italije in inozemstva tma Uniooe Pubbliciti Italiana S. A. BCtLANO
f-a™	VVs'- . ' .	
Bi	i.	
	nI Psi	
Iskala riik da«--,
Niialaiii soaia m c s e C m o Lfa U--
> vključno • iPoaeddiAn tromc Lit 36.30.
Uredniltro: Puccinijeva ulica ke*. J,
fcrr. 31-22. 31-23. 31-24._
R o k o p i a i »e ne vtačmjo.
CONCESSIONARIA ESCLUSIVA pet la puh-
blicitš di provenienza »talijm ad eatera: Unione Pubblicitl Italiana S. A. MILANO
ii boji v srednjem in južnem oisefcn tusiiške Sronte
Bombardiranje alžirskih pristanišč — 10.©oo tonska ladja potopljena, ena zažgana, dve nadaljnji zadeti
18.000 obiskovalci tn 380 kulturnih pri-
Glavni stan Italijanskih Oboroženil Sil
je objavil 22. marca naslednje 1031. vojno poročilo:
Po izdatni topniški pripravi je včeraj sovražnik začel silovito ofenzivo proti osrednjemu in južnemu odseku fronte V teku so hudi boji.
Osno letalstvo se udeležuje borbe in napada sovražnikovo zaledje ter kolone na pohodu.
Nemški lovci so sestrelili pet »Spitfi-rov«.
Naša letala so obstreljevala pristaniške naprave v Boni in Bougiu ter povzročila xnatno škodo.
Snoči je oddelek torpednih letal 105. Skupine pod poveljstvom kapetana Man-eml.fa Urbana is Cesene napadel ladje, sasidrane v alžirskem pristanišču. Ena ladja 10.000 ton je bila potopljena, ena srednje tonaže zažgana, dve drugi pa sta nadeti.
predsednika efmlks „Dante Alighieri"
Rim. 21. marca. s. Duce je sprejel nacionalnega svetnika Felicea Felcionija. predsednika družbe »Dante Alighieri«, ki je Duceju poro-iai o delovanju družbe v letu 1942-XX Sile »Danteja« so narasle za okrog 366.000 enot. po lečini mlajših ljudi. Odbori so doma kakor v tu lini ojačili svoje propagandno delo za vojno m podpirali delovanje organov režima s pobudami in manifestacijami, katerih vrhunec je bil idan Italijanov v svetu« ki je še mnogo bolj uspel kakor prejšnje leto. Odbori v inozemstvu so se zlasti v Nemčiji še boli razvili in orga* ubirali s krepko podporo generalne direkcije Italijanov ▼ inozemstvu nad 300 jezikovnih te-
čajev z redi tev
Društvo je razdelijo svojim odborom v inozemstvu in inozemskim obiskovalcem jezikovnih tečajev italijanščine okrog 14.000 knjig. Dalo je 34 študijskih podpor za inozemske dijake, ki so obiskovali tečaje v Italiji. Ojačilo je svoje delovanje v Albaniji m v zasedenih ozemljih ter je zlasti razvilo jezikovne tečaje na Egejskih otokih.
Nacionalni svetnik Felicioni je poklonil Duceju dve publikaciji, in sicer majhno zgodovino Albanije in življenje Skanderbegovo, ki ju je založilo društvo, da bi se med italijanskim narodom bolj širilo spoznavanje albanske zgodovine in narodnega junaka skipetarskega ljudstva. Duce je izrazil svoje visoko zadovoljstvo z delom društva »Dante Alighieri« in jft dal navodila za proslavo »4 dneva Italijanov v svetu«, ki bo 16. maja z geslom »Italija in Afrika«.
Svečan pogreb admirala Rlccarda Paladinija
Livorno 21. marca. s. Davi so svečano pokopali armadnega admirala Riccarda Paladinija poveljnika Kr. pomorske akademije. Krsto s truplom pokojnega so iz akademije kjer so ga stražili oficirji in gojenci akademije, pre nesli v stolnico, kjer je Škof opravil pogrebne molitve. Pogreba so se uaeležil! podtajnik v mornariškem ministrstvu, vrhovni poveljnik po morskih sil. poveljujoči admiral na gornjem področju Tirenskega morja zastopniki oblasti in hierarhi. veliko zastopstvo fašistov, čete po> sadke in oddelki Kr pomorske akademije. Po govoru podtajnika mornariškega m nistrstva in po fašističnem pozivu so truplo odpeljali v Forte dei Marmi, kjer bo pokopano v rodbinski grobn:ci.
HITLER O CILJIH SEDANJE VOJNE
Govor predstavnikom oboroženih sil v Berlinu - Borba evropskih
narodov za boljšo bodočnost vsega kontinenta
Berlin, 21. marca. s. V vojnem muzeju tako zvanem »Zeughausu« je ob proslavi dneva junakov govoril Hitler. Prireditev je bila čisto vojaškega značaja. Ob odru, na katerem je govoril Hitler, so bile zastave raznih rodov orožja, Na dvorišču, okrašenem z velikim kljukastim križem v ozadju, so bili postrojeni generali in admirali. Bilo je tudi 300 vojnih ranjencev, zastopniki oblasti in prvaki stranke. Hitler je prispel ob spremstvu maršala Goringa, velikega admirala Donitza ter maršalov Keitla, Mike, Bocka, šefa SS Himmlerja in vodje vojnih invalidov Oderlindoberja. Hitler je v svojem nagovoru izvajal:
Zimska kriza dokončno obvladana
»Četrtič proslavljamo na tem kraju spominski dan junakov našega naroda. Proslava je bila preložena zaradi tega, Ker sem šele zdaj smatral, da lahko z mirno vestjo zapustim delovno mesto, na katerega sem bil navezan mesece in mesece. Ker je bilo po zaslugi žrtev in junaštva naših vojakov na vzhodni fronti mogoče dokončno premagati krizo, v katero je po nezasluženi usodi zašla nemška vojska, in stabilizirati fronto ter izvesti ukrepe, ki naj nam v bodočih mesecih zagotove zopet uspeh do končne zmage.«
Hitler je nadaljeval rekoč, da je vesel ker lahko naznani, da je z današnjim dnem odpravljena prepoved dopustov s fronte, tako da bedo bojevniki lahko zopet obiskovali svoje drage v domovini. Hitler je nato omenil gigantsko borbo nemških vojakov in nj»h zaveznikov v pretekli zimi v svrho zajezitve zelo hude nevarnosti, katero so predstavljale velike boijševiške množice, ki so se hotele z brezmejnih področijh vzhoda vreči na evropski kontinent in uničiti velike dragocenosti zapadne civilizacije, da bi zadostile ne samo staremu ekspanzijskemu ape-
Izjalovljeni sovjetski napadi južn©zapadno od Vjazme in južno od Ladoškega Iczera - 27»
sovražnikovih oklopnih voz uničenih
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 22. marca. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo:
Na južnem delu vzhodne fronte do Bjelgoroda včeraj ni bilo pomembnih bojev.
Nemški napadi južnozapadno in sevemo-mpadno od Kurska nadalje dobro napredujejo.
Južnozapadno od Vjazme in južno od Ladoškega jezera so se včeraj zopet ponesrečili z najtežjimi izgubami sovražni poskusi prodorov. Samo južnozaj>adno od Vjazme so uničile naše divizije, odlično podpirane od letalstva, od 18. marca dalje nad 270 oklopnih vozIL
Pred tremi dnevi pričeti težki sovjetski napadi južnovzhodno od Petro grada so bili ob odlični obrambi naših čet z zelo visokimi izgubami za sovražnika odbiti.
V južni in srednji Tuneziji napadajo močne angleške in ameriške sile ita'ijanske postojanke. V teku so hudi boji na kopnem in v zraku.
Letala za dolge polete so poškodovala na Atlantiku s težkim bombnim zadetkom večjo trgovsko ladjo.
Pri že javljenem napadu nemških bojnih letal na pristanišče Tripolis v noči na 20. marca so bile potopljene tri trgovske ladje in ena spremljevalna ladja
Bajl za prehod preko Donca
Berlin, 21. marca Tudi dne 20. t. m. so nemške čete, ki delujejo na področju zgornjega Donca, dosegle važen uspeh. Vsa prizadevanja sovjetskih čet, da bi onemogočile Nemcem prehod prek; reke na raznih točkah, so ostala brez uspeha. Severnovzhodno in južnovzhodno od Harkova sc-Nemci zgradili mnogo oporišč za prehod D nca, sedaj pa ta oporišča z vso naglico razširjajo in izpremirjajo v mogočna izhodišča "za napad. Moskva pravi, da postaja pritisk sovražnika vedno jačji. Nemci 30 vrgli sveže sile v bitko in so se v nekem odseku sovjetske s:le morale umakniti še dalje proti vzhodu ter med drugim zpraz-niti še dve veliki naselbini. Položaj je tedaj še vedno kritičen in sovjetski poskusi z®, ustavitev nemškega prodiranja ob zapadnem bregu Donca so se po vsem videzu izj alt vrli.
Te uspehe so Nemci dosegli s tem, da so po zatrdilu moskovskih obvestil osredotočili svoie najboljše rezerve v odseku, kjer Rusi nfso megli zbrati enako močnih sil. Bili so namreč prepričani, da bo odjuga prepreč:la sovražn i ku vsakršno večjo akcijo, toda prilike so na terenu še vedno ugodne, zlasti pa tam, kjer se je nemški pritisk ojačil. Doneč je na d:lgi progi še zmeraj pek rit z debelim ledom, ki drž' tudi težki materijal, kakor t pove in oklopne vozove. Rus' so morali z minami razbijati led. Poleg tega je treba up:števati, da je vzhodr.i breg Donca nižji kakor zapadni, kar je velika ugodnost za napadajoče Nemce.
Kakor sedaj stvari stoje, imajo sovjetske čete samo nalogo, da ustavljajo prodiranje in silijo sovražnika, da drago plača vssko ped osvojenih tal, ter za vsako ceno obdrže nekatere osnovne p:stojanke, odkoder bi se dala zopet začeti ofenziva, ko bo splošno tajanje ledu poplavilo nižje ležeče dele demeškega obrežja.
Oberem pa moskovska propagancfe poroča o zmagah v srednjem in severnem odseku, hoteč s tem nekako prikriti neuspehe sovjetskih čet ob Doncu. Tako so ruske čete na področju Vjazma—Smolensk kjer se dokončuje manever za skrajšanje fr n-te. baje predrle nemške črte in razpršile šriri divizije, in sicer tri pehotne in ene motorizirano. Razen tega so baje Rusi osvojili p: lovico smlenske oblasti. Te moskovske vesti pa so brez vsake podlage Resnica je le ta. da so se nemške čete znale vedno umakn i tj v čudovitem redu in da napadajoče ruske čete vedno zasedajo že izpraznjeno ozemlje. Vsi ruski poskusi za oviranje prostovoljnega in sistematskega odmikanja po načrtu so jalovi, kjer se sovjetske prednje čete snidejo z nemškimi zaščitneami, doživljajo vedno neuspehe in hude jzgube. Človek se mora vprašat^ za-
kaj Timoser.ko troši tolike sile pri tej lažni ofenzivi ter vsaj en del teh čet ne uporablja v odseku, ki je najbolj ogrožen mm. reč pri Kursku in Izjumu. Na to vprašanje ni težko odgovoriti Nemci so že pre-sekar razne važne prometne zveze, da je prevoz znatnejših sil proti jugu nemogoč in bi v najboljšem primeru zahteval nekoliko tednov. To je tudi razlog, zakaj pošilja Stalin v b;j v severnem in srednjem odseku svoje rezerve, določene za prihodnjo pomladansko a enzivo. (Piccolo.)
Nemške operacije po osvojitvi Bjelgoroda
Berlin, 21. marca. Z zasedbo Bjelgoroda, ki je bila izvršena 18 t. m. z nenadi im napadom m: toriziranih in oklopnih oddelkov telesre standarte »Adolf Hitler«, so Nemci presekali železnico med Kupjanskom in Kursltom in na ta način odvzeli sovražniku vsako možnost brzega dovoza rezerv na to pedročje. Nemško uradno poročilo ne govori brez razloga o iznenadnem napidu in res je Bjelgorod, ki sta ga ogražali dve koloni, padel v roke tretji koloni, ki je s presenetljivo naglico prodirala po cesti, sp redn' z železniško progo Harkov—Bjelgorod. Prva kolona je bila sestavljena iz pehotne divizije »Grossdeutschlaod« in iz brzih oklopnih oddelkov, ki so se pomikali od Harkova preti jugovzhodu in so 17. t. m. zavzeli Cugujev. Tretja kolona se je predrzno zaklinila v ruske postojanke. Pri tem se ni prav nič brigala za zaščito svojih bekov, zato so Rusi vrgli v protinapad svoje pehotne divizije, prav pri čugujevu in pri Borjsovki, kjer je divizija »Gross-deutschland« uničila nadaljnjih 47 oklopnih voz.
Napadajoče sovjetske divizije so sedaj razdeljene v dva dela zaradi bliskovitega sunka telesne standarte »Adolf Hitler«, ki je udarila proti gornjemu toku D. nca ln ga dosegla pri Bjelgorodu. Obe ruski skupini morata sedaj operirati ločeno, kar je popolnoma izločilo možnost sovjetske pro-tiofenzive v smeri proti Harkovu. Razen tega je postal položaj obeh rusk:h skupin zelo nevaren, ker jima grozi obkelitev kakor onim oddelkom, ki se niso o pravem času umaktijli od Harkova.
Grenad;rji »Grossdeutschlancl« nadaljujejo prodiranje preti vzhodu in severovzho. du in so se po vsej verjetnosti že združili s prednjimi četami brzih oddelkov SS. pro-diraiočimi od Bjelgoroda. ter nadaljujejo z njimj prodiranje preti Kursku. Dne 18 t. m. so bili nemški napadalni oddelki oddaljeni 80 km od tega mesta, toda to važno središče je obkolila še čeka druga nemška kolona, ki se pomika od severe zapada, namreč s področja pri Orlu proti jugoza-padu, in je po vsej verjetnosti bližja Kur-
sku kakor čete, ki prodirajo iz Bjelgor da.
Dočim prodiranje nemških čet na široki fronti uspešno napreduje ne glede na velike težkoče ozemlja in d jim v drugih odsekih zlasti pri Vjazm; in Stari Ru3i novi b: ljse viški ne padi trajnega značaja niso imeli uspeha, se je tudi zelo važna akcija ob srednjem toku Donca uspešno dokončala. V tem primeru, pravi obvestilo jz uradnega vira. gre za odstranitev vseh mostišč, k; jih je bil sovražnik doslej cbdržai na zapadnem bregu reke. Na fronti kakih
tltu Rusije, temveč tudi Interesom anglosaškega kapitalizma.
Odstranjena nevarnost uničenja evropske omike
»Zasluga, da so odstranili od Evrope to zelo hudo nevarnost — je nadaljeval Hitler —. je najvišja čast za vojake, ki se jih danes spo» m njamo. Že gigantske vojaške priprave Rusije nam nudijo v vseh svojih strahotnih panogah sliko ostrosti napada proti kontinentalni Evropi in strašne usode, k' bi zadela Nemčijo 'n ve& ostali evropski kontinent, če bi se narodni socializem z najboljšimi silami zapada ne dvig nil in zoperstavil v vojni, ki jo ie pripravilo in vsililo internacionalno židovstva
Kar nemŠk vojaki in njih zavezniki bran jo za vzhodni fronti, ni samo runame lice našega kontinenta ali osvojitve na socialnem m duhovnem področju, temveč večen obstoj človeštva k: je v stoletjih dalo vrednote katere tvorijo tako evropsko omiko kakor omiko kakor omi-V ostalih kontinentov
Uničevalna Surifa zapadnih zaveznikov boljševizma
Razen na barbarstvo, ki se je grozeče pojavilo na vzhodu, smo naletel na enako satansko uničevalno furijo. ki vodi tako menovane za padne zaveznike bol jšev zrna Vojni cilji naših sovražnikov so nam znam z neštevilnih objav govorov in javnh izjav čenče v teko menoani atlantski listini so prav toliko vrtane kakor pros!ul:h 14 VVilsonovih točk Kakor je 'eta 1936 Churchill, ki tedaj še m b.i odgovorni šef Anglije, vztrajal pn zahtev da je treba Nemčijo zopet uničiti, ter je tako pripravljal pot za bodočo vojno, tako so s» demokracije danes zadale enake cilje kot pogo* za zaželeno evropsko ureditev po vojni. In njih cilji se natančno krijejo s cilji boljševiških zaveznikov, katere Nemčija ne samo pozna, temveč jih tudi preizkuša: iztrebljenje vseh kontinentalnih Ijud* stev z nacionalno tedenco. predvsem pa nemškega naroda. Način kako na se to zgedi. je brezpomemben Važno je in ostane neodpravljivo sovraštvo proti tisočletij nemšk rasi.
Junaštva borcev na Srontah in v domovini
Hitler je nato omenil junaško zadržanje čet na fronti Prav tako juraško je zadržanje nemškega naroda, ki se je po večini tudi znašel v vojnem področju. Celo ženske in otroci so v domovini spričo uničevalne blaznosti sovražnika dokazale požrtvovalnega duha :n ju. sštvo, enako junaštvu vojakov na fronti. »To je dokaz — je nadaljeval Hitler — da nemškemu narodu ni treba prikazovati resnosti boijševiške nevarnosti Kar se pa tiče tako zvanega nevtralnega veta. naj upošteva jn ima pred očmi. da je njegovo spreme'ljivo zadrža-
20 km. če računamo od Markova proti ju- . ■ mGgoče samo po zaslugi gu tesno ob Doncu, so Nemci premamil	6 ... __
v i. _ ______ J	rTrt-rlrr> i o »»,
svoje bojre črte prav d; reke. Težko je reči ali se naj ta akcija smatra za uvod v novo ofenzivo v južnem odseku ali pa gre samo za operacijo obrambnega značaja, kar je vsekakor verjetnejše. (II C.rriere della Sera.)
Naraščanfs nemške ©SsitzivKOsti
Stockholm. 22 marca s Dop snik »Ncw York Timesa« na vzhodni fronti priznava, da so nem ke čete dosegle uspehe v bitki na področju Donca Kljub srditemu sovjetskemu od> poru je nemškim oklopmm silam, piše dopisnik uspelo prebiti ruske črte v več odsek h in prisiliti sovražnika k um:ku. Presenetljivo je dejstvo, da nemška napadalna sila stalno narašča in ne dopušča sovjetski vojski nti najmanjšega oddiha Tudi v odseku južnozapadno od Harkova so se sovjetske čete morale precej umakniti. Posledice teh neuspehov so lahko zelo nevarne Propaganda je cele mesece vbrizgavala prepričanje, da so ruske armade nepremagljive Dopisnik, ki je obiskal bojišča dodaja da so -zgube na sov jetski strani velike ;n da ie nemško letalstvo v premoč Posledice teh porazov. zaključuje dGpisnik so bile zelo boleče
Akcije nemškega letalstva
Berlm, zi. maica. x>>..i.iww ici-ais* to je včeraj napad lo, kakor se doznava iz istega vira, sovražne postojanke južno od v -:a^T'-r	ir n rWi kakor- tudi so-
vražnikove prometne zveze, mesto in pristanišče Murmansk ter železniške naprave v Murmansku.
Ob severnem odseku fronte so Sovjeti utrpeli hude izgube na tankih in težkem orožju zaradi delovanja letalstva. Močne letalske bojne skupine so metale ponoči bombe na naprave na nekem sovražnem letališču ter so nalaljevale napade '-a vojne industrije ob gornjem toku Volge. Mesto Batajsk, južno d Rostova, je bilo včeraj večkrat močno napadeno od nemškega letalstva.
S finskega bojišča
Helsinki, 21 marca s Vojno pomočilo jav» ja, da je bilo sovjetsko letalstvo snoči zelo iktivno na področju Helsinkov Okrog 30 sovjetskim letalom, ki so v dveh skup nah letela aad Finskim zalivom v dveh različnih smereh in ki so prišla nad glavno mesto je siloviti ogenj prot letalske obrambe prepreči' dosego objektov Na Hels nke in periferijo so sovjetska letala odvrgla zažigalne Jn rušilne bombe, ki so povzročile požare in škodo v stanovanj, skih poslopjih Po dosedanjih obvestilih je napad zahteval dve smrtni žrtvi 23 prebivalcev pa je bilo ranjen h.
Naročite se na romane DOBRE KNJIGE!
tist-h, k5 s svojo lastno žrtvijo tano delajo. da nevralnemu svetu ni treba občutiti na lastni koži trde stvarnosti. Nekaj je go_ tovo in to je, da v dobi kakršna jo seda-nnja, lahko ob tojajo samo narodi, kj so zavzeli jasno stališče. Biti moramo torej hvaležn; našim sovraž-ikom, da je z lastno roko izbrisal v našem narodu duha objektivnosti Ln vzbudil namesto tega naravni L stinkt velike ljubezni do domovine, ki je nad vsem drugim goreče sovrastvo do vsen ovraž ikov.
Žrtev boljševizma bodo njegovi lastni zavezniki
Plamen, ki hrani požare, katere povzroča sovražno Darbarstvo, podpira tudi naš železni sklep držati daleč od nas in od Evrope smrtno nevarn st. ki nam groz* Ponavljam tu svoje staro prerokovanje, da cb koncu vojne ne bodo Nemč'ja in njer.i zavezniki žrtev boljševizma. 2:tve boljševizma bodt tiste države in t:sti narodi, ki bodo, nasltmjaoč se vedno bolj na Židov tvo, povzročili svoj konec z boljševiškim strupom pred katerim so. kak. r mislijo zaradi zastarele ustavne strukture jmuni. Ne bo prišlo torej do zaželjenega propada narod-rega socializma 'n 'ašizma. temveč propadel bo stari impe: ^ Grehi proti lastni krvi, beda in ruševine v la tni hiši, povzročeni cd odgovornih ljud' ter narodv bodo nekega dne kričali po maščevanju proti ne^.«
Totalna mobilizacija za dosego zmage
Hitler pripominja na to, da je druga zima v nasprotju z blaznim upanjem so vznika, ramesto da bi dovedla nemški narod k defet zmu. vzbudila v njem železno voljo do odp;ra za vsako ceno in to z g;gant-sko mobilizacijo vseh njegovih aril. Vojna proizvodnja stalno narašča. V milijonih d tegajo na fronto z mladimi vojaki možje kj so bili oproščeni z mobilizacijo totalne vojne, vojaki, ozdravljeni svojih bolezni, ter rrnjenci Starejši letniki in najmlajši služijo pri obrambnem orežju domovini. Na stoti! cčev žensk In dečkov dela. Tako
se nemške oborožene armade postopoma spreminjajo boreči se tared. Kakor je v preteklost	c obvladti notranje sovraž-
nike, tako i- narodnemu socializmu na čelu naroda uspelo premagati zunanje sovražnike.
Strnjen ost zavezniških narodov
Pri tem delu podpirajo Nemčijo zavezniški narodi, ki so sklenili od Evrope do vzhodne Azije braniti lastn: obstoj ln lastno omiko. Z nami so borci tistih narodov ki so razumeli, da Je njih bodočnost zagotovljena samo v okviru reda, ki smatra boljševizem za peklensko sredstvo umče-vanja. Cim bolj odločna bo borba brez kompromisov, tem daljša bo doba miru, kale.
rega potrebuje naš kontinent za ozdravljenje svojih ran. O bodočnosti ne bodo so. dlli tisti ljudje, ki niso mogli spoznati vrednoti prejšnjega miru in so v svoji
duševni slepot: vrgli svoje narode v volno in s tem v propad, temveč tisti, ki so znali že pred to vojno s skromnimi sredstvi, ki so jim bila na razpolago, dvigniti svoj« narode na višji socialni in kulturni nivo.
Oznanjevalci boljše dobe
Bodočnost omikanih narodov torej ne bo židovsko boijševiške znamke ln tudi ne židovsko kap talistične. temveč bo vedno » olj prežeta s kultom nacionalnih interesov in bo Imela za vrhovni cilj blagcr skupnosti. Narodno socialistična država, ki se je ve, dno ravnala po tem idealu, namerava ne-trudno tudi po vojni uresničevati program katerega končni cilj je odstranitev razlik med socialnimi razredi :n ustvaritev skupnosti, sloneče na načelih resničnega socializma. Tako 452.000 mož, katerih je ta druga svetovna vojna doslej od nas zahtevala kot žrtev, ne bo padlo zaman. Ti bodo marveč junaški oznanjevalci boljše dobe in bodo večno prisotni v naših vrstah:
H tler je zaključil s ponovno poklonitvt. jo pred mrtvimi tovariši na polju časti ln žrtvami, ki so padle na narodnem ozemlju ob sovražnih napadih in žrtvami zaveznikov Nemčije.
H tler si je nato ogledal nekaj trofej In zastav, ki so bile iztrgane sovražniku f borbah ob srednjem odseku fronte, ter je pregledal častne stotnije letalcev, morna. rice in SS oddelkov, ki so bile postrojen« na trgu pred vojaškim muzejem. Potem se je Hitler podal pred bližnji spomenk, ki je posvečen spominu padlih Nemcev, kjet se ja pomud 1 nekaj minut v globoki zbranosti. Razgovarjal se je s številnimi invalidi in vojnimi pohabljenci, ki so se razpostavili pred spomenikom padlih. Navdušene in neskončne ovacije je priredila Fiihrerju ko je zapuščal vojaški muzej, je ogromna množica, ki se je med tem naglo zbrala, brž ko je zvedela za prisotnost Hitlerja.
Proslave v Monakovu in Budimpešti
Monakovo, 21. marca, s. V Monakovu so proslavili 241etnico ustanovitve borbenih fašijev v ozračju gorečega navdušenja. Luogotenente general M'lice Alessandro Melchiori je proslavil dan ob nrvzočnosta zastopnikov italijanskih konzularnih oblasti n fašija v velikem kinu. okrašenem z narodnimi zastavami. Dvorano so rojaki napolnili do zadnjega kotička. Proslave so se udeležili tudi zastopniki nemških oblasti, med njim upravni tajnik narodno socialistične stranke in monakovski župan.
Prvi odmevi Hitlerjevih izjav
Berlin, 21. marca. s. Junakom po=večen dan, k* se je proslavljal danes v vsej Nero-Ciji,' je glavni predmet pisanje tukajšnjih listov. »Volkischer Beobachter« piše, da se nemški narod s ponosno dušo pominja vseh tistih ki so žrtvovali ^vljenje v tej vojai za domov5ne. Goto-/ je, da žrtvovanje tolikih življenj ne bo zaonan.
»Berliner Borsenzeitung« piše: To roj-na je odločilna za ugotovitev ali imajo cele generacije Nemcev, Italijanov ln drugih narodov Evrope pravice do življenja. Veli-č na naloge nam dopušča, da s ponosjara gledamo v toliko žrtev te vojne po kateri nam bo zagctovjlena lepša bodočnost.
»Deutsche Allgemeine Zeitung« piše, d» je ob tem spominskem dnevu junakof nemški narod zedLnjen s svojo vojsko, s katero deli, in ne samo v prenešenem smislu, borbo proti sevnažnemu barbarstvu.
Berhn. 21. marca. s. V tukajšnjih političnih krogih je napravila velik vtis Hitlerjeva izjavi na današnji proslavi junakov o definitivni stabilizaciji fronte. Ta izjava združena z naznanilom o zopetnem dovoljevanju dopustov za borce na vzhodni fronti, je izredno važen čini-telj za presojanje vojaškega položaja na katerega lahko gledamo po zmagovitem premaganju zimske krize z največjo mirnostjo To je čini-telj, ki se silno poudarja tako v političnih ka« kor vojaških krogih Berlina Ponosno ie Hitler prikazal nemškemu narodu in vse) Evropi vrhovno važnost borbe Nemčije in njenih zar veznikov za rešitev zapadne kulture pred boljševiškim barbarstvom, ki ga hujska in podpira anglosaška plutokracija. katera pri tem ne opazi, da si s tem koplje &voi lastni grob Tudi omenitev nevtralcev, ki stoje na pragu pod pretvezo, da presojajo in prisostvujejo dogodkom, in sicer samo zaradi tega ker jih drugI z lastno žrtvijo ščitijo pred boljševiško nevarnostjo se s posebnim zanimanjem podčrtava v tukajšnjih krogih.
Padec tečaja vrednostnih papirjev v New Yorku
Lizbona, 22 marca s. Iz New Yorka poročajo, da je zmagovita ntmška protiofenziva na ruski fronti izzvala pretekli teden precejšen padec vrednostnih papirjev na ameriški borzL
Nezadostna preskrba
New Yorka z mesom
Buenos Aire> 22 marca s Preskrba New 'lorka z mesom je v sedanjem času tako zelo nazadovala da to veliko ameriško mesto nikoli ne pomni tako majhne potrošnje mesa. Količina mesa razpoložljivega v februarju, je dosegla komaj 32°/« ljudske potrebe V drugem tednu marca je padla celo na 29 Vt, v pretek* lem tednu pa kai na 18'/«,
Razcepljenost v anglosaškem tabora
Težavno Edenovo prizadevanje za sporazum med ameriškim kapitalizmom in ruskim boljševizmom
Berlin, 22. marca. Nemški listi so čakali, preden bi obširno pisali o washingtonskem sestanku, kjer je Eden nastopil kot veleposlanik naraščajoč h Stalinovih zahtev, da bi iz Amerike prej prišel kak znak. ki b; nakazal vsebino razgovorov. To znamenje se je kmalu pokazalo, a v negativnem smislu za »združene narode«. V politicn.h krogih vidijo to znamenje v Rooseveltovih izjavah ob otvoritvi nekega novega hotela-»Trdno smo odločeni, da nadaljujemo svojo borbo do konca, do dneva ko bomo zmagoslavno korakali po cestah Berlina.
Rima in Tokija.«
Ako b' ne vedeli, da Roosevelt m njegova stranlta ne predstavljata Severne Amerike temveč samo razvnet; m fanatični del ameriškega javnega mnenja. kaKor je ored dnevi izjavil zastopnik nemškega zunanjega ministrstva, bi s: moral: misnb. da so v Zedinjenih državah ponoreli, vsekakor te bedaste Rooseveltove iziave najbolj zgovorno označujejo praktični m du hovni prestiž od njega sklicanih sestankov.
Povsem nesmiselno oa je. pripominiajo ▼ Berlinu, da je Roosevelt smatral za potrebno da ie govoril v množim, kakor da b pri njegovih namerah sodelovali vsi zavezniki medtem ko je na drugi strani vedno bolj jasno, da so nesporazumi med zavezniki vedno globlji. Nemški list, navajajo vse izraze tega splošnega nesoglasja, k- so že prodrli v javnost, kakor na primer besede neke velike londonske politične revije- »Lahko rečemo, da vodi odsiei vsak izmed treh velikih narodov »svojo« vojno Po poslednjih govorih Stalina Mai-skega: lorda Simona v lordsk' zbornici m po odmevih v angleških in ameriških listih lahko sodimo, da je propadla skunna svetovna strategija zaveznikov. Pomanjkanja sodelovanja v temeljnih vprašani h ne bo mogoče več dolgo prikrivati.«
List »Nachtausgabe« dodaja k temu tale svoj komentar: »Vse to nas Nemcev ne preseneča. Vedno smo trdili da so te tri velesile vstopile v vojno vsaka s svojimi cilji, ki si medsebojno močno nasprotujejo Ako se sedaj eden izmed pogodbenikov, kakor na primer Anglija, vdaja v obupu svoje nemoči drugemu pogodbeniku (boljševizmu), misleč, da se bo tako izognila nevarnostim, ki j! prete od tretjega pogodbenika (Zedinjenih držav), ni seveda mogoče pričakovati sklenitev zavezništva z vsemi vojaškim1 posledicami, ki bi iz njega izhajale.« Sicer pa je do \vashingtonskih razgovorov prišlo v času. ko se dogodki na Vzhodnem bojišču razvijajo neugodno, kar gotovo niso pričakoval1 niti sovražni vladni krogi niti vojaški strokovnjaki, ki so še pred kratkim napovedovali katastrofo nemške vojske. Zato je razumljivo, ako sedaj tud: mnogi angleški in ameriški listi kritizirajo načrte zavezniške strategije, o katere pravijo, da je bi la prepočasna in ni znala izkoristiti ugodne prilike, tiste namreč, kakor je zapisal eden izmed njih. »ko se je zdelo, da sovjetske sile napredujejo z vso silovitostjo, doč^m bi se sedaj motili, ako bi mislili, da bi mogla Sovjetska zveza vzdržati dosedanje napore.«
Ako stvari tako stoje, lahko mirno presojamo vrednost britansko-sovjetskega pakta, po katerem naj bi bil dal London svoi pristanek na vsa teritorijalna poželenja Kremlja. Nasproti temu v'dnemu nesoglasju naših sovražnikov, pripominja »Nachtausgabe«, ki je sedaj postalo še bolj očitno v pogledu vojnega vodstva, česar še tako pogosti sestanki ne morejo več odpraviti postavljamo prav m:rno lahko dejavno svetovno strategijo, ki odreja akcije sil trojnega pakta. Ta strategija bo razpršila kot veter meglo vse Rooseveltove megalo-manske sanje.	.
Gotovo je, poudarjajo v Berlinu, da tudi washmgtonski razgovori n:'fo mogli razčistiti odnosov med Zedinjenimi državami. Anglijo in boljševizmom in sicer zarad: tele nepremostljive ovire: Boljševizem ni nikdar dopustil, da bi pogajanja s prijatelji prešla preko okvira strogo vojaških pogajanj za oskrbovanje z gradivom in orožjem in v smislu razbremenilnih operaoij za rusko vojsko (tako zvano »drugo bojišče«). Čim so se razgovori dotaknil1 drusrh vprašanj, zlasti pa povojnih ciljev, se jim je Stalin vedno skušal izogniti. Dejstvo ie da navzl'c vsem vabam ni hotel sodelovati na konferenci v Casablanci Spričo te Stalinove nepopustliivosti so onkrai Ro-kavskega preliva in Atlantika začeli polagoma jemat' na znanje njegove želje, ki iih je mogoče zajeti v tele besede- prepu-*t;tev Evrope boljševizmu. V kolikor se o tem ve tu. ie Eden v Wa*hingtonu samo non ovil simboMčno izročitev evropske ce-l:ne ruski pohlepnosti. Neki angleški list. ki velja za merodainega. je celo zapihal, »da ni mogoče misliti na pravo obnovo Evrope po voini brez prisrčnega sodelovania Sovjetske zveze. V vsakem drugem primeru bi se smeli bat: poraznih posledic.«
Te pripombe so resne, pripominjajo v Berlinu, čeprav se zde sarkastične Nihče ne more danes namreč bolje kakor Nemci sami ocenjevati obnovitvene sposobnosti Rusov, odkar so videli najzgovornejše dokaze o tem na ozemljih, ki so jih boljševiki začasno zasedli 1 1939. Razdejanje teh dežel je bilo teko v stvarnem kakor y duhovnem pogledu takšno, kakor da b; bil šel preko njih potres.
Neki drugi angleški list pa sedai ze odkrito priznava, da je »namen londonske vlade, nasloniti svojo bodočo evropsko pr>-lit ko na trdne odnose s Sovjetsko zvezo«, in da je »Edenov obisk v Washingtonu zasledoval prav ta cilj da bi dosegel ravnovesje v odnosih med Ameriko in boljševizmom na eni ter Anglijo :n boljševizmom na drugi strani, da bi tako nastala skupna in dolgotrajna politika«.
Vsa ta besedičenja, pripominjajo v Ber-Fnu, pa nas kaj malo zanimaio. Za nas je zanimivo le to, da so v sovražnem taboru zopet enkrat poudarili, da je plutokraciia pripravljena izroč;ti evropske narode boljševizmu. da bi mogel izpolnUi svoie uničujoče delo Vsi ti načrti pa re imožtevaio zelo pomembnega činitelia- c "a meča. ki jih bo prav gotovo	'Corr della
Sera.)
Japonci o razpadanji! angleškega imperija
Angleška bojazen pred ameriško pohlepnostjo
Tokio, 2L marca. s. »Mainič:« izjavlja, da je Churchillova zatrditev v spodnji zbornici, po kateri Anglija ne bo opustila svojega imperija, odgovor na namig Amerike naj se sestavi angleško-amen-ška komisija, ka naj bi prevzela upravo v angleških kolonijah. Anglija se boji. da b Amerika »absorbirala angleški imperij«. Ali bo Anglija lahko ohranila svoj imperij? Svobodna država Irska, Južnoafriška unija, Kanada. Avstralija. Nova Zelandija in Indija so močne sile. ki težijo stran od Anglije in čakajo samo na pni:ko za popolno osvoboditev List omenja, kar je Smuts napisal v ameriškem obzorniku »Life«, in sicer, da je angleški imperij v tem pomenu, ki ga je doslej imel, minil in da bodo kolonije dobile avtonomne vlade. Kanada je že v krogu Amerike. Avstralija in Nova Zelandija pa vedno bolj gravitirata proti njej. čim bolj izgubljata zaupanje v Anglijo. Indija je duhovno že izven Anglije. Z. izgubami na vzhodu in s porazom njenega ugleda je pričela Amerika postopno absorbirati Anglija List vprašuje: Kako more Anglija pojasniti zamenjavo starih rušlcev z angleškimi oporišči? Kako more Anglija pojasniti izjavo tajn'ka ameriške mornarice, da bo ameriška mornarica obvladovala vsa morja? Kako more Anglija pojasnit: ameriški predlog za sestavo angleško-ame-riške konrsije. ki naj bj nadzorovala angleške kolonije? Kako se poiasnuje ameriški predlog za unijo med Ameriko in Anglijo in predlog za uvedbo skupnega denarja v obeh državah.
»Mainiči« poudarja, da ie Churchill pred porazom Francije predlagal anglo-francosko unijo, ker si je predstavljal, da bo Anglija absorbirala Francijo. Sedai hoče Anglija preprečiti angleško-ameriško unijo, ker dobro ve, da ne more absorbirati Amerike. Za Anglijo, pravi list. je vprašanje, da postane satelit Amerike, že premagan© in Edenova misija v Washing-tonu ne more zaradi sedanjega položaja doseči nobenega uspeha.
Vznemirjenje v Ameriki zaradi Aljaske
Buenos Aires, 22. marca. s. Eden izmed mnogih znakov vznemirjenja v ameriških novinarskih in poluradnih krogih zaradi Rusije je članek nekega lista v New Yorku ki se razburja, ker hoče baje Sovjetska Rusija zopet zasesti Aljasko. Aljasko je caristična Rusija piodala Ameriki, nekaj desetletij nato pa je nastalo v Rusiji gibanje za vrnitev tega področja. Na Aljaski so odkrili zlatokope Sedaj se Sovjetski Rusiji pripisuje namera, polastiti se zopet Aljaske. S tem s0 se skrbi v ameriških krogih še povečale.
Poljska-ruski spor
Buenos Aires, 21. marca. s. Novi veleposlanik tako imenovane poljske vlade v Washingtonu grof Poninski je zastopnikom tiska izjavil glede na ruske zahteve po zapadni Ukrajini: Nobena ozemeljska sprememba v strukturi poljske države ne bo izve lena pod pritiskom iz inozemstva ali pod grožnjo oboroženih sil brez svobodnega pristanka prebivalstva.
Varšava, 21. marca. s. Poljska javnost se še vedno zanima za spor med vlado Si-korskega in angleško vlado zaradi jamstva za vzhodne meje Poljske. Tega spora tudi potovanje angleškega zunanjega ministra Edena v Washington ni moglo odpraviti. Poljsko javno mnenje je spoznalo, s kolikšno ljubeznijo delajo v zavezniškem taboru za poljsko stvar. Poljaki so zabeležili, kar je pisala boljševiška »Pravda«, ki jo je morda inspiriralo angleško zunanje ministrstvo. »Pravda« piše, da je Anglija zajamčila poljske meje s:imo v primeru kršitve mej s strani Nemčije tn da to jamstvo ni predvidevalo ozemeljskih sprememb v prid Sovjetske zveze. »Nowy Kurier Warszawski« piše, da je konflikt ki sta ga povzročila Sikorski in njegov zunanji minister, zelo velike važnosti, kei je v zvezi z usodo vzhodne in srednje Ev rope, ki jo boljševizem neposredno ograža Poljski narod mora razumeti ide^o evrop ske solidarnosti pod vodstvom sil Osi.
Za popolno gospodarsko neodvisnost Evrope
Berlin, 21. marca. s. V kratki pripombi se Politično - diplomatska korespondenca bavi s konferenco, ki jo je napovedal Roosevelt in na kateri bodo razpravljali vprašanje prehrane prebivalstva po vojni Pripravljajo se take konference med tem. ko se še izvaja blokada evropskega kontinenta, ki je prizadela toliko žrtev zlasti preb:valstvu zasedenih držav. Ne more biti torej dvoma o njihovem namenu, čeprav bi bile rade človečanskega značaja. V Wa-shingtonu že negujejo iluzijo, pravi »Deutsche AUgemeine Zeitung«, da bo mogoče po vojni odločilno vplivati na razne narode sveta z orožjem oskrbovanja z živežem. Spričo takega hinavstva izjavljajo po. novno sile Osi, da hočejo nadaljevati pot po cesti, ki so si jo izbrale, in doseči popolno gospodarsko neodvisnost evropskega kontinenta ter preprečiti nevarnost izstra-danja evropskih narodov, kar bi radi dosegli angloameriški plute krati.
K pzloža]u na PaclSlkt?
Tokio, 21. marca, s. s-Jomiuri Hoki« piše. da so se zaradi učinkovitega delovanja japonskega letalstva sovražne letalske sile na birmanski fronti zmanjšale na 150 ameriških in 230 angleških letal, na desnem obrežju reke. Tu pa so samo še tri divizije čangkajškove vojske«. Nasprotne sile so pod poveljstvom Mac Arthurja take razpostavljene, da so severnovzhodno z oporiščema v Port Darvvinu in Ecloncur-ryju 4 avstralske divizije. 2 ameriški diviziji in 150 letal, južnozapacmo pa so 4 divizije Avstralcev in 1 ameriška divizija, severnozapadno 1 avstralska divizija in 100 letal, južnozapadno pa 1 avstralska divizija.
Buenos Aires, 21. marca s Ameriška
revija »Look« pripominja, v članku o splošnem položaju na Pacifiku, da je še vedno zelo nevaren za Angloease. ter opozarja. da je zelo verjetno, da bo cdpor čungk nga, v katerega se toliko zaupa, z odločno japonsko ofendvo E*glo strt.
Izobesite zastave!
Za jutrišnjo XXIV. obieuuco ustanovitve borbenih fafiijev bolo poslopja vseh javnih uradov okrašena z zastavami ter opoear-jercio, naj tudi zasebniki na svojih domovih razobesijo zastave.
Zatemnitev od 19-50 do 5*}o
Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino odreja glede na odločbe 6. junija 1941-XIX. št. 42 in 27. februarja 1943-XXI. št 26 in spričo potrebe na novo določiti ure '.a zatemnitev:
Člen 1. Od večera 21. marca 1943-XX1 do novih odredb se morajo določila o zatemnitvi izvajati od 19-30 do 5.30
Člen 2. Nespremenjene ostanejo vse določbe odredbe s 6. junijem 1941-XIX. št 42.
Ljubljana, dne 20. marca 1943-XXI. Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino -Emilio Grazioli.
Po obisku admirala Donitza v Rimu
Stoekholm, 22. marca, s Rimski dopisnik lista »Stockholnis Tindingen« je posla a svojemu listu dopis o posetu velikega admirala Doenitza, v katerem pravi med drugim, da so potopitve zavezniških ladij, ki so jih izvršile osne podmornice, mnogo prekosile število novih ladij, zgrajenih v angleških ladje letnicah. Dopisnik pravi, di vsi italijanski listi vsak dan na prvi strani in z ironičnim priokusom objavljajo vesti, ki jih zavezniki s sramotilnim namenom razširjajo o Italiji. Dopisnik zlasti navaja angleško vest, po kateri naj bi bilo italijansko brodovje podrejeno poveljstvu Nemcev in ki so jo zavezniški listi že čestokrat objavili. Jasno je, pravi dopisnik v zvezi s tem, da bi zadeva ne bila o j j; vi jena v italijanskih listih v talci obliki, alto bd bilo količkaj resnice na tej zlobni izmišljotini.
Tudi iopismik >.Dagenr.iyneter j:.« posveča daljšo opazko znani rubriki v itadij-nskih listih sBedastoče iz sovražnega tabora« ter omenja takisto vesti iz britanskega vira o podreditvi italijanskega brodovja nemškemu poveljstvu.
Poslanik Jacsosncni
častni meščan Timne
Tirana, 22. marca. s. Poslanik Jacomom je danes z-pustil ailbansko prestolnieo. V zadnjih dneh njegovega bivanja v Albaniji so se pomnožile manifestacije hvaležnosti :n simpatije do tega italijanskega državnika. Posebno odposlanstvo tiranskega občinskega sveta se je z izrednim komisarjem in prefektom na čelu napotilo k poslaniku J comoniju ter mu predalo slavnostno '.iplcmo o častnem meščanstvu mesta Tirane.
Podpore za mla^e poroSonce
Kan, 20. marca. s.	iii^iuslioLvo
oujavlja., da je bno v decembru 1. 1942. dovoljenih 2.428 posojil za podporo mL dih zakoncev, kai.eriii iznos je dosegal vsoto nad 3 milijone in pol lii-. V celiti je biio iz tega nasiO v a od ineva, ko je vlada začela dovoljevati te poupore, ug^.no rešc-nin nai 235.0o0 pletenj in L-pd-^a^Li rxa.u 3/1 milijonov lir.
Kun, 20. marca. s. V mesecih januarju m februarju je bJo izpiacaiun iJ.lbu na0rad za nevestine opreme m 1.967 na&r.jd za rojstvo otrok v skupnih zneskih 1 ovuiosno 12 milijonov lir. S temi znaski je ceiO-ni iznos nagivd v koilst šiijenja p.eoivalscva od 1. marca 1. 1935. uaije uo^egel vsoto na.I 718 milijonov lit- aii ^06 minjonov lu-nagrad za nevestine opreme m na~. 416 milijonov lir nagrad za ivjbUa otrok.
Posledice pošmorciške vojne
iHauriU, 21. marca. s. Nova veuiia ^naga nemških podmornic je predmet komentarjev v vsem španskem tisku, ki podčrtava, da gre za enega največjih uspehov, ki so bxii doslej doseženi in da p~>s«.aja pol-momiška vojna vedno oolj o-js^žna in učin-Kovita. Kljub prizadevanju anglosaške propagande, ki skuša zmanjšati silovit« st udarca s trd. t vi jo, da zavezniki razpolagajo še z milijoni ton tonaže, je število potopljenih ladij tako veliko, da povzroča resne skrbi Jemokiacijam, ki s svojimi novimi gradnjami ne morejo izpolniti nastalih praznin.
Buenos Aires, 21. marca. s. Nedavne Ki\oxove izjave, da bi bila imeriška mornarica močnejša, kakor je bila pred na padam Pearl Harbour, so sprejeli njegov; rojaki s skeptlčnostjo, ker so že navajeni bahaštva ameriškega mornariškega ministra. Knoxove besede ne morejo p-tlačiti pesimističnega vala v političnih in vojaških krogih spričo odkritja ameriških admiralov Wood\varda in Ramseya glele pod. morniške nevarnosti, ki so bila podana v trenutku, ko je prispela vest nemškega izrednega vojnega poročila o potopitvi nadaljnjih 32 ladij.
Lizbona, 21. marca. s. Naš pomorski položaj je resnejši kakor v kateremkoli trenutku vojne, je izjavil v svojem govoru v Cambridgu angleški kmetijski minister Poudaril je tudi, da jc nujno potrebno povečati pioizvodnjo.
PotopSjen an£ls3!u rujllec
Lizbona, 22. marca, s. Iz Londona poro čajo, da je admiraliteta objavila izgubo angleškega rušilca »Lightning«, ki je pripadal razredu rušilcev novejše gradnje.
Nov ogromen plavž v Nemčiji
Berlin, 22 marca. s. Kakor se je izvedelo iz merodajnega vira je sedaj v gradnji velikan ska tovarna za nemško ttžko industrijo Ta tovarna bo mela električno visoko peč z zmogljivostjo okoli 250 ton Plavž znatno prekaša vse kar koli so doslej napravili na tem področju železarske industrije, in je prva visoka peč celega niza novega tipa Nemška industrija bo s to novo napravo gotovo dosegla nameravano povečanje izdelave jekla.
Finska trgovinska
delegacija v Turčiji
Carigrad 21. marca s. Semkaj je prispela finska trgovinska delegacija pod predsedstvom pooblaščenega ministra Tauna Jalanta ki je izjavil, da je delegacija namenjena v Ankaro kjer namerava obnovit: turško-f nsko konvencijo na dosedanjih osnovah Iz Ankare bo d* \ legacija odpotovala na Madžarska
Gospodarstvo
Mobilizacija gospodarskih sil Nemčije
V središču nemških ukrepov za mobilizacijo »seh gospodarskih sil je splofna zahteva po racionalizaciji Pojem racionalizacije je bil v ospredju že pred desetimi leti. Takrat ie slo nrizadevanie za tem. da se oiajša konkurenčna sposobnost nemške ndustnje ki je hude tT» icla zaradi splošne gospodarske krize Klic po -acionalizaciji se je pojavil tudi v zadnjih e-tih pred sedanjo vojno, ko se je prvikrat po-iavilo pomanjkanje delovnih moč Vprašanje racionalizacije proizvodnje pa je stopilo ziasti v- ospredje v sedanjem trenutku, ko ie treba mobilizirati vse razpoložljive delovne sile 2 namenom, da se še poveča stortev oboroževalne industrije.
Racionalizacija je po osnovi splošni gospo= iarski princip, ki se pojavlja v vseh gospodarskih sistemih in v vseh stopnjah gospodar skega razvoja. V sedanji vojni p3 je vrhu tega merodajna vojaško-politična nujnost. S poj' mom racionalizacija se izraža poziv vsemu eo-darstvu k nadaljnjemu povečanju storitve, zato ne more nana"ati samo na podjetja cboro-■alne industrije temveč sploh na vsa pod=
zev
jetja. pn čemer mora biti merodajna povečana narodno-gospodarska storitev Zato vsaj glede industrije potrebno centralno usmerjanje vseh ukrepov, ki imajo namen, doseči racio=
nalnejšo pro zvodnjo.
Ker je odločilen splošno gop darski efekt, je naravno, da je potrebna končen tracija proizvodnje v rajbolj sposobnih r bratih, s čimer pa ni rečeno, da morajo bitj to vedno največji obrati. S tem je neposredno v zvezi tipiziran je proizvodov Na tem področju je bila v zadnjem letu izdana nepregledna vrsta ukrepov, ki so §u za tem da se čim bolj cmeji število vzorcev posameznih proizvodov, kajti šele tipiziran je omogoča racionalno proizvedr jo J vel kem številu ali v velikih serijah. P -samezni primeri kažejo, kakšni velik' prihranki delovnega črsa in materiala se lahko dosežejo s tipiziranjem in kcncentraci-io proizvodnje. V tem pogledu naj bo naveden samo en primer: V teku ukrepov za raci narzacijo in koncentracijo proizvodnje biciklov je bil v kratkem času dosežea pri posameznem kosu prihranek delovn b ur v višinj 40.4^ in prihranek materiala v višini 13.5%. število potrebnega delavstva za enako število koles pa se je v zvezi z raco-alizacijo in tipiziranjem zmanjšalo za več kakor polovico, namreč za 54 7% Podobni uspeh; so bil doseženi na številnih
drugih področjih Ukrepi za rac onalizadjo
se ne nanašajo samo na sam proces proizvodnje. temveč obsegajo tudj Štednjo s surovinami in s pogonsko energijo
Te dni je nemški državni tajnik v gospodarskem ministrstvu dr. Landfried na zborovanju gospodarstvenikov v Hambur-<m poudaril velik pomen nove orgamzac ie proizvodnje za civilno prebivalstvo Ze lani je bil sestavljen seznam najvaznejsUi potrošnih predmetov katerih proizvodma je neobhodno potrebna tudi v vojnem času in v dobi ko je treba vse gosnodarske s le posvetiti vojni proizvodnji Ta vomi program potrošnih predmetov predstavi a izredno dalekosežno tipiziranje kar bo omogočilo ne samo pocenitev proizvodme. temveč predvsem tudi zmanjšanje potrebnih delovnih moči za enako količmo proizvodnje. Dr Landfried je pri tem izrecno poudaril, da s tem: ukrepi ne bo koncentrirana proizvodnja zgolj v velepodiet-j'h temveč s0 enako upoštevani tud' srednji in manjši obrati, le s to razliko da bo obrat, ki je prej izdeloval celo vrsto oro-izvodov. v bodoče posvetil vse svoie moči proizvodnji enega samega predmeta Seveda taka rac:onalizacija ni izvedliiva brez ustavitve dela v manj racionalnh obratih in brez potrebne združitve oosa-meznih obratov Ker morajo b;ti načrti za koncentracijo proizvodnje sestavlien 7JJ vso državo, je razumljivo, da mora biti tudi d:rigiranje teh ukrepov centralno za vso državo.
Drugače je pri detajlni trgovini, kjer je tr eba upoštevati gospodarsko strukturo erotičnega področja in potrebe potrošnikov. Na tem področju izdajajo potrebne ukrepe lokalni činitelji." Zapora trgovin, ki v vo-ni niso važne, in združitev posameznih trgovinskih obratov nima rnorda namena, trajno izločiti i7, trgovine določeno število ob-rato- in onemogočiti konkurenco. Ti ukrepi so mišljeni samo za dobo vojne. Koncentracija obratov se izvrši trudi v bančni in zavarovalni stroki. V sedanjem času ne gre, da bd na primer v manjših krajih obstojale Iruga poleg druge podružnice ve!e-bank, ali da bi v velikih mestih kopičile depozitne bla ga me posameznih b'nk. Prav tako je neracionalno preveliko število hranilnic in kreditnih zadrug v manfših krajih, kier so ti zavodi v medseV jni brezplodni konkurenci.
Gospodarske vesti
= Pomladno zasedanje Mednarodnega poljedelskega instituta v Rimu. Pod predsedstvom bivšega italijanskega finančnega ministra Acerba se je te dni v Rimu sestal stalni odbor Mednarodnega polje lelskega instituta k običajnemu pomladanskemu zasedanju. Navzoči so bili predstavniki Italije, Nemčije, Argetine. Bolgarije. Hrvatske, Kolumbije, Danske, Španije, Finske, Madžarske, Irlanuije. Paragvaja, Po.tug.Jske, Rum umije, Slovaške, švedske, Švice in Turčije. Odbor se je pečal z važimi vprašanji bodoče obnove kmetijstva po vojni.
= Gradnja transalbanske ceste. V oktobru lanskega leta je italijanska vlada v imenu albanske vlade sklenila z bolgarsko vlado pogodbo, k: se nanaša na orgaruza-cijo blagovnega prometa preko Albanije. V tej zvezi je Bolgarija dobila v juzno-da'matin3ki luki Antivari po~-ebno svobodno cono. Kmalu za tem je bila na osnov1 omenjene pogodbe ustanovljena ita-1;jan.*ko-bolgarska prevozna družba, ki bo skrbela za osebni in blagovni promet preko Albanije do Sofije in Ruščuku. Kakor poročajo iz R ma. je Kraljevi namestnik za Albanijo te dni podpisal dekret. 00 katerem se morajo takoj pričeti dela za gradnjo cestne zveze od lult Dorazzo in Antivar proti bolgarski meji. Gradnja sodobne cestne zveze preko Balkana bo bistveno olajšala uvedbo avtomob'skega tovornega prometa med omenjenima lu-kama ter Sofijo in Ruščukom.
= Devinkulaelja kavcij. — Stranke, ki st zanimajo za dcvinkulacije kavcijskh pelo« gov ki so bili izvršeni pred ital jansko zased bo lahko v p:sarni Pokrajinskega sveta kor-poracij soba št 10. ob običajnih uradnih urah vpogleda io navod Ia. k, jih ie v tej zadev, z* da" Visoki komisariat za Ljubljansko pokra iino.
= ltaI'jansko-mndfcirski tekstilni sporazum. Kakor smo že na kratko poročali je bil med predstavniki italijanske n madžarske tekstne industrije sklenjen sporazum glede cen r, dobavnih pogojev za italijanske dobave tek» stilnega bla?a V italijanska madžarskem trgovinskem sporazumu so za dobo 1942-43 določen' kontingenti za italijanske dobave tekstih nih surovin, polizdelkov in tekstilnega blaga Vprašanje cen n dobavmih pogojev pa je bilo prepuščeno neposrednemu dogovoru med pro-ducenti in interesenti Zadnji tak dogovor je bil sklenjen 15 oktobra 1942. Takrat se ie Italija obvezala da bo v prihodnjem polletju dobavljala tekstilno blago Madžarski še po starih nespremenjenih cenah Glede na okol nost da so se med tem dvigale cene pri z-vozu madžarskega blaga v Italijo m glede na nkolnost. da so se dvignile tudi cene tekstilnim surovinam, je italijanska vlada priporočila zvišanje cen za italijanske tekstilne dobave Madžarski O priliki pogajanj so predstavniki italijanske tekstilne industrije priznali upra> vičenost italijanske zahteve. Tako je bil sklenjen sporazum med italijansko 'n madžarsko tekstilno industrijo, ki predvideva pri italijanskih dobavah povišanje cen, in sicer pri celulozni volni za l5°/o pri umetni svili za 10°/». pr preji z celulozne volne za 6.8 •/• in pri tkaninah za 5°/» S tem sporazumom je bila omogočena takojšnja obnova rednih dobav talijanskih tekstilnih surovin in polizdelkov. Italija je pristala tudi na delno povečanje ko-'ičin ki jih bo dobavila, in sicer tako da bo Madžarska za te dodatne koliiine v kompen* zacijo dobavila konopljo in les>
= Velika nemška družba za izkoriščanje rudnikov v jugovzhodni Evropi. Z glavnico 30 milijonov mark je bila v Berlinu ustanovljena družba »SUdost Montan«, ki ima nalogo odkupiti ali urediti rudarska podjetja in podjetja za predelavo rud na področju bivše Jugoslavije.
- Združitev nemških gospodarskih re
vij. Poročali smo že. da bodo iz razlogov štednje in poenostavljenja v Nemčiu zmanjšali število časopisov od 2500 na 1500. Približno 600 Časopisov bo prenehalo
izh^nti. 400 časopisov- pa se bo združilo s sorodnimi časopisi. Sedaj objavljajo nemški listi še nekatere podrobnosti, iz katerih je razvidno, da je sedaj v Nemčiji okrog 160 časopisov za razne obrtne stren Ke, od katerih bosta izpadla dve tretjini. Med drugim bo prenehalo izhajati 13 Časopisov, ki so jih doslej izdajale rokodelske zbornice. Pri tem je bilo postavljeno načelo, naj v bodoče za vsako rokodelsko obrt obstoja en sam strokovni časopis Od obstoječih 95 časopisov za detajlno trgovino bo izpadla ena tretjina. Od 7 strokovnih časopisov za zavarovalno stroko bosta ostala dva Od velikih gospodarskih revij se bodo združile naslednje: »Ring«. »Neue Wirtschaft«. in »Wirtschaft und »Bnnk« se bosta združila. Prav tako se bosta združila časopisa »Monatshefte fiir NS — Socialpolitik« in »Sociale Praxis«.
= Štednja s papirjem v Bolgariji. Zaradi štednje s papirjem je bolgarski ministrski svet sklenil, da se začasno ukine izdajanje 285 časopisov, od tega 115 v Sofiji in 171 v ostalih mestih. Gre Po večini za majhne tednike in mesečnike.
= Na Spodnjem Štajerskem Ke nvedejO nemški predpisi glede zemljarine in zgra-darine. šef civilne uprave za Sp dnjo štajersko je izdal n? red bo, s katero se 1. aprila t. 1. uvedejo nemški p reci p; si glede zemljiškega davka. V tem trenutku izgube ve-lja%,'o dosedanji jugoslovanski predp s- glede zemlj3rine ir zgradarine Način obdavčenja zemljišč in zgradb se po nemškem pravu bistveno razlikuje od sedanjega načina. D slej se je zemljarina odmerjam po katastralnem čistem dohodku, zgrada-rina pa po kosmati najemnini; k temu -x> prišle še doklade. Po nemških predp'sih je davek na zemljišča in zgradbe e-oten in se računa po vrednosti nepremičnin. Zato bodo sedraj po nemških predpisih vso zemljiško posest in vse zgradbe uradno ocenili. Po tej vrednosti bc določena davčna osnova ki bo znašal, upoštevajoč razne okol"osti, 0.5 na 1.0% enotne vredn sti. Zimljiški davek se po nemških predpds-h steka v celoti v blagajno občine, ki tudi določi, pc kakšnem mnogokratniku davčne osnove se davek pobira. Ža prvo odmero ;e verjetno, da bo šef civilne uprave vsem občinam predp ;sai enoten mnogokratnik.
Nakazila za sir
Prehranjevalni zavod Visokega komisarijata za Ljubljansko pokrajino obvešča trgovce z racioni. .mami živili mesta Ljub-ljan-, da dvignejo do 24. marca nakazila za preostanek mehkega sira za marc pri Prevodu, Gosposka ulica 12-1.
Kdor vključno do 24. marca nakazila ne bo dvignil, mu bo sir zapadel.
Razdeljevanje mehkega sira potrošnikom
Prehranjevalni zavod Visokega komisarijata za Ljubljansko pokrajino obvešča potrošnike mesta Ljubljane, da dobe pri svojih rgovcih od 26. marca dalje še po 75 £T mehkega sira za marc na odrezek C.
Kdor do 31. marca sira ne bo dvignil, mu bo zapadel.
Potopljen ameriški parnik
Lizbona. 21 marca, s. V Londoou so naznanili. da je bil na srednjem Atlantiku torpedi-ran in potopljen ameriški parnik »City of Rynt«.
Huda avtomobilska nezgoda
Parjz, 20. marca. s. Huda avtomobilska nezgoda se je pripetila v Beziersu. k4er se 'e potniški avtomobn na cestnem prehod-i ia letel v vozeči vlak Potniški avto t 30 potnik' se je vnel 10 ljudi je zgorelo, 5 drugih pa je umrle pozneje na strašnih opeklinah. Vsi o tali so bili hudo rar jeni prep< ljajni v tamkajšnjo bolnišnioo.
E. Jk*in:
Stara Lfubijaita
XXI.
Stari ljubljanski notarji
Dr. Jernej Zupane je bil dolgoletni notar, zelo spoštovan mož in več let predsednik notarske zbornice. Svojo pisarno je imel v lastni hiši v Križevniški ulici. Zanimal se je za razna kulturna in dobrodelna društva, ter jih je tudi podpiral. Pri njem so služili kot koncip:jenti: Janko Kersnik, pozneje notar na Brdu, A. Sešek, pozneje magistralni svetnik. Kari Piei-vveiss, pozneje notar v Ljubljani; kot soli-cltatorji pa dobro znani I. Hauptman, ki je bil pozneje pri dr. Papežu, potem pa uradnik pri Trgovski in obrtni zbornici, I. PeLan, pozneje ravnatelj pri bolniški blagajni, A. Patemoster, ki je opravljal tajniške posle pri notarski zbornici.
I. Vok je prišel s Štajerskega in je imel svojo pisarno v Križevniški ulici v po-siopju nemškega viteškega reda. Bil je tudi mnogo let upravitelj vseh poslopi; 'iteškega reda. Vok je umrl v Ljubljani.
Ivan Gogala se je rodil leta 1850. v Kranju, umrl pa je leta 1901. v Ljubljani. Gogala je bil veilko let občinski svetnik, soustanovitelj ljubljanske Mestne hranilnice in član raznih gospodarskih ustanov. Svojo pisarno je imel na Križevni-škem trgu, sedaj Napoleonovem. Bil je odločen nasprotnik, da bi se zidal Narodni dom poleg vojaškega oskrbovališča in bolnice; prostor se mu je zdel predaleč od mesta. Toda odborniki so bili večinoma svojeglavi in so silili, da se je kupil prostor od Mestne občine. — Gogala je zapustil ženo rojeno Knezovo ter dve hčeri. od katerih je starejša poročena z univ. profesorjem inž. Foersterjem.
Naši trgovci na Starem trgu
Marsikoga bodo zanimala tudi imena trgovcev v sredini mesta.
Na Starem trgu so bili: I. Hohn, trgovec s papirjem in knjigami; J. Jančar, trgovec z lesno robo. Njegova vdova, ki se je jx) smrti Jančarja omožila s starim Bahovcem na Sv. Jakoba trgu, še živi. A. Heidrich je imel modno trgovino v Ahačičevi hiši. A. Traun, star mož, ki je tičal ves dan v svojem trgovskem lokalu, je prodajal čipke in pozamterijo za dame. Njegova hči se je poročila s trgovcem Benediktom. kj je sezidal lepo vilo na Blei-we:sovi cesti, a se je po razsulu Avstrije preselil v Nemčijo. Trgovina s šivalnimi stroji Detter je bila na koncu Starega trga.
Pod Trančo
Na malem trgu Pod Trančo so bile trgovine: M. Gerber z manufakturo; Re-x:nger je bil rojen žid in je imel prodajalno z optičnimi instrumenti. M. Kotek je prodajal ure. Trgovina F. Jamšek je bila na vogalu proti Mestnemu trgu, kjer se je prodajalo razno manufakturno blago. Jarnšek je bil velik mož, zelo prijazen ter povsod priljubljen. Njegova navada je bila, da je ob nedeljah nabasal pipo ter hodil daleč v okolico na sprehod. Imel je lepe hčerke in sina. Hčerke so postale ve-čnoma učiteljice. Eno hčer je poročil V Zupančič, učiteljiški profesor, druga hči se je poročila z nekim privatnem uradnikom v Stražišče pri Kranju, tretja pa je pred kratkim umrla kot učiteljica na Igu; za ostale ne vem, kje žive. Sin je postal odvetnik v Litiji, a je že tudi umrl.
Od Tranče do magistrata
A. Sparovic, trgovina z zlatnino in sre-braino. Nikolaj Hoffman, kj se je preselil iz Moravske v Ljubljano, je prodajal razne nože in kirurgične predmete, ki jih je večinoma sam izdeloval na svojem domu v hiši ob desnem bregu Ljubljanice blizu barva rja Reicha Mož je bil zelo originalna oseba, poskušal je tudi pesni-kovati, toda njegova dela niso bila kaj prida. Na nože je dal vtisniti razne izreke v nemškem in slovenskem jeziku. Umrl je v Ljubljani leta 1901. Pripomnim še, da je bil njegov oče Žid, a se je dal krstiti; živel je na Moravskem. — Blizu Hoff-mana je bila trgovina A. Schober, kjer se je prodajala specerija; preselil se je pred 70 leti na Dima j sko cesto. Njegova hči se je poročila pred 60 leti s Šlajmerjem, hišnim posestnikom v Selenburgovi ulici, a je kmalu umrla.
Nadaljnje trgovine so bile: A. RudhoJ-zer, urar; njegova hči je prevzela trgovino Schaffer na Kongresnem trgu, a jo je kmalu opustila. H. Karinger je imel trgovino za galanterijske predmete. Imel
je čudno navado, da je strankam pokazal blago, a ni dolgo čakal, da se kupec odloči. Vedno se mu je mudilo in je imel navado reči strankam: Ali kupite, ali pa spravim. Mož je bil dolgo let blagajnik pri Filharmonični družbi. — Trgovina Res-man je prodajala porcelan in steklene predmete. Res man je bil sorodnik Frana Kollmana, a se nista posebno dobro razumela. V Resmanovo trgovino smo hodili mladi fantje kupovat frnikole. t. j. kamenite kroglice za igro. Resman je imel več hčer. Ena se je poročila z znanim mecenom Lenčetom na Marijinem trgu, ena pa z inž. Zajcem, odličnim tehnikom. Obe hčerki živiti čili in zdravi v Ljubljani.
Trgovina Lercher je imela v zalogi razne knjige, časopise, modre revije itd. — Zraven Lercher ja je imel Peter Simonetti trgovino s srebrnino in zlatnino. Bil je že takrat star gospod s sivimi lasmi in dolgo belo brado. Simonetti je bil dobro man s pesnikom dr. Prešernom. Ko je Simo-nettiju umrla žena in sin, je naprosil Prešerna, da mu napravi za nagrobni spo-
menik pomembne verza PreSern ma )•
ustregel ter napravil prav lep verz v nemškem jeziku.
Tik te trgovine je bil trgovec Locar, zelo naroden mož; njegova hči Jelica j« pred dvema letoma umrla; njegov sin Pavel pa mu je prizadel veliko žalost na stara leta, ko se je usmrtil.
V bivši Galetovi hiši. katero je pozneje kupila mestna občina, prav v kotu glavnega magistratnega poslopja, je imela tvrdka I. Maček trgovino z otroškimi igračami. Pred trgovino sem večkrat stal, ko sem se vračal iz šole. Videl sem v izložbi vojake, pešce in konjenike iz lesa in kovine, dalje bobne, puške, pištole, sablje, trobente in drugo. Prav poceni je bila tisti čas ta roba; za 20 krajcerjev s- dobil celo škatlo vojakov. Trgovec Maček je bil velik in precej močan mož; imel je hčerko, ki se je poročila z industrijcem Alojzijem Lilekom, znanim dobrim pevcem, ki je pred nekaj leti umrl. Njegova vdova še živi v svoji vili na Tržaški cesti.
ar leze, plava, hodi In Ihti
Kratko poglavje o tem, kako se živali premikajo
Podlaga gibanju je krčljivost pratvoriva (žive), iz katerega je zgrajeno živalsko telo. Najbolj enostavne živali sestoje zgolj iz pre-drobne kepice pratvoriva, ki opravlja vse življenjske funkcije; krči se počasi in malo izdatno. Taka živalca na primer navadna ameba, se zato premika po'svoji podlagi le prav leno iztezaje panožice, za katerim- se potem prelije ostalo telo. Tako prenvkanje je mogoče le zato. ker je ameba gola, brez trdnejše odeje Pn močelkah. ki so tudi enostanične ž vali. pa 'e vnanja plast pratvoriva trdnejša kož;ca kar onemogoča iztezanje panožic Pr- teh živalcah se vrši gibanje s pomočjo predrobnih dlačic migetalk, ki redoma utripi jejo in ves'ajo po vedi. Nekatere močelke bičkovci imajo le po eno ali dve dolgi dlaki, s katerm? udariaio po
vodi in se tako poganjajo naprej •
Pri mnogostaničnih Uvelih prevzamejo nalogo za gibanje posebne stanič-ne skupine, ki sc čvrsto m izdatno kr<"iio; pravimo jim mišice. Pr merskih k;obučniakih so mišice nameščene zlasti v klobukoverr obkraj-cu. S stiskanjem vode 'zpod klobuka se klobuč--njak sunkoma poganja navzdol.
Črvom se vlečejo mišice ali same po dolgem po truplu ali pa tudi kok barčaste poprek; prvi lezejo ali plavajo po kačje, drug1 pa se obenem ožijo in širijo, kar premikanje pospešuje. Glista deževnica se pr tem opira še na kratke ščetinice in poteza neoprt del telesa za seboj, odnosno ga izteza pred odprtm delom Pijavka plava po kačje ali pa pednja s pnsepkoma. Več vrst črvov živi stalno v svojih cevkah, ki so prirasle na dno vode.
Mehkužci se gibljejo po večini zelo počasi. Polži lazijo s podplatasto nogo po tleh ali objemajo tanjša stebla da plezajo po njih: pri nekaterih je mišičevje noge razpolovlieno da se polž premika nekako korakoma pri drugih pa razcepljeno v dve krpi, ki omogočata okorno plavanje.
Školjke imajo klinasto nego ki rijejo z njo po pesku počasi naprej Malo jih je, ki bi se mogle hitreje premikati; to dosezajo tiste, ki imajo kolenčasto nogo. k: z njo odskakujejc od tal, m pa tiste ki se poganjajo s tem po vodi, da nagloma zapirajo lupini
Glavonožci se premikajo na dva načina: ali lazijo po dnu z lovkami, ki jih imajo okoli ust. ali pa plavajo iztiskajoč vodo iz gabanične votline skozi lijasto nogo.
Prav počasno se premikajo tudi i g 1 o k o ž -ci, zlasti morske zvezde in ježki Prisesavajo se na podlago s cevkastimi nož:cami ki jih polni morska voda. m krčeč jih potezajo po-lag< ma truplo za njimi Ježki rabijo za hojo tudi gibljive bodice ki jih prestavljajo kakor i hodulje. Nekoliko uspešneje se premikajo i kačjerepi. kadar s svojimi rameni po kačje lezejo naprej Nekateri iglokožci so prirasli s pecljem na dno in sploh ne izpreminjajo svo> jega prostora.
Doslej omenjene živali žive po večini v vodi, kjeT je naglo premikanje zaradi gostote sredstva težje kakor v zraku na kopnem.
•
Za hitro plavanje je treba posebno močnih
mišic.
Take mišice imajo raki in zlasti ribe. Ves rakov zadek (rep) je zgolj plavalna mišica, ki z njo udarja podse, da ga nese odsunek naglo
navzad. Če uporablja rak za premikanje noge, hodi z glavo naprej, dasi more stopati tudi navzad, saj mu gibljivo nasajene oči omogočajo, da vidi tudi tja Jako hitra je večina rib; večji del trupa jc gibalna mišica, ki omogoča krepke udare rcpne plavuti za pogon. Z drugimi plavutmi uravnava riba smer plavanju, odnosno povečava z njimi udarno ploskev Najhitrejša riba je menda sabljak z 28 m v sekundi; 3 m manj se navaja za tunino. Za tema morskima ribama ostajajo sladkovodne ribe precei zadaj, kar se tiče hitrosti plavanja Od teh velja losos za mojstra v brzem plavanju s svojimi 8 m na sekundo naša postrv pa plava komaj 5 m na sekundo približno kolikor napravi kcni v d:ru Nekaj r b kakor poletaš morski petelin, kruleč se poganjajo iz vode do precejšnje višine v loku. pri čemer jim služijo zelo povečane prsne plavuti kakor padalo Kruleč se more s prednjimi trakovi prsnih plavuti, ki so prstasti. tudi plaziti pc dnu vode ribe plezavke pa drsajo po kopnem, kadar se iz ene vode selijo v drugo, včasih na velike razdalje.
Žabe plavajo mnogo počasneje kakor ribe. na suhem pa si z dolgimi skok; pomagajo dc izdatne hitrosti Počasne izjeme so krastače. Kopninske želve korakajo; teko slabo: povodne plavajo z veslastimi nogami bolj okretno, ka-koT bi jim človek prisodil. Prav tako so zelo okretni in nagli krokodili, kadar so v vodi. na suhem pa so nerodni Kuščarji so hitre živalce, dasi imajo kratke in šibke nožice Tudi kače smukajo prav hitro po kopnem opiraje sc zaporedno na trebušne luske. Tiste, ki si love svoj plen tudi v vodi, plavajo prav naglo, zvija ie svoje telo v vodoravni legi kakor na suhem.
Mojstri v hitrem premikanju so ptiči kadar letijo. Sicer pa tudi tekajo, odnosno sk"čejo, plezajo in plavajo. Vendar so te sposobnosti tako porazdeljene med ptiče, da je dober tekač slabši letalec in plavač. dober letalec pa slab pešec in ne poseben p'avač. To gre celo tako daleč da najboljši tekači ("noji") sploh ne morejo letati ali plavati, in najbolj spretni plavačt (pingvini) niso sposobni za polet ali tek.
Polet ptičev je ali veslanje po zraku ali pa jadranje
V prvem primeru se ptič s perutmi poganja, v drugem pa iih drži razpete in izrablja zračne struje, podobno kakor jadralec v jadralnem letalu. Ozke in dolge peruti kažejo izvrstne letalce, kakor so na primer lastovice s 40 do 70 m v sekundi, golobje s 30. orli s 24 m itd.
Takih hitrosti sesalci ne dosegajo dasi se jim najhitrejši mecj njimi, namreč gazele, približujejo. Tudi psi hrti dcc-ezajc kakor gazele Irtrost avtomobila, seveda ne za dolgo časa Tudi konji so brze živali: najboljši dirkači so dosegli 25,3 m v sekundi, kar je več kakor hitrost orla v poletu. Sesalci, ki letajo po zraku, prhu-tarji, zaostajajo v hitrosti za ptiči, tisti pa. ki žive v morju, plavutono-žci m ribaki. za hitrejšimi ribami Pliskavka ali delfin ki slovi za* radi svoje okretnosti v vodi, napravlja na sekundo približno po 12 m.
Najhitrejše živjali nahajamo med žuželkami. Letalne mišice se jim morejo skrčiti nekaj stokrat v sekundi, česar ne najdemo pri noben h drugih živalih. Tako hitro nihanje kril slišimo kot zvok in iz njegove višine se more izračunati število nihajev, ki znaša na primer pri čebeli 440, pri nekih muhah 350 itd. Kožok/ilci in
Ameriški ujetniki, zajeti od italijanskih čet med zadnjimi akcijami na toniškem bojišča
dvokrilci so poleg kačjih pastirjev v splošnem
najboljši letalci, dasi jih nekateri hrošči, na primer neke vrste svetlini, v hitrosti celo prekašajo.
*
Kakor vidimo, je premikanje živali odvisno
od krčljivosli pratvoriva, krčijivosti mišic.
Takemu premikanju pravimo, da je aktivno.
Poznamo pa tudi nekaj pasivnih premikanj v živalstvu Neke ribe ježance se napihnejo z zrakom, se prevrnejo, splovejo k gladini n vodna struja jih odnaša v drugt kraje. Nekaj podobnega je tudi z vzdušnim mehurjem nb, k; dviga ribe k površju vode ali jim omogoča, da tonejo. Enostanične radiolanje imajo za tak namen v seb kapljico olja. ki jo po potrebi izpuščajo in potem na novo izločijo. Tudi spu- • ščsnje s sproti spreder.o nitko z višjih položa« jev na tla. kakor ga vidimo pii pravih pajkih 'n nekaterih gosenicah, moremo šteti k pasivnemu premikanju	S. B.
Iz Hrvatske
Su minske znamke cb 700-letnici Zagreba. Poročali smo že. da je minister prometa od:brl izdajo spominskih znamk v spomin na 700-letnico Zagreba. Naklada je bPa zdaj povišana od 1800 na 240.000 koeov.
Pisemski promet v Zagrebu. Iz podatkov,
priobčenih v »Novi Hrvatski«, posnemamo, da je izdaja in pieiem pisemske pošte za Zagreb osredotočena pri poštnem uradu Zagreb 2. V ta p'štni urad prihaja dnevno za dostavo okoli 8 do 10.000 navadnih pisemskih poš Ijk in 4 do 6000 priporočenih pošiljk. Zagreb je razdeljen na 13 glavnih skupin in 122 dostavnih rajonov. Vsak pismonoia nosi na dostavo približno 100 do 150 p:semskih pešiljk in 15 do 30 priporočenih p:sem. Iz hrvatske prestolnice pa se dnevno odpravlja 15.000 do 20.000 navadnih pisemskih pošiljk in 5 do 8000 priporočenih.
V zagrebški mestni uhožnici je po najnovejših pedatkov 430 ubožcev in sicer 166 moških in 214 žensk. Najstarejša izmed njih je neka žena, ki šteje 91 let.
Rojstva Mohameda so v četrtek 18. t. m. praznovali vsi hrvatski muslimani. Ob tej pril ki so bile v džamijah molitve, muslimanska društva pa so priredila prigodna predavanja.
Prcgied pripadnikov nr>p'5ke narodnostne ' skupine. Vodja Nemcev na Hrvatskem je odredil pro.gled vseh pripalnikov nemške narodnostne skupine, ki so doma s Spodnjega štajerskega ali z Gorenjskega. Izvzete so samo osebe, katerih bližnji sorodnjti služijo pri nemški vojski ali pri SS-oddel-kih.
Jezera nn Hrvatskem. Malokomu je znano. da je največje jezero na Hrvatskem Blidinje jezero, ki ima površino 3 km2 in 200 m2. Brdinje jezero leži med Cvrsnico in Vran planino na nadmorski višini 182 m n je globoko 4 — 5 m. Drugo po velikosti je Boračko jezero (pod Prenjem). ki ima površino 2 km2 in 100 m2. Leži 402 m nad merjeni. Imotsko jezero ima 1.75 km2 površine in leži 230 m nad morjem. Največja glob'na znara 30 m. PTtvička jezera imajo površino 1.738 km2. Nadmorska višina je 507 do 633 m, največja globina pa 49.4 m. Plivsko jezero ima površino
KULTURNI PREGLED
Jacobsenma »Borba z bogovi
u<
n
Ni še minilo petdeset let, kar so izkopavanja na Kreti prinesla daljnosežen preobrat v zgodovini stare Grške: Arthur Evans je v letih 1900 do 1905 odkril na tem otoku ostanke do= sihmal neznane kretske kulture in spravil na dan gradivo, ki je osvetlilo edinstven položaj otoka v dobah segajoč;h v prazgodovino, tja dc četrtega tisočletja pred Kr. Nadaljnja proučevanja italijanskih, francoskih, angleških :n grških arheologov so odkrila vmesne člene v verigi kulturnega razvoja, ki je oddajal prvine azijske m afriške (egipčanske) kulture evropskim Grkom in pr.pravil ob njihovi posebni nadarjenosti tisto, kar 90 zgodovinami imenovali dotihmal »grški čudež« Razvojne silnice heienske kulture so se zdaj premaknile na Kreto kot posredovalko med Grško in azijsko-afriškimi kulturami; v času ko so Ahajci sto-prav ustvarjali razvojne temelje grškega naro» da. je že cvetela na Kreti čudovito razvita kultura. združena z mitično osebnosto kralja Mi-nesa O tem kralju s-cer ne ve n hče da bi zares živel, vendar je nesporno, da je bil kretski kulturni višek — edinstven v tedanjem času — dosežen pod vplivom neke močne vladarske osebnost- ali več takih osebnosti Okrog leta 1400 pred Kr ie bila kretska kultura osre« detočena okrog mesta Knosa uničena m se ni nikdar več dvignila Evans ie odkopal na Kreti tako imenovano Mmosovo palačo in odkril arheološke zaklade Ki so vzburili ves znanstveni svet Na podlagi teh in nadaljnjih izkopavanj na Kreti so se zgodovinarji dotipali k nekaterim značilnostim davne kretsko-mikenske civilizacije, k njenim socalnim uredbam in verskim simbolom Med tem- simbo< je bil tud1 kljukasti križ (svastika) drug znaki pa so pn čevali o velikem vplivu ženskega spe'a ne le v verskem marveč tud v tedanjerr družabnem življenju Najvažnejše ie spoznanjt da so star Grki pridobili iz Krete nekatere spoznave in
veščine, o katerih je dotlej mislil svet, da so bile izrazit plod grškega mišljenja in dela. Kret* ska kultura, katere konec spomini na propad antične rimske kulture, je torej vzpostavila važne razvojne vezi med azijsko-afriškimi civilizacijami in začetki starogrške kulture, te matere evropske kulturnosti. Prvi grški uspehi so v novi luči poprijeli dokaj drugačno lice, kakot so ga imeli pred Evansovimi raziskavanji na-daljujočimi tam, kjer se je bil moTal ustaviti Schliemann.
*
Danski pisatelj H. P. Jacobsen je do neke mere izkoristil arheološka dognanja o kietsko-mikenski dobi in spisal z obilno, nedvomno docela prevladujoče primesjo fanta« zije roman »Borba z bogovi«, ki ga je v lepem prevodu pisatelja Rudolfa Kresala pravkar izdala »Dobra k n j; g a« kot šesto knjigo svoje pr.ljubljene zbirke Jacobsenov roman se naslanja na zgodovinsko gradivo samo v opisu nekaterih civilizacijskih, verskih in družbenih značilnosti kretsko-m kenske dobe. v vsem ostalem pa je čista fantazijska stvaritev ki nas skuša s svojimi prividi davnega življenja prenesti preko silnega prepada vekov. Čitatelj se voljno predaja tem fantazijskim perutim in uživa v razpletanju napetih zgodb, prepletenih z barvitimi opisi kretske prirode in z mogočnimi podobami žvljenja v Knosu in v drugih seliščih tega otoka čigar preteklost se zd kakor pravljica ali kakor vizija življenja v neznani, zasanjani Atlant di.
Jacobsenova »Borba z bogovi* obsega dvajset pcgla/ij ki se dogajajo delno v Argolidi večidel pa na Kreti, spajajoč ahaiskn- življenje s kretskim Poglavitni iunak romana ie Ahajec Nakaritos sin kralja Ageslaia Nakaritcs prijavlja z bratem Ifiklojem napad na kretsk«* ladje, z*kaj piratstvo je de! vojne in politične umetnosti mladostnih Ahajcev. V boju s Kre»
čani, ki podležejo Ahajcem pade neodločni in previdni If .klos, ki je pred bojem spoznal, da dajejo bogovi slaba znamenja Nakarita pa omami zmaga z bogatim plenom n sklene, da pripravi napad na Kreto in obenem maičuje bratovo smrt. Vedeževalec ga v ;menu bogov svari pred drznim početjem vendar ga ne uže-ne marveč še bolj podžge njegovo bojev itest. Tako se mikensko brodovje odpravi na tvegano pot, na rop v prebogate kretske pokrajine, o katerih pripovedujejo tolike vabljive zgodbe. Razvije se bitka pri Malisi. v kateri premagajo Krečani Ahajce in drzni Nakar tos pride z množico drugih vojSčakov v kretsko ujetništvo. Kraljevega sina iz lepe Argolide prodajo kot sužnja in ogrodje romana tvorijo opisi njegovih degodivšč n v Knosu na Kreti.
Kretski kralj Haramadas je sin pravljičnega Minosa, ki je dal zgradit čudovito palačo v Knosu. Haramadas je vladar in veliki svečenik, moder, za tiste čase kar prosvetijen despoi n se bavi z načrtom, da bi pomiril Kreto s sosedi in ustvaril v Egejskem prostoru nekako ravnovesje ter tako zagotovi! mir m procvit. Njegova hči Ariatani je najvišja svcčenica velike boginje — matere Adist de :n ji je zaobljubila večno devištvo. Ariatani jc čudovita le~ tica. in po nji sega poželjivi pogled zmagovalca pri Malisi, poveljnika njene telesne straže Setoraba sina oblastnega in vladeželjnega po« veljnika brodovja in bogataša Amruja Medtem ko Nakaritos preživlja težko usodo sužnja in se čez nekaj časa uveljavi kot rokoborec pehotnega prebogatega Ambarka se v ozadju kuje Amrujeva zarota zoper kralja Hanimada. megovega sina Radamantiza in lejio Ariatano V tej zaroti -ma po«ebno važno v ogo podl: in izdajalski Setorab Medtem je Nakaritce posta' Radamantov suženj n ko g« nekega dne spremlja na lov, sune SeteTab Hamaradovega sina \ prepad kjer ga neopaženc poišče suženj Nakaritos in umirajoči Radamants mu znič« svoi prstan ter mu vel da nn. »poroč njego vemu očrtu kdo ga jf bil pahni! v smrt \'a karitos izvrfr to po6lmsrvr ob sf.deUva-j-Anatane, ki ji hkrati piTzna da ;e sam kia
1.2 km1, leži 424 m nad morjem in ima največjo globino 36 m. Jezero Proložac ima površino 1.71 km2, leži 267 m nad morjem in doseže največjo globino 42.2 m. šatorsko jezero na šator planini leži 1478 metrov visoko in ima največjo globino 608 m. švlcko jezero pri Otočcu leži 424 m nad morjem in je 26 do 28 m globoko.
Odkup tobaka končan. Po poročilih hrvatskih listov je odkup tobaka v vseh odkupnih uradih končan. Izvršil se je v popolnem redu in na splošno zadovoljstvo. Le v širokem bregu, kjer so se pr delovalci prijavili za borbo proti odmetnikom, odkup tobaka še ni končan.
Gluhonema mladina bo dobila spet svoj dom. Na dvorišču zavoda za gluhonemo mladino v Zagrebu gradijo nekaj novih barak, v keterih bo zavod začasno nastanjen. Hrvatska gluhonema mladina je že dve leti v domači oskrbi. V zavodu je bilo 170 otrok, in sicer 50 dečkov tn 120 deklet.
Zagrebški kanjač je lani po poročilu »Hrvatskega naroda« pobil 1296 psov in 75 mačk. V tekočem letu Po mestna občina nabavila nekaj solobnih pridobitev, da bo mogoče čim kralje izkoristiti vse surovine, ki bi sicer šle v izgubo
Rdeči križ pereča
V poizvedovalnem uradu Italijanskega Rdečega križa, avtonomne sekcije v Ljubljani, Via Arella Ree 2 (Gosposvetska c ), naj še med uradnimi urami od 8—12 javij® naslednji:
Diz Ivan, Holod Anica, Poje Anton ra Helena, Puc Pavla, Verbič Ana svojci vojnih ujetnik: v v Campo concentramento P. G. 62, P. M. 3200, dalje Mayer Angela in osebe, k! so pjslale pakete naslednjim: Vel-de Alojz Sevčr	Podržaj Janez. Lev-
stik A"ton. Pajmč ran, Sečnik Jožef, Hočevar I\a Toh Franc. Muster Jože, Zric Vinko. T~ z:na Ivan, Marjnč Martin, Rož-manc Andrej, Vidif Anton, \Jidic Stanislav K:nda Jožef. Peterle Alojz, Zalar Matic, Kasi Adolf, Peršin Gabrijel, Smolič Ivan, Oblak Ladislav. Arko Anton, Černič Franc, Camernik Franc.
1'evega rodu. V trenutku, ko odkriva modri kralj"zaroio zoper svojo dimst jo. sc mu upre oblastni Amru. ki je bil podkupil tudi njegove poveljnke; Amru ubije kralja, ljudem pa raz* glasi, da ga je v tisti viharni noč- ubila strela — javno znamenie bogov. Ariatana spozna. da je stvar njenega rodu zgubljena in uheži skupaj z Nakaritom ter se z neko iadjo na skrivaj odpelje s Krete, kjer se je razmahnil prevrat. Na morju zajame krhko ladjo vihar in se naposled potepi. Ariatan: in Nakaritos se edina rešita in odplavati z razbitinami ladje do samotnega c toka, v katerem spozna Nakaritos tisti otok, ki je na njem pokopan njegov v bojih s Krečani padP brat. Tako občuti tudi v tem prst begov, s katerimi se sicer neugi ano bori ter uveljavlja nasproti njihov:m skrivnostnim znakom svojo neizprosno voljo do maščevanja nad Krečani Na samotnem otoku doživlja ubccPa dvojica robinzonsko usodo; tu Ariatani pre'omi obljubo devištva in postane Nakaritova žena Nekega dne pa jo nenadno ugrab io Krečani in Nakaritos prispe prepozno z lova da bi jo bil rešil. Hčer strmoglavijenega kralja prepeljejo v Knosos in jo žn-o zazidajo v votlino. Nakarifu uspe po raznih dogodivščin nah in nezgodah, da se vrne v domovino in prevzame kraljevo oblast Z velik mi sredstvi in z državniško spretnostjo pripravi velikopotezni napad na Kreto. k'er vlada nenasitni Amru Krečan1 so premagani Amru ujet <n živ zazidan v tisto votl no. kjer je Nakaritos našel ostanke svoje žene in otroka Nakaritos postane slaven in velik mikcn;-ki vladar, ki zagotovi Argolidi dolgotrajni mir in blagostanje.
Nakar tova borba z bogovi — to je boj 8 skrivnostnim* silami, ki odločajo človekovo usodo Ahaiski kraljevič se .ipre Krovom, da uveljav svojo voljo -n svoje sposobnosti, a preden zmaga mora pretT>et neznanske preizkušnje n sc iz sužnja dvign ti v višino kraljev« -^kf moči
Rom-:r> H P hcnbsena odlikuje mikavno
iripnvedovfl-'*- PfisrlvH. p-stri 'n «l'knviti SO inis' pr"zm'V? /r've	S-alcem ož vlia v
vsej čudoviti lepot t ^ črn napcto6tj živ-
Radio Lpfefpna
TOREK, 23 MARCA 1943-XXI
7.30: Napevi in romance 8 00' Napoved časa; poročila v italijanščini. 12 20: Plc^če 12.30: Poročila v slovenščini 12.45: Lahka glasba. 13.00: Napoved časa; porrčila v ita!'janščini. 13.10: Poročilo Vrhovnega poveijništva Oboro» ženih sil v slovenščini. 13.12- Pesmi talijanske zemlje, orkester vodi dirigent Petralia 14.00: Poročila v -talijanščini. 1410: Koncert radijskega orkestra, vodi dirigent D M Šijanec. Lahka glasba 15.00: Poročila v slovenščini. 17: Napoved časa: poročila v italijanščini 17 10: Pet minut gospoda X 17.15- Koncert violon-čelista Luigia Criarappa pri klavirm Enrichetta Petaccijeva. 19.30- Poročila v slovenščini 19-45: Valčki, polke in mazurke 2000- Napoved časa, poročila v italijanščni 2020: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini 20.30- Godbo posadke IX. cone Camicie Nere vodi dirigent Snmando 21 10" Italijansko glasbo vodi dirigent Armando La Posa Parodi 22.20: Orkester pesmi, vodi dirigent Angel ni. 22.45: Poročila v italijanščini.
ljenje. kakor se je morda razvijalo na Kreti pred nekimi 3500 leti. Kdor išče poti za ubeg iz današnjega sveta v fantazijsko doieti svet davne preteklosti, bo s pridom in užitkom sledil danskemu romanopiscu na Egejske vode in na očarljivo Kreto. Ni to roman, k b' tako spoštoval zgodovinsko vernost kakor, postavimo Flaubert v »Salambo«. saj je tud ne more; je to smela in velika zgodba o energičnem in podjetnemu človeku, ki premaguje usodo in predsodke in si trudoma krči drzno pot k uspehu.
HumperdliscJrova „Jaako in Metka" v Operi
Humperdnckova fantastična pravljica, pedvzeta po znani nemški (baje westfalski) narodni pripovedki, je doživela v ljubljanski operi dne 20. t." m. svojo prvo uprizoritev pri nar. Muzikaino je delo mnogo vredno, natančno izdelano, bogate ir.strumen-tirano, v invenc'jj toplo, zasejano, a tudi možato in ritmično odločno, kjer je potreba. Ravno ta opera jo zaradi svojih vsestranskih kvalitet obrnila poz: most glasbenega sveta ra skladatelja, ki je sicar m pešen posnemalec Wagnerjeve reforme in njegovih dognanj zlasti v simfonični izralii orkestra, v njegovi obširni spremljevalni in ilustrativni vlogi pca tudi v uporabi samostojnih siimf;ns6rih odstavkov, kakor ?o n. pr. uvertura in medigra med prvo in drugo sliko.
Slaba stran Humperdinckove opere je akordična prenasičenost gosta polifonija spremljava v postranskih kontrapunktičnih glasovih, ne nazadnje pa tudi dokaj težak pevskj stavek, k' je (razen v dobro uporabljenih nemških narodnih peemi) intonačno in tehnčno večinoma kaj malo speven.
Romantično slikarje pravljičnega sveta se je Humperdincku ako posrečilo že uvertura nas ponese v daljno otroSko deželo pripovedk in tud' kasneje so v poteku dajanja le redka ona mesta kjer se za kratek čas prikaže realizem na dan. (Tako zla ti
r®
tudi Turinski grof.
*	Pred veselim dogodkom v družim An-cOnikca vojvode. Lz Rima poročajo, du pSSSjo v- družil ^conskega vojvode čez štiri mesece veselega dogodka.
*	Nov predsednik Narodnega sveta za
^LaTos^fr^ika Fi^cejaGio^
dlnija. Dosedanji predsednik Giancarlo Vallauri je odstopil.
*	Smrt papeževega ceremonjerja. Iz tu-. ;a je umrl monsgr. Lulggi
cioS ^ojSterJceremonjela v Vatikanu.
*	italijanski profesor častni doktor berlinske univerze. Univerza v Berlrnu je te
podella č otni do ktorat Giuseppu T^-sinafiju, članu učiteljskega zbora na um verzi v Bologni. Svečanost je bda v pr£ štorih berlinskega Atenca ter seje je uae lpril za italitonsko vlaclo paslamk Alfieri, ^ei^p, je bil navzoč rektorprof^r Kreuz ter dekan agrarne fakultete^ P^e sor Tassinari je govoril o temi ^o^ia^ slo, socialni in juridičnl izgledi sp^ J" boljšave«. V svojem predavanju je omenjal razne reforme, katerih je deležna Italija pod Mussolinijevo vlado.
*	Pogreb matere podtajnika Bastianmija. v Peruei so te dni pokopali telesne oflkm-ke gTflene Bastialini, matere državnega podtajnika v zunanjem ministrstvu. Pogreta so se udeležili hierrarhi fasisticne stranke, prefekt, zvezni tajnik, župan ter ogromna' množica občinstva.
*	Sestanek pref/ktov iz južne Italije. V Napoliju se je mudil te dni državm pod-tajnik v ministrstvu za notranje aueve Albini, ki je sklical na sestanek prefekte iz južnoitalijanskih krajev. Državni podtajnik Albini je po sestanku obiskal nekatere kraje, ki so posebno hudo prizadeti po zadnjih letalskih napadih.
*	predsednik federacije agrarnih kmetijskih konzorcijev. Za predsednika federacije italijanskih agrarnih konzorcijev je bU imenovan nar. sv. ing. Fabio Allegremi.
*	položitev venca na spomenik Julija Cezarja. V ponedeljek je dal guverner mesta Rima položiti venec ob vznožje spomenika Julija Cezarja. Svečanost se je izvršila na dan »marčeVih Id«.
*	Prebivalstvo Italije. Uradni list rimske vlade poveča, da je imela Italija na dan 28. februarja letos 45,701.000 prebivalcev. V to število niso všteti prebivalci ozemelj, ki jih je Italija zasedla in pn-kljuela v sedanji vojni.
*	Smrt zaslužnega Italijana v Argentini. V Necochei v Argentini je umrl znani paleontolog, italijanski rojak dr. Rodolfo Fa-ccioli. Bil je rodom iz Napolija ter je uca-kal 84 let.
*	Veliko darilo za podporne akcije. Senator Attilio Odero je izročil po senatorju Rolandiju Rlcclju Duceju vsoto 12,500.000 lir ki naj se porabi za podporne-akcije. Po želji darc-valca dobe 10 milijonov lir kraji ob Ligurskem merju. En milijon lir dobi na razpolago Prefekt v Cagliariju, da jih razdeli med žrtve sovražnih napadov iz zraka, milijon lir dobi v isto svrho na razpolago ■Prefekt v Palermu. Po četrt milijona hr dobe na razpolago oblasti v Mešalni in Reggio Calabriji.
*	Pogumni gasilec. Poklicni gasilec San-te Ghilardl iz Rima je bil te dni poslan na rimsko polikliniko, da bi odondod prinesel kri, ki je bila potrebna za neko transfuzijo v bolnišnici. Ko se je mož vračal proti bol-n šriici, ga ie na nekem ovinku podrl filo-bus, toda Ghilardi je navzlic temu, da Je b5l ranjen, zopet skočil na motocikel m zcGrjal nanrej v bolnišnico, kjer je izročil kri 'za potrebno transfuzijo, nato pa še sam ostal v zdravniški oskrbi.
*	četrta »Quadriennale« v Rimu. Letošnja »Quadriennale« v Rimu bo odprta 9. maja ter bo občinstvu dostopna do 31. julija Razstavni prostori bodo manjši kakor v normalnih časih, zato bo tudi izbor slik rigoroznejši. Razstavni o^bor ima že zdaj na razpolago 300.000 lir za odkup najboljših del ki preidejo po razstavi v last rimske mestne unrave. Nadaljnjega pol milijona lir pa je določenih za nakup reprezentativnih slik in kipov.
*	Sestanek učiteljev v Triestu. V prostorih Dopolavora »Casalini« je sklical Kr. proveditor za študije comm. prof. Ugo Za-nnoni učitelje iz Triesta na sestanek kateremu so prisostvovali tudi predstavniki GILLa in drug činltelji. šolski nadzornik prof. Loiazzono je predstavil studijskemu proveditorju učiteljski zbor, ki šteje 779 oseb, ter je sporočil, da se nahaja 68 učiteljskih moči trenutno pod orožjem. Nato je prof. Zannoni govor i o etiki in mistiki šole in o poslanstvu učitelja ter je zaključil z besedami, da je treba doprinesti vse žrtve za domovino in zmago.
*	Natečaj za najboljši članek o razstavi Revolucije. V Rimu je bil razpisan natečaj za najboljši članek o razstavi Fašistične revolucije, članki, ki tekmujejo za nagrado se ne smejo objaviti pred 23. marcem ter ne po 30. maja letošnjega leta. Odtsi tankov naj se pošljejo na vodstvo razstave Faš'stične revolucije v Rimu do 1. junija 1943.
*	Predvajanje filma »Tisti s hribov«. V kinematografu Barberini v Rimu so pred-vaiali te dni film, ki ima naslov »T sti s hribov« ter prikazuje kos življenja alp n-skih vojakov. Film je izdelal Oldo Verga-no, predstavi pa je prisostvoval tudi mini. ter za ljudsko kulturo Eksc. Polverelli.
*	Namesto pravila je pU tobačni izvleček. V Comeam pri Prstu so našli mrtvega 381etnega poljedelca Edoarda Franchija. Preiskava je dognala, da je mož natmesto zdravila izpil dozo tobačnega izvlečka ter je nato umrl.
*	Ob uhelj je prišel. 541etni železničai Augusto Comassl iz Bologne se je vozil te dni z nekim tovornim vlakom, katerega je pomagal zavirati. Med vožnjo je mož izgubil ravnotežje in sunek ga je vigel s takšno silo proti steni vagona, da se mu je uhelj obesil na kos železa ter se odtrgal.
*	Velik požar pri Benetkah. V Mestre pri Benetkah je izbruhnil te dni velik ogenj v ondotnih splošnih skladiščih. Požar je zavzel tolikšen obseg, da so ga ljudje opazovali s prostim očesom lahko iz Benetk. Slednjič so ogenj pogasili gasilci iz Benetk. Psdove Trevisa in Milana s sodelovanjem gasilcev okoliških krajev, škoda zaradi požara znaša več milijonov lir, človeških žrtev k sreči ni bilo.
*	Zaspal je z gorečo cigareto. V Vareseju se je primerila 571etnemu Simonu Fratti-niju smrtna nesreča. Mož je prižgal cigareto in legel v posteljo. Z gorečo cigareto v ustih je zaspal. Izbruhnil je ogenj, ki je uničil ležišče, napolnil sobo z dimom, tako da se je Fratttni zadušil.
*	Konj z v-ozom se je vrnil, voznik pa ne. 621etni voznik Giuseppe Cerioli iz Montec-cia v Emiliji je šel te dni po opravkih zlo-ma Zvečer se je vrnil domov samo konj z vozom, voznika pa ni bilo nikjer. Svojci so Mi v skrbeh ter so prosili karabinerje, naij bi šli z njimi iskat družinskega poglavarja. Po več urah iskanja so ga res našli. Cerioli je ležal mrtev ob cesti. Zdravniška preiskava je ugotovila, da ga je zadela srčna kap ter je najbrže mrtev padel z voza, ko je konj vlekel vozilo proti domu.
*	človeški okostnjaki pod hiš«. V Ferrari so zidarji kopali pod kletnimi prostori hiše štev. 69 v ulici Borge Leoni. Nenadoma so pri kopanju zadeli na več človeških kosti. Prvotno so ugotovili, da pripalajo kosti dvema človekoma, pozneje se je število žrtev pomnožilo. Na kraju, kjer so našli človeške kosti, je svoj čas stala cerkev s samostoamom, še prej pa je bila tamkaj bolnišnica. Sklepajo, da izvirajo človeške kosti iz kostnice pod božjim hramom.
*	Drag konj. Trgovec Danilo Ballottin iz Stanghelle je na sejmu v Adrii kupil dirkalnega konja, aa katerega je plačal 24.000 lir. Po kupčiji se je Ballottin napotil proti dom ter je po 24 km poti prispel v Boaro Ponesine, kjer se je dirkalni konj, ponos njegove kupčije, zgrulil mrtev na tla. Poklicani izvedenec je ugotovil, da je žival podlegla srčni kapi.
*	Strela ju je iriečlia. V neki vasi blizu Triesta je med nevihto udarila strela v kmečko hišo, kjer je švigmla skozi stanovanje in potem pri oknu na vrt. Tam sta bila star mož, ki je že dolgo bolehal za paralizo ter njegov 121etni vnuk, ki Je zaradi posledic otroške paralize močno šepal. Starec, ki je dobil zaradi strele živčni šok, je ugotovil, da je po tem dogodku popoi-
BL P. JACOBSEN:
»BORBA Z BOGOVI"
je Sesti roman »DOBRE KNJIGE«, ki Je pravkar IzSeL Prevedel ga Je RUDOLF KRESAL. — Knjiga se dobi v upravi naših listov v Narodni tiskarni in v vseh knjigarnah. Broširana velja 10 lir, vezana pa 25 lir.
noma ozdravel. Stanje 121etnega vnuka pa se je takisto izboljšalo.
IZ LJUBLJANE
_ Nov grob. Po dolgi mučni bolezni je
aa vedno zapustila svojce ga. Henrijeta Mayerjeva, rojena Bukvičeva. soproga poštnega kontrolorja v pokoju. K večnemu počitku bodo rajnko spremili v t^rek ob pol 15 iz kapele sv. Kiištofa na Zaiah na pokopališče k Sv. Križu. Naj v miiu počiva! Svojcem izrek; rno naše iskreno sožalje!
u— Jože Kolarič — petdesetletnik. V
krogu svoje družine praznuje danes 50-ietnico svojega rojstva kletar pivovarne Union g- Jože Kolarič. Rodom iz Selnice ob Dravi se je že v zgodnji mladosti posvetil pivovarski stroki. Po svetovni vojni je prišel v Ljubljano, kjer je nastopil službo v pivovarni Union. V času gospodarske krize je za nekaj časa moral opustiti službo m je prevzel gostilno na Viču, ki jo je s svojo soprogo Kristino dvignil na zavidljivo višino. S svojo izborno postrežbo si je pridobil veiik krog prijateljev ne samo na Viču. marveč tudi v mestu in okolici. Pred nekaj leti ga je ravnateljstvo pivovarne spet pokl calo v svojo službo. Jubilant Jože Kolarič je mož kremenitega značaia. naš dolgoletni zvesti naročniv in mu želimo ob njegovem jubileju še mnogo zadovoljnih in srečnih let.
u— pomlad se je lepo uvedla. V soboto popoldne smo se že nekoliko bali, da bo konec sončnih dni in da se bo pomlad začela z dežjem. Tudi v nedeljo zjutraj še ni kazalo, da se bo vreme obrnilo na boljše. Močna burja pa je že kmalu dopoldne razgnala oblake in z neba je spet posijalo sonce. Tudi ozračje se je čez dan bolj ogrelo kakor v soboto. Najvišja temperatura je znašala 11.3 stopinje Celzija. Do ponedeljka zjutraj na je živo srebro v termometru padlo na —2 stop. Celzija. Tudi včeraj se ozračje še ni umirilo, vendar je v zavetnih legah prav prijetno posedati na soncu. Upajmo, da nam bo naklonjeno bla-godat suhega sončnega vremena uživati še nekaj dni.
u— Koncert Nemške akademije. Nemška akademija, lektorat v Ljubljani, priredi v sredo, 24. t. m., v mali dvorani Filharmo-nične družbe koncert barftonista monakov-ske opere Erika Jorgensena, ki ga na gla-sovirju spremlja g. VVerner Dommes. Koncert se začne ob 18. Na programu so: F. Schubert, R. Schumann, J. Brahms, H Wolf, R. Trunk in R. Strauss.
u— Večer Santlovih skladb v veliki fil-harmonični dvorani. To je naslov koncerta ki ga bo priredila v petek 26. t m. Glasbena Matica v proslavo 60-letnice slovenskega skladatelja in umetnika prof. Saše Šantla. Poleg solistov: pianistke Marte Bizjakove. sopranistke operne pevke Manje Mlejnikove, viol nista Alberta Der-melja, violista Ivana Zižmonda in Ljubljanskega komornega tria (Dermelj, Sedlbauer, Lipovšek) bo nastopil prvič v letošnjem letu šolski zbor Glasbene Matice pod vodstvom ravnatelja M rita Poliča. V začetku tekočega šolskega leta je začela Glasbena Matica ponovno s posebnim šolskim zborom z namenom, da izvežba m pripravi mlade pevke in pevce za poznejše udejstvovanje v koncertnem zborovem petju. Odziv s'strani naše mladine ie bil zelo časten, priglasilo se je nad 100 pevk in pevcev, ki jih vežba ravnatelj Polič. Prvi nastop Šolskega zbora bo na Santlo-vem večeru v petek 26. t m. ob pol. 7. Zbor bo pel njegova triglasna zbora s spremi j evan jem klavirja: Mala predica in Ribič. Predprodaja vstopnic za koncert ie v Knjigarni Glasbene Matice.
u_ XI. simfonični koncert letošnje sezone bo vodil dirigent Samo Hubad. kot solist bo sodeloval pianist Marijan Lipovšek. Koncert bo v ponedeljek 29. t m. v veliki unionski dvorani. Začetek, kakor običajno, točno ob pol 7. zvečer Na sporedu so dela skladateljev: Beethoven. Ma-scagni, Premrl in Smetana Predprodaja za XI. simfonični koncert se bo začela v sredo 24. t m ob pol 9. v Knjigarni
Glasbene Matice. Da ne bo težav pri pred-prodaji se prodajajo sedeži v sredo, stoji- j šča pa v četrtek dopoldne. Preskrbljeno je za to, da bo tudi v četrtek popoldne dovoli ■ dijaških stoj šč na razpolago. Občinstvo prosimo, da upošteva deljeno prodajo in se ravna po tem.
u_ Vodstvo »Koropctitorija« vabi starše srednjih, meščanskih in ljudskih šol, da jih vpišejo k nam. kjer jih dnevno pripravljamo iz vseh predmetov, posebno matematike, italijanščine in latinščine. Vcdinio posebne tečaje za razredne m privatne izpite: Honorar zmeren! Vpisovanje dnevno od 8. do 12. in od 14. do 16. ure, Korepetitorij. Mestni trg 17-1.
| žalni venci, aranžmaji, Izbira lončnic in • cvetja — »»KOŽA«« cvetličarna
u— Ako hočete uspešno vrtnariti, Si takoj nabavite Dei vui koiedar za vrt in sadovnjak, Iti ga je 'zdaia knjigarna Tiskovne zadruge, šele burgeva 3. Držite se nasvetov v tej knjižici in opravite pravočasno vsa dela ki so časovno razporejena. Samo tako lah k dosežete zadovoljive uspehe. Cena knjižici 8 lir.
u— Najnujnejše znanje o s°dobnem kuhanju je 'zdaia knjigarna Tiskovne z;d.u-ge kot poseber odtisek iz Gospodinjskega koledarja, da bi si ta važen pripomoček iahk; nabavili najširši sloji. Cena 10 lir.
u— Za onemogle in s^e Ljubljančane v mestnem zavetišču v Japijevi ulici je uredništvo »Slovenskega naroda« poslalo 166 lir, ki jih je nekdo nešel pri Fužinah, vendar pa po izgubljeni denar nikJo ni prišel, čeprav je »SI venski narod« dvakrat objavil notico o najdenem denarju. Uredn štvu »Slovenskega naroda« izreka županstvo najtoplejšo zahvalo tudi v imenu podpira-nih.
Novi grobovi. V Stari Fužini so umrli Martin Cvetek, Matija Žagar in Ivan Šolar. V Koprivniku sta umrli Frančiška Medija in Verica Sodjeva. V Studorju sta umna Jožef Ražem in Matija Gartner. V Bohinjski Srednji vasi je umrla Ivana Arhova ln najstaiejša občanka Marija Arhova, stara 92 let. V radovljiškem okrožju so umrli: Marija Lapova z Rečice pri Bledu, Marija Vovkova. po rodu Dobravčeva, Mihael Ta. ler z Bleda, Ivana Jančeva, rojena Slivni-kova iz Koritnega, Ivan Legat. Jožefina Lukančeva, po rodu Sodarjeva in Franc šolar z Bleda. V Zgornjih Gameljnah je umrl Stanislav Cedilnik, v št. Vidu pa Franc Ločniškar in Ivan Volčič.
Na vzhodni fronti so padli: 191etni pla-ninski lovec Ferdl Schwarz, 20 letni planinski lovec Rulolf M chater, 211etni desetnik v planinskem lovskem polku Hans Sima, 201etni desetnik pri grenadirjih inž. Fraz Walten- 291etni pripadnik SS-oddel-kov Hans Hubmann, večkrat odlikovan, ki se je udeležil vojne na Poljskem, v Franciji in v Grčiji, 221etni desetnik pri pehoti Ernst Filipp, 261etni nadporočnik in v<dja baterije Walter Outschar, 241etni član SS-oddelkov Hans Sitar. 21!etni desetnik v planinskem lovskem polku Erich VVieder-schvvinger, 241etni pehotni desetnik Kari Wieltsch, 211etni desetnik VVilhelm Der-schmidt in 301etni bivši avstrijski legionar desetnik Walter Konegger. V bojih na vzhodu se je smrtno ponesrečil šolski upravitelj in krajevni skupinski vodja v Cerkljah pri Kranju Alfred Huber. Dne 25. februarja je v neki vojaški bolnišnici umrl in so ga naslednji dan pokopali.
Na bojišču v severni Afriki je dne 5. februarja padel znani beljaški nogometaš Kari Petritsch. Bil je eden najboljših igralcev Koroške in je večkrat zastop;! deželne barve. Igral je v klubu VSV branilca in je bil tudi kapetan moštva, ki ga je z njegovo smrtjo zadela huda izguba. — V neki vojaški bolnišnici je podlegel hudim ranam 271etni desetnik Franc Thonhauser iz La-vantinske doline.
Smrt najstarejšega Kočevarf*. V Ra-dovlj'ci je dne 9. marca v visoki starosti 96 let preminil najstarejši meščan v Kočevju Johan Fombacher. Tak; j v drugi polovici prejšnjega stoletja si je pokojnik ustarovil lastno mizarsko delavnico, ki jo je imel vse do preselitve.
Poročili so se na Bledu Hans Koch tn Elfiida Tillova, oba z Bleda, ter Valentin Larisi in Katarina Koselova, oba z Gorij. Nadalje so se poročili na Bledu Jožef štu-cin in Marija Dolinškova ter Franc SokUč m Albina Kokaljeva.
V Preddvoru je bilo nedavno v Strankinem domu šolanje za celične in blokovne voditeljice kraljevnih skupin Preddvor in Jezersko. Govorila sta okrožni šolski vodja
Lilling m Fischerjeva, ki se je s svojim ljubeznivim nastopom takoj prikupila vsem udeleženkam. Šolski vodja Lilling je imel zvečer poučen tedaj za ožji krog, kjer je govoril o snovi »Kmet kot temeljni kamen nemškega naroda« in orisal stanje kmeta pred letom 1933 in po tem letu.
Dan junakov je bil tudi na Koroškem slovesno proslavljen. Posebno slovesna je bil proslava v Celovcu. V dvorani deželnega dvorca so se zbrali odposlanci vojske, stranke m zastopniki oblaste v in društev. Po Kratki spominski seji so položili venec padJim junakom. Istočasno je bil venec položen tudi na celovškem pokopališču. V zvezi s preložitvijo dneva junakov na 21. marec se je tega dne začela tudi prodaja posebnih p-bemskih znamk in ne kakor je bilo pi*votno določeno 14. marca.
Smrtna nesreča na progi. Pred inevi je v bližini kranjskega postajališča vlak podrl progovnega obhoJnika Ivana Benedika in ga tako hudo poškodoval, da je na mestu izdihnil.
Konj ga je poteptal. Nenavadna nesreča se je primerja 291etnemu posestniku Ivanu Prasni ku iz Bistrice pri Pliberltu. Mel bran an jem ga je konj nenadno podrl na tla. Ugriznil ga je v loko, z nogo pa mu je zlomil piščal. Hudo ranjenega posestnika so morali prepeljati v bolnišnico.
Spodnja štajerska
Smrtna k°sa. V visoki starosti 87 let je po kratki bolezn5 v Mariboru umrla ga. Marija Skubeteva, rojena Jurjevičeva. V Celju je v 74. letu staro tj preminila ga. Terezija Pistevscheg. Nenadno je preminila v Mariboru hiš-a posestnica Barbara Kol! ar jeva, stara 80 let. Po dolgem trpljenju je v Mariboru preminil g. Jakob Dvor-šak V Ormožu je po dolgem hudem trpljenju umrl g. Pepi Maieritsch. V Mariboru je umrl 79 letni cbčinski ubogi Anton Smisl, v Studencih pa sin železniškega u lužbenca Emil Supe. Nadalje je v Mariboru umrla 41 letna zasebnica Terezija Za. lokarjeva.
Graško gledališče v Ljutomeru. V četrtek je v Ljutomeru gostovalo graško gledališče s komedijo »če gori hiša«. Gostje so imeli z igro velik uspeh.
Teden mladine. Kakor prejšnje leto bo tudi letos na Spodnjem štajerskem od 21. do 28. marca teden, posvečen mladink Uradni vodje, učiteljstvo in starši bodo poučeni o nalogah nemške mladine. Otvoritvena svečanost je bila v redeljo zjutraj. S svečano zaobljubo 14 letnikov se bo teden nemške mladine zaključil.
V Ormožu so zadnjo nedeljo zbrali za zimsko pomoč 6606 68 RM, s čimer je cele tna zbirka v trgu vrgla 35.346.49 RM. Ormož je na prvem mestu v ptujskem okrožju
Veliko žen ko zborovanje v Ptuju. Žensk; urad štajerskega Heimatbunda je imel veliko zbirovanje, ki so bile nanj povabljene tudi žene. ki le kratek čas bivajo na Spodnjem štajerskem in se zato Se niso mogle dovoljno vključiti v delo. Zborov.a!ke je nagovorila voditeljica pomožne službe Hankejeva m p:udarila, da je čast-a riilž-nost vsake žene odzvati se klicu drža/e. Zaključila je z besedam5, ki naj se jih zavedajo vse žene: »Me nismo nič, naša zmaga je vse.«
Obdarovani ranjenci v Celju. Pred dnevi se je zvedelo po mestu, da pride na kolodvor vlak z ranjenci. Celjske že-e in dekleta so hitro organizirale majhno rbda-ritveno akcijo in na kolodvoru pričakale junake s fronte. Vsak izmed ranjenih vojakov je prejel majhno spomLnsk; darilo.
Prm°č za tuberkulozne je b'la z odredbo šefa civilne uprave raztegnjena tudi na Spodnje štajersko.
Tečaj za pomočnice otrr ških vrtnaric. V Ormožu je bil zaključen prvi tečaj za pomočnice otroških vrtnaric na Spodnjem štajerskem. Udeleženke »o položile zaključni izpit z dobrim, deloma celo s prav dobrim uspehom.
Avto ga je p°drl. 38 letnega mizarskega pomočnika Jožefa Heberja iz Studencev je podrl avto in mu prizadejal hude notranje poškodbe. — V Kapelah je padel 69 letni preužitkar Franc Koler in si pc škodoval roko. Ponesrečenca se zdravita v mariborski bolnišnici.
Avtomobilska nesreča. Na praznik opoldne je s Pobrežja pripeljal osebni avtomobil in se z vso silo zaletel v zadnji del težkega tovornega avtomebila, ki je vozni v smeri proti pokopališču. Po naključju je šofer ostal nepoškodovan, čeprav se je prednji del osebnega avtomebila popolnoma razbil.
v prvi sliki, v imenitni sceni natrkanega meti ar ja.) Otrcška ta opera kljub temu ri, ker je pr ekompl icirana, pač pa zrelejši poslušale' ki so zmožni z umevanjem spre--^mati ves zapleteni tonski material, lahko obilno uživajo zlasti v lepih harmonskih obrazih in v sčni inst rumen taci ji.
Znatne so bile težave, katere so imeli izvajalci z našo uprizoritvijo, saj je morala bit5 premiera nekajkrat odpovedana zaradi bole zrl sodelujočih. Seveda se je na ta način izgubile mnogo poleta, morda tudi doka5 točnosti v poda;jan ju, ki smo jo zlasti v orkestru pogrešali. S Humperdinckovini instrumentalnim stavkom se ni šarti in tako je biLa ta pomanjkljivost precej očitna "Na odru je bil jspeh dokaj boljš5. Pevski so se odlikovali Mlejnikova, Golooova in Janko. Mlejnikova in Golobova £t? izdelal5 dva otrcška lika v takj meri razposajenosti, ljubkosti, otroške nežnosti, strahu in veselja, da sta učinkovali kakor radosten senčni žarek spričo nekoliko mrke ?cene ki ie zlat ti v g zdu zelo temačna. (Pri tem pripominjam, da te vrste pravljice res lahko nastajajo samo na severu, kjer v globok5h gozdovih domujejo škratje, čarovnice, gozdni možje in druga taka. ugledna bitja. Zanimivo je, da južni tiaro^ di nimajo nobenega smisla za gozdno poezijo katero tudi mi Slovenci precej močno občutimo) Uč nck dveh omenjenih umetnic pa hi bil še večji, če bi bil sicer krasni gias Ml e mik- ve nekcr.iko svetlejši in bj tako bil v večnem kortrastu - pr^ep:m tem-nim altom Golobove. (že vidim Cirila, ki se smeje in pravi: že zopet »ocenjevanje ka kon-iunktivl«) S pr-do-nim, jasnim, nasičenim glasom izvrstne d:kcije in izenačenega volumna v vsem znat-cm obsegu pStMe je rdoel Janko vlogo metiarja, Kf i- tudi igralsko dobro zadel. Bogda-na S t r i t a r j e v a je odigrala njegovo ženo vlogo ki je pevsko zanj; žal previsoka' - sprva je bila namenjena Polajnarjev? Dobro je zadela mim'ko revne m obupane žene' Zarimiv lik čarovnice je ustvarila Poliče va, igralsko trdna kakor vselej, muzikalnc aigurna xn je ob da-
nih glasovnih zmožnost5h predstavo menda sploh omogočila. Njen kostum Je bil Jako pisan in nič kaj grozen, toda je zado ti pretresljivo vplival, posebno v divji 'eži na metli ob mračni razsvetljavi. Dva gozdna rracžička, eden ki uspava, drugi, ki budi, sta bili Barbičeva in Urbaniče-va Obe sta igralsko še zadovoljevali pevsko in muz'kalno pa se je treba še obema umiriti, zlasti Urbaničevi, ki ima zares izbrano težko nalogo, čeprav čš to kratko. Zelo čuden pa je njen kostum, ki bi si ga želeli bolj prirednega. Zakaj naj bi moži-ček, ki si pije roso po travi, imel tako pokrivalo, ki spominja nekoliko na ženska pokrivala iz 14. stol.?
Zbor lectcvih fantov in punčk je glasbeno dobra točka zadnja slika je bila sploh najbolj poletno podana, najbrž tud' .sato. ker je ritmično dost' pregnatno napisana. Dirigiraj je štritof, režiral Debe-v e c, ki je imel pač težko nalogo, oživljati vso precej težko tonsko gmoto z živo igro sodelujočih. Prevod je štritofov, ki žfi ve činoma utene v gosti glasbi.
Marijan Lipovšek.
Naš jezik
Jezikovna paša
66. Utapljati se, utopiti se — utopljenec; daviti se; zadušiti se.
»Reševalec udavljencev v vedi.«
Od kod neki ljudem tako nenavadne oznake.
Utapljajoči se je v nevarnosti, da. mu voda "zalije pljuča in ga zaduši. To pa ni davljenje, zakaj davim koga če od zunaj na vratu stiskam sapnik in ga tako du-šim; davi pa se kdo s kako stvarjo v požiralniku. ki mu prit:ska na sapnik. S klinike se spominjam želodčnega rakavca. kateremu je operater privzdignil želodec, da bi mu napravil nov prehod v črevo, pa je naenkrat nehal dihati. Narkot:zer je takoj odprl usta in videl, da so polna rentgenske mase, ki je pripolzela iz privzdig-
njenega želodca, zalila žrelo, sapnik pljuča ter ga tako zadušila, ne pa zadavila'
Utopljenec je tisti, ki se je utapljal, pa še ni mrtev, kateremu je torej še moči pomagati, pa tudi tisti, ki se je v vodi že zadušil; udavljenec ali običajno zadavije-nec pa tisti, ki se je s kako trdo stvarjo (kosom mesa. krhljem jabolka) udavil ali zadavil, in tisti, ki je bil zadavljen.
67.	Nagnjen biti h kaki bolezni.
»Slabiči na pljučih nagibajo k tuberkulozi.«
Ta stavek bi bil še nekam pravilen, če bi bil v njem glagol refleks'ven: se nagibajo, zakaj nagibati je prehoden glagol: nagibam glavo, kupico; navadno pa pravimo: Nagnjen biti h kaki bolezni. Pleter-šnik ima kot nalašč: nagnjen biti k čemu =inklinirati.
68.	Rdečilo — rdečina — rdečica.
»Pri mazanju s tuberkulinom nastane na namazani koži rdečilo.«
Rdečilo je ali rdeča tekoč'na s katero šolniki plašijo šolarje, ali kamenček, s katerim sj neč'mrnice rdečijo ustnice To pa kar nastane po rdečenju. je rdečina — takisto ustnična rdečina ^Lippenrot. Rdečica pa je tisto, kar nenadoma nastane, pa ravno teko /"mo izgine^ rdečica ca .ie Talila ali polila.	Dr. Mirko Cernič.
ZAPISKI
Pesnik A Gradnik je dovršil v zadnjem času ;zbor iz sodobne španske lirike s ne-mimi M guela de Udarnima Antonia Mncbade Juana Ramone Jimeneza Pedra Salinasa Fcde';ca Garcie Lorca 'n dnifrb pred-tpvn kov dn^š^ie §rymcke lirične nptpf «->o-t 5 7h rka za k-terr* ie	uvod
B B«-ko 'e priprrv'5ena za t>k 5n ird* ->o vsei v^i^roft.i ve za vel'ko n^č — Dr A'o57ii G^dnik «e v zndn^m čast' rnrio«n bnv p^ovai^-^em genialnega oes-! n.sfca' Leopard ' i"? in ie že rw" oveni1
velike večino njegovih poglavitnih pesmi
zbranih v nesmrtni knjigi »Canti«. Želeti bi bilo da bi mogli čim prej iziti v knjigi tud5 Gradnikovi prevodi poezij slavnega recanatskega rojaka in sodobnika našega Prešerna, tem bolj. ker so Leopardijeve oesmi v slovenščini tudi s prevajalske strani delo izrednih kvalitet.
O Salvinijevi antologiji hrvatske lirike prinaša najnovejši zvezek obzornika »Ita-lia che serive« daljšo oceno iz peresa Petra Guberine. O knjigi »Poeti croati moderni«, s katero je Luigi Salvini uvedel v talijansko slovstveno kulturo dolgo vrsto hrvatskih sodobnih pesnikov od Matoša do najmlajših, je nedavno obširneje pisalo tudi »Jutro« O kvaliteti Salvinijev:h prevodov sod; Guberina. da je »po vsei verjetnosti v Italiji malo takih, k-" bi umeli prevajati tako kakor on«. »Izviren slog je domsla vedno srečno ohranjen takisto se zvesto oklepa sleherneca pe^niškeea izraba- če ie 'zraz abstrakten, umetniško ra-fin'ran ie temu ustrezen tudi italijanski irrr-7 O tem pričaio zlasti nekatere poezije Uiev!ča. Tvaniševiča in Nazora Tam kjer je pesniški jezik bl:zu besedišča današnjega življenja ali kjer izraža globoke 'n preproste nrsli. nHrier ne vnaša Salvini v svoj -taUianski prevod »poetičnih« besed. ki bi mogle izvirno besedo artistično '■»lepšati Zakadi tesa lahkn bralci občutno V.-P7 rna+rrh sprememb ekspresivni iezik vvvžp Tad^^oviča Salvin! ie posvetil --.sobno skrb ohranitvi rv»sp!.5ke?a rtma vr.riptr.0 ie da ie v Ttaliv samo Carlo Br ,, svorb prevod:b «o^nsk?h pesnikov s to-;ko pa+->"čorvstio obranil izviren ritem »,vn riMfn^prra r+mičrieffa prenosa '-iViim jt->iM->nc^ hra^c ocephiie ritmičn', ^nrlnhnTi	pesp'ko(V Tn Pr'
nf+nn to da stih« nicn nf p/v^oli5ap5• posamezn-n;Cn	sVimai niso spr^menieP5
C>>; sp v rvvvriii sfrPTpinia ve' iV te nien 'zvirn' ri+°m dru-v-1-nr v proTrp^ii « V nadalinlem Coli-niipvr provnianje
poezije še z njegovim prenose m tako zva-
nega enjambamenta in kaže tudi pri tem Salvinijeve prevajalske odlike. Guberina sklepa: »Slovstvena dejavnost na področju prevajanja, ki je postalo danes v Italiji tako zelo živahno in je doseglo v zadnjem času tolikšno plodovitnost je nemara dosegla s pričujočo antologijo enega svojih najbolj značilnih uspehov.«
ŠtudiJe o Tolstoju. Pri rimski založbi Edizioni d5 Religio je izšla knjižica E. Mar-cuccija »Studi su Tolstoj«.	. .
O poeziji Giovannija Paseolija. V zbirki »Studi e Testi«, ki jo izdaja Zavod za romansko filolog-ijo na rimski univerz ie izšel daljši esej G. A Peritora »La poesia di Giovanni Paseoli«
Roman Albe de Cespedes, »Nessuno topna indietro« k: ga napoveduje za prihodnji mesec »Dobra knjiga«, je izšel v zadnjem času tudi v rumunskem prehodu
Razstava slik Mil. Gjuriča v Zagrebu. V zagrebškem salonu Ulrich se bo v soboto zaključila razstava tudi pri nas znanega si-karja in grafika M Giurica. Je to že tretia razstava ki jo prizadevni sl kar prireja v času Nezavisne Države Hrvatske. Na nji je razstavil fragmente svoje rimske razstave ki ie izzvala pohvalo n pokrov'teljstvo znamenitega krif-ka A Lancellott^a ter druga visoka oriznaria s strani umetniških in kulturnih krogov Večnega mesta Obenem s temi fragmenti. ibsegaioč5m: ciklus *S+ari P'"m« antica) ie razstavil Giurič krajme lz Zumberka motive iz OnrrSMa in iz raz-n'h krajev Hrvatske ciklus bakrorezov »Bibiča« in ciklus »N^še selo« Razstava Mile^ka Giuriča je vrbnd-Ta v zagrehšVh krogih ž5vo pozornost Uvod v nieeov razstavni katalog ie spisal p5sfiteli dr Mato v-Tanžekovič in prikazal piepovo nam^vei-5? delo in ves dos^dani5 umetn5šk; razvoj. kakor ea ie ''zoričalo 52 razs+a^ t^?a 7o'o dplavppffa >p mnogosfranskega umetnika V katalogu so navedene sodb« raznih italijanskih, nemških ip madžarskih kritikov katerih pozornost ie vrbudilo Gjuričevo slikarsko ali grafično delo.
Narava je dala Bolgariji ugodne pogoje za razvoj sadjarstva. Dežela ima teplo sončno podnebje, zemlja je za sajenje drevja prikladna, Bolgan sami pa imajo zelo razvit čut za sadjarstvo in vrtnarstvo. V zadnjih 'etih iz^ važa Bolgarija čedalje več sadja deloma svežega. deloma konzerviranega in predelanega. Bolgarsko grozdje, jagode, slive in razni sadeži za kuhanje mezg gredo v čedalje večjih miR-živih v Inozemstvo.
Pred desetim1 leti je imela Bolgarija zredno mi;ug'i sliv; računajo da so slive tedaj zavzemale dve tretjini sadnih dreves v državi. Toda notranji promjj s tem sadežem je bil pičel. Tudi grozdje ni šlo v denar, dočim so slive le v skromnih množinah, izvaža: v inozemstvo. Na podoben način so po.:iljaii preko državn h mej tudi marelice, breskve jaboika. hruške in orehe. Toda evropski pomen bolgarskega sadnega trga je bil takrat še zelo skromen. Leta 1930. jc šlo komaj 4.50 % celokupnega bolgarskega sadnega pridelka v tuj.no
V zadnjih letih pa se je podoba močno iz-premenila. Nemčija je nastopila na bolgarskem trgu kot kupec sadja in to je povzročilo, da se je bolgarsko sadjarstvo razmahnilo do nepričakovane višine. L. 1939. k; je bilo zadnie leto pred izbruhom vojne ter zadnje normalno sadno teto. kajti v letih 1941 in 1942. so no-gtopile za sadjarstvo neugodne vremenske razmere, je šlo 92 % bolgarskega sadnega pridelka v tujino. Toda tudi doma je našlo sadje več kupcev kakor v prejšnjih časih. Vse to je povzročilo, da se je produkcijska sposobnost bolgarskih sadovnjakov iznova povečala.
Bolgarska statistika navaja da razpolaga Bolgarija brez novih priključenih ozemelj v Ma-cedcniji in Traciji s 75.000 ha sadne zemlje. Od tega odpade 35 % na slive. 28 °/o sadnega drevja na jablane. 5 %> na hruške, ostanek pa
sadjarstvo
na marelice, breskve, žlahtni kostanj, orehe itd. Letine kakor smo že povedali, niso vse enako
rodovitne L. 1939 je Bolgarija pridelala okrog 100 milijonov kg sliv hrušk jabolk, marelic, Dre.-kev in crehov. V splošnem cenijo opazovalci bolgarskih razmer število sadnega drevja rn ozemlju stare Bolgarije na 18 do 20 milijonov dreves. Izza T1941 zavzema Bolgarija tudi odlično mesto v proizvodnji južnega sadja, kajti v bližini egejskega nabrežja uspevajo smo-kve, mandlji in olive.
Sadna produkcija Bolgarije se je v zadnjem dcscietju krepko razvila. Država je zasebno pobudo vedno podpirala ter je skrbela za to. da so se zasadili novi sadovnjaki, stari pa iz-, boljšali s tem, da so odstranili mani vredne I sadne vrste ter jih nadomestil, z bolj.vmi. Ob> i enem so bili poostreni predpisi za izvoz sadja.
tako da prihaja za izvo« v poker le prvovrsten pridelek. Samo ob sebi se razume, da bdi država poleg vsega tega tudi nad zatiranjem sadnih škodljivcev, kajti to je eden izmed osnovnih pogojev za pospeševanje sadjarstva.
V zvezi z vsem tem se je močno razmahnila tudi bolgarska industrija konzerv. Od 1 1939. se je konzervna industrija v Bolgariji, ki je obsegala tedaj 53 podjetij, dvignila za 100 odstotkov. Posebno čislajo uvozne države bolgarsko suho sadje, ki je izvrstne kakovosti.
Za gojitev primernih sadnih sort skrbi država s svojimi in zasebnimi drevesnicami, ki so pod strokovno kontrolo. Vsako leto zasadijo v Bolgariji 2 do 2 in pol milijona novih dre> ves in potaknjencev ter povečajo s tem sadno I pr-vršino za približno 10.000 ha na leto Dr-| ž;".va je izdelala tudi poseben načrt za izbolj-šanje in povečanje sadovnjakov, ki sega do 1 leta 1957.
V »Mtinchner Medizinische Wochenschrift« priobčuje bivši redni profesor za notranjo medicino na univerzi v Erlangenu dr. Ludvik Robert Miiller, zanimivo razpravo o poživljajoči moči spanja ter izvaja:
Dejstvo, da spasje odganja utrujenost in nam prinaša osvežitev in poživljenjs, nam je tako pričujoče, da niti ne razmišljamo o tem. na kakšen način dosežemo to okrepča-nje. Po jedi često občutimo, da nas napade utrujenost. Po naporu je človek lahko tako izmučen, da se mu ne ljubi jesti ter kosilo ali večerjo lahko zaspi. Tudi brez jedi postane človek po spanju svež in čil ter sposoben za delo.
Treba pa je razlikovati med utrujenostjo ln izčrpanostjo. Če imamo za seboj težji

Iz igračke, ki je bila našim dedom v zabavo, pa ji niso posvečali prevelke pozornosti, se je v nekoliko desetletjih razvila ena največjih sodobnh industrij, ki obratuje z milijardnimi glavnicami in daje tisočim in tisočim ljudem zaslužka. Ta igračka je bila »živo kolo«.
Podoba, ki se giblje, slika, ki »živi«, je Mla davna zam sel nekaterih fizikov in izumiteljev. Tako so nastali primitivni aparati, ki so prihajali svoječasno kot optične igrače na trg in so bili postavljeni vsi na isti temelj: šlo je za. vrsto slik, ki so razčlenjevale kakšno gibanje v njegove po-edine faze, pa vo stopale potem gledalcu v sunkovitih presledkih pred oči. 2$lad učenjak z vseučilišča v Gentu, Josephe Pla-teau, je na tem principu zgradil 1832. leta svoje »živo kol:«. Istočasno je izumil nekaj podobnega prof. Stampfer na Dunaju. A med tem ko sta ta dva izumitelja uporabljala. narisane vrste slik, je uporabil berlinski fotograf Gttomar Anschiitz 1890. v svojem »čudežnem bobnu« fotografske seri; ske posnetke. S 24 fotografskimi aparati istega tipa, ki so stali <Šjpg za drugim in so se z električno napravo tudi drug za drugim v kratkih presledk h odpirali in zapirali, je snemal premikajoče se predmete, n. pr. galcpirajoeega konja. Na ta način je dt.bii 24 posnetkov v velikosti 9X12 cm, ki so fiksirali poedine gibe premikajočega se konja. Kopije teh 24 slik je nalepil v istem vrstnem redu na obročast trak, ga pritrdil v notranjosti primerno velikega pločevinastega bobna in ta se je vrtel okrog svoje navpične osi. Na bobnu in papirnatem traku so bile med poedinimi slikami izrezane odprtine za oko in če je človek gledal od zunaj skozi te odprtine, so ustvarjale slike, ki so se obračale v notranjosti bobna, vtis, da se konj premika v skoku.
Tudi tako zvani »žepn< kinematograf«, ki so ga izumili že leta 1866., spada sem. To je bila knjiga, ki so bile na njene lisrte naslikane poedine faze kakšnega gibanja. če si knjigo htro prelistaval, si imel vtis, da se slike gibljejo. Ta izum se je v prvotni, kakor tudi v svoji izpopolnjeni obliki, to je kot knj;ga, ki jo h'tro prelistava aparat na motor, »mutoskop«, ohrar nil do današnjih dni.
Praktična uporabnost takšnih izumov pa je bila seveda majhna, ostal; so le igrača, atrakcija potujočih komediantskih raz-stavnic. Vrgel si kovanec v avtomat, zavrtel ročko, gledal v čudežno omaro in videl živo sliko plesalke ali dame, ki se je slačila.
šele potem, ko so izumili fotografski film, so lahko šli kerak naprej. Prvi pravi kinematografski aparat za gledanje, »ki-netoskop«, je zgradil 1891. Thomas A. Edi-scn. Tu se je vrtel že pravi filmski trak s perf orači jami ob robeh, ki ga je zobato kolo poganjalo sunkovito naprej Edison je bil seveda spreten poslovni človek, svoj gledalni aparat je pač dal v javnost, snemalno napravo, ki jo je 'stočasno konstruiral, pa je obdržal zase, da bi si pridržal monopol za izdelovanje filmov. Kupč.ja s<> mu je nekaj časa tudi dobro obnašala, povpraševanje po kinetoske. pih je bilo velikansko, dokler ni Evropa dala nov izum na svetlo, ki je omogočal projekcijo živih slik na steno.
Naključje je spet hotelo, dv sta ta :z-im napravila Istočasno dva človeka neodvisno drug od drugega oziroma točneie dve dvojici bratov. Dne 1. novembra 1F95. sta pokazala brata Max in Krmi Skladanowsky v berlinskem V/intergJi tn i med varietej-sko predstavo svoje žive slike, ki sta jih imenovala »beskop«, 28. decembra istega leta pa sta brata Lumiere v Gr*nd Cafe na pariškem Bculevard des Capucines predvajala svoi »kinematograf«. Po svojem predvajanju v Wintergartnu je prejel Max Skladano\vsky povabilo ravnatelja pariškega variete.ia »Foli-s Berreros ?. na^ bi svo; bioskop pokaral še tam. Neko1 ko dni pred tem predvajanjem pa je bil Lumiere nastopil s svojim k nemrtografom in je dosegel ogromen uspeh. Sk'a^anowcky je prisostvoval tej predstavi in je z grozo ugotovil, da njegov nastop ne bo več prvi. Tragična izumiteljska usoda je potem hotela, da so brata Lu-^i"ra po vsem svetu proslavljali kot izum tel.^a kinematografa, med tem ko za Sk!ad?.nowska d~l2; lat nihče ni vedel
Silni vtis, Vi so ga napravila prva kinematografska predvajanja v javnosti, ni te-
meljil toliko na tem, kar so ljudje z občudovanjem gledali na filmskem platnu, kolikor na spoznanju velikanskih možnosti, ki so tičale v izumu. To, kar so ljudje v resnici videli na filmskem platnu, je bilo tedaj namreč vse prej nego popolno predvajali so jim le kratke, preproste, primitivne prizore, kakor vlak v vožnji, gasilsko vajo, kakšen prizor iz narave in podobno. Poed:ni filmi so bili le 1.5 do 2 m dolgi, a da bi se prizori prehitro ne končali, so jih lepili v obroč, tako da so se prizori večkrat ponovili. Seveda so se slike tudi grozansko tresle in misrotale, tako da so te čez nekaj časa začele boleti oči.
Predvajanje filmov je osta'o v prvih letih stvar potujočih komediantov in razka-zovalcev, po navadi je samo dopolnjevalo druge nastope. Znani dunajski filmski pionir Kari Juhasz je na pr. potoval s takšnim gledališčem in je predvajal svoje filme poleg raznih splritist čnih in okulistič-nih nastopov s svojo ženo. Se leta 1899. je imel vsega skupaj sedem filmov, ki ni bil med njimi nobeden daljši nego 8 m. A leta 1900. je predvajal film »Hud č v samostanu«, ki je bil — 25 m dolg ter je predstavljal že cel majhen igralni film. Soveda si pri tem filmu ni mogel privošč ti napisov, razlago dogajanja na platnu je moral opravljati poseben »pojasnjevalec« ali »speaker«, kakor bi rekli v naš h dnen.
Ko je bila snemalna tehnika že toliko napredovala, da se je lahko lotila igralnih filmov z nekolko sto metrov dolžine, so skušali prikazovati na platnu čim bolj živahne prizore. Posebno priljubljene so b le zasledovalne scene dramatične in komične vrste, čim več je bilo dirjanja in nemira na platnu, tem bolj se je občinstvo zabavalo. Lahko si tudi mislimo, da so se prv: igralci in stat;sti nemega flma producirali z velikimi gestami, s pret ravanjem. ki je moralo tudi pri tragičnih prizorih zbujati v manj naivnem gledalcu smeh. Še danes se nism« popolnoma otresli občutka umetniške manjvrednosti, ki ga je v kritičnih gledalcih zbujal tedanji film. Nad vse pri-nica Fani Fijavš roj. Volavšek. Na Dunaju mitivni so bil tedaj tudi ateljeji, dekoracije. svetilni rekvlz ti. Treba je bilo še ne-i-teto izumov, preden je film dosegel tisto stopnjo tehn čne in umetniške popolnosti, ki mu jo moramo danes priznavati, ustvariti je bilo treba ogromno industrijo, da je izkoristila vse njegove možnosti. Vendar pa je šlo to razmeroma h tro. Le malo je izumov, ki bi se bili razv:li v dveh. treh desetletjih do takšne popolnosti, kakršno kaže moderni film.
moč spanja
telesni napor, na primer pot z velikim bremenom ter smo prej slabo zajtrkovali, se lahko primeri, da se zaradi izrabe sil, ki so organizmu na razpolago, izčrpamo. V takšnem primeru si lahko pomagamo s koščkom sladkorja, čokolade ali pa z majhno količino malinovega soka. Ogljikovi hidrati odpravijo izčrpanost. Drugače pa je, kadar smo utrujeni. Takrat si lahko pomagamo samo s spanjem. Seveda ne smemo misliti, da sloni ves efekt spanja samo na počiva-nju telesa in mirovanju duha. V spanju se mora nekaj zgoditi, kar je podobno obnovitvi živčnega in muskularnega staničevja s potencialno energijo. Kako pride do tega, ni mogoče pojasniti. To skrivnostno moč ima samo spanje, mi poznamo zgolj dnevna izkustva vsakega posameznega človeka, ki se zaveda, da nam spanje prinaša poživljenje ln osvežitev. Zavedamo se tudi tega, da ima globoko spanje mnogo večji učinek, kakor površno dremanje. Podoba je, da povzroči intenzivni naboj možganskih celic s potencialno energijo mnogo globljo nezavest, kakor površno spanje.
Poživljajoči učinek spanja se da primerjati z obnovitvijo akumulatorja. Nervozno in nevromuskularno delovanje pri duševnem in telesnem delu podnevi lahko primerjamo s porabo električnega rezervoarja. Spanje premaga namreč ne samo telesno, marveč tudi duševno utrujenost. Duševnim proceduram odgovarjajo — o tem ni nobenega dvoma — bioelektričnl procesi v živčnem sistemu ln če pride ta sistem s pomočjo dobrega spanja zopet do potencialne energije, postane tudi živčna pobuda zopet živahnejša. Seveda pa je treba upoštevati, da se s staranjem življenjski procesi spreminjajo. Spreminja se tudi nabijanje živčnega sistema s potencialno energijo, itd. V starejših letih naše spanje ni tako globoko in poživljajoče kakor v mladosti m vsi vemo, da starajoči se človek nima več takšnega veselja do jedi in drugih radosti, ki jih nudi življenje, kakor človek v mladih letih.
Zato moramo biti izmučeni ljudje spanju hvaležni, da nam vsak dan dovaja nove moči in svežega poguma, ki nam omogoča, da se z veseljem lotimo novega dela. Hvaležni moramo biti spanju tudi zato, da nam vsaj v nočnih urah odvzame skrbi, katere nas tarejo podnevi. Tudi s tem nas spanje osvežuje in preraja. S tega vidika je tudi treba upoštevati pozdrav, s katerim se ločimo od prijateljev in znancev, ko si pred spanjem voščimo »Lahko noč«.
MODA IN DOM
Novi pomladni plašči
Novi plašči ? bodo vzkliknile naše bralke. Ali je dandanes sploh še kaj novega pod soncem? AU niso že leta in leta pomladni
plašči ln kostumi vedno enaki, da sploh ni mogoče govoriti o novi modi? Res je. kajti pri najboljši volji ne moremo spremeniti dejstva, da vojna nI naklonjena modi. če si v teh časih omislimo nov plašč, si ga izberemo tako. da ga ^omo lahko nosile še ' lela in leta. Plašč mora potemtakem biti I klasično ukrojen, da se nam nI treba bati, da bi prišel iz mode. Oba nova plašča, ki ju vidite na naši skici, sta tako izdelana, da bi ju lahko nosile že lani, in verjemite, da bosta moderna še drugo leto. Da pa se takšnega »večnega« plašča ne bomo naveličale, nam moda svetuje čudovit pripomoček, ki ga še dosti premalo izrabljamo. V mislim imamo barve. Z različnimi barvami lahko dosežemo prave čarovnije. Evo primera: k temnoplavemu plašču si lahko omislimo rožnat klobuk ln prav takšne rokavice, vse drugo pa naj bo temnoplavo.
Drugič se k istemu plašču pokrijemo z živozeleno drzno baretko, z rumenim klobukom in rumenimi rokavicami pa ae sprijaznimo. če imamo siv plašč. Tudi z beige plaščem lahko ustvarjamo najbolj posrečene barvne kombinacije, kajti zdaj ga lahko nosimo z živomodrim klobukom ln prav takšno rutico, zdaj spet v zvezi z rdečo obleko in rdečim turbanom. Pri manj običajn;h barvnih kombinacijah je treba nekaj več podjetnosti — toda stvar je vredna, da jo poskusimo!
Drobni nasveti
Perilo ni dovolj belo? četudi Stedlmo z milom, bomo Imele belo perilo, če bomo dodale vodi nekaj debele soli, in sicer dve jedilni žlici na 3 litre vode.
Nogavice se ne trgajo tako zelo, če Jih po pranju na peti ln na podplatu namažemo s suhim ostankom mila. Tako so manj občutljive tam, kjer se drgnejo ob čevelj, ln nam trajajo delj časa.
O O
iUTK©
Pomladna pesem
Prišla bo pomlad zelena kmalu k nam nazaj, deca v petju in ob cvetju bo imela raj.
Ptiček na borovi veji pesem bo zapel, ljubko ptičko za ženičko zopet bo imel.
Spletla bosta gnezdo v meji za svoj mladi rod, in veselo bo in pelo in cvetelo vsepovsod.
Mara Tavčarjeva
* To besedilo je uglasbil pokojni Zorko Prelovec ln ga posvetil skladatelju dr. Antonu Schvvabu v Celju ob njegovi 70 letnici. Skladba za mešani zbor in bariton solo. Ob spominskem koncertu v Unionu po smrti Prelovca je pesem, peta iz rokopisa, odnesla
1KAJ VEM? IKAJ TOAM?
139.	Kaj ,|e »sferoid« in kateri n«m je najbolj znnn?
140.	Kaj so državni papirji?
141.	Kdo je »vitez žalostne post ve« ?
*
142.	Križanka
Vodoravno: 1. jedrnat, 4. rbje jajčece, 6. prestoln:ca starega mezopotamskega kraljestva, 9. središčnica vrtilnega gibanja,
ji		!2	L			I4	L		5
		6		7	8	L	SI		
9	10		11		1-			12	
j 13 .I		i14 Is		15		lil	16 j		
	17		18	fssa ips*	-	19			
	'20			lltill		21			m
,122 j!				23			24		25
r		M	27			28			1
		29					30		
i 31						32			1
11. bodilno orodie. 12 obl'k-	biti,
13. otok v Adrlatku, 15. ita^anski spol-nik, 16. domača beseda za »term n«. 17. pripadnik starega mon""o'sk»°ra ljudstva, 19. prelom^ina 20 vezmk, 21. dvcj:ca (v loteriji), 22. števnik, 23. oblika glagola
biti, 24. prav, pravkar, 26. znak za prvino, 27. bog nia nomladi, 29. mesto v Gornji Italiji, 31. dragocen kamen, 32. Adamov sin.
Navp čno: 1. sedmina priprava, 2. števnik, 3. mesto v Srbiji, 4. moško ime, 5. tropska mori'nn blaznost, 7. afriška reka, 8. vrsta zemlje, 10. puščava, 12. tekstilna rastlina, 14. oblika glagola guliti, 16. geo-metr čni lik, 18. oblika nikalnesra glagola, 19. znak za prvino, 22. trs, 23. tujka za točilnico, 25. vrh v Karavankah, 27. svetopisemska oseba, 28. žensko ime, 29. kazalni zaimek, 30. predlog.
Rešitve nalog 18. t. m.:
135.	Naša abeceda izvira od Fen čanov, ki so jo pa bržkone prevzeli od kakšnega še starejšega ljudstva.
136.	Japonski vitezi se Imenujejo samuraji.
137.	S »poljedelstvom« se bavijo torm'tl ln mravlje, ki gojijo glive.
138. Krog.
Vrsta 1—5: generalka, vrsta 2—5: Pasargade, vrsta 8—4: tamarfeka, vrsta 7—3: drvarnica.
Naročite se na romane DOBRE KNJIGE!
prvenstvo, ker Je besedilo samo na sebi pojoče in se je prelivalo v akorde, ki ao bili dani Zorku Prelovcu v najpopolnejši obliki
in zvoku.
štirje bogati!*!
Perzijska pravljica
Pred davnim časom so v vel kem mestu živeli štirje prijatelji. Bili so zelo bogati. Imeli so vsega dovolj, mnogo zlata, srebra in dragocenosti. Pa se je zgod lo, da so hkratu vsi štirje izgubili premoženje.
Kaj jim je bilo storiti? Lepega dne ao se vsi štirje odpravili k čarovniku ter mu obrazložili svojo nesrečo čarovniku so se zasmilili in dal je vsakemu po eno čudo-tvorno kroglico, rekoč:
»Krenite na pot, vsak naj si položi svojo kroglico na glavo Kjer bo kroglica padla na tla, tam naj koplje, in tako bo našel nekaj, kar mu je namenjeno.«
Prijatelji so storili, kakor jim je bil rekel čarovnik.
Prehodili so že dolgo pot, kar pade prvemu izmed nj h kroglica z glave. Vzel je orodje, začel kopati in našel v zemlji bakreno ruto. Nato je rekel ostalim trem:
»Zadovoljen sem z bakrom. Ako hočete, lahko ostanete tu ln si delimo, kar bomo izkopali.«
Prijatelji niso sprejel' njegove ponudbe, ampak so krenili naprej. Kmalu je padla drugemu krogljica z glave. In ko je ta kopal na detičnem mestu, je našel srebro. Tudi ta prijatelj je rekel:
»Ako želita, ostani ta tu, kajti to srebro je tudi vajino.«
Ostala dvojica ni bila zadovoljna s tem ln je nadaljevala pot. Se malo, pa je padla tretjemu krogi ca z glave, in ko je kopal, je naletel na zlato žilo. Dejal je četrtemu prijatelju:
»Ne poznam dragocenejše kovine, kakor ie zlato. Zato želim, da ostaneva oba tukaj.«
Prijatelj pa mu je odgovoril:
»čemu bi ostal tu, ko bom gotovo naletel na žilo dragega kamenja.«
Potoval je tako naprej, dokler nI padla tudi njemu krogl ca z glave. Kopal je in kopal ter našel železo. Razočaran je dejai sam pri sebi:
»Zakaj nisem poslušal prijatelja In ostal pri zlatu?«
Okrenil se Je ln se vrnil, da bi poiskal prijatelja in njegovo zlato. Toda prijatelj in zlato sta bila lzginia. Ti Ju mogel najti Vrnil se je zopet k železni žili, pa je ni več našel
Ves obupan je nato hitel k čarovniku toda tudi ta je Ul izginil.
Tako je ostal revež, njegovi trije tovariši. k so se bili zadov-iltli s tem, kar o našli, pa so živeli v sreči in miru.
Razpokane roke od umivanja posode ? Kn-pite si nekaj kristalizirane limonove kisline ln vrzite pred umivajom vselej nekaj zrnc v vodo. Duh je prijetnejši, razen tega pa prizanašate rokam.
Pomlad je tu — prav Je, če pomislimo v«A pomladno čiščenje notranjih organov. Sredstvo naših babic še vedno čudovito učinkuje: vsako jutro popijmo na tešče kakršenkoli zeliščni čaj ali če je mogoče sok ene limone.
*
Same si napravimo tur-ban
Nov klobuk — to ni tako preprosta stvar, če moramo štediti. Včasih si lahko pomagamo same, če imamo doma primerno ruto ali šal, ki jo z nekoliko spretnosti lahko ovijemo okoli glave v obliki slikovitega turbana. Postavimo se pred ogledalo in poskusimo! Volneno ali svileno ruto ali podol-gast šal pokrijemo čez glavo. Oba konca rute najprej potegnemo od zgoraj nizdol, potem pa od spodaj navzgor in jih vsaki-
krat pritrdimo. Potem potegnemo ruto zadaj preko glave, da napravimo obliko kape, ki jo sprem i zvijemo v slikovit vozel in pritrdimo z ,ylo za klobuke.
SsdJbna ku^btfa
Zelena solata je še predraga. Kaj ko bi poskusile solato iz špinače? V rezance narezano špinačo kuhamo tri minute, dobro odcedimo ln jo potem začinimo z limono-vlm sokom, drobnimi rezanci iz sira, soljo, poprom in oljem. Med to solato narežemo po možnosti še nekaj ploščic kuhanega krompirja in tako serviramo. Takšna solata je zelo bogata z vitamini.
Švedska prikuha, če smo se že naveličale zimskih prikuh, si pripravimo za spremembo novo prikuho po švedsko: v slanem kropu kuhamo hkrati enako množino krompirja, repe in zelene in sicer narežemo vse na zelo drobne rezance. Ko je kuhano, serviramo v rjavi omaki ali v omaki iz paradižnika in garniraino z narezanimi kislimi kumaricami.
Porabje bost. 1
Med akcijo neke bojne ladje, ki traja približno mesec dni, je bilo v hladilnici pomorskega velikana 8 ton svežega mesa. Približno isto količino porabi v mesecu dni tudi vojaška poljska kuhinja, ki mora preskrbovati večji vojaški oddelek z mesom. Izračunali so, da ostane od imenovane količine mesa prlbl. 2000 kg kosti. Kaj napravijo z njimi, potem ko so z njih obrali zadnje vla-kence mesa?
Na ladji je kosti mogoče ohraniti sveže, dokler se ne obnovi zaloga. Ko pretovorijo 2000 kg kosti z ladje v shrambo na kopnem, poskrbe najprej za to, da izvlečejo iz njih maščobe. To se zgodi celo v takšnih primerih, ko so bile kosti že enkrat prekuhane. Izkustvo je pokazalo, da se iz 2000 kg kosti pri ponovne kuhanju dobi 200 kg maščob, ki zadoščajo za skuhanje 300 mila. Maščoba, ki jo nudijo kosti, pa se da poiabiti še za druge namene. Rabi nam pri izdelovanju stearina, oleina, glicerina in smole, ki tvorijo važno osnovo za pridobivanje raznih kozmetičnih proizvodov. Maščobe te vrste se dado s pridom uporabiti tudi pri izdelovanju zdravil, sveč in barv, za pridobivanje sredstev za čiščenje kovin in drugih pripomočkov za vojno industrijo. Glicerin tvori, kakor znano, osnovo za razstreliva, rabi nam dalje za mazanje topov, mazanje predmetov ki so Izpostavljeni nizkim temperaturam itd., itd. Celo fina mazna olja se dado pridobivati iz kosti goveda in ovac, ki se v normalnih časih zavržejo.
Prav tako kakor za maščobe nam koristijo kosti za pridobivanje kleja. Pa tudi potem še nismo pri kraju. Gotove vrste kosil predelajo namesto za klej, na drugi način. Iz njih napravijo žolico, ki rabi pri izdelovanju snovi za posebno svetlobno občutljive filme in plošče. A tudi ostanek kosti je po-raben, in sicer nam rabi največkrat za gnojilo.
Kosti so, kakor vidimo, v gospodarstvu zelo porabne. Zato bi morali z njimi skrb-neje ravnati, kakor to delamo, da nam ne gredo v izgubo.
STRAŠNO
—	No, kako k?j gredo vaši trgovski jvv ,3li? — vpraša pri jate! trgovca.
—	Slabo ze skihr Danes .oj.oldne na bilo nobenn8r~ prometa, popolune so pa šli posli še slabše.



RT
Dobe? veter vefe za Torino
Po porazu Livorna In Ambrosiane se je pet nedelj pred koncem približal za eno točko pod vrh tabele
Prav so imeli to pot oni, ki so računali
na nepričakovane izide samo zaradi tega. ker so morale vse tli vodilne enaj tcrice na tekme na druge terene. Izmed vseh treh je odnesel celo kožo samo Torino, ki je < Triestu s tesnim toda zasluženim rezultatom pobral ves izkupiček ter se prerinil tik za vidilne Livornce. Livarno je to ne-delio "iabo zaigral že drugo partijo, to pot proti Juventusu v Torinu. S ponovnim 3 • 0 so To rine i še enkrat izpulili čudežnemu kandidatu leošnje sezone ves izkupiček ter si spet p. pravili položaj — toda zmerom samo na četrtem mestu. Ambrosiana je bila tudi v gostih, in sicer proti Genovi S te nim 1 : 0 je Genova slavila zmago, kj Pa je že samo prestižnega pomena Teoretično je sicer za vse vodilne tri možn sti šo mnogo, toda vse se razvija tako kakor da se nad Livorr.om po dobrem vetru za Torince, ki jih pa v res-nici čaka še nekaj težkih zaprek, zbirajo temni oblaki.
Med ostalimi izidi zadnje in XXV. zaporedne nedelje je še nekaj dogodkov k, bi ficer če bi glavni računi že ne bih zaključeni, dvignili mnogo prahu Ln razprav. Toda zdaj je marsikje in za marsikoga že
prepozno, da bi se —	-
pravljali zamujeno. Tako so na pnmer Be nečani v zadoščenje svojega občinstva P» dolgem spet enkrat dobili igro, to pot pro-ti Najslabši Ligurii. potem je Atalanta M:lanu sredi Milana prestrigla pot m tudi predzadnja Vicenza se je oddolžila svojim zagovornikom ki trdijo venomer, aa .e moštvo zdaj prestalo ognjeni krst m oi lahko kot enakovredno sodelovalo v tej elitni družbi starih in preizkušenih kamnov Med petimi izidi z 1 : 0 sta omembe vredna še dva, in sicer prvi v korist Bolele proti Fiorentini, drugi pa v dooro Romr v dvoboju z Barijem. Vse v vsem pa poidejo vsi ti u pehi in neuspehi kmalu v pozabo karti te dni gre le še zato, kdo bo prvi in katera dva bosta zadnji m predzadnji.
V suhih številkah
v suhih številkah se lahko redeljski dogodki iz divizije A strnejo takole:
V Triestu: Torino — Triestina 3 : 2. v Benetkah: Venezia — Liguria 1 : 0, v Milanu: Atalanta — Milano 1 : 0, v Vcenz,. Vicenza - Lazio 1 : 1, v Fircnzi: Bologna __ Fiorentina 1 : 0, v Rimu: Roma — Ba-
navduševali zanj in po-
ri 1 : 0, v Genovi: Genova — Ambrosiana 1 : 0 in v Torinu: Juventus — Livorno 3 : 0.
Po točkah bodo klubi te divizije do pr:-hednje nedelje razvrščeni takole: 1) Livorno 35, 2) Torino 34. 3) Ambrcsiana 32. 4) Juventus 31, 5) Genova 30, 6) Bologna 28 7) Milano 27, 8)—9) Atalarta in Fiorentina 25, 10) Laiz;o 24, 11) Roma 22, 12) Bari 19. 13)—14) Liguria in Triestina 13, 15) Vicenza 17. 16) Venezia 15 točk.
V diviziji B
je spet enkrat spodletelo favoritu te sezone in sicer moštvu Spez!e, medtem ko se je drugod zasukalo tako. da je splavala na vrh tabele — prvič po 25 nedeljah — lanska udeleženka iz divizije A Modena. Za prvo odn. drugo me to se slej ko prej poganja šest enajstoric, med katerimi je vsega dve točki razlike, kar pomeni, da bo za končno odločitev še mnoge truda m nič manj razburjenja. Zaenkrat vodi pač Modena pred Spezio in Piso. ostali tnje (Napoli Pisa in Brescia) pa samo prežijo na priložnest da se bodo pognali v o predje. Izjemni položaj zavzema enajstorica Juven-tine iz Palerma, ki ni mogla odigrati več že zapadlih tekem tn je za zdaj na koncu dolge vrste udeležencev v tej diviziji.
Izidfi zadnje nedelje so bili:
Napoli: Napoli—Pisa 1:1(1), Busto Ars.: Pro Patria—Pescara 0:0, Novara: Novara —Savona 4:0, Alessandria: Alessandria— Cremonese 1:1, Modena: Modena^-Udine-se 3:0, Brescia: Brescia—Siera 2:0, Lodi Fanfulla—Spezia 1:0 (!), Padova: Mater —Padova 2:1(!).
Priprave za nogometno sezono doma
Prijateljska tekma: Dopolavoro t. t. : Mladika 9:2 (4:0)
Brž ko se je izvedelo, da je pokrajinski odbor CONI-a skupno z nogometno zvezo uredil vse potrebno za odigranje letošme-ga prvenstva v nogometu, so se domače nogometne enaj stori ce hitro lotile dela na terenu Zima. čeprav ni bila niti dolga niti mrzla kakor druga leta. je ustavila vsako življenje na igriščih, in zato so se vodstva klubov še bolj pobrigala, da bi svojim
\VILK1E COLLINS.
©sten
| Detektiv ski roman
V tistem času mati gospoda Ma-callana ni bila v Gleninchu; vrata kabineta so bila zaklenjena in ključa ni bilo v ključavnici. Ne vem, kdo ga je imel in ali jih ni bilo več kakor eden. Ne vem natanko, ali so bila ta vrata sploh kdaj odprta, kar sem bila jaz v hiši. Jaz sem stopila le enkrat v ta kabinet, s sobarico, in sicer skozi tista vrata, ki so se odpirala na hodnik.
»Gospa je slabo spala, a se je zatekala k spalnim sredstvom, ki so jih predpisovali zdravniki. Dne 21., zjutraj ob šesti uri m nekaj minut, me je stanje gospe Macalla-nove vznemirilo. Prebudil me je zvonec, ki ga je imela gospa na nočni mizici. Utrujenost me ie premagala, da sem okrog dveh ponoči zaspala na divanv v gospejini sobi. čim sem zaslišala zvonec, sem planila po koncu in pohitela k postelji. Gospa se je pritoževala na močno tiščanje; vprašala sem jo, ali je morda vzela kakšno zdravilo med tem ko sem jaz spala in odvrnila mi je, da je pred eno uro prišel njen mož in ji je podal zdravilo.
»Med tem ko govorili, je vstopil tudi gospod Macallan, ki je spal v sosednji sobi m ga je prav tako prebudilo zvonjenje. Slišal je, kaj mi je dejala njegova žena in ni ničesar omenil. Videti je bilo, da ga vznemirja ženina slabost; svetoval ji je naj popije malo vina ali vode. Odgovorila je, da ne more piti alkohola, ker ji gori ves želodec. Položila sem ji roko na želodec in jo nalahno pritisnila, toda gosoa je zakričala od bolečine. Ti simptomi so me vznemirjali in nemudoma sem poslala po zdravnika Gallea, ki je zdravil gospo. Ni vedel takoj, kaj naj bi povzročilo to neprijetno izpre-membo bolničinega stanja. Slišala sem jo tožiti, da je žejna, pa sem ji ponudila malo mleka, ki naj bi jo porvrilo. čez nekaj časa se je pomirila in zdravnik se je poslovil, z naročilom, naj takoj pošljem ponj, ako bi se napad ponovil, a to se ni zgodilo. Prebudila se je okrog pol desete ure in je vprašala po možu. Gospod se je bil vrnil v svojo sobo in vprašala sem jo, ali naj ga pokličem. Odgovorila mi je, da ne. Vprašala sem jo, ali hoče kaj jesti ali piti in spet mi je odvrnila da ne, nato mi je dejala, naj gren k zajtrku. Podala sem ji zdravilo in šla.
»Ko sem se vračala c" zajutrka, kake pol ure pozneje, sem srečala eno izmed dekel, ki je pometala stopnišče. Dejala ml je, da je gospa Macallan popila čašo čaja, ki ga je njen mož naročil po strežaju. Strežaj ga je dal skuhati in dekla ga je odnesla v sobo gospe Macallanove. Ko je potrkala, ji je odprl gospod Macallan in ji vzel čaj iz rok. V sobi sta se nahajala sama gospod in gospa Macallanova.
»Vrnila sem se v bolničino sobo. Gospa je bila popolnoma mirna; ležala je z glavo obrnjeno k zidu. Ko sem stopila k postelji, sem z nogo zadela ob nekaj, kar je ležalo na tleh. Bila je razbita čaša čaja. Dejala sem: »O, glej! Zlomila se je čaša, gospa.« Odgovorila je s slabim glasom, ne da bi oklenila glavo: »Pustila sem jo pasti.«
_ Preden ste popili čaj?« — »Ne, ko sem
jo vračala možu, ker sem popila čaj.«
Pisalne potrebščine na nočni mizici so bile razmetane, pero je bilo š' mokro. »Ali ste pisali, gospa?« — »Hotela sem pisati, a nisem imela dovolj moči.« Dala mi je znak, da želi ostati sama in odšla sem po prstih, vendar sem ostala v bližini sobe, da bi slišala zvonec, ako bi me klicala. Nisem bila m!rna up da bi vedela kaj me vznemirja. Skrbel me je ta njen slabotni glas. želela sem da je ne bi pustila dolgo same, a nisem' si upala k nji, da je ne bi razjezila. Naposled sem sklenila da poiščem gospo a ii izmed sob v istem nadstropju, kjer
v eni
se je običajno zadrževal do poldneva. Ni ga bilo tam, toda v tistem trenutku sem zaslišala njegov glas z zunanje terase. Sla sem tja in našla sem ga v razgovoru z gospodom Dextrom, starim prijateljem in gostom. Gospod Dexter je sedel pred svojim oknom v prvem nadstropju; bil je invalid, brez nog in se je lahko premikal le v naslanjaču na kolesca. Gospod Macallan je govoril z njim s terase: »Dexter, kje je gospa Beauly ? Ste jo videli kaj danes
ziutraj?«	. . _ . .
" Dexter mu je odvrnil s svojim običajnim
živahnim glasom: »Ne, nisem je videl, ničesar vam ne vem povedati.* Oprostila sem se da metim gospoda Macallana in sem mu omenila svoj strah. Ni mi utegnil odgovoriti, ker je prišel strežaj in mi sporočil, da gospa Macallanova neprestano zvoni. Ura je bila okrog enajst; pohitela sem, kar sem mogla in čim sem odprla vrata sobe, sem zaslišala bolničino ječanje. Njeno stanje je bilo silno slabo. Govorila je. da ji gori ves želodec in grlo m da ima enake bolečine kakor zjutraj. Pohitela sern k vratom, da bi poklicala koga izmed služinčadi, pa sem zagledala gospo Beauly, ki je prišla iz svoje sobe. Prosila sem jo, naj opozori gospooa Macallana. da pošlje takoj po zdravn ka Odhitela je po stopnicah, čez nekaj minut sta se gospa Beauly m gosped Mac*!'ar skupaj vrnila. Bolnica jima je dala s pogledom, ki mi ga je nemogoče popisati znak naj odideta. Gospa Beauly je prestrašena takoj odšla. Gosped Macallan je stopil proti postelji, žena ga je znova pogledala s tistim čudnim pogledom m mu dejala skoro s prosečim glasom: »Pusti me samo z bolničarko . - Pusti me!« Gospod mi je potiho dejal: -»Poslal sem po zdravnika,« nato pa je odšel iz sobe.
»Ko je doktor Galle zagledal bolnico, je postal zamišljen in je dejal: »Ne bi rad nosil sam odgovornosti, pokličimo še kakega zdravnika iz Edimburga.« Zapregli so najhitrejšega konja iz gleninchskih konjušnic, da bi pripeljal iz Edimburga slavnega zdravnika Jeroma.
»Ko smo čakali novega zdravnika, sta se gospod Macallan in dr. Galle vrnila v bolničino sobo. Bolnica jima je znova mignila, naj odideta. Toda gospod se ji je skušal približati z blagimi besedami in jo je poljubil na čelo. Gospa je naglo okremla glavo in zakričala. Zdravnik je posredoval in odvedel gospoda Macallana iz sobe.
»Popoldne je prispel doktor Jerome, ob pravem času, da je lahko prisostvoval novemu napadu. Skrbno in brez besede je pregledal bolnico, nato je prosil, da sme ostati sem z doktorjem Galleom.
»Čez nekaj časa sta me poklicala. Od tega trenutka in ves čas, dokler je bila gospa še pri življenju, nisem bila nikdar sama z njo; eden izmed zdravnikov je bil ves čas v sobi.
»Proti osmi uri je bilo videti, da so ji roke ohromele, držala jih je nepremično pod odejo, čez nekaj časa se je pogrezmla v težko spanje. Predramila se je le, ko jo je skušal njen mož poslednjič priti pogledat. Prišel je z doktorjem Jeromom, bil je podoben človeku, ki je postal žrtev strahu. Gospa ni mogla govoriti, toda čim ga je zagledala, je dala razumeti s pogledom in z nerazločnimi besedami, naj se ji ne približa. Bil je tako slab, da ga je moral doktor Galle podpirati, ko je šel iz sobe. Ob deveti uri in dvajset minut me je doktor Jerome prosil, naj prinesem svetilko k postelji. Preiskal je gospo, ji položil roko na srce in mi dejal: »Lahko odidete, gospodična, končano je.« In, obrnjen k doktorju Galleu: »Hočemo vprašati, ali naju gospod Macallan lahko sprejme?«
prod stavnJkom na zelenem poflu Statve)
omogočila nekaj dobrega treninga.
Med temi pripravami na terenu smo zadnje nedelje in praznike že gledali nekaj prijateljskih tekem, med katerimi moramo naknadno zabeležiti tudi nastop Ljubljane — vsekakor zanj ni vedel razen najožjih pristašev nihče v Ljubljani — ki je v prav dobro povezani igri brez težav odpravila vojaško enajstorico s 6:1, v katerih so se kljub dolgemu zimskemu odmoru najbolj vidno uveljavile enajstorice Hermesa in Marsa.
Enako velja tudi za moštvo Dopolavora iz tobačne tovarne, ki se ie prvič pojavilo na prostem zadnjo nedeljo na tekmi proti Mladiki. Agilni Dopolavoristi so v prikupni in živahni igri kmalu potisnili v obrambo svojega nasprotnika Mladiko, ki je moral že do odmora spraviti štiri gole. Po odmoru je šlo dalje po istem ključu in končni izid 9:2 priča najbolj zgovorno, kdo je imel največ besede v tej igri.
Table-tenis vsako nedeljo
Na turnirju Mladike so se najbolj uveljavili Hermežani
Ni nedelje ali praznika v Ljubljani brea table-tenisa in tako je bilo tudi zadnjo nedeljo in še dva dni poprej. Na sporedu je bil IV. nagradni tableteniški turnir za prvenstvo Most in Kodeljevega v organizaciji Mladike.
Vse je bilo v najlepšem redu — organizacija. igre in igralci, zbrani skoraj vsi do zadnjega, ki kaj pomenijo v tej letos, tako popularni športni panogi. Tekmovanje je bilo razdeljeno v pet raznih disciplin, ki so bile vse dobro zasedene.
Med moštvi, ki se jih je priglasilo nič manj kakor 17, so bili glavni izidi naslednji:
I kolo: Korotan I.—Mladika III. 3:0. Hermes III.—Mladika VII. 3:1. Mladika II.—Hermes IV. 3:0, Hermes II,—Mladika IV. 3:0. Mladika I,—Hermes V. 3:0, Korotan II —Mladika V. w. o.. Korotan III— Mladika IV. 3:1 im Hermes L—Korotan IV. 3:0.
II. kolo: Korotan I.—Hermes III. 3:0. Mladika II.—Hermes II. 3:0. Korotan II.—Mladika I. 3:1 in Hermes I.—Korotan III. 3:0.
III kolo: Mladika II.—Korotan I. 3:2 in Hermes I.—Korotan n. 3:0.
Finale: Hermes I.—Mladika n. 3:1.
Hermes je torej po dolgem prišel do pomembne in zaslužene zmage.
V moških doublih sta zmagala Roro-tanca Gabrovšek in Bra-leško nad Mladl-karjema Medenom in MlaKarjem z 2:0 (21:15 in 21:17).
Med juniorji je bilo udeležencev 32, ki so posebno v zaključnih igrah pokazali mnogo dobrega znanja, predvsem pa ogorčene volje do zmage. Med podrobnimi izidi navajamo naslednje:
II.	kolo- Štefan Strojnik—Podobnik 1:0. Sircelj—Popračar 2:1. Košak—Dular ?:0. Klim—Stefančič 2:0, Potočnik—Novak •VO. Ba.it—Jankovi? 2:C Ivane—Baje 2:0
n Mlakar—Stanejčič 2:0.
III.	kolo: Štefan Strojnik—Sirce! i ->:0. Košak—Klun 2:0. Potočnik—Bajt 2:0 "n Mlakar—Ivane 2:0.
Finale: Strojnik—Košak 3:0. Potof-vk—Strofnife 2:0 (22:20 22:20!). Mlakar— Košak 2:0 Strojnik—Mlakar 2:1. Mlakar— "otočnik 2:1, Potočnik—Košak 2:0.
Končni vrstni red: 1. Potočn* K) 2 točki seti 5:2. 2. Mlakar (MI) 2 torki -eti 5:3. 3. Stefa^ Strojnik 2 točki, seti ,':3. 4. Košak 0 točke.
V tekmovanju mešanih dvojic sta med 5 pari zmagala Bedenkcva in Poženel nad dvojico Fuginova—Subert z 2:1.
Med seniorji, ki jih je bilo priglašenih 42, si je zmago priboril Bogataj, ki je pc-tisnil oba glavna faver ta. Romana Stroj-n'ka. prcdvcem pa Bradcška na slabša mesta. Mladi Hermežan očitno napreduje m si je za konec sezone po vsej pravic' pr boril ta lep turnirsk uspeh. Izmed iz idov v tej skupini navajamo naslednje:
II	kolo: Bradeško—Recek 2:0. Aleš Strojnik—Mlakar 2:0. Bogataj—Tršinar 2:1 Štefan Stre,in'k—Subert 2:0. Potočnik— Poženel 2:1. Merala—Moran 2:0. Gabrovšek—Košak 2:0. Roman Strojnik—Medved
III	kolo: Bradeško—A. Strojnik 2:0. ".ogalaj—Štefan Strojnik 2:0. Potočnik— "Ierala 2:1, Roman Strojnik—Gabrovšek
2:0.
Finale: Bradeško—Potočnik 2:0. Bo. rataj—Roman Strojnik 2:0. Roman Strojnik—Bradeško 2:0. Bosrataj—Potočnik 2:0, Roman Strojnik—Potočnik 2:0 in Bogataj —Bradeško 2:0.
Končni vrstni red: 1. Bogataj /H) 3 točke. 2. Roman Strojnik (Ml) 2 točki, 3. Bradeško (K) 1 točko in 4. Potočnik K) 0 točke.
Stanje v tabeli: Modena 33 tečk. Spezia in Pisa 32, Napoli, Pro Patria in Brescia 31 Fanfulla 27. Padova in Cremonese 26. Anconitana 24, Novara 23, Pescara 21. Udi-nese 19. Alessandria in Mater 18, Siena in Savona 17, Palermo 16.
Zvezdoslovje lo.ooo let stara veda
Dva kitajska zvezdoslcvca obglavljena, ker sta pozabila napovedati solnčni mrk
Splošno znano je pač, da je zvezdoslovje zelo stara veda. V pradavnih časih je bilo povezano opazovanje nabesenih teles z raznimi verskimi in tudi praznovernimi predstavami. Primitivni narodi 90 dvignili vrišč in trušč, če je nastal solnčni ali lunin mrk, ker ko mislili, da požira zmaj solnce ali luno. Drugi narodi so prinašali žrtve, od katerih so si obetali večjo milost božanstva, če je bila žrtev doprinešena ob ščipu. Obenem so pa ljudje že v pralavnih časih spoznali, da je pot nebesnih teles periodična, in da jo je mogoče točno izračunati.
Iz primitivnega opazovanja zvezd se je polagoma razvilo zvezdoslovje kot posebna veda. Največjo pozornost so ljudje že od nekdaj posvečali solncu in luni. Kmalu so spoznali, da so lunini in solnčni mrki periodični nebesni pojavi. Ponavljanje solnčne. ga mrka v ciklu 18 let in 11 dni je bilo znano že starim prebivalcem Mezopotanije. Izkopanine pri stari asirski piestolici Nini-ve so prinesle na dan kamenite ploščice, na katerih je bil zabeležen solčnni mrk. šlo je za solnčni mik 15. junija 763 pred Kristusom Vse kaže. da je bilo zvezdoslovje najbolj razvito v Mezopotamiji, kjer pričajo o tem mnoge najdbe. Pa tudi stari Egipčani so bili dobri zvezdoslovci. V spomin na njihovo astronomsko znanje sta nam ostala živalski krog dender in v gotovem pomenu tudi heopsova piramida. V
tej piramidi je hodnik, usmerjen naravnost na polarno zvezdo. Med gradnjo piramide okrog leta 2600. pred Kristusom je bila zvezda Alfa v sozvezdju zmaja polarna zvezda.
Za izpopolnitev zvezdoslovja so bila seveda potrebna dolga opazovanja in zamotani računi. Začetek pravega zvezloslovja je bil pri starih Babiloncih, Asircih in Egipčanih okrog leta 5.000 pred Kristu-gom. O starosti kitajskega zvezdoslovja vemo malo, ker nimamo o tem nobenih izročil. Pač je pa znano, da sta bila leta 4.000 pred Kristusom na Cesarjevo povelje obglavljena dva zvezdoslovca, ker sta bila pozabila napovedati solnčni mrk. Stari Germani so tudi zapustili več spomenikov, ki pričajo o njihovem zanimanju za zvezdoslovje. Vikingi so morali prav tako dobro poznati nebesna telesa, kajti sicer bi ne bili mogli tako varno pluti po morju.
Celo starim Majem pripisujejo nekaj astronomskega znanja. Čeprav pisave tega starega kulturnega naroda učenjaki še niso povsem razbrali so pa prišli na podlagi znakov in koledarskih podatkov do presenetljivih zaključkov. Stari Maji so imeli posebne svečenike, ki so opazovali zvezde in beležili važne podatke o njih. Tako pridemo do zaključka, da so ljudje opazovali zvezde na nebu že v pradavnih časih in da je zvezdoslovje staro okrog 10.000 let.
GLEDALIŠČE
DRAMA
Torek, 23. marca, zaprto.
Sreda, 24. marca, ob 17.30: Prava ljubezen.
Premiera. Red Premierski. četrtek, 25. marca, ob 17.30: V Ljubljano
jo dajmo. Red četrtek.
•
Roberto Bracc°: »Prava ljubezen«, dialog v treh dejanjih. Osebe: He'ena-Vida Juvanova, Hugo-Jan, Natakar-Verdonik, Krčmarica-Kraljeva, š< »f er-Košič. Dejanje se godi; v predsobi majhnega hotela, v sobici zakotnega hotela na deželi, in v zakonski sp-fLiici. Delo je zrežiral Jože Kovič. Premiera bo za abonma red Premierski v sredo, 24. t. m. ob 17.30 uri.
OPERA
Torek, 24. marca, ob 17.: Traviata. Izven. Gostovanje Zlate Gjungjenčeve. članice beog. Opere. Cene od 35 lir navzdol. Srela. 24. marca, ob 17.: Thais. Izven. Cene od 28 lir navzdol, četrtek, 25. marca, ob 17.: Evgenij Onje-gin. Izven. Gostovanje Zlate Gjungjen-čeve.
Petek, 26. marca, ob 17.: Janko in Metka. Red B.
*
Gostovanje Zlate Gjungjenčeve, članice beograjske Opere. Danes bo pela priljubljena pevka eno svojih posebno degnanih partij: Violeto v Verdijevi >,Trav iati«. S to partijo je postala pri nas posebno popular. na. Pevsko čustveno podani lik in igralsko izčrpno karakteriziran je zapustil v spominu gledalcev n jglobiji dojem. — Alfreda bo pe! čuden, očeta Janko. Ostala zasedba: Flora-Poličeva, Anina-Ramškova, Gaston-B S nem, Dcuphol-Anžlovar, Obigny-Dol-ničar dr. Grenvil-Lupša. Dirigent: D. že-bre; režija in scena.: C. Debevec; zboro-vdja: R. Simoni ti; koreograf: inž. P. Golovin.	.
Drugo gostovanje Zlate Gjungjenčeve. V četrtek 25. t. m. bo pelo glavno žensko partijo v čajkovskega op ri »Evg n j Onje-gin«. Tudi kot Tatjana je že znana in cenjena pri občinstvu. Opozarjamo na njen nastop v tej p rti ji, kjer ima dano priložnost, da ustvari povsem naspioten lik kakor je Violetta. Ostala zasedba partij bo običajna. Onjegin- bo pel Janko, Olgo-Golobova. Lenskega-Sla loljev.
Drobne zanimivosti
Letni čas tudi na Danskem. Kakor v
Italiji in Nemčiji bodo 29. marca t. 1. tudi na Danskem pomaknili ure za 60 minut nazaj ter se s tem priključili svetovni ureditvi nove Evrope.
StereomikrOskOp je odkrit. Iz Helsinkov poročajo, da se je ondotnemu zdravniku dr. Alveru Vilsltiju posrečilo skonstruirati stereomikroskop, ki predstavlja sigurno pomagalo pri bakterioloških preiskavah. Dr. Vilski se je bavil s svojim izumom nad 10 let, pre len je odkritje sporočil javnosti.
Svečanost v spomin Krištofa Kolumba.
V Huelvi na španskem so te dni proslavili 450. obletnico dneva, ko se je Krištof Kolumb vrnil v domovino. Sp-minska svečanost je dosegla višek v verski manifestaciji, ki se je vršila v mestni katedrali in katere so se udeležili predstavniki genera-litete ter španske falange.
Italijanka pred angleškim sodiščem. Italijanski listi poročajo, da je bila 191etna Marija Tedesco obsojena pred londonslam sodiščem, ker se je branila vpisati se v seznam obvezne službe. Gospo lična Tedesco je protestirala proti temu, da jo smatrajo za Londončanko, ker so njeni starši Italijani. čuti se Italijanko, čeprav je bila rojena v Londonu; zato se ne more odzv?ti nobeni obliki vojne službe v pri J Angliji. Predsednik sodišča ni vpošteval navedenih razlogov in je Tedescovo obsodil.
Koliko časa potrebujejo pošiljke Rdečega križa v prek'Jmorske dežele. Nemški Rdeči križ odgovarja na mnoga vprašanja, koliko časa potujejo pošiljke vojnim ujetnikom in civilnim internirancem v prekomorske kraje, takole: V Britansko Indijo prihajajc po-šiljske povprečno po petih mesecih. V Anglijo poslani paketi p. spe jo povprečno v dveh mesecih, v Ka:ado približno v treh mesecih, za pot v Egipt potrebujejo pošiljke povprečna 3 in pol mesece čeprav so se zgodili primeri, da je naslovljenec prejel nošpjko že po enem mesecu Do izročitve paketa nasiovljencu v Južnj Afriki preteče povprečno 3 in pel me ece. Največ časa preteče preden pridejo na svoj cilj pošiljke v Avstralijo. Navadno mino 6 mesecev čeprav so v nekaterih primer r o^keti prišli že po 3 mesecih.
Bdgsrske žene naj se oblačijo skrccnno
Zveza bolg" rskih žen se je obrnila na vse Bolgarke s pozivom, na-j v interesu domovine opuste vsak luksus. Bolgarska žena bi se morala zadovoljiti s skromno obleko in tJko bi lahko po svojih najboljših močeh prispevala svoj delež k delu za skupnost.
Levi kot telesna ftraža
V starem veku so uporabljali mnogi azijski in afriški vladarji leve za telesno stražo Se leta 1385 ko je branil v Afrik: Mahdi mesto Carthum proti premoči an-
gloegiptskih čet. sta stražila njegov šotor leva privezana h kolu. Noben tujec seveda ni smel v Mahlijev šotor. Celo gospodar sam je moral dobro paziti da se ni zameril svojima stražarjema.
^ nnmmnmmnnininiinfnmTmmnnnnTnu s
4»
e
! Ja (6 1
I oZI
j
^lllllIllllllllllillllllilliillilllllllMIllIli
OKVIRJE
IZDELUJE SPECIALIST
KLEIN
iMTOLFuVA UL. 4
Gozd mrtvih ptic
Blizu kalifornijske obale se dvga z morja otoček isabel na katerem se zbirajo ogromne late morskih pt*c vseh vrst morskih lastovk, galebov pelikanov skalnih golebov itd N aravoslovci so se zanimali za ta otoček in odkrili so na njerr. gozd mrtvih ptic Na mnogh krajih so naši tudi ptice viseče \ zadnjih zdih-'jajih med grmovjem Grmovje ie tako prepleteno in razraščeno da se ne more reš ti iz nje* 2a nobena ptica, ki zaide vanj Čim bol' prhota v njem tem bolj jo oklepajo razne ovijalke •n tem bolj se pogreza med vejice, kjer iapo-eo omaga in pogine od lakote.
H*
Po dolgi mučni bolezni nas je zapustila naša ljubljena soproga, mama, stara mama in tašča, gospa
Henrijeta Mayer roj. Bukvič
soproga poštnega kontrolorja v pokoju
Pogreb se bo vršil v torek, dne 23. t. m. ob %15. uri z žal — kapele sv. Krištofa — k Sv. Križu. Prosimo tihega sožalja.
Ljubljana, Radovljica, Heede, dne 23. marca 1943
ŽALUJOČI OSTALI
Zakaj ,szakonska zveza
Malokdo al; pa nihče ne pomisli da imii iz-t-c/ »zakonska zveza« svoj pomen odnosno da re9 zvira od vezanja V starih časih je bilo vezanje vozla pr mnogih narodih bistven del noročmh obredov Tako so Kartaginci zvezo-vd,! miadim porocencem palce z usnien mi jer. menčki Ta stari običaj v nekoliko drugačni ob-:ki se je ohranil ponekod do naših časov. V indiji položi po starem ob čaju ženin pri Taroki nevesti trak okrog vratu in zaveže v vozel. Parsi so pa imeli navado z\ezovati ženinom -r.ke z vrvjo spleteno iz sedmih vrvic.
Mravlje, ki napadejo celo slona
V nasprotju z našimi mravljami, ki večjim šalim niso nevarne, žive v nekaterih kraj;h lužne Amerike, Avstralije in Afrike mravlje, katerih se ljudje in živali silno boje To velja ■dasf za potujoče mravlje Te mravlje *o tako --Gjevite. da napadejo celo slone ki beže pred liimi. Če zaide človek med potujoče mravlje, kmalu ves pokrit z njimi Te bojevite mrav-> napadajo celo velike kače in kiralt- ostane < napadene kače samo okostje Poooč' se spri-nejo mravlje v velike kepe zjutrai pa zopet adaljujejo svojo not Najnevarnejše mravlje u ž:ve v Avstraliji. Imajo namreč žrela kakor čebele, da pikajo ljudi in živali. Njih pik' po» \zročaio hude opekline.
Urejuje; Davorin Ravljen - Izdaja za konzorcij >Jutra«: Stanko Virant
_ ^ Narodno tiskarno d. d. kot tiskaroarja: Fran Jeran - Za Inseratni del je odgovoren: Ljubomir Volčič - Vsi V