ISSN 0350-5561
za konectedna
številka 45
četrtek, 13. novembra 2008
1,30 EVR
IIADIO
VELENJE
Žrtve prometnih
nesreč
Milena Krstič - Planino
Jeseni je vožnja drugačna kot poleti. Marsikateri voznik je, ko ga je zaneslo na vlažnem in z listjem postlanim odsekom s oeste, to že čutil. Če jo je odnesel le s praskami na avtomobilu, je imel še srečo. Na mokro in spolzko vozišče, listje na oesti, kmalu najbrž tudi sneg in spremljajoče se vremenske razmere se je potrebno prilagoditi. Eden od pogojev za varno vožnjo je tudi tehnično brezhibno in s predpisano opremo opremljeno vozilo. Zakon o varnosti v cestnem prometu določa, da morajo imeti motorna in priklopna vozila v cestnem prometu od 15. novembra do 15. maroa naslednjega leta prepisano zimsko opremo. Poskrbite, da boste pravočasno zamenjali pnevmatike. Če jih še niste, kot so v zadnjih dneh storili mnogi.
Postanite odgovorni, strpni in umirjeni v prometu in ne spreminjajte lastnih in tujih življenj v trajne bolečine! Sporočilo, ki ga prinaša svetovni dan spomina na žrtve prometnih nesreč. Vsakodnevno na cestah po svetu umre 3.500 ljudi, 150.000 jih je poškodovanih. Vsak dan. Po celem svetu. Slovenska statistika je prav tako žalostna. Naše ceste so v šestnajstih letih zahtevale visok krvni davek. Umrlo je 5.779 ljudi, 181.041 se jih je telesno poškodovalo. Vsak med nami je poznal koga. Ali ga pozna. Žalostna je tudi velenjska statistika. Sploh ceste Velenje-Arja vas. Samo letos so na tej cesti ugasnila štiri življenja, osem ljudi se je hudo poškodovalo. Četrtina vseh prometnih nesreč, kijih obravnavajo na Policijski postaji Velenje, se zgodi na tej cesti. Zato so se odločili, da bodo dan spomina na žrtve prometnih nesreč letos v soboto ob 17 h obeležili v Vinski Gori. S programom in svečkami.
Dan spomina na žrtve prometnih nesreč sta določila Organizacija združenih narodov in Svetovna zdravstvena organizacija za vsako tretjo nedeljo v novembru, v Sloveniji pa so lani na pobudo neprofitne organizacije, namenjene žrtvam prometnih nesreč, Zavoda Varna pot prvič organizirali prireditve ob tem dnevu.
Stanje na naših cestah se je po uvedbi novele Zakona o varnosti v cestnem prometu v letošnjem letu izboljšalo, vendar je pred vsemi nami še dolga pot do zastavljenega cilja: Vizije NIČ. Kljub boljšim statistikam in trenutni večji varnosti na cestah ne smemo pozabiti na žrtve prometnih nesreč in njihove bližnje. Letos bo ta mednarodni dan obeležen 15. in 16. novembra. Po vzoru ostalih svetovnih in evropskih držav bomo v Sloveniji ta svetovni dan -15. novembra - v mestih in krajih po Sloveniji zaznamovali s prižiganjem svečk.
Prvi videoprenos iz jame za zgodovino
Posnetek včerajšnjega dogodka si lahko ogledate na spletnem naslovu Premogovnika Velenje in portalu Energetika
Velenje, 12. novembra - Včeraj ob 10. uri so se v Premogovniku Velenje iz odkopa G2/B v severnem krilu jame Preloge preko video prenosa prvič javili v živo na portal www.energetika.net. Posnetek je na tem portalu tudi objavljen in si ga je mogoče ogledati tudi naknadno, prav tako kot na portalu Premogovnika Velenje, www.rlv.si.
Šlo je za zgodovinski dogodek tako za Premogovnik kot Sloveni-
jo, po podatkih Guinnessove knjige rekordov pa dogodek tudi v svetovnem merilu.
Montažo optičnega omrežja so v jami pričeli leta 2007. 12. decembra so prenesli prve podatke avto-matizacijskega sistema za upravljanje transporterjev z odkopa G2/A, ki se nahaja v jami Preloge - severno krilo, po optičnem omrežju na površino. Testni poskus so izvedli 10. oktobra, ko so prvič v
živo na površino prenesli zvok in sliko.
V jami Preloge so oktobra letos prešli na dolžine odkopavanja preko 210 metrov. Taki odkopi pomenijo pomembno prelomnico zaradi dolgoročnega zagotavljanja potrebnih količin konkurenčnega premoga, zmanjšanja odkopnih izgub in optimizacije tehnološkega procesa pridobivanja premoga.
■ mkp
Kristina navdušila »Klubovce«
Velenje, 8. novembra - V soboto zvečer se je v dvorani Nove zgodil prvi od šestih koncertov letošnjega abonmaja Klub, ki je bil tudi letos razprodan. Letošnji program je bil pravi magnet za ljubitelje jaz-za, etna, pa tudi tanga in salse. Kot je v prvem pozdravu polni dvorani imetnikov abonmaja Klub povedal
Sašo Šonc, ki je pripravil tudi letošnji program tega abonmaja, bo program tudi v novi sezoni raznolik in brez dvoma vrhunski. Takšen je bil že sobotni koncert jazz pevke Kristine Oberžan, ki so jo na odru spremljali fantje iz skupine Grooveyards. Predstavila je predvsem svoje priredbe znanih
slovenskih popevk, ki jih je pred nedavnim izdala tudi na zgoščenki, ob odličnih glasbenikih pa si je lahko privoščila tudi nekaj jazz improvizacije, ki jo brezhibno obvlada.
■ bš
Kristina Obežan je tudi v Velenju dokazala, da je odlična pevka, pa tudi prav simpatična
povezovalka.
9770350556014
Ozreti se bo potrebno za novimi možnostmi
Na slavnostni seji v počastitev praznika Občine Šmartno ob Paki j e župan menil, da so v zadnjem letu opravili veliko stvari, v prihaj aj očem letu pa bo krčenje programov nujno potrebno - Podelili 4 občinska in 2 županovi priznanji
TatjanaP odgoršek
Šmartno ob Paki, 11. novembra -
Osrednji dogodke v počastitev praznika Občine Šmartno ob Paki je bila slavnostna seja tamkajšnjega občinskega sveta na sam praznični dan.
Šmarški župan Alojz Podgoršek je v nagovoru zbranim v dvorani tamkajšnjega kulturnega doma
med drugim poudaril, da je bilo potrebnega za uresničitev zastavljenih ciljev veliko truda in volje vseh občinskih struktur. Omenil je kar zajeten seznam pridobitev od lanskega do letošnjega občinskega praznika, s katerimi so dvignili kakovost življenja občanov.
V tem času nastajajo novi načrti. Želje in potrebe so - po mnenju Podgorška - velike, žal pa občin-
ski proračun ni malha brez dna. Skrbi ga slabo stanje občinskih cest in prometna neurejenost središča občine, jasna so sporočila vrtca o zagotavljanju dodatnih prostorov, potrebe ima osnovna šola. Zelo vabljiva so vlaganja v Mladinski center, urejena kanalizacija je gotovo želja vsakega občana. Sicer jim ne manjka elana in volje, žal pa je vedno prisotno pomanjkanje denar-
ja. K temu precej pripomore tudi zakonsko predpisana obveznost, da pri projektih ali delih, ki jih financira država ali skladi, v prvi fazi poskrbi za celotno pokritje nalož be lokal na skup nost in potem čaka na sredstva. »To je za manjše občine velika težava, ki povzroča likvidnostne težave. Te nastajajo tudi pri sistemskem financiranju. Napovedi strokovnjakov glede prihajajoče krize in negotovosti povzročajo dodatne skrbi. Na drugi strani pa proračunski porabniki zahtevajo polno financiranje programov, kar je seveda razumljivo, in se zelo težko odločajo za krčenje programov. To pa bo v letu, ki prihaja, nujno potrebno. Neka-te rim zadevam se bomo mora li odreči, druge mogoče prestaviti, ozreti se bo potreb no po novih možnostih. Velika bo odgovornost občine in njenih organov, kako bomo odgovorili na te izzive. Veliko dela še čaka vse skupaj v bodoče.« Obljubil je, da se bosta lokal-
na skupnost in tudi sam kot župan vedno trudila, da bi uresničila čim več zadanih nalog. Izrazil je prepričanje, da občanov ne bodo razočarali.
V nadaljevanju slavnostne seje so podelili občinska priznanja in nagrade nekaterim najbolj zaslužnim občanom. Častni občan je postal Jože Polak iz Gorenja, grb občine in 630 evrov je prejel Franc Drev iz Gavc, plaketo občine in po 310 evrov pa sta dobila Ana Marija Duh iz Šmartnega ob Paki in Zdravko Stakne iz Paške vasi. Prejemnika priznanja župana sta bila Marija Bole iz Šmartnega ob Paki in Alojz Podvratnik iz Gavc.
Priložnostni kulturni program so pripravili plesalci domače folklorne skupine Oljka, plesna skupine Fione ter plesnega krožka šmarške osnovne šole.
Dobitniki občinskih priznanj in priznanj župana: od leve proti desni: Zdravko Stakne, Ana Marija Duh, Alojz Podvratnik, Andreja Voglar, ki je prevzela grb občine v imenu očeta Franca Dreva, v imenu častnega občana Jožeta Polaka je priznanje prevzela hči Mojca Polak - Rožič, šmarški župan Alojz Podgoršek in Marija Bole.
lokalne novice
Velenjed obiva novl ogotip
Velenje - Mestna občina Velenje je v mesecu oktobru objavila javni natečaj za oblikovanje logotipa ob 50-letnici mesta Velenje.
Župan Mestne občine Velenje Srečko Meh je imenoval devetčlansko ocenjevalno komisijo, ki se je v preteklem tednu sestala dvakrat. Prvič so odprli prispele predloge, drugič pa so jih ocenili. Prispelo jih je osem, izmed njih pa so že izbrali nagrajence. Prve nagrade niso podelili, drugo nagrado pa je prejel Marko Gomboc. Prejemnika tretje nagrade sta Bojan Pavšek in Rok Poles.
Mestna občina Velenje bo k sodelovanju povabila vse tri avtorje nagrajenih predlogov, saj bo v prihodnjem letu, ko Velenje praznuje petdeset let od otvoritve novozgrajenega mestnega središča, veliko dogodkov in projektov posvečenih praznovanju jubileja.
■ bš
Zaključujejop renovoz dravstvene postaje
Šoštanj - V šoštanjski zdravstveni postaji končujejo obnovitvena dela avle in vhoda. Gre za četrto fazo v nizu postopnih obnov, ki so jih pričeli v letu 2004. Preurejajo tudi del zunanjih površin pred vhodom, kjer bodo namestili klopi in stojala za kolesa. Vrednost naložbe znaša 90.000 evrov, tri četrtine potrebnih sredstev so zagotovili s proračunom, tretjino pa je prispeval Zdravstveni dom Velenje.
■ mkp
Brezplačnipr eventivnit ehnični pre gle di
Velenje - Danes (četrtek, 13. novembra) od 8. do 12. ure bodo v delavnicah Medpodjetniškega izobraževalnega centra potekali brezplačni preventivni pregledi osebnih vozil, ki bodo potekali v nedeljo (16. novembra) od 8. do 12. ure v prostorih družbe Avto Velenje na Koroški cesti. Organizatorji akcije so Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, Avto Velenje, Združenje šoferjev in avtomehanikov in Medpodjetniški izobraževalni center.
V plesno obarvanem programu so nastopile tudi Fione
Neoddane vloge bodo draga šola
V soboto se izteče rok za oddaj o vlog za zmanjšano plačilo vrtca - Oddati j ih moraj o tudi starši, ki imaj o drugega otroka v vrtcu brezplačno
Velenje - Že leta velja praksa, da v prvi polovici novembra starši oddajo vlogo za zmanjšano plačilo vrtca. Na osnovi teh vlog v vrtcu potem izračunajo prispevek staršev v letu 2009, saj jih glede na družinske prihodke razvrstijo v plačilne razrede. Vsi starši imajo možnost vlogo prinesti v upravo vrtca Velenje še danes in jutri, rok pa se izteče v soboto. Vloge lahko pošljejo tudi po priporočeni pošti, pri čemer je zadnji datum, ki bo še veljaven, 15. november.
Ravnateljica Vrtca Velenje metka Čas k temu doda ja: »Veli ka spre mem ba, ki je stopila v veljavo 1. septembra letos, je ta, da je drugi otrok v vrtcu brezplačno. Takih otrok imamo v Vrtcu Velenje trenutno 130. Zanje razliko, ki bi ga morali plačati starši, plača država. Pomembno pa je vedeti, da morajo starši oddati vlo go tudi za te otro ke, sicer ne bodo več upravičeni do brezplačnega vrtca.« Vsi tisti starši, ki ne bodo pravočasno oddali vloge za zmanjšano plačilo vrtca, pa bodo uvrščeni v najvišji 8. razred, kar pomeni, da bodo plačevali 80 % ekonomske cene vrtca. Ena od novosti je tudi ta, da vlo go lah ko star ši izpol ni jo sami, torej obrazca ni več potrebno potr-je va ti pri delo da jal cih. Vse zapi sa no pa velja le za star še, ki ima jo stal no biva li -šče v MO Velenje. Tisti starši, ki imajo otroke v Vrtcu Velenje, stalno bivališče pa v drugih občinah, morajo vlogo nasloviti na svojo občino.
■ bš
Svetnik je dal dela »plavim angelom«
Martin, svetnik, ki se mu Slovenci najbolj priporočamo - Marsikdo po vročem krstu na hladno -Pridel ovalci in predel ovalci zaskrbljeni zaradi najboljšega soseda - Po celjski regij i še osrednje Celjsko
Res ga menda ni svetnika, h kateremu bi Slovenci tako molili, kot je to sveti Martin. Tisti seveda, ki naredi iz mošta vino. Že ves teden se po domala vsej deželici na južni strani Alp, ponekod tudi tam, kjer trta sploh ne raste, vrstijo različna slavja. In krsti. Seveda tudi na našem območju. Od Ponikve, rodnega kraja Slomškovega Martina, do Šmartnega ob Paki, kjer slavijo celo svoj občinski praznik v čast tega patrona. In njegove goske. To je praznik »cerkvenega in posvetnega« značaja, saj je pri nas res veliko cerkva posvečenih svetemu Martinu. Marsikje imajo te prireditve že skorajda športno, gotovo pa rekreativno naravo, saj pripravljajo tudi različne pohode. Tako v Podčetrtku po pohod po vinskih goricah (tu se vsi vinogradniki letos niso veselili, saj je veliko pridelka vzelo neurje s točo), v šmarški občini imajo svojevrsten pohod, ki ga sicer imenujejo kot dneve odprtih zidanic. Čeprav naj bi bilo vino zdaj še nedolžno, policisti ugotavljajo, da nikakor ni tako. Na nejevoljo ljubiteljev tovrstne kapljice so policisti prav v teh dneh še posebno aktivni. Nekateri menijo, da sploh ni res, da skrbijo za večjo varnost, bolj, da stresajo jezo, ker sami ne morejo biti na takih veselih dogodkih. Vozniki, ki pridejo v kremplje možem v modrem, pač imajo vedno izgovor ali razlago. Verjetno še najbolj tisti, ki so se preveč »krstili« in morali noč celo prespati na policijski postaji. Vsem hlad kljub vročim glavam ni najbolj del. A če pomislijo, da bi jih lahko zaradi vožnje v takem stanju glava še bolj bolela, je že manjše zlo, da so greli prostore policijskih prostorov za streznitev.
Kljub temu da ga Slovenci radi pijemo, pridelovalci vina že precej časa opozarjajo, da pridelke težko spravijo v denar. Zdaj so zaskrbljeni tudi pridelovalci in predelovalci v mlečni in mesni industriji. V strah jih je spravilo dogajanjev zvezi z našim najboljšim sosedom. Ker laški tajkun, kot mnogi še vedno radi etiketirajo Boška Šrota, prvega laškega pivovar-ja, prodaja Mercator. In se bojijo, da če bo prišel v tuje roke, nič več ne bo, kot je bilo. Nekateri predelovalci se sicer že zdaj jezijo na trgovce, da jih močno ožemajo, pa vseeno menijo, da bi se jim v primeru prodaje tujcem godilo še slabše. Da bi tujci sem pripeljali tuje dobavitelje. Na našem območju sta najbolj zaskrbljena Mlekarna Celeia in Celjske mesnine. Laški pivovarni se seveda ni bati, saj bo svoj del Mercatorja prodala tistemu trgovcu, ki se bo zavezal, da bo trgoval z njihovim pivom in drugimi proizvodi. In ne le na našem tržišču, te morajo uvrstiti tudi na prodajne police tujih trgov. Zato menda tudi ne bi prišla v poštev prodaja kakšnemu drugemu našemu trgovcu, čeprav tudi v Tušu pravijo, da se takega nakupa zdaj nikakor ne bi lotili. Vse več pa je pri nas takih, ki menijo, da bi morala poseči država. Zaradi tolikokrat poudarjenega nacionalnega pomena ali interesa. Karkoli že si kdo o tem razlaga. Nacionalni interes je lahko kaj dobrega, lahko pa pomeni tudi zlorabo. Ob tem, ko se vsaj kot subregija že dolgo na več področjih uveljavlja Saša in se vse bolj oblikuje tudi Obsotelje in Kozjansko, se zdaj v »osrčju« savinjske statistične regije oblikuje še osrednje Celjsko. Zajemalo bo pet občin. Razen nekdanjih »celjskih« občin Celje, Vojnik, Dobrna in Štore še Laško. Da pri slednjem kdo namiguje na bratsko (Šrotovo) povezavo, ni seveda nič novega. Pa čeprav gre res le za osrednje celjsko območje.
Po tem, kar smo slišali zadnje dni, pa bomo morda danes teden res že poročali, da bo Slovenija zdaj, zdaj dobila novo vlado. Kar hitro, bodo rekli privrženci koalicije. Tako počasi, pa bo dodala nova opozicija.
■k
rT/T^Am NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in MM^klLLj RTV družba, d.o.o. Velenje.
Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,30 € (8,5% odstopni DDV, 0,1 €, cena izvoda brez DDV 1,20 €). Pri plačilu letne naročnine 20 %, polletne 15 %, četrtletne 11 % in mesečne 7 % popust.
Uredništvo: Boris Zakošek (direktor), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radija), Janja Košuta-Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Propaganda: Nina Jug (vodja propagande), Sašo Konečnik, Jure Beričnik in Bernarda Matko (propagandisti);
Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.
TRR- Nova LB, Velenje: 02426-0020133854
E-mail: press@nascas.sl
Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas d.o.o.
Tisk: Tiskarna SET d.d., Naklada: 5.400 izvodov Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo!
Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 8,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk.

V SREDISCU
Za manj hrupa in več sonca
Spremembe zazidalnega načrta v Stari vasi še enkrat na rešetu krajanov in občine - Lastniki hiš si želijo več sonca, živeči ob cesti Simona Blatnika pa tudi manj hrupa z železniške postaje in bližnjih skladišč
premikajo v intervalih tako rekoč cel dan, med 5.50. in 21.00, pri tem pa večinoma ne ugašajo lokomotiv, ki včasih stojijo na tiru tudi po dve do tri ure, preden sploh spe-ljejo. Hrup in smrad se v naše naselje z lahkoto prenašata, ker je železnica dvignjena nad nivo naselja. Pisali smo Slovenskim železnicam,
Velenje, 6. november - Pred tednom dni so v prostorih krajevne skupnosti Stara vas pripravili javno predstavitev predvidenih sprememb zazidalnega načrta za področje ob železniški progi v Stari vasi. Udeležili so se ga predvsem krajani, ki se ob napovedani gradnji novih prostorov Komunalnega podjetja Velenje na prostoru sedanje stavbe poslovne enote Energetika počutijo najbolj ogroženi, pri-
novih poslovnih prostorov Komunalnega podjetja Velenje, ki bi se potem preselilo na eno samo lokacijo - trenutno imajo prostore na več lokacijah, kar ni racionalno -budi številne dvome pri lastnikih hiš tik za objektom energetike, je bilo jasno že po nekaj minutah pogovora. Žal pa tokrat načrtov krajani in krajanke niso mogli videti drugače kot v številnih mapah, ki jih je s seboj prinesel Marko Vuči-
membah zazidalnega načrta predela ob železniški progi, ampak bodo predvidoma v četrtek, 20. novembra, še enkrat pripravili predstavitev sprememb zazidalnega načrta v prostorih krajevne skupnosti Stara vas. Takrat naj bi poskrbeli tudi za grafični prikaz načrtov, poleg tega pa bodo na MO Velenje preučili pripombe krajanov, ki so jih pripravili tudi v pisni obliki. Vprašanj in dvomov je
l ■
.4 V'"
J.	»i
tvLr JL t J

f
^ 4 car \ ^fii
Ob tem nam je župan poved: »Kadar mislim, da je razprava potrebna, lahko tudi odgovorna in komplicirana, se udeležim sestanka s krajani. Indici so kazali, da bo vprašanj precej, zato sem tokrat raz pravo vodil sam. Poka za lo se je, da smo v upravi naredili napako v dejanskih postopkih. Formalno smo naredili vse prav, vendar nismo uspeli pridobiti krajanov, da pravočasno podajo svoje pripombe, kar je napaka. Danes seje izkazalo, da želijo razpravljati in jasno povedati svoje pripombe, da pa ne
Andreja Jošt opozarja na težave najemnikov stanovanj v blokih.
Krajani so povedali, kaj jih moti in kaj skrbi, če bo Komunalno podjetje Velenje v Stari vasi
gradilo novo poslovno stavbo.
šli pa so tudi tisti, ki menijo, da bi morali v lokalni skupnosti narediti več za zaščito prebivalcev pred hrupom, ki ga ustvarja železniška postaja, v nočnem času pa tudi v bližnjih skladiščih.
Čeprav to ni navada, je razpravo vodil župan Srečko Meh, spremembe zazidalnega načrta pa je predstavil mestni arhitekt Marko Vučina. Da predvidena gradnja
na, in tudi zato so se po dokaj burni razpravi, v kateri so eni slišali le tisto, kar so hoteli, dogovorili, da župan sprejemanje odloka na torkovi seji umakne z dnevnega reda in da okvirno 20. novembra pripravijo še eno javno razgrnitev predvidenih sprememb. Dogovorili so se, da na seji mestnega sveta, ki bo v torek, 18. novembra, še ne bodo obravnavali odloka o spre-
Iščejo zmagovalno idejo SAŠA regije
V skladu za nagrado za najboljše podj etniške idej e j e 6.000 evrov
Velenje - Regionalni podjetniški inkubator SAŠA regije - SAŠA inkubator, v sodelovanju z osrednjim regionalnim partnerjem Mestno občino Velenje in generalnim pokroviteljem Premogovnikom Velenje jutri, 14. novembra, ob 11. uri v prostorih MIC-a v okviru prve regionalne podjetniške delavnice uradno začenja regionalni natečaj za mlada podjetja in podjetniške skupine, imenovan »Zmagovalna ideja«.
»Skupaj s partnerji iščemo inov-ativne podjetniške ideje iz regije, ki imajo ustrezen tržni potencial in ki se lahko s pomočjo storitev inkubatorja razvijejo v uspešna podjetja. Nosilce najboljših podjetniških idej bomo finančno podprli z denarnimi nagradami v višini 6.000 EUR in jim ponudili brezplačno strokovno pomoč v okviru SAŠA inkubatorja ter jih povezali s pravimi partnerji za tržni uspeh njihove podjetniške ideje. Z natečajem želimo prispevati k dvigu na znanju temelječega podjetništva in k nastanku novih inovativnih podjetij v SAŠA regiji, » pravijo v SAŠA inkubatorju. Vse podjetnike in podjet-
niške time pa vabijo, da se z vpisom v spletno stran inkubatorja (www.sasa-inkubator.si) včlanijo v mrežo inkubatorja in se brezplačno informirajo o njegovih storitvah in priložnostih za pridobitev nepovratnih sredstev EU.
Kaj je »Zmagovalna ideja«?
V SAŠA inkubatorju so razvili regijski natečaj za novoustanovljena podjetja »Zmagovalna ideja«, ki ga pripravljajo skupaj s partnerji. V okviru natečaja bodo poskušali identificirati podjetniške ideje z izdelanimi poslovnimi načrti s področij okoljskih tehnologij, energetike, medijev, informatike, turizma, transporta in logistike ter drugih perspektivnih področij. Tako bodo promovirali dejavnost inkubatorja in spoznali potencialne uporabnike storitev inkubatorja. Najboljša mlada podjetja bodo finančno in strokovno podprli ter jih povezali s pravimi partnerji za tržni uspeh njihove podjetniške ideje. Natečaj je partnersko pove zan s slovenskim tekmovanjem start-up podjetij, na katerem se bodo lahko najboljša mlada podjetja iz regije potegovala za laskavi naslov "Slovenski start:up leta". Več informacij o natečaju je dostopnih na spletni strani inkubatorjawww.sasa-inkubator.si.
■ bš
Pojasnjevala sta županS rečko Meh inm estnia rhitekt
MarkoV učina.
David Geršak pravi, da je hrup v soseski zaradi industrije velik in ga je treba ustrezno zmanjšati.
bilo očitno tako po mnenju krajanov kot župana Srečka Meha preveč, zato tudi takšna odločitev.
nasprotujejo spremembam zazidalnega načrta, le natančna pojasnila želijo slišati. Prepričan sem, da se bomo dogovorili.«
Glede na to, da tokrat niso govorili le o novogradnji, zaradi katere spreminjajo zazidalni načrt, ampak je največja težava po mnenju krajanov, da je iz besedila predloga novega zazidalnega načrta »izginil« varovalni pas v obliki nasipa, ki naj bi Staro vas zaščitil tudi pred hrupom z železniške postaje. Ta naj bi bil po besedah Davida Ger-šaka, ki vodi civilno iniciativo Stara vas, moteč ves dan, saj se dejavnost premikov izvaja od 5.50 do 21.00, po njegovem mnenju pa železničarji neupravičeno tudi po več ur puščajo prižgane lokomotive na tirih. »Vagone na železnici
ki nam niso doslej poslale nobenega odgovora, pričakujemo pa, da se bodo stvari vseeno premaknile, saj smo obvestili tudi inšpekcijo.«
To pa sploh ne bi bilo vprašanje sprememb zazidalnega načrta, če ne bi iz njega umaknili predvidene gradnje 150 metrov dolgega varovalnega zelenega pasu v obliki nasipa ob železniški progi. To naj bi bilo nemogoče urediti, ker ni več prostora, saj je železnica tam uredila še en odstavni pas. Geršak pojasnjuje še drugo težavo: »Krajane Stare vasi skrbi višina objektov novogradnje stavbe Komunalnega podjetja. Po starem odloku več kot 7 metrov v višino gradnja ni dovoljena, nas pa po pregledu načrtov skrbi, da bodo objekti višji. To
pomeni, da bodo hiše za objektom izgubile dnevno svetlobo in sonce, s tem pa se lahko kvaliteta življenja bistveno zmanjša.«
Toplovodne cevi so tudi igrišče
Nad hrupom se pritožujejo tudi stanovalci 71 občinskih stanovanj v nekdanjih Vegradovih samskih domovih, sploh v delu obstoječih stavb, ki ni bil v celoti obnovljen, saj pri tem niso najbolje poskrbeli za zvočno izolacijo stavb. Tretji blok je novogradnja in ta naj bi bila zvočno bolje izolirana.
Predstavnica stanovalcev v blokih na Cesti Simona Blatnika Andreja Jošt nam je povedala: »Že od vselitve v bloke na cesti Simona Blatnika ima večina najemnikov veliko težav zaradi hrupa; čez poletje je bil hrup zaradi gradnje krožišča in gradnje novih poslovnih centrov prisoten cel dan, čez dan je ob nalaganju tovora veliko hrupa zaradi železnice, čez noč pa je zelo moteč hrup viličarjev v Gorenju, ki v zabojnike stresajo kovinske odpadke. Včasih je tako hudo, da ponoči ne moremo imeti odprtih niti oken, saj se sicer zgo di, da ne slišimo niti televizije niti se ne moremo normalno pogovarjati. Zato se nam zdi prav, da predstavniki občine to vedo in poskrbijo za večjo protihrupno zaščito. Živimo v energetsko zelo neustreznih objektih, zato pričakujemo, da nam bodo prisluhnili. Tuje tudi primarni cevovod Komunalnega podjetja, čez katerega dnevno »plezajo« ljudje, ki prečkajo cesto, je pa tudi poligon za igro otrok, ki verjetno zaradi bližine RC Jezero na našem območju nimajo igrišča in dovolj igralnih površin.«
Na očitke krajanov župan Srečko Meh odgovarja: »V tem delu mesta imamo veliko novih stanovalcev, poleg tega pa nove poslovne objekte in trgovske centre. Imajo prav, daje hrupa vse več, in tudi zato se mi zdi prav, da skupaj najdemo rešitve, ki bodo v prid vsem.«
Če bo res tako, bo znano po ponovnem srečanju s krajani Stare vasi, verjetno že čez teden dni.
■ BojanaŠ pegel
Si želite biti v družbi največjih? Vas odlikujeta zanesljivost in skrben odnos do dela? Postanite del naše zgodbe o uspehu! Naj tudi vaša energija in veselje do dela vsak dan dodata Mercatorju prav poseben utrip!
Svojim zaposlenim zagotavljamo socialno varnost in jim nudimo možnost osebnega in strokovnega razvoja.
Ujemi svo
K sodelovanju vabimo
MESARJA
(m/ž)
v Marketu Šoštanj
Za dodatne informacije nas lahko pokličete na številko 03/713 6658 ali obiščete našo spletno stran www.mercator.si.
Mercator
Ste pravi za nas? Imate IV. stopnjo izobrazbe živilske ali druge ustrezne smeri in znate prisluhniti željam kupcev. Zaželene so predhodne izkušnje na podobnem delovnem mestu.
Pisne prijave z življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov
Poslovni sistem Mercator, d.d., Kadrovski sektor, Dunajska cesta 107, 1000 Ljubljana
ali po e-pošti na naslov zaposlitev@mercator.si.
Obravnavali jih bomo zaupno.
Že tri leta čakajo na status kliničnega oddelka
Na Oddelku za intenzivno interno medicino Splošne bolnišnice Celje v 30 letih delovanja razvili intenzivno medicino do najvišj e ravni v Slovenij i, po metodah in rezultatih zdravljenja pa se lahko primerj a tudi z ustreznimi oddelki v tujini - Na oddelku zdravij o na leto od 400 do 500 bolnikov, katerih življenjske funkcij e so ogrožene
TatjanaP odgoršek
Celje, 6. novembra - Oddelek za intenzivno interno medicino Splošne bolnišnice Celje praznuje letos 30-letnico samostojnega delovanja.
Kot smo slišali na novinarski konferenci, so ga ustanovili na pobudo zdravnikov Janeza Tasi-ča in Franca Fazarinca in s tem pridobili možnost zdravljenja ter nadzora najtežjih bolnikov, hkrati pa zasnovali tudi učno in razis-
kovalno bazo za številne mlade zdravnike. Oddelek deluje samostojno, njegova strokovna pot pa je prepoznavna doma in v svetu. Od leta 1983 dalje vodi oddelekprim. doc. dr. Gorazd Voga, dr. med. »V središču pozornosti je pri nas težek bolnik, ki se zdravi zaradi odpovedi enega, dveh ali več organov, hudih okužb in sep in ki za ohranjanje življenjskih funkcij potrebuje podporo naprav.« Na oddelku je 11 postelj, lani so sprejeli 427 bolnikov, povprečna ležal-
na doba je bila dob rih šest dni. Ker gre za težke bolnike, je tudi umrljivost večja kot na drugih oddelkih. Preživi jih samo 75 odstotkov. Podnevi in ponoči so pod skrbnim nadzorom zdravnikov in sester, ki se zaradi psihofizičnih obremenitev pogosto srečujejo s sindromom izgorevanja. »Zaradi bolnikov je za strokovno osebje tako zelo pomembno nenehno izobraževanje, raziskovanje, izmenjava izkušenj z domačimi in tujimi strokovnjaki. Ker smo se tega
Na oddelku so zaposleni 4 zdravniki specialisti, dva zdravnika spe-cializanta, 26 medicinskih sester, glavna sestra oddelka pa je Darja Podsedenšek. Oddelčni zdravniki redno sodelujejo pri pouku interne medicine na obeh medicinskih fakultetah, v Celju opravijo redne vaje študentje ljubljanske medicinske fakultete. Prav tako oddelek pri učnem in raziskovalnem delu sodeluje še s številnimi zdravniki iz slovenskih in tujih bolnišnic.
bitev naziva klinični oddelek, vendar ministrstvo za zdravje na njihovo vloge še vedno ni odgovori-
Ne glede na to, ali bo dobil status kliničnega oddelka ali ne, bo ostal temelj delovanja oddelka v
čiške Škrabl Močnik, specialistke interne medicine, je oddelek za intenzivno interno medicino raz-
Oddelek zai ntenzivnoi nternom edicinoc eljskebo Inišnice jes odobnou rejen.
»Naši načrti so ohraniti sedanjo raven dela, se nenehno strokovno izpopolnjevati. Še naprej se bomo razvijali kot učni oddelek in skrbeli za dobre kadre,« so poudarili na novinarski konferenci.
zavedli že zelo zgodaj, smo se oddaljili od slovenske prakse in začeli uvajati v svoje delo evropske norme. Postali smo precej prepoznavni po pristopu in organizaciji dela.«
Po besedah Gorazda Voga si že skoraj 4 leta prizadevajo za prido-
lo. Če bi jim ga priznali, bi to pomenilo priznanje tistega, kar že zdaj počnejo. Predvsem pa bi dobili več denarja za delo, boljše pogoje in več kadrov. Lahko bi dosegli še boljše rezultate. Če bi oddelek pridobil želeni status, bi bil prvi tovrstni klinični oddelek na kateri od slovenskih bolnišnic zunaj kliničnih centrov v Ljubljani ter Mariboru.
prihodnje nespremenjen - najbolj ustrezno in humano zdraviti težko bolne. »Ključni cilj pa je ohranjanje sedanje ravni strokovnega dela, kar se sicer ne sli ši drz no, ven dar bo od zaposlenih terjalo trdo delo in nenehno izobraževanje ter posodabljanje opreme,« je še poudaril Gorazd Voga.
Po mnenju stro kovne direktorice celjske bolnišnice primarij Fran-
iskovalni in učni center bolnišnice, ponos njenega medicinskega dela. »Po strokovni plati je ta oddelek tista kakovost, ki bi jo morali doseči na vseh oddelkih bolnišnice. Prepričani smo, da izpolnjuje vse pogoje za pridobitev statusa kliničnega oddelka,« je dejala Škrablova.
Pomembne informacije za odločitev o poklicni poti
Na Poklicni in tehniški šoli za storitvene dejavnosti Šolskega centra Velenje tudi letos za učence zaključnih razredov osnovnih šol pripravili tehnične in gospodinjske dneve - Obetavne možnosti za poklice gastronom, hotelir in gastronomsko-turistični tehnik
TatjanaP odgoršek
Na Poklicni in tehniški šoli za storitvene dejavnosti Šolskega centra Velenje so lani prvič pripravili tehnične in gospodinjske dneve za učence zaključnih razredov osnovnih šol v regiji Saša. Na njih so ti pridobili informacije, pomembne za odločitev o poklicni poti. Odmeven in med ude ležen ci zelo dobro sprejet projekt so pripravili tudi letos.
Poimenovali so ga Jesen je tu,
programe, za katere izobražujejo na šoli, pa so udeležencem predstavili na šestih delavnicah. Na njih je sodelovalo več kot 300 deveto-šolcev iz osnovnih šol občin Velenje, Šoštanj, Šmartno ob Paki in Dobrna. »Na delavnicah so učenci z mentorji in dijaki programov gastronomske in hotelirske storit-
ve, gastronomija in turizem ter ekonomski tehnik podrobneje spoznali pripravo delovnega prostora in mešanje brezalko holnih napitkov, izdelovali so jesenske dekorativne izdelke, jedilne liste, pripravljali pogrinjke in jedi iz jesenskih pridelkov, spoznavali jesenske praznike v angleškem jeziku in se pre-
izkusili v poslovnih priložnostih,« je povedala vodja projekta Jesen je tu Marijana Novak. Učenci in učitelji so si ob tej priložnosti ogledali Medpodjetniški izobraževalni center (MIC) na Starem jašku, ki predstavlja vez med šolstvom in gospodarstvom, dijakom pa prinaša dragocene praktične izkušnje
ter veščine, potrebne za delo v podjetjih. Obisk na Poklicni in tehniški šoli pa so deveto šol ci kon ča li s predstavitvijo izdelkov ter pokuši-no dobrot, nastalih v novih sodobno opremljenih učilnicah »za strežbo in kuharstvo.«
In učenci? Pohvalili so takšno možnost seznanitve izobraževanja
za poklice s pogoji za pridobitev novih znanj in veščin. Od pripravljenih jedi pa so bili najbolj navdušeni nad bučnim zavitkom s skuto, jesenski golažem, bovlo iz jesenskega sadja in jesenskim napitkom.
Zadovolj na je bila tudi Mateja Klemenčič, ravnateljica Poklicne in tehniške šole za storitvene dejavnosti. »Pričakujemo, da smo jih z delavnicami navdušili za deficitarne poklice v storitvenih dejavnostih, še posebej v gostinstvu, trgovini in šiviljstvu. Ti programi so v tem šolskem letu doživeli kar nekaj novosti, začrtani pa so tako,
da bodo dijaki pridobili precej več življenjskih spretnosti, kijih bodo lahko s pridom uporabili v svoji poklicni karieri. Potrebna znanja lahko pridobijo v programih nižjega poklicnega izobraževanja (naziv pomočnik v biotehniki oskrbi), v 3-letnem programu gastronom hotelir, v 4-letnem gastronomija in turizem ter v nadaljevalnem programu gastronomija. Gre za poklice z obetavnimi možnostmi za zaposlitev in nadaljnji študij.« Prenovi programov so prilagodili tudi opremo, saj stara ne bi bila kos vsebinam in ciljem, kijih
poskušajo doseči. V prenovljeno staro kuhinjo in učilnico za strežbo so vgradili najsodobnejše aparate.
Kako daleč pa je ureditev učnega hotela na MIC-u? »V mislih je že nekaj let, počasi prehaja na papir. Pridobiti moramo soglasje od pristojnega ministrstva, opraviti še nekatere druge aktivnosti, da bomo lahko zaokrožili možnosti izobraževanja v turizmu in gostinstvu, ki so že danes odlične,« je še dejala Mateja Kle men čič.
Marijana Novak, vodja projekta Jesen je tu: "Na šoli smo zelo veseli zavzetega sodelovanja med učenci osnovnih šol, učitelji gospodinjstva in dijaki. Naši dijaki so prevzeli v delavnicah vlogo vodij skupin in s tem pokazali, kako so se naučili odgovornosti, natančnosti, spretnosti, ki jih bodo kasneje v svojem poklicu lahko uporabili. Na teh dnevih so učenci spoznali programe, poklice, dejavnost in utrip šole za storitvene dejavnosti. Prav tako smo jim povedali, da so poklici gastronom hotelir in gastronomsko--turistični tehnik zelo obetavni, prav tako možnosti nadaljnjega študija."
Mešanjek oktajlov je bilo zeloz animivo.

POGOVOR
Podjetja so pri napovedih presežkov previdna
Nekaj manevrskega prostora si podj etj a vedno pustij o z zaposlitvami za določen čas - Takih j e v poprečj u pet odstotkov - V Območni službi Velenje beležij o najnižj o brezposelnost po letu 1991
MilenaK rstič -P laninc
Direktor Območne službe Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje Velenje Robert Rajšter pravi, da je bilo letošnje leto vsaj doslej za podjetja v tem prostoru zelo produktivno. Veliko so zaposlovala, kar se je odrazilo tudi na zmanjšanju števila brezposelnih. Kako pa utegne biti v prihodnje? Mnogi delavci so zaskrbljeni. Bojijo se, kaj bo z njihovimi delovnimi mesti, glede na krizo, kise napoveduje. Kakšna je trenutna slika v Šaleški dolini, Zgornji Savinjski dolini in na Koroškem, kjer spremljate dogajanje? »Krize, kar se števila brezposelnih tiče, ta trenutek še ne čutimo. Konec septembra smo dosegli najnižje število brezposelnih po letu 1991. V oktobru sicer že beležimo povečanje, vendar je to za ta čas normalno. Prihajajo tisti, ki so zaključili študij.
V stikih s podjetji ugotavljamo, da so pri ocenah o napovedih presežkov previdna. Nekaj rezerv imajo še iz uspešnega
obdobja. Napovedi, ki jih dajejo, so ta čas v glavnem take, da bodo o morebitnih presežkih razmišljali konec leta ali v začetku prihodnjega.« Če so podjetja v tem prostoru zlasti letos precej zaposlovala, kar se je odrazilo tudi v zmanjšanju števila brezposelnih, pa bo z novimi zaposlitvami v prihodnje najbrž težje. Previdnejša bodo. »Po napovedih, ki jih je pripravil Urad za makroekonomske analize in razvoj, naj bi se zaposlovanje ustavilo v delovno najbolj intenzivnih panogah, v gradbeništvu denimo. Zaradi neugodnih gibanj tudi v avtomobilski industriji. To sta panogi, ki naj bi doživeli upad. Po drugi strani pa napovedujejo še vedno rast v storitvenih dejavnostih, v katerih naj bi bilo še precej možnosti za zaposlovanje tudi v prihodnjem letu.« Zadnja leta je pri nas v navadi zaposlovanje za določen čas. Tistim, ki so zaposleni za določen čas, se utegne zgoditi, da jim delodajalci, kise bodo in če se bodo znašli v težavah, teh pogodb ne bodo podaljše-va li.
»Delodajalci pritrjujejo, da bodo po vsej verjetnosti morali prekiniti zaposlitve za določen čas v tistih panogah, v katerih beležijo upad naročil. To so tudi tista
RobertR ajšter:» Povsem normalno je, da je vp odjetju do peto dstotkovz aposlitev za določen čas.«
delovna mesta, ki iz istih razlogov niso bila opredeljena kot delovna mesta za nedoločen čas. Podjetja si v smislu dobrega gospodarja vedno pustijo nekaj rezerve. V času, ko je konjuktura, ko je povpraševanje večje, zaposlujejo za določen čas. Povsem normalno je, da je v podjetju do pet odstotkov takih delovnih mest. Ko pride malo manj optimistično obdobje, so ta delovna mesta prva na udaru.« Imate že kakšne konkretne napovedi presežkov?
»O dejanskih presežkih nimamo napovedi, so pa napovedi o prekinitvah zaposlitev za določen čas. Uradna napoved, ki je za zdaj ena redkih na tem območju, prihaja iz slovenjgraškega Preventa, da bo desetim osebam do konca leta prenehala zaposlitev za določen čas, v januarju pa še šestdesetim. Ostala podjetja, s katerimi smo bili v stiku, bili pa smo s precejšnjim številom, govorijo o neuradnih številkah. Teh podatkov raje ne bi navajal, ker do tega morda sploh ne pride.« Koliko pa podjetja sodelujejo z zavodom oziroma koliko zavod sodeluje s podjetji?
»Podjetje je ob odpuščanju večjega števila delavcev dolžno o tem obvestiti zavod. Sicer pa smo dnevno v stikih s podjetji, predvsem s tistimi, ki imajo potrebe po delavcih ali imajo z nami sklenjene pogodbe, bodisi glede usposabljanja brezposelnih bodisi kakšnih drugih programov. S tistimi podjetji, za katere ocenimo, da so v tem trenutku v težji situaciji, pa sami vzpostavimo stik v smislu, da povprašamo po informacijah.« Zavodi za zaposlovanja konec leta izvedejo ankete o napovedih zaposlovanja za prihodnje leto, le-te izpolnijo podjetja in služijo pripravi analize gibanja zaposlovanja za naprej.
"Analizo pripravimo vsako leto. Konec letajo bomo pripravili za naslednje leto. V času, ko se lahko razmere zelo hitro spremenijo, je sicer analize težje narediti kot v stabilnejših obdobjih. Bo pa letošnja analiza gotovo pokazatelj tistega, kar nas utegne čakati v prihodnjem letu."
Avtobusna postaja do konca aprila
Pod velenjskim bazenom gradi Vegrad za investitorja Toming Conzulting avtobusno postajo s poslovnimi in trgovskimi prostori. Razprostirala se bo na 400 kvadratnih metrih tlorisne površine v treh etažah. Skupaj bo v objektu kar 1200 kvadratnih metrov upo rab nih povr šin.
Celotno pritličje, razen 80 kvadratnih metrov velikega lokala, bo po besedah direktorja Toming Conzultinga Tomaža Ročnika namenjeno avtobusni postaji. V objektu bo 300 parkirišč, ostali prostori pa bodo namenjeni poslovni in trgovski dejavnosti. Dela že intenzivno potekajo. Direktor podjetja Toming Consulting Tomaž Ročnik računa, da bodo objekt pre da li name nu aprila prihodnje leto.
■ mz
Mestna občina Velenje
objavlja
Javno povabilo za izvedbo gostinske ponudbe na prostem v okviru prireditev »Čarobni december 2008«.
Informacije so na voljo na spletni strani Mestne občine Velenje (http://velenie.si -
poglavje javni razpisi, natečaji). Rok za predložitev ponudbe je 27. 11. 2008.
Mestna občina Velenje
vabi na
JAVNO OBRAVNAVO
Osnutka odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o Zazidalnem načrtu za Staro Velenje.
Javna obravnava bo v četrtek, 20. novembra 2008, ob 17. uri
v sejni dvorani Mestne občine Velenje (Titov trg 1, Velenje).
Prijazno vabljeni.
L
J
Mestna občina Velenje
Brezplačni preventivni tehnični pregledi osebnih vozil
V četrtek. 13. novembra, bodo od 8. do 12. ure v
delavnicah Medpodjetniškega izobraževalnega centra in
v nedeljo. 16. novembra, od 8. do 12. ure v prostorih družbe Avto Velenje (Koroška cesta) potekali brezplačni preventivni pregledi osebnih vozil.
Organizatorji akcije so Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Mestne občine Velenje, Avto Velenje, d.o.o.. Združenje šoferjev in avtomehanikov Velenje in Medpodjetniški izobraževalni center.
Mestna občina Velenje
15. november je svetovni dan spomina na žrtve v prometnih nesrečah.
V mestni občini Velenje bomo na ta dan
pripravili krajši kulturni program, in sicer v soboto. 15. novembra 2008. ob 17. uri pred podružnično osnovno šolo v Vinski Gori. Nastopila bosta otroški pevski zbor in gledališka skupina Osnovne šole Gorica in Podružnične osnovne šole Vinska Gora.
Vabljeni!
UTRIP
H : AX 13. novembra 2008
'i?
Od srede do torka - svet i n domovina
a

Sreda, 5. novembra Petek, 7. novembra
Iz ministrstva za delo so sporočili, da nasprotujejo 9-odstotnemu povišanju cen v domovih za starejše, kot to zahteva Skupnost socialnih zavodov Slovenije. Kot so pojasnili, so izvajalci institucionalnega varstva starejših letos že trikrat uskladili cene.
Mnogo več zanimanja slovenske javnosti je požel Karel Erjavec, ki je dejal, da bo še razmislil, ali bo sprejel ponujeno ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Zaplet z Erjavcem je tako onemogočil odločanje organov strank prihodnje koalicije o dokončni vsebini koalicijskega sporazuma.
Svetovne medije pa je zamotila novica, daje Barack Obama zmagal na predsedniških volitvah in postal prvi temnopolti ameriški voditelj. Obama je po objavi izidov v nagovoru napovedal, da je v Ameriko prišla sprememba. »Svetu smo poslali sporočilo, da nismo le sku-
* 5
>
Postalo je jasno tisto, o čemer se je govorilo že nekaj časa: Borut Pahor je prejel državnozborski blagoslov in postal novi slovenski premier. Pahor je v državnem zboru pred potrditvijo predstavil program in temeljne cilje, ki si jih je zastavila nova vlada. V začetku govora je pouda ril, da za gospo darsko negotovost ni odgovorna prejšnja vlada, pred krizo smo se znašli skupaj s svetom, ki mu pripadamo, zato odpade nevarnost, da bi v oblikovanju razvojnega soglasja izgubljali energijo za medsebojno obto-
Od vsepovsod so prihajale čestitke ob zmagi.
pek posameznikov ali skupek demokratskih in republikanskih držav, ampak smo resnično Združene države Amerike," je dejal.
Izve de li smo še, da se je mehiški minister za notranje zadeve Juan Camilo Mourino s še sedmimi drugimi potniki ubil v letalski nesreči v osrednji Mehiki.
Četrtek, 6. novembra
Borut Pahor, Gregor Golobič, Katarina Kresal in Karel Erjavec so parafirali koalicijsko pogodbo, a brez dela, ki dolo ča kad rov sko zasedbo vladnih resoijev. Po dejanju je Pahor povedal, da glede programskega dela ni več pričakovati zap letov.
V senci ostalih dogodkov, je nekoliko manj pozornosti pritegnil poljski predsednik Lech Kaczynski, ki se je mudil na uradnem obisku v naši državi. S predsednikom Danilom Turkom sta se pogovarjala predvsem o dvostranskih odnosih med državama.
Predstavniki poslanskih skupin so se na kolegiju pri predsedniku Državnega zbora dogovorili o delitvi števila predsednikov parlamentarnih delovnih teles. Sklenili so,
SDS si je izborila osem delovnih teles.
da bo koalicija skupaj zasedla 12 predsedniških položajev, opozicija pa 10, od slednjih jih bo osem pripadlo največji opozicijski stranki-SDS
Oglasil se je tudi Dimitrij Rupel. Dejal je, da je rešitev meje med Slovenijo in Hrvaško zapisana v dokumentih EU in dodal, da naša država le vztraja pri spoštovanju evrop skih pravil.
Dobil je blagoslov.
zevanje.
Ministrstvo za notranje zadeve je objavilo javni natečaj za novega generalnega direktorja policije, ki bo imenovan za petletni mandat.
V	gruzijski prestolnici Tbilisi je več kot deset tisoč ljudi protestiralo proti predsedniku Mihailu Sakašviliju in zahtevalo njegov odstop. Protestniki so zahtevali sklic predčasnih volitev in Sakašviliju očitali, daje zgrešeno vodil vojno z Rusijo avgusta, ko so izbruhnili spopadi v separatistični pokrajini Južna Osetija.
V	predmestju haitijske prestolnice Port-au-Prince se je zrušila šola, ki je pod seboj pokopala najmanj 75 ljudi, v njej pa je bilo okrog 700 učencev in učiteljev. Reševalci so se trudili, da bi izpod ruševin potegnili kar največ ujetih. Najmanj 120 so jih z resnimi poškodbami odpeljali v bolnišnico.
Sobota, 8. novembra
Domače teme so ostajale pri oblikovanju nove vlade. Karel Erjavec, ki se je vrnil z dopusta, je medijem zaupal, da pogovori o sestavi ministrske ekipe med njim in predsednikom vlade potekajo v konstruktivnem ozračju, a še niso končani.
Hitro je razmišljala tudi opozicija. Janez Janša se je oglasil z mislijo, daje treba koalicijsko pogodbo dopolniti s ključnimi odgovori na najbolj aktualna vprašanja gospodarske krize.
Zaradi vandalskega znašanja nad progo hitrega vlaka na severu Francije je bil za več ur ustavljen železniški promet, 30 vlakov pa je imelo zamude. Vodja francoskih državnih železnic Guillaume Pepy je pojasnil, daje to že četrta namerna sabotaža proge hitrih vlakov v Franciji v zadnjih treh tednih. Prometni kaos so vandali tokrat povzročili s tem, ko so železni palici zagozdili med tirnice električnega vlaka na progi Pariz-Lille.
Hrvatje pa so razmišljali o pred-
logu zdravstvene reforme, ki predvideva, da bi bilo brezplačno zdravstveno zavarovanje omogočeno le še otrokom in nosečnicam. Njihovo ministrstvo za zdravstvo je predlagalo še, da 400 tisoč zaposlenih in 20 tisoč upokojencev za zdravstvene storitve plačuje več, poleg tega pa so predlagali tudi dodaten davek na cigarete.
Nedelja, 9. novembra
Jasno je postalo, da bo predsednik DeSUS Karel Erjavec minister v novi Pahorjevi vladi, a tega, kate ro minis trstvo bo vodil, še ni želel razkriti. Je pa vodja poslanske skupine Franc Znidaršič pojasnil, da so omenjeni resorji dokončna ponudba in da bo Pahor odločil, katero ministrstvo bo vodil Erjavec.
Mediji so nas opominjali, da je minilo natanko 70 let od Kritsall-nachta - noči, v kateri so nemški nacisti začeli preganjati judovsko prebivalstvo. Zaradi številnih razbitih oken je ta noč v zgodovinski literaturi dobila ime kristalna noč. V Nemčiji so se obletnice tragične noči spomnili s slovesnostmi in koncerti.
V nesreči na krovu neimenovane ruske jedrske podmornice je umrlo najmanj 20 ljudi, 21 ranjen-
le Novak na predčasnem kongresu stranke za predsednika kandidirati tudi župan Dolenjskih Toplic Franc Vovk.
Nova generalna direktorica davčne uprave Mojca Centa Debeljak je sporočila, da želi čim prej uvesti nov davčni informacijski sistem in končati uvedbe informativnih izračunov dohodnine. Kot je še dejala,
Hrvati predlagajo dodaten davek na cigarete.
Umrlo je vsaj dvajset ljudi.
cev je bilo evakuiranih, podmornica pa se je že vrnila v pristanišče. Ruske oblasti so zatrdile, da poškodb na reaktorju ni, gre pa za najhujšo podmorniško nesrečo po Kursku.
Bližnjevzhodna četverica je na srečanju v Egiptu pozdravila »občuten napredek« v mirovnem procesu med Izra el ci in Pale stin ci. Na zasedanju, kije potekalo v egiptovskem Šarm el Šejku, so predstavniki Združenih narodov, Evropske unije, Rusije in ZDA pozvali vpleteni strani, da nadaljujeta pogajanja, kot je bilo to predvideno na lanski mirovni konferenci v ameriškem Annapolisu.
Malo manj miru so pokazali grški in armenski menihi, ki so se step-li v cerkvi Božjega groba v Jeruzalemu. Zakaj? Grški menihi obtožujejo armenske kolege, da jim ne priznavajo pravice znotraj cerkve, medtem ko slednji zatrjujejo, da so Grki skrunili njihovo tradicionalno slovesnost.
Ponedeljek, 10. novembra
Tudi v novem delovnem tednu je največ pozornosti domačih medijev požel Borut Pahor in njegov trud sestaviti vlado. Kot smo slišali, naj bi bila vsa imena vladne ekipe znana najpozneje do srede zjutraj, državni zbor pa naj bi o ministrih glasoval konec prihodnjega tedna. Poročali so še, da bo glede na volilni rezultat SD prevzel devet, Zares štiri, DeSUS tri in LDS dve ministrstvi, v vladi pa utegnej o sedeti tudi nestrankarski kandidati.
Pestro je bilo tudi v stranki NSi, kjer so se pripravljali na volitve novega predsednika. Novinarji so pisali, da namerava poleg Ljudmi-
Nova direktorica DURS-a
upa, da bo tudi v času nove vlade ostala na položaju.
želi nadaljevati tudi projektni pristop in tesno sodelovanje z drugimi inšpekcijami ter policijo pri odkrivanju davčnih utaj.
Kot vse od napovedi uradne kandidature pa je bil tudi tokrat zanimiv novoizvoljeni predsednik Barack Obama. Slišali smo, da bo obiskal Belo hišo, kjer se bo s predsednikom Georgeom Bushem pogovarjal o izzivih, ki ga čakajo po prisegi 20. januarja.
Torek,
11. novembra
Kot da se svet vrti okrog Boruta, je Pahor tudi na torek pritegnil največ medijske pozornosti. Z DeSUS-om oz. s Karlom Erjavcem se je dogovoril, da naj bi stranka upokojencev za ministra za delo predlagal Ivana Svetlika, vodenje ministrstva za okolje pa naj bi prevzel Karl Erjavec sam. Mandatar za sestavo nove vlade se je srečal tudi s predstavniki sindikatov javnega sektorja, s katerimi so govorili o novem plačnem sistemu. Janez Posedi (vodja pogajalske skupine sindikatov javnega sektorja) je ob tem pojasnil, da so Pahorja na pogovor povabili, ker so ga želeli seznaniti s svojimi pogledi na enotnost plač-nega sistema.
A če so bili oni zadovoljni, drugi niso bili tako. Zorana Jankovica je najbrž pošteno mučilo dejstvo, daje Pahor javnosti zatrjeval, da dogovora z ljubljanskim županom ni. Medtem ko je Jankovic računal na vračilo denarja, ki ga je Ljubljana izgubila z zakonom o financiranju občin, je novega pre mi e ra opominjal še, da je celoten vrh SD-ja (naš teval je Mirana Potrča, Igorja Luk-šiča, Franceta Križaniča in Antona Ropa) dejal, da bodo Ljubljani »denar vrnili in krivico popravili.«
Nezadovoljstvo s Pahorjem je izrazil tudi celjski škof, kije dejal, da koalicijska pogodba napoveduje oživljanje negativnega odnosa do Cerkve.
V Beogradu pa je umrl Nikola Kavaja, tako imenovan »državni sovražnik številka ena« v nekdanji Jugoslaviji, ki je štirikrat skušal izvesti atentat na Tita.
Le redki so se imeli čas spomniti, da je dan martinovanja.
1
Upanje in spremembe
žabjcr
perspektiva
Jure Trampuš
Dogodek leta ni zlata slovenska olimpijska medalja, ni zamenjava vlade ali svetovna ekonomska kriza. Dogodek leta so volitve v ZDA in izvolitev temnopoltega Barracka Hussina Obame za njihovega predsednika. Najmočnejši človek na svetu je postal
predstavnik populacije, ki še pred desetletji ni smela sedeti na istih avtobusnih sedežih, kot so lahko sedeli belci, predsednik je postal človek, katerega oče je bil musliman, predsednik je postal politik, ki ga pred štirimi letni niso poznali zunaj Chicaga. In najpomembneje, predsednik ZDA je postal človek, ki je svojo politiko zaznamoval na retoriki upanja in sprememb. In to kljub temu da ni eksplicitno pojasnil, kakšne naj bi te spremembe sploh bile. Pozabljena Hillary Clinton je bila konkretnejša.
Ciniki bi hitro dodali, da je Obama pravzaprav belec. Šolal seje na elitni univerzi, je pravnik, oblači se v drage obleke, je del privilegirane elite. Ni eden izmed ponižanih in razžaljenih, njegova rasa naj bi bila zgolj preobleka, družbena mimikrija, gesla običajna propaganda za zavajanje množic. V marsičem se ciniki ne motijo, Obama res ni bil nikoli zelo progresiven senator, v svojih političnih nastopih je vseskozi pazil, da ni zvenel radikalno, da je bil všečen, spravljiv, na koncu se je celo prikupil tradicionalnim podpornikom republikanskega tabora. In nekaterim državam, v katerih so republikanci vztrajno zmagovali.
Streznitev od obamomanije bo v naslednjih mesecih še težka. Obama z Bushevo zapuščino ne bo počistil v nekaj dneh, podobno kot ostali politiki bo tudi on talec interesov kapitala in washingtonskih lobijev ter predvsem Američan, ki bo svet razumel najprej skozi oči svoje države in njenih državljanov, šele potem pa skozi oči drugih, ki danes morda naivno upajo, da se bo preobrat v ZDA zgodil kar čez noč.
A četudi vse zapisno velja, četudi gre samo za blišč in pop kulturo brez prave vsebine, se je prejšnji torek v ZDA vseeno zgodila velika stvar. Starosta slovenskih novinarjev Jurij Gustinčič je celo dejal, da je bila Obamova izvolitev »najpomembnejši dogodek« v njegovem novinarskem življenju.
Zakaj tolikšni presežki in navdušenje? Najprej je Obamova izvolitev velika zaradi njegovega porekla. Redke so tiste evropske države, v katerih predsednik postane pripadnik manjšine, Sarkozy je sicer madžarskega rodu, a se dela, da je Francoz. Nobene od evropskih vlad ne vodi temnopolti premier. In verjetno je še dolgo ne bo.
Vendar je klinična smrt ameriškega rasizma samo del mnogo pomembnejšega spoznanja torkove volilne noči. Spremembe so res mogoče. Tudi v državi, ki nosi največji del krivde za veliko večino svetovnih problemov: gospodarskih, ekoloških, političnih, humanitarnih. In če so spremembe možne tam, na sami konici »osi zla«, kot ZDA vidijo nekateri, ne vidim pravega razloga, zakaj ne bi bile možne tudi drugje. Dobri zgledi radi vlečejo. Uredniški uvodnik britanskega Guardiana se končuje z besedami, da predsednik Barack Obama predstavlja upanje Amerike in hkrati v nemajhnem delu tudi upanje nas vseh. Velike Britanije, Evrope, celega sveta. Pričakovanja, ki so Obamo ponesla v ovalno pisarno, so ogromna. Zelo težko jih bo uresničil.
A morda mu bo uspelo. Morda se bo v naslednjih letih svet spet vrnil na pot, ki jo je že zdavnaj zapustil. Upanja za kaj takšnega tli danes močneje, kot je tlelo pred nekaj tedni.
ONESNAŽENOST ZRAKA
V tednu od 3. nov. 2008 do 9. nov. 2008 niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju Mestne občine Velenje, Občine Šoštanj in Občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.
MESTNA OBČINA VELENJE - URAD ZA OKOLJE IN PROSTOR
obdelava: AMES d.o.o., Ljubljana
MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2
od 3. nov. 2008 do 9. nov. 2008 (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka
			
			
	1-		
		rlliTm	ifr
mm mimri run	irfJhifIL	rini milim rnn^	Bih
Ü03.nov U04.nov ■ 05.nov H06.nov
107.nov D08.nov D09.nov
GOSPODARSTVO
Gorenje pripravljeno na zaostrene razmere
Ob devetmesečj u ugotavljaj o, da izpolnjuj ej o zastavljene cilje - Sprej eli številne ukrepe za racionalizacij o poslovanja - Računaj o, da bodo tudi ob koncu leta dosegli načrtovane cilje
MiraZ akošek
Velenje, 5. november - Nadzorni svet Gorenja je na 21. seji ocenil poslovanje Skupine Gorenje v prvih devetih mesecih letošnjega leta. Z doseženim so bili zadovoljni, saj jim je uspelo kljub svetovni krizi, ki jo seveda čutijo, v celoti izpolniti pričakovanja, v primerjavi z lanskim letom pa so znova zrasli.
Od januarja do konca septembra so ustvarili 992 milijonov evrov konsolidiranih prihodkov od prodaje, kar je skoraj 4 in pol odstotkov več kot v enakem obdobju preteklega leta. Seveda pa je na to v prejšnji meri vplivala prevzeta belgijska družba ATAG, kije od julija (ko so jo prevzeli) do konca septembra ustvarila 34 milijonov evrov.
Ze v začetku leta, še posebej pa po nastopu finančne krize, so v Gorenju sprejeli številne ukrepe, med drugim so prestrukturirali prodajni asortiman, na tržišču izbirali cenejše komponente ter časovno ugodnejše zakupe surovin. To je vplivalo na dobiček, ki so ga brez obračunane amortizacije, dosegli v višini 69 milijonov evrov, kar je
dobrih 12 odstotkov več kot v enakem obdobju lanskega leta. Manj ugodno je bilo nenačrtovano povečanje stroškov dela. Poslovni izid iz poslovanja znaša ob koncu septembra nekaj več kot 26 milijo nov evrov, kar je skoraj 16 odstotkov več kot v lanskih devetih mesecih. Na tolikšno rast te postavke je vpli-
vala hitrejša rast prihodkov na področju trgovine in storitev, ki potrebujejo za poslovanje manj osnovnih sredstev in imajo zaradi tega seveda nižje stroške amortizacije.
Celotni poslovni izid Skupine Gorenje je pred davki znašal 20,2 milijona evrov, kar je za 11,7 odstot-
Skupina Gorenje poslovno sodeluje z več kot 20 različnimi bančnimi skupinami doma in po svetu, kar pome ni, da je njen kreditni portfelj precej razpršen. V zadnjem času so stike še okrepili in navezali nove, da bi si zagotovili reinvestiranje kreditov tudi v prihodnje.
VG orenjun enehnos premljajoz aostrovanje gospodarskih razmer in jimp rilagajajou krepe, ki jihu sklajujejo ss vetom
delavcev ins indikatom.
Načrtujejo kadrovsko in prostorsko širitev
V podj etj u Tehnohlad iz Rečice ob Paki so pred 10 leti izdelali nekaj več kot 230 toplotnih črpalk na leto, danes j ih toliko skoraj v enem mesecu - Denarna kriza j ih zagotovo ne bo obšla
TatjanaP odgoršek
Na seznamu 100 hitro rastočih podjetij v celjsko-zasavski regiji je na 18. mestu podjetje Tehnohlad iz Rečice ob Paki. V enem najpre-poznavnejših podjetij v izdelavi toplotnih črpalk v Sloveniji so na začetku delovanja pred 10 leti izdelali približno 230 črpalk za segrevanje sanitarne vode, projektov hlajenja in ogrevanja na leto, danes jih sestavijo blizu 2000 na leto, koliko sestavijo ostalih izdelkov, pa bi direktor podjetja Marjan Ver-dev težko napovedal. Prav tako uspešen in prepoznaven je Tehnohlad v klimatizaciji, ogrevanju industrij skih objektov, kolektiv pa se ponaša tudi z bogatimi izkušnjami pri hlajenju kleti za potrebe vinogradništva, sušenje lesa in lesnih polizdelkov s sušilnimi komorami ter kondenzatorskimi sušilni-ki. Podjetje v tem trenutku zaposluje 15 delavcev, ki so lani ustvarili blizu 2 milijona evrov prometa. Polovico so »zaslužili« s toplotnimi črpalkami, ostalo z drugimi dejavnostmi. Njegova najpomembnejša poslovna partnerja sta velenjsko Gorenje ter Gorenje Tiki Ljubljana.
MarjanV erdev,d irektor podjetjaT ehnohlad:» Za uspeh jep otrebnih več stvari:z nati morašd elati, kar počneš, biti pronicljiv, inovativen, malop redrzen, imeti pa moraš tudi malo sreče.«
Verdev je pove dal, da je pos tal podjetnik zaradi potrebe in priložnosti . »Družba, v kateri sem bil zaposlen, je šla namreč v stečaj. Brez denarja, opreme in v najetih prostorih sem s skupino entuziastov začel delati to, kar delamo še danes. Vzpone in padce, ki jih je podjetje
doživelo v minulem desetletju, smo premagovali na različne načine.« Na vprašanje, kakšen mora biti podjetnik, da uspe, je Verdev odgovoril: »Znati mora delati tisto, kar počne, biti mora inovativen, pronicljiv, malo drzen, pogumen in imeti mora tudi malo sreče.«
Čeprav podjetje Tehnohlad posluje predvsem na domačem trgu, je denarna kriza že posegla v njihove načrte. Kot je poudaril Verdev, živijo od kupcev svojih izdelkov in večjih kupcev, ki vlagajo. Slednji so že omejili naročila, na ostalih področjih pa zmanjšanje naročil še pričakujejo. Recesija jim je tudi nekoliko prekrižala druge drzne načrte. "Prisiljeni smo se širiti tako kadrovsko kot prostorsko, sicer bo podjetje nazadovalo. Pripravljali smo se že na vlaganja, a smo svoje namere zaradi dogajanj na denarnem trgu malo preložili. Položaj se mora zbistriti, da bomo videli, kako bomo lahko poskrbeli za nadaljnji razvoj."
Za zdaj o kakšni dopolnitvi dejavnosti ne razmišljajo, kajti - kot se je izrazil Marjan Verdev - obstoječo obvladujejo »v nulo«, imajo dober kader in potreb no opre mo.
ka več kot v primerjalnem obdobju lanskega leta. Čisti poslovni izid obračunskega obdobja v višini 15,4 milijona evrov pa je za 14 odstotkov višji od doseženega v enakem lan skem obdobju.
Seveda pa jih svetovna finančna kriza ni obšla. »Uprava si intenzivno prizadeva, da bi njene učinke čim bolj omilila. Premišljeno razpršena prodajna mreža Gorenja, ki sega v več kot 70 držav, zago-
Gorenje prodaja izdelke v več kot 70 držav, kar pomeni manj tveganj, saj je situacija na trgih še vedno zelo različna. V Zahodni Evropi večinoma pada celotni trg gospodinjskih aparatov, Gorenje pa relativno gledano proda podoben obseg kot v primerjalnem preteklem obdobju, kar pomeni, da v primerjavi s konkurenco celo povečuje tržne deleže.
Pripravljajo alternativne plane
Uprava Gorenja pospešeno deluje v sme ri, da bi bili tudi letos cilji v ključnih kategorijah doseženi. Člani uprave skupaj s sodelavci nadaljujejo intenzivno izvajanje ukrepov za doseganje zastavljenega načrta, hkrati pa pripravljajo različne alternativne načrte za prihodnost.
Skupina Gorenje svoje finančne in ostale obveznosti poravnava v dogovorjenih rokih, sprejeli pa so več internih ukrepov za optimizacijo procesov, neto obratnega kapitala ter zmanjšanja poslovno manj potrebnih stroškov z namenom, da se (kratkoročno) zmanjša odvisnost Gorenja od bančnega in finančne ga sek tor ja.
tavlja manj tveganj, saj je situacija na trgih še vedno zelo različna. V Zahodni Evropi večinoma pada celotni trg gospodinjskih aparatov, Gorenje pa relativno gledano proda podoben obseg kot v primerjalnem preteklem obdobju, kar pomeni, da v primerjavi s konkurenco celo povečuje tržne deleže. Po oceni razmer in projekcij se je uprava odločila, da Skupina Gore-
nje načrtov do konca leta ne bo spreminjala niti z vidika prihodkov kot tudi ne z vidika čistega poslovnega izida,« pravi predsednik uprave mag. Franjo Bobinac. Seveda pa vsi zaposleni v Gorenju nadaljujejo z ukrepi za doseganje zastavljenega načrta in prilagajajo vse poslovne procese razmeram na trgu. Zaostrovanje gospodarskih razmer nenehno spremljajo in jim prilagajajo ukrepe, ki jih usklajujejo s svetom delavcev in sindikatom. Usmerjajo se tudi v druge dejavnosti, še zlasti uspešno razvijajo ekologijo in energetiko.
Gorenje blestelo na pohištvenem sejmu
Ljubljanski pohištveni sejem j e osrednji tovrstni dogodek v državi, na katerem se tradicionalno predstavlja tudi Gorenje - Osvoj ili Zlato vez in se uvrstili med Top 10
Mira Zakošek
Ljubljana, 9. novembra - Premi-erno je Gorenje v Sloveniji prestavilo inovativno zasnovan hladilnik Gorenje »Made for iPod«, ki omogoča aplikacijo najpopularnejšega glasbenega predvajal-nika. Aparat omogoča polnjenje
vedujejo, da inovativni aparati Gorenje z interaktivnimi funkcijami osvajajo sodobne kuhinje in napovedujejo nove trende.
Veliko pozornosti je pritegnila kompaktna kuhinja COMPACT XL, ki je sodila po mnenju mednarodne strokovne komisije med 10 najbolje oblikovanih izdelkov
da gre za raz li či co hit kolekcije Gorenje Ora-Ito v črni barvi. Razstavili so jo v prav tako premier-no predstavljenem trendovsko zasnovanem kuhinjskem ambientu Gorenje SnowW hite.
Seveda pa so na razstavnem prosto ru Gore nja, ki je bil tudi letos lepo urejen, predstavili še nekatere
Compact XL je minik uhinja sš tevilnimim ožnostmiu porabe.O blikovana je zam oderen način življenja uspešnega posameznika ali mlade družine, ki si okolje svojega doma kreira
pos voji meri,s vobodno inn eobremenjeno.
iPoda na vgrajeni priklopni postaji (docking station), predvajanje glasbe in videa preko vgrajenih zvočnikov ter vstop na splet (če ima stanovanje možnost brezžične povezave). Glede na to, da je iPod osvojil svet, v Gorenju napo-
Na novo odkrit prostor, obogaten z lepimi in funkcionalnimi detajli, postaja tudi kopalnica. Za Gorenje kot ustvarjalca izdelkov za dom je pomembno, da te spremembe nenehno zaznava in nanje odgovori pravočasno, z izvirnimi, oblikovno in tehnološko dovršenimi ter uporabniku prijaznimi rešitvami.
na letošnjem sejmu. Zanjo pa so prejeli tudi prestižno nagrado Zlata vez, ki jo podeljujeta GZS in Gospo darsko r az staviš če.
Kuhinje postajajo odprt in povezan bivalni prostor, integriran v dnevne prostore, v katerih se družina in prijate I ji zbirajo in družijo.
Med novostmi velja posebej omeniti tudi trendovsko kolekcijo Gorenje Ora-Ito v beli barvi seve-
druge kuhinjske ambiente Gorenja, Premium in Marles, prav tako pa tudi novosti iz programa keramike in kopalnic ter pohištvenega programa Gorenja Notranje opreme.
„Pri vseh razstavljenih izdelkih in programih Gorenja je poudarek na dizajnu, kakovosti materialov in tehnoloških izboljšavah. Razstavljene kuhinje pa še posebej poudarjajo sinergijo med gospodinjskimi aparati in kuhinjskim pohištvom, saj so oblikovane s poudarkom na usklajenem dizajnu, seveda ob upoštevanju ergo-nom skih in funkci o nal nih zako -nitosti kuhinje," je dejal Gregor Verbič, direktor podjetja Gorenje Notranja oprema.	■
JJJJH;AX 13. novembra 2007
LJUDJE
V spomin vsem zavezniškim letalcem
Na Pobrežah v Občini Rečica ob Savinji odkrili znamenje v spomin na skupino sedmih zavezniških letalcev - Ob vzletišču želij o zgraditi še hanger - Letališče predvsem za turistične namene
TatjanaP odgoršek
Na Pobreškem polju v občini Rečica ob Savinji so člani Društva letalcev Zgornje Savinjske doline pripravili priložnostno prireditev, na kateri so odkrili znamenje v spomin na vse zavezniške letalce, ki
PredsednikD ruštval etalcev Bele( prvi z leve) in MatevžL
so pomagali slovenskemu narodu med drugo svetovno vojno. Še posebej pa so ga namenili skupini sedmih zavezniških letalcev, katerih letalo je zasilno pristalo na omenjenem polju pred 64 leti.
Domačin Janko Žuntar je med
Spominskoz namenje soo dkrilir ečiški županV inko Jeraj( nas redini) terd omačina,o čividca zasilnegap ristankaz avezniškegal etala Alojz Bitenc inV iktor Zajc.
PredsednikD ruštval etalcevZ gornjeS avinjsked oline Miran Bele( prvi z leve) in MatevžLen arčičmen ita, da bim orali ob
vzletiščuz graditih anger.
Neprecenljiva cesta
V Kraj evni skupnosti Ravne bogatejši za dva nova asfaltirana cestna odseka - Zelo zadovoljni z letom 2008 - Spomladi prihodnje leto začetek izgradnje vodovoda in doma kraj anov
TatjanaP odgoršek
Jože Sovič, predsednik Krajevne skupnosti Ravne, je v pogovoru pred dobrima dvema meseca napovedal, da pričakujejo pestro jesen.
»In takšna tudi je, saj smo v 14 " dneh pripravili kar dve otvoritvi,« je dejal minulo nedeljo na priložnostni slovesnosti, na kateri so predali svojemu namenu 650 metrov posodobljen cestni odsek proti Lipovškovi in Klošnikovi domačiji. Pred dvema tednoma pa so se
drugim povedal, da je angleški šti-rimotorni bombnik EB 188 Halifax 148 eskadrilje kraljevega vojnega letalstva vzletelo iz svoje baze v Brindisiju, odvrglo pomoč slovenskim partizanom nad Radmirjem, pri vračanju pa je zaradi okvare moralo zasilno pristati na Pobreš-
kem polju. Posadka sedmih letalcev je bila nepoškodovana in se je s pomočjo lokalnega prebivalstva in partizanov varno vrnila v svojo bazo v južno Italijo. Eden do sedmih članov posadke še živi v Lon-do nu.
veselili na otvoritvi 350 metrov dolgega cestnega odseka proti Abidni-ku. Posodobitev slednjega je veljala 25 tisoč evrov, proti prej omenjenima domačijama pa 60 tisoč evrov. Denar za naložbi sta zago-
tovila krajevna skupnost (KS) in Občina Šoštanj.
Del poti do Lipovškovih in Kloš-nikovih je ostal še neasfaltiran, vendar je Sovič obljubil, da si bodo člani sveta KS prizadevali, da ga bodo čim prej preoblekli s primer-
Zbrane je nagovoril in predstavil letalo angleških zavezniških sil Samo Čebul iz Šoštanja, kije sicer danes pilot v Kanadi. Rečiški župan Vinko Jeraj pa je pohvalil prizadevanja članov društva in njihove namene o iskanju ostankov letala.
Letalstvo v dolini ni nekaj novega
Po besedah predsednika Društva letalcev Zgornje Savinjske doline Mirana Beleta so znamenje posta-
no obleko. Tudi pri slednji »akciji« upa na pomoč Občine Šoštanj. Zahvalil se je vsem, ki so sodelovali pri posodobitvi cestnega odseka, njegovim koristnikom pa zaželel srečno vožnjo, sploh ker bo ces-
ta zlasti pozimi precej bolj varna, kot je bila doslej. »Sam pa si tudi želim složnosti, potrpljenja in prijaznih obrazov krajanov, saj nam bo le tako skupaj uspelo graditi, obnavljati vas, kije naš dom.» Kot je še povedal, naj bi letos posodobili še 200 metrov javne poti pro-
vili zato, ker pogum posadke zavezniškega letala ne sme kar tako v pozabo, hkrati pa želijo ljudem v Zgornji Savinjski dolini ter njeni širši okolici povedati, da letalstvo v dolini ni nekaj novega, čeprav so društvo ustanovili maja lani. Njegovi člani so športni piloti motornih in jad ral nih letal, motor nih zmajev, balonaiji, jadralni padalci, delujeta kar dve skupini modelarjev, s katerima skrbijo za podmladek. Posamezniki so vložili zelo veliko naporov in truda za ureditev vzletišča na Pobrežjah, ki je uradno registrirano in ob katerem
ti Vodušku, za prav tako načrtovano posodobitev še enega manjšega cestnega odseka pa imajo zbranega premalo denarja. Upajo, da se ga bodo lahko lotili spomladi prihodnje leto. Takrat naj bi stekla tudi dela pri izgradnji novega doma krajanov, za katerega so letos pridobili gradbeno dovoljenje, in vodovodnega omrežja. "Leto 2008 je bilo za KS Ravne zelo uspešno," je še dejal Jože Sovič.
Ena od koristnic posodobljene ceste Sonja Krk je povedala, da so dela na cesti začeli pred 4 leti. Letos so dočakali 650 metrov asfaltne prevleke, srčno pa upajo, da bo kmalu v celoti asfaltirana. »Zavedamo se, daje bilo vloženega veliko truda in denarja v posodobitev ceste, kije za nas domačine, njene koristnike, neprecenljiva. Urejena in varna pot ni le pridobitev za nas, ampak za celotno KS. V ta konec namreč radi zahajajo številni turisti in tudi sokraja-ni. Zato je prav, da se pridobitve veselimo skupaj,« je še poudarila Sonja Krk.
Šoštanjski župan in poslanec v državnem zboru Darko Menih pa je med drugim dejal, da si prizadevajo s proračunskim denarjem dvigniti kakovost življenja krajanov v vseh KS v lokalni skupnosti. V KS Ravne med te pogoje sodijo boljše ceste. Za letos naj bi vlaganja tu končali, prihodnje leto pa uresničevali potrebe po zastavljenem programu.
Veselje in hvaležnost je s krajani delil še šoštanjski kaplan Tadej Lenasi, kije cesto blagoslovil, člani ravenske godbe na pihala in violinistka Helena Plešnik pa so popestrili dogodek s kulturnim programom.
sedaj postavljajo brunarico, v katerim bi imelo društvo svoje prostore. »S tal vzletišče ni videti kot vzletišče, vendar je iz zraka vidno. Pogoji za vzletanje ultra lahkih letal so bolj ši kot v Laj šah. Doma či so nas presenetljivo zelo hitro in
dobro sprejeli. Čeprav so nekateri vzletišče letos s pridom izkoristili za vaje, si v društvu prizadevamo za uporabo letališča v turistične namene. Letos spomladi je »padla« schengenska zračna meja in tu smo zaznali priložnost in možnost za kaj več. Če bi namreč zadevo zastavili malo širše, bi lahko imel marsikdo od tega koristi, svoj kos kruha. Za to pa bi morali zgraditi hanger. Stvari so še toliko v povoju, da bi kaj več o tem tež ko pove dal.«
Matevž Lenarčič - človek, ki je z ultra lahkim letalom leta 2004 obletel svet v rekordnem času - je eden od ustanovnih članov Društva letalcev Zgornje Savinjske doline. Na vzletišču na Pobreškem polju je reden gost. "Kadar je površina pokošena, ga kar pogosto uporabljam. Je pa njegova slabost relativno kratko vzletišče, ki bi ga bilo treba malo podaljšati. Če pa hočemo povezati letenje s turizmom, kar je naš cilj, bi morali zgraditi potrebno infrastrukturo. Za zdaj imamo edini v Sloveniji vzletišče brez hangerja." V skrbi za potrebno infrastrukturo bi - po mnenju Lenarčiča - morala razvojno razmišljati tudi lokalna skupnost. Slednji so ponudili v premislek tudi predlog o ureditvi turistično--letališkega središča na sever--ni strani, na levem bregu reke Savinje na Rečici ob Savinji. ■
Rudi Ahčan
(13. 1. 1918-2. 11. 2008)
V	četrtek smo v ožjem družinskem krogu na Žalah v Ljubljani pokopali uglednega rudarskega strokovnjaka ter nekdanjega profesorja na Naravoslovno-tehnični fakulteti prof. dr. Rudija Ahčana.
Rudi Ahčan je bil rojen v Zagorju ob Savi. V Ljubljani je dokončal klasično gimnazijo, se po maturi vpisal na Rudarski odsek Tehnične fakultete Univerze v Ljubljani in študij dokončal sredi vojne leta 1943.
V	času vojne je bil kot študent večkrat zaprt v Ljubljani, Zagrebu in Italiji. Takoj po diplomi se je zaposlil pri železnici v Ljubljani, vendar so ga od tu leta 1944 odvedli na prisilno delo v Nemčijo. Strokovna vnema in predanost rudarskemu poklicu sta ga vodili po mnogih rudnikih v takratni Jugoslaviji ter po svetu. Leta 1945je začel svojo službeno pot kot asistent v Rudniku Zabukovica, naslednje leto je bil premeščen v Velenje, za tem pa z dekretom ministra za rudarstvo leta 1947 v Rudnik uglja Tito v Banoviče. Njegova strokovna pot se je nadaljevala v Istri, kamor je bil imenovan za tehničnega vodjo, kasneje pa za vodjo rudarskih del v jami Raša. Po opravljenem strokovnem izpitu je leta 1953 ponovno prišel v Velenje in ostal vodja študijskega oddelka do leta 1958. V tem času je bila pod njegovim vodstvom uvedena odkopna metoda z rušenjem krovnine, kije kasneje prerasla v visoko produktivno metodo za odkopavanje debelih slojev premoga. Ta način odkopa doma in po svetu poznamo kot velenjsko odkopno metodo. Iz Velenja je mladi rudarski strokovnjak leta 1958 odšel v rodno Zagorje, kjer je bil do leta 1963 tehnični direktor Rudnika rjavega premoga.
Kot uveljavljenega strokovnjaka ga je prof. dr. Mirko Perišič povabil na delovno mesto upravnika biroja za znanstveno in raziskovalno delo v Rudarskem inštitutu Beograd. Kmalu za tem je postal član ekspertne skupine za produktivnost in vodenje premogovnikov pri Komiteju za premog Evropske ekonomske skupine v Ženevi. Znanstveno delovanje je dokazal z uspešnim zagovorom doktorske teze leta 1965 na Univerzi v Beogradu. Že naslednje leto se je vrnil v Slovenijo na Univerzo v Ljubljano, kjer je bil izvoljen v naziv izrednega in kasneje še rednega profesorja. Na oddelku za rudarstvo Naravoslovno-tehnične fakultete je ostal do upokojitve 30. junija 1988. Generacije študentov so imele priložnost sprejemati njegovo bogato znanje, veliko rudarskih strokovnjakov je pri njem dobilo strokovni in življenjski nasvet. Vrata njegovega kabineta so bila vedno odprta za vse, ki smo bili v strokovni zagati ali smo potrebovali pomoč in spodbudno besedo izkušenega učitelja ter prijatelja. Svoje bogato znanje je posredoval na strokovnih predavanjih v mnogih državah po svetu, na fakultetah ter v več kot 150 rudarskih podjetjih, kijih je obiskal. Mnogo priznanj in nagradje prejel za svoje strokovno delo, zelo ponosen je bil na srebrni grb, ki ga je za razvoj premogovniške dejavnosti prejel od občine Velenje.
Posebno pozornost je prof. dr. Rudi Ahčan namenjal študentom rudarstva. To ni bila samo skrb za izvedbo kvalitetnih predavanj in vaj, mnogih dobro pripravljenih ekskurzij in strokovnih praks po rudarskih podjetjih v Jugoslaviji, temveč tudi izjemna skrb za spoštovanje rudarskih običajev in navad.
Spoštovani prof. dr. Rudi Ahčan, tvoji študentje in sodelavci smo te izjemno spoštovali in smo ti iskreno hvaležni za vse, kar si nam dal.
■ Doc. dr. Franc Žerdin

NASI KRAJI IN LJUDJE
Mladinski hotel nic vec le velika zelja?
Mladinski center Velenje naj bi kmalu pridobil nove prostore s preurej anjem dela nekdanjega doma učencev na Efenkovi 61 - Bosta država in EU primaknila polovico sredstev? Če da, se prenova začne marca 2009
BojanaŠ pegel
Velenje - Že nekaj let sivVelenju prizadevajo, da bi mesto pridobilo mladinski hotel, saj je projektov, v katere vključujejo mlade iz vseh koncev sveta, vse več. MO Velenje projekt ves čas podpira, a dejstvo je, da bo obnova dela nekdanjega Doma učencev na Efenkovi 61, ki je predviden za mladinski hotel in nove prostore Mladinskega centra (MC) Velenje, zelo draga. Zato so čakali na razpis za dodelitev nepovratnih finančnih sredstev za urejanje mladinskih turističnih infrastruktur in ga letos v septembru tudi dočakali. Objavil ga je Urad za mladino RS, ki deluje pod okriljem Ministrstva za šolstvo in šport. Nanj so se lahko prijavili le mladin-
ski centri, ki so organizirani kot javni zavodi, in to velenjski je. Kako blizu začetku del so, smo vprašali programsko vodjo Mladinskega centra Velenje Majo Host -nik, ki je sodelovala tudi pri pripravi projektne dokumentacije.
Najprej smo izvedeli, da so v MC že dobili odgovor Urada za mladino RS, da je vloga, s pomočjo katere želijo priti do nepovratnih finančnih sredstev države in EU, popolna. »Pri tem naj poudarim, da nas pri projektu ves čas močno podpira MO Velenje in župan Srečko Meh. Rezultati razpisa naj bi bili znani okoli 23. decembra letos, po inve sti cij skem načr tu pa naj bi dela stekla marca 2009. Tudi proračun MO Velenje je predvidel potrebna sredstva za prenovo prostorov; umestili so jih
že v letošnji proračun, pa tudi v proračuna za leto 2009 in 2010,« dodaja Hostni-kova, ki nam je povedala tudi, da je vrednost projekta ocenjena na kar 1,2 milijona evrov.
In kakšni naj bi bili novi prostori? »Del prostorov nekdanjega Dijaškega doma na Efenkovi 61 smo ob različnih priložnostih že sedaj uporabljali kot mladinski hotel. A s prenovo bodo stavba in prostori v njej dobili novo preobleko, Mla din ski center Velenje pa tudi nove dodatne prosto re, saj bodo sedanji v Rdeči dvorani še vedno ostali v uporabi. Po prenovi bomo na Efenkovi 61 pridobili pisarne za zaposlene v MC ter dvorane za seminarsko delo ter za večja srečanja na področju mladinskega dela in tudi za druge priložnosti. Pridobi-
MajaH ostnik:» Vm ladinskem hotelu bo5 8 postelj,ž elimo pa si, da bi za rhitekturo inu reditvijo sob uspelis tkatiz animivoz godbo«.
li pa bomo tudi nove prostore za dnevni center, kjer bodo lahko mladi preživljali svoj prosti čas in se neformalno učili. V prenovo bo vključena celotna sedanja kuhinja z jedilnico - v njej bodo novi seminarski prostori, dnevni center in pisarne. Hotel
pa bo urejen v stolpiču nad temi prostori.«
Hotel z zgodbo
Po pre novi naj bi v novem mla din skem hotelu pridobili 58 postelj. »S tem bomo lažje pripravljali nacionalna in mednarodna večdnevna srečanja, saj bodo pogoji idealni. Poleg tega bo seveda mladinski hotel odprt za trg, to je bil namreč tudi eden od pogojev razpisa, s katerim računamo, da bomo pridobili 54 % sredstev, potrebnih za prenovo prostorov,« pravi Maja Hostnik.
V mladinskem hotelu bodo uredili sobe različnih tipov. »V hotelu bo tudi družinski apartma, saj vemo, da mesto obiskujejo tudi družine, sploh v času Pikinega festivala. Večina sob pa bo dvo-- in triposteljnih, nekaj bo štiri- in večposteljnih sob. Upoštevali smo trende v tujini. Sobe želimo tematsko opremiti tudi v notranjosti, saj želimo, da bo naš mladinski hotel že z vsebino in arhitekturo pripovedoval svojo zgodbo. To želimo povezati z zanimivostmi iz našega okolja. Nekaj podobnega so uspeli urediti v ljubljanskem mladinskem hotelu Celica.«
»Delati moramo na preventivi!«
14. november je svetovni dan sladkornih bolnikov - Letos ga namenjajo mladim -Številna predavanja in pohodi
Vesna Glinšek
Društvo diabetikov Velenje je eno najbolj aktivnih tovrstnih društev v Sloveniji. Zato tudi ob svetovnem dnevu sladkorne bolezni in sladkornih bolnikov ne počiva. Pravzaprav so okrog tega datuma še posebej aktivni, saj, kot pravi predsednica društva Romana Praprotnik, številka sladkornih bolnikov strmo narašča. Ob tem dodaja: »V porastu je sladkorna bolezen tipa 2 pri otrocih, ki nastane predvsem zaradi debelosti. Če se samo ozremo po cesti, vidimo nemalo debelih otrok. Prav zato v zadnjem času veliko delamo za preventivo. Opozarjamo tudi starše, da morajo paziti na svoje otroke. Da morajo poskrbeti za bolj kvalitetno življenje - torej, zdravo prehrano in ukvarjanje s športom. Tudi stres bi bilo treba zmanjšati. Vse to so stvari, ki niso nemogoče. Treba je samo delati z glavo in nehati iskati izgovore, da za kaj takšnega dandanes nimamo časa. Ko bomo to dosegli, potem rezultati ne bodo izostali.«
Ravno iz vseh naštetih razlogov so letošnji 14. november namenili vsem mladim in njihovemu izobraževanju. Borijo se, da bi mlade o tej bolezni kar se da največ naučili. Zato so letos v Velenju skupaj z OŠ Šoštanj in diabetologom dr. Justinekom že pripravili predavanje za starše. Kako torej spoznajo diabetes, kako naj reagirajo, kako lahko otrokom pomagajo ...
»Na izletu, ki smo ga imeli pred kratkim, sem namreč vsem udeležencem povedala, da sem nad njimi razočarana, saj se ne udeležujejo predavanj v takšnem številu, kot si želim. Vprašala sem jih, če o sladkorni bolezni vedo vse. Sledila je seveda dolga tišina. Nato sem jim obljubila, da bo za vsakim dobrim predavanjem zelo dober dogodek. Če predavanje ne bo dobro, ne bo dobrega dogodka. Bomo videli, koliko se bodo pripravljeni izobraževati,« pravi Romana, kajti učenje o sladkorni bolezni je zelo pomembno, saj sama sladkorna bolezen sploh ne boli, ampak bolijo posledice, ki pridejo in udarijo čez noč.
V izobraževanje pa sodi tudi organizacija državnega tekmovanja v znanju sladkorne bolezni. Velenjsko društvo je eno redkih na celem svetu, ki pripravljajo takšno tekmovanje. »Na to smo zelo ponosni in ponosni smo tudi na to, da se nanj vsako leto prijavi več otrok,« še pojasni.
In kaj se bo dogajalo na sam dan diabetikov? »14. novembra bo po celi Sloveniji ogromno športnih aktivnosti in predavanj. Mi, v Velenju, pa organiziramo pohod. Zberemo se ob 15.30 uri pri ribiški koči, vsak udeleženec pa bo prejel tudi drobno darilce.«
Romana Praprotnik: »Ko bomo prenehali iskati izgovore, bo število sladkornih bolnikov gotovo manjše.«
Pester mesec
Člani Prostovoljnega gasilskega društva Paška vas so mesec požarne var nos ti zazna mova li z več aktivnostmi. Med drugim so skupaj s poklicnim jedrom PGD Velenje organizirali servis in pregled ročnih gasilnih aparatov, predvsem mladim svojega požarnega območja so namenili dan odprtih vrat gasilskega doma in jim ob tej priložnosti predstavili gasilsko opremo, prikazali gašenje z različnimi gasilnimi sredstvi, katerih delovanje so lahko preizkusili tudi sami. Vrhunec vseh aktivnosti pa je bila tradicionalna skupna vaja gasilskih društev treh občin - Mozirje, Bras-lovče in Šmartno ob Paki.
Po besedah Milana Drofelnika, predsednika PGD Paška vas, je bila vaja zelo zanimiva in zahtevna. »V strnjeni vasi je gorelo gospodarsko poslopje. Žarišče požara je bilo v prvem nad stropju, kjer so bila shranjena razna krmila. Zaradi slabih vremenskih razmer se je
Mladi sol ahkop reizkusilid elovanjegas ilnihap aratov tudi sami.
požar kmalu razširil tudi na ostrešje objekta, v katerem je ostal lastnik. Ta se je pri gašenju poškodoval. Med izvajanjem intervencije je zaradi zmede in nepazljivosti voznikov prišlo v neposredni bližini gorečega objekta tudi do prometne nesreče, v kateri je v avtomobilu ostal poškodovan in vkleščen voz nik.« Vaja je bila napor na tudi
zaradi tega, ker se je vse skupaj dogajalo v temi, vodo za gašenje pa so morali gasilci poleg cistern zagotoviti s pomočjo motorne briz-galne tudi iz reke Pake.
Na vaji je sodelovalo 58 gasilcev in ena gasilka, 10 pa jih je ostalo v pripravljenosti za morebitno pomoč ali za zamenjavo katerega od gasilcev, sodelujočih na terenu.
»Vaja je uspe la, podrob neje jo bomo še analizirali. Seveda velja zahvala vsem, ki so v njej sodelovali tako in drugače, pa tudi lastnikoma objekta Bogdanu in Francu Ocepku. Ob tem nas veseli dejstvo, ki se je znova potrdilo: v slogi je moč,« je še dejal Milan Drofel-nik.
■ Tp
Mnenja in odmevi
Ribnika vS ončnem parku ne bo( 2)
V prejšnji številki Našega časa, ki je izšel dne 6. 11. 2008 smo v članku na temo Ribnika v Sončnem parku ne bo, ograja vprašljiva, med drugim zasledili tudi tematiko, ki se nanaša na denaci-onalizacijski postopek Skaza, in sicer za parc.št. 462/1, k.o. Velenje (Salun) in razlastitveni postopek v zadevi Mestne občine Velenje glede ureditve pokopališča in parkirišča v Škalah, ki se vodita naU pravnie notiV elenje.
Ker na uprav ni enoti daje mo velik poudarek na odprto in trans-pa rent no delova nje, ne samo v odno su do naših strank, temveč tudi do širše javnosti, bi žele li v povezavi z objavljenim člankom pojasniti omenjeni problematiki.
Za denacionalizacijsko zadevo Skaza lahko povemo, da je v pre-tež nem delu že prav no moč no zaključena. V reševanju imamo še sedem zemljišč, med katerimi je
tudi parc.št. 462/1, k.o. Velenje. Navedeno zemljišče je bilo bivšemu lastniku vrnjeno v naravi že leta 1999. Vendar je upravna enota na zahtevo lastnika objekta na parc.št. 462/1, k.o. Velenje, obnovila postopek in v obnovljenem postopku odločila, da se predmetno zemljišče ne vrne v naravi. V nadaljevanju postopka, ker se sedaj odločala o odškodnini v obvez ni cah Sloven ske odško dnin-ske družbe (SOD), SOD ugovarja odškodnini za celotno zemljišče, ker naj bi bil del tega zemljišča nepozidan (travnik) in bi ga bilo potreb no vrni ti v tem delu v naravi. Upravni organ je zato v skladu z določbami Zakona o denacionalizaciji in s Strokovnim navodilom in usmeritvami upravnim enotam za pos to pa nje pri določitvi funkcionalnih zemljišč, odmerah in parcelacijah v postopku denacionalizacije v postopku, dolo čil izve den ca geo det ske stro -ke, da odmeri pozidani del zemljišča. Ustna obravnava glede ome-
njenega zemljišča je bila opravljena dne 27.10.2008, poročilo o pravnem in dejanskem stanju pa je bilo izdano 28.10.2008. Stranke v postopku imajo v roku 15 dni pravico predlagati spremembo oz. dopolnitev poročila. Po preteku tega roka bo upravni organ izdal odločbo, najkasneje v decembru 2008 in sicer za del zemljišča, kjer se nahaja parkirišče, požgan objekt in šport no igri šče bo dolo -čena odškodnina, del zemljišča, ki pa v naravi predstavlja travnik, pa bo v skladu zakonom potrebno vrniti vn aravi.
V razlastitveni zadevi pa je potrebno poudariti, da je upravna enota že izdala odločbo, s katero je dovolila uvedbo razlastitvenega postopka, vendar odločba še ni postala pravnomočna, ker še ni potekel 30-dnevni rok, ki se izteče 4. 12. 2008, v katerem lahko razlastitveni zavezanci vložijo tožbo na Upravno sodišče RS. Šele, ko bo odločba o uvedbi razlastitvenega postopka pravnomočna
(zaključena I. faza razlastitvenega postopka), bo lahko upravni organ nada ljeval z II. fazo raz las -titvenega postopka in v posebnem ugotovitvenim postopkom odločil o sami razlastitvi in prenosu lastninske pravice na razlastitvenega upravičenca. Omeniti pa je tudi potrebno, da si upravna enota ves čas med pos top kom v skladu z Zakonom o splošnem upravnem postopku prizadeva, da bi se stran ki spo ra zu me li gle de odkupa zemljišč in da do razlastitve ne bip rišlo.
■ BrigitaM ernik, stiki zm ediji
Nostalgicne iluzije podob preteklosti
Robert Klančnik odpira razstavo fotografij na temo vode in Velenjskega jezera, ki prikazuj e njegov intimen odnos z vodo v vseh agregatnih stanjih
Velenje - Jutri ob 19. uri bodo v velenjski zasebni prodajni galeriji Arsin odprli fotografsko razstavo domačina Roberta Klančnika.
Večina Klančnika pozna kot uspešnega in inovativnega likovnega pedagoga, ki pa ob svojem delu nenehno ustvarja tudi na drugih umetniških projektih. V zadnjih letih uresničuje svoja umetniška razmišljanja skozi več-medijske instalacije, performans, internet, video in fotografijo. Njegovo delo je razpršeno v sokreacijah različnih umetniških praks in struktur, ki jim je skupno vključevanje interakcij med distanco in bližino gledalca, ki ga pogosto vključi kot akterja. Zanimajo ga fenomeni vmesnih prostorov na relaciji skupaj in sam. Tokrat se bo predstavil s fotografijami, ki so nastale v okolici Šaleških jezer.
Robert Klančnik prizna: »Rad
imam vodo ...; z jezerom se poznava že od takrat, ko sva bila še oba maj hna, in z leti se je med nama raz vil pose ben odnos.
nostalgično iluzijo podobe preteklosti. Brez dvoma gre za nek romantičen vzgib, ki me kot meščana vleče v to (navidezno)
Razstavljenefo tografije vč rno-belit ehniki so izborK lančnikove bogatef otodokumentacijen jegovegas obivanja z vodo.
Kljub njegovemu industrijskemu poreklu ga danes doživljam, kot da je že od nekdaj tam ., kot
naravno krajino, kjer lahko opazujem in beležim neneh no spreminjanje narave.«
Ob tem Klančnik poudarja, da ni fotograf. »Me pa zanima človekov odnos med imaginarnim in realnim, ki se je z iznajdbo fotografije spremenil. Krajine ne razumem le kot pogled, pomeni mi stapljanje indi-vi du al ne ga z estet skim in etičnim. Gre za občutek slikovitega prepletanja mentalnih in resničnih podob. Razstavljene fotografije so izbor iz moje fotodokumetacije s obivanja z vodo.«
Na razstavi bo na ogled 50 fotografij po avtorjevem izboru, v okviru razstave pa bo tudi instalacija, ki naj do jutri zvečer ostane skrivnost. Če se otvoritve ne boste mogli udeležiti, si lahko razstavo ogledate še tri tedne, od torka do petka med 15. in 19. uro ter ob sobotah med 10. in 13. uro.
■ bš
Prostitucija je vedno odraz časa
Velenje - Novinar Jurij Popov že dolga leta raziskuje prostitucijo. V letošnjem letu je izdal tudi knjigo, monografijo, ki jo je naslovil »Prostitucija - priročnik za prostitute/ke, stranke in moraliste/ke«. Ta je bila tudi povod za petkov pogovor v velenjski Knjižnici, na katerem je Popov publiki predstavil fenomen prostitucije v Sloveniji, kjer je še zelo slabo raziskana, in tudi v tujini, kjer raziskavam posvečajo več pozornosti in denarja. »Prostitucija je družbeni pojav in z družbo se tudi razvija,« meni avtor monografije, ki še poudarja, da prostitucija danes ne poteka tako, kot je pred 100 leti.
Monografija ni lahko čtivo, saj

HI
t-
• ■ ' a
i
«MLt, 020
Novinar inr aziskovalecf enomenap rostitucije Jurij Popov je vp ogovoru s SonjoB erckoo dkritos pregovoril of enomenup rostitucijes kozi čas,
tudi vS loveniji.
v njej predstavlja paleto različnih pogledov na prostitucijo kot socialni pojav. Dejstvo je, da se o tem ne ve prav veliko, se pa veliko govori in piše. A bolj na osnovah »rekla-ka za la«. Jurij Popov pa je
v knjigi povzel večletno študijo in analize dostopnih strokovnih virov s področja prostitucije, s tem pa je njegova monografija postala prva slovenska knjiga, ki ta socialni pojav obravnava celovito in siste-
matično.
V pogovoru s Sonjo Bercko je poudaril, da se fenomen prostitucije po osamosvojitvi Slovenije precej spreminja. »Prostitucija ni del naše družbe, ker tega kulturnega vzorca v državah nekdanjega vzhod ne ga blo ka ni bilo. V Nemčiji ali Franciji je to povsem drugače. V Nemčiji deluje 400 tisoč prostitutk, samo na cestah jih je 100 tisoč. Od njih posredno živi oko li 3 milijo ne Nem cev ...,« je povedal Popov. Potem se je osredotočil na dogajanje v današnjem času, spregovoril tudi o trgovini z ljudmi, ki tudi v Sloveniji ni tuja. Zanimivo pa je bilo njegovo mnenje, da ima pri nas zaradi ponudbe s seksom in tudi s prostitucijo povezanih komercialnih linij največ dobička Telekom, saj število teh nenehno narašča, prinašajo pa velike zaslužke. Sicer pa sta sogovornika publiki predstavila več plati prostitucije, pa tudi to, kako države zakonsko urejajo top odročje.
■ Bš
Kahel
No, pa ga imamo. Zadnjega v vrsti. Med svojimi brati vedno nekako nezaželenega in skoraj po pravilu vedno zadnjega v vrsti. Ko si vsi ostali že izborijo svojega mecena le še on zbegano teka naokoli in išče svojega varuha. O čem govorim? O ministrstvu seveda. O katerem ministrstvu? Za vse tiste, ki se kakorkoli ukvarjamo s prostorom je to naše ministrstvo in to je naš minister. Torej govorim o ministru za prostor. Ki je v tokratnem mandatu dodeljeno gospodu Karlu Erjavcu. Ali po ljudsko Kahlu. Običajno si ministrstvo za prostor koalicijske stranke podajajo naokoli kot vroč kostanj in minister za prostor je znan kot zadnji. Razen seveda če ni bila v vladi tudi Ljudska stranka, ki je vedno imela odkrite apetite po tem ministrstvu. Pa še njih je v osnovi bolj zanimal del ministrstva, ki se je ukvarjal s kmetijstvom in ne toliko s prostorom samim. Takšno obravnavanje prostorskega ministrstva je običajno pripeljalo do sprememb zakonodaj in pravilnikov, ki so se dogajale ob vsakokratni menjavi na ministrstvu. Pa si predstavljajte zmedo, ki jo ustvari vsak nov minister, ki si ob nastopu mandata zamisli nove zakone pa nove pravilnike. Zatorej gospodu Erjavcu najprej iskreno želim čim manjši apetit po spreminjaju zakonov obenem pa veliko apetita po ustvarjanju reda in transparentnosti v prvi vrsti na ministrstvu potem pa seveda tudi na širšem področju urejanja prostora. Smatram, da bi to morala biti njegova prva naloga. Ustvariti ministrstvo, ki bi se uspelo dvigniti nad juho v kateri plavajo različni interesi dobička željnih podjetij in posameznikov. Postati objektivni razsodnik in kreator zdravega bivalnega ugodja predvsem za navadnega državljana. Verjetno mu ne bo lahko ugrizniti v »prostorsko« jabolko, a glede na to da se je pogumno kosal z vojaki cela štiri leta, z njimi tekel, delal sklece itn., mu ukvarjanje s prostorskim ministrstvom ne bi smelo delati prevelikih težav. Ne vem, če si bo upal tako pogumno sesti tudi z nami za mizo in poskusil rešiti probleme vezane na urejanje prostora v Sloveniji kot sije upal podati se na jutranji trening z njegovimi vojaki. Upanje vliva dejstvo da se je rodil in mladost preživel na ravnicah Belgije, kjer je kultura bivanja visoko razvita. Mogoče pa bo uspel kakšen primer urejanja prostora iz Belgije prenesti tudi k nam. Ker je njegov hobij slikarstvo si skoraj ne morem zamisliti bolj primernega človeka v sedanjih razmerah za vodenje prostorskega ministrstva. Izobražen, v tujini rojen, navdušen nad slikarstvom in umetnostjo, človek z izobrazbo pravnika, ki je štiri leta uspešno preživel za krmilom vojaškega ministrstva. Ta mešanica poklicne in osebne poti se zdi kot uspešen recept za vodenje prostorskega ministrstva. Arhitekti, urbanisti in vsi, ki se ukvarjajo s prostorom potrebujemo človeka s smislom za umetnost, takšnega saj veste, da nas bo razumel. Vsi majhni in veliki investitorji ter špekulentje, ki si obetajo velike osebne dobičke pri gradnji in prodaji objektov potrebujejo trdo, vojaško roko, da njihov pohlep obrzda. Za vse, ki se jim bo Erjavec zdel premalo resen ali pa premalo svetovljanski pa je tukaj vendarle še njegova pravna izobrazba podprta z znanjem več kot le enega tujega jezika. Če bo znal spretno izkoristiti vse to sebi v korist bo nemara zelo uspešen pri vodenju novega ministrstva. Ne bo se sicer mogel prevažati naokoli v vojaških vozilih, a bo zato upravljal z zemljo po kateri seje prej vozil. Kar je pa v bistvu veliko večja stvar kot tistih nekaj Patrij zaradi katerih je zaslovel. Srčno si tudi želim da bi ga uspeli čimprej videti tudi na kakšni javni televizijski debati o prostorskih problemih. Pa ne toliko zaradi tega ker ga je vedno tako prijetno slišati ampak zaradi tega ker si upa povedati sogovornikom tudi marsikakšno pikro in neposredno. Koliko in kako bo znal ali ne znal argumetnirati svoja stališča pa bo treba počakati in videti.
Čeprav se zdi da je trenutno naš Kahli malce nezadovoljen z dodeljeno mu funkcijo naj raje pogleda na svetlo plat medalje. Imel bo priložnost ukvarjati se s čudovitimi ljudmi, umetniki, intelektualci, arhitekti, urbanisti in vizionarji. Vsi mu bodo po malem solili pamet in žrli živce ter se drenjali okoli njegovega korita. On pa bo vladal rekam in dolinam naše male deželice ter odločal kje bo lahk stala ali pa tudi ne stala kakšna hiša, tovarna ali pa cerkev. Mar ni to nekaj najslajšega pri vladanju? Opazovati kako pridni državljani gradijo svoja mesta pod budnim očesom ministra. Veliko sreče na vaši novi poti gospod minister. Verjemite potrebovali jo boste.
Jože Napotnik razstavljal v Studencah pri Domžalah
Pred tremi dnevi sov galeriji Kulturnega doma Mirana Jarca v Studencah pri Domžalah zaprli razstavo slik slikarja samouka, v slovenskem prostoru pa bolj znanega scenskega mojstra Jožeta Napotnika iz Gavc v Občini Šmartno ob Paki.
Obiskovalci razstave so si lahko ogledali 22 platen različnih velikosti v za Jožeta značilni in edinstveni tehniki. Motive zanje je črpal predvsem iz narave, kije njegov največji navdih pri ustvarjanju.
Gostovanje Napotnikovih slik v omenjeni galeriji ni bila naključno. Jože namreč že več kot 10 let aktivno sodeluje s kulturnim društvom pri njegovih odrskih uprizoritvah oziroma spektakularnih predstavah na prostem. Za te potrebe je izdelal že 12 velikih scen, velikih 6 x 20
»v
i*.,*1
e tf
VT . 4
SilvoT eršek in JožeNap otnik medp ogovorom
metrov (in tudi večje).
Silvo Teršek je v pogovoru z Jože-tom, ki je letos praznoval 70-letni-
co, odstrnil marsikatero skrivnost avtorjevega ustvarjanja, življenja in uspeha.	■ Tp
Prizidek k stavbi kopalnic ze stoji
Muzej usnjarstva Slovenij e v Šoštanju mora začeti obratovati 30. septembra prihodnjega leta - Gradbena dela potekaj o po terminskih in finančnih načrtih
MilenaK rstič -P laninc
Šoštanj - Eden večjih projektov Občine Šoštanj je izgradnja prve faze Muzeja usnjarstva Slovenije. Naložbo, vredno 1,5 milijona evrov, sofinancira Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.
Obči ni Šoš tanj je bilo iz tega sklada po uspešni kandidaturi na javnem razpisu odobrenih 514.000 evrov, kijih občina pridobiva postopoma na osnovi opravljenih del
in žep lačanihr ačunov.
V prvi fazi je zgrajena kovinska nad streš ni ca, kjer bodo na nekaj več kot 300 kvadratnih metrih razstavljeni ohranjeni usnjarski stroji iz Tovarne usnja Šoštanj ter k stavbi bivših kopalnic že postavljen prizidek, kjer bo del namenjen raz stavne mu pro sto ru, pre os tali del pa potrebni muzejski komunikaciji.
Do 30. septembra prihodnje leto, ko mora muzej pri četi obra-tova ti, bo obiskoval cem poleg
paviljona na ogled pritličje bivšega kopalniškega objekta s prizidkom, ureditev nadstropja ter postavitev nove steklene stavbe pa se predvideva v drugi fazi investicije.
Trenutno vsa načrtovana gradbena dela potekajo po terminskih in finančnih načrtih, župan Darko Menih pa je že ime noval programski svet, ki bo poskrbel za izvedbom uzejskihv sebin.
13. novembra 2008
107,8 MHz
ll
moOjSKD IDO ČAS©PDSDDI
Vprašaj raje, kaj ne delamo
Glasbene novičke
V naši hiši pa res ne moremo govoriti o dolgočasnosti. Živahno je vsak dan bolj. Pa ne vemo, ali zaradi dogodkov, projektov ali je za to kriv kdo drug.
Nina Jug, vodja propagandne službe, je ob našem poizvedovanju, kaj pripravljajo, dejala: »Vprašaj raje, kaj ne delamo. V tem trenutku so naši telefoni vroči zaradi zbiranja propagandnih sporočil za Almanah ter za gradivo za prilogo Zdravje naše največje bogastvo. Izšla bo v Našem času 20. novembra. Tudi s članki, nasveti, koristnimi informacijami, propagandni sporočili bi radi potrdili, da je zdravje naše največje bogastvo. Lahko se nam pri tem pridruži še kdo, ki ga nismo poklicali ali ki v zvezi z
našim dopisom še okleva glede sodelovanja.« Potem? »Potem pride na vrsto še kakšna priloga, predvsem pa praznični december,« je bila kratka in jedrnata.
Tudi glede silvestrovanja na prostem se stvari počasi odvijajo. Seveda bomo pri zadevi sodelovali tako kot že nekaj let nazaj. Razglasili bomo naj občana, občanko, za katere zbiramo kupone, tudi prireditev za otroke, če bo vse po sreči oziroma vsaj tako je za zdaj dogovorjeno pa bo zbrane na Titovem trgu v Velenju zabavala Tanja Žagar. Več podrob nos ti pa kdaj drugič.
■ tp
esto
... na kratko...
ROK KOSMAČ
Nepopravljiv romantik predstavlja novo skladbo Ne glede na vse. Na snemanju sta med drugimi sodelovala tudi priznana slovenska glasbenika in producenta Franci Zabukovec in Frenk Nova. Rok Kosmač zadnje čase vedno več nastopa z izbrano skupino, ki temelji na nekaterih stalnih in nekaterih občasnih članih.
MANCA IZMAJLOVA
Po uspešnem albumu Slovanska duša bo kmalu izšel še njen album Slovensko srce, ki bo razveselil pred vsem lju bi telje slo ven skih ljudskih pesmi in popevk. Posnela jih je z ruskim državnim simfo-nič nim orke strom, med nji mi pa bo tudi znana Domiceljeva Sloven ske ga naro da sin.
SIDDHARTA
Skupina je predstavila novo spletno stran www.siol.net/siddharta-saga, posvečeno njihovemu novemu projektu z naslovom Saga. Tam boste našli novice, fotoreportaže, videoreportaže, pisna poročila iz studiev, z vaj, iz zakulisja in še kaj. Sicer pa se fantje vračajo v studio, kjer name ra va jo pos neti nekaj novih skladb.
NUŠA DERENDA
Predstavlja novo skladbo z naslovom Brez strahu z njenega zadnje ga albu ma Prestiž. Sklad ba napoveduje Nušin veliki koncert To je Ljubezen, ki bo 25. novembra v Cankarjevem domu. Na koncertu jo bosta spremljala Simfonični orkester in Big band RTV Slovenija, kot gostje pa bodo nastopili Ton< Cetinski, Elda Viler in Janez Lotrič.
PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE
Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 18.30.
1.	BRYAN ADAMS-She's Got A Way
2.	TINA TURNER-I'm Ready
3.	SUGABABES-No Can Do
Kanadski rocker, avtor in pevec, pa tudi, kar je manj znano, spoštovanja vreden fotograf, že četrt stoletja ostaja zvezda stalnica na svetovnem glasbenem nebu. Doslej je izdal enajst albumov, zadnji pa nosi temu primeren naslov »11«. Skladba She's Got A Way je tretji single s tega albuma, ki je doslej postregel že z uspešnicama I Thought I'd Seen Everything in Tonight We Have Stars.
I-----
_ LESTVICA mm
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas.
1.	Ansambel Orion - Nisva si priznala
2.	Ansambel Svetlin - Ne odhajaj več
3.	Krajcarji in Mišo Melanšek - Zaradi tebe
4.	Robert Goter - Na Homcu
5.	Skupina Malibu - Življenje so ene štenge
6.	Veseli Begunjščani - Ko domov se vrnem spet
7.	Ansambel Braneta Klavžarja - Vinska pesem
8.	Novi spomini - Čuvar cvička
9.	Show band klobuk s Fanti s Praprotna - Spomin na stari mlin
10.	Pajdaši - Avtocesta vzhodni krak 1
... več na: www.radiovelenje.com
Britney spet uspešna
V Liverpoolu so minuli četrtek podelili evropske glasbene nagrade. Zmagovalka večera, katerega gostiteljica je bila Katy Perry, kije s svojim albumom One Of The Boys in veliko uspešnico I Kissed A Girl prejela nagrado za najboljšega novinca leta, je bila Britney Spears. Po septembrskem uspehu na podelitvi MTV video nagrad v Los Angelesu je namreč tokrat dobila nagradi za najboljšega izvajalca in najboljši album leta. Za
nika. Eltonu Johnu so častni naziv podelili zaradi dolgotrajne povezanosti s klubom. Leta 1976 je postal njegov predsednik in ga popeljal na najvišjo raven. Watford je leta 1983 postal angleški podprvak, leto pozneje pa je v finalu pokala FA izgubil proti Evertonu.
Nagraden ajbolje im
nagrado, ki so jo leta 2001 ustanovili v čast izvajalcem, ki so v svoji karieri prodali več kot 100 milijonov albumov, so letos podelili legendarnim Beatlom.
UmrlaMi riam Makeba
V Italiji je v ponedeljek umrla 76-letna pevka Miriam Makeba. Umrla je po nas to pu na kon cer tu, posvečenem boju proti kriminalu, v eni od bolnišnic v bližini Neaplja. Makeba je bila legendarni glas črne celine in simbol boja proti apartheidu. Navduševala je z mešanico jazza, protesta in folklore. Makeba je doživela srčni napad
prodajanii
najboljšo skladbo leta so razglasili skladbo So What, ki jo izvaja ameriška pevka Pink. Podelili so še vrsto drugih nagrad, v posebni kategoriji za najboljšega jadranskega izvajalca pa je prvo nagrado prejel bosanski izvajalec Laka.
Magnifico navdušil
Konec oktobra je v Sevilli potekla mednarodni glasbeni festival Womex, na katerem je slovenske barve zastopal Magnifico s svojo spremljevalno skupino Turbolent-za. Pred njim sta bila udeleženca festivala še Vlado Kreslin in skupina Brina. Magnifico je dobro razgibal zahtevno mednarodno občinstvo, ki so ga sestavljali glasbeni kritiki, menedžerji, novinarji, založniki in bookeiji. Po Magnificovih
V Monaku so podelili nagrade WMA, ki jih podeljujejo najbolje prodajanim izvajalcem v različnih kategorijah. Za najbolje prodajanega izvajalca leta 2008 so okronali britansko skupino Coldplay, ki so jo imenovali tudi za rock izvajalce leta. Najboljša ženska pop izvajalka je postala Britanka Leona Lewis, moški pop izvajalec leta pa je postal Američan Kid Rock, ki je dobil tudi priznanje v kategoriji
pop rock izvajalec. Amy Winehou-se je ženska pop rock izvajalka leta, Alicia Keys je najboljša r&b izvajalka, Leona Lewis pa je zmagoslavno leto zaokrožila še z naslovom najboljše nove izvajalke. V hiphop in rap kategoriji je slavil Američan Lil Wayne. Diamantno
prav ob koncu koncerta, na katerem je pol ure pela v znak solidarnosti z novinarjem in pisateljem Robertom Savianom. Novica o njeni smrti je pretresla njeno domovino. Leta 1932 v Johannesburgu rojena pevka je bila borka proti apartheidu in imela nemalo težav z rasističnim južnoafriškim režimom, kije prepovedal njene plošče in jo v začetki šestdesetih let izgnal iz Južnoafriške republike. V izgnanstvu je živela v ZDA in Gvineji, v domovino pa se je vrnila šele v začetku devetdesetih, ko se je iz zapora vrnil Nelson Mandela. Sredi šestdestih let je Makeba kot prva črnska pevka prejela grammyja, in to skupaj s Harryjem Belafonte-jem za najboljši folk album An Evening With Belafonte/Makeba.
Nai čas, d.o.o., Kidričeva 2a, Velenje
besedah je bil to eden boljših nastopov, kar je začutilo tudi občinstvo, kije izvajalce še enkrat poklicalo na oder. Izbor pesmi, za katerega so se odločili, je vseboval tudi hite z zadnjih albumov Grande finale in Export import, Avanti popolo in Hir aj kam and hir aj go pa sta bili skladbi, ki sta najbolj vžgali. Na tiskovni konferenci ob koncu festivala je priznana ameriška glasbena televizijska hiša Link Mangnifica imenovali celo za glasbeno odkritje leta.
Ne bo več predsednik nogo met ne ga kluba
Britanski glasbenik Elton John je odstopil kot dosmrtni predsednik angleškega nogometnega kluba Watford, saj ni zadovoljen z vodenjem njegovega priljubljenega moštva, ki trenutno nastopa v drugoli-gaški konkurenci. Elton je nezadovoljen z delom predsednika kluba Grahama Simpsona, saj je Watford pod Simpsonovim vodstvom izpadel iz elitne lige, v drugoligaški konkurenci pa je na nezavidljivem 21. mestu. Ob tem je vodstvo kluba odslovilo še mladega in obetavnega trenerja Adriana Boothroyda, sicer prijatelja omenjenega glasbe-
M
ŠALEŠKI ŠTUDENTSKI KLUB
www.ssk-klub.si
Adi Smolar je prepeval s študenti
Pretekli konec tedna je bil za člane Šaleškega študentskega kluba nadvse zanimiv. Prepevali smo v družbi legendarnega Adija Smolarja, se pome ri li v biljar du in ročnem nogo -metu, tisti, ki jim je ostalo še kaj moči, pa so imeli v nedeljo priložnost preizkusiti svoje plezalne sposobnosti. V petek smo se zbrali v Max klubu, kjer smo že drugič z veseljem pričakali koroškega kantavtorja Adija Smolarja. Vzdušje je bilo fenomenalno, Max klub je pokal po šivih. Študentje smo se mu pri dru ži li tudi na odru, kjer smo skupaj dolgo v noč prepeva-
li stare in nove hite. Naslednji dan je sledil tradicionalni Kasesnik Open turnir. Člani ŠŠK--ja so se že tretjič pomerili v biljardu in ročnem nogometu. Gostišče Kelt je poskrbelo, da nismo ostali lačni in žejni, moči smo si nabirali s sveže pečenim odojkom in domačim pivom.
V	biljardu je že drugič blestel Alen Raj-kovic, ki bo lahko na naslednjem turnirju igral z novo priigrano palico, v ročnem nogo me tu pa sta glav no nagrado - žogo - osvojila nepremagljiva Peter Sedeljšak in Denis Skaza.
V	nedeljo nas je večina počivala, najbolj vztrajni pa so imeli dopoldan pri-lož nost rekre a cij ske ga ple za nja za študente v Rdeči dvorani.
22. novembra se bo v Mladinskem cen tru Vele nje odvi ja la red na let na skupščina in volitve za novega predsednika ŠŠK-ja. Volite lahko vsi člani, tisti, ki se še niste včlanili, pa s seboj prinesite potrdilo o šolanju. Vljudno vabljeni!
■ Jure
13. novembra 2008
^ Odraščali sta v Skalah, Silva Silovšek in Ivanka Novak. Pot ju kasneje ni nesla daleč stran, je bilo pa časa za druženje manj. Zdaj ga je spet več in tudi vse večkrat oživijo spomini. Tokrat sta jih spletali v kavarni, pravzaprav sta se ob kavi borili, katera bo dobila besedo. Obe sta namreč precej zgovorni.
d Maja Bubik, uspešna mentorica mladim plesalcem in plesalkam, mlada mamica sv. Martinu: »Veš morda to, da zbiramo podpise za dr. Kozorogovo, ki je bila prej vsak dan zaposlena v šmarški zdravstveni postaji, sedaj pa .... Mlade mamice smo zelo zadovoljne z njeno pripravljenostjo in odnosom do malih pacientov, zato ne razumemo odnosa odgovornih do njenega dela in njihovih kadrovskih rešitev. Ti imaš veze tam gori, pomagaj, da bodo uslišane naše priprošnje, da bi Kozorogova poleg otrok zdravila še druge, ki potrkajo na vrata njene ordinacije.«
d Mojca Ževart in Darko Lihteneker sta sodelavca. V velenjski občinski upravi na sestankih pogosto sedita skupaj, sicer pa imata pisarni dve nadstropji narazen. Le redko pa se zgodi, da skupaj sedita na kakšni kulturni prireditvi. Mojca na tistih, ki jih pripravlja občina, bol malo sedi, saj ponavadi skrbi, da vse teče po protokolu in p.s.-u, Darko pa je takrat ponavadi v spremstvu žene Lilijane. No, čvek ju je na eni od kulturnih prireditev ujel skupaj. Je Darko Mojci pravkar povedal kakšen vic? Tega pa nismo ujeli, čeprav ne bi bilo nič čudnega. Na zalogi jih ima vedno, pa še pripovedovati jih zna!
Same v posteljah
Pri nas zadnji čas vse več žena in drugačnih partneric lega v posteije samih. Njihovi »sospalci« prenočuj ej o v policijskih »hotelih«.
Velenje v cvetju
Nekatere zanima, če bo v Velenju zdaj, ko bodo odpravili kar veliko takih in drugačnih vrtičkov, tudi manj rož. Da bo tudi veliko Velenjčanov še naprej v rož'cah, se menda ni bati.
Vlada in vladanje
Slovenij a še nima nove vlade. Pravij o, da manda-tarj u ni lahko izbrati pravih ljudi. Sicer j e v naši državi takih, ki bi radi vladali, zelo veliko.
Na tekočem
V Šmartnem ob Paki so z občinskim praznikom »najbolj na tekočem«. Saj slavi-o skupaj s svetim Martinom. Praznujejo z vinom, načrtujejo pa vseeno trezno. Kakšna razgrela glava pa za popesiritev razprav tudi mora biti.
Praz nova nje ne ces ti
Prve okrašene trgovine že naznanjaj o, da se bližaj o prazniki. Kot kaže, j ih bo letos še več Slovencev kot zadnja leta preživelo na cesti.
Preveč divjih
Tudi na našem širšem območj u j e preveč divj ih prašičev. Zaradi tega so močno »divj i« tudi kmetje. Očitno j e na naših jedilnikih premalo ledi lz divj ačine.
Voj na napoved
Ta mesec j e mesec boja proti drogam. Tudi taki, ki so proti vojnam, menijo, da bi j im res morali napovedati vojno napoved. Da bo več miru.
Hotel in zavetišče
Mar bomo tudi pri nas kmalu priča razslo]' evanja tudi pri živalih. Drug ob drugem naj bi dobili zavetišče m hotel za male živali.
Brez rib
Nekaterim v Velenju j e kar žal, da v Sončnem parku ne bodo znova zgradili ribnika. Imeli bi lahko malo bolj popestren m bolj zdrav jedilnik.
tehnika f fflOER
OVORITVENA AKCIJA
DVD/DivX predvajalnik EVERTONE DVX-500x, predvaja različne formate CD in
DVD, podprti formati: XviD, DivX, MPEG-4, DVD, MP3,.... SLO znaki v podnapisih, SCART, progressive scan, S-video, več regijski, Dolby Prologic, Dolby digital, vhod za karaoké, programsko nadgradljiv.
Kotni brusilnik BOSCH GWS
6-115E, mol 670 W, 11000 obratov na minuto, premer plošče 115 mm, blokada vretena, teža 1,4 kg.
tekstil
tf J t * h S
"JAGER
Kenny S
CACTUS CLONE
SvinjskO
Svinjska rebra s kožo, 1 kg
ALPSKO
Alpsko mleko, 3,5%, 1L
-19%%
/ OTVORITVENA 0 PONUDBAl
LISCA
si
&
FASHION
alpina Svtfainr
CENTER JAGER VELENJE, Cesta Simona Blatnika 7, VELENJE, telefon: 03 896 41 30
Akcija velja do 19.11.2008 oz. do prodaje akcijskih zalog, vse cene vključujejo DDV.

SPORT
Peric - prvi gol in prva izključitev
Z zmago proti Dravi rudarji popravili bled vtis s Primorjem - V soboto (20.05) ob jezeru Domžale
Rudarjevi navijači so si spet nekoliko oddahnili. V zadnji in edini nedeljski tekmi 16. prvenstvenega kroga so nogometaši Rudarja gostovali na Ptuju in v derbiju moštev iz druge polovice lestvice pre-
magali domačo Dravo z 1 : 0. Zadetek je dosegel Ozren Peric po lepi akciji Marko Kolsija in Edina Junuzoviča. To je bil njegov sploh prvi prvenstveni gol v Rudarjevem dresu. Gostovanje na Ptuju pa si
Takole je domači igralec Rok Kronaveter zajahal Rudarjevega igralca Marka Kolsija
bo zapomnil tudi po tem, da je bil prvič izključen, odkar je prišel v mes to ob Paki.
Ni namreč manjkalo veliko, da bi postal tragični junak tekme, saj je po desetih minutah igre v drugem polčasu moral zaradi drugega kartona z igrišča. Na njegovo srečo pa so soigralci z veliko požrtvovalnostjo in dobrimi obrambami Bobana Saviča ohranili minimalno vodstvo.
Kljub igralcu manj so imeli rudarji veliko priložnost za potrditev vodstva. Nekaj minut pred koncem tekme
r V"
71
Ogorčeni Velenjski knapi
Najzvestejšim Rudarjevim navijačem je veselje ob zmagi skalilo vodstvo domačega kluba. Postavilo jih je za ograjo, kjer so imeli zelo slab razgled, domačim navijačem pa je dovolilo, da so tekmo spremljali na tri bu ni.
je v enem redkih njihovih napadov domači branilec zrušil najboljšega strelca lige Junuzoviča. Rudarjev napadalec je sam najstrožjo kazen izvedel slabo, saj je domači vratar ubranil njegovo žogo.
Kljub zmagi so Rudarji ostali na sedmem mestu. Po drugi letošnji gostujoči zmagi imajo 21 točk, vendar je njihova prednost pred Ptuj-čani narasla na štiri točke. Pred-predzadnje Primorje zaostaja za njimi za pet, zadnji Koper pa že za osem točk.
V vodstvu je še naprej prepričljivo Maribor, kije vgosteh s Primorjem igral le 0 : 0. Druga Nafta za njim zaostaja za šest točk, saj je gladko, s 3 : 0, premagala Interblock.
Trener Marijan Pušnik: Predvsem zaradi velike blamaže na tekmi s Primorjem in slabega odnosa do igre na njej sem tokrat dal priložnost igralcem, ki tehnično morda niso tako dobro podkovani kot drugi. Borili so se, pokazali pravi odnos do igre, zmagali in mala šok terapija je na srečo uspela.
Oboji smo bili pod velikim pritiskom, ker nujno potrebujemo točke. Igralci Drave tudi niso imeli svojega dne, na koncu smo imeli več sreče mi in mislim, da smo zmagali zasluženo. Nismo igrali lepo za oko, toda štejejo zelo pomembne točke. Če bodo tako požrtvovalno igrali tudi proti Domžalam, jih lahko premagamo in potem bo vse na svojem mestu.«
Šmartnemu je klecnil korak
Potem ko so Šmarčani dolgo časa presenečali tretjeligaško nogometno srenjo z zelo dobrimi predstavami, je očitno, da jim je ob koncu jesenskega dela zmanjkalo moči in motivacije. V Dravogradu so izgubili z 1 : 5. Škoda. Že res, da veliko stvari v klubu ni na svojem mestu, ampak pričakovati je bilo, da bodo do konca stisnili zobe. Lahko pa je to tudi dobra šola mladi ekipi. Kakor koli že, proti motiviranim Dravograjčanom so Šmarčani začeli previdno in mogoče premalo ambiciozno. Včasih je
izgledalo, kot da bredejo po Dravi, tako so se težko premikali. Ni bilo tistih potez, ki bi domače vrgle iz tira in jim vcepile vsaj delček spoštovanja. Vodstvo domačih z enim golom bi lahko bil motiv za nadaljevanje gostom, ne pa domačim. Ti so igrali, kolikor so jim Šmarčani pustili. No, pustili pa so jim več kot je potrebno, kar so Dravograjčani seveda z veseljem sprejeli in polnili mrežo solidnega Sušnika. Malo jim je šla no noge poškodba centralnega branilca Filipoviča, hitro dosojena
11 m, dovolj za »petardo«. Da so Šmarčani pa mogoče le z manjšim cmokom v ustih odšli na domače martinovanje, pa je poskrbel Podbrežnik z zadetkom tik pred koncem.
Pisec teh vrstic bi rekel, kot je sedaj v modi: »Čas je za spremembe«. Ogrodje ekipe je dobro, vendar je premalo konkurence med igralci. To pač povzroča, da so nekateri zgolj figure s številkami, igralski učinek pa je na nuli. Nekaterim se je, tudi zaradi stalnega zmrdovanja in vnašanja slabe volje, potrebno zahvaliti. Enako velja za upravo, konkretno za predsednika, ki gotovo ni opravil svojega dela.
■ Martin Pačan
Obljubili
srčno
borbo
Danes se bo na Japonskem začelo 19. svetovno prvenstvo za člane in članice v karateju. Tekmovalce in tekmovalke bo na prvenstvo poslalo več kot sto držav, med njimi tudi Slove nija. Na Dalj ni vzhod bodo odpotovale tri članice in trije člani, med njimi tudi Vesna Bez-govšek, članica karate kluba Polzela, in izkušeni tekmovalec Mla-den Stojnič, član Društva borilnih veščin Velenje.
Pred odhodom seje reprezentanca skupaj z vodstvom predstavila v Velenju, kjer jim je dobrodošlico in dober nastop zaželel župan Srečko Meh. Nagovoril jih je tudi pred-
sednik zveze dr. Igor Zelenko.
Tekmovalke in tekmovalci niso obljubljali medalj, saj bo konkuren-
ca, kot je dejal eden od njih, strašna. Dejali so, da imajo znanje, da so dobro pripravljeni, predvsem pa
bo pomembna dneva forma. Seveda pa so obljubili srčno borbo.
■ v os
Redna letna skupščina NK Rudar
V četrtek, 6. novembra, je v Restavraciji Jezero potekala redna letna skupščina NK Rudar. Prisotne je pozdravil predsednik NK Rudar Dejan Radovanovič, o delu v minuli sezoni pa je poročal tehnični vodja Miran Jalušič. Zadovoljstvo v klubu je po minuli sezoni veliko, saj je članska ekipa napredovala v prvo slovensko nogometno ligo, in to prav v letu, ko NK Rudar praznuje 60-letnico delovanja.
Mlajše selekcije so končale prvenstva v svojih kategorijah po pričakovanju. Trenutni rezultati so sicer nekoliko pod načrti, a v tako izenačeni ligi se lahko stanje popravi že po nekaj krogih.
Finančno poslovanje je zadovoljivo, klub posluje dobro, brez neizplača-
nih obveznosti, in pozitivno. Tudi nadzorni odbor je poročal, da se v klubu dela odgovorno in korektno.
V razpravi so posamezni razpravljalci ocenili, daje stanje v klubu pozitivno, dela se sistematično in načrtno, dobro deluje nogometna šola, v članski ekipi igrajo večinoma domači igralci, zelo razveseljivo je, da so se na tribune vrnili gledalci. Tekme Rudarja so druge najbolj gledane v prvenstvu.
Veliko zaslug za vse to ima uprava generalnega pokrovitelja Premogovnika Velenje, ki je poskrbela za urejenost razmer v klubu in pripomogla tudi k pozitivnemu razmišljanju o nogometu v Šaleški dolini ter motivirala športne navdušence za obiske tekem.
■ d.k.
Gorenje začenja v soboto evropski ples
V tekmi 3. kroga pokala Evropske rokometne zveze bo v Rdeči dvorani gostoval črnogorski podprvak Lovčen
Rokometaši Gorenja so v 8. krogu gostili Krko. Čeprav so njihovi navijači pričakovali, da bodo obilno napolnili mrežo najslabšega moštva v ligi, se to ni zgodilo. Zmagali so le z 28 : 23. V 39. minuti so gostje imeli še sanjski izid 16 : 16, v prvem polčasu so enkrat celo povedli z dvema goloma razlike. Pač domači niso imeli pravega motiva. Da vrag ne bi odnesel šale, so nato le zaigrali vrhunsko. Nepopustljivi igri v obrambi so sledili hitri nasprotni napadi, v katerih se je še posebej odlikoval Ivan Čupič, ki je bil z 10 desetimi goli tudi najboljši strelec tekme. Dovolj je bilo deset minut, da so Krtašem ušli za osem golov, nato pa v zadnjih minutah spet zaigrali bolj sproščeno.
Vs oboto (18.00) zL ovčenom
Včeraj so Velenjčani v tekmi 9. kroga gostovali v Ribnici, v soboto pa se zanje začenja letošnja evropska pot. V tekmi 3. kroga pokala Evropske rokometne zveze bodo v Rdeči dvorani gostili črnogorskega podprvaka Lovčen s Cetinja. Klub so ustanovili leta 1949. Kot so zapisali, je od takrat ohranjena ljubezen tega špor ta do današnjih dni, kar potrjujejo tudi dejstvo, daje rokomet na Cetinju že leta šport številka ena. Največje uspehe je Lovčen dosegel v sezonah 1999/2000 in 2000/2001. Najprej je postal prvak nekdanje skup ne države, nato pa je osvojil dvoj no kro no in peto mes to v Ligi prvakov.
Vse to zgovorno kaže, da se ljubiteljem rokometa obeta zelo zanimivo sobotno rokometno popoldne. Velenjski rokometaši želijo v tem tekmovanju ostati čim dlje, zato obljubljajo, da si bodo že v sobotni tekmi priigrali razliko, ki jim bo omogočila, da bodo iz dveh tekem izšli kot skupni zmagovalci.
Proti Krki je po nekajtedenskem okrevanju zaigral tudi Jure Dobel-šek: »Spet smo v ritmu sreda-sobota. Nanj smo se dobro pripravili, saj smo med prvenstvenim premorom obnovili moči in mislim, da ne bo težav. Verjamem, da smo tudi na Črnogorce dobro pripravljeni. Poskušali si bomo že v prvi tekmi pred svojimi navijači zagotoviti prednost, ki bi nam zagotovila kolikor toliko mirno gostovanje teden dni pozneje pri njih. Pričaskujem tudi polno dvorano in močno podporo gledalcev «
I vos
PLANINE SE VEDNO VABIJO:
-	petek, 14. 11.: ZASAVSKA SVETA GORA (PD Velenje, Sekcija Gorenje);
zvečer: POHOD MESEČNIKOV - (PD Vinska Gora);
-	sobota, 15. 11.: IZLET V NEZNANO (PD Velenje, Sekcija Premogovnik).
PRIDRUŽITE SE NAM!
Tako so igrali
MIK 1. liga, 8. krog Gorenje - Krka 28:23 (14:11)
Gorenje: Gajič (10 obramb), J. Dobelšek 4, Medved, Bezjak 3, Oštir 1, Sovič 2, Sirk, Mlakar 1, _ Datukašvili 5, Sirk, Oštir 1, Štefanič, Golčar 2, Rnič, Čupič 10 (4), Stojanovik, Skok (9 obramb) Sedemmetrovke: Gorenje 4(4), Krka 9(6)
Izključitve: Gorenje 4, Krka 8 minut Prva liga Telekom, 16. krog Drava - Rudar 0:1 (0:1)
Strelec: 0:1 Peric (25). Labod Drava: Murko, Fernadez, Prejac, Andželkovič, Grižonič, Bošnjak (od 78. Radetič), Halilovič, Kronaveter, Horvat (od 60. Kelenc), Semler (od 64. Grbec), Zilič. Rudar Velenje: Savič, Jeseničlnik, Sulejmanovič, Stojnič, Tolimir, Golob (od 46. Omladič), Kolsi, Junuzovič (od 88. Prašnikar), Mujakovič, Perič. Vrstni red: 1. Maribor 32, 2. Nafta 24, 3. MIK Celje 23, 4. Interblock 22, 5. Hit Gorica 22, 6. Domžale 20, 7. Rudar 18, 8. Labod Drava 17, 9. Primorje 15, 10. Luka Koper 13. 3. SNL - vzhod, 14. krog
Koroška Dravograd - Šmartno 5:1 (1:0)
Strelci: 1:0 Kardoš (28), 2:0 Kardoš (60), 3:0 Zamernik (75), 4:0 Grobovšek (79), 5:0 Ovčar (86), 5:1 Podbrežnik (89).
Vrstni red: 1. Dravinja 34, 2. Kovinar Štore 30, 3. Dravograd 28, 4. Šmartno 1928 28, 5. Odranci 24, 6. Stojnci 21, 7. Veržej 21, 8. Malečnik 129, 9. Mali šampion 17, 10. Čarda 11, 11. Paloma 10, 12. Rogatec 9, 14. Šmarje 8.
Šoštanj - Podvinci 3 : 2 (2:2)
Strelci: 1:0 Džajic (9), 1:1 Kupčič (16), 1:2 Belšak (34), 2:2 Andric (41), 3:2 Bulajic (56). Vrstni red: 1. Tehnotim Pesnica 28, 2. Zreče 27, 3. Pohorje 27, 4. Partizanj Fram 22, 5. LKW Jack Gerečja vas 22, 6. GIC Gradnje Rogaška 20, 7. Podvinci 20, 8. Holermuos Ormož 20, 9. AHA EMI Bistrica 19, 10. Šoštanj 17, 11. Bukovci 15, 12. Peca 10, 13. Brežice 7, 14. Jarenina Šentilj 2.
Kegljanje, 2 liga vzhod - 6. krog
Miklavž : Šoštanj 6 : 2 (3317 : 3233) Šoštanj: Hasičič 551 (0), Sečki 517 (0). L. Fidej 560 (1), Arnuš 548 (1), Jug 542 (0). Petrovič 515 (0).
14
MODROBELA KRONIKA
13. novembra 2008
Uspešno preiskanih več vlomov in tatvin
Osumljeni Šoštanjčan si s kraj ami zagotavlja denar za nakup drog - Troj ica Žalčanov z najmanj tridesetimi kaznivimi dejanji povzročila za vsaj 23.000 evrov škode
Celje, Žalec, Velenje, Mozirje, 6. novembra - Policisti Policijske postaje Celje so v sodelovanju s kriminalisti Sektorja kriminalistične policije PU Celje zaradi suma storitve kaznivih dejanj velikih tatvin odvzeli prostost 26-letnemu specialnemu povratniku kaznivih dejanj premoženjske narave, ki začasno biva v Celju, stalno bivališče pa ima prijavljeno v Šoštanju.
Zaradi suma storitve več kaznivih dejanj premoženj ske kriminalitete odvzeli prostost tudi 23-letne-mu Celjanu, osumljenemu storitve najmanj 35 kaznivih dejanj.
26-letnik je osumljen več tatvin na območju Celja, s katerimi je oškodovanim povzročil za okoli 5.000
evrov materialne škode. Zoper osumljenega, ki je uživalec prepovedanih drog in si z izvrševanjem kaznivih dejanj zagotavlja denar za nakup le-teh, je preiskovalni sodnik po zaslišanju odredil pripor.
Preiskovalni sodnik je odredil pripor tudi 23-letnemu Celjanu, ki so mu poli cis ti konec oktob ra letos odvzeli prostost in je osumljen najmanj 35 vlo mov v sta novanjske hiše oziroma poslovne objekte na območju Celja. Tudi 23-letni Celjan je odvisnik od prepovedanih drog.
Žalski policisti pa so v sodelovanju s celjskimi in s kriminalisti PU Celje zaradi velikih tatvin obravnavali tri osebe doma s širšega žalskega območja. Dvema so prostost
Iz policistove beležke
Grozil očetu
V	sredo, 5. novembra, sredi dopoldneva je v stanovanjskem bloku na Koželjskega ulici v Velenju razgrajal in grozil očetu mlajši moški. Policisti ga bodo ovadili za kaznivo dejanje ogrožanja var nosti.
Brcnil partnerko
Zvečer v sredo, 5. novembra,
je v večstanovanjski hiši na Primorski cesti v Šoštanju mlajši moški med prepirom brcnil partnerko, kije pred nasilnežem zbežala v stanovanje. Sledi ovadba policistov, v tem primeru za kaznivo dejanje povzročitve lažje telesne poškodbe. Hkrati bo o dogajanju v prisotnosti otroka obveščen center za socialno delo.
Nad vrata s sekiro
V	četrtek, 6. novembra, seje v stanovanjski hiši v Ravnah na območju Šoštanja, vnel prepir med zunajzakonskima partnerjema. Med prepirom se je on zaklenil v sobo, ona pa je s sekiro dva krat uda ri la po vra tih sobe, potem pa odšla od doma. Policisti ji bodo plačilni nalog poslali po pošti.
Z grabljami nad sose do
V	petek, 7. novembra, sta se v
Paki pri Velenju sprla mejaša. Spor je prerasel v fizično obračunavanje, v katerem je sosed sosedo udaril najprej z roko,
Vred no pohva le
V sredo, 5. novembra, dopoldne, je občanka pred Mercatorjem v Šaleku našla denarnico v kateri je bila mesečna vozovnica za avtobus. Policisti bodo (morda pa so že?) denarnico izročili lastniku. V četrtek, 6. novembra, pa je na PP Velenje občan prinesel mobilni telefon, ki ga je dan prej našel na bencinskem servisu OMV na Partizanski cesti. Lastnik javi se!
potem pa z držalom grabelj. V ponedeljek, 10. novembra, se je
spor ponovil. V njem pa se je isti sosed nespodobno vedel do iste sosede.
Intim ni pri ja telj se je je lotil z nožem
V	soboto, 8., novembra ponoči, so se policisti napotili v Zdrav-stve ni dom Vele nje v dežur no ambulanto, kamor je bila z reševalnim vozilom prepeljana pretepena ženska. V stanovanju na Koroški cesti v Velenju j o je prete pel in ji gro zil z nožem njen intimni prijatelj. Poškodovano so prepeljali v celjsko bolnišnico, kjer so ugotovili, daje utrpela lažje telesne poškodbe. »Prijatelj« se je po dejanju skril in se naslednji dan sam javil policistom. Zanj so odredili 48-urno pridržanje, potem pa ga, skupaj s kazensko ovadbo za kaznivo dejanje nasilja v družini, prepeljali na zaslišanje k preiskovalnemu sodniku.
Hladno orodje v njenih rokah
V	nedeljo, 9. novembra, so policisti ponoči odšli v Lipje, kjer je v stanovanjski hiši žena med prepirom z nožem grozila možu. Kršiteljici so policisti nož zasegli, da ga bodo skupaj s kazensko ovadbo lahko poslali na državno tožilstvo.
V	Škalah en kar naprej obračunava
V	nedeljo, 9. novembra zvečer, so policisti spet posredovali v Škalah, kjer je v prepiru med zunajzakonskima partnerjema,-on fizično obračunal z njo. Ker je ta možak to že večkrat počel, so mu policisti izrekli varnostni ukrep prepoved približevanja in mu izdali plačilni nalog.
Simentalke niso ukradli
Policisti so sporočili tudi, da krava simen talka, o kate ri so poročali oktobra, češ daje ukradena, v resnici ni bila ukradena, ampak je poginila. V sredo, 5. novembra, so jo našli v Lajšah.
odvzeli konec oktobra, tretjemu pa v torek, 4. novembra. 22- in 23-let-na Zalčana ter 25-letni občan iz okolice Tabora so osumljeni storitve najmanj tridesetih kaznivih dejanj, predvsem tatvin europalet, žlebov ter več kosov različnega gradbenega orodja na območju Žalca, Celja in Mozirja. Trojica je osumljena še tatvin žlebov ter vlomov v gradbene zabojnike, iz kate-
rih so odtujevali različno orodje. Nekaj kosov orodja so policisti zasegli in vrnili lastnikom. Osumljena trojica je oškodovanim povzročila vsaj za 23.000 evrov materialne škode. Zoper enega od njih, in sicer 23-letnega Zalčana, je preiskovalni sodnik po zaslišanju odredil pripor.
Kaj so kradli v zadnjem tednu?
Velenje - V torek, 4. novembra,
zjutraj, je vlomilec v bistro Alfa na Starem trgu v Velenju iz njega odnesel igralni avtomat. Na samem ga je odprl, pobral iz njega nekaj drobiža, potem pa ga odvrgel na cesto, ki vodi na grad.
V	sredo, 5. novembra, je iz skupnih prostorov na Prešernovi v Velenju izginilo otroško gorsko kolo rumeno-črne barve.
V	petek, 7. novembra, je bilo vlomljeno v priročno skladišče še nedograjenega stanovanjskega objekta na cesti Heroja Gašperja v Šoštanju. Nepridiprav je odnesel več električnih kablov, vrednih 1.500 evrov.
Vlomilec, ki je v soboto, 8. novembra, s kamnom razbil okno na osebnem avtomobilu, parkiranem na Kidričevi cesti v Velenju, je iz vozila vzel avtoradio in denarnico z denarjem, osebnimi dokumenti in bančnimi karticami.
V	nedeljo, 9. novembra, je iz prodajalne Flop na Šaleški cesti vlomilec odnesel tri LCD monitorje, tiskalnik in prenosni računalnik.
Odpeljali clia in audija
Velenje, 6. in 7. novembra - V
četrtek ponoči je bil s parkirišča na Jenkovi odtujen osebni avto renault clio, kovinsko modre barve, letnik 2005, registrskih številk CE V8-613. Lastnik ocenjuje škodo na dobrih 6.000 evrov.
V	petek zjutraj pa so bili policisti obveščeni o tatvini šest let starega osebnega avtomobila audi A4 1,9 TDI, sive barve, registrskih oznak LJ 47 -2KJ, ki je bil odpe-
ljan s parkirišča Koželjskega ulice v Velenju. Lastnik ocenjuje, daje s tatvino oškodovan za okoli 10.000 evrov.
Sedemindvajset (!) so jih pridržali
Celje, Velenje, 8. novembra - V
soboto ponoči je na območju pristojnosti celotne Policijske uprave Celje potekal poostren nadzor prometa s poudarkom na psihofizičnem stanju udeležencev v cestnem prometu. V nadzoru je sodelovali 64 policistov, ki so ustavili in kontrolirali 543 voznikov. Ugotovljenih je bilo 62 kršitev, 9 alko-holiziranih voznikov pa je bilo pridržanih. Najvišja ugotovljena stopnja alkohola v času nadzora je bila 0,98 miligramov alkohola v litru izdihanega zraka, najvišja izmerjena hitrost pa 103 km/h.
Sicer pa je bilo konec tedna na Celjskem zaradi prekomerne opito-sti pridržanih 27 voznikov, največ v petek, in to 14. Enemu od njih je, verjeli ali ne, alkotest pokazal 2,31 miligramov alkohola v litru izdihanega zraka, po starem bi bilo to 4,7 promile. Z njim so se policisti srečali, ko jih je nanj opozoril občan. Po cesti Simona Blatnika v Velenju je vozil osebni avto golf. Šlo pa je cik-cak. Voznika so seveda pridržali, zaradi ponavljajočih kršitev pa so mu zasegli tudi osebni avto.
Med pridr ža ni mi je bil tudi povzročitelj nedeljske dopoldanske nesreče v krožišču za Šoštanj in Lokovico. Šlo je za voznika neregistriranega osebnega avtomobila, ki je zaradi vožnje pod vplivom alkohola in prekratke varnostne razdalje trčil v voznico osebnega avtomobila. Vozil je brez vozniškega dovoljenja.
Lokalc se taksistom ne pozna veliko
Nekateri čutij o, da j e manj mestnih prevozov, sicer pa j im brezplačni mestni promet ne predstavlja (pre)hude konkurence
MilenaK rstič -P laninc
Velenje, 10. novembra - To, da se
je Lokalc v Velenju prijel, da so ga ljudje dobro sprejeli, je znano. Vožnja z njim, vsaj za zdaj, je za potnike brezplačna. Na začetku, ob uvedbi, se je med taksisti sicer pojavilo malo bojazni, da jim bo zaradi tega promet upadel, zdaj pa se kaže, da le ne bo tako hudo.
Irena Uršej, ki taksi prevoze opravlja za samostojnega podjetnika Branka Groblina, sicer pravi, da se jim Lokalc pozna. »Mestnih voženj zdaj skoraj ni, prej jih je bilo več. Vse pa je seveda odvisno od dneva in ure. Ponoči, ko Lokalc ne vozi, je prevozov tudi po mestu toliko, kot jih je bilo prej,« pravi.
Žare Kovačevič, ki vozi za Taxi Pepi, pa ugotavlja, da se jim brezplačen Lokalc skorajda ne spozna. »Taksi je bil vedno luksuz in tudi danes je. Ljudje, ki jih vozimo, se radi pripeljejo do vrat in tam na taksi tudi počakajo. Potniki morajo na postajališče Lokaca priti, ga tam čakati, dela pa tudi ene čudne kroge ... Nam se ne pozna. Mogoče odstotek, dva, več zagotovo ne.« Je pa Kovačičevič tisti, ki uvedbo Lokalca podpira. Veseli ga, da Mestna občina Velenje ljudem ta prevoz zagotavljaj brezplačno. »Naši potniki se s taksijem vozijo po opravkih, do pokopališč, trgovin, bank, letališč ... Vozimo tudi ljudi, ki malo bolj globoko pogledajo v kozarec ...«
Anton Špilak iz Taxija Špilak tudi pravi, da ga Lokalc ne ogroža. »Mogoče prizadene koga, ki opravlja več mestnih prevozov, mene, ki vozim bolj naokoli in na daljše razdalje, pa se Lokalc ne dotakne. Naše stranke so mlajši, starejši, bolniki, poslovneži . Konec tedna, ko je bilo martinovanje, je bilo prevozov malo več. A ugotavljam, da pokličejo naše stalne stranke, ki se zavedajo odgovornosti. Tisti, ki se je ne, pa se vinjeni še naprej vozijo na rizik.«
h/MP^ t

i
Irena Uršej:» Mestnih voženj je bilo prej več.«

Žare Kovačevič: »Lokalc je super.«
AntonŠ pilak:» Mene se ne dotakne.«
n i ko L i sami
107,8:
500 klicev na brezplačno telefonsko številko
Kam se lahko obrne občan, če želi prij aviti okvaro na infrastrukturi ali posredovati kakšne predlog?
Vele nje - Na oktobrski seji sveta MO Velenje je svetnik Jurij Ter-glav (SDS) vprašal, na koga se lahko obrne občan, če zazna poškodbe na cestah, recimo na prometnih znakih, pa odtokih in podobno. Zagotovo je to vprašanje, ki zanima še marsikoga, zato odgovor na to vprašanje objavljamo tudi mi.
Občan se lahko obrne na Mestno občino Velenje, Urad za gospodarske javne službe. Vse primere obravnavajo in rešujemo skupaj s koncesionarjema, to sta podjetji Pup, d. o. o., in Andrejc, s. p., ki vzdržujeta javne površine. Če torej
kdo opazi kakšno poškodbo ali oviro na cesti, lahko pokliče kar na MO Velenje, kjer bodo njegov klic usmerili do prave osebe.
Konec mese ca julija so v upravi Mestne občine Velenje v želji, da bi svoje delo še bolj približali občanom, odprli brezplačno telefonsko številko 080 88 09. Zaenkrat je namenjena javljanju napak na javni razsvetljavi, najavi razgovora z županom, informacijam o dnevnih dogodkih (prireditvah) v Velenju in posredovanju pobud o mestnem potniškem prometu. »Nove možnosti, ki nam jih ponuja sodobna tehnologija, nam zagotovo lah-
ko olajšajo naš vsakdan. Brezplačna telefonska številka je odprta z namenom, da bi občanom ponudili še več informacij in še eno možnost, da nas obveščajo o morebitnih napakah, predlagajo spremembe in sodelujejo pri urejanju Velenja,« pravijo na MO Velenje.
Do konca meseca oktobra je odzivnik sprejel več kot 500 klicev. Največje bilo posredovanih pobud o Mestnem potniškem prometu Velenje, kar 150. Veliko občanov javlja napake na javni razsvetljavi ter se zanima za aktualne dogodke. Naj manj kli cev je bilo za najavo razgovora pri županu, le petnajst v
dob rih treh mese cih.
Ob tem naj dodamo, da so najpomembnejše občinske telefonske številke objavljene tudi na spletni strani MO Velenje (www.velenje.-si). Če imate doma računalnik, povezan s svetovnim spletom, boste na tej stra ni zagotovo naj prej našli odgovor in telefonsko številko inštitucije, kijo potrebujete. Preverite sami. Sicer pa še vedno velja, pravijo, da vam bodo pomagali tudi, če boste zavrteli telefonsko številko centrale MO Velenje, kjer vas bodo usmerili na pravo osebo.
mbš
PRIREDITVE
VELENJE
Četrtek, 13. novembra
17.00 Ljudska univerza Velenje
Šola za starše 17.00 - 20.00 Mladinski center Velenje
Klepetalnica z Iro 18.00 - 19.00 Vila Mojca Delavnica
Ko družabna igra zamenja računalnik 19.00 Kopališka 3 Predavanje
Kako starost, bolezen in smrt spremenijo naša Življenja 20.00 Hotel Paka, mala dvorana Ciklus 60 let kina v Velenju Cvetje v jeseni (drama)
Petek, 14. novembra
18.00 Vila Rožle, Sončni park Odprtje razstave Pogledi z obronkov Lendavskih goric
19.00 Galerija Velenje Odprtje razstave Franc Mesarič: Slike 2002 -2008
19.30 Dom kulture Velenje Gledališka predstava Produkcija Rozinteatra - Andrej Rozman Roza:
Najemnina (We Are The Nation On The Best Location); komedija z glasbenimi vložki 21.00 Mladinski center Velenje Karaoke z Elvisom
Sobota,
15.	novembra
8.00 - 13.00 Atrij KSC Kmečka tržnica 19.30 Dom kulture Velenje Gledališka predstava SNG Nova Gorica in Gledališče Koper
Iztok Mlakar: Duohtar pod mus! 20.05 Mestni stadion Velenje Nogometna tekma 1. SNL NK Rudar Velenje : NK Domžale 21.00 Mladinski center Velenje Klubski večer Mike Patton
Nedelja,
16.	novembra
od 9. ure dalje Glasbena šola FKK
Dan godbeništva 9.00 Predstavitev predvodništva (Jani
Šalamon) 10.00 Koncert Pihalnega orkestra
Premogovnika Velenje 11.00 Okrogla miza: Odnos do
nacionalne glasbe, Mladinsko godbeništvo 14.00 Koncert Orkestra Slovenske
Kdaj - kje - kaj
Policije 10.00 Velenjski grad
Nedeljska muzejska ustvarjalnica za otroke
Ponedeljek, 17. novembra
X Knjižnica Velenje Odprtje razstave
60 let Nogometnega kluba Rudar 17.00 - 18.30 Vila Mojca Delavnica
Ko učenje postane veselje
Torek, 18. novembra
17.00 Knjižnica Velenje
Otroška ustvarjalna delavnica 17.00 - 20.00 Mladinski center Velenje
Klepetalnica z Iro 19.00 Knjigarna Kulturnica Pogovor
Andrej Makuc: Šolniški kruh 19.19 Knjižnica Velenje
Srečanje rodoslovcev 19.30 Glasbena šola FKKVelenje Koncert
Godalni kvartet Tartini
Sreda, 19. novembra
17.00 - 18.30 Vila Mojca Delavnica
Ko učenje postane veselje 7.00 Knjižnica Velenje
Ure pravljic 17.00 - 20.00 Mladinski center Velenje
Igranje družabne igre »Naseljenci otoka Catan« 18.00 Muzej Velenje
Predavanje in odprtje razstave Egipt in egiptomanija v Sloveniji Tomislav Kajfež (MA, Ljubljana) in dr. Marko Frelih (Slovenski etnografski muzej, Ljubljana) 19.19 Knjižnica Velenje
Zdravje in kvaliteta življenja Simbiotski človek (Andrej Komat)
Za dodatne informacije o prireditvah in dogodkih lahko pokličete Turistično-informacijski center Mestne občine Velenje (03/896 18 60).
ŠOŠTANJ
Četrtek, 13. novembra
1B.OO Knjižnica Šoštanj Ura pravljic
ŠMARTNO OB PAKI
Petek, 14. novembra
18.00 Kulturni dom Gorenje Potepanje po Namibiji -diapozitivi 19.30 Kulturni dom Šmartno ob Paki Gledališka predstava Gledališča Velenje; Franc Streicher - Ciril
Kos mač: Iz zad re ge v zad re go, režija: Jože Krajnc, (gledališka pred sta va iz sklo pa 6. gle da liš ke ga abon ma ja)
Sobota,
15.n	ovembra
Kleti odprtih vrat
Ivo Rakun - Mali Vrh, Karli Žibret
-	Mali Vrh 19, Jože Kugler - Mali Vrh 63/A, Franc Malus - Mali Vrh
-	vikend 9.00 Mar ti no va vas
Pohod konje ni ce po mejah obči ne Šmart no ob Paki 10.30 Hiša mladih v Šmartnem ob Paki
Otroške ustvarjalne delavnice 19.00 Hiša mladih v Šmartnem ob Paki Skup šči na klu ba štu den tov Šmarške fare in "post-martinovanje" z izborom vin ske kra lji ce in degus ta ci jo kuha ne ga vina
Nede lja,
16.n	ovembra
Kle ti odpr tih vrat
Ivo Rakun - Mali Vrh, Karli Žibret
-	Mali Vrh 19, Jože Kugler - Mali Vrh 63/A, Franc Malus - Mali Vrh
-	vikend
Torek, 18. novembra
18.00 Hiša mladih v Šmartnem ob Paki Joga
V ekološkem projektu so devetošolci spoznali, kako lahko tudi sami varčujejo s toplotno energijo.
Velenje - Na ERICu Velenje, Inštitutu za ekološke raziskave, d. o. o., so v novembru pripravili izobraževalni program »Grejmo se pametneje«, ki je namenjen učencem devetih razredov osnovnih šol v Šaleški
dolini. Z njim so mladim predstavili sistem daljinskega ogrevanja v Šaleški dolini, glavni poudarek pa je bil namenjen vzgoji in izobraževanju mladih o bolj premišljenem in varčnem ravnanju s toplotno ener-
jjjjjj »••j**
j j j j j
• j • j
P / j M yrsTs
Naloibe, urejanje okolja, geodetske storitve d.cj.D,
Razpisuje prosto delovno mesto
GEODET (M/Ž)
Pogoji:
•	visoka strokovna ali univerzitetna izobrazba geodetske smeri,
•	opravljen strokovni izpit oz. izpolnjeni zakonski pogoji za opravljanje izpita,
•	najmanj 5 (VS) oz. 3 leta delovnih izkušenj na področju geodezije,
•	smisel za organizacijo in timsko delo
Izbrani kandidat/kandidatka bo sklenil/sklenila pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, s polnim delovnim časom ter šest mesečnim poskusnim delom. V primeru, da nihče od kandidatov ne bo izpolnjeval pogoja »opravljen strokovni izpit«, bo pogodba sklenjena s kandidatom/kandidatko brez opravljenega strokovnega izpita, katerega pa ga bo izbrani kandidat/kandidatka dolžan opraviti v roku šestih mesecev.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev ter kratkim življenjepisom naj kandidati/kandidatke pošljejo v osmih dneh po objavi razpisa na naslov:
PV Invest d.o.o. Koroška 62b, 3320 Velenje z oznako »ZA RAZPIS«
gijo. Po uvodnem predavanju so si učenci v stavbi PE Energetika ogledali prenovljen dispečarski center in Centralno energetsko postajo (CEP Velenje), ki je s toplotno močjo 70 MW največja v Sloveniji. Na koncu so mladi pripravili miselne vzorce na temo varčevanje s toplotno energijo v gospodinjstvih. Program so podprli v Mestni občini Velenje in Občinah Šoštanj ter Šmartno ob Paki, k uspešnosti programa pa so pomembno pripomogli tudi na Poslovni enoti Energetika Komunalnega podjetja Velenje, kjer se je program odvijal. ■
MALA DVORANA HOTELA PAKA :
Ciklus 6 filmov za 60 let Kina v Velenju
CVETJE V JESENI
leta 2000 proglašen za film stoletja(po izboru bralcev Vikend magazina) Drama, 110 minut Režija: Matjaž Klopčič Igrajo: Milena Zupančič, Leopold Bibič, Štefka Drolc, Angelca Hlebce, Janez Hočevar, Maks Bajc, Pavle Jeršin, Sandi Krošl, Ivanka Mežan, Duša Počkaj
Četrtek, 13. 11. ob 20.00
VELIKA DVORANA HOTELA PAKA :
NEVARNOST V BANGKOKU
(Bangkok Dangerous) Akcijski triler, 100 minut Režija: Oxide Pang Chun, Danny Pang Igrajo: Nicolas Cage, Shaun Delaney, Panward Hemmanee, Dom Hetrakul, Philip Waley, James With, Shakhrit
Figure - Kopalci in Trampolinisti
V Galerij i Velenje bodo jutri ob 19. uri odprli razstavo figuralnih slik Franca Mesarica
Velenje - Na razstavi, ki jo bodo v galeriji Velenje odprli jutri, pospremil pa jo bo tudi bogat katalog, bo svoje slike razstavil prekmurski slikar Franc Mesaric. Serija njegovih najnovejših likovnih del, nastalih med letoma 2002 in 2008, nosi naslov Figure -Kopalci in Trampolinisti. »Franc Mesarič sodi med vidnejše slovenske ustvarjalce zrelega in visokega modernizma. Njegova dela spremljajo izrazite ekspresivne tendence, obogatene z modernističnimi prvinami, pri katerih je izstopal hiperrealistični način slikanja. Pri Mesariču je predvsem zelo izrazita intimistična projekcija. Ta se razpenja od postakademijskega delovanja, skozi vse faze in vse so danes. Pogoste in občutne spremembe v njegovih ustvarjalnih fazah so zelo čustven odziv na burne in hitre spremembe v obdajajočem okolju, ki je zanj predvsem nedotakljiv del, v katerem in s katerim se je poistovetil in so zato vsi večji posegi vanje nasilje ter prekoračevanje dopustne spremenljivosti. V svojem zadnjem aktu interpretacije v slikarstvu s Kopalci podaja osebno izkušnjo hrepenenja in sledenja nekemu oddaljenemu cilju, ki ga implicira v osebno življenjsko zgodbo, v kateri se je ta vse življenje zasledovani cilj v nekem trenutku, ko se mu je približal, izkazal kot popolnoma odtujen od pričakovanj. Ni spremenil pričakovanj, ampak vse, kar je vodilo v pričakovanje. S Kopalci je dosegel vrhunec svojega družbenokritičnega manifesta v slikarstvu ...«, o umetnikovem delu pravi kustosinja razstave Milena Koren Božiček. Vabljeni na otvoritev in ogled razstave.
KINO VELENJE:: S
Koledar imen
November/listopad
13.
14.
15.
16.
17.
18. 19.
četrtek-Leonard, Lenka...
petek - Engelbert, Enest
sobota - (Božidar, Darko); Vilma
nedelja-Teodor
ponedeljek-Andrej (Drejc, Draško), Leon
torek - Martin
(Davorin)
Martinovo
sreda - Emilijan, Jozafat, Jožef
2. Srečanje har mo ni kar ski h skupin na Konovem
V soboto, 15. novembra ob 18.00 bo v veliki dvorani Doma krajanov na Konovem 2. srečanje harmo-nikarskih skupin. Poleg domače Harmonikarske skupine Konovo bodo nastopili še Orkester Goter, Orkester Barbara, Harmonikarji Dolič, Harmonikarski orkester Griže, Harmonikarski oktet Stari Prijatelji, Vaški godci iz Andraža, Harmonikarji KUD Franc Ilec Loka Rošnja, za popestritev pa še Konov-ski štrajharji in Oktet Konovo.
Domači KUD Lipa Konovo vabi vse ljubitelje domače glasbe, predvsem pa frajtonaric, na prijeten večer.
Yamnarm idr. Petek, 14. 11. ob 18.00 Sobota, 15. 11. ob 20.00 Nedelja, 16. 11., ob 20.15
Morilec Joe je pravi mojster rokovanja s smrtjo, njegova naslednja naloga pa ga popelje v tajsko prestolnico Bangkok. Po naročilu krutega mafijskega šefa Surata mora odstraniti štiri največje konkurente, a med pripravami na atentate se Joe naveže na lokalnega pomagača Konga in privlačno eksotično plesalko. Zaradi čustvenih dilem se v njem pričnejo porajati številni dvomi, toda ker se Surat odloči za svojimi dejanji zabrisati vse sledi, mora Joe znova prijeti za orožje in sprejeti smrtonosni izziv.
MAMMA MIA
(Mamma Mia!)
Romantična komedija, 108 minut Režija: Phyllida Lloyd Igrajo: Amanda Seyfield, Steelan Skarsgard, Meryl Streep, Pierce Brosnan, Nancy Boldwin, Colin Firth, idr.
Petek, 14. 11. ob 20.00 Nedelja, 16. 11., ob 18.00
ROKER
(The Rocker) Komedija, 102 minuti Režija: Peter Cattaneo Igrajo: Rainn Wilson, Christina Applegate, Jeff Garlin, Emma Stone, Teddy Geiger, Jason Sudeikis, idr.. Petek, 14. 11. ob 22.10 Sobota, 15. 11. ob 18.00 Neuspešni bobnar Fish je bil pred 20 leti prisiljen zapustiti svojo glasbeno skupino, tik preden so postali svetovno znani. Fish si je moral najti resno službo in opustiti glasbeno kariero, toda ko se po spletu nenavadnih okoliščin pridruži nečakovi amaterski skupini, se mu ponudi nova priložnost uresničitve mladostnih sanj. Med vajami za pomemben nastop se Fish zbliža s simpatično mamo kitarista njihove skupine, toda preden lahko poseže po slavi, mora najprej začeti verjeti v svoj talent.
FRANČEK IN ZAKLAD ŽELVJEGA JEZERA
(Franklin et le trésor du lac) Animirana družinska komedija sinhronizirana v slovenščino, 80 minut
Glasovi: Gregor Bakovič, Nataša Barbara Gračner, Maja Šugman,Boris Ostan, Zvezdana Mlakar, Maj Sever, Veronika Drolc idr.
Nedelja, 16.11. ob 16.00 - otroška matineja
Frančkove počitnice zmotita prihod pustolovske tete Lučke in bolezen ljubljene babice. Zdravilo zanjo se skriva v skritem zaboju zakladov, zato se Franček odloči, da ga bo poiskal. Na veliki dogodivščini se mu pridružita zvesta prijatelja bober in medved ter svojeglava želvica Samanta, ki je prišla z botro Lučko. Franček mora za soočenje s skrivnostmi in pastmi, ki jih čakajo na poti, najti oblico poguma, toda odločen je, da za vsako ceno najde talisman in pomaga babici, obenem pa spoznava tudi nove prijatelje. S podporo Ministrstva za kulturo RS!
V	tednu od 20. 11. do 23. 11. napovedujemo:
V	tednu od 20. 11. do 23. 11. napovedujemo: PETELINJI ZAJTRK, KVANTUM SOČUTJA, DIVJAKINJA, VIHARNA NOČ ter velenjsko premiero slovenskega filma POKRAJINA ŠT. 2 s predstavitvijo igralske ekipe.
16
ČETRTEK, 13. novembra
TV SLO (7
06.10 Kultura
06.15 Odmevi
07.00 Poročila
07.05 Dobro jutro
08.00 Poročila
08.05 Dobro jutro
09.00 Poročila
09.10 Grad Vittskovle, 5/26
09.35 Pod klobukom
10.20 Čarodejev vajenec, 1/10
10.50 Turbulenca, izob. svet. oddaja
11.45 Sveto in svet: samomor
13.00 Poročila, šport, vreme
13.20 Anica - Anica in grozovitež,
3/10 13.45 Piramida 15.00 Poročila 15.10 Mostovi
15.45 Gumbek in rjavček, 9/26 16.10 Kot riba v vodi, dokum. film 16.25 Enajsta šola 17.00 Novice, šport, vreme Tv pogled
Dolgcajt, oddaja za mladinsko kulturo Duhovni utrip Žrebanje deteljice 18.40 Milan, risanka 18.45 Pujsa Pepa, risanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 19.50 Tv pogled 19 55 Tednik 21.00 Komisar Rex, 4/8 22.00 Odmevi, kultura, šport, vreme 23.00 Osmi dan 23.35 Leo, ang. tv film 01.15 50 let televizije: tv dnevnik
13.11.1990 01.40 Duhovni utrip 01.55 Dnevnik 02.30 Dnevnik zamejske Tv 02.55 Infokanal
17.20 17.30
18.15
TV SLO f?
06.30	Zabavni infokanal
07.00	Infokanal
08.00	Otroški infokanal
09.00	Tv prodaja
09.30	Zabavni infokanal
11.30	Tv prodaja
12.00	Slovenci po svetu
12.30	Globus
13.00	Pogled z neba, 6/8
13.50	50let televizije: tv dnevnik
13.11.1990
14.15	Prvi in drugi
14.30	50 let televizije: slovenski
muzeji in galerije
15.05	Resnični Rommel, 3/3
15.50	Tv prodaja
16.25	Evropski magazin
16.55	Pomagajmo si
17.25	Mostovi
18.00	Dnevnik tv Maribor
18.25	Kronika osrednje Slovenije
18.35	Primorska kronika
18.55	Z glasbo in plesom ...
20.00	Niso bili vsi morilci, nemški film
21.35	Številke, 8/24
22.20	Na odru življenja, ang. film
23.55	Planet rock: Franz Ferdinand,
glas. dokum.
00.25	Zabavni infokanal
pop
06.30	24ur
07.30	Ljudstva sveta, dokum. serija
08.35	Goreče maščevanje, nad.
09.30	Sladka skrivnost, nad.
10.25	Tv prodaja
10.55	Oprah show
11.50	Skrivnostne poti, nan.
12.45	Tv prodaja
13.15	Ugrabljeni, nan.
14.05	Marina, nad.
15.00	Oprah show
15.55	Zakleti biser, nad.
16.55	24ur popoldne
17.05	Goreče maščevanje, nad.
18.00	Sladka skrivnost, nad.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Kmetija
20. 50	Trenja
22.25	24ur zvečer
22.45	Na kraju zločina, nan.
23.40	Neustrašna Jane, nan.
00.35	Prijatelji, nan.
01.05	24 ur, ponovitev
02.05	Nočna panorama
©
09.00 Dobro jutro, informativna oddaja: na današnji dan, jutranje novice: videospot dneva; jutranji gost: koledar prireditev 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Pop corn, glasbena oddaja, gost: Društvo mrtvih pesnikov, lgreg
rta tema: internetne oljufije, pogovor ideospotdneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Brez panike, mladinska oddaja, 3. TV mreža 18.40 Regionalne novice 1 18.45 Vredno je stopiti noter, dokumentarna oddaja 19.15 Videospot dneva 19.20 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Na obisku... pri Tonetu
Fornezziju Tofu 20.55 Regionalne novice 2 21.00 V harmoniji z naravo, kmetijska
21.30 Graška gora poje in igra 2008, 33. mednarodni festival narodnozabavne glasbe, posnetek 2. dela, 3. TV mreža 23.00 Iz oddaje Dobro jutro,
informativna oddaja, ponovitev 00.30 Vabimo k ogledu 00.35 Videospot dneva 00.40 Videostrani, obvestila
14. novembra
tv slo rr
06.10	Kultura
06.15	Odmevi
07.00	Poročila
07.05	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.05	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.10	Trojčice, ris. nan.
09.35	Hotel obmorček
09.45	Kot riba v vodi, dok. film
10.00	Enajsta šola
10.35	Dolgcajt, oddaja za mlad.
kulturo
11.20	Osmi dan
11.50	City folk: Nemčija
12.20	Alpe, Donava, Jadran
13.00	Poročila, šport, vreme
13.20	Duhovni utrip
13.35	Komisar Rex, 4/8
14.20	Slovenci v Italiji
15.00	Poročila
15.10	Mostovi
15.45	Medvedek, risanka
15.55	Fifi in cvetličniki, risanka
16.05	Iz popotne torbe: glinena posoda
16.25	Slovenski vodni krog: Ledava
17.00	Novice, šport, vreme
17.20	Posebna ponudba
17.35	Tv pogled
17.45	National geographic, 4/13
18.40	Brenč in Cvetka, risanka
18.45	Tinček, risanka
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.50	Tv pogled
19.55	Anica in počitnice, 4/10
20.25	Na zdravje!
22.00	Odmevi, šport, vreme
22.55	Polnočni klub
00.10	50 let televizije: tv dnevnik
14.11.1990
00.35	National Geographic, 4/13
01.30	Dnevnik
02.00	Dnevnik zamejske tv
02.25	Infokanal
TV SLO [?
06.30	Zabavni infokanal
07.00	Infokanal
08.00	Otroški infokanal
09.00	Tv prodaja
09.30	Zabavni infokanal
12.05	Tv prodaja
12.35	Glasnik, tv Maribor
13.00	Podoba podobe
13.25	Evropski magazin
13.55	Črno beli časi
14.10	50 let televizije: tv dnevnik
14.11.1990
14.35	Sport špas, 8. del
15.05	Bram in Alice, 6/9
15.30	Tv prodaja
16.05	Primorski mozaik
16.35	Studentska
17.00	Mostovi
17.30	Migaj raje z nami!, razg.
življenje
18.00	Dnevnik tv Maribor
18.25	Kronika osrednje Slovenije
18.35	Primorska kronika
19.00	Velika imena malega ekrana: Biseri iz tv opusa Jožeta Hudečka
20.00	Vojskovodje, 2/6
20.50	Frasier, 4/25
21.15	Jerry in Tom, am. film
22.50	Ko veter zaihti, japonski film
00.35	Deadwood, 4/12
01.30	Zabavni infokanal
POP
05.55	24ur, ponovitev
06.55	Trenja
08.35	Goreče maščevanje, nad.
09.30	Sladka skrivnost, nad.
10.25	Tv prodaja
10.55	Oprah show
11.50	Skrivnostne poti, nan.
12.45	Tv prodaja
13.15	Ugrabljeni, nan.
14.05	Marina, nad.
15.00	Oprah show
15.55	Zakleti biser, nad.
16.55	24ur popoldne
17.05	Viktorija, nad.
18.00	Goreče maščevanje, nad.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Kmetija
21.00	Bela modela, am. film
22.55	24ur zvečer
23.15	Brez sledu, nan.
00.10	Osumljenih pet, am. film
02.05	24ur
03.05	Nočna panorama
©
09.00 Dobro jutro, informativna oddaja: na današnji dan: jutranje novice: videospot dneva: jutranji gost: koledar prireditev 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Na obisku. pri Tonetu
Fornezziju Tofu 11.30 Videospot dneva 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Miš maš, otroška oddaja 18.40 Regionalne novice 1 18.45 Asova gibanica, informativna
oddaja, ponovitev 19.15 Videospot dneva 19.20 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Jesen življenja, oddaja za tretje
življenjsko obdobje 20.45 Regionalne novice 2 20.50 Videospot dneva 20.55 Vabimo k ogledu 21.00 Razgledovanja, dokumentarna
oddaja, 3. TV mreža 21.30 Zeleni planet: ravnanje z
odpadki, izobraževalna oddaja, 3. TV mreža 22.00 Sodobna umetnost 22.30 Iz oddaje Dobro jutro 00.00 Vabimo k ogledu 00.05 Videospot dneva 00.10 Videostrani, obvestila
SOBOTA, 15. novembra
tv slo rr
06.15	Kultura
06.20	Odmevi
07.00	Zgodbe iz školjke
07.35	Križ kraž
09.10	Holiji, nemški film
10.40	Polnočni klub
11.55	Tednik
13.00	Poročila, šport, vreme
13.15	Tekma, debatna oddaja za mlade
14.05	Tomov polnočni vrt, am. film
15.55	Sobotno popoldne
sledi	O živalih in ljudeh
16.10	Labirint
17.00	Poročila, šport, vreme
17.15	Ozare
17.20	Sobotno popoldne
sledi	Zakaj pa ne
17.30	Na vrtu
17.55	Nagradna igra
18.00	Popolna družina
18.10	Z Damijanom
18.40	Dinko pod krinko, ris.
18.45	Rjavi medvedek, ris.
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.50	Tv pogled
19.55	Filmski spodrsljaji
20.05	Nova Francija, kanad. film
22.25	Poročila, vreme, šport
22.55	Hri-bar
00.00	Svitanje, 11/13
00.45	50 let televizije: tv dnevnik
15.11.1990
01.10	Dnevnik, ponovitev
01.30	Dnevnik zamejske tv
01.55	Infokanal
TV SLO
06.00	Zabavni infokanal
06.35	Tv prodaja
07.05	50 let televizije: tv dnevnik
15.11.1990
07.30	Polemika
08.40	Posebna ponudba, potrošniška
08.55 Primorski mozik 09.25 Lahinja, nan. 09.55 SP v alp. smuč., SL (Z), 1. vožnja
11.15 Z glavo na zabavo 11.40 Studentska 12.00 Vojskovodje, 2/6 12.55 SP v alp. smuč., SL (Z), 2. vožnja
13.45 Glasbeni spomini z Borisom
Kopitarjem 14.40 Ritem duha, ritmična duhovna
glasba 15.35 Skozi čas
15.55 Nogomet, ang. liga, Arsenal -
Aston Villa, prenos 18.20 Babica gre na jug, slov. film 19.55 Velenje: nogoemt, liga Telekom, Rudar - Domžale, prenos
21.50 Bleščica, oddaja o modi 22.20 Slovenski magazin 22.45 Sobotno popoldne 01.00 Leo, ang. tv film 02.45 Zabavni infokanal
POP
07.00	Tv prodaja
07.30	Brata Koalček, ris. serija
07.40	Moj mali poni, ris. serija
08.10	Bombažki, ris. serija
08.20	Krofko, ris. serija
08.30	Florjan, gasilski avto, ris. serija 08.55 Jaka na Luni, ris. serija 09.05 Medved Rupert, ris. serija
09.20	Kopalčki, ris. serija 09.35 Hevreka!, izob. serija 09.55 Winx klub, ris. serija
10.20	Di-Gata, ris. serija
10.45	Tom in Jerry: Nove
pustolovščine
10.55	Na drevesu smo doma, ris. ser.
11.25	Globoko v džungli, dokum. ser.
12.30	As ti tud not padu?!
14.10	Ordinacija, nan.
15.10	Zločini pred domačim pragom, nan.
16.05	Ljubezen v steklenički, am. film
18.20	Desetka
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Vzemi ali pusti
21.05	Skrivnostno okno, am. film
22.40	Dexter, nan.
23.40	Strah in groza v Las Vegasu,
am. film
01.55	24ur
02.55 Nočna panorama
©
SOBOTA, 15.11.2008 09.00 Miš maš, otroška oddaja,
ponovitev 09.40 Vabimo k ogledu 09.45 Jesen življenja, oddaja za tretje
življenjsko obdobje 10.25 Videospot dneva 12.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Čas za nas, mladinska oddaja 18.40 Duhovni vrelec: mag. Amadej Jazbec, CM, kaplan v župniji Šmartno pri Slovenj Gradcu 18.45 V harmoniji z naravo, kmetijska
19.10 Videospot dneva 19.15 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 1693. VTV magazin, regionalni
- informativni program 20.25 Kultura, informativna oddaja 20.30 »Z gimnazijo v srcu«, prireditve ob 200 letnici I. gimnazije v Celju - posnetek prireditve iz velike dvorane Zlatorog Celje 23.45 Vabimo k ogledu 23.50 Videospot dneva 23.55 Videostrani, obvestila
NEDELJA, 16. novembra
tv slo rr
07.00	Živ-žav
sledi	Grimmove pravljice, 26/26
sledi	Pajkolina in prijatelji s Prisoj, 2/12
sledi	Marči hlaček, 7/13
09.50	Šport špas
10.20	Linus in prijatelji, 6/6
10.50	Na obisku, tv Koper
11.20	Ozare
11.25	Obzorja duha
12.00	Ljudje in zemlja
13.00	Poročila, šport, vreme
13.10	Na zdravje!
14.25	Fina gospa, 28/40
15.00	NLP, razvedrilna oddaja
sledi	5 minut slave
15.05	Nedeljsko oko z Marjanom
Jermanom
15.15	Glasbeni dvoboj
15.40	Človeški faktor
15.45	Šport
16.00	Družabna
16.30	Oglasni blok z Jimom Carrom,
dokum. oddaja
17.00	Poročila, šport, vreme
17.15	NLP, razvedrilna oddaja
17.15	Naglas!
17.20	Fokus
18.25	Žrebanje lota
18.40	Maks in Rubi, risanka
18.45	Reci ne!, risanka
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.50	Tv pogled
19.55	Zvezde pojejo
21.25	Družinske zgodbe: Družina
Krajnčan
22.15	ARS 360
22.35	Poročila, vreme, šport
23.00	Žarišče, am. film
00.45	50 let televizije: tv dnevnik
16.11.1990
01.10	Dnevnik
01.30	Dnevnik zamejske tv
02.00	Infokanal
TV SLO
06.30 Zabavni infokanal 07.15 Tv prodaja 07.45 Skozi čas
07.55 50 let televizije: tv dnevnik
16.11.1990 08.20 Globus
08.50 Po poteh Ushuaie, 7/13 09.15 Brat bratu, 7. del 09.55 SP v alp. smuč., SL (M), 1.
vožnja 11.25 Pomagajmo si 11.55 Slovenski magazin 12.25 Rad igram nogomet 12.55 SP v alp. smuc., SL (M), 2. vožnja
13.55 Turbulenca, svet. oddaja 14.50 Tekma
15.40 Umik agresorja z ozemlja RS,
dok. oddaja 16.40 Migaj raje z nami!, oddaja za
razg. življenje 17.10 SP v športnem plezanju,
prenos iz Kranja 20.00 Pogled z neba, 7/8 20.55 Berlin Alexanderplatz, 10/14 21.55 N'ben ni tok, dok. film 22.45 Rim, 12/12 23.30 Zlata resna glasba in balet
("1958 - 2008) 01.05 Zabavni infokanal
POP
07.00	Tv prodaja
07.30	Brata Koalček, ris. serija
07.40	Moj mali poni, ris. serija
08.00	Bombažki, ris. serija
08.10	Krofko, ris. serija
08.35	Florjan, gasilski avto, ris. serija
08.45	Jaka na Luni, ris. serija
09.00	Medved Rupert, ris. serija
09.15	Kopalčki, ris. serija
09.30	Hevreka!, izob. serija
09.50	Winx klub
10.15	Di-gata, ris. serija
10.40	Na drevesu smo doma, ris. ser.
11.10	ŠKL
12.10	Zdravilna moč narave, dok. ser.
12.20	Trgovci s človeškimi organi,
dok. oddaja
13.25	Vrhunci formule 1 2008
14.30	Bratje in sestre, nan.
15.25	Moški v krošnjah, nan.
16.20	Gospod Bean, nan.
16.55	Deset zapovedi, am. film, 1/2
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	As ti tud not padu?!
21.45	Shark, nan.
22.40	Vrhunci formule 1 2008
23.40	Vse o Henryju, am. film
01.35	Znova pri starših, nan.
02.10	24ur, ponovitev
03.10	Nočna panorama
©
PONOVITEV ODDAJ TEDEN. SPOREDA 09.00 Miš maš, otroška oddaja 09.40 1692. VTV magazin 10.05 Kultura, informativna oddaja 10.10 Športni torek, športna
informativna oddaja 10.30 Duhovni vrelec: mag. Amadej Jazbec, CM, kaplan v župniji Šmartno pri Slovenj Gradcu 10.35 Vabimo k ogledu 10.40 Graška gora poje in igra 2008, 33. mednarodni festival narodnozabavne glasbe, posnetek 2. dela Zupan z vami: Srečko Meh, župan MO Velenje 13.00 Z gimnazijo v srcu, prireditve ob 200 letnici I. gimnazije v Celju - posnetek 18.20 Vabimo k ogledu 18.25 Mojca in medvedek Jaka,
otroška oddaja za najmlajše 19.05 Pop corn, glasbena oddaja, gost: Društvo mrtvih pesnikov, Soulgreg 20.00 1693. VTV magazin
Kultura, informativna oddaja 20.30 Na obisku... pri Tonetu
Fornezziju Tofu 21.30 Videostrani, obvestila
12.
PONEDELJEK, 17. novembra
tv slo rr
06.30	Utrip
06.40	Zrcalo tedna
07.00	Poročila
07.05	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.05	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.10	Šport špas
09.40	Gumbek in Rjavček, 9/26
10.00	Hotel obmorček, ris. nan.
10.15	Iz popotne torbe: glinena posoda
10.30	Slovenski vodni krog: Ledava
11.00	National geographic, dokum. serija
12.00	Ljudje in zemlja
13.00	Poročila, šport, vreme
13.25	Zvezde pojejo, ponovitev
15.00	Poročila
15.10	Dober dan, Koroška
15.45	Pajkolina in prijatelji s Prisoj, 15/26
16.10	Viki Vijak, risanka
16.20	Mavrična Mehika, 5/30
16.35	S soncem v očeh: Bratec, 2/13
17.00	Novice, šport, vreme
17.20	Tv pogled
17.25	Fina gospa, 1/40
18.00	Žrebanje 3 x 3 plus 6
18.10	Pipi in Melkijad, risanka
18.15	Dragi domek, risanka
18.25	Strasti, 1. del
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.50	Tv pogled
19.55	Brat bratu, 8. del
20.40	Polemika
22.00	Odmevi, šport, vreme
23.00	Pisave
23.30	Glasbeni večer
00.35	50 let televizije: tv dnevnik
17.11.1990
00.55	Svet narave, 1/5
01.45	Dnevnik
02.20	Dnevnik zamejske tv
02.50	Infokanal
TV SLO
06.30	Zabavni infokanal
07.00	Infokanal
08.00	Otroški infokanal
09.00	Tv prodaja
09.30	Zabavni infokanal
10.10	Tv prodaja
10.40	Sobotno popoldne
12.55	Tv prodaja
13.25	Slovenci v Italiji
13.55	Posebna ponudba, potrošniška
14.10	N'ben ni tok, dok. film
15.00	Rad igram nogomet
15.30	50 let televizije: tv dnevnik
17.11.1990
15.50	Osmi dan
16.20	ARS 360
16.40	Glas: Samo bog pozna vokalno
skladnost, 3/3
17.30	Slovenski magazin
18.00	Dnevnik tv Maribor
18.25	Kronika osrednje Slovenije
18.35	Primorska kronika
18.55	Berlin, Berlin, 3/20
19.20	Z glavo na zabavo
20.00	Svet narave, 1/5
21.00	Studio city
22.00	Knjiga mene briga
22.15	Resnična resničnost
22.45	50 let televizije: veliki dosežki
slov. kirurgije, 17/21
23.15	Zaveza, am. film
01.05	Zabavni infokanal
POP
06.55	24ur, ponovitev
07.55	Nebeška kuharija, serija
08.30	Viktorija, nad.
09.25	Goreče maščevanje, nad.
10.20	Tv prodaja
10.50	Oprah show, pogov. oddaja
11.45	Skrivnostne poti, nan.
12.40	Tv prodaja
13.10	Ugrabljeni, nan.
14.05	Marina, nad.
15.00	Oprah show
15.55	Zakleti biser, nad.
16.55	24 ur popoldne
17.05	Viktorija, nad.
18.00	Goreče maščevanje, nad.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Kmetija
21.00	Lepo je biti sosed, nan.
21.40	Grda račka, nan.
22.35	24ur zvečer
22.55	Kaliforniciranje, nan.
23.35	Neustrašna Jane, nan.
00.30	Prijatelji, nan.
01.00	24ur, ponovitev
02.00	Nočna panorama
©
09.00 Dobro jutro, informativna oddaja: na današnji dan, jutranje novice: videospot dneva: jutranji gost: koledar prireditev 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 1693. VTV magazin, regionalni
- informativni program 11.00 Kultura, informativna oddaja 11.05 Videospot dneva 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Regionalne novice 1 18.05 Sneguljčica, animirani risani f. 18.55 Videospot dneva 19.00 Pravljica za otroke: Bibi in Gusti porahljata prepir, Pinka Polonka 19.35 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Poslanska pisarna, kontaktna oddaja, gost: Bojan Kontič, vodja poslanske skupine Socialnih demokratov 21.00 Regionalne novice 2 21.05 Nogomet, posnetek tekme
Rudar Velenje : Domžale 22.35 Iz oddaje Dobro jutro 00.05 Vabimo k ogledu 00.10 Videospot dneva 00.15 Videostrani, obvestila
TOREK, 18. novembra
TV SLO (7
06.15	Odmevi
07.00	Poročila
07.05	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.05	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.10	Na potep po spominu: Zlata
ribica, 1. del
09.35	Mavrica pisana, otroške ljud. pesmi
09.45	Mavrična Mehika, 5/30
10.05	S soncem v očeh: bratec, 2/13
10.15	Zgodbe iz školjke
10.55	Svet narave, 1/5
11.55	Družinske zgodbe: družina
Krajnčan
13.00	Poročila, šport, vreme
13.15	Planet Rock: Good Charlotte,
glas. dokum.
13.40	ARS 360
13.55	Pisave
14.20	Obzorja duha
15.00	Poročila
15.10	Mostovi
15.45	Nekoč je bilo . življenje, 4/26
16.10	Risanka
16.15	Zlatko Zakladko
16.30	Knjiga mene briga
17.00	Novice, šport, vreme
17.20	Tv pogled
17.30	Fina gospa, 2/40
18.05	Žrebanje Astra
18.10	Pravljice o zobnih miškah,
risanka
18.15	Binko, risanka
18.25	Strasti, 2. del
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.50	Tv pogled
19.55	Piramida
21.00	Arhitekt Viktor Sulčič, dokum.
meseca
22.00	Odmevi, šport, vreme
23.00	Vojna v Arktiki, 1/2
23.55	Prava ideja!, poslovna oddaja
00.20	50 let televizije: tv dnevnik
18.11.1990
00.45	Dnevnik
01.20	Dnevnik zamejske tv
01.45	Infokanal
TV SLO
06.30	Zabavni infokanal
07.00	Infokanal
08.20	Tv prodaja
08.50	NLP, razvedrilna oddaja
12.00	Tv prodaja
12.30	Dober dan, Koroška
13.00	Resnična resničnost
13.30	Bleščica, oddaja o modi
14.00	Studio city
15.00	Na obisku, tv Koper
15.30	50 let televizije: 18.11.1990
15.55	Tv prodaja
16.25	Glasnik, tv Maribor
16.50	Mostovi
17.20	Bratu bratu, 8. del
18.00	Dnevnik tv Maribor
18.25	Kronika osrednje Slovenije
18.35	Primorska kronika
18.55	Operne arije: Marcos Fink,
Evgenij Onjegin
19.05	Po poteh slovenske opere, 7/8
20.00	Dixieland, izob. mlad. seriia
20.30	Globus
21.05	Prava ideja!, poslovna oddaja
21.30	Zgodovina judovskega
ljudstva, 2/5
22.25	Vrhunci ang. nog. lige
23.20	Skrivnosti in umori, 2/4
01.00	Zabavni infokanal
POP
06.20	24ur
07.20	Gozd ognja in ledu, dok. oddaja
08.25	Viktorija, nad.
08.20	Goreče maščevanje, nad.
10.15	Tv prodaja
10.45	ŠKL
11.45	Skrivnostne poti, nan.
12.40	Tv prodaja
13.10	Ugrabljeni, nan.
14.05	Marina, nad.
15.00	Oprah show
15.55	Zakleti biser, nad.
16.55	24 ur popoldne
17.05	Viktorija, nad.
18.00	Goreče maščevanje, nad.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Kmetija
21.00	Preverjeno
22.05	Zdravnikova vest, nan.
23.00	24ur zvečer
23.20	Zakon in red, nan.
00.15	Neustrašna Jane, nan.
01.10	Prijatelji, nan.
01.40	24 ur, ponovitev
02.40	Nočna panorama
©
09.00 Dobro jutro, informativna oddaja: na današnji dan, jutranje novice: jutranji gost: koledar prireditev 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Poslanska pisarna, pogovor v studiu, gost: Bojan Kontič, vodja poslanske skupine Socialnih demokratov Nogomet, posnetek tekme Rudar Velenje : Domžale 11.35 Videospot dneva 14.00 Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu '" di afne guncajo, mlad. odd.
11.35
17.55
18.40
18.45	Čas za nas, mlad. oddaja, pon.
19.25	Videostrani, obvestila
19.55	Vabimo k ogledu
20.00	1694. VTV magazin 20.25 Kultura, informativna oddaja
20.30	Športni torek, športna
informativna oddaja
20.50	Vredno je stopiti noter, dokumentarna oddaja
21.30	Fair play, športna oddaja
22.00	Asova gibanica, infor. odd.
22.30	Iz oddaje Dobro jutro
00.00	Vabimo k ogledu 00.05 Videospot dneva
00.10	Videostrani, obvestila
SRE DA, 19. novembra
tv slo rr
06.15 Odmevi 07.00 Poročila 07.05 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.05 Dobro jutro 09.00 Poročila
09.10 Moby Dick in skrivnost dežele
Mu, 13/26 09.30 Risanka
09.45 Hotel obmorček, ris. nan. 10.00 Zlatko Zakladko: Vrt pri
Špitaliču 10.15 Berlin, Berlin, 2/20 10.40 Knjiga mene briga 11.00 Z glavo na zabavo 11.25 Budizem na Slovenskem:
sočutje, 1/3 12.00 Arhitekt Viktor Sulčič, dokum.
meseca 13.00 Poročila, šport, vreme 13.15 Polemika
14.35 Wall street na Miklošičevi,
15.00	Poročila
15.10	Mostovi
15.40	Nils Holgerson, 19/26
16.05	Male sive celice, kviz
17.00	Novice, šport, vreme
17.20	Tv pogled
17.25	Fina gospa, 3/40
18.00	Žrebanje lota
18.10	Bacek Jon, risanka
18.25	Strasti, 3. del
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.50	Tv pogled
19.55	Filmski spodrsljaji
20.05	Morje v času mrka, slov. film
21.25	Prvi in drugi
22.00	Odmevi, šport, vreme
23.05	Omizje
00.20	50 let televizije: tv dnevnik
19.11.1990
00.45	Dnevnik
01.20	Dnevnik zamejske tv
01.45	Infokanal
TV SLO £
06.30	Zabavni infokanal
07.00	Infokanal
08.00	Otroški infokanal
09.10	Tv prodaja
09.40	Z glasbo in s plesom .
10.00	Impromptu
10.45	Tv prodaja
11.15	Vrhunci ang. nog. lige
12.10	Hri-bar
13.10	Po poteh Ushuaie, 7/13
13.40	50 let televizije: tv dnevnik
19.11.1990
14.05	Prava ideja!, poslovna oddaja
14.30	Tv prodaja
15.00	Črno beli časi
15.15	Koktajl, oddaja tv Maribor
16.30	National geographic, 5/13
17.25	Mostovi
18.00	Dnevnik tv Maribor
18.25	Kronika osrednje Slovenije
18.35	Primorska kronika
18.55	Jane Eyre, 3/4
19.55	Nogomet, Slovenija - Bosna, prijat. tekma, prenos iz Maribora
22.05	Hamlet, predstava MGL
00.40	Slovenska jazz scena Deset božjih zapovedi: šesta, 6/10
02.15	Zabavni infokanal
POP
06.30	24 ur, ponovitev
07.30	Preverjeno
08.30	Viktorija, nad.
09.25	Goreče maščevanje, nad.
10.20	Tv prodaja
10.50	Oprah show
11.45	Skrivnostne poti, nan.
12.40	Tv prodaja
13.10	Ugrabljeni, nan.
14.05	Marina, nad.
15.00	Oprah show
15.55	Zakleti biser, nad.
16.55	24ur popoldne
17.05	Viktorija, nad.
18.00	Goreče maščevanje, nad.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Kmetija
21.00	Usodno srečanje, kanad. film, 1/2
22.35	24ur zvečer
22.55	Monk, nan.
23.50	Neustrašna Jane, nan.
00.45	Prijatelji, nan.
01.15	24ur, ponovitev
02.15	Nočna panorama
10.30 10.35
11.05
Dobro jutro, informativna oddaja: na današnji dan, jutranje novice: videospot dneva, nove izdaje: jutranji gost: koledar prireditev Vabimo k ogledu 1694. VTV magazin, regionalni - informativni program 10.55 Kultura, informativna oddaja Videospot dneva Športni torek, športna informativna oddaja 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Če me spomin ne vara, otroški
kviz, 3. TV mreža 18.40 Regionalne novice 1 18.45 Pravljica za otroke 18.55 Videospot dneva 19.00 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Pop corn, kontaktna glasbena oddaja, gost: Fusion pop Regionalne novice 2 Odprta tema, 3. TV mreža Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja 23.30 Vabimo k ogledu 23.35 Videospot dneva 23.40 Videostrani, obvestila
20.55 21.00 22.00
v
UM Mv «v • I	•
Knianitm kurir
MHilCA
Svetišče knjige in informacijsko središče
Priloga Našega časa
Zlati jubilej »mojega mesta«
Vlado Vrbič
Mesto v zelenju in cvetju, Mesto na premogu, Mesto priložnosti... bo v prihodnjem letu slavilo svojo petdesetletnico. Mineva pol stoletja, odkar je bilo odprto središče novega mesta, kije zraslo zaradi izkoriščanja naravnega bogastva in z željo priseljenim ljudem omogočiti čim lepše življenje. Mesto je bilo zasnovano moderno in je svojo sodobnost, zelena pljuča in urejenost obdržalo vse do danes. V njem so našle svoj prostor mnoge dejavnosti in med njimi seveda tudi knjižnica. Javno knjižnico v Velenju je pred petinsedemdesetimi leti - pozor: še en jubilej! - ustanovil Fran Mlinšek v šoli v konjušnici, od leta 1960je knjižnica (kije združevala »Mlinškovo« in knjižnico Svobode) gostovala v zgradbi Delavske univerze, leta 1972 se je preselila v svojo, sodobno zgradbo na Titovem trgu, leta 2002 je preselila mladinski oddelek na Prešernovo cesto, končno pa se je v celoti naselila v razkošno, obnovljeno bivšo veleblagovnico Nama. Knjižnica je počasi, a vendar sledila silovitemu razvoju mesta, ki so mu sprva namenili usodo tipičnega rudarskega mesta - majhne, neudobne hiške s svinjaki in kokošnjaki...
Velenje je v preteklih petdesetih letih pridobilo vse - od tovarn do šol, univerze, športnih objektov... praktično vse, vsekakor pa več kot podobni kraji v naši domovini. Zato se spodobi, da njegov zlati jubilej dostojno proslavimo. Tudi v mestni knjižnici Velenje bomo vse leto pripravljali vrsto dogodkov, ki bodo obiskovalke in obiskovalce spominjali na kratko, a bogato zgodovino našega mesta. Jubileju bomo posvetili knjigo o razvoju knjižničarstva v naši dolini, skupaj z muzejem bomo pripravljali mesečne razstave, pripravljali bomo tematske razstave knjig, fotografske in likovne razstave, potrudili se bomo pripraviti elektronsko verzijo Šaleškega biografskega leksikona ...
Počasi, vztrajno poganjajo korenine v prodnato nasutje mladega mesta ... Velenjčani se vedno bolj zavedamo pomena svoje preteklosti. In to je prav ... To je jamstvo za to, da bomo imeli svoje mesto radi, da bomo v njem z veseljem živeli in delali in da bomo konec koncev v njem zadržali tudi svoje otroke...	■
Knjižnice in bralci
Lado Planko
Knjižnice ni brez bralcev, bralci so tisti, ki iz prostora in knjig naredijo knjižnico. Večje število knjig v prostoru, do katerega pridejo samo posvečeni (ali pa še tisti ne, ker recimo ni prostora), ni knjižnica, ampak skladišče knjig. Šele ljudje temu - ne le temu, vsakemu -prostoru vdihnemo življenje.
To pomeni, da je obiskovalcem treba ponuditi stol, mizo, fotelj, obešalnik za plašč, nekaj zelenja, da si na njem odpočijejo oči, sanitarije (na uho: tudi tisti, ki berejo, morajo kdaj lulat), da je treba poskrbeti za računalnike (jeseni smo s pomočjo MOV in ministrstva za kulturo obnovili in dopolnili del opreme na sedežni lokaciji), za časopise (predvsem za branje), tupatam za kakšnega gosta, ki nas spomni na obstoj in ponudbo knjižnice, za ozvočenje, projektorje... Za nekatere je knjižnica trdnjava miru in varnosti, v njej je npr. mogoče najti zatočišče pred nasilnimi sošolci. V knjižnici je, sodeč po aktualnem dogajanju, silno lepo klepetati na glas (še lepše je klepetati potiho, ampak mnogi tega ne vedo), vanjo se je mogoče zateči pred dežjem - kadar je odprta, se ve, sicer dobi človek samo streho nad glavo, z leve in desne ga pa bičajo veter, dež in kar je še človeku prijaznih naravnih pojavov. Mogoče jo je uporabiti tudi kot telefonsko celico - tu bo naše klepetanje gotovo našlo odprta ušesa. Zateči se v knjižnico je v primerjavi z zatekanjem v trgovino relativno poceni, skoraj zastonj - nihče ne pričakuje, da bomo v knjižnici kupovali, kvečjemu si bomo kaj sposodili. Dobro, dobro, dokler samo gledamo, tudi v trgovini ne stane nič. Ampak saj veste, kako je tisto z duhom in mesom, ki tako rado popusti skušnjavi... Ena od redkih reči, kijih knjižnica takorekoč terja od bralcev, je to, da znajo brati, čeprav dandanašnji tudi to ni več tako neobhodno - za ogled filmov ali poslušanje glasbe te spretnosti pravzaprav večne potrebujemo. Danes si lahko vrsto romanov pogledamo v ekranizirani obliki, samo sposodimo sijih in odnesemo domov; če smo malo spretni z internetom - in imamo dovolj debelo kožo glede avtorskih pravic - si film ali glasbeni posnetek naložimo na računalnik in oglejujemo oz. poslušamo, kolikor nas je volja. Ce zdaj neham duhovičiti in pridem z barvo na dan: dan knjižnic, ki ga praznujemo 20. novembra, bi moral biti predvsem dan bralcev, gledalcev, obiskovalcev, poslušalcev... knjižnic. Brez njih bi knjižnice samevale, še več, brez njih knjižnic, pa še cele vrste drugih lepih reči, sploh ne bi bilo. Bolj ko se bomo tega zavedali, lepše nam bo na tem - knjižničnem in neknjižničnem - svetu.
Knjige inb ranje so za povrh, zat iste, ki radib erejo. Zanje smop ripravilib ralnoz načko podn aslovomZv estib ralec.Zg odba jep reprosta:t istemu, ki bop rebralpetp roznih del in enop esniškoz birko ss eznama,p odarimoz načko ink njigo. Saj, saj, vem, da jeb ra-njed obrih knjig že samo po sebin agrada, ampak knjigv endarle nem oremode liti kar tako, brezp ravegap ovoda...
Mnogo užitkov pri branju in vesel praznik vsem!	■
Projekt Rastem s knjigo - slovensko mladinsko leposlovno delo vsakemu sedmošol-cu, se je začel 8. septembra 2006, na mednarodni dan pismenosti. Projekt poteka tudi v šolskem letu 2008/09. Skupaj ga pripravljajo Ministrstvo za kulturo, Ministrstvo za šolstvo in šport in Zveza splošnih knjižnic Slovenije. Letos je projekt povezan z dejavnostmi, ki se izvajajo v Evropskem letu medkulturnega dialoga, zato je posebni cilj razpisa tudi spodbujanje medkulturnega dialoga.
Na projekt so se že v začetku septembra odzvale vse osnovne šole v občini Velenje, v Šoštanju in Šmartnem ob Paki. Vsi učenci sedmih razredov so v okviru pouka obiskali knjižnico v Velenju in v Šoštanju, kjer smo jim knjižničarji podali osnovne informacije o knjižnici, predstavili knjižnico kot knjižnično-informacijski prostor, spoznali so ureditev in postavitev gradiva in dejavnosti, ki potekajo v knjižnici. Letos je knjižnico v Velenju obiskalo 295 sed-mošolcev iz velenjskih osnovnih šol, 30
sedmošolcev iz osnovne šole Šmartnega ob Paki, knjižnico v Šoštanju pa 81 sedmošolcev iz Osnovne šole Šoštanj.
Vsi učenci so na koncu dobili knjižno darilo, ki naj mlade bralce spodbudi k nadaljnjemu odkrivanju vrhunskih del domačih mladinskih avtorjev. Letos je to bila pesniška zbirka Ervina Fritza Vrane, ki je na literarnem festivalu Oko besede v Murski Soboti dobila nagrado za najboljše mladinsko delo preteklega leta.
■ B. L.
Branje je žur,r eading is cool
Branje je žur, reading is coolje projekt, ki ga velenjska knjižnica že drugo leto uspešno izvaja v sodelovanju z velenjsko gimnazijo. Glavni cilj projekta je spodbuditi srednješolsko mladino k branju v slovenščini in angleščini in jo pritegniti k pogovoru o določenih temah ter aktivnejšim oblikam sodelovanja. Dijakom se sodelovanje pri projektu prizna kot izbirne vsebine.
Srečanja potekajo enkrat mesečno v
Knjižnici Velenje med 18. in 19. uro. Ob okrogli mizi se pogovarjamo o knjigi, temi, okarakteriziramo glavne like, preberemo kakšen odlomek, podamo svoja mnenja, se dogovorimo o naslednji knjigi, ob vsem tem pa srkamo čaj in meljemo domače pecivo.
V lanskem šolskem letu smo izvedli pet bralnih srečanj in eno kreativno delavnico z britanskim umetnikom govorjene besede Stevenom Camdenom. V letoš-
njem letu nadaljujemo utečen program, ki poleg petih bralnih srečanj (Zeleno jezero, Martin Pujs, Somrak, Pijevo življenje in Skrivnostni primer ali kdo je umoril psa) ponuja kreativno delavnico z vedno izvirnim in zanimivim prevajalcem in improvizatoijem Boštjanom Gorencem -Piža mo.
■ B.Z.J.


♦
t

Velenje	delovni čas časopisne čitalnice:	Šoštanj	Šmartno ob Paki
Šaleška 21	ob delavnikih 8 - 19,	Trg Jožeta Lampreta 3 (dom kulture)	Šmartno 72 (dom kulture)
telefon: 03 898 25 50	ob sobotah 8 - 13	telefon: 03 898 43 40	te le fon: 03 898 49 58
fax: 03 898 25 69	delovni čas izposoje in drugih čitalnic:	delovni čas:	delovni čas:
e-pošta: postabralcev@vel.sik.si	ob delavnikih 10 - 19,	ob ponedeljkih, torkih in sredah 12 - 18,	ob torkih 12 - 18,
spletni naslov: www.vel.sik.si	ob sobotah 8 - 13	ob četrtkih in petkih 12 - 16	ob četrtkih 12 - 16

Spodbujanje branja
Knjižneč ajanke
Knjižne čajanke so organizirane z namenom, da babicam in dedkom olajšamo izbiro, jim svetujemo ter predstavimo najboljše nove knjige za otroke in mladino. Odvijajo se v dvanajstih slovenskih krajih, v prostorih knjigarn Mladinske knjige, in sicer vsak tretji četrtek v mesecu od oktobra do maja. Čajanke vodimo mladinske knjižničarke, v Velenju sva to Bernarda Lukanc in Edita Prah Šincek. Na vsaki čajanki predstaviva po deset knjig, za vsako starostno skupino bralcev po tri (slikanice za najmlajše, knjige za samostojne bralce, za mladostnike in odrasle).
Letos začenjamo že osmo sezono knjižnih čajank. Leto 2008 je svetovno leto jezikov in medkulturnega dialoga! Zato nadaljujemo s pregledom prevedenih knjig po posameznih nacionalnih književnostih. Lani smo namreč pregledali tiste, iz katerih prevajamo največ (angleška, francoska, nemška), v tej sezoni pa bodo v glavnem na vrsti tiste, iz katerih je prevedenih le nekaj naslovov. K tem knjigam bomo pri vsaki čajanki dodajali kakovostne novosti iz slovenske izvirne književnosti in nove prevo de iz katere koli književnosti, ki bi jih bilo škoda prezreti.
Programknji žnih čajank v letu 2008/2009:
16. oktober 2008: Mavrični lok življenja (Slovenija)
20.	november 2008: Majhna možnost (Nizozemska, Belgija, Luxemburg)
18.	december 2008: Enajst minut (Španija, Portugalska, Brazilija)
15.	januar 2009: Nekaj nevidnega (Irska)
19.	februar 2009: Ruske in druge pravljice (Slovanska književnost)
19. marec 2009: Obesi luno na streho moje palače (Bližnji vzhod, Indija)
16.	april 2009: Druga stran resnice (Afrika)
21.	maj 2009: Do zadnjega diha (Kanada)
Toplo vas vabimo, da se nam tudi letos pridružite pri čaju in klepetu o novostih na knjižnem trgu.
■	E. P. Š.
Otroškeu stvarjalne delavnice
Ustvarjalne delavnice za najmlajše potekajo v naši knjižnici od januarja 2007. Namenjene so otrokom od 3. leta dalje in potekajo vsaj enkrat mesečno ob torkih ali četrtkih ob 17. uri. Informacije o ustvarjalni delavnici lahko poiščete v mesečnem napovedniku prireditev v Velenju.
Otroci pri ustvarjalnih delavnicah spoznavajo različne likovne tehnike in materiale, urijo se v ročnih spretnostih, najpomembnejše za njih pa je, da izdelke odnesejo s sabo in jih pokažejo staršem. Postopek izdelave se prilagodi ročnim spretnostim otrok. Najmlajši otroci naj se delavnic udeležijo v spremstvu staršev ali starejše osebe, ki otroku pomaga pri pos top ku izde lave.
Otroke in starše vabimo k naslednjemu ustvarjanju že v torek, 18. novembra, ob 17. uri. Izdelali si bomo bodičastega gozdnega prijatelja ježka. V veselem decembru pa bosta potekali v naši knjižnici kar dve delavnici: izdelovali bomo voščilnice in pisali pismo Božičku. Vabljeni!
■	V.G.P.
Steklenad vojčka
Vitrini na oddelku za odrasle sta dobili ime. Steklena dvojčka. Zunanjost identična, notranjost bogata vsaka po svoje. Kot pri človeških dvojčkih.
Pred dvema letoma smo se predstavljali skozi knjižno gradivo, knjižničarke in knjižničarji iz vaše knjižnice. Naslednje leto smo po skupinah predstavljali UDK (univerzalna decimalna klasifikacija), sistem, po katerem je postavljeno gradivo v knjižnicah.
Letos nadaljujemo s tradicijo. Tokrat se predstavljajo naši zvesti bralci, tisti, ki so že kar del našega vsakdana. Ki nam ga vedno znova lepšajo, in upamo, da ga tudi mi njim. Poimenovali smo jih Bra-lec/ka meseca. Bralec meseca oktobra je bil gospod Karl Seme. V novembru lahko pogledate izbor gradiva gospe Karmele Bor, naše tokratne bralke meseca.
Razstava nam približa bralce na čisto poseben način. Gradivo na ogleduje tisto, kije bralko oziroma bralca najbolj zaznamovalo in se ji/mu vtisnilo v srce. Ki ga/jo je preoblikovalo, tolažilo, navdihovalo in razveseljevalo. Kije pustilo v njih sledi. Želite spoznati naše bralce? Želite vedeti, katere so knjige, ki so jih izoblikovale? Ne zamudite priložnosti - steklena dvojčka.
■ S.L.
mm Mv «i Kn/anu	tni kurir
Priloga Našega časa, Velenje, november 2008 Odgovorni urednik: Vlado Vrbič Urednik: Lado Planko Pripravili: Silvo Grmovšek, Lado Planko, Vlado Vrbič, Bernarda Lukanc, Edita Prah Šincek, Vesna	Gaber Podhovnik, Andreja Stvarnik, Andreja Kac, Marjeta Blatnik, Frank Špiler, Stanka Ledinek, Brina Zabu-kovnik Jerič, Peter Groznik- Peč Fotografije: arhiv Knjižnice Velenje Ob li kova nje in pre lom: Ja nja Ko šu- ta Špegel
Ure p ravljic
Za otroka je zelo pomembno, da prebira kartonke, slikanice in knjige ter obiskuje knjižnico že v pred-bralnem obdobju. Pravljice, kijih otrok posluša, delujejo vzpodbudno na otrokov čustveni in socialni svet, hkrati pa si malček gradi literarno obzorje in si bogati besedni zaklad. Občutek ugodja in varnosti, ko se otrok skupaj s starši potopi v svet pravljic, bo otroka zagotovo spremljal še daleč v obdobje odraslosti, zato naj vam ne bo žal časa, ki ga preživite v družbi svojega otroka in knjige.
V Knjižnici Velenje potekajo ure pravljic v pravljični sobi od oktobra do maja ob sredah, s pričetkom ob 17. uri, in trajajo 45 minut. Namenjene so otrokom od dopolnjenega 3. leta dalje. Zaželeno je,
da starši počakajo svojega otroka nekje v bližini pravljične sobe v primeru, da otrok želi prej zapustiti pravljično sobo.
Otroci s pravljičarko spoznavajo najrazličnejše pravljice. Po poslušanju pravljice se o vsebini pogovorimo in jo podoživimo na različne načine: z risanjem, pobarvanko, s petjem, igrico ali z ustvarjanjem izdelka. Otroci po končani pravljični uri odnesejo svoje izdelke domov.
Pravljične urice izvajamo vsak četrtek ob 16. uri tudi v knjižnici Šoštanj.
Pravljičarke Knjižnice Velenje vabimo otroke, da se nam pridružijo pri potovanju skozi čudoviti svet pravljic. V prazničnem decembru pripravljamo »teden pravljic«, v katerem bodo lahko vsak dan prihajali na pravljično uro. Vesele bomo vsakega obiska.
■ V.G. P.
Coolknji ga
Z mese cem oktob rom smo v velenjski knjižnici pričeli novo sezono bralno-debatnega krožka za najstnike »cool knjiga«. Krožek poteka od meseca oktobra do maja in je namenjen vsem mladim bralcem, starim od 12. do 15. leta. Srečanja potekajo vsak drugi ali tretji petek v mesecu ob 18. uri.
Gre za pogovore o knjigah in njihovih aktualnih temah. Temo in knjigo pogovorov določimo skupaj, knjižničar, ki krožek vodi, in mladi, ki pri krožku sodelujejo. Izberemo knjigo, ki nam je bila všeč in bi jo preko debate radi delili z drugimi, ali pa tudi delo, ki nam ni bilo všeč in bi radi pove da li, zakaj ne.
V uvodu srečanja sledi kratka predstavitev teme, o kateri se bomo pogovarjali, predstavitev avtorja knjige in njena kratka vsebina. V
K
Vr
L I L ■ ^ t\.
it-
w . *
*
Pritehton
* : • _■*
Sedanjost ' Prihodnost
nadaljevanju beremo odlomke in o njih debatiramo, izrazimo svoje mnenje ali občutke ob prebranem in vpletamo svojo lastno izkušnjo. Pogovor zaključimo tako, da vsak pove ali napiše svoje najpomembnejše spoznanje, ki ga je bil deležen pri pogovoru. Ob koncu sledi še kratka predstavitev leposlovnih in poučnih del na temo, o kateri je pogovor tekel.
Namen teh krožkov je spodbuja-
■ I"	i .f
ti mlade k branju leposlovja in poučne literature, spodbujati željo po komunikaciji in jih pritegniti k sproščenemu pogovoru o izbranih temah.
Vabljeni na novembrsko cool knjigo, ki bo v petek, 21. 11. 2008, ob 18. uri. Pogovarjali se bomo o knjigi avtorice Maryln Kaye Preteklost; Sedanjost; Prihodnost.
■ A.K.
Megakviz
V tem šolskem letu poteka tretji cikel Megakviza. Namenjen je predvsem učencem drugega in tretjega triletja osnovne šole. Z reševanjem spoznavamo svojo kulturno dediščino. Kviz v petih sklopih obravnava zanimive teme - znamenite Slovence in njihove spominske hiše. Kviz je mogoče reševati na različne načine:
-	s tiskanim vprašalnikom, ki ga otroci dobijo v knjižnicah osnovnih šol in v splošnih knjižnicah;
-	vsak mesec posebej na spletni strani www.koz.si/megakviz in
-	prek mobilnih telefonov 3G.
Kviz je mogoče spremljati tudi
vsak mesec v oddaji TV Slovenija Enajsta šola - oddaja za radovedneže.
■ A. S.
Šoštanj
Novo vk njižniciŠ oštanj
V okviru šoštanjskega občinskega praznika smo predali namenu prenovljen vhod v mestno knjižnico. Vhod je zdaj prijazen tudi invalidom in obiskovalcem z otroškimi vozički. Otvoritev so s kulturnim programom popestrili učenci Osnovne šole Šoštanj, za kar se jim
zahvaljujemo.
Na mladinskem oddelku smo na novo postavili regale. Gradivo je sedaj postavljeno pregledneje in je lažje dostopno, sam prostor pa deluje večje in je zaradi svetlobe prijetnejši za mlade bralce. Uredili smo tudi manjšo čitalnico, ki pri-
de prav tistim, ki domačo nalogo naredijo kar v knjižnici.
V okviru projekta Rastem s knjigo smo tudi letos v knjižnico povabili sedmošolce. Predstavili smo jim delovanje knjižnice, jih naučili samostojno uporabljati katalog in predstavili Biblio 24. Vsak je na
koncu prejel pesniško zbirko Ervina Fritza - Vrane.
Jesen je že pokazala svoje barve, knjižnico pa krasi nova jesen ska razstava risbic otrok iz Vrtca Šoštanj. V kratkem pričakujemo njihov obisk, da z njimi spregovorimo o knjižnici in jih presenetimo s pravljico.
■ M.B.
Zakaj bip ločevali...
... če ni treba in če ravno ne sodite med tiste, ki zamudnino vidijo kot svoj osebni prispevek k razvoju knjižnice. Kaj je treba narediti, da se zamudnini izognete? Nič lažjega - gradivo je treba vrniti pravočasno. Ker pri izposoji zmeraj dobite izpis, na katerem je tudi datum vrnitve gradiva, je ta listek pametno spraviti na zanesljivo mesto, tako da ga boste res našli, ko ga boste potrebovali, najbolje v denarnico.
Izpis preglejte takoj, še predno zapustite knjižnico; takrat ga boste najbrž še imeli, pa tudi sicer je lažje razčistiti morebitne nejasnosti, ko je situacija še sveža. Če boste pozneje želeli reklamirati - zamudnino ali kaj drugega, vas bodo spet vprašali po izpisu, s katerim bi lahko dokazali, da imate prav; brez njega je dokazovanje pravzaprav nemogoče. Za vse reklamacije pač velja, da jih je mogoče opraviti samo s pisnim dokazilom.
Če ste pa že dobili opomin, je treba ukrepati takoj, torej čimprej z opominom vred v knjižni-
co. Nikar ne odlašajte, ne zanašajte se na to, da se je knjižnici pripetila napaka in da imate brez dvoma prav vi, ker se čisto natančno spomne-te, kaj ste si izposodili in kdaj. Človeški spomin je pač nezanesljiv in nima proti računalniško vodenim evidencam nobene možnosti. A tudi tu si boste lahko pomagali z izpisom v roki.
Če večkrat zamudite z vrnitvijo gradiva, bi bilo dobro razmisliti, kako bi se temu izognili. Najprej se splača prebrati pravilnik, v katerem-so natančno zapisani izposojni roki in pogoji za posamezne vrste gradiva, potem pa preveriti, kako se da podaljšati izposojni rok: razen tega, da ga podaljšujejo knjižničarji ob vašem obisku ali po telefonskem klicu, obstajata vsaj še dve tehnični možnosti, s pomočjo katerih to opravite sami, zato pa dobesedno kadarkoli.
Prva možnost je bibliofon, tu gre za podaljševanje po telefonu (podatke vnašate v telefon z vtipkavanjem), pri čemer vas vodi telefonski odzivnik. Za bibliofon potrebujete številko knjiž-
Knjižnice po svetu
nične izkaznice in rojstni datum.
Druga možnost je podaljševanje po internetu, za kar si morate pri osebnem obisku v knjižnici izbrati geslo za uporabo interaktivnega servisa 'Moja knjižnica' - po telefonu ali e-pošti zaradi vaše lastne varnosti gesla ni mogoče dobiti. Internet je prav tako 'živ' 24 ur dnevno, tako da si lahko sami kadarkoli, ob treh popoldne ali ob treh zjutraj, podaljšate izposojni rok. 'Moja knjižnica' ponuja še druge možnosti -naročanje oz. rezervacije gradiva, pregled odprtih terjatev, pregled izposojenega gradiva ipd.
Včasih izposojnega roka ni mogoče podaljšati - ko je npr. rezervirano, takrat ga je treba vrniti. Če vam izposojnega roka ni uspelo podaljšati preko 'Moje knjižnice', vam to tudi na druge načine ne bo uspelo - ne z e-pošto, pa tudi ne z osebnim obiskom. Rezervacija ima namreč prednost pred podaljšanjem, zato da se zagotovi čim širša dostopnost gradiva.
V vsakem primeru pa so vam knjižničarji na voljo za informacije in pomoč. Tistemu, ki vpraša, se vsa vrata odprejo, so rekli včasih.
■ L.P.
Mestna knjižnica vP ragi
Osrednji del Mestne knjižnice v Pragi je nastanjen v veliki, stari zgradbi v središču mesta, ki so jo skozi leta preurejali in posodabljali - sicer pa ima Mestna knjižnica v Pragi še okoli 30 enot. Zasnova osrednje knjižnice in potek dela v njej je pravzaprav podoben kot drugod po svetu, tudi opremljenost je podobna. Pri uporabi informacijsko komunikacijske opreme sicer sledijo razvoju, a so pri tem (število računalniških delovnih postaj, avtomatizacija izposoje ...) vendarle še korak za razvito Evropo, kamor lahko neskromno uvrstimo tudi večji del slovenskih knjižnic. Značilno za praško mestno knjižnico je to, da ima izredno močan domo znan ski odde lek. Z vključevanjem v mednarodne projekte pospešeno digitalizirajo knjižno gradivo, ki ga je pred leti med poplavo zalila voda.
Osnovni vtis je, da je to ena od knjižnic, v katerih se še močno čuti vonj po knjigi. Da ima knjiga tu absolutno prednost, dokazuje v preddverju knjižnice iz tisočev knjig zgrajen okrogel stolp .
■ V. V.
Priporočamo
AnnaF ienberg: Sposojenas vetloba
Deklica Cally ima šestnajst let in mnogo znanja o planetih in astronomiji. Ve vse o Veliki rdeči piki in o Jupitrovih lunah, o ljubezni pa ne ve prav veliko. Ljudi razvršča na zvezde, ki žarijo svojo svetlobo, in na lune, ki si svetlobo sposojajo. Tako zelo je navajena ustreči drugim ljudem, da je pozabila, kako ustreči sebi. Zato je v najtežjih trenutkih, ko ugotovi, da pričakuje otroka, popolnoma sama. Toda v svojem boju za prihodnost je Cally dovolj pogumna, da si izbo ri pot sko zi meglo skrivnosti in tišine, ki ovijata njeno družino. Mora se odločiti in odloči se, da bodo nje ni otro ci zvez de. Odloči se za ponovno priložnost.
Ta roman bi morali prebrati predvsem starši, da se bomo zavedali nujnosti sporazumevanja z otroki. Da bodo imeli dovolj goriva za svojo pot, da bodo postali sijoče zvezde in si jim ne bo treba sposojati svet lo be.
Mila Kačič: Skoz pomladni dež bom šla
Naša znana gledališka in filmska igralka predvsem komičnih vlog se nam skozi pesmi predstavlja v drugi luči. V življenju se je bolj kot ne znašla v tragični vlogi. Mnogo je ljubila in se razdajala, pa vedno ostajala sama v svoji bolečini. V pesmih najdemo ljubezen v vseh možnih oblikah in vsa možna občutenja ljubezni. Čustvo, na veke vekov večno.
Ob njenem pesništvu je Janez Menart zapisal: »Pesmi - če nastajajo - nastajajo predvsem iz občutka brezmejne opojne sreče ali pa iz naj bolj črne ga obu pa; pri tem je zanimivo, da se prve kaj rade kmalu izpojejo, medtem ko drugim noče in noče biti konca.«
Pesmi, v katerih najdete Ljubezen in sami sebe.
»Skozi življenja mnogih ljudi greš.
Kaj puščaš za sabo?«
YokoO gawa:D arilo števil
Glavna junakinja romana, mati samohranilka, se kot gospodinjska pomočnica zaposli pri ostarelem in prijaznem matematičnem geniju Profesorju. Pred leti je Profesor doživel težko prometno nesrečo in od takrat seže nje gov spo min le osemdeset minut v preteklost. Še
_""¿ČAS
Slovarji zastonj ...
Vsakdo, ki bi rad uporabljal online slovarje (oxfordskega za angleščino, na primer) ali časopisne arhive (Večer, na primer), mora računati s tem, da se njihova uporaba tudi na internetu plačuje.
Vsakdo, ali recimo skoraj vsakdo. Do omenjenega slovarja ali do Veče-rovega online arhiva lahko pridete tudi brez plačila - če namreč za dostop uporabite spletno stran velenjske knjižnice http://www.vel.sik.si. Dostop neposredno iz iskalnika se plača, dostop s spletne strani knjižnice je zastonj. Knjižnica vam takorekoč podarja zelo dober angleško--angleški slovar, ki ga lahko uporabljate kjerkoli, če le imate dostop do njene spletne strani.
V padajočem menuju Katalog/elektronski viri si lahko izberete še dostop do vrste drugih - sicer plačljivih - časopisov in podatkovnih baz, med drugim do Ius-infa (zakoni, naslovi notarjev in odvetnikov...) ali do več kot 4000 časopisov 'težkega' Ebsco-hosta. Gospodarstvo pa raje podprite s kavo med prijatelji, morda kar med surfanjem.
■ L.P.
Branje inus tvarjalnost
Celjska podružnica Bralnega društva Slovenije je pred kratkim organizirala na Šolskem centru Celje posvetovanje na temo branje in ustvarjalnost. Posvetovanje je bilo dobra možnost za izmenjavo idej, saj je program zajel področje knjižničarstva, slovenistike in tujih jezikov ter odprl tudi širša sociološka vprašanja branja in ustvaijal-nosti.
Posvetovanje so ustvarjalno odprli dijaki Gimnazije Lava s svojim nastopom. Nato je njihova mentorica spregovorila o branju in gledališkem krožku. Ostali predavatelji so govorili o metodah spodbujanja branja pri pouku književnosti, o tem, kako ustvarjalnost povezuje, o knjigi kot terapiji in vzpod-
budi za osebno rast. Drugi so govorili o tem, kako ustvarjalno beremo etimološki slovar, o bralni znački in prostočasnem branju, o spodbujanju bralne spretnosti pri velenjskih gimnazijcih in predstavljen je bil projekt Branje je žur, reading is cool. Na koncu je bila predstavljena in izvedena anketa o branju.
Moji zaključki so pozitivni, saj v velenjski knjižnici spodbujamo branje za vse generacije - otroke s pravljičnimi urami, osnovne šolarje s Cool knjigo, dijakom ponujamo možnost sodelovanja v projektu 'Branje je žur, reading is cool', za odrasle pa smo letošnje leto uvedli bralno značko za odrasle.
■ B.Z.J.
Knjižničarjid obilis indikat
V času, ko je Slovenija dobivala novo vlado, so knjižnični delavci končno dobili svoj sindikat. Mariborski in drugi knjižničarji so 13. oktobra 2008 v Narodnem domu v Mariboru ustanovili sindikat zaposlenih v knjižničarstvu in informacijski dejavnosti.
Knjižničarji so zaposleni v različnih panogah in delodajalci jih uvrščajo v različne plačne razrede, čeprav po večini opravljajo enako strokovno delo. Prevedbe v novem plačnem sistemu so te razlike še zaostrile, kar je med knjižničarji povzročilo splošno nezadovoljstvo. Za eno večjih pomanjkljivosti pri zastopanju se je izkazala razpršenost knjižničarjev po različnih sindikatih.
Vodstvo Sindikata bo izvoljeno na volilnem občnem zboru prihodnje leto, sestavljali pa ga bodo zaposleni iz knjižničarskih vrst. Za čas šestih mesecev, kije potreben za formiranje sindikata, pridobivanje soglasij in ugotavljanje reprezentativnosti so soglasno izvolili vodjo iniciativnega odbora mag. Sabino Fras Popovič iz Mariborske knjižnice.
■ F.Š.
vedno pa strastno rešuje matematične naloge in preobrača števila. Med gospo di njo, nje nim sinom Korenom in Profesorjem se splete čarobna vez prijateljstva, ki temelji na skupni ljubezni do številk in bejzbola.
»Bog obstaja. To se kaže vtem, da v matematiki ni paradoksov. In tudi hudič obstaja. To se kaže v tem, da tega ne moremo razložiti.«
■ S. L.
AndrejR ozman Roza: Kako je Oskar postald etektiv
Prvo šol ček Oskar si naj bolj na svetu želi postati čisto pravi detektiv. Vsak dan se sicer spopada s čisto običajnimi nadlogami, kot so težave pri branju, preveč časa zapravi z gledanjem televizije, ubogati mora mamo ... Priložnosti za nabiranje izkušenj z detektivskim delom najde vsepovsod. V treh napetih detektivskih zgodbah spremljamo Oskarja, kako s
pomočjo svojih detektivskih sposobnosti najde svoj kamen modrosti, ki si ga je zaslužil s svojo pametjo, »reši« babico in njeno vnukinjo pred nevarnim, priliznjenim morilcem in na koncu s pomočjo duhca iz knjige pomaga policiji rešiti primer vloma v sosedovo klet.
Zapomnite si, če hočeš postati dober in čisto pravi detektiv, moraš znati dobro brati, biti moraš pameten in moraš zelo paziti, da koga ne obtožiš po krivici, ugotavlja na koncu Oskar...
Za vse, ki radi prebirate zgodbe tudi v drugih jezikih, so vse tri zgodbe zapisane tudi v angleščini.
DanDa nko in Tom Mason: Super pomoč ni ki
Spremljamo humorno napisano in zapletov polno zgodbo o super pomoč ni ku po ime nu Tin ček Goba, kije najhitrejši tekač na svetu. Tinček, ki ga kličejo Hitri, je
super pomočnik super junaka Buč-mana. Svojo veliko hitrost lahko zares uporabi šele, ko nekaj časa preživi kot pomočnik super junaka. Šele po tem lahko postane resnični super junak. Čez dan mora Hitri pomagati Zvezi Velike Pravice reševati svet, rešuje pa tudi svojo čast. Zvečer mora narediti vso domačo nalogo in še biti pravočasno doma, da mu starši ne določijo poli cij ske ure. In res niko mur ne sme povedati ničesar v zvezi s svojim delom. Ves čas se mora truditi, da je videti kar se da čeden v superpomočniški gumijasti vileda uniformi.
V zbirki Super pomočniki je doslej izšlo pet hudomušnih dogodivščin našega super pomočnika Tinčka in njegovih prijateljev, ostalih super pomočnikov, ki se srečujejo z zahrbtnim spletkarjenjem, sprejemajo nove člane v klub super pomočnikov in si želijo ustanoviti super otroški vrtec.
■ E. P. Š.

Digitalizacijaglas bened ediščine
Šaleška dolina je že dolga leta v slovenskem prostoru prepoznavna tudi po svojih glasbenih ustvarjalcih. S tega območja izhajajo številni uspešni avtorji in izvajalci različnih glasbenih zvrsti, njihovi ustvarjalni dosežki pa predstavljajo pomemben steber naše kulturne dediščine. Knjižnica Velenje je v tem letu v sodelovanju z Radiem Velenje realizirala obsežen domoznanski projekt digitalizacije glasbenih posnetkov, ki sta ga podprla Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije in Mestna občina Velenje. Z izvedbo projekta je velenjska knjižnica pridobila celovito in pregledno zbirko skladb v digitalni obliki, ki bodo obiskovalcem predstavile bogato glasbeno ustvarjalnost tega okolja.
V	začetku leta smo opravili pregled razpoložljivega gradiva in za projekt izbrali 500 skladb, ki predstavljajo reprezentativni vzorec glasbene produkcije Šaleške doline. V prvi fazi smo v studiu Radia Velenje digitalizirali in tehnično obdelali posnetke z analognih nosilcev zvoka, v nadaljevanju pa smo pripravili še MP3 datoteke skladb, ki so v izvirniku izšle na glasbenih zgoščenkah. Zaradi velike količine razpoložljivega gradiva smo postopke digitalizacije nadaljevali, tako da danes naša zbirka digitaliziranih domoznanskih posnetkov zajema več kot 900 skladb domačih glasbenih ustvarjalcev.
V	zbirki trenutno prevladujejo različne podzvrs-ti popularne glasbe, v bližnji prihodnosti pa bomo vanjo vključili tudi posnetke avtorjev in izvajalcev klasične glasbe, pevskih zborov, pihalnih orkestrov, ljudskih godcev in drugih. S celovitostjo pristopa k izvedbi tega projekta postavljamo vzorčni model sistematične in učinkovite izvedbe digitalizacijie glasbenih posnetkov domoznanskega karakterja, metode, tehnične rešitve in izkušnje pa bomo pred-
stavili tudi kolegicam in kolegom iz ostalih slovenskih knjižnic.
V prihajajočem letu bo mesto Velenje slavilo svojo petdesetletnico, v knjižnici pa bomo na osnovi letos pridobljenega gradiva pripravili niz prireditev, razstav in drugih dogodkov, s katerimi bomo bogato glasbeno produkcijo Velenjčanov še bolj približali najširši javnosti.
■ P. G.
Slepo črevo 1984
Dvajsetr aziskovalniht aborov-jagodni izborv ideoposnetkov
V letošnjem letu je Erico Velenje pripravil že dvajseti raziskovalni tabor. Ob jubileju sta Erico in Knjižnica Velenje pripravila v preddverju knjižnice pogovor o dvajsetih letih taborov, ki gaje spremljala priložnostna raz stava in vide o projekcija.
Ob tem dogodku pa je Knjižnica Velenje v sodelovanju z Ericom pripravila tudi dve zgoščenki, ki v dobrih treh urah gradiva predstavljata najbolj sproščene trenutku z vseh dosedanjih taborov. Ti dve zgoščenki sta povzetek na dvajsetih taborih posnetega gradiva - Knjižnica je namreč zbrala in digitalizirala vse dosedanje gradivo z raziskovalnih taborov, kije doslej obstajalo predvsem na video kasetah (gre za okoli 60 videokaset oziroma zgoščenk v skupnem trajanju okoli 100 ur). Digitalizirano gradivo raziskovalnih taborov bo v prihodnje postalo del domoznanske zbirke, ki ga bomo vsako leto dopolnjevali z novimi posnetki s taborov.
■ V. V.
Mozaik spominov
Med zanimivejšimi knjižnimi novostmi v letošnjem letu najdemo pesniško zbirko 'Mozaik spominov' Avgusta Tanška. Gustl Tan-šek je Škalčan, upokojeni pedagog, ljubiteljski zgodovinar, zbiralec dokumentov in pričevanj ter dolgoletni kulturni in turistični delavec: lok njegovih aktivnosti sega od dramskih predstav v zlati dobi velenjskega amaterskega teatra preko počitniške zveze in turističnega društva do sodelovanja v tretji življenjski univerzi, kjer je sodeloval pri pripravi knjige Črno-zlati spomini.
Knjigo sestavlja deset poglavij: Domači grudi, Potepanja, Srečanja, Šolske impresije, Zimski čas Glas preteklosti, Poti življenja, Slovo in Doživetja, opremljena pa
je tudi s fotografijami velenjskih vedut in dogodkov. Pesmi so desetletja nastajale ob najrazličnejših priložnostih, od koder tudi raznovrstna atmosfera v njih. Bralec postaja tako priča postaj avtorjevega življenja, priča verzificirane kronike razpoloženj, dogodkov in
človeških usod, ki so avtorja nagovorile v nekem trenutku. Veliko pozornosti je posvečene domačim krajem, predvsem Škalam. Zapisi delujejo včasih aktualistično, pri-godno, na trenutke so v skoraj ljudskem tonu, potem postanejo raz-mišljujoči, pa spet suhoparni kot časo pis ne n ovi ce.
Tudi po obliki so pesmi različne, avtorjeva pisalna nuja jih je marsikdaj pustila grobo izklesane, skoraj v torzu, pri drugih je avtor bolj vodil račune o obliki ... Večkrat se zdi, kot da ni imel časa gledati na formo, tako da zapisi potujejo med metričnim in svobodnim verzom, del je riman, del ne ipd. Ven dar te nedorečenosti ne motijo, nasprotno, zbirki dajejo svežino in dokazujejo odzivnost pesniškega subjekta na življenje okrog sebe. Priporočamo v branje.
■ L.P.
Individuum
Našega someščana Josipa Bačiča Savskega poznamo po njegovi skromnosti in pripravljenosti, da vsak trenutek iz torbe, enega ali drugega žepa potegne listek s pomembno mislijo, pesmico ... ki jo potem z veseljem posreduje prisotnim ... Josip že vrsto let deluje v druščini šaleških literatov in je doslej je objavljal večinoma občuteno, razmišljujočo poezijo.
Proti koncu oktobra pa smo na predstavitvi njegove nove knjige
Individuum, ki jo je lepo izpeljal njegov prijatelj, tudi literarni ustvarjalec prof. Vinko Šmajs, spoznali še eno plat Josipa Bačiča Savskega. Poznamo ga namreč predvsem kot pesnika, vendar ni samo pesnik, pač pa tudi razmišljujoč um. Knjiga Individuum je svojevrstno besedilo, v katerem je združil liriko, prozo in življenjsko filozofijo, ki nakazuje pot sožitja in medsebojne ljubezni. Avtorje bil v svoji aktivni dobi konstruktor, sled tehničnega pa se kaže v poskusu grafične upodobitve človeške usode: redek,
na trenutke celo nenavaden, pa zato nič manj zanimiv pristop k razumevanju človeka in sveta.
Avtor o svoji knjigi pravi: "To delo nima v prvi vrsti literarne, znanstvene in še marsikatere plati. Kot celota ne sodi v osnovi (izključno) nobeni usmeritvi ali opredelitvi naše, več kot dvatisočletne civilizacije; ne toku, ne gibanju ali književnemu obdobju. Sodi le človeku, lepoti, sožitju, ljubezni med ljudmi, čistoči v naravi...«
■ V. V.
Pogovor sf ilmarjemM ilanomM aričem
Filmskik ronistV elenja
Med filmi šaleških ustvarjalcev, ki jih v naši knjižnici zbiramo in digitaliziramo za domoznansko zbirko, po količini posnetega materiala izstopa Velenjčan Milan Marič. Od leta 1979, ko je postal član velenjskega kino društva Paka film, je posnel okoli 45 filmov. Na festivalih amaterskega filma v nekdanji Jugoslaviji je nekajkrat prejel najvišje nagrade. Bilje tudi dopisnik TV Slovenija in eden od ustanoviteljev in protagonistov nekdanje velenjske Mestne televizije. V zgodovino šaleškega amaterskega filma se je vpisal s svojimi dokumentarnimi filmi, v skorajda vseh filmih iz njegovega tridesetletnega opusa pa sta glavna igralca mesto Velenje in tukajšnji premogovnik.
»Gospod Milan, saj najbrž ne morete vedeti, kaj nam je pomenil Vaš večer, kaj so vaši filmi obudili v nas. Koliko spominov, koliko lepih trenutkov ste nam ponovno pričarali. Kakšna sreča, da vas imamo. Še večja sreča pa je, da ste že v tistih časih našli v sebi nekaj velikega in da Vam je to uspelo udejanjiti.« To je odlomek iz pisma, ki ga je Milanu Mariču poslala ena od obiskovalk lanskega film-
Bolj gre za to, da je Velenje moje rojstno mesto in v njem vseskozi živim, zato se moj pogled razlikuje od nekoga, ki ni Velenjčan in pride sem posnet film o tem mestu. Neposredno in osebno sem bil povezan z nekdanjim delom rudarskega naselja, ki smo ga imenovali 'provizoriji', prav tako z nekdanjo restavracijo ob Škalskem jezeru, s staro jamo Preloge ali z zdaj že nekdanjo Kolodvorsko restavracijo in še bi lahko našteval; upam, da se to vidi tudi v mojih filmih. Če bi se morali odločiti za svoje najljubše filme, katere bi izbrali?
Kaj vem, morda film z naslovom Na robu, v katerem sem posnel življenje v že zdavnaj porušenih provizorijih. Morda zato, ker sem se v tem naselju rodil in tudi živel, nenazadnje pa sem za ta film prejel tudi zlato plaketo za kamero na jugoslovanskem festivalu amaterskega filma. Ali pa film z naslovom Še pomnite tovariši, na katerem so danes že zgodovinski posnetki klasičnega čela v jami. Posnel sem namreč vse delovne faze ročnega izkopavanja premoga, od tega, kako so rudarji
skega večera v velenjski knjižnici, na katerem so bili prikazani njegovi filmi. Komentar ni potreben. Ze teh nekaj besed iz pis ma dovo lj pove o pome nu Maričevih filmov. Kako se je pričela vaša filmska pot? Ze od nekdaj sem užival v risanju, fotografiji in glasbi in vse to skupaj sem našel v filmu. Filmske abecede sem se naučil pred tridesetimi leti v velenjskem Paka filmu ob mentorstvu odličnih amaterskih filmaijev Mira Krmelja in Staneta Hafnerja. Kasneje, ko sem bil honorarni dopisnik TV Slovenija, sem se imel priložnost učiti tudi od uveljavljenega televizijskega snemalca reporterja in avtorja dokumentarnih filmov Joca Znidaršiča, ki je sicer soimenjak znanega fotoreporterja in fotografa ter šoštanjskega rojaka. V premogovniku sem delal kot pomočnik jamomerca, zato je bilo samoumevno, da so bili moji prvi filmi posneti v jami. Kot Velenjčana pa me je pritegnilo moje mesto, zato sem mu v svojih filmih namenjal najpomembnejšo vlogo. V nekaj manj kot štirih desetletjih obstoja velenjskega Paka filma so pod njegovim okriljem nastajali animirani, igrani, dokumentarni in tudi eksperimentalni filmi. Kateri žanri in teme prevladujejo v vaših filmih?
Vseskozi snemam izključno dokumentarne filme, prevladujoča rdeča nit teh filmov pa je beleženje pomembnejših dogodkov in sprememb, kijih doživlja Velenje. Moji filmi so sicer ozvočeni, vendar so brez besedila ali komentarja, posneti so tako, da slika sama za sebe dovolj pove. Po skorajda treh desetletjih gledanja na Velenje skozi kamero se vaš pogled na to mesto verjetno razlikuje od običajnega pogleda njegovih prebival cev?
postavljali stojke in jih zavarovali, pa do transporta premoga iz jame. Izpostavil bi tudi film, ki sem ga povsem naključno posnel na velenjskem Kardeljevem trgu, kjer so prizori paničnega bega ljudi v zaklonišča ob zračnem alarmu in pričakovanem napadu jugoslovanskih letal ob slovenski osamosvojitveni vojni iz leta 1991. Za skorajda vse snemalce so namreč šteli predvsem neposredni spo-pa di s teda njo jugo slovan sko voj sko, mene pa je zanimalo, kako je tedaj potekalo vsakdanje življenje, v omenjenih prizorih pa sem med drugim s kame ro sle dil lju dem v zaklo niš ča. Knjižnica Velenje načrtno zbira, digitalizira in uvršča v svojo zbirko filme, ki so jih posneli Šaleča-ni. Pri tem s svojimi filmi in izkušnjami sodelujete tudi vi. Kako ocenjujete tovrstno dejavnost? Vesel sem, da bo vse to ohranjeno in dostopno obiskoval cem knjiž ni ce. Kot avtor sem se takoj strinjal, da prepustim svoje filme uporabi v knjižnici, sploh ko sem videl, kako zagnan je Peter Groz-nik iz velenjske knjižnice pri zbiranju filmskega in video gradiva. Sicer pa sem pred kratkim sodeloval pri izboru in montaži posnetkov, ki so nastali pri mojem dvajsetletnem spremljanju dela raziskovalnih taborov v Šaleški dolini. Delček tega je zdaj Knjižnica Velenje izdala na zgoščenki, pomembno pa je, da bo vse to gradivo ostalo v knjižnici. Z beleženjem že izginulih ljudskih pesmi in godcev, nekdanjih šeg in navad ipd. smo z gibljivimi slikami lovili zgodovino za rep. Nenazadnje pa so ohranjeni tudi posnetki tedaj nadebudnih udeležencev raziskovalnih taborov, ki so danes uveljavljeni v svojih strokah.
■ SilvoG rmovšek
Ustvarjeno20 08
Tudi letos bomo v naši knjižnici pripravili razstavo, na kateri bomo predstavili letošnjo bero šaleških ustvarjalcev in založb, kije izšla v obliki tiskovin in zgoščenk. Vsakoletna pregledna razstava z naslovom 'Ustvarjeno doma' bo tokrat združena s predstavitvijo najnovejšega Almanaha občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki, ki ga izdaja podjetje Naš čas. Otvoritev razstave in predstavitev letošnjega almanaha bo
17. decembra ob 19.19 uri v Mestni knjižnici Velenje.
Čeprav se v knjižnici trudimo pri zbiranju vseh tiskovin in zgoščenk iz Šaleške doline, je precejšnja verjetnost, da včasih kaj spregledamo. Zato bomo hvaležni vsem, ki nas bodo obvestili, da so letos izdali knjigo, brošuro, katalog, glasilo, zgoščenko ipd. Le z njihovo pomočjo bomo lahko zagotovili, da bo vsa letošnja ustvarjalnost predstavljena javnosti.
■ S.G.

ZA RAZVEDRILO
hU
oros kor)
Oven 21.3. - 20.4.
Če imate v mislih kakšne pomembne nove odločitve, je prišel čas, da jih čim prej uresničite. Sreča je ta mesec na vaši strani in vse, česar se boste lotili, se bo odvijalo po vaših načrtih. Paziti morate le na svoje zdravje, saj vas zna neprijetno presenetiti kakšen prehlad ali bolečine v križu. Priznajte si, da ste zase v zadnjih tednih res naredili premalo in da vas je november kar malo uspaval. Ne pozabite na uslugo, ki ste jo obljubili prijatelju. Če je ne boste izpolnili vam bo namreč zelo zameril.
Bik 21.4. - 20.5.
Če imate trenutno finančne težave, nikar ne obupujte, saj je to le prehodno obdobje. Proti koncu meseca vas namreč čakajo dobri finančni uspehi, vrnili pa vam bodo tudi dolg, ki ste ga že sko raj odpi sa li. Ugoto vi li boste, da ste nekatere ljudi, ki so vam v preteklosti pomagali, dali na stranski tir. Dobro premislite o tem, koliko vam kdo pomeni, saj je iskrena prijateljstva težko najti. Hitro se lahko zgodi, da se bo sedanja družba odtujila od vas, stari prijatelji pa vas bodo tudi že rahlo odpisali. Zdravje? Zelo solidno.
Dvojčka 21.5. - 21.6.
Zelo boste radovedni in zaželeli si boste kakšne nenavadne dogodivščine. Če vam finančno stanje to dovoljuje, se odpravite na krajše potovanje, ki bo potešilo vaše skrite želje. Včasih pa je dovolj že, če se odpravite na nakupovalni izlet in si privoščite kakšno stvar, ki si jo že dolgo želite. S partnerjem boste imeli nekaj težav, saj se bodo vajina mnenja o neki pomembni zadevi razhajala. Če želite. da se situ a cija razre ši mir no, bos te mora li pri sta ti na kom pro mis. Četu di s figo v žepu.
Rak 22.6. - 22.7.
Čas je. da se poslovite od nekaterih dogodkov in spominov. Preveč namreč razmišljate o napakah iz preteklosti, ki jih ne morete več popraviti. Recite si, da ste se iz njih nekaj naučili in se osredotočite na prihodnost. V novembru vas namreč čaka prijet no pre se ne če nje, ki bo pozi tiv no zazna mo va lo tudi tedne do konca leta. Zato vas bodo začeli vabiti v svojo družbo tudi tisti, ki so vas že skoraj odpisali. Ker ste zadnje čase res preveč doma, v zaprtih prostorih, se nikar ne upirajte. Šele med prijatelji boste spoznali, koliko je vredno sproščeno druženje.
Lev 23.7. - 23.8.
Priznati boste morali sami sebi. da ste za marsikatero oviro v življenju krivi sami. Šele ko se boste zavestno odločili, da prekinete z lastnimi omejitvami, se boste lahko sprostili in prepustili toku življenja. Še najbolj pomemben bo vaš lastni kompromis s seboj. Pokažite, da ste odrasli, in lahko po svoji vesti sprejemate tudi pomembne odločitve. Pri tem vam zvezde priporočajo, da tokrat ne podležete pritiskom sorodnikov, ki bodo imeli drugačno mnenje kot vi. Vprašajte se, kod vam je v življenju najpomembnješi in potem sprejmite dokončno odločitev.
Devica 24.8. - 23.9.
Spet boste začutili notranjo moč in kreativnost. Razganjalo vas bo od delovne vneme, kar bo opazil tudi vaš nadrejeni, zato lahko pričakujete napredovanje na delovnem mestu ali pa vsaj pohvalo. Tudi sicer boste izredno dobre volje. Prijatelji bodo zato zelo veseli vaše družbe, saj bo vaša sproščenost vplivala tudi na njihovo počutje. Malo manj sproščeno bo doma. saj se bo partner nekam kislo držal. Kje je vzrok, vam ta teden še ne bo jasno. Tudi zato, ker prave komunikacije med vama v teh dneh ne bo.
Tehtnica2 4.9. -2 3.10
Vaše razpoloženje bo ves čas nihalo in z živci boste precej na tleh. čeprav za to ne bos te ime li nobe ne ga dob re ga raz lo ga. Pogo vo ri te se z ose bo, ki ji naj -bolj zaupate in si privoščite spros ti tev. Proti koncu meseca vas bo razveselila nepričakovana novica, o kateri niste niti sanjali. To vam bo vlilo novo energijo za prihodnje obdobje. Tako dobra bo. da jo boste želeli deliti ne le z družino, ampak kar z vsemi, ki vas bodo pripravljeni poslušati. Tokrat jim ne bo težko, saj bo sreča kar sijala iz vas. Darilo, ki vam ga pripravljajo najbližji, vas bo ganilo.
Škorpijon2 4.10-2 2.11.
Razočarani boste zaradi nekega sodelovanja, ki se ni odvijalo po vaših pričakovanjih. Vendar ne obupajte, saj se bodo rezultati pokazali z zamikom. Če vas obremenjuje kakšna oseba, s katero ne po svoji želji preživite veliko časa, je res čas, da se z njo končno soočite, čeprav veste, da se situacija ne bo dobro končala. Sami pri sebi veste, da je včasih z nekom bolje prekiniti stike, kot pa nadaljevati agonijo. To vam sicer ne bo šlo lahko od rok, zato bo morda še najbolje, če se preprosto umaknete in molčite. Za svoje zdravje boste morali več narediti tudi sami!
Strelec 23.11. - 21.12.
Dobro je. če sprejmemo neke odločitve šele takrat, ko smo premislili o vseh možnih izhodih. Prenagljena dejanja vas namreč znajo zelo drago stati. Šele ko boste začutili, da je primeren trenutek, boste dopustili, da se vaši načrti tudi uresničijo. Poskusite se sprostiti v družbi svoje družine, ki ste se ji v zadnjem času tako ali tako premalo posvetili. Srečo imate, da si vas partner ne lasti in da zna biti tudi sam. A če bo to predolgo trajalo, se bodo začele pojavljati krepke razpoke v vajini zvezi. Že res, da vam že nekaj časa diši tudi tuj cvet, vprašanje pa je, če bi si s tem, da ga utrgate, res naredili življenje lepše. Previdno!
Kozorog 22.12 .- 20.1.
Če boste tako nadaljevali, boste izčrpali najprej vašo glavo, saj vas bo razneslo od razmišljanja, potem pa še telo. Dejstvo je, da takšne napetosti dolgo ne boste zdržali. Poskusite se sprostiti na način, ki vam najbolj ustreza. Odpravite se na izlet ali pa si privoščite vsaj masažo. Vprašajte se, kaj sploh potrebujete - tako v fizičnem materialnem svetu kot na čustvenem področju. Šele ko boste prišli stvari do dna, boste lahko spet normalno zaživeli. To pa ne bo lahko, ker si boste še vedno zatiskali oči pred realnostjo. Sanjski svet je sicer lep, a ne more biti večno vaš svet!
Vodnar 21.1. - 20.2.
Ob novih spoznanjih boste dobili veliko novih možnosti za poslovna sodelovanja, ki jih ne smete izpustiti iz rok. V prihodnosti vam bodo namreč prišla še kako prav. Čeprav se boste počutili nekoliko odsotni, boste z lahkoto delali in reševali stvari, ki jih prej niste mogli. Spregledali boste, da stvari le niso tako nerešljive, kot včasih izgledajo. Vaša edina napaka je trenutno pomanjkanje samozavesti in pogum, da pokažete svoja čustva. Ovir na poti do sreče v dvoje imate pred sabo za cel zid, a nerešljive niso. Sploh, ker vse kaže, da tudi nasprotna stran čaka, da pokažete svoja prava čustva. Včasih je treba tudi malo tvegati.
Ribi 21.2. - 20.3.
Vaša pnčakovanja bodo velika in čeprav se bodo delno uresničila, boste na koncu razočarani, saj se vse ne bo odvilo tako, kot ste želeli. Umaknili se boste v svoj svet in ugotovili, da lahko edino sami najdete najboljšo rešitev. Zelo pa boste zadovoljni z vašim fizičnim počutjem, saj je končno prišel čas, ko bodo minile vse vaše zdravstvene težave. Ne seveda čez noč. ampak počutje bo vsak dan boljše. Tudi zato. ker boste spremenili kar nekaj škodljivih navad, predvsem pa prekinili obdobje jesenskega malodušja, v katerem ste najraje spali. Ljubezen? O tem sploh ne boste hoteli razmišljati, ker ste povsem zmedeni.
Nagradna križanka Agencije Manager
PREKOPANI
DEL ZEMLJIŠČA
PODSTREŠJE (NAR.)

POVZROČITELJ TEŽAV (SLABŠ.)
AMERIŠKI
TV-VODITEU-JAY
TURŠKO IME ZA MALO AZIJO
ODGOVOR
NA KONTRO
LASTNOST, ZNAČILN. IZPELJI-VEGA
PERJE PRI REPI
OTOK v JADRANSKEM MORJU .
O
NARAVA, ČUD
PETER THALER
u
KRAJ PRI LJUBLJANI
ANGLEŠKI ZGODOVINAR. ALASTAIR
ORANJE (ZAST.)
O
POMAKNI-TEV
OJDIPOV OCE V GrS MITOLOG,
ITALIJAN. SLIKAR-ANDREA DEL (1486-1531)
LATVIJSKI PISATELJ-
JURIS ANDREJE-ViČ
U
N
N
ARNE NAESS
REBRIČASTA VOLNENA TKANINA
FRANCOSKI
SLIKAR-PIERRE DE
U
v
STARA MATI, BABICA (PRIMOR.)
ARABSKI ŽREBEC
GRENKI ZELIŠČNI LIKER
VZDEVEK ITALIJAN. MOTOCIKL. GIACOMA AGOSTINIJA
POMOL, PRIZIDEK
VERA ACEVA
TROVPRE-GA PRI RIMLJANIH
POVRŠIN. MERA
ZBIRALEC JAVNIH PODATKOV
ESTONSKI POLITIK-MART
PEDERAST
SKRAJNI KONEC POLOTKA
POPUST
PRI TAKOJŠN. PLAČILU
Šaleška 20, Velenje Telefon 03 898 15 50 www.agencija-manager.com info@agencija-manager.com
NE USTAVITE SE OB MAJHNIH CILJIH! POTUJTE Z NAMI!
12 let tradicije
Svetujemo vam pri izbiri
potovanj, počitnic in izletov.Pripravljamo vam nepozabna doživetja kot ste si jih vedno želeli.
Trenutno najbolj aktualno v naši ponudbi: Mehika, Turčija, Baleari, smučanje in čudovita križarjenja.
Rešeno križanko pošljite najkasneje do 24.novembra na naslov: NAŠ ČAS, d.o.o., Kidričeva 2a, 3320 Velenje, s pripisom "MANAGER". Izžreba li bomo tri nagra de: veli ko piz zo Manager, testenine Manager za eno osebo in pizzo Nežka.
□	GOZDARSKI VITLI
mehansko ali elektro hidravlično upravljanje od 30 kN do 80 kN (od 31 do 81)
□	HIDRAVLIČNI CEPILNIKI
pogon preko elektromotorja ali traktroja od 61 do 301
□	OSTALA GOZDARSKA OPREMA
kardanske gredi, daljinski upravljalci, žične vrvi..
□ www.uniforest.com VAŠ TRGOVEC: KZ ŠALEŠKA DOLINA
UNIFOREST d.o.o., Dobriša vas 14a, 3301 Petrovče, Tel.: 03/ 713 14 10, ¡nfo@uniforest.si
Nagrajenci nagradne križanke »PENTLJA« na Koroški cesti v Šoštanju, objavljene v tedniku Naš čas 30.10.:
1.	nagrado nakup v vrednosti 15 prejme: Franc Kramar, Jenkova 3, Velenje
2.	nagrado nakup v vrednosti 15 prejme: Milica Kožar, Kardeljev trg 5, Velenje
3.	nagrado nakup v vrednosti prejme: Marica Lednik, Podvrh 20, Mozirje Nagrajenci naj se oglasijo z osebno izkaznico v Pentlji na Koroški cesti v Šoštanju,, vsak dan med 7.30. In 19., v soboto pa med 8. In 12. uro, kjer bodo prejeli nagrade.
n i ko L i sami
107,8:
Zgodilo se je
od 14. do 20. novembra
• • •
14. novembra 1980, ko so krajani krajevne skupnosti Florjan - Skorno prvič praznovali svoj krajevni praznik v spomin na hude spopade med partizani in okupatorjem na obronkih Skorna leta 1944, je čebelarska družina Mlinšek iz Velenja slavila svojo 50. obletnico;
14. novembra 1992 so v Šoštanju praznovali 90. obletnico Turističnega društva, Anica Oblak pa je postala svetovna prvakinja med barmani;
-	15. novembra 1994 je začela svoj program na Kanalu 08, velenjskega kabelsko razdelilnega sistema, oddajati Mestna televizija Velenje; program televizije so pripravljali novinarji in zunanji sodelavci časopisa Naš čas in Radia Velenje;
-	v noči na 16. november 1944 je
v Šoštanj vdrla Šercerjeva brigada, se tam spopadala z nemškimi enotami ter v tovarni usnja zaplenila nad 6000 kg usnja;
-	16. novembra 1967 so se na
referendumu delavci zdravstvenega doma Antona Zupana Mozirje in Zdravstvenega doma Velenje odločili za združitev v Savinjsko-Šaleški zdravstveni dom s sedežem v Velenju; zavod je začel delovati 1. januarja 1968;
-	16. novembra 1992 je v Domu učencev v Velenju steklo izobraževanje za 355 begunskih otrok iz Bosne in Hercegovine, ki so začasno živeli v občinah Velenje in Mozirje;
-	16. novembra 1996 so ob občinskem prazniku Občine Šmartno ob Paki svečano odprli nov vodovod v Podgo-ri;
-	v okviru Kulturno prosvetnega društva "Svoboda" Velenje je
nekaj let uspešno delovala skupina mladih igralcev, ki se je imenovala »Mladinski oder«; skupina se je novembra leta 1969 preimenovala v Amatersko gledališče Velenje in uspešno deluje še danes;
-	20. novembra 1998 je v Ljubljani na državnem tekmovanju iz logike zmagal učenec velenjske osnovne šole Gustava Šiliha Uroš Kuzman;
-	Atletski klub Velenje je 20. novembra leta 1999 ob Škal-skem jezeru izvedel odprto državno prvenstvo v krosu. Prireditev je bila zadnja preizkušnja nove proge pred evropskim prven stvom v kro su, ki je bilo decembra leta 1999 v Vele nju.
■ DamijanK Ijajič
22
mali OGLASI
RADI O V ELEN J E
DEŽURNI telefon za pomoč anonimnim alkoholikom gsm: 031/443-365.
habit
nepremičnine
Habtt.d.0.0.. Kersnikom ll.VMenJe
Elektromotorje plačamo. Golijan Miladin, s.p., Velenje. Gsm: 040/465-214.
STIKI-POZNANSTVA
ZENITNA posredovalnica ZAUPANJE dnevno poveže mnogo različnih ljudi od povsod. Gsm: 031/836-378. SAM s šoloobveznim otrokom sem ostal, iskreno dekle za skupno življenje bi rad spoznal.Gsm: 041/229-649.
DEKLE pokliči in spoznaj preprostega fanta za trajno, iskreno ljubezen. Gsm: 031/807-376. RAZORAČAN fant z iskrenimi nameni želi spoznati zvesto partnerko. Gsm: 041/959-192. SIMPATIČEN Celjan, z dobro službo, 48-letni, izobražen, situiran, velik 180 cm, želi spoznati žensko, nekadilko do svojih let. Resna zveza. Gsm: 041/248-647, www.superalan.si GOSTINEC, 50-letni, razvezan, z več lokali, želi spoznati žensko (samsko ali mamico), Slovenka ali Neslovenka, staro do svojih let. Lahko jo tudi zaposli. Ag. Alan, gsm: 041-248-647, www.superalan.si ZELO simpatična uslužbenka, 48-letna, mladostna, želi spoznati urejenega prijatelja do 60 let. Ag. Alan, gsm: 041/248-647, www.superalan.si 40-letna urejena ženska, srednja šola, želi spoznati poštenega prijatelja. Ag. Alan, gsm: 041/248647, www.superalan.si
tel.: 03/ 897 5130. gsm: 041/ 665 223
PRODAMO
Hiša dvojček. Studence, 90 m2, K+P+M, obnova 1987,77.000 €. Vikend, 10 min od avtoceste LJ - MB na sončni legi v urejenem podeželskem naselju. Ob stavbi je ravna parcela, kjer je možna gradnja stanovanjskega objekta. Hiša ima vse priključke (voda, el„ tel., CATV). Centralno ogrevanje je na olje. 3-sobno stanovanje, Mislinja, 81 m2,v pritličju, novogradnja, 91.076,426 (z DDV). Stanovanje je prostorno na urejeni lokaciji. Poslovn&stanovanjski objekt Lopan v Mislinji leži 300 m od glavne ceste na lepi lokaciji. V bližini se nahajata osnovna šola in občina. Hiša v Pesju pri Velenju, 220 m2, parcela cca 780 m2,3 etaže, adaptirano 2005,215.000 €. V prvi etaži je garaža, in trio sobe (kleli). V drugi etaži je kopalnica, kuhinja ter dve sobi. Tretja etaža obsega dnevno sobo, kuhinjo z jedilnico, kopalnica in spalnico, v masardi je otroška soba. Nova kritina!
več na
■ ■ ■ ■ ■ www.habit.si
120.000,00 eur. Telefon: 02/2524-345.
3-SOBNO stanovanje v petorčku, pritličje, prodam. Cena: 1.300 evrov/m2. Gsm: 031/451-930.
PRIDELKI
SENO v kockah in ječmen prodam. Telefon: 8974-933. ZELO kvaliteten in dobro uležan konjski gnoj, pakiran v vrečah cca. 45 kg, prodam. Možna dostava na dom. Gsm: 031/285-224. SADIKE vrtnic po 2,5 evra in thujo smaragd za živo mejo prodam. Dolinšek, gsm: 041/354-575. ULEZAN hlevski gnoj, sladek jabolčnik, borovničevec in več vrst žganja prodam. Gsm: 041/344-883.
ŽIVALI
BIKCA, sivorjave pasme, starega 10 dni, prodam. Telefon: 5888-740. KRAVO, sivorjave pasme, drugo tele, prodamo. Gsm: 031/459-602. BIKCA in teličko, limuzin, stara 10 dni, prodam. Gsm: 031/859-532.
VOZI LA
NAJAMEM
NEPREMIČNINE
V PODKRAJU vzamem v oskrbo grob. Gsm: 041/683-580. SOBO, 20 m2, v Celju, najamem. Gsm: 041/377-704. NUJNO vzamem v najem opremljeno garsonjero. Gsm: 041/745-237.
FIAT UNO, l. 98, prevoženih 42.000 km, dobro ohranjen, prodam za 1.100,00 eur. Gsm: 041/968-305. FIAT FEICENTO 1.1, bencinski motor, l. 2003, prevoženih 28.500 km, siva metal barva, prodam. Gsm: 041/516-042. JEKLENA platišča za BMW 7Jx15LW ugodno prodam. Gsm: 041/518-907.
INSTRUKCIJE
3-SOBNO stanovanje na Gorici prodam. Cena po dogovoru. Gsm: 031/431-705.
ATRAKTIVNO, 61 m2, stanovanje v centru Maribora prodam za
NUDIM
KMETIJSKE stroje, staro železo, razne peči brezplačno odpeljemo.
POMAGAJ si! Saj se da. Instruiram matematiko in fiziko za osnovno in srednje šole. Pripravljem za izpite. Jonela, izobraževanje, Gržinič Armando, Velenje. Gsm: 040/226419 ali 040/977-474.
RAZNO
LIKALNIK elnapress opal prodam za polovično ceno. Star je dva meseca. Ogled od 12. do 16. ure. Voga, Kidričeva c. 55, št. 44, Velenje.
PODARIM
INVALIDU podarimo šivalni stroj. Gsm: 041/683-580.
ČETRTEK, 13. novembra:
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Policijski nasveti; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.30 Poročila; Rekreacijski nasveti Olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 17.45 Erosov kotiček; 18.00 Kvazi kviz; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PETEK, 14. novembra:
6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 1410 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbene novosti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
TRGOTUR
Agencija za posredovanje zaposlitve TRGOTUR, d.o.o., Kadrovski inženiring Ljubljanska cesta 13b, 3320 Velenje Tel.: 03/ 898 62 57, E-mail: monika@trgotur.si
SOBOTA, 15. novembra:
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 1410 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 18.00 Šok rok; 19.00 Na svidenje.
1.	OBUKOMLEC KOVIN (Mast (Loj.):
izobrazba ni pomembna, izkušnje niso potrebne [možna priučitev), pričakujemo vestnost, zanesljivost!
2.	INŽENIR - PROJEKTANT (BRP d.o.o.):
tehnološke in proizvodne objekte, vsaj VI. SSI, smer
3.	POMOŽNI DELAVEC, KROVEC -STAVBNI KLEPAR ali HIDROIZOLATER (Kroving d.o.o.): poklic klepar, stavbni klepar, obdelovalec kovin ali drug ustrezen, natančnost, vestnost, zanesljivost!
4.	SKLADIŠČNIK (Vtgepak d.o.o.): gre za
ŠTUDENTSKO/DIJAŠKO DELO; 3 ure na dan, za dlje časa [po dogovoru)!
5.	VODJA KOVINARSKE DELAVNICE (Aplast d.o.o.): vsaj VI. stopnja strokovne izobrazbe strojne ali elektro smeri, 2 leti delovnih
1840 EUR mesečno, z dodatnimi stimulacijami!
Podrobnejše informacije so Vam na voljo na www.trgotur.si ali na tel. štev. 03/898-62-57 (Monika).
NEDELJA, 16. novembra:
16.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 715 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedelja popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PONEDELJEK, 17. novembra:
16.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 715 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.00 Glasbena lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
TOREK, 18. novembra:
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Avenija mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
nagi«
cnctii irtifflr pr^
■ ljiriii:u'nr Ml i-n.ll
SREDA, 19. novembra:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 7.45 Današnji kulturni utrip; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Šport; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Mi in vi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
Pustite ga čakati
... z upc digitalno televizijo.
S pomočjo digitalnega video snemalnika lahko ustavite neposreden televizijski program in nadaljujete gledanje, kadarkoli želite. Novi digitalni paketi Trojček z digitalno televizijo že od 25 €*.
Casino Royale zdaj na HBO.
Preprosto za vsakogar. 08022 88 www.upc.si
DIGITALNI TROJČEK ŽE OD
25 r
*Možnost doplačila za digitalni video snemalnik 4 Q na mesec. Storitev je možna, kjer obstajajo tehnične možnosti priklopa. © 2008 UPC Telemach. Vse pravice pridržane.
internet telefon
upc

OBVESCEVALEC
GIBANJEP REBIVALSTVA
Upravna enota Velenje
Poroke:
POROK za objavo ni bilo.
50-letnico skupnega zakonskega življenja sta praznovala Matilda in Ciril Es iz Velenja, Ljubljanska cesta 24 a.
Smrti:
Franc Blekač, roj. 1928, Spodnje Pobrežje 10, Mozirje; Marija Pavlina
Sagmeister, roj. 1924, Velenje, Šlandrova cesta 7; Anton Jerenec, roj. 1919, Kavče 43 /b, Velenje; Dobrina Antolovic, roj. 1961, Vojkova cesta 16, Velenje; Vincenc Zapušek, roj. 1926, Lokovica 67, Šoštanj; Jože Vrečko, roj. 1939, Klanc 53, Dobrna; Pavla Podjaveršek, roj.1927, Lokovica 144 f, Šoštanj; Roman Felicijan, roj. 1938, Jenkova cesta 5, Velenje.
Mali oglasi, zahvale
in osmrtnice «
898 17 50
Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO
Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogro že no življe nje in je potreb no takoj -šnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reše-
DEŽURSTVA
valno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.
Lekarna v Velenju:
Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.
Zobozdravniki:
15. in 16. 11. - MAJDA BUDNA, dr. dent. med. (delo opravlja v dežurni zobni ambulanti, Vodnikova 1, ZD Velenje, od 8. do 12. ure).
Veterinarska postaja Šoštanj:
Dežurni veterinar - gsm 031/688600. Delovni čas: ponedeljek - petek od 7. do 14. ure; Ambulanta za male živali in izdaja zdravil - ponedeljek, sreda in petek od 8. do 12. ure ter torek in četrtek od 13. do 17. ure.


ZAHVALA
V 89. letu se je od nas poslovil dragi oče, tast, dedi in pradedi
ANTON JERENEC
iz Kavč 43 b 1919 - 2008
Od njega smo se poslovili 6. novembra 2008. Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam stali ob strani v najtežjih trenutkih.
Žalujoči vsi njegovi
NA POKOPALIŠČU P0DKRAJ IN ŠKALE SMO EDINI, KI IZVAJAMO V CELOTI:
-	POGREBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE
-	PREVOZE POKOJNIKOV
-	NABAVA ŽALNIH ARANŽMAJEV, CVETJA
-	UREOITEV DOKUMENTACIJE
-	MOŽNOST PLAČILA NA VEČ OBROKOV
-	UREDITEV ZNIŽANJA STROŠKOV NA ZZZS
Tel.: 03/891 91 53, GSM 031/390138; 041/390138; 031/375 041; Dosegljivi smo 24 ur na dan.

Srce je omagalo, dih je zastal, a spomin nate bo vedno ostal.
V SLOVO
Zapustil nas je dragi brat in stric
ROMI FELICIJAN
29. 1. 1938 - 8. 11. 2008
Na njegovo željo smo ga pospremili v ožjem družinskem krogu k večnemu počitku dne 12. 11. 2008.
Žalujoči vsi njegovi
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, ome, prababice in sestre
PA VLE PODJA VORŠEK
24. 6. 1927 - 7. 11. 2008
se zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in svete maše. Zahvala tudi Pihalnemu orkestru Zarja, pevcem, govorniku, osebju Doma za varstvo odraslih Velenje, gospodu duhovniku in Pogrebni službi Usar.
Žalujoči: sinova Zvonko in Ludvik, hčerki Ivica in Pavla z družinami ter vnuki, pravnuki in
ostalo sorodstvo
Spomini so kot iskre, ki pod pepelom tlijo, a ko jih razgrneš, vedno znova zažarijo.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi moža, očeta, dedija, tasta
Ife JOŽETA KOLMANIČA
3. 2. 1943 - 5. 11. 2008
Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem, znancem in sodelavcem za pomoč, izražena sožalja, darovano cvetje in sveče. Hvala vsem, ki ste ga množično pospremili na njegovi prerani zadnji poti.
Žena Slavka, hči Klavdija z Blažem, hči Lili z Davidom ter vnukici Nika in Nina
Vsako slovo je težko, zadnje je najtežje.
V 89. letu se je od nas poslovila
FRANČIŠKA STRAHOVNIK
roj. Pantner iz Lipja 12 a 19. 9. 1920 - 2. 11. 2008
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za darovane sveče, cvetje in svete maše ter za spremstvo na zadnji poti. Posebna zahvala velja g. Pavlu Grošlju, dr. med., osebju Doma za varstvo odraslih Velenje, duhovniku za opravljen obred, pogrebcem, pevcem, govorniku, izvajalcu za odigrano Tišino in Pogrebni službi Usar. Vsem še enkrat iskrena hvala za kakršno koli pomoč.
Žalujoči: sinova Srečko in Stane z družinama ter snaha Zdenka
Kje so tisti časi, ko srečni smo bili, ko tebe smo imeli, a zdaj te več od nikoder ni. Delala in trpela si za nas in za vse še enkrat hvala lepa, draga mama ti.
ZAHVALA
V 84. letu se je od nas poslovila
STANISLAVA PETEK
2. 5. 1924 - 5. 11. 2008
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem in znancem za izraze sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše ter denarno pomoč. Hvala osebju Splošne bolnišnice Slovenj Gradec, osebju Doma na Fari v Prevaljah, gospodu duhovniku za opravljen obred, govorniku g. Kolarju, izvajalcu za odigrano žalostinko, praporščakom in Pogrebni službi Komunalnega podjetja Velenje.
Žalujoči: hči Stanka, zet Miran, vnuk Timotej in ostalo sorodstvo
Bolečino se da skriti, solze moč je zatajiti, le praznine ob izgubi ni moč z ničemer zapolniti.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi mame, babice, prababice, tašče, tete in botre
IVANKE OCEPEK
20. 6. 1923 - 30. 10. 2008
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrazili sožalje, darovali cvetje, sveče in svete maše. Zahvaljujemo se Krajevni skupnosti Konovo in njenim društvom, pevcem, govorniku, Pogrebni službi Komunalnega podjetja Velenje, izvajalcu za odigrano skladbo v slovo in vsem, ki ste jo spremljali na njeni zadnji poti.
Vsem še enkrat iskrena hvala.
Vsi njeni
Izbiramo naj osebnost meseca oktobra IÜHMÜ
Pred vami j e še zadnji letošnji mesečni izbor naj osebnosti. Po vašem mnenju so oktober najbolj zaznamovali Janez Poles,
Boris Brinovšek in Jure Pukl. Zanje boste glasovali do konca meseca. V prvi decembrski številki, ki bo izšla 4. decembra,
bomo že objavili kandidate za izbor naj osebnosti leta 2008. To bodo seveda zmagovalci posameznihm esecev.
Za naj osebnost meseca oktobra gla sujete na kupo nu števil ka 3 (upoštevali bomo vse kupone, ki bodo v uredništvo Našega
časa prispeli do torka, 18. novem bra, vsak delov ni dan malo pred 17. uro pa lahko za predlagane kandidate glasujete tudi na Radiu Velenje po telefonu 897 5003 in 897 5004.
Vaše sodelovanje tudi nagrajujemo
Med tistimi, ki boste glasovali na kuponu številka 3, bomo izžrebali dva originalna dežnika Ferrari. Nagrajenca prejšnjega tedna pokrovitelja Drogerije in parfumerije Beauty World iz Blagovnice Standard:
- organski mili Avalon Cosmetics vonja sivke z elegantnim lesenim podstavkom prejmeta Cvetka Koželj, Kardeljev trg 2, Velenje in Fanika Virbnik, Škale 83 a, Velenje.
Janez Poles,
zdravnik - dober in predan zdravnik, uspešno se vključuje v delovanje univerze za tretje življenjsko obdobje.
Boris Brinovšek,
vodja poklicnega jedra pri PGD Velenje - uspešno vodi poklicno gasil sko jed ro, uspe šen in pre dan gasi lec
Jure Pukl,
mednarodno priznan saxofonist, ki po tem, ko je posnel novo avtorsko ploščo v New Yorku, pred tem pa še eno izdal v Avstriji, osvaja evropske jazz klube in ljubitelje te zvrsti glasbe.
■25%
POPUST
ob nakupu izdelka za nego obraza
Velja v novembru S008
Ekskluzivni pokrovitelj
DKxeue /Q¡v PARftjneßue \ WORLD
Velen)«, Standard in Center Nova ialtika rata 1 a, ialdkall. Id.: 8»« 57 »0	MI.: SM 57*1
C«ljc, Planet Tui In Celeiaparfc
Maribonluc. 1!«. Aikcrimc. 14, tll.!l3/U3lll] Kl.: OS/WH 10
Obiskovalcev manj kot lani
Najmlajšio bčani inn jihovis tarši sol ahko» otroškom artinovali« naš estihu stvarjalnih
delavnicah vp rostorihb ivšegam arketa.
Šmartno ob Paki, 8. novembra -
Organizatorjem tradicionalne osrednje turistično-kulturne prireditve v počastitev praznika Občine Šmartno ob Paki Vesele Martinove sobote (občina v sodelovanju z nekaterimi društvi in Mladinskim centrom) je letos precej ponagaja-lo vreme. To je bil - po njihovem mnenju - tudi glavni razlog za manj obiskovalcev dogajanja v Martinovi vasi ob železniški postaji. Po ocenah naj bi jih bilo blizu 1000, spili pa naj bi približno 700 lit rov vina, kar je prav tako manj kot lani.
Manj je bilo tudi vaških skup nos ti, ki so s o delovale pri prikazu starih šeg in navad okoli martinovega. Precej skrom nej še kot obi čaj -no je bilo tudi števi lo tistih, ki so se podali po Mar ti novi poti po mejah občine (manj kot 10). Bilo pa je vsaj toliko kot običajno udeležencev Martinove likov-
ne kolonije, ki so tokrat ustvarjali v Skornem, več kot 80 najmlajših krajanov, ki so se skupaj s starši udeležili otroškega Martinovanja, ki gaje na novi lokaciji - v prostorih bivšega marketa - pripravilo šmarško društvo prijateljev mladine. Omeniti velja še sv. Martina, ki je delal družbo že najmlajšim, popoldne pa je v Martinovi vasi krstil mlado vino. Predsednik šmar-
ških vinogradnikov Peter Krajnc je povedal, da so šmarški vinogradniki letos spravili v sode blizu 12 tisoč lit rov vina, ki je zelo dob re kakovos ti. Bolj še kot lani. Vino -gradniki so letos razglasili tudi naj kletarja na svojem vinorodnem območju. To je postal Mihael Faj-far. Martinov vlak, ki je vozil iz Celja in Velenja, je pripeljal (po nekaterih podatkih) 26 potnikov.
O tem, daje bilo razpoloženje ne gle de na vre me in hlad prijet no, pove podatek, da so zadnji obisko -valci zapustili Martinovo vas v zgodnjih jutranjih urah. Sicer pa
Poleg vaške skupnosti (VS)Ga vce- Veliki Vrh, ki je letosp onudila obiskovalcem jedi iz fižola, so sep otrudili tudi v VS Mali Vrh, kije prikazalaš ege inn avade »odk lasja dok ruha«.
nam je pred sed nik šmar ških turistov Zdravko Ramšak dejal, da bo analiza prireditve pokazala, kaj je bilo dobro, kaj slabo. Kakšnih kritik ni bilo slišati. Več propagande za prireditev bi bilo že potrebne, prav tako bi se moralo kaj dogajati v Martinovi vasi tudi dopoldan.
■ tp
VSŠ martno ob Paki jep redstavilab aronovod ružino.
Letos prvič sor azglasili najk letarja letaš marškegav inorodnegao bmočja - to je Mihael Fajfar.
Je za bojkot kriv denar, maša ali ...?
Če kdo, si zaslužijo nekaj kritičnih besed v šestih vaških skupnostih (VS), ki letos niso sodelovale pri prikazu starih običajev. Ko so nekateri na glas razmišljali, zakaj ne, so eni govorili o bojkotu zaradi denarja (izvedeli smo, daje VS za voz dobila 100 evrov), drugi so menili, da so na takšen način protestirale, ker niso dobile tistega, kar so načrtovale, tretji pa so razlog za nesodelovanje pripisovali temu, da na objavljenem seznamu prireditev ni bila zapisana sveta maša v nedeljo, 8. novembra. Zaradi tega se je menda sredi minulega tedna sešel na kriznem sestanku cerkveni svet. Na občinski upravi so bili nad tistimi, ki so jih vprašali, ali se je to zgodilo namerno, začudeni. Sploh zaradi tega, ker so program prireditev obravnavali v odborih in na občinskem svetu, v cerkvenem svetu pa so kar 3 šmarški svetniki.
Ni dovolj samo
prizadevanje
nekaterih
Južno pobočje Kožlja v krajevni skupnosti Šentilj je znano vinorodno področje, na katerem se pridelujejo tudi kvalitetna vina, saj to dokazujejo visoke ocene na tekmovanjih slovenskih vin.
Ob otvoritvi Turistične vinske poti pred 11 leti si skupina turističnih društvenih delavcev ni mogla zamisliti, da ta pot ne bo vplivala na turistični razvoj kraja. Po 11 letih se stanje ni bistveno spremenila, lahko bi celo ocenili, da se je poslabšalo.
Praksa kaže, da ni dovolj samo prizadevanje turističnih amaterjev, če ni tudi ekonomskega interesa kmetov in drugih ponudnikov. Nihče se v vseh teh letih ni odločil za kakšno obliko dopolnilne dejavnosti na kmetiji (kmečki turizem, kmetija odprtih vrat, vinotoč ...).
Šentiljčani bi se lahko zgledovali po sosednji Vinski Gori, kije v zadnjih letih veliko storila za razvoj turizma v kraju.
Letošnje martinovanje je bilo najmanj mno-
žično doslej. Krivdo bi poleg slabega vremena lahko videli tudi v tem, da se je na prireditvi odločilo sodelovati manj pridelovalcev vin. Ni bilo več nosilca osrednje prireditve kot doslej. Dolgo se ni vedelo, če martinovanje sploph bo. Šele na ustanovitvi Turističnega društva Šentilj teden dni pred prireditvijo je padla odločitev, da ta bo. Šibka je bila propaganda za prireditev, saj za boljšo ni denarja.
Kljub vsemu je bilo tradicionalno martinovanje v Šentilju kot vedno doslej prijetna oblika druženja v naravi ob dobri ponudbi mladega vina, martinovega golaža, slastne pečenke
Martinov golaž inm lado vino
in drugih dobrot. Pri Irbarjevi kleti je udeležence pozdravila predsednica Turističnega društva Šentilj Poldka Čas, zapelje upokojenski pevski zbor iz Šentilja in ljudski pevki Lojzka in Malčka. Blagoslov letošnjega vinskega pridelka pa je opravil domači župnik Andrej Mazej.
Pred novoustanovljenim Turističnim društvom Šentilj je odgovorna naloga, da naredi vse, da bo naslednje martinovanje v Šentilju spet takš no, kot je bilo, ali celo bolj še.
To pa bo težko doseči, če se večina vinogradnikov ne bo odločila sodelovati na tej prireditvi.
■ JožeK andolf