PK....wi9SKI DNEVNIK ITSrrjriT™ Cena 400 Ur Leto XXXVD. Št. 162 (10.984) TRST, petek, 10. julija 1981 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* v uovcu pr) Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. PO KRATKI IN DOKAJ NEZANIMIVI RAZPRAVI Senat izglasoval zaupnico Spadoliniju Začetek razprave v poslanski zbornici V razpravi poudarjena nujnost po zakonski zaščiti slovetnske manjšine v Italiji - Cossutta napovedal trdo opozicijo komunistične partije - Zaupnico v zbornici bodo izglasovali jutri , ... sestavljajo vladno večino, proti pa komu-skrajna desnica. Presenetila je glasovalna izjava RIM — Z glasovi krščanske demokracije, socialistične stranke, socialdemokratske, republikanske in liberalne stoanke so včeraj zjokaj v senatu odobrili zaupnico Spadolinijevi vladi, popoldne pa se je razprava začela v poslanski zbornici, kjer se bo nadaljevala tudi v teku današnjega dne. Predvidevajo, da bo poslanska zbornica izglasovala Spadoliniju zaupnico jutri. Razprava v senatu je potekala kot je bilo predvideno. Za vlado Je glasovalo pet strank, ki ■isti, radikalci In senatorja Cossutte, ki je za razliko od načelnika komunistične skupine Terne, ki je govoril pred dvema dnevoma, napovedal zelo trdo opozicijo komunistične partije. Cossutta je delal, da ni bilo nobene prave spremembe, čeprav vodi vlado sedaj laik In ne več predstavnik krščanske demokracije. Vse drugo pa je ostalo po starem, vlada se poslužuje starih metod, njene strukture so ostale sta- re, prav tako kot njen program. Če včerajšnjemu Cossuttovemu posegu dodamo dejstvo, da bo danes v poslanski zbornici govoril v imenu komunistične partije nekdanji predsednik zbornice Ingrao in ne tajnik partije Berlinguer, je jasno, da je v vrstah partije živahna debata o zadržanju, ki naj ga stranka zavzame do Spadolinija in njegove vlade. iiitiiiMiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiimrimniiitniiiiHiiiMiiiiiiiiniiimiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiKmiiiMiiiiHB POSVET ODBORA FJK IN PARLAMENTARCEV Potrebna še dodatna pomoč države za obnovo po potresu RIM — Deželni odbor Furlanije - Julijske krajine in parlamentarci vladne večine, ki so bili izvoljeni v naši deželi, bodo izvajali Usklajeno akcijo, da dosežejo od države nadaljnja finančna sredstva za dopolnitev obnovitvenih del in za razvoj pbdročij, ki jih je opustošil potres iz leta 1976. Tako so se dogovorili včeraj na sedežu timske izpostave deželne uprave med daljšim sestankom, ki so mu prisostvovali podtajniki Santuz, Fioret (oba KD) in Scovacricchi (PS Dlj, senatorji Beorchia, Giust, Tonutti, Toros (KD) in Lepre (PSI) ter poslanci Bressani, Piccoli, Tombesi (KD) in Fortuna (PSI). Deželno delegacijo so sestavljali poleg članov odbora tudi tajniki KD Braida. PSI Bravo in PRI Appiotti. Kot na prejšnjih dveh podobnih srečanjih je bila osrednja tema pogovorov bližnja zapadlost državnega zakona iz leta 1977 o obnovi potresnega področja. Pri tem sta predsednik Comelli in odbornik Varisco podrobno poroča la o izvedenih obnovitvenih delih ter o uporabi državnih sredstev, že posebej Pa sta prikazala potrebe po nadaljnjih državnih--nakazilih, ki naj omogočijo dopolnitev programov za obnovo in preporod prizadetih Področij. Parlamentarci večinskih strank so naglasili, da bodo posebej pomembni mnenje, ki ga bo o odborovem poročilu izrekla prihodnji četrtek posebna komisija deželnega sveta za vprašanja obnove (v kateri so tudi zastopniki opozicije) in predlogi, ki bodo izšli iz njenih vrst. Soglašali so pa o potrebi, da so nastopi v parlamentu (o tem vprašanju so spregovorili tudi med sedanjo debato o programu nove vlade) usklajeni s pobudami deželne uprave v enotnem prizadevanju pri pristojnih vladnih organih, tako da bi vključili že v finančnem zakonu za tekoče leto prvi del potrebnih nakazil. Spadolini je imel v senatu dolgo repliko, v kateri je spet ponovil temeljne štiri točke svojega problema, ki slej ko prej ostajajo borba proti terorizmu in inflaciji, morali-zacija javnega življenja in, na področju zunanje politike, zvestoba a-tlantskemu zavezništvu. Če je v svojem uvodnem posegu Spadolini le posredno omenil vprašanje manjšin, se v svojem odgovoru tega vprašanja sploh ni dotaknil, čeprav sta mu v sredo komunistični govornik Pema in južnotirolski senator Fontanari očitala to pomanjkljivost. Pema je na tisti del Spadolinijeve-ga izvajanja, kjer pravi, da so vladi dobro znane značilnosti in zapletenost položaja v Furlaniji - Julijski krajini, dejal, da je položaj v tej deželi zapleten predvsem zato, ker država še ni uredila vprašanja zakonske zaščite slovenske manjšine, obenem pa je pozval predsednika vlade, naj se zavzame za čimprejšnjo ureditev tega vprašanja. Senator Fontanari je pred kratkim vložil zakonski predlog o globalni zaščiti slovenske narodne manjšine v Italiji, ki ga je izdelala Slovenska skupnost. V poslanski zbornici je včeraj med prvimi spregovoril tudi furlanski socialistični poslanec Loris Fortuna, ki se je zavzel zato. da bi vlada odobrila zakon o globalni zaščiti slovenske narodnostne skuo-nosti v Italiji ter za odobritev zakona o zaščiti jezikov in manjšin v Sardiniji, Furlaniji - Julijski krajini. Dolini Aosta in drugod. For tuna je tudi kritiziral vladne ukrepe. ki omejujejo izdatke za dežele in torej za obnovo področja, ki ga je pred petimi leti razdejal potres. Vlada bo torej jutri dokončno prejela zaupnico, v vrstah krščanske demokracije pa še vedno niso premostili krizo. Pobudniki protestnega dokumenta, kf^ga je podpisalo štirideset senatorjev in poslancev so sporočili, da je k njihovi skupini pristopilo še drugih 32 somišljenikov. Skratka kaže, da je sedaj že sedemdeset senatorjev in poslancev, ki zahteva odstop sedanje vodilne garniture v krščanski demokraciji ter sklicanje izrednega kongresa stranke. V prihodnjih dneh bi demokristjanska poslanska skupina morala izvoliti svojega novega predsednika. Gre za funkcijo, ki je v stranki zelo pomembna: sedaj je načelnik skupine Gerardo Bianco, ki ima, pravijo, velike možnosti za ponovno izvolitev, vendar v tem nemirnem vzdušju, ko je v teku protest baze, ni rečeno, da utegne priti tudi do presenečenja. R. G. Habib dopotoval v Libanon BEJRUT — Posebni odposlanec ameriškega predsednika Reagana za Bližnji vzhod Habib je včeraj dopotoval v Libanon, kjer se bo pogovarjal z libanonskim predsednikom Sarkisom in predstavniki raznih libanonskih vojskujočih se organizacij. ZAOSTRENO OZRAČJE NA POLJSKEM PRED IZREDNIM KONGRESOM PZDP Stavka uslužbencev letalske družbe LOT Prizora z varšavskega letališča med včerajšnjo stavko uslužbencev letalske družbe LOT (Telefoto AP) POSEG SOCIALDEMOKRATSKEGA POSLANCA RAZBURKAL VODE BELLUSCIO: SEZNAM ČLANOV LOŽE P2 SO ŽE LETA NA RAZPOLAGO VSAKOMUR Loža P 2 naj bi torej ne bila tajna organizacija - Gellijeva hčerka osumljena tudi obrekovanja - Polemike o osebnostih, ki so vključene v seznam RIM — škandal v zvezi s framasonsko tajno ložo P2 je zopet prestopil prag parlamenta. V poslansko zbornico ga je tokrat prenesel bivši tajnik pri ministrstvu za zunanje zadeve Costantino Belluscio, ki je namenil framasonski loži ves svoj poseg v okviru razprave o zaupnici Spadolinijevi vladi. Belluscio je, kratkomalo dejal, da frama-sonska loža P2 ni tajna organiza- cija. V podporo tej svoji trditvi je navedel dejstvo, da obstaja že leta, od leta 1978, na rimskem sodišču seznam članov te lože, ki ga je poslal sodnikom sam častitljivi mojster Licio Gelli. Ta seznam, 66 listov imen in drugih podatkov, je na razpolago vsakomur, ki ga zahteva. Tako je včeraj Belluscio poslal na sodišče svojega šoferja, ki je za borih 3600 lir prejel fotokopije teh dokumentov. Sicer pa je Belluscio poudaril, da so dokumente vložili na sodišču v Firencah že leta 1976, iiiMiiiiiiiiiiitiiiiuiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiMiiititiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiMiiiiiiiiiiiiiMiiiitiiiiiiiiiitiiiiHiiiiiiiiiiniiiiMiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiniiiiiiiniiiniiimiHimiiiiMmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimm« RB obsodile na smrt odbornika Cirilla NEAPELJ — Rdeče brigade so Obsodile na smrt tudi demokrščan-skega odbornika za urbanistiko debele Kampanije, Čira Cirilla. V e-fiajstem sporočilu, naslovljenem krajevnemu dnevniku »Mattino*. je neapeljski vod rdečih brigad zapisal, da se je kt. šalo sojenje de-hiokrščanskemu odborniku, ki ga je 'ljudsko sodišče* obsodilo na smrtno kazen. Teroristi so tokrat postopali različno kot v primeru Talier-cia in so dopustili možnost, da ne Izvedejo smrtne kazni. Pristojne o-blasti bi morale sprejeti njihove zahteve, ki so jih postavili že v prvem ■poročilu. Zapleniti bi morale vsa Prazna stanovanja v Neaplju in jih razdeliti ljudem, ki nimajo stanovanja. Poleg tega bi morale oblasti zagotoviti vsem nezaposlenim po teebne doklade. Teroristi so k sporočilu dodali tudi sliko Čira Cirilla, ki naj bi po Iziavah nekaterih preiskovalcev odpirata nove možnosti za preiskavo. Včeraj popoldne so v najožjem krogu svojcev in prijateljev poko Pali v Marini di Carrara Giuseppeja Taliercia, ki so ga rdeče brigade Prav tako obsodile na smrt in obsodbo tudi izvršile. Pogrebnih slo Vesnosti se je kot zasebnik udeležil tudi predsednik Pertini. Nadaljevanje preiskave o uboju Taliercia še ni obrodilo stvamejših rezultatov. Preiskovalci le domnevajo, da so teroristi skrivali ugrabljenca nekje blizu Benetk in upajo, da se jim bo posrečilo najti skrivališče. Večjo srečo so imeli njihovi kole-P v La Spezii, kjer so aretirali pet domnevnih teroristov in zaplenili Večjo količino »zanimivega* materiala ter orožja. BOLOGNA — Svojci žrtev aten teta na bolonjski železniški postaji to predlagali 2-minutni molk po vsej Italiji ob prvi obletnici krvavega fašističnega atentata. Vsa država hai bi se ustavila 2. avgusta od 10.25 do 10.27: v prvi minuti naj bi prebrali poslanico svojcev žrtev vsem Italijanom (v poslanici svojci žrtev terjajo pravico), v drugi pa te počastili spomin žrtev. RIM — Na ministrstvu za indu-•tri.jo naglašajo, da so perspektive dogovorov med Fiatom in IRI o sodelovanju na avtomobilskem in Železarskem področju, o katerih pike del tiska, šele na ram «hipo tez. ki jih je treba preveriti*. POŽRL JE MNOGO TABLET IN Sl RAHLO UREZAL ZAPESTJE Poskus samomoru bankirja Roberta Calvija v zaporu Sodniki so tihotapstva morali zato odložiti proces zaradi z valuto proti desetim finančnikom Roberto Calvi MILAN - Bankir Roberto Calvi, predsednik denarnega zavoda »Am-brosiano* in finančne družbe »Centrale*. .je poskusil včeraj opraviti v zaporu samomor. Ko so ga prišli okrog 7.15 ure zjutraj pazniki Lskat, da ga peljejo iz kaznilnice v Lodiju, kjer je zaprt od 20 maja, na milansko sodišče, se ie bankir onesvestil, zaradi česar so ga nemudoma prepeljali v oddelek za oživljanje krajevne bolnišnice. Tu so mu zdravniki, katerim je sam povedal, da je ponoči zaužil večjo količino pomirjevalnih tablet »Valium*, takoj izprali želodec, uro-tovili so mu pa tudi rano, pravzaprav le manjšo prasko, na desnem zapestju. Ko je prišla vest do milanskih sodnikov, pred katerimi se je morala nadaljevati obravnava »roti 10 finančnikom, ki so obtoženi, da so v letih od 1973 do 1976 * križnimi kupoprodajami delnic protizakonito izvozili v tujino okrog 50 milijard lir v današnji vrednosti, so na zahtevo zagovornikov in s pristankom javnega tožilca odložili proces do ponedeljka. Kot .je znano je namreč Roberto Calvi glavni obtoženec, za katerega je tudi tožilec zahteval najvišjo kazen, in sicer 3 leta in pol zapora ter več kot 30 milijard lir globe. Po mnenju odločnih odvetnikov, ki branijo milansko finančno »sme-teno», se .ie verjetno Calvi odločil za samomor iz obupa, da mora sedeti v zaporu, čeprav se ie čutil nedolžnega. Kot kaže, mu pa ni vzelo toliko razsodnosti, da bi z globljim urezom tvegal izkrvavitev. Zdravniki trdijo, da bo okreval v osmih dneh, v kaznilnici v Itodiju je pa v teku preiskava, da ugotovijo. kako je prišel do tako velike količine tablet in do brivne britvice, ki so .jo našli v Calvijevi celici. ! Mrzlični posveti o krizi na borzah RIM — Kriza italijanskih borz, ki je posledica močnih špekulacij najprej s prevrednotenjem in nato z množičnimi prodajami delnic in je prisilila zakladnega ministra An-dreatto k povsem izjemnemu ukrepu prekinitve borznega poslovanja, je bila včeraj predmet mrzličnih posvetov med gospodarskimi krogi in državnimi pristojnimi oblastmi. Sestali so se guverner državne banke Clampi z voditelji 12 največjih denarnih zavodov, predsednik komisije za nadzorstvo nad borzo Rossi z delegacijo Confindustrie in nato še s Ciampijem in Andreatto, ki je tudi sprejel zastopnike industrijcev. Po vsej verjetnosti bo o položaju na borzah Andreatta poročal v sredo tudi pristojnima komisijama o-beh vej parlamenta. Pertini umestil višji sodni svet RIM — Predsednik republike Pertini je včeraj umestil na Kvirinalu novi višji sodni svet, ki mu po ustavi načeluje. V svojem govoru je opozoril na težak trenutek, ki ga preživlja država, na velike težave italijanskega sodnega sistema, njegove zamude in neskladnosti, ki vzbujajo nezaupanje pri državljanih. Pozval je zato najvišji organ sodstva, naj vloži vse napore ; odpravo teh neskladij. v okviru preiskav o pokolu na vlaku Italicus. Belluscio .je nato dejal, da njegovega imena ni na tistem seznamu, pač pa je na njem cela vrsta drugih imen, tudi tistih javnih u-službencev, proti katerim so sedaj uvedli preiskavo zaradi pripadnosti tajni organizaciji. Vendar pa, je dodal, kako lahko imenujemo tajno organizacijo, katere seznam članov je na razpolago vsakomur na sodišču. Res je, da je Gelli že leta 1976 na izrecno zahtevo sodnikov izročil seznam. Gre za približno 600 imen in splošno mnenje je, da je častitljivi mojster pripravil poseben seznam za sodnike in da vanj ni vključil številnih osebnosti, ki bi mu še lahko služile. Skratka, šlo naj bi v bistvu za pesek v oči. za nekakšen seznam tistih ljudi, ki jih je Gelli že odpisal. Ob tem je torej le malo pomembno dejstvo, da je bil seznam na razpolago na rimskem sodišču. Vsekakor pa bi bili morali že pred časom preveriti, kako .je s tem seznamom. Vsekakor pa je Bellusciov poseg vzbudil izredno zanimanje in je bil, kot že rečeno osrednja točka včerajšnjih političnih dogajanj. Kar zadeva preiskavo o framasonski loži P2 in o dejavnostih Li-cia Gellija pa .je treba najprej povedati, da so včeraj sodniki dodali še eno obtožbo za Mario Grazio Gelli, hčerko neoporečnega voditelja framasonske lože P2. Gre za obtožbo obrekovanja sodnikov, ki vodijo preiskavo v Milanu. V kovčku, s katerim je prispela Maria Grazia Gelli v Rim, so namreč našli tudi dokument, iz katerega baje izhaja, da sta milanska sodnika Viola in Turone sprejemala podkupnine, ki so jima .jih podkupovala pošiljali kar v Švico. Gre za očiten primer obrekovanja in, še več. za poskus, da bi milanskim sodnikom odvzeli preiskavo, kar pa se, vsaj za enkrat ne bo zgodilo. Enako pismo so sodniki našli tudi v Gellijevi vili, vendar tem do včeraj niso seznanili javnosti. Medtem pa se nadaljujejo polemike o posame-znih Doli ali manj znanih osebnostih, ki so bile vključene v GeUijev seznam. Tako je včeraj evropski poslanec Marco Pannella zahteval odstop demokri stjana Pelinija. čigar ime je na zloglasnem seznamu, z mesta predsednika neke komisije evropskega parlamenta. Včeraj se je sestal tudi upravni svet RAI, ki je potrdil že sprejeti sklep, da se morajo vsi uslužbenci radiotelevizijske hiše. katerih imena so na seznamu P2, do nadaljnjega vzdržati dela in je pozval generalnega direktorja, naj zbere vso dokumentacijo da bo upravni svet lahko o njej razpravljal. Kar pa zadeva bivšega pod- VARŠAVA — Politično in socialno ozračje postaja na Poljskem zadnje dni pred devetim izrednim kongresom PZDP vedno bolj napeto. Po enourni opozorilni stavki pristaniščnikov .je včeraj močno odjeknila štiriuma prekinitev dela uslužbencev poljske letalske družbe LOT. Ta stavka, ki je od 8 do 12. ure, ohromila \"is poljski letalski promet, prileteli' in odleteli sta le eno švicarsko in eno jugoslovansko letalo, se sicer precej razlikuje od predvčerajšnje stavke pristaniščnikov in tudi včerajšnje dveume stavke uslužbencev javnega prometa v Bvdgoszczu, -Delavci letalske družbe namreč niso zahtevali uresničevanja sprejetih obveznosti, kot so zahtevali prista-niščniki, in niti odstranitev za sovraženih direktorjev, kar pa sd zahtevali v Bydgos*czu, ampak sp borijo za nekaj več. Od vlade Zahtevajo, naj jim zagotovi pravico do samoupravljanja. Pravico,, da delavci lahko odločajo o podjetju, .▼ katerem so zaposleni. To se v tem primeru odraža v pravici, da sami izvolijo direktorja podjetja, kar so uslužbenci letalske družbe že napravili, ko so pred dnevi izbrali Bromislawa Klimaszewskega za novega direktorja. Vlada je odločno zavrnila njegovo imenovanje in je predlagala sindikatom tri vojake, med katerimi na.i bi sami delavci izbrali direktorja. Vendar so pripadniki »Solidarnosti*, ki so jih tokrat Dodprli tudi člani strokovnega sindikata, odločno vztrajali na svojem stališču in organizirali stavko. Nezadovoljstvo je občutiti praktično v celotnem poljskem delavskem razredu, ki ni več pripravljen uresničevati direktive državno-partijskega vodstva, ampak zahteva večje možnosti, da tudi sam od-ločga o svoji usodi. Poljski delavci namreč niso več pripravljeni na žrtve, med katerimi je tudi pomanjkanje osnovnih živil. To se dogaja prav v dnevih, ko mora vodstva tajnika, republikanskega poslanca! - ... ... ., ,. Bandiero .ie razsodišče republikan- j P8*1-1? prepričati zaveznika ske stranke zadevo arhiviralo, ker !ln ^ P05^' Sovjetsko zvezo, da je izključilo vsakršno njegovo sodelovanje v framasonski loži P2. Lidijsko-paklstanski obmejni spopadi NEW DELHI — Indijska tiskovna agencija PTI je včeraj sporočila, da je v obmejnih spopadih med Indijo in Pakistanom, en indijski polkovnik izgubil življenje, nekaj vojakov pa naj bi bilo ranjenih. Do spopadov naj bi prišlo v torek na severnem predelu meje med Indijo in Pakistanom, v Kašmirju. se ne namerava preveč oddaljiti od »vzhodnih standardov*. Poljsko vrhovno sodišče je v tem okviru včeraj izdalo zaporni nalog za tri voditelje organizacije zti svobodno Poljsko, med katerimi je tudi Leszek Moczulski. ki so ga poljske oblasti osvobodile pred dobrim mesecem dni pod pritiskom številnih stavk. Poljska vlada je sinoči odgovorila na stavko uslužbencev letalske družbe LOT z Imenovanjem za direktorja te ustanove generala Jožefa Kowalskega. Z Imenovanjem generala naj bi po uradnih izjavah poskušala ponovno vzpostaviti red v letalski družbi. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinmiiiiiiiiiiiiiiiHiimHiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiifiiiiiMmiiiiiiiiiiiitiiiiiitiiiiimiiiiNiiiiiiiiiniiiHiiiimiiiiia Vietnamci so s kemijskim orožjem leta 1979 napadli kampučijsko vojsko Včeraj je v Bangkoku na tiskovni konferenci kapitan Nguyen Quan, vietnamski dezerter, govoril o vietnamskem napadu na Kampučijo leta 1979. Med drugim je povedal, da je vietnamska vojska uporabila pri svoji napadalni akciji tudi kemijsko orožje in strupene pline (Telefoto AP) ______________________________________________________________n......Mm..m...__m..............................................................M PO PROGRAMSKEM GOVORU PREDSEDNIKA FRANCOSKE VLADE Nacionalizacija buri duhove PARIZ — Program, ki ga je predsednik vlade Mauroy prebral včeraj pred parlamentom in ki predvideva med drugim nacionalizacijo večjih bank in industrijskih skupin, je povzročil, kot je bilo pričakovati, zelo nasprotujoče si reakcije. Medtem ko je tisk vladne večine sprejel napovedane ukrepe skoraj z navdušenjem, vsekakor pa z zadovoljstvom, je konservativno javno mnenje soglasno proti napovedanemu programu nacionalizacij, ki da so neumestne, prenagljene, maksimalistične in nepremišljene. Ne gre za gospodarske, temveč za politične ukrepe, ugotavlja podpredsednik francoskih podjetnikov Chevalier. Sindikalne organizacije izražajo pa dokajšnje zadovoljstvo, čakajo pa na konkretne ukrepe nove francoske vlade, ki bodo morali zavreti pojav brezposelnosti in ustanoviti nova delovna mesta, poleg tega pa zavreti inflacijo in okrepiti konkurenčnost francoskih proizvodov na tujih tržiščih. Na programski govor predsednika Mauroyja je reagirala tudi francoska borza, kjer so sicer napovedane nacionalizacije pričakovali, saj so o njih mnogo govorili med volilno kampanjo. Vrednost delnic se je včeraj zvišala poprečno za 2,13 odst. Francoski predsednik pa se ta čas pripravlja na obisk v Zvezno republiko Nemčijo. Dobri odnosi, ki so doslej vezali Francijo in ZRN, so temeljili v dobršni meri na osebnem prijateljstvu med dosedanjim predsednikom Giscardom in kanclerjem Schidtom, vendar je slednji prav pred kratkim menil, da ti odnosi ne smejo biti odvisni od oseb, ki so pač trenutno na krmilu obeh držav, temveč na politiki, ki jo obe vodita. Francija in Nemčija imata tudi po izvolitvi Mitterranda za predsednika mnogo stičnih točk, še zlasti v zunanji politiki. Tako je na primer Mitterrand zagovornik namestitve manevrskih raket v Evropi. Nekoliko različno je gledanje na gospodarsko politiko: Schmidt zagovarja odločno borbo proti inflaciji, večjo proizvodnost in skrčenje javnih izdatkov, Mitterrand pa postavlja v prvi plan boj proti brezposelnosti in program socialnih reform, kar vse terja velike vsote denarja. Na njegovem potovanju ga bo spremljalo osem ministrov, med katerimi pa baje ni niti enega komunista. V Tetovu našli letake albanskih nacionalistov TETOVO — Ponoči od srede na četrtek so v več krajevnih skupnostih v Tetovu na ulicah našli letake s sovražno vsebino. Letaki pozivajo albansko prebivalstvo k u-poru, poveličujejo Albanijo in pravijo, da so Albanci v Jugoslaviji zatirani. S to obliko delovanja albanskega nacionalizma in iredentizma na območju občine Tetovo je vse bolj izrazen tudi poziv pripadnikom albanske narodnosti, da lavno in sovražno delujejo v Tetovu. Povečanje delovanja sovražnika v Tetovu in okolici je povzročilo, da so omenjeno noč bile v stalni pripravljenosti vse strukture vseljudske obrambe in družbene samozaščite v krajevnih skupnostih ter drugi subjekti. O sovražnem delovanju so razpravljali tudi na včerajšnji skupni seji predstavnikov vseh krajevnih skupnosti in družbenopolitičnih organizacij. Za politično varnostne razmere v občini Tetovo so ocenili, da so zelo zaostrene. (dd) Thorn na pogovorih z ameriškimi voditelji WASHINGTON - Predsednik izvršilne komisije EGS, Gaston Thorn je včeraj dopotoval v \Vashington, kjer se bo pogovarjal z ameriškimi politiki o bližajočem se srečanju na vrhu zahodnih držav v Ottavri. Med pogovori bodo posebno pozornost posvetili položaju zahodnega gospodarstva in še posebej vplivu visokih o-brestnih mer v ZDA na razvoj evropskega gospodarstva. DANES SESTANEK NAČELNIKOV SVETOVALSKIH SKUPIN Odstop Cecovinijevega občinskega odbora pogoj za reševanje hude politične krize Pokrajinski tajnik KPI Tone! potrdil, da je njegova stranka proti komisarski upravi in predčasnim volitvam Bo Cecovinijeva uprava še naprej trmasto in proti vsem načelom demokratičnega upravnopolitičnega vedenja vztrajala pri svojih stališčih in ostala naprej za krmilom tržaške občine, četudi ji je večina v občinskem svetu izrekla nezaupnico s tem, da je zavrnila finančni proračun, ali pa bo mogoče najti v zadnjem trenutku ustrezno rešitev, ki bi preprečila komisarsko upravo in predčasne volitve? Pokrajinski nadzorni odbor je namreč ponovno potrdil, da zapade 13. julija zadnji rok za odobritev proračuna, sicer se bo v nasprotnem primeru sprožil postopek, ki bo neizogibno vodil v predčasne volitve. Jasno pa je tudi, da je osnovni pogoj za odobritev občinskega proračuna odstop Cecovinijevega odbora. Verjetno bo v tem pogledu današnji dan odločilnega pomena. Danes dopoldne se namreč župan Cecovini sestane z načelniki svetovalskih skupin. Kaj od tega sestanka lahko pričakujemo, je težko reči. je dokaj sličen položaj in kjer bo morala manjšinska listarska uprava tudi v razmeroma kratkem roku predložiti proračun. V MILJSKI OBČIN. Županu in odbornikom bodo ostale doklade in sejnine nespremenjene Politični položaj je tako zapleten, da se še izkušen politik težko znajde v njem. V teh dneh so bile nakazane razne možnosti. Večina strank sicer postavlja odstop listarske u-prave kot neobhoden pogoj za premostitev krize, iz nekaterih krogov pa je bil nakazan kot zgled za izhod iz krize primer devinsko - na-brežinske občine, kjer je manjšinski levičarski odbor odstopil, potem ko je bil po načelnem sporazumu s Slovensko skupnostjo odobren proračun. Celo v nekaterih krogih same Liste za Trst namigujejo na podobno rešitev, čeprav se bodo listar-ji dokončno izrekli šele dares popoldne na seji vodstva gibanja, ko bodo morali sklepati o tem, ali naj še naprej grobo in nedemokratično izsiljujejo občinsko skupščino z vztrajanjem na svojih upravnih mestih, ali pa nai se podredijo demokratičnim pravilom igre in omogočijo s svojim odstopom kakšno drugo rešitev. Glede glasov, po katerih naj bi tudi v tržaški občini sledili zgledu devinsko - nabrežinske občine, je včeraj izrazil svoje negativno mnenje tajnik pokrajinske federacije KPI Claudio Tonel. Takšna hipoteza je po mnenju komunističnega tajnika neosnovana, kajti v devinsko -nabrežinskem primeru je obstajal predhodni večinski sporazum, ki ga v primeru tržaške občine ni. V Trstu je le neki župan, pravi Tonel, ki je bil poražen na proračunu, ki ne razpolaga z večino, ki ne upošteva demokratičnih pravil in ki vodi ob-č;nsko upravo k razpustu. Za komunistično partijo je torej popolnoma jasno, da morata župan in njegov odbor odstopiti, sicer ni mogoče govoriti o reševanju krize. Tonel je tudi še enkrat potrdil, da KPI nasprotuje predčasnim volitvam, se jih pa ne boji. Kaj pa pravijo druge stranke? Pozornost vseh je seveda v prvi vrsti obrnjena v Cecovinija in čaka na njegove odločitve. Uradno se je včeraj oglasila liberalna stranka, katere pokrajinsko vodstvo se obrača na manjše laične stranke s predlogom, da bi dale pobudo za iskanje določenega sporazuma. Od današnjega srečanja načelnikov svetovalskih skupin ter sestanka vodstva Liste za Trst bo torej v prvi vrsti odvisna nadaljnja usoda tržaške občine, pa tudi pokrajine, Na seji miljskega občinskega sveta so v sredo razpravljali o predlogu občinskega odbora, po katerem bi podžupanu in odbornikom znižali doklade in sejnine. Odbor je namreč tako sklenil, da bi omilil stroške, ki bremenijo občino. Pri izdelavi proračuna pa so pri poglavju tekočih stroškov že upošte- vali znižane doklade in sejnine. Opozicija, ki jo sestavlja šest odbornikov Liste za Milje, šest predstavnikov KD in en socialdemokrat, pa se ni s to odločitvijo strinjala in je predlagala, da bi podžupan in odborniki dobivali take doklade in sejnine, kot jih predvideva državni zakon. Predlog občinskega odbora so torej zavrgli z dvanajstimi glasovi proti desetim, en svetovalec pa se .je vzdržal. • Zdravstveni konzorcij za tržaško pokrajino obvešča, da so za danes ob 18. uri sklicane skupščine koristnikov družinskih posvetovalnic na občinskega sedežih v Ul. Giusti 10, Ul. Mauro- ~ " ' ner 2 in Ul. Valmaura 7. Na dnevnem redu bo razprava o delovanju in upravljanju posvetovalnic. SINOČI V SVETOIVANSKEM RAJONSKEM SVETU SPET ŠIRŠA RAZPRA V A O LONJERSKEM VRTCU Vprašanje otroškega vrtca v Lo-njerju .je bilo včeraj že spet v ospredju seje svetoivanskega rajonskega sveta. Razpravo o vrtcu je tokrat sprožilo pismo staršev dveh otrok, ki obiskujejo tamkajšnjo italijansko sekcijo vrtca. Kot smo večkrat že poročali, so v poslopje, kjer je bil slovenski vrtec, pred leti vselili (v pritlične prostore) sekcijo za italijanske otroke Slovenski otroci imajo svojo učilnico v prvem nadstropju, v prostoru zraven učilnice pa so uredili menzo. Prav ta prostor je postal ka- men spotike med slovenskim in italijanskim vrtcem, ker bi ga hoteli imeti Italijani zase oz. v souporabo. O pismu staršev je razpravljala rajonska komisija za šolstvo, ki .je iznesla predlog, da se povabi na skupni sestanek ravnatelja obeh vrtcev — slovenskega in italijanskega — predstavnike staršev in odbornika za šolstvo. Proti takemu predlogu se je izrekel slovenski komunistični svetovalec Pečar, ki .je izjavil, da je vprašanje vrtcev občina že dokonč- no rešila s pismom, ki ga je odposlala ravnateljema, v katerem praktično dodeljuje pritlične prostore italijanskemu vrtcu, zgornje pa slovenskemu. Rajonski svet je resolucijo sprejel z 8 glasovi, proti sta glasovala dva (Pečar in miso-vec) vzdržala pa sta se dva komunistična in en demokristjanski svetovalec. Letos sta v italijanskem vrtcu v Lon.jerju vpisana le dva otroka italijanskih staršev iz Lo-njerja: ostali so iz drugih okolišev... Pokrajina zaposli zdravstvena asistenta Tržaška pokrajinska uprava je razpisala natečaj za zaposlitev dveh zdravstvenih asistentov v pokrajinski psihiatrični bolnišnici pri Sv. Ivanu V poštev pridejo kandidati z medicinsko fakulteto in opravljenim usposobljenostnim izpitom. Prošnje sprejema pokrajinska u-prava do 5. septembra 1981. Ustni izpiti na znanstvenem liceju: dobro znanje brez blestečih nastopov Izpraševanje maturantke na znanstvenem liceju No znanstvenem liceju *Prešeren* so se včeraj začeli ustni izpiti in takoj privabili na šolo veliko število maturantov in tudi nekaj četrtošolcev, ki so z radovednostjo in zanimanjem sledili izpraševanjem prvih petih kandidatov, da bi spoznali kakšne kriterije uporabljajo pr oj e- 12 SINDIKALNEGA ŽIVLJENJA V ponedeljek na deželi novo srečanje o problemih miljske ladjedelnice CAA Delavci «Gas Compressi» pri odborniku De Carliju - FILP-CISL ia previdnost pri uresničevanju načrta o premogovnem terminalu - Danes v Trstu sindikalisti iz CSSR Deželni odbornik za industrijo De Carli je v odgovor na zahtevo sindikalnih organizacij, naj bi se čim-prej ponovno sestali vsi merodajni dejavniki, ki se ukvarjajo z vprašanjem miiiskega obrata sCantieri Alto Adriatic«*, določil datum sestanka. ki bo v prostorih deželnega odborništva za industrijo prihodnji ponedeljek ob 16.30. Sestanka se bodo udeležili sam De Carli, stečajni skrbnik Tomasin, pokrajinski tajniki sindikalne zveze CGIL-CISL-UIL, tržaški parlamentarci, predstavniki pokrajinskega vodstva sindikata kovinarskih delavcev FLM in predstavniki deželne finančne družbe Friulip. Kakor znano, gre v sedanji fazi za to, da se čimprej ustanovi mešana družba Fincantie-ri-Friulia, ki mora prevzeti mil.iski obrat, in za spremembo načrta Fin-cantieri, po katerem naj bi ladjedelnica prenehala izdelovati ladje ter prešla k drugim, manj zahtevnim proizvodnjam. Kar zadeva milj-sko ladjedelnico naj zabeležimo še, da imajo njeni delavci, ki so bili v rednem delovnem odnosu na dan stečaja (19. februarja letos), čas prav tako do ponedeljka, da podpišejo na upravi ladjedelnice dokument, na podlagi katerega bodo njihovi zahtevki, kar zadeva izplačilo odpravnine, vključeni v maso stečajnega pasiva. Kakor poročamo na drugem mestu, so včeraj po tržaških ulicah demonstrirali delavci z Goriškega, ki so med svojo manifestacijo poudarili tudi svojo solidarnost z delavci tržaških obratov v krizi. De monstrante so sprejeli načelniki svetovalskih skupin. Istočasno pa so člani deželne komisije za industrijo z odbornikom De Carlijem sprejeli odposlanstvo delavcev obrata Gas Compressi iz Trsta, ki pri- dliiiiiiiiiiOTMtiiiit Hill Hill lil lili IIII IttlllllllllllllllllllllUIIIIMIlMIIIIII llltlll lllllll Vlil IIIIIIIIIMIIIIIt It lllllllllll v _ _______________ ______________ _ v DEŽELNI SVET POČASTIL SPOMIN S. ZORZENONA Spartaco Zorzenon Včerajšnjo sejo deželnega sveta o kmalu po začetku razprave pre-inili. Nepričakovano je namreč do-pela vest, da je v prvih dopoldan-kih urah umrl v tržiški bolnici ko-nunistični svetovalec Spartaco Zor-enon. Že nekaj časa je bolehal za leozdravijivo boleznijo, ki mu je bi-a usodna. V njegov spomin so spregovorili >redsednik deželnega sveta Colli lakar sta o liku uglednega in cenje-lega svetovalca Zorzenona spregovorila še načelnik svetovalske sku-«ne KPI Pascolat in odbornik Va-■isco. Tudi predsednik Comelli, ki is trenutno zaradi dela v Rimu, je joslal sožalno brzojavko družini in leželnemu tajništvu partije ter podčrtal resnost, pripravljenost in spo-iobnost Zorzenona, za katerim žaluje deželna skupščina, ki bo imela ianes žalno sejo. Spartaco Zorzenon se Je rodil le-i 1920 v Gradišču ob Soči. Že v iladih letih se je vključil v delav-(o gibanje. Študiral je na stro-ovnem zavodu za industrijo in o-rt v Gorici. Po dokončanem študi-i pa ga je sprejela v službo milan-ta tovarna Magneti Marelli, kjer je imel zopet tesne stike z delavskim razredom. Ko je začela vojna se je pridružil partizanom. Boril se je v garibaldinskih edinicah, pozneje pa je bil ujet in deportiran v Nemčijo. Od 45. leta dalje se je pretežno ukvarjal s politiko: postal je najprej tajnik sekcije KPI v Gradišču in pozneje v Tržiču, občinski svetovalec v Tržiču in član goriške federacije KPI. Bil je član odbora in deželnega vodstva stranke ter v več komisijah deželnega sveta. Leta 1968 je bil prvič izvoljen za deželnega svetovalca F-JK, nato so ga izvolili še leta 1973 in 1978. Od leta 1978 pa je bil predsednik komisije za industrijo, trgovino in obrt. Zorzenon zapušča ženo Mario in sina Paola, katerim izrekamo iskre no sožalje. pada družbi Fincantieri in ki že dobrih 60 let dobavlja surovine tukajšnjim ladjedelnicam. Prav zaradi krize, ki je zajela to proizvodno dejavnost, je tudi obrat Gas Compressi zašel v slepo ulico, iz katere ni videti izhoda. De Carli je zagotovil, da se bo zavzel za rešitev tega vprašanja. Odbornik je ob tej priložnosti načel tudi vprašanje Podgorske predilnice in dejal. da se deželna uprava pogaja z nekaterimi zasebniki za ponoven, vsaj delen, zagon tovarne. Glede obrata ICFI v Nemah, ki so ga na ukaz deželne uprave v maju lanskega leta zaprli, ker je pretila nevarnost hudega onesnaženja tamkajšnjega okolja, pa je De Carli poudaril, da se posebna deželna komisija sedaj ukvarja z načrtom, da bi obrat premestili na območje Morsana ob Tilmentu. JLJeŽeJno.^ tajništvo sindikata FILP-CISL, ki združuje pristaniške delavce, je včeraj naslovilo na pokrajinsko tajništvo enotne sindikalne zveze pismo, v katerem se zavzema za sklic posebnega sestanka Boj proti varrozi Tržaški čebelarski konzorcij obvešča svoje člane in nevčla-njene čebelarje, da je pokrajinski veterinarski urad izdal dne 29. junija 1981 odredbo o profilaksi varroze. Odredba proglaša celotno tržaško ozemlje za obrambno področje proti varrozi čebel. Odredba določa še naslednje: prepoved uvoza v pokrajino in izvoza iz pokrajine čebel, matic, panjev, rojev, satovja z zalego in čebelarskega pribora; prepoved vsakršnega premikanja, prodajanja ali skrivanja čebel, matic, panjev in čebelarskega pribora v pokrajini sami; vsi čebelnjaki v pokrajini bodo obvezno kontrolirani, če so napadeni od varroze; župani, občinski konzorcial-ni veterinarji in oni, ki so dodeljeni pokrajinskemu sanitarnemu konzorciju ter a-gcntf javne varnosti so dolžni poskrbeti, da se iz vršni ta odredba, ki stopi takoj v veljavo. Proti kršiteljem bo uveden kazenski postopek. z vodstvom pristaniške ustanove, na katerem naj bi vzeli podrobno v pretres načrt za ureditev premogovnega terminala v tržaški luki. Sindikat je mnenja, da je uresničitev tega načrta vezana na predhodno rešitev nekaterih problemov, ki zadevajo zaščito naravnega okolja. V naši deželi se te dni mudi sindikalno odposlanstvo iz češkoslova- ške, ki ga vodi predsednik sindikalnega okoliša Bratislave Jožef Štolfa. Odposlanstvo je gost gori-škega pokrajinskega tajništva CGIL in se je včeraj mudilo na Goriškem, medtem ko bo danes gost deželnega sindikata CGIL v Trstu. Ob 9.30 se bodo gostje iz Češkoslovaške sestali na sedežu sindikata v Ul. Vidah, kjer jih bodo sprejeli sindikalisti Calabria za CGIL, Degrassi za CISL in Trebbi za UIL. Po pozdravnih nagovorih in obravnavanju nekaterih vprašanj skupnega interesa s področja sindikalnega življenja in gospodarstva, bodo sindikalisti iz ČSR obiskali Rižarno, pozneje pa si bodo ogledali mesto, nakar se bodo vrnili na Goriško, od koder bodo v soboto odpotovali v domovino. Spomladi letos je bila skupina sindikalistov CGIL iz Gorice na obisku v Bratislavi. Včeraj je bil v Trstu redni letni občni zbor delničarjev družbe Stock. Kakor izhaja iz poročila predsednika D." Cogoija, je družba v lanskem letu prodala za 84,2 milijarde lir proizvodov, kar pomeni povečanje za 10.9 odst. v primeri z letom 1979. Čisti dobiček znaša 534 milijonov lir. Družba bo letos izplačala delničarjem dividendo v višini 3.500 lir (lani je dividenda znašala 4.200 lir). Tržaška občina sporoča, da je po zadnjih izvidih pristojnih zdravstvenih organov po novem dovoljeno kopanje tudi v kopališčih CMM in Excelsior. Kopanje pa .je še naprej prepovedano vzdolž vse obale od kopališča Čedaz (kjer je kopanje dovoljeno) do meje med tržaško in milisko občino (to je do križišča med ulicama Monte d’Oro in Ul. Flavio). S SINOČNJE SEJE VZH0DN0KRAŠKEGA RAJONSKEGA SVETA Občinski trgovski načrt naj ne oškoduje krajanov Včeraj se je na svojem sedežu na Opčinah sestal rajonski svet za vzhodni Kras. Sestanek se je začel z odobritvijo zapisnika prejšnje seje. Druga točka, oziroma predmet razprave, pa je bil trgovski plan. Zakon 425, ki obravnava ta problem, so oidobrili že leta 1971, toda komaj leta 1978 se je občinska u-prava zganila ter poverila podjetju Ecometra nalogo, da izpelje študijo o tem, v kakšnih mejah naj se v bodoče razvija naša občina. Sedaj, ko je trgovski načrt nared je občina povprašala rajonske svete, da se o njem izrazijo. Plan velja za dobo štirih let, glavni poudarek v načrtu je na tem, da se pospeši razvoj trgovine, predvsem v mestni okolici. Le ta bi v večji meri zadovoljila potrebe ne samo domačih, temveč tudi tujih kupcev in na ta način razbremenila mesto samo. Zato plan predvideva, da se na ozemlju, ki spada pod vzhodno-kraško konzulto, zgradi v tem štiriletnem obdobju še za 400 kv. m trgovin z jestvinami ter za 200 kv. m trgovin z oblačili. V načrtu je govor tudi o tem, da bi v neposredni bližini Opčin zgradili trgovsko - prehrambeni center, istočasno pa bi namestili, vedno na Opčinah, še kakih 50 stalnih stojnic z oblačili, f. . usnjenimi, jz-delki in obutvijo, s sadjem in zelenjavo itd. Rajonski svet se z načrtom ne strinja, kar se tiče nameščanja stojnic. Ta ukrep bi namreč imel kot posledico povečanje števila predvsem tujih kupcev, katerim pa bi obstoječe storitvene infrastrukture na Opčinah ne bile kos. Svetovalci predlagajo, da bi se v vasi odvijal kvečjemu občasni sejem, ki ne bi oškodoval domačih trgovcev ter obenem prispeval k boljši zadovoljitvi potrošnje. Tretja točka na dnevnem redu je bilo preštevanje športnih objektov. Ker je treba tej zadevi posvetiti precej časa, so svetovalci sklenili, da spregovorijo o tem na posebni seji, ki naj bi jo sklicali v kratkem. Pred predsedniškimi sporočili so na sestanku spregovorili še o gradbenih dovoljenjih. V zvezi s to zadevo so zavzeli kritično stališče do občinske uprave, ki ravna v tej smeri precej lahkomiselno in neobjektivno. V resoluciji, ki so jo včeraj 'izglasovali, vabijo tiste, ki so na občini poverjeni za urbanistiko, da se predhodno posvetujejo s predstavniki rajonskega sveta David Malalan Povoljna razsodba ustavnega sodišča o televizijski mreži v naši deželi ve- Ustavno sodišče je potrdilo Ijavnost zakonskega osnutka dežele Furlanije-Julijske krajine glede potenciranja radiotelevizijskega obrežja na deželnem območju, ki predvideva v ta namen posebne državne prispevke (do 90 odstotkov potrebnih izdatkov). Gre za pomnoži-tev predvsem televizijskih repetito-rjev na hribovitih območjih, med katera spada tudi Beneška Slovenija. Rimska vlada je osnutek prvotno zavrnila, zatem je romal pred ustavno sodišče, ki je z omenjeno razsodbo seveda dalo zadoščenje ne le našemu deželnemu prebivalstvu, 'temveč tudi in še zlasti deželnemu odboru za radiotelevizijsko službo, ki mu predseduje Jurij Slama. tllllMiiMiiiHiiiiiliiHiiililliiliiiiiiiiHniimiiiiiiiliiiiiiiiiiiiniiiiiiiiHniiiiiiiiiiiiiinniiiimiliiiiiiiiiiiiiiDniM Agenti odkrili truplo 26-letnega mladeniča Agenti letečega oddelka so včeraj odkrili truplo 26-letnega Franca Vattovaza iz Križa 569, ki je umrl v stanovanju svojega prijatelja Ste-lia Stormi ja, v Ul. Catalani 4. A-gente je poklicala zdravnica Bal-dassijeva. ki je zaposlena v Centru za mentalno higijeno pri Domju. Stormi jo je obvestil, da se njegov prijatelj počuti slabo in da potrebuje pomoči. Ko sta prišla v stanovanje. pa sta odkrila, da je Vat-tovaz že mrtev. izključeno, da si je vbrizgal prekomerno dozo mamila. V teku je preiskava. Kaj je povzročilo smrt? Vattovaz je že več mesecev živel pri občasnih prijateljih, štiri dni pa je preživel tudi v javnem zavetišču? Pred letom dni so mu presadili ledvico, zato je moral stalno obiskovati center za hemodializo, kjer so ga zadnjič videli pred osmimi dnevi. Možno je, da je bila zanj usodna zastrupitev krvi, čeprav ni •imiiiiHHiiinniuiimimimiiiimii»iimi»MHiim»ii««wMMiniiii»M»iiiimiiMrtii»»miiMmwi»»*iHimi»miHHiifiim««HiMiniiiiiMiiiiiMiiiM»iiiiiiiiiiiiuiiuiiiuiii«o Manifestacija goričkih delavcev Po tržaških ulicah je včeraj demonstrirala večja skupina sindikalistov in delavcev z Goriškega. Delavci in njihovi sindikalni predstavniki ter zastopniki goriških občin z raznimi prapori so uprizorili protestno manifestacijo z namenom, da bi opozorili deželne organe (slika je bila posneta pred palačo deželne skupščine na Oberdankovem trgu) na nevzdržen položaj v gori-škem gospodarstvu, kjer zahaja v hudo krizo čedalje več obratov (Tee Friuli, Podgorska predilnica, Inteco, Detroit, Maraldi, Eaton-Est, Safog, Laminati Lisert, Passero, itd.). Na srečanju z načelniki svetovalskih skupin v deželnem svetu so delavci in njihovi zastopniki ponovili zahtevo po takojšnji izdelavi že večkrat obljubljenega načrta za ponoven razcvet gospodarskih dejavnosti na Goriškem • Zaradi čiščenja bosta danes zaprti za promet Ul. Molino a Vento od Ul. Costalunga do Ul. Bastia, ter Istrska ulica od Ul. Marenzi do Ul. Bastia. Prav tako bo zaprta ves dan tudi Ul. Marenzi. • V okviru festivala znanstvenofantastičnih filmov na gradu sv. Justa bodo danes ob 17.30 predvajali Nove cene za goveje meso Po sklepu pokrajinskega odbora za cene, ki je bil sprejet sporazumno s tukajšnjim združenjem mesarjev, bodo 15. julija na Tržaškem stopile v veljavo naslednje nove cene za sveže goveje meso prve izbire, IVA vključena: ekonomsko meso za juho 2.600 lir za kilogram, prednji del s kostmi 4.180, prednji de) brez kosti 5.500, prednji del, posebna izbira, brez kosti 6.600, zadnji del s kostmi 5.200, zadnji del brez kosti 7.280 in zrezek 9.200 lir za kilogram. Omenjene maksimalne cene bodo morale biti razohešene v vsaki mesnici. poleg tega pa bodo morale biti posamezne vrste mesa označene z ustrezno ceno. Reforma policije in fcraške osmice Vest, da .je podčastnik Caggia-nelti vložil tožbo proti komisarju policijskega oddelka v Sesljanu Abateju in tržaškemu kvestorju Bartoliniju, .je včeraj sprožila precej zanimanja, saj je povsem neobičajna. Caggianelli obtožuje svojega nadrejenega komisarja, da .je »založil* uradne akte o globi, ki so jo policijski agenti dali Silvestru Švari, ki naj bi v svoji 'osmi ci v Trnovci poleg vina prodajni tudi prigrizek, za katerega pa ni imel dovol.jen.ja. Podčastnik je o dejstvu obvestil tudi kvestorja, ki pa naj bi ne takoj ukrepal. Kaj pravijo prizadeti? S komisarjem Abatejem nismo mogli govo riti, ker .je trenutno na dopustu v južni Italiji. Kvestor Bartolini pa nam je povedal, da je še isti dan, ko mu je Caggianelli izročil svoje poročilo, preveril položaj. Dejansko je prav tistega dne — 8. junija — komisar izročil sodišču akte o globi. Po njegovem mnenji! je torej tožba povsem neosnovana, saj .je komisar izpolnil svojo dolžnost, tako kot on sam. Caggianelli z druge strani trdi, da ni hotel prizadeti slovenskih kmetov. Zadeva ima verjetno drugačno ozadje, morda gre z/i notranje spore in za razlike v tolmačenju zakona o reformi policije kar na verjetno nima zveze s prigrizkom, ki ga naši kmetje prodajajo na osmicah; v kinodvorani Fenice (Ul. Battisti) filma «Monitors» in »Stvar na pragu*. Vstop prost. Pridržana prognoza za mladega vespista S pridržano prognozo so včeraj sprejeli na nevrokirurškem oddelku 16-letnega študenta Riccarda Sgarra iz Ul. Alpi Giulie 11. Fant je s svojo vespo čelno trčil v hondo, ki jo je upravljal 20-letni Paolo Tat-toni, kateremu so v bolnici nudili le prvo pomoč. Do nesreče je prišlo v Ul. Campanelle, v višini ozkega prehoda čez most. BANCA 01 CREDITODI TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA S. P A. 9. 7.1981 Ameriški dolar Funt šterling Irski funt šterling Švicarski frank Francoski frank Belgijski frank Nemška marka Avstrijski šiling Kanadski dola' Holandski Lorin* Danska krona Švedska krona Norveška krona Drahma Mali dinar Veliki dinar 1122.— 2.300,— 1.810,-580,-207-29,75 495.— 70.— 1.010.— 445,-157,-234,— 198.— 20 — 31,25 30,- MENJALNICA vseh tujih valut sorji pri izpraševanju in katerih tem se najraje dotaknejo. Ob koncu včerajšnjih «pogovorov» pred izpitno komisijo smo nekatere dijake vprašali za mnenje o poteku ustnih izpitov in o načinu izpraševanj. Iz njihovih odgovorov se je dalo razbrati, da so še kar zadovoljni; le za nekatere profesorje so menili, da so preveč pikolovski, da se prerodi spuščajo v «potankosti» in zahtevajo »podrobnosti*, kar naj bi do neke mere otežkočilo tisti pogovor, za katerega je zaželeno, da se vzpostavi med kandidatom in izpraše-valno komisijo. Ob poslušanju včerajšnjih kandidatov nismo imeli tega vtisa. Kljub razumljivi psihični obremenitvi in opravičljivi živčnosti kandidatov je na znanstvenem liceju v nekaterih primerih res prišlo do »sproščenih* pogovorov med izpraševalcem in izprašancem. Nujen predpogoj za razvoj takih pogovorov je seveda določena priprava in obvladanje snom. Včeraj nismo zabeležili kdove kako blestečih nastopov maturantov, pa tudi kakih pogubnih padcev ni bilo. Prva kandidatka, ki smo jo poslušali, je odgovarjala najprej na vprašanja iz zgodovine. Začela je z vstajami v carski Rusiji v začetku tega stoletja. Prebila se je iz vstaje leta 1905 na petrograjskem dvoru do upora v Odesi vse do revolucije 1917. leta. «V čer,- se razlikuje revolucija iz leta 1917 od tiste iz leta 1789?* se je glasilo vprašanje. «Francoska je bila meščanska, ruska je bila proletarska*, je bil točen odgovor. »Vodil j' je Lenin*, je dodala in dokazala, da ji revolucije ležijo. Še par besed o karbo-narjih, o Mazziniju. Karlu Albertu o federativni ureditvi Jugoslavije in že je prišla na vrsto slovenščina Odgovarjala je o Murnu, prešla nato na Kosovela. Ko je pogovor nanesel na roman in zamejsko literaturo jo predsednik prekine: »Kdo je globlji, Rebula ali Pahor?*u Malo zadrege, nato bolj diplomatski odgovor. »Rebula je mogoče jezikovno boljši od Pahorja, psihološko bolj poglobljen*. Še zagovor naloge iz slovenščine (pisala je o sredstvih množičnega obveščanja -— »Nekoliko boljše kot med šolskim letom*, je podčrtal predsednik komisije), nekaj trenutkov pri odvodih in vrteninah ob poprovi naloge iz matematike in zanjo je mature konec. Sledila ji je maturantka, ki jo je predsednik pokaral, ker ni predložila referata. Referati seveda niso obvezni. «2 referatom pa dobi kandidat plus in nekaj točk pri končni oceni*, je obrazložil predsednik. Pogovor iz italijanščine se je začel pri Moravii. »Kaj ste prebrali?* «La vita interinre*. «Vam je ugajalo?* cNe preveč.* »Zakaj?* »Ker opisuje življenje, ki sedaj ne obstaja več.* «V kakšnem smislu?* »Ne morem soglašati s skorumpirano družbo, ki jo opisuje avtor. Mo-ravia je bil v medvojnem obdobju opozicijski pisec. Ožigosal je tedanjo družbo. Pisal je mogoče tudi zato, da bi presenetil.* V je pri vrelo iz nje kot iz vulkana. V petih minutah je obšla prvo svetovno vojno, nato še slovenske čitalnice in tabore. Tudi zanjo je bilo po pregledu obeh nalog konec maturitetnih muk. zemeljska gibanja, povedala glavne značilnosti temperature morske vode. Slovensko nalogo (pisala je četrti naslov) je lepo rešila, nakazala je nekatere rešitve v zvezi z zaščito narave. Njen nastop je bil med včerajšnjimi gotovo najboljši. Zadnja je bila včeraj na vrsti rdečelaska. Za prvi predmet si je izbrala italijanščino. »Zakaj prav i-talijanščino?*, je že spei posegel predsednik komisije. »Da bi bilo med izbranimi predmeti , kakšno ravnovesje*, je bil spreten odgovor. S profesorico sta nato začeli pogovor o decadentizmu. Kandidatka ga je znala zelo dobro družbeno uokviriti. Tudi D'Annunzio ji ni delal preglavic. Danteja je še nekako premostila, nakar so nanjo zapihljali prirodopisni vetrovi. Obvladala je Novinarji Primorskega dnevnika izrekajo bivšemu kolegu Lojzetu Abramu globoko sožalje ob smrti njegove drage matere. Družini Šušteršič in Kenda izrekata iskreno sožalje Gigiju in Elči Abram ob izgubi drage mame Meri. Družina Furlanič izreka globoko sožalje Gigiju in Elči Abram ob izgubi drage mame Meri. Kulturno društvo Slavko Škamperle izreka večletnemu predsedniku Alojzu Abramu in ženi iskreno sožalje ob izgubi drage mame. Družina Avguština Kalca in Marino Dovgan izrekajo globoko sožalje Gigiju Abramu ob izgubi njegove drage mame. Ob smrti člana in podpornika Miheliča (Čaja) izreka KD Slavko Škamperle ženi in družini iskreno sožalje. Ob smrti dragega očeta izrekajo dr. Aleksandru Jeriču iskreno sožalje uslužbenci trvdk DILA In INTER-LIGNUM. Moški in ženski zbor Tabor z Opčin izrekata Aleksandra Jeriču in svojcem iskreno sožalje ob izgubi dragega očeta. Predsednik in odborniki deželnega odbora Furlanije - Julijske krajine izrekajo iskreno sožalje družini ob izgubi Spartaca Zorzenona dolgoletnega člana deželnega sveta. Deželni svet avtonomne dežele Furlanije - Julijske krajine užaloščeno naznanja izgubo Spartaca Zorzenona deželnega svetovalca druge, tretje in četrte mandatne dobe. ,*h Trst, 10. julija 1981 Predsednik deželnega sveta Mario Colli se pridružuje globokemu žalovanju družine ob izgubi dragega prijatelja in kolege Spartaca Zorzenona Trst, 10. julija 1981 Svetovalska skupina Komunistične partije Italije v deželnem svetu Furlanije - Julijske krajine z žalostjo naznanja izgubo Spartaca Zorzenona deželnega svetovalca, predsednika IV. stalne svetovalske komisije, partizana, borca, deportiranca, nepozabnega komunističnega voditelja. Njegova državljanska in politična zagnanost ter‘081110, ki izvirajo iz njegovega resnega in sposobnega dela, predstavljajo trajen prispevek prestižu deželnega sveta in partije, kateri je pokojni pripadal. Trst, 10. julija 1981 Sporočamo, da bo pogreb TONETA ABRAMA jutri, 11. julija, ob 17. uri (po jugoslovanskem času) v škrbini izpred spomenika padlim partizanom na domače pokopališče. Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene. Trst, škrbina, 10. julija 1981 ŽALUJOČI SVOJCI Ob izgubi IVANA JERIČA izreka iskreno sožalje dr. Aleksandru Jeriču in svojem podjetje CGR Trst PO PODATKIH MEJNE POLICIJE V juniju zopet munj prometu na meji s sosedno Jugoslavijo Skrčilo se je število prehodov s prepustnico, medtem ko je mednarodni promet nekoliko narastel Osebni promet na meji med Italijo in Jugoslavijo je bil v preteklem juniju zopet občutno manjši kakor v istem mesecu lani. Nazadovanje znaša okrog 1 odst., n8nj pa je vplivalo izključno skrčenje maloobmejnega prometa, medtem ko se je mednarodni Promet nasprotno nekoliko povečal v primeri z lanskim letom. Podatki, ki jih je zbrala mejna Policija in ki se nanašajo na tržaški odsek meje, se pravi na prehode od Lazareta do Mavhinj, 80 naslednji: s potnim listom je v preteklem juniju prekoračilo mejo 1,129.951 ljudi, to je 5,43 ^st. več kakor lani (1,071.658 prehodov). Od tega je na italijan- ske državljane odpadlo 262.332 (lani 317.650) prehodov, kar pomeni skrčenje za 17,4 odst., na tuje državljane pa 867.619 (lani 754.008) prehodov, kar pomeni napredek za 15,06 odst. V maloobmejnem prometu pa je v juniju prekoračilo mejo skupno 430.261 ljudi, to je 43,74 odst. manj kot v lanskem juniju (764 tisoč 381 prehodov), od tega pa je na italijanske državljane odpadlo 326.046 prehodov (41,58 odst. manj kakor lani, ko so jih našteli 558.196), na prebivalce z jugoslovanskega mejnega pasu pa 104.215 prehodov (49,56 odst. manj kakor lani, ko so jih našteli 206 tisoč 617). Izleti Gledališča VERDI Julri, 11. t.m., ob 20.30 ponovitev uilbertove operete «La casta Su-*anna». Orkester gledališča Verdi bo vo-Gert Meditz, protagonista Elena in Antonio Bevacqua ter še Au-£?ra Banfi, Gino Pernice, Evelina bironi, Riccardo Peroni, Maria Lore-Luigi Palchetti, Gianna Jenco, 1,1110 Robi, Claudio Giombi, Gianfran-Co Saletta in Dario Zerial. Ponovitvi operete «La casta Su-*anna» bosta po naslednjem vrstam redu: v nedeljo, 12., in v pe-K 17. julija. Avtonomna ustanova občinskega Stedališča «Verdi» je razpisala nate-za mesta v zboru in orkestru o-Pernega gledališča. Zaposliti namera-Va namreč violiniste in violiste v Jtestru ter tenoriste in basiste v zboru. Prošnje je treba poslati najkasneje do 25. julija, izpiti pa bodo Predvidoma v prvi polovici avgusta, p Podrobnejše informacije se zainteresirani lahko obrnejo na urad za osebje gledališča v Ul. Einaudi 1 (H 62931). Kino •hfamarski park: »Luči in zvoki« ob ?l-30 v slovenščini, ob 22.45 v italijanščini. Ariston 21.30 (na prostem) »Dance crazev. J*'t* 18.00 »Papillon«. "fattacielo 18.00—21.15 «11 gattopar-do*. a Delon, B. Lancaster. fenice Zaprto zaradi dopusta do vključno 5. avgusta. Aurora 17.00 «Ecco noi per esempio«. caplto| 17.00 »Black cat«. Prepovedan mladini pod 14. letom. Vittorio Venetu Zaprto. “oderno 16.00 «Delitti inutilb. F. Sinatra. t-umiere 16.00 «Le mogli supersexy». - Prepovedan mladini pod 18. letom. ®*'*non 16.00 «Horror puppet«. Pre-. Povedan mladini pod 14. letom. ”azionaIe 15.30 »La pomomoglie deH’inquiIino aecanto«. Prepovedan mladini pod 18. letom, '"»drammatico 15.00 - 22.00 »Chri sta, follia del sesso«. Prepovedan j-btladini pod 18. letom. Kadio 16.00 «Pornoerotic anthology». » Prepovedan mladini pod 18. letom. Mndski vrt (poletni kino) 21.15 «1 _ mastini di Dallas«. »atmaura (poletni kino) 21.15 cButch ”*ssidy». • V petek, 24. julija, bodo na univerzi volitve za imenovanje predstavnikov v posvetovalni odbor vse-držanega univerzitetnega sveta (CUN). ZADRUGA NAŠ KRAS vabi na odprtje razstave Tanje Smole - Cvelbar « UMETNOST GLINE» ki bo jutri, 11. julija, ob 20.30 v Kraški galeriji v Repnu. Sodelovali bodo »Fantje izpod Grmade«. Družini čač iskreno čestitata XENYI BRASS por. GRGIČ ob uspešno opravljenem diplomskem izpitu za profesorico glasbe. Sekcija PSI Prosek - Kontovel vabi 2. avgusta na avtobusni izlet na Bled, v Bohinj in na Vogel. Odhod s Proseka ob 6.30. SPDT priredi v soboto, 18. in nedeljo, 19. t.m., dvodnevni izlet v dolino Tamarja ter po Ozebniku na Jalovec. Izlet je za izkušene planince, z osebnimi avtomobili, vpisovanje pa na sedežu ZSŠDI, tel. 767-304, do vključno četrtka, 16. t.m. Vabljeni! Društvo slovenskih upokojencev priredi 21. julija izlet v Bovec in k izviru Soče. Vpisovanje danes, 10 julija, od 10. do 11. ure za prijatelje društva na sedežu v Ul. Cicero-ne 8/B. Združenje Union - Podlonjer priredi dva izleta in sicer 19. julija v Lignano z ogledom živalskega vrta in 26. julija v Pieve di Cadore. Vpisovanje vsak torek in petek od 17. do 19. ure v Ul. Valdirivo 30. Tel.: 64 459. Sekcija SSk iz dolinske občine priredi v nedeljo, 19. julija, enodnevni izlet z obiskom Gonarsa, Vil-le Manin, planote Gran Cansiglio z možnostjo povratka skozi Longaro-ne in Vajont. Vpisovanje do 13. julija na tel. št. 228481 in pri drugih odbornikih sekcije. SVEČANA OTVORITEV JE BILA V SREDO ZVEČER Vodnjak na goriškem obmejnem postajališču simbolizira tok reke z vzhoda proti zahodu Načrt za vodnjak sta napravila Goričana P. Pizzul in S. Kovic - Obmejni prehod naj bi odprli prve dni septembra BO ZAKLJUČNI SESTANEK DANES ZVEČER? vetike jedkanice krasnih metal iev in podobnega iz njenih'prejfSnjih razstav. Občutek romantične samote, ki veje iz omenjenih jedkanic, posrečeno odmeva v oljih razgledov starih predelov kraških vasi iz zgornje okolice z značilnimi dimniki kuhinjskih prizidkov, razpadajočimi borjačami. lopami in hlevi, med ozkimi prehodi hiš ki jih mlajši rod prepušča propadanju, da jfii prerašča divja trta, ob njih zidovih pa cvete osat. Skoroda ne bi dejali, da jih je naslikal Toni Pellap, ki je zaslovel in še slovi po svojih barvitih slikah kraške jeseni. Od teh sta tu le dva ali trije primeri. Sedaj pa podaja razglede tako, kot so žal v resnici. Ta beneški slikar, ki se je ob prihodu v Trst zaljubil v kraško naravo, da se je vsled tega za stalno naselil med nami. je sedaj odkril drugo lepoto, lepoto skromnih kraških vasi iz preteklih časov. M. B. Drevi koncert C. S iško vica v Piranu Violinist Črt šiškovič bo drevi nastopil kot solist na koncertu komornega orkestra RTV Ljubljana. ki bo v Križnem hodniku v Piranu v okviru piranskih glasbenih večerov na pobudo Kulturno umetniškega društva Karol Pahor. Orkester ljubljanske RTV bo pod vodstvom Marka Muniha izvajal Tartinijeve skladbe. MARJAN TOMŠIČ: m OŠTRIGETA Zmanjkalo ga je v hipu. Svet se je zavrtel, padal je v brezno in izginil v njem. Pol ure zatem, ko je izginil v svetu sanj, sta se ob njem pojavili dve črni priliki. Hipoma sta se utelesili, ena na levo in ena desno. Bili sta baburi, prijateljici Štafurkini. Hihitali sta se, ko sta gledali nemogočnega in v sanje potopljenega Mariniča. Zajahali sta ga, ena čez bok. druga čez prsi. Potepuh je stokal; tlačila ga je huda mora. Skušal se je prebuditi, pa se ni mogel, kajti ena od babur mu je tiščala na nos zvarek iz petnajstih omamnih in strupenih rastlin. Skakali sta po njem in ga mučili na mnoge načine. Babura, imenovana Cufra, si je dvignila košato in dolgo krilo ter mu je z golo zadnjico sedla na obraz, da se mu je nos zaril globoko v smračino in je revež izgubil vso sapo. Dušilo ga je in ko se je njegovo telo začelo tresti in trzati zaradi pomanjkanja kisika, sta baburi ponoreli od veselja. Skakali in kotalili sta se po njem, ga valjali pod sabo in se tiščali k njemu, se drgnili obenj. «Tako!» je nazadnje rekla babura Nenca, imenovana tudi Kosmata. .Izpolnili sva nalogo najine gospodarice in prijateljice. Vsaj prvi del. Čutil naju je, in ne bo pozabil. Zdaj pa ga morava še odnesti zelo daleč. Daj, poprimi, da ga dvigneva... Prijeli sta ga vsaka na svojem koncu in odleteli sta z njim pod jasno, srebrno belo nebo. Leteli sta zelo visoko in daleč preko vseh hribov. Najbrž je bil svež nočni zrak kriv ali pa hlad, ki ga je povzročil hiter let, da se je Marinič na pol prebudil in je začudeno zrl v globino. Videl je pod sabo bežati istrski svet in začutil je trda prijema na obeh straneh ter zagledal je baburi: Cufro in Kosmato, kako ga nosita preko višav. Postalo mu je slabo in želodec se mu je obrnil. Bilo mu je strašansko slabo in mislil je že, da bo umrl, preden bo konec te hude babje jage. Vse v njem se je obračalo, zvijalo in krčilo. • Prebuja se!» je zakričala Cufra. «Daj mu po nosu, da bo spet zaspal, sicer naju bo potegnil dol in bomo strmoglavili!« Kosmata mu je hitro porinila pod nos cunjo, namočeno v omamno pijačo in Mariniču se je spet vse zavrtelo in strmoglavil je v brezno niča. Baburi sta ga nesli daleč, daleč. Preko mnogih dolin, vse do Markovičev na hrvaški strani. Tam sta se spustili na nizek hrib in odložili breme sredi gostega grmovja. Zakrožili sta še nekajkrat nad njim, se zarežali zlobno in strupeno, potem pa odleteli nazaj. Jutro se je priklatilo zelo zgodaj, prignalo je vroče sonce, ki je prebudilo Mariniča. Vendar ne zlahka. Bilo je potrebno mnogo truda, da se je potepuh zavedel samega sebe. Ležal je sredi robidovja, ves zavit v trnje, močno'popraskan in krvaveč po obrazu in rokah. Strašansko ga je bolela glava in še vedno se mu je vrtelo. Dve uri in pol se je izmotaval in na pol mrtev od žeje in utrujenosti se je privlekel do vasi. Tam so mu dobri ljudje ponudili vode, da se je umil in pijače, da se je o-krepčai. Tam je tudi zvedel, kje je. In zelo se je čudil, kako neki je prišel sem, ko pa je sinoči legel na senik v Kubedu. Ko je praznil tretji kozarec, se je nenadoma spomnil visokega in mučnega nočnega leta in obeh štrigonk. Kar zmrazilo ga je in bil je strašno jezen na samega sebe, da se je dal tako zlahka preslepiti in omamiti. •O ti moja Štafurka!« je zaklical na glas, da so se kmetje začudeno spogledali. Potem pa je še zaklel, kar sicer ni bila njegova navada. Rekel je: «Čota balota, pirihova dota, spet so bili tvoji kremplji vmes!« Vendar se je spraševal, kako to, da je poslala svoji pomočnici in zakaj ni tega storila kar sama, ko pa je vendar stokrat močnejša od teh ženščur. Dve noči in en dan se ni premaknil nikamor. Samo spal je in nabiral izgubljene moči. Ko se mu je zazdelo, da je pripravljen za dolgo pot, se je poslovil od prijaznih kme tov in krenil nazaj proti Kubedu. ★ * * Zemlja je dišala na prav poseben način in to je pomenilo, da se nabira vlaga in da bo kmalu deževalo. Vročina, ki je mučila ljudi in ž včerajšnja etapa poza posebnega. To pa ne le sa *JU<^ne^a Hinaullovega oče-am’ , ne dopušča presenečenj, ,, Pak verjetno tudi zato, ker so »°valci štedili svoje sile za da-. snjih 33 km poti na kronometer * Posameznike), še bolj pa za Ve alpske vzpone, ki jih čakajo soboto in nedeljo. revica včerajšnje 15. etape (Be-• Hasselet 157 km) je bila 1 Maertens (Bel.) 4.01’20” in p.h. . ®,530 km na uro , Pmnckaert (Bel.) 4.01’20” :■ Wolf (Bel.) I Bertin (Fr.) «' J^an Calster (Bel.) , Tackaert (Bel.) d' fernaudeau (Fr.) 9 Ors.) k ^bani (Fr.) • Bevenage (Bel.) vsi Valčevem času , SKUPNA LESTVICA , Hinault (Fr.) 58 59’42" f- Anderson (Avs.) po 57" ■ Duclos - Lassalle (Fr.) I- Rodriguez (Fr.) I Claes (Bel.) S' Uurent (Fr.) . v zmago- * -.aui , Van Impe (Bel.) Verlinde 357” 3’57" 6'05” 606” 6T1" OTO” 7'43” 7'45" Pa bo dolga 245 km avgusta, pro-Dirka bo 9 »rr™1 (Rei-) !o ”tllens (Bel > • Sohepers (Bel.) ^v3usta dirka Furlaniji tfORDENONE — Tradicionalna let^arska dirka ^ T'i»rior»i« na sporedu otJ* bo dolga jčp.om zadnja preizkušnja za se-j^otjo italijanske državne repre-Wance> ki se bo udeležila svetov ij”* kolesarskega prvenstva sep-^bra v Pragi. ^lafa medalja Za vzhodne Nemce ^ZIG — Na svetovnem mla-K.skem kolesarskem prvenstvu v 1ott2gU ^ v ek>Pni vožnji na kro-Ra]/°Ur' na 70 km dolgi progi, zma-4 Vzhodna Nemčija. 2. mesto je osvojila Sovjetska zveza le z eno sekundo zaostanka. Italijanski kolesarji so razočarali, saj so bili šele enajsti. V zasledovalni vožnji za posameznike je zmagal zahodni Nemec Alber, pred Sovjetoma Ganejevim ir Pa)i"om. SABLJANJE Madžarski meč najboljši CLERMONT - FERRAND — Na svetovnem sabljaškem prvenstvu v Clermont-Ferrandu je prišla Madžarska do prve zlate kolajne. Pri boril ji jo je 29 letni Zoltan Sze-kelv. bivši moderni peterobojec, ki se je pred petimi leti «spreobrnil» in postal »čisti* sabljač. V finalu je premagal Sovjeta Sašo Moiaje va; 3. je bil zahodni Nemec Borr-mann in 4. Sovjet Dunajev. ZuRICH — Evropska nogometna zveza je objavila seznam kvalifikacijskih skupin za evropsko mladinsko nogometno prvenstvo. Seznam teh skupin je tak: 1. Wales - Nizozemska 2. Severna Irska - Irska 3. Islandija - Belgija 4. Anglija - Škotska 5. Poljska - švedska 6. Danska - Češkoslovaška 7. Sovjetska zveza - Norveška 8. Francija - Luksemburg - ZRN 9. Italija - Avstrija 10. Malla - Španija 11. Portugalska - Švica 12. Grčija - Madžarska 13. Romunija - Bolgarija 14. Albanija - Ciper 15. Turčija - Jugoslavija KOŠARKA Italija premagala tudi Kubo MESINA — V drugem dnevu mednarodnega košarkarskega turnirja v Mesini je ameriška selekcija «A11 Starš Garelli USA* premagala državno reprezentanco Sovjetske zveze z rezultatom 80:75 (47:48). Italijanska reprezentanca pa je po izenačeni tekmi odpravila kubansko vrsto s 74:70 (35:35). Med italijanskimi košarkarji se je zelo dobro izkazal mladi Antonello Riva. Francesco Moser je na italijanskem državnem kolesarskem prvenstvu v Pordenonu predsinočnjim dosegel še en velik uspeh, saj je v zasledovalni vožnji gladko zasedel prvo mesto (Telefoto AP) V ORGANIZACIJI ODBORA ZA MNOŽIČNE TEKAŠKE PRIREDITVE Koledar množičnih tekov v Sloveniji Vse večje zanimanje za to zvrst športnega udejstvovanja - Poudarjeno sodelovanje z zamejskimi organizacijami - Vrsta koristnih napotkov Odbor za množične tekaške prireditve pri Smučarski zvezi Slovenije (Ljubljana, Linhartova 9) je pred časom izdal, drugo leto zapored, koledar množičnih tekaških prireditev za sezono 1981/82. Za predstavitev koledarja zdi se nam najbolj umestno, da povzamemo uvodno misel, ki spremlja izdajo programa: »Koledar tekov, ki je pred vami, je v podobni obliki izdan drugič. Letos se je z izdajo pohitelo predvsem iz razloga, da se po uskladitvi terminov organizatorji lahko pravočasno pričnejo pripravljati za naslednjo sezono. To velja predvsem za organizatorje smučarskih tekaških prireditev za trasiranje in pripravo prog. Sezona, ki je za nami, je zaradi razvoja rekreacijskega teka na smučeh in po suhem zadolžila, da se organizacijsko še bolj pripravimo. V pretekli sezoni so organizatorji zelo izboljšali pristop do prireditev kakor tudi same tehnične izvedbe. Kljub temu pa je bilo nekaj pomanjkljivosti, ki pa jih moramo v interesu vseh nas, predvsem pa nastopajočih, skušati odpraviti ali vsaj izboljšati. V pretekli sezoni je prišlo poleg rekordnega zanimanja tekačev rekreativcev za množične teke in te- stiranje zmogljivosti oziroma celo- lillilllilllIiIHlllfilllllliiiiitminMfiil,HIIIII,11111,1» IM,l|,i,i,lillllMl(Illli(iMlifM|i|lll||rtlmil(lll(#ll,IMItlmH|||l||lm||||||||||mm||||||1||||(|u||f||i||||(|||g|||||I|1||fi(1(|(|(|)|w|f|umnH#B(|#|m|i||||t|(|1||#(|||(|H||||||||||)|MmHi|f#|||||||f||w#||||#n#||M#||H||||(||Mt|((m||#|(1HItl| ATLETIKA V LENINGRADU Ze sedemnajsti spopad SZ-ZDA Sovjetska zveza doslej bolj uspešna pri ženskah, ZDA pa pri moških - Američani tudi tokrat z okrnjeno ekipo LENINGRAD — Danes in jutri bo na sporedu v Leningradu atletski dvoboj med svetovnima velikanoma v tej panogi. Sovjetsko zvezo in Združenimi državami Amerike. Doslej sta se ekipi srečali šestnajstkrat, bilanca pa govori v prid Sovjetske ekipe, ki je v skupnem seštevku (v moški in ženski konkurenci) slavila kar dvanajstkrat, trikrat je prvo mesto pripadlo Američanom, enkrat pa je bil izid neodločen. Sovjeti so gospodarili predvsem v ženski konkurenci (petnajst zmag in en sam poraz), medtem ko so Američani bili boljši v moški konkurenci (11 zmag in pet porazov). ZDA ne bodo nastopile na tem dvoboju «z najboljšo' postavo, od ,, . ... , atletov in atletinj, ki so zmagali na po r urlant.u bo državnem prvenstvu, jih bo prisot-12. avgusta, uro- nik' niH le štirinajst; tnedtemko 'se jih je kar sedemnajst odpovedalo potovanju v Sovjetsko zvezo. Med najbolj znanimi gre omeniti Lattanyja (100 m), Philippsa (200 m), Foster-ja (110 m ovire), Wileya (400 m), Enyearta (800 m), Howardovo (400 m), Manningovo (800 m), Highto-\verovo (110 m ovire), Ritterjevo (višina) in Smithovo (kopje). Sovjetska zveza pa bo bržkone predstavila svoje najboljše tekmovalce: Arkipenka (400 m ovire), Markina (400 m), novega rekorderja v skoku s palico Poljakova. Se- "'•iiiiiiiiiiiiitiiiiMiHmiiitiiitiiHUlniiiiiMm, tnmniniiiiiiiiii hmiiim, iiiiimmiiiiiimuii iinini uiti Košarka ZA MINIKOSARKARJZ Koristen in prijeten kamp na Zlatiboru Udeležila se ga je tudi večja skupina borovcev Vadba pod nadzorstvom ameriškega trenerja dika (met kladiva), Nazarovo (400 m), Veselkovo (800 m), Karčenkovo (disk), Proskurjakovo (skok v daljino), Polujkovo (skok v višino) in Kaceckajevo (400 m ovire). Kljub okrnjeni postavi Američanov bo torej nastopilo veliko število atletov, ki so na svetovnih lestvicah na prvih mestih. Zato je pričakovati predvsem v nekaterih disciplinah oster boj. Italijanska televizija bo dvoboj SZ - ZDA prenašala neposredno danes od 16.30 do 18.30 na drugem kanalu, jutri pa od 14.00 do 16.00 pa po prvem sporedu. VESLANJE Jugoslovanski študenti osvojiti tri zmage MILAN — V Milanu se je pred kratkim začela mednarodna študentska veslaška prireditev, ki je trajala tri dni. Sodelovalo je 179 veslačev - študentov iz 13 držav. V prvem dnevu, v katerem so največ uspeha dosegle tuje posadke, je največje presenečenje pripravila e-kipa LR Kitajske, ki je osvojila eno prvo in več drugih dobrih mest. Med ostalimi državami pa so izstopale ZRN, Jugoslavija, Francija, in Avstrija. Italijanske posadke sicer niso zmagale nikjer, so pa zasedle nekaj zelo dobrih mest na lestvicah. Italija je bila druga v dvojcu »brez* in četvercu »brez* za moške, Jugoslovani pa so slavili kar tri zmage in sicer v četvercu «s», dvojcu »s* in dvojnem četvercu, vedno v moških kategorijah. Italijani in Jugoslovani so poleg tega osvojili še po eno 3. mesto. TENIS lej^r°v> minikošarkarji so se tudi šjJ® udeležili osemdnevnega kotla,}irake8a kampa bilj atovim Užicem. ^skega kampa na Zlatiboru tvim Užicem. Naši fantje so *° bi* Zlatiboru ie 'an‘. tako da had 11 že Pred odhodom navdušeni siv. Psovanjem, saj so se dobro ki izredne gostoljubnosti, luni? Bili deležni. V nedeljo, 30. tla iT. te z Brnika vzletelo letalo, jev Katerem je bilo 18 minikošarkar ob s Petimi spremljevalci. Takoj tia {/'"Udu v Beograd se je skupi-Wt/rovc:ev vkrcala na avtobus ko-kj iškega kluba Radnički LMK, kjer te odpeljal na sedež kluba, »il0rnSo jim postregli s tečnim ko-bina ^opoldne pa se je vsa sku-»A vlakom odpeljala do Titove-kj ; Zlca. kjer je čakal avtobus, \