NAJSTAREJŠA SLOVENSKA REVIJA, KI ŠE IZHAJA VESTNIK 6 2021 TEMA MESECA Baron Žiga Zois Z NAMI NA POT Okolica Krvavca 3,90 € UVODNIK Revija za ljubitelje gora že od leta 1895 IZDAJATELJ IN ZALOŽNIK: Planinska zveza Slovenije ISSN 0350-4344 Izhaja osemnajstega v mesecu. Planinski vestnik objavlja izvirne prispevke, ki še niso bili objavljeni nikjer drugje. 121. letnik NASLOV UREDNIŠTVA: Planinska zveza Slovenije Uredništvo Planinskega vestnika Ob železnici 30a, p. p. 214 SI-1001 Ljubljana T: 01 434 56 90, F: 01 434 56 91 E: pv@pzs.si www.planinskivestnik.com www.pvkazalo.si www.facebook.com/planinskivestnik ODGOVORNI UREDNIK: Vladimir Habjan UREDNIŠKI ODBOR: Emil Pevec (tehnicni urednik), Marta Krejan Cokl, Zdenka Mihelic, Irena Mušic Habjan, Mateja Pate, Dušan Škodic, Tina Leskošek, Mire Steinbuch ZUNANJI SODELAVCI: Peter Šilak, Mitja Filipic, Jurij Ravnik LEKTORIRANJE: Marta Krejan Cokl, Mira Hladnik, Vera Šeško, Sonja Cokl, Darja Horvatic (korektorica) OBLIKOVANJE: Mojca Dariš GRAFICNA PRIPRAVA IN TISK: Schwarz print, d. o. o. Tiskano na NEO MATT papirju, Triglav papir NAKLADA: 4500 izvodov Prispevke, napisane z racunalnikom, pošiljajte po elektronskem mediju na naslov uredništva ali na elektronski naslov. Poslanih prispevkov ne vracamo. Uredništvo si pridržuje pravico do objave ali neobjave, krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja nenarocenih prispevkov v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Mnenje avtorjev ni nujno tudi mnenje uredništva in PZS. Kopiranje revije ali posameznih delov brez privolitve izdajatelja ni dovoljeno. Narocanje: Po pošti na naslov: Planinska zveza Slovenije, Ob železnici 30a, p. p. 214, SI-1001 Ljubljana, po elektronski pošti na naslov: pv@pzs.si ali  po telefonu 080 1893 (24 ur na dan) in na naslovu: https://clanarina.pzs.si/vestnik.php. Transakcijski racun PZS: IBAN: SI56 6100 0001 6522 551 SWIFT: HDELSI22 DELAVSKA HRANILNICA D.D. LJUBLJANA Narocnina 39 EUR, 63 EUR za tujino, posamezna številka 3,90 EUR. Clani PZS so upraviceni do 25 % popusta na letno narocnino Planinskega vestnika. Reklamacije upoštevamo dva meseca po izidu številke. Ob spremembi naslova navedite tudi stari naslov. Upoštevamo samo pisne odpovedi do 1. decembra za prihodnje leto. Program informiranja o planinski dejavnosti sofinancirata Ministrstvo za šolstvo in šport RS in Fundacija za financiranje športnih organizacij v RS. FOTOGRAFIJA NA NASLOVNICI Luna nad Triglavom Foto Dan Briški Uredništvo Planinskega vestnika skrbno preverja vse clanke in tocnost v reviji objavljenih opisov poti, ki praviloma vkljucujejo opozorila na nevarnosti in možne pasti obiskovanja gora. Žal pa je vsak opis vedno subjektiven, poleg tega se objektivne težave na terenu lahko spreminjajo iz dneva v dan, celo iz ure v uro. Zato uredništvo revije in Planinska zveza Slovenije ne moreta prevzeti nobene odgovornosti za morebitne poškodbe ali materialno škodo, ki bi jih utrpel kdorkoli zaradi hoje in plezanja po gorah po navodilih iz te revije. Foto Matjaž Milavec Kako najti pravo pot? Nekdo, ki mi je blizu, pravi, da rada solim pamet. Kadar me želi podražiti, dvigne kazalec in v pokroviteljskem tonu izusti: "Previdnost ne bo odvec!" Obicajno mu ob tem namenim zelo pomenljiv pogled izpod cela in zavijem z ocmi. A ce se globoko zamislim, po tihem lahko priznam, da ima nemara malce tudi prav. Nedavno tega sem prebrala enega svojih prvih objavljenih prispevkov na temo gora. Nisem še bila stara toliko, da bi si lahko legalno narocila pivo v gostilni, pa sem že brezplacno delila nasvete o hoji v gore s pozicije najpametnejše najstnice na svetu. Ob prebiranju nekdanjih Matejinih svetovalnih kotickov se danes malce zabavam, malce pa mi je, hm, vseeno nerodno. Ker so tudi nekateri clanki poznejšega datuma napisani v podobnem tonu, sumim, da ni šlo samo za pubertetniško pretencioznost. A vendar se mi zdi, da me je življenje že malo obrusilo in da sedaj bolj na glas razmišljam, kot pa da bi dušebrižniško svarece žugala s prstom. Pozimi je po družbenem omrežju krožil video posnetek, ob katerem me je imelo, da bi spet malo požugala in zraven v maniri starosvetnih uciteljev navila še nekaj ušes. Zato je zacel nastajati tale zapis, ki pa sem ga v prepricanju, da sem sedaj že dovolj zrela in mi ni treba vsevprek pametovati, hotela zastaviti v bolj modrem slogu, ki bi napeljeval k razmisleku, ne pa da bi ponujal brezplacne vzgojne nasvete. Samoiniciativno svetovanje obicajno naleti na gluha ušesa, a smo pogosto zelo radodarni z njim. Pa se je zgodilo, da je zacetna vnema kmalu popustila in tako sem nedokoncano besedilo pustila v drobovju racunalnika. Morda se te crke nikoli ne bi svetile na straneh Planinskega vestnika, ce ne bi Klemen Belhar napisal dveh odlicnih kolumen z zelo aktualno tematiko (in ce ne bi odgovorni urednik iskal pisca uvodnika). V tokratni kolumni razmišlja o novodobnem pojavu, ki ga imenuje gorniški avanturizem in za katerega meni, da ima obredni znacaj – ker je njegovo bistvo objava na družbenih omrežjih. Kolumnist na zacetku prispevka omeni podvig taistega protagonista, ki je nastopal tudi v posnetku, zaradi katerega me je pozimi zasrbelo, da bi iztegnila kazalec in strogo pogledala iznad ocal. V obeh posnetkih gre za avanturo prenocevanja pod milim nebom v naših gorah. Razumem mladostniško željo po dogodivšcinah, malce bolj nerazumljiv pa mi je nacin, na kakršen se omenjeni mladenic loteva svojih podvigov. Ce sta peka zrezkov za vecerjo in kino pod zvezdami nekaj, ob cemer bi lahko samo nejeverno dvignila obrvi in skomignila z rameni, ceš vsak ima svoje veselje, je klešcenje smrek za izdelavo nacrtovanega bivaka tisto, kar me je zbodlo in sprožilo najprej moraliziranje in zgražanje, potem željo po spodbujanju k razmisleku, kako podati informacije in izobraziti novodobne pustolovce. Razveseljivo je, da se mladi premaknejo od zaslonov (pa cetudi potem v gorah gledajo vanje za lahko noc) in gredo v naravo, pomembno pa je, da jih naucimo spoštljivega odnosa do nje in pravil obnašanja v gorah, še zlasti ker svoje avanture dokumentirajo in ponudijo na ogled na spletu. Vprašanje je sicer, ali se bo kateremu od avanturistovih sledilcev ljubilo tovoriti 30-kilogramski nahrbtnik na vrh Grintovca ali pa zmrzovati v snežni luknji pri minus dvajsetih stopinjah Celzija. Ampak zgledi vlecejo in morda se bo komu to vendarle zdelo kul ter se bo domislil še cesa bolj drznega, nenavadnega, norega … s cimer bo nagovoril spletno obcinstvo. Kot je v prejšnji kolumni zapisal Belhar, je naša naloga, da najdemo pot do nove, internetne generacije mladincev in jih ob sprejemanju takšnih, kot so, vzgojimo v zgledne planince. Vprašanje je, kako najti pravo pot do njih. Ce bi bil tole prispevek Mateje starega kova, v katerem bi karala pocetje takih nadobudnežev, bi mi nekdo postregel s še enim izzivalnim stavkom. Ta izvira iz casov, ko sem kot nacelnica vodila cetrtkova ferajnovska srecanja. S kazalcem bi se podrgnil pod nosom, potem pa s povišanim glasom rekel: "Fantje, bomo imeli malo sestanka!" Sestanek bi bil verjetno res na sporedu, le njegova izvedba, vsebina ter ton in izbor besed bi bili skrbno pretehtani in prilagojeni duši na drugi strani mize. No, zaslona. Mateja Pate UVODNIK 1 Kako najti pravo pot?Mateja Pate TEMA MESECA 4 Baron Žiga Zois in njegovi mineraliMiha Jeršek TEMA MESECA 8 Zoisovi iskalci kamenjaDušan Škodic TEMA MESECA 12 Žiga Zois in njegove sledi v botanikiNada Praprotnik KARNIJSKE ALPE 16 Dan, ko ljubim zelenoOlga Kolenc ZA FOTOAPARATOM Dobrovlje in koronavirus20 Franci Horvat SPOMINI NA ODPRAVO 26 V kraljestvu vetraMitja Jesenovec SPOMINI 30 CeveljMagda Šalamon Z NAMI NA POT 34 Gorsko igrišce osrednje SlovenijeMojca Stritar Kucuk PLANINCKOV KOTICEK 43 Groza in strah pod LuknjoKristina Menih ZGODOVINA PLEZANJA 46 Nazaj v AmerikoJurij Ravnik KOLUMNA 50 Dnevna soba na vrhu GrintovcaKlemen Belhar POTEPANJA 52 Nakljucje ali …Franc Juvan VODNIŠTVO 56 Intenzivni tecajRafael Krvina DOŽIVETJE 58 Eko trip na TriglavJanja Baloh INTERVJU Janez Hrovat61 Andreja Erdlen ZGODOVINA PLANINSTVA 64 Josip LavtižarMarija Mojca Peternel PLANINSKE KOCE 66 Za energijo in lahkoten gorski korakZdenka Mihelic PLANINSKA ORGANIZACIJA Skupšcina PZS 202168 Po spletnih objavah povzela Zdenka Mihelic. NARAVA 69 Doživeta pravljicaIvan Premrl NARAVA 70 Brezplacni prevozi v BohinjuPripravila Zdenka Mihelic 24. 2. JE POŽAR POPOLNOMA UNICIL MOZIRSKO KOCO NA GOLTEH. KAKO LAHKO POMAGAMO? NAKAZILO NA TRR: KODA: CHAR NAMEN: DONACIJA ZA MOZIRSKO KOCO IBAN: SI56 0242 6001 3741 942 SWIFT: LJBASI2X SKLIC: SI00 24022021 NASLOV: PLANINSKO DRUŠTVO MOZIRJE, V SAVINJSKI GAJ 4, 3330 MOZIRJE POŠLJITE SMS S KLJUCNO BESEDO MOZIRSKA5 NA ŠTEVILKO 1919. Z ENIM SMS-OM PRISPEVATE 5 EVROV V SKLAD ZA OBNOVO MOZIRSKE KOCE. 71 NOVICE IZ VERTIKALE 74 LITERATURA 77 PLANINSKA ORGANIZACIJA 79 FILM 80 V SPOMIN PD CELJE MATICA JE V DOBRIH DVEH LETIH OSTALO BREZ KOCBEKOVEGA DOMA NA KOROŠICI IN FRISCHAUFOVEGA DOMA NA OKREŠLJU, DVEH PLANINSKIH DOMOV NA TRASI SLOVENSKE PLANINSKE POTI. VSEBINE VSEH PLANINSKIH VESTNIKOV OD LETA 1895 DALJE NA WWW.PVKAZALO.SI SVOJ DAR ZA NOVI FRISCHAUFOV DOM LAHKO NAKAŽETE NA RACUN ABANKA CELJE, TRR: 0510 0801 6743 162. DRUŠTVO SE ZAHVALJUJE ZA VAŠ PRISPEVEK. TEMA MESECA Miha Jeršek Baron Žiga Zois in njegovi minerali Veliki razsvetljenec Baron Sigismondo (Žiga) Zois (1747–1819) je splošno znan kot podpornik kulture, nekoliko manj pa kot naravoslovec in mecen znanosti. Financiral je dve odpravi na Triglav, seveda tudi z namenom, da bi odkrili cenjeno železovo rudo. Bobovci so drobni pizoliti razmeroma bogate železove rude, ki je Zoisovi rodbini in posebno Zoisu pomagala do statusa najbogatejšega Kranjca. Foto Ciril Mlinar Z odprav so mu namesto rude prinesli fo­sile izumrlih glavonožcev - amonitov, ki so posta­li dokaz, da so tudi najvišji vrhovi Julijskih Alp pr­votno nastali z odlaganjem sedimenta v morskem okolju in da teorija o vulkanskem poreklu Alp ne drži. Pred dvesto leti so bila to še zapletena vpra­šanja o nastanku gorstev, geologija, znanost o pla­netu Zemlji, pa je v tem casu izjemno napredova­la. Mineralogija, kot del vede o Zemlji, je v casu, ko je živel Zois, doživela pravi razcvet. Odkrivali so se novi minerali, nemški univerzitetni profesor geolo­gije Abraham Gottlieb Werner (1749–1817) je na osnovi kemijskih znacilnosti objavil klasifikacijo mineralov. Friederich Mohs (1773–1832), po rodu nemški, po državi znanstvenega delovanja pa av­strijski mineralog, je objavil znamenito relativno le­stvico mineralov, baron Zois pa je v Ljubljani zasno­val za tedanje case eno najvecjih mineraloških zbirk v tem delu Evrope. Ustanovna zbirka prvega muzeja na Slovenskem Zois je zbral okoli pet tisoc primerkov mineralov, rud, kamnin, fosilov in organskih snovi. Zoisova zbirka mineralov je torej mnogo vec, kot se obicaj­no predstavlja. Vecino primerkov, ne pa vseh (!), je dve leti po njegovi smrti pridobil Deželni muzej, ki so ga ustanovili leta 1821, za javnost pa odprli deset let zatem. Zoisova zbirka je ustanovna zbirka prve­ga muzeja na Slovenskem. Najprej je bila razstavljena v ljubljanskem liceju v stari Ljubljani, leta 1888 pa se je preselila v osrednjo muzejsko zgradbo v današnji Muzejski ulici, kjer je še danes. Najbogatejši Kranjec Ko se sprehajamo po Pokljuki ali v predgorju Julijskih Alp, bomo z nekaj srece ob poti našli drobne, rjavim fižolom podobne kamne. To so bobovci in predsta­vljajo sorazmerno bogato rudo, iz katere so pridobi­vali železo. S preprostim pobiralništvom ali iskanjem bobovcev v kraških jamah, kamor jih je nakopicila površinska voda, so pridobili pomemben delež že­lezove rude, ki je Zoisovi rodbini prinesla velik delež bogastva. Bobovci so v geološkem smislu mocvirske železove rude, ki so se izlocale iz podtalnih voda, bo­gatih z železom. Zaradi koncentricne rasti so bobovci zaobljeni, ovalni ali povsem okrogli. Nastali so v ge­ološki preteklosti, zdaj pa so na površju zaradi erozi­je in preperevanja kamnin. Sestavlja jih vec razlicnih mineralov, ki so predvsem železovi oksidi in hidroksi­di, imajo skupno ime limonit in so rjave barve. Poleg bobovcev sta bili Zoisu pomembni še skorjasta limo­nitna ruda in limonitiziran pirit. Zadnji je v obliki zla­to rumenih kristalov pirita, ki se jih lahko spomnimo po zgodbi Ni vse zlato, kar se sveti. Pirit je železov sul­fid, zato na površju Zemlje ni prevec obstojen. Spre­minja se v razne železove okside in hidrokside - to­rej v limonit. Limonit bi lahko oznacili kot naravno "rjo", ki jo v naravi opazimo v obliki rjavih lis ali žilic na svetli apnencasti podlagi. Zois je limonitno železovo rudo predeloval v fužinah, ki jih je podedoval po oce­tu, del rude, ki je popolnoma drugacnega nastanka, pa tudi na Pohorju. Zois in Alpe Zois je bil z alpskim prostorom tesno povezan. Ne samo zaradi rude in njene predelave, ampak zato, ker so Alpe raj za vse, ki zbirajo minerale. Raznolikost mi­neralov v prostoru bomo laže razumeli, ce se vrnemo v geološko preteklost in spoznamo, kako so Alpe nastale. Pred približno sedemdesetimi milijoni let se je od Afri­ške tektonske plošce odcepila manjša Jadranska plošca. Pocasi je potovala proti severu in trcila ob Evrazijsko plošco. Kamnine so se ob tem nagubale in dvignile so se vec kot tisoc dvesto kilometrov dolge Alpe, ki segajo od Francije, preko Italije, Avstrije, Švice, Nemcije, Lih­tenštajna do Slovenije, po nekaterih interpretacijah pa še na Hrvaško in celo do Bosne in Hercegovine. Za nastanek posebne združbe mineralov v Alpah je pomembno dejstvo, da so bile kamnine, ki so danes na površju, nekoc dalec pod njim. Tlak v kamninah z globino narašca, kamnine so zaradi lastne teže vse bolj razpokane. Meteorne vode pronicajo skozi razpoke in z globino se segrevajo. Zato postanejo agresivnejše in topijo minerale v okolnih kamninah. Ko pridejo raz­topine globoko pod površjem v razpoke, se v njih izlo­cijo minerali. Proces kristalizacije v tako imenovanih alpskih razpokah lahko traja tudi milijon let ali vec, z delnimi prekinitvami ali stalno. Zaradi tektonskih pre­mikov pridejo takšne kamnine z razpokami, ki so za­polnjene z minerali, k površju ali povsem na površje. Kateri minerali bodo nastali, je povezano s tem, v ka­kšni kamnini so. Vecina Alp v visokogorju je iz meta­morfnih kamnin, zato so znacilne mineralne združbe, ki jih predstavljajo kristali kremena, med katerimi so brezbarvna kamena strela, rjavkast cadavec, tudi vijo­licast ametist, med glinenci adular, poleg njih pa še šte­vilni drugi, na primer titanit, klorit itd. Slovenski del Alp, z izjemo Pohorja, je pretežno iz karbonatnih ka­mnin, zato so v razpokah nastali kristali kalcita. V Zoisovi zbirki je precej vzorcev iz alpskega prosto­ra. Iz alpskih razpok so prozorni brezbarvni kristali kremena in cadavci, ki so mineraloška klasika in slo­vijo po cistosti in morfološki pestrosti. Veliki beli kri­stali adularja so posuti z drobnimi temno zelenimi oprhi klorita. Vsi minerali iz Alp niso vezani na alp­ske razpoke, ampak na mocno segrete vodne raztopi­ne oziroma hidrotermalne raztopine, ki so prinašale minerale iz globin proti površju, skozi prelome. Tako so v metamorfnih kamninah v Visokih turah nasta­li smaragdi, Habachtal pa z njimi eno pomembnejših nahajališc. Zois je zbral kar nekaj smaragdov iz Ha­bachtala, ki so v sodobnem casu postali pomembni kot primerjalno znanstveno gradivo pri identifikaciji smaragdov iz arheoloških najdišc. Zoisit Zois se ni imel za znanstvenika in mineraloga. Kljub temu je pustil v mineralogiji, in to v svetovnem meri­lu, izjemen pecat. Z njegovo pomocjo in njemu v cast so leta 1805 poimenovali novo odkriti mineral zoisit. Celotna zgodba temelji na zbiranju mineralov. Zois je te kupoval, nekaj tudi menjaval. Nekega dne mu je Si­mon Prešern, trgovec z minerali, iz Svinje planine na avstrijskem Koroškem prinesel vzorce sivih do belih mineralov. Zois jih ni znal dolociti, zato jih je poslal tedanjim evropskim mineralogom. Ti so odkrili, da gre za nov mineral, ga imenovali po nahajališcu saual­pit, leta 1805 pa ga je znameniti Werner preimenoval Zoisu v cast - v zoisit. Zakaj je to pomembno? Danes poznamo vec kot pet tisoc mineralov, ampak vecina je sorazmerno redkih. Morda je le kakih sto petdeset takšnih, ki so kamninotvorni, kar pomeni, da so bi­stveni deli kamnin, ki tvorijo Zemljino skorjo. Zoisit je eden takih kamninotvornih mineralov. Znacilen je za metamorfne kamnine, zato je pogosto najden v eklogitih, tudi pri nas na Pohorju. Zoisit ima še eno, svetovno zanimivo zgodbo. V dru­gi polovici sedemdesetih let preteklega stoletja so ge­ologi kartirali del ozemlja v Tanzaniji, ki ga je priza­del velik požar. Odkrili so vijolicasto modre zoisite v draguljarski kakovosti. To je bilo veliko presenecenje in koncesija za odprtje rudnika je bila hitro podelje­na. Toda modro vijolicasti zoisiti so z napredovanjem rudniških del izginili in našli so se samo brezbarvni, sivkasti in rjavkasti. Ugotovili so, da je temperatura, ki se je sprostila ob požaru, vplivala na njihovo barvo. Vse od tedaj zoisite segrevajo tako, da postane njiho­va barva privlacna. Zoisit je tako postal eden najbolje prodajanih barvnih kamnov v zadnjih dvajsetih letih. Prodajajo ga pod imenom tanzanit. Prvotnim trgov­cem se je zdelo, da je ime zoisit prevec podobno be­sedi za samomor (ang.: suicide), zato so modro vijo­licaste razlicke poimenovali tanzanit. Zanimivo je, da je zoisit še v dveh barvnih razlickih, ki sta prav tako plemenita. Zelen je skupaj z rubinom v kamnini anio­lit, ki so jo odkrili v Tanzaniji in Keniji, medtem ko so rožnati zoisit s primesjo mangana odkrili na Norve­škem in se imenuje po misticnem otoku Thule, thulit. Zoisova zbirka danes Zoisova zbirka mineralov, rud, kamnin in fosilov je danes vecinoma shranjena v muzejskih depojih. V dvesto letih je doživela marsikaj. Združili so jo z drugimi zbirkami, njen razstavni del pa zmanjševa­li. Ceprav je razstavljenih zgolj dvesto petdeset vzor­cev, nam ti zaradi pojavne oblike, nahajališc ali dru­gih znacilnosti pricarajo raznovrsten svet mineralov. Predstavljeni so v vitrinah na podlagi Wernerjeve kla­sifikacije. Na zacetku so predstavljene samorodne prvine s kri­stali zlata iz Romunije, žicami srebra iz Norveške in živim srebrom iz Idrije. V tem delu sta razstavljena tudi dva meteorita, ki sta med samorodnimi prvina­mi zato, ker meteoriti vsebujejo dva minerala oziro­ma naravni zlitini železa z nikljem. V drugi skupini so sulfidi, spojine kovin z žveplom. Pricakovali bi ži­vosrebrovo rudo iz Idrije, a je na razstavi manj znan živosrebrov sulfid – cinabarit – iz Šentanskega ru­dnika nad Tržicem. Med oksidi so predstavljeni bo­bovci in skorjaste limonitne rude, še posebej razno­liki so primerki hematita z Elbe v Italiji. Med haloidi sta primerka soli in vec razlicno obarvanih fluoritov. Osrednji vitrini predstavljata raznovrstnost dveh mi­neralov, ki sta v Sloveniji med najpogostejšimi: kalcit in dolomit. Sledijo sulfati, med katerimi je najvecji primerek sadra. To je eno redkih imen mineralov v slovenšcini, ki je ženskega spola. Ta mineral ima vec imen: kadar je vlaknat, je alabaster, kadar je v velikih prozornih kristalih, ga imenujemo Marijino steklo. Velike prozorne kristale tega minerala so nekoc, ko še ni bilo stekla ali pa je bilo predrago, uporabljali v cer­kvah. Med fosfati je razstavljen piromorfit, med mo­libdati pa wulfenit. Najvecji del Zoisove zbirke predstavljajo silikati, ki jih je v Zemljini skorji najvec. Med njimi izstopajo mi­nerali draguljarske kakovosti, na primer akvamarin in zeleni beril ter lapis lazuli iz Rusije. Poseben dra­gulj je kristal olivina, ki izvira iz Egipta. Kristale olivi­na je Kleopatra cenila bolj od smaragdov. Med silikati so razstavljeni tudi primerki zoisita in številni drugi. V zadnji vitrini so organske snovi, med katerimi je najvecji jantar med Milanom in Dunajem. Prav na koncu sta razstavljena kamnina bazalt, ki ima znacil­no šeststrano krojitev in so jo v Zoisovem casu še šteli med minerale, ter amonit, ki nas opominja na Zoiso­ve odprave in zgodbo o Triglavu. Zoisova zbirka jutri Zoisova zbirka caka nove prostore. Po dvesto letih je reinventarizirana kot del drugih starih mineraloških zbirk. Seveda ne bo imelo smisla razstavljati zbirke v celoti, saj so sistematske zbirke nepopularne. Poleg tega je v zbirki precej rud in kamnin, ki so vzorcne na­rave in nezanimive za širšo javnost. Lahko pa postane­jo vzorci del oglednih depojev, kjer si jih bodo lahko ogledali specialisti za posamezna podrocja. Do tedaj je izbor Zoisovih mineralov z veliko dodatnimi vsebi­nami na ogled v Prirodoslovnem muzeju Slovenije. m Žiga Zois, Andrej Herrlein, pozno 18. stoletje, olje na platnu, Narodni muzej Slovenije Foto Tomaž Lauko Kristal kamene strele iz Alp Foto David Kunc Zoisit je mineral, ki ga je Werner poimenoval leta 1805 v cast baronu Zoisu. Foto Miha Jeršek Žica samorodnega srebra s kristalom pirita iz Kongsberga Foto Miha Jeršek Meteorit Krasnojarsk, prvi ruski meteorit. Zbirka Žige Zoisa, hrani Prirodoslovni muzej Slovenije. Foto: Miha Jeršek Jantar je fosilna smola iglavcev ali listavcev. V Zoisovih casih so ga imenovali tudi sukcinit – zaradi vsebnosti sukcinske kisline. Primerek izvira iz Baltika. Foto Miha Jeršek V dolini Triglavskih jezer so med raziskovanjem našli vec fosilov. Foto Jaka Ortar Literatura Breda Cinc Juhant, Ernest Faninger: 250-letnica rojstva Žige Zoisa (Žiga Zois: fužinar, naravoslovec, mineralog in zbiralec, katalog ob razstavi). Ljubljana: Prirodoslovni muzej Slovenije, 1997. Ernest Faninger: Baron Žiga Zois in njegova zbirka mineralov. Scopolia, 1983, št. 6, str. 1-32. Ernest Faninger: Sigmund Freiherr Zois von Edelstein. Geologija, 1984, let. 27, str. 5-25. Miha Jeršek: Zbirka mineralov barona Sigismonda (Žige) Zoisa. Scopolia, 2019, št. 97, str. 37-89. Miha Jeršek: 215 let od odkritja minerala zoisita. Življenje in tehnika, 2020, let. 71, št. 9, str. 14-15. TEMA MESECA Dušan Škodic Zoisovi iskalci kamenja Znana je zgodba o štirih srcnih možeh, ki so se leta 1778 prvi povzpeli na Triglav. To je uradno sprejeta teorija, ceprav se po besedah planinskega zgodovinarja dr. Toneta Strojina (1938-2016) verjetno pri nobeni gori na svetu ni izoblikovalo toliko teorij o prvem pristopu, številu prvopristopnikov in datumu pristopa. Vendar zanemarimo teorije o vzponu, pri katerem nikoli ni bilo sporno, da je odpravo financno podprl tedaj najbogatejši Kranjec, baron Žiga Zois. Zois je obljubil nagrado11 Zois je prvopristopnikom izplacal šest cekinov nagrade (Ivan Veber, 2008). prvemu, ki si bo upal na vrh in mu razkril njegove podrobnosti. Želja se mu je izpolnila, vendar kot vedoželjnemu cloveku poro­dila dodatna vprašanja, ki so botrovala nadaljevanju prizadevanj po razkrivanju s stališca geologije še sla­bo znanega sveta. Konec osemnajstega stoletja so po­tekale razprave - kot v svojem clanku omenja Miha Jeršek - med pristaši vulkanisticne in neptunisticne teorije, v katere se je aktivno vkljucil tudi Zois. Inten­zivno je zacel zbirati fosile in kamnine v Bohinju in na Pokljuki ter velike kolicine primerkov poslal na naslo­ve vidnejših zagovornikov obeh teorij, predvsem vne­temu vulkanistu Johannu Ehrenreichu von Fichtlu (1732-1795). Fichtel se je seznanil s Zoisom v Ljublja­ni in bil pozneje deležen po pošti poslanih vzorcev iz Bohinja, Velega polja in Doline Triglavskih jezer. Zois je v spremnem pismu poudaril prostranost gorskih planjav, iz katerih kakor velik rog moli Triglav. Iskanje dokazov o geološkem nastanku Triglava Fichtel je leta 1794 na Dunaju izdal knjigo Mineralo­gische Aufsätze, v kateri je trdil, da so Triglav in vrho­vi v okolici zgrajeni iz masivnega apnenca magmat­skega izvora, ki je brez morskih usedlin, nižje lege okoliških planot pa sestavlja plastovit apnenec, ki iz­vira iz morja. Fichtel se je pri svojih trditvah skliceval na dokaze, ki mu jih je poslal Zois. Opisal jih je v kar petih poglavjih knjige, ki jih je zakljucil z besedami velike hvaležnosti: "Kakor je moja zahvala velika, toli­kšna je tudi moja želja, da bi plemenita prizadevanja tega castivrednega in ucenega viteza dala pobudo, da bi ga posnemali še drugi njegovega stanu." Znanci in prijatelji prirodoslovja iz Zoisovega kroga so barona spraševali po mnenju, v pismih so se obr­nili nanj tudi številni geološki raziskovalci tedanjega casa s prošnjami po primerkih fosilov in okamnin, ki jih omenja Fichtel. Te prošnje Zois omenja v pismih Valentinu Vodniku (1758-1819) in ga prosi, naj mu pridobi cim vec vzorcev. Poslal mu je tudi Fichtelo­vo razpravo o Triglavu, da bi jo proucil. Z zakljucki v knjigi se Zois ni strinjal. Menil je, da se Fichtel v pri­meru vrhov okoli Triglava moti, kajti šlo je za dejstvo, da so mu vzorce, na katere se je Fichtel skliceval, pri­nesli iz nižjih predelov, ker ni nikogar poslal ponje na Triglav. Zoisov raziskovalec Valentin Vodnik Vodnik je v tistem casu služboval na bohinjskem Koprivniku in dobro poznal okolico. Zaradi Zoiso­vega navdušenja se je tudi sam vnel za naravoslovje in sklenil, da mu bo ustregel z obiskom visokogorja v raziskovalne namene, saj Zois že dolgo ni zmogel pohodov. Leta 1793 je Vodnik v nekem pismu zapisal, da se je v prostem casu "kamenje poznati vádil". To prostoca­sno dejavnost je na Koprivniku, kjer kot kaže ni imel veliko obveznosti, rad udejanjal. O tem prica pismo, ki ga je istega leta poslal svojemu in Zoisovemu pri­jatelju Antonu Rudežu in v njem opisal neko jamo v okolici, kjer naj bi domaci kmetje kopali v upanju, da bodo našli zlato. Vodnik se je zelo potrudil, da je pre­govoril nekoga, ki mu je nazadnje pokazal lokacijo jame, a ta ni bila prav nic obetavna za kopanje zla­ta, ceprav zanimiva. V njej je videl plasti peska, kakr­šnega so v tistem casu kopali iz morja pri Trstu in ga prodajali v notranjosti. Pojav takšnega peska v viso­kih gorah ter v njem vsebnost amonitov in morskih polžkov mu je vzbudila zanimanje in potrditev teori­je, ki jo je zagovarjal Zois. Zoisa je že vec kot desetletje pred tem izdalo zdrav­je. Doživljal je izredno hude napade protina (putike) in bil vecinoma priklenjen na vozicek, s katerim se je prevažal po svoji palaci, zato mu je ukvarjanje z montanisticnimi študijami nudilo uteho. Vseeno po­udarimo, da v Zoisovem primeru ni šlo le za ljubi­teljsko navdušenje, kajti v mlajših letih je kot lastnik železarn v Bohinju, jeseniškem Javorniku in v Misli­nji iz povsem prakticnih potreb prepotoval velik del Evrope, navezal stike z najvidnejšimi naravoslovci svoje dobe ter vseskozi kupoval najnovejšo strokov­no literaturo. Odprava v triglavsko visokogorje Z namenom, da bi razjasnil napacne Fichtlove ugo­tovitve, je Zois organiziral prvo odpravo v triglavsko visokogorje. Seveda se je moral pri tem obrniti na prave ljudi, kajti zgolj drznost tistih, ki so se prvi pov­zpeli na Triglav, ni bila dovolj. Na pot je iz Ljubljane poslal mladega grofa Franca Hohenwarta (1771-1844), predanega naravoslovca in prvega upravnika Deželnega muzeja ter navdu­šenega obiskovalca gora (uradno prvega turista na Mangartu in Planjavi). Pridružil se mu je duhovnik iz ljubljanskega Sv. Jakoba, Jožef Pinhak (1760-1814), prav tako ljubitelj gora in kot podjetnik za izkorišca­nje premoga in barjanske šote po svoje zagret za ge­ologijo. Družbo je Zois izrocil vodstvu vsestranskega Valentina Vodnika. Vodnik je svoja nova znanca, Hohenwarta in Pinha­ka, pricakal avgusta 1795 v Bohinjski Bistrici. Zois mu je sporocil nacrt in potek odprave, ki je bil zastavljen tako, da se je družba v prvem tednu na nekaj sku­pnih pohodih dobro spoznala. Skupaj so se povzpe­li na Stol in Belšcico ter prepešacili vso pot cez Bled v Bohinj. Pri tem je imel organizator srecno roko, saj sta bila prišleka navdušena nad Vodnikom in ozracje je bilo po kronološko zapisanih Hohenwartovih spo­minih vseskozi navdušeno in prijateljsko. Poleg ome­njene trojice so na odpravi, ki je potekala med 8. in 26. avgustom 1795, sodelovali še vodnik Andrej Le­gat ter iskalci fosilov Matevž Kos, Arh in dva Petraža, zadnje je verjetno Zois izbral med rudosledci, zapo­slenimi v njegovih fužinah. Družba je krenila mimo slapa Savice proti Dedne­mu polju in nadaljevala mimo planine Ovcarije do Doline Triglavskih jezer, kjer jih je v bogato založe­ni botanicni koci pricakal Karl Zois, Žigov brat. V okolici so med raziskovanjem našli vec fosilov, na­slednjega dne pa poskusili z vzponom na Kopico, ki se jim ni posrecil, zato so se spustili nazaj do koce ter se poslovili od gostoljubnega Karla. Nadaljevali so po jezerski dolini in si odpocili na Vršacu (2194 m), kjer je Hohenwart našel ostanke amonitov, Vodnika pa naj bi povsem prevzela plastovitost apnencastih skladov. To je botrovalo nastanku znane ode Vršac, ki je pozneje vzbudila kar nekaj nejasnosti in ugiba­nja, katero goro je Vodnik v resnici opisoval. V pe­smi zapiše: Na Vršac mi stopi in sédi, neznan svet se teb odpre, glej, med sivo plešo v sredi zárod žlahtnih zelj cvete! Sklad na skladu se vzdiguje golih vrhov kamni zid; vecni mojster ukazuje: "Prid, zidar, se les ucit!" Oda ima v celoti deset kitic, zmedo je povzrocila sed­ma, ki se glasi: Tje pogledaj na višave, kjer Trigláv kipi v nebo, štej snežnikov golicave, kar dozre najdalj oko! Uganka, imenovana Vršac Vršac je namrec zelo blizu, a z njega se ne vidi Trigla­va, ker ga zakriva Kanjavec (2569 m). Da je uganka še vecja, v naslednjih dveh kiticah pesnik opiše razglede, ki segajo po celi Kranjski in še cez. Vnele so se razpra­ve in uganko so leta 1899 v Planinskem vestniku raz­reševali številni ugledni in strokovno podkovani clani SPD. V igri so bile teorije, da je bil opevani Vršac v re­snici Mišelj vrh, Kanjavec ali celo Mali Triglav. Danes je sprejeto, da je šlo za Vršac, kar potrjujejo tudi Hohenwartovi zapisi. Mladi grof, ki so ga na od­pravi zanimali predvsem fosili, ni bil navdušen nad tem skladovitim vrhom: "Zakaj nas je privedla pot sem, mi je ostalo neznano. Z njegovega vrha ni na­mrec nobenega razgleda, ker višina gore zaostaja za sosedi. Triglava, ki ga sploh še nismo dobili pred oci, tudi nismo mogli videti." Vodnik je pesem, ki se mu je porodila v glavi, dokon­cal doma in si z vso pravico vzel nekaj pesniške svo­bode, ki ni povezana z geografskimi dejstvi. Je pa po drugi strani dobro opazna bodica, ki so jo reševalci uganke takoj opazili. Konec druge kitice leti na Fich­tela (v prenesenem pomenu zidarja) in njegovo kabi­netno raziskovanje gora ter je poziv, naj pride svojo papirno teorijo raje proucevat v naravo - vecni moj­ster ukazuje: "Prid, zidar, se les ucit!" Odprava je naslednjega dne pot nadaljevala pro­ti Triglavu, kjer so se razdelili. Vodnik in Pinhak sta z vodniki dosegla Mali Triglav, nadaljevanja pa nista tvegala. Ob vrnitvi so se sešli s Hohenwartom, ki si je medtem raje vzel cas za iskanje fosilov, ter skupaj sestopili na Velo polje, kjer so prespali. V nadaljeva­nju so se povzpeli na Tosc, ponovno prespali na Ve­lem polju in se od tam vrnili na Koprivnik. Toliko na kratko o tej Zoisovi odpravi, ki je bila v Planinskem vestniku že temeljito opisana. Triglavski vzorci potujejo po vsej Evropi Hohenwartov opis triglavskega podviga je zanimiv, žal pa vemo, da je obstajal še dosti natancnejši, ki ga je napisal literarno izurjeni Vodnik. Na žalost se ni ohra­nil. Izgubil se je tako kakor veliko drugih Vodnikovih zapisov; Fran Orožen celo navaja, da naj bi neka lju­bljanska prodajalka v njegova pisma zavijala slanino. Ugotovitve Zoisove odprave bi vsekakor zadošcale za zavrnitev Fichtlove razlage, vendar natancni baron še ni bil zadovoljen. Septembra istega leta je organizi­ral novo odpravo, da bi zbirala vzorce. Sestavljali so jo Zoisovi rudarji, ki se jim je prikljucil Vodnik. Zois je bil pri branjenju neptunisticne teorije nastanka Tri­glava uspešen. Pri tem mu ocitno ni bilo žal ne casa ne denarja. V petnajstih letih je raznim muzejem in znanstvenikom po Evropi razposlal (Breda Cinc Ju­hant, 2019) vec kot pet tisoc sedemsto primerkov kamnin, mineralov in fosilov. To pomeni dobesedno nekaj ton vzorcev in vec tisoc pošiljk, za katere je mo­ral Zois pri tedanji pošti odšteti celo premoženje. Usodni prihod Napoleonove vojske Namenimo za konec nekaj besed Zoisu, njegovim "is­kalcem kamenja" in usodi, ki jih je zelo zaznamova­la v kratkem obdobju Ilirskih provinc (1809–1813). Prihod Napoleonove vojske je slabo vplival na gospo­darstvo, po drugi strani pa je pri Vodniku vzbudil sil­no navdušenje in obcudovanje. Francoska oblast je prinesla šolsko reformo, ki je dovoljevala pouk v do­macem jeziku, cesar pod avstrijsko oblastjo ni bilo. Vodnik je bil odkrit castilec prihoda Francozov v naše kraje. Znana je njegova pesem Iliria oživlena, v kate­ri hvali Napoleona in je bila natisnjena za predgovo­rom njegovega najpomembnejšega dela, slovnice Pi­smenost ali Gramatika za perve šole (1811). Postal je gimnazijski ravnatelj ter nadzornik obrtnih in osnov­nih šol. Po odhodu Francozov se je znašel v nemilosti in njegov položaj se je zelo poslabšal. Prepovedane so mu bile vse šolske službe in do smrti leta 1819 je mo­ral preživeti prakticno brez dohodkov. Grof Franc Hohenwart je v življenju opravljal razne državne službe in bil že v letu Zoisove triglavske od­prave ljubljanski komisar, ob prodiranju Francozov pa okrožni glavar, ki je organiziral deželne brambovce. Ti izkušene Napoleonove vojske niso mogli zaustavi­ti, novi guverner Ilirskih provinc maršal Marmont pa je Hohenwarta obsodil na smrt. Pred izvršitvijo kazni ga je rešil podpis miru med Avstrijo in Francijo. Gospodarski propad je doživel tudi Pinhak, njegova premogovniška podjetja so ugasnila. Velikim podje­tjem Žige Zoisa je francoska zasedba z visokimi voj­nimi dajatvami poslabšala že tako slabo stanje, daja­tve so bile po pritožbi znižane, kljub temu pa mu je zmanjkalo še zadnjega denarja za njegove železar­ne. Moral je odpušcati delavce in najemati kredite za zvišane davke, ki so jih uvedle obnovljene avstrijske oblasti. To je dolgorocno pomenilo tudi propad ne­koc najbogatejšega Kranjca. m Razglednica z Bohinjem, kjer je Vodnik preživel svoja najlepša leta. Zbirka upodobitev znanih Slovencev NUK Portret Valentina Vodnika. Saša Šantel, Zbirka upodobitev znanih Slovencev NUK Franc Jožef Hanibal Hohenwart. Matevž Langus, Zbirka upodobitev znanih Slovencev NUK Usodna pesem Ilirija oživljena je Vodnika po odhodu Francozov drago stala. Objavljena je bila leta 1811. Pismenost in gramatika za perve šole, tisk Leopold Eger v Ljubljani Mogocna Vršac in Kanjavec Foto Oton Naglost Literatura Jože Rus: Triglav v herojski dobi geološke vede. Geografki vestnik, 1933, separat. Breda Cinc Juhant: Žiga Zois – naravoslovec in prvotni lastnik ustanovne zbirke prvega slovenskega muzeja. Scopolia, 2019, št. 97. Ernest Faninger: Sodelovanje barona Žige Zoisa in Valentina Vodnika na podrocju geoloških znanosti. Geologija, 1994/95, št. 37/38, str. 561-564. Arhiv Planinskega vestnika Slovenska biografija TEMA MESECA Nada Praprotnik Žiga Zois in njegove sledi v botaniki Žiga Zois je imel kljucno vlogo v slovenskem razsvetljenstvu in je veliko prispeval k razvoju kulture in znanosti. Kot naravoslovec je bil predvsem mineralog, ukvarjal se je tudi z botaniko in zoologijo. Njegovo botanicno delovanje je povezano z mlajšim bratom Karlom, ki ga je materialno podpiral, z njim sodeloval in hodil na botanicne izlete. Skupaj sta zbirala slovenska imena rastlin in skrbela za par­kovne nasade. Brata sta se z naravoslovjem in botani­ko prvic srecala, ko se je leta 1773 iz Idrije v Ljubljano priselil Balthasar Hacquet, naravoslovec, zdravnik, etnolog, gornik in botanik. Postal je redni obiskova­lec pri Žigi, ki se je lahko o naravoslovnih, predvsem o mineraloških in geoloških vprašanjih pogovarjal le z njim. To prijateljstvo je bilo povod, da je financno podprl veckratne vzpone na Triglav. Botanicna strast bratov Zois Ko je Hacquet leta 1787 zapustil Kranjsko in se pre­selil v Lvov, tedanjo Galicijo (zdaj Lviv v Ukrajini), je bil Žiga zelo nesrecen, saj je izgubil dobrega prijatelja. Ohranilo se je pismo, v katerem je zapisal, da se Kar­lova botanicna strast loteva tudi njega. Nadaljeval je, da je "na najboljši poti postati botanicar. Ce se to zgo­di, boste Vi vzrok: v osamljenosti glede mineralogije, ki me obdaja izza Vašega odhoda, izgubljam polago­ma veselje do nje, kajti skoraj nemogoce ti je vztraja­ti, ce nimaš veselja, da bi z drugimi izmenjaval misli, zlasti še v tako jalovi deželi, kakor je na apnu bogata Kranjska." Botanicno delo je Karlu financno omogocil Žiga, te­daj "najbogatejši Kranjec". Vecino svojega življenja je "glasnik cvetne lepote naših Alp" preživel na Brdu in na Javorniku. Bil je eden izmed naših prvih botani­kov in gornikov. Rastline je nabiral zlasti v Julijskih in Kamniško-Savinjskih Alpah ter Karavankah. Med njegovo zapušcino je najpomembnejši herbarij, ki ga hrani Prirodoslovni muzej Slovenije. Rastline so mu pomagali nabirati najeti domacini, med njimi tudi Matevž Kos, prvi pristopnik na Triglav. V njem je okrog dva tisoc sto primerkov. Najvec je alpskih ra­stlin, precej je tudi eksoticnih vrst. Herbarij, ki ga je Hacquet naredil na Kranjskem, je zapustil Karlu in obe zbirki sta shranjeni v Prirodoslovnem muzeju. V Arhivu RS se je ohranila botanicna beležnica (1785-1792), dragocen vir podatkov o nahajališcih rastlin, ki so povezane s Karlom. Botanicni mentor Wulfen Karel sam ni nicesar objavil, nabrane rastline in po­datke o njih je pošiljal botanikom v Celovec, na Dunaj, v Berlin in Prago. Njegov botanicni mentor Franc Ksaver Wulfen je bil koroški naravoslovec, ki je nekaj let živel v Gorici in Ljubljani ter takrat razi­skoval naše rastlinstvo. Dve alpski cvetlici, ki ju je na­šel Karel, je poimenoval po njem. Prva je bila Zoiso­va zvoncica (Campanula zoysii), ki mu jo je poslal iz bohinjskih Alp in z vrha Storžica. Wulfen se mu je v opisu zahvalil: "Prvo poznanje zelo redke rastline dolgujem slav­nemu gospodu Karlu pl. Zoisu; kot njegov brat Sigismund predvsem mineralogiji, tako se on, kot je videti … posveca ves botaniki, ki ji žrtvuje vso svojo pozornost, trud in cas pa gotovo ne malo denarja." Raste samo na soncni strani Alp in je "prava hci slo­venskih planin." V "kranjskih Alpah, ki meje s Koroško", torej v Ka­ravankah, je našel rumenocvetno Zoisovo vijolico (Viola zoysii) in jo živo, še z zemljo poslal v Celovec. V suhoparnem latinskem opisu nove vrste je Wulfen navdušeno zapisal: "Najlepši otrok naših gora!" Žiga ni samo materialno podpiral Karlovega bota­nicnega dela, ampak ga je tudi spodbujal in z njim sodeloval: "Njegova botanicna strast se že loteva tudi mene samega." Skupaj sta hodila tudi na botanicne izlete: "Potem kreneva v Bohinj. Našel sem možnost, da spravim brata na konju ob majhnih troških do Ve­lega polja pod Triglavom, in upam, da pridem tja tudi sam." Karel je bratu pošiljal spiske rastlin, ki jih je nabral. V Narodnem muzeju Slovenije so shranjeni seznami rastlin z vprašanji in komentarji. Skupaj sta zbirala slovenska imena rastlin. V Rokopi­snem oddelku NUK so se v Zoisovi zapušcini ohra­nili trije rokopisi. Slovenska imena rastlin in Franc Hladnik Rokopis, katerega avtor je Žiga, je nastajal okoli leta 1793. Botanicna imena so napisana na raztresenih li­stih z razlicnimi pisavami s crnilom ali svincnikom. Na prvem mestu je slovensko (kranjsko) ime, sledi la­tinsko ime in na koncu nemški izraz. Z rovt nad Jese­nicami je v bohoricici in z velikimi tiskanimi crkami zapisal izraz 'kluzhavenza' za karavanške kljucavnice ali gorske narcise. Avtor drugega rokopisa je Karel. Seznam rastlinskih vrst je urejen po abecedi latinskih imen, na drugem mestu so nemški izrazi in na koncu slovenska imena. Pripombe in dopolnila je napisal botanik Franc Hla­dnik. Tretji seznam imen na Kranjskem splošno poznanih rastlin je Žigu poslal Franc Anton Breckerfeld, plemic s Starega gradu pri Novem mestu. Žiga Zois je name­raval izdati slovar imen, vendar do tega ni prišlo. Ti trije rokopisi so bili osnova poznejšim seznamom, saj prepise najdemo tudi v rokopisih, ki so se v Arhi­vu RS ohranili v zapušcini Franca Hladnika in muzej­skega kustosa Henrika Freyerja, ki je leta 1836 gradi­vo rokopisov uporabil za tiskani Seznam slovanskih rastlinskih imen. Prepis je nesebicno poslal Boguslavu Šuleku, ki ga je upošteval v delu Jugoslavenski imenik bilja (1879). Parkovni nasadi in botanicni vrtovi Družina Zois je ob svojih dvorcih oblikovala parkov­ne nasade. Zlasti Žiga je veliko casa posvecal tej dejav­nosti. Na Brdu je že oce Michelangelo Zois zasnoval nasad v poznorenesancno-zgodnjebarocnem slogu, njegovo delo je nadaljeval Žiga z obcasno Karlovo pomocjo. Rastline je dobil z nakupi iz Nizozemske in Anglije ali od prijateljev. Posebno skrb je Žiga posve­cal tudi vrtnarstvu in sadjarstvu. Iz semen je vzgajal razne vrste drevja in grmicja, v pozimi ogrevanem ra­stlinjaku je gojil eksoticne rastline, z bratom pa sta si sporocala, kaj že poganja in cveti. Parkovni kompleks gradu Brdo z ribniki je zavarovan kot oblikovana na­ravna vrednota. Družina Zois je bila lastnica rudnikov in fužin na Go­renjskem in lastnica dvorca na Javorniku. Tam so že v casu Michelangela Zoisa namesto sadovnjaka zasno­vali park, za katerega sta skrbela brata. V Javorniškem Rovtu so imeli rudarsko upravo, ki se še danes imenuje Pristava. Verjetno je bila botani­ku Karlu vmesna postojanka na poti z Javornika na vrhove Karavank. Ob Pristavi so uredili park z ekso­ticnimi drevesi. Zoisov park je zavarovan kot obliko­vana naravna vrednota. Karel je na jugovzhodni strani posestva Brdo dodal botanicni vrt, v katerem je od leta 1785 do 1790 sadil alpske rastline. S številnih izletov po gorah ni prinašal samo herbarijskih primerkov, ampak tudi žive rastli­ne, ki jih je sadil v vrt. Pomagali so mu najeti doma­cini. Vrste in semena je dobival tudi iz drugih bota­nicnih vrtov po Evropi, nekaj semen je dobil iz Azije, pošiljali so mu jih celo iz Amerike. Podatki o nasadu alpskih rastlin so na žalost pomanj­kljivi, najdemo jih v rokopisih obeh bratov. Iz ohra­njenih zapiskov sklepamo, da je bil alpinum zasno­van zelo ambiciozno. V njem je Karel sadil oziroma sejal mnoge alpske rastline, nekaj pa tudi razmeroma redkih, za katere lahko le domnevamo, kje jih je na­bral. V NUK-u so se ohranili trije drobni zvezki z roko­pisnimi seznami alpskih rastlin. Kot avtor je zapisan Žiga Zois, pri Zoisovi zvoncici pa je zapisano Cam­panula mea, kar pomeni 'moja zvoncica', torej gre za Zoisovo zvoncico in Karlov rokopis. Ta nasad je bil prvi alpski botanicni vrt na Slovenskem. Po Karlovi smrti je nasad zacel propadati in v dvajsetih letih de­vetnajstega stoletja ni vec omenjen. Zoisove botanicne koce Karel je ob bratovi financni pomoci postavil prve vi­sokogorske botanicne koce, ki bi jih lahko že ime­novali planinske. V Julijskih Alpah je zgradil dve ali tri koce. Ena je bila zanesljivo pri Dvojnem jezeru v Dolini Triglavskih jezer. Druga je bila na Velem po­lju, tretja pa je morda v zgornjem delu Doline Trigla­vskih jezer. Postavili so jih verjetno okoli leta 1785. Imel je tudi koco v Karavankah. Ko je Žiga pisal Ha­cquetu v Lvov, je poudaril: "Majhno hišico v dvetretjinski višini Belšcice sem dal obnoviti, da bi preživela tam mesec julij priho­dnjega leta ter mogla po vrhovih vzdolž doline bo­tanizirati." Koca je bila v Medjem dolu v Ridi. Ohra­nilo se je ime Gospodova koca, ime je živo še danes in domacini govorijo o "nekem gospodu, ki je nabi­ral rastline". Franc Hladnik, "ilirskih rož vertnar" in "cvetlicar kranjskih gor", je bil osrednja osebnost slovenske bo­tanike v prvi polovici 19. stoletja. Raziskoval je naše rastlinstvo in strokovno sodeloval z vsemi vidnejši­mi evropskimi botaniki. Zbral je herbarij, ki ga hrani Prirodoslovni muzej Slovenije. Vec kot štirideset let je pouceval na normalki in gimnaziji, bil je tudi rav­natelj Francetu Prešernu. Leta 1810 je ustanovil Bo­tanicni vrt v Ljubljani. Šolal se je v Ljubljani in pocitnice kot "sin revnih staršev" preživljal pri Žigi Zoisu, "kjer ni bil le pre­skrbljen z vsem potrebnim, temvec – kar je bilo zanj neprecenljivo – imel tudi dostop do baronove izvr­stne zbirke mineralov. To so bile morda edine ble­šcece ure v casu njegove žalobne mladosti in koliko vpliva so imele na njegovo kasneje razvijajoce se na­gnjenje!" Pod Karlovim vplivom se je zacel bolj za­nimati za botaniko. Seznanil se je tudi z Valentinom Vodnikom, s katerim sta skupaj šla na izlet po Koro­ški in v Celovcu obiskala naravoslovca Franca Ksa­verja Wulfena. Ko sta odšla, je Wulfen menda izjavil: "Eden utegne postati res dober, namrec Hladnik!" Po­zneje je Wulfen postal njegov botanicni mentor. Hla­dnik je bil z Žigo povezan še po Karlovi smrti. Ko je pouceval na liceju, je ob njem uredil nasad kranjskih rastlin in sadil tudi alpske rastline. Zapušcina Žige in Karla Zoisa Franz Wilhelm Sieber je bil praški botanik, ki se je preživljal s prodajanjem herbarijskih primerkov in zaradi tega potoval po svetu. V letu 1812 je bil na Kranjskem in se 22. julija povzpel na Triglav, ta vzpon štejemo kot enajsti pristop na vrh. Tone Wra­ber je leta 1995 v Planinskem vestniku objavil prispe­vek Vecni led pod prepadnim skalovjem, v katerem je predstavil Sieberja kot planinca – botanicnega po­potnika in zbiralca rastlin. V Bohinju je botaniziral na stroške Žige Zoisa in njegovo gostoljubnost nesra­mno izkoristil. Vse stroške je pripisal Zoisovemu ra­cunu. Rastline, ki jih je nabral zase, je skrbno posušil, za tiste, ki jih je obljubil Zoisu, pa poskrbel površno in nemarno. Verjetno je bilo to zadnjic, ko je Zois financiral botanicna raziskovanja v Julijskih Alpah. Slabe izkušnje z njim je imel tudi Hladnik. Ob obisku mu je dobesedno zaplenil vse primerke gomoljaste zvezdice. Ni cudno, da ga je botanik Viktor Petkov­šek imenoval kar "žicar"! Brata Zois sta imela bogato knjižnico, v kateri je bilo veliko starejše, zelo redke botanicne literature. "Ker so bili pri hiši premožni, so kupovali drage, krasotno ilustrirane botanicne knjige." Po bratih Zois je dobila ime Cojzova koca na Ko­krskem sedlu, ki so jo leta 1897 odprli planinci Kranjske sekcije DÖAV in ji dali ime po "kranjskih naravoslovcih Karlu in Žigi Zoisu, katerih nasle­dniki so Kranjski sekciji odstopili zemljišce." Po 1. svetovni vojni slovenski planinci niso spreminjali imena, saj sta brata veliko naredila za razvoj nara­voslovja na Slovenskem in prispevala k planinski dedišcini. V letu 2008 je Planinska zveza Slovenije odprla Pot Karla in Žige Zoisa, ki povezuje botanicne, zoološke, geografske in geološke posebnosti, naravne vredno­te in kulturno dedišcino doline Kokre in zahodnega obmocja Kamniško-Savinjskih Alp. m Karel Zois, Andrej Herrlein, konec 18. stoletja; olje na platnu, Narodni muzej Slovenije Foto Tomaž Lauko Rocno pobarvana risba Zoisove zvoncice iz dela: Collectanea ad botanicam, Jacquin, N. J., 1786-1793 Foto Ciril Mlinar Rocno pobarvana risba Zoisove vijolice iz dela: Collectanea ad botanicam: Jacquin, N. J., 1790 Foto Ciril Mlinar Cojzova koca na Kokrskem sedlu Foto Franci Horvat Cojzova koca na Kokrskem sedlu leta 1895 Vir Knjižnica Franceta Balantica Kamnik, spletna stran prejmipozdrav.si Pot Karla in Žige Zoisa. Planinsko-izletniški vodnik. Literatura A. Barbic, D. Arimaspu, N. Praprotnik, T. Tomše, S. Rozman in T. Šubic: Pot Karla in Žige Zoisa. Planinsko-izletniški vodnik, 2008, Ljubljana: Planinska zveza Slovenije. France Kidric: Zois in Hacquet. Ljubljanski zvon, 1938, št. 58, str. 271-275. Nada Praprotnik: Botanik Karel Zois. Proteus, 1988, št. 51, str. 83-88. Nada Praprotnik: Botaniki, njihovo delo in herbarijske zbirke praprotnic in semenk v Prirodoslovnem muzeju Slovenije. Scopolia, 2015, št. 83/84, str 1-414. Špela Pungaršek: Žiga Zois, ljubitelj rastlin? Scopolia, 2019, št. 97, str. 167-195. Tone Wraber: Vecni led pod prepadnim skalovjem. Botanik F. W. Sieber leta 1812 na Triglavu. Planinski vestnik, 1995, št. 9, str. 387-391. KARNIJSKE ALPE Olga Kolenc Dan, ko ljubim zeleno Greben od Monte Crostisa do Cimone di Crasulina Zaradi korone zaprti mejni prehodi s sosedo Italijo so se sprostili in moj obcutek ujetosti je popustil. Brezmejna radost me je obšla, ko sem med vožnjo po avtocesti po dolgem casu znova uzrla bližnje in daljne vrhove Karnijskih Alp. Narava je šla svojo pot in njena neustavljiva sila življenja je že presegla hrbtišca predgorij. Ta tako lep, odmaknjeni konec sveta, se mi je zdel še bolj skrivnosten in sam. Podajamo se na enega najzanimivejših pod­vigov v Karnijskih Alpah tako glede dostopa do iz­hodišca kot izjemno lepe grebenske ture. Obmo­cje je široko razgledišce, ki sega tako na celotne Karnijske Alpe kot tudi do Julijskih Alp in Dolo­mitov. Greben, ki je hkrati zadnja južna gorska pre­grada, ki meji na najvišje vrhove Karnijskih Alp, na zahodu poteka od najvišjega, 2251 metrov vi­sokega Monte Crostisa, pa do vzhodne, 2104 me­trov visoke Cimone di Crasulina, ki jo podpira še nekaj manjših vrhov. Hiter dostop do 1982 me­trov, kjer se naša tura zacne, nam olajša ena izmed najbolj spektakularnih in najvišje speljanih cest v celotni Furlaniji - Julijski krajini, tako imenovana Panoramica delle Vette. Okoli petintrideset kilo­metrov dolga, s številnimi ovinki posejana krožna cesta, v dolini povezuje mesti Comeglians in Rava­scletto. V casu Mussolinijevega režima, med leto­ma 1940 in 1942, zaradi vojaških potreb zgrajena cesta danes planine ohranja žive in služi turizmu. Vožnja po njej je primerna le za izkušene in odgo­vorne voznike, pred odhodom pa vsekakor pripo­rocam ogled enega izmed njenih video posnetkov, ki jih najdemo na You Tubu. Zavetišce Chiadinas in Monte Neval Napocil je zame najlepši letni cas, ko v naravi ne smem zamujati juter. Priznati moram, da sem rojena zaspanka, a kadar gre za podvige v naravi, sem hitro budna kot zajec. Ker je v dolini že nažigala prva pole­tna vrocina, sva se s kolegico že zgodaj popoldne za­peljali do mesta Tualis (v dolini Canale di Gorto). Po podatkih s spleta sva ugotovili, da od tukaj pa do za­vetišca Chiadinas poteka najlepši pristop. Cesta, ki iz Ravascletta poteka v obratni smeri, je asfaltirana le do ruševin Casera Valsecca, od tod dalje pa makadam­ska in brez zašcitnih ograj. Zaradi podora skal je bila ravno v tem casu tudi uradno zaprta. Glede na dej­stvo, kaj vse sva v zadnjih dveh letih med vožnjo do iz­hodišc v teh koncih s kolegico Irmo že doživeli, nisva bili povsem ravnodušni, kaj naju caka. Po zapustitvi Tualisa sva bili pozitivno preseneceni nad mestoma sicer ozko, a asfaltirano cesto. V spodnjem delu vodi skozi gozd, v zracnem zgornjem delu pa lahko le upa­mo, da nam ne pride nasproti kakšno vozilo. V izteku zelenih gub, ki mehcajo južna pobocja v tem delu najvišje gore Monte Crostis, ždi na nadmorski višini 1934 metrov prijazno zavetišce Chiadinas. Deli objektov so zamaknjeni v breg, njihove zunanje ste­ne na zgornji strani pa so mestoma vse do streh za­sute z zemljo. Ceprav se je epidemija covida-19 v pr­vem valu že umirila, razen oskrbnika in naju ni bilo žive duše. Po namestitvi v eno izmed štirih sob, ki so na voljo, sva se odpravili do najbližje vzpetine Mon­te Neval, 2061 m, kjer premagamo dobrih sto me­trov nadmorske višine. Ceprav na videz zamaknjena in nepomembna vzpetina, je že zaradi izjemno lepih razgledov v soncnem vzhodu ali zahodu vsekakor vredna obiska. Pobocja so se tako kot po celotnih Karnijskih Alpah že odela v cvetoc rododendron. V goli pokrajini, ki preseže nadmorsko višino dva tisoc metrov, sem s pogledom zaman iskala en sam grm, eno samo dre­vo. Izgubili sva mestoma komaj opazno stezo in se po brezpotju povzpeli na vrh. V prepletu vecernih senc in svetlob so v daljavi tonili obrisi gora in predgorij. Iznad grebena, ki naju je cakal naslednji dan, sta se dalec v ozadju dvigali Creta di Timau in Cima Avo­stanis/Blaustein, ki sta se greli v zadnjih soncnih žar­kih. Po krožni poti sva se spustili do koce, mojo po­zornost na njej pa so pritegnili svizci, ki jih je tu na pretek. Kmalu je zadišalo po golažu in polenti ter po sveže nabranih jurckih, ki jih je za naju nabral oskrb­nik. Družbo nama je delal tudi lepo rejen stari mack­on, ki se mu je poznalo, da živi v gostilni. Da ne bo kaj zamudil, je skocil k meni na klop in mi pokazal, da bi z menoj rad jedel za mizo. Monte Crostis Prebudila sem se v jasno jutro. Skozi okno najine sobe, ki je obrnjeno proti vzhodu, je vdirala prva svetloba. Termometer je kazal le štiri stopinje in razvajeno od visokih goriških temperatur me je kar malce stresel mraz. Mir, ki je presegal gole zelene naborke pod gor­sko pregrado, je širil prostor in cas pa tudi meje mojih zaznav. Pobocja brez senc so se mi zdela v deviški sve­tlobi mladega jutra še žametno mehka. Dolinski svet in vse tegobe tega sveta so bile vsaj na videz dalec. Stala sem pred zavetišcem in nedalec stran od mene se je nekaj zganilo. Sledil je kratek opozorilni žvi­žg in svizci, zavaljeni od dobre in obilne prehrane, so jo množicno ubirali v svoja varna zavetišca. Izvedela sem, da na majhnem obmocju domuje vec kot petde­set parov, njihove sledi v obliki iztrebkov so bile vidne tudi na samem dvorišcu. Tudi pod zavetišcem se širijo gole strmali, na katerih so se že pasli veliki tropi ovac. Oskrbnik naju je opozoril, da jasno jutro v tem koncu še ne pomeni tudi jasnega dneva, zato je najbolje, da cim prej greva na pot. Odgovor je v preprostem dej­stvu, da hladen zrak, ki vdira s severa, na grebenu trci na tople zracne gmote, ki prihajajo z juga, in plohe so tu. Udobna mulatjera z oznako CAI 151, ki je iz Mon­te Nevala vidna le kot zaris, se pocasi, a vztrajno zliva s pokrajino. Glede na pogoje, ki jih je dalo kristalno jasno zgodnje poletno jutro, je vzpon na Monte Cro­stis, ki od zavetišca Chiadinas do vrha traja le slabo uro hoda, pravi balzam za dušo. Še vecji balzam za dušo sledi v trenutku, ko stopimo na izpostavljeni rob. Z mehkimi potezami oblikovan železni križ nam potrdi, da smo v grebenu dosegli glavno tocko preloma. Vzvalovana južna pobocja se dvignejo v ozek raz, ki se mestoma v obliki prepadnih odlomov preveša na sever. Na drugi strani doline se pred nami dvigajo nova, obsežna gola pobocja, ki do­sežejo najvišjo tocko na 2184 metrov visokem Monte Florisu. Številni potoki in hudourniške vode se izte­kajo v pravkar rojeni Torrente But (levi pritok reke Tilment/Tagliamento), ki ga z drugo vecjo zalogo na­pajajo pritoki izpod prelaza Monte Croce Carnico/Plöckenpass. V goli pokrajini ustvarjajo odtise, ki me spominjajo na pravkar ohlajeno magmo. Za grebe­nom opazimo koco Marrinelli, nad njo pa še zadnji zeleni "špicek" pod belimi ocaki, 2302 metrov visok Pic Chiadin. Nad že skoraj abstraktno lepo pokrajino bdijo najviš­ji vrhovi Karnijskih Alp, kot so najvišji Monte Cogli­ans/Hohe Warte, 2780 m, Creta della Chianevate/Kellerspitzen, 2769 m, Creta di Collina/Kollin Spitze, 2689 m, ter Creta di Collinetta/Cellon/Frischenkofel. Iznad grap, v katerih so še v zacetku julija vztrajali zbi­ti ostanki snežnih plazov, so se zacele komaj opazno dvigati bele tancice. Pogled na ta z legendami in miti zacinjen karnijski gorski svet v meni vselej prebuja najbolj subtilne obcutke. Grebenska pot Monte Crostis–Monte Pezzacul–Il Lago di Tarond Iz nica se je pred nama pojavila megla, ki je v pasovih zakrila greben, dolini pod njim pa sta ostali obsijani s soncem. Ozka, mestoma komaj opazna steza z ozna­ko CAI 154 sledi grebenu in na mestih, kjer je le-ta prevec nabrušen, se vljudno umakne pod južni rob. Južne strmali je ravno v tistih dneh dosegla pomlad in kukavice so na široko razprle svoje dišece cveto­ve. Bolj ali manj izrazite vzpetine, ki se proti vzhodu nizajo vzdolž grebena, so se v raztrganih meglah do­datno zavile v skrivnost. Redke obledele markacije in slaba vidljivost so nama velele, da si slediva v dome­tu vidnega polja. Sicer nezahteven vzpon na mokri, mestoma komaj opazni in izpostavljeni stezi, vseka­kor zahteva previdnost. Sledi o cloveku prakticno ni bilo, le južno pod nama je kot oporna tocka pri orien­taciji ostajal razgled na planino. Pod manjšim prevalom, ki se nahaja na nadmorski višini 2072 metrov, se steza obrne navzdol in takoj izgubimo nekaj višine. Mestoma se pojavi stara vo­jaška mulatjera, ki ji je zob casa tu zgoraj še bolj ne­prizanesljiv. Kmalu sva dosegli drugo najvišjo tocko v grebenu, ki se povzpne na 2176 metrov visok Mon­te Pezzacul. Zaobljen vrh so prerašcale sveže kopri­ve, ob pogledu na pravkar prehojen greben pa nama je zaigralo srce. Tik pod vrhom steza obrne na vzho­dna pobocja grebena, na zemljevidih (Tabacco 09, 1 : 25.000 in spletnem https://opentopomap.org/) pa najdemo vec neoznacenih bližnjic. Pogled od tod nam zaobjame del poti Panoramica delle Vette, ki pri­haja iz Ravascletta, in ki kot dolga bela kaca poseže v zelene strmine. Po krajšem spustu in vzponu se pokrajina malce po­loži in v mehki kotanji nas caka velika rjava mlakuža. Na presenecenje, flore v bližnji okolici ni bilo, mor­da pa bo njen cas napocil malce kasneje. Razgledi so se odprli, kajti prosojne mlecne gmote so ponekod že dosegle nebo. Zapustili sva komajda viden del poti in se sprehodili do roba grebena, ki je v tem delu krotek in z zgornje strani skoraj povsem izravnan. Levo od nas se širi pogled na celotno dolino, ki razdvaja gor­ska grebena in se konca na prevalu Forcella Plumbs, na nadmorski višini 1976 metrov. Severno vidimo obmocje gorskega prelaza Passo di Monte Croce Carnico, vzhodno pa zadnje tri oporne tocke v gre­benu, kot so Cuar dal Bec, Piz di Mede in Cimone di Crasulina. Na sencni strani grebena so se še vedno upirale manjše snežne zaplate in kontrast enega sa­mega letnega casa se je še poglobil. Jezero Il Lago di Tarond Pomislekov, da bi se v megli kje izgubili, ni bilo vec. A ker so nama pocasi grozile za to obmocje znacilne popoldanske plohe, sva morali najino turo malce "pri­strici". Namesto da bi sledili na dalec lepo vidni mula­tjeri, ki preci pobocja pod Cuar dal Bec in se nadalju­je proti Cimone di Crasuline, ki sva jo nedavno nazaj že "obdelali" z vzhodne strani, sva zavili na desno. Po brezpotju sva se povzpeli na zemljevidih neoznaceno južno vzpetino, ki ji ne najdem imena. Dviga se nad skrivnostnim jezerom Il lago di Tarond, ki spada pod naravno znamenitost. Misticno jezerce, ki se skriva v mali kotanji, nas v hipu prestavi v pravljicni svet. Ima trikotno obliko z lepo zaobljenimi konicami, ob vzhodnem robu kraka pa se nahaja tudi mali otocek. Pobocja nad jezercem so bila, tako kot vsa pobocja v Karnijskih Alpah, odeta v cvetoc rododendron. Vzvalovane podolgovate grede, ki so na dalec videti, kot da bi jih zasadil skrben vrtnar, ustvarjajo videz edinstvene pokrajine. V prvih deževnih kapljah sva se spustili do jezerca in videli sva, da ima tako pritok kot tudi odtok. Sonce, ki se je prebijalo skozi poletne oblake, je na njegovi gla­dini ustvarjalo igro senc in svetlob. V prepletu mo­dro-zelenih odtenkov se je v meni prebudil tisti veliki srecni otrok, ki se ob klicu matere, da je cas za do­mov, brezpogojno upira. Sledil je kratek spust do ma­kadamske ceste Panoramica delle Vette, ki se dviga nad Casera Tarondon alta. Cakal naju je le še lagodni vzpon do zavetišca Chiadinas, kjer sva zakljucili kro­žno pot. Ob izjemno lepih razgledih in bujni, na tej vi­šini že tudi poletni flori, nama je cas še prehitro minil. Prevec bi se ponavljala, ce bi naštevala vse pisane cvetke, ki so krasile pobocja nad nama. Naj omenim le belo rajsko lilijo, s katero sem se pred leti prvic v življenju srecala pri vzponu na Cimone di Crasuli­no. Ob pogledu na to rajsko milo cudo narave mi srce zaigra na najbolj obcutljive strune. Kmalu sva dose­gli glavno kraljestvo svizcev, kjer so si pari izkazovali pripadnost v svoji znacilni pokoncni drži. Kot da bi bil dež ta dan milostljiv, naju je cakal vse do vrnitve v koco. Za celotno turo, vštevši vse krajše uživaške po­stanke, sva porabili dobrih šest ur. Na cilju so po nad­strešku kmalu zadonele prve kaplje, ki so radodarno zalile gorske vrtove in na novo izmile že tako cista in žametno mehka pobocja nad nami. m Severno od Monte Crostisa se dviga mogocna veriga mejnega grebena Karnijskih Alp, z leve: sedlo Passo Volaia, Monte Coglians, Creta della Chianevate, Creta di Collina in v megli Creta di Collinetta. Foto Olga Kolenc Na vrhu Monte Crostisa Foto Olga Kolenc Zahodno od sedla Volaia so nanizani vrhovi: Monte Capolago, Monte Canale in Sasso Nero. Skrajno levo so gore nad Sappado (Monte Peralba, Chiadenis in Avanza). Foto Olga Kolenc Naravna znamenitost, jezerce Tarond Foto Olga Kolenc ZA FOTOAPARATOM Franci Horvat Kako fotografiram Dobrovlje in koronavirus Veckrat se sprašujem o izvoru koronavirusa. Res je, da nisem zdravnik, še manj farmacevt, toda imam obcutek, da je nekomu ta zadeva ušla iz rok ali pa jo je nekdo samo plasiral na "tržišce". Splošno gospodarsko stanje je bilo zavidljivo, vsaj pri nekaterih in ocitno je bilo treba Zemljo malce pretresti v njenih temeljih. Ali pa se mogoce generalno motim? Videli smo, da ta nevidni sovražnik napada tako bogate kot revne, zanj ni nobenih mej. Korona­virus je najprej udaril na Kitajskem, kjer pogosto pri­dejo na dan razni virusi. Nekoc, ko so ljudje bistve­no manj potovali, se virusi niso širili tako hitro ali pa sploh ne. Gospodarstvo je v vsaki pandemiji zelo ran­ljivo, še posebej turizem, s katerim nekateri služijo lepe denarce. Tudi kulturi, ki je v Sloveniji že tako za­postavljena, je ta virus zadal hud udarec. Ko bodo ti hudi casi mimo, bodo ljudje najprej poskrbeli za svo­je preživetje, kultura pa bo še vedno potisnjena na stranski tir. Ker sem bil tudi sam vrsto let t. i. kultur­ni delavec na podrocju fotografije, si lahko predsta­vljam, v kakšni nemilosti so moji stanovski kolegi, ki še delajo. Še sedaj, ko kot upokojenec obcasno kaj na­pišem, fotografiram ali imam kakšno predavanje, se mi je vecina že dogovorjenih poslov sfižila ravno za­radi koronavirusa. Ostalo mi je le narocilo za Planin­ski vestnik, da napišem reportažo in opise planinskih poti na Dobrovlje. Zima 2019/20 je bila izjemno mila, tako da sem vec ali manj zaman cakal na sneženje in še tisto, kar je snega zapadlo, ga je naslednji dan po­bralo. Meseca marca, ko je bila narava že prebujena in ko bi koncno na Dobrovljah lahko napravil kakšen dober posnetek, je udaril koronavirus. Imel sem sre­co, da sem nacrtovane štiri planinske poti prehodil pred uradno prepovedjo prehajanja iz ene obcine v drugo. Sledilo je mrtvilo, ko sem nekaj casa ubiral le poti okoli Savinje, nato sem ilegalno šel na Golavo in po sneženju še na Dobrovlje. Res sem cakal predvsem na to, da se gozdovi lepo olistajo in da zacveti sadno drevje, medtem pa sem pisal reportažo o Dobrovljah. Odlocitev Po prehodu hladne fronte po veliki noci naj bi se na­pravil cudovit dan. Jutranja temperatura bi bila krep­ko pod 0 °C, dnevna pa okoli 12 °C. Omeniti moram, da so ravno pred velikonocnimi prazniki na televizi­ji na veliko prikazovali policiste, kako ustavljajo, opo­minjajo in kaznujejo voznike, ki se ne držijo prepo­vedi prehajanja med obcinami. Ko je soproga slišala, da nameravam v sredo iti fotografirat Dobrovlje, mi je zabicala, naj se pazim. Med drugim je dejala tudi, da ce bom moral odšteti 400 evrov policistom, bom moral enak znesek na tekoci racun nakazati tudi njej. Priznam, bilo mi je sila nelagodno, celo malce strah. Tehtal sem med kaznijo in dobrimi posnetki, ki sem jih nujno potreboval. Ker v življenju že ves cas hodim po robu, se tudi tokrat nisem pustil ustrahovati. Te­meljito sem si pripravil fotografski nahrbtnik, pozabil nisem na fotokopije referata o Dobrovljah, ki bi me morda rešile pri policistih. Ce bi me ustavili, sem jim najprej mislil reci, da grem po pozabljeni fotoaparat, kasneje sem se odlocil, da jim bom povedal vse po resnici. "Fotografiranje za Planinski vestnik v odlicnih pogo­jih," to bi bil moj odgovor. Napravil sem si tudi ob­sežen seznam, kaj bi moral fotografirati in ob kateri uri. Malce sem imel težave s tem, kje bom cakal na soncni vzhod. Med nekaj možnostmi, ki so se mi po­nujale, sem izbral Žovneško jezero. Vedel sem, da je moj žal že pokojni znanec Dare Turnšek pogosto ho­dil k temu jezeru in tam napravil prekrasne fotogra­fije. Malce sem slutil, kje bi se lahko to mesto naha­jalo, toda dostopa do njega nisem poznal. Prepustil sem se usodi. Podobno težavo sem imel z dolocitvijo "naj" stojišca za fotografiranje Žovneškega gradu. Na spletu sem našel zanimiv posnetek, za katerega sem bil sprva preprican, da je bil napravljen z dronom. Po temeljiti analizi mojih posnetkov in zemljevida, sem ugotovil, da je bilo slikano s poseke nad gradom. Zvecer je bila vremenska napoved za sredo še vedno odlicna, meteorologi so omenjali dobro vidljivost s posameznimi oblacki. Žovneško jezero Na dan fotografiranja sem bil buden že okoli cetrte ure zjutraj. V grlu sem imel cmok, v želodcu pa ka­men, podobno kot zadnja leta službovanja v Sip Šem­petru. V podjetju sem bil prevec utesnjen in prema­lo motiviran za delo, ki sem ga opravljal, v naravi pa sem se pocutil precej bolje, še posebej s fotoaparatom v roki. Ko sem v Šentrupertu zapeljal z avtoceste, sem zavil za Mozirje, toda že na bližnjem znanem pociva­lišcu – parkirišcu ob regionalni cesti, je bila policijska "zaseda". Preprican sem bil, da sem tokrat "pecen" in mi globa ne uide, s strahom sem pomislil tudi na so­progino grožnjo. Roke so postale potne, v sencih mi je mocno razbijalo, malo je manjkalo, da bi se "pode­lal v hlace". Strah ima velike oci, a so me tokrat imeli bogovi radi in zgodil se je pravi mali cudež. Še danes ne vem, od kod se je pojavil avtomobil pred mano, ki so ga policisti nato ustavili. Ves trd od razburjenja sem zapeljal mimo in v Parižljah zavil za Braslovce, kjer sem srecal še eno policijsko vozilo. Ponoven šok, ki pa je bil povsem brezpredmeten, policijski par v av­tomobilu se sploh ni zmenil za zmedenega, prestra­šenega voznika iz Celja. Veselo sta klepetala, vsaj tako je bilo videti, in morda komaj cakala, da mine nocna izmena. Naslednji šok je sledil v neposredni bližini Žovneškega jezera; del jezera je bil v megli. Spoznal sem, da sem se prehitro zahvaljeval, saj me je glavno razocaranje cakalo pri jezeru. Dejal sem si: "Kar bo, pa bo," in peljal dalje. Pri ribnikih sem želel parkirati, toda pravega mesta v temi nisem našel. Pri obracanju vozila pa sem skoraj zapeljal v jarek. Nato sem slucajno zagledal kolovoz, zapeljal nanj in parkiral. Odšel sem ob mreži ribnika proti namišljenemu stojišcu ob jezeru. Na travniku je bilo vse belo od mocne slane, termometer v avtomo­bilu je kazal -7 °C. Ker sem bil dovolj toplo napravljen in še vedno pod stresom, mraza nisem cutil. S travnika sem zavil na kolovoz, po slabem kilometru sem nato precil k jezeru. Pozicija je bila odlicna, le veje so me motile, ker so mi nekoliko zastirale pogled. Nekaj jih je bilo treba odstraniti, druge pa oviti okoli bližnjega drevesa, da se mi je razgled povsem odprl. Tudi me­gla na vzhodni strani jezera ni bila vec tako moteca, dvigajoce meglice nad vodno gladino so pokrajino na­pravile pravljicno in skrivnostno. Prizori so bili res za bogove, le vile in škratje so manjkali. Ko sem se na me­stu ustalil, so se me ptice cez cas navadile in se zacele spreletavati nad jezerom, racke pa so plule po svojem morju. Iz vode je štrlelo nekaj štorov zanimivih oblik, ki so samo še polepšali moje fotografske kadre. Ker je bila vodna gladina povsem mirna, so se na njej zrcalili nasprotni bregovi. Ob soncnem vzhodu se je nebeški svod škrlatno obarval. Zacetne težave so bile pozablje­ne, nadomestila sta jih radost in veselje. Creta Ker je bil moj program dokaj pester, sem se le s te­žavo poslovil in odpeljal proti Vranskemu in dalje na Creto. V gozdu, pri smerokazu za Tolsti vrh, sem parkiral in odšel do križa na Ropasovih peceh. Ve­del sem, da do vrha ni dalec, le oznakam je bilo tre­ba slediti. Pot je bila nekoliko pomrznjena, še sreca, kajti v nasprotnem primeru bi brodil po blatu, da bi bilo veselje. Najprej sem fotografiral križ, nato Vran­sko s Cemšeniško planino v ozadju. Sledila je vožnja do razpela, ki se nahaja ob cesti med cerkvama sve­te Katarine in Matere Božje na Creti. Stojišce, ki sem si ga zamislil, je bilo na gozdni jasi, oddaljeno le ne­kaj minut od avta. Ugotovil sem, da ima stojišce kljub dobri vidljivosti nekaj pomanjkljivosti. Motile so me smreke, ki so mi delno zastirale pogled, in dolge sen­ce v kadru ob dokaj zgodnji uri. Zanimivo je bilo opa­zovati bližnjo Menino planino, ki je bila neprimerno bolj zasnežena kot Ojstrica. Moj naslednji obisk je bil namenjen domaciji Kraplje, od koder se nudi eden najlepših pogledov na Zgornjo Savinjsko dolino z go­rami v ozadju. Ker sem bil še nekoliko zgoden, sem se odpeljal k domaciji Planinšek. Tu me je cakalo novo razocaranje – travnik je bil pred nekaj dnevi polit z živalskimi odplakami. Videl sem, da tudi kmetija Se­lišnik še ni bila v cvetju. Sledil je obisk domacije Kri­žnik z lepo kašto in znamenjem. Na strehi je bilo ne­kaj snega, sadno drevje še ni bilo olistano. Obiskala sta me dva kužka, ki sta kar hudo bevskala name, zato sem le s težavo napravil nekaj posnetkov. Zaradi zadnjih bolecih razocaranj sem sklenil, da obi­šcem Orlovo pec, zato sem še enkrat zapeljal do do­macije Kraplje. Povprašal sem po gospodarju, ki ga pa žal ni bilo doma. Njegova žena mi je sicer pokazala pot, ki pelje k Orlovi peci, o jami, ki sem jo iskal, pa ni vedela veliko. Do omenjenega osamelca vodi neozna­cena lovska steza skoraj vodoravno, brez vecjih vzpo­nov in spustov, cez Mostni jarek. V njem se nahaja mogocen balvan z veliko smreko. Ko sem bil že blizu Orlove peci, sem zagledal možakarja v brezrokavni­ku. Zaradi okroglega našitka na njem sem bil prepri­can, da gre za naravovarstvenika, ki bdi nad Orlovo pecjo. Zadnja informacija o tej naravni znamenitosti je govorila, da na njej ponovno gnezdi sokol selec. Dejal sem si: "Kaj nisem doživel dovolj strahu pred policisti, sedaj me bodo preganjali še cuvaji gozdov oziroma ptic?" Na sreco je bil le prijazen planinec Zoran Peternel iz Nazarij. Najprej sva se vikala, nato tikala, kajti pogovor med "hribovci" stece bolj tekoce in spon­tano, ce se tikaš, vsaj tako mislim. Ko sva ugotovi­la, da imava skupno pot do Orlove peci, sem mu omenil, da se naj bi tam nahajala jama, o kateri mi je pred casom govoril Janko Kraplje. Zoran o njej ni vedel nicesar, poznal pa je bližnjo jamo Jerekov brlog. Ker so me jame v zadnjem casu vedno bolj zanimale, se seveda nisem pustil dvakrat prositi, da mi jo pokaže. Z lovske poti sva po poseki ubrala strmo navzgor, nato pa malce zavila na desno, pod Zakrajske peci. Vhoda v jamo ne vidiš, dokler nisi skoraj pri njem. Gre za dokaj velik vhod in ni se treba splaziti vanj, vsaj v zacetnem delu ne. Kapnikov je razmeroma malo. Jama naj bi bila dolga 90 metrov in 15 metrov globoka. Napravila sva nekaj posnetkov; še dobro, da je imel Zoran mocno celno svetilko, kajti moja služi bolj za hojo ob polni luni. Nato je sledil še strm spust do Orlove peci. Najprej so osamelca zakrivala drevesa, kasneje pa nizko gr­micevje, tako da idealnega posnetka nisem mogel na­praviti. Ker sva želela odkriti vhod v jamo, sva šla vsak po svoji strani okoli Orlove peci, toda ves trud je bil zaman. Nato sva se poslovila, kajti Zoran je moral k Domu planincev na Farbanci, jaz pa k domaciji Kra­plje. Svetlobni pogoji za fotografiranje Kamniško-Sa­vinjskih Alp so se pri domaciji izboljšali. S soncem so bila obsijana tudi cvetoca drevesa, za desert pa so pri­veslali lepi beli oblaki nad gore, ki so fotografijo še po­lepšali. Tudi tu me je motil pasji lajež, da se nisem mo­gel povsem osredotociti na samo fotografiranje. Ce bi imel klobaso, bi mu jo dal, toda nisem preprican, da bi se kuža nato pomiril. V šali sem dejal: "Najraje bi ti zavil vrat, samo da imam mir. " Ker sem drugace miroljuben in neagresiven, tega zagotovo ne bi storil. Svojo pot sem nato nadaljeval mimo Covnikovega križa do vzletišca za jadralne padalce. Pred nekaj dne­vi sem ravno na njihovem parkirišcu naletel na poli­cijski avto. K sreci se je policist pogovarjal po telefonu in se ni pustil motiti. Takrat sem samo obrnil vozilo in se s tresocimi rokami in mehkimi koleni odpeljal v dolino. Tokrat je bilo parkirišce prazno, zato sem ustavil vozilo in se z vso fotografsko opremo napotil h klopci ljubezni, kot jo nekateri imenujejo zaradi iz­rezljanega srca. Vidljivost sicer ni bila idealna, toda od vseh mojih obiskov je bila tokrat najboljša. Posnetki so se vrstili drug za drugim iz razlicnih zornih kotov v upanju, da mi bo kakšen že ustrezal. Svoj fotografski maraton na Dobrovljah … … sem nadaljeval na travniku pod cerkvijo svetega Janeza in Pavla. Malce sem se že pocutil utrujenega, zato so bili moji koraki kratki in pocasni. Pogled na Žovneško jezero in Spodnjo Savinjsko dolino je bil si­cer lep, Boc in Donacka gora sta se skrivala v meglicah. Razgled proti jugovzhodu, na Zasavsko hribovje, je bil precej jasnejši. Ker sem svoje vozilo pustil kar na kolo­vozu, ki pelje k cerkvi, sem se od stojišca hitro poslo­vil. Lahko recem, da sem se bolj bal kakšnega srbori­tega domacina, ki ne bi mogel s traktorjem na travnik, kot policije. Na sreco ni bilo nikogar, tako da sem se lahko mirno odpeljal proti dolini, toda fotografiranja s tem še ni bilo konec. Nekaj posnetkov sem napravil pri kmetiji Brezovnik, kjer imajo lepo kašto in kapelo, zanimiv je tudi pogled na Žovneško jezero. Naslednji postanek je bil nad Žovneškim gradom in kar s ceste se nudi cudovit pogled nanj. Na pobocju pod cesto je cvetelo nekaj dreves, toda obzorje zaradi malce slabše vidljivosti ni ustreglo mojim željam. Podobne težave sem imel pri ruševinah Turnškove domacije, ki so jo požgali Nemci v drugi svetovni vojni. Na tem mestu sem doživel pticje karaoke; tako lepega in raznovr­stnega petja že dolgo nisem slišal. Petje me je tako pre­vzelo, da sem skoraj pozabil na fotografiranje. Nato je sledilo iskanje najboljše pozicije na poseki za fotografiranje Žovneškega gradu. Velika bojazen, kako najboljše mesto najti, se je nato rešila zelo ele­gantno. Spustiti se je bilo treba po vlaki, mimo majh­ne zidane utice in že sem bil na poseki. Izjemno lepo! Na vrh poseke je peljala vlaka, ki je omogocala spra­vilo lesa. Bolj ko sem šel na desno, lepši so bili prizori, grad se je pravljicno kazal v svoji najlepši podobi. Bil sem že pošteno utrujen, toda popoldanski oblaki so kazali, da bo soncni zahod tudi lep. Zopet sem teh­tal, toda trma je zmagala. Dejal sem si: "Ne gremo še domov, doma so …". Zacel sem razmišljati, kje bi pricakal soncni zahod, da ne bi bil prevec na oceh policistom. Zapeljal sem se mimo cerkve svetega Martina v Prekopo, nato pa h kužnemu znamenju v Pondor, ki je domnevno najsta­rejše znamenje v Spodnji Savinjski dolini – postavlje­no je bilo leta 1640. Nizko sonce je bližnje hmeljišce izjemno lepo obarvalo. Napravil sem številne posnet­ke iz vseh zornih kotov. Mimo mene so hodili doma­cini, z nekaterimi sem malce poklepetal, drugi so šli mimo brez besed. Okoli osme ure zvecer, ko sem že mislil, da z obarvanjem neba ne bo nic, se je pojavi­la rdecina, ki je postajala vse bolj izrazita. Hmeljišce, znamenje ter ožarjeno nebo so me navdajali z rado­stjo. Malce cez pol deveto uro zvecer sem pospravil fotografsko opremo in se zapeljal proti domu. Podar­jen mi je bil prekrasen dan, povrhu pa sem pridobil še obilo posnetkov, in to v dobrih štirinajstih urah. m Iluzija in koronavirus Foto Franci Horvat Zgornja Savinjska dolina z Dobrovelj Foto Franci Horvat "Fotografiranje za Planinski vestnik v odlicnih pogojih," to bi bil moj odgovor. Žovneško jezero Foto Franci Horvat Dejal sem si: "Kaj nisem doživel dovolj strahu pred policisti, sedaj me bodo preganjali še cuvaji gozdov oziroma ptic?" Križnikova domacija Foto Franci Horvat Klopca ljubezni na Dobrovljah Foto Franci Horvat Soncni vzhod na Dobrovljah Foto Franci Horvat Kužno znamenje ob hmeljišcu v Pondorju Foto Franci Horvat Gora Oljka in Spodnja Savinjska dolina Foto Franci Horvat SPOMINI NA ODPRAVO Mitja Jesenovec V kraljestvu vetra Podkev z Aconcague – 3. del Misli zbegano blejajo po razbitem svetu okoli mene; zakaj sem tu, kjer sem, od kod in koga so speljane marionetne niti mojega življenja? Na svetu je toliko lepših krajev: Havaji, Moravce, Pariz, Donacka gora, Dubrovnik, Sing Sing, jaz pa tukaj, na lunin vzorec vržen samoupravni delegat. Vse je tako absurdno; umazan, smrdljiv, zarašcen, z razbolenim kolenom jem hrano, ki je doma ne bi, pogovarjam se z ljudmi, ki jih ne razumem in oni mene ne, pa vendar sem sem prišel zavestno pricakujoc nekaj novega, velikega, kar bo spremenilo mojo – no, ja - blesteco osebnost. Zijal sem v mlakužo, polno svinjarije, in mi­slil na dom; ne zaradi domotožja, kar tako - cas sem imel … Kako je doma? Kaj naj sinetu kupim za spo­min, pa ostali širni žlahti? Najbolje vsem koš poljubc­kov, pa Slakovo "Visoko nad oblaki" vsak da, kar ima. Sto trije znanci so mi rekli, daj prinesi kak spomin­cek, saj ni treba dosti, kakšen ponco ali konjsko sedlo, veš, v Argentini je to poceni. O. K., fantje, sto tri sedla. Take so verjetno zgodbe potepuhov in begajocih duš. Clovek se vcasih znajde v cudnem položaju, kratko malo zleze vanj, a ko je v njem, se silno zacuden spra­šuje, kako je prišlo do tega. Ko bo voda v mlakuži iz­parela, bom že doma. Cakajoc prijatelje Dan je še kar naprej lep, kristalen. S Cuerna so se lo­mili seraki - tudi to je del tišine, bi dejal Avcin. Cilski fantje iz šotorov prek dolinice so prepevali "pinoce, pinoce, kolko casa še" - vsaj jaz sem jih tako razumel. Z njimi je potegnil ves špansko govoreci del tabora. Cakajoc na Tomaža sem si skuhal kokošjega knorrc­ka. Vroce je, a ce je le malo zapihalo, se je shladilo. Pri­šel je ob 19. uri, utrujen, a obljubo je izpolnil, prinesel je šotor, kuhalnik in ostale drobnarije. Priden Toma­žek. Prvic tako visoko. Pravi, da po grebenih piha. Zvecer sva se v zavetju skale ob prižganih baklah dol­gocasila in mislila na trojico na gori. Zjutraj sva vstala nervozna, nekaj sva se potikala okoli šotora, brez reda prekladala transportne vrece in na­hrbtnike ter se neprestano ozirala na greben, prica­kujoc naše, ceprav sva vedela, da je prezgodaj. Boli­vijski reševalci so odšli na vrh po Poljski smeri. Prišla sta dva Irca. Angležev ni, zaradi Falklandov ali Malvi­nov, kakor hocete. Zanimivo, vsi argentinski zemlje­vidi, vsaj kolikor sem jih videl, imajo državno mejo za­risano okoli otocja, kakor da otoki niso last Angležev. Falklandi so angleški, Malvini argentinski, otocje je pa isto. Morda je edina rešitev, da postanejo mednaro­dni naravni rezervat. Ce bo po sreci, se bodo naši prikazali okoli 17. ure, sva razmišljala. V bazo je prišel zanimiv clovek, nekak­šen Copov Joža Aconcague - clovek, ki je zaljubljen v goro, sicer je Francoz, a živi v Buenos Airesu. Senjor Daniel so ga klicali, šestkrat je že bil na vrhu, govoril je vec jezikov in ravno v tistem casu je pisal knjigo o gori. Povsod po svetu so ljudje, ki so navezani na svojo goro, svoj del morja, svoje drevo v gozdu. Moj koticek so Pastirci pod Kamniškim sedlom; vse skupaj nic po­sebnega, prehod iz gozda med macesne in ruševje, pa vendar toliko drobne, tihe lepote. So koticki, kamor bi se clovek vedno vracal. Pocasi, napol zbrano pakirava opremo v nahrbtnike in vrece. Porentovemu Srecu, ki jih je izdelal, lahko samo nekaj zamerimo. Namrec, ce so nahrbtniki prazni, so v redu, ce so pa nabasani, so pretežki – Sreco, tu si ga polomil. Fantov ni. Više gori je veter nenehno cefral zastave snega in jih utrujene odnašal cez steno. Sonce je bilo sicer toplo, vendar razuzdani veter ni dovolil, da bi slekla nerodne vestone. In potem nenadoma, ne da bi ga prej videla, pride Lipe. Nic ni rekel. Nahrbtnik je trešcil po tleh. Vedela sva, koliko je ura, zato ga nisva nic spraševala - naj se fant umiri. "Veter, prekleti nori veter," zasope. Iz bivaka Berlin, kjer se je stiskalo du­cat ljudi, ki se niso nikamor premaknili, je prišel - tam sta tudi trmasta Ivica in Milan. Skrbelo nas je, Ivica je imel slabo obutev. Kako bo? 10. februarja bi se morali vrniti z vrhom ali brez, kajti naslednji dan naj bi prišle mule, da odnesejo opremo in enega od nas, kdor bi se pac najslabše pocutil. Tako je bilo dogovorjeno, nic se ne da spremeniti. V bazi je bilo brezvetrje in tudi po grebenih niso plapolale bele zastave. Morda bo zadnji dan tisti dan, ko bomo imeli razlog, da odpremo buteljko smederevke. Lipe in Tomaž sta se šla fotosafari med seraki na ledeni­ku pod Cuernom. Obljubil sem jima nedeljsko kosi­lo: juho, pire krompir in popeceno šunko iz konzer­ve. Zadnje dni ni bilo vec mul iz doline in baza se je praznila. And­skega poletja bo pocasi konec, kondorji bodo zagospodarili nad svojo domovino in zmleli za­dnje ostanke poginulih mul po dolini. Ni se mi ljubi­lo kuhati, v fotoaparatu se mi je strgal film, zoprn sem postajal. Sit sem bil lenarjenja in dežurstva. Koleno je bilo v redu in prekleto rad bi hodil, gor ali dol, le giba­nja sem si želel. Neprestano sem bil z mislimi pri Mila­nu in Ivici. Saj ni mogoce, da smo prifrcali 18.000 km samo zato, da te zadavi en višinski kilometer. Možno je, vse je možno. Saj 7000 m ni visoko, himalajski fan­tje to že vedo, samo vsi, razen bolnega Šraufa, gremo prvic na te višine. Sami smo bili, le nenehni razgovo­ri z ljud­mi, ki so poznali goro, so nam vlivali poguma. Svet se ne bo podrl, ce ne bomo na vrhu. Ne bomo ne prvi ne zadnji, ki jih je gora zavrnila. Življenje je samo eno, gora je na tisoce. Zaupali smo v trmastega, zaka­jenega Milana in korajžnega Ivico. Tako malo nas v bazi še ni bilo. Avstrijka, dva Polja­ka, dva Argentinca in mi trije. Poljaka sta že cetrti dan cakala svoja prijatelja, ki sta plezala Francosko smer v južni steni. Kadarkoli je pogovor nanesel na plezanje, je vsakdo samo zamahnil, ce smo omenili jugoslovan­sko direktno smer v južni steni, ki sta jo prva preple­zala brata Podgornik s prijateljema pred tremi leti. To je tako izjemno težka in dolga smer, da se o ponovitvi sploh ne pogovarjajo. Plezali so jo devet dni, od tega tri dni brez hrane. Skok z vrha Ravno sem premišljeval, kaj je s padajocim Franco­zom, ki je že nekaj dni na Berlinu cakal na ugodno vre­me za skok s padalom z vrha. In verjemite mi, tisti hip, ko sem napisal zadnjo besedo v dnevnik, sem ga zagle­dal. Kar tako, kot po navadi sem pogledal po grebenih in nenadoma uzrem crnomoder pravokot­nicek, ki se je v elegantnih lokih vrtincil proti nam. Vse se je zgo­dilo v štirih do petih minutah. Prihajal je niže, zasliša­li smo, kako je nekaj vpil. Ne, to niso bili vriski veselja, glas je bil drugacen, nekaj je bilo narobe. V ostrih spira­lah je skoraj padal proti nam. "O, bog, ne sme se pone­sreciti," me je preblisnilo. Prvi clovek, ki bi mu to uspe­lo. Bolj padel kot pristal je v dolinici za nami. Vse se je izšlo, ravno tisti hip mi je zavrel caj, zlil sem ga v stekle­nico in z Lipetom sva stekla k njemu. Ležal je v zmec­kanem padalu, nekaj nerazumljivo hropel. Pritekli so še Poljaki. Prvi hip se nismo znašli. Angleško je zacel stokati "hands, hands - roke, roke". Kristus, kaj ce ima zlomljene, zdravnika ni. Lipe ga je vprašal, ali ima kaj zlomljeno - odkima. Hvala bogu, hrabri fant. Lipeta prešine: rok ne cuti - mraz - masiranje. Razprem mu od zmrznjene sline sprijeta usta ter mu vlivam vro­co tekocino. Trese se, hlipajoc golta kadec caj, ki mu je vracal življenje. Lipe in Poljak sta mu ihtavo masira­la pomodrele roke, vtaknila sta jih za srajci in grela ob svojih telesih. Liter caja je spil tako rekoc v hipu. Cez cas se je umiril, nehal je hlipati, oci so se mu za­svetile, tople solze so mu pronicnile po oživelih licih, življenje se je vracalo. Izšlo se je samo za nekaj minut, clovek je zmagal. Samo gledali smo se, se režali, še ce­stitati smo mu pozabili. Eden najlepših trenutkov, ki sem jih kdajkoli doživel. Pomagati cloveku, ki je storil nekaj, cesar ni še nihce pred njim. Skok s padalom z vrha gore, visoke 7000 m, polet, dolg 25 minut, in pri­stanek na 4200 m. Enkratno dejanje. Droban fant, tale Alain, nic posebnega, nekaj jeclja­nja je bilo v njegovi izgovarjavi. Anglešcino je obvladal ravno toliko, da je pogovor z Lipetom lepo tekel. Pov­sod je bil nekaj pošit, strgane vetrne hlace je imel po­lepljene s selotejpom. Zapakiral je padalo in šel k na­šemu šotoru. Še smo mu skuhali caja, skuhali smo mu dvojno porcijo kokošje juhe, ki jo je skoraj spil, tako mu je prijala. Veliko smo ga spraševali, mirno je od­govarjal in pocasi izgubljal avreolo heroja ter postajal vsakdanji, mali clovek, ki je nakljucno ravnokar storil, kar je storil. Tako preprosto je govoril, da se sploh ni­smo zavedali, koga imamo pred seboj. Tristo skokov z gora, osemdeset iz letal, poleg tega je še helikopter­ski pilot v Chamonixu. Upraviceno je lahko skromen. Priznal je, da so ga izdale slabe rokavice, zato ga je pre­hitro zacelo zebsti v roke in ni mogel vec obvladova­ti padala; ce ne, bi v zraku ostal dalj casa in morda bi mu celo uspelo obkrožiti Aconcaguo. Popoldne je za­cel pisati dnevnik tako kot jaz, torej sva si enaka. Napi­sal mi je tudi posvetilo z zahvalo, ki mi je drag spomin. Popekli smo mesno malico na olju in vse je s slastjo po­jedel. Ogromno energije je izgubil v pol ure. Povedal je, da na Canaleti, strmini pod vrhom, ni pihalo in da so razmere za vrh ugodne. Dolgo v noc sva s Toma­žem strmela proti grebenu, pricakujoc lucki, s kateri­ma bi se vrnila prijatelja. Vsak šum, vsaka sapica so bili njuni koraki. Nic, dolgi ubijajoci nic v noci brez spanja. Vendarle uspeh Zjutraj sva s Tomažem tiho, Lipe je šel pocasi navzgor, samo da ni bil pri miru. Francoz se nikakor ni mogel lociti od nas. In ob 8. uri se kakor v risanki izza mo­rene pokaže opletajoca Milanova postava. Ozrl se je na goro, prižgal cigareto, malo posmrkal in rekel: "Gor sem bil, Ivica tudi, sam mal bl pol pride." Samo gleda­li smo se, se malo objeli in zakleli "Fantje, kakšen ve­ter, Daniel je rekel, da že petnajst let ni bilo tako ogab­no, saj je lepo in jasno, ampak prepih, ki se ne umiri, to je neverjetno." Ivica je izmucen, pravi. Slabo je obut, vsi smo imeli dvojne cevlje ali protektorje, le on je imel neko staro Alpinino usnje. Na višini 6000 m je prespal noc zunaj. Milan mu ni mogel pomagati, ker ni ve­del, kje je. Preživel je noc svojega življenja, hrabri Ivi­ca. Bil pa je vsaj aklimatiziran, saj je bil pred meseci na Kilimandžaru. V Nedeljskem sem prebral naslednjo misel: Nikoli ne veš, kaj je življenje, dokler se ne spo­gledaš s smrtjo, in ko to storiš, nimaš v življenju nobe­nih ciljev vec. To je verjetno Ivanova zgodba tiste noci. Uspelo nam je, zaradi volje cloveka je bila gora popu­stljiva, sicer pa - tudi ce gremo na Šmarno goro, ni re­ceno, da bomo prišli na vrh. Nobene nesrece, ozeblin, hujše bolezni, saj to je cudovito. Ure bojazni, dvomov, upov, pa tudi dolgocasja so za nami. Cez tri ure je pri­šel Ivica - junak skupine; zarašcen, bled, pa vendar z leskom uspeha v oceh. "Momci, ovu noc cu pamtiti," so bile prve izrecene besede, "ali sve je dobro, ja sam najviši Srbin," ne more brez humorja. Drugih besed nismo potrebovali, vse je povedal. Buteljka je pocila in tisti hip sem se spomnil podkve in zacel verjeti, da pri­naša sreco. Ob 12. uri smo dokoncno zapakirali vse vrece. Še en­krat smo šli v bivak, da bi se podpisali na steno, kajti v kotu pod stropom sta že bila podpisa Janeza Aljan­cica in Petra Soklica, ki sta bila na hribu pred leti. S podpisi ni bilo nic, ker nismo našli primernega pisa­la. Poslovili smo se od ostalih v bazi. Poljaka še vedno nista docakala prijateljev iz Francoske smeri, zbegana sta in ne vesta, kaj storiti, hudo nam je. Pognali smo se proti Puente del Inca, v civilizacijo. Srecali smo se z mulami, ki so šle po našo prtljago in Ivico, ki je imel vendar nekoliko ozeble noge in naj bi jahal tudi za na­grado. Ko bi slišali, kako je preklel to štirinožno nagra­do … Vse ude je imel razbolene. Nemirna, zibajoca se pošast je kljub nadzoru mulovodcev hodila, kjer se ji je pac zahotelo, in po sedmih urah mu je dala hujšo lekcijo kot gora. "E, ljudi, ko je izmislio mule, jao, da me žena vidi" in se kot John Wayne zvrnil z zehajoce mule. V rekordnem casu smo pridrveli v Puente del Inca. Šrauf, Jože in Franek so nas komaj ustavili v ho­telu. Objemanje, cestitke – ne, solzic ni bilo, saj smo vendar dedci, bile pa so tekoce buteljke crnega vina. Vprašanja, odgovori in neskoncen obcutek prijatelj­stva pod visoko goro v daljni deželi. Cilj je dosežen - domov! Toda pred nami so Mendoza, Buenos Aires, Rio de Janeiro in šele nato Evropa in domace rjuhe. Potem bomo zaceli urejati vtise, spomine. Nešteto­krat bomo domacim in prijateljem pripovedovali o širnem svetu, o daljavah, ki so majhne in velike hkra­ti, o temnih dekletih, v katerih oceh je slutiti obljubo, nekaj bomo dodali, nekaj zamolcali. Mulovodec Alfredo, pravzaprav lastnik mul, tipicni južnoameriški Indijanec, nas je proti placilu povabil na vecerjo. Zrezki, jajcka, solata in mocno crno vino, ki smo ga potrebovali, so nam odprli zadrgo custev. Pozno ponoci smo se vsak s svojim odstotkom mali­ganov zvrnili na trde pograde. Drugo jutro dvoje presenecenj. Dopoldne se je iz Cila pripeljal avtobus, poln naših, ki so ostali pri sorodni­kih; cestitk in kratkih zdravic je bilo vec kot dovolj. Ko so naši odšli, nas je zadelo. Sedeli smo takole v hotel­skem bifeju, cakajoc na avtobus ob 14. uri za Mendo­zo. Kar tako smo si metali besede, ko v hotel privrši cel avtobus mladih deklet. "Živijo, fantje, a ste Sloven­ci?" Ne, ni bil alkohol, bila so dekleta, slovenska de­kleta iz Mendoze, hcere, vnukinje in pravnukinje na­ših izseljencev. Blizu Puente del Inca je božja pot, kot naše Brezje, samo brez cerkve, in od tam so se vraca­le. Nekaj smo spili, poklepetali in se dogovorili, da se drugo jutro dobimo, in tako se je zgodilo. m Konec tretjega dela. Se nadaljuje. Barvitost kamnin Arhiv Antona Burgarja Bazni tabor Puente del Inca Arhiv Mitje Jesenovca Kako zdrži to težo? Arhiv Mitje Jesenovca Milan Gladek po sestopu z vrha Arhiv Mitje Jesenovca Senca gore ob soncnem vzhodu na zahodnem nebu ob 6.45 na višini ok. 6500 m Arhiv Antona Burgarja SPOMINI Magda Šalamon Cevelj Ni cevlja, ki bi lahko cloveku podaril nesmrtnost. On in cevelj se le vedno bolj starata in propadata. Cevelj je zelo povezan s srcem tistega, ki ga obuje in obcuduje. Zaradi številnih stopinj se mu spremeni oblika, ohranja pa neprecenljive spomine in doživetja. Cevelj je bogastvo korakov v casu in zgodb. Zgodb, ki ne minejo, ampak pustijo odprto pot razumevanju in hvalnici. Cudeži nevidne naklonjenosti in privlacnosti duš so ga pred dvajsetimi leti posadili v studio radia skupaj z alpinisticnim prijateljem. Zastavljala mu je vprašanja. Jasno, iskreno in navdušeno je pripovedo­val neverjetne zgodbe. Mnoge je kasneje tudi zapi­sal v pomembni knjigi. Prepoznane obcutke lepote življenja je doživel pod stenami Istre, ji je med dru­gim odgovoril, ko jo je na skrivaj opazoval. Bila sta si iskrena in prepoznana. Tam, kjer je bil zelo rad z masko in plavutmi za pod vodo, s plezalniki za nad vodo. "Od strahospoštovanja mi zagomazi po hrbtu, ko sledim temu vec kot davnemu, a kot pravkar od­tisnjenemu življenju. Kako smo minljivi, kako smo trenutni, kako smo plitvi z vsemi svojimi Everesti, Džanaki in Anapurnami vred. In napihnjeni in na­puhnjeni," je povedal. Tudi zadnjo zgodbo ob koncu tisocletja je takrat za­upal poslušalcem, ko je poleti letel v Katmandu za­radi štirih odprav – smucanja z Everesta, vzponov severno od Kangcendzenge, šole v Nepalu in mini odprave na Dordži Lakpo. Pri prvi odpravi je bil le organizator, za drugo mu ni bilo treba skrbeti. Lahko, da zdaj že skupaj z Davom Karnicarjem, prvim ju­nakom smucanja z Everesta, cutno doživljata to veli­ko dejanje in gladita kakšna nesoglasja. Vedno je bil zrel za odpušcajoca ravnanja in razumevajoc do al­pinistov, ki so potrebovali spodbudne poteze. Tisto poletje je poletel še v Laso, da je uredil dovoljenje za policijsko odpravo 2001 na Co Oju. Povzpel se je na Pan Ri, 4500 m, nad Laso. Bil je monsunski cas in v premocenih cevljih se je klatil naokoli. Kot mnogo­krat po obsežni Himalaji, ki jo je poznal do potan­kosti. Mokri, izgubljeni, zamrznjeni cevlji so mu bili pomocniki med številnimi odpravami, ceprav so mu dopustili omrzline na podplatih. Ob teh pripovedih ga ona vpraša: "Ali pomislimo kdaj na velicasten na­men cevlja? Denimo takrat, ko z njimi plešemo, gazi­mo sneg, naredimo prve korake, hodimo v mocvirju in po poteh novih spoznanj, plezamo v vertikali? Si nanje pritrdimo dereze, da z uporabo cepina prema­gamo ledeno strmino?" Samo prijazno je skomignil z rameni in ji podaril nasmeh. Kadar je bil v Katmanduju, mu je bilo ob vseh zaupa­nih nalogah pomembno in dragoceno, da je obiskal cistilca cevljev. Postala sta prijatelja. Tam na kralje­vem trgu Darbar, pred staro palaco nekdanjega kat­mandujskega kraljestva, je imel svoje stalno delovno mesto. Le vecja torba z razlicnimi kremami za cevlje, kakšen žebelj in mnoge krtace so bili njegova obr­tniška delavnica. In predvsem upanje, da bo z de­lom preživel sebe in družino. Njegovi stari sivi cevlji s precej izrabljenimi podplati so ob vsakem obisku cistilca, ki je znal zamenjati podplat in obarvati cevlje z bolj rožnato barvo, dobili lepšo podobo. Navdihnil jim je novo energijo, ki je krepila lastnika cevljev in njega. Njegov obisk je cistilca obogatil z nekaj rupi­jami in hvaležnostjo, da je lahko spregovoril par ne­rodnih angleških besed, ki jih je znal. Predvsem pa ga je osrecil trenutek, da je pogledal v oci velikemu in spoštovanemu cloveku, ki mu je zaupal svoje cevlje. Cutila sta se. Preprosti mož ni vedel, da je bil on emi­nenca slovenskega alpinizma, ko je sedel ob njem na nizkem stolcku in spremljal preobrazbo cevljev. V tem izrazu cakanja je bil vedno miren, opazoval je reko mimoidocih in v mislih listal po knjigi svojih notranjih doživetij v njegovi obcudovani deželi. Tudi kakšna njegova nova ideja je takrat dobila smernice. Bila sta vsak v svojem delovanju, a združena v veso­lju prejemanja in dajanja. Oba enako pomembna za cloveško zgodbo. Ko je bil v revolucionarnih gibanjih maoistov in iz­gredih ta cistilec cevljev ubit, je bil on zelo prizadet. Odšel mu je delcek njegove notranje vsebine. Žalo­sten je bil tudi po potresu leta 2015, saj se je na trgu Darbar, kjer ni bilo vec njegovega cistilca cevljev, po­rušilo precej zgodovinsko bogatih zgradb. Kar je lah­ko tam nosil v duši kot dragocenost, se mu je takrat odmaknilo. Spremembe pac ne izbirajo. Optimizem vseh njegovih korakov mu je ponujal ve­dno nove zahtevne izzive in moci. Veliko razlicnih cevljev je obul v casu svojega življenja, a nikoli pre­velikih. Nekateri so mu povzrocili žulje na duši. In to prav tisti, v katerih se je želel pocutiti najbolj spre­jetega, ljubljenega in koristnega. Zaupanje ob mani­pulacijah drugih ter darovanje se mu marsikdaj nista vrnila. To ga je bolelo. V vsakih cevljih je do potanko­sti izpeljal zacrtano pot. Njegovi uspehi so zapisani v svetovnem vrhu alpinizma. Obcudovano je osvajal stene in vrhove gorstev. Brez racunice, za dobro do­movine, ki jo je cenil. Tudi kasneje, ko se je lahko pri­bliževal goram z bolj opešanimi koraki, ni zanemaril tega svojega spoštovanja, veselja in talenta. V avtomobilu, ki mu je olajšal gibanje, je imel v pr­tljažniku vedno planinske cevlje. Pred sedmimi leti si je odlocno zavezal sivo modre, precej uhojene pla­ninske cevlje in s pocasnejšimi koraki odšel od tovor­ne žicnice za Ceško koco proti Kranjski koci na Ledi­nah. Obcudovaje sta se ozirala po stenah Grintovcev in se spominjala skupnih vzponov: Nove centralne smeri na Babo in njenih strmin s prepredenimi škra­pljami, zimskega vzpona po Teranovi smeri, ki je bil njegov zadnji, pa po zahodni steni Male Koroške Babe, severnega grebena Kocne z Bojanom in Zora­nom in še drugih. Pogled na njegov Trikot v Dolgem hrbtu ga je ganil do solz in rekel ji je: "Danes se spra­šujem, ko stojim tukaj, kdo in kako je lahko preplezal to skalno pregrado? Se povzpel cez vse gladke stene, po krušljivi zajedi pod trebušastim previsom, cez vsa kratka previsna mesta do bele plošce nad previsom in še in še?" Ona ga je spoštljivo pogledala in skro­mno dodala: "To mogocno steno si skupaj z Šimen­cem premagal z vero v uspeh. Smrtna nevarnost vaju ni ustavila, bila sta božja ljubljenca." Za svojega brata ji je ob njegovi okrogli obletnici narocil sliko Trikota. Bila mu je všec in oba sta se ob pogovoru in tradici­onalnem druženju s sestrama še bolj povezala s spo­mini na to steno. Mocno je bil prežet z njeno velica­stnostjo. Tistikrat je tiho in razmišljujoce obsedel na skali pod prvim raztežajem plezalne poti na Ceško koco in s pogledi spremljal njen vzpon. Trudila se je pri vzpe­njanju, a so jo ob dvigovanju v mislih in cutih spre­mljali Beli vrhovi, naslovna pesem njenega pesniške­ga prvorojenca. Tam je mocna sled njegove velicine in bližine, ki je spremenila njeno kasnejšo pesniško ustvarjalnost in tudi življenjsko pot. V temni gošcavi išcem sled, se prebijam skozi mocvirje utvar in odganjam mrces. Pocijem in požirek moci popijem. Ob meni senca. Ne vem od kod in cigava. Morda od njega, ki ni mi znan, a je že dolgo spoznan? Ja, on je to! On, ki cuti vecnost lepote, tisti z veliko dušo in majhnimi pogledi. Podam mu roko, ga posrkam in se dvigam. Gošcave ni vec, le beli vrhovi se dvigajo v nebo. Pod pokoncnimi vrhovi Dolgega hrbta se je nato raz­veselil njene vrnitve iz plezalne smeri. Kaj je takrat cutil, ni vedela. Na obrazu mu je sijal umirjen spokoj. Najbrž sta ga božali hvaležnost in jasen uvid odhaja­nja. Do teh dveh spoznanj je bil vedno odkrito pošten. Ali pa želja, da bi še vedno plezal, ce bi mu srce dopu­šcalo, je pomislila … V zadnjih letih ji je veckrat pove­dal, da ne obžaluje nemoci, da je izpolnjen s strastjo do gora, saj je lahko toliko doživel, da nima praznine, da je miren. Mir ga je krepil še pred dobrim letom, ko je moral hi­tro in dokoncno sezuti cevlje. V sterilni bolniški sobi se je v svoji nemoci z mislimi sprehajal bos in popol­noma sam. Iskal je oprimke med strahom in zaupa­njem. Mocan stik z naravo so mu prerezale cevke in ga neusmiljeno obdale z zapušcenostjo. Zgodnje april­sko jutro cutenja ga je usmerilo k pisanju telefonskega sporocila: "Mislim, da bom v miru zaspal. Lepo mi je. Bog je velik. Rad vas imam. T." V objemu milosti je, povsem sam in brez tople dlani, sprejel zaupano pot. Ni zgrešil smeri, le vecen je postal. Dotaknilo se jo je spoznanje, da so se mu z vsakim ko­rakom tanjšali podplati moci. Kadar je sedel na klop­co v veži, da si obuje cevlje, je hvaležno zrl vanjo, ko se je pripognila k njegovim nogam in mu jih pomaga­la obuti. Tudi ob zavezovanju cevljev sta tiho sledila razpetosti med idealom in resnico, ki je neizbežna za vsakega od nas. Trije rjavoglavi jastrebi jadrajo na svojih perutih. Nji­hov let je neroden, saj v zraku bolj drsijo, ko si išce­jo plen na zemlji. Opazovalcu vnašajo obcudovanje. Z neba neomejenih razsežnosti pa neprestano padajo na cloveštvo utrinki minevanja. Sam se je vedno nav­dušeno vznemiril, kadar je zagledal prizor jadranja ja­strebov. V tistem majskem dnevu je tudi sam postal nevidni jadralec nad Zemljo in nad mogocnimi go­rami, ki so mu bile popolna uresnicitev sanj. Dobro­dušno jo je opazoval, jo vodil skupaj z njegovo sestro, ko sta izbirali njemu najljubša oblacila. Vedno je bil eleganten, zato sta še bolj natancno zložili na poste­ljo vse, kar je potreboval za koncno slovo. Že prej se je rad nasmejal kakšni nerodnosti, ceprav ni nikomur želel žalega. Takrat se je pošalil s cevlji. Ni jih vzela s sabo, da bi mu jih nadeli na negibne noge. Zato je morala nasle­dnji dan ponovno vstopiti v njegovo stanovanje, ce­prav z bolecino žalosti. Morda zato, da sta bila v duhu tam še bolj sama, tiha ter povezana s spoštljivo globi­no darovanja in usmerjena v pomenljivost cevljev … Izbrala mu je najlepše, svetlece, tiste, ki so postali nje­govi zadnji. m Trikot v Dolgem hrbtu Risba Magda Šalamon Star planinski cevelj Risba Magda Šalamon Tone ob cistilcu cevljev leta 2010 Foto Magda Šalamon Tonetovi obnovljeni cevlji Foto Magda Šalamon Z NAMI NA POT Gorsko igrišce osrednje Slovenije Krvavec Mojca Stritar Kucuk Saj veste, tisti Krvavec, na katerem so pred leti organizirali posebno tekmo, da se je slavna Vanessa Mae kvalificirala na olimpijske igre. Pa ne kot violinistka, pac pa kot veleslalomistka. Tisti Krvavec, ki ga je letošnjo zimo zaradi nedvoumno izraženih dvomov o nekaterih protikoronskih ukrepih v medije popeljal direktor smucišca. Njegovi inicialki mu nista bili v pomoc … Pa tisti Krvavec, ki se je pred nedavnim pretvarjal, da je del Apalacev, oh in ah zvezda holivudskega filma, ki so ga snemali, pa se je baje cisto zaljubila v lepote Slovenije. Skratka, tisti Krvavec, o katerem zna vsak, ki je doma iz osrednje Slovenije in kdaj pa kdaj pomiga na svežem zraku, povedati vsaj kakšno zgodbo. Ce ste iz malo bolj oddaljenih koncev države, vam v teh, pocitnicam doma naklonjenih casih dajem v razmislek – ce lahko Ljubljancani pocitnikujemo na Pohorju, zakaj ne bi Štajerci, Primorci ali Prleki pora­bili svojih turisticnih bonov na Krvavcu? Na prvovr­stnem gorskem igrišcu se da poceti vse sorte, tudi ka­dar ni snega. In ne zamerite mi, ce dodam še, da je kulisa Grintovcev v ozadju vendarle majckeno bolj alpska od nepreštevnih smrek na Rogli … Spusti vseh sort Krvavec je vesoljstvu poznan predvsem kot smucišce, na katerega po sneženju z veseljem planejo tudi ljubi­telji smucanja zunaj urejenih prog. Ker tereni niso ci­sto nedolžni, ga v zvezi s tem skoraj vsako sezono obi­šcejo gorski reševalci, ki izpod plazov vlecejo ostanke prevec pogumnih. Visoko lego in precej dolgotraj­no (umetno) zasneženost z veseljem izkorišcajo tudi turni smucarji, ki se znajo izmuzniti takšnim in dru­gacnim prepovedim in si za popoldansko rekreacijo privošcijo drnec na Zvoh. V koronskem casu, ko se je v Sloveniji razcvetelo postavljanje obcinsko-regijskih plank, so vzbrstele tudi do zdaj manj znane turnosmucarske dimenzije krvavškega masiva. Ljubljancani, ki se niso želeli za­dušiti v prometnem kolapsu pod Veliko planino, so se zagnali v dolino Korošice na vzhodni strani Kr­vavca, iz katere so dosegli smucljiva prostranstva okrog Vrha Korena, Kompotele in Kalškega Gre­bena. Ali so s tem kršili katerega od že omenjenih protikoronskih ukrepov, s casovno odmaknjeno­stjo pravzaprav ni vec pomembno, vsekakor pa je treba pohvaliti nezanemarljiv trud, ki so ga vložili v svoje podvige. Brez dveurnega prenašanja opre­me skozi smucarsko neuporabne gozdove pac niso mogli nikamor. Ce za hip ostanemo v dolini Korošice, ima ta v pri­merjavi z vrvežem okrog smucišca svoj znacaj. Od­maknjen, gozdnat, nekoliko zaprt in morda celo grozoten. Mogoce se mi tako zdi zaradi nekaj zgodb s konca prejšnjega tisocletja, ko so oblasti po dolini preganjale par zlikovcev. No, letos v Korošici gro­zotno prav gotovo ni bilo, osupljivo pa – kot bi vsa dolina obnemela v šoku ob koronskih kolonah av­tomobilov, ki so se vile po njenih makadamskih cestah! A ce se vrnemo k spustom s Krvavca, so z malo dru­gacnimi pripomocki možni tudi v kopnem. Jadralni padalci so v okolici Ambroža pod Krvavcem že stari gostje, pred nedavnim pa so se jim pridružili še spu­staši na dveh kolesih. Potem ko so upravljavci smu­cišca spoznali, da jim samo ob globalno segretih zimah ne bo uspelo obstati nad bankrotom, so se vneto posvetili poletni zabavi in tako so žicniške na­prave zaživele tudi kot bližnjica za kolesarje, ki se jim ne ljubi potiti navzgor v breg. Tamkajšnji bike park, kot se temu moderno rece, naj bi ponujal kup trai­lov za downhill, ker pa se kar koli izpod prstov žen­ske, ki z vsakega kolesarskega spusta, pa ne glede na to, kako divji je, pribremza zadnja, ne bi bralo iskre­no, dosti vec o tej tematiki težko napišem. Omenimo še, da je tudi asfaltirana cesta iz Cerkelj na Krvavec s 1000 metri vzpona resen preizkus kondicije za vsa­kega cestnega kolesarja. Tako pravijo in bi kar verje­la – meni je že z avtom po njej malcek naporno. Klasicni krvavški vrhovi In že smo pri planinstvu. Zaradi izhodišca nad goz­dno mejo, ki ga omogocata tudi poleti obratujoca žic­nica oz. prej omenjena cesta, nam v visokogorska do­živetja ni treba vložiti veliko napora. Najmlajše vabijo s Potjo pastirskih škratov in poletnim parkom, ce pa nas zabava s tovrstno dodano vrednostjo ne mika, se lahko po mili volji sprehajamo med planinami in po zaprtih smucarskih progah, ki izven sezone služijo predvsem kot pašniki. Nekaj strpnosti in splošne pre­vidnosti glede goveda ob tem ne bo odvec. Na Veliki Zvoh, 1972 m, ki je najvišja tocka smucišca, pridemo brez kakršnega koli znanja, in ceprav vrh kazi žicniška infrastruktura (vkljucno z zelo umetnim jezercem), se zaradi pogledov na Grintovce splaca potruditi. Ci­sto zlahka vseeno ne gre, zadnji del po smucarski pro­gi do vrha je naporno strm in v soncu obicajno hudo vroc. Obiskovalci si Krvavec najveckrat izberejo kot izho­dišce za klasicne vrhove, kot sta šopek nad planino Koren (Vrh Korena, 1999 m, Kompotela, 1989 m, Ko­šutna, 1974 m) ali malo bolj oddaljeni Kalški Greben, 2224 m – domacini mu menda recejo samo Grében, od tod velika zacetnica v zapisu – ki Krvavec povezu­je s Kokrskim sedlom in glavnimi vrhovi Grintovcev. Kar nekaj poti, ki vodijo po vseh straneh krvavške­ga masiva, lahko povežemo v krog po lastnem oku­su, najbolj nabriti pa ne smejo preskociti zavarovane poti, ki pelje od Zvoha na Vrh Korena cez greben Ježa. Izrastki Umaknjena od osrednjega masiva Krvavca je Mokri­ca, 1853 m, na katero oznacena pot pripelje samo v spustu z bližnje Kompotele. Mokrica je znana pred­vsem po Medvedji oz. Mokriški jami, 1531 m. V krat­ki zijalki, skriti v južnih pobocjih gore, so našli ostan­ke kamenodobnih lovcev, stare od 40 do 70 tisoc let, in ja, tudi jamskih medvedov. Arheolog Mitja Bro­dar je z izkopavanji v 50. in 60. letih prejšnjega stole­tja menda celo dokazal, da so v Medvedji jami zavetje iskali pripadniki iste kulture kot v Potocki zijalki in da so bili tovrstni izleti v višave za naše prednike torej na­cin življenja, ne pa samo izlet za posebne priložnosti. V teh nekaj deset tisoc letih se torej ni dosti spremeni­lo! Ampak pozor, pot do jame in mimo nje na Mokri­co, opisana tudi v sredici, je neoznacen bomboncek za najbolj izkušene. Drugi, še nižji, a ravno tako omembe vredni "izrastek" krvavškega masiva pa je Kamniški vrh. Prepoznaven je po dvoglavi podobi: na levi Planjava, 1251 m, ki je seveda ne gre zamenjati z dvatisocakom nad Kamni­škim sedlom, na desni Kamniški vrh, 1259 m, med njima pa nezgrešljivo melišce Slevška oz. Kamniška roža, ki naj bi nastalo, ko je iz gore skocil zmaj … Juž­na pobocja so hitro kopna in Kamniški vrh je zelo pri­ljubljen pri lokalnem prebivalstvu, ki ima v njegovih strminah zagotovljeno ucinkovito aerobno rekrea­cijo. Cenijo ga ljubitelji botanike zaradi poti in potk, speljanih križem kražem po vseh diagonalah gore, pa tudi brezpotniški raziskovalci, ki lahko med drugim odkrijejo skalne skulpture, slikovite prehode in celo slapove potoka Korošak. Kljub nizki nadmorski višini pa Kamniškega vrha ne gre podcenjevati – pobocja so strma in drseca, poti pa strme, mestoma zagrušce­ne in tudi izpostavljene. Med izleti nad Krvavcem nam pogled prej ali slej pade na kamniškobistriško stran, v Kurjo dolino in proti Kalcam. Rob kraške planote Kalce precka oznacena pot proti Kalški gori in Kokrskemu sedlu, sicer pa je to divjina, ki jo v zadnjih letih znova odkrivajo razi­skovalci brezpotij in (predvsem zimski) plezalci. V soncni zahod! Ce se vam je tole bralo kot placana reklama, se iskre­no opravicujem; navdušenje sem si prigarala brez honorarja, v potu lastnega obraza. Krvavec imam pac rada! Pa ne kot smucišce – o tamkajšnjih žicni­carjih imam svoje mnenje, ki pa se ga javno ne spo­dobi izražati – ampak kot bližnjico do visokogorskih doživetij. Družinske in druge obveznosti namrec otežujejo pravoverno izvedbo tur, z vstajanjem sre­di noci, s pregaranimi tisoci metrov višinske razlike in z maratoni do prvega mraka, zato takšne bližnjice v višave mocno cenim. V zadnjem casu se mi najbolj milo stori ob spominih na Kržišce, 1658 m. Ja, tisto neugledno Kržišce, na katerega se iztece najjužnej­ši krak smucišca. Oni dan sva s prijateljico nanj zlezli po brezpotnem vzhodnem grebenu, ki je pravi dra­guljcek. Tudi družinskega sprehoda s planine Jezer­ca na Kržišce se radi lotimo, kadar nimam prehudih športnih ambicij. Pohajkovanje po širokih travnatih slemenih, med smrekami in mravljišci, jezerci in raz­glednimi klopcami ter credami goveda do razgle­dnega vrha, ki mu višji deli smucišca kratijo samo poglede na kamniško-savinjske prvake, je silno estet­sko doživetje. Ker so pobocja obrnjena proti Gorenj­ski in ker praviloma nikoli nismo prevec zgodnji, lah­ko ob sestopu vedno odvriskamo naravnost v soncni zahod … m PLANINSKI VESTNIK junij 2021 35 Pogled s Krvavca proti Kocni, Grintovcu, v ozadju levo Košuta Foto Franci Horvat Medvedja jama Foto Mojca Stritar Kucuk Razgiban greben med Zvohom in Vrhom Korena Foto Mojca Stritar Kucuk Veliki Zvoh Foto Franci Horvat Na planini Koren, v ozadju Vrh Korena Foto Franci Horvat Kržišce s travniki, smrekami in jezerci je idealno za družinski obisk. Foto Mojca Stritar Kucuk Planina Dolga njiva Foto Oton Naglost Na vrhu Kompotele, zadaj si od leve proti desni sledijo Kalški Greben, Kocna, Grintovec, Dolgi hrbet, Štruca in Skuta, Rinke in Turska gora. Foto Franci Horvat Informacije Dostop: Ture so opisane z vec izhodišc. Do parkirišca na koncu as­faltne ceste (pod planino Jezerca) pridemo tako, da z gorenjske av­toceste peljemo v Cerklje in še naprej proti smucišcu Krvavec. V vasi Grad zavijemo desno in se strmo dvignemo mimo Stiške vasi in Ambroža pod Krvavcem do konca asfalta. Iz Cerkelj 13 km. Parki­rišce je placljivo (avtomat, leta 2020 je parkiranje stalo dva evra). V okviru smucišca je izhodišce pri zgornji postaji krožne kabinske žicnice, kjer je tudi Planinski dom pri Gospincu. Do tja se lahko pri­peljemo z žicnico (brezplacna parkirišca naprej od vasi Grad) ali z av­tom pripeljemo do prej opisanega parkirišca pri Jezercih, od koder do Gospinca pridemo peš v 30 minutah. Ce na avtomatu na Jezer­cih placamo za dvig zapornice (pet evrov leta 2020), se lahko pelje­mo še naprej. Na obmocju Krvavca parkiramo na lastno odgovor­nost (krave). Zemljevidi: Grintovci, PZS, 1 : 25.000. Kamnik in okolica, PZS, 1 : 25.000. Kamniško-Savinjske Alpe, PZS, 1 : 50.000. Spletna povezava: www.rtc-krvavec.si Kalški Greben, 2224 m Kamniško- Savinjske Alpe Široki dvatisocak med Krvavcem in Ko­krskim sedlom je prava izbira za razglede na prvake Grintovcev. Prijazen je samo na južno stran, kamor se odpira s pora­šcenim slemenom. Njegova zahodna, se­verna in vzhodna pobocja so precej bolj prepadno grozeca. Najlažji pristop do di­rektnih pogledov na Kocno in Grinto­vec torej vodi s Krvavca, a ceprav višin­ske razlike ni veliko, je pot dolga – gmota Zvoha nam onemogoca, da bi na Kalški Greben prišli brez krajšega vmesnega se­stopa. Zahtevnost: Lahka oznacena pot Oprema: Obicajna planinska oprema Višinska razlika: 800 m Izhodišce: Dom na Gospincu ob zgor­nji postaji žicnice na Krvavec, 1491 m. Dosežemo ga bodisi z žicnico bodisi po cesti iz Cerkelj skozi Grad, Stiško vas in mimo Ambroža. Pri planini Jezerca lahko na avtomatu placamo za dvig zapornice, da se pripeljemo po makadamu vse do Gospinca (po želji pa še vse do Doma na Krvavcu). Ce parkiramo na placljivem parkirišcu pri Jezercih, se pot podaljša vsaj za 30 min. WGS84: N 46,295539°,E 14,521842° Koca: Planinski dom na Go­spincu, 1491 m, telefon +386 41 965 447, in druga gostišca na Krvavcu. Casi: Izhodišce–sedlo Razor 45 min–1 h Sedlo Razor–planina Dolga nji­va 30 min Dolga njiva–Kalški Greben 1.30–2 h Sestop 2 h Skupaj 4.45–5.30 h Sezona: Kopni letni casi. Zemljevid: Grintovci, PZS, 1 : 25.000 Vzpon: Z Gospinca gremo po markirani poti navzgor cez travnato pobocje do Doma na Krvavcu, mimo kapelice Mari­je Snežne in pod RTV-oddaj­nikom. Oznake nas vodijo po cesti na sedlo Razor, 1809 m, med Krvavcem in Velikim Zvohom (ovinek na vrh Kr­vavca, 1853 m, nam ne bo vzel veliko casa). Malo za sedlom se levo odcepi markirana pot, ki preci smucarsko progo in porašcena zahodna pobo­cja Zvoha. Pogledi v dolino Kokre se odpirajo, pot pa se spusti na planino Dolgo njivo, 1688 m. Tu se usmerimo nav­zgor skozi ruševje na Škrbino, 1871 m, kjer zavijemo levo, na široko sleme Kalškega Grebe­na. Hitro smo na naslednjem razcepu, kjer spet izberemo levo možnost (desno Kalška gora). V glavnem se oznake držijo bližje desnemu, vzho­dnemu robu slemena in zlo­žno ter vedno bolj razgledno pripeljejo do vrha. Sestop: Sestopimo po poti vzpona. Po želji lahko spoto­ma oberemo še Vrh Korena, 1999 m, in se cez Ježa in Veliki Zvoh, 1972 m (zahtevna pot), ali cez planino Koren in Kriško planino vrnemo na izhodišce. Sestop se s tem podaljša vsaj za eno uro. Mojca Stritar Kucuk Po cesti pod Krvavcem proti Zvohu, zadaj Kalški Greben Foto Mojca Stritar Kucuk Vrh Korena, 1999 m, in Veliki Zvoh, 1972 m Kamniško- Savinjske Alpe Vrh Korena je tisti nesrecnež, ki mu zmanjka picel meter, da bi se vpisal med naše najbolj zaželene. Perspektivo lahko obrnemo: Vrh Korena je tisti srecnež, na katerem imamo odrasli glavo nad dvati­socico, nekatere pomembne organe pa pod njo! Vsekakor pa je Vrh Korena silno hvaležen cilj, ki za razmeroma malo truda ponuja opojne razglede ter visokogorsko poezijo skal, trav in v pravi sezoni tudi cve­tja. Klasicni krvavški krog lahko po želji iz­vedemo tudi s katerega drugega izhodišca (npr. iz doline Korošice ali od zgornje posta­je žicnice) ali v obratni smeri od tu opisane. Zahtevnost: Zahtevna oznacena pot. Odsek med Vrhom Korena in Zvohom je zavarovan in krušljiv. Oprema: Obicajna planinska oprema. Na zavarovanem odseku je priporo­cljiva celada, za manj izkušene pa tudi (samo)varovanje. Višinska razlika: 700 m Izhodišce: Placljivo parkirišce pod planino Jezerca, 1410 m. Iz Cerkelj se peljemo proti smucišcu Krvavec, v vasi Grad pa desno, strmo navzgor mimo Stiške vasi in Ambroža pod Krvavcem do konca asfaltirane ceste. Iz Cerkelj 13 strmih kilometrov. WGS84: N 46,285503°,E 14,531763° Koca: Planinski dom na Gospincu, 1491 m, telefon +386 41 965 447, in druga gostišca na Krvavcu. Casi: Izhodišce–Kriška planina 15–20 min Kriška planina–planina Koren 1 h Planina Koren–Vrh Korena 1 h Vrh Korena–Veliki Zvoh 1–1.15 h Veliki Zvoh–izhodišce 30–45 min Skupaj 3.45–4.20 h Sezona: Kopni letni casi. Zemljevid: Grintovci, PZS, 1 : 25.000 Vzpon: Na robu parkirišca pred stran­sko cesto proti hišam na planini Je­zerca opazimo markirano pot, ki nas povede okrog Kržišca do Kriške pla­nine (ce na Jezercih placamo za dvig zapornice, se do sem lahko pripelje­mo). Skozi podhod pod smucarsko progo nadaljujemo mimo spo­dnje postaje vlecnice po dnu travnate doline proti vzhodu. Na robu se odpre pogled proti dolini Korošice in Velike plani­ne, naša pot pa zavije levo in se usmeri okrog vzhodnih pobocij Krvavca in Zvoha. Za prvim izrazitejšim robom se v nekaj okljukih celo spusti, nato pa se razgledno vzpne do planine Koren z jezercem in pastirsko koco. Od nje se markacije dvi­gujejo po travnato-rušnatem dnu doline. Ko se teren izravna in postane kraško nepregle­den, se lahko odlocimo še za obisk bližnjih Košutne, 1974 m, ali Kompotele, 1989 m, za Vrh Korena pa se na razpotjih drži­mo levo. Na širokem grebenu od Vrha Korena proti Zvohu je razcep. Levo bomo sestopili, razdrapani Vrh Korena, 1999 m, pa po skalah dosežemo desno v nekaj minutah. Sestop: Z Vrha Korena se vrne­mo na bližnje razpotje in tokrat izberemo pot proti Zvohu in Krvavcu cez Ježa. V glavnem se drži grebena in je sprva ne­zahtevna, pri slikovitem spustu pod krušljivo škrbino pa nam pomagajo varovala. Na dru­gi strani grapice se pot spet vzpne na greben in je še nekaj casa bolj skalnata, pred vrhom Velikega Zvoha pa postane lažja. Na Velikem Zvohu, 1972 m, dosežemo krvavško smuci­šce. Markacije nas povedejo navzdol po tlakovanem levem robu smucarske proge do sedla Razor, nato pa po cesti pod od­dajnikom do Doma na Krvav­cu, za katerim nam markirana bližnjica skrajša pot na Kriško planino. Z nje se vrnemo na izhodišce po poti vzpona (lahko pa tudi po makadamski cesti). Mojca Stritar Kucuk Na grebenu med Zvohom in Vrhom Korena Foto Mojca Stritar Kucuk Kalški Greben, 2224 m Kamniško- Savinjske Alpe Vrh Korena, 1999 m, in Veliki Zvoh, 1972 m Kamniško- Savinjske Alpe Mokrica, 1853 m, Kompotela, 1989 m, Košutna, 1974 m Kamniško- Savinjske Alpe Mokrica je od vrveža turizma oddaljen vzhodni izrastek masiva Krvavca. Ozna­cena pot nanjo pripelje samo v spustu z bližnje Kompotele, pobocja gore pa so v domeni lovcev, pastirjev in ljubiteljev pozabljenih poti. Eden od njenih najve­cjih zakladov je Medvedja jama, 1531 m, v kateri so odkrili ostanke kamenodob­nih lovcev. Zijalka pod slikovito steno naj bi bila sicer zaprta z rešetko, vzpon po lo­vskih stezicah mimo nje pa je kljub vsemu odlicna izbira za iskanje samote, travnatih strmin in razgledov. Zaokrožimo ga s se­stopom cez ljubko Košutno. Zahtevnost: Zahtevna neoznacena in lahka oznacena pot (del pod planino Košutna je zavarovan). Tura zahteva smisel za orientacijo, teren pa je ve­cino vzpona strm in drsec. Dostop do lovske koce lahko oteži podrto drevje. Oprema: Obicajna planinska oprema Višinska razlika: 1100 m Izhodišce: Dolina Korošica, pribl. 850 m. V Kamniški Bistrici pred spodnjo posta­jo vzpenjace na Veliko planino zavijemo levo na makadamsko cesto, ki se spusti cez reko. Na prvem križišcu na drugi strani se držimo levo, slab kilometer naprej, nad ožjo sotesko, pa desno. Po par strmih okljukih parkiramo v bližini naslednjega križišca. WGS84: N 46,299484°, E 14,575026° Casi: Izhodišce–lovska koca 1.30 h Lovska koca–Medvedja jama 20–30 min Medvedja jama–Mokrica 1 h Mokrica–Kompotela 30 min Kompotela–Košutna 20–30 min Sestop 2 h Skupaj 5.40–6 h Sezona: Kopni letni casi. Zemljevid: Grintovci, PZS, 1 : 25.000 Vzpon: S križišca gremo po desni cesti nekaj minut do majhnega peskokopa. Na njegovi levi strani poišcemo ne­oznaceno stezo, ki se najprej vzpenja proti levi, po stiku z varianto, ki pripelje z Markove ravni na levi, pa se usme­ri desno in v širokem loku po desni obide strm gozdnat skok. Nad njim se spet obrne levo in mimo podrte koce pripelje do lovske koce pod Debelim hribom. Nad njo se dvigujemo v oklju­kih. Pri tretjem ovinku nad koco se desno odcepi prva potka do Medvedje jame, ki pa je daljša in slabše uhojena, zato nadaljujemo do devetega ovinka (skrivencena smreka). Tam zavijemo desno in precno skozi gozd dosežemo Medvedjo jamo, ki nas caka za robom. Od Medvedje jame se usmerimo desno v travnato dolinico in po njej navzgor, višje pa cez zanimiv prehod desno nad skalami in nato na greben med Kompotelo in Mokrico. Svet je travnat in strm, a lahko prehoden, vodi pa nas slabotna stezica. Na grebenu dosežemo markacije, po katerih smo desno hitro na vrhu Mokrice, 1853 m. Z Mokrice nas markacije vodijo spet nazaj po grebenu in nato navzgor do vrha Kompotele, 1989 m. Z nje sesto­pimo po markirani poti na zahod. Na kraškem terenu je vec variant in križ­išc. Držimo se levo, da pridemo še na vrh Košutne, 1974 m. Sestop: S Košutne sestopimo po ozna­ceni poti na planino Košutno z leseno kapelico. V dolino se najlažje vrnemo tako, da sledimo markacijam cez za­varovan prehod na planino Koren in naprej proti Kriški planini. Na prvem križišcu, nad lovsko koco v gozdu, za­vijemo levo dol in se po ne prav prijetni oznaceni poti spustimo do ceste v dolini Korošice. Po njej se vrnemo do izhodišca. Mojca Stritar Kucuk Prepadne stene Mokrice Foto Mojca Stritar Kucuk Planjava, 1251 m, in Kamniški vrh, 1259 m Kamniško- Savinjske Alpe Dvoglavi Kamniški vrh je jugovzhodni iz­rastek masiva Krvavca, med lokalnim prebivalstvom priljubljen kot športni poli­gon za hitro rekreacijo ali miniaturno igri­šce za brezpotniške raziskovalce. Kljub nizki nadmorski višini ga ne gre podcenje­vati – pobocja so izpostavljena in drseca, poti pa strme. Opisani krog od dalec po­voha šumece Korošaške slapove, obišce planino Osredek in si da duška na razgle­dnem vršnem grebenu. Kratko, a sladko! Zahtevnost: Lahka neoznacena in oznacena pot. Travnata južna pobo­cja so izpostavljena, poti pa sprane in drcljive. Oprema: Obicajna planinska oprema. Zaradi strmine so priporocljive palice. Višinska razlika: 700 m Izhodišce: Klemencevo, pribl. 600 m. Iz Kamnika se peljemo proti Kamniški Bistrici. Malo pred križišcem, kjer se razcepita cesta v Kamniško Bistrico in proti Crnivcu, zavijemo levo cez most v Stahovico, na naslednjem križišcu levo proti Bistricici in po ozki glavni cesti po dolini Bistricice vse do zaselka Klemencevo. Nad avtobusnim obraca­lišcem na koncu asfalta je parkirišce za nekaj vozil. Iz Kamnika okoli devet kilometrov. WGS84: N 46,276603°, E 14,565804° Casi: Izhodišce–planina Osredek 1 h Osredek–Planjava 30 min Planjava–Kamniški vrh 20–30 min Sestop 1–1.30 h Skupaj 2.40–3.30 h Sezona: Kopni letni casi. Zaradi južne lege so pobocja hitro kopna. Zemljevida: Grintovci, PZS, 1 : 25.000; Kamnik in okolica, PZS, 1 : 25.000 Vzpon: Takoj za parkirišcem po kamnih preckamo potoka (informativna tabla za "kranjsko steno"), na drugi strani pa se vzpnemo po strmem, neozna­cenem kolovozu. Kmalu se usmeri desno, mi pa nadaljujemo po ožji ne­oznaceni stezi ob potoku Korošak. Še preden pridemo do slapov, se dobro uhojena potka poslovi od struge. Po njeni desni strani se vzpenjamo med slikovitimi travami in skalnatimi coki, dokler pri križu ne dosežemo ozna­cene poti iz zaselka Slevo, ki pripelje z desne. Tu zavijemo levo in smo v nekaj minutah na planini Osredek, 1110 m. Na Osredku zavijemo desno gor mimo koc. Nad njimi se držimo desno in skozi gozd hitro pridemo na greben. Usmerimo se desno (levo Krvavec), kmalu pa imamo na izbiro dve možno­sti: oznacena pot vodi po sencni, goz­dnati severni strani (v mokrem nevar­na za zdrs) in se izogne vrhu Planjave, neoznacena potka pa pelje gor in dol po grebenu, med gozdom in južnimi travnatimi pobocji do vrha Planjave, 1251 m. S Planjave kratko sestopimo do sedla, kjer spet ujamemo marka­cije. Po njih hitro dosežemo Kamni­ški vrh, 1259 m. Za še lepši razgled se je priporocljivo spustiti par metrov proti Kamniku. Sestop: S Kamniškega vrha se spusti­mo po južnem grebenu. Široka pot je neoznacena in ponekod sprana (previdno v zgornjem delu). Nižje se sleme položi. Markacije preckamo in se še naprej spušcamo po slemenu do izrazite neoznacene poti, ki južna pobocja Kamniškega vrha preci proti desni. Na širokih, mikavnih travnikih s številnimi potmi in bližnjicami se je v sestopu najbolje držati markacij, ki v širokem loku proti desni obkro­žijo pastirsko koco in pašne ogra­je. Ko se oznake izraziteje usmerijo levo proti Slevu, se pri leseni ograji na robu gozdica odcepi neoznace­na pot desno dol v Klemencevo. Po njej smo hitro v dolini Korošaka in na izhodišcu. Mojca Stritar Kucuk Kamniški vrh s Planjave Foto Mojca Stritar Kucuk Mokrica, 1853 m, Kompotela, 1989 m, Košutna, 1974 m Kamniško- Savinjske Alpe Planjava, 1251 m, in Kamniški vrh, 1259 m Kamniško- Savinjske Alpe Kristina Menih Planinc.kov kotic.ek Groza in strah pod Luknjo Beli krokar Kruk, znan po tem, da je nedolgo tega našel svoj pogum, je brezskrbno letel nad Luknjo, ko ga je zagledal v vsej njegovi ogromnosti. Nejeverni albin je za vsak primer še enkrat zakrožil nad njim, potem pa na ves glas predirljivo zakrokal strašno vest, da se jo je slišalo skoraj do Trente. "Kra, kra, pohitite in se razbežite, skrijte se, Šintar gre," se je grozljivo krokarjevo sporocilo glasno odbijalo od skalnih pecin najvišjih gora in se prelivalo skozi Zadnjo dolino pod Trigla­vom. Malce krmežljavo sonce je že veselo lizalo snežne poljane, da so se zlagoma spreminja­le v vlažne mlakuže in velikanske luže ter s svojo toplino skušalo prebuditi Pomlad. Ven­dar je namesto novega letnega casa v plazi­šcu Luknje iz sna zdramilo strašnega Šintarja. Zaradi nepricakovane toplote razdraženi ble­dolicnež se je le pocasi prebujal. Mukoma je pretegnil zaležano telo, ki je to zimo postalo še obilnejše kot sicer, široko zazehal, hip za­tem pa je že vzel pot pod noge, saj je nena­dejano prebujenje izkoristil za buren snežni sprehod naravnost navzdol proti dolini. Stara veverica Vera je svojim vnukom v tistem pri­pravljala zajtrk – na maslu opecena lešniko­va jedrca in žirovo mlecno kavo, njihova ata in mama pa sta se že odpravila iskat živež za kosilo. Vera je ob strahotni novici, ki je glasno odmevala skozi njihovo duplino, od zaprepa­denosti najprej izpustila krožnik iz rok, potem pa tresocih se kolen zavpila: "Otroci, takoj ven iz sobe. Hitro moramo zapustiti stanovanje." Mali vevericki in vevericnika so brez vprašanj "zakaj in kako" nemudoma ubogali in se sku­paj z nono povzpeli v vrh najvišje smreke. Šintar pac ni podtriglavski strahec! Šintar greeee, se je zlovešci glas razlegel tudi po ježkovem domovanju. Ranocelnik Plešek je brez razmišljanja pograbil svojo za vsak nujni slucaj vedno pripravljeno zdravni­ško torbo, polno zelišcnih obkladkov, povojev, opornic, razlicnih mazil in tablet za lajšanje bolecin, žena Nežika pa je pograbila otroka. Vsi štirje so z najvecjo hitrostjo zapustili svoj domek sredi gozda in pohiteli na travnik. Tam so imeli kaj vedeti! Na plano se je že usula vsa Mišjeritkina zalega, na varno je brzel polšji rod in celo po svoji pocasnosti znani medved Dem se je tokrat podvizal. Vse podtriglavske živali­ce so hitele, kolikor so zmogle, saj je prav vsa­ka cutila, da gre tokrat preklemansko zares. S Šintarjem, od vedno velikim, ce ne celo najve­cjim strahom in trepetom Zadnje doline pod Triglavom, res ni bilo šale! Ko se je prebudil, pred njim ni ostal varen nihce. Zoperstaviti se mu nikakor nisi mogel, le urne noge in skriti koticek so te lahko obvarovali pred nesreco. K sreci se ni prebudil vsako leto, ko pa se je, je vse bežalo, kakor in kamor je vedelo in znalo. Ampak Šintar je bil izredno uren, zato je med svojimi pohodi marsikoga ujel in ga odvlekel s seboj. Ce ne boste pridni, vas bo odnesel Šintar, so starši strašili svoje otroke v Pravljicarji. Ti so jih po navadi ubogali in se poboljšali, saj so za­upali starejšim in jim na besedo verjeli, da je Šintar resnicen in ne izmišljotina kot denimo kak podtriglavski strahec, za katerega se ve, da je v sredini votel, naokoli ga pa nic ni. No, tokrat je vse kazalo, da je ta resnicni strašnež spet oživel. Izpod Luknje je že zacel zavijati silno mocan veter. "Všuuu, všuuu, Šintar bo vsak cas tuuu, tuuu, tuuu," je vršalo naokoli. "O, groza in strah. Huuu huuu, kaj pa on tu, hu hu?" se je zacudila Avos, stara sova uhari­ca, ki jo je podivjani veter prebudil iz sna prav v trenutku, ko je v sanjah lovila eno od Mišje­ritkinih okroglolicnih prapravnukinj. Globoko je zazehala, zastrigla s svojimi pernatimi uše­si, obrnila oci na vse strani, zatem pa odlete­la vetru naproti prav nad Luknjiški podol. Tudi ona je imela kaj videti, zato je še sama upo­rabila svoj glas v svarilo drugim: "Hu huu, hu huu, Šintar je tuuu, hu huu …" V zavetje na varno Ob vetru so se prebudila tudi tla. Zlagoma so podrhtevala in se rahlo tresla. Sprva nedolžne vibracije so postajale vse mocnejše. Prebudile so skalovje v Pihavcu, ki se je razpocilo v ska­le, da so se zakotalile proti dolini prav takrat, ko je Dixie s krajšega pohoda vodila gospo­dicno na povodcu proti hiški. Ubirali sta kraj­šo pot skozi gozd, ko se je nad njima oglasil Kruk in jima naznanil hudo vest. Psicka se mu je zahvalila z laježem, gospodicno pa je pre­senetila skala, ki se je le lucaj vstran kotalila navzdol. "Kaj pa je to?" se je zacudena ozrla navzgor proti goram, od koder je tako nevsakdanje strašljivo vršalo. Pitbulka se je bliskovito od­zvala. Kolikor je mogla hitro, se je pognala v zavetje pod duplino, ki jo je zagledala na pa­robku gozda in vanjo potegnila svojo skrbni­co. Zadihani sta obnemeli in opazovali podiv­jano naravo. "Ojoj, tole pa ni dobro," je dahnila prestraše­na gospodicna, tik preden je obe zagrnila crna tema. Komaj je izustila svojo misel, že ju je v svoj objem zajela oglušujoca tišina in ju pre­pustila usodi. Ni minila minutka, ko je hiteci velikan zakril njuno duplino. Skoraj enako hitro je pred njim bežal ves mišji rod necedne Mišjeritkine rod­bine. "Leva desna, ena dve, brž na varno, kjer že je," jim je prigovarjal najstarejši mišon, ki je skrbel, da so vse miši tekle v ritmu. A niti red niti disciplina jim v tistem trenutku nista prav nic koristila. Ko jih je Šintar dohitel, so se tudi miške, prav vse po vrsti, znašle ujete v njem. Velikan pa se še ni ustavil in je še kar naprej grmece divjal v dolino. Rohnel je kot huda ura, ne da bi se oziral na kogarkoli. Kot za šalo je podrl najdebelejšo bukev in oplazil nekaj smrek, zakotalil veliko skalo in hitel, kot bi mu gorelo za petami. Mocerad Moco je možato koracil cez travnik, ko ga je presenetil ta, ki se je tako bliskovito pojavil pred njim, da ubogi nesrecnež ni uspel niti odskociti. Velikan ga je ugrabil v svojo notranjost in že sta skupaj br­zela proti cilju. Ko si je Moco malce opomogel od strahu, je miže najprej potipal svoj smrcek. K sreci je bil tocno tam, kjer je vedno bil. "Ce je smrcek na svojem mestu, potem sem tudi jaz še vedno jaz," si je vlil korajže in, opogu­mljen, celo upal odpreti oci. Razgledal se je na vse strani, a videl ni drugega kot belo brez­mejnost. Brezkoncna belina ga je tako zbo­dla v oci, da jih je brž spet zaprl in se prepustil. Divji kot sam vrag je Šintar sopihajoc drvel navzdol proti Zadnji dolini in ulovil vse, kar je zmogel ujeti. Tudi srno Drno. Že tri dni je go­stovala pri svojih sorodnikih v Pravljicariji, ki jih je prišla obiskat z Gorenjske. "Hm, tole se mi pa zdi znano," si je vlila poguma, ko ji je sunkovito spodneslo vse štiri noge in jo kot s sesalcem povleklo navzdol. Ni se prevec pre­strašila, ampak budno opazovala, kaj bo, saj se ji je zazdelo, da je nekaj zelo podobnega že doživela na Veliki planini, ko sta skupaj z Dixie tekmovali v hitrosti. Otrpnila je in obmirovala v upanju, da bo kmalu rešena. Vse se enkrat konca Orjak je šibal navzdol in za seboj pušcal grozo in strah. Bobnenje iz Zadnje doline je slednjic doseglo tudi prvo vas. Ko so ga zaslišali Tren­tarji in Trentarice, so pohiteli iz hiš. Boris se je pogladil po svoji sivi bradi, Viktor se je popra­skal za ušesi, Justa si je z dlanjo zakrila usta, Mica pa je od nelagodja tiho vzdihnila. Zaskr­bljeni domacini so zmajevali z glavo in opa­zovali planine pred seboj. Vedeli so, da izpod Luknje še nikoli ni prišlo nic dobrega, zato so pohiteli s pripravami na najhujše. Škrat Tark in njegova družina so se ravno od­pravljali spat, ko je streslo njihov domek. Tark je potem, ko je izdatno povohal nevsakda­nje svež zrak, brž zapahnil vrata, da so osta­li na varnem pod drevesnimi koreninami, saj je takoj vedel, kaj se dogaja. Vsi škrati so se Šintarja strašansko bali, saj jim je pred dve­sto petinsedemdesetimi leti ukradel najmlaj­šo škratovko Ajico, za katero se je potem iz­gubila vsaka sled. Celo Krivopete so, nemocne, le žalostno me­žikale in upale, da bo Šintar prizanesel njiho­vemu Zlatorogu in gamsji credi. K sreci pa je vedno tako, da tudi najhujša stvar slednjic docaka svoj konec. In prav to se zgo­dilo tudi s Šintarjem, ki je koncno omagal in se tik pred Rogacevo hišo sesul sam vase. Kar nekaj casa je minilo, da se je trušc pole­gel in so se tla umirila. Nad Zadnjo dolino in nad Pravljicarijo sta se koncno naselila mir in tišina. Šintarjev unicujoci pohod se je zaklju­cil. Zgrbljen sam vase je velikan, ki ni bil nih­ce drug kot ogromen snežni plaz, spet zaspal. Ker je tišino tu in tam presekalo oglašanje reševalne plazovne žolne, domacini niso dol­go oklevali. Brž so poklicali na pomoc gorske reševalce in gasilce, najbolj pogumni in spret­ni Trentarji pa so se jim pridružili pri reševa­nju. Kajti rešilna žolna, ki se je oglašala izpod Triglava, je jasno kazala, da je pod snegom ujet clovek. Ob iskanju pa so morali ostati zelo previdni, da ne bi sprožili novega plazu. Po dolgotrajnem iskanju so na robu plazišca izpod snega izkopali od strahu napol mrtvo gospodicno in napol živo Dixie. Obe sta osta­li nepoškodovani, zato sreci in veselju pa tudi zahvalam, kar ni bilo videti konca. Dobre volje ni zmanjkalo niti po treh praznicnih dneh in noceh, ko so se spretne Trentarice ponovno izkazale z odlicnimi poticami, piškoti in tren­tarskimi krafi, Trentarji pa z domacimi sala­mami in golažem z njoki. Praznovali pa so tudi v Pravljicariji. Kajti vsi srecneži, ki jih plaz ni pokopal pod seboj, so brž sklenili vrste in zaceli iskati pogrešane. Na spisku so se poleg mocerada, Mišjeritkine rodbine in Drne znašli tudi vrtni palcek, lisjak Lisko V. in svizec Zvis. Ptice so preletavale plazišce in vestno spo­rocale, kje so zasuti, ježek Plešek in njegovi pomocniki pa so poskrbeli za ranjence, ki jih je na plano potegnila lisica Liska. S skupnimi mocmi so izbrskali celotno Mišjeritkino rod­bino, izpod plazu pa so rešili tudi vse osta­le. Razen nekaj poškodovanih tack, odrgnin in obilice strahu, hujšega k sreci ni bilo, zato so si hitro opomogli in polni hvaležnosti pri­pravili veliko planinsko praznovanje, ki so se ga udeležile tudi Krivopetnice z Zlatorogom na celu. Tik preden se je veselica zakljucila, pa je mednje privršala še vila Aliv. Vsa raz­mršena, napol budna in v spalni srajcki prav nic podobna vedno urejeni Aliv, je zacudeno vprašala: "Ja, kaj pa praznujete in to kar brez mene? Ocitno sem nekaj zelo pomembnega prespala!" Praznujoci so se neverno zazrli vanjo, potem pa se spogledali in ugotovili:"Saj res, nate smo pa cisto pozabili! A nic ne de, važno je, da si živa in zdrava, pa ceprav si vse prespala." Seveda je sledila dolga zgodba, vse od zacet­ka, ki so jo preseneceni vili pripovedovali drug za drugim, da ji je na koncu postalo jasno, cemu se je izognila s svojim trdnim spancem. Šintar je ime plazu, ki se pogosto sproži s se­dla Luknja v dolino Zadnjice. m 43 Celo po svoji pocasnosti znani medved Dem se je podvizal, da bi ušel Šintarju. Ilustracija Jernej Myint ZGODOVINA PLEZANJA Jurij Ravnik Nazaj v Ameriko Dokumentarni podlistek o zgodovini plezanja, 9. del Ameriko smo zapustili, ko so na Half Dome po nekakšni ferati zaceli hoditi turisti. Pa nadaljujmo kar od tam. Gotovo ena najbolj zanimivih ameriških sten, na videz povsem neosvojljiva, je bila Devil's Tower v Wyomingu (tudi tega je kot narodni park zašcitil že Roosevelt). Nanjo sta leta 1893 iz cistega dolgcasa lokalna lovca naredila lestev tako, da sta šest tednov v razpoke zabijala lesene kline in jih povezovala z vrvjo. Nova pohodna pot je bila rojena. Bolj resno pa se je cez lužo zacelo plezati, ki so iz Evrope zaceli prihajati klini, druga tehnicna opre­ma in tudi priseljenci. Leta 1916 je Conrad Kain v Kanadi splezal na nekaj zanimivih vrhov – Howser in Bugaboo Spire. Ceprav so bile smeri lahke, okrog 4b, jih je prakticno presoliral. Potem je nekoliko težjo smer, 4c, na Crestone Needle le z vrvjo in varovalom ukrotil Albert Ellingwood leta 1925 in kar naenkrat je bil najboljši plezalec v Ameriki. Naslednjo stopnjo sta dosegla brata Joe in Paul Stettner leta 1927, ko sta iz Nemcije narocila kline in na Long's Peaku ustvarila prvo tehnicno smer v Ameriki. Brata sta (na top rope) odkrila tudi care Devil's Lakea, ki ga bomo spoznali že kmalu. Evropski izvoz in izseljevanje Še en imigrant je bil Fritz Wiessner, Dresdencan, ki je bil, tudi ko je bil še v Evropi, eden boljših plezalcev svojega casa. S seboj je v Ameriko prinesel tudi etiko plezanja brez klinov iz Elbija in jo zacel gojiti na vzho­dni obali v Shawangunksih. A bolj znan je postal po vzponu na Devil's Tower, kjer je leta 1937 za dosežek uporabil le en sam klin – za kar se je žrl do konca ži­vljenja. Ce ne bi bilo tega malega košcka železa, bi Fri­tz 80-metrsko 4c že v medvojnem obdobju preplezal povsem prosto. Res škoda! Wiessner je bil tudi odli­cen alpinist, ki se je udeležil odprave na Nanga Par­bat in leta 1939 na K2 - to je celo vodil. Do vrha jim je zmanjkalo le dvesto metrov, potem pa so se na sesto­pu ubili še štirje clani odprave. Ker je bil Fritz vodja, so okrivili njega, in to z velikim veseljem, saj je bil Ne­mec, kar v tistem casu ni bila najboljša lastnost. Tako se je usmeril bolj v skalno plezanje. Po njegovi zaslugi je vzhodna obala ZDA še dolgo gojila veliko svobo­dnejše plezanje v primerjavi z bolj tehnicno usmerje­nim zahodom. Razen takšnih individualnih vzgibov, ki so bili raztre­seni po celotnem kontinentu, pa so v Ameriki skoraj vec plezali po raznih zidovih in stavbah, pogosto v okolici univerz, ki so naravno bogate s takimi danost­mi. Zadevi so rekli buildering. Kot trening so to navado poznali povsod po svetu, a za razliko od ostalih se še ni razvila v samostojno disciplino. Wiessnerju navkljub so se klini v ZDA lepo prijeli, precej zgodaj pa tudi svedrovci. Prvega je zavrtal David Brower pri osvaja­nju takrat "zadnje nemogoce stene" v Severni Ameri­ki – Ship Rocka, mogocnega osamelca v New Mexicu. S soplezalci je leta 1939 ustvaril res futuristicno, teh­nicno linijo, ki je pokazala, kako zahtevne stvari se da plezati z vlecenjem po opremi. Kmalu bo to ustvarilo velik notranji konflikt o tem, kaj je prav in kaj narobe, kako je treba plezati in podobne ideje, ki jih poznamo tudi iz Evrope. Ta je vedno vplivala na ZDA, posebej angleška mentaliteta "poštenega plezanja". Tudi ple­zalci, ki so uporabljali kline, so bili pogosto zelo kritic­ni do njihove zlorabe oziroma pretiravanja. In ce se prestavimo v Yosemite – tudi tu so že vese­lo plezali lažje smeri, posebej Dick Leonard, ki je leta 1934 z vzponom na Upper Cathedral Spire ustvaril takrat najtežjo tehnicno smer v ZDA. Dick je bil znan kot eden prvih mojstrov dinamicnega varovanja in ga tako izpopolnil, da je omogocalo tudi nekoliko daljše padce. Saj veste, varovalceva absorpcija sile, vec vrvi v sistemu in takšni štosi. Leta 1939 je v dolino prišel vrtalnik. Rekel je: "Živjo. Zlorabite me do obisti." In kljub poznejšemu odporu so ga Americani v za­cetku zgrabili z obema rokama ter zapretiravali sko­raj tako kot v Dolomitih. Ampak še prej je bila vojna. Beatniki odkrijejo plezanje Med vojno se je plezalo relativno malo. Ljudje so imeli pomembnejše opravke, kot je pobijati nasprotnike, po­skusiti preživeti in vmes izpeljati še kakšno revolucijo. Pa tudi po vojni se je družbeni napor usmeril v obnovo in normalizacijo življenja, pri cemer je plezanje prišlo na vrsto bolj proti koncu. V tem casu jo je še najbolje odnesla Amerika. Za zacetek je bila velika zmagoval­ka. V svetu ji po moci ni pariral nihce vec, razen mor­da Sovjeti, pa še to se je izkazalo bolj za propagando kot pa resno konkurenco. Amerika je bila med voj­no tudi relativno nedotaknjena. Mesta so ostala cela, infrastruktura in industrija sta cveteli, ljudje so lahko hitro preklopili na obicajni konzumerizem in konfor­mizem. Celo stremeli so k temu. Po obdobju tesnob­ne negotovosti o prihodnosti so si želeli samo mir, de­lati tistih osem ur, pojesti hamburger, spiti pivo in za konec tedna mogoce skociti na izlet. Uporništvo in subkulture so razumeli kot objestne anomalije, ki ne znajo ceniti priborjenega položaja. Pa vendar. Mladi se bodo vedno upirali. Vedno bodo iskali kontro uveljavljenemu družbenemu nazoru in vrednotam. Vcasih je tak upor unicevalski in nasilen, drugic pa bolj filozofski in duhoven. Takšno je bilo gi­banje beatnikov v povojni Ameriki. Na krilih avtorjev so se mladi naslonili na vzhodnjaško filozofijo, zavra­cali materializem in kršcansko puritanstvo ter stre­meli le k svobodi, eksperimentiranju z drogami in spolnostjo. Crowley bi jim bil kar všec. Središce teh predhodnikov hipijev sta bila New York in zahodna obala. Tu so se nekateri pripadniki gibanja usmerili bolj hedonisticno, spet drugi so postali po­dobni današnjim hipsterjem: poduhovljeni, umetni­ški, z baretko in kozjo bradico so poslušali jazz, reci­tirali cudno poezijo in tecnarili o povezavi budizma s cisto vsem ostalim. Te kontra kulture so iskale tudi sebi primerne svobo­dne, divje, pustolovske aktivnosti brez prevec pravil in jih našle v surfanju in plezanju. Redki od njih so sploh poznali alpinizem. Everest jih ni zanimal. Vzpon nanj se jim je zdel neustvarjalen kot delo, ki so se mu izogi­bali. Kot košnja trave. V tem ni bilo nic romanticnega. Precej zanimivejši je bil vsak nekajmetrski problem na videz nepreplezljive skale. Mnogi poznejši plezalci so tako zaceli svojo pot na Stoney pointu blizu zna­menitega napisa Hollywood. Kdor je postal boljši, pa mu je preostal le en cilj. Yosemite. Yosemite je kraj, tako prežet z zgodovino, svojim po­sebnim slogom in osebnostmi, da je še danes romar­sko središce vsem plezalcem sveta in je skoraj vsak kamencek v njem muzejski eksponat. Kot je plezanje po eni strani izšlo iz alpinizma, se ima mnogocemu zahvaliti tudi tej uporniški mladini, ki v roke nikoli ni vzela cepina. Do nacionalnega parka so iz Los Ange­lesa štiri ure vožnje, ce imamo corvetto in težko nogo. Hribovita pokrajina se zoži v dolino, ki jo po sredini reže reka Merced. Že kmalu nas na eni strani poz­dravi granitna stena Cookie, na drugi pa navpicni 200-metrski Rostrum, a to ni še nic. Malce naprej sto­jita dva orjaka, 900-metrski El Capitan in Cathedral Rocks. Ce nadaljujete, boste na levi ugledali najviš­jega od mnogih slapov v parku, zraven pa stoji stena Lost Arrow. Še nekoliko naprej, blizu konca doline, pa je najlepša, zaobljena 600-metrska stena Half Dome. Stene so videti obupno gladke, na zrnatem granitu se najpogosteje zaneseš le na trenje. Ce ne bi bilo dolgih poci in lusk, bi jih bilo nemogoce preciti. Švicarski cudak Zgornji del Yosemitskega parka, kakih trideset kilo­metrov severovzhodno, je prijaznejši za plezanje in tu smo pred casom pustili Johna Muira. Ko je energi­je polna mladina prišla v Yosemite, je tam naletela na ekscentricnega možakarja, vegetarijanca, ki se je po­govarjal z angeli in se ni prevec menil za njihov ne­konformizem, saj ga je zanimalo le plezanje. Ne, to ni bil John Muir, saj vendar ni docakal stodvajsetih let! To je bil John Salathé, ki se je v ZDA priselil iz Švice, se preživljal kot kovac, potem pa je pri 45-ih doživel raz­svetljenje in zacel plezati. Brez kakršnih koli izkušenj. Nikoli ni bil ravno dober plezalec, bil pa je motiviran. In iz te motivacije je postal pionir: uveljavil je plezanje smeri v enem zamahu, brez obracanja, z vso potreb­no opremo v prasicah.11 Prasica (haul bag) je preprosta, a trpežna torba, na­menjena vlecenju opreme pri vecdnevnem vzponu na visoke stene. V dolino je prinesel uporabo klinov in svedrovcev, za tisto pravo etiko, ki bo na­stopila kmalu, pa še ni napocil cas. John je želel zgolj plezati. Kar ni bilo vedno lahko. Leta 1946 se je zna­šel pod spektakularnim slapom, ki tece cez granitni rob z imenom Sierra Point. Desno od slapu je koni­casta stena Lost Arrow Spire. Bila je že dolgo prisotna želja lokalcev in John se je z njimi nekega lepega dne dogovoril za vzpon. A pod steno jih je cakal zaman. "Prijatelji" so ga pustili na cedilu. Verjetno so racunali, da neizkušen možakar srednjih let ne bo opravil niti z dostopom. John je le skomignil z rameni in se v steno odpravil sam. Priplezal je dalec, skoraj do vrha, a je bil vseeno prisiljen obrniti, ko je stena postala zahtevnejša. Glav­ni problem so bili evropski klini, ki jih je imel s seboj. Bili so premehki za granitne razpoke in so se stalno krivili ali padali iz špranj. Zato se je odlocil, da naredi boljše. Materiala je bilo po vojni dovolj in je bil poce­ni, ceprav legenda pravi, da je za prve kline uporabil kar pogonsko os forda, ki se mu je valjala v delavni­ci. Kline, narejene iz visokoogljicnega krom-vanadija je poimenoval lost arrows in kar naenkrat so se meje mogocega premaknile. V drugem poskusu je Sa­lathé priplezal bolece blizu vrha, ustavilo ga je le ka­kšnih deset metrov stene. Pa so to videli drugi plezal­ci, z vrha napeljali vrvi in smer preplezali na top rope s prusiki22 Pomožnimi vrvicami. ter takoj zatem zmagoslavno odprli šam­panjec. John ni mogel verjeti svojim ocem. Vzpon je oznacil za goljufijo, ampak raje kot prepiranje je imel plezanje. Tako je naslednje leto z Antonom "Axom" Nelsonom splezal na Half Dome, kjer sta bila prvic prisiljena tudi bivakirati. Smer z oceno 5.8 A3 je vse­bovala že revolucionaren nov klin, ki se ni skrivil in si ga lahko odstranil in ponovno uporabil, s seboj pa je imel Salathé tudi novo pogruntavšcino, skyhook. Zdaj se je dalo preplezati stene, kjer bi prej zaradi prevelike porabe klinov to bilo neeticno in predrago. Na Half Domu sta plezalca uporabila kar sto petdeset pozicij klinov, a sta jih pri tem vecinoma spretno reciklirala. Za Johna niti Lost Arrow še ni bil splezan, zato se je smeri leta 1947 z Nelsonom še enkrat lotil od spodaj, tokrat po drugi, kaminski verziji. Ni bil pripravljen na kompromise in za takrat najtežji vzpon v ZDA je pr­vic uporabil kline in svedrovce - in to ne malo. Tokrat je bilo bivakiranje v steni pricakovano. Vzpon je trajal pet dni, kar je bil velik psihološki preboj (saj se takrat ni toliko bivakiralo) in logisticni izziv (poleg opreme je bilo treba zaceti razmišljati tudi o veliki potrebi in podobnem). Naslednje linije se je Salathé lotil z Alle­nom Steckom na precej resnejši Sentinel Rock na dru­gi strani doline. 51-letni John je bil v življenjski for­mi, zato sta plezalca na petdnevni vzpon vzela le liter vode na osebo na dan. Prognoza: prijetnih 37 stopinj. Unicena, izsušena, žejna kot mroža na ekspediciji cez Saharo sta v zadnjih metrih vzpona že pošteno halu­cinirala. Toliko, da nista skocila kar v reko globoko v dolini. John je svojim plezalnim mantram dodal še poslednjo: za dobre vzpone je treba trpeti! Ceprav so lost arrowsi postali legendarni, so pozneje nove mate­riale in oblike razvijali tudi drugi v dolini - Jerry Gal­was je naredil angle piton, Chuck Wilts pa knifeblade. V takem stanju so novi mulci našli Salathéja. Bili so polni energije in idej, samo niso vedeli, kaj te ideje so. In Salathé jih je znal ucinkovito usmeriti, kanalizirati njihov testosteron. Bil je mentor in vzornik prvi pravi plezalski generaciji ter ji je predal strast in znanje, na­ucil uporabe klinov, bivakiranja, iskanja linij. Ampak saj veste, kakšni so mulci, še posebej pa beatniki. John je bil že v zrelih letih in že tako na robu norosti. Pa se mu je pod stenami, kjer je iskal spokoj in prvinskost, do konca zmešalo. Postal je paranoiden samotar, pre­prican, da ga žena zastruplja s strupom kobre. V ne­kem trenutku je preprosto zapustil družino, se vrnil v Švico in se pridružil verskemu kultu. Ko se je vrnil v Ameriko, je kot samotarski pridigar in klošar v kom­biju nabiral gozdne sadeže, koreninice in druge plo­dove ter iz njih masovno kuhal zvarke, ki jih je jedel vsak dan do smrti. Ocitno so bili vsaj zdravi, saj je do­cakal 94 let. m Albert Ellingwood Vir museumsyndicate.com Albert Ellingwood Vir Pinterest Fritz Wiessner Vir retro-skiing.com Devils Tower Vir pixabay.com David Brower Vir adventure-journal.com John Salathé Vir Wikipedia Foto iz arhiva: Devil's Tower, Bugaboo Spire, dolina Yosemite (Lost Arrow Spire, Sentinel Rock, Cathedral Rocks), John Salathé Konicasta stena Lost Arrow Spire Vir Wikipedia KOLUMNA Klemen Belhar Neposredno doživetje Foto Anže Cokl Dnevna soba na vrhu Grintovca Je razmišljanje o drugacnem, novem, spremenjenem obiskovanju gora res nekaj, kar je vredno obravnave? Nekaj, cemur lahko recemo "pojav"? Ali gre zgolj za pretirano obcutljivost tistih, ki jih motijo novosti? Ali celo za preveliko obcutljivost avtorja, ki morda opaža nekaj, kar bi bilo bolje pustiti neopaženo? Nova terenska opažanja me napeljujejo k sklepu, da gre za nekaj, cesar nikakor ne smemo podcenjevati. Gre za nekaj, kar je prav, da opazimo in se o tem pogovarjamo. O cem pravzaprav pišem? V videu na YouTube mladenic pripravi gigantski nahrbtnik, v katerem zgo­raj brez pozira pred ogledalom. S tem nahrbtnikom se odpravi na vrh Grintovca, kjer namerava bivakira­ti. Na vrhu iz njega izvlece plinsko kartušo; ne majhne za lahki kuhalnik, ampak tisto srednje velikosti, ki jo obicajno uporabljamo pri kampiranju. Nanjo namesti ustrezen kuhalnik. Na primerni vrocini, v ponvi, pece zrezke spodobne velikosti, ki bi z nekaj priloge nasitili vec ljudi. Zvecer, ob soncnem zahodu, odpre racunal­nik in si na Netflixu pogleda priljubljeno serijo. Ta video je resnicen in ni edini iz nepregledne mno­žice podobnih posnetkov, ki nam govorijo, da se je iz­kušnja obiskovanja gora mocno spremenila, ceprav v strukturi želi ostati takšna, kakršno smo poznali za­dnjih nekaj sto let. Nacini obiskovanja gora so se pogosto spreminjali. So­dobne arheološke najdbe nam govorijo, da se je aktiv­no obiskovanje gora zacelo davno. Vse bolj jasno je, da so ljudje od nekdaj obiskovali gore zaradi razlicnih ra­zlogov. Odvisno od obdobja je šlo za lov, nabiralništvo, radovednost, izvajanje obredov, raziskovanje, rekre­acijski lov, turizem, planinstvo, pašništvo, alpinizem, izletništvo. Darovanje srednje pomembni rimljanski boginji pomeni drugacen obisk gora kot rekreacija s štirikolesnikom ali gledanje serij na vrhu Grintovca. Še bolj drugacno je zasledovanje gamsov, ki bi jih ulo­vili za golo preživetje. Morda opazite glavne razlike, ki se nam zarisujejo? Te razlike so strukturne: prežive­tje – avantura – iluzija. Preživetje pomeni nekaj, kar moram storiti, da bi pre­živel kot posameznik ali da bi preživela skupnost. Uje­ti gams pomeni nekaj hrane za družino ali plemen­sko skupnost. Tudi pašništvo je pomenilo preživetje, nujno gospodarsko dejavnost. Nic ni imelo opraviti s turizmom in gostinstvom. Ljudje so šli v gore, ker so morali. Ne vemo, ali so ob tem doživljali enako navdu­šenje, vzhicenost, povezanost, kot jo doživlja sodobni obiskovalec gora. Pozneje, pred le nekaj sto leti, so ljudje zaceli obisko­vati gore iz pustolovskih vzgibov. Scopoli, Hacquet, Stanic, Kugy so gore obiskovali z raziskovalnimi in pu­stolovskimi vzgibi. Vsekakor z drugacnimi kot njihovi vodniki, ki so to še vedno poceli zaradi preživetja ali placila (kar je podobno). Iz teh pustolovsko-razisko­valnih vzgibov se je rodil alpinizem. Ko se je ta nekoli­ko udomacil, se je zacelo množicno planinstvo. V ca­sih naših življenj in spominov neposrednih prednikov je ta vzgib prevladoval. Ljudje so obiskovali gore v is­kanju posebnih doživetij in ne zaradi preživetja. Avanturizem je povezan s preživetjem, toda ne z go­spodarskim. Pri njem gre za preživetje le tedaj, ko gre za izpostavljenost nevarnostim. Alpinizem je odlicen primer takšne strukture. Alpinist zapusti varnost rav­nice in se namerno izpostavi nevarnostim gora, zato da bi preživel in o svojih doživetjih porocal bližnjim ali javnosti. Planinci razlicnih ambicij se izpostavijo manjšim ali celo neznatnim nevarnostim, a vseeno skušajo doživeti vsaj malo avanturizma. Morda doži­vetja niso tako mocna kot pri alpinizmu, a gre za ena­ko strukturo. Odpravim se v gore, da bi doživel nekaj posebnega, vsaj malo tveganja, kar premagam s spo­sobnostjo lastnega telesa in uma. Izpostavljenost tveganju in iskanje doživetij sta nekaj neposrednega in želenega. Lovec in pastir se nista že­lela izpostavljati, a sta se morala. Alpinist in planinec se želita izpostaviti. Tveganje resnicno in neposredno doživita in morda utrpita tudi neželene posledice. Avanturizem je prav to: tveganje v pravi meri. V obiskovanju gora zaradi preživetja je neka neiz­prosna neposrednost. Ce ujameš plen, imaš hrano. Ce vodiš bogataše iz daljnih dežel ali domace plemi­ce, imaš denar, s katerim si kupiš hrano. Podobno je tudi v avanturizmu. Vecja je avantura, vec je neposre­dnosti. Mnogo alpinistov je povedalo, da so nekaj pre­prosto morali preplezati, sicer ne bi preživeli. Nekateri niso preživeli in niso mogli pripovedovati o doživetjih. Tudi preprost planinski izlet se lahko z nekaj smole ali napacnim ravnanjem spremeni v neposredno dožive­tje, polno tveganj, ali celo v kaj tragicnega. Ljudje doži­vijo nesreco, ki jo preživijo ali ne. Nova struktura obiskovanja gora briše to neposre­dnost, ceprav je ne more izbrisati, in v tem je protislov­je. Nov nacin obiskovanja gora želi ta svet doživeti pre­ko necesa, posredno, brez pravega stika z njim. Vem, sliši se cudno, a je vseeno res. Zakaj sicer gledati Net­flix na vrhu Grintovca? Mar ne greš tja, da ne bi gledal v ekran? Zakaj tam jesti goro zrezkov? Ni to vecerja, ki bolj pritice restavraciji, pikniku ali posebni priložno­sti? Zakaj sploh bivakirati, ce ti ni treba? Pustolovec ali alpinist bivakirata, ker morata. Na bi­vak sta verjetno pripravljena, a zaradi strukture svoje­ga pocetja to storita z minimalnimi sredstvi. To doži­vetje sprejmeta kot nekaj nujnega, a ne kot nekaj, cesar bi se nujno veselila. Bivak je zanju izjemno sredstvo. Tudi ko ga nacrtujeta, morda celo za zabavo, ga sprej­meta kot nekaj neposrednega. Sprejmeta mraz, izpo­stavljenost, trdo ležišce, piclo in slabo hrano. Okolico doživljata neposredno. Pred njo se malo zašcitita, a ji ne moreta ubežati. Postaneta njen del. Opisano neposrednost je verjetno zacela spreminjati pripoved. Nekdo je šel v gore in o tem pripovedoval ali pisal. Z nekaj domišljije se je bralcem ali poslušal­cem zdelo, kot bi njegovo avanturo doživeli tudi sami. Film in televizija sta nam omogocila, da lahko vidimo, kako je biti tam. Ker vsi ne moramo na najvišje vrhove, si jih lahko vsaj ogledujemo in si predstavljamo, kako je tam. V planinskem muzeju nam s pomocjo naprav pomagajo doživeti obcutek obiska nekaterih sloven­skih najvišjih gora. Nadeneš si posebna ocala in vidiš tocno to, kar je videl nekdo, ki se je povzpel na Triglav. S svojimi ocmi vidiš iste razglede. Dokaj neposredno. Nekoc bi lahko sklepali, da bo razvoj tehnologije zmanjšal potrebo po obiskovanju gora. Ce namrec lahko v zavetju muzeja ali dnevne sobe doživiš ne­posreden obisk Grintovca, zakaj bi sploh hodil tja? In prav tu se nam izriše nova struktura obiska gora: zato, da bi se pocutil kot v dnevni sobi. V gore greš, da bi zgrešil njihovo neposrednost. Opremiš se z raznora­znimi pripomocki, da ti gore ne bi povzrocile neudo­bja, da te ne bi prestrašile, da ti ne bi zlezle pod kožo, da te ne bi spremenile. Marsikateri sodobni obiskovalec gora jih ne obišce zato, ker bi iskal neposredno doživetje, temvec zato, ker v njih išce nekaj, kar bi gledal od dalec. Išce doži­vetje, podobno tistemu, ki ga je deležen obiskovalec planinskega muzeja, ko se potopi v virtualnost. Le da ima prava resnicnost boljšo resolucijo, izjemen zvok ter omogoca dotik, vonjave in obcutenje temperatu­re. Sodobna oprema taka obcutenja olajša in jih nare­di udobna. Gre za igrani avanturizem. Za doživetje "ala Bear Grylls". TV-zvezdnik jé crve, plava v premrzli vodi, ple­za po položnih pecinah in se zavija v ovcja trupla, ce­prav mu tega ni treba. Ob njem ves cas stoji številna TV­-ekipa, ki mu vsak trenutek lahko ponudi užitno hrano, sveža oblacila in ga odpelje v hotel. Ni to podobno biva­kiranju z zrezki, Netflixom in spalnim udobjem? Ali tistim, ki doživetij v resnici ne doživijo, vendar bi se radi prikazali kot veliki pustolovci? Saj veste, pozi­mi greste na Vrtaco in o tem napišite dolg spis, ga obo­gatite z 78 fotografijami in objavite na Facebooku. Ne, ker bi bila to neka posebna avantura, ampak ker bi radi, da FB-frendi to vidijo kot veliko avanturo. Ob tem ne morem, da se ne bi spomnil indonezijskih Dayakov, znamenitih lovcev na glave. Njihov lov na ljudi je buril domišljijo zahodnjakov, dokler antropo­logi niso ugotovili, da gre za obredno pocetje, ki sicer zahteva cloveško žrtev, a vseeno ni nekaj divjaškega in neukrotljivega. Ob tem so ugotovili tudi to, da na lovu doživljajo velike pustolovšcine, o katerih pripoveduje­jo. Toda te pustolovšcine niso nikoli nic novega. Pri­povedi in doživetja so predpisani z mitologijo. Lovci lahko doživijo natanko to, kar so doživeli njihovi pred­niki. Še vec, že pred lovom vedo, kaj bodo doživeli. In po lovu pripovedujejo tocno to, kar je bilo prepisano in pricakovano. Obcutki avanture in junaštva so nujni, zahtevani in odlicno sprejeti. Stanic ali Hillary nista vedela, kaj ju caka. Pisala sta nove zgodbe. Izumljala sta mit. Enako velja za prve obiskovalce Triglava ali Grossglocknerja. Za nove obi­skovalce gora tocno vemo, kaj jih caka. Vemo, kaj gre­do doživet in vemo, kaj in kako bodo o tem porocali. Zakaj ob tem ne bi cim manj tvegali in zakaj takšna avantura ne bi bila cim bolj udobna? Pomembno je, da locimo eno strukturo od druge. Zavedati se moramo, kaj je prava avantura, kaj je re­snicen planinski izlet in kaj alpinisticni vzpon. Vse to moramo lociti od obrednega izleta, ki se dokonca z bistvenim, z objavo na družbenih omrežjih. Meje so zabrisane, ker tudi planinci in alpinisti neutrudno ob­javljajo na spletu in tudi v njihovem pocetju najdemo podobno mitološko in obredno strukturo. Merilo naj bo dvojno: štejeta naj neposrednost doživetja in iska­nje necesa novega. Obiskovanje gora naj bo le iluzija virtualnega sveta. m Kolumna izraža stališce avtorja in ne nujno tudi ure­dništva in Planinske zveze Slovenije. Pomembno je, da locimo eno strukturo od druge. Zavedati se moramo, kaj je prava avantura, kaj je resnicen planinski izlet in kaj alpinisticni vzpon. Vse to moramo lociti od obrednega izleta, ki se dokonca z bistvenim, z objavo na družbenih omrežjih. POTEPANJA Franc Juvan Nakljucje ali … O doživetju, ko mi je šlo v enem dnevu vse narobe, sem že pisal. Veckrat pa se zgodi tudi obratno. Brez lastnih zaslug se stvari obrnejo bolje, kot smo pricakovali. Nakljucje ali kaj vec? Z leti se naberejo tudi taka doživetja; opisal bom nekaj svojih, pri cemer bodo ture ostale v ozadju. Mala Mojstrovka Takrat sem živel na Jesenicah in nekega zimskega dne sem se odpravil proti Vršicu. Do Koce na Gozdu je šlo s fickom, naprej pa peš po zasneženih bližnjicah. Pri Erjavcevi koci so stopinje vodile še naprej in nisem se jim mogel upreti. Zakaj pa ne na Mojstrovko? V koci sem si sposodil cepin, dereze niso bile potrebne, ker je bil sneg mehak. Na vrhu pa nisem prav dolgo uži­val razgleda in zmagoslavja. Potipal sem po žepu bun­de, kjer bi moral biti avtomobilski kljuc. A je bil pra­zen. Tudi v drugih žepih po tretjem preverjanju – nic. Postalo mi je vroce, saj sem imel proti veceru nujne obveznosti. Med sestopom sem razmišljal, ali imajo v koci telefonski imenik in koga bi lahko poklical, da bi me nadomešcal. O mobilnikih se nam takrat še sa­njalo ni. Ves cas nisem srecal nikogar, zato nisem mo­gel racunati, da me bo kdo odpeljal v dolino. Seveda sem spotoma gledal tudi pod noge, a brez upanja, da bom zagledal kljuc. Pa sem ga! Ležal je v neki stopinji in cakal name. Ce bi padel samo nekaj centimetrov stran v globok sneg ali ce bi ga zakrila grudica snega … Ne vem vec, ali sem med vzponom na tistem mestu bundo slekel ali oblekel – kljuc je izkoristil priložnost in se iz žepa izmuznil na zlato svobodo. Na ogromni gori in v obi­lici snega se je menda premislil. Od takrat kljuca ne nosim s sabo v hribe, ampak ga pušcam pod kolesom avtomobila. To se je še vedno obneslo, razen tisto leto, ko je bilo strašno veliko miši. V Vratih so kljuc odvlekle kakšen meter stran in oglo­dale plastiko. Vžigal je pa vseeno. Razor Z Jožetom sva se odlocila za Kugyjevo smer v Razor­ju, ki ni zahtevna, le krušljiva. Ne pripelje na vrh, am­pak na pomol Šplevta, ki mu pravimo tudi Indijanec. Malo preden sva stopila na njegovo perjanico, sva do­segla oblak in megla je postajala vedno gostejša. Tako sva na izstopu vedela samo to, od kod sva prišla in kam ne bova šla. V nacrtu sva imela greben Razorja, a v takih razmerah sva ga odpisala. Zakaj pa ne bi se­stopila po Kriškem robu, ki sva ga tako ali tako name­ravala nekoc pretelovaditi? Nekaj casa je šlo, potem pa so naju strmejši predeli prisilili k umikanju, rob se je odmaknil in izginil v belini. Pojdiva naravnost nav­zdol, saj spodaj morava nekje naleteti na stezo z Bov­ških vratic na Kriške pode. Dokler je šlo navzdol, sva hodila kar pogumno, ceprav na slepo. Potem pa se je pojavilo neko melišce, po katerem naj bi šla navzgor. Kaj pa je zdaj to? Ali sva se res toliko izogibala pra­govom, da sva zgrešila smer. Saj veste, kako je v me­gli. Dvakrat se obrneš, pa ne veš vec, kje je kaj. K sre­ci ima Jožetova ura kompas, ki je potrdil, da hodiva prav. Pa sva vseeno ves cas imela obcutek, da greva v napacno smer. In potem se je odprlo nebeško okno. Samo enkrat, samo za nekaj sekund je v tisti beli zavesi nastala ci­sto majhna odprtina. A skozi njo sva videla natancno Pogacnikov dom, nic vec. S tem so dvomi, ali tavava v krogu, odpadli. Niže, malo nad stezo, se je megla kon­cala, više se pa tisti dan ni hotela razkaditi. Kako malo je treba. Stara pot na Mežaklo Jerebikovec nad Mojstrano je postal prava modna tura. Vedno ob cesti proti Radovni stoji kak avtomo­bil. Malo je tistih, ki poznajo neoznacene prehode (kurirska pot, stara pot, steza s Kosmacevega prevala, cez Zadnjo dolino, varianta cez Macesnovec). Po stari poti od Šraja na Tilcev rovt že nekaj casa nisem hodil. Prebral sem svoj opis v Stezicah, da bi ga prekopiral ali vzel s seboj zemljevid, se mi pa ni zdelo potrebno. Saj stvar poznam. Z gozdne ceste sem zavil na vlako, pri razcepu nadaljeval po vlaki. Kot piše v opisu, vla­ke nato zmanjka in res jo je. Vse se ujema. Nato bi se morali pojaviti okljuki steze, a se niso. Pac pa je gozd postajal vedno strmejši in nad mano so se pokazale pecine. Tega pa vcasih ni bilo. Tako sem ugotovil, da sem zašel – po lastnem opisu. A mi se ne damo. Ce ne na levi, bom pa na desni strani gotovo naletel na pot. Zacel sem preciti v eno smer, in ko se mi je zdelo pre­dalec, še v drugo. Ob grabnu sem obrnil in vse skupaj še enkrat ponovil. Kako se mi more zgoditi kaj takega, tako rekoc na domacem pragu! Že sem mislil obrniti, ko sem nekje nad sabo zaslišal glasove. Celo prepoznal sem znacilen glas znanega gorskega tekaca. Da se ne bi osramotil, se raje nisem oglasil in sem po strmem jarku plezal proti stezi. Saj ju bom više lahko dohitel in jima povedal, kako sta mi pomagala, ne da bi to vedela. Na pot sem prisopihal ravno pravi cas, da sem še videl, kako sestopata. Sre­cali se torej nismo, a moja težava je bila rešena. Tam hodi zelo malo ljudi. A takrat sta bila dva sredi tedna, do minute natancno, ravno tam, kjer sem ju potreboval. Nadaljeval sem do roba, potem pa sem po isti stezi sestopil. Hotel sem ugotoviti, kje sem za­šel. Po znani vlaki sem prišel do mesta, kjer sem pred dvema urama zavil narobe. Zapeljala me je nova vla­ka, seveda bolj vidna in zvožena. Še dobro, da je bilo tako in sem svoje tavanje lahko opravicil s tehtnim iz­govorom. Vajnežev rob Kukova špica je lepa gora, posebno od dalec. Ima znacilno piramido z robovi na vse štiri strani. Po njih se da brez ekstremnega plezanja priti na vrh. V obicajnem pristopu cez Gulce, po jugovzhodnem grebenu, po severnem grebenu in po Vajneževem robu, ki se postavi pokonci v Kajzljevem stebru. In ravno ta nama je še manjkal. Beli potok, sedlo pred Rutarskim Vršicem, Vajnežev rob. Do sem je šlo gladko. Potem pa se je zacelo ko­smato, namrec ruševje. In ne samo navzgor, kot je od dalec videti tisti greben. Druga za drugo so se po­javljale porašcene kopice, kar pomeni, da sva krep­ko nabirala dodatne višinske metre. Ko je zelenjave zmanjkalo, je bilo vzpenjanje lažje in lepo razgledno. Koncno sva prišla pod Kajzljev steber, a minilo je že prevec ur, ostalo je premalo moci in svoje so opra­vile še prebavne težave. Torej greva nazaj. Da bi se še enkrat vlekla cez vse tiste kuclje, nama ni dišalo. In sva po obetavnem grabnu obrnila naravnost nav­zdol. Spodaj se bova že nekako znašla, saj mora tam nekje peljati PP11 Gorniška pot Planica–Pokljuka. Vec na http://pp.slo-alp.com/ in še kje. (Op. ur.) proti Slemenu. Na zacetku se nama je celo zdelo, da se spušcava po sledeh predhodnikov. Kmalu pa je to minilo, jarek je postajal vedno strmejši in morala sva se spušca­ti ob njem tako, da sva se prijemala za rušje. Potem je ostalo samo še rušje, in sicer tako strmo, da sva v glavnem visela na rokah. Da bi se od tam vrnila nav­zgor na rob, je bilo nemogoce. Kar na lepem pa sva pristala na stezi oziroma shojenem prehodu PP. Tam sva spet sestavila palice. Jožetu ni uspelo, saj mu je pri eni manjkal spodnji del s krpico. Jasno – ni jih zategnil in kakšna veja v tistem gošcavju si je zlahka vzela svoj plen. Ce ne bo hujšega – saj palice še pro­dajajo. V dolino je bilo res še dalec, a vsaj zaiti nisva mogla vec. In kaj je pri vsem tem nakljucnega? Naslednje leto sva šla dopolnjevat svojo zbirko etap PP. Iz Belega potoka sva šla naravnost na Sleme, saj sva tisti del pod Rutarskim Vršicem že prehodila. Stezo v zatre­pu sva našla laže, ker sva tiste konce že poznala. In bila je tam. Zapicena v tla ob stezi. Jože se ni razne­žil zaradi vrednosti palice, ampak zaradi njene zve­stobe. Celo leto je cakala nanj. Verjetno jo je izgubil samo malo nad potjo, potem pa so jo vetrovi in mor­da sneg v tisti strmini prinesli do PP. P. S. Zahodni steber Kukove špice me je seveda še na­prej žulil. Kako sem po vec letih z malo goljufije zle­zel cezenj, pa bi lahko bilo nagradno vprašanje. Kacji jezik Za prehod med Veliko Ponco in Velikim Oltarjem je v Plezalnih vzponih napisana ocena I. To bo nekaj zame. Tudi iz doline se v Martuljški skupini lepo vidi znacilno snežišce z dvojnim zavojem. To je Kacji je­zik (ne graben). Da je zgornji del grape poleti kopen, sem vedel s ture iz Dnine na Veliki Oltar. Ni me mi­kalo, da bi sredi avgusta s sabo vlacil zimsko opremo. Na Hribi.net sem spraševal, ali je grapa kdaj v celoti brez snega, pa nisem nicesar zvedel. Gremo torej po­gledat, seveda s cepinom in derezami. Iz Za Akom nisem šel do Macesnov, ampak sem precil po spo­dnjem prehodu. Ta med rušjem pripelje na travice, skrotje in melišca pod Malim Oltarjem. Prišel sem že skoraj do vrha, ko sem opazil, da se od Macesnov približuje pohodnik. Na stezi sva prišla skupaj. Kam? Kacji jezik! Neverjetno! Ce bi tam hodila dan prej ali pozneje, pol ure prej ali pozneje, ne bi niti vedela drug za dru­gega. Tako pa sva z razlicnih koncev Slovenije trci­la skupaj ravno ob pravem casu in na pravem kraju. In to z istim namenom. Izkazalo se je celo, da imava enako ime – tudi on je bil Franc. Na celem grebenu od Ponc do Škrlatice tisti dan ni bilo videti nikogar, razen naju dveh. Nakljucje? Skupaj sva nadaljevala in tako poskrbela, da nama v grapi ni bilo prevec samotno in tesnobno. Iz škrbine je novi znanec po kaminu sestopil v Dnino, mene pa je potegnilo še cez Paradajz na Veliko Ponco. Že ime pove, da je rumena in rdeca skala kar se da krušlji­va. Pod bivakom sva spet prišla skupaj in sestopila v Krnico. Kadar koli iz doline ali od kod drugod vidim Kacji jezik, pomislim na to štorijo. To je nekaj mojih doživetij. Gotovo ima vsak hribo­vec svojo zalogo podobnih in še bolj nenavadnih na­kljucij. Zakaj ne bi kakšnega spravili na papir? m Pogled s Kacjega jezika proti dolini Foto Franc Juvan Prostrana snežišca pod Kacjim jezikom Foto Franc Juvan Po naših hribih (po napevu Regiment po cesti gre) Franc Juvan Glejte dva prijatelja, spet jo v hribe mahata. Gor in dol maširata, lep razgled uživata in pri tem mocno sopihata. Enkrat sta na Triglav šla, cisto malo sta zašla. Dolgo se je vlekla pot, koncno sta prišla do koc, v Tamarju sta preživela noc. Le kako to more bit'? Vsega kriv je zemljevid. Sicer ni imel napak, a slucajno bil je tak, da je kazal gore Karavank. Ko hodila sta domov, zemljevid sta imela nov. Prav na koncu ture te, se pa izkazalo je, da sta v Kamnik šla cez Pohorje. In sedaj še ta modrost, da bo varna naša pot: ko po hribih hodimo, vedno prej premislimo, kam gremo in kaj tam rabimo. Tako stara pot pripelje na Mežaklo. Foto Franc Juvan Megla pod Razorjem Foto Franc Juvan Plantaže ruševja na Vajneževem robu Foto Franc Juvan VODNIŠTVO Rafael Krvina Intenzivni tecaj Bavšica nas je prevzela Na terenski vaji v orientaciji nad ucnim središcem v Bavšici: merjenje azimuta Foto Aljaž Žnidaršic Ko me je zacetek tretjega vala te vsezemeljske tegobe, imenovane covid-19, prikoval za zapecek, sem se v nekoliko psihološkem pretresu oprijel soncnega žarka. Soncnega žarka iz lanskega leta. Clovek mora kljub mnogim zoprnim vpra­šanjem, ki se ti porajajo ob zdravstvenem nelagodju, znati pogledati na svetlejšo stran kratkega življenja. Ni treba veliko. Malo pobrskaš po spominu, poišceš pozitivne notranje vzgibe. Za planinca to ne bi smelo biti tako težko. Vedno, kadar sem zacutil težak nahrb­tnik misli, bogsigavedi od kod, sem jih preusmeril k svojim planinskim doživetjem. Predvsem pa k temu, kaj me še lepega caka v planinskem svetu. Kateri vrh? Katera pot? S katero drušcino v gore? Življenje posta­ne v trenutku znosnejše in lepše. Ko sem v karanteni opletal s slabo voljo, sem se zave­stno spomnil lanske Bavšice in novoletnih želja tecaj­nika Petra ob koncu lanskega leta: "V letošnjem letu bo prav druženje v Bavšici nekaj posebnega, a obe­nem nekaj najbolj normalnega." Še kako držijo njego­ve besede. Izpolnil bom obljubo, ki sem jo dal, ko smo odhajali iz Bavšice. Prva izmena tecajnikov je opravila osnovni tecaj v Planinskem ucnem središcu Bavšica. V lepem vremenu smo odhajali domov. Še zadnje besede, še zadnji obcutki, še zadnjih nekaj objemov, pogledov, dvignjenih rok, avtomobilskih hup in oblaka prahu proti Klužam. Odšli smo vsak na svoj konec. Od Je­senic do Novega mesta, od Slovenskih Konjic do Tol­mina, od Slovenj Gradca do Brežic. Zadovoljni, vese­li, srecni. Prispeli smo deset dni prej, v ponedeljek, na svetega Petra in Pavla. Vsi z goro opreme, potovalk in dobre volje. Na videz smo se že poznali z dvodnevnega vi­kend paketa izpred meseca in pol, s sprejemnega iz­pita v domu pod Reško planino. Tam smo naredili spoznavni okvir in nacrte, s kom vse se bomo pre­živeli skupen cas na tecaju v Bavšici. Pa ne le druži­li, mogoce smo takrat Franceve besede vzeli le na pol zares. Je rekel naš vodja: "V Bavšico ne greste na do­pust." Le malo smo mu verjeli, prevladovala je misel, da nam bo po napornem dnevu le pripadla kakšna milostna minuta v Bovcu. Ni trajalo dolgo, le nekaj urnih obratov je bilo potrebnih, da so Franceve bese­de izpod Reške planine meso postale. Po enem dne­vu je bilo jasno: na osnovnem tecaju za vodnika PZS kategorije A se bo delalo. Od pol sedmih do desetih zvecer. In nic drugace. Ob sedmih zajtrk, ob trinajstih kosilo, ob sedmih vecerja. Dve uri in pol za tri obroke. Vse ostalo trening, teorija, izpiti. Pa je minilo prvo popoldne, z Izo smo se spoznava­li, kramljali ob bolj prijaznih temah. Šli ven na minu­te klepeta, ob družabnih igrah pokazali nekaj spre­tnosti, ob uvodnih minutah druženja spletali drobna poznanstva. Ura je bila deset, ko smo koncali. In tudi naslednjega dne je bila ura deset, ko je ugasnila luc v predavalnici. Ja, Franc ni govoril zaman. V vseh teh desetih dneh smo spoznavali poglavje za poglavjem, kaj mora vodnik PZS vedeti, znati, cutiti, ko pelje sku­pino planincev, udeležencev na planinsko turo. V mehurcku, besedi, ki se je v tem letu prilepila na je­zik mnogih športnih novinarjev, smo gradili znanje, sklepali prijateljstva in si kljub razlicnim karakterjem, službam in starostim prizadevali za isto stvar. Gradili osnovo za vodnika PZS. Ceprav je minilo že skoraj tri cetrt leta, se še vedno spominjam vsakega dneva po­sebej, vseh vaj, dobre hrane, prijetnih pogovorov. Še posebej se spominjam inštruktorjev. Vsak zase svoj­stven as. V pravem pomenu besede. Franc, pravi vod­ja. Frane, eleganten v izvajanju vaj in v besedah. Mijo, tehnik – kaj tehnik, doktor planinskih in tehnicnih znanosti. Jože, enostaven in ucinkovit. Jure, dosleden, zahteven, pravo sokolje oko, a spoštljiv. Najpomembnejša stvar se mi je zdela organizacija te­caja. Prav zaradi tega je sestavek tudi nastal. V Bavšici je bil tempo dela "na visokih obratih". Tako za tecajni­ke kot za inštruktorje. Resda je treba predelati mnogo podrocij, tako da obsežnost vsebin tecaja ne dovolju­je prostega teka. Pa vendar bi se marsikje kaj dalo skr­citi, poenostaviti, prilagoditi željam. Nic od tega, a ne narobe razumeti. Vsak tecajnik je moral narediti vsa­ko vajo, vsak prijem in zavozlati vsak vozel. Tako dol­go, dokler nisi dolocene vešcine popolnoma obvladal. Nic ni bilo spregledano, nic podarjeno, le tu in tam, pri izpitih, smo mogoce sedeli kdaj bolj skupaj. Kaj hocem povedati s tem spisom? V življenju sem bil že na marsikaterem tecaju, seminarju, delavnici. Mar­sikdaj je clovek razocaran s pristopom tako predavate­ljev kot slušateljev. In se tolaži z mislijo – samo da bo stvar mimo. Rezultat je, da nekdo zasluži, drug pa dobi diplomo. Koliko znanja smo pridobili, je drugo vpra­šanje. V Bavšici ni bilo tako. Zelo pozitivna zgodba. Pristop inštruktorjev je bil profesionalen, a hkrati do­mac. Pristop tecajnikov pa zvedav, vedoželjen. Ceprav vsi prostovoljci, vsi entuziasti, vsi vneti za eno stvar. Kljucen moment je vsekakor vodenje tecaja. In Franc je pravšnji vodja. Vemo, da ima izkušnje, da je avori­teta. A kljub temu je vsak tecaj v Bavšici svoja zgodba. Ljudje pridemo z vseh koncev, smo razlicnih nazorov, razlicnih generacij. Skupina lahko postane homoge­na, lahko pa nima tistega lepila, da bi postala enotna. Potem je vse težje, tudi inštruktorjem. Kako pomembno je poznavanje vremena. Vec kot polovica dni tecaja poteka v naravi, visoko v gorah, na snežišcu, v stenah. In varnost je na prvem mestu. Vsak dan sproti je treba sprejemati odlocitve, in to do­bre odlocitve. Zato, da se opravi cim vec vsebine teca­ja, da tecajniki pridobimo potrebno znanje in da smo v vsakem trenutku varni. To je tudi za vodjo naporno, še posebej odgovorno, kljub mnogim izkušnjam. "Nekaj posebnega in nekaj normalnega," je rekel Pe­ter. Prav zares. Zato bi Planinski zvezi Slovenije na neki nacin cestital, hkrati pa apeliral in jo spodbudil, da izvaja tecaje v okviru dejavnosti planinske zveze prav na tak nacin. Spremembe, ce že bodo, naj bodo tehtne. Sicer pa naj kar tako ostane. Pred leti sem opravil tudi tecaj za markacista PZS in ni bilo veliko drugace. Mehurcek v Bavšici je do­dal le casovno dimenzijo. Deset dni biti skupaj, dela­ti od sedmih zjutraj do desetih zvecer. Vsak dan. Le predzadnji dan tecaja nam je bilo naklonjenih nekaj popoldanskih ur. Pivo v Bovcu je bilo prav posebne­ga okusa. In prav je tako. Delo od zore do mraka. Predaha ni bilo. Pa da ne bo kdo mislil, da je bil to kot sibirski gu­lag. Beseda je prehuda, pa vseeno, v Bavšici smo bili na varnem in z jasnim namenom. Imeli smo se zares fajn. Drušcina je bila ta prava. Tudi sam nisem imel te­žav, ne z mlajšimi ne s starejšimi. Imam zelo lepe spo­mine in – kar je pomembno – ohranil sem nekatere vezi. Druge bom še obnovil. Hvala vam, prijatelji. Za konec: covid-19 nam je v veliki meri onemogocil izvajanje vodniškega pripravništva, a se ne bojim, da ga ne bi opravil. In cez leto dni po tecaju bom postal vodnik PZS. Zgodba se bo šele zacela. Ce bom kdaj obcutil nelagodje pred planinsko turo, se bom spo­mnil na Bavšico, spomnil na tamkajšnje prijatelje in prijateljice in ne dvomim, da bo korajža porasla. Za­hvala vsem: kuharjema, tecajnikom, prijateljem, in­štruktorjem, ostalim predavateljem in PZS. In Pla­ninskemu društvu Gorenja vas, da me je poslalo v Bavšico po novo, nepozabno izkušnjo. m Z družabnimi igrami smo se tecajniki prvega dne spoznavali med sabo. Foto Mijo Kovacevic Vsak udeleženec tecaja je moral izvesti vsako vajo, brez izjem. Inštruktor Mijo Kovacevic je predstavil vzpenjanje po vrvi. Foto Aljaž Žnidaršic DOŽIVETJE Janja Baloh Eko trip na Triglav Proti Bukovem vrhu Foto Meta Kanižar Vse se je zacelo lani, ko sem Metki posodila knjigo Triglavske poti Sama Ruglja. Rada berem o hribih, tekih, treningu, anatomiji cloveka … in ob prebiranju Rugljeve knjige se mi je zdelo zanimivo, da se da priti iz Ljubljane na Triglav po poti, ki ni glavna cesta, ampak vodi cez hribe in doline, ki jih niti približno ne poznam. Še bolj zanimivo pa je, cesa vsega se ljudje lotijo. Na eni od najinih tur, potem ko je knjigo že prebrala, je Metka vsa navdušena rekla, da bi to lahko naredili tudi medve. Jaz sem izpustila samo aha, lahko in takrat je pri tem ostalo. Nacrte za naslednje leto se ponavadi dela ob koncu sta­rega leta, koledarcek se izjemno hitro napolni z vsemi hribolazenji, traili, morjem itd. Dolocili sva datum po­hoda, nato naju je prehitela korona. Tisti cas sva izko­ristili za nabiranje veliko, res veliko kilometrine. Vsak konec tedna sva prepešacili konkretne razdalje z vse­mi hribcki in dolinicami. Metki sem pustila, da je šla na morje po zalet, da si odpocije, saj pri šestdesetih ni enako kot pri tridesetih, ko kar skakljaš in odskakljaš, kamor hoceta srce in telo. No, še preden sva krenili, je Metkin znanec naredil sled GPS, ki naj bi naju varno pripeljala do Triglava, ne da bi se vmes stokrat izgubili. Prvi dan Zaradi slabe vremenske napovedi sva odrinili na pot dan prej. Zelo težko je bilo pametno napolniti nahrb­tnik, ki bo z nama vse tri dni; prenašati osem do de­vet kilogramov na hrbtu ni ravno mala malica, pa tudi svojih brhkih telesc nisva hoteli obremeniti do one­moglosti. Za prvi dan sva si zadali, da bova prišli do Blegoša. Jejhata, to se mi je zdelo tako dalec, da o tem raje nisem razmišljala; nekaj pred šesto zjutraj sva iz Podutika optimisticni in veseli stopili na neznano pot. Lepo in sveže jutro je bilo kot nalašc za takšen podvig. Proti Toškemu celu sva v jutranjem hladu premlevali, kaj vse imava ali nimava s seboj, kateri dan bo najtežji, kje bo najlažje, in na vrhu Tošca srecali dve pohodni­ci. Malce sva ju povprašali, kam vse se vidi, kje je kaj, a nama nista bili ravno v pomoc, zlasti ko sva povedali, kam greva, in jima je zaprlo sapo, hkrati pa sta bili tako navdušeni, da bi šli kar zraven. Polhograjski Dolomi­ti so super, lepo je oznaceno, sledljivo, Grmada, Gon­te itd. V glavnem, žive duše ni bilo na spregled, zato sva dokaj hitro prišli na razcep za Crni vrh in Poljane. Videti je bil kot mini prelaz, kjer sva si odpocili v sen­ci velike krošnje. Metka se je pogovarjala po telefonu, sama sem medtem skakljala s sendvicem v eni roki, te­lefonom v drugi in naredila nekaj slik. Žeja je bila po vsakem kilometru vecja, mimo je pripe­ljal celo avto in ekipa kolesarjev, ki je trenirala, in nama pospešila srcni utrip. Spust proti Poljanski dolini je postregel z razgledi in prvic sva uzrli najin cilj. Nekako megleno se ga je vide­lo, bil je tako dalec, da clovek sploh ni smel pomisliti, kako priti na vrh najvišjega. Bukov vrh z mini cerkvijo in dvema kmetijama ob njej nama bo ostal v spominu kot popolna slika iz casov Ivana Cankarja. Obracali so seno, medve pa sva lahkotno stopicljali cez travnike. GPS naju je usmeril v zarašcen gozd. Izognili sva se mu in jo ucvrli proti dolini kar po kolovozu in cesti, vmes naleteli na cudovito vrtnarijo in z vsakim korakom sva bili bliže Poljanam. Ko sva zagledali hiše, civilizacijo in gradbišce nove ceste, je bila edina misel bife z gin toni­kom. Našli sva gostilno z velikim vrtom, senco in pri­jazno oštirko, ki ni mogla verjeti, kaj se greva. Nekaj gostov je mirno spregledala, da je postregla nama, pri­jazno poklepetala in nama zaželela srecno pot, ki da je oznacena in naj ne bi imeli težav do Blegoša. Polni elana preracunava, da se bo izšlo in bova pred nocjo gotovo na vrhu. No ja, malo nama jo je zagodla orientacija, zato sva šli na Jazbine, Jelovico in Malenski vrh, ker je v opisu pisalo, da takoj za mežnarijo desno. Ja, ce je tabla na tleh, je odvisno, iz katere smeri si pri­šel. Vmes povprašava domacine. Vsak je po svoje ne­kaj razlagal, mamca sivih las je rekla, ojoj, to je pa še tako dalec. Ja, saj to veva, ampak naj nama nekdo za vraga že pove, katero pot naj ubereva. Ampak ne, vsak po svoje, vsak drugace. Ko se na Malenskem vrhu vrtiva in išceva pravo smer, ugledava zarašceno stezico. Brez debate jo mahneva po njej in prideva v Dolenje in Gorenje Žetine. Tu se jim je cas ustavil. Lepo in mirno so otroka previjali kar na cesti, na tleh pred hišo. Premorejo celo postajo gor­ske reševalne službe. Ker je bilo vse po domace, sva se­dli na cesto, se krepcali in mleli, po kateri cesti naj gre­va naprej. Nic, po sredini. Do parkirišca pod Blegošem je bilo še kar nekaj kilometrov, na sreco v senci. Ko sva koncno zagledali, kar sva že ves dan iskali – markacije, sva se malcek oddahnili. Odlocili sva se, da jo do vrha mahneva po grebenski poti, ki je hitra in strma, da bi bili cim prej v koci. Kolenogriz, ki je trajal vec kot eno uro, nama je doda­tno pobral še nekaj atomov moci. Veckrat sva se usta­vili. Metka lepo sledi; stopicam pocasi, ko zaslišim nje­no res globoko dihanje, vem, da je treba duškati. Sonce je izgubljalo moc, na vrhu sva bili sami. Veseli se obja­meva, ker je po petdesetih kilometrih za nama uspe­šen dan. V koci postreže šefica, pogovorimo se, poka­že sobo, kopalnico; lepo imajo, pridno obnavljajo. Po vecerji sva povedali, od kod sva prišli, kam greva. Za šankom je model, ki vse to posluša. Povem, da sva se izgubljali, ker ni dobro oznaceno, in da bom županu poslala sporocilce, naj to uredijo, ker ga ravno pozna­va. Pove, da je njegov sosed. Odpravil se je domov in kmalu poslal sporocilo s sliko in markacijo. Jah, to clo­veku ne pomaga ravno veliko. Ce nisi domacin, potre­buješ nekaj vec oznak. Verjamem, da bodo stvar ure­dili in naju povabili na ogled dobro oznacene trase. Skupna ležišca, pogradi; v sobi oce in sin iz Ljublja­ne, baje sta potovala proti Italiji. Mali je bil kar fakin, zgovoren; oce lepo uglajen s pravilno ljubljanšcino in v kavbojkah. Spanje vrhunsko, z nekaj manjšimi smr­calnimi vložki in obiski WC-ja. Ob pol petih sem bila že budna, Ljubljancanov pa nikjer. Sem mislila, da je šel gledat soncni vzhod, ampak ne, v drugo sobo spat na jogi. Zajtrk odlicen, poracunava, se posloviva in ak­cija dalje. Drugi dan Proti Potoku – aha, že v startu v napacno smer. Najde­va pravo in se zacneva spušcati. Cel kup gozdnih vlak nama pomeša štrene, spust strm kot hudic, k sreci vsaj ni bil dolg. Ko sva že mislili, da obvladava – ne! Pot kar naenkrat zavije levo, cez ogromen kup suhega gnoja. Ugotovim, da sva petdeset metrov pod glavno cesto, in Metki recem, da se ne bova ubijali po nepotrebnem, zato po strmini zagrizeva na cesto, narediva kak kilo­meter vec, a noge ostanejo cele in medve malce bolj spociti. Koncno prideva v dolino in se kar po cesti usmeriva v Zali Log, ker je bila pot cez mosticek tako divja, da bi naju tam še danes iskali. Od tu naprej s sledljivostjo ni bilo vec težav. Pot na Ratitovec je vrhunsko oznace­na, zelo lepa, ves cas po gozdu; tik pod vrhom sonce, razgledi, pohodniki, živali, dobra volja, dom, flancati, pijacka, arcnije. Namrec, upoštevali sva nasvete goz­darjev, kje morava iti, da ne bova zašli; postrežba vr­hunska, pa še tako poceni, da bi kar tam ostali. Spust po grebenu proti Soriški planini je bil eden lep­ših, videlo se je, do koder je seglo oko, brez oblacka, s celo credo konj ob poti, v glavnem - en sam užitek. Na Soriški planini, kjer je bilo nekaj ravnine, Met­ka telefonsko ureja domace zadeve, jaz medtem lu­lam, pijem, jem, fotkam, in ko vse urediva, se zacneva spušcati proti Bohinjski Bistrici. Jaa, to je bil dolg dolg spust skozi gozdove, gozdne vlake, cez nepospravljene poti, polne lesnih ostankov, žgocega sonca, mušic; na sreco prideva do vode, ki je vedno dobrodošla. Z vrha dol gledava Bohinjsko Bistrico, a da sva prišli do nje, sva še nekajkrat odvili in zavili. Tik pred koncem me zacne nekaj žuliti v rit. Ugoto­vim, da so se šivi na ruzaku strgali in je žica na nara­mnici pogledala ven. Ja kako, ce je ruzak star komaj leto dni. V redu, ker ne kompliciram in panicarim, recem Metki, da ga bom nesla do mesta, pustila tam, kupila novega in zadeva bo rešena. Od dalec zagle­dava GG Bled. Gozdarji imajo gotovo kakšne klešce, fleksarco, v glavnem, pojdiva k njim. Velik prikolicar s hlodovino caka pred vrati. Model vidi, da greva proti njemu, ugasne motor, zleze ven in opazi, da sva v te­žavah. Takoj priskoci na pomoc, se trudi, res se potru­di in zadevo zasilno uredi. Se mu zahvalim, ker je rešil mojo rit in denarnico. Življenje je postalo takoj lepše. Metka sanja o gin toniku, prikazovati se zacne tudi meni. Vrt, prijazno osebje, domaci gin, pocitek; uma­zani, prešvicani od nog do glave, se psihicno pripra­vljava, da morava priti do doline Voje. Pripeka, po ko­lesarski stezi stopicljava v kar hitrem ritmu, srecujeva kolesarje, loviva senco, in ko koncno prideva do konca Stare Fužine – tabla z napisom Dom na Vojah, 1 h. Ne me basat. Nic, edina dobra stvar sta bila hlad in senca. Hodiva, vsaka s svojimi mislimi, treba je zapolniti cas in svoje misli potopiti v tišino s pogledi na vse te lepote Korit Mostnice. Tu je obstajala tišina, za katero si želiš, da bi se raztegnila v neskoncnost. Dom, pred njim pa avto. Metka, ti mene že dva dni farbaš, da z avtom ne gre; evo, vidiš, da gre. O kakšnih internetnih povezavah ni govora, koce imajo svoj wi-fi za davcne blagajne. Nekje lahko pol­niš telefon, drugje ne. Spet naletiva na šefico, vrhunsko hrano, prijaznost, na mini sobico in še bolj mini kopal­nico s toplo vodo. V glavnem lepo, dom prazen, samo dva sta še prespala, dolina pocitka in užitka.  Tretji dan Zjutraj kreneva ob šestih proti najinemu cilju, pred nama približno sedem ur hoje do vrha z vsemi po­stanki vred. Obema je jasno, da bo dan dolg, vroc, tudi dolina, ki je še spala v jutranjem hladu, je dolga. Son­ce nama je sramežljivo mežikalo izza hrbta, medve pa lahkotno, brez strahu in brez dvomov, z osredoto­cenim pogledom in samozavestjo, brez muskelfibra – niti en dan ga nisva imeli. Korak za korakom hitiva najprej proti Vodnikovemu domu; Metka je pretakni­la v turbo prestavo, ker je vedela, da jo na vrhu caka njen Gospod. No, potem vajeti tempa vzamem spet v svoje roke, sicer bi v takem ritmu umrli še pred Konj­skim prevalom. Polne tri ure sopihava do Vodnikove­ga doma, kjer malo pocijeva, poklepetava. Na poti sva srecali mladenica, ki je prihajal s planine Blato, skupaj smo nadaljevali proti Planiki. Vroce, res je vroce. Srecujemo se z drugimi, nekateri mrtvi, drugi sveži. V zadnjo skupino sva spadali tudi medve. Prebijali sva se cez razbeljene kamne, veckrat sva pili, prebijali sva se pocasi in evo ga – Dom Planika. Oddih pred naskokom na vrh. Prijazen tip nam odstopi cokoladke, ker je bil že na vrhu. Nic, malce sva se spogle­dali, zazrli v steno in zagrizli. Najin cilj je bil, da bi pribli­žno med 12. in 13. uro stali na vrhu, od katerega naju je locevalo kar nekaj ljudi; majhne kolonice, otroci prvo­pristopniki od šest do trinajst let, klepet, pohvale, petke in seveda spodbuda, naj nadaljujemo, kar tako naprej. Ponosni starši in igrivi nasmehi na obrazih otrok so naju kar ponesli na Mali Triglav, prehiteli sva veliko lju­di; sveži, spociti, prepoteni in srecni, da nama gre tako gladko. Metka maha proti grebenu, glej Igorja. Ampak kje hudica ga je videla? Aha, zagledam ga, maha, vpije, jaz zažvižgam nazaj. Kakšna utrujenost neki, ni je bilo in je tudi danes ni. Zmaga, stiski, objemi, veselje, slika­nje, hladna pijaca, adrenalin na obratih, pogledi osta­lih, nekateri z odobravanjem, drugi z bolj kislimi obra­zi. Ja, uspelo nama je – ob 12:45. Še spust proti Kredarici in v dolino Krme. Nanj sva se že prej psihicno pripravili, tako da vecjih težav ni bilo. Koncno avto, japonke, majica, dobra malica, hladna pijacka in v vecernih urah sva s pomocjo gospoda Igorja varno dostavljeni v najina domova. Sreco sva na poti našli povsod, a znati jo moraš uloviti in se zavedati, da jo imaš. Na poti sva bili svobodni, ni­sva iskali vodnikov, rešiteljev, ampak sva sledili srcu in zdravi pameti. Življenje lahko živiš, ne da bi pocel ve­liko stvari, in lahko pocneš veliko stvari, ne da bi živel. Po svetu lahko hodimo in išcemo lepoto, a je nikoli ne bomo našli, ce je ne nosimo v sebi. Hvala, Metka, za vse trenutke, prej, zdaj in v prihodnje. Lepo je s teboj pohajati in uživati v tvoji družbi. m Prispeli v obcino Polhov Gradec. Foto Janja Baloh V Zalem Logu zavijeva desno proti Ratitovcu. Foto Meta Kanižar Na vrhu Triglava Foto Igor Kanižar Tri dni, 120 km, 7.000 višinskih metrov, 37 ur hoje – ni slabo za dve bejbi iz Thinlandije.1 1 Domace ime za Tuhinjsko dolino. (op. ur.) INTERVJU Andreja Erdlen Od Bedanca do župana Pogovor z Janezom Hrovatom Kdo je Janez Hrovat? Janez, za prijatelje Jani, ni samo župan obcine Kranjska gora in oce uspešne smucarke Mete Hrovat. Je tudi podjetnik, dolgoletni alpinist, jadralni padalec in, kar jih ve le malo, že kot dijak srednje zdravstvene šole je bil udeleženec dveh zaporednih planinskih delovnih brigad, kjer sem ga tudi spoznala. Brigadirji smo se po naših skupnih, nepo­zabnih delovnih pocitnicah v mladinskih planinskih delovnih brigadah na Pologu v letih 1982 in 1983 še nekajkrat sešli, kasneje pa smo šli vsak svojo pot. Ne­kateri smo stike ohranjali, drugi smo se po dolgem casu srecali po nakljucju. Z Janijem sva se pred nekaj leti ponovno srecala službeno, ko je bil že župan ob­cine Kranjska Gora. To, da so mu volivci zaupali že drugi zaporedni man­dat in da funkcijo župana opravlja neprofesionalno, je pravzaprav posledica ali pa nadgradnja vseh nje­govih dosedanjih aktivnosti in osebnostnih lastno­sti. Kranjska Gora je poznana vsem, ki radi zahajamo v hribe, na Vršic in okoliške vrhove. V kranjskogor­sko obcino spadajo tudi doline Vrata, Kot in Krma, Slovenski planinski muzej in najvišje ležeca sloven­ska planinska postojanka Dom na Kredarici; na vrhu Triglava pa se stikajo tri obcine: Bohinj, Bovec in Kranjska Gora. Ni sicer obvezno, je pa skoraj nujno, da je župan takšne obcine ljubitelj planin. In to Jani nedvomno je. Preden sem ga prosila za intervju, sem si v arhivu RTV Slovenija ogledala oddajo Prava ideja, v kateri so leta 2012 predstavili Janija in njegovo ženo Darjo. Pripovedovala sta o Kekcevi deželi, v kateri je Jani na zacetku veckrat nastopil kot Bedanec, kar je oznacil kot najbolj zabavno službo. Danes nima vec casa, da bi igral Bedanca. Zanimiv sogovornik, ki bo lahko ne samo povedal, ampak tudi storil veliko dobrega za napredek trajno­stnega turizma, in to ne le v obcini Kranjska Gora, temvec širše v Alpah in Sloveniji. V tem smislu je po­hvalno sodelovanje med župani Gorenjske regije, pa tudi z župani sosednjih obmejnih obcin. Z ženo Darjo sta znana kot uspešna podjetnika in promotorja gostinstva v Kranjski Gori. Ko si kan­didiral za župana, so se mnogi verjetno spraševa­li: "Zakaj mu je tega treba?" Tudi mene zanima, cemu si si ob vsem delu zaželel, da bi vodil obcino, saj nikoli nisi bil vpet v politiko? Obcina je po krizi okrog leta 2010 zacela gospodar­sko in turisticno stagnirati. Nekaj podjetnikov in prijateljev mi je predlagalo, da skupaj vrnemo naše kraje pod Triglavom na pota stare slave. Tako smo ustanovili apoliticno združenje, imenovano – kako nakljucno – prav Alpska lista in zadeva je stekla. Vr­nitve ni bilo; na lokalnih volitvah leta 2014 je naša li­sta dobila polovico od 16 clanov obcinskega sveta in v prvem krogu sem bil izvoljen za župana. V omenjeni oddaji, ki smo si jo na TV Slovenija 2 lahko ogledali maja 2012, si dejal, da sta z Darjo razmišljala o selitvi družine v Kanado ali Avstrijo. Danes si tega gotovo ne želita vec, ali pac? Res sva po rojstvu prve hcere Urše, po letu 1995, že razmišljala o nakupu manjšega hotela v Britanski Ko­lumbiji, v Skalnem gorovju. Na sreco, ali pa morda tudi ne, so ravno takrat v centru Kranjske Gore pro­dajali gostinski objekt, ki sva ga kupila, popolnoma prenovila in se s tem zapisala naši dolini in Kranjski Gori. Povej, prosim, s katerimi aktivnostmi se vajino podjetje ukvarja in koliko zaposlenih imata, da vama pri idejah in izvedbi le-teh pomagajo? Od leta 1991, ko sva ustanovila agencijo Julijana, se je podjetje razvijalo vse do danes. Poleg agencije in gostišca v centru Kranjske Gore imamo na Vršicu tudi Tonkino koco, ki jo upravlja Darjina mama Ton­ka. Hcerka Urša v Mojstrani upravlja hostel Lukna in tako dopolnjuje planinsko-turisticno zgodbo naše­ga družinskega podjetja. Skupaj imamo, ce ne štejem honorarcev, od 20 do 25 zaposlenih, odvisno od se­zone. Tonka je znana oskrbnica. Kjerkoli se je pojavila, je poskrbela za odlicno ponudbo, povecan obisk gostov in pustila neizbrisen pecat. Vaju je ona nav­dušila za turizem? Pravzaprav niti ne, je pa res, da sem Darjo spoznal prav v Mihovem domu, kjer je bila Tonka takrat, pred osamosvojitvijo Slovenije, oskrbnica. Brez dvoma je ona krivec za gostinsko-turisticni gen, ki ga je prene­sla na Darjo, saj je celotna rodbina po Tonkini strani že rodove nazaj delovala v gostinstvu in s tem poveza­nimi dejavnostmi v Selški dolini. Še malo k županovanju. Veckrat se sliši, mislim na splošno, da župan ni naredil nicesar ali župan je naredil veliko. A jasno je, da župan lahko svoje že­lje in cilje uresnici le, ce ima zadostno podporo v obcinskem svetu. Kako je s tem v Kranjski Gori? Je obcinski svet strogo razdeljen na tvoje pristaše in opozicijo glede na to, da vsaj uradno nimaš pod­pore strank? V obcinskem svetu ima naša lista tocno polovico sve­tnikov. Vzrok za razlicna mnenja, ki se seveda poja­vljajo, na sreco nikoli ni pripadnost razlicnim politic­nim strankam. Vesel sem, da dogajanje v Ljubljani na lokalno politiko v naši obcini nima nobenega vpliva. Predvsem se cuti, da sta pri vseh obcinskih svetni­kih volja in želja za napredovanje in urejanje doma­cih krajev na prvem mestu, zdrahe na državni ravni in med strankami se nas skoraj ne dotaknejo. Posebej me seveda zanima, kako kot župan sode­luješ s planinskimi društvi, upravo TNP in Agrar­no skupnostjo Kranjska Gora? Bomo kdaj doži­veli cas, ko bodo doline pod Triglavom zaprte za promet z motornimi vozili in bomo imeli drugac­ne možnosti prevoza? Sem dolgoletni clan PD Kranjska Gora, en mandat sem bil tudi predsednik. Žena Darja kot tajnica in hcer­ka Urša kot nacelnica mladinskega odseka sta clanici upravnega odbora našega društva. Sodelovanje s pla­ninskimi društvi, TNP in agrarnimi skupnostmi je do­bro, ko se pojavijo težave, jih sproti uspešno rešujemo. Preprican sem, da je treba cim prej urediti problem s preobremenjenostjo alpskih dolin in nenazadnje tudi problem najvišjega cestnega prelaza v Julijcih, Vršica. Imaš, oziroma imate v mislih kakšne konkretne rešitve? Vec kot pet let si obcina aktivno prizadeva najti ustre­zno rešitev tega perecega problema. Alpske doline in prelaze želimo ponovno vrniti pohodnikom, kole­sarjem in nenazadnje naravi. Vsi vemo, kako zelo se je pritisk na omenjena obmocja povecal samo v za­dnjem desetletju. V Mojstrani je treba urediti ustre­zno parkirišce in omejiti dostop v doline pod Trigla­vom; promet preko prelaza Vršic je treba omejiti in avtomobile ustrezno preusmerjati, ce jih je na prelazu ali cesti prevec. V zadnjih letih se je zgodilo, da je bila cesta zaradi množice vozil skoraj neprevozna. Najvecja ironija vsega je, da smo uspeli najti sogovor­nike pri lastnikih zemljišc in pri gospodarski infra­strukturi, Triglavskem narodnem parku, Ministrstvu za infrastrukturo in vseh drugih, toda naših aktivno­sti ne podpira in jih dobesedno zavira prav sektor za varovanje narave na Ministrstvu za okolje in prostor. Kaj pa ceste in planinske poti v Karavankah? S tem mislim dostope na Kepo, Trupejevo pol­dne, Vošco. Na te zanimive poti, ki vecinoma niso oznacene, bi prav tako veljalo napotiti obiskoval­ce, saj zdaj hoja ob meji s sosednjo Avstrijo ni vec problematicna. Na tem obmocju prakticno ni no­bene ponudbe za pohodnike. V zadnjih letih opažamo povecan obisk prav na vsem podrocju Karavank, v naši obcini so to gorske površi­ne od Tromeje do Hruškega vrha nad predorom Ka­ravanke. Dostopi so vecinoma oznaceni tam, kjer so bile že prej planinske poti, drugje pa ne. Tako naj tudi ostane, saj moramo ohraniti nekaj tega nedotaknjene­ga sveta tudi našim otrokom. Glede ponudbe in po­stojank nameravajo sosedje z avstrijske Koroške v pri­hodnosti na novo zgraditi Anino koco, Annahütte, na sedlu Jepca. Tu je že bila koca, a so jo med drugo sve­tovno vojno požgali. Nova bi zapolnila vrzel na grebe­nu Karavank, kjer planinskih koc vse od Golice ni vec. Kaj se dogaja z domom na Tromeji? Na avstrijski strani je smucišce, pri nas pa se pohodniki na poti iz Ratec do vrha ne morejo nikjer okrepcati. Žal je dom, nekdanjo karavlo JLA, slovenska vojska prodala zasebnemu kupcu. Le upamo lahko, da se bo tam ohranila gostinska dejavnost tudi v prihodnosti. Ker sem se že nekajkrat poškodovala, vedno po­gosteje razmišljam o tem, kako je v turisticnih krajih urejena zdravniška služba. Kako je v Kranj­ski Gori? Mrtve sezone pravzaprav ni vec, saj se je poletni turizem razširil v pozno jesen. Imate de­žurnega zdravnika? Kranjska Gora ima na veliko sreco odlicen urgentni center na Jesenicah in, žal, neurejeno dežurno služ­bo v ambulanti. Ceprav si zelo prizadevamo, ne uspe­mo najti dodatnega zdravnika ali koncesionarja, ki bi ugriznil v to kislo jabolko. V glasilu obcine Kranjska Gora Zgornjesav'c, v aprilski izdaji 2020, si pozval obcane: "Ce poznate kakšen primer, da bi bilo treba poma­gati starejšim, onemoglim, sporocite na obcino, lahko tudi meni osebno. Kjer so stiske najvecje, ljudje tega ne povedo in trpijo sami zase. Sosed­je, prijatelji, znanci, javite nam in bomo to ure­dili." Kako se v obcini soocate z epidemijo? In kako pomagate? Prav naša obcina je bila, predvsem zaradi odvisno­sti od turizma, verjetno med najbolj prizadetimi v gospodarskem smislu. Je pa epidemija pustila manj­še posledice na zdravju ljudi, saj smo s pravocasni­mi ukrepi, humanitarno dejavnostjo obcanov, pri­padnikov civilne zašcite, policije in drugih odnesli dokaj celo kožo in nismo beležili vecjih odstopanj glede števila okuženih v primerjavi z drugimi obmo­cji na Gorenjskem. Posledice epidemije bomo zelo cutili v zasebnem sektorju, na podrocju turizma, saj kljub vladnim ukrepom marsikateri podjetnik ali fir­ma enostavno ne bosta prenesla takšnega izpada do­hodkov. Kot župan in tudi kot podjetnik lahko storiš veli­ko dobrega za obcane. Na katere akcije ste v obcini Kranjska Gora posebej ponosni? Nobene stvari ne bi posebej izpostavil. Marsikaj smo storili, a najbolj od vsega so mi kot cloveku in županu vredne iskrice v oceh zadovoljnih ljudi, katerim sem oziroma smo lahko pomagali, rešena življenja in na­rava – ohranjanje živalskih in rastlinskih vrst, ki nam lepšajo življenje. Ponosen sem na naše obcane, sode­lavce na obcini in v podjetju in seveda na svojo dru­žino. Vse to mi daje energijo za doseganje vedno no­vih ciljev. m Janez Hrovat na smuceh Arhiv Janeza Hrovata Janez Hrovat na Maglicu s soprogo Arhiv Janeza Hrovata Janez Hrovat kot jadralni padalec Arhiv Janeza Hrovata ZGODOVINA PLANINSTVA Marija Mojca Peternel Josip Lavtižar (1851–1943) Letos mineva natanko 170 let od rojstva vsestransko aktivnega Josipa Lavtižarja, katerega ime se v današnjem slovenskem prostoru zdi morda kar prezrto. Mnogi ga morda poznajo le v vlogi rateškega župnika, a njegova zapušcina mocno presega okvire duhovniškega delovanja. Portret Josipa Lavtižarja Saša Šantel Vir dlib.si Slovenski biografski leksikon ga med drugim šteje med Slovence, "ki so najvec in najdlje potovali". V potopisih, ki jih zaznamuje mirno, epicno pripo­vedovanje, prevladuje subjektivnost; iz potopisov po slovanskem svetu veje topel dih slovanskega navdu­šenja. Lavtižarjeve objave lahko najdemo v številnih revijah, kot so Novice, Planinski vestnik, Dom in svet, itd., v katerih opisuje potovanja znotraj in zunaj habs­burške monarhije; zapise s poti so objavljali tudi av­strijski casopisi kot Kriegszeitung, v katerem je na pri­mer porocal o obisku Jeruzalema. Kot zgodovinar se je ukvarjal z zgodovino zvonov in radovljiške dekanije, o cemer pricajo knjižne izdaje. Na njegove izsledke se je pri lastnem ustvarjanju skli­ceval denimo znani casnikar in zgodovinar Peter Ra­dics (1836–1912). Lavtižarjevo delovanje je segalo še na glasbeno po­drocje, komponiral je zborovske pesmi, maše, spevoi­gre in operete. Kot lahko beremo v koroškem Kärtner Zeitung, so njegova dela izvajali v cerkvah onstran Karavank. Ob vsem napisanem je malo manj znano dejstvo, da je bil povezan tudi s planinstvom. Na lep nacin je (po)skrbel za ponesrecene gornike, za kar mu je bilo celo v osrednjem dunajskem casopisu izrecena jav­na zahvala. Slednje in vse prej omenjene dejavnosti samo še potrjujejo misel, da je njegov sloves segal pre­cej zunaj meja rateške župnije. V casu službovanja v Ratecah od leta 1896 dalje je skrbel tudi za tamkajšnje planinske poti. V dopisu z naslovom Otvoritev poti k Nadiži v krasni dolini Pla­nici, objavljenem v Planinskem vestniku, lahko bere­mo o njegovi precej aktivni vlogi. Neznani avtor je pisal o številnih obiskovalcih slovesnosti, ki so obcu­dovali razglede na Jalovec in Ponce. Z odprtjem poti je postal dostopen izvir Save Dolinke v romanticni Planici in avtor si želi, da ga veckrat obišcejo doma­cini in tujci. Dopis se izpoje v zahvali tamkajšnjemu župniku: "Bila je lepa slavnost, polna navdušenja za našo prekrasno domovino. Hvala in slava prav vsem, ko so jo kakorkoli povelicali! Zlasti pa bodi zahvaljen dicni gosp. župnik Lavtižar, ki je razodel divno lepoto naše Planice in olahkotil pot vanjo in do izvirka Nadi­že, Save Dolinke!"11 Društvene vesti, Izlet v Planico, Planinski vestnik, 25. 9. 1899, št. 9, str. 147. Na koncu omenjene doline je bilo slabo leto kasne­je spet slovesno. Odprt je bil dom v Tamarju, kar je v številnih casopisih tistega casa kar precej odmeva­lo. Slovesnosti so se udeležili mnogi znani clani ta­kratnega Slovenskega planinskega društva, kot so dr. Bleiweis vitez Trsteniški, deželni poslanec Višnikar, deželni sodni svetnik Andolšek, ter vec "letovišcni­kov" iz Kranjske Gore in Podkorena. Med obiskovalci je bilo po porocanju prav tako neznanega pisca Lai­bacher Zeitunga najti celo obiskovalce iz Egipta in ta­kratnega Petrograda. Tamkajšnjemu župniku je bilo v novici namenjene kar nekaj hvale, tudi v povezavi z zvenenjem zvona iz leta 1521, za katerega je bil odgo­voren Lavtižar. Omenjena slovesnost je odmevala tudi v casopisu Slovenec, kjer je neznani pisec slavil precastitega Lav­tižarja, ceš da gre za "pospeševalca slovenske turisti­ke", in se mu iskreno in prisrcno zahvalil za neprecen­ljiv trud. "G. župnik Lavtižar je najvec pripomogel, da se je mogla staviti ta prepotrebna koca, katero bo radovljiška podružnica drugo leto precej povecala in založila s provijan­tom (hrano – op. av.)."22 N. A. Dnevne novice, Slovenec, 4. 9. 1899, št. 202. Najbolj izcrpno je o tej slovesnosti porocal Slovenski narod v novici o odprtju "zavetišca v Planici in izletu Slovenskega društva". Domaci župnik je turiste toplo sprejel, maše pa pod milim nebom zaradi dežja ni mogel darovati: "Ker pa so baš takrat rosile zadnje kaplje dežja, opravil je daritev v novi koci­ci in se je ista precej ta dan izkazala kot imenitno zavetišce."33 N. A. Otvoritev zavetišca v Planici in izlet »Slovenskega planin­skega društva«, Slovenski narod, 5. 9. 1899, št. 203. Na sreco se je po opravljenih slovesnostih vreme razjasnilo in okoli sto udeležencev se je precej zabavalo: "To je bilo vr­venje! Izpod vsake smreke prihajale so po dežji cele trume; ti so hiteli k slapu, oni podpisovat se v koco, tretji k pevcem ali h godbi, zopet drugi pisali so strastno po mizah razglednice, ki jih je založila radovljiška podružnica. […] Posamezne gru­ce pa so strme obcudovale z daljnogledi skalnate vrhove v po dežju ocišcenem zraku in v popoldanskem solncu se lesketa­jocih gora. Vmes je ubrano pel blejski pevski zbor, in nastopi­li so tudi radovljiški pevci."44 Prav tam. Lavtižarjev pogled na odprtje koce v Tamarju je Planinski ve­stnik objavil mesec dni po slovesnosti. Uvodni opis kraja in njegovih prebivalcev je na prvi pogled nekoliko presenetljiv, a ce poznamo popotniške izkušnje in svetovljanstvo avtor­ja, postane zapis razumljivejši. Za lažjo predstavljivost zapi­sanega naj ga v celoti navedemo: "Na visokem Gorenjskem, kjer je vodna meja med Savo in Dravo, stoji 868 metrov nad morsko gladino precej zanemarjena slovenska vas Ratece, ki broji 130 hišnih številk. Kraj ima svojo župnijo in obcino ter blizu 1000 duš. Ljudstvo je rod živinorejcev in pastirjev, do­kaj nedostopno napredku, nezaupno vsaki novejši ideji, dr­žece se starih podedovanih dobrih in slabih navad, kratko: nekaka posebnost v kulturnem oziru glede obicajev, noše in govorjenja. Dobro je za take ljudi, ki se za same lepe bese­de ne zmenijo veliko, da jih predrami vcasih kak vecji naval iz vsakdanjega življenja ter jim da nekoliko vec pojma o na­rodni zavesti. Kako so torej gledali in se cudili, ko je prišlo 3. septembra letošnjega leta v mirno vas toliko število sloven­skih izletnikov."55 Lavtižar, Planica, Planinski vestnik, 25. 10. 1899, št.10, str. 157. Sledil je kratek zapis o slovesnosti na koncu doline Tamar, v zakljucku se je Lavtižar posvetil udeležen­cem, pri cemer je bil do domacinov spet neizprosen: "Tudi rateški pastirji so imeli ta dan praznicno obleko, katere ni­majo ves cas svojega bivanja v planinah, ter strmec gledali, kaj vse to pomeni."66 Lavtižar, Planica, Planinski vestnik, 25. 10. 1899, št.10, str. 158. Sledi številnih prizadevnih posameznikov na planinskem podrocju v preteklosti, med katere zagotovo sodi tudi zgo­dovinar, potopisec, glasbenik in duhovnik Josip Lavtižar, so danes ne le vidne, ampak tudi pomembne, saj sodobnim gor­nikom omogocajo lažji dostop in obisk gora. To je zagotovo dovolj velik razlog za obuditev spomina na njihove prispevke in hkrati tudi na za danes nepredstavljive okolišcine njihove­ga delovanja. Samo tako obstojeca stvarnost ne bo (p)ostala samoumevna, trud in prizadevnost posameznikov v prete­klosti pa ne pozabljena. m PLANINSKE KOCE Zdenka Mihelic Za energijo in lahkoten gorski korak Delavnica veganskih jedi V Erjavcevi koci na Vršicu je 13. aprila za oskrbnike koc in planince potekala prav posebna delavnica, gotovo prva taka v naših planinskih kocah, in sicer kulinaricna delavnica zdrave rastlinske prehrane. Januarja 2016 sva z urednico Matejo v Planin­skem vestniku pripravili temo meseca o prehrani v go­rah in kocah. Oskrbniki so že takrat opažali razliko v prehranjevalnih navadah gostov nekoc. in danes, ne­kateri so videli razliko tudi med domac.imi in tujimi obiskovalci ter med planinci in turisti, ki si želijo dru­gacne in boljše ponudbe v kocah. Dandanes pa je ta­kih gornikov in ljubiteljev zdravega življenja, ki želijo doma in na gorskih turah bolj zdravo jesti, še vec. Konec lanskega leta je oskrbništvo v Erjavcevi koci, ki je v lasti PD Jesenice, prevzel oskrbniški par Mihaela Rus in Borut Kavcic. Že takoj je bilo jasno, da se bosta s pripravo hrane, prijaznostjo in delom približala šir­šemu krogu planincev, gornikov in ljubiteljev narave, ki zelo radi pridejo v to planinsko koco tik pod vrši­škim prelazom. "Najin namen glede hrane v koci je, da izstopava od drugih s pestro in nekoliko drugacno prehransko po­nudbo. Veliko obiskovalcev gora je navajenih na ricet, joto, pasulj … Vendar pa kdor hodi veckrat v hribe in jé v koci, se je tega gotovo že navelical in je ves srecen, da lahko v hribih dobi tudi kakšne drugacne jedi," pravi o ciljih oskrbnica Mihaela in dodaja: "Želiva si, da med ponudbo jedi in menijev ne bi izbirali le mesojedci, ampak da bi imeli vec izbire tudi vegetarijanci in vega­ni." Borut, ki vrti kuhalnico in v popolnosti obvladuje kuhinjo, ima dober obcutek za kombinacijo sestavin pri pripravi hrane in novih menijev, pa tudi za kuhanje veganskih enoloncnic in sodobnejšo pripravo hrane. Ko mi je zaupal, da si želi še vec znanja in izboljšano ponudbo rastlinske hrane in jedi za tiste, ki so alergic­ni na gluten, smo staknili glave, k sodelovanju sem po­vabila Bilko Baloh in nastala je delavnica za planince vegane, vegetarijance, alergike - da bomo lahkotneje in polni energije hodili v hribe. Bilka Baloh je neodvi­sna raziskovalka zdrave in uravnotežene prehrane in pomaga ljudem, ki želijo zaživeti bolj zdravo in poskr­beti za svoje telo tako, da ga podprejo po ajurvedskih nacelih. Med drugim je kar nekaj casa delala kot chef v dveh veganskih restavracijah. Je strokovnjakinja za varno razstrupljanje telesa z dolgoletnimi izkušnjami in avtorica knjige Post, seme zdravja. Delavnica je bila v prvi vrsti namenjena oskrbnikom in kuharjem koc, da bi take jedi znali skuhati v cim vec planinskih kocah, s cimer bi poskrbeli za uravno­teženo, okusno, lahko prebavljivo hrano, ki ne ostane v želodcu, je za telo lahka in hkrati energijsko polna - za pripravo pa zelo preprosta. Veganska prehrana ima veckrat negativen predznak, ceš da si ljudje izmi­šljujejo, pa ni ravno tako. Sploh v hribih je nujno, da imamo tudi vegani na meniju hrano, ki nasiti telo, a je lahko prebavljiva, da se na pot podamo lahkotne­ga koraka. Kljub dobri ideji pa se drugi oskrbniki na delavnico niso odzvali, zato so bili povabljeni še zain­teresirani hribolazci. Tako smo se poleg oskrbniške­ga para Erjavceve koce in njune bodoce pomocnice v kuhinji zbrali nekateri planinci vegani, ki bi si take jedi radi pripravljali tudi doma. Balohova je s pomocni­kom Borom in z našo pomocjo pripravila dve glavni jedi (kiceri, pire iz sladkega krompirja z omako), sola­to iz stebelne zelene in jabolk, hitre in enostavne pala­cinke iz rdece lece z orehovo-datljevim nadevom, za presenecenje sta poskrbela cokoladna torta z datlji in konopljino mleko, za predjed pa kruh z drožmi in na­mazom. Meso sta nadomestila sejtan in tofu, pripra­vljena na zdrav nacin, hkrati pa sta zagotovila potrebe po beljakovinah. Seveda smo vse slastno pripravljene jedi tudi snedli. Bilka je opozorila tudi na pasti proce­sirane prehrane, kako smo ljudje razlicni pri prehrani, katera je tista jed, ki ustreza cisto vsem, kako si pripra­vimo izvrstno sladico doma v nekaj minutah in še ve­liko vec. Glede na zanimanje in želje se takih delavnic v prihodnosti obeta še nekaj. V Erjavcevi koci so ponudbo že razširili in pri njih lahko jeste idrijske žlikrofe s tartufi, z jurcki ali gor­gonzolo, pecena rebrca s prilogo, divjacinski golaž s kruhovimi cmoki, enoloncnice (jota, ricet, pasulj), te­lecjo obaro z žganci, višnjev in jabolcni zavitek, štru­klje (sirovi, orehovi in pehtranovi), pehtranovo in potratno potico (za novo leto in veliko noc zbirata na­rocila tudi za orehovo in cokoladno); za vegane pa so tu veganska jota, ricet, pasulj, kiceri s tofujem, ajdova kaša z jurcki, raznovrstne rižote s sezonsko zelenjavo, juhe, kuskus z zelenjavnim ragujem. V prihodnje bodo imeli na voljo tudi kakšno presno tortico in za zajtrk domaco granolo. Med sladicami pa je trenutno najbolj priljubljeno Prisojnikovo srce. "Ker smo dru­žinam prijazna planinska koca, imamo tri menije tudi za otroke. Poimenovala sva jih Gams, Kozorog in Svi­zec; to so makaronovo meso, pohancek s krompirck­om, juhica in palacinka," razložita Mihaela in Borut, ki jima idej ne manjka, dobre volje pa prav tako ne. m Ustvarjalka jedi Bilka Baloh Foto Zdenka Mihelic Nova oskrbnika Erjavceve koce Mihaela in Borut Foto Zdenka Mihelic Pire iz sladkega krompirja z mariniranim sejtanom v oljcnem olju Foto Zdenka Mihelic Kiceri z mariniranim tofujem Foto Zdenka Mihelic Palacinke iz rdece lece Foto Zdenka Mihelic 67 junij 2021 PLANINSKI VESTNIK Cokoladno-datljeva torta Foto Zdenka Mihelic Priljubljeno Prisankovo srce s "kaviarjem" Foto Zdenka Mihelic PLANINSKA ORGANIZACIJA Po spletnih objavah povzela Zdenka Mihelic. Prizadevanja za Nacionalni plezalni center Skupšcina PZS 2021 Letošnja redna letna skupšcina Planinske zveze Slovenije (PZS) je potekala 21. maja v Velenju, kjer se je zaradi omejitev in ukrepov za zajezitev epidemije koronavirusa zbralo manj delegatov, jih je pa precej glasovalo s pooblastili drugih društev, tako da je bila sklepcnost zagotovljena. Delegati so se posvetili clanstvu v PZS, razpi­som za obnovo koc, predstavljen je bil tudi projekt iz­gradnje Nacionalnega plezalnega centra. Soglasno so potrdili porocila organov PZS za leto 2020 ter okvirni vsebinski in financni program dela za leto 2022. PZS je lansko leto zakljucila s pozitivno bilanco, zabeležila pa je upad clanstva, ki je bil sicer glede na lansko situ­acijo relativno majhen. Predsednik nadzornega odbo­ra Franci Ekar je na kratko predstavil porocilo odbo­ra in pozitivno ocenil delovanje zveze. Vodstvo PZS se je na koncu skupšcine z darilom zahvalilo nekdanje­mu podpredsedniku Miru Erženu za njegovo izjemno delo. Eržen od aprila namrec vodi novoustanovljeno projektno pisarno na PZS, ki bo delovala predvsem na podrocju planinskega gospodarstva. V letu 2020 je bilo v planinsko organizacijo, ki je zdruz.evala 291 planinskih drus.tev, klubov in postaj gorske res.evalne sluz.be, vclanjenih 58.311 clanov vseh kategorij, kar je 3212 manj kot leta 2019, ko je bilo vcla­njenih kar 61.523. Po petih letih je sedaj prvo leto PZS beležila upad clanstva, kar je posledica posebnih casov, pa ceprav je bilo v hribih mnogo vec obiskovalcev, tudi t. i. korona planincev. V letu 2018 je bilo v PZS vc.lanjenih 58.413 planincev, leta 2017 je bilo 57.148 clanov, še leto prej 55.150 c.lanov, v letu 2015 54.574, s.e leto pred tem, leta 2014, pa 53.975 c.lanov. V PZS je bilo lani vclanjenih 2861 A clanov, 37.770 B clanov (od tega 8261 B1 clanov), srednješolskih in študentskih clanov je bilo 3910, predšolskih in osnovnošolskih mladih planincev 13.611, število clan­stva oseb s posebnimi potrebami pa je znašalo 159. V nagovoru je predsednik PZS Jože Rovan izpostavil projekte letošnjega leta in pregledal minulo leto, ko je PZS kljub izrednim razmeram delovala dobro, pa ce­prav so se nekatere aktivnosti nekoliko zmanjšale. Or­ganizacijsko delo poteka v veliki meri prek spletnih aplikacij in na PZS ugotavljajo, da je to dobra praksa, tako jo bodo na nekaterih podrocjih najbrž ohrani­li tudi po pandemiji. Ob vseh ukrepih je Rovan opti­misticen glede prihodnosti, saj je gospodarsko mi­nistrstvo pripravilo razpis za ekološko in energetsko sanacijo planinskih koc, v parlamentarni proceduri je predlog sprememb Zakona o planinskih poteh, PZS je letos prejela tudi znatna sredstva za urejanje naravnih plezališc, obeta pa se tudi gradnja Nacionalnega plezal­nega centra (NPC) v Ljubljani. "Skupšcino tako danes izvajamo z zamudo in z manj udeleženci, dan planin­cev bomo izvedli na nivoju planinskih društev, upam pa, da nam bodo zdravstvene razmere omogocile, da bi vsaj podelitev najvišjih priznanj lahko v decembru izvedli na obicajni nacin, s toplim stiskom rok vseh udeležencev," je dejal predsednik Rovan. Projekt postavitve Nacionalnega plezalnega centra v Ljubljani sta na skupšcini predstavila nacelnik Komisije za športno plezanje PZS Aleš Pirc in koordinator PZS pri projektu gradnje centra Matej Planko. Tak center bo doprinesel visoko dodano vrednost za tekmovalno športno plezanje, rekreativno plezanje, za Ljubljano in Slovenijo, postavljal pa bo tudi nove trende športnega plezanja. Aleš Pirc je izpostavil: "Zanimanje za športno plezanje se je v zadnjih letih povecalo tudi zaradi uspe­hov športnih plezalcev. Cetudi je Slovenija ena izmed velesil v športnem plezanju, se nezadostna infrastruk­tura že odraža pri mlajših tekmovalcih. Smiselna reši­tev je nacionalni plezalni center, ki bo omogocal tek­movalno in rekreativno športno plezanje." Graditev NPC je bila prvic predstavljena Upravnemu odboru PZS na junijski seji leta 2020. PZS sodeluje pri vsebin­ski pripravi aktivnosti centra. Mestna obcina Ljubljana pa ima v proracunu 2021–2024 predvidenih 6,5 mili­jonov evrov za gradnjo. m Predsednik PZS Jože Rovan po težavnem letu smelo zre v prihodnost. Arhiv PZS Brezplacni prevozi v Bohinju Bohinj si že vrsto let uspešno priza­deva za trajnostno mobilnost in tako bodo tudi v letošnjem letu na vo­ljo organizirani brezplacni prevozi do planinskih izhodišc v Bohinju. Vozilo bo sedem linij organiziranih prevozov z vecjih parkirišc (P + R oz. Park and Ride, parkiraj in se pelji) in vasi ter ena linija avtobusa Hop-On Hop-Off. "Narejeni so bili številni koraki tako pri strateškem nacrtovanju kot tudi pri koncnih izvedbah. Poletni in zimski organizirani prevozi, paketi, ki vkljucu­jejo javni prevoz, kartica Julijske Alpe: Bohinj, Zeleni vikend v Bohinju, elek­tricne polnilnice, gradnja kolesarskih povezav in urejanje pohodniških poti; to so le nekatere izmed aktivnosti, s katerimi skušamo urediti promet tako, da bo prijazen do narave in ljudi, da bo omogocal kakovostno bivanje za lokalno prebivalstvo in prispeval k razvoju trajnostnega turizma. Bohinj je tudi clan Alpine Pearls, združenja devetnajstih alpskih pocitniških bise­rov, ki svoje goste vabijo, da preživijo pocitnice brez avtomobila," so razložili Klemen Langus in Urška Smukavec iz Turizmu Bohinj ter Darinka Maraž Ki­kelj iz Obcine Bohinj. V letu 2020 so na primer na relaci­ji iz Bohinjske Bistrice do Bohinjske­ga jezera v poletni sezoni prepeljali skoraj 20.000 potnikov. Do planine Blato, tega priljubljenega izhodišca, so bili lansko poletje s parkirišca Senožeta v Srednji vasi organizira­ni prevozi ob petkih, sobotah in ne­deljah, julija in avgusta pa vsak dan. Prepeljali so 12.301 potnikov, kar je v povprecju 154 potnikov na dan Relacije brezplacnih prevozov Brezplacni prevozi do Bohinjskega je­zera oz. Ukanca, planin Blato, Vogar in Voje bodo na voljo od 19. junija do 26. septembra, in sicer v juliju in avgustu vsak dan, v juniju in septembru pa ob petkih, sobotah, nedeljah in praznikih. Iz Bohinjske Bistrice do Soriške plani­ne bo vozil brezplacen avtobus ob tor­kih in petkih v juliju in avgustu, do Ru­dnega polja na Pokljuki pa bo v okviru projekta VrH Julijcev vozil avtobus Hop-On Hop-Off, in sicer vsak dan od 19. junija do 14. septembra. Vozni redi so vezani na prihode in odhode vla­kov ter rednih avtobusnih linij, možno je tudi prestopanje med posamezni­mi linijami. S parkirišc P + R vozijo brezplacni pre­vozi do razlicnih izhodišc, in sicer na relacijah Bohinjska Bistrica–Bohinj­sko jezero–Ukanc–Bohinjsko jezero–Bohinjska Bistrica (po Spodnji dolini), Bohinjska Bistrica–Bohinjsko jeze­ro–Bohinjska Bistrica (po Zgornji do­lini), Srednja vas (Senožeta)–križišce Vogar/Blato–Srednja vas (Senožeta), Ribcev Laz (Kristal)–križišce Vogar/Blato–Ribcev Laz (Kristal), Srednja vas (Senožeta)–Voje–Srednja vas (Se­nožeta), Bohinjska Bistrica–Soriška planina–Bohinjska Bistrica, Hop-On Hop-Off Pokljuka, Srednja vas (Se­nožeta)–Vogar–Srednja vas (Senože­ta) Vozni redi so objavljeni na spletni strani https://promet.bohinj.si. Cenik parkirišc Cene parkirišc, oznacenih s P + R (Park and Ride, parkiraj in se pelji), so od 20. junija do 27. septembra v Rib­cevem Lazu na travniku nasproti ho­tela Kristal 7 evrov na dan, v Bohinj­ski Bistrici pri Danici 2 evra na dan, v Bohinjski Bistrici na Senožetih 4 evre na dan, v Bohinjski Bistrici pod Ko­blo pa je brezplacno. Turizem Bohinj spodbuja obiskovalce, da bi parkirali na parkirišcih vstran od jezera, kjer je parkiranje tudi sicer najdražje. Tako stane na primer parkirišce Vorenck­ojca nad Staro Fužino v bližini potoka Mostnica poleti 3 evre na uro. Cenik ostalih parkirišc je na voljo na spletni strani https://promet.bohinj.si. Kartica Julijske Alpe Bohinj Z nakupom kartice Julijske Alpe Bo­hinj imate ugodnejše parkiranje in brezplacno korišcenje rednih avto­busnih prevozov. Do te kartice so upraviceni vsi gostje, ki v Bohinju prespijo 2 noci pri partnerjih Turiz­ma Bohinj. Vse podrobnosti o kartici so dostopne na spletni strani https://www.bohinj.si/mehka-mobilnost/kartica-julijske-alpe-bohinj/. Poleg brezplacnih prevozov bosta v poletni sezoni do planinskih izhodišc vozili še dve redni liniji avtobusne­ga prevoznika Arriva, ki bosta pla­cljivi. Vozili bosta iz Bohinjske Bistri­ce do slapa Savica in iz Škofje Loke, Železnikov prek Soriške planine do Ukanca. Pripravila Zdenka Mihelic Shema brezplacnih organiziranih prevozov v Bohinju NOVICE IZ VERTIKALE Zima se je letos zavlekla dolgo v po­mlad. Ali je za to krivo vse vecje za­nemarjanje pustnih obicajev, še toli­ko bolj v teh kriticnih casih? Veselje je zimska pomlad vsekakor prinesla turnim in alpinisticnim smucarjem, medtem ko kopnih vzponov v gorah do sredine maja ni bilo. Navadno se v tem casu prve naveze že pretegu­jejo v stenah Kogla, Rušice, Novega vrha in podobnih južno orientiranih stenah, toda letos je bila suha skala na voljo le v dolini. Kot vedno je ve­liko naših plezalcev obiskalo Dalma­cijo in tudi italijanske vecraztežaj­ne športne smeri. Od sredine aprila do sredine maja se je v naših stenah predvsem smucalo, in to dobro, sredi aprila pa so bile še vedno dobre raz­mere v nekaterih snežno-lednih ple­zalnih smereh. Alpinisticno smucanje Razmere za smucanje so bile dobre, zato je bilo poleg klasicnih vsakole­tnih smeri presmucanih tudi nekaj redko narejenih in prvenstvenih linij. Vecji del smucarskih spustov je bil opravljen v Kamniško-Savinjskih Al­pah, a tudi v Julijcih ni manjkalo ka­kovostnih spustov po raritetah in pr­venstvenih smereh. V Kokrski Kocni sta 21. aprila Primož Vrhovnik in Kle­men Šafar presmucala smer v ob­mocju Asjine smeri. Asjino smer je pred leti presmucal Boris Zupanc in nima znanih ponovitev. V zgornjem delu sta smucala levo od obstoje­ce smeri (gledano navzdol), v osre­dnjem delu sta smucala po njej, spo­daj pa sta se odcepila desno. Smer sta poimenovala Asjina sestra (IV+, S5, 400 m). 10. maja sta se ponovno vrnila v str­mine Kokrske Kocne in presmuca­la smer, ki do tedaj še ni bila zabe­ležena. Poimenovala sta jo Solis (V, 400 m). 24. aprila je Primož Vrhovnik s sosmucarjema presmucal Kranj­sko smer v Kalškem Grebenu. Gre za drugo znano smucarsko ponovi­tev smeri. Prva sta smer presmuca­la Matej Mejovšek in Simon Erjavec leta 2018. Takrat sta bila potrebna spust po vrvi in uporaba cepina. Tudi letos povsem brez nerodnih mest ni šlo, vendar pri takšni smeri skorajda ne gre drugace. V spodnjem delu so morali preplezati strm skok, v zgor­nji tretjini pa so se originalni smeri izognili levo na raz (gledano gor). Ta prehod je bil za smucanje težaven. Snežne razmere v smeri so bile ra­znolike. Ponekod so smucali po tr­dem snegu, ponekod po kložastem, ponekod po skorjastem. Zanimiv smucarski spust je opra­vil David Rogelj (AO Tržic) v Velikem Kupu na Jezerskem. Gre za vrh nad Cedco, ki poleti ni pogosto obiskan, saj ni markiran, še manj obiskoval­cev pa ima pozimi. David je vec se­zon opazoval, kdaj bodo prave raz­mere za zvezen spust s sedla pod vrhom Velikega kupa, s katerega v dolino vodi dolga grapa. V njenem spodnjem delu je neizogiben ledni skok, ki za neprekinjeno smucanje zahteva dobre razmere. Letos je bil dobro narejen, pokrit z nekaj meh­kega snega, visok pa približno 3 me­tre in nagnjen 80°. David je razmere docakal v drugi polovici aprila. Turo je opravil popoldne, ko je bil sneg ravno prav zmehcan. 1200 metrsko Gra­po izza Kupa je ocenil s S4, pone­kod S6. Veckrat je bilo obiskano SV­-pobocje Kranjske Rinke. V Velikem vrhu v Begunjšcici so bile presmuca­ne Centralna, Y in Vzhodna grapa ter Vecerna smer. V Begunjski Vrtaci je bila presmucana Zahodna grapa. V Julijcih nad Krmo sta Primož Vr­hovnik in Klemen Šafar smuca­la v Brdih. 15. aprila sta presmucala smer Zapiralka (V, S4–S6). Pozneje se je Primož sam še enkrat podal v Brda. Najprej se je povzpel po sku­pnih prehodih Zapiralke in Zimske­ga viharja in od razcepa smeri nada­ljeval cez zacetni strmi del Zapiralke, levo navzgor na strme vesine, nato pa se držal desno do vrha. Smucal je po smeri vzpona po raznolikem sne­gu. Najbolj izpostavljeni in strmi pre­hodi so bili trdi. Težavnost smucanja je ocenil s V, S6–, v spodnjem delu smeri S4, 1000 m. Iz Vrat so se smu­carji pogosto odpravljali na Stenar cez Sovatno. Redkeje zalito in pre­smucano varianto sta si izbrala Mar­ko Kern in Marijana Cuderman, ki sta 9. maja smucala s Stenarja cez Stenarjevo planjo. Smer se jima je zdela bolj zracna in težja pa tudi sli­kovitejša od normalne smeri cez Sovatno. Na nasprotni strani doline Vrat sta dan prej presmucala JV-ve­sine (III+) Cmira in strme prehode, ki vodijo z vrha Vrbanove špice v kr­nico Za Cmirom (III, S4). V Viševniku je bila veckrat presmucana Sever­na grapa. Kar pestro je bilo v gorah nad Vršicem. Z Male Mojstrovke se je pogosto smucalo po Pozabljeni smeri (IV, S5) in Pripravniški grapi (III+, S4+). Prisojnik je bil veckrat pre­smucan po Južnem pobocju. Drejc Kokelj je opravil dva manj standar­dna spusta. 23. aprila je presmu­cal smer Z vrha mimo Prednjega okna (V-, S5+), ki poteka po grebe­nu. Vmes je moral zaradi spihane­ga snega 40 metrov nositi smuci. 9. maja je v severni steni Prisojnika presmucal smer Skozi prednje Pri­sojnikovo okno (V+, S6). V zgornjem sencnem delu smeri je smucal po trdem snegu, niže pa je sneg sonce že nekoliko omehcalo. Cez Hanzovo steno je moral smucanje prekiniti in 80 metrov plezati ob jeklenicah. V spodnjem delu se je smucarsko ne­ugodni Hanzovi poti izognil levo (gle­dano gor) in smucal v vpadnici Hudi­cevega žleba, kjer je za krajši cas še enkrat snel smuci. Presmucan je bil Rokavski ozebnik (III+), pod Jalov­cem pa Grapa na SZ-greben. Ver­jetno prvenstven smucarski obisk je dobila severna stena Krna. 24. aprila jo je Drejc Kokalj presmucal v obmo­cju smeri Zvitorepec. Smucal je po lažjem terenu z vrha Krna do vstopa v smer. Tam ga je cakala opast, cez katero je zaradi nevarnosti poruši­tve raje splezal s pomocjo cepinov in brez smuci. Pod opastjo si je na noge ponovno nadel smuci in po konstan­tno strmi steni odsmucal do njenega vznožja. V zgornjem delu je nakloni­na segla tudi do 65°, v povprecju pa je bila stena strma okoli 55°. Smer je dolga 150 metrov in v zgornjem delu izpostavljena, niže pa za bolj sprošce­no smucanje poskrbi lep iztek. Pre­streljenik je bil veckrat presmucan po Južnem (IV+) in še veckrat Vzho­dnem (IV–) pobocju. Laška Planja je bila veckrat presmucana po JV–po­bocju (III). S Crne prsti je bila veckrat presmucana smer Žleb (III, S3). Z Vi­ševnika je bila presmucana Severna grapa (III, S4), s Storžica se je smuca­lo po Petem žrelu (III+, S4-). SMAR Že v prejšnjih novicah je bil omenjen vzpon v La Meije (3984 m). Pozne­je je prišlo na dan vec podrobnosti o akciji Slovenske mladinske alpini­sticne reprezentance v Franciji, ki je bila prva akcija v tujini po skoraj letu dni premora. Clani reprezentance so v tem casu ohranjali stike z obi­skom domacih gora in plezališc. Ak­cija v La Gravu v Franciji je potekala od 21. marca do 1. aprila. Udeleženci so bili vodja Žiga Rozman, mentor Aleš Cesen, Matija Volontar, Matevž Štular, Bor Levicnik ter gost Blaž Karner. Akcija je odlicno uspela in poleg že omenjene Direktne (TD+/M6, 800 m) v severni steni La Meije, ki so jo preplezali Cesen, Levicnik in Volontar, so udeleženci preplezali še dve zahtevni smeri. Tudi Karner, Rozman in Štular so za prvi veliki cilj izbrali severno steno La Meijes, kjer so preplezali smer Z z direktnim iz­stopom (TD/M5+, 800 m). Naslednji veliki cilj je bila severna stena gore Le Rateau (3809 m), ki je neposredna soseda gore La Meije in posledicno je bil dostop pod steno skoraj enak. V njej so Levicnik, Karner in Štu­lar preplezali smer Cambon-Fran­cou (TD+/6a, 500 m). V isti steni sta z vzponom po smeri L'Empire des Sons (ED/M6, A1, 550 m) poskusila Cesen in Volontar, toda zaradi slabih razmer in krušljive skale sta se obr­nila. Opravili so še dva turna smuka, Rozman tudi strmejši spust iz Col de la Girose (4.3/AD/ S5). Rozman je s Cesnom preplezal slap La Croupe de la Poufiasse (WI4+, 200 m). Tri­je zahtevni vzponi v mrzlih severnih stenah so bili velik razlog za veselje, hkrati pa so se jim po preplezanih smereh pojavile želje po topli skali, zato so naslednjo akcijo, ki je pote­kala v obdobju prvomajskih prazni­kov, izpeljali v Paklenici. Plezanje v zimskih razmerah Zadnji strmi vzponi v snegu in ledu so bili opravljeni v drugi tretjini apri­la. Pozneje je kombinacija razlicnih dejavnikov onemogocala resnejše plezanje, ceprav so bile gore še dol­go v zimski preobleki. Še so bili vzpo­ni v manj strmih snežnih smereh. 15. aprila sta bila opravljena verjetno za­dnja dva letošnja vzpona v Beli gra­pi (V/4, M, 1000 m) v Planjavi. Nave­zi iz AO Rašica in AO Tržic sta imeli v spodnji polovici smeri zelo dobre in nezahtevne razmere. V zgornjem položnejšem delu smeri jih je caka­lo naporno gaženje po pol metra svežega in nepredelanega snega. V Belo grapo so vstopili deset minut pred osmo, ob pol štirih so dosegli greben Planjave, ob pol devetih zve­cer pa so bili na izhodišcu. 24. apri­la so Katja Jezernik, David Horvat in Mitja Peterka (AO Grmada Celje) preplezali Wisiakovo grapo (II–III/2, 500 m). Zadnji znani vzpon v Tera­novi (III/3, 350 m) v Dolgem hrbtu je bil opravljen 10. aprila, ko so jo pre­plezali Marta Krejan Cokl (AK Rav­ne) in njena drušcina. Verjetno zadnji letošnji prvenstveni vzpon v zimskih razmerah so opravili Anja Petek (AK Rinka), Boštjan Humar in Gal Ko­kelj (oba AO Kamnik) v severni ste­ni Kompotele. Plezali so vecinoma po trdem snegu in ledu, le v detajlu so morali namesto neuporabnega snega uporabiti skalo. Smer so po­imenovali Skriti prehod (IV/4, M5, 250 m). Teden pozneje sta smer po­novila Sebastian Hamberger (AO Rašica) in Barbara Medved (AO Tr­žic). V detajlu jima je bil v pomoc bolj­ši sneg kot predhodnikom. Aljaska Luka Lindic in Ines Papert sta po letu, posvecenem predvsem do­macim Alpam, kjer sta obkljukala nekaj zahtevnih projektov, odpoto­vala na Aljasko. V severnoameriško meko zahtevnega zimskega pleza­nja sta prispela 8. aprila. Obisk Alja­ske sta si zamislila kot del vecjega projekta, katerega rdeca nit je po­tovanje s kamperjem po Paname­riški avtocesti in plezanje v velikih stenah ob poti. Projekt je seveda v trenutnih razmerah težko izve­dljiv, težavo predstavlja že prehod kanadske meje. Zaradi tega sta se letos posvetila le Aljaski. Po priho­du jima vreme najprej ni bilo naklo­njeno. Izredno dolgo obdobje moc­nega mraza je onemogocalo resno plezanje. Sledile so padavine in ob­dobje zelo visokih temperatur, ki so segale blizu 20 °C, kar ni bilo pri­merno za plezanje v kombiniranih smereh v velikih stenah. Njun prvi cilj je bilo gorovje Revelation, ki leži na skrajnem zahodu Aljaške gor­ske verige. Zaradi omenjenih vre­menskih razmer v gorovju jima ni uspelo opraviti nobenega vzpona. Gorovje zaradi lege že v splošnem velja za obmocje z zelo muhastim vremenom. Priložnost sta nato na­šla v osrednjem delu aljaške gorske verige v bližini najvišjega vrha De­nalija. Ciljev, ki bi v tistih tempera­turah primerni, je bilo malo. Med ogledom s pomocjo "taksi letala" sta cilj našla v zahodni steni Mt. Huntingtona (3731 m). Najprej sta si izbrala smer Colton-Leech. Med sestopom po sosednjem ozebniku West Face Couloir sta med obema smerema opazila možnost vzpona po strmi in na pogled dokaj kopni steni. Kmalu sta ponovno vstopila v steno. Zacela sta po že omenje­nem ozebniku in nato nadaljevala po strmi steni levo od njega. S se­boj sta imela plezalne cevlje, ven­dar zaradi ledu v poceh niso pri­šli v poštev. Zgodnje jutranje ure sta nacrtno izpustila zaradi želje po soncu v skalnih raztežajih, zato pa sta zvecer plezala toliko dlje. Ob treh zjutraj sta v strmi steni le na­šla mesto za bivak in dopoldne na­slednji dan nadaljevala. V kljucnih raztežajih ju je cakalo kombinirano plezanje, na nekaterih suhih me­stih sta plezala goloroka in brez de­rez. Skupno sta preplezala dvajset raztežajev. Smer sta po razclembi v skali na zacetku smeri poimeno­vala Heart of Stone (M7, 1050 m). Zimski alpinisticni tabor Komisija za alpinizem je 24. in 25. aprila organizirala zimski alpinistic­ni tabor v martuljskih gorah. Tabor je bil namenjen mladim alpinistom, ki šele nabirajo izkušnje v zimskih razmerah. Udeležili so se ga Martin Žumer (vodja), Blaž Navršnik (po­mocnik), Gregor Kristan, Matevž Marincic, Tomaž Meglic, Matej Šadl, Gregor Šegel, Patricija Verdev. Logi­sticno podporo sta nudila Nejc Mar­cic in Luka Kovacic. Prvi dan so Ver­dev, Meglic, Navršnik precili greben Kukova špica–Škrnatarica–Dovški Križ. Šadl, Marincic in Žumer so pre­cili greben Široke peci do Dovškega Križa. Šegel in Kristan sta prepleza­la smer Bucer-Kristan v Malem Ol­tarju. Bivakirali so v bližini bivaka 2. Naslednji dan so vsi pristopili na Vi­soki Rokav, Šegel in Kristan sta na­daljevala še na Dovški Križ in sesto­pila po Jugovi grapi nazaj v dolino. Novice je pripravil Mitja Filipic. LITERATURA Werner Herzog: O hoji v ledu. Zbir­ka 'S terena'. UMco, Ljubljana, 2021. 133 str., 18,90 EUR. "Mavrica spredaj pred mano me na lepem navda z velikanskim zaupa­njem. Kakšno cudovito znamenje, ki se pne iznad njega in pred njim, ki hodi! Vsakdo bi moral hoditi." Ta­kole je zapisal Werner Herzog, nem­ški filmski, operni in gledališki režiser, igralec in avtor, v knjigi O hoji v ledu, München–Pariz, 23. november–14. december 1974 (prvic izšla leta 1978). In za to gre v resnici – za hojo, za vti­se ob tem. Za to osnovno clovekovo telesno aktivnost in za branje o hoji. Herzog je novembra 1974 izvedel, da je njegova mentorica Lotte Eisner, pisateljica, filmska kriticarka in ku­ratorka, ki je živela v Parizu, na smrt bolna. Brez posebnih priprav ali pre­misleka se je hipno odlocil in se peš odpravil iz Münchna do Pariza, trdno preprican, da bo ostala pri življenju, ce bo do nje pripešacil. Spotoma si je zapisoval, kaj je videl, kako se je po­cutil in kaj je doživel, od telesnih ne­všecnosti, ki so ga spremljale med hojo, do trenutkov vznesenosti. Ne gre za zgodbo, prej za posamicne vti­se, ki jih le toliko dopolnjuje s podat­ki o poti, da si lahko predstavljamo, kje hodi in kaj se vmes dogaja. Pred­stavljam si, da je bolj ko ne le hodil in razmišljal, vmes opazoval okolico, in tudi sebe, ko pa se je nekje usta­vil – pogosto je prespal v pocitniških hišah, na senikih, pri prijaznih doma­cinih –, pa vrgel na papir nekaj stav­kov v slogu: "Ravna pokrajina, samo vrane, ki krakajo vseokrog mene. […] Težko bo prenociti, ta okoliš je zanic. Industrija, smrdljive odplake, sila­ža, kravji iztrebki. […] Košata dreve­sa so dajala senco, kadar je pripekalo, voda, ki je od vsepovsod curljala po pobocju, je blažila vrocino." Hvalnica naravi, hoji, še kako potrebna v da­našnjih velemestnih casih. Vladimir Habjan Janja Vidmar: Niti koraka vec. UMco, Ljubljana, 2021. 331 str., 24,90 EUR. Pisateljica Janja Vidmar je v tej knji­gi veckrat napisala: "Niti koraka vec," a je še kar naprej hodila. Podobno kot je leta 1974 hodil Werner Her­zog iz Münchna v Pariz, se tudi ju­nakinja Vidmarjeve poda po zna­meniti romarski Jakobovi poti El Camino de Santiago iz francoskega kraja Saint Jean Pied de Port in pri­spe do španskega Burgosa, kjer po­tovanje zakljuci. Ce je bila knjižica režiserja Herzoga popotno besedi­lo, bi to za obsežno knjigo Vidmarje­ve težko rekli, prej je pot okvir, v ka­terem se odvija fiktivna in še kako ganljiva zgodba. Moram priznati, da sem se ob branju kar malo zabaval, posebno ob zapletu, ki ga po dese­tih kilometrih hoje povzrocijo – žulji! Na predvideni 900-kilometrski poti. Ja, žulji pomenijo zaplet, okoli kate­rega se zadeve zapletejo in kasneje tudi odpletejo. Ce je glavna junakinja sprva pra­va mucenica, se z dnevi nepresta­ne hoje v lepem vremenu, pogosto pa tudi ob neurjih, toliko izuri, da na koncu zmore celo 47-kilometrsko dnevno etapo. Kapo dol. Ko ji eden od sopotnikov rece: "Majhna stopa­la imaš …," je njen odgovor nedvou­men: "Tudi mala stopala so ustvar­jena za velike korake." Na Caminu je hoja vse, kar imamo, trdi junakinja. "Odmisli! Vdihni! Hodi! Izdihni! Hodi! Samo hodi! […] Pot cloveka nauci, da se je vcasih dobro oddaljiti od ljudi in stvari, na katere smo prevec naveza­ni. […] Za sreco ne potrebujemo ma­terialnih stvari. […] Nisi sama … Na Caminu nihce ni sam." Ce sem se sprva sam pri sebi še na­smihal ob meni komajda razumljivih opisih posledic hoje, ki zaradi stra­šnih naporov povzroca celo bruha­nje, ali ko junakinja zaspi na mizi, preden se sploh loti vecerje, ob tem pa ne pozabi s telefonom pofotkati vsega, kar ji ponudijo, ali ob negodo­vanju, da bo morala spati v sobi še z nekaterimi drugimi (!?), da ne govo­rim o tem, da je ob najmanjši bole­cini goltala ibuprofene s podaljšanim delovanjem in cakala, da bo minilo šest ur, ko bo lahko vzela novo dozo, me je zgodba toliko posrkala, da sem jo sam pogoltnil v enem popoldne­vu. To pa je gotovo tisto, zaradi ce­sar radi beremo – da nas potegne, da nam da custveno hrano, da nas bogati. Moram reci, da se ob takem branju vedno znova zavedam, koliko nam je dal alpinizem, pa ceprav je v bistvu povsem individualna zadeva – od prenašanja naporov, odlocnosti, ki je potrebna za dosego cilja, prema­govanja raznih težav …, da ne na­števam naprej. Sodobnemu clove­ku, posebej mestnemu, to zagotovo manjka. Narava zdravi, tako ali dru­gace. Toplo priporocam branje oziro­ma nakup knjige, mene pa Camino zagotovo še caka. Ob besedilu so cr­no-bele fotografije s poti, ki pricarajo nekaj vzdušja popotnikov. Vladimir Habjan Daniel Rogger: Dolomites without Borders. Edizioni Versante Sud, Mi­lano, 2020. 96 str., 19,50 EUR Na pobudo oskrbnika koce Cardu­cci Bepija Montija je ob stoletnici prve svetovne vojne leta 2014 nasta­la povezovalna pot imenovana Sen­za confini (Visoka pot v imenu miru). Gre za eno najdaljših tovrstnih poti, ki v devetih etapah združuje 12 fe­rat in 17 planinskih koc, in precka de­želne, nacionalne in jezikovne meje. Vse skupaj znese 125 kilometrov in 12.000 višinskih metrov. Pot pove­zuje del Sekstenskih Dolomitov in severni rob Karnijskih Alp ter sledi zgodovinskim potem ob mejah prve svetovne vojne; dalec od cest in mest povezuje italijanski pokrajini Bolzano in Belluno z avstrijsko provinco vzho­dno Tirolsko. Pot je podprl tudi Rein­hold Messner. Na zacetku skromne­ga, a izredno licnega vodnicka (ki ga zlahka nosimo v nahrbtniku), so po­membne informacije (oprema, naj­ugodnejši cas, možnosti prenoceva­nja, zavarovanje, internet v kocah in drugje, javni transport, vreme, reše­vanje idr.). Možnih izhodišc je šest, od Kreuzbergpassa, Kartitsch-Lesach­tala tja do Sextna. Transverzala ima lažjo, zacetniško, in zahtevnejšo raz­licico, imenovano po skupini Cadini. Kje vse plezamo? Na primer po fera­ti v severni steni Kinigata v Karnijcih (D), cez Porze, greben Filmoorhohe (C), po ferati Roghel (D), okoli Zwel­ferja, na Torre Toblin (B/C), na Pa­ternkofel (B), po Poti alpinov (A/B), cez Rotwandspitze (A/B) in Cima Cadin (B/C). Na koncu so podatki o planinskih kocah. Vodniku je priložen prirocen zemljevid z vrisanimi pot­mi, da si vse poti lažje predstavljamo (1 : 25.000). Vodnik je v anglešcini. Luigi Tassi: Supramonte of Baunči and Selvaggio Blu. Edizioni Ver­sante Sud, Milano, 2020. 208 str., 25,00 EUR Skalna skupina Supramonte di Baunči leži na vzhodnem delu Sardi­nije ob Tirenskem morju. Gre za divje in neokrnjeno obmocje, kjer ni veliko naravnih virov sladke vode niti poti. Steze, ki so opisane v tem vodniku, vecinoma sledijo starim ovcjim po­tem, pogosto pa zavijejo tudi v brez­potje in proti stenam. Avtor je s po­mocjo dveh sodelavcev opisal pet obmocij, po katerih vodijo vecdnev­ne treking ture, na katerih bomo po­redko hodili z rokami v žepu, prav nasprotno, pogosto bomo potre­bovali celo alpinisticna znanja in se spušcali po vrvi. Torej ni za vsako­gar, seveda pa lahko poti opravimo v spremstvu gorskih vodnikov. V ne­katerih etapah plezamo po feratah, v drugih bomo prespali v kocah in gostišcih; na zahtevnejših pa bo tre­ba celo improvizirati (bivak tocke). Ponekod je vegetacija zelo bujna, znacilna za obmorske kraje in nas bo gotovo presenetila. V uvodnem delu vodnika so pomembne informacije, pri cemer je najzanimivejša štiristo­penjska ocena zahtevnosti: turistic­na pot, za izkušene, za zelo izkušene in za zelo izkušene z opremo, vendar nobena etapa ne presega ocene PD. Zahtevni odseki so v opisih posebej poudarjeni. Oprema vodnika je po­dobna ostalim vodnikom te založbe z mnogimi uporabnimi podatki (sim­boli) o vsaki etapi: oceni težavnosti, nadmorski višini izhodišca in sesto­pa, lepoti ture, višinski razliki, dolži­ni, casih, možnosti prekinitve ture, oskrbovalnih mestih. Vodnik je v an­glešcini. Fabrizio Calebasso, Matteo Pa­squetto: Mont Blanc, The comple­te rock climbing guide. Italian Side. Edizioni Versante Sud, Milano, 2020. 448 str., 39,00 EUR Italijanska plezalca Calebasso in Pa­squetto sta napisala obsežen in na­tancen plezalni vodnik skalnih sme­ri v masivu Mont Blanca z italijanske strani. Gre za jugovzhodni bok go­rovja nad dolinama Val Veny in Val Ferret. V zacetnem delu vodnika so splošne informacije o uporabi vodni­ka, lestvica ocene težavnosti, mo­žnost varovanja (S1-6, R1-6), kom­pleksna ocena ture (I–VII), nekaj o geologiji obmocja (permafrost), o rastlinah in živalih, o kampiranju na ledeniku, o meji med Italijo in Fran­cijo. Za tem je zemljevid celotnega gorovja. V nadaljevanju so predsta­vljeni posamezni sektorji in smeri, za izhodišce so planinske koce in biva­ki: Elisabetta, Monzino, bivak Eccles, Borelli, bivak de la Fourche, koci nova Torino in Pavillon, bivaka Boccalante, Jachia, prenocišca v kraju Lavachey, bivaka Gervasutti, Comino, koci Dal­mazzi in Elena. Zemljevidi in atrak­tivne fotografije (nekatere z vrisa­nimi poteki smeri) zelo polepšajo videz knjige. Smeri so predstavljene z naslednjimi podatki: ime, prvi ple­zalci, dolžina, število raztežajev, lega smeri (orientacija), ocene težavnosti, potrebna oprema, opis. Smeri pote­kajo v množici znanih sten in vrhov, naštejmo le nekatere: Grand Capu­cin, Dente del Gigante, Aiguille Noire de Peutérey, Pic Adolphe Rey, Pilone Centrale del Freney, Grande Jorasses idr. Jasno je, da mnogi dostopi po­tekajo po ledenikih. Med predstavi­tvami sten bomo lahko prebrali tudi nekaj zanimivih anekdot iz zgodovi­ne plezanja v teh stenah. Za ljubite­lje plezanja v tem obmocju je to vse­kakor prirocnik, ki v nobeni knjižnici alpinista ne bi smel manjkati. Vodnik je v anglešcini. Vladimir Habjan Vlado Vujisic: Durmitor. Nacionalni park. Samozaložba, Beograd, 2021. 528 str., 39,99 EUR. Durmitorja, tega obsežnega gor­stva Crne gore, slovenskim ljubite­ljem skalovja verjetno ni treba pose­bej predstavljati, saj ga prav Slovenci pogosto obiskujemo. O njem smo v Planinskem vestniku pogosto pisali; iskalnik po objavah na spletni stra­ni (planinskivestnik.com) namrec pokaže kar 106 objav o Durmitorju. Najstarejše so celo iz leta 1934, ko je potopise prispeval Marjan Lipovšek, kasneje najdemo objave Franceta Avcina (1940) s skicami Vlasta Ko­paca in odpravo plezalcev PD Jese­nice iz leta 1963. Najbolj temeljito je pisal o Durmitorju prav avtor novega vodnika Vlado Vujisic (2008/11, sredi­ca 2018/11). Lotil se ga je z veliko vne­mo, saj je delo izredno bogato in ob­sežno (528 strani, trde platnice, a s sabo na turo ga skorajda ne moremo vzeti). V uvodnem delu so mnenja treh recenzentov o gorstvu in vodni­ku, avtor pa predstavi svojo pot spo­znavanja Durmitorja, ki ga je preu­ceval celih 17 let. Med avtorji mnogih zahval na posebnem mestu najde­mo tudi Andreja Mašero. Durmitor, ki spada v gorovje Dinari­dov, slovi po lepoti in neokrnjeni na­ravi, zaradi cesar ga avtor primerja z Alpami in celo s Skalnim gorovjem (Rocky Mountains) v ZDA. Glavna znacilnost reliefa obmocja Durmi­torja je prostrana planota na pribli­žno 1450 metrih nadmorske višine, ki jo sekajo globoke kanjonske do­line (Tara, Draga, Sušica), iz kate­re se dvigajo impozantni gorski vr­hovi, od katerih jih kar 48 seže nad 2000 metrov. Najvišji je Bobotov Kuk (v vodniku 2523 m). Na planoti je 18 cudovitih gorskih jezer. Obmo­cje je deloma zašciteno kot nacional­ni park (39.000 hektarov). Na zacetku Vujisic podrobno pred­stavi mesto Žabljak in razloži relief gorstva (Pivska planina), med dru­gim tudi ostanke ledenikov, geolo­gijo, predstavi živalski, rastlinski ter kraški svet, vreme, jezera. Sledi oris samega gorovja, ki ga pisec deli na severni, srednji, južni in jugozahodni predel. V zgodovinskem orisu razi­skovanja gorstva ima posebno me­sto pravnik Branislav Cerovic, av­tor prvega vodnika o Durmitorju. V najobsežnejšem delu je opisanih 80 vzponov na 40 vrhov, med ka­terimi ima seveda osrednje mesto najvišji Bobotov Kuk. Vsaka tura ima naslednje podatke: casi, višinska raz­lika, (ne-)markiranost poti, opozorila na nevarnosti, potrebni zemljevidi, izhodišce, opis, pogrešamo pa poda­tek o zahtevnosti ture. Vodnik krasi okoli 400 lepih fotografij s pogosto vrisanimi smermi pristopa (debele barvne crte). Sledijo opis ferate Uvi­ta Greda (B/C, 400 m), nekaj zimskih vzponov, opisi izletov po dolinah, ka­njonih, recnih dolinah (tudi kanjon Tare) in do vseh jezer. Na koncu so še koristne informacije, med dru­gim podatki o planinskih kocah in bivakih, kampih, hotelih, turisticnih agencijah, GRS idr. Po listanju tako bogate knjige ni dvo­ma o tem, kako zelo se je gorstvo priljubilo avtorju, saj se ga je lotil iz­redno korenito. Nedvomno se tudi sam rad ovekoveci, tako da ga lah­ko obcudujemo na številnih fotogra­fijah, zraven pogosto tudi vso njego­vo družino. Tega, priznajmo, pri naših vodnikih nismo vajeni. Oblikovanje je kar malo prevec podobno prelo­mu vodnika Dolomiti (2019, Planin­ska založba) in se težko znebimo vti­sa posnemanja (rdeca pasica in rdec oštevilceni krog). Malce motijo še rdece pasice ob fotografijah, kar pa so že detajli, ki ne morejo zmanjša­ti pomembnosti tega izrednega dela. Knjigo lahko narocite tudi v Sloveniji, in sicer pri Borisu Strmšku (030 666 900, boris.strmina@gmail.com). Vladimir Habjan Dr. Drago Papler: Sopotja. Pesni­ška zbirka. Kulturni center Maribor, zavod za umetniško produkcijo in založništvo, Maribor, 2020. 200 str., 20,00 EUR. Pesniških zbirk v naši reviji ne pred­stavljamo prav pogosto, res pa je, da jih ni ravno veliko, še posebej ne s pla­ninsko tematiko. Drago Papler, vse­stranski ustvarjalec, doktorand elek­tro znanosti, med drugim v prostem casu piše tudi pesmi. V lani izda­ni zbirki je nekaj pesmi tudi s planin­sko tematiko. Kot je videti, mu je gor­ski svet s svojo pristnostjo zelo ljub, iz rim veje obcudovanje gorskega sveta, ki ga umirja, mu daje navdih in dobro voljo, zato tudi piše o njem. V planinskem svetu rad živim, Tam si telo krepim pa tudi umirim, Ob hoji navkreber se znojim, Življenjsko energijo spet pridobim. Sporocilo avtorja je, zanimivo, usmerjeno tudi na podrocje varnosti v gorah, kjer svari in opozarja na previdnost, ena od pesmi pa opisu­je mlado življenje, izgubljeno v plazu. Pogosta tematika pesmi je posve­cena naravi in letnim casom. Veci­na pesmi je zvesta tradicionalnemu pesniškemu jeziku, kitici, verzu, rimi, nekaj pa je tudi drugacnih, npr. ha­iku, tudi sodobnejših. Podobo zbirke polepšajo avtorjeve crno-bele foto­grafije, vecinoma detajli. Vladimir Habjan Domžale in okolica ter Kamnik in okolica. Planinski karti, 1 : 25.000. Ljubljana, PZS, Geodetski inšti­tut Slovenije in Geodetska družba d. o. o.; 2020, 2021. Vsaka karta po 8,10 EUR. Na Veliko planino? Tja gredo vsi. No, potem pa na Menino planino. Ampak … kaj pa, ce bi se odpravili na Kilovec, Špilk ali Cicelj? Kje pa to je, porecete. Ja, na karti vendar! Na karti Domžale in okolica. Obeh kart (Domžale in okolica ter Kamnik in okolica), ki sta nedavno izšli pri PZS in se odlicno dopolnjujeta, skorajda ni mogoce predstaviti loceno. Že z zadnje strani zloženih kart je vidno, da se karti deloma prekrivata, stic­no obmocje obeh je nekje na crti Ka­mnik–Tuhinjska dolina. Skupaj so­dita tudi zato, ker prva, domžalska, ponuja ogrevanje v predgorju (ali "predgricevju") Kamniško-Savinjskih Alp, druga, kamniška, pa nas potem povabi na vrhove, ki so že v bližini glavnega alpskega slemena. Kartografskemu delu je pri obeh kar­tah namenjen vecji del površine, tj. celotna sprednja stran in dobršen del zadnje strani. Obracanje strani je na terenu sicer malce nerodno, a je za takšno merilo (1 : 25.000) pri obsegu pokritega obmocja to edina rešitev. Poglejmo najprej, kaj nas caka na karti Domžale in okolica. Karta na zahodu sega do crte Cerklje–Sp. Ga­meljne, na vzhodu pa jo omejuje­jo obronki Menine planine in Sava v bližini Litije. Menine planine ni v ce­loti na karti, vsekakor pa so pokrita planinska obmocja Tuhinjske doline, Moravške doline (Limbarska gora) in Zasavja vzhodno od Ljubljane, celotno obmocje Rašice, svet oko­li Sv. Trojice vzhodno od Domžal in ves kamniški konec (prekrivanje s karto Kamnik in okolica). Nekaj na­migov za poti je na zadnji strani kar­te. Znana je Rokovnjaška pot, ki vodi cez Golcaj pri Blagovici, s Trojan lah­ko gremo na najvišji vrh obcine Bla­govica, na Špilk, ali pa se v bližini na­selja Gorjuša pri Domžalah spustimo v Železno jamo. Na karti je predsta­vljenih tudi pet planinskih koc tega obmocja. Ker pohodniku na takih, nekoliko bolj ravninskih obmocjih, dostikrat ostane še kaj casa, ga ob poteh vabijo na ogled še zanimivi muzeji (Slamnikarski muzej v Dom­žalah), gradovi (Tuštanj) in podobno. Na karti Kamnik in okolica sta v ce­loti pokriti Velika planina in Menina planina (vzhodna meja je med Za­drecko dolino in Vranskim), medtem ko "pravo" gorsko obmocje sega od vrhov med Krvavcem in Kokrskim sedlom ter preko Kamniške Bistri­ce do južnega dela Veže/Dleskov­ške planote in Podvolovljeka. Zadnja stran karte poleg celotne Menine planine vsebuje še pregled šestih koc obmocja ter dva stolpca turistic­nih informacij s fotografijami – od Starega gradu nad Kamnikom, Ar­boretuma Volcji potok pa do slapa Orglice in Kneippove bosonoge poti v Termah Snovik. Poleg glavnih ob­hodnic so podane (in na karti ozna­cene) tudi številne tematske poti; Slovenska planinska pot se karte le bežno dotakne, medtem ko Sloven­ska turnokolesarska pot kar pošte­no vijuga preko Menine planine in vzdolž Tuhinjske doline. Ce povza­memo – s karto Kamnik in okolica smo planinci poleg Tuhinjske doline dobili še natancen zemljevid Velike planine, Menine planine in zahodnih pobocij nad Kamniško Bistrico. Ker je osrednji del Kamniško- Savinjskih Alp pokrit že z dvema "specialkama", kartama v merilu 1 : 25.000 (Jezersko, Grintovci), je lo­gicno, da se kartografsko pokrivanje nadaljuje proti jugu do obrobja Lju­bljane. Vsekakor je dobro, da obe kar­ti odstirata in približujeta obmocja, ki so nekoliko manj poznana, manj str­ma, tudi manj planinska, a obenem prijetna za pohode. Da se povabi obi­skovalce tudi tja, kjer ni treba hoditi v vrsti, kjer je samotno med gozdo­vi poleti in razgledno, še posebej po­zimi. Vzpetine predgorja Kamniško­-Savinjskih Alp so pravo razgledišce, ki dostikrat omogoca pogled na ce­lotne slovenske Alpe. Obe karti sledita standardni po­dobi planinskih kart PZS v merilu 1 : 25.000 (zelena z rdeco obrobo). Tisk je zelo kakovosten, podlaga do­volj svetla, da je vsebino zlahka pre­brati, tudi vsa zapisana imena so v dovolj veliki pisavi, da poveceval­no steklo brez skrbi pustimo doma. Papir je na otip dovolj trpežen, da bo zemljevid verjetno preživel kar pre­cej pohodov. Na zadnji strani obeh kart je pregle­dnica planinskih zemljevidov in nekaj varnostnih navodil. Koristno je tudi povabilo, naj pohodnik sporoci even­tualne poškodovane poti na naslov poskodbe.poti@pzs.si. S kartama Domžale in okolica ter Kamnik in okolica smo planinci dobili natancne zemljevide za podrocje, ki se ponuja in vabi kar samo od sebe. Marjan Bradeško PLANINSKA ORGANIZACIJA Dejavnosti Planinske zveze Slovenije Redna letna skupšcina PZS je pote­kala 21. maja v Rdeci dvorani v Vele­nju; vec o njej v posebnem clanku. Za društva je PZS maja pripravila spletno delavnico o vkljucevanju in motiviranju prostovoljcev. Odbor Državnega zbora (DZ) za izo­braževanje je 5. maja podprl predlog novele zakona o planinskih poteh, ki predvideva, da se za vzdrževanje in oznacevanje planinskih poti le­tno namenjajo sredstva iz proracuna ministrstva za turizem. Z novelo za­kona se bo uredilo tudi usposabljanje in licencno izpopolnjevanje markaci­stov, obenem pa se jih bo ustrezno opremilo za varno delo. Slovenska bakla, ki do slavnostnega odprtja olimpijskih iger 23. julija po­tuje po Sloveniji, je v zacetku maja z gorskimi reševalci in nekdanjimi olimpijci osvojila Triglav. Dan slovenskih planincev je tradicio­nalni praznik planincev in priložnost za druženje. Zaradi letošnjih omeji­tev je dan planincev 12. junija pote­kal razdrobljeno na razlicnih lokacijah po Sloveniji v organizaciji planinskih društev in klubov. PZS je prijavljene dogodke tudi financno podprla. PZS je v sodelovanju s Hervisom pri­pravilo sklop pohodov. V maju so se podali po manj znanih poteh na Ca­ven in Kucelj, v naslednjih mesecih pa bodo organizirani še pohodi na Lisco, Begunjšcico, Raduho, Pršivec, Grintovec. Zavarovalnica Generali s progra­mom Migimigi spodbuja zdrav in aktiven življenjski slog, z zanimivimi izzivi pa skrbi za nenehno rekreaci­jo, ucenje in širjenje pozitivne ener­gije. Sedaj so izdali tudi tri planinske dnevnike, razdeljene glede na zah­tevnost planinskih poti. Odbor planinstvo za invalide/ose­be s posebnimi potrebami. Tri­dnevno usposabljanje planinstvo za invalide/osebe s posebnimi potreba­mi v Vojkovi koci na Nanosu med 18. in 20. junijem je namenjeno vsem, ki jih tako delo veseli. V mesecu maju odbor nadaljuje z vseslovensko akcijo Gibalno ovirani gore osvajajo (GOGO), ki bo tudi letos potekala pod castnim pokrovitelj­stvom predsednika Republike Slove­nije Boruta Pahorja. Delovni plan: 29. maj (Mirna gora), 3. junij (vsesloven­ski inkluzijski pohod Ušte), 13. junij (Planina Razor), 16. junij (Planina nad Vrhniko), 26. junij (Caven), 27. junij (Ruška koca), 17. julij (Lavriceva koca na Gradišcu), 4. september (Poklju­ka), 16. september (Šmarna gora) in 23. oktober (Tonckov dom na Lisci). Odbor in njegova delovna skupina Nevrorazlicni AMA je 23. maja po­vabila na inkluzijska pohoda, enega na Nanos, konec maja pa na Mirno goro. V obeh kocah je bila ta dan tudi posebna strežba v sklopu akcije Glu­hi strežejo v planinskih kocah. Mladinska komisija (MK) je objavi­la razpis za cestne prevoze opreme za planinske tabore 2021, izvedene v casu med 21. junijem in 31. avgustom. Gospodarska komisija. PD Snežnik Ilirska Bistrica je iskalo pomoc dveh dijakov ali študentov za poletno delo v Koci Draga Karolina na Velikem Snežniku. PD Radovljica je razpisalo prosto delovno mesto oskrbnika Roblekovega doma na Be­gunjšcici, najemnika Koce na Gozdu sta iskala kuharja za Koco na Gozdu, PD Železnicar Ljubljana je iskalo po­moc pri delu v Kosijevem domu na Vogarju, PD Nova Gorica pa oskrb­niški par za poletno oskrbovanje Go­mišckovega zavetišca na Krnu. Na­jemnik Domžalskega in Crnuškega doma na Mali planini je iskal pomoc za delo v obeh kocah, Planinski dom na Krimu pa je v svoje vrste vabil so­delavca za pomoc v kuhinji in strežbi. PD Kranj želi celovito prenoviti Pla­ninski dom na Kališcu; zato išce za­interesirane poslovne partnerje, saj namerava projekt obnove izpeljati s pomocjo javnega razpisa ter v sode­lovanju z zainteresiranim soinvesti­torjem, ki bi v zameno za svoj vložek dobil možnost dolgorocnega najema te dobro obiskane koce pod Storži­cem. Švicarsko predsedstvo Alpske kon­vencije in sekretariat mednarodne arhitekturne nagrade za trajnostno gradnjo in prenovo v Alpah "Con­structive Alps" sta 9. in 10. junija va­bila na spletno konferenco o alpski gradbeni kulturi in podnebju prijazni gradnji. PZS v sodelovanju z Zavarovalni­co Triglav in podjetjem Bonpet SY v okviru akcije Ocistimo naše gore omogoca brezplacno izboljšanje po­žarne varnosti in preprecevanje po­žarov v planinskih kocah. Lastniki oziroma oskrbniki planinskih koc so se za zagotavljanje vecje požarne varnosti lahko prijavili na razpis ak­cije Ocistimo naše gore in Planinske zveze Slovenije do 28. maja. Komisija za planinske poti (KPP). V letu 2021 ima tehnicna skupina markacistov PZS v nacrtu 14 akcij na zahtevnih in zelo zahtevnih poteh, ekipe pa še niso popolnjene, zato KPP vabi markaciste PZS kategori­je PB, ki jih veselijo izzivi v visokogor­ju, k sodelovanju s tehnicno skupino markacistov PZS. Prijave pošljite na e-naslov poti@pzs.si, in to na ustre­znem obrazcu, objavljenem na sple­tni strani PZS. Letos naj bi obnovili naslednje poti: Ledine–Križ (Koroška Rinka), Tominškova pot, Rjavina (Sta­nicev dom–Rjavina–Pekel), Cez Rž, Planika–Triglavska škrbina, Kredari­ca–Mali Triglav, sedlo Planja–Razor, Zadnji Prisojnik–Prisojnik (Jubilejna pot), Kajzlova Škrbina, Cojzova koca–Bivak pod Grintovcem, Mali podi–Rinke, Mrzli dol–Mrzla gora, Matkov kot– Matkov Škaf, Prižnica–Pot na Presedljaj iz Kamniške Bistrice. PD Domžale obvešca, da je podor cez Pasje pecine na Veliko planino sa­niran in je pot ponovno odprta. PD Ljubno ob Savinji obvešca, da je pla­ninska pot Cez Telecje peci do Komna zaradi secnje zacasno zaprta, PD Ce­lje - Matica pa obvešca, da je zaradi podrtega drevja t. i. Pastirska pot na Okrešelj do nadaljnjega zaprta. Komisija za varstvo gorske narave (KVGN). Odsek za varstvo gorske na­rave Planinskega društva Nova Gori­ca v sodelovanju s KVGN med 25. in 31. julijem vabi na poletni naravovar­stveni tabor ob Kolpi. Komisija za alpinizem (KA) je po­rocala o aktivnostih slovenske mla­dinske alpinisticne reprezentance v Franciji in v Paklenici na Hrvaškem, pa tudi o uspešnem zimskem alpini­sticnem taboru v Martuljkovi skupini. Naš vrhunski alpinist Luka Lindic in njegova življenjska sopotnica, nem­ška plezalka Ines Papert sta v zacet­ku maja preplezala zahtevno novo smer na 3731 metrov visoko goro Mount Huntington v Narodnem parku Denali na Aljaski v Združenih državah Amerike. V rubriki Legende slovenskega al­pinizma je KA predstavila alpinista Mitjo Koširja, ki je prvi smucal s Tri­glava, in Janka Ažmana, prvega Slo­venca, ki je premagal magicno mejo 8000 metrov in ustanovitelja Moj­stranških veveric. Komisija za športno plezanje (KŠP). V Salt Lake Cityju v ZDA je bila druga tekma svetovnega poka­la v balvanskem plezanju. Finalni na­stop sta si priborila Anže Peharc in Gregor Vezonik. Tekmo sta konca­la na petem oziroma šestem mestu. Katja Debevec je v ženskem polfina­lu osvojila osmo mesto. Slovenska mladinska reprezentan­ca je na evropskem prvenstvu v Per­mu v Rusiji osvojila lepo bero žlahtnih medalj. Lucija Tarkuš je bila zlata v te­žavnosti in bronasta v balvanih, Liza Novak je bila druga v težavnostih med kadetinjami, Zala Mlakar Staric je bila druga med starejšimi deklica­mi v težavnosti, Lina Funa pa druga v balvanih v isti starostni kategoriji. Gorazd Jurekovic je osvojil srebro med starejšimi decki v težavnosti. Liza, Lucija in Lina so v Rusiji postale še evropske prvakinje v kombinaciji v svojih starostnih kategorijah, Lovro Crep pa je v kombinaciji osvojil dru­go mesto. KŠP je pozvala športne plezalce in plezalke, zainteresirane za pridobitev statusa kategoriziranega športnika, k prijavi za uveljavljanje statusa ka­tegoriziranega športnika za športne plezalce. KŠP je v sodelovanju z Društvom za razvoj plezalne kulture 5. in 6. junija v Plezalnem centru Ljubljana organi­zirala 1. tekmo državnega prvenstva v težavnostnem plezanju za vse ka­tegorije. KŠP je razpisal seminar in izpit za opremljevalce športnoplezalnih smeri. Komisija za gorske športe. Tine Cuder je 7. marca preplezal trenutno najtežjo drytooling smer v Sloveni­ji Edge of glory z oceno D13. Ledni plezalci so veliko trenirali in pleza­li, med njimi Miha Habjan in Maja Šuštar; Maja je med drugim opra­vila prvo ponovitev smeri The edge of glory. Gregor Šegel, Bor Levicnik ter trojica Miha in Marko Guna (oba AO PD Rašica) ter Jernej Groboljšek (AO PD Litija) so v dvanajstih urah preplezali vseh 33 smeri v plezališcu Za Savo. Komisija za turno kolesarstvo. Za­celo se je novo usposabljanje za na­ziv Turnokolesarski vodnik I. Prvi del so izvedli v Kocevju in okolici, drugi del pa bo potekal od 24. do 27. junija na Valvasorjevem domu pod Stolom. Planinska založba (PZ) je zain­teresirane pozvala k soustvarja­nju novega športnoplezalnega vo­dnika in povabila k prednarocilu planinsko-zgodovinskega vodnika Meja na razvodnici avtorja Dušana Škodica. Vodnik, v katerem so opisa­ni dostopi do vseh 61 glavnih mejni­kov rapalske meje, ki se nahajajo na ozemlju Slovenije, predvidoma izide v sredini junija. Vabijo tudi urednike in sodelavce za tehnicno urejanje. PZS je v sklopu preventivne dejav­nosti opozorila na zašcito pred klopi, organizatorjem planinskih taborov in oskrbnikom planinskih koc so poda­li napotke in koristne nasvete glede mišje mrzlice, vsem planincem pa, kako ravnati v primeru srecanja z medvedom in kaj storiti, da do take­ga srecanja ne pride. Zdenka Mihelic Katera bo naj planinska pot in naj koca 2021? Priljubljena vseslovenska akcija Oci­stimo naše gore je v sodelovanju s Planinsko zvezo Slovenije (PZS) tudi letos pripravila izbor za naj planin­sko pot. Planinci, ljubitelji gora lahko na spletni povezavi https://vsebo­vredu.triglav.si/plus/naj-planinska­-pot-2021 za pot glasujejo enkrat na dan vse do 21. junija. Izbirajo lah­ko med osmimi razlicno zahtevnimi planinskimi potmi, ki so potrebne obnove, in sicer poti: Kranjska koca na Ledinah–Koroška Rinka, Jubilej­na pot z Vršica prek Zadnjih plat na Prisojnik skozi Zadnje okno, Pekel–Rjavina–Dom Valentina Stanica–pot Cez Rž–Kredarica, Matkov kot–Matkov Škaf, Okrešelj–Mrzla gora, Iška–Veliki Locnik, Kamniška Bistri­ca–Presedljaj–Korošica in planinska pot Ruše–ob potoku Lobnica–slap Šumik–Bajgot. Zavarovalnica Triglav bo markacistom predala sredstva za obnovo tiste planinske poti, ki bo prejela najvec glasov. Zacenja pa se tudi sedma sezona glasovanja za naj planinsko koco, ki jo organizira Siol.net v sodelovanju s PZS. Bralci Siol.neta in obiskoval­ci gora in planinskih koc tudi letos izbirajo naj planinsko koco in naj vi­sokogorsko koco. V izboru sodeluje 155 koc, od tega je 28 visokogorskih planinskih postojank, na "pocitku" pa sta lanski zmagovalki Koca na Kriški gori in Mihov dom na Vršicu. Namen akcije Naj planinska koca je po eni strani promocija pohodništva in s tem spodbujanje h gibanju in ak­tivnemu preživljanju prostega casa v naravi, po drugi strani pa infor­miranje javnosti o varnem in odgo­vornem obisku gora ter odnosu do okolja. Na Siol.netu so s PZS pripra­vili tudi planinski prirocnik Rad imam gore, ki si ga uporabniki lahko brez­placno prenesejo na svoje racunalni­ke ali druge pametne naprave. Prvi krog izbora poteka od 24. maja do 26. julija, v drugi krog glasovanja se bo nato uvrstilo deset finalistk, t.j.5 koc iz kategorije naj planinska koca in 5 koc iz kategorije naj viso­kogorska planinska koca, torej tiste, ki bodo prejele najvec glasov bralcev. Za finalistke bodo obiskovalci gora lahko glasovali do 3. septembra. Zdenka Mihelic FILM 15. Festival gorniškega filma Domžale Letos se Festival gorniškega filma v svoji prvi koronski, sicer pa v jubilej­ni petnajsti izvedbi vraca h koreni­nam – v Domžale, kjer bo potekal od 28. junija do 4. julija 2021. Ljubite­lje gora caka 33 filmov, razporejenih v kategorije alpinizem, plezanje, gor­ska narava, kultura in avantura; na programu so tudi štiri predavanja in trije tematski pogovori. V tekmoval­nem programu bodo štirje sloven­ski filmi. Zaradi pandemije je Festival gorniškega filma letos poleti name­sto pozimi. Odvijal se bo v Tomcevi dvorani KD Franca Bernika Domžale, na dvorišcu pr' Berniku in v velikem šotoru na plošcadi OŠ Venclja Perka. Svoja alpinisticna doživetja in zanos bosta z obcinstvom delila Italijan Corrado Korra Pesce, eden vodil­nih mladih plezalcev v velikih ste­nah, in Slovenec Gašper Pintar, ki je v velike, strme stene uspešno za­vil s športnega plezanja. Letos bodo ob filmih imele pomembno vlogo tudi knjige, kar je zelo spodbudno, saj si direktor festivala Silvo Karo že od zacetka prizadeva za cim vecjo knjižno prisotnost. Življenjsko-ple­zalna naveza in prvi zakonski par na Everestu – Marija in Andrej Štrem­felj bosta predstavila svojo izjemno avtobiografijo Objem na vrhu sve­ta. Hrvaški alpinist in eden od zace­tnikov športnega plezanja na Hrva­škem Boris Cujic pa bo spregovoril o knjigi Zlatne godine, v kateri piše o svoji 40-letni plezalni poti in plezalni sceni v nekdanji Jugoslaviji in pred­vsem na Hrvaškem. Stari festivalski znanec Jernej Šcek bo ob filmskem portretu Maura Co­rone med bralce pospremil svoj pre­vodni prvenec Kot kamen v recnem toku, ki je težko pricakovani roman tega furlanskega pisatelja, kipar­ja in alpinista, enega od pobudni­kov(!) prostega plezanja v Italiji. Irena Cerar bo predstavila svoji novi knji­gi Pravljicne poti brez meja in Pote­puški okruški, v katerih opisuje svoje sedemletno raziskovanje zamejskih pokrajin. Ali je gorski tek le športni lov na rekorde ali posebna avantura, ki cloveka bogati in mu odpira nove svetove, o tem bodo ob filmu in po­govoru razmišljali triglavski tekaci. Filme bo ocenjevala mednaro­dna strokovna žirija, ki jo sestavljajo slovenski alpinist in publicist Viki Grošelj, Tržaški Slovenec, filozof in publicist Jernej Šcek ter romunsko­-francoski filmski producent Daniel Burlac. Cena vstopnice za posamezni sklop filmov in predavanj je 6 evrov. Celo­tni program in druge podrobnosti so dostopni na gorniski.si. Po sporocilu za medije povzel Mire Steinbuch. Dobro zalit in letos prvic presmucan osrednji del severne stene Krna. V strmem pobocju so v preteklosti že bili smucarski poskusi, vendar zaradi kombinacije lednih odstavkov in velike strmine neuspešni. Foto Drejc Kokelj Oster snežni greben na vrhu Teranove smeri Foto Marta Krejan Cokl Izstop iz Teranove smeri Foto Marinka Dretnik Sebastian Hamberger v Skritem prehodu Foto Barbara Medved Vestnikov natecaj za najboljšo kratko (koronsko) zgodbo Vabimo vas, da s svojo kratko zgodbo sodelujete na natecaju. Lahko je smešna, ža­lostna, resnicna ali izmišljena, mora pa biti povezana z zadnje leto aktualno temati­ko: gorništvo oz. planinstvo v koronacasu. Najboljšo kratko zgodbo bomo nagradili s 150 evri, drugo najboljšo s 100 evri in tretjo s 50 evri. Vse tri bodo seveda objavljene v Planinskem vestniku. Pogoji za sodelovanje so: - delo še ni bilo nikjer objavljeno, - dolžina ne presega 8000 znakov s presledki, - avtor (velja za oba spola) ni neposredno povezan s Planinskim vestnikom in ni ožji družinski clan katerega od ustvarjalcev Planinskega vestnika, - zgodba mora biti v e-poštnem predalu Vestnika (pv@pzs.si) do 31. avgusta 2021. Natecaj je anonimen, zato svoje zgodbe oznacite s šifro, isto šifro pa poleg imena in priimka zapišite v spremnem besedilu. V okence 'Zadeva' napišite 'Natecaj – krat­ka zgodba'. Uredništvo V SPOMIN Ancka Stojan (1923–2021) V 98. letu starosti nas je zapusti­la naša Ancka. Vsi, ki smo jo poznali, vemo, da je bila skupaj z drugimi clani PD Jesenice zaslužna za tako društvo, kot je danes. Težko je našteti vsa po­drocja, na katerih je delovala. Povsod je bila aktivna, tudi v Športnem dru­štvu TVD Partizan Jesenice. Zdaj letnice, priznanja in nazivi, ki so bili spremljevalci njenega delova­nja, niso vec pomembni. Ostali so le spomini. Spomini na delovno, zane­sljivo, požrtvovalno in toplo žensko, ki je velik del svojega življenja s svojim možem Volodijem posvetila pred­vsem mladim. V svojem imenu in imenu vseh iz naše drušcine lahko recem, da nam je bila kot druga mama. Uciteljica, zaupnica, prijateljica. Pred približno 48 leti je prevzela nacelništvo Mla­dinskega odseka. Z Volodijem sta or­ganizirala krožke po šolah, kjer jih še ni bilo, in s pomocjo šolskih mento­ric se je Mladinski odsek v nekaj letih razvil v vec stoglavo množico otrok. Da je delo odseka lahko nemoteno potekalo, je starejše mladince poši­ljala na tecaje za mladinske vodnike. Poleg vsega drugega dela v društvu je imela izrazit obcutek za povezova­nje odsekov društva. Redni spremlje­valci na bolj zahtevnih turah so bili clani Alpinisticnega odseka in mar­kacisti, ki so na mlade planince pre­našali svoja znanja. Brez Ancke in Volodija ni bilo zim­skega pohoda na Stol. Njeni mladin­ski vodniki pa so na vrh pripeljali tudi clane Mladinskega odseka. Vzdušje in dobra volja, ki ju je v vsakem tre­nutku izžarevala, se ni odražalo samo v uspehih Mladinskega odseka. Vsi v društvu so jo cenili in upoštevali. Tudi zato je društvo odlicno delovalo. Vse delo je temeljilo na prostovoljstvu. Letni in zimski tabori pa so bili nagra­da za celoletno udejstvovanje. Veckrat nam je rekla: "Ko boste od­rasli, ko boste postali starši, pokaži­te svojim otrokom, kako lepo imamo pri nas. Kakšne gore, jezera, gozdo­ve … imamo. Kaj nam naša domo­vina želi pokazati. Privošcite svojim otrokom ta užitek." In res. Danes naši otroci in otroci naših otrok spo­znavajo to, kar je priporocala Ancka. Spoštovala je tradicijo NOB, nam pripovedovala razne zgodbe iz casa okupacije in nas ucila, da je v vsa­ki stvari dobro in slabo. In da je le srce tisto, ki pokaže pot, po kate­ri boš hodil. Bila je mocna ženska. Že v mladosti je prestala precej hu­dega, a se ni vdala. Ob izgubi moža po hudi bolezni, izgubi hcerke in po tragicni poškodbi sina smo mislili, da se bo zlomila. Pa se ni. Bolecino je prenašala pokoncno. Kot nam je velikokrat rekla: "Ko se nekaj zgodi, se zgodi z namenom. Ne sprašujte se, zakaj. Ce je dobro, sprejmite to s hvaležnostjo, ce je slabo, pa vzemi­te, kakor da se je moralo zgoditi in da se je odprla nova pot, po kateri boste šli." Ja, Ancka, pogrešali te bomo. Mno­gim si odprla oci in s temi spoznanji živimo še danes. Hvala ti za vse. Dolfe Jelenc Ancka Stojan (na desni) med mladimi planinci V prihodnjih številkah Planinskega vestnika boste lahko prebrali … TEMA MESECA Light and fast, 40 let TNP INTERVJU Viki Grošelj Z NAMI NA POT Alta Badia, nad Sedmerimi jezeri 88,3 MHz, 96,9 MHz, 97,2 MHz, 99,5 MHz, 103,7 MHz, 105,1 MHz in 106,2 MHz. Od Trente do Trojan, najbolj poslušana regionalna radijska mreža na Primorskem.