JUTRA! Maribor, sreda 12. junija 1929 Madiarski odsovor na demario BETHLENOV GOVOR SAMO PONAVLJANJE VLADN. PROGRAMA. Pred 1000 leti smo imeli štiri mogočne slovanske države. Hrvati so že slavili tisočletnico svojega kraljestva pod Tomislavom, Bolgari nedavno tisočletnico carstva Simeona Velikega, Čehi so proslavljali Svetega Vaclava in te dni Poljaki tisočletnico via danja poljskega kralja Boleslava Hrabrega. V Gnjeznu, v zibelki poljskega naroda in v najstarejši prestolici poljskih vladarjev, so mu odkrili spomenik. Sprva bolj lokalno zamišljena slavnost pa se je končno spremenili v veličastno narod-.o-državno in politično manifestacijo poljskega naroda, katere so se poleg predsednika poljske republike udeležile tudi druge najvišje glave države, ministri, poslanci, škofje, generaliteta itd. Vse se je zbralo v tihem provinčnem mestu, koja-ga zgodovina je nerazdružno zvezana z razvojem poljske državne ideje, da manifestira za novo teritorijalno ujedinjer.o Poljsko, da spomni Evropo, da današnja Poljska ni samo plod mirovnih pogodb, da ni nova državna tvorba, ampak da sega samostojnost več nego 20milijonskega poljskega naroda daleč nazaj v prvo polovico desetega stoletja in da se je pozneje njegova politična svoboda za čas morala umakniti surovi sili močnejšega. Bosleslav Hrabri, ob kojega baš odkritem spomeniku so manifestirale množice poljskega naroda, je bil največji tvo rec poljske samostalnosti in organizator neodvisne slovanske države, ki je nastala prvotno na obeh obalah Varte, med Vislo in Odro. Njegov prednik, hrabri Miečislav, se je oženil s češko kneginjo Dombrovsko in ohranil ves čas svojega vladanja dobre sosedske odnošaje s češko državo. Sprejel je krščanstvo. V drugi polovici njegovega vladanja, !;rog 962. leta, ga najdemo v bojih z Nemci. Boleslav Hrabri, njegov naslednik, je imel veliko koncepcijo: zediniti vse slovanske narode v močno slovansko državo, ki bi se mogla upreti ekspanziji germanskega sveta. Z orožjem v roki je nastopil proti nemškemu cesarju Otonu III. in si pridobival vedno večji upllv v Po-merjanskem, ob baltiški obali in v Gdansku. Zato se je Oton raje pomiril z Bole-slavom in privolil tudi v ustanovitev samostojne poljskč nadškofije v Gnjeznu, ki pomeni cerkveno osvoboditev Poljakov izpod tutorstva nemških cerkvenih oblasti. Boleslavovi politični načrti pa so segali še mnogo dalje. L. 1000 je zavzel Prago, 17 let pozneje pa Kijev, Toda boji z Otonovim naslednikom so nekoliko o-slablli njegovo moč, vendar se je držal v Sleziji, Moravski in deloma za Odro. V Češki je kmalu izgubil teren in tudi v Pomorjanskem je moral opustiti svoje velike načrte. L. 1024 se je dal od papeža kronati kot prvi poljski kralj. Bil jc takrat najmočnejši politični vladar na vzhodu in severu Evrope. Veliko skrb je posvetil konsolidaciji države in dobri u-pravl. Užival je sloves izrednega diplomata in neustrašenega vojaka. Nasloniti državo na baltiško morje In zasigurati meje na zapadu, to mu je bila vodilna misel. Temu cilju so se izneverili njegovi nasledniki in se mu je pozneje v politi- BEOGRAD, 12. junija. Kakor poročajo iz Budimpešte, je madžarski zunanji minister Walko odgovoril na de-maršo diplomatskih zastopnikov držav Male antante v tem smislu, da govor min. predsednika grofa Bethle-na ob priliki blagoslavljanja spomenika neznanega vojaka ni nikakšna politična novost. Ta govor je nasprotno po mnenju zunanjega ministra smatrati le za ponovitev vladnega progra- čnem življenju pod raznimi neugodnimi uplivi izneverila tudi poljska javnost. —• Zdi se, da se daneiš po tolikih stoletjih vrača poljska javnost k tej prvotni, k slovanski koncepciji poljske politike. Želimo ob zaključku slavnostnih dni, ki jih je preživljala te dni Poljska, da bi ma in prepričanj, ki so se v madžarskem parlamentu že ponovno manifestirala. Če diplomatski zastopniki držav Male'antante izjavljajo, da se v bodoče ne bodo udeležili nobene ofi-cijelne slavnosti madžarske države, v koje okviru bi se manifestirale podobne izjave, je to — pravi Walko — stvar gospodov diplomatskih zastopnikov samih.. vedno globlje prodirala v poljski narod Boleslavova slovanska ideja. To želimo tem bolj, ker se baš sedaj vrše med našo državo in Poljsko pogajanja, ki naj vodijo k čim tesnejšemu gospodarskemu sodelovanju. razgovor s predsednikom Zedinjenih držav Hooverjem o ureditvi amerikansko-angleških odnošajev, zlasti pa tudi o vprašanju pomorske razorožitve. K razgovorom bo najbrže povabljen tudi kanadski min. predsednik Macken King. Tudi »Daily News« povdarjajo možnost osebnega razgovora med obema danes najmogočnejšima možema sveta ter so mnenja, da bodo ti razgovori predvsem posvečeni mednarodni razorožitvi. Po mnenju washingtonskih oficijelnih krogov bi amerikansko angleška konferenca o pomorski razorožitvi silno mnogo doprinesla k obrambi svetovnega miru. Washingtonski listi toplo pozdravljajo Macdonaldovo namero, da pride v Ameriko. Obtožba prot! Tukl In touarišem BRATISLAVA, 12. junija. Državni pravdnik dr. Novak je izdelal obtožbo proti Tuki in tovarišem. Obtožba obsega 54 na stroju pisanih strani in predlaga zaslišanje 30 prič v glavni raziprav!. Obtožena sta raz ven Tuke tudi Sznacky in Aleksander Mach, in Sicer vsi trije radi veleizdaje, radi izdajanja vojaških tajnosti in radi konspiracij proti obstoju republike. Včeraj je bila obtožba izročena. Obtoženi lahko tekom 8 dni sami ali pd svojih zastopnikih ugovarjajo proti obtožbi. Vendar tega ni pričakovati in se bo — če ne nastanejo izredne zapreke — razprava vršila že v prvi polovici julija. Trajala bo predvidoma 6 dni. Javnost t zanimanjem pričakuje proces, kojega priprava je tudi v češkem političnem živ-jenju dvignila že mnogo prahu. Strašna katastrofa 19 ribiških čolnou KOVNO, 12. jun. V petek zvečer je obplulo iz ribiške luke Bolannen 20 ribiških čolnov na popolnoma mirno morje. Nenadoma se je ponoči dvignil težek vihar* Edino en čoln se je doslej vrnil s 4 ri biči, vseh ostalih 19 pa pogrešajo. Do-zdaj so valovi vrgli na breg 11 trupel Ul veliko delov različnih čolnov. Število po-grešancev še ni točno znano, vendar se ceni na okrog 60 mož. Velika gasilska vala v Studencih. V nedeljo 16. t. m. ob 2. uri pop. priredita Gasilno društvo drž. železnic lo Prostovoljno gasilno društvo v Studencih veliko gasilsko vajo za delavnic* drž. železnic. Vaji bodo prisostvovali delegati iz cele mariborske gasilske žu-pe. Po vaji skupen odhod na veselični prostor pred Sokolskim domom v Studencih. Ukradena napisna tabla. Udruženju vojnih invalidov je v no8 od 11. na 12. tm. odnesel neznani storilec napisno tablo, ki je bila obešena tla hiši »Nabavljalne zadruge drž. nameščencev«, kjer ima Udruženje svoje lokale. Zadeva je prijavljena policiji. Celo kosti krade)o. Na Pobrežju ima trgovec Hugon StarM skladišče kosti. Ko jih je zbral ravno za vagon, so neznani tatovi vdrli v skladišče in mu odpeljali 700 kg kosti. Trgovec trpi 700 Din Škode. Tatvina strešnih žlebov. Pred dnevi so neznani storilci odnesli kleparskemu mojstru Benjaminu Glbel-Čarju na Pobrežju 27 metrov clnkastlh strešnih žlebov, vrednih nad 300 Din. — Preiskava ni mogla izslediti niti blaga niti tatov. Pred nakupom svarimo. Radi ioiionaie — tri leta teike ježe OBSODBA ŠOFERJA PEČIRJA PRED SODIŠČEM ZA ZAŠČITO DRŽAVE. BEOGRAD, 12. junija. Danes dopoldne je končal vohunski proces proti šoferju Matiji Pečirju iz Subotice, ki ie bil obtožen po § 85a kaz. zak. radi vohunstva v korist Madžarski. Obdolžen je bil, da je poskušal dobiti točnej-še podatke o legi in ureditvi novosadskega vojaškega vzletišča, da bi jih izročil ogrskim vojaškim oblastim. V preiskavi je Pečir priznal, da je bil enkrat na Madžarskem, trdil je pa, da je obiskal svojo na smrt bolno mater. Tudi je trdil, da so ga madžarski organi prijeli in v policijskem zaporu mučili. Vzeli so mu potni list in mu obljubili, da ga izpuste, če se zaveže, da lugoslouansko-itaiijanske železniške konference LJUBLJANA, 12. jun. Danes so bile tu zaključene konference msd našo in italijansko delegacijo v železniških zadevah. Konference so se pričele 6. t. m. in so se vršile pod predsedstvom znanega strokovnjaka v železniških vprašanjih inž. Maksa Klodiča, pomočnika direktorja ljubljanske žel. direkcije. Šlo je predvsem za razne račune iz dobe, ko je Italija držala okupirane naše kraje preko Logatca in ko je tam postavila carinarnico, ki je danes neuporabna. Gre za okrog 9 milijonov lir. Tudi so se reševala nekatera vprašanja obmejnega prometa. Vsa so bila sporazumno rešena. Sinoči se je vršil na čast italijanski delegaciji v U-nlonu banket. Danes bodo vsi delegati podpisali protokole konferenc. Jutri sc italijanska delegacija vrne. Dogovori sto pijo v veljavo, čim jih ratificirajo žel. generalne direkcije v Beogradu in Rimu. Otuariteu pauiljona SHS na razstavi u Barceloni BEOGRAD, 12. junija. Sedaj je definitivno določeno, da bo paviljon naše države na mednarodni razstavi v Barceloni otvorjen 23. t. m. Naš paviljon bo izmed tujih paviljonov med prvimi otvorjen in bodo šele pozneje otvorjen! češkoslovaški, rumunski, madžarski in drugi pa- bo za Madžarsko državo v Jugoslaviji vohunil. Aretiran je bil v Novem Sadu, kjer je v hotelu »Solun« nagovarjal natakarja Velimira Draškoviča, ki je madžarski vojak in tudi madžarski čuti, naj mu imenuje primerno osebo, ki bi mu te podatke dobavila, če le mogoče Hrvata ali Slovenca. Za informacijo je obljubil Pečar 20.000 Din. Pri današnji razpravi je Pečir seveda zanikal vsako krivdo in se vedno skliceval na to, kako se mu je na Madžarskem godilo. Senat se je posvetoval eno uro in obsodil Pečirja na tri leta težke ječe. viljoni. Tekom tega tedna odpotujejo v Barcelono člani naše delegacije, ki bo prisostvovala slovesni otvoritvi paviljona. Prisostvoval bo tudi naš narodni slavnostni odbor. Zagrebški nadškof dr. Bauer na oddihu na Uisokem LJUBLJANA, 12. jun. Na Visokem, v Poljanski dolini pri Škofji Loki, je na o* biskih pri dvorni dami gospe Franji Tavčarjevi že nekaj dni zagrebški nadškof dr. Bauer. Ostane na oddihu v tem romantičnem kotu Gorenjske, ki je pokojnega pisatelja dr. Tavčarja navdihnil za nešteta nesmrtna dela, kakih 14 dni. Pogajanja o solunski luki BEOGRAD, 12. junija. Včeraj je prispela v Beograd grška delegacija, sesto-ječa iz 16 delegatov in strokovnjakov, na pogajanja o solunski luki in o železniškem prometu med Gjcvgjelijo in Solunom. Danes se prično razgovori med našo in grško delegacijo. maedonald pojde k Hoouerju LONDON, 12. junija. Diplomatski ko-respondent »Daily Heralda« poroča, da je dobil utis, da se je ministr. predsednik Maedonald po razgovoru z zunanim ministrom Hendersonom odločil za osebni pottnTni pTigm v Leto III. č*na 1 Din Izhaja razun nadalje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poitnam ček. x*v. v Ljubljani it. 11.409 Vel)« masačno, prajeman v upravi ali po poiti 10 Din, doatavljan na dom pa 12 Din Telefon: Uredn. 440 Uprava 455 Uredništvo in uprava: Maribor, Alekaandrova cesta it 13 Oglati po tarifu Ogla«« »prajama tudi oglasni oddalak .Jutra" v Ljubljani, Pralamova allet tt.4 aaaaassaaaiHMHB >Sfr»n »*jl Mariborski V tC w*C ‘v 1 jul'* iti .* i ;l'wl il, UaJ iJ. ti-' Kulturni proraiiml Ljubljane In Maribora L'^JUBI^JANA, IN MARIBOR ZA UMETNOST. - MARIBORSKI IN LJUBLJAN SKI OBLASTNI ODBOR IN GLEDALIŠČA. Slovenci kot taki nimamo svoje osrednje oblasti, ki bi ji pripadala naloga skrbeti za reševanje naših kulturnih vprašanj. Navezani smo na eni strani na Beograd, ki pa mora skrbeti za vso državo in se torej z nami specijelno ne more baviti, na drugi strani pa na svoje oblastne in mestne samouprave. Danes imamo Slovenci v 'Jugoslaviji dvoje obla stnih samouprav in dvoje velikih auto-nomnih mestnih občin: v Ljubljani in v Mariboru. To so štiri naše vrhovne o-blasti, ki jim pripada naloga, skrbeti za razvoj naše kulture in umetnosti. Zato ne bo odveč, če jih medsebojno primerji-mo, da vidimo, katera se bolj in katera se manj zaveda svojega poslanstva. Poglavje o šolstvu in oblastni in občinski skrbi zanj nam kažejo, da je razumevanje v Ljubljani in v Mariboru za to kulturno panogo precej enako urejeno. Tu ni velikih, nesorazmernih diferenc, zato o tem problemu ne bomo razpravljali. Omejiti so hočemo tedaj na ostale panoge, v prvi vrsti na skrb za umetnost in gledališče. Tu pa so diference med Ljubljano in Mariborom zelo velike; posebno velike so med proračunom ljubljanske in mariborske oblasti za gledališče ! Iz pororčila ljubljanskega referenta, občinskega svetnika Tavčarja, smo izvedeli, da posveča ljubljanska mestna u-prava veliko pažnjo slovenski likovni u-metnosti, da je ona pravzaprav omogočila ustanovitev Narodne galerije in da jo tudi še vedno zelo izdatno podpira. Od leta 1925. do danes je ljubljanska mestna občina nakupila od slovenskih likovnih umetnikov 58 del za skupno sveto 109.680 Din, v letošnji proračun pa je vnesla za nadaljni nakup takih del 25.000 Din in za podporo Narodni galeriji še na-daljnih 60.000 Din. V znanstvene in kulturne svrhe je Ljubljana v letošnjem pro računu kot podpore določila 200.000 Din, za Narodno gledališče v Ljubljani pa še posebej 300.000 Din. Poleg šolstva je torej Ljubljana votirala samo letos za kulturne in umetniške namene in potrebe svojega mesta znesek 585.000 Din. Maribor vse od osvobojenja do danes še ni začutil potrebe, da bi določil za nakup slik in kipov naših likovnih umetnikov kako izdatnejšo vsoto. Vse, kar je v tem oziru storil je bilo to, da je odkupil par slik in kipov. In vendar bi bilo tudi naše mesto kot središče oblasti in največjega svobodnega slovenskega področja dolžno podpirati razvoj naše likovne umetnosti in oskrbeti si svojo lastno, bodisi tudi le skromno galerijo, ki bi krasila gole stene magistratnih uradov. Edina svetla točka v kulturnem proračunu našega mesta je še postavka za naše gledališče, ki bi pa včasih tudi lahko bila večja, ako pomislimo, da je s strani države daleč zapostavljeno za ljubljanskim. Se vse bolj usodna in porazna pa je diferenca med kulturnim proračunom ljubljanske in mariborske oblasti. Dočim podpira ljubljanski oblastni odbor znanost in umetnost hvalevredno, ni mariborski v tem oziru pokazal skoraj ni-kakšnega razumevanja. Največja njegova postavka za domačo umetnost je postavka za naše mariborsko Narodno gledališče, ki izkazuje malenkostno podporo 50.000 Din. Ljubljanski oblastni odbor daje letno tamkajšnjemu gledališču, če uračunamo vse, vsaj desetkrat več kakor mariborski mariborskemu! Zaman pa iščemo v kulturnem proračunu našega oblastnega odbora postavke za likov no umetnost, literaturo itd. Diferenca med ljubljanskimi in mari-boškimi kulturnimi proračuni je torej neverjetno velika in nam nazorno dokazuje, da se še ne zavedamo svojih kulturnih nalog, ki smo jih prevzeli s tistim dnem, ko smo postavili mariborski občini slovensko upravo in ko smo postali samoupravno središče večje polovice svobodnega slovenskega ozemlja. Res je, da živimo še več ali manj v krizi, res je tudi, da imamo mnogo nujnih gospodarskih in socijalnih nalog, katere mor imo rešiti, a prav tako je tudi res, da mora biti naš razvoj organičen, to st» pravi enako gospodarski kakor tudi kiti turen. mariborsko glečališče ' 1 ' REPERTOAR: Sreda 12. junija. Gostovanje v Varaždinu Bogastuo stare zbirke ‘ O priliki otvoritve filatelističnega kongresa v Birminghamu na Angleškem je povedal predsednik sledečo zanimivo prigodbico o neki poštni znamki: Pred 15. leti je stanoval neki njegov prijatelj v Hampsteadu. Ko je nekoč urejeval svojo knjižnico, je našel še zbirko mark iz otroške dobe. Sklenil je, da pokloni zbirko svojemu vnuku. Res jo je vzel iz omare in postavil na mizo. V tem trenutku pa ga je posetil neki prijatelj, ki je pričel potem v knjižnici prelistavati ta album. Naenkrat je zagledal neko mar-Jco, ki so mu je zdela izredno dragocena. Slo je za znamko Post-Office od ‘Mauritiusa, ki še ni bila uporabljena. Prijatelj mu je takoj svetoval, naj skuša to znamko prodati. In res je bila že čez nekaj dni prodana za 1450 funtov šterlin-gov^za zbirko angleškega kralja. Operacija s pomočjo magneta . ^ kirturškem oddelku pariške mestne bolnice je bila izvršena te dni na nekem otroku čudna operacija. Zdravnik Rog-ger je namreč potegnil otroku iglo iz glave s pomočjo magneta In je dete sedaj že izven vsake nevarnosti. Mati jo že Pred nekaj dnevi opazila, da štrli v bližini očesa iz glave otroka šivalna igla. Skušala jo je potegniti ven, a se je igla potem popolnoma zapičila v glavo. O-troka so takoj prepeljali v bolnico in z rentgeniziranjem ugotovili, kje leži igla. Dr. Eogger jo je potem potegnil ven s pomočjo magneta, proti neprevidni materi pa je bila vložena ovadba. Egipčanska industrija preč 7000 leti Ameriški vseučiliški profesor Buxter je imel te dni v Londonu zanimivo predavanje o starodavni industriji v Egiptu. Buxter se je več let mudil v Egiptu in se je bavil posebno z raziskovanjem po krajin okoli Nila. Med drugim je izjavil pri predavanju, da je bilo na primer plat no, ki so ga izdelovali Egipčani- pred 7000 leti, ravnotako dobro in lepo kakor današnje platno, morda celo še nekoliko solidnejše izdelano. Egipčani so imeli sploh izborno razvito platneno industrijo in so bili vrh tega sijajni klesarji in moj stri v ornamentiki. Poznali so tudi že priprave za merjenje toplote in za bru šenje dijamantov. madžarski uojni minister o starih generalih Madžarski vojni minister je izjavil v parlamentu, da v madžarski armadi nc bo smel noben general služiti preko 60, leta starosti. To odredbo je utemeljeva z raznimi podatki iz svetovne zgodovine. Tako Napoleon, kakor tudi Cezar iu Aleksander Veliki so izročali najvišja poveljniška mesta le mlajšim možem oc 30—40 let. Jugoslovanski vojaški krogi so izjavili, da so bile v svetovni vojni avstrijske čete izvrstne, pač pa general mnogo prestari. Tudi o nemških četah sc lahko reče, da so se v svetovni vojni obneslo mnogo bolje kakor njeni voditelji. V svetovni vojni po mnenju madžarske ga vojnega ministra ni bilo niti na stra' ni antante niti v vrstah centralnih držav nobenega vojaškega genija, ker so bil višji poveljniki vsi prestari. Spominjajte te CMD Mariborski in dnevni drobiš Otroška kolonija pri 5u. (TJartinu na Pohorju Pred leti je bilo ustanovljeno v Mariboru društvo za zgradbo otroške bolnice. S sodelovanem Slovenskega ženskega društva je zbiralo prispevke, ki sodo konca minulega leta narastli na 260.000 Din. Z namenom, da se denar, ki nikakor ni zadostoval za zgradbo otroške bolnice, vendar porabi v zdravstvene svrhe, se je društvo na zadnjem občnem zboru preosnovalo- v Društvo za zdravstveno nego otrok in v tej smeri deloma spremenilo pravila. V odbor, kateremu je načelovala ga. gen. Maistrova so pritegnili k sodelovanju tudi več članic Slovenskega ženskega društva in takoj pričeli z delom. Nudila se je ugodna prilika in društvo je kupilo iz lastnih sredstev arondirano posestvo, pol ure hoda od Sv. Martina na Pohorju. Posestvo, ki meri 40 oralov, ima izredno ugodno južnovzhodno lego in je lahko dostopno. Od Sv. Martina vodi do kolonije vozna pot in tudi krajša pešpot. Društvo bo adaptiralo na posestvu zgrajeno poslopje, uredilo veliko kuhinjo, mansardne sobe, zgradilo veliko verando, ki bo služila za obednico, ter postavilo zložljivo reparacijsko barako, ki jo je stavil na razpolago oblastni odbor. Društvo namerava zgraditi tudi poslopje za čuvaja, ki bo nadziral posestvo. Pet minut od prostranega posestva teče potok, ob katerem bo zgrajeno in urejeno kopališče za deco. Razen tega bodo za deco pripravljena tudi igrišča, tako da bo kolonija.povsem ustrezala namenu in ne bo velikega pomena samo za Maribor, temveč za vso oblast. Društvo za zdravstveno nego otrok bo upravljalo in vzdrževalo kolonijo iz lastnih sredstev in s sodelovanjem Slovenskega ženskega društva. Pripomniti je treba, da je nabavilo ves inventar, dočim je oblast akcijo podprla s primerno denarno podporo, mestna občina pa bo poskrbela za vzdrževanje in prehrano dece, ki bo deležna ugodnosti nove zdrav stvene ustanove. Oprema in ureditev kolonije je primerno in odgovarja povsem higijenskim predpisom. S prvim julijem bo izročeno svojemu namenu le reparacijska baraka, dočim bo adaptirano posestvo ostalo deco sprejelo pod svojo streho šele v avgustu. Do takrat pa bodo malčki uživali gostoljubnost šole pri Sv. Martinu. Posle in dela pri pripravah za ureditev kolonije nadzira šolski upravitelj g. Podvršnik, ki je odboru društva v veliko podporo. Kolonija bo že v letošnjem letu sprejela sto otrok in sicer dvakrat po petdeset. V svrho omogočenja čim ugodnejšega bivanja'mariborske mladine v novi koloniji pa bo društvo priredilo v septembru veliko tombolo. Na delo in uspeli društva zremo s popolnim zaupanjem. Predseduje mu gospa gen. Majstrova, tajniške posle vodi ravnatelj Dimnik, blagajniške ga Pinterjeva, v odboru pa so znane odlične in delavne osebe: ga. Balonova, ga. Kožuhova, ga. dr. Lipoldova ga. Majcenova in dr. Marinič, prosvetni šef dr. Kotnik, zdravnik dr. Kac in šolski upravitelj Grčar. . , ,; : Osebna vest. Podžupan g. dr. L i p o 1 d. odpotuje danes popoldne službeno v Beograd in se vrne v soboto. Nov odvetnik v Marcnbergu. V imenik odvetniške zbornice je vpisan na novo kot odvetnik g. dr. Ivan Winterhalter, ki sc je naselil v Maren-bergu. ;>■ Novinarski klub. Jutri, četrtek, ob 18. uri redna klubova seja na vrtu kavarne »Bristol«. Kaferjevo kopališče ostane odprto. Načelniki klubov v mariborskem občinskem svetu so na včerajšnji seji sklenili, da ostane Kaferjevo kopališče otvorjeno do 15. julija. Kopanje seveda ne bo dovoljeno pač pa bodo obiskovalcem na razpolago prhe in ra čenie določen prostor. Pokojnemu Andreju Klemenčeku v spev min. Včeraj so ponesli na studenško pokopališče starega miz. mojstra in posestnika Andreja Klemenčeka, enega najstarejših Studenčanov. Pokojnik je bil popularna osebnost, znan iz predvojne borbe Slovencev. Pri vseh takratnih narodnih društvih je rad sodeloval. Njegov doživ-ljenjski monopol pa je bilo postavljanje božjega groba in nošenje Kristove sti-tuete ob priliki — Vstajenja. — Blagemu, sivolasemu Andreju Klemenčeku bodi lahka slovenska zemljica! Pokoi njegovi blagi duši. Žalujočim naše iskreno sožalje! Zopet toča v Slovenskih goricah. V pondeljek zvečer smo tudi v Mariboru s strahom gledali težke črne oblake. V velikem delu Slovenskih goric in po Pesniški dolini pa je bilo istočasno neurje, ki je marsikje, zlasti pri Sv. Urbanu, dela Dravske doline in Haloz sipalo točo in povzročilo kmetom veliko škodo, zlasti vinogradnikom, ki so itak oškodovani že po zimski pozebi vinogradov ter‘jih pogosta toča tembolj vznemirja in manjša njihove nade. Kaj bo, se strahoma vprašujejo: sedaj je še komaj, junij, koliko ledenega zrnja bo padlo na vinograde in polja še do pozne jeseni?! Težka nezgoda neprevidnega vojaka. Redov 45. pešpolka Redžeb Halilovič Etem je včeraj na vojaškem strelišču tako neprevidno manipuliral s svojo puško, da se mu je predčasno sprožila in ga ie krogla zadela v desno stran glave. Rana je zelo težka. Ponesrečenega vojaka* muslimana so nezavestnega odpremili v vojaško bolnico. Ni upanja, da bi okre< val. — Poslovilni koncert vojaške godbe v mestnem vrtu. Vojna muzika mariborske garnizij« priredi dne 13. tm. od 17. do 19. ure v mestnem parku poslovilni koncert v korist siročadi padlih ruskih vojakov. Na programu so sledeče točke: 1. Pokorni, koračnica. 2. Donizeti: overtiira K operi »Elbonora«, 3. Puccini: fantazija- iz opere »Tosca«. 4. »Na Vardarii, narodni pot« pouri. 5. Mokranjac: VIII. rukovet srb« skih narodnih pesama. 6. Slavinski: ni« ska koračnica. Vstopnina 2 Din. Prostovoljna nadplačila se hvaležno sprejmejo, Bohotno bogastvo na današnjem živil-skem trgu je že v zgodnjih jutranjih urah privabili na trg mnogo kupcev. Razun velikih partij solate, ki se je prodajala po bagatelai ceni, je dosDelo na trg mnogo kolerabe, cvetače, mladega korenja po zmerni ceni. Senzacija trga je bil vsekakor pr«i domači krompir, sicer zelo drag (majhen kupček po Din 1—2) a je uspešna konkurenca laškemu krompirju, kateremu je danes padla cena od Din 8 na 6 za kilogram. Izredno mnogo je bilo danes gob — precej lepa porcija že po Din 2. Gozdne jagode so notirale liter od 10 do 12 Din, a vrtne jagode, katerih je tudi bilo izredno mnogo, lep kupček po 1 Din. Domače kumare so se gibale ined Din 2—S komad po kvaliteti in velikosti. — Čre-šnje so sc držale po Din 5 liter. N-t »laških« stojnicah se je poleg apotekar-sko dragih prvih marelic (kg Din 4S!) prodajal stročnl fižol po 20 Din kg, a grah se je dobil že po* Din 6 kg, doči n je domači zgodnji grah, katerega jc tudi bilo mnogo, bil nekoliko dražji. — Piščanci so bili danes nedosegljivo dragi, Din 60—80 par godnih. Zajci pa so se gibali med Din 10—30 komad. Kozlički po Din 150. 'Jajca in krompir so obdržiU svojo ceno: Krompir Din 10—12 meric.i. jajca komad po Din 1.25 do 1.50. — V splošnem je vladala med prodajalci izredno jasna in vtflika konkurenca, katero so naše previdne gospodinje prav dobro izrabile. Primarij Dr. Hugon Robič zopet ordinira Maribor, Kamniška ul. 2. 1384 Igralca državno razredne loterijo opo-/a rja mo, da so srečke za 18. kolo I. razreda že dospele. Žrebanje se bo vršilo dne 8. Julija t. I. Segajte pridno po njih, dokler še traja zaloga. Srečke dobite v upravi »Jutra* In »VečernUta«, Maribor, Aleksandrova cesta 13. \j. V Mariboru, dne 12. VI. 1929. Mariborski V E C t K N I K .fntra Stran 3< Volkodlaki PRAZNOVERJE IN VRAŽE. — ZANIMIVI VRAŽARSKI PROCESI NA FRAN COSKI. - NENAVADEN SEN ČLOVEKA, KI SE JE PRETVORIL V ŽERJAVA V madžarskem praznoverju so najbolj udomačene bajke o čudežnem pasu, ki ima izredno moč, da spremeni slehernega, ki ga opaše, v volka. Pojave in prikazni praznoverja zasledimo pri vseh narodih in so torej povsem mednarodnega značaja. Pri različnih narodih so načini in sredstva za zaklinjanje ljudi, zlasti pa za spreminjanje njih zunanjosti, različni. Nemško praznoverje uporablja neko mazilo, ki učinkuje tako zanesljivo, da se človek nenadoma spremeni v volka. Znani so vražarski procesi v južni Franciji, kjer je bilo praznoverje v srednjem veku močno razširjeno. Mnogi kme tje so živeli v prepričanju in znali uve-riti tudi sosede, da se ' temnih nočeh pretvorijo v volkove in divjajo kot zveri po gozdovih in seliščih. Vsekakor ima na sličnih pojavih največ zaslug bolestna domišljija, ki se je v naših krajih uveljav ijala v vražah. Bilo je v Besanconu. Leta 1521. so u-smrtili dva taka človeka. Imenovala sta se Peter Bourgot in Mihael Verdung. _ Oba sta v sodnih protokolih točno navedla dejanja in nehanja iz svojega čudaškega življenja. Ako sta se hotela spre meniti v volka, sta odšla v gozd, se slekla in se nato namazala z začarano tol-ščo, ki sta jo nabavila pri nekem skrivnostnem človeku. Kot volka sta se klatila po gozdovih in sta tekom devetnajstih let raztrgala mnogo ljudi in podavila mnogo živine. S pravimi volkovi sta se baje dobro razumela. Najzanimivejše nn stvari je dejstvo, da sta volkodlaka navedla dogodke točno tako, kakor so jih doživele priče zverinskih grozodejstev. Magistrat v Besanconu je napravil zanimiv poizkus, da pride stvari do dna. S čudežno tolščo so dali občinski možje namazati neko žensko, ki so jo nato zaprli v neko dvorano, ženska je zaspala in se ni prebudila tri ure. Ko se je prebudila, je pripovedovala, da se je spremenila v volka in zbežala v gozd, mad potjo pa je pri nekem kmetu raztrgala eno govedo in eno ovco. Magistrat je odposlal na kraj čudnega dogodka svoje zaupnike, ki so z začudenjem ugotovili, da je v vasi resnično divjal nenavadno krvobčen volk. Ouvidno je, da igra pri teh pojavih najvažnejšo vlogo telepatično gledanje v d?ijavo, ker si je zadevo nemogoče tolmačiti drugače. Znan je še drug sličen dogodek, ki ga je pripovedovala oseba, ki ga je sama doživela. Bilo je v nekem madžarskem mestu. Pripovedovalec je živel sicer vedno sam zase in ni rad zahajal v družbo. Prosti čas je porabil s čitanjem knjig ali pa z igranjem klavirja. Kadar pa se je nahajal v družbi, je trdovratno molčal. Vendar je svojo skrivnost nepričakovano izdal. »V resnici sem enkrat postal žerjav, in prav rad verjamem, da je Peter Bourgot živel tudi življenje volka. Pripomniti moram, da v sanjah mnogo doživljam. Čestokrat se mi je sanjalo, da znam letati po zraku. Pred desetimi leti pa sem v resnici letel prvič. Takrat sem bil še neroden in sem kak širši jarek le s težavo preletel, kasneje pa sem se letenju privadil in danes brez težav preletavam naj višje hiše. Bilo je v preteklem poletju. Spal sem pri odprtem oknu. Sanjalo se mi je, da sem vstal iz postelje in se približal oknu v času, ko se je pričelo daniti. Zaželel sem si, da bi se dvignil v višave. Skočil sem z okna, zakrilil z rokama po zraku in splaval nad mestom. Na vzhodu se je rdečilo obzorje in tja sem usmeril sv6j polet. Na močvirnih tleh sem med bičjem opazil štiri žerjave,' ki so stikali po blatu za žabami. Ko sem se jim približal, so odleteli, jaz pa sem jim sledil in se jim končno tudi pridružil. Najprej so se tni zdeli navadni žerjavi, polagoma pa sem pričel na njih opažati človeške poteza. Rad bi bil sklenil ž njimi tesnejše prijateljstvo, pa sem se bal ogovoriti jih. Mogoče bi jih prestrašil, ali celo razžalil. Ko smo preleteli že precejšnjo daljavo, se je zdanilo. Nenadoma sem opazil, da se je izza bičevja prikazal lovec, ki je pomeril med nas in sprožil. Zadel je žerjavovo družico, ki je padla na tla. Pre-dno jo je lovec pobral, sem se spustil na tla, toda lovec je pričel v drugo polniti syojo puško. Spoznal sem ga. Bil je pek, pri katerem sem kupoval kruh. Nato sem z vso silo svojih kril odletel v smrtnem strahu proti mestu in srečno sedel na okno svojega stanovanja. Ko me je zjutraj prebudila gospodinja, sem bil izredno utrujen. Značilno za nenavaden sen pa je dejstvo, da je omenjeni pek istega jutra v resnici ustrelil mladega žerjava, katerega sem kasneje odkupil in ga hranim nagačenega še danes v svojem stanovanju.« Spomini generala Brusiloua Ime ruskega generala Brusilova in njegova silna ofenziva 1. 1916 — vse to nam je še danes živo v spominu. Seveda podrobnosti te ofenzive nismo takrat poznali in jih ne poznamo še danes. Sedaj je pariška revija »Revue des deux Mon-des« pričela objavljati spomine generala Brusilova na ofenzivo 1. 1916. V predgovoru opisuje general Nissel velik poman ruskih vojnih operacij 1. 1916, do katerih je moralo priti, da olajšajo položaj francoske vojske, ki je bila, v težavah pri Verdunu. Ruska ofenziva je bila poverjena izključno armadi generala Brusilo -va. Pod pritiskom njegove armade so centrajne sile od 5. junija do 14. novembra 1916 izgubile 450.000 vojnih ujetnikov ; Nemci so bili prisiljeni, da so odtegnili svoje čete z drugih delov ruske fronte in jih poslali na pomoč avstro-ogrski vojski; ko se je tudi še vse to izkazalo kot nezadostno, so morali nekoliko nemških divizij z velikim številom topništva celo s francoske fronte prepeljati na rusko fronto. V prvem delu svojih spominov piše general Brusilov o svojem imenovanju za poveljnika južnozapadne fronte, o svojih sestankih s carjem, o vojnih posvetovanjih v Mogilovu in končno o skrbnem in težkem pripravljanju splošne ofenzive na vsej njemu poverjeni fronti. V razgovorih s carjem Nikolajem in s člani vojnega sveta v Mogilovu je Brusilov vztrajal vkljub ugovorom pri zahtevi, da njemu poverjena južnozapad-na fronta preide aktivno v ofenzivo. Da ne bi sovražnik doznal, kje se bo pričel glavni napad, je Brusilov odredil, da se vsi sektorji cele fronte pripravijo na o-fenzivo. Tako bo sovražnik videl, ie dejal Brusilov, priprave na 20 in več me- stih in ne bo mogel vseh sil koncentrirati na enem mestu. Z opisovanjem priprav končuje dozdaj objavljeni prvi del spominov. 13.449 km češkoslovaških železnic Češkoslovaško ministrstvo železnic , je nedavno objavilo točno statistiko o stanju in delu češkoslovaških železnic. Statistika dokazuje, da spada ČSR med najnaprednejše in v pogledu prometa najbolj urejene države v Evropi. ČSR ima danes 13.449 km železniških prog ter zavzema med evropskimi državami d3-veto mesto glede dolžine prog sploh, je pa med prvimi, če se vzame v ozir dolgost proge v primeri z elikostjo države in številom prebivalstva. Na vsakih 1000 prebivalcev pride v ČSR po 1 km železniške proge, torej več nego v starih evropskih državah Italiji, Španski, da, razmeroma celo več nego v Angliji. ČSR ima 8 železniških direkcij. Železnice investirajo letno skoro četrt milijarde češ-cih kron za vzdrževanje prog ter železniških, brzojavnih in telefonskih prog. Vozni park se neprestano obnavlja. Vse praške postaje in proge v okolici Prage so elektrificirane, nekatere lokalne proge motorizirane. Koncem leta 1928 so imele češkoslovaške železnice 4344 lokomotiv :n motornih vozov, 8889 osebnih in 199 tisoč 411 tovornih vagonov, 2498 službenih vagonov. V tninolem letu so izdali za gradnjo novih lokomotiv in vagonov nad 630 milijonov Kč. V letu 1928 so češkoslovaške železnice prevozile 95 milijonov 117.000 ton blaga in 135.000 ton prtljage. Od prometa so imele železniške blagajne 5„044.5Q3.141 Kč dohodkov. Kaj je kraua Devetletna Marička v neki vasi je spisala sledečo nalogo o kravi: »Krava ie domača žival in je pokrita po vsem životu z govejim usnjem. Zadaj ima rep s čopom, s katerim preganja muhe, da ne padejo v mleko. Spredaj je glava, na kateri so priraščeni rogovi in imajo tudi gobec. Roge rabi krava za suvanje, gobec za mukanje. Spodaj pod kravo visi mleko, ki jo pripravno za molzenje. Mie ka ni mogoče nikdar vsega pomolzli, ker ga krava vedno znova pridela. Kar ko to napravi, na to nismo nikdar mislili Krava ima fin vonj in diši že od daleč. Mož krave je vol. Izgleda kakor krava, samo da ne visi od njega mleko. Zato vol tudi ne spada med sesalce in ga uporabljamo za delo. Vol je psovka. Krava se preživlja s travo, krompirjem itd. Akoj krma dobra, je dobro tudi mleko, ako pa grmi, postane mleko kislo. Krava potrebuje malo hrane. Kar je enkrat jedla, je potem še večkrat, ker vse tako dolfco prežvekuje, da je potem popolnoma sita. Več o kravi ne vemo!« Pospeševanje tujskega prometa. Tujec hotelskemu ravnatelju: »Prosim, kje pridem najbližje na kolodvor?« »Tega ne povem!« »Za božjo voljo, kaj se to pravi. Zak^ij mi nočete povedali?« »Poglejte,« je odvrnil ravnatelj, »ima mo samo enega tujca in sedaj naj se. 3e ta odpelje!« Spttf Ogromne cene za stare znamke Zbiralci znamk niso danes več nikak-šna redkost, nasprotno ji postalo zbiranje znamk pravcati šport, poštne znam-ce pa vrednostni papirji, ki notirajo na tržiščih in s katerimi se špekulira. Najdejo se znamke, ki se cenijo na par sto-tisočev dinarjev, in tudi v nekem kata-ogu je navedena cena za neko znamko 3ritske Guyane z zneskom 2 in pol mi-ijona Din. Od 57.000 raznih znamk, ko-ikor jih je dozdaj na svetu, jih ima nc-caj tako silno vrednost. Vendar so to raritete, ki se le redko pojavljajo na trgu, ker jih srečni posestniki ne dajo iz rok. Angležki kralj Jurij, ki ima najbogatejšo zbirko znamk na svetu, skrbno čuva svoj zaklad. V Luzernu se vrši pravkar velika dražba dragocenih znamk, ki so skupno vredne več milijonov. Najcenejša na dražbi je neka ; ru-munska znamka iz 1. 1858, ki je v katalogu cenjena na 125.000 franc, frankov (nad četrt milijona dinarjev). Med novejšimi raritetami je avstro-ogrska znamka po 25 vinarjev izza časa vojne (Feld-post), ki so jo v Ukrajini za kratek čas rabili s pretiskom. Cenjena je na 15.000 francoskih frankov. ISSK MARIBOR : SK RAPID. Za nedeljo, 16. t. m. nam naša najboljša kluba zopet pripravljata zanimiv športni dogodek, ki je moral ob priliki Rapidove desetletnice izostati radi nenaklonjenega vremena. Najnevarnejša protivnika v domačem nogometu ISSK Maribor in SK Rapid bosta nastopila v prijateljski tekmi, ki bo nudila mnogo zanimivih momentov, kajti »Rapid«, kakor »Maribor«, se odlikujeta ravno v srečanjih med sabo z izredno požrtvovalnostjo in predvedeta igro, bogato na interesantnih in napetih dogod kih, ki jih spremlja občinstvo z največjo pozornostjo. Tekme med Mariborom in Rapidom privabijo pač največ prijateljev nogometa na igrišče, kar dviga tudi borbenost moštev in stopnjuje njih prizadevanja. Najprivlačnejše pa je dejstvo, da se nikdar doslej še ni moglo z gotovostjo predvideti izida, čeprav sta način in igra popularnih protivnikov znana prav v podrobnosti. »Maribor« bo nastopil v nekoliko spremenjeni postavi, ki po kakovosti ne bo mnogo zaostajala za igro kompletnega prvaka. Znano je, da je »Maribor« tehnično zanesljivejše in popolnejši, vendar omenjena prednost še ni zadostna garancija za uspeh. Tudi je znano, da je »Rapid« proti Celovčanom predvedel zelo slabo in nekoristno igro, kar pa nikakor ne vodi do zaključka, da bo slaba tudi nedeljska igra »Rapida«. Vsekakor bo pomenila tudi prijateljska tekma derby, cajti varovati je treba prestiž in ugled bodisi belo-črnih, ali črno-modrih barv. ^lomilec u omari 35-lteni ruski begunec Brunov v Berlinu je znan mednarodni klepar in vlomilec, ki ima na vesti celo vrsto zločinov in je bil tudi že neštetokrat zaprt. Te dni je neki gost v nekem hotelu v centru-mu mesta zaslišal zjutraj čudno škripanje v omari. Kmalu se je omara odprla in iz nje se je priplazila moška postava, ki se je • pričela pomikati proti njegovi postelji. Gost je takoj skočil iz postelje in zaklical na pomoč. Tat se je tega tako prestrašil, da se je spustil v divji be Hotelski nameščenci so ga zasačiji v pritličju, kjer. je nenadoma pričel prep vati rusko carsko hi^ino. Ko je namreč uvidel, da mu ni več pomoči, je začel simulirati blaznost. Seveda mu ni vse skupaj nič pomagalo. Na policiji so takoj spoznali v njem že starega znanca, ne varnega vlomilca in sleparja Brunova, ki je končno tudi priznal, da je čisto normalen. Izročili so ga seveda zopet sodišču. Teniški turnir za prvenstvo klubov. V nedeljo prispejo v Maribor najboljši teniški igralci Zagreba: Schafer, brata Friedrich, Kukuljevič in inž. Malančec v svrho odigranja teniškega turnirja za prvenstvo klubov. Nastopili bodo proti najboljšim igralcem Slovenije, s katerimi razpolaga teniški odsek mariborskega »Rapida«. Turnir bo vsekakor najzanimivejši dogodek v vrsti turnirjev, ki so jih doslej na domačih tleh priredili mariborski klubi. Haškovci so v izborni kondiciji, kar dokazuje njihov nastop v Sarajevu. Schafer je prvaka Sarajeva Kal-mana gladko odpravil s 6:0, 6:0. Enako izraziti pa sO tudi ostali rezultati. Računati je, da bo »Rapid« nudit več odpora in bodo torej posamezna tekmovanja izredno zanimiva. Katere igralce bo poleg Hitzla in Leyrerja ter gdč. Hitzlove nominiral Rapid, še ni znano. Za državno prvenstvo. V Zagrebu se bo v nedeljo odigrala brez dvoma najinteresantnejša tekma v srečanjih za državno prvenstvo med Ha-škom in Gradjanskim. Obes moštvi se mrzlično pripravljata za odločilni nastop. Tekmo bo sodil dunajski sodnik. Pri zobozdravniku. V nekem rumunskem mestecu sta se srečala dva trgovca pri zobozdravniku. Eden jc odšel, drugi je prišel. »Kaj delaš.tu?« jc vprašal prvi. »Dal sem si napraviti nov zob,« je odvrnil drugi. »Veljal me to 500 !cjev.« »Meni pa je pravkar izdrl en zob in ic zahteval zdravnik 50 lejev honorarja.« ,»Lep zaslužek,« je rekel prvi zamišljeno, »ako gre za eden in isti zob...« Zanimiua razstaua u florencj V Florenci so otvoriliprvo italijansko razstavo zgodovine znanosti in sicer sredi krasnega parka. Razstava vzbuja izredno pozornost, ker je nedvomno tudi prva te vrste. Na razstavi so med drugim modeli Leonarda da Vincija, primitivni aparati Aleksandra Volte, prvi eksplozijski motor Petra Barsantija, petrolejski motor Cristofesa iz 1. 1850, najstarejši avtomobil tvrdke Fiat,, ki je pred 30. leti prevozil Italijo s hitrostjo 24 km na urq, dalje prvi aparati Marconija, s katerimi je izumil brezžično telegrafijo, celokupni aparati Galilea Galilei. Vrh tega je seveda še na stotine in stotine drugih predmetov, ki predstavljajo vsi mejnike v razvoju tehnike in znanosti. Cesto so bili to samo modeli, ki so bili praktično izrabljeni šele kasneje. Italija je vsekakor lahko ponosna na svoje ini-cijatorje, raziskovalce in izumitelje na vseh poljih. Lasje in brki. »Zakaj osive najprej lasje na glavi in potem šele brki?« »To je vendar jasno! Brki zrastejc vendar 20 let pozneje!« Wsifl?«w51VBCfiR19IR7u!« V Mari Bo ra, 3ne 12. VT. 1955. KI