286. številka Ljubljana, ? petek U. decembra 1903 XXXVI. leto. »a&ia vea* dne sveder« teunfti nedelje in ^nuszilke, ter velja po ^oetl prejecnait aa avatrv- »x-r Mtoa a?- «ee lato 8ft K, Zfcfc^o! leta 18 K, za četrt leta 8 K BO h, za eden mesec 8 K 30 h. Z* LJubljano » poAUi*n)eza sa dom za vas leto 84 K, za pol leta IS K, ea četrt leta 8 K, sa eden naeaec S K. Kdor hodi maa aa celo lato 88 K, za pol leta 11 K; za četrt leta o R 50 h, za eden mesec 1 K HO h. — Za tuj* daaala tolike 93C, Stoli kor snasa poetnina. — na naročbo brce (stodobne vpo&iljatve i Hto&tfno ag ne czira. Ca *4aan!l* ju.^fri)e ae od peteroatopne petit-vrste po 13 h, Če bo oznanilo enkrat tiska, po ID b, fle te dvakrat, in po 8 h, ca te Jrtkrat ali večkrat fcšska. p- Dopisi naj ae Izvole* franfcovati. — Rokopisi ao ne vračajo. — Uratatatv« s» apmvnlatvo je na Kongresnem trga fit. 12. — UpravniStvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oanaofla t. ]. administrativne stvari. — Vhod v aredmi&vo }e m Vragov* aiice tt. 8, vhod v apravnistvo pa s Kongresnega trga fit. 12. „Slovenski Narod" telefon fit. 34. PossuniaiAt Številke po 10 h. „Narodna tiskarna11 telefon fit. 85. Shod v Ribnici. (Konec j Drugi govornik na ribniškem shodu je bil župan Ivan Rus iz Loškega potoka, ki je govoril približno tako le: Častiti volilci! Dovolite, da tudi jaz spregovorim nekoliko besed. Stanujoč ob bratski hrvatski meji v naj-oddaljenejši občini tega okraja, opazujem že precej let politično valovanje v deželi. Osobito mi je živo pred očmi doba, odkar je pričela aktivno delovati med nami takoime-novana gospodarska organizacija. (Razburjenost Klic: Sleparska organizacija!) Trdil bi smelo, da je ravno poostrila politično nasprotje v deželi — ali, da je politična pohlepnost po nadvladi, za katero je tičala brez-dvomno koristoželjnost posameznikov (Živahno pritrjevanje) rodila gospodarsko organizacijo tako, kakršno vidimo dandanes. Gospodarska organizacija. Gospodarska organizacija na podlagi zadružnega zakona z leta 1873 bi bila prava sreča za vse stanove v deželi. Kmetski stan imel bi brez-dvomno veliko koristi; obrtnik našel bi v njej zavetja, bi trgovina stopila močna pred konkurente na svetovnem trgu. — Odkrito Vam rečem, da sem z veseljem pozdravil to misel in gojil najlepše nade, kakor mogoče še marsikateri. (Klici: Pa so splavale po vodi!) Takoj pa, ko je zagledal kot sad gosp. organizacije v Starem trgu »konsum«, pod imenom »konsumno društvca, beli dan, šle bo vse lepe nade po vodi. Kaj je konsum, mi, hvala Bogu, ni potreba podrobneje razpravljati (Klic: Saj čutimo!), ker imamo praktične posledice pred očmi. Katoliško-narodna stranka je ta konsum z veseljem pozdravila kot sad svojega truda in kazala nanj kot edino rešitev kmeta. — Kakor bomba so padali konsumi pod raznimi imeni po deželi; v prvi vrsti med politične nasprotnike. Kdor brez ugovora ni pripoznal potrebe konsuma, postal je liberalec itd, Popolnoma so se nam pa odprle oči šele-tedaj, ko smo videli, kakšni ljudje se igrajo s tem nevarnim orožjem. (Živahni klici: Sami goljufi!) Eden revizorjev je ribniški rojak (Veselost. Klic: Pele!), drugi je bil pa tajnik loškopotoške občine (Klic: Seliškar!) in nam je kot tak še živo v spominu. (Smeh: Zakaj ste mu pa odpustili in ga niste dali zapreti ?) Naravno je, da se je uprla močna stranka ne samo trgovcev, nego tudi kmetov takemu početju. — Oj, koliko smo jih slišali od novopečenih prijateljev ljudstva. »Liberalci, brezverci, sovražniki kmeta, pijavke kmetske krvi«; take in enake psovke so letele ob vsaki priliki na nas. — Kakor včeraj, se nam zdi, vršilo se je vse to; in danes? (Ogorčeni klici: Danes pa moramo mi plačevati. Farji so nas goljufali!) Nič več tistega veselja in navdušenja za konsume. Nepričakovano hitro so razkrinkane nakane teh osrečevateljev ljudstva. Kaj vidimo danes? Tiste prostore, ki jih je blagoslovljala roka rdečelič-nega kaplana, zaprl je ključ pravice. Daj račun od hiševanja! zadonel je glas. (Burno pritrjevanje.) Grobna tišina je nastala v tistih skrivnih prostorih, kjer je bila doprinesena marsikatera sladka urica. Stroga pravica je pa našla med preležanimi predpasniki in otročjimi srajčkami v največje začudenje strmeče javnosti »cel albuma nesramnih (Silno ogorčenje) slik, katere gotovo ne spadajo med najnujnejše kmetske potrebščine. (Kiic: Pa med kaplanske!) Najžalostnejše pa je, da morajo tisti, ki se niso veselili ob najbolji j buteljkah rujnega vinca v skrivni'; kamricah, plačevati primankljaj. (Ne popisna razburjenost.) Kaplana sedaj ni med njimi (Burni klici: Ušel je!), da bi jih rešil nesreče — pravočasno je zmaknil pete in pravijo, da nekje na Gorenjskem dru^e ovce striže. (Ogorčeni medklici: Lump, slepar!) LISTEK. Piparju brez pipe v spomin. Leta 1613. je posvečal vladika jubljanski, Tomaž Hren, novo jezu-ritsko. sedanjo šentjakobsko cerkev. Mož, ki je lastnoročno opisal vso to Blavo, navaja tudi sv. moči, katere so Bi bili nabavili prečastni patres Je-suitae za svojo novo cerkev. Te relikvije so: KomadiČ dragocenega lesa od križa Rešiteljevega; kosec potnega prta Gospodovega; nekoliko mire, katero so darovali trije modri Božiču; trohico obleke, bi. D. M.; košček za-veznega zaboja, v katerem se je hranil angelski hleb mana; trščica čudežne palice, s katero je Mojzes razdelil Rdeče morje; nekoliko odela sv. proroka in duhovnika Zabarije, roditelja sv. Ivana Krstnika; istotako kosec obleke imenovanega svetca; nadalje: komadič haljine sv. Jakoba V., bv. Ignacija Lojolanskega, vteme Ijitelja in zavetnika družbe Jezusove; potem ostanek sukenj sv. apostolov: Petra, Pavla, Andreja, Ivana Blago- vestnika, Tomaža, Mateja, Jakoba M , Filipa, Jerneja, Simona, Jade Tad., Matije in Barnabe; blagovestnikov Marka in Luke; nadalje: mejnega grofa Leopolda, zavetnika Avstrije; potem neznatno ostalino v križevem liku iz raznih krajev sv. dežele in končno komadič one palmove vejice, katero je nosil blagovestnik Ivan pred krsto sv. Bogorodice. O pristnosti teh sv. moči, — morda se še danes nahajajo pri sv. Jakobu v Ljubljani, — je bil škof Hren preverjen v dnu svoje duše in tudi jaz, pošten liberalec, imam živo vero vanje. A ta živa vera v čestite relikvije me je zavedla do groznega greha! Pater pecoavi! Mea culpa, mea ma a ima culpa! Sel sem enkrat med literarne historike slovenske ter opisal častitljivo ostalino, Prešernovo »fajfo«, koja črtica je izšla v koledarju C. M. d. in ta publikacija se je tiskala, sv. križ božji, v »Narodni«, a ne v »Katoliški tiskarni!« Za pristnost te pipe sem baje jaz nepristna priča. Zakaj nisem vsaj tak skeptik, kakor »Slovencev« podlistkar, Pipar Kdo izmed Vas se ne spominja procesije na pustni torek po ribniškem trgu? Vodil jo je knezoškof sam. če je bila na mestu ali ne, nočem soditi. Živo se pa spominjam, kako pohvalno je sodila preč. duhovščina pobožnost ribniškega ljudstva. Hvala Bogu, Ribnica in okolica je rešena! (Smeh.) Očistili ste si kosmato vest, ustanovili ste si pa tudi prepotrebno kmet. društvo in nova doba Vam bode zasijala. — In danes? — Kdo ne sliši tisto pobožno ljudstvo po ravno tistem trgu proklinjati svoje voditelje? Zapeljani so reveži in plačevati morajo grehe drugih. (Ogorčenje. Klici: Cerkev ima milijone, 4>a nič ne da za škodo!) Kakor v ribniški dolini, godi se tudi drugje in zgodilo se bode povsod s konsumi. Hiša je postavljena na pesek in do tal se bode podrla. (Pritrjevanje) Rekel sem že, da o konsumih ne bi bilo potrebno podrobneje razpravljati, če bi ne sledile istim zle posledice za celo deželo. Katoliško-narodna stranka uvideva dobro, da je ponesrečila celo akcijo in kakor posamezni sinček konsum visi tudi mati - Gosp. zveza v zraku. Klici: Žlindra!) Nujna pomoč je potrebna. Državna podpora je izginila kakor pomladni sneg in potrebno je nujno dobiti trajnega lepila.Deželno blagajno nam dajte v roke, da zamažemo raztrgano edejo, sicer smo pri kraju. (Viharno odobravanje. Klici: Vse bi radi požrli, da bi graščine kupovali.) Ker se jim ni posrečilo poštenim potom dobiti večino v zbornici, zagnali so hrup: »splošno in enako volilno pravico hočemo!« Veselost ( Volilna reforma. Splošno in enako volilno pravico danes zahtevati na Kranjskem, je nesmisel. (Živahno pritrjevanje) Da se pa razširi volilna pravica, temu kmetje ne bi ugovarjali; seveda sprijaznili bi se s tako volilno reformo, ki bi res kmetom zagotovila več moči v zbornici, biti mora pa v prvi vrsti svobodna. — Volilne reforme, od katere bi bil shranjen ključ v predpasniku farovške kuharice (Smeh.), ne bodemo nikdar priznali. (Burno pritrjevanje.) Če ima katoliška narodna stranka resen in pošten namen z volilno reformo, (Klici: Klerikalci nimajo nikoli poštenih namenov!) naj poskrbi za izobrazbo. (Živahno odobravanje) Dobre šole so podlaga narodnega napredka v prvi vrsti med nami kmeti. Šolstvo. Kako sodi katoliška narodna stranka o šolah, povedal je jasno njen voditelj na cerkniškem shodu. Dobro urejena šola mu je trn v peti in pravi, da je nespodobno, Če si postavi kmet šolsko palačo med kmetskimi bajtami. Kakor rjoveč lev maha z repom po šolah (Veselost.) in mislite da zato, ker se mu kmet smili radi troškov? Kaj še! Našim prijateljem ljudstva ne diši šola že od nekdaj, ker le tedaj so močni, če imajo nevedno maso za seboj. (Burno pritrjevanje.) Umevno je, da imajo napredno učiteljstvo posebno na piki. Medtem, ko šolozanemarjajoče učitelje povrsti kujejo v zlato nebo, napadajo tiste učitelje, ki ne trobijo v njih rog, uprav s satansko silo. (Ogorčenje. Klici: Škandal ! Sramota') Vprašanje o učiteljskih plačah, je danes važna točka deželnozbor-skega dnevnega reda. Ker je kat. narodna stranka zabarikadirala redno delovanje z raznimi obstrukcijskimi nujnimi predlogi, tudi to vprašanje ne pride Še bogsigavedi koliko časa na vrsto. Kdo more šteti naprednemu učiteljstvu v greh, če izrazi svoje ogorčenje nad nekrščanskim postopanjem nekaterih političnih Šarlatanov. Na cerkniškem shodu in drugod gromi glas: »Dokler nam liberalno učiteljstvo ne da zadoščenja, ne bode rešeno vprašanje o učiteljskih plačah a (Veselost.) Ta je lepa! Poleg vse mizerije, v kateri se nahaja dandanes učiteljski stan, roma naj še posamezni učitelj mimo Jakličeve vile v dr. Šusterštčevo graščino s popepeljeno glavo na obrazu ležeč prosit milosti. (Smeh.) Treznomisleče ljudstvo pripoznava učitelja - trpina dostojno plačati. (Živahno pritrjevanje.) Kdo ne opazuje njih glasila »Slovenca« in njega smeri? Medtem, ko prireja razne romarske vlake po deželi in izven dežele, ki stanejo včasih več tisoč kron, poleg potrate najlepšega časa, pozdravlja tako vrvenje kot narodno zavednost Slovencev, ne najde groša, da bi duševnega delavca, učitelja, dostojno plačal. (Živahni klici: Tako je! Res je!) AfrikanBke zamorčke kupujemo z vidnim veseljem. (Veselost) Naši lastni otroci bodo pa postali pravi duševni zamorci, če se posreči tej kliki doseči svoj cilj. (Živahno pritrjevanje ) Klerikalna obrekovanja. Naj ostud nejše in nečloveško po litično orožje je sumničenje in obrekovanje. Kakor opazujemo, se skuša v zadnjem času posl. Jaklič na tem polju ovekovečiti. (Klici: Saj se je že ovekovečil v postelji v Kočevju! Smeh!) Iz varnega zavetja na nekem shodku v^Strugah se je zaletel ta junak v vsega spoštovanja vredno OBebo gospoda svetnika Višnikarja. Nehote mi prihaja na misel, da navadno ljudje svoje lastne napake podtikajo drugim. Ta poštenjak izrekel je najpodlejšo laž, da ogromna večina ljudstva tega okraja dvomi o objektivnosti gospoda svetnika kot sodnika. (Ogorčenje in klici: Nesramno! Živio Višnikar.) Že nad IS let biva med nami in si je ravno kot sodnik pridobil simpatije celega okraja. (Živahno pritrjevanje.) Smelo trdim, da je rojen za ta poklic in ga bode težko nadomeščal naslednik Ogromna večina ljudstva tega okraja ima eno željo, da bi ostal gospod svetnik še dolgo vrsto let med nami načelnik ribniške sodnije. (Burno pritrjevanje in ploskanje) Gospodu svetniku Višnikarju naj bode pa ta brez pipe! Zakaj verujem v pristnost relikvije, o kateri pričuje verodostojna, častita, vsega povzdanja vredna gospa! Oj, ona ni niti škof, prelat kanonik, niti župnik ali kapelan, niti mežnar! Čemu ji kake vere!!! G. Potočnik je bil resen, inteligenten mož. Vrlo se je zanimal za naše slovstvenike, osobito za Pre šerna, Gregorčiča in Levstika. Z Lev stikom je celo občeval osebno. Večkrat je omenjal svoji soprogi, da ima njegov znanec, na čigar ime se pa gospa ne zamore več spomniti, Prešernovo pipo. Ubil si je v glavo, da si mora osvojiti to relikvijo. In istinito! Nekoč pride domov s to pipo v roki, rekoč: »Tu imam Prešernovo »fajfo«; moramo jo lepo spraviti, da bo v spomin.« In gospa je skrbno shranila pipo ter čuvala do danes. To se je zgodilo dfcbro leto pred Potočnikovo smrtjo, to je leta 1883. Je-li zato tako neverojetno, da je ta pipa bila svojina Prešernova? Potočnikova hiša je mejila na »Zlato jagnje«, krčmo, kojo je redno pohajal Prešeren. V tej gostilni je navadno pričakoval svojega dekleta, od todi ž njim hodil na prošet. Svoj čas, ko se je več pušilo iz pip, nego danes, so stalni gostje imeli svoje lule po gostilnah takorekoč v inventarju. Je-li tako nemogoče, da je ime! tudi Prešeren svojo pipo stalno shranjeno v krčmi, kjer je bil »Stammgast«. Je-li izključeno, da je Potočnik, mejaš, ki je kasneje celo kupil to hišo, čul o taki Prešernovi pipi ter kot čestilec pesnikov 34 let po njegovi smrti nabavil si jo? Kakov povod bi bil imel Potočnik, resen, inteligenten mož, častitelj pesnikov, da bi bil »naf&rbal« svojo soprogo s patvorom Prešernove lule? In kak patvor bi bil velel shraniti kot častito ostalino Prešernovo? Jaz ga nimam za takega zabitega glupoa! — Heu, me miserum, da sem sel na led gospe Potočnikovi in verjel njenemu pričevanju! Pipar brez pipe, ta ne da vero rajnemu Potočniku, še manje njegovi soprogi, a najmanje pa liberalcu, n e-gotovi priči, nepristnemu Haram-baši! Ponovokatoliški kombinaciji Piparja bres pipe se je vršil s Prešernovo „fajfo44 sledeči proces:] Rajni Potočnik, lahkomiŠljenec, ki je lagal kar iz navade, ter izmišljal si kar cele romane, se je hotel enkrat malo pošaliti s svojo ženo. Nekega dne si najame mestnega tamborja Zana, naj razbobna po ulicah ljubljanskih, da kupi Prešernovo „fajfou. Pip pa je strašansko čislo v beli Ljubljani, a še več na Kranjskem. Jedva odbobna Žan, se je kar trlo samih ljubljanskih barab pred »Avstrijskim cesarjem4*, ki so kričali: „Gospod, jaz imam Prešernovo fajfo!-4 „Ni resu, vpije drugi, tretji, Četrti, itd.,u jaz jo imam, moja je pristna! „ln bena Potočnik je verjel vsem tem capinom. Pokupil je torej vse lule, iz njih izbral s pečatnim voskom zamazano, ki mu je ugala najbolje, ter prezentiral jo svoji soprogi, trdeč, to je prava pravcata Prešernova pipa, ki se mora lepo shraniti! Roma locuta est in — amen! Potočnikova pipa ni „fajfa* Prešernova! To je zdaj pribito! Bog se me usmili! Zakaj sem verjel Potočnikovki 1 Psevdonim moj je janičarfiki, trdi Pipar brez pipe. Vidi se, da s pridom Čita švabske novine, v katerih Čifiti junaške Črnogorce, Bolgare in Jugoslovane sploh pitajo nRaubergesuidelu in ostudni napad šola, da niso vselej dobre rokovioe za razne politične hajduke. — Naše geslo naj bode zob za sob! (Viharni klici: Tako je!) Kakor njemu godi se vsem drugim. Razni jastrebi v duhovniški suknji trgajo in blatijo vsakega, ki se predrzne pokazati na kako liso na duhovniški suknji ali raztrgani plahti gospodarske organizacije. Zadnja leta preživeli smo v strahu pred farovško gorjačo. Prav nekrščansko vcepili so duhovniki-politiki sovraštvo med starši in otroci, brati, sorodniki in sosedi, pod vidnim zadovoljstvom oznanjevalcev miru in krščanske ljubezni. (Burno pritrjevanje.) Sadovi konzumov Razupita fara je vsaka, kjer nima farovž prve in zadnje besede. (Klici: Res je.) Povsod enako. — Res postavijo nekaj domačih mož, kakor strašilo zajcem v zelniku in kažejo nanje, kakor Dalmatineo na medveda —- lejte jih krščanskih mož! (Veselost.) Te-le posnemajte. Prava prispodoba je bloški poslanec Drobnic! (Smeh.) Dekorirajo jih z raznimi častmi. Častna občanstva se kar usipljejo nanje, dasi nihče ne ve za zasluge teh mož. Oj škoda, da ni obveljal sklep ribniškega občinskega zastopa! Kako lepo bi bila dičila častitljiva glava »častnega občana Brešarja« trško pisarno. (Viharna veselost) V trajni spomin še poznim rodovom bi bil ostal tisti mož, ki je povzročil toliko zla in gorja v ribniški dolini. (Viharno pritrjevanje: Klic: Ta je tudi že ušel na Gorenjsko!) Ravno tako godi se drugod. Poslušno stopajo občine druga za drugo na višje povelje kljanjat se Jakliču. Ne vem koliko občin podelilo mu je častno občanstvo, (Klici: Sram naj jih bo!) le to vem, da si ni nobenega zaslužil. (Pritrjevanje) Glavna njegova zasluga je piskanje v zbornici, kar na svojih shodih bahato povdarja. Ne pove pa resnice, da vsled takega počenjanja dobremu ljudstvu preti boben in si skuša iskati zavetja v tujini, medtem si pa kakor tiha voda razni nepoklicani menihi napravljajo svoja gnezda v deželi, da popijo še zadnjo kapljo krvi slovenskemu kmetu. (Živahno pritrjevanje.) Da bi kmet ne spoznal preteče nevarnosti, mečejo mu že tolikrat obrabljeno kost v zobe, češ, proti liberalcem se za vas borimo. Med večnim visom in krikom »ven s splošno in enako volilno pravico« se pa niti eden farovž ne gane, da bi zadostil sam pravici in postavi z leta 1887. in reguliral krivično razdeljeno bero v smislu te postave. Hladnokrvno, brez usmiljenja stiskajo iz vdov in sirot, ki ne posedujejo druzega kakor zadolženo bajto po 10—12 in še več kron. (Viharno odobravanje.) O/ sveta pravica! UatanI slovenski kmet. In mi kmetje? Kaj porečemo k vsemu temu? (Klioi: Palice v roke!) Mirno gledamo, češ, saj imamo varuhe. Ali je mogoče še naprej tako spati spanje pravičnega? Ne — v 20, stoletju živimo! Tudi mi kmetje ne pripoznamo varuštva zanaprej. (Burno pritrjevanje.) — Iz faroviev doni glas: Ven iz zakristije! Jaz pa pravim, kmet, obrtnik, trgovec: Ven izza peči! (Viharno ploskanje Pojdi med množico in videl bodeš, da tvoji varuhi vadljajo za 'zadnjo tvoJo suknjo. (Klici: Res je! Tako je!) Združimo se, zahtevajmo svoje pravice sebi, poženimo iz kmetskih sedežev v zbornici tiste, ki nimajo srca ne zmožnosti zastopati nas in ne čutijo naših bolečin. (Urnebesno pritrjevanje.) Ne več liberalci in klerikalci! Zavedni napredni in odkritosrčni slovenski kmetje — se bodemo imenovali. (Burno odobravanje.) Brezobzirno zahtevati moramo svojih pravic, (Viharno odobravanje) vsi olikani stanovi naj pa branijo naše narodne svetinje in umirajoče obmejne brate. Dela dovolj za vse, in narod jim bode hvaležen. Nelepo pa je, da se je v zad njem času nabralo toliko nepoklicanih gostov okrog že itak prazne kmetske sklede. Resničen je pregovor: Pomagaj si sam in Bog ti bode pomagal! (Živahno odobravanje) Združimo se in močni bodemo odločevali usodo svojo in cele dežele. Bog in sreča junačka! (Vihamo pritrjevanje in ploskanje in gromoviti Živio klici vrlemu govorniku.) Na to spregovori vrli posestnik France Andolsek iz Velike Poljane ter se v krepkih besedah zahvali govornikoma. Njegova preprosta beseda je segia poslušalcem v srce in navdušenje ni hotelo ponehati, ko je dvignil svojo roko: »Glejte, žuljava je, pa sem vendar liberalec!« Na to pozove predsednik navzoče klerikalce, da je sedaj čas govoriti in da naj govore. Naenkrat se je sredi občinstva napravila ulica, in po nji so s silo privlekli ti*»a dva klerikalca, katera sta med govori nekaj vmes kričala. Pritirali so ju do govorniškega odra, a ko sta bila izpuščena, sta kakor zajca pobegnila in se nista upala ust odpreti. Shod je potem soglasno sprejel naslednje resolucije: 1. Obstrukcija, katero so klerikalni poslanci v prvi vrsti posl. dr. Susteršič spravili v deželni Dor, je za našo deželo, in posebn za kmetsko prebivalstvo škodljiva in pogubna ter se obsoja z vsd odloč nostjo. 2. Vpeljava splošne in enake volilne pravice danes še ni umestna in nujna. Ako se spremeni sedanji volilni red, naj se to sgodi po parlamentarni poti in času primerno. V kuriji veleposestnikov naj voli vsak, kdor plačuje vsaj 200 kron zemljiškega in hišnega davka, bodisi, da je njegovo posestvo vpisano v deželno desko ali ne. 3. Gospodarska organizacija naj se postavi pod strogo nadzorstvo, da ne bodo več možni taki slučaji, ka kor so v Ribnici in Dolenjivasi. 4. Shod izraža svojo ogorčenje nad podlimi in studnimi napadi, kateri so se vršili na struškem in ribniškem shodu na osebo g. svetnika Višnikarja. 5. Shod obžaluje politikovanje duhovščine v cerkvi, ker se s tem vzbujajo in netijo prepiri in sovraštvo med ljudstvom in slabi njegov verski Čut. 6. Ljudsko uČiteljstvo, katero mnogo trpi pod obstrukcijo, naj se svojemu trudu, stanu in času pri merno plača, da bode moglo vse svoje moči posvetiti vzgoji naše mladine. 7. Ostro se obsoja vladno postopanje proti pravičnim zahtevam koroških Slovencev, vendar se pa obsoja tudi klerikalna stranka, katera zadnje Čase poskuša izkoriščati žalostne koroške razmere za agitacij sko sredstvo proti napredni stranki na Kranjskem. Državni zbor. Seja dne 10. decembra. Nujni predlog o spremembi ustave se je vendar dognal, nakar" je predsednik zaključil sejo ter naznanil, da se prihodnja seja nsznani pismeno. S tem je štiritedensko zasedanje la letos odgođeno. Podanih je bilo pred sejo več interpelacij. Posl. Maver je interpe-liral finančnega ministra, ali hoče naložiti na ogrska vina pristojbino najmanj 3 K v odškodovanje za pristojbino, ki jo dobiva Ogrska od avstrijskega sladkorja. Posl. Form a-nek je interpeliral zaradi prepovedanega točenja avstrijskega piva na Ogrskem. — Posl. M ali k je inter peliral trgovinskega ministra zaradi nepoštenega postopanja italijanske vlade, ki je postavila v službo dva par-nika, ki prevažata na Reko italijanska vina. — Posl. Spin čić je interpeliral naučnega ministra v zadevi oprostitve poštnine pri službenem dopisovanju župnih uradov. — Posl. Wohlmeyer je urgiral pri predsedniku odgovor na razne njegove interpelacije zaradi razmer pri nižje-avstrijskih delavskih zavarovalnicah zoper nezgode. Potem se je nadaljevala debata o nujnih predlogih glede spremembe ustave. Posl. Romanczukje v utemeljevanju svojega nujnega predloga izjavil, da bi bil isti lahko odpravil obstrukcijo, ako bi bil parlament sto ril svojo dolžnost. rHammeldiebe." Morda je tam naletel na izraz rbimbasa", kar res znači ne-kedanjega janičarskega polkovnika. Harambaše pa, ki načelujejo hajdukom, so vse kaj drugega, nego janičarji. Oni so vrli rodoljubi, ki se bore „za krst častni i slobodu zlatnu.'4 Harambaše so bili n. pr. Kara-Gjorgja, Kirdžali, Miloš Obrenovič, v nekem oziru celo baron Trenk, ki je vodil haramije. Da se pouči učeni Pipar brez pipe, kaj so harambaše, naj si nabavi Chocholovše-kovo rAgapijo" ali Czajkowskega „Kird-žalija". Na vslugo sem mu, ter mu ja stavim na razpolago, bodisi v originalu, bodisi v slovenskem prevodu. Obrne naj se tudi na g. Antona Trstenjaka, ki je baš letos obelodanil spis o harambašah in hajducih, za pojasnilo, Qui bene distinguit, bene docet. In kdo mi je nadel pošteni pseudonim Harambaše? Piparjevi stanovski drugovi, pošteni možje, požrtvovalni in goreči rodoljubi! V sedemdesetih letih sem bival v kršni Istri. Celo kopo duhovnikov sem tam zval svoje pobratime. V tem našem društvu nazivali so se kapelani hajduci, župniki harambaše. I jaz sem skrajema hajdukoval med njimi, a so me kasneje inštalirali za harambašo. Pošten je ta moj psevdonim, nič se ga ne sramujem in nič nima na sebi janičarskega. Ali uprav janičarski se je podpisoval v polpreteklem času Piparjev sobrat in drug, „ Slovencev" podlistkar Žiltir ! To je res janičarski priimek ! Dobrohotni čitatelj naj ga bere nazaj in videl bode, kako je estetiški! Pipar brez pipe konstatira tudi, da je Prešeren basal svojo pipo z ogrskim tabakom. I, seveda! Jaz za svojo osebo mu to popolnoma verjamem. Vsaj sem bil tako veren in nepreviden, da sem verjel g. Potočnikovi, pa bi njemu ne, ki je Pipar brez pipe? Gotovo je doznal, da je nosil Prešernu ogrski tabak tisti rujavi kontro-bantar France, ki je ubil lepega leblaj-terja Peča, kar nam je krasno opisal Jurčič. Zakrivil sem pa še drug poglaviti greh. Profanator sem te sv. ostaline Prešernove, ker sem iz nje pušil kna-ster in krul, mesto ogrskega tobaka. Profaniral sem v svojo veliko nesrečo tudi majoliko, iz katere je nekdaj rujno vince pil mariborski vladika. Srečni vlastnik njen, — „Božja previdnost" mu je domače ime, — mi jo je natočil do vrha z izvrstno starino. Bože, če sem morda še tam nastavil usta, kjer je i visoki dostojanstvenik držal svoja ! Koliko hujše še sem se pregrešil ondaj! In veleugledni daljni sorodnik našega prvega pesnika, ki Ti je svojina postelja njegova! Oprosti, da i Tebe navajam tu. Toda Ti pogosto spis v tej čestiti ostalini Prešernovi. Gorje Ti ! Ti profaniraš to relikvijo! Zdaj si izdan ! Pipar brez pipe Ti že kliče svoj : Quem ego! V postelji pesnikovi sme spati edino le on sam! Skoro se postavi temu veleumu spomenik v beli Ljubljani. Poboljšaj se in nesi vsak večer posteljo pesnikovo pred sobo njegovo. A on stopi zvečer s ponosnega piede-stala, natlači si „fajfo", katero sem jaz onečastil, s pristnim ogrskim duhanom in zapalivši, leže v svojo posteljo. Kajti le on sam ima pravico, kaditi iz te pipe in spavati na tej postelji! In Ti, Pipar brez pipe! Če Ti pride kdaj v roko očeta Radeckega molek, ne daj se zavesti, da bi nanj molil rožni venec ! In na Ahacevo ne mašuj v kazuli, narejeni iz Hasaupašinega plašča! Pro faniral bi te relikvije! Drugače: Ana tbema sit! Harambaia. Posl. Ellenbogen je v utemeljevanju svojega nujnega predloga pripomnil, da socialno demokratična stranka v Avstriji nima pravzaprav nikakih interesov za državo, toda ker jih je že zgodovina postavila ravno na ta tla, imajo vsaj interes, da so ta tla trdna. Nadalje je omenjal, da nameravajo narodnostna prizadevanja Čehov in Nemoev le raznaroditi dru-gojezične manjšine. Socialni demo-kratje pa zahtevajo popolno avtonomijo, enako pravo in popolno svobodo za vse narode z osrednjo vlado za ureditev zadev, ustanovitev okrožnih zastopov in narodne ministre za posamezne narode. Predpogoj za vse to bi bila splošna, enaka in direktna volilna pravioa. Posl. Baxa je polemizoval z izvajanji posl. Fofta in Ellenbogen a ter izjavil, da stoji češki narod na stališču češke države m je proti gosposki zbornici in centralnim ministrstvom. O kaki nadvladi češkega naroda ni v njihovem programu ničesar, toda Čehi zahtevajo enakopravnost za svojo narodnost v vseh deželah monarhije. Govornik je zagovarjal končno ustanovitev češkega generalnega deželnega zbora, ki bi izpolnjeval nalogo današnjega državnega zbora. Tak deželni zbor bi imel popolno avtonomijo. Na predlog posl. Schlegla se je debata zaključila ter sta bo izvolila glavna govornika. Posl. Choc(pro) je izjavil, daje njegova stranka za demokratizacijo vseh zastopstev in za splošno volilno pravico v državnem zboru. Polemizoval je proti Fof tu in Ellenbogen u ter zaključil: »Za državo jele ena rešitev, to je obnovitev češke države; Češko, Moravsko in Šlezijsko na temelju enakopravnosti narodnosti in modernega volilnega reda, pred vsem z enako, splošno in direktno volilno pravico. Za tako politiko se bo bojevala njegova stranka. Poslanec grof Dzieduszvcki (contra) je izjavil, da Poljaki ne bodo glasovali za nujni predlog, ker so mnenja, da mora predvsem parla ment priti v tako ustavo, da bo izpolnjeval svoje pravice in dolžnosti. Nastala je ostra kontroverza med govornikom in socialnimi demokrati. Klicalo se mu je: »Vaši mandati so gniii, saj imate le 34 vohlcev!« Pri glasovanju sta bila nujna predloga Ellenbogena inFofta odklonjena. Pred zaključkom seje je interpeliral pesi. vitez Berks ministr skega predsednika kot vodjo pravosodnega ministrstva o jezikovni rabi pri porotnih sodiščih na Spodnjem Štajerskem. Rusija in Japonska. Položaj na daljnem vztoku ni po sodbi ruskih listov tako nevaren, kakor ga slikajo angležke novine. V dobro poučenih krogih v Peterburgu prevladuje prepričanje, da je mir med Rusijo in Japonsko zagotovljen. To pa je največja zasluga carja Nikolaja samega, ki je osebno posegel v pogajanja z Japonsko in vplival na ministra zunanjih zadev grofa LambsdortVa, da je japonske predloge glede Koreje sprejel v celoti sesamo neznatnimi spremembami. To se je že brzojavno sporočilo ruskemu poslaniku na japonskem dvoru v Tokiju, baronu Rosenu, ki ima naročilo, naj Čim preje doseže sporazum-ljenje z Japonsko. Zatrjuje se, da nimajo spremembe, katere Rusija želi na japonskih predlogih, nikakega bistvenega pomena in da jih bo japonska vlada, ako neče tirati malenkostne politike, gotovo sprejela, kar bi značilo popolno sporazumljenje Japonske z Rusijo glede vseh prepornih točk na daljnem vztoku. Tozadevna pogodba se bo v najkrajšem času podpisala. Najvažnejši točki v tej pogodbi ste : priznanje japonskega protektorata v Koreji iu zagotovitev popolne trgovinske svobode za Rusijo v Koreji. — Angležki listi pa trde, da noče Japonska v pogajanjih z Rusijo niti za las odnehati, ampak da je od ločno pripravljena, zase ugodno rešitev prepornih vprašanj eventuvelno z obe-roženo silo si izvojevati. Kateremu poročilu se naj sedaj erjame ? Včeraj se je sešel japonski parlament. Preje se je pričakovalo, da se bode politična situacija, čim se snide japonski drž. zbor, razbistrila, kar se pa ni zgodilo. Parlament je otvoril cesar posebnim prestolnim govorom, v katerem pa se je le mimogrede dotaknil političnega položaja rekoč : „Moji ministri se pogajajo sedaj modro in previdno o važnih mednarodnih zadevah v svrho ohranitve mirn, kakor tudi za pravice in koristi Japonske". Te besede mikada zvene precej miroljubno, iz česar se da sklepati, da tudi v japonskih vladnih krogih prevladuje želja, da se ohrani mir. Politične vesti. — »Slovanska zveza« se je posvetovala pred včerajšnjo sejo, kako stališče naj zavzame napram nujnim predlogom o spremembi ustave. Sklenilo s3 je glasovati za nujnost, da se pokaže prepričanje, da zamore le temeljita sprememba ustave na temelju splošne, enake volilne pravice z zagotovitvijo politične in narodne avtonomije ozdraviti obupne notranje politične razmere. — Delegacije se razdele letos prvič tudi v armadni odsek, ki bo razpravljal o vseh vojaških zadevah. — Predsednik ogrske delegacije postane baje član magnatne zbornice E r n u s z t, podpredsednik pa pl. S z e 11. — Češki deželni zbor ss najbrže ne skliče k novoletnemu zasedanju, ker so sklenili nemški poslanci, da bodo v deželnem zboru obstruirali, dokler obstruirajo Čehi v državnem zboru. — češki jezik v armadi. V področju praškega voja bo dobili vsi polkovni poveljniki tajne ukaze, naj ustanove češke jezikovne tečaje za častnike, ker bo v bodoče povišanje v službi odvisno le od popolnega znanja češSine. — V ogrskem državnem zboru je posl. Ugron predlagaj, naj zbornica toliko časa ne dovoli rekrutov, dokler je provzročitelj ar madnega povelja v Chlopiju v cesarjevi službi. Predsednik grof T i s z a je odgovarjal obširno ter rekel, da je sedanji ogrski kralj blesteč zgled spoštovanja zakonov in ustave. — Srbski odločni radikal c i zahtevajo razpust skupščine, ker upajo pri novih volitvah dobiti večino. Njihova mržnja je naperjena tudi proti vojnemu ministru. Finančni minister Radovanović, ki je bil že svojo demisijo preklical, jo je znova vložil. — Boris Sarafovje prišel včeraj v Belgrad. Dijaki so mu priredili na kolodvoru velike ovaoije. — V nemškem državnem zboru je razlagal državni tajnik proračun. Proračun za leto 1902 izkazuje primanjkljaja 30,723 000 mark, tudi letošnji proračun se bo zaključil s primanjkljajem najmanj 20 mil. mark; vsled tega ni mogoče misliti na zboljšanje plač katerikol kategoriji državnih uradnikov. V dt bato je posegel tudi socialni demi krat B e b e I ter rekel, da bi bi državi lahko od bogatih slojev i biti na leto 300 milijonov več hod kov. Petrova skala, V. K. Iz Rima, G. dec. XII. Kdor vstopi v cerkev sv. Petra pri glavnih vratih, naj gre na zadnjo stran baldahina, ki je obrnjena proti koru in naj od tam začne ogledovati grbe na mramornatih podstavkih pozlačenih bronastih stebrov. Teh grbov je osem. Na gorenjem koncu grba je napravljena dekliška glava, ščit v grbu pa je napravljen kakor ženska prsa in ženski trebuh. Obraz, prsa in trebuh pa so na vsakem grbu drugačna, ker predstavljajo posamične faze zapeljanja, nosečnosti in poroda. Na strani proti koru je začeti pri desnem stebru in od tam je iti na levo. Vsak podstavek stebrov ima dva grba, in sicer se vrste te podobe tako le: 1. podoba: Devica z mirnim, blagim obrazom, ki izraža milino in nedolžnost. 2. podoba (na fasadi drugega, proti koru obrnjenega stebra): Dekle je zapeljano — obraz izraža strah, da postane noseča. 3. podoba (na stranski fasadi drugega stebra): Prve bolesti nosečnosti. 4. podoba (na zunanji strani tretjega stebra): Krči pred porodom, (to je umetniško najznamenitejša reprodukcija fizijologične in psihologične drame). i. podoba (na tretjem stebru): porod. 6. podoba (na Četrtem stebru): pete, ki se smehlja življenju in papežu — očetovemu stricu. 7. podoba (na četrtem stebru): Reakcija po porodu. 8 podoba (na prvem stebru na strani): Obupanje zapuščene zape Jjanke. Na noge, klerikalci! Vzemite kladiva v roke in razbite Berninijeve umotvore, če imate pogum. In demen tirati nas tudi ne morete, zakaj, če bi se le kihniti upali, priobčimo fotografije. Orbis ruit — je zaklioal neki v Rimu živeči duhovnik slovanskega rodu, ko sem mu pokazal Berninijevo ovekovečenje morale papeža Urbana VIII. Ko pa sem ga vprašal: Kako more človek, ki pozna ta zgodovin ski dogodek, v tej cerkvi še opravljati kako pobožnost, mi ni mogel ničesar odgovoriti. Dnevne vesti. V Ljubljani, 10. decembra. — Boj za ravnopravnost na Koroškem. Nedavno tega se je pri celovškem deželnem sodišču pripetil nečuveni slučaj, da je predsednik dotičnoga senata vzel zagovorniku dr. Brejcu besedo, ker je dr. Brejc slovenski govoril, ter potem obravnavo preložil, da si obtoženec poišče druzega zagovornika. To nezaslišano postopanje je obudilo v vseh slovenskih krogih največje ogorčenje. Sedaj poročajo nemški listi, seveda z največjo srditostjo, da se je omenjena obravnava vršila dne 7. t. m., a ne tako, kakor si je mislil omenjeni prepotentni sodnik, nego iako, kakor veleva pravica. To pot je prišla razprava pred senat, v katerem so bili slovenščine zmožni sodniki; državno pravdništvo je bilo zastopano po slovenščine zmožnem organu in jezikovno nezmožni zapisnikar se je moral umakniti zapisnikarju, ki zna slovenski. Tudi je bil dr. Brejc povabljen kot zagovornik. Nemški listi se zaradi tega srdito zaganjajo v višjegi sodnega svetnika pl.Fladunga, češ, da je on kriv — da se je tako zgodilo. Ti listi predstavljajo to obravnavo kot novotarijo, dasi dobro vedo, da so se take obravnave pri celovškem deželnem sodišču že večkrat vršile. — Poslanec Planian je te dni na Dunaju nenadoma težko obolel in je bil v veliki nevarnosti. Prestal je bil influenco, a posledice to bolezni so bile take, da se je moral podvreči nevarni operaciji na glavi. Dne 9 t. m. so ga prepeijali v sanatorij (Marianengasse 20). kjer so zdravniki še zvečer izvršili operacijo, šer so se bali, da bi bolnik ne doživel naslednjega dne. Prava sreča je, da so zdravniki specijalisti takoj spoznali značaj bolezni. Čez kakih osem dni, sodijo zdravniki, da se bo moglo posl. Plantana prepeljati v Ljubljano. — Shod v Ribnici. Na rib niski shod je došla naslednja brzojavka iz Travnika: »Živel zboro-valci! Želimo vam cbilega uspeha. Razkrinkajte hinavstvo! Neustrašenim prvoboriteljem — slava ! Dol z Žlindro! — Čraogorci na Straži. — Signum iemporis. Gosp. Bogomir Krenner, učitelj na petraz-redni deški ljudski šoli v Škofji Loki, je dobil zaradi bolezni dopust v letošnjem šolskem ietu. Treba jc bilo poiskati suplenta. Kaj mislite, koga so najeli? Kakega dacarja brez službe? Ne. Kakega izprevodnika v pokoju? Kaj še! Koga pa vendar? Mladega kapucina, patra Ferdinanda, iz tamošnjega kapucinskega samostana. Izro Sili bo mu peti razred. Ubogo kranjsko ljudsko šolstvo, kaj bo s teboj?! Kako neusmiljeno te mrcvarijo! — Zavedna žena. Posest .ca T. dobi iz Rožeka nemški opo-nin, naj plača še nekaj dolžnega davka. V davkariji z vso odločnostjo zahteva, naj ji razložijo po slovensko, kaj naj plača. Nobeden uradnikov ne sna slovenski! Plačajte, ji velijo, seve* v nemškem jeziku; saj poznate številke. Jaz hočem vedeti, kaj naj plačam, se odreže srčna ženska; jaz zahtevam, da mi v slovenskem jeziku poveste, kaj mi je plačati. Pa saj vi znate tudi nemški, reče davkarski uradnik. To vas prav nič ne briga, in če bi tudi laško znala: jaz hočem slovensko slišati, kaj naj plačam. Jaz ne bodem Šla v Nemce učit se nemščine; naj se tisti uče slovenskega jezika, ki hočejo med nami Slovenci služiti! — Nič ni pomagalo: Žena je ostala pri svoji pravični zahtevi in iz druge pisarne so morali poklicati tolmača, ki je ženi povedal, kaj je dolžna plačati. Žena poravna svoj dolg in reče: če še enkrat dobim nemški opomin, ga bodem privezala kravi na rog; naj pa se krava dogovori v nemškem jeziku ter plača dolg! — Promocija. Danes je bil na vseučilišču v Gradcu promoviran doktorjem prava pravni praktikant v Novem mestu g. Jož. Globevnik. Čestitamo! — Repertoir slovenskega gledališča. Jntri, v soboto, se vprizori velika d'Enneryjeva iu Jules Vernova igra »Pot okoli zemlje v 80 d neha, t. j. dramatizacija romana, ki je znan tudi našemu občinstvu po prevodu, ki ga je izdala pred leti »Slovenska Matica«. Drama obsega 12 slik, ki se gode v Angliji, v Afriki, Ameriki, na raznih otokih, na morju, med Indijci in Indijanci ter so zategadelj potrebne dekoracije najrazličnejšega značaja, kostumi raznih narodnosti, orožje, :<«dje, železniški vlak, čudovita jama, kače, sloni, fantastične stavbe i. dr. Odbor »Dram društva« je poskrbel; da so se nabavile lepe pravilne kulise, krasni prospekti, kostumi, rekviziti i. dr., tako da bode predstava v vsakem oziru ustrezala velikim zahtevam te slikovite in senzačno zanimive igre. Oprema je torej draga in ni dvoma, da slovensko gledališče doslej ni vprizorilo igre, ki bi se žrtvovalo toliko za pravilni milieu. Ker pa je ta igra stalno na reper-toirju največjih odrov, je gotovo, da ostane trajno tudi na našem odru. Stava Angleža Fogga, ki potuje vzlio velikim in včasih groznim nevarno« siim in zaprekam skozi razne narode in dežele, preko morij in gor ter dospe končno vendar-le o pravem času v London, tvori rdečo nit drame. Poleg Angleža Fileasa Fogga igrajo glavne vloge njegov prebrisani sluga Passepartout in sovražni detektiv Fix ter Foggov tekmec Amerikanec Arhibald Gorsikan. Ženske igrajo seveda tudi važno vlogo in posegajo krasna A onda, nežna Ne me a in čarovnica Nakahira usodno v vse dejanje. — Znana tvrdka Friedber-gova na Dunaju je izgotovila za igro potrebne kasirane rekvizite po vzorcu Karlovega gledališča na Dunaju, v prvi vrsti velikanskega slona v naravni velikosti in množico kač itd. Pri igri sodeluje vse angaže-vano osobje in orkester. — Slovensko gledališče. Sinoči je b la repriza Lotharjeve komedije »Kralj Harlekin«. Igralo se je prav dobro, tako kakor prvič. Interesantna igra je občinstvo močno zanimala in provzročila med obiskovalci živahne kontroverze o proble min in vprašanjih, katere sproži ta igra. — Rokoborba v sokolski dvorani« Hrvatski atlet g. Toma-še vic, ki se bo danes zvečer v sokolski dvorani boril z atletom Ditrichbergom, je že dospel v Ljubljano. V izložbi g. Schwentnerja so razstavljene medalje, kar jih je že dobil g. Tomašević pri različnih borbah in tudi srebrni častni bokal, za kateri se vrši nocojšnja rokoborba. — Marodna čitalnica v Novem mestu priredi svoj redni občni zbor za 1. 1903 v soboto diie 19. decembra t. 1. ob polu 8. uri zvečer z naslednjim sporedom: 1. Poro čilo odbcrovo: a) predsednika, b) taj nika, c) blagajnika, d) knjižničarja 2 Slučajnosti. 3. Volitev novega odbora. — Iz Moravč se nam poroča: V torek 8. t m. se je vršil osnovaini shod »Bralnega društva« v Moravčah. V odbor so voljeni: Ivan Rakovec iz Ćešnjic. predsednikom; Fran Ore-hek iz Moravč, podpredsednikom; Anton U č a k a r iz Moravč, tajni kom; Lovro Učakar is Moravč blagajnikom in Josip Slibariz Moravč, knjižničarjem. Odbornikom pa so voljeni: Fran V e s e i iz češnjice, Ivan L a v r a č iz Moravč , Ivan Huinikar ia Drtije in Jakob C e-rar iz Drtije; namestnikom pa: Ign. V eho veo iz Tržna, Rudolf Bitt ner iz Moravč in Ignacij Bizilj iz češnjic. — Društveni pevovodja je naduČitelj g. Janko Toman. — Razvija se vse počasi, a naravnim potom. Vse nam obeta boljše dnove bližnje prihodnosti! — Obesil se je včeraj opoldne v Spodnjih Gameljmh 60letni, slaboumni posestnik Anton Snoj. — Rop- Na potu iz Lesc so 7. t. m. napadli voznika Josipa Pretnarja delavci FumiČ, Platiša, JeliČ in še dva druga in mu s silo odvzeli 13 K. Orožniki so jih prijeli in jih izročili sodišču v Radovljici.} — Uboj. V Bohinjski Bistrici je 29. preteč, meseca udaril delavec Dane Kolajna svojega tovariša Ser-tiča s svetilnioo s tako silo po glavi, da se je onesveščen zgrudil na tla. Pripeljali so ga v bolnico, kjer je 1, t. m. umrl. — Umrl je včeraj nadučitelj g. Anton b u m 1 j a k v Gotovljah pri Žalcu. Pogreb bo v petek 11. t. m. ob pol 10. uri dopoldne. — I. občni zbor prostovoljne požarne brambe v Gotovljah bode v nedeljo, 13. decembra ob 3 uri popoldne v dvorani g. Franceta Malgaja v Gotovljah. — Poneverjenje pri občini v Žalcu. Meseca avgusta so nastavili v Žalcu za občinskega tajnika bivšega trapista J. Pohorca. V kratkem času je poneverbi 170 I£ ter se zadolžil za 370 K in izginil. Pozneje se je sam javil sodišču. Včeraj je bil obsojen v Celju v 6 mesečno ječo. — Snežni plaz na kolodvoru v Trbižu. Predvčerajšnjim oo Va9. uri dopoldne, ko je ravno pridrdral dunajski brzovlak na kolodvor v Trbiž, se je vdrla velikanska snežna plast s kolodvorskega poslopja in padla na streho perona, katero je močno poškodovala v dolgosti kakih 10 metrov. Ranjen je bil samo neki trgovski potni«. Ker se je bilo bati, da bi se pod težo snega podrla cela streha, se je moral v poštnem uradu promet z občinstvom ustaviti, dokler se ni odstranil sneg s strehe. — Jugoslovanski klub »Slovanske Desede« na Dunaju uljudno vabi na zabavni večer, ki se priredi 12. decembra v novih prostorih (»Hotel Post« 1 Fleischmarkt, vhod 2 vrata Drachengasse). — Umetniško sodelovanje so zagotovili: g. Fran N a b e i e k ( klavir); gospodje člani c. kr. dvornega opernega orkestra: M. Radosavljević (flavta )| J. Saksneder (vijola). g K. J er a j (gosli) in pevski zbor društva »Zvezda«. Začetek ob 8. uri. — Slovensko akademično društvo „Ilirija11 v Pragi je na svojem III. rednem občnem zboru dne 7. t. m. sestavilo sledeči odbor: Predsednik: modr. Janko Pretnar, podpredsednik: tehn. Ivan Prešel, tajnik: tehn. Josip Paylm, blagajnik: pravnik Rudolf Šega, knjiž ničar: pravnik Štefan Šink. — Prijeta tatica. Mestna policija je prijela včeraj brezposelno natakarico Uršulo Koščakovo, katera je dne 30 novembra t. 1. ukradla TerpinČevi natakarici Alojziji Bregar-jevi na Tržaški cesti št. 5 obleko in nekaj denarja. Košdakova je imela ubradeno obleko na sebi. — Obesil se je danes dopo-ludne v JSchvveigerjevi hiši v Kolo dvorskih ulicah št. 26 pisar Ferdinand Kapelj, rojen leta 1853 v Kamniku. Obesil se je za vrvico pri oknu. Vzrok samomoru je najbrže beda — V cerkvi zblaznela je danes zjutraj služkinja Terezija Maier-I- va iz Žužemperka, službujoča pri Reichu na Marije Terezije cesti št. 5. Prepeljali so jo v blaznico na Studencu. — V spanju se je opekel. Karol Glavač, 23 let star, kovač v Radečah, se je v spanju pritisnil k peči in se na glavi in na roki tako opekel, da so ga morali pripeljati v deželno bolnico. — Pogreša se od 6. t. m. oskrbni voj&k Ivan Košak. — Macedonci. Včeraj se je odpeljalo k zgradbi železnice na Gorenjskem 60 Macedoncev. — V Ameriko se je odpeljalo včeraj ponoči z južnega kolodvora 5 izseljencev. — Iz Amerike je prišlo včeraj v Ljubljano 30 oseb — Izgubljene in najdene reči. Kleparski vajenec Josip Doli -nar, stanujoč na Stranski poti št. 9, je izgubit na Opekarski cesti bankovec za 10 K. — Krojaški mojster Josip Zupančič, stanujoč na Poljanski cesti št. 9, je izgubil včeraj zvečer na Karlovski oesti zavitek z raznim blagom. — Trgovec Peter Lassnik, stanujoč v Wolfovih ulicah it. 1, je našel v »Zvezdi« zlato žensko uro in kratko verižico — Dne 9. t. m. je bila izgubljena zlata ura brez šipe in kratka zlata verižica, v vrednosti 66 kron in to na potu iz Nunske cerkve čez frančiškanski most na Mestni trg in potem od g čudna po frančiškanskem mostu, Kolodvorskih ulicah na kolodvor na vlak, popoldne ob 121/« uri. — Dežnik se je mmmenjmi na Miklavžev večer v »Narodnem domu«. Zamenjalec se prosi, da odda dežnik v restavraciji »Narodnega doma«. — Parnik „Aurania" je odplul 8. d ecembra t. 1. s 1025 potniki proti Srodozemskem morju in Trstu. — Društvena godba priredi jutri, v soboto, koncert v »Narodni kavarni«. Začetek ob 9. uri zvečer. Vstop prost — Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljub« ljanske od 29. novembra do 5 decembra 1903. Število novorojencev 13 (= 1799°/oo)» mrtvorojenec 1, umrlih 21 (=2809»/0o). med njimi so umrli za jetiko 4, za vnetjem sopilnih organov 1, vsled mrtvouda 1, za različ nimi boleznimi 14 vsled uboja 1. Med njimi je bilo tujcev 11 (=47 6°/J, iz zavodov 16 (=761%) Za infek-cioznimi boleznimi so oboleli, in sicer za škarlatico 2 za vratico 1 oseba. — Corrigendum! V včerajšnje poročilo o predavanju gosp župana Ivana Hribarja se je vrinilo nekaj pomot. Na »Bratskem klad-bišču« je pokopanih 1 27.000 vojakov in ne, kakor je bilo pomotoma navedeno, 56 000|oNa Krestovaji gori« se naj pravilno popravi v »na Kre-stovi gori«! — Hrvatske vesti. Z a lOOOletnioo kronanja kralja Tomislava so izdali ameriški Hrvatje lično brošuro s slikami in hrvaškim ter angleškim besedilom. — Mrtvo truplo so našli v reškem pristanu. Bil je to Martin J u r-m a n iz Nove vasi v Iatn in je imel na glavi težko rano. Uvedli so preiskavo. — Na očeta je streljal v Pulju gostilničar Matej Barbalicb. Prišel je k očetu po 500 K na posodo. Ker mu jih oče ni dal, je šestkrat nanj vstrelil iz samokresa in se potem sam javii oblastvu. Oče je nevarno ranjen. — Na ljudski shod v Bribiru je došlo okolo 10000 ljudstva. — Ante Bradanović, brat znanega rodoljuba, je umrl v Južni Ameriki. — Ponesrečilo je v Ameriki v premogokopu v Dumbara Pa. 10 Hrvatov; 6 izmed njih jih je umrlo. — Težko ranil je v O s j e k u madjarski vojak J a n o š N e m e t h iz ljubosumnosti svojo bivšo ljubico Josipino Rieder, nato pa še njenega sedanjega ljubimca Radanovića, tako da bo Radanović težko prebolel to rano. • Najnovejše novice. — Zavržena ženska volilna pravica. Norveška zbornica je enoglasno zavrgla predlog, naj bi se tudi ženskam dala volilna pravica. — Ugron obtožen. Proti sedanjemu vodju ogrske obstrukcije je sodišče proglasilo obtožbo zaradi sleparske kride. Ugron se je pri ndvarheljski posojilnici, koje predsednik je bil, tako zadolžil, da je lahko že v naprej vedel, da mu ne bo mogoče dolga poplačati. — Poneverjenje. Ravnatelj hranilnice v Nieder-plauitzi na Saksonskem je poneveril 300.000 mark ter pobegnil. Prijeli so ga vv Genovi. — S u m 1 j i v o mesto. V Cikagu je bilo v tekočem letu umorjenih 125 oseb, katerih morilcev niso zasledili.^— Ženske — Črko-stavci. V Sopronu je nastal štrajk črkostaveev, ker so nastavljene štiri ženske, ki ne pripadajo zvezi črkostaveev. — Herbert Spencer, prvak filozofov, je v oporoki uredil, da se njegovo truplo sežge. Sežiganje se vrši v Londonu jutri. — Dvojni samomor. V nekem gozdu zunaj Dunaja sta se ustrelila dva 1 Dietna prijatelja, mehanika. — Grofica Lonyay in njen soprog se nameravata staluo naseliti v Belgiji ter kupujeta neko graščino v Laekenu pri Bruslju. * Obravnava proti Sv. Vaclavski posojilnici. V sredo so se, kakor smo že poročali, zaslišali izvedenci in strokovnjaki. Vsi so izrekli naravnost uničujočo sodbo o gospodarstvu v posojilnici. Vsakemu posameznemu obtožencu so natanko dokazali, kaj da je zakrivil, kako je manipuliral z denarjem, da so bili krivci kar frapirani in so zavračali krivdo drug na drugega. Patru Drozdu so dokazali, da si je v „založniu izposodil 3180 gld., katere svote pa ui vrnil, ampak jo je dal deloma prepisati na račuu „podpore katoliškim časopisom", deloma pa popolnoma izbrisati. Takisto so izvedenci konstatirali, da je od fonda za romanje v Rim izginilo 3000 kron v Drozdovem žepa. Koliko dragih svo pa je ta namestnik božji defra vdiral m ukradel, se sedaj ne da lahko dognati, ker je vedno tako premeteno manipuliral, da mu sedaj ni mogoče več priti na sled. Konstatirati se le da, da je izginilo iz posojilnične blagajne okoli 8 milijonov. Da te ogromne svote ni mogel poneveriti eden posameznik, je pač umevno! Da je mogla tako velikanska svota izginiti brez sleda, je gotovo, da je v protistranskem sporazum-ljenja defravdiralo celo posojilniško uradno osebje na čela mu predsednik upravnega sveta pater Drozd sam. Koliko je vsak posameznik poneveril, se sedaj ne da dognati, gotovo pa je, da je cela sodrga solidarno kriva vseh po-neverjenj in sleparstev! — Ko so izvedenci še posebe porotnikom razložili celo manipulacijo, so se še prečitali razni policijski zapisniki, zadevajoči rodbinske razmere obtožencev, poslovanje posojilnice z drugimi zavodi, zlasti pa odnošaje patra Drozda s kuharico Ano Madle. O tej stvari bodemo še pisali natančneje. S tem je bilo končano dokazilno postopanje in obravnava se je prekinila, da se sodni dvor posvetuje o formulaciji vprašanj na porotnike, katerim se bo stavilo 68 vprašanj. Veliko veselost je vzbudil pri obravnavi ta-le dogodek: Ko se je obravnava prekinila, je nekdo vprašal s sonornim glasom: „Kaj so delali obtoženci?" Nekdo mu jc odgovoril: „Ej, poglejte samo njihova imena in takoj boste videli, kaj so delali!" Kaj so delali Kohout, Drozd, Grunwald, Peke-lander, Bily, Hercig? * Sistem dveh otrok se očita Francozom posebno Parižanom. Ker so se starši branili več otrok, poseči je morala država vmes ter razpisati nagrade. In Parižani se najbrže res poboljšajo ter »upeljejo« sistem dveh otrok na ta način, kakor se je pokazalo pretečeno soboto. Ta dan bo bili pri nekem parižkem županstvu skoraj istočasno prijavljeni dvojčki v treh rodbinah. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 10. decembra. Predsednik višjega dež. sodišča v Gradcu grof Gleispach je prišel danes sem in sicer na poziv ministrskega predsednika v zadevah ravnopravnosti na štajerskem in na Koroškem. Dunaj 11. decembra. „Wie-ner Zeitung" prijavlja, da je istrski dež. glavar dr. Campi-telli odstopil in da je imenovan puljski župan posl. Rizzi deželnim glavarjem v Istri. Dunaj 11. decembra. Dalegatje gospodske zbornice so imeli danes skupno s predsedniki vseh treh klubov sejo. V ponedeljek bodo sejo nadaljevali in pretresali zlasti armadno vprašanje Budimpešta 11. decembra. Sinoči je grof Khuen-Heder-vary obhajal 20letnico, kar je bil imenovan hrvatskim banom. Njemu na čast in sebi v sramoto so mu hrvatski člani ogrskega državnega zbora priredili banket, katerega so se udeležili tudi hrvatski minister Csech, bivša hrvatska ministra Josipovich in T o m a s i c h, predsednik hrvatskega sabora GJurgjević in sekcijski šef dr. Šumanović. Budimpešta 11. decembra. Male frakcije so tudi v današnji seji poslanske zbornice delale obstrukcijo. Tisza je povedal, da bo imela zbornica božične počitnice samo od 24 do 27. t m Delegacija bo imela pred novim letom le eno sejo, da dovoli proračunski provizorij za štiri mesece Izmed odsekov bo le pod-odsek za zunanje zadeve zboroval. London 11. decembra. Včeraj po vsi Evropi razširjena vest, da je kralj Edvard nevarno obolel, se oficijelno proglaša kot popolnoma neresnična. Poslano/' Vse one častite in prečastito »prijatelje« iz nasprotnega tabora, ki sumničijo po slogu mo|ih povesti, da sem jaz avtor raznih dopisov 11 Tomišlja m o tuk. beneliciatu v »Slov. Narodu«, prosim iskreno« na| — ne meni, marveč resnici na ljubo — čitajo mo)e spise vsaj tako pazljivo, da zares spoznaje, moj slog ali pa naj jih raje ne čitajo. Itro Trost. •) Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon. Borzna poročila. Ljubljanska „Kreditna banka" v LJubljani Uradni kurzi dunaj. borze 11. decembra 1903 Deoar 100 89 100r}0 100 80 NtUošbenl papirji. 4S.% čajeva renta . . . erebrna renta . . . 3% avstr. kronska renta . *% „ alata #•/„ ogrska kronska ,. 4V# „ Blata „ *% posojilo dežele KranJBke I»'g°/o posojilo mesta Spijeta i1/,0/* n v Zadra ■/V/« bos.-herc. žel.[pos. 1902 ic/d fo&ka deS. banka k. c. iJ. - .. 2. o. #V,»/0 aast. pis. gal. d. hip. b. i'V/o peSt. kom. k. o. a 10°/0 pr..... 1C640 107 40 aast. pis. Innerst. hr. 101— 102 — t1/.0/. * m ogr. contr. tfeSeJno hranilnice . 100 25 10125 a V/a aast. pis. ogr. hip. b. 100 10 10110 obl. ogr. lokalno 3a- leznice ĆL dr. . . . 100*— 101'— iV,f/i » č^Ske ind. banke 10025 10125 t°/0 prior. TrstrPoreC lok. 2ei. 98 50 . a% „ doleniskih železnic 99 50 100 50 B«/. juz. žel. kup. V» Vi 307 20 30920 4 V/o av. pos. za 2el. p. o. 100 60 101 50 BreCko od ieta 1864 ... 168 - 171 — ; <. „ 1880% • - 185 50 187 50 « „ 1864 . . . 262 - 265 — Useke...... 164 - 167 - zemlj. kred. I. emisije 293 - 297 50 „ U. » 288 - 292 50 c grške hip. banke . 267 — 271 — srbske a trs. 100 — 91 - 95 — turške . ... 140 50 141? 0 Basiiika srečke . . 19 30 20 30 Kreditne .... 473 - 482 50 Inomoske , • . 82— 87- Krakovske . . • 80 - 83- Ljubljanske .... 71 — 76-50 Avstr.rud.križa , . . . 6360 64 50 Ogr. m „ .... 26 85 27'85 Rudolfove o . . . 66- 69 — Balcburske , . . 78— 82 — Dunajske kom. . . . < 500 5 is — Južne železnice . . . 89'50 90 50 Državne Železnice .... 123 — 125'— Avstro-ogrske bančne dol. 1614- 1824 - Avstr. kreditne banke . . 690 75 —— Ogrske . . .799 60 780'50 Živnoatenske , - . 862— 26350 Premogokop v Mosta (Brux) 690 -r 694' - Alpinske montan .... 409 25 41025 Praske želez. ind. dr. . . 1876 - 1883 50 Bima-Maranyi..... 494 50 495.— Trboveljske prem. družbe . | 39 2 - 396 - Avstr. orožne tovr. družbe i 420 — 427 — Cefike sladkorne družbe . 162— 166 75 Valut« a kr. cekin...... | 1136 U 39 80 franki....... 19 07 19-10 80 marke....... 23*43 2351 Bovereigna...... 2393 24*01 Marke........ 117.15 11735 Laski bankovci..... 95 36 96 50 Bablji........ 2-63 2 53 Doiarji........ 484 6 — Žitne cene v Budimpešti. dne 11. decembra 1903. Termin« PSenica za april . . . za 60 kg K 7*71 Rž „ april . . . „ 50 „ „ 657 Koruza „ maj 1904 . . 50 „ „ 617 Oves „ maj . . . , BO . , 649 Efektiv. Nespremenjeno. Meteorologično poročilo. 120-70 99 25 11890; 100—1 100-1 100- j 100- 65, 100 - 99'75 101- 60 Blago 101 — 100 80 Ull-120 90 »945 11910 100 — 100 - ioo-~- 10165 10016 10075 102*60 Dec. | Čas opazovanja Stanje , barometra v mm. s- « 8 > S « Ve*rovi Nebo 10. 9. zv. 732 6 31 si. szahod oblačno 11. ■ 7. zj. 2. pop. 733 0 733 3 0*4 50 sr. esvzb. sr. ssvzh megla oblačno Srednja včerajšnja temperatura: 3'6°, normale: —1-0°. Mokrina v 24 urah :0 0 -^m. Potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem m znancem tužno vest, da je nas iskreno ljubljeni oče, oziroma stan oče, brat, svak in stric, gospod Anton Snoj zasebnik danes, dne 10. decembra 1903, nagle Bmrti preminul. Pogreb predragega ranjcega bode dne 12. t. m. ob Va9- uri dopoldne iz hiše žalosti, Dolenje Gameljne st. 16, na pokopališče v Šmartnem pod Šmarno goro, kjer se bodo zemeljski ostanki predragega položili v lastno gomilo k zadnjemu počitku. Svete maše zadušnice se_ bodo darovale v župni cerkvi v Šmart-nem pod Šmartno goro. Predragega pokojnika pripcro-čamo v blag spomin in molitev. Dolnje Gameljne, 10. decembra 1903. (3242) Žalujoči ostali. Mesto posebnega naznanila. Trgovskega učenca iz boljše rodovine, kateri je dovršil vsaj prvi gimnazijski razred in je slo venskega in nemškega jezika zmožen, sprejme tvrdsa R. & £. Rooss v pranju trgovina % deželnimi pridelki na debelo, Špecerijskim blagom itd 3237-1 pod jako ugodnimi pogoji solidni in spretni zavarovalni potovala. Ponudbe naj se pošljejo pod ,.zavarovalni potovalci" na uprav- ništvo »Slov. Naroda«. '2425-96) Izvrstna fina »f» vinavbuteljah Sdmtind 3(avSić Ljubljana, Prešernove ulice, Za božična darila priporoča Alojzij Persehe mtčne svilnate šerpe, čepice, (avbice), jupone, predpasnike, žepne robce, torbice, damske kravate, boe in specielne novosti ovratnikov za plesove in gledališče. *X* *X* *H* "X* *X* Po znižanih cenah prodajalo se bode od 10. do 24. decembra dalje svilnato blago, žameti, pliši, letne nogavice in volnati predmeti za otroke. 13260—1) Pri nobeni božićnici bi ne smelo manjkati med darili svetovnoslavnih Doeringovih božičnih kartonov! ker so 1.) najboljše milo, kar se jih izdeluje, 2.) ker so kartoni prav lepo opremljeni, 3.) ker so damam in gospodom priljubljeno darilo, 4.) ker prav ugodno delujejo na nežnost kože in čistost polti in je torej njih koriit priznano velika Doeringori božični kartoni so povsod na prodaj brez povišanja cen. Generalna zaloga: A. Motsch &. Co., Dunaj X. Glavni zalogi v Ljubljani: Anton Krisper in Vaso Petričič. (765) Ces. kr. avstrijske £g državne železnice. (3180—3) okavice iz glace-usnja, trikota in sukna, najboljši fabrikat, priporoča po najnižjih tovarniških cenah KAROL RECKNAGEL trg št. 24. (3179-2) za gospode in dame. najboljši fabrikat, prodaja XV po najnižjih tovarniških cenah KAROL RECKNAGEL ■i .i t...... Mestni trg št. 24. == C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaku. Zavod, im Teljaven od dne 1. oktobra 1903. leta. ODHOD IZ LJUBLJANE iuž. kol PROGA ĆEZ TRBIŽ. Ob 12. uri 24 m ponoCi osobni vlak v Trtiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, Cez Selzthal » Auseee, Solnograd, čez Klein Reitt-ng ▼ Steyr, v Lnc na Dunaj via Amstetten - Qk 7. uri B m. zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno Dunaj, čez Selzthal v Solnograd, Inomost, Cez Anjstetten na Dunaj. — Ob 11 uri 51 » dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal Dunaj — Ob 3 un 56 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Šmohor, Beljak Celovec, Franzensfeste Mona-kovo, Ljubno, čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc n i nGenevo' Pariz, čez Klein-Reirling v Steyr, Line, Budjevice. Plzen, Marijine vare Heb Francove vare Karlove vare, Prago (direktni voz I. in II. razr \ Lipako, na Dunaj čez Amstetten ~ Ob 10. un ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost Monakovo (direktni vozovi L in II. razreda Trst-Monakovo). - PROGA V NOVOMEST«; IN V KOČEVJE Osobni vlaki: Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomesto, Stražo, Toplice tt r tttdt t5*m.popol(?n^ Si2Jak0' ob 7- UJ[ 8 m zveCer v Novomesto, Kočevje' PRIHOD V LJUBLJANO juž. kol. PROGA IZ TRBIŽA. Ob 3. uri 2B m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo, Inomost, Franzensfeste Solnograd Line Stevr Isi Aussee, Ljubno, Lelovec, Beljak direktni vozovi I. in II. razreda Monakovo-Trst). - 6f 7. un 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 16 m dopoldne osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Lipsko Prago direktni vozovi I in II. razr) Francove vare Kar love vare, Heb, Marijine vare, Plzen, Budejevice, Solnograd, Line, Šteyr Pariz Genevo Cunh, Bregenc, Inomost, Zeli ob jezeru, Lend-Gastein, Ljubno, Celovec, '§t Mohor Poni tabel. — Ob 4 uri 44 m popoldne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala Beljaka < «. lovca, Monakovega, Inomoata, Franzensfesta, Pontabla. — Ob 8. uri 51 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Beliaka, Šmohora, Celovca, Pontabla, čez Selzthal iz Inomosta v Solnograd. - PROGA IZ NOVEGAMESTA IN KOČEVJA. Osobni vlaki: Ob 8 uri 44 ia zjutraj iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 35 m zvečer istotako. - ODHOD IZ LJUBLJANE drž k.' V KAMNIK. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 6 m popoldne, ob 7 uri 10 m in ob 10. uri 45 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih, samo oktobra. — PRIHOD T LJUBLJANO drž kol. IZ KAMNIKA. Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 11. uri 6 m dopoludne, ob 6. uri 10 m in ob 9. uri £5 m zvečer samo ob nedeljah in praznikih in samo v oktobru. — Cas pri in odhoda je označen po srednjeevropejskem času, ki je 2 min. pred krajevnim časom v Ljubljani. (1719) Karel Tambornino Kongresni trg št. 6 Vsled smrti lastnika oblastveno dovoljena popolna razprodaja dragotin, zlatnine in srebrnine daleč pod nakupno ceno. «-» Obenem se opozarjajo p. n. naročniki, ki imajo v delu popravila, da pošljejo najkasneje do 10. januarja 1904 ponje, ker se za pozneje ne more jamčiti. 0229-D »Jfj ftJfU «J|* *T* *T* *T* *T* *M* lT-» ^T* *T* *y* «T* *r* *n* *T* * -V* *#• *T* *V, (3181-2, R AVAT E najnovejše po prenizkih tovarniških cenah priporoča ^=== KAROL RECKNAGEL i trg št. 24. (3177-3) oderce! najnovejše fasone po silno znižanih cenah priporoča KAROL RECKNAGEL - Mestni trg št. 24. =s Izdajatelj Ia odgovorni urednik: Dr. Ivan Tavtar. Lastnina in tUk .Narodne tUkarneM.