DEMOKRACIJA mmm Uredništvo: Trst, ulica Machiavelli 22/11 - tel. 62-75 Uprava: Trst, ul. S. Anastasio l/c - tel. 30-39 — Goriško uredništvo: Gorica, Riva Piazzutta 18 Cena: posamezna Številka L 20. — Naročnina: mesečno L 65 (za inozemstvo L 100). — Poštni čekovni račun St. 9-18127. Leto III. - Štev. 51 Trsi - Gorica 2. decembra 1949 Izhaja vsak petek Demagogija Znan slovenski javni delavec na polju socialnih vprašanj je nekoč zapisal, da velja za demagogijo nekako isto kot v trgovini. Medtem ko meni marsikateri nesposoben trgovčič, da se brez laži in vsaj manjših goljufij ne da uspešno trgovati, se pravi trgovec, ki dobro ume svoj posel, skrbno izogiblje vsake nepoštenosti, ker ve, da bi mu v celoti mnogo več škodila kot pa koristila. Podobno je tudi misel, da v javnem, zlasti v političnem življenju, brez laži in zvijačnosti ter brez demagogije sploh ni mogoče prav živeti in uspevati, le izraz in dokaz skrajno preprostega, lahko bi rekli naivnega gledanja na naloge in vprašanja javnega življenja. Vobče lahko rečemo, da je demagogija, prav kakor laž in nepoštenost, predvsem le sredstvo in o-rožje nesposobnih, a toliko bolj brezvestnih političnih voditeljev in agitatorjev. Resen in vešč politik, ki pozna pravo jedro stvari, za katero gre, se mora takih sredstev v političnem polju in življenju izogibati. Res se dajo ljudske množice z de-magoškimi gesli trenutno vneti za to ali ono politično akcijo, za katero bi jih bilo sicer morda težko pridobiti. Toda tak uspeh je le trenuten in skrajno nezanesljiv. To velja tembolj, ker se hitro pokaže vsa neresnost in neuresničljivost demagoških gesel in obljub, pa se ljudske množice zaradi tega naglo obrnejo zopet drugam. Demagog, ki govori in obljublja ljudem nemogoče stvari, se vedno trese, da ga ne bi ljudske množice spregledale, medtem ko se resnemu politiku nikdar ni bati ljudske sodbe. Obsojali ga bodo kvečjemu tisti, katerim je trn v peti, a nikdar ga ne bo obsojal narod, ki bo poznal njegovo resnost, umerjenost in doslednost. Vse to moramo posebno poudariti danes, ko se je demagogija tako razpasla, da je postala eno glavnih sredstev za pridobivanje ljudskih množic in važno orožje v boju s političnimi nasprotniki. Tako se nekateri celo boje, da se brez demagogije sploh ne da pridobiti ljudskih množic za katere koli zdrave politične ideje in smotre. Taki ljudje nam celo nekaterikrat izražajo svoje negodovanje, češ, da smo premalo demagoški, da pišemo premalo podžigajoče in navdušujoče. Del ljudskih množic se je v teku zadnje svetovne vojne pod vplivom komunistične propagande na žalost nehote navzel tudi nekaterih škodljivih nazorov glede načina javnega udejstvovanja. Komunisti so napadali vse in vsakogar, neomejeno so obljubljali vse mogoče stvari. Toda poglejmo, ali je ta politika doživela zmago ali polom, posebno v teh naših krajih, kjer ni komunistične diktature, ki bi z nasiljem zadrževala njeno dokončno propast? Kakšni so njeni uspehi na našem ozemlju, kjer je morala tekmovati tudi z drugimi političnimi činitelji, katerih ni mogla enostavno pobiti ali pa zatreti? Ali je slovenskemu življu danes v Trstu kaj bolje, potem ko ga je v teku vseh vojnih let in v prvih povojnih letih navidezno vodila in predstavljala demagoška komunistična politična klika, ki ni pustila nikomur drugemu do besede? Prav nič! Ta kričava in prenapeta politika je doživela svoj neizogiben poraz, ker je dvigala svoj glas daleč preko svojih dejanskih moči. Slovenske množice pa nosijo kot živ spomin danes na svojih ramah posledice vseh teh napak in razočarane zapuščajo te svoje lažnjive preroke. lii lažjega kot napisati članek, izustili govor, ki bo vsem, katerim je namenjen, vzvalovil kri v žilah, jrredočil jim tisto srečno bodočnost, o kateri pač vsak človek že po svoji naravi sanja. Krepko odobravanje bi bilo kaj prijetno plačilo za majhen trud. Toda kaj potem? Ne bo za odobravanjem ob prvem stiku s težko stvarnostjo sledilo razočaranje? Mi nismo danes v položaju, da bi si lahko privoščili sporov na vse strani, da bi delali samo s srcem, a ne s pametjo. Položaj je težak in zahteva prvenstveno hladnega razuma. Pri delu, katerem usami nismo kos, rabimo zaveznikov. Za vsako našo zahtevo moramo gledati, kje bomo vse lahko dobili koga, ki jo bo podprl. Ne pozabimo, da rešuemo barko slovenstva, ki jo je prav demagoška politika polpretekle dobe zapeljala v tako slabe vode/ Slovenska omika v službi miru in sprav® med narodi Na Tržaškem je slovenska omika posrednica demokratičnih načel o bratskem sožitju in narodnosini strpnosti mad Slovenci, Hrvati in Italijani Vse resnično demokratične itaii-jai^Ke Krage jt zarcS osu**nua iZjava deiiio.ft.rsccuistfi.^a oucin^it^a svetnika ar. nar^ua^ne na eni iz-med zadujin odo Luskin sej v zvezi s slovensko zamevo po primernem sorazpoiaganju z oocmskim Verdijevim giedanscem, da Slovenci do te gieaaiiske dvorane nimamo pravite, Ker je nasa omuta na nizki .siopiiji. Zaraa; tega je sam župan ouiii poueoo, aa je svojemu sijuii-KiilOllld tOvaiLad prlSKOCii na puilioC z vec K.o umei eno opazKu, ua se je dr. Harauaglia neroouo izrazil in aa ni mi&m taso i.duu. Uemonr-scanski dnevnik i/Giornale di Tne-ste« je ravno tako obsodil izjavo visoko omikanega demokršcansiega svetnika in dal priznanje dialektični glooini trditve komunističnega svetnika Maiaiana, da se omika narodov ne presoja po njmovem o-blačilu, temveč po njinovem srou. Harabaglijeva izjava je nas Slovence glioooko užalila. Ne gre za niaben občutek, manjvrednosti, ki ga v visoki psihološki šoli zrasli politični delavci iz nam nasprotnega taboia lahkotno sipljejo okoli sebe po svoji ne ravno s trnjem postlani življenjski poti; gre za občutek gnobo žaljenega ponosa malega naroda, ki je na svoji ne ravno z rožicami postlani stoletni življenjski poti proti svobodi in zedinjenju preveč pretrpel od namišljenih kulturonoscev; gre za porazno ugotovitev, da oni, ki le preradi pridigajo o svetovnem poslanstvu svoje visoke omike, pozabljajo, da živimo v dvajsetem stoletju po Kristusovem rojstvu, ko je krščanska zapadna omika pl iposesevovana dobrina vsega sveta in da ravno tako živimo v četrtem letu po j|oncu druge svetovne vojne, ki je v imenu krščanskih načel, mednarodne pravice in demokracije obračunala z nadčloveškimi pojavi, ki so tako nizko pahnili italijanski in nemški narod ter ju upropastili. Italijanski zunanji ministetr Sfor-za piše v svoji zadnji knjigi o Jugoslaviji na zaključku poglavja »Fašizem in Jugoslovani«, da je bila vsa italijanska politika do Jugoslovanov med obema svetovnima vojnama in zlasti za časa krvavih, bolestnih in še nepozabljenih dolgih let druge svetovne vojne in italijanske zasedoe večjega dela naše slovenske domovine in ostalih bratskih jugoslovanskih ozemelj »alto tradimento verso 1’Italia«. Naj si zato demokrščanski svetnik dr. Harabaglia pazljivo prečita zanimivo knjigo grofa Sforze o mu-čeniški Jugoslaviji; naj premišlja pri simpatično pisanem poglavju o Slovencih o minljivosti človeškega napuha v zlagani službi nadčloveške omike; naj verjame izkušenemu italijanskemu diplomatu, ko piše, da je slovenski narod, ki edini loči nemški svet od Trsta, vzrastel v preporodnem zaletu med najza-padneje usmerjene evropske narode o dobi, ko mu Italija ni hotela ali pa ni mogla bratsko priskočiti na pomoč; naj končno verjame svojemu velikemu politiku, ko trdi, da so Slovenci majhen narod, ki so z ustoličevanjem svojih koroških vojvod na Gosposvetskem polju zapisali v knjigo evropske in zapadne krščanske omike poglavje o najstarejših in najgloblje pojmovanih demokratičnih političnih izročilih. Iz resnično demokratično izživljajoče se slovenske narodnostne .skupnosti je vznikla naša omika v plemeniti narodovi službi in v službi višjih evropskih koristi. Zato je slovenska omika narodna in ljudska v pravem pomenu besede, ker se je mi v vsej naši burni povestni- ci nismo prisvajali in se z njo po-I našali z namenom, da bi škodovali svojim sosedom v skupnem evropskem domu; nasprotno je pa res, da smo se morali zateči v ljubeče varstvo svojih demokratičnih političnih in kulturnih izročil, ko so nas nebogljene in neoborožene naši veliki in izredno omikani sosedje neusmiljeno napadali, zatirali in u-j ničevali z vidika brezobzirnih ro-: manskih ali tevtonskih bojnih ge-sel. Kulturna poglobljenost je obvarovala mili slovenski narod pred najhujšim. Kulturna poglobljenost je narod hlapcev dvignila med borbene evropske narode v službi demokracije, svobode in pravice. Kulturna poglobljenost je vedno skrčila v obupu dvignjeno slovensko pest in ji s knjigo in peresom dala močno orožje'slovenske besede • — znanilke naše srčnosti. To je veliko evropsko poslanstvo slovenskega naroda ravno v današnjih razburkanih časih, ki visoko omikanemu svetu nič dobrega ne pbetajo. To je poslanstvo vseh malih narodov sveta, ki nočejo stati ob strani v današnji veliki borbi med dobrim in zlim in ki hočejo, kljub nevarnosti, ki jim zaradi besa namišljenih velikanov in omikanih robotov grozi, tudi nekaj iz svojega preprostega srca in bistrega razuma porojenega prispevati k boljši bodočnosti človeštva. Narodna omika, ki temelji na krščanskih in demokratičnih zasno- vah, je Slovencem prirojena in je nihče ne bo uničil niti z rušenjem naših šol! Ker je naše šolstvo veren odraz naše krščanske in demokratične o-mike, ga bomo odločno branili, saj s tem obvarujemo vso našo skupnost pred nekrščanskimi in nedemokratičnimi posegi, ki so skupni zapadni krščanski in demokratični omiki le v škodo ravno v današnji dobi splošnega ogražanja vseh nravnih vrednot, na katerih temelji naš družbeni red. * Tudi stalno slovensko gledališče v Trstu je bilo poleg našega šolstva pred prvo svetovno vojno in prvi dve leti po italijanski zasedbi našega ozemlja najvernejši odvaz naše pristne evropske omike še v času, ko nam ni zasijalo sonce svobode. Veliki narodi zavidajo Slovencem njihovo ljubezen do lirske in dramske umetnosti, ki se izživlja v najpopolnejši obliki celo v skromnih podeželskih in predmestnih za silo prirejenih dvoranah. V rimskem dnevniku »II Tempo« je 8. novembra t. 1. napisal vodilni italijanski dramatski kritik in predsednik rimske dramatske akademije Silvio D’Amico naslednje laskave besede za naš narod: »Italija je končno le prišla do stalnega gledališča; toda do gledališča v slovenskem jeziku. To je bilo za časa našega bežnega vpada v jugoslovanske pokrajine, ko je Italija zasedla Ljubljano, kjer je delo- valo, kot v vseh omikanih državah razen Italije, stalno gledališče. Potem se je zgodilo to, kar se je zgodilo; in o kakšnem stalnem italijanskem gledališču ni bilo več ne duha in ne sluha.« Naj si tudi te vrstice demokr-1 ščanski svetnik Harabaglia pazlji-| vo prečita! Uverjeni smo, da bo i po vestnem premišljevanju Kristusovega nauka ljubezni (»Pojdite in učite vse narode!...«) na priložnostni seji tržaškega občinskega sveta v duhu krščanske vzajemnosti podprl, če že ne predlog Malalana ali Dekleve, pa vsaj predlog Agne-letta o potrebi, da se da tržaškim Slovencem na razpolago primerna gledališka dvorana, saj so ravno tržaški Italijani krivi, da so danes Slovenci brez gledališča, ker so jim ga 1. 1920 na precej neomikan način požgali. In prepričal se bo na premieri »Era z onega sveta«, »Prodane neveste«, »Borisa Godunova«, ali Goldonijeve komedije »Mi-randoline«, da se je presneto zarekel, ko je trdni, da je slovenska omika manj vredna od italijanske, ker bo iz Verdijevega gledališča odhajal s prijetnim prizvokom vesoljne Puccinijeve in Smetanove glasbe ter s prijetnim občutkom, da je slovenska Mirandolina ravno tako zvonka in prikupna kot italijanska. Harabaglia bo tedaj pravilno cenil slovenski odtenek zapadne krščanske omike. Od srede do srede 23. NOVEMBRA; Vprašanje povratka na prestol belgijskega kralja Leopolda povzroča veliko neslogo v belgijskem javnem življenju. — Skupščina OZN je zaključila razpravo o vprašanju atomske sile: Jugoslavija je glasovala za sovjetski predlog. — Veleposestniški krogi se upirajo razlastitvenim ukrepom italijanske vlade v korist kmečkega prebivalstva južne Italije. — V bivši italijanski koloniji Eritreji napadajo domačini italijanske priseljence. — Francija se odločno protivi ponovni oborožitvi Nemčije. — Nemški tisk poroča o skorajšnjem sestanku »štirih velikih«. Nikakor ne smemo istovetiti imperializma s kapitalizmom, kakor to delajo marksisti. Velike države so nastale pred modernim kapitalizmom, in napadalne imperialistične težnje ne izhajajo samo iz finančnih in gospodarskih nagibov. (Masaryk - »Nova Evropa«) llemčija u ospredju 24. NOVEMBRA: V Franciji so aretirali 25 Poljakov, obtoženih prevrantnega delovanja: gre za protiukrep zaradi aretacije treh francoskih diplomatov na Poljskem. — Sovjeti javljajo, da bo ljudska policija vzhodne nemške republike v prihodnjem letu spremenjena v ljudsko nemško vojsko s 360.000 vojaki. — V Franciji se pripravlja splošna stavka. — Italijanska vlada sporoča, da bo zavzela pomirljivo stališče do vseh tdisidentskih« pokretov v Somaliji, katerim priznava pravico, da iznašajo javno svoje mnenje. — Bolgarski kominformisti pripravljajo primerno ozračje za proces proti »ti-lovcu« Kostovu. — Na Češkem so izdali nove določbe za sklepanje zakonov. 25. NOVEMBRA: Medsebojne are- V dneh 9. in 10. novembra so se sestali v Parizu zunanji ministri treh zahodnih velesil, Francije, Velike Britanije in Združenih držav. Po vesteh, ki so krožile pred pričetkom njihovih razprav, je bila Nemčija osrednji problem njihovega sestanka. Govorili pa So najbrž tudi o komunistični Kitajski in o položaju Jugoslavije, čeprav zaključno poročilo konference, ki se je končala v noči od 10. na 11. november ter dveh vprašanj ne o-menja. Lahko rečemo, da je konferenca trajala noč in dan, kar nam da slutiti, da so udeleženci morali premagati v nujno kratkem času velike težkoče in premostiti mnoga različna gledanja. Med konferenco se je celo sestala francoska vlada, da je lahko dala svojemu zunanjemu ministru potrebna nujna navodila. Poročilo, ki so ga ministri izdali o konferenci je bilo zelo kratko in megleno, vendar je v njem jasno nakazano, da so se udeleženci sporazumeli o postopnem razširjenju delokroga, ki naj bi bil prepuščen nemški vladi, kot tudi o postopnem vključevanju Nemcev v evropsko skupnost na osnovi enakopravnosti. Prvič po končani vojni niso zavezniški predstavniki enostavno sporočili Nemcem in svetu svojih sklepov ter so se omejili samo na načelne izjave. Konkretne predloge pa so dali nemški vladi in jih objavili šele ko so jih podpisali trije visoki komisarji ter je nanje pristal in jih podpisal tudi predsednik vlade zapadne Nemčije Adenauer. Večina odločitev, ki so bile sprejete na tej tako naporni, čeprav kratko trajajoči pariški konferenci pa bo iz mnogih razlogov, posebno mednarodnopolitičnih, postala jasna in vidna šele v teku razvoja. Dejstvo pa je, da prisostvujemo temeljitemu preobratu zavezniške politike do Nemcev in potrebno je, da si to dogajanje nekoliko ogledamo. Med vojno se je mnogokrat govorilo o popolnem gospodarskem in političnem uničenju Nemčije. Toda veliki idealisti so pozabili na stvarnost in ta stvarnost prihaja sedaj do izraza. Posebno Američani, ki nosijo glavne stroške za obnovo in varnost Evrope, so uvideli, da je tako varnost, kot tudi obnova, brez sodelovanja Nemčije nemogoča. Dve izvenevropski državi, Britanija in Združene države, ki sta med vojno uničiti vojaško in politično moč Evrope, se niti takrat, niti v prvih povojnih letih, nista vprašali, ali sta sami sposobni nadomestiti to, kar sta Evropi vzeli. Danes pa trkajo dogodki na vrata in z zamudo, a upamo še vedno pravočasno, vzbujajo njihovo vest in zavest. Ali je pametno rušiti v Nemčiji tovarne, ko istočasno troši Amerika milijone dolarjev, da bi postavila na noge nove evropske industrije? To so se vprašali Nemci in to se je sedaj vprašal tudi Zapad. Sporazumeli so se, da bo ostalo 17 velikih nemških tovaren nedotaknjenih. Kot jamstvo, da ne bi znova služile nemškim imperialističnim podvigom pa bodo baje Nemci odstopili del teh tovaren v last inozemskim, posebno francoskim podjetnikom in ustanovam, katere bo v ta namen Amerika finančno podprla. Ker so na ta način priznali nemškemu gospodarstvu pravico do življenja, so mu obenem tudi dovolili, da bo odslej samo vodilo svoje trgovske posle s tujino. Nemčija bo zopet sama sklepala mednarodne trgovinske pogodbe in bo imela v inozemstvu lastne konzulate. Kot taka bo seveda tudi enakopravno sodelovala pri vseh načrtih za evropsko gospodarsko obnovo. Tudi v prometnem pogledu bo postalo njeno udejstvovanje močnejše. Nemčija bo zopet lahko gradila prekooceanske tovorne ladje in bo tako deloma sama skrbela za pomorski prevoz svojega blaga. Se bolj kočljivo je nemško vprašanje na političnem polju. Medtem j ko se je gospodarskemu uveljav-j Ijanju Nemčije verjetno najbolj u-! pirala" Velika Britanija, ki se boji | I nemške konkurence, je na političnem polju Francija glavni nasprot- ’ (Konec na 2. strani spodaj) taciie diplomatov med Francozi in Poljaki se nadaljujejo. — Vodja za-padnih nemških socialdemokratov Schumacher je bil zaradi ostrih na-padov na akanclerja zaveznikovc Adenauerja izključen iz parlamenta za 20 sej. — V Franciji je ves promet ustavljen zaradi splošne 24 urne stavke, ki se je je udeležilo nad 5 milijonov delavcev. — Politični odbor OZN -je 'zavrnil* Vi#in-skijeve mirovne predloge. — Italijanski državni predsednik Einaudi j je sprejel goriško odposlanstvo sorodnikov deportirancev. — Sovjeti j bodo verjetno reorganizirali Ko-minfrom, iz katerega bodo izločili francoske in italijanske komuniste. 26. NOVEMBRA: Rudarji v an- gleški koloniji Nigeriji so se uprli zaradi nizkih mezd: v spopadu s policijo je bilo 20 črnih rudarjev ubitih. — V Jugoslaviji so izročili prometu novo železniško progo Novi Pazar - Raška. — V Carigradu so se zbrali na posvetovanje ameriški poslaniki v državah Srednjega vzhoda. — V Indiji je zakonodajna skupščina sprejela novo demokratično ustavo. — Španija je zaprosila za posojilo pri ameriški Uvoziti in izvozni banki. — Francoska vlada je dobila v parlamentu zaupnico po dolgi in burni razpravi. 27. NOVEMBRA: Ameriški o - Divja gonja proti slovenskim šolam Zvedeli smo, da je prosvetno ministrstvo odredilo na pobudo krajevnih oblastev, da slovenski dijaki in učenci, ki so optirali za ohranitev italijanskega državljanstva, ne smejo obiskovati slovenskih šol. Ne glede na dejstvo, da je tak u-krep strogo nedemokratičen in povsem strupeno nacionalističen, ugotavljamo zmoto, v katero so krajevna oblastva spravila prosvetno ministrstvo. Izjava o jezikovnem občevanju, naj bo dvojezično (kakor je bila vsaka izjava) ali pa enojezično, ni imela namena odpovedati se narodnosti, temveč samo zahtevati državljanstvo! O tem so naši zastopniki že večkrat razpravljali tudi z *g. prefektom, ki je izjavljal svoje namene v gornjem smislu in ki so se sedaj uresničili. Ali pa je Italija padla na tako nizko stopnjo nestrpnosti in mržnje proti Slovencem, da ji je trn v peti ta naša manjšina? Ali se ministrstvo ne zaveda, da mora le beograjsko ministrstvo odločiti o veljavnosti opcijske izijave? OdTedba prosvetnega ministrstva iz Rima je torej vsaj prezgodnja. So pa slučaji, da Jugoslavija v takih primerih priznava ohranitev italijanskega državljanstva tudi tistim, ki so izjavili, da so dvojezični, da rabijo slovenski in italijanski jezik. Zakaj naj potem Italija rešuje ta problem po svoje? In če smatra vse optante za Italijane, zakaj jim ne izda državljanskega lista? Nestrpnost in krivično ravnanje rodita le slabo razpoloženje. Ali nas je tako veliko, gospod prefekt, da ismo Vam postali nevarni? Ali ni v stvari kot taki le mržnja proti Slovencem, ki nočejo »umreti v par letih«, kakor so mnogi prerokovali leta 1947? Šolska oblastva so se tudi tako izpostavila, da zahtevajo naj otroci italijanskega očeta in slovenske matere izstopijo iz slovenske šole in prestopijo na italijansko! Bodite dosledni gospodje in ukažite, da morajo vsi slovenski otroci slovenskih staršev prestopiti na slovensko šolo, če imate kaj možatosti in če ste dosledni v vaših izvajanjih! Svetujemo vsem slovenskim staršem sedaj prizadetih dijakov in u-! čencev, naj napravijo skupen protest v Rim. Cas je, da oblastva nehajo s takimi nedemokratičnimi nasveti, ki I jih pošiljajo prosvetnemu ministrstvu v Rim. Cas je, da se zavedajo, da poleg krivice, ki nam jo delajo, se izkazujejo za verne in dosledne naslednike fašizma. rambni minister Johnson izjavlja, da zapadna Nemčija ne bo ponovno oborožena. — V Italiji je zadnje deževje povzročilo velike poplave. — V Londonu zasedajo svobodni sindikalisti iz vsega sveta, ki zastopajo 47 milijonov delavcev. — Italijanski liberalci bodo zaradi vprašanj v zvezi z agrarno reformo januarja meseca izstopili iz vlade. — Kitajski nacionalisti so proglasili izjemno stanje in se pripravljajo, da v kratkem zapustijo zadnjo prestolnico Cunk Kink. — V japonskem parlamentu zahtevajo vrnitev otokov Ryu - Kyu in Okinawe, ki so pod ameriško stalno zasedbo, in Kurilskih otokov ter južnega Saha-lina, ki jih je zasedla Sovjetska zveza. 28. NOVEMBRA: Vojaški povelj-nikT^rziuratimitškega obrambnega bloka so zbrani na tajnem posvetu v Parizu. — Kitajski komunisti zasedajo predmestja Cunk Kinga. — V vzhodni Nemčiji je v pogorju Erz ogromen požar uničil uranoi’ rudnik; v požaru je našlo smrt dva tisoč rudarjev. — Na Siciliji nadaljujejo ilegalci z borbo jproti državnim oblastvom. — Angleški finančni minister Cripps govori o težkem gospodarskem položaju Anglije. 29 . NOVEMBRA: Na Filipinih J^riaštčTTborožer^upor. — V južni Italiji je prišlo do spopada med delavci in policijo; bilo je nekaj mrtvih in več ranjenih. — Tudi italijanski senat je z večino glasov izrekel zaupnico De Gasperijevi vladi. IZ JUGOSLAVIJE Na proslavi 30 letnice ljubljanske univerze je imel slavnostni govor sedanji minister prosvete v vladi Ljudske republike Slovenije dr. Jože Pot kazale tisočletne razlike med narodi, katerih neprimerna u-stavna ureditev ni zadovoljila. Iz starih kali je vzklila borba med Hrvati in Srbi, med prečani in Srbijanci, ki je spravila v nevarnost sam obstoj države in ki je prikipela do vrhunca z morilskimi streli v skupščini na hrvatske poslance in s smrtjo hrvatskega kmečkega voditelja Stjepana Radiča v letu 1928. 1. DECEMBER 1929 Doba diktature, ki jo je uvedel manifest kralja Aleksandra od 6. januarja 1929: »Čuvati narodno e-dinstvo in državno celoto je najvišji cilj moje vladavine... iskati moramo nove metode dela in krčiti nove poti... Da bi se čimprej ustvarile one ustanove, državna uprava in državna ureditev, ki bo najbolj odgovarjala splošnim narodnim potrebam in državnim koristim, sem se odločil, da se ustava kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev od 28. junija 1921 ukine«. Misel 1. decembra ni podlegla, pot je bila prosta za novo, srečnejšo ureditev. 1. DECEMBER 1931 cev, v bratomornih bojih in v morju krvi gredo jugoslovanski narodi preko svoje Golgote. 1.DECEMBER 1944 Vojna se bliža koncu, Jugoslavija je v pričakovanju vstajenja. 29. Oktobra, »na praznik osvoboditve«, to je na obletnico prevzema dblasti po Narodnem svetu v letu 1918, sklene Narodni odbor v Ljubljani kot predstavnik vseh političnih strank v Sloveniji, razen komunistične, »narodno izjavo«, v kateri zahteva: »Ddržavno-praVno združitev vsega slovenskega narodnega ozemlja v Zedinjeno Slovenijo; 2) federativno kraljevino Jugoslavijo, kateri, sestavni del je tudi narodna država Zedinjena Slovenija...« Med tem pa so Sovjeti zasedli Beograd, zavezniki pa prisilili jugoslovansko vlado v Londonu na sporazum s predsednikom »Narodnega odbora osvoboditve Jugoslavije« Josipom Brozom - Titom »na principu državne kontinuitete Jugoslavije...«. Vlada Tito - Subašič poda izjavo 9. marca 1945, da bodo »demokratične pravice zavarovane in razširjene, kakor osebna svoboda, svoboda veroizpovedi, svoboda govora, tiska in združevanja« ter da bo vlada »zavarovala popolno svobodo in pomoč privatni iniciativi v gospodarstvu, brez katere se ne mare misliti hitre obnove države«. Idejo 1. decembra so pograbile druge, neprave roke... in z njo uspele. 1. DECEMBER 1945 MIMOGREDE Morala Pred. kratkim je izdal angleški brigadni general Mac Lean, ki je bil med svetovno vojno Churchillov »odposlanec pri Titu, knjigo o tem svojem medvojnem delovanju. Knjiga je neizpodbiten dokaz hladnega in brezobzirnega računarstvu, ki je zavestno na prisilen način pognalo jugoslovanske narode proti njihovi volji v komunistično nesrečo. Ko je Mac Lean razlagal Churchillu nekatere svoje pomisleke glede tega, kaj bodo Titovi partizani prinesli Jugoslaviji, ga je tedanji angleški ministrski predsednik vprašal: »Ali se nameravate po vojni naseliti v Jugoslaviji?« »Ne, gospod«, mu je odgovoril Mac Lean. »Jaz še manj. Kaj Vas potem sploh briga, kakšna bo tamkajšnja vlada in katera vlada bi bila bolj-.' Naj to odločijo Jugoslovani sami. Za nas je važno samo, kdo pobije več Nemcev.« Iz Mac Leanove knjige izhaja mnogo naukov in dejstev, ki si jih mora naš narod vtisniti globoko v spomin, da ‘ne bo v nesreči verjel v plemenitost in načelnost tam, kjer je prostora samo za sebičnost! Pravna sigurnost BELA LJUBLJANA Nova ustava (3. oktobra 1931), ki jo je izdal kralj Aleksander sam, je uzakonila ime Jugoslavija, ki je živelo že prej kot izraz nove državne misli, in je izročila zgodovini in pozabi »kraljevino SHS«. Narodov Jugoslavije ustava ni zadovoljila, ker je niso sami sprejeli, in prepiri so šli naprej. Bila je doba totalitarnih strank, do leta 1935 vlada ene, nato druge. Z atentatom na kralja Aleksandra 9. oktobra 1934 v Marseillu so mislili sovražniki zadati ideji 1. decembra smrtni udarec. A Jugoslavija je o-stala in se . strnila ob kraljevi smnti. Kratko pred izbruhom svetovne vojne je prišlo do sporazuma med Srbi in Hrvati, ki so zopet stopili v vlado. Ideja 1. decembra začenja dobivati svojo pravo obliko. 1. DECEMBER 1.941 Država je razbita na kose. 6. a-prila 1941 se je znesel vihar nad Jugoslavijo, ki so si jo razdelili Nemci in Italijani, Madžari in Bolgari, v Zagrebu pa zavlada usta-ški poglavnik Pavelič nad »Neza-visno državo Hrvatsko« po milosti Hitlerja in Mussolinija in pod savojskim kraljem. Sovjetska zveza izžene jugoslovanskega poslanika. Zdi se, da je misel 1. decembra za večno pokopana. A šele sedaj se pokaže njena prava sila. Junak Draža Mihajlovič dvigne visoko zastavo jugoslovanske državne misli in začne neenako borbo. A na delu je tudi Kominterna, ki se je dolgo pripravljala na ta čas, da zaneti socialno revolucijo in uvede boljševizem, ki ga zakrinka z »narodno osvobodilno borbo« in »O-svobodilno fronto«. V kleščah tuj- Odvržena je krinka narodne o-' svoboditve, »Osvobodilna fronta« je pokazala svoj pravi boljševiški o-braz. Na desettisoče najboljših Slovencev je v tujini, desettisoči v zaporih in koncentracijskih taboriščih ter žrtve boljševiških rabljev. Ukradeni so sadovi zasebnega truda in javnega dela več generacij, napovedan je neizprosen boj vsem narodnim tradicijam, verskemu čustvovanju, svobodni misli — iz Slovencev naj postanejo brezimni boljševiški roboti, sužnji moloha komunistične države — boga. 1. DECEMBER 1949 Koncert „SKRJANCKA“ Zgodilo se je, kar se je zgoditi moralo. Azijatska ideja despotizma je'trčila na elementarno silo ohranitve narodne individualnosti, oboževani malik mednarodnega komunizma se je pokazal v svojem pravem bistvu brezobzirnega despota. Narodna misel, že pokopana, vstaja iz groba. Ni več daleč čas, ko bo narod odvrgel še prisilni jopič mrtvih, protinaravnih gospodarskih teorij in se vrnil k zdravim osnovam svojega življenja. Bliža se novi, pravi 1. december. 1. DECEMBER BODOČNOSTI Novo življenje bo prišlo nezadržno, čutimo ga vsi, naš narod v domovini, begunci po vseh delih sveta, in mi, ki nam je bila prihranjena usoda boljševizma. Iščejo so nove orientacije, idejne, politične, gospodarske, za novo ureditev našega skupnega doma. Mnogi pozabljajo na nauke preteklosti, zaradi prve napačne sanjave zamisli skupnosti južnih Slovanov zavračajo misel, ki je pokazala tolikšno življenjsko silo. Pozabljajo na Vzlic slabemu vremenu so poslušalci od blizu in daleč prihiteli in napolnili dvorano kina na Opčinah, kjer je bil v petek, dne 25. t. m. koncert komornega pevskega zbora »Skrjanček«, lu ga naša javnost pozna po njegovih uspelih nastopih na našem Radiu. Obširni spored je obsegal umetne in narodne pesmi, mešane zbore, M. Hubada, I. Ipavca, P. Jereba, Iv. Ocvirka, St. Premrla, dr. A. Schwaba in M. Tomca. »Skrjanček« je mlado pevsko združenje, prav za prav pevska družina, ker diha iz nje ona skupnost in povezanost, ki jo opazimo v harmonski družinski složnosti, ki je eden glavnih pogojev za trdno podlago kot jamstvo za nadaljni napredek in uspeh. Redko kdaj naletimo na disciplino, kot prevladuje ravno v tem zboru. Na migljaj! In to je zasluga pevovodje, ki se kot strokovnjak to, kaj je ta misel prinesla Slovencem, kakšen napredek v dobrih 20. letih, kako so z njo iz nepoznanega ponižnega ljudstva postali samozavesten narod in s svojim imenom stopili v krog narodov sveta. Ko se ob letošnjem 1. decembru spominjamo na vse to, želimo iz vsega srca, da kmalu zmaga misel 1. decembra, misel svobodnega življenja južnih Slovanov, usodno povezanih po krvi, prostoru in enaki usodi, v taki obliki, ki naj za vedno zagotovi tudi Slovencem od Mure, Sotle in Kolpe do kraških obronkov svoboden razvoj in napredek, ne samo zaradi njih samih, temveč tudi zaradi nas in vseh onih, ki so zunaj svojega pravega doma — kajti njihova sreča in moč je naše upanje, njihova propast tudi naša narodna smrt. dobro zaveda, da mora dober dirigent doseči najfinejši pianissimo a-li pa če treba ff-mo s čim manjšo gesto. Odlike takega pevoi-odje je dokazal prof. Ludvik Klakočer ravno na tem koncertu, ki je v vsakem pogledu odlično uspel. Homo-genost zbora je za kratko dobo njegovega obstoja presenetljiva in se bo brez dvoma še stopnjevala in skristalizirala do večje popolnosti ko se bodo glasovna razmerja med-seboj izravnala v smislu stremljenj njegovega pevovodje. Da on dobro ve, kako se postopoma izgradi do-ber zbor, je dokazal ravno s tem; da je izbiral za svoj Zbor primerne pesmi. Tako bo postopoma ta zbor naglo napredoval in se lahko lo' til tudi najzahtevnejših skladb. Vsa dinamična diferenciacija je bila vzorna, izgovarjava jasna in frazi ranje podrobno izdelano in učinko' vito, mestoma morda nekoliko pre več odsekano. Zamisel, da se posamezne skladbe s poetskega stališča opišejo in nakaže njihovo vsebinsko nastrojenje, je hvalevredna. To bo mnogo pripomoglo k lažjemu ra zumevanju tudi muzikalno preprostemu človeku, ki se ga bo na t način sistematično vzgajalo k spoznavanju resničnih umetnin. Kot solista sta se krepko uvelja vila ga. Milena Cekutova s svojim nežnim in toplim sopranom in prof. Marijan Kos s prijetno zvenečim sonornim, polnim in sočnim ba tonom. Oba solista je spremljal prof. Klakočer na klavirju zelo občuteno in tenkovestno. Pesniško vsebino Javornikovo je recitiral prof. Jože Peterlin in. pri klavirju je svojo vlogo melodramsko prednašala' ga. Marija de Gior-gi vzporedno z vsebinsko razlago posameznih pesmi zbora. S — va »Pretekli teden so neznanci u-bili pri Domju nekega mladeniča, ki je bil ubežnik iz področja B. V istih dneh pa je prihajal ponoči v Ricmanje nek avto in so neki ljudje trkali na vrata tovariša Stefančiča Zenija ter zahtevali, naj gre z njimi. « Poleg vsega pa se je še pred časom zgodilo, da so štirje zakrinkani ljudje vdrli v neko škedenjsko stanovanje in očividno iskali nekoga. ■ • V brk 17.000 oboroženim ljudem, kolikor jih šteje tržaška varnostna služba z vojaštvom vred, so trije neznanci, oboroženi z brzostrelko in radiooddajnim aparatom, zasedli, kakor v kaki zakotni vasi prostrane ameriške dežele, železniško postajo v Devinu in pridržali več kot poldrugo uro nameščenega uradnika. Do danes ni izdala policija o tem dogodku nobenega uradnega obvestila in zdi se nam, da skušajo vse to spraviti nekako v pozabo.1« Tako piše »Delo«. Tudi mi smo se že opetovano pritoževali nad o-hlapnostjo varnostne službe. Koliko ljudi je že izginilo v Trstu? Ve se tudi kam so in kako so bili odpeljani. Toda oblastva so molčala. Pritoževali smo se nad pomanjkljivo pravno in osebno varnostjo še t v času, ko so danes sprti babičevci in vidalijevci z molkom prehajali preko podobnih zločinov. Danes, ko so sami prizadeti, se seveda oglašajo. A ne zaradi načela, temveč zato ker so ogroženi njihovi pristaši. Saj vsakodnevni incidenti in grožnje dovolj jasno dokazujejo, da jim je nasilje še vedno zelo priljubljeno polje udejstvovanja. Toliko, da ne bo nesporazumov in da si ne bodo brez potrebe nadavali ovčjih kožuhov! Avtobus » Sedeti« pomeni v Jugoslaviji »biti v zaporu«. In nekateri pravijo, da so Jugoslovani danes podobni potnikom v avtobusu. Eni »sede«, ostali se tresejo. 1 George Orwell LETO Ko se je Winston vrnil v svoje stanovanje, je hitro stopil mimo telekontrolorja in se znova vsedel za mizo. Podrgnil si je vrat, kjer ga je zadel izstrelek iz frače. Ob teh o-trokih, si je mislil, mora biti ta u-boga ženska v stalni grozi. Se leto ali dve ih opazovali jo bodo noč i» dan, če se morda pri njej ne bi pojavili znaki nepravovernosti. Skoraj vsi sedanji otroci so strašni. Takšne organizacije, kot so na primer Vohuni, so jih sistematično iapreminjale v neukrotljive majhne divjake. Za ljudi nad trideset let je bilo skoraj običajno, da so se bali lastnih otrok. Prav so imeli, kajti ni bilo skoraj tedna, ne da bi »Cas« prinesel članka, ki je popisoval, kako je kakšna mala kača — »herojski otrok«, kot so jih navadno označevali — prisluškovala kom-promltirajočim pripombam staršev in jih nato naznanila Miselni policiji. Glas iz telekontrolorja je nenadoma utihnil. Oglasil se je čist in lep zvok trobente ter zaplaval v mirno ozračje sobe. Glas je nato .hripavo nadaljeval: 1984 (5) »Pozor! Ta trenutek je prispela z Malabarskega bojišča najnovejša vest: Naše sile v Južni Indiji so izvojevale slavno zmago.« Slabe stvari se obetajo, si je mislil Winston. In res: za krvavim opisom uničenja evrazijske armade, kateremu so bile dodane neverjetne številke pobitih in zajetih, je prišlo naznanilo, da bodo počenši s prihodnjim tednom obroki čokolade znižani od 30 gramov na 20. Winston je vstal in stopil do okna. S hrbtom je bil obrnjen proti telekontirolorju. Dan je bil še vedno mrzel in jasen. Nekje daleč je z zamolklo in odmevajočo detonacijo eksplodirala raketna bomba. V zadnjih časih jih je padlo na London kakih dvajset do trideset. Spodaj na ulici je še vedno v vetru frfotal tisti raztrgani lepak in beseda ANGSOC se je prikazovala in izginjala. ANGSOC. Sveta načela ANGSOC-a. Winstonu se je zdelo, kot bi hodil skozi gozdove na dnu morja, popolnoma izgubljen v neznanem pošastnem svetu. Bil je sam. Preteklost je bila mrtva, bodočnosti pa si ni mogel predstav- ljati. Ali je bil sploh lahko gotov, da je eno samo zdaj živeče bitje na njegovi strani? Ali je bilo sploh mogoče vedeti, da oblast stranke ne bo trajala večno? Kot odgovor so mu spet zrasla pred očmi tri gesla na belem pročelju Ministrstva za resnico: VOJNA JE MIR — SVOBODA JE SUŽENJSTVO — NEVEDNOST JE MOC Iz žepa je vzel kovanec za 25 stotink. Tudi tam so bila ista tri gesla. Na drugi strani kovanca pa je bila seveda glava Velikega brata. Celo s kovanca so te zasledovale njegove oči. Na kovancih, na znamkah, na knjižnih ovojih, zastavah, lepakih in cigaretnih zavojčkih — povsod. Vedno so te o-pazovale njegove oči in te je ovijal njegov glas. Ce si spal ali bdel, delal ali jedel, doma in zunaj, V kopalnici ali postelji — nikjer jim nisi mogel pobegniti. Iz telekontrolorja je udarilo štirinajst. Cez deset minut mora od doma. Ob 14.30 mora biti na delu. Naenkrat pa je opazil, da sta mu dva prsta na desnici umazana od črnila. To je bila prav takšna podrobnost, ki bi te lahko izdala, če bi jo opazil kakšen vohajoči iz-grajenec na Ministrstvu, kot je bilo tisto dekle iz Pisateljskega oddelka. Winston je hitro stopil v kopalnico in si z peščenim temnorjavim mi- lom skrbno odrgnil črnilo. Potem je zapustil stanovanje in odhitel nazaj na delo v Statistični oddelek. Telekoatrolor je oddajal presunljiv žvižg, ki je ostal na isti višini trideset sekund. Bilo je 7.15, uradniška budnica. Winston Smith je spravil svoje telo iz postelje, seveda golo, kajti član Zunanje stranke je dobil na leto samo 3.000 oblačilnih odrezkov, za pižamo pa jih je bilo treba 600 — in si nataknil umazane kratke hlačice. V treh minutah se bodo pričele fizfcnltur-ne vaje. Ze naslednji trenutek pa ga je popadel silen kašelj, ki ga je napadel vedno, čim se je zbudil. »Skupina 30 do 40«, se je oglasil prodoren ženski glas. »Skupina 30 do 40! Vsi na svoja mesta!« Winston je skočil v pozor pred telekontrolorjem, na katerem se je že pokazala podoba mlade mišičaste ženske v uniformi in telovadnih čevljih. »Skrčite In stegnite roke«, je u-kazala. «Ena, dva, tri, štiri! Ena, dva, tri, štiri! Dajmo, tovariši, dajmo! Pokažite malo življenja. Ena, dva, tri, štiri! Ena, dva...« Winston je mehanično pregibal roke in kazal pri tem veselo lice kot je bilo potrebno med fizkultur-nimi vajami. Toda niti te vaje mu niso prekinile dolgega samogovora, ki mu je zadnje dni vrvel po gla- vi. Trudil se je, da bi se spomnil, kako je bilo v mladosti. Toda vse, kar se je utegnil spomniti, je bilo to, da je bilo takrat vse drugače. Celo imena držav in njihova velikost. Winstcxn se ni mogel na noben način spomniti časa, ko bi njegova država ne bila v vojni, čeprav to ni bila vedno ena in ista vojna. Toda če bi hotel zasledovati zao-dovino vse dobe, ali pa hotel ugotoviti, kdo se je boril proti komu, ne bi prišel nikamor, ker ni bilo ni-kakega zapiska ali ustnega izročila o čem drugem, kot samo o tem, kar se je dogajalo v tem trenotku. V tem trenotku, leta 1984, je bila Oceanija v vojni z Evrazijo in v zavezništvu z Estazijo. Nikjer ni bilo nikake bodisi javne ali zasebne sledi o tem, da bi bilo razmerje sil kdaj drugačno. Vsekakor pa se je Winstofi dobro spomnil, da je bila Oceanija še pred štirimi leti v vojni z Estazijo in zaveznica Evrazije. Toda nekaj takega se je lahko zgodilo samo Winstonu, katerega spomin ni bil zadovoljivo pod kontrolo. Vsi pravoverni strankarji pa so, brez obotavljanja sprejeli laž, katero jim je vsilila stranka. Bilo je popolnoma enostavno. Potreben je bil samo niz zmag nad tvojim spominom. To so imenovali »Kontrola realnosti«; v Novogovo-rici pa se je temu reklo »zavijanje«. Inštruktorica jih je znova pozvala v pozor. »Zdaj pa poskusimo, kdo izmed nas se lahko dotakne prstov na nogah«, je navdušeno dejala. »Ena. dva! Ena, dva...« Winston se je pregibal, čeprav ga je bolelo vse telo. V glavi pa mu je venomer rojilo. Preteklosti, je razmišljal, niso samo predrugačili, ampak jo dobesedno uničili. V strankini zgodovini je na primer veljal Veliki brat za voditelja in čuvarja Revolucije od prvih začetkov. Nihče ni vedel, koliko je pri tem res, koliko pa izmišljenega. Winsto«n se ni mogel niti spomniti, kdaj se je sploh pojavila stranka. Včasih si res lahko s prstom pokazal na popolnoma jasno laž. Ni bilo na primer res, da je stranka iznašla letala, kot je stalo v strankini zgodovinski knjigi, Winston se je namreč spominjal letal še iz svoje mladosti. Toda nikoli nisi mogel ničesar dokazati. »Smith«, se je naenkrat zadrl glas iz telekontrolorja. »Smith 6079! Da, ti, prav ti! Niže, prosim! Ti zmoreš več, vendar ne poskušaš. Niže, prosim!« Winstona je polil pot, toda obraz mu je ostal nespremenjen. Nikoli ne pokaži zaprepaščenja! Nikoli ne pokaži jeze! Najmanjši blesk v o-čeh bi te lahko izdal. Sklonil se je in s silnim zamahom dosegel konice prstov, ne da bi pri tem upognil kolen. (Se nadaljuje) Trž. ob£. sset in slov. šole prof. Sciolis natvezli vse to, kar smo do sitega morali zavžiti na raznih uradnih mestih v zadnjih dneh glede slovenskega šolstva v Trstiu. Objavljamo v -tej zvezi predlog o naših šolah, ki ga je v imenu SDZ vložil na občinski svet naš občinski svetnik dr. J. Agneleitto. Predlog obč. svetnika dr. Josipa Agnelelta Ker je prosvetni urad ZVU 16. novembra t. 1. v polnem teku šolskega leta odredil ukinitev 22 razredov po raznih slovenskih osnovnih šolah pasu A STO-ja in s tem odpovedal službo 22 učiteljem iz razlogov stednje, da razbremeni šolski preračun tega ozemlja; ker je bilo v tem šolskem letu 1949-50 število slovenskih učiteljev že znižano od 219 iz lanskega šolskega leta 1948-49 na 204 zaradi 300 manj vpisanih osnovnošolskih otrok; ker se je prosvetni urad ZVU s tem ukrepom lotil težkega vprašanja uradnih redukcij na tem ozemlju ravno na polju slovenskega šol- stva, s čimer je povzročil pri Slovencih občutek, da se z njimi postopa kot z drugovrstnimi državljani; ker je zaradi tega ukrepa število učencev v nekaterih razredih naraslo celo na 36, kar močno o-vira šolsko disciplino in škoduje uspešnemu pouku; ker je ta ukrep v nasprotju z Običajem, ki je udomačen v šolski upravi tega ozemlja že od leta 1936 in ki je prepovedoval osnovnošolske razrede z več ko 20 učenci; ker so bile s tem ukrepom grobo kršene najosnovnejše pravice slovenskega prebivalstva tega o-zemlja; ker je ta ukrep krivičen tudi zaradi tega, ker ni bil istočasno izvajan tudi glede neslovenskih razredov z manj ko 20 učenci in glede nadštevilnih učiteljev ne slovenske narodnosti; predlaga tržaški občinski svet predsedništvu občinskega sveta, naj tolmači pri Zavezniški vojaški upravi željo občinskega sveta, da bi bil omenjeni ukrep prosvetnega urada ZVU čim-prej preklican.« Trst, 28. novembra 1949. Zaključna seja občinskega sveta v Nabrežini Pretekli ponedeljek dne 28. novembra se je vršila zadnja seja občinskega sveta v letošnjem jesenskem zasedanju. Navzoči vsi svetovalci. Po običajnem čitanju zapisnika so prešli na dnevni red. Na prvi točki je bila razprava o nakupu tovorno - osebnega avtomobila za občinske potrebe. Odbornik Terčon je pojasnil svetovalcem nujno potrebo tega prevoznega sredstva, ki bi služilo za prevažanja lažjega blaga za različne občinske potrebe po raznih vaseh naše obširne občine. Dosedaj je to službo rršil zavezniški »jeep«, katerega je morala seveda občina plačati. Po temeljiti razpravi, v katero so posegli mnogi svetovalci, se je dalo nalog občinskemu odboru, naj poskrbi za to novo prevozno sredstvo in naj dobro preuči ter uredi način uporabe avtomobila. Nadaljna točka je bila izvolitev 6 delegatov občine Nabrežine v kanzoroij občin Devin - Nabrežina, Zgonik in Repentabor. Izid volitev, ki so se vršile tajno z listki, je bil sledeči: 1. Lupine Aloj'z - Praprot 13 glasov (SDZ), 2. Pertat Marči, Nabrežina 11 glasov (SDZ), 3. Caharija Stanko, Nabrežina 7 glasov (SIAU), 4. Sardoč Emil, Nabrežina 7 glasov (SIAU), 5. Milič Marjo, St. Polaj 13 glasov (Lj. fr.) in 6. Rubieri MarceMo, Devin 11 glasov (It. sk.). O vprašanju občinskih babic je podal poročilo odbornik Visintin. S podatki v rokah je pokazal, koliko staneta občino dve babici (okoli 1 milijon letno), čeprav imata zelo malo dela. Predlagal je, naj se odpravita za sedaj obe mesti občinskih babic in naj se nato razpiše službo samo za eno mesto. Po kratki razpravi je bil ta predlog soglasno sprejet. Kot predzadnja točka je bila na dnevnem redu: Izvolitev treh revizorjev za občinske račune 1949. Volitev se je vršila tajno z listki s sledečim izidom: 1. Marizza Josip 7 glasov, 2. Bandini Sergio 4 glasove in 3. Pertot Slavko 3 glasove, praznih glasovnic, je bilo 6. Poslednja točka tega zasedanja so bile: Slučajnosti. Občinski svet je vzel na znanje poročilo odbornika Grafctona glede nove ureditve plač občinskih u-službenčev glede na novo razporeditev istih v različne skupine. Glede občinskega lova je bil sprejet predlog odbornika Skerka in sicer s 15 glasovi, da se obnovi pogodba z lovskim udruženjem v Trstu z ugodnejšimi pogoji kot dosedaj in da se od istega udruženja zahteva, da postavi v občini 4 lovske čuvaje, katerim bi lahko še občina nekaj dodala, da bi zraven opravljali še službo poljskega čuvaja. Dalje je svet sprejel predlog župana, da se naprosi ZVU, naj bi posredovala pri ACEGAT v Trstu, da sprejme ta v svojo oskrbo občinski vodovod. Glede gledališke dvorane je bil sprejet predlog, da občinski svet naprosi ZVU, naj bi posredovala pri mestni občini v Trstu, da bi za slovensko Narodno gledališče periodično dala na razpolago mestno gledališče »Verdi« ali pa kako drugo primerno dvorano. Ta predlog je bil sprejet s 16 glasovi, a 4 so se glasovanja vzdržali. Predlog odbornika Visintina, da se glavni trg imenuje »Trg padlih za svobodo« in dva drevoreda po imenih dveh padlih v zadnji osvobodilni vojni je bil sprejet z 12 proti 6 in 2 vzdržainima glasovoma. Tu je treba omeniti, da tudi kdor je glasoval proti ni bil proti predlogu kot takemu, kajti odbornik Terčon je le predlagal, naj bi se o tej zadevi izvolilo komisijo iz vseh štirih skupin, ki bi to zadevo bolj podrobno preštudirala tudi glede na naše narodne zaslužne može (Prešeren, Gregorčič, Igo Gruden itd) in bi tako napravila skupen predlog o imenovanju raznih naših trgov, cest in drevoredov. S tem da so sprejeli predlog Visintina je Terčonov predlog prenesen na drugo zasedanje. Po razpravi o še nekaterih manj važnih zadevah, je župan ob 7. uri zvečer zaključil sedanje zasedanje. Vesti s Xržaškega IRO zaključuje svoje delovanje Organizacija IRO bo kmalu zaključila svoje delovanje. Vsi begunci, vpisani v IRO so zato vabljeni, naj se javijo pri posebni komisiji v uradu IRO v Trstu na nabrežju Sv. Andreja Cbegunski dom) v dneh 4., 5. in 6. decembra, kjer bodo dobili vsa potrebna pojasnila in navodila za emigracijo. Glede na skorajšnjo zaki jučitev delovanja IRO se morajo begunci zavedati posledic, ki bi nastale, ako bi ne sprejeli možnosti emigracije, ki jim jo nudi IRO. »Babičeve zahteve v Zgoniku" »Z ozirom na poročilo o seji občinskega sveta občine Zgonik dne 15. nov. 1949 pod naslovom »Babičeve zahteve v Zgoniku« priobčeno v »Demokraciji« št. 50 od 25. nov. 1949, objavljamo sledeči popravek Obada Vladimirja: 1. Ni res, da je g. Grilanc na seji občinskega sveta dne 15. nov. 1949 predlagal, naj občinski odbor prosi ZVU, da s svojim prispevkom krije primanjkljaj za leto 1950 In s tem olajša davčno breme našega kmeta, ampak je res, da je g. Grilanc predlagal, da se za uveljavljanje naših narodnostnih pravic ne obračajmo na ZVU z zahtevo, ampak s prošnjo. 2. Ni res, da je bil Obad proti temu) da prosimo ZVU prispevek za kritje primanjkljaja za leto 1950, temveč da ta prispevek zahtevamo, ampak je res, da je bil Obad prati predlogu g. Grilanca, da se za naše narodnostne pravice obračamo na ZVU s prošnjo, temveč da uveljavljanje naših pravic zahtevamo. 3. Ni res, da se je o občinskem proračunu in primanjkljaju za leto 1950 razpravljalo na seji občinskega sveta dne 15. nov. 1949, ampak je res, da se je o tem razpravljalo na seji dne 27. nov. 1949. Obad Vladimir.« Miklavževanje šolske mladine v Devinu Šolska mladina iz Devina vabi na Miklavževanje, ki bo v nedeljo 4. decembra ob 16.30 v šolskih prostorih. Na sporedu so priložnostne recitacije, petje in obdarovanje otrok. Odgovorni urednik: dr. Janko Jež Tiska: tiskarna »ADRIA«, d. d. v Trstu Slovensko dobrodelno društvo bo s sodelovanjem drugih kulturnih, dijaških in mladinskih organizacij priredilo v soboto, 3. decembra 1949 ob 20.30 uri, na sedežu v ulici Machiavelli 22-11 miklavževanje a o a l . Na sporedu je razdelitev daril in prosta zabava s plesom. Cisti dobiček bo društvo podarilo za nakup koristnih daril za revne otroke slovenskih osnovnih šol. Poskrbljeno bo za dobro kapljico in za okusno jedačo. Pakete z darili za odrasle, ki jih bo delil sam Miklavž v nebeškem in peklenskem spremstvu, oddajte v četrtek in petek 1. in 2. decembra, na sedežu društva od 10. do 12. in od 15. do 17. ure. Opremite pakete s čitljivimi naslovi in oddajte pismene želje za Miklavža. Slovenei! Ne zamudite lepe dobrodelne prireditve in zabave! Vesti z Goriškega Nesramna gonja proti slovenskemu profesorju Z letošnjim šolskim letom je go-riško šolsko skrbništvo premestilo profesorja latinščine in grščine, gospoda Rožiča, iz slovenskih srednjih šol na italijanski licej. Zakaj je šolsko skrbništvo vzelo našim šolam eno najbolj cenjenih učnih moči nam ni znano; ugotavljamo le krivico, ki ise nam je storila. Nekaj dni po svojem vstopu g. prof. Rožiča na italijanski licej je šlo vse gladko in mirno. Kar naenkrat pa se je proti koncu preteklega tedna pojavil nek samozvani odbor dijakov, ki je razmetal lepake, is katerimi poziva g. prof. Rožiča, naj do 29. novembra zapusti italijanske šole, sicer bodo dijaki nastopili s štrajkom. Lepaki imenujejo g .profesorja »narodnega izdajalca«, »infojbatorja«, »titovca« itd. Naše prepričanje je, da ne gre za gonjo proti g. profesorju Rožiču zaradi njegovega političnega prepričanja ali udejstvovanja ali pa zaradi 'kakih njegovih zločinskih dajanj, ker so vsi očitki gola fantazija in se g. profesorju ne more očitati niti »izdajstva«, niti titov-stva, še manj pa »infojbatorstva«. Gre za navadno gonjo proti Slovencu, v skladu s programom, ki ga izvajajo oblastva in italijanske organizacije na Goriškem. Orožniki in policiia stražijo šolsko poslopje in šovinistični italijanski dijaki se šopirijo, napihnjeni v domnevnem prepričanju, da stojijo v prvi bojni črti... Tako so že meseca maja 1940 zapustili Taz-rede in napravili pohod po gori-ških ulicah ter klicali: »Hočemo vojno proti Angliji in Franciji!« Ce ne bi bilo resničnih in pravih patriotov, ki so nastopili in rešili čast domovine, bi bila danes Italija v položaju Nemčije in ne v Atlantskem paktu! Morda pa italijanskim dijakom ne gre po godu profesor Rožič kot profesor, ker jim je dobro znano, da se je treba pri njemu resno učiti in tudi kaj naučiti! IRO zaključuje svoje delovanje Organizacija IRO bo kmalu zaključila svoje delovanje. Vsi begunci vpisani v IRO so zato vabljeni, naj se javijo v uradu IRO, Gorica, Corso Roosevelt 5 v dneh 1., 2. in 3. decembra od 9. do 13. in od 17. do 20. ure. Tam bodo dobili vsa potrebna pojasnila in navodila za e-migracijo. Z ozirom na skorajšnjo zaključitev delovanja IRO se mo- Ortopedik NICOLA BECCHI TORINO Via S. Giulia, 32 - Via Guastalla, 12 specialist za odstranitev KILE (brez operacije) objavlja novo priznanje: nSpoštovani g. N. BECCHI! Dvajset let sem se posluževal običajnih pasov proti skrotalni kili 2 edinim žalostnim uspehom, da se mi je bolezen poslabšala. Sedaj so mi pa kile popolnoma izginile s pomočjo Vaše posebne priprave, ki je že več ko eno leto ne potrebujem več. S hvaležnostjo Vas pozdravljaml VIGHESSO DECIMO Chlrignago (Venezia)« Ortopedik sprejema: v GORICI: v nedeljo 11. decembra v hotelu »Posta«, v TRZICU: v nedeljo 11. decembra v hotelu »Lombardija«, v TRSTU: v ponedeljek 12. in v torek 13. decembra v hotelu »Abbazia«. rajo begunci zavedati posledic, ki bi nastale, ako bi ne sprejeli možnosti emigracije, ki jim jo nudi IRO. Premoženja ital. državljanov v Jugoslaviji Prijava premoženj, ki jih imajo italijanski državljani v Jugoslaviji, je mnoge močno razburila in po,-vzročila prerekanja in poti. Uradni list od 15. oktobra je priobčil ministrski dekret od 10. oktobra, ki vsebuje predpise glede prijave teh premoženj. Hkrati je tudi naznanil, da bodo obrazci (tiskovine) za te prijave, ki morajo biti predložene do 15. decembra Cin ne do 30. novembra), na razpolago pri finančnih intendancah. Zato obveščamo vse, ki se smatrajo za prizadete: Italijanski državljani, ki imajo premoženja v Jugoslaviji, so obvezani predložiti prijavo teh premoženj v primeru, 1) da je bilo njihovo premoženje nacionalizirano, 2) da je bilo premoženje vključeno v agrarno reformo in so bili razlaščeni, 3) da je bilo premoženje rekviri-rano ali da so oni na kakršen koli način prikrajšani v svojih lastninskih pravicah. Vsi drugi niso dolžni delati prijav. Kdor ne ve točno, v kakšnem položaju je njegovo premoženje, naj pri eventuelni prijavi doda, da si pridržuje vse lastninske pravice tudi v pogledu na člen 10. sporazuma od 29. maja 1949. KNJIGE „Gor. Mohorjeve družbe" Letošnje knjige Mohorjeve družbe so že na razpolago pri poverjenikih po cenah, ki so bile naznanjene. V prosti prodaji stanejo knjige 450,- lir in se dobijo v Kat. knjigarni v Gorici in pri Fortuna-tu v Trstu. Poroka V Devinu so imeli 26. nov. zanimivo poroko: poročila se je tukajšnja domačinka gdč. Jožica Le-giša z Ivanom Brecljem iz Sburij na Vipavskem. Ženin živi bot begunec v Argentiniji v Buenos Airesu. Poroka se je izvršila zato z namestnikom. Novoporočenemu paru želimo obilo sreče. Izpod Višarij Po krasni, lepi jeseni, ki smo jo uživali do konca oktobra, smo za vse sveite dobili sneg, ki je zapadel celo v dolini. Po par dnevih je sicer od tam izginil, toda na pobočjih je obležal in se zaradi novega snega še povišal. Višarje imajo okrog 1 m snega. Ob sobotah in nedeljah sopihajo tja gor mnogi ne-počakani smučarji. Zimski urnik za trgovine Društvo trgovcev za goriško pokrajino je razglasilo, da je od 16. novembra za vse trgovske obrate veljaven zimski urnik, ki določa v bistvu sledeče: pekarne so odprte od 6.30 — 12.30 in od 16. — 18.; mlekarne od 7. — 12.30 in od 16. 17.; trgovine z motorji in priitikli-od 8.30 — 12.30 in od 14.30 — 18.30; trgovine z obleko, pohištvom, domačimi in industrijskimi izdelki od 8.30 — 12.30 in od 14.30 — 18.30; trgovine železa od 8.30 — 12.30 in od 14. — 18.; trgovine s sadjem in zelenjavo od 8. — 12.30 in 14.30 — 18.30; trgovine s kurivom in stavbnim lesom od 8. — 12. in od 13. — 17.; trgovine z motorji in pritiklinami od 8.30 — 12.30 in od 14. — 18..; trgovine s kolesi in dodatnimi deli od 8.30 — 12.30 in od 14.30 — 18.30; cvetličarne od 8.30 — 12.30 in od 14.30 — 18.30; poljedelski pri- delki in semena od 8. — 12.30 in od 15. — 18.30; slaščičarne in slične prodajalne, ki imajo policijsko dovolilnico od 7.30 do 21.30. Zgornji urnik je obvezen za vse trgovske obrate, tudi take, ki nimajo na-stavljencev. J Bovci, pozor / j KUNE BELICE - KUNE ZLATICE za direkten eksport v Ameriko PLAČA NAJBOLJŠE po dnevnih cenah OTI. ‘žfischer TRST, VIA PIETA’ 24 (Telefon 93,134) SLOVENSKI MIKLAVŽ pridno kupn je v modni trgovini Pri << ,, ■ soncu razna darila za odrasle in male Ulica Nizza, vogal ul. Rismondo 1 nasproti sodišča Primerno darila za fflihlaDža B. Grom - Slovenski ornamenti. Prva knjiga »Folklorne zbirke«. CENA knjigi v prosti prodaji je L 1.000.—, pri avtorju L 800.— (Glej pogoje). Izdana je v slovensko-francoskem in angleško - francoskem jeziku, obsega 134 motivov v dvobarvnem tisku in 12 kompozicij v 4 barvnem tisku. POGOJI: 1) Naročilo obveže naročnika na odkup celotnega letnika »Folklorne zbirke«, ki obsega tri knjige. 2) Knjige izidejo predvidoma okrog Velike noči, v oktobru in za Božič vsakega leta. Morebitne spremembe glede časa izida, vrstnega reda publikacij in podobno nimajo vpliva na naročilo. 3) Knjige se dostavljajo po pošti na strošek in riziko naročnika. 4) Naročnik ima 20 odstotkov popusta od knjigotržne cene. Prav tako ima 20 odstotkov popusta pri vseh izrednih izdajah. 5) Knjige se plačujejo ob izidu. Dovoljeno je tudi plačilo v dveh enakih mesečnih obrokih. 6) Naročilo se avtomatično podaljša tudi za naslednji letnik, ako naročnik najkasneje mesec dni po izidu tretje knjige t. j. po zaključku letnika ne da pismene odpovedi. Mizarji kmetovalci i Deske smrt* kooe, mačet snooe in /r« dih l e s o o, trame, oeza* ne ploSče, furnir, parkete in droa nudi najugodneje TEL. 90441 T CALEA R S T Viale Sonnino, 2 4 Mizarsko podjetje J Milivoj Pertot BarHovlje, ul. Bovedo IS - tel. 39-08 izdeluje: vsa stavbna dela -pohištva vseh vrst - tudi po načrtu -Čolne ____ POZOR! ZARADI IZSELITVE v Argentini j o prodamo sobo, kuhinjo, šivalni stroj, radio aparat, volnene štramace tudi v posameznih kosih. Za bližnjo okolico Ro-tondo Bosehetto prevoz brezplačen. Cene zelo ugodne. — Skladišče Strada di Guardiella, 10 B. 20 - 25 letnega --------- Trpkega pomočnika za manufakturno trgovino iščem. - Ponudbe na upravi Demokracije pod značko : Pomočnik 22. --------- (Izrezite in nalepite na dopisnico) Naslov: Prof. Bogdan Grom, Trst, ul. Aleardi 1. Poštni ček. račun štev. 11-7146. NAROČILNICA Prečital sem pogoje, s katerimi se strinjam, ter naročam »Folklorno zbirko« Bogdana Groma, in sicer: 1) slovensko - francosko 2) angleško - francosko. Plačal bom (naenkrat vso vsoto)* (v dveh obrokih). (Nezaželjeno črtati). (Podpis) Priimek in ime Poklic Točen naslov Vsem našim cenjenim čitateljem sporočamo, da začenši s št. 51 od 2. XII. 1949 dalje, stane posamezni izvod našega lista 20 lir. Potreba po povišanju cene je nastala zaradi povečanih stroškov tiska in ker bo odslej izhajal enkrat mesečno na šestih straneh. S tem bo naš list nudil več aktualnih domačih in inozemskih vesti ter kulturnih in gospodarskih pregledov. VAJENEC za manufakturno trgovino, star 16 - 18 let, z nekaj srednješolske izobrazbe, ki bi imel smisla tudi za izložbe in risanje, sprejmemo takoj. — ^Naslov v upravi lista. SLOVENSKI RUDAR že 20 let bivajoč v Belgiji želi spoznanja s slovenskim dekletom starim 28 - 35 let v svrho ženitve. — j Ponudbe poslati upravi lista I pod značko' »Dobra gospodinja«. NECCHI novi model B U za vezanje, krpanje, obšivanje lukenj, prišitje gumbov, čipke, ctk cakaste šive. Vsa dela se izvršujejo brez okvirja. Pouki za vezenje brezplačno. | ŠIVALNI STROJI za čevljarje, 1 krojače z industrijsko napeljavo. J PRODAJA NADOMESTNIH DELOV. RADIOAPARATI najboljših znamk pri T U L L I O MA OBROKE TRST - ul. C. BATTISTI št. 12 Tel. 65-33 — T R Z I C , na Korzu Naj večjo izbiro ZIMSKIH PLAŠČEV, POVRŠNIKOV, LODNOV, DEŽNIH PLAŠČEV, OGRINJAL (mantelline) po brezkonkurenčnih cenah dobite pri Magazzini del Corso Trst - Corso, 1 Tržaško krznarstvo - Pellicceria Triestina TRG SV. IVANA (Piazza S. Giovanni) št. 4 - III. nadstropje UGODNOSTI PRI PLAČEVANJU