271. štev. WWMB^ig^eaBiMegBBa8BMwaaMrtH^8iMM V Ljubljani, sobota dne 28. septembra 1912. Leto 1. Posamezna številka 6 vinarjev. „DAN“ izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob i. url zjutraj; v ponedeljkih pa ob ;8. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v jupravništvu mesefea K 1’20. z dostavljačem na (dom K 1*50; s pošto celoletno K 20'—, polletno |K 10'—, Četrtletno K S*—, mesečno K l-70. — ,2a inozemstvo celoletno K 30'—. — Naročnina sa pošilja upravniStvu. :s a J« Telefon Številka 118. Občinske volitve v Gorici sistirane. Komaj leto je tega, kar je goriške Slovence zapustilo mrtvilo. Vkljub neugodnim gospodarskim razmeram je vendar morala moč Slovenstva priti do javne veljave. Že nastop pri državnozborskih volitvah je bil časten; izid ljudskega štetja je pa vsakega presenetil. Od tistega časa je bilo med goriškimi Slovenci kakor nekaj obsebiumljivega, da morajo nastopiti pri občinskih volitvah, kjer doslej Slovenci niti v poštev niso prišli. Preludij je bil boj proti novemu načrtu občinskega reda za Gorico, ki ga je svoj čas tudi »Dan« obravnaval. Bistroumnejši med Italijani so namreč uvideli, da dolgo tudi po starem Vedu, ki datira iz leta 1850, naprej ne pojde. 'A upor slovenske javnosti proti novemu načrtu je bil tolik, da je deželni odbor goriški sam obupal nad njim in je sesija minila, ne da bi se ga obravnavalo, dasi je bil že na dnevnem redu. Kmalu so se razpisale volitve. Italijani jso si jih želeli poleti, ko mnogo uradništva od-jide iz Gorice. A v svoji nerodnosti so zagrešili formalno napako v reklamacijskem postopku iin volitve so bile sistirane. Imeniki so se nanovo razpoložili meseca' avgusta. Slovenci so vložili 262 reklamacij. En del teh reklamacij je bil opremljen z uradnimi .prilogami, nekatere pa so davčne iznose le nagajale, češ naj jih municipij sam poizve. Občinski svet goriški je zavrnil brez debate vse slovenske reklamacije. Ni se trudil, da najde kak stvaren razlog. Večidel je dejal, da so reklamacije zato neveljavne, ker iih je položil ivolilec in ne oni, za kojega se reklamacija jglasi. V zakonu seve ni nič rečeno, kdo sme reklamirati. Ako bi bili reklamirali oni, ki so 'bili izpuščeni, sami, bi seveda magistrat reklamacijo zavrnil, ker jo je vložil — nevolilec. To je dalo povod pritožbi na c. kr. namestništvo v Trstu. Instančna pot je s sklepom občinskega sveta sicer končana, a ta sklep je tako Inezakonit, da ga vlada mora razveljaviti! To se je tudi zgodilo in 26. septembra je dobil mu-nicipij, ki je za 30. t. m. že razpisal prve volitve, obvestilo, da so volitve sistirane. Udarilo ,jih je kakor strela. V momentu so izgubili pa-itiet in izdali uradne plakate, kjer naznanjajo, !da so ti in ti gg. (vsi so debelo tiskani na CRla-su!) povzročili sistiranje. Kako lep uradni poziv na laško mularijo, da gg. poslancu Fonu, prof. Košniku, dr. Medveščeku in Nemcu Diet-richu pomikasti kosti. Pobesnel je tudi magi-jstratni organ »Corriere Friulano«, ki kliče na 'boj proti — barbarom. Slovenci podpirani od' Nemcev imajo, če se imeniki pošteno sestavijo, skoro polovico glasov v 3. in 1. razredu, krepko večino pa v •2. razredu. Že po sedanjem imeniku naša zmaga ■v 2. razredu ni bila izključena. Če pa vlada hoče Postopati pošteno, če izloči regnikole in uvrsti iv smislu zakona vse Slovence v imenik, je vsaj delna zmaga jako verojetna. Goriškim Slovencem slede simpatije vsega ostalega Slovenstva. Bila bi dolžnost vseh politično vplivnih Slovencev, da v tem momentu pritisnejo na vlado, da postopa brezobzirno in odločno, da ne daje potuhe Italijanom, ampak končno že enkrat sanira razmere na drž. meji. 'Danes ob 8. zvečer »Gospodje sinovi" v areni „Narodnega doma“. LISTEK. M. ZEVAKO: " \ V senci jezuita. (Dalje.) Natihem pa si je mislil nesrečnež: »Oh, bežati! Pogrezniti sev srce zemlje!« »No, tak povej, koga!« je zaklical mladi Sen-Traj, ki je tvoril z vikontom De Lezinja-tiom in Žarnakoin trojico Diane Poatješke, kakor so tvorili Sansak, D’Esč in La Šatenj-re trojico vojvodinje Etanpske. »Kralja samega!« je zaklical Tribulet. »Preveč si upa ta norec,« je dejala mlada žena čudovite lepote, ki se je mešala le 'malo v ta boj z besedami; bila je Katarina De Me-dičis, žena prestolonaslednika Henrika. »In ker postane kralj moj naslednik, se ponudim jaz za njegovo mesto. Njemu pleskavico, meni krono!« »Kaj ne, da je neznosen ta norec?« se je obrnila Katarina s svojim najlepšim smehlajem k Diani De Poatje, metresi svojega soproga. »Toda,« je zaključil Tribulet, »čeprav utegne krona pridobiti pri tej izpremembi, moja uboga pleskavica se mi vendar smili!« Ia hip pa je zaklical glas; »Gospoda, kralj prihaja!« Tribulet se je ozrl obupno proti vhodu ogromne dvorane, kjer je nastalo hipoma globoko molčanje... Plešoči pari so se ustavili, plemiči so se stisnili v vrsto in se naklonili nizko do tal, in godba je nehala igrati... Vstopil je Franc I. držeč Žileto za roko. »Kako krasna je!« je zamrmral norec. »In tako žalostna je .videti... Oh, angel moj... s • •• • •• NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. ••• •M Posamezna številka 6 vinarjev. * Orednifitvo in upravniStvoi « Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 8. i)op!sl se poSUjaJo uredništvu, Nefrankirana ptatua no sprejemajo* rokopisi ae ne vračajo. Za oglase »e plača; petH vrst« 15 v, osmrtnke, poslana in .'.»hvale vrsta 80 v. Pri večkratnem oglašanju po-s pust. — Za odgovor je priložiti znamko, ta a lamsam Telefon Številka 118. ■ ------------|lw-f1ni||-|I(1|| 11 m,. Ob otvoritvi gledališke sezone. 1. oktobra otvori Slovensko deželno gledališče v Ljubljani sezono 1912/13 z dramsko noviteto in sicer s Calderonovim »Sodnikom zalamej-skim«. Kakor je že razglašeno po časnikih in lepakih, se bode tudi letos poleg drame gojila opera, opereta in spevoigra v prav taisti meri kakor v prošlih sezonah, če se po Ljubljani kolportira govorica, da letos ne bo velike opere, marveč se bodo pele samo spevoigre, treba povdariti, da je ta vest povsem neosno-vana. prav tako neosnovana, kakor če se raznaša, da letos ne bo operet. Od kod te vesti izhajajo in kakšne cilje zasledujejo, o tem ne bodemo govorili, ker bo slavno občinstvo itak ze v prihodnjih dneh imelo priliko prepričati se o njihovi neopravičenosti. Na gledaliških lepakih intendanca ni objavila celotnega repertoarja za vso sezono, marveč samo načrt repertoarja in je izrecno pripomnila, da bo repertoar tekom sezone še vsestranski izpopolnila, glasbeni prav tako kakor dramski. Za glasbene prireditve je angažirala toliko izbornega osob-ja, da more s pošteno vestjo jamčiti za to, da bode opera prav tako kakor opereta zavzemala najvišji v naših razmerah možni višek. Novoangažirani prvi kapelnik g. C. M. Hraz-dira velja kot eden najboljših čeških dirigentov in ima za seboj časti polno preteklost. Sam priznan češki komponist je g. Hrazdira mož velike ambicije, ki ima resno voljo in vso sposobnost, slovensko opero in opereto vzdržati na tisti višini, ki jo je zavzela pod vodstvom mojstra Talicha. Drugi kapelnik g. Ferdo Herzog, mlad Slovenec, je praški konservatori absolviral s prav dobrim uspehom in bo nedvomno sčasoma postal odličen gledališki kapelnik - domačin. Novoangažirani operni in operetni režišer g. Rudolf Fejfar, je izboren pevec baritonist, rutiniran igralec ter vele-naobražen in spreten režišer z velikim repertoarjem. Primadona gdč. Elza Orlova, temperamentna mladenka nenavadno lepe in elegantne zunanjosti, je prošlo sezono z velikim uspehom pela na gledališču v Ustju ob Labi. Kritika opravičeno hvali njen izredno lepi in obsežni zvonki glas in njeno elegantno igro. Za Slovensko gledališče pomenja gdč. Orlova nedvomno fr?.Y. srečno pridobitev, vredno vrstnico najboljših pevk, kar jih je doslej štela slovenska opera. — Mladodramatska pevka, gdč. Ivanka Richterjeva, lepa, mlada, zelo simpatična Čehinja, ima kaj prikupen, dobro šolan glas z lahkotno višino in zelo lepo koloraturo in je obenem vrla in temperamentna igralka. Novoau-gaževana subreta. gdč. Jožo Fanta, mlada pevka obsežnega, polnega, krepkega in prikuplji-vega glasu, odlikujejo vse vrline rojene subrete ki ima najlepšo bodočnost. Lepa, elegantna zunanjost se pri njej druži z neugnanim temperamentom in očarljivo-efektno, neprisiljeno igro, tako da ni dvoma, da bo slavno občinstvo tudi novo subreto mahoma vzljubilo. Ni pretirano, kar smo povedali o novoangažiranih da-mah-pevkah. Saj se bode slavno občinstvo samo preverilo, da je res, da je intendanca pri izberi osobja letos imela nenavadno srečno roko. Stremeča za popolnostjo je principijelno angažirala samo resnično dobre moči. ki so obenem prikupne zunanjosti. Za Slovensko gledališče angažirani operni tenorist Jožef Dr-vota, bivši član Vinohradskega divadla, mlad ali je mogoče! Ali je res, da sem ločen od tebe na vekomaj! Oh, če me zagleda! Kaj naj storim? Kam naj pobegnem?« »Gospoda,« je izpregovoril kralj, »poklonite se vojvodinji Fontenbloski...« Sledilo je dolgo valovanje hrbtov, šumenje svile in — v kotu obeh metres — tiho, zamolklo roganje. »Star kralj, mlada metresa!« je zamrmrala Diana Poatješka. Med moškimi pa je vladalo občudujoče strmenje nad toliko lepoto in ljubkostjo. Žileta je stopala ravno in ponosno, ne od-govarjaje nobenemu pozdravu, kakor da se klanja ves ta moški svet kateri drugi. Niti oči ni povesila... toda njene oči niso videle nikogar v tej množici. Med tem pa je kralj, čigar visoka postava je molela preko vseh drugih, izprevajal Žileto od skupine do skupine. »Gospod sin,« je rekel prestolonasledniku, »evo vam vojvodinje Fontenbloske. Ljubite jo kakor sestro ...« Te besede so pozvročile začudenje, ki je razširilo svoj osupli šepet do najoddaljenejših kotov dvorane. Prestolonaslednik se je malomarno poklonil, nato pa jima je obrnil hrbet, prijel nekega plemiča pod pazduho in mu dejal; »Gospod, prestolonaslednica je izumila pravkar novo modo za jahanje ...« »Gospa prestolonaslednica je tako duhovita, visokost!« »Dala si je na sedlu napravil nekakšno oporo, kamor položi stegno, tako da visi noga prosto, dočim se .opira druga na stremen. Čista, gola resnica je to, gospod... In vendar je navada že izza pradavnih časov, da sede dame na svojih bežcih kakor mi!«. pevec, izvanredno lepega glasu, čedne zunanjosti in neprisiljene igre, je še nedavno praško muzikalno razvajeno občinstvo kot vojvoda v »Rigoletto« tako očaral, da so bili vsi listi polni navdušene hvale in da so ga Čehi primerjali s svetovnoznanim tenoristom Carusom. Torej je brez dvoma, da si je Slovensko gledališče v g. Drvoti zasiguralo pevca, kakršnih je bilo na našem odru le redkokdaj slišati. Za manjše tenorske partije je na novo angažiran znani pevec-domačin g. Leop. Kovač, za manjše baritonske partije pa g. Franc Rus, ki ga ma slav. občinstvo kot bivšega člana Slov. gledališča še v najlepšem spominu. Gdč. Roza Peršljeva, doslej član opernega zbora, je spričo svojih bogatih pevskih kvalitet letos angažirana kot solistinja za manjše mezzo-so-pranske partije. Ker je intendanca poleg pravkar navedenih novih moči angažirala vse najboljše lanske moči (gg. Križaj, Bukšek, Povhe) in g. Bohuslava ter v svoj pevski zbor odbrala samo najzanesljivejše, dobro izšolane pevke in pevce, kar je glede letošnjih glasbenih uprizoritev obljubila. Kot stalnega gosta si je vrhu-tega zagotovila gospo Otaholovo, koloraturko, o kateri je najznamenitejši češki glasbeni kritik g. E. Chvaala pisal, da so Čehi v njej dobili svojega slavčka. Kakor je intendanca z vso vestnostjo poskrbela za odbrano pevsko osobje, tako je tudi dramski personal sestavila na način, ki omogoča vzorne uprizoritve. Ohranila ni samo najboljše domače moči, stebre slovenskega gledališča (dame B. Bukšekovo, Avg. Danilovo, Vero Danilovo, J. Gorjupovo, P. Juvanovo, P. Srečnikovo, gospode R. Bukšeka. N. Danila, F. Habiča. J. Križaja, J. Molka, B. Pečeka, J. Povheta. M. Skrbinšeka, J. Štruklja, A Verov-ška), marveč zopet pridobila gospo Josipino Kreisovo in gospo A; Setrilovo, gospoda Fr. Bohuslava in g. E. Groma, poleg tega pa na novo angažirala g. Josipa Fišerja, inteligentnega, elegantnega in priznano izbornega igral-ca-ljubimca in si v njem zagotovila modernega in rutiniranega režišerja najodličnejših kvalitet. V g. Valu Bratini, ki je bil rodom Slovenec, prošlo sezono član tržaškega Slovenskega gledališča, je pridobila ambicijozno novo domačo moč. Tako more intendanca tudi glede dramskih uprizoritev v bodoči sezoni z vso pošteno resnobo obljubiti najboljše uspehe z zavestjo, da se ji ne bo moglo očitati, da je obetala več, nego je mogla držati. Ker je poleg tega repertoar sestavila tako, da pride prav vsak okus v najizdatnejši meri na svoj račun, upa za trdno, da se bode slav. občinstvo njenemu vabilu na čim najštevilnejše udeleževanje njenih gledaliških prireditev drage volje odzivalo in ji na ta način pomagalo^ srečno prebiti letošnjo prehodno sezono in Slovenskemu gledališču zajamčiti trajen obstanek. V izložbah Češarkove trafike v Šelenbur-govi ulici in pri knjigotržcu L. Schwentncrju v Prešernovi ulici je razstavljenih nekaj fotografij letošnjih členov Slovenskega gledališča. Izrecno pripominjamo, da niso razstavljeni vsi solisti (pevci kakor igralci.) DOPISI. Dev. Mar. v Polju. Cela Kranjska in gotovo se tri sosedne vasi bodo vedele, da imamo mi, in mi sami, med našimi zidovi toli imenitno slavno oslovsko (pardon — sem hotel reči In prestolonaslednik se je obrnil drugam, mislec na svoje vitežke knjige, ki jim je posvečal večino prostega časa. Zdajci pa se je obnovilo vrvenje veselice, godba je nadaljevala svoje melodije tam, kjer jih je bila prekinila; živahno gibanje in razgovor se je začel med skupinami. Kralj je bil dal znamenje, da naj se. veselica nadaljuje. Spremil je bil Žileto k naslanjaču, kjer so se postavile okrog nje nemudoma njene tri častne dame, ter sedel sam nedaleč odondot, ne meneč se za prestol, ki je bil pripravljen zanj. Takoj je nastal okrog kralja krog plemenitašev. Žiletine oči so bile v prvem trenotku zaslepljence po žarki luči in po blesku te mnogo-glave sijajne družbe, nato pa se je vrnil na njen obraz tisti trdovratni pokoj, ki ga je kazala, odkar je bila v kraljevem jetništvu. Prane I. ni umaknil oči od nje. »Obožavanja vredna noč veselja in slavja!« je dejal dovolj glasno, da ga je mogla slišati. »Kako se širi srce, ko sope te vonjave, gleda to šumečo svilo v lesketanju luči in občuduje toliko raznolikih lepot... Toda kdo more popisati šele veselje, ki je v mojih prsih! O neizrekljiva sladkost čuvstva, ki ga prej nisem poznal!« Deklica ni pokazala niti z najmanjšo gosto, da je slišala in razumela te besede. »Kaj ne, da je krasna ta veselica, gospod De Monklar? Ta godba, ti objeti pari...« »Krasna je, sir!« je dejal Monklar mračno. In stopil je nazaj, kakor da se hoče umek- niti. »Ne hodite odtod, Monklar,« je dejal kralj živahno. »Morda vas bom še potreboval nocoj. Bogme. zdi se mi, kakor da bi nam manjkalo orlovsko) bando. — Kako imenitno ista svira ve vsakdo, kateri je imel že nesrečo, da io je’ slišal. Največji in najtežji trobento celega krdela imel je pa ta »fest fant« Tone, da bodete vedeli. In ker je pa tako dobro trobil, bila mu je mila — razun drugih enakovrstnic — tudi Bogumila. Ali gorje! — Beseda je meso postala, in bo med nami prebivala. A Tone, ta grdi Tone, je, kakor hitro je za to nesrečno srečo zvedel, pobral svoja šila in kopita, ter odšel na Nemško in pustil svojo milo Bogumilo na Kranjskem. Starši naših junaških oseb se jako veseie pričakovanega prirastka, in sicer že iz tega vzroka, da tako vzoren rod, kakor se sedaj vzgaja v klerikalnih vrstah, tako hitro — in brez slave — ne izmre. Iz Radovljice. (Dokument k psihologiji dela mlajše inteligence.) Godbeni kvartet ni hotel sodelovati na veselici združenih C. in M. podružnic v nedeljo dne 15. septembra. Gospodje so različno motivirali svoj odpor. Ne bomo govorili o nadutosti gotovih članov človeške družbe, ki so bili užaljeni, ker se jih ni oficijelno tedne prej prosilo in za njimi lazilo. Svetujemo le onim, katerih smešna častihlepnost je znamenje njih duševnega nivoja, da si kupijo na trgu izložbo in se vanjo izložijo, da jih bo hvaležno ljudstvo častilo po zgledu orientalskih mogotcev. Lahko zapojejo znano Prešernovo: Kranjec moj jim osle kaže... Zanimivejše se je izrazil drug mladič z deviško-bajnitn obrazom: »Bralno društvo Triglav in C. M. podružnici so politična društva. Ne pečam se s politiko, ergo mi je sodelovanje nemogoče.« Poznamo tudi akademično izobraženega možakarja, ki trdi isto o »Sokolu« in za temi hodi precej dolga procesija. Preden se poba-vimo z ono izjavo, konštatirajmo kratko, da so člani imenovanih društev pristaši obeh strank in da vlada sama ne najde nikake politike pri njih, ker jih ni ustavila še pri nobeni akciji. I o dejstvo meče na te ljudi karakteristično luč. — »Ne pečam se s politiko.« . . . Smisel tega stavka je lahka: Nočem stati v prvih vrstah v političnem boju. V tem ne najde nihče nič nemoralnega. Vzrok je lahko ali pomanjkanje v to potrebne duševne inteligence, ali mehka narava sama, ki ne more prenašati boja, ali pa tudi strah za ljubi kruhek. To pa ne pride v tem slučaju v poštev. Gospodje hočejo biti namreč politično brezbarvni. Notranje? Težko si je misliti inteligentnega človeka, ki je absolviral par gimnazij ali realk, preskočil mogoče že celo maturo, da bi pri življenskih pojavih bodisi tudi političnih vedno moral reči: Ne razumem, nimam svojega mnenja o tem. To bi bilo sijajno spričevalo duševnega uboštva! Nek deželni zakon govori o volilni dolžnosti. Ali boste tudi takrat nad strankami? Težko! Popolna politična brezbarvnost je danes praktično nemogoča. Torej imajo mladi naši »inteligenti« vendar neko svoje mnenje, katerega kakovost sedaj ne bomo preizkuševali. To prepričanje pa imajo le zase, pred svetom pa se igrajo slepih miši. In kaj jih sili v to? Naravno, da »strah za ljubi kruhek«, kar je deloma utemeljeno. Toda ne samo to! Hoče se jim tudi večjega kosa, iz boljše moke kot je bil dosedanji. Iz tega izvirajo potem vse te umstveno naravnost nesmiselne Izjave, ki pa se zasvetijo v raznih barvah, če se jih dodobra ogledamo. In če te ljudi zakon sili, da oddajo svoje glasove, koga bodo upoštevali. Ali jim bo več pomenilo njih prepričanje, katero tako skrbno in dosledno zakrivajo pred svetom, ali pa drugi motiv, ki jim kaže svetle stonnire karijere. Za kaj se tak »ne- nečesa ali nekoga, Monklar!« »Sir, odkar ste vi tu, nam ne manjka ničesar več!« »Pač. pri Bogorodici! Manjka nam nekoga! Kje je moj norec?... Svojega norca hočem videti!« Kakih dvanajst plemičev se je razletelo, kričečih: »Tribulet! Tribulet!... H kralju. Tribulet!« Brezbrižna do vsega tega šuma, ki je orii okrog nje, in do vseh neštetih ljubosumnih in občudujočih pogledov, ki so se upirali vanjo, se je zdela Žileta podobna telesu brez duše, mra-mornemu kipu, postavljenemu v dvorano, veselici v okrasek. Kralj sam je kričal glasneje od vseh navzočih: »Tribulet! Norec! Kujon! Dam te pretepsti! ...« In zdajci je začela kričati vsa neštevilna tolpa dvorjanov: »Tribulet! Tribulet!« Plesi so prenehali. Gospodje in dame so se oprijele tega dogodka, ki je ponudil gostom novo igro: iskati Tribuleta in ga privesti h kralju... Naenkrat pa se je začul viharen smeh in grmeče ploskanje ... Vrtinec mladih gospodov, je pridrevil v sobo ... »Evo ga! Evo ga!« »V triumfu!« »Na rokah ga neso!« Tribuleta je nesla v dvorano petdesetorica gospodov in celo dam, držečih ga kvišku in prepirajočih se, kdo dobi kako roko ali nogo. Norec se ni ustavljal: bil je smrtnobled. (Dalje.) ipolitik« navadno odloči, o tem govoriti je brezplodno. Naj se ne čudi, cenjena gospoda, če trdimo, da je taka »nepolitika«, ki brani delovati pri društvih z izključno narodno tendenco, vendar le politika, če že ne politika za načela, pa vendar politika osebnih ciljev. Dobro bi bilo samo, da bi merodajni krogi take ljudi enkrat spoznali in se ne zanašali več nanje kot na inteligentne strankine pristaše. Pri nas take vrste spoznanja strahovito počasi prodirajo, kar je pa za nas seveda le nov dokument glede kvalitete naše inteligence . . . Iz Gradca. (Slov. i z o b r. društvo »Domovina«) v Gradcu je priredilo svojim članom, ki odhajajo k vojakom, odhodnico. Krasni spored je privabil marsikoga, ki ga do-sedaj ni bilo videti na domovinskih prireditvah. Posebno je bilo opaziti, da se je začela inteligenca zanimati za take prireditve. Tu gre posebna hvala gg. akademikom, ki se zanimajo za »Domovino«. Krasne skupine in vaje na bradlji, ki jih je vodil brat načelnik Mikuž, je navzoče občinstvo navdušilo in jih znova potrdilo v mislih, da ie v sokolstvu zmaga. Ako bi bile proste vaje, bi bil uspeh gotovo še večji. Pevski zbor je pod spretnim vodstvom g. Bor-šiča zopet pokazal, da umeje svojo nalogo, ki mu je določena pri zabavi in izobrazbi graškega slovenskega proletarijata. Le več discipline bi bilo želeti pri vajah. Nič manj nas nista iznenadili gospici Ema Sfiligoj in Linica Plo-helj s solosoevi. Dali sta nam upanja, da nastopite zopet s čim sličnim. Krasni program je privabil tudi mnogo članov klerikalnega društva »Kres«, kljub silni protiagitaciji. Da so hoteli nekateri kar brez vstopnine videti in se zabavati, to bi jim še ne bilo zameriti, a da se mora rabiti sila pri članih društva, ki tako rado blati po časopisih člane »Domovine« in »Sokola«, to se obsoja samo po sebi. Torej jezik za zobe, rda Vam ne bo potreba sramu rdeti, kadar bomo zopet zahtevali pojasnila za to ali ono zlagano notico v časopisu, kot se je to pripetilo pred kratkim. Saj razumete. — Ti pa slovenski mladenič in mladenka, ki prihajaš v Gradec, ne pozabi naslova »Domovina«, Grazbachgasse št. 60. Tu te sprejmemo z bratskim pozdravom. Le pri nas si boš utrdil vero v narod, le pri nas boš dobil novih moči proti napadom nemškega kulturvolka, pri nas boš našel bratovsko slovensko družbo, domačo zabavo in izobrazbo, le pri nas boš slišal govoriti v jeziku, ki te ga je učila tvoja mati. Vam pa vrli domovinčanje s podvojeno silo naprej. Črtomir. Zadali čas je, kdor hoče Se dobiti „Dan“ z romanom „V senci jezuita" brezplačno za nazaj, da se takoj na „Dan“ naroči! DNEVNI PREGLED. O opatijskem sestanku smo že povedali Svoje mnenje. »Soča« piše o tem: To, kar so začeli poslanci S. L. S. in stranke prava, to ni jugoslovanska politika z dobrimi cilji za 'Jugoslovane, to je le strankarsko ogrevanje in hotenje, razšopiriti se od italijanske meje do Balkana. Vprašanje je, kaj pa porečejo druge stranke k temu; med Slovenci, med Hrvati, med Srbi? Stranke pač ostanejo, toda jugoslovanska vprašanja se ne dajo rešiti od kakih privilegiranih stfank, marveč le medstrankarsko z jasno začrtanim skupnim programom. Opatijski sestanek pa je krenil s te edine prave poti v stran, ki so mu jo narekli strankarski interesi. Zato Jugoslovanom iz Opatije ne pride potrebno politično in kulturno združenje. — Mi smo istotako povedali, da pozdravljamo vsako delo na polju jugoslovanskega združenja, opatijski sestanek in njemu podobni pa bolj razdružujejo nego združujejo. Za 10 kron. Prejeli smo: Na skupščino C. M. Družbe je poslal tudi velikovški župnik Trciber 10 kron. To je lepo — in vsak bo hvalil tako požrtvovalnost, ako bi se pri tem ne spomnili, koliko škode je napravil župnik Trei-ber v Velikovcu slovenski šoli C. M. Družbe in vsemu našemu obrambnemu delu s tem. da je dal šentruperski šoli pri Velikovcu popolnoma versko lice, da je v tej šoli prirejal ter- CONAN DOYI.E: Zgodbe napoleonskega huzarja (Dalje.) Zdaj je ugovarjala krčmarica zaman. Dva vojaka, ki so se jima bile že nekoliko vrnile moči. sta io držala, mladi doktor pa je skočil po lestvici navzgor, odrinil zatvoro in zlezel na podstrešje. Ko se je dvignila zatvora, sem smuknil za njo, toda slučaj je hotel, da jo je takoj spet zaloputnil, in tako sva se morala spogledati od obličja do obličja. Nikoli v svojem življenju še nisem videl tako osuplega mladeniča. »Francoski oficir!« je zahropel. »St! St!« pravim jaz. »Niti besedice.« To rekši sem potegnil sabljo. »Saj nisem bojevnik, reče on. »Zdravnik sem. Zakaj mi grozite s sabljo, ko vidite, da nisem oborožen.« »Ne grozim vam, toda moram se zavarovati. Skril sem se tukaj.« »Torej ste vohun!« »Vohun ne nosi takšne uniforme, posebno pa ce ne nahaja pri armadnem štabu. Zajahal sem pomotoma v sredo med pruske čete in sem se skril tukaj v nadi, da uidem, kadar odkorakajo mimo. Ne dotaknem se vas, ako me pustite v miru; če mi pa ne obljubite, da ne črhnete niti besedice o meni in mojem skrivališču, ne pridete živi s tega podstrešja.« »Kar brez skrbi vteknite sabljo nazaj,« odgovori zdravnik; opazil sem tudi, da mi je prijazno pomežiknil z očmi. »Jaz sem rodom Poljak in nikakor ne sovražim vašega naroda. cijalske shode marijinih devic in svojih čukov in da je prisilil Družbo do tega, da je morala postopat vedno po njegovi volji, kar je šoli tako škodilo, da so celo slovenski starši pošiljali svoje otroke v nemško šolo. Odločen naroden boj brez Treiberjeve tercijalske primesi bi bil v Velikovcu še mnogo rešil, toda Treiber je hotel šolo zase m Družba mu je morala v vsem ugoditi, ker bi bil sicer nastopil proti Družbi in proti šoli. Danes se kažejo posledice takega postopanja — Treiberju je bilo vse, kar je bilo narodno-liberalno zoperno — in zato propada slovenstvo okolu prve in največje narodne šole, ki jo je postavila C. M. Družba. Recept za koroške razmere želi imeti »Slovenec«. Kadar ljudje niso zadovoljni s klerikalnim reševanjem koroških razmer — se zvijajo pri »Slovencu« z izgovori, češ da se ne dajo te razmere prav rešiti in da naj pove kdo boljši recept, ako ga zna. Odgovor je čisto lahek. Razmere na Koroškem so se poslabšale, odkar je tam med Slovenstvom zavel strogo klerikalni duh, in odkar se je vsaka narodna akcija od napredne strani razglasila kot nemčurstvo. Ker so klerikalci trdili, da naprednjaki samo mešajo in kaze delo na Koroškem — so naprednjaki prepustili celo polje klerikalcem. Celo C. M. Družba je bila popustljiva bolj, nego je bilo koristno. Od takrat se je začel propad. Recept bo torej obstal v tem, da je treba na Koroškem skupne narodne obrambe, da pa se mora iz narodne obrambe izločiti nepotrebno tercijalstvo, pobožnarstvo in nazadnjaštvo, ki se goji med slovenskim koroškim narodom. Tako reševanje naroda le odbija narodne in razumne ljudi. Naj se goje cerkvene bratovščine, Marijine družbe in druge take stvari v cerkvi — ako se misli, da se s tem goji narodnega duha — o čemer dvomimo — zunanji na-rodno-obrambni boj pa bodi čisto slovenski, enak narodnemu boju v Trstu. Narodni boj je posveten boj in ga je treba voditi s posvetnimi silami. Le tak more imeti pravih uspehov. Težka obtožba. Navdušeni bojevnik proti alkoholu solnograški učitelj Lang je priobčil v dunajskem protialkoholnem glasilu z dne 15ega septembra dolg članek o pijančevanju na Koroškem. Lang pravi, da je malokje toliko pijančevanja, kakor na Koroškem. Skoraj v vsaki drugi hiši >e žganjarija, med mladino je mnogo idiotov, zdrava generacija propada — vse je boljinbolj alkoholizirano, nevarnost je vedno večja. Tudi cela koroška politika gre v znamenju šnopsa — vse narodno-nemško in politično navdušenje je polno alkohola. — Tako piše nemški učitelj. »Freie Stimmen« so ta članek ponatisnile in kažejo celo koroško politiko v znamenju alkohola. Pa ne le Koroško. Celo »štajercijanstvo« sloni na šnopsu. Vsa podravska dolina, vsi naši obmejni kraji na severu se potujčujejo v znamenju šnopsa. Stvar je važna tudi za nas. Ako se hočemo ubraniti potujčevanja, je treba vzgajati zdrav in trezen narod. Ta se bo lahko ubranil proti taki generaciji, ki jo vzgajajo Nemci s pijačo. Ne pozabimo pa tudi, da tudi pri nas v sredini ni vse čisto in da bi tudi proti nam kdo napisal tako težko obsodbo. Skušajmo ravno v našem obrambnem delu pridobivati uspehe brez pomoči narodnega in človeškega sovražnika alkohola in skušajmo posebno narodno navdušenje in požrtvovalnost ločiti od alkohola, ki uničuje posameznike in z njimi cele generacije. Nemci — sokolstvo in — klerikalci. Nemci zelo skrbe za to, da bi se po Rusiji ne razširil slovanski duh. Posebno se boje sokolstva. Zato izrabljajo proti sokolstvu vlado in razne reakcionarne elemente. Tako se jim je posrečilo zadnje čase nahujskati kijevske pope, da so v svojem listu »Kijevljaninu« prinesli spis proti »svobodomiselnemu« češkemu sokolstvu. Da bi prikrili Nemci svoj boj proti »slovanski misli, hujskajo s svobodomiselstvom, ker upajo tako po drugih potih doseči, kar bi po ravnih potih ne bilo mogoče. — Seveda je dunajska krščan-sko-socialna »Reiclispost« hitro pograbila oni članek v »Kijevljaninu« in iz »Reichspošte« ga je preložil »Slovenec«, da bi pokazal, kako na Ruskem mislijo o sokolstvu. Tako so se v srečnem objemu proti slovanskemu sokolstvu našli Nemci — ruski popi — in slovenski klerikalci. — »Prikarpatskaja Rus« je vse te mahinacije odkrila in je prinesla o tem lep članek. Mi smo že zadnjič povedali klerikalcem, kar jim gre — sedaj omeniamo to samo zaradi tega, da se Za svoje bolnike skrbim, kakor vem in znam, vse drugo pa me nič ne briga. Loviti huzarje ni zdravniški posel. Ako ne ugovarjate, si odnesem zdaj ta zveženj sena, da pripravim revežem ležišče.« Pravzaprav sem ga hotel zapriseči, da ostane mož beseda, toda ker sem vedel po izkušnji, da človek, ki noče povedati resnice, tudi resnice ne priseže, sem se ovoljil z golim zatrdilom. Zdravnik je odprl zatvoro vrgel v kuhinjo toliko sena, kolikor ga je potreboval v svoje namene, zlezel nato po lestvici in zaloputnil vrata za sabo. Opazoval sem ga zelo vneto, ko je šel k svojim bolnikom, istotako tudi krčmarica, moja prijateljica; toda rekel ni besedice, ukvarjaje se samo s postrežbo vojakov. Mislil sem z gotovostjo, da je korakal medtem ostanek armadnega zbora mimo. Šel sem torej k svoji kukalnici, da vidim, ali je zrak čist, kajti za par zaostaležev se ne bi bil zmenil. Prvi zbor je bil v resnici že mimo; pravkar so izginjali v gozdu poslednji oddelki pehote; toda, gospodje, mislite si moj strah, ko vidim prihajati iz St. Lambertskega gozda nov armadni zbor, ravnotako močan, kakor je bil prvi. Zdaj ni bilo več dvoma, da se meče vsa pruska armada, ki smo mislili, da smo jo uničili pri Lignyju, na naše desno krilo, dočim so zvabili maršala Grouchyja z kdovekakšno prevaro kam drugam. Ker se je slišalo grmenje kanonov že močneje sem dejal sam pri sebi, da mora že delovati pruska artiljerija, ki je šla mimo mene. Mislite si moj strašni položaj, mes-sieurs! Minevala je ura za uro; solnce se je že nagibalo k zatonu. In pri tem je bila pro- pokaže, s kom se pajdašijo v boju proti sokolstvu. Nič brez nas! Nemški in slovenski politični listi so prinesli v zadnjih dneh obvestila, da se napravi velika »Jadranska razstava« v Rotundi na Dunaju v letu 1913 v proslavo stoletnice zopetnega utelešenja Primorja (Ilirije) avstrijskemu žezlu. »Soča« št. 109 od 24. t. m. po pravici toži, da v velikem odboru za razstavo ni nobenega veljavnega Slovenca razun kustosa ljubljanskega muzeja c. kr. profesorja (Director-Prof.) Mantuanija! — Ako pomislimo, da leže ob Jadranskem morju — vsaj v severnem delu ob Istrijanskem polotoku — one dežele, ki so obljudene skoraj izključno po slovensko govorečem narodu, če dalje pomislimo, da bode razstavljenih nebroi izdelkov (lesenih, železnih, kamenitih itd.), kateri so pošli iz žulavih slovenskih rok; če pomislimo naposled, da izvažajo le slovenske dežele na miljone in miljone kron vrednih desk in tramov preko morja notri tja doli do južnega rtiča »Dobrega upanja« v Afriko, potem, da skoraj izključno le Slovenci oskrbujejo primorska mesta z izvrstnimi mlečnimi produkti, ki bodo gotovo tudi zastopani na tej velepomembni razstavi: potem moramo le z velikim začudenjem vprašati: »Zakaj ni S. L. S. že a priori poskrbela za to, da bi bila slovenska Kranjska zadostno zastopana na taki velepomembni razstavi?« — Ako mogoče, naj se ta zamuda popravi! V tem oziru zakličemo: »Nič brez nas!« Kanonik Žlogar pred sodiščem. Pred okrajnim sodiščem v Novem mestu se je v četrtek dopoldne zaključila dolgotrajna afera »Pod svobodnim solncem«. Kakor smo že poročali, so nekateri vsled v tem članku izražene besede »kimovci« užaljeni mestni očetje tožili kanonika Žlogarja kot odgovornega urednika »Dolenjskih Novic«. Z ozirom na to, da je župan Rozman od obtožbe pred poroto odstopil, je okrožno sodišče glede ostalih obtožiteljev odstopilo akt okrajnemu sodišču. Tako je kanonik Žlogar imel »prijetno« dolžnost kot obtoženec stopiti pred kazenskega sodnika dr. Levičnika. Razprava je bila določena na 9. uro dopoldne. Žlogar je prišel sam brez zagovornika k razpravi. Obtožence je zastopal dr. Globočnik. Po kratkem obtoženčevem zagovoru, v katerem se je izgovarjal, da tudi njega zmerjajo s skopuhom, in da se vsled izraza »kimovci« niso čutili vsi mestni odborniki užaljeni, temveč le nekateri, ki v dotični stvari res niso glasovali, se je sklenila poravnava. Obtoženi kanonik plača stroške samo, da je »te dolge morske kače enkrat že konec«. No, torej jo je zdaj res konec. Rodila pa je vendar nekaj dobrega za oba dela: Žlogar bo odslej kot odgovorni urednik bolj pazil, kaj mu v bodoče prineseta profesor Sever in vikar Supin za mašilo v prazne »Dolenjske Novice«, slavni mestni očetje dolenjske metropole pa bodo v bodoče pri občinskih sejah govorili, da se bo kar kadilo. Navadno je le enega slišati pri razpravah v dvorani. Katoliški poslanec v objemu z brezvercem. Deželni in državni poslanec Jarc je v nedeljo slepomišil v spremstvu kandijanskega župana Zurca po novomeški okolici. Kakor smo že poročali, je imel dopoldne shod v Zalogu, kjer je lahkoverne kmete »farbal« zaradi mostu. Popoldne pa sta z Zurcein šla še v Šmihel, kjer sta imela drugi »shod«. Zurc zdaj namreč prakticira kot protikandidat Dularja »deževnega« poslanca iz Jurke vasi. Ker še ni nastopal kot politični govornik, ga jemlje Jarc seboj na take shode, kot sta jih imela v nedeljo. Jarc mu zmeraj pravi: »Le glej Pepe, da se boš kaj prida naučil od mene.« (O, to pa to!) No, kakšne vrste shodov in govorov sta imela, dokazuje najlepši konec teh nedeljskih shodov. Jarc je že proti jutru prišel v kavarno v »rožcah«, ali kakor Dolenjci pravijo, tako natrkan kot kanon. V tem izprenienjenem položaju je v kavarni zamenjal najhujše liberalce, med njimi tudi enega največjih brezvercev, za svoje somišljenike. Kakor pravijo, kar padel je med nje. Ko je sčasoma vendar svojo zmoto spoznal, se ni hotel še bolj blamirati in je kar obsedel med njimi. Začel je modrovati o blagodejni politiki S. L. S. jn o vplivu te politike na slovensko narodnost. Vedel je povedati, da liberalci s svojo Ciril-Metodovo družbo ne le da niso koristili slovenski stvari na obmejnih krajih, ampak so ji še škodovali, ko je Ante Beg izdal svojo knjižico kleta krčma, kjer sem bil skrit, kakor majhen otok: kroginkrog je valovalo prusko vojaštvo. Silno važno je bilo, da pridem do Grouchyja, toda kako, ko nisem mogel stopiti čez prag. ne da bi me zajeli na mestu! Lahko si predstavljate kako sem klel in si pulil lase. Ah, človek res ne ve. kaj ga čaka! Dočim sem besnel nad svojo protivno usodo, me je bila izbrala prav ta usoda za mnogo višjo nalogo, nego izročiti Grouchyju povelje — za nalogo, ki je ne bi bil spoznal, niti mogel izvršiti, da nisem bil primoran zaostati v tej krčmi na robu Pariškega gozda. Dva pruska zbora sta bila mimo; bližal se je tretji. Takrat zaslišim hrup in več glasov v gostilniški sobi. Legel sem na tla; skozi špranjo sem videl, kaj se je godilo. Zagledal sem dva pruska generala, sklanjajoča se nad zemljevidom, ki je bil razgrnjen po mizi. Več adjutantov in štabnih oficirjev je stalo molče okoli njiju. Izmed generalov je bil eden vročekrven star mož belih las in nagubanega obraza, z divjimi brki in bevskajočim glasom. Drugi je bil mlajši in tudi mirnejši in finejšega vedenja. Meril je s sestilom razdalje na karti, dočim je teptal njegov tovariš z nogami, pušil in preklinjal kakor kak huzarski stražmešter. Čudno je bilo gledati starca tako ognjevitega in mlajšega tako premišljenega. V posameznostih nisem razumel njunega razgovora, v velikih potezah pa sem spoznal, kaj na-merjata. »Ce vam pravim, da moramo naprej, kar naprej!« je kričal stari, kraseč svoj govor s sočnim nemškimi kletvicami. »Obljubil sem Welingtonu, da se mu pridružim z vso armado. o zaogroženi narodni meji. In tako je Kvasn sc več takih neumnosti. Nasprotno pa je klerikalno »Stražo« povzdigoval v nebesa ter trdil, da »Straža« dela čisto po drugem načinu. (To pa radi verjamemo.) Rekel je, da »Straža« de-uje bolj na tihorna, da o njenem blagoslovljenem delovanju ničesar ne izvedo naši sovražniki Nemci. (Tudi to je res, da Nemci ničesar ne vedo o »Straži«, ker res tako natihoma dela, da sploh nič ne dela za narodno stvar. Najboljši dokaz: tužni Korotan.) Da mu na tako klobasanje liberalni in socialno demokratični poslušalci niso ostali dolžni na primernem odgovoru, to ie samoobsebi umevno. Na ta Jarčev zaključni shod v novomeški kavarni se ob priliki še povrnemo. Danes smo hoteli le opozoriti javnost, kakšne konečne uspehe rodijo Jarčevi shodi po Dolenjskem. Še par takih »zaključnih shodov«, in Jarc bo postal somišljenik tistih, med katerimi je v novomeški kavarni zaključil svoje nedeljske shode. Vere že tako nima drugje kakor na jeziku. Učitelj s plavico v gumbnici. O znanem tiemškutarskem učitelju Zwergerju smo dobili še sledeče podatke: Od okrajnega šolskega sveta Celje je Zvverger najpoprej dobil ukaz, naj se opraviči, zakaj očitno nosi »plavice« v obleki. Ta pa je predrzno »na ravno istem aktu!« odgovoril tako nekako: »Jedem oster-reichischen Burger ist’s erlaubt, Blumen zu tra-gen«, zraven tega je očital še neki pogrešek. — Na to je dobil od deželnega šolskega "veta odlok: »Sie sind vom Lehrfaclie enthoben, \veil Sie sich gsgen ihren Bezirkssclutlrat ungebiihr-lich benommen haben.« Ta Zwerger je še provizoričen, sicer pa ima gimnazijsko maturo, bil je dve leti jurist, in je tudi kot pesnik in pisatelj jako delaven. Zanj so se v počitnicah Nemci in nemčurji v Celju in Gradcu močno potegovali. Deželni šolski svet se vedno ravna po okrajnem, kar ta predlaga, to tudi v Gradcu obvelja. Zato je moral Z\verger seveda v prvi vrsti okrajni šolski svet potolažiti, ker je tega razžalil. Sedaj bo disciplinarna preiskava, pa Zwerger bo od nemškega krajnega šolskega sveta »najsijajnejše« popisan. Zwerger že zopet na nemški šoli v Vojniku podučuje, pa je bolj ponižen, ne nosi več plavic, pa tudi ne nemškega pasa. Prva dolenjska posojilnica v Metliki. Poročajo nam iz Metlike: Iz načelstva Prve dolenjske posojilnice je izstopil g. Fran Guštin, c. kr. poštar, na njegovo mesto pa je vstopil g. Ivan Golja, posestnik in trgovec v Metliki, Nemškutarska zmaga. V Leskovcu v Halozah so pri občinskih volitvah zmagali nemškutarji. Tam župnikuje čast. gospod Škamlec, ki je svoj čas kot kaplan v Ljutomeru kazal veliko korajžo proti tamošnjim slovenskim naprednjakom. Proti »naprednjakom« štajercijan-skega kova očividno te korajže nima. Drobiž iz Štajerske. Podravska podružnica akad. fer. društva »Prosveta« ima svoj letošnji redni občni zbor v nedeljo dne 29. novembra 1912 ob 10. uri dopoldne v restavraciji »Narodnega doma« v Mariboru. — Sadovi klerikalne vzgoje. Dne 19ega t. m. je bila pred okrajno sodnijo v Gornjem gradu obsojena Marija Žverko, prvoboriteliica »Katoliškega izobraževalnega društva« v Radomirju pri Ljubnem, zaradi obrekovanja in neutemeljenega sumničenja na 48 ur zapora. — V Celju je umrl 25. t. m. zvečer v tamošnji bolnišnici g. Angelo Venturini, dolgoletni uradnik tvrdke P. Majdič, v slovenski družbi znana oseba. N. v m. p.! — Slovensko gleda-liščevMariboru. V nedeljo 6. oktobra ob pol 8. zvečer se bo predstavljala drama v treh dejanjih »V dolini«. Strah pred slovenskim narodnim kolkom ima politična ekspozitura v Mozirju. Naznanila je z dopisom občini Kokarje, da ni dopustno dajati na uradne spise narodni kolek. Občina je nato od ekspoziture zahtevala, naj ji naznani zakon, po katerem to ni dopustno. Dasi je od tega minilo že več mesecev, ekspozitura do danes še ni odgovorila, kajti takega zakona ni. Gosp. dr. Hohlu priporočamo, naj se le sprijazni z našimi narodnimi kolki in naj vzame na znanje, da je sodišče na tožbo nekega menda še bolj občutljivega uradnika razsodilo, da ne pomeni prilepljenje narodnega kolka za urad nobene razžalitve. G. dr. Hohl se skuša kazati pravičnega, a tu je izpod plašča pokazal skiito kopito. Kdor ne more videti naših narodnih o- makar če bi me morali privezati z jermeni na moje kljuse. Zbor Biilowa je že v ognju, in Ziethenov mu gre na pomoč z vsem moštvom in vsemi kanoni. Naprej, Gneisenau, naprej!« Ta pa je zmajal z glavo. »Pomisliti morate, ekscelenca, da se bodo Angleži, ako jih Napoleon porazi, umikali proti morju; v kakšen položaj pridete potem, ako stoji Grouchy med vami in med Reno?« »Moramo jih poraziti, Gneisenau; vojvoda in jaz jih zdrobiva v prah. Po njih. to je zdaj parola. Pritegnite Pirscha, pa lahko vržemo nanje 60.000 mož, dočim drži Thielmann Gro-uchyja pri Wabernu.« Gneisenau je skomizgnil z ramami; takrat pa vstopi ordinanca in javi: »Adjutant vojvode Welingtona!« »Ha!« vzklikne stari, »poslušajmo kaj nam prinaša.« V sobo se je opotekel angleški oficir, ves prašen in krvav. Okrog roke je imel privezano krvavo rutico; prijeti se je moral za mizo. da »Sporočilo imam za maršala Bliicherja«, je izpregovoril. „ . »Maršal BlUcher sem jaz. Govorite, govorite!« ie vzkliknil stari nestrpno. »Vojvoda mi je ukazal, sporočiti vam. da se vzdrži angleška armada sama in da se ne boji za izzid. Francoska kavalerija je poražena, dve diviziji infanterije sta uničeni, v rezervi je samo še garda. Ako nas podprete izdatno, se izpremeni francoski poraz v popoln pogin ...« Zrušil se je na kolena in padel .vznak po tleh. (Dalje.) brambnih kolkov, ic nasprotnik pravic našega naroda. Gospod naj ne pozabi, da živi med slovenskim narodom in da mu naša čast in poštenje ne dovolita delati niti skrito niti očitno zoper pravice naroda. Pravice naroda so večje in močnejše nego volja uradnikov. Tovarna zgorela. V Loki pri 2usmu je v noči 25. t. m. do tal zgorela tovarna za kopita. V kraju ni nobene požarne brambe. Goreti je začelo že pred 1. uro ponoči, a tovarniško o-sobje ni obvestilo o požaru niti orožništva, niti županstva. Zgoreli so tudi vsi stroji. Tovarna je last tvrdke Matlacht Konig. Škoda je krita z zavarovalnino. Ljubezniv soprog je Franc Pšeničnik v Je-reslavcu pri Brežicah, znan pijanec. Dne 7. t. m. je z gnojnimi vilami pretepal svojo ženo, taščo pa je vrgel pod mizo. Grozil jima je tudi s kuhinjskim nožem. Nato je odšel in pil dva dni. Dne 9. t. m. se je vrnil in zopet obema grozil. Žena je z otroci zbežala k sosedu, a sledil ji je tudi tja, in ker je bila hiša zaklenjena, je splezal skozi okno, nakar se mu je žena skrila v gozd. Pšeničnika je celjska okrožna sodnija obsodila na tri mesece težke ječe. Dva avtomobila trčila vkup. Iz Specije se poroča, da je trčil avtomobil, v katerem je sedel Viljem Marconi s svojim tajnikom ob avtomobil, ki je drvil njemu nasproti in v katerem je bilo sedem dam iz Benetk. Marconi je dobil težko poškodbo na desnem očesu, njegova žena je ostala nepoškodovana, tajnik in šofer sta bila lahko ranjena. Po izpovedbi zdravnikov se je stanje Marconijevo ponoči znatno izboljšalo; njegovo oko je nepoškodovano. Samo treščičica se mu je zadrla v glavo v tesni bližini očesa. Žensko ščuvanje proti ženskemu poslancu gospej Viki Kuneticki. Iz Prage se nam poroča; Edini ženski poslanec v Avstriji, pisateljica gospa Vika Kuneticka je bila povabljena v Mo-nakovo, da bi na kongresu bavarskih žen govorila o temi »Žena v deželnem zboru kraljevine Češke.« Toda Nemcem ni bilo všeč delo gospe Vike Kuneticke v manjšinskih korporacijah. Ni dolgo od tega, kar je imela v Duliovu in Gorenjem Rožnim dolu pri sestanku čeških sta-rišev navdušen govor, v katerem je povdarja-la, da spada češki otrok v češko šolo. Praški nemški tisk je naščuval zaradi tega »Nemcem sovražnega govora« monakovske žene, ki so grozile s škandalom, če bo gospa Kuneticka govorila na shodu. »Prager Tagblatt« poroča, da je bil referat gospe Kuneticke — vsled nagle bolezni odklonjen. Za preroka se je izdajal. Iz Carigrada. V mošeji Omajevcev v Damasku se je proglasil neki šejk za preroka. Vdrl je s samokresom v roki na cesto in je začel pridigovati in ščuvati proti kristjanom. Tekel je na bazar in je obstrelil nekaj oseb. Slednjič se je posrečilo nekemu častniku, da je krivega preroka prijel in ga izročil policijskim organom. Misli se, da je bilo .vse načrt velikega ščuvanja proti kristjanom. Knez — goljuf. V Tiflisu se je vršila včeraj obravnava proti knezu Muhramskemu, znanemu petrograjskemu plemenitašu zaradi goljufije, ki jo je izvršil nad neko ribjo družbo v ceni 20.000 rubljev. Kneza so obsodili na poldrugo leto ječe. Torpedovka se potopila. V Tsurugi na Japonskem se je potopila torpedovka z vsem moštvom, ki je bilo na nji. Dvoje drugih torpe-dovk se je znatno poškodovalo. Ministerijalni svetnik Vallend umrl. V Te-mesvarju je umrl včeraj ponoči penzijnirani ministerialni svetnik Ernest pl. Valland v starosti 67. let. On je izdelal načrt za regulacijo Donave in je vodil tudi regulacijo pri Železnih vratih. Soproga umorila. Iz Brna se poroča, da je nastal med zakonskima Kopecki v Vohrisku velik prepir, med katerim je žena umorila svojega moza. Ljubljana. Občinski svet ljubljanski. Včeraj zvečer se je vršila izredna seja občinskega sveta ljubljanskega pod predsedstvom župana dr. Tavčarja. Župan naznani, da sta obč. svet. Kristan in Elbert opravičila svojo odsotnost in da se je novoimenovanim častnim meščanom Vašo Petričiču, Franu Doberletu in Makso I letersniku že izročila častna diploma. Vaso 1 etricič je ob tej priliki izročil 400 K za mestne uboge. Istotako je povodom svoje ooroke da-roval deželni komisar Matija Krajc 150 K za mestne uboge. Župan pozdravlja nova občinska svetnika g. Rasto Pustoslemška in g. Ivana brebota. Mesto obč. svet. Detele, ki je odložil svoj mandat, se izvoli v personalnopravni in solski odsek obč. svet. dr Zajc. istotako mesto obč. svet. Lapajneta, obč. svet. Višnikar v obrtni, obč. svet. Smole v naborni odsek. Nato je prišla na dnevni red najvažnejša točka, namreč: oddaja del za zgradbo kanalov zbiralnikov. Ofcrirale so' se štiri tvrdke: Rella in Neffe na Dunaju za 586.665 K, konsorcij Kranjske stavbinske družbe, Ebersolda in Sera-vallo & Pontello za 606.374 K, dalje tvrdka Scagncti za 685.570 K in tvrdka Zajec &. Horn za 759.046 K. Obč. svet. dr. Novak predlaga v imenu stavbnega odseka, da se izroči delo tvrdki Rella & Neffe kot najnižji ponudnici in tvrdki svetovnega renomeja. Tvrdka Rella in Neffe je izvršila slična dela že v raznih velikih mestih kakor na Dunaju, v Belgradu, Znojmu, Brnu, Solnogradu, v Karlovih varih itd. Izvršila je tudi v Ljubljani na splošno zadovoljnost svoj čas dva velika cestna kanala. Vrh tega je pri tej tvrdki tudi inženir Roth, ki je izdelal načrt za kanalizacijo, tako da ima občina vse garancije, da Se bo delo izvršilo v najlepšem bi h ^utlla & Neffe bo »zvršila delo v 250 dneh. Obč. svet. Kregar izjavlja, da imajo njegovi klerikalni somišljeniki precej pomislekov proti odsekovem predlogu. Posebno mu ne gre v glavo. zaM fungira kot poročevalec dr. Novak mesto inženirja Stejnbova. Zakaj to sam aobro ne ve. Zato predlaga, da se oddaja zgradbe kanalov vrne nadzorovalnemu odseku in eventualno razpiše nov konkurz. V slučaju, če ta predlog propade, naj se delo izroči zagrizeni ljubljanski nemškutarsk tvrdki Kranjski stavbinski družbi, v slučaju pa, če tudi ta predlog propade tvrdki Rella & Neffe, a le pod pogojem, če prevzame stroške za načrte sama. Podžupan dr. Triller naglaša, da se je pri oddaji tega tako važnega dela treba predvsem ozirati na tehniški, finančni in narodnogospodarski moment. V tehniškem oziru daje tvrdka Rella & Neffe, ki je izvršila slična, že veliko bolj komplicirana dela. popolno garancijo, da bo kanalizacija v vsakem oziru vzorna in popolna. V finančnem oziru je tvrdka najcenejša. Kar se pa tiče narodno-gospodarskega ozira, pa nudi Rella & Neffe velike ugodnosti. Firma se bo protokolirala kot domača tvrdka in je glede del že sklenila predpogodbe z domačimi obrtniki. Vezana je tudi, da se bo v prvi vrsti ozirala na domače delavce. Obč. svet. Pamer, ravnatelj Kranjske stavbinske družbe se indirektno zavzema za to, da bi dobila delo Kranjska^ stavbinska družba. Nato je nadinženir Prelovšek. kot šef stavbnega ma-gistratnega urada pobil vse Kregarjeve in Pamerjeve pomisleke. Pri glasovanju so propadli vsi Kregarjevi predlogi, sprejet pa je bil z napredno večino odsekov predlog. Oddaja del drenažnih cevi za zgradbo kanalov zbiralnikov se izroči tvrdki Vidic &. Comp. za 5852 K dobava kamenitastih izdelkov pa tvrdki Hru-šover, Tonwarenfabrik v Šleziji za 39.546 K 80 vin. Ob 1/49. zaključi župan sejo in naznani, da se vrši prihodnja seja drugi torek meseca oktobra. T Kr0! za žensko srajco. Duhovniki, ki pišejo in urejajo »Domoljuba« in razne njegove priloge, niso izbirčni glede snovi svojih liste v. lako vidimo, v zadnji številki narisan kroj — ženske srajce. — Celibat — ženska srajca... Hm! — Masten profit in mastne remuneracije, to diši vodovodnim zadrugarjem v Sp. Šiški, niti malo ozirov ne jemljejo na odjemalce vode in če bi se moral vsled poslednjih zapraviti le en vinar, tedaj si menda gg. zadrugarji mislijo: »Kaj bo pa za nas ostalo?« Tako so v kratkem kar dvakrat zaprli vodo, naznanili so pa to kratkomalo na koščkih papirja, ki so jih dali nalepiti na nekaterih krajih v Sp. Šiški. Prišlo je nam več pritožb posestnikov, ki so ostali, ker niso zapazili teh »modernihlepakov«, brez vode. Razume se samoposebi, da bi se v takih slučajih morala vodovodna zadruga posluževati časopisja in bi se ne smela bati v svrho obveščanja vodnih odjemalcev ne potrate časa, ne denarja. — Slovenska umetniška razstava. Predogled razstave za povabljene goste vrši se dne 28. t. m. popoldne. Od nedelje, t. j. 29. t. m. je razstava za splošni obisk od 9. ure dopoldne naprej otvorjena. — Slovensko gledališče. V torek, dne 1. oktobra se otvori letošnja sezona s Calde-ronovim igrokazom »Sodnik Zalamejski.« Cal-dpron spada med prve svetovne dramatike, njegov »Sodnik Zalamejski« je na repertoarju vseli odličnih gledališč, in po vsej pravici je pričakovati, da se tudi pri nas udomači in ostane stalna pridobitev za naš oder. Ravno nam Slovencem bi utegnila postati ta drama prava ljudska igra v najboljšem pomenu besede. zakaj po svoji ideji je kakor nalašč za nas pisana. Pedro Crespo, poštena kmečka grča, brani svojo čast proti vojaški nasilnosti in plemiški nadutosti ter ostane naposled kljub tragičnem konfliktu moralno zmagovalec nad svojimi protivniki. — Okoli njega in njegove hčerke se vrsti v pisanem vrvežu cela množica markantno orisanih značajev — od robatega, a dobrodušnega generala, strastnega stotnika pa do viteza klavrne postave Don Menda in njegovega sluge, katerih gracijozno-burleskni nastopi skrbe poleg veselega parčka Chispe in Rebolleda za smeh. Karakterji se krešejo v burnih nastopih, resno dejanje je prepojeno z ljubeznjivim humorjem in ostro satiro, drama ima mnogo slikovitosti in nekaj organično vpletenih pevskih točk, z originalnimi kompozicijami mojstra Hrazdire, tako da učinkuje vkljub visoko umetniškemu zasnutku razvedrilno. Poskrbljeno je tudi za nove kulise, da se ne bodo kretali Spanci med ntirenberškimi hišami. — Veranda se je podrla. V četrtek okolo 4. ure popoldne se je podrla novozidana ter še neobtežena veranda g. Poljšaka na Martinovi cesti, katero so ravno preskušali. Pri tei priliki je bil poškodovan neki 121etni deček, ki je stal poleg svoje matere, ki je sekala drva. Prišel je takoj rešilni voz, da bi ga odpeljal v bolnišnico, toda starši so otroka raje obdržali doma. Vzrok nesreče je. kakor se nam poroča, dejstvo, da se g. Poljšak nikdar dovolj točno ne drži stavbenih predpisov, ampak postopa rad svojevoljno. Mislimo, da se bo sedaj izučil. Poleg nesreče, ki se je pripetila, ima še sam obilo škode. Prava sreča v nesreči je, da se nezgoda ni zgodila malo preje, ko so otroci podajali opeko in je delalo tudi več delavcev. Lahko bi pod-sulo vse skupaj. Pol ure pred tem dogodkom je trgala neka gospa na sosedovem vrtu fižol. Delavci so nanjo kričali: »Beži, jrodrlo se bo!« Dobre pol ure pozneje se začuje grozen hrup, vmes pa človeško vpitje. Veranda se je v resnici podrla. Poškodovani deček je sin nekega železničarja. — V Izložbenem oknu trgovine P. Magdič (nasproti glavne pošte) in v knjigarni L. Schwentner v Prešernovi ulici je razstavljena skupina prve serije (slovenske planine) umet. fotograf, razglednic, ki jih je založilo mlado društvo: »Klub slov. amater-fotografov« v Ljubljani. Opozarjamo vse ljubitelje lepih raz-glenic in slavno občinstvo, da si ogleda to krasno zbirko umetniških razglednic in jih tudi pridno kupuje. — Razglas. Z 26. septembrom 1.1. se upelje na prometnomrtvi čas omejeni telefonični promet med Ljubljano in Sisekom. Govorilna pristojbina znaša za navadni triminutni pogovor K 3.—. — Sokolski zlet I. 1913. Seja stanovanjskega odseka vrši se .v. pondeljek 30. t. m. ob pol 9. zvečer v zvezni sobi Narodnega doma. Ker se bodo na tej seji konstituirali pododseki vabijo se bratje člani, da se seje zanesljivo udeleže. — Ljubljančani, brigajmo se za okolico! Nekoliko po pravici nam očitajo, da nimamo okolice za seboj, ker iščemo preredko stika s prebivalstvom. Na Ježico zahaja sicer vsako nedeljo mnogo naprednega ljubljanskega občinstva, toda najdemo ga le v gostilni, iz katere so pregnali celo C. M. užigalice. Z veliko težavo, ob silnem nasprotstvu se je vživela Posavska C. M. podružnica. Za organizacijo se je žrtvoval največ ondotni rodoljubni gostilničar g. L. Cunder («pri ruskem carjif»), ki je tudi predsednik podružnice. Drugo nedeljo, dne 6. vinotoka priredi ta podružnica v imenovani gostilni veliko veselico (vinsko trgatev), h kateri se že sedaj vabi rodoljubno občinstvo. — Danes vsi v areno Narodnega doma. Društvo »Bratstvo« in gojenci dramatične šole uprizore danes ob 8. uri zvečer v areni Narodnega doma gledališko predstavo »Gospodje sinovi«. Igra je prav dobro naštudirana. Režijo vodi g. A. Danilo, režišer slovenskega gledališča. Po predstavi bode do 2. ure po polnoči ples. Ker bode mnogo zabave in užitka, je želeti, da bi slavno občinstvo to upoštevalo in napolnilo areno do zadnjega kotička. — V Hauptmannovem »Obrtniškem koledarju« za k 1913, ki v kratkem izide, se prične letos s priobčevanjem izgledov za knjigovodstvo raznih obrti. Dosedaj so se obrtniki le premalo zanimali za knjigovodstvo, katero je že radi reda vsakemu neobhodno potrebno. Kot prvo bo letos priobčeno »Knjigovodstvo za mizarsko obrt«, isto je njj jako lahko razumljiv in poljuden način sestavil g. Fr. Gartner, strok, učitelj na trgovski gremijalni šoli in lastnik »Prvega slov. z. trgov, tečaja« v Ljubljani. — Kinematograf »Ideal«. V soboto, nedeljo in pondeljek predstave vsako uro. Senzacijo-nalno. Njegova svetost papež Pij X. in Vatikan. Prvi in edini avtorizirani kinematografski posnetek Njega svetosti papeža in Vatikana. Evharistični svetovni kongres 1912 na Dunaju, ki se je vršil v prisotnosti Njega Veličanstva cesarja Frana Jožefa I. in celotnega avstrijskega dvora ter ob navzočnosti Njega eminence kardinala van Rossuma kot delegata Njegove svetosti papeža. Ta film prinaša vse svečanosti in sprejeme. Z najvišjim dovoljenjem Nj. Veličanstva našega cesarja posneto iz razdalje 1 in pol metra. Razun tega lcolori-rana afričanska senzacijska levja drama »V deželi levov« ter dve humoristični sliki. DRUŠTVA. Idrijski odsek »Prosvete« ima svoj III. redni občni zbor dne 30. septembra t. I. ob pol 9. uri zvečer v »planinski sobi« gostilne gdč. Leni Lapajne z običajnim dnevnim redom. — Gostje, prijatelji odseka dobrodošli! Narodna Čitalnica in Fantovski klub v Kamniku priredita jutri v nedeljo veliko dramsko predstavo: Kovarstvo in ljubezen. Začetek ob 7. uri zvečer. Vrši se v dvorani »Društvenega doma«. Hujše obsojen kakor oproščen. K obnovi Hafnerjeve afere. Notar Hafner še ni hotel razumeti našega zanj dovolj jasno izraženega opomina v poročilu obnove njegove afere. Vsaka beseda tega poročila je bila zanj zadnji svarilni klic: Sam svoj grobokop, spravi to afero z lepa s sveta! Ne preganjaj ga, ki je zaradi svojih osebnih maščevalnih budalosti že dosti pretrpel! Nikar starim žrtvam nabirati še novih! Pa vse zastonj! Grobokop v svojem grobu je preslišal ta glas. Zdaj grozi, da ta obnova mora roditi zopet novih žrtev. Kot prvo žrtev hoče imeti mu zdaj najbolj nevarno pričo, gospo Cudermanovo iz Kostanjevice. Da spravi to zanj nevarno, a za Urbana Zupančiča razbremenilno pričo iz sveta verodostojnega pričevanja, jo tira k državnemu pravdniku, v preiskavo radi krivega pričevanja. Poleg te hoče imeti še druge žrtve. Dobro! Kdor hoče kljub vsemu svarilu v vodo, naj gre v vodo. Ker se mož pri svoji novi operaciji za novimi žrtvami opira tudi na razloge njegove oporostitve, navajamo v prvem poročilu le njemu v prid izpuščeno slovečo celjsko razsodbo. Iz te razsodbe javnost lahko sama sodi, ali ni bil sedanji notar Matej Hafner v Celju hujše obsojen kakor pa oproščen. Razsodba po končani razpravi z dne 8. in 9. oktobra 1910 začetkom navaja kronologično ves razvoj te afere. Ker smo zgodovino in razvoj te afere že v prvem poročilu izvlečkoma in sicer do celjske razsodbe že pojasnili, (glej »Dan« z dne 17. t. m.) pričnemo s posnetkom te razsodbe še le tam, kjer se ista nanaša na obnovno razpravo v Celju. Le v boljše razumevanje imamo še omeniti sledeče: Ko je bil Hafner s Sajovicem in Zupančičem vred pri novomeškem okrožnem sodišču obsojen in je brezuspešno prosil za obnovo razprave, je tedanji kaplan v Kostanjevici Bertold Bartelj pisal dr. Lam-petu pismo, v katerem kaplan »s povzdignjenimi rokami« prosi, naj dr. Lampe skuša dr. Šušteršiča pripraviti na to, da dr. Šušteršič na Dunaju vse mogoče stori, da rešijo Hafnerja, ki je velikega pomena za stranko. Po dolgih prošnjah se je dr. Šušteršiču res posrečilo doseči obnovo pred celjskim sodiščem. In sklicujoč se na tozadevno odredbo najvišjega sodišča celjska razsodba v svojih razlogih nadaljuje: »S tem je razveljavljena sodba okrožnega sodišča v Rudolfovem od 4. avgusta 1908 v onem delu, ki se tiče Mateja Hafnerja ter ima tukajšnja okrožna sodnija na podlagi nove obtožbe, ki jo je vložilo drž. pravdništvo V. Celju in na podlagi nove razprave, ki se je vršila tukaj včeraj in danes razsoditi na novo: ali je poleg Ivana Sajovica, čegar sodba je ostala nedotaknjena in ki sedaj svojo krivdo tudi izrecno priznava, v istini tudi obtoženec Mate Hafner nalašč napeljal po Urbanu Zupančiču v Kostanjevici dne 12. oktobra in 22. oktobra 1907 storjeno krivo pričevanje. Na podlagi jtodatkov tukajšnje razprave prišel je pa sodni dvor do sklepa, da ni izkazano, da je obtoženec Mate Hafner storil pripisovano mu gori omenjeno dejanje ter se je vsled tega v smislu § 259 št. 3 k. pr. obtoženca oprostilo obtožbe. Pri tem se je upoštevalo sledeča dejstva z nastopnimi prevdarki: Pri razsodbi okrož. sodišča Rudolfovo v kolikor ni razveljavljena po sodbi kasacijskega dvora in po obnovitnem sklepu nadsodišča v Gradcu, je ugotovljeno, da je Urban Zupančič kot priča v kazenskem prestopku zoper notarja Mate Hafnerja radi prestopka po § 23. tisk. zak. oziroma pregreška razžaljenja časti pri okrajnem sodišču v Kostanjevici dne 12. oktobra in 22. oktobra 1907 kot priča zaslišan s tem. da je izpovedal, da se ne spominja, da bi bil dne 25. avgusta 1907. s pošte prinesel ter notarju Hafnerju izročil zavoj tiskanih pamfletov — po krivem pričal... Ugotovljeno pa je po isti sodbi dalje tudi, da je k temu krivemu pričevanju Urbana Zupančiča napeljal dne 12. oktobra 1907. pred njegovim zaslišanjem z velevanjem in nasvetovanjem vsaj Ivan Sajovic, ki je prej kot obdolženec in obtoženec to trdovratno tajil, sedaj kot priča pa to svoje napeljevanje izrečno priznava in le svojega šefa nekdanjega soobsojenca Mate Hafnerja sumnje oproščevati skuša. Glavni ter edini neposredni dokaz za krivdo obtoženca Mate Hafnerja, da bi tudi oii napeljal bil omenjeno krivo pričevanje Urbana Zupančiča je izpovedba le tega zadnjega, ki je prej leta 1908. kot soobdolženec na glavni razpravi v Rudolfovem tako kakor danes kot priča pri tukajšnji novi glavni razpravi odločno izpovedal: a) da je on v istini — kakor se dobro spominja, dne 25. avgusta 1907. iz pošte prinesel ter notarju izročil veliko kuverto s tiskanimi pamfleti, kojih enega mu je po naročilu notarja Hafnerja, ko je ta kuverto odprl In prebral pamflet, izročil Ivan Sajovic in b) da sta pred njegovim prvim zaslišanjem Sajovic tako kakor notar Hafner opeto-vano mu prigovarjala naj pod a) omenjeno dejstvo pri zaslišanju kot priča drugače slika ozir. zamolči. Okolnosti ad b) popisoval je priča Urban Zupančič pri današnji razpravi bistveno nastopno: Ko je že imel vabilo k zaslišanju na dne 12. oktobra 1907 v rokah, zdi se mu tisti večer potem, ko se mu je bilo dostavilo vabilo, podal se je on k notarju v pisarno, ga vprašal, kaj to vabilo, ki ga je pokazal notarju pomeni Notar mu je odgovoril: »Najbrže zastran tistih listkov« (pamfletov). Takrat — kakor se priči zdi, ga je notar tudi vprašal, če se spominja, da je prinesel neko nedeljo tiste listke, in ko je Zupančič dejal, da se spominja, da mu je notar en listek dal, je Hafner — kateremu ta odgovor, očividno ni bil všeč — rekel: Jaz se pa skoro nič ne spominjam.« Ivan Sajovic je na to pripomnil: »he, tako recite, da vam ga je Sajo-vec dal.« Notar pa je temu pritrdil z besedami? »Ja! kar tako recite, saj to ni velika reč.« Zupančič je vprašal: »Kaj pa če bo treba prisegati; bom pa po pravici govoril,« nakar je notar dejal: Saj ne bo treba prisegati.« Najnovejša telefonska in brzojavna poročila. ODLIKOVANJE BUDIMPEŠTANSKEGA MESTNEGA NADNAČELNIKA. Budimpešta, 27. septembra. Budimpeštan-ski mestni načelnik Boda bo, kakor se poroča, odlikovan z redom Sv. Štefana. Vest je toliko bolj interesantna, ker se govori, da je njegov položaj zelo omajan. NADALJEVANJE ČEŠKO-NEMŠKIH POGAJANJ. Dunaj, 27. septembra. V parlamentarnih krogih se zatrjuje, da se bodo češko-nemška pogajanja nadaljevala takoj, ko se vrne dr. Kra-maF v Prago, kar se zgodi že te dni. Nasproti temu pa druge vesti poročajo, da se pogajanja ne bodo pričela niti ta, niti še prihodnji teden. SITUACIJA V TURČIJI. Carigrad, 27. septembra. Minister za zunanje zadeve Moradunghian je izjavil bolgarskemu poslaniku, da se veliki manevri okolu Drinopolja ne smejo smatrati kot grožnja na-pram Bolgarski. Kljub vsem dogodkom na Bolgarskem je Porta sklenila, da vzdrži prijateljske razmere z Bolgarsko. Carigrad, 27. septembra. V okolici Kisrak-lija je zopet prišlo do spopada. Sofija, 27. septembra. Turške obmejne čete so napadle bolgarske predstraže pri Ha-nau. Dva bolgarska vojaka sta padla, trije so se rešili. Napad se je vršil ponoči. Bolgarska vlada Je zahtevala po svojem poslaniku v Carigradu natančnega pojasnila. Pariz, 27. septembra. Turški minister za’ zunanje zadeve Koradunghian namerava baje v kratkem demisijonirati. Carigrad, 27. septembra. Črnogorci so napadli turške čete, ki so šle iz Skadra proti Tuziju. DR. FIEDLER IN ENOTNI ČEŠKI KLUB. Praga. 27. septembra. »Českc Slovo« poroča, da bo dosedanji predsednik češkega enotnega kluba dr. Fiedler v kratkem odložil svoje predsedniško mesto. Baje bo potem izvolien predsednikom agrarec Udržal. LISTNICA UREDNIŠTVA, J. S t e p i n : Ker imamo danes že uvodnik iz Gorice — zelo nujen — zato pride vaš Članek jutri na vrsto, da ni list preveč enostran. — O. Črtomir v Gradcu: Prijava Vašega sotrudništva nas je zelo razveselila in veseli nas. da se ravno delavski krogi tako zelo oklepajo »Dneva«. LISTNICA UPRAVNSŠTVA. G. S t e p i 11 : Hvala za Vaš trud. Takoj ukrenemo vse potrebno, da še bolj razširimo »Dan«. Za nadaljne nasvete sc priporočamo. Odgovorni urednik Radi voj Korene. Last in tisk »Učiteljske tiskarne*. Mali oglasi. Mala vila pod Rožnikom št. 267 se ceno proda. Postelja z žimnico na vzmetili se prav ceno proda. Kolizej št. 119. 671—2 Vsako soboto i« nedeljo sveže riževe in krvave KLOBASE domačega izdelka pri Rusu, Marije Terezije c. 8 FR. P. ZAJEC Ljubljana Stari trg 9 Ljubljana priporoča kot prvi slovenski izprašan! In oblast-Vtno honcesijoniranl optik In strokovnjak svoj optični aarod. ‘00Ot§ Daljnoglede, toplomere, In zr&komerc vseh vrst. Očala, ščlpalnikt natančno po zdravni' ikem receptu. , Cenike pošiljam na zahtevo zastonj in poštnine prosto. Gramoloni - automati!! o tovarniška zaloga IS ona Za vsak gramofon pismeno jamstvo. Gramofon-Atelijer A. Rasberger Ljubljana, Sodna ulica 5. Pazite natanCno na naslov. Jaz ne prodajam ur In Šivalnih strojev. Imam Spedjelno samo gramofone, godbene automate In druge mehaniCne godbene stroje. Lastna delavnica za popravila. PiSite po cenik. — Predno kje kupite, oglejte ti sl mojo zalogo. u Vse pfttrebSCiae hi vsakovrstne kolesje v »logi. 'immnniBgn Vizitke in kuverte priporoča 7 Učiteljska tiskani a v Ljubljani, r. z. z o. z. :mwM odprto Celo noč % Mestni trg štev. 13 (ustanovljen leta 1856.) priporoča svoia naravna vina liter a 88 vin., 96 vin. In K 1 28. HMMIIItrilllllltlHItUllIllltirtiiitiitiittiiiiiui,,!!!,!!,,, Mazilo za lase napravi gospa j\.na. Križaj v Spod. Šiški pri Ljubljani. V treh tednili zrastejo najlepši lasje. Steklenica po 2 K” in po 3 K. Pošilja se tudi po pošti. Izborno sredstvo za rast las. Zadostuje samo ena steklenica. f Krepkega dečka iz poštene hiše in s primerno šoisko izobrazbo ter pridnega trgovsk. pomočnika sprejme večja eksportna firma na Dolenjskem. Oni, ki razumejo nekaj nemški in imajo prakso v mešani stroki, imajo prednost. Ponudbe pod „344“, poste restante, Karmel. SiJgESt ~—^ P. ii slav. občinstvu se priporoča velika zaloga pohištva iz iinega suhega lesa in najmodernejšega » lastnega izdelka za hotele in vile. Posebno se priporoča novoporočencem v nabavo popolne hišne oprave. Za vse izdelke se jamči. Proračun na zahtevo zastonj. MATEJ GOGALA, mizar na Bledu, (Gorenjsko). Med bralce tega časopisa razdelimo 3000 parov izvrstnih, zelo elegantnih usnjenih čevljev na vrvice iz najboljšega, trpežnega usnja, po sliki, zalo, da spoznajo našo tvrdko. Le zaslužek na delu K 13*75 za 3 pare čevljev se plača. Čevlji veljajo sicer 42 kron. PoSljemo vsacemu po izberi in v polno zadovoljnost 3 pare moških ali ženskih čevljev, vsako zahtevano številko. Zamena dovoljena, zato nič rizika. Pošilja se proti povzetju ali denar naprej. Razpošilja Prva krščanska izvozna tvrdka čevljev FRANC HUMANN, DUNAJ, II., Alolsgusse fit«v. 3/10. P. Še le ii Vaš ga priporočila bodemo luieli korist. Vse na tukajšnjih in zunanjih učnih zavodih vpeljane šolske knjige ima v predpisanih izdajah in veliki množini v zalogi tvrdka Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg trgovina s knjigami in muzikalijami Ljubljana, Kongresni trg štev. 2. Seznamki učnih knjig se oddajajo zastonj. Širite, kupujte in naročajte „Dau“! Prijavljajte nove naročnike! Lesne kite ?NeS“7’od9 d" Drallea vB steklenicah po 2 in™ K Lasne podlage in mrežice vse vrste Lasulje, brade, šminke itd. za gledališča. — Šminke in puder za ulico, vse po jako zmernih cenah priporoča Štefan Strmoli, Ljubljana Pod rrančo 1 (zraven čevljarskega mostu) izde-Jovalnica za vsa lasna dela. Mednarodiso »pedieijisko podjetje R. RANZINGER, Ljubljana. "CTsta-aicvljeiio 1S7G. 'X,!Sl®fG:n. stav. ©O. v°n»Kr Z? I)rev”z“in.0 c. kr. priv. juž železnice. — Carinska agentura c. kr. glavnega carinskega urada v Ljubljani. — Redni nabiralni promet na vse strani. — Reekspedfcija in skladišča. — Ekspresni prometvovojev. — Transport in shranitev mobilja. — Agentura avstr. Llovda. rna v mestu: Selenburgova ulica 3. Centrala in skladišče: Cesta na lužno železnico 7 Podružnica: Glavni carinski urad, južni kolodvor. 257 V zalogi je vedno do 500 kosov od 2 do GO K komad, tako da si vsakdo Ishito izbere. Ob nedeljah se do bivajo venci v isti j hiši v I. nadstr. | f i v3? Ustanovljeno leta 1900. Odlikovana i Pariz fSOil. tsBdsB 1905. Slavnemu občinstvu v mestu in na deželi vljudno priporočam xia.j-večj© zalogo 1-rra,silili ih vencev in trakov x. napili. —Zunanja naročila .se izvršujejo hitro in točno. ~ :s Cene lire* konkurence. :: FR. IGLlČMest„Wr’lS-13. avnokar došla velika izbera oblek za šolsko mladino za deklice in dečke. — Na/novejše obleke, površnike in raglane za gospode. Najmodernejšo in največjo izbero damske konfekcije, kakor valetoje, raglane, kostume, jopice, krila in bluze vo vriznano najnižjih cenah miporoča „Angleško skladišče obleka O. Bernatovic, Ljubljana, Mestni trg št 5. EL KASTNER, Ljubljana IIIMIItltllllllllllflMIIIIIIII,,,, milnimi ti umni m n milim Kongresni trg štev. 10 : ■ IIIHtllMIIIIIItlfllllllMtlltfll« illlltlllltlllllllllllllllltlllllll« dobavlja najcenejše: špecerijsko blago; jedilno in živnso sol; petrol ej (tudi v originalnih pločevinastih posodah); obdačen in neobdačen bencin ol motorje in avtomobile; gasolin, cigroin za razsetljavo; gorilno olje za Diesel-motorje; vseh vrst strojno olje; parafin itd. itd. Vse mineralne vode in studenčne produkte vedno sveže t aaiogi. Pd O o PL, ca o NJ O Ph Še nikdar niste kupili po tako nizkih cenah! ~ Radi velike zaloge vseh ®Vf e|: I I v V® k I Si m kakor tudi galanterijskih predmetov prodajam po zelo nizkih cenah na drobno in debelo. Trgovina s papirjem in galanterijskim blagom: FR. IGLIČ, Ljubljana Mestni trg št. 11.—13. - Mestni trg št. 11.—13. o ts o P3