PROLETAREC JE DELAVSKI LIST ZA MISLECE ČITATEUE PROU Glasilo Jugoslovanske Socialistkne Zveze in Prosvetne Matice OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. AND ITS EDUCATIONAL BUREAU ST. — NO. 2180 Eatorod m Mcoad-ck« natter, Dm. 6. 190?, at Um imm oS*« at Cfcicaaa, IK.. •MMler tha Act ol Cougre* oI UanbS. 1H79 CHK ILL., September 14, 1149 Published Weekly at 2301 S. Lawndale Ave. 61« LETO—VOL. XUV. ZED. DR2AVE Y VLOGI OBNAVLJANJA Dan SNPJ v Girardu SOCIALNE REFORME SO POGNALE KORENINE NA ZEMUI JUNKERJEV predstavam skupno s svojo dru- Cesta iz Berlina v Schwerin gre skozi dobro negovane gozdove in rodovitna polja Meklem-burške, ki je vedno slovela kot žitnica Prusije. Ta dežela ima Veliko poljsko proizvodnjo. Pred svetovna vojno je prihajalo vsako leto na delo okoli 70,000 sezonskih delavcev iz Poljske. Agrarna reforma je imela v tej deželi velike politične posledice. Ogromna posestva junker-jev, katerih velike dele so nekdaj prepuščali lovu in na katerih so graščaki prirejali ogromne piknike, so razdelili revnim kmetom in Nemcem, ki so jih premestili z vzhoda. Od leta 1945. so ti priesljenci podvojili prebivalstvo ||eklemburške. Svoj čas je bivalo na 16,500 kvadratnih kilometrov te dežele 805,-000 prebivalcev, sedaj pa jih okoli 2 milijona. Begunci so se prilagodili Nobenega znaka ni, da bi navzočnost teh* priseljencev povzročala najmanjše nezadovoljstvo. Pravljico o prenatrpanosti sovjetske cone Nemčije, ki šteje skupno s 4.5 milijona priseljencev 18 milijonov prebivalcev, širijo le Nemci v prid svoje re-vizionistične propagande. V štirih letih mirnega in delavnega življenja so se priseljenci z vzhoda popolnoma zlili z domačim prebivalstvom in so celo pozabili svoja bivša domača ognjišča. Večina teh priseljencev, s katerimi smo govorili, nam je dejala, da se ne bi vrnili v svojo prvotno domovino, tudi če bi se jim nudila priložnost. Oblasti in nemške politične stranke dajejo priseljencem podporo in ne delajo nobenih razlik med njimi in "domačini". V tem pogledu je naravnost presenetljivo nasprotje med sovjetsko cono Nemčije in biconijo, kjer so begunci z .vzhoda pravi sužnji družbe, reveži, ki živijo v barakah in katerih se revizio-nisti in pristaši teorije življenjskega prostora poslužujejo le kot sredstva za svojo politično borbo in špekulacije. V Schwerinu smo prisostvovali kongresu nemških novinarjev. Na nekem sprejemu, ki so ga priredili na čast novinarjem v Narodnem gledališču, kjer je svoj čas Bismarck prisostvoval Ali vam je naročnina potekla...?. lakota Številka Proletarca 2180 Ako je številka tik VAŠEGA imena n» NASLOVU na PRVI strani nišja, to pomeni, da vam je naročnina potekla sa toliko tednov kolikor je številka v vašem oklepaju nižja od gornje. Prosimo, obnovite jo! Prihranite nam s tem pri delu in na poštnini! žino v loži, ki je nosila njegove črke začetnice, je poljski novinar iz Varšave izjavil, da je meja na Odri in Neissi čini tel j miru. \ Tej njegovi izjavi so burno ploskali. In vendar je 30 odstotkov prebivalcev tega mesta beguncev iz poljskega ozemlja. Logika dogodkov in človeška solidarnost, ki so jo pokazali do beguncev, sta premagali vso njihovo zagrenjenost. V biconiji se mora molčati Iz Schwerina smo odpotovali v Halle, glavno mesto pokrajine Saksona — Anhalt, katero štejejo za najbolj bogato pokrajino vzhodne Nemčije. V tej pokrajini so slavne tovarne sintetičnega honrina "I anna Wprkp" ki predelujejo sedaj samo umetna gnojila, in tovarne sintetičnega kavčuka "Buna-Werke". Tu smo se razgovarjali z dr. Leonom Herwegnom, ministrom za socialno skrbstvo, enem izmed ustanoviteljev krščansko demokratskega gibanja. Dr. Her-wegen, ki uživa podporo katoliške duhovščine, nam je orisal robatost vseh političnih laži, ki krožijo v zapadni Nemčiji glede te dežele. "Sest delegatov krščanskega demokratičnega gibanja iz bico-nije je prišlo k nam v Halle na obisk", je dejal minister."Poka-zali smo jim vse, kar je zanimivega v pokrajini Saksonska-An-halt. Bili so vsi presenečeni. Dejali so jim namreč, da je sovjet-(Konec na 5. strani) STAREGA REDA V P0RA2ENI Nemčija /e iMa do minulega fed Namreč brez svoje vlade. Sedaj ima z svoj oarlament in svojo vlado. Najjačja mu ie krščansko-demokratska, kakor v najjačja, v novi nemški zbornici je socf stranka, zvana tudi za socialistično, krati imajo skupno z drugimi konserv mi večino in novo vlado so osnovali na ga reda. Predstavnik te nove vlade je v i čevalcem radio druibe CBS dejal, da Nemčija Zed. državam veliko zahvaliti. gali v dveh svetovnih vojnah," mu ie zgodovina vas bo poznala največ po magali poraženim, ne pa si jih podjarm Dalje je temu ameriškemu pot , da bo nova vlada s svojo večino varo hodnega podjetništva (kapitalizem) in Trumanova cKlministracija s svojimi pomočniki dosegla v poraženem Hit največjo zmago. Ko je bila vojna končana, je angi stranka nemškim social-demokratom pot v vlado in pa socializiranje (nemš predno bo nova nemška vlada ustano V Washingtonu so Angležem naj se s "socializacijo" v Nemčiji ne p naj počakajo saj par let. Nato so An nalogo vzdrževanja svoje cone v Nemči in nato še Francozi. Tako je nastala "biconija", ki u imenuje "Nemška zvezna republika" milijonov prebivalcev, torej približno kakor Francija. Sovjotska cona Nemčije je ostala 18 milijonov prebivalcev, svojo posvet in administrertivni odbor, toda njena ska okuptfcijska oblast. Kdaj bo Nemčija spet združena, ,_______ _ ami ter Sovfotsko zvezo ostala razdrušoaa proti tjasfis ^lAmajkAtj AASJAAIM voiff nemcev seveaa. Zapadna Nemčija s svojo vlado je sedaj povsem pod ameriškim vplivom — oziroma ameriške vnanje in ekonomsko politiko. Dočim so vlado Nemčije po prvi svetovni volni prevzeli socialdemokrati jo imajo sedaj največ s pomočjo Zed. držav klerikalci. Vodja socialnih demokratov Kurt Shuemacher je dejal, da je klerikalizem poleg v fašistični Španiji sedaj najjačji v zapadni Nemčiji. In za pomoč se je oslonil na Zed. države kakor klerikalizem v Italiji. Tudi v nji je zmagal zgolj z ameriško pomočjo. Podpora, ki io nudijo Zed. države za obvarovanje starega reda v Italiji, v Nemčiji, v Avstriji, v Grčiji itd., nas veliko stane. Ampak kapitalizmu se gre za biti ali ne biti in je pripravljen za obvarovanje farnega sebe tudi na vojno. (Konec na 4. strani.) ELAH brez vlade, na Nemčija an ka v nje-liji. Druga mokratska ki de morn i stranka-o lju stare- juju s poroči zapadna Vi ste zma-I, "ampak da ste po- zagotovil, sistem svo-š v tem je nkirskimi rem rajhu laboritska i/a njim fndustrije še » rekli, da /i/o — da i prepustili meričanom aj uradno je nad 60 Hijonov več Ima okrog o zbornico je sovjet- bil res velik narodni praznik V področju slovenskih podpornih organizacij se vrše vsako leto takozvani narodni dnevi. Med njimi je eden največjih dan Slovenske narodne podporne jednote. Letos je SNPJ na tem dnevu, ki se je vršil 3., 4., in 5. sept. v Girardu, Ohio, praznovala tudi svoj 45-letni jubilej. Prišlo je skupaj več tisoč ljudi, največ I mladine, a precej je bilo med udeleženci tudi takih, ki so pristopili v jednoto kmalu•po njeni ustanovitvi, ali pa par let pozneje. Vršile so se ob tej priliki razne seje in konference, atletske tekme in zabave. V soboto večer 3. sept. se je vršil v dvorani Ameriške legije banket, ki je bila polna udeležencev. V Girardu ni med Slovenci in to veteransko organizacijo nobenih nasprotij — oziroma so si v prijateljstvu, saj je bilo tudi mnogo sinov naših rojakov v armadi. Dvorano in ta-kozvane spodnje prostore jim je Legija dala proti prav majhni odškodnini. Na banketu je bilo mnogo govornikov. Spored je otvoril Frank Rezek ml., ki pa je nekaj dni prej obolel in je vsled tega prepustil vodstvo Stanleyju Hribarju. Svojo nalogo je Stanley na banketu in na sporedu dan pozneje na pikniku prav dobro izvršil. Na banketu so nastopili mladinski krožki in njih posamezni člani — vsem udeležencem v veliko zadovoljstvo. Govornika od SNPJ sta bila predsednik Joseph Culkar ter Fred A. Vider. Poleg nju ao nastopili mestni župan ter razni drugi občinski uradniki, sodelovan ja Je bila U mt Čim večji uspeh S kratkimi pozdravi o se oglasili tudi predstavniki krajevnih organizacij SNPJ iz Ohia in Penne. »•' Istočasno je bila v mestni dvorani razstava raznih slik ter drugih ročnih del članov in Članic mladinskega oddelka SNPJ. Bila je zelo obsežna in obiskalo jo je posebno v soboto veliko ljudi. V nedeljo 4. sept. pa se je vršil piknik. Mnogi so cenili, da se ga je udeležilo pet tisoč ljudi. Hes je bila množica velika — a kolikšna je bila, ve odbor, ki je -oddajal vstopnice. Dan prej (v soboto) je bil kakor nalašč za piknik, a prevroč za priredbe v dvorani. A nasled-(Konec na 5. strani.) C0N6RK IMAM DJUPP Predsednikova komisija proti višanju mezde Philip Murray je bil vesel, ko je dne 10. septembra študiral poročilo posebne komisije glede zahtev njegove unije ss zvišanje mezde, za bolniške podpore ta pokojnino. To komisijo je imenoval predsednik Truman v času, ko je unija jeklarskih delavcev zapre-tila s stavko, ako njenim zahtevam ne bo ugodeno. Ima okrog milijon članov. Ker je uspel predsednik unije premogarjev, John L. Lewis pred vsem glede penslj — upravičeni upokojeni premogarji jih sedaj prejemajo po $100 na mesec, hoče enako koncesijo od delodajalcev s a svoje člane tudi Philip Murray in pa svtšanje mezde. V svrho, da bi preprečil stavko, je predsednik Truman apeliral na obe stranki, naj se nobena ne prenagli, dokler ne bodo njegovi zaupniki preiskali, koliko so zahteva unije opravičene In v koliko bi jim jeklarska korpo-racije mogle ugoditi. Komisija, ki je bila sestav Ijena "nepristransko" In je se-stojala is "nepristranskih" oseb — v nil je bil tudi en "delavski, pravnik" (Labor Lawyer) je soglasno sakljušila, da sedaj ni čas sa zviševanje mesde, ksjtl cene življenskih potrebščin se po njenem dognanju po malem znižujejo ln ugoditev uniji za višje plače bi vrglo vse gospodarstvo s tira. Je pa komisija pristala v zahtevo za pokojnine-in za zavarovalnine. Torej naj družbe plačujejo v ta namen sa vsakega delavca pri njih uposlenega po 19c več na uro in od tega naj gre kakih 6c v sklad sa pokojnina in 4c za zavarovalnine. Ker pa imajo vse velike jeklarske kor pora c i je že svoje zavarovalniške ustanove, v katere prispevajo, in nekaj pa tisti delavci, kl se hočejo prostovoljno zavarovati, ne bo ta povišek za delavce nobena nova pridobitev. Družbam je dišalo, kaj bo unija zahtevala od njih, pa so se v naprej pripravile. Tako torej unija ako ostane pri nasvetu predsednikove komisije, ne bo nI* pridobila. A če okliče stavko, bo tudi Mskirana stvar, ker ameriški delodajalci so sedaj v razpoloženju strokovne In posebno še industrialne organizacije rasbitl In nekaj "recesije" jim je v ta namen zelo prav prišlo.. To čuti tudi unija avtnih delavcev (CIO) in mnoge druge. Stavke sedaj v splošnem niso več toliko uspešne kakor pod Roosevaltom In še manj pa or-ganizatorične kampanje. Zato je sedaj sa vsako unijo oklicanje stavke velik problem. Prvič, precej korporacij si jih želi, v veri, da bi na ta način delavce izstradale ter jim organizacijo ubile. Drugič, ne mudi se jim s produkcijo. čim manj je bo, s večjimi dobički bodo prodajale svoje is-delke. Tako si predstavljajo. Fordova družba v Detroitu, večina jeklarskih korporacij in veliko drugih kompanij je pripravljenih ostati s unijsmi v "dobrih odnošajih" — toda pod svojimi pogoji. Ravnatelji družb vidijo, kako da čikaški velednevniki kljubujejo stavki tiskarjev še skoro dve leti in dočim kujejo posebno nekateri multlmllljonarskl dnevniki dobičke, se unija vsled tako dolgotrajne stavke Isčrpa-va. Kajti stavkarjem plačuje od $40 do $t0 tedenske podpore. To je beense sa zaposleno tiskarje, ker morajo plačevati zvišan asesment, In sa tiskarne, ker so v konkurenci s drugimi — od teh okolščln neprizadetimi tiskarnami, na zelo neugodnem mestu. Stavka pri Allis Chalmers v Wisconsinu se je pred kakim letom sa unijo selo slabo končala. Enako neka stavka topllničar-jev, ki so delali v cinkovni šmel-ci in borbo po dolgih mesecih izgubili. Dobili bodo 10c svi- šanja mesde, toda šele po t. januarju. Koliko so izgubili, tega si ne bodo mogli nadomestiti s tem poviškom. Unijski vodja William Law-ther je na kongresu delavskih unij v Angliji nedavno dejal, da stavke niso več uspešno sa zboljšanje življenskih razmer delavskega ljudstva. V Angliji so stavke sedaj le še protestnega značaja in nič boljše nI v Zed. državah. Delavci imajo sicer ogromno ekonomsko moč, ako »o organizirani, toda kadar zastavka ena stroka, tepe bolj rasne druge stroke delavcev kakor pa delodajalce. Dovosniki mleka — ako zastavkajo — ne škodujejo bogatašem — tak je namreč argument — ampak najbolj najslabše plačafcim delavcem ter njihovim dmštnam. .<>* * V tisoče poklicih je danes v naši medsmt tehnologiji vse urejeno tako, da ti lahko pet tisoč stavkarjev v kakem posebno mehanisiranem poklicu vrte s dela tisoče drugih delavcev. To so vprašanja, s katerimi se bodo unije morale bolj ln bolj pečati in urediti svoje kolektivne odnošaje s delodajalci tako, da bo vspmu delavstvu v korist, he pa v škodo, kot se čeatokrst dogaja v sedanjih rasmerah. WWY* GlAO TO Plč£T A REPRESENTATIVE Of A COVPAt* V ON/ON." PREDLOG ZA P00STRENJE POSTAV ZED. DRŽAV ZA IZGNANJE Predlog za postrenje sedanjih postav za izgnanje, ki ga je predložil zastopnik Hobbs i z Alabame, se je močno podpiralo in se ga je silno napadalo tekom zadnjega zaslišanja pododdelka House Judiciary Com-mittee-ja. Ta pradlog bi dovolil glavenemu zastopniku Združenih Držav izgnati tujerodce, za katere se je izdalo tiralico, v vsako državo, ki bi jih hotela sprejeti, in zapreti za nedoločen čas gotove tujerodce, podvržene izgnan ju, katerih ni mogoče izgnati. Najbolj važne določbe tega predloga so naslednje: 1.) Deiela za izgnanje: Dočim se morf glasom sedanjih postav izgnati tujerodca samo v deželo katero je zapustil, ali deželo katere državljan je ali je bila njegovo zadnje bivališče, bi dovolil ta predlog glavnemu zastopniku izgnati tujerodca v vsako deželo, ki bi mu dovolila vstop v nje ozemlje. 2.) Nadzorovanje: Tujerodci za katere je bila tiralica v veljavi več kot 6 mesecev bi bili podvrženi nadzorstvu do izgnanja. Tujerodec bi se moral v teh okoliščinah redno zglašati pri Immigration and Naturalization Service; podati bi moral pod prisego informacijo glede stališča, navad, društev in delovanja; priznati bi moral pisane LISTNICA UREDNIŠTVA Radi obilice dela, ki ga imamo s Koledarjem in vsled raznih drugih opravkov so komentarji iz te številke izostali. primerne določbe glede njegovega delovanja, katere bi predpisal Commissioner of Immigration and Naturalization. 3.) Omejitev: Glavni zastopnik bi imel polnomoč naročiti omejitev za nedoločen čas do izgnanja vsakega tujerodca podvrženega izgnanju radi naspro-(Konec na 5. strani.) Nekaj o naših stvareh Ta todon so projola vsa društva in druge organizacijo v tovornem lllinoisu tor v Wisconsinu, katera so pridruiona Ic Prosvotni matici, oznanilo, da se prihodnja konforonca to ustanovo vrši v nodeljo dopoldne 30. oktobra v Milwaukeeju. Apeliramo na vse, da izvolijo zastopnike nd to zborovanje, ker bo jako važno. Čimveč se jih priglasi toliko bolje. Ako katera pridruiona organizacija pomotoma ne bi prejela vabila, naj izvoli zastopnike vseeno ter jih priglasi tajniku L. Zorkotu na naslov 2301 S. Lawndale Ave., Chicago 23, IIL Naročniki Prolotarca v Detroitu prirede v nedeljo 18. septembra piknik v korist temu listu. Vršil se bo na R. Potočnikovi farmi, Doquindre ter 1914 Mile Rd. Ci-tajto o tem dopis, ki ga ima v tej številki Joseph Korsic. Naši prijatelji v Detroitu so za Proletarca že veliko storili in upamo, da bo tudi ta njihova priredba velik uspeh. Krožek Progresivnih Slovenk št. 9 v Chicagu bo v nedeljo 16. oktobra vprizoril v dvorani SNPJ komedijo "Trije vaški svetniki". Upravnik Udovich piše v svoji koloni o Atonu Zor-niku, ki sporoča, da mu jo vsled bolezni nemogoče vršiti agitacijske posle kakor jih jo doslej. Bil je na poti za ta in za par drugih listov iz naselbine v naselbino žo mnogo let. Razpečaval jo kolodar po vsi zapadni Ponni, nabiral prispevke v tiskovni sklad in oglase. Kdo ga bo nadomestil, ako so ne bo toliko pozdravil, da bi spot mogel potovati? Treba bo torej toliko bolj poprijeti lokalnim zastopnikom in zastopnicam Proletarca. Na 3. strpni v te) številki so notice z upravniške mize in obnovljena jo J. Ovnova kolona. Soja kluba št. 1 JSZ v Chicagu bo v petek 23. sept. v SDC. Bo važna, kor je klubov tajnik Louis Zorko na minuli soji izjavil, da bo resigniral. Ako še niste poslali oglasov v Ameriški družinski koledar, storite to ko hitro mogočo. Enako prosimo so-trudnike za spise — namreč ono, ki jih še niso poslali. PROLETAREC UST ZA INTKREtfK DELAVSKEGA LJUDSTVA. SSg* '*jj g. • »ji "i, nf | f hibi ■ m m ' 1 | 1111 | 1 "l ' ■'. -—--- IZHAJA VSAKO SREDO. MR .BLOW H Al? D Isdaja Jugoslovanska Delavska Tiskovna Družba, Chicago, III. (TLASUO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE NAROČNINA v Zedinjenih državah za celo leto $3.00; za pol leta $1.75; za Četrt leta $1 00 Inozemstvo: za celo leto $3.50; za pol leta $2 00. Vsi rokopisi in oglasi morajo biti v našem uradu najpozneje do pon-deljka popoldne za priobčitev v številki tekočega tedna. PROLETAREC Published every Wednesday by the Jugoslav Workmen's Publishing Co., Inc. Established IftOfl Editor...............................................Frank Zaitz SUBSCRIPTION RATES: United States: One Year $3 00; Six Months $1.75; Three Months $1 00 Foreign Countries. One Year $3 50; Sis Months $2.00. PROLETAREC 2301 S. Lawndale Avenue CHICAGO 23, ILL. Telephone: BOckwell 2-28«4 An*rHk* demokracija aa preizkušnji Joiko Oven ANTON UOOVlC POGOVOR S ČITATELJI IN ZASTOPNIKI Dobil sem pismo od pionir- Mnoga avta prevrnjena, avto-busi kamenjani, nad sto ljudji ranjenih. Tak je bil slučaj že v drugič, ko se je zamorski bariton-ski pevec Paul Robeson odločil vprizoriti svoj koncert. Vršil se je v Peekshillu, N. Y. Prvega mu je drhal preprečila popolnoma drugega pa je dovršil, toda udeleženci so bili domov grede napa skega zastopnika Proletarca, deni in okrog sto izmed njih je bilo v metežu ranjenih — nekateri Anton Zornika. Žalostno pismo toliko, da so jih odpeljali v bolnišnico. mi piše — pa kako tudi ne: Saj Napadalci 90 $e oglašali za člane organizacij veteranov - prijel ravno iz bolnišnice. Ameriške legije, Lige katoliških veteranov ter Zveze židovskih j ta*u, da £ Ved~ veteranov. Vabilo Proletarčevih naročnikov in somišljenikov RAZGOVORI V par tednih presledka te ko- Queretaro Z njim so bili ujeti ione se svet ni dosti spremenil.; tudr trojica njegovih generalov: Mogoče, da ie rožljanje s sabljo Miramon, Marquez ter Mejija. v Washingtonu nekoliko poleg-! Sledila je smrtna obsoda. Vsi na-lo, se pa toliko bolj sliši z daljne- pori evropske diplomacije so ga Balkana, kar ni ravno pri- bili^aman. Devetnajstega junija jetno. leta 1867 je bil Maksimiljan Za časa praznika dela smo po- ^trf,jen. Z njim so padli tudi bili na naših cestah nekako pet-! 2*oraJ omenjeni generali. Kot sto ljudi, brez da štejemo tiste, [Wfovega prednika Iturbida, je katere je neki pobožni mlade- blla ludl Maksimiljanova smrt nič s svojo pištolo spravil na s krvjo. Cesarska idi- drugi svet v bližini New Yorka. Ila ie blIa • • • Res je, kar napravimo v tej de- ' Dolgotrajna vojna je pustila želi, storimo na velik način, pa Mehiko skoro popolnoma izčr- pano. Juarez, kateri ni verjel v čudeže je uvidel dolga težka le- no skrbi za list in Koledar. pa nam pošlje devet oglasov za koledar. Mogoče je bilo težko začeti, a zdaj pa zgleda, da že gre. Ceste so posuli z zdrobljenim steklom, nametali nanje tudi Med drugim mi piše, da ne bo kamenja in sploh podvzeH vse kar so mogli, da bi posetnikom kon- i [etmka ^D^iiTskeL certa — katerih je bilo kakih deset tisoč — onemogočili povratek. a ob enem ^ pa naroča za vsa-Ko bi imel Paul Robeson na koncertu v Peekshillu pryič ko naselbino v njegovem okrož-nastopiti, ni imel zadosti policijskega varstva in priredba se vsled ju, komu naj pišem, da bo dobil naj bo to romanje ali pa "base bali". Največ hrupa je bilo minule dni glede "pet procentar- j ta rekonstrukcije, katera so čajev" v Washingtonu. Baje jih je; kala bodočnosti ne samo na eko- veliko število. Poleg generalov nomskem polju ampak še poseb- je precejšno število "politišnov" no na polju ljudske izobrazbe, in drugih pustolovcev, katerih Njegova prva naloga je bila zi- je polno v glavnem mestu. Da je danje šol. Ali ravno tukaj so bile to precejšen škandal, je jasno, silne težave. Ne samo da je bila Ali v današnjih dnevih, ko se državna zakladnica izčerpana, vse dela na debelo in ga skoro ampak ni bilo zmožnih ljudi za . - ...,, ni Kreha če je napravljen pod poučevanje. Tu je bilo tudi vpra- uetrolt. Mich.—Sezona pikni-1 o^jo patriotizma — potem bo šanje večnih politikov, katerih tudi to nekako pozabljeno. Dru-! je imela tedanja, kot jih ima gič pa, tudi ako začno nekako tudi sedanja Mehika veliko pre- večje resnično odkrivanje golju- več. In kadar govorimo o tem fivih vojnih dobičkarjev, bi v poglavju je treba omeniti neke-resniei smrdelo do neba — in v ga drugega človeka kateri tem bi bile prizadete obe kapitalistični stranki Torej ni treba pričakovati takih odkritij. tega ni mogla vršiti. Na drugo pa je govemer Dewey poslal na* oglase. Jaz sem hvaležen An stotine policajev in miličnikov — tako da koncert sam ni bil* dosti moten — čeprav se je v bližini parka gnetlo kakih 1,500 tako-zvanih veteranov, ki so hoteli s svojimi zvočniki pevca z daleč prekričati. Napad na udeležence koncerta pod masko patriotizma je bil posnemanje Hitlerjevih metod. Veterani so rekli, da so demonstracijo izvršili zato, ker hočejo pevcu Robesonu dokazati, da je vsled "komunističnih' aktivnosti v tej deželi nezaželjen. Naj gre torej v Rusijo katero toliko hvali! V zadnji predsedniški kampanji je Paul Robeson predsedoval na mnogih shodih progresivne stranke m je mojster posebno v kolektah. To, da bi bil član komunistične stranke, mu ne morejo dokazati. Toda ves vladni in ostali propagandni aparat — kar ga je udinjenega pod znamko patriotizma, trdi, da zastopa vseskozi taktiko Posterjev* stranke ir» se. ravna po njenem vetru kakor in v katero smer zarpihv. • U-* v . •To, da je levičar, je resnica. In tudi to, da ga tisk K. S. slavi kje? in kolikor more. Toda Paul Robeson ima vzrok, da se huduje. Izdelal je prav* uiško fakulteto s veliko odliko. Je prvovrsten govornik, magne-Učna osebnost in Me 1 se je ptevetiti poklicu, za katerega se je izučil. Toda mu V mestu New York, kjer je bil njegov dom, ni bila dano. .. . Nobena znana odvetniška firma ga ni hotela sprejeti medse. Med kake zakotne notarje pa ni maral. Povsod, kamor je v svojih naporih potrkal, je naletel na prezir in odrivanje. Zato se je odločil prenehati s pc*kusi za odvetniško prakso in začel peti. Ob enem je vsled zagrejenosti postal radikalec. Med levičarji je dobil razumevanje, pozdravljali so ga — in toriji pravijo, da ob enem, ko so mu gradili sloves, so ga tudi izrabljali. Ampak njemu je bilo to prav — želel pe biti med belokožci enako sprejeman kakor med črnci. V resnici je njegov sloves rastel najbolj v ek-stremno levičarskih krogih in nato v progresivni stranki. . Ko je potoval po Evropi — bil je kajpada tudi v Moskvi — je v nekem intervjuju dejal, da v slučajo vojne med Zed. državami in Kusijo se ameriški črnci ne bodo borili proti slednji. Tako se je pričalo. Stvar se bo pomirila že radi tega, ker noben posameznik ne more govorili ne v imenu vseh črncev, ne v imenu vseh katoličanov, ae v imenu vseh beiokožcev, ali Slovanov ali kar že. Toda napadi linčarskega značaja, kakršni so se dogodili v Peekshillu, za demokracijo v tej deželi niso dobro znamenje. Bilo bi več kot prav, ako jih bi obsodil predsednik Truman in new-yo?$ki governer Dewey, ne samo Mrs. Eleanor Roosevelt. Kajti fašistične metode v razbijanju zborovanj, koncertov aii pa cerkvenih svečanosti, je nujno iztrebljati pa naj jih uganja reakcija ali pa kaka levičarska sekta. Demokracija v Zed. državah mora biti demokracija za vse, ne samo za takozvane sfanatizirane veteranske grupe. tonu Zorniku za vsa navodila, in kov in izletov v prosto naravo je za nami to leto Imeli smo jih precej, vsako nedeljo in še v soboto po vrhu. Eni so dobro iz-... padli, drugi pa bolj slabo. De- Cez nekaj dni zatem nam pa Cevnih neprilik ni bilo, le mla-Martin Judnich iz Waukegana dinskim krožkom 29 in 58 SNPJ posije sedem oglasov. Ko bi bil ^ vremenski bogovi piknik po-bolj praznoveren, ki mislil, da kvarili. Komaj se je pričel, pa to nekaj poeebnega pomeni, de-; se je vlila ploha in nas vse pre-vet in nato sedem; koliko bo v gnala Ker ni bilo izgleda da Pravliate na kampanjski boj ka-prihodnji pošiljki, če jih bo 13, se bo zjasnilo, se je piknik pre- ^ pride v Pr»hodnjem l*tu. potem bom pa res začel vrjeti I selil v Slovenski narodni dom Truman' kl se je izkazal lani za v ono — v kar ia do zdaj nisem Politično se obe stranki pri ter se nadaljeval pod streho na- Treba bo še večkrat sedem, in ' mesto v prosti naravi. , devet, predno bo koledar poln N_ 1MS . ^ ow • bom pisal vsem, katere je ome- oglasov^« karje tudi važno da J^Ml^ ~ k™ _ . . . . zabava. Mladina s športom, mi nil. Upam, da oni, katerim bom pisal, bodo šli na delo in skušali saj začasno nadomestiti našega pridnega zastopnika, katerega tare bolezen že dalj časa a je še vedno bil aktiven, dokler ga ni tako daleč prisililo, da se mora podati, če tudi ne rad. Nadomestiti ga ne bomo mogli, a upamo, da se mu zdravje toliko utrdi, da bo saj lahko razpečaval koledarje, ko izidejo. Težko je, ko tudi najboljša želja nič na pomaga. Edino čaa, postrežba, to še nakaj zaleže. < Potoži tudi. da je čakal na prostor v bolnišnici, pa one aebe, ki ima bolj zmerno ceno ni bilo mogoče dobiti; in boleaen ni bo- se to zdaj izvrši — ne enkrat prihodnjo pomlad. stari pa največ z ekonomijo in politiko, toda vedno pridemo do je igral silno vlogo v zgodoyinski in politični areni Mehike in ta človek je bil Porfirio Diaz. (Nadaljevanje v prihodnji številki.) Naše gibanje. ,.rL . . Sedaj ko se bližajo jesenski spretnega pol.t.kasa ponovno dne ,ahko £ govorimo grozi, da pojde med ljudstvo, j Q ve^|||1 kuitur h redbah Glede 81. kongresa se ne morejo . Naše ^^ p^^lub^Progrel ar je rezultatov, | Rlri„orF so silno klavrni. veliko bahati. Kar je rezultatov.) *vnih slovenPk w pripravljajo to jesen na večjo dramsko pri-Delavske unije, to je CIO ter redbo. Da bo velik uspeh sem Upam, da se bodo naši zastoj zaključka, da smo »zbrani od AFL' 90 tudi na delu' Na delav' trdno prepričan. Klub Progre- niki potrudili kar je v njih moči. vseh strani. Pogovarjali smo se Praznil1 Rmo slišal* P° radiu sivnih Slovenk je ne samo agi- Kaj pa, ko bi se obrnili za tudi o časopisju, kako večina teh niihov« programe, kar je bilo— len .ampak vedno na mestu pri pomoč na naše ženske! One so cunj potvarja resnico, da vednoičt odvzameno llste vedno delu M napredek. Večkrat so se že mnogo storile za ta list in služi monopolistom in krvoee- novljene fraze — silno prazno že spomnile na naš list Prole- koledar. in vera, da bi nam lah- som. Delavci imajo na žalost ze- in kot vedno P° 9ta"j *«rec, zato je prav, da jim poma- ko tudi to pot mnogo pripomogle lo malo tega orožja, s katerim bi rem: "Obdan prijatelja—udan gamo kadar treba. Ob tej priliki do boljšega uspeha. Rad bi njim mogli braniti svoje interese. sovražnika . Ce bo hodilo ame- bi tudi omenil, da bi bilo dobro na srte položil par besed — pa ~ p . nško delavstvo po teh potih kot ravno to jesen imeti kakšno več- ^^ Na Proletarca nismo pozabili. jih sedaJ ri5eJo njih voditelji— jo priredbo v prid našemu listu. y Rfliill občinah Ko je bila v tej deželi socialistična stranka še močna, je poudarjala, kako je za občinsko lastništvo vseh javnih naprav — npr elektraren, plinaren, vodovodov itd. Kjer ao občina pričele s takimi pod vzet j i same — od vsaga začetka, se jim je izplačalo. Ne pa v tistih mestih, kjer je občina (feqgo prek upila že izčrpane obrate. Sn tak primer je v Chicagu. Mesto je prevzelo od privatnih družb ulično in nadulično železnico. Bile sta obe bankrotirani in zadolženi. Advokati so žrli dohodke — s pomočjo sodišč seveda, in izželi iz teh prog, v katerih se jim ni bilo treba nikoli voziti, na milijona dolarjev. Vse so storili "postavno" torej se ne more nikogar izmed njih ppatauiti oa zatožno klop — kaj šele obsoditi! Po mnogih letih poskusov za "reorganizacijo" čikaškega transportnega sistema se je mesto končno odločilo kupiti bankrotirane vroge in starinske kare. Preplačalo jih je. V ta namen je občina izdala bonde in namesto ona so imeli od tega "brokerji" profit. TI bondi niso jam če ni z davčne močjo temveč la z dohodki. Afco bodo zadostni boš obresti dobil, ako ne, boš izgubil. Ko je mesto prevzelo cestno železniško omrežje, smo bili na višku vojne draginje. Voznina na pouličnih je bila takrat 7c. Po« tem je bila dvignjena že dvakrat ali trikrat tako da je sedaj 13c. tela čakati, moral je vzeti sobo za $12.50 na dan. Ko se dnevi vretijo. dolarji drsijo izpod rok tako hitro, da jih največkrat zmanjka, prej dolarjev, kot bolezni. Ravno včeraj mi je neki sodelavec v tovarni pravil, da je njegova žena bila v zadnjih letih štirikrat operirana. "Hišo sem moral prodati", mi je dejal, "da sem zdravnika in bolnišnico plačal. Ce mi še enkrat zboli, bo morala v okrajno bolnišnico, ker denarja hi, in prodati tudi nimam kaj ".Tako delavci pospravljamo sad, v jeseni življenja. Ako si že kaj prihranil v mlajših dneh, te oskubijo, ko začne telo pešati. Na mizeriji revežev st nekdo nakopiči denarja, da ne ve kam znjim. Poznam zdravnika, ki ima že toliko hiš, da bi lahko imel svojo vas, ko bi imel vse skupaj. Naš Milwauski "old tajraar" in zastopnik Louis Barborich je nekoliko tarnal, a čez nekaj dni kaj, ko je človek tako okoren v takih stvareh, da bi koncem konea, mogoče Še poslabšal vae skupaj. ' T ' Človek mara biti precej previden, posebno še — ako želiš, da ti ljudje ttore kako uslugo, tfekaj pa moram priznati, da nisem še nikoli v svojem življenju prejel toliko denarja od žensk, oziroma deklet 1 smatram jih za dekleta do osmdesetega leta, potem pa jim rečem teta) kot odkar sem tu v uradu. Ko sem bil mlajši sem dobil piMiw in poleg podpisa par križ-' cev, saj veste kaj pomenijo.1 J Zdaj dobim pisma, pa namesto križcev dobim pa kljuko $. Tako se človeku spremene časi; vendar so pa moški pošiljatelji v veliki večhii. Hvaležen sem vsem, naj bo ta ali oni. Saj se vsi zavedate potreb in po-težkoč delavskih ustanov v katerih je uključen ta list in koledar, ki je trajna knjiga. Vredno jo je hrani ti skozi vse življenje. Prihodnji letnik bo 1950. V njemu bi morala imeti vsaka naselbina kjerkoli so naseljeni slo* venci, svoja iane — to je kak oglas, ki bi pričal, da tudi v nji živi napredni del našega naroda. Naj neham za danes, pa drugič kaj več. Vam ostajam1 s pozdravom, — Anton Udovich Nam starim naročnikom je dobro znamo, kako se je moral boriti za obstanek od vsega zadetka in se bo moral do k ono*'svojega obstoja Ker Plrešetanc« telimo dolgo življenja, smo tufeta- bo njih politična zgodovina brez- Sodrug Jože Dum je omenil nemočna. 1 kaj sličnega pred nekaj meseci. Kaj pravite nato sodrugi? V tej Veliki draginji so naša glavna 'Nadaljevanje* pomoč poleg naročnine prosto- Aprila meseca leta 1866 je: voljni prispevki. Kajti samo na iti O• zgodovini Mehika U' ^^^ *Fisk^huna zgledAlo, da je republikanska ta način bomo mogli obdržati moc. Sod. Rudy Potočnik je,bil 1 vt)j^a premagana Juarez je bil takoj pripravljen nam prepusti- potisnjen prav v severen kot ti izletne prostore brezplačno.) Mehike, meječe na Združene Zaključek je. da se snidemo na i države. Maksimiljan. ki Fran-Potočnikovi farmi vsi naročniki | ^^ sicer ni ime\ rad. je ven-Proletarca v nedeljo popoldne, IA. septembra. Vsak lahko pripelje s seboj kakšnega prijatelja dar čutil, da je njegovo cesarstvo zagotovljeno. Prizadeval si naš list Če pogledamo na število hi moč klerikalnih listov i« njih propagando, moramo priznati, da Je tistih par naprednih listov — glavni med njimi je Proletarec edina moč s katero se moremo boriti proti Uprava čikaškega transportnega sistema pa je nedavno merodajni oblasti v Springfieldu predlagala, naj dovoli nadaljno zvišanje— namreč s 13c na 15c na poulični in s 15 na 20c na nadulični železnici. < te sedaj je tarifa v Chicagu znatno višja kot v ostalih velikih ameriških mestih. Tega ne bi bilo treba, ako bi maato prevzelo transportni sistem npr. v času depresije, ker bi ga takrat dobilo poceni in med vojao bi se ji vsled velikega navala potnikov v kare dobro izplačal. Sedaj pa se njihovo število manjša, strošk pa se višajo. V tej deželi — kakor sedaj v Angliji — ja vedno tako, da mesto ali država prevzame kako pod vzet je šele ko ga privatniki ne morejo več dobičkonosno obratovati. A ob enem poskrbe — vsled dobrih "političnih" ivez, da dobe zanj veliko več kot pa je vredno. Tako se je dogodilo v tem slučaju posebno v Chicagu, ljudje pa se jata, da je mastna uprava transportnega sistema še veliko slabša kot pa je bila pod privatnimi lastniki. Ne razumejo, da so bili ogoljufani in da morajo poleg vedno vi^ja voznine plačevati še razne druge stroške indirektno, kar sa niso pravočasno pobrigali, da bi prevzeli kar bi moralo biti njihovo od vsega začetka. Ta podražitve sa velik udarec posebno za brezposelne. Ako se zviša vo?nino kot zahteva mestni CTA, bo braaposelni delavec — na lovu za novo službo, potrošil nad pol dolarja in tudi dolar na dan samo na vožnji, kar traba je od enega delodajalca do drugega, predno kaj stakneš. CikaŠki volilci so si tega položaja sami krtvi. Vedno *o slepo sledili kaki "politični maflnt" in še vsaka Jih je ogoljufala. Imeli bomo na ražnju pečenega prasšička. Zaključeno je bilo tudi, da obiščemo naše rojake gostilničarje ter jih poprosimo, če bi nam hoteli dati kaj mokrega, da bi zalili tega prašička. Jože Kotar, ki je vedno pripravljen pomagati Proletarcu, je takoj obljubil pol sodčka piva in dve steklenici žganega'. Upamo, da tudi drugi ne bodo zaostali, ker vedo, da je treba žejne napojiti. Naše ženske, simpatiČar-ke Proletarca, bodo prav gotovo tudi spekle kakšne potičke, kajti one se na to zelo dobro razumejo. In vse te dobrote boste lahko uživali proti mali odškodnini. Veselja bo dovolj v taki izbrani družbi in tudi za Proletarca bo nekaj ostalo. Torej ne pozabite priti 16, septembra na Potočnikovo farAio, Dequindre in 191* Mile Rd. Naznanjam tudi, da so delničarji, navzoči na izredni seji v nedeljo 28. avgusta, soglasno zaključili, da gremo z gradnjo novega doma takoj na dela S tem sq je nam 2 Poskrbite, da sl naroče A MERI A Ki DRUŽINSKI KOLEDAR vsi tisti, ki tega št niso storili ► Narstlte KOLEDAR tndl svojcem v starem kraju Is enako PROLETARCA. Vsakdo naj stori sa nai list kolikor moro, pa bomo vso toiavo zmagovali! KRITIČNA MNENJA, POROČILA IN RAZPRAVE ZED. DRŽAVE V VLOGI OBNAVLJANJA STAREGA REDA V PORAŽENIH DEŽELAH (Konec s 1. strani) Kakor naša vlada pomaga in otova stari rod v Nemčiji in v Italiji, tako vodi enako taktiko tudi na Japonskem. Biva« osiiČe je torej obvarovano za svoje stare qosoodarje in za stare konservativne stranke. Na Japonskem je to nalogo izvršil na dokaj spreten način qeneral MacArthur. On meni, da je Japonska sedai toliko varna za stari red, da se lahko z njo sklene mirovno pogodbo, čimprej tem bolje. Vsa Japonska ie sedaj ameriško vojno oporišče in ako bi bilo po MacArthurievem, bi morala ameriška vlada tudi na Kitajskem voditi boli odločno proti komu ni stično politiko. Sicer pa upa, da pride še čas za to. Poražene sile Nemčija, Japonska in Italija so torej srečno pospravljene "pod našo strehoToda socialni problem v njih so ostali. In v vseh teh treh državah — Dosebno v Nemčiji — se razžareva nov šovinizem — želja po maščevanju za poraz. Torej se razvija vse nekako tako kakor po prvi svetovni vojni. Ako ne bodo ljudstva posameznih dežel budna in ustvarila vzajemnost med sabo, se bo traqedija, kakršna se je pričela leta 1914 in druga I. 1939, spet ponovila. Le da bo še hujša od prvih dveh. A. BUDAL: ZAČETNIK REALIZMA-HONORE DE BALZAC m K5H six um uimj) m caHamimois Ime Balzac spada v zgodovini evropske kulture med najznamenitejša imena. Letos proslavlja Francija 150-letnico Balzacove-ga rojstva. Slovstveni zgodovinarji označujejo Balzaca kot početnika realizma. V prejšnjih stoletjih so dajali francoski pisatelji prednost višjim slojem, kraljem in knezom vojskovodjem in vitezom, plemenitašem, svečenikom, dvorjanom in višjim uradnikom. Romantika je ta tesni okvir razbila in razširila. Romani Victorija Hugoja prikazujejo tudi življenje ljudskih množic, vendar ne dovolj realistično, potopljeno v romahtične teorije in včasih svojevoljno pobarvano ali skonstruirano. Prvi, ki je krepko zagrabil v resnično dogajanje svoje dobe je bil Ho-nore de Balzac. Rodil se je 20. maja 1799 v Toursui prednjo šolo je izdeloval za siio najprej v Vendomu, nato v Parizu. L. 1816 se je vpisal na juridično fakulteto. Obenem je veliko bral. Starši bi bili radi videli da bi bil postal notar ali odvetnik, on pa se je tega krčevito otepal. Vendar je bil 1820 dalje časa v odvetniški praksi, ki mu ie razkazala pod kupi zaprašenih aktov grdobije in podlosti pravdarskega življenja med tožniki, obtoženci, odvetniki, sodniki in pričami. Njegovim očem se je odprl svet, iz katerega je pozneje često zajemal snovi za svoje romane. L. 1820 je obesil odvetništvo na klin in se posvetil pisateljevanju. Deset let je snoval in sestavljal bolj slabe romane, ki Jih ni niti podpisoval. Nato se je lotil tiskarskega podjetja, s katerim se je zakopal v dolgove za vse življenje. L. 1829 je objavil prvi večji roman "Suanci" kot začetnik dolge vrste romanov, ki jih je pozneje združil v celoto. V naslednjih dvajsetih letih je napisal štirideset romanov, s katerimi je zaslovel v svetu. Obenem se je spuščal v nove industrijske špekulacije, ki so njegovo gmot- no stanje še poslabšale. Da bi poravnal dolgove, si je nalagal preobilno delo. Spal je od sedmih zvečer do ene ponoči. Ostalih osemnajst ur je delal in pisal; spanec si je preganjal s kavo, ki jo je pil ali žvečil v zrnih. Tako je nastala vrsta romanov s skupnim naslovom "Človeška komedija." Naslov je po pravici posnet po Dantejevi "Božanstveni komediji". Dante je ustvaril v srednjeveškem duhu močne prizore iz onstranskega življenja, ki razkrivajo zlasti v Peklu in Vioah vse tegobe ln strahote srednjeveškega življenja, kakor odsevajo v zrcalu njegove umetnosti. Balzac ne deli svojega sveta v pekel, vice in nebesa in ga ne projicira v onstranstvo. S krepkimi zamahi kleše vso resničnost svoje dobe, življenje tedaj vladajočega meščanskega sloja, ki je bil glavni predstavnik francoskega narodnega življenja po veliki revoluciji in Napoleonovem padcu. V tej družabni plasti imata trgovina in industrija glavno besedo; delavsko gibanje se pripravlja, a še ne prebija v ospredje. V tej meščanski družbi ima denar prvo mesto. Mnogim Balzacovim osebam je pridobivanje denarja edini smoter njihovega življenja. . To je rana kapitalizma, ki se razrašča in zastruplja narodno telo. Umetnik razkazuje strasti, ki izpodjedajo tedanjo drulbo, z znanstveno metodo, kakršne se je navzel pri francoskem učenjaku Geoffryu Sain t-Hilairu. Napisati je fiotel priro-depis človeka na podlagi spoznanja, da človeška družba ni skupek povsem različnih posameznikov, temveč d a obstoje razne kategorije. Po teh načelih je razdelil svoje romane na več skupin: Prizori lz zasebnega življenja. Polkovnik Chabert, Oče Goriot, Ženska tridesetih let i. dr. — Prizori iz pokrajinskega Življenja: Župnik iz Toursa, Evgenija SLOVENSKE IN ANGLEŠKE KNJIGE Največja slovenska knjigarna v Zed. državah Pišite po cenik PROLETARCU 2301 S. LAWNDALE /.VENUE CHICAGO, 23, ILLINOIS Grandet. Lilija v dolini, Stara devica, Petrica, Samsko gospodinjstvo i. dr. — Prizori iz pariškega življenja: Veličina in propast Cezarja Birotteauja, Zgodovina trinajstorice, Bratranec Pons, Sestrična Bette, Nu-cingenovi i. dr. — Prizori iz vojaškega življenja: Suanci i. dr.— Prizori iz podeželskega življenja: Podeželski zdravnik, Poslanec d'Arcis i. dr. — M od ros lovne študije: Oslovska koža. Iskanje absolutnega. — Analitične študije: Fiziologija zakona i. dr. — Zabavne so "Smešne zgodbe" — Gledališču so namenjena dela: Vautrin, Quinolova sredstva, Pamela Giraud, Mačeha. — Važna so njegova pisma v dveh knjigah. Ta pregled kaže obširnost njegovega okvira, ki zajema vse važnejše osebe, sloje in pojave tedanje družbe. Balzac je mojster natančnega opisovanja, zunanjega in notranjega. Nešteti značaji so začrtani natanko po resničnosti. Nekateri so izdelani s posebno vestnostjo, presegajo like navadnih ljudi, veljajo za človeštvo vobče in postajajo tipi, ki se lahko merijo z Moljero-vimi. To velja posebno o njegovih najboljših romanih, n. pr. o "Evgeniji Grandet". Evgenijin oče Grandet si je nakupil ob revoluciji posestev po nizki ceni in si je nabral več-mil i jonsko premoženje. Vendar je s svojo skopostjo pravi mučitelj za hčer in ženo. Žena umrje od žalosti. Evgenija se zaljubi v bratranca Karla, a njena sreča je kratkotrajna. Po očetevem samomoru zaradi ■ trgovskih nezgod odide Karel v Indijo. Trdosrčni Grandet bi bil ^$hko rešil brata, a ni ganil z mezincem. Evgenija nadaljuje svoje žalostno življenje do očetove smrti. Tedaj postane bogata dedinja. Oglašajo s e snubci, a ona jih odbija v upanju, da se Karel vrne. To se res zgodi, a Karel je ne ljubi več. Evgenija vzame brez ljubezni sodnika Bonfonsa. Y Grandetu je ustvaril Balzac prav tako nesmrten lik skopuha svojega stoletja kakor Moliere v svojem "Skopuhu'' iz 17. stoletja. Ko Grandet umira, se zamika v svoje zlatnike: "Evgenija mu je razložila zlatnike po mizi in on je ure in ure upiral svoje poglede vanje, kakor dete, tki začenja gledati in opazuje bedasto isti predmet; in kakor detetu so se tudi njemu ustne nabirale v bolesten nasmeh. — "To me ogreje!" je rekel včasih in na njegovem obrazu se je prikazal izraz blaženosti. — Ko je prišel župnik, da ga previdi, so mu oči, navidezno ugasle že nekaj ur, oživele ob pogledu na srebrni križ, svečnike in kropil-nik, ki jih je gledal nepremično, in zenica se mu je zganila po-slednjikrat. Ko je duhovnik približal njegovim ustnam pozlačeni križ, da bi bolnik poljubil Kristusovo podobo, se je strahovito zganil, da bi ga zagrabil, in ta poslednji napor ga je stal življenje. Poklical Je Evgenljo, ki je ni videl, čeprav je klečala pred njim in mu s solzami močila že mrzlo roko. — "Oče, blagoslovite me!" je zaprosila. — "Skrbi za vse! Račun mi boš dala o vsem na onem svetu", je rekel, dokazujoč s to poslednjo besedo, da mora biti krščanstvo vera skopuhov." Prav tako slovi roman "Oče Goriot". Trgovec z rezanci Goriot je v trgovini obogatel iri se je umaknil v mirno* meščansko življenje. Njegovi dve hčeri sta se z velikima dotama bogato poročili in živita v izobilju vsAa s svojim plemiškim možem. Ta dva, baron de Nucingen in grof de Restand, ne marata stikov z meščanskim tastom in mu vsak svojo ženo čisto odtujita. Očetu Goriotu, kl ljubi obe hčeri, ostane kot edina tolažba le to, da ju vidi včasih od daleč, ko se peljeta mimo v bogati kočiji. Zaradi njiju izgubi vse svoje premoženje in umrje zapuščen isti dan, ko se obe Jičeri odpeljeta z vsem razkošjeta na ples, ki mu bosta kraljici. Očetova bolest je naslikat^ s pretresi j i vost jo, ki spominja na Shakespearovega •Kralja Leara". Ko so Balzacovi romani zasloveli po Evropi, se Je od daleč, po njegovih delih, zaljubila vanj poljska grofica Jianska. lied njima je prišlo do petnajsletnega prisrčnega dopisovanja, ki se Je zaključilo 1850 s poroko. Balsac-ova zakonska sreča pa ni dolgo trajala. Se isto leto ga je sredi otepanja z dolžniki zadela kap. Umrl je 19. (ali 20. k, avgusta 1850. Z leti je Balzacova slava še naraščala. "Človeška komedija" je ostala mogočen umetniški spomenik o dobi, ki je zajeta vanj, in o geniju, ki ga je ustvaril. Čeprav je v Balzacovem delu precej romantičnih prvin in se jasno čuti, da je to delno prehodna umetnost, je vendar pretežno realistična, odpira nove možnosti in nova področja, ostri mlajšim pokolenjem pogled za natančno, skoraj znanstveno o-pazovanje življenskih pojavov in omogoča prihod načelniku francoskega realizma Gustavu Flaubertu, za njim pa mojstru naturalizma Emila Zolaju. Na teh ustvarjalcih so se zgledovali drugi veliki mojstri po Evropi in pri nas. Tudi današnji socialni realizefcn sloni na temeljih, ki segajo sto let nazaj do Balzaca. Kaj j* polarni sij, ali aurora borolis? Mnogi naši rojaki, ki žive v severnih država^, ga poznajo. Npr. v Kanadi, v severni Minnesota v Montani itd., kjer se najpogostejše pojavlja. Cele oblake električnega sija se premikuje semintja v brzinah stotine milj. Kadar taki električni valovi zadenejo induatrialne predele, odpove radio, telefon, sploh vse komunikacijske naprava n a elektriko, ker morajo skozi zrak, ki pa je baš v takih momentih prenasičen s "severnim sijem" — tor^j s elektriko prenapolnjen. Na severnem nebu, tik nad horizontom, vidimo včasih ponoči svetlqflitf podobno kot pred sončnim vzhodom In včasih, ne pogosto, se ta svetloba spremeni ^ plamen. Vss nebo pokrije žareča svetloba, ki jo vidijo daleč na jug, prav do Sredozemskega morja. Večinoma se jsvlja svetloba le v dveh delih zemlje, in sicer na severii tet na Jugu. Ti dve foni tvorita krog, katerega središče nista zemljepisni severni, oziroma južni tečaj, pač pa magnetna pola. Ti dve coni segata do 23.0 severne, oziroma južne širine. Zunanja meja severnega pasu poteka med Faroerskimi otoki in Islandijo, južno Groen-landijo'in preko'severna Kanade. Na Shetlandskih otokih je polarni sij viden približno sto noči v letu, v Londonu sedem noči v letu, v Sredozemlju le enkrat v desetih letih. Kronika iz leta 1585 pripoveduje, da je na tisoče francoskih kmetov iz strahu pred polarnim sijem pribežalo s podeželja v Pariz, da bi molili v mestnih cerkvah. V novejšem času se je prikazal čudovit polarni sij 25. januarja 1938. Najprej se je prikazala svetloba na severnem nebu, se nato razširila na vzhod in zahod kot velikanska mavrica, toda bela ne pisana. Povsod na obzorju so se pojavljali svetlobni prameni, ki se je zdelo, da se spajajo v zenitu. Ta pojav imenujemo corona. Na dan pred tem polarnim sijem, to je 24. januarja, so astronomi v Avstraliji opazili, kako je iz sonca bruhnil plamen. Ta pojav so spremljale sončne pege. Že večkrat so astronomi opazili, da se je po takem sončnem izbruhu pojavil polarni sij; torej zadosten dokaz, da iščemo vzrok sija v sončni erupciji. Obstaja pa tudi neka zveza med sončnimi pegami in sijem. Mi vemo, da se pojavijo pege vsakih U let in enak 11 letni ritem zasledimo tudi pri polarni svetlobi, le da nastopi ta ciklus nekoliko kasneje. Tako npr. so sončne pege svoj višek dosegle v začetku leta 1937, zadnji velik polarni sij pa se je pojavil 1938 in po pojavu sončnih peg v letu 1948, smo doživeli večji polarni sij 24. in 25. jaunarja 1949. Ker torej ni dvoma, da obstaja zveza med sončnimi pegami in sijem, nas bo zanimalo, kaj je tisto, kar sonce oddaja, kar predre zemeljsko ozračje in povzroči polarni sij. Sončna erupcija povzroči mogočen val ultravioličnih žarkov, ki v nekaj minutah doseže zemljo. Najboljši dokaz za to so radijski valovi, ki prenehajo valovati na tistem delu zemlje, ki je obrnjen proti soncu. Val ultra-violične svetlobe povzroči joni-zacijo zračnih zemeljskih plasti, ki odbijajo radijske valove. Toda čas, ki leži med izbruhom na soncu in polarnim sijem, govori za to, da ne povzroča sija val ultravioličnih žarkov, p*Č pa tok nekih delcev, ki jih sonce ob erupciji oddaja. Njih pot do zemlje traja okrog 30 ur, pot svetlobe pa 10 minut. Ce pride zemlja slučajno v tok teh delcev, tedaj povzroče ti delci, ko gredo skpzi zunanjo plast ozračja, vidno svetlobo, polarni sij. Omenili smo že, da se pojavlja sij na severu in jugu okrog magnetnega polja. Iz tega sklepamo, da priteguje magnetno zemeljsko polje tok sončnih delcev k sebi. Ti so verjetno nasičeni z elektriko, kajti sicer ne bi moglo električno zemeljsko polje nanje vplivati. Niso pa vsi ti delci enako nasičeni, kajti če bi bili vsi pozitivni ali negativni bi se med seboj odbijali in se razpršili, preden bi dosegli zemljo. Iz tega sledi, da je tok teh delcev električno nevtralen, to je is približno enakega števila pozitivnih in negativnih ^elcev. Vpliv električnega zemeljskega polja na tak nevtralen tok so že mnogi fiziki raziskovali. Njihova mnenja so precej različna, vendar pa so si edini v tem, da pri močnem polarnem siju krožijo v pasu te severne svetlobe električni tokovi s jakostjo enega milijona amper. To ima še druge učinke, nastopijo nagle sprememba V jakosti in smeri zem-ljskega magnetnega polja. V zemeljski skorji se pojavijo indukcijski tokovi, ki povzroče nered v telefonskih kablih, nastopijo radijske motnje itd. Prof. Carl Stoermer v Oslu je izmeril polarni sij z dveh različnih točk, kakor merijo zemljo. Samo da je sij izmeril s pomočjo fotografskih posnetkov; primerjal je že znano oddaljenost ozvezdij, posnel je polarni sij obenem z ozvezdjem in s primerjanjem že izračunane oddaljenosti ozvezdja ugotovil oddaljenost in višino sija. V 30. letih svojega raziskovanja je ugotovil, da segajo ti prameni 900 do 1000 km visoko v tisti del zemeljskega ozračja, kamor ne pada zemeljska senca, in da je spodnji rob polarne svetlobe včasih le 80 km nad zemeljsko površino. V Jugoslaviji odkrili rudniška bogastva - največ v Srbiji Jugoslavija je na rudah zelo bogata. Izkoriščal jih je pred vojno tuji kapital, a po vojni pa jih je nova vlada podržavila v območju socialističnega gospodarstva. Ameriški tisk se je takrat zelo zgražal radi tega. A sedaj pa je Amerika pri volji poslati stroje za moderniziranje jugoslovan-I skih rudnikov. Seveda ne zastonj, ampak proti plačilu. Jugoslavija bo dobila stroje, Amerika pa dolarje, ki jih bo Jugoslavija utržila za prodani baker, cink, svinec, živo srebro itd. Ljudski tednik piše o rudniških bogastvih "Titove države" sledeče: Jugoslavija pred vojno ni dosti raziskavala svojih rudnih bogastev. »S smotrnimi raziska-vanji so pričeli šele po vojni. Geologi so našli v teh letih za nekaj milijard ton novih ležišč premoga. Kmalu bodo odprli dva nova rudnika med Zenico in Kleko.Premogovnike v Zenici, Brezi in Kaknju so precej razširili. V tuzljanski oblasti odpirajo dva rudnika. V Sandžaku se ravno sedaj pripravljajo, da bodo odprti velik premogovnik pri Plevijah. V centralnem rudarskem institutu delajo razna laboratorijska raziskovanja za izboljšanje kakovosti premoga. Našli so nova velika in bogata ležišča železne rude, ki bodo mogla skupaj z ostalimi rudami popolnoma kriti potrebe železarstva. Manganovih rudnikov niso imeli pred vojno. Po osvoboditvi so geološke odprave v kratkem času odkrile veliko ležišč te rude in nekatera manjša ležišča so že pričeli izkoriščati. Velik rud-•nik mangana bodo odprli v Makedoniji. Jugoslavija Je ena izmed najbogatejših držav na kromu v Evropi. Sedaj so našli nekaj novih ležišč te dragocene rude v Makedoniji in pa Kosmetu. V Črni gori bodo v kratkem odprli dva rudnika za svinec in cink. Raziskovanja in pripravljalna dela vrše še na 5 mestih, kjer so odkrili bogata ležišča teh kovin. V Srbiji in Makedoniji geologi že nekaj časa raziskujejo ležišča bakra. Molibdena pred vojno niso izkoriščali. Med to vojno je bil odprt velik rudnik malib-dena. Po osvoboditvi so našli geologi velikanska ležišča te kovine. Sedaj imajo pogoje, da odprejo enega največjih rudnikov molibdena v Evropi in že pripravljajo posebne naprave za predelovanje te kovine. Pri raziskavanju ležišč nafte so dosegli geologi velikanske uspehe. Začeli so tudi predelovati oljne škriljavce iz katerih pridobivajo bencin in razne druse destilate. Po osvoboditvi so _ » (Kor^ec na 5. strani) Imenik zastopnikov Proletarca Kdor ieli prevzeti zastopstvo za nabiranje naročnikov Proletarcu, prodajati Am. družinski koledar brošure in knjige, naj piia apravništvu, ki bo poaUlo potrebne listine in informacije. Dr. John J. lavertnik PHYStdlAN and SURGEON ITS4 WMT SStk STKEKT Tel. CRawferd 7 MIS ' OFFICE HOURS: l:SS te 4 P. M. (Except Wed. Sat. and Sun.) •:S# to •:$• P. m. (Except Wed.; Sat. and Sun.) Res. 2219 So. RMftwav Ave. Tel. CRawford 7-S44S If ae answer — Call A!rstln 7-576« * CALIFORNIA. Foataea: John PeSnik. Oakland: Anton Tomšič. Los Angeles: Frank Novak. 3aa Francisco: A. Leksan. COLORADO. Cretted Butt«: Ant Slobodnik. Pueblo: John M. Stonlch. Walaenbarg in okolica: Edward Tomiit. ILLINOIS. Ckicaf e ia okolica i Frank Bizjak, Joseph Oblak, Peter Verhovnik in Frank Zaitz. . La Sallo ia okolica t Anton Udovich in Leo Zcvnik. Spria«fioUi Joseph Ovca in John Goriek. Virden: Fr. Ilersich. Waakegaa No. Chicago: Martin Jud- nick. \ Witt: Luka Podbregar. INDIANA. IndiaaapUle: Mary Stroj. KANSAS. Arm a t Anton Shular. Arcaduu John Shular. West Miacral: John MaroK. MICHIGAN, rfetroit-fearborn John Zornik, Joe Koršič. M. NNESOTA. Bahlt Max H*itz. CkUholm: Fr^ ik Klun. Daluth: ,f*hn Kobf. ELY: Matt Praprotnik. MISSOURI St. Louis: John Spiller. MONTANA. Butte: Anton Zuget. East Helena: Joseph Mihelich. ted Lodge i K. Erznoiaik. NFW JERSEY* Eli*«b«th. Amelia Oblak. NEW MEXICO Gallup: Mary in Jennie Marinšek. NEW YORK. ^owaada. Jame« Oekleva . OHIO. Akron-Barberton: Alois Ocepek. Bridgeport in okolica: John Vitez. Cleveland: John T£rebel, Anton Jankovich In Frank Hribar. Fairpart Harbor: Lovrenc Baje. Girasdt John Kosin in Andrew Krvi na. Lisbon-Power Point: Jacob BerganL Maple Heights: Frank Volkar. Warrea: Joseph Jei. PENNSYLVANIA. Aliquippa: Geo. Smrekar. A vel la: Frank Bregar. Carmichaels: Anton Zupančič. Crafton-Moon Raa: Jennie Jerala. Canonsburg-Strabane: Jacob Pav-čič. Expart: Joa. BritS. Forest City: Anthony Drasler, Jr., Frank Leben. Herminie: Anton Zornik. Johnstown ia okolica: Frank Cvetan. La t robe: John tn Mary FradeL Houston: Louis Britz. Library: Nick Triller. • Sbaron: Joseph Cvelbar. Potovalna zastopnika za Proletarca, AmeriSki družinski koledar in Majski Glas za zapadno Penno Anton Zornik, Herminie, za Cambria r in Somerset okraj pa Frank Cvetan, Johnstown. WASHINGTON. Ren ton: Fred MedveSek. Seattle: Lucas Debel Jak. WEST VIRGINIA. EkaOave: Frank Koaem. Star City: Lawrence Selak. Theme«« Lenhart Werdinek. WISCONSIN. Mllwaakaa la Watt All it: Louie Barborich Sbeboyfaa: Frank Stih. Willard: Matt Malnar. ' WYOMING. K em merer In okolica: John H. Kr-xisnik. Rock Spring*: Frank RarrMa. ZA UČNI TISKOVINI VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITI NA UNUSKO TISKARNO ADRIA PRINTING COMPANY Tel. Michigan 2-3145 9 * j 1838 N. HALSTED ST. 4 CHICAGO 14, ILL PROUTARK il TISKA Ptl NAS Andrej Soboljov: POSLEDNJA NOČ SNPJ ustanovil eno zanjo. Star je 86 let. društvo daj so imenovali Turingijo "zeleno srce Nemčije". Sedaj bije /N VINO VERITAS, 'rde V eni izmed celic ječe so bili zaprti štirje jetniki, obsojeni na smrt. . Iz okenca celice št. 12 je spustila roka tanko vrvico, na kateri je bil privezan listič. Ta listič je padel skozi zamreženo okence celice št. 13. Eden jetnikov je zgrabil listič in bliskovito prebral vsebino. Listič je šel iz roke v roko. Jetniki so prebledeli. Zavladala je smrtna tišina. Vsebina na lističu je govorila: "Danes vas odpeljejo iz ječe. V interesu stranke je, da se morajo preprečiti vse nepotrebne žrtve . . . Sprejeti morate obsodbo molče. Brez hrupa. Brez odpora. Brez moči smo. Morate se znati obvladati. Ne demonstrirajte. V mestu je Dogrom. Kozaki so na straži." Iz okna v okno, iz celice v celico gre strašen listič. Vsem jetnikom ledeni kri. Dva jetnika spita, tretji gnete figure iz kruha, četrti gleda skozi ključavnico na koridor, kjer hodi vojak s puško na rami gor in dol. Car je ukazal, da se mora jetnike skrbno in strogo čuvati. 'Naša poslednja noč . . se peče tifio eden iz jetnikov, da bi ne zbudil spečih. "Živeti še hočem . . . Lačen sem . . . Ali misliš, da dobimo pred smrtjo zajtrk?" Leže na deske in potegne plašč čez glavo. "Ne bojim se smrti," šepeta drugi. "In ti?" Tovariš ga srčno objame in poljubi na čelo. "Mitja," reče. "Naše življenje se bliža h koncu . . . Nikoli več ne bomo gledali sonca . . . nikoli _ s ti vec . . . Tisti čas poskuša na nekem drugem kraju mesta širokopleč, močan mož, žandarmerijako uniformo in mrmra nejevoljno: "K vragu! Takoj sem videl, da mi je uniforma preozka.— Kaj sedaj?" Vitka ženska stoji zraven jije-ga. "Ne jezi se .. . Takoj popravim. Tako ... Ali je zdaj prav?" 'iRamena so mi kakor da so Ukažete, gospod stražmojster: Dva plombirana voza . . . brez hrupa, razumem . . . popolnoma Vršnega smo imeli v Oirardu. tiho . . . Poveljnik eskorte je ritmojster Kurenkov ... Mi ni in vedno sili na dan, pa naj je ------ ---------------čkivek pijan od vina ali pa od— raka sedenja so potrebna in tam, če smemo verjeti predsed-! •J?" c*Potorto ®f J* šovinizma. In zato ni prav nič čudno, da v italijanskem časopisju vedno in vedno znova srečujemo besedo "slavokomuni-sti", ko se kaj pripeti, kar ni v skladu z zagrizeno "madrepatriji". oni dan prav pošteno napil in v pozni temni noči", tam okrog Precej let je bilo to srce "rja-1ene in P01 P° Ponoči krevsal prihodnji SNPJ dan bo v Chica- niku Landtaga Froelichu, gu v Pilsen Parku, ki je za take če srce" vzhodne cone priredbe zelo prilagoden kraj _____w„. posebno v slabem vremenu, ka-lvo". Ravno Turingija je dala domov- Na borzne«a trg« Člani tamošnjih društev so delali mnogi več kot tri dni in v bilo v čast, da bi ga poznal — a, I resnici» bili so zadovoljni, ko seveda, prispel je danes iz Pe-trograda. Ukažete gospod stražmojster . . . Razumem, v gozdu za kolodvorom . . . vse štiri jetnike. Razumem, gospod stražmojster." Uro pozneje sta peljala dva zaprta voza v smeri k jetnišnici. Voza sta bila obkoljena od žandar jev. Pred vrati jetnišnice obstoji-ta. Iz enega stopi širokopleč žandarm in potegne za zvonec. Pojavi se ravnatelj jetnišnice. "Vam je poznan ukaz njegove ekselence?" vpraša ritmojster Kurenkov. "So jetniki pripravljeni? ... Prosim, pri vedite jih!" Obsojenci prihajajo posamezno iz celic. Ritmojster Kurenkov kadi nervozno cigareto za cigareto. Eden izmed jetnikov se nenadoma žandarmom iztrga, ali ritmojster ga zagrabi in preda jetniškim paznikom. "Brže!" — Ritmojster salutira in zapusti jetnišnico. Vozova se zganeta. Cez pol ure kreneta s ceste in peljeta mesto h kolodvoru, k reki. Na drugi strani reke je Rumunija. Naenkrat se vzdigne ritmojster in reče nervozno: "Sodrugi . . . Prosim, samo mir! . . . Tu, evo, samokresov. —In nekaj denarja . . . Mnogo sreče! . . Pol ure pozneje telefonira pseudomojster Maši: "Maša! . . . Lahko ležeš. In nikar čitaj razburljivih romanov . . . Vse v redu! . . . Lahko noč!" smo se razšli, oni pa so začeli pcipravljati in sklepali račune, torej so imeli dola še za par dni. nemško državljanstvo Avstrijcu in ulice Roma Je srečal ameri" Hitlerju. Od leta 1032 je imela I ^f? pomorščaka, W je bil po- Turingija fcnaek>n*lsocialistično svetU P«J«*ne večerne ure rav deželno vlado, v kateri sta bila med drugimi tudi Frick, ki so ga pozneje obesili v Nuernbergu, in znani Sauckel. ET 'Jtf^BŠ Erfurt, ki ga je Luter svojčas Predlog 2d poostritev imenoval deveto deželo je v do- no istemu važnemu opravilu kakor on in s tem dokazal svojo popolno solidarnost z našim dič-nim Pasqualom. Ta solidarnost je močno ugajala Pasqualu in ves ginjen je ■ -v i. r«. ločenih obrokih dosegel stopnjo padel svojemu ameriškemu vin- □epcrtacijskin postav proizvodnje iz leta 1930,'Tovar- skemu bratcu okrog vratu. Gi Se ena o Rikotu Riko Malalan se je pošteno potrudil v predvolivni borbi in— Riko je bil izvoljen. Zdaj je zastopnik (sam ne ve, koga) v mestnem svetu. Oni dan je pri-, povedoval nekemu prijatelju: "Dragi moj, res sem truden ! » , oe pisalnih strojev "oiyropia"! njenost te nalezljiva, posebno če Ne-moreš si misliti, kako sem ga- tovanja, zlocinstva, ali duševno i 8 f™' *>virne o- človeka navdajajo vinski duho- «[Y ^ i Konec s 1.. strani) $1,746,796,858, da je omogočila 1,060 kmetijskim skupinam postaviti 1,070.000 milj dolgo električno progo. Povprečna zadruga. katero je REA denarno založila služi kakim 2,000 kmetijam in 750 drugim podvzetjem, politiko o kot na primer cerkvam, šolam, trgovinam, kmečkim industrijam in ne-kmečkim domovom v-okolici. Kmetija v bližini Blackstone, Virginia, ki je dobila električno silo od Southside Electric Corporation 1. 1937, je vzgled, kaj pomeqi dobava te sile v kmečkih okrajih. Tekom 12 let se je povišala vporaba sile od manj ko 30 na več kot 560 kilovatnih ur ali telesno zaostalega; in vsakega tujerodca, podvrženega iz-gnanju, neglede na vzrok za iz-gnanje ako je dospel v Združe ne Države tekom zadnjih deset let. Glavni zastopnik Clark je močno priporočal, da se uveljavi ta predlog, ki bi omogočil sodnemu oddelku braniti varnost in interese Združenih Držav napram nevarnim tujerodcem. butve v tem mestu dobavljajo čevlje vsej sovjetski coni. Sovjetske oblasti so najprej demontirale celo vrsto tovarn, nato pa so dovolile obnovo mirnodobne industrije, ki dela za obnovo in za nujne potrebščine prebivalstva. Te tovarne delajo tudi za izvoz. Ko smo bili na koncu svojega potovanja, smo šli na obisk k sovjetskemu guvernerju Turin vi; vsled tega se je polastila tudi shod. zdaJ zborovanje na pro- mlečno ko je spoznala družina Američana Ta je tVkoj sklenil, sestanki, zdaj poto- *>Uko dela ji sila prihrani. • da izkaže Pasqualu svojo hvalež- vanJe v natrpanem tramvaju, Danes se črpa vodo iz zemlje nost za prijazni pozdrav in ob- P°tem Poboja, obiski pri vseh j in napelje v kmetijska poslopja jem, obenem pa tudi za tržaško »kcijah, P" vseh odborih, agita- z elektriko. Družina rabi elek-gostoljubnost ter za sladko kap- $a po hišah in pri posamezni- j tričnojseč za kuho. ima električ-ljico, ki se toči naravnost se loci naravnost za stonj, kadar ima človek dolarje v žepu. Tuhtal ie in tuhtal naš Američan in končno prišel do zak-L ljučka, da bo najbolje, če neko- w kih, povsod sem moral govoriti ni hladilnik in veliko jednoto za v dvoranah, na dvoriščih, v ra- zmrzovanje, ki ohrani hrano Rečem ti: gije Kolaeničenku, ki nas je;uko poskrbi za širjenje ameri-sprejel v bivši palači gauletirja kanske kulture: Dal bo Pasqualu Glaaom glavnega zastopnika je bilo v veljavi 15. aprila 1949 __ . . _ HI 3,278 tiralic, katerih Sodni odde- Saucfela To K ogromno poslop- kratko lekcijo v je v obliki utrjenega gradu. Zdelo se nam je, da nam bo general s svojimi besedami nudil najboljši zaključek našega potovanja. "V nekaj letih ne bi mogli spremeniti tega, kar so ustvarili zvezana. V sili mi ne bo mogoče niti revolverja vzeti iz žepa." Ženska ga preteče pogleda. "Streljati ne smeš, slišiš? Vse pretrgam s teboj, če storiš to." Žandarm se smeje: "Preveč romanov čitaš, Maša. Življenje treba gledati trezno." Ženska molči. Nato pa zaše-peta rahlo: "Kolja ... ali se bo posrečilo? Če bomo imeli smolo, ti zbe-zim. Sirokopleči mož zapne uniformo. "Ne boj se. Dober režiser sem. Mlad žandarm vstopi in strumno javi: ~ "Gospod ritmojster! Telefon kliče." "Kdo je pri aparatu?" "Ravnatelj jetnišnice." "Takoj pridem." Na drugem kraju mesta drži slušalo telefona ravnatelj jetnišnice in govori s tresočim glasom : Dan SNPJ v Girardu bil res velik narodni praznik (Konec S J. Strani.) nji dan pa je bil dan zaradi nalivov prikladen za priredbo v dvbrani — a vzlic temu ljudje s prostranega vrta niso bežali— a strehe je manjkalo. Ni je bilo zadosti za vse. Igrali sta dve zelo dobri godbi — ena iz Penne in druga menda iz Clevelanda. Mladi ljudje so pravili, da sta prav tako dobri kakor Jankovičeva. Program se je vsled vremena ter neprilik z zvočnikom na pikniku zakasnil. Nastopili so s petjem in z godali spet mladi člani SNPJ, kratke nagovore pa sta imela Joseph Culkar i n Frank Zaitz. . Srečali smo se ob tej priliki z znanci od vsepovsod — največ jih je bilo iz ohijskih in s penn-sylvanskih naselbin. Bilo jih je toliko, da bi jih po imenu tu ne mogel vseh našteti. Veselilo pa me je srečati po mnogih letih Načeta Žlembergerja. Pravi, da je pristopil v SNPJ dva meseca po njeni ustanoviti. Takrat je bil tudi on mlad. Srečal sem še nekekga drugega oldtimerja, ki pa mi ni znan in se njegovega imena ne spominjam. Prišel je "D a , gospod stražmojster. iz Imperiala in je v prvih letih i NAROČITE AMERIŠKI DRUŽINSKI KOLEDAR SVOJCEM V STAREM KRAJU Stane $1.45 s poštnino vred. Pošljite nam tožen naslov in vsoto, tlrugo izvršimo mi. PROLETARIC, 3301 So. Lanwdolo Avo. CHICAGO 23, ILL lek ni mogel izvršiti. Od teh je bilo izdanih 2,147 za osebe na-rodnosti za "železnim zastor om", in od teh jih je bilo 1,1*0 ruske narodnosti. Od 3,37» tiralic jih je bilo izdanih 1,203 na podlagi zločinskih ali nravnih obdolži-tev, 112 pa na podlagi določbe kongresa glede nasprotujočih oseb. Mnoge organizacije so se izrazile glede gotovih določb Hobbsove predloge, med njimi tudi« Common Council for American Unity. Glavni ravnatelj Council-a, Read Lewis, je rekel v izjavi na predsednika House Judiciary Committee-ja, Celler-tju: Dočim čuti Council, da se podeli glavnemu zastopniku moč izvršiti izgnan je in nadzorovati tujerodce, ki so podvrženi izgnan ju radi delovanja, ki ogroža varnost te dežele ali nje državljanov, .verujemo, da sega predlog preko tega. Pravico naročiti omejitev za nedoločen čas naj bi se uveljavilo samo napram onim tujerodcem, ki so podvrženi izgnanju radi zločin-stva, radi kršitve narkotičnih postav, ali nenravnosti in nasprotovanja. Ne verujemo, da je treba omejiti tujerodce, ki niso člani te ali one nasprotujoče ali socialno nezaželjive skupine. To bi bilo v nasprotju z ameriško tradicijo." Glede določbe ki bi dovolila glavnemu zastopniku izgnati tujerodca v vsako državo, ki bi ga hotela sprejeti, je Mr. Lewis nadaljeval: Izgnanju podvrženi tujerodec je človeško bitje in mi verujemo, da Združene Države nimajo pravice ogrožati njemu prilike, da začne novo življenje s tem da ga iztirajo v deželo s katero nima krvnih vezi, ne pozna njenih navad niti ne zna nje jezika, in ni prej tam bival." Povdarilo se je tudi, da se je dovolil vstop v to deželo tujerodcem, o katerih se ni vedelo, da so podvrženi izgnanju radi zdravja ako ker bi mogoče postali breme javne oskrbe, da so morda drugi dospeli kot nepri-seljenci in jim ni bilo mogoče zapustiti te dežele radi vzrokov, ki so izven njih kontrole." Omejitev prostosti tem tujerodcem", je izjavil Mr. Lewis, "in celo onih tujerodcev ki, akoravno so dospeli sem nepostavno, ki drugače niso nezaželjeni, je bolj podobna omejitvam in koncentra-tijskim taboriščem policijskih držav kot pa prostostim in tradicijam Amerike" — Common Council najvišji ameriški umetnosti — v boksanju, in sicer popolnoma zastonj. Sklenjeno, storjeno. Začela se je vesela boksarska bitka. i diu, na pojedinah. ! Neznosno!" Prijatelj: "Res si revež. Obžalujem te". Riko: "Na srečo je zdaj konec." Prijatelj: "Kako to". Riko: "Izvoljen sem za poslanca, začelo se bo delo v mestnem svetu in tedaj — se bom odpočil." — L. T. Američan se je izkazal res kot • • . v pravi mojster in upoštevanja DOprema električne vreden hitlerjevega režima", nam je de jal general. Vendarle moramo ugotoviti, da se že kažejo prvi znaki demokratizacije političnega in gospodarskega življenja. Socialne reforme so pognale korenine v tej aemlji bunkerjev, ki jo je sovjetski vojak pomiril. Ta vojak, ki je prišel od daTeč, se je zavedal, kaj vse je počel Hitler, hkrati pa je tudi vedel, kaj je ustvaril Goethe." L. T. V Jugoslaviji odkrili rudniška bogastva f Srbiji Socialno reformo so pognale korenine na zemlji jtmkerjev (Konec s 1. strani) . ska cona "dežela molka". Ko sem jih vprašal, ali bodo zanikali lažne vesti, ki krožijo na zapadu, in Če bodo svojim someščanom povedali, kar so videli z lastnimi očmi, so mi delegat je trudno odgovarjali: Toda to je nemogoče. Nam ne bi verjeli. Kvečjemu bi dejali, da so nas Rusi podkupili in naša kariera bi bila končana." Prvi znaki demokratizacije Is Halle vodi lepa, pot v Weimar. glavno mesto Turingi je. Cesta se vije sredi gora, skozi smrekove gozdove, gre včasih mimo dobro obdelanih sadovnjakov, včasih mimo tovarn. Nek- - največ v (Konec s 4. strani) našli geologi tudi velike plasti gline, belega boksita, sljude, kvarcita, mavca, grafita in kremenčevega peska. To je omogočilo, da so po vojni odprli v Jugoslaviji več tovarn za izdelovanje ognjevarnega materiala, elektroporcelana, samota itd. Za industrijo stekla so zagotovljene potrebne surovine. Raziskujejo tudi zemeljski plin, tako da ni več dolgo čas, ko bodo nekatere jugoslovanske kalorične elektrarne pričele uporabljati zemeljski plin namesto premoga. Iron zahteva izpolnitev obljub Iranska vlada (Perzija) se je raztogotila nedavno nad Ameriko in nad Sovjetsko zvezo, češ da ne naša vlada, ne Moskva, ne znata držati obljub. Resnica je, da je Iran pravzaprav anglo-ameriška oljna kolonija, dočim iranska vlada v Teheranu ni hotela dati Moskvi nika-kih oljnih koncesij, daai ravno jih ji je med vojno obljubila. Vlada v Washingtonu in v Londonu pa sta Iranu namignile — ne se podati ni kakemu pritisku iz Moskve — in če pride vsled tega do kaj hujšega, jo bosta branile. Res je Rusija vsled tega odnehala — tod« Iran pa je ostal na "cedilu". Dobiva sicer visoke vsote za dovoljenje, da smejo anglo-ameriški interesi izrabljati njena petrolejska ležišča — a se je nekaterim ministrom v Teheranu le posvetilo, da kar prejemajo za svoje prirodne zaklade, je veliko premalo. Tako je v začetku avgusta iranska vlada vprašala, kaj je z obljubo Trumanove administracije, ker ni več sluha o nji. Ameriška vlada je namreč iranski! vladi obetala 129 milijonov dolarjev za ekonomsko preosnovo — namreč za moderniziranje iranskega gospodarstva. Obljubo so v Washingtonu pozabili in sedaj nima Iran drugih dohodkov od Američanov in An-ležev kot kar mu dajo provizi-od olja, ki ga črpajo iz iranske zemlje. Možno je zahteva iranske vlade le nekak pritiak za več "bak-šiša" — kajti vse kar mogotci muslimanskih dežel zahtevajo je več "napitnine" — namreč večja "darila". Mir je mogoč, ako ga hočejo vsi narodi, vse dežele, ves svet. la tako krepko po gornji ustni ci, da mu jo je razklal. Policaji, ki imajo pač to smolo, da nikoli ne pogruntajo kaj pametnega, so prekinili ta koristni pouk in odpeljali Pasquala v bolnico. To bi bila običajna kronika z velikega boksarskega rin-ga, v katerega se Trst spremeni vsako noč tja okrog polnoči, ko se lokali zapro in se vsujejo na ulice razni dolarski boksarski profesorji. Zdaj pride nadaljevanje dogodka, ki navidezno kaže, da smo popolnoma zgrešili naslov tega poročila, češ da je v vinu resnica. Ko so v bolnici vprašali Pasquala, kdo mu je dal tako temeljito lekcijo v boksu, je ta odgovoril: " Slavokomunisti". To je bila očitna laž, kar so tudi potrdili prisotni policaji. Toda ta laž je bila, kakor rečeno, le na- The United States Rural Electrification Administration (REA) je nedavno obhajala svojo štiri- svežo. Vporablja pa tudi manjše električne pripomočke. Skedenj in druga poslopja na kmetiji, kot kokošnjaki in valil-ci, so električno . razsvetljeni, električni motorji pa gonijo stroje, kateri lajšajo kmečko delo. Skupno, pravi REA, je kakih 300 različnih vporab za električno silo in pristavlja: "Ena kilovat na ura električne sile, ki stane kmeta samo 3 cente, bo načrpala 1,000 galon vode, pomolzla 30 krav, zmlela 200 mernikov koruze ali ohladila 10 galon mleka. REA poroča, da postavljajo sedaj kmetsko — električne za- najsto obletnico. Glavno delo druge električne proge v izmeri tega zastopstva Oddelka za kmetijstvo so posojila, v prvi vrsti ljudskim družbam, zadrugam in ne-dobičkanosnim društvom, za gradnjo električnih možnosti, ki naj bi služile ljudstvu v kmečkih pokrajinah. Istočasno j e Southside Electric Cooperative, Virginia, ki je lastnina kmetovalcev, zvezala desettisočega odjemalca s svojo progo električne sile. Tako REA kot zadruga v Virginiji poročati, da elektrtfi-j kacija kmetij silno napreduje in » pomaga ameriškim kmečkim družinam povišati pridelke i n živeti v večji udobnosti. REA poroča, da prejema, 4,268,000 kmetij — skoro tri četrtine vseh kmetij v deželi — 13,700 milj na mesec in poslužujejo 40,300 novih odjemalcev mesečno, v glavnem v redko naseljenih kmetskih okrajih. "Skupna vporaba sile potom zadrug, ki jih je REA denarno založila se je tekom zadnjih treh let podvojila in pričakuje se, da se bo tekorrv prihodnjih treh let zopet podvojila", pravi REA. — Common Council Porabite vsako priložnost v zbiranju listu v podpore. Kjerkoli se io naši prijatelji posluži-jo, imajo uspeh. Imeli ga boste tudi vi on ob enem pomagali Proletarca. Materialni interesi ne deluje- , . . . i jo avtomatično; če bi bilo tako, seaaj eieiuricno moc u im je bi ne bilo nobene politike. — V. Ki In comn nakakih 7HO HAO lrmA __ videzna V Pasqualovem odgovo- bilo samo nekakih 700,000 kme- u ' m u .ink^k. t« Ai*________• _ .. marcu. ru je tičala globoka resnica. Ta resnica namreč, da so v Trstu tij opremljenih z isto. REA je zastopstvo, ki daje po- vir vsega zlega edino-le "slavo- sojila, Ne lastuje in ne obratuje komunisti". Tako trdrto je uko- kake električne naprave. A leta reninjena ta resnica, da vedno 1949, maja meseca, je posodila Deset štej prej, preden v jezi rečeš kaj. Vedeti kako svetovati, je metnost učenja.—Amiel. u- "BOTTLENECK WIRING" " ■■■ is liki a stadium with sac gate! NIWB si ne bi domišljal zaraditi stadion samo z enim vho dom ... a vendar si mnogo ljudi postavlja domove, v imajo prav tako nepopolno žično (električno napeljavo). Imeti katerih 6 samo en vhod v stadion je kakor vrat steklenice . . . prav Uko Je to veljavno ako imate k vašemu žičnemu omrežju premalo stikal. Ne storite več takih zmot — pomnite, da JutršnJI svet bo električen! * Eletrika stori več za boljšo komodnost življenja kot katerakoli druga naprava v vaSem domu. CimpopolnejSa napeljava električnih žic vam bo v zagotovilo najboljših udobnosti, jih morete imeti v svojem domu Odločite se. da napeljava žic v vašem domu "MORA" biti najboljša Cena za take Izboljšave v napeljevanju žic Je komaj povprečna in stroški so nizki. Stane nekoliko več a mislite, koliko ugodnosti va ..... dobili nove poslužbe na elei imate svo)e žično omrežje v ta namen le sedaj urejeno Rario-vali se boste ob tej svoji po vain to nudi. V letih, ki pridejo, boste elektriko in zato Je vam v korist, ako |e v ta namen Že sedaj urejeno. Rado-I uvidevnosti. T»«M apartment! Imajo botocnost v elektriki Ne samo ponamrznl lantniki stanovanj, tudi lastniki aparf. menfot) (velikih »tanovanjakih hii) ti bodo koristili i moderni-zirmnjem irojegm Učnega omreijm ... v varnoet poslopja in za aečji kom for t. *BOTTLEIECK WIRING__ T— few PUB1K SfiRVKE COMPANY OF NORTHERN ItUNOIS A Yugoslav Weekly Devoted to the Interest of the Workers • OFFICIAL ORGAN OF J. S. F.'ond He Educational Bureau PROLETAREC EDUCATION • ORGANIZATION CO-OPERATIVE COMMONWEALTH NO. 2180 Published Weekly at 2301 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL., September 14, 1949 VOL. XUV. Eggs, Living Costs and Free Enterprise During the past week we read a forecast of a super abundance of eggs. Now if we really had a free enterprise economy that would be good news for a large number of people. For a chain of cir* cumstances would bring prices down. What would happen would be that the price of eggs would drop and people would eat more cheap eggs and less high-priced meat. Then a glut of meat would result and meat prices would fall. Ultimately the cost of living would come closer to what a city worker gets in his pay envelope. But that is not what is going to happen, because this business of "free enterprise" is merely a myth. We have a controlled economy and it has been imposed upon us by the same people who object to the kind of democratic controls that Socialists advocate. What will happen with surpluses—whether they be surpluses of eggs or potatoes or what have you — will be that a government agency will buy them up and either reduce them to powder or store them until they are either used, given away or let rot. The money taken from factory workers' pay envelopes will be used to do that — which means that the workers' tax dollars are used to rig the market against him. As we call attention to what has happened before and must happen.''again and again" if the capitalist economy is to be stabilized, we wonder hoyr the people like the kind of controls that keep things scarce. Well they have a right to choose. And if that's what they like they're getting it. But they have no right to describe such economic didoes as "free enterprise." Yep! We're being controlled — more and more. We are Uking the route that Socialists have been warning us we'd take if we want to go the full route with this outworn class economy called "capitalism." — Reading Labor Advocate REFLECTIONS By Raymond S. Hofstt THE QUESTION BEFORE the Senate is a superficial one, Roughly, it's like this: Mr. Truman wanU to hand out $1,450,000,000 right away for the purpose of arming a number of countries in Europe and elsewhere in thc world. Sen. Van-denberg is willing to tax you and me for the full amount, but he wants to dole it out piecemeal. But the fundamental question is whether or not we Americans shall finance the rest of the world. And on that question there is no debate whatever. We shall! Make no mistake about it, "U. S." is going to mean "Uncle Santa" t6r a long and indefinite time. It's only the method that is to be decided by the pundits of our profit society. We may lay the pocket-book on the bureau and tell the "good" nations of the world to help themselves. Or we myr sigh-fully hand it out in dribs of a billion or so at a time. But! we're going to pay! WE'RE BUYING SOMETHING What we're buying is an extension of life for our capitalist economy and our class society. Other people may state the case differently, according to their lighU. We may be halting the spread of communism in other parts of the world We may be setting up a defense against Russian armed aggression We may be "giving the free peoples of the world a chance to become self-supporting." But it all amounts to thc same thing. We're buying a bfeatfeer for our* own profit economy v t ' For what the American ptlvate-profit system needs more than any other thing—more than democracy; more than peace; more than cash itself is—CUSTOMERS for the vast surpluses of everything and anything that the marvelous American machine is geared to produce. Yes, Capitalism is buying customers! products of American industry around the world more apparent than real. It all amounts to the same thing. The very compelling purpose in each case is to prevent capitalism from grinding to a stop, i YES, ITS GOING to cost plenty to keep this old and outworn economy of ours from dying soon. Food, machinery and arms for Europe are only a few items in what promises to be a very large bill indeed. We'll all be more than lucky if capitalism can spend and waste itself into activity without once again resorting to the master waste of war. But in any event it should become progressively clear that all of us are going to pay a heavy penalty for rejecting the Socialist program of producing abudance— for use instead of for sale and profit. WATCH JOE STALIN if you want to. He has a place in thc drama of American capitalism's desperate struggle for survival. But the role Stalin plays is that of the vulture who hovers above the thing that is dying and swoops down only AFTER death has occurred. But if you want s better understanding of why our capitalist economy must give . . . snd give . . . and GIVE, then keep watching the anempleymeat statistics. WHAT WOULD HAPPEN to our private-profit machine if some way were not found to get rid of owners' surpluses should not even be a question with people who remember the crash of 1929 snd the devices thee employed to revive the tottering economy. Right now, history is repesting Itself. The difference between six-million Jobless and sixteen-million Is s difference only of degree. The Isrge figure is certain to be reached In the immediate future if some way is not found to get somebody to use the goods that American workers produce. So, too, is the difference between the planned sraste snd destruction of the early Rooeevelt ers and the »resent program of dumping the As of now thc owners and managers of the American economy don't like the way tWe government .s "butting in" on capital-labor disputes. One spokesman for the steel ?apitalists flatly contends that the lppointment of a fact-finding board, with power limited to recommendations in the matter of wages, pensions, etc., is nothing ;hort of a surrender of the principle of collective bargaining. This view is supplemented by another stell "magnate" who says that the place for workers to press their demands is on the picket line, not at, a government conference table. It is safe to assume) that the attitudes and viewpoint* revealed by the above expressions PLEASE big business at the present time about as much as they displease CIO President Philip Murray and Labor's leadership in general.. That is how it is today. It may not always be that way. It seems to me that Organized Labor's leaders arc making a mistake in refusing to call a spade a spade when the government interjects itself in the disputes of owners and workers. It also seems to me that, ia defining what is happening as a retreat from free collective bargaining, the steel tycoons are correct. And, finally, based upon development in other nstlons where governments functioned to keep an owning class and a working class in proper relation to each other, I confess to fears that the day may come when workers will, indeed, pey with their freedom for what now appears to them as an advantageous policy. H all that Socialists wanted was the collapee of the capitalist econ-omy of "free enterprise," they'd have ample cause to rejoice. For Socialists, after »urging the scrapping of thc private-profit economy since they first organised their party, now see the old order tottering and compromising. But the downfall—or destruction, if one pleases—-of capitalism has been viewed by Socialists as merely the first necessary, and disagreeable, preliminary to their reel objective. Fundamentally, Socialists don't want to tear down. They want to build. But as every builder THE LAST WORD By Duffy Occasionally there comes across every editor's desk material worthy of being repeated in many columns. I've tried to separate a lot of this wheat from the chaff to present to you here today. • , i • Elsewhere we've quoted Lincoln on Labor. We still think that the close of his Gettysburg address is among the great words of the greater statesmen: "That government of the PEOPLE, by the PEOPLE, and for the PEOPLE shall not perish from the earth." • • • ' We pat •'People" in capiUI letters, because that was the word Lincoln emphasised in his speech, not the words "of, for and by." • • * Benjamin Franklin ln his great wisdom reported once that "where there is no law, there is no bread." He must have been thinking of a large European nation at the time. • • ♦ Daniel Webster, it is interesting to note, once said something similar to what Lincoln used years later, when Webster declared that, "It is the people's constitution, the people's government, made for the people, made by the people, and answerable to the people." • f * We «ftea wish that Congress of thc Halted SUtes, er at least many of our congressmen would look up the works of one-time Chief Justice John Marshall, who once wrote in aa opinion: "No political dreamer was ever wild enough to think of breaking down the lines which separate the states, and of compounding the American people into one common mass." * • • .Some congressmen have tried something like that, particularly in their antagonism toward American trade unionists, and there are others, too, who would like to make us all one mass—preferably under the heel of their dictation, t • • Another quotation we'd like to have printed and framed is not only in the balls of Congress but in the halls of every state assembly is this one, also from Benjamin Franklin: "Democratic government depends, in the last analysis, upon the character and right purpose of the individual citizen." • * • ♦»*. i * , . By and large, the citizenry of America can handle itself, if congress wouldn't try to circumscribe our rights to such great extent. • • • Mark Twain was another who knew how to gauge the public, and his books proved it, as did his drawing power on the speaking circuit. Mark once told someone that "The public is the only critic whose opinion is worth anything at all." • • • If yoe don't think that the pea-pie at large arc on their toes oa meet every day subjects, try writ-lag eeeMthlag sometime that sets them ea their ear. . • • « You'll heer from them—and from plenty of them—end they'll set you straight. r • • One of the pieces of literature which came unannounced to the editorial desk is a nice brochure from thc Amalgamated Meat Cutters and Butcher Workmen of North America, which they expound the theory that "United We Stand, Divided We Fall." • » • Unfortunately, the brochure, entitled "The Crack in thc (Liberty) Bell," will no doubt fall on deaf ears, for It Is a plea for the AFL aad the CIO to get wise to themselves aad unite to the best laterest of all. High Jumper On a dsrk and stormy night the trainman was signaling to the engineer when he dropped his lantern to the ground. A yard clerk passing by tossed It back to him on top of the car. In a few minutes the engineer came rushing up. "Left see you t}o thst again!" "Do what?" "Jump from the ground to the top of that boxcar." Or LABOR tffessM«; Womm vo goto OROTHFRS. p OTHER 16 AK& CITHER * PiN/ movev'ORI^ > cube british 0a0v& chamces op life have almost doubled under labor rule. underw labors MATIOUAL mfiauh PlAAl 1ubi& wbrb only 34 deaths per jooo infamts during 194$ ing lo$mr rmdrdep. w DCATW RATE" IN 1041 VOOQHATMOHT/ will bcy-we bwt TWE RE IS IF YOU 4 WUNlON-MAVe HATS AND CAP&. uokrdrivms ONC* LAMlJ< Pool-house, Crime, or Return to Prison A 63-year-old man recently knocked on the door of the Minnesota prison in which he had spent 33 years, and asked to be taken back for the rest of his life. "I can't get a job," he told the warden. "I'll end up in the poorhouse unless I get back into my cell." Such human tragedies are common. Men and women serve their time in prison. Some come out even more hardened criminals than when they went in. Others hope to make a new start in a better life. To do that, they need jobs. "What are your recommendations?" employers ask. The ex-prisoner produces a paper showing he has finished his sentence or been "paroled" for good behaviour. „ The job vanishes. Few employers will take a chance on anyone who has been branded "convict." Too often, the only choice offered is to return to crime. There must be a way to remedy this situation, which harms not only individual human beings, but society as a whole. It's high time for tms country to think about it, and do something about it. — Labor Power From Sun and Shale? Will man get inexhaustible power from the sun? Will Americans get eight times more gasoline and oil from "oil-soaked mountains" in Colorado and other western states than from all the petroleum now Known to exist in this country? "Yes" — if the Interior Department succeeds, in some amazing experiments which it is now caryying on. "No" — if "oil and coal interests" which oppose new competition continue to have their way in Congress. That picture was presented by Secretary of the Interior Julius A. Krug. He said scientists in his department are developing new ways to produce power from the sun, and may soon ask Congress for money to try out this revolutionary idea on a larger scale. Other department scientists and engineers, Krug reported, are making petroleum products from "shale" in an experimental or "pilot" plant at Rifle, Colorado. What is needed now, Krug said, is a full-size plant to produce gasoline and oils from shale on a larger scale, at prices competing with those of siiiilar products made from petroleum. Congress should not begrudge the money for these sun and shale developments. They promise rich returns, and would cost only a small fraction of the billions Uncle Sam is spending nowadays. • The man who trusts men will make fewer mistakes than he who distrusts them,—Cavour. knows, to erect s new structure on s sits that slresdy is occupied the first and Ineecspeble Job is to remove the old structure. After thst the workmen can proceed ta build—according ta fflaa. II ■ • t >» —i f II Thoy Laughed At Quoddf Once, But Now Plead for Project Remember "Qu^dy"? How hardshell conservatives laughed back in thc 1930's, when it was proposed to provide depression Jobs and cheap electric power by harnessing thc mighty tides of the Bay of Funday at Passamaquoddy! "A fantastic scheme *' "A new record in boondoggling." Those and still stronger words were used to ridicule thc project and President Roosevelt, who supported it. "He who laughs last lsughs best," however. Recently et hearings at Eastport, Maine, before a United States-Canada commission, the Joke was turned on the conservatives who made fun of "Quoddy." The commission was created recently by the American Congress and the Canadian Parliament, to study the question whether the tidal power prolect should be finished. It was started In the 1930's, but stopped when Congress, at the suggestion of the power interests, refused money to complete the job. At the commission's hearings, Frederick O. Payne, G.O.P. 'governor of rock-ribbed Republican Maine, pleeded for completion of "Quoddy." So did a representative of Peul A. Dever, Democratic governor of Meeeachueetts. Maine, Owen Brewster and Margaret Chase Smith, both Republicans, and many spokesmen for New England and Canadian business and labor. They all gave testimony like these samples: "The future economic stability of Northern New England depends on finishing Quoddy." "New England will lose its industrial supremacy unless the project is completed, because electric power now costs more in New England than anywhere else in the United States. New England industries pay S176 million • more for power than it would cost in the T.V.A. area." "Quoddy is not only essential, but practical. The Federal Power Commission says it can be done and sooner or later will be done It is only a question of time." "Thirf area is dying on its feet, but its prosperity can be revived by Quoddy. Our greatest handicep is the shortage snd high cost of electric power." , Most of that and much similar testimony came from conservatives of the kind who ridiculed "Quoddy"-back in the 1930 s. CHINA AND THE JOB AT HOME The demoralization of China's nationalist forces under Chiang-Kai-Chek and the unchallenged domination of communist forces in that country has been recognized by the United States. Secretary of State Dean Acheson has left no doubt of that by the issuance of a "white paper" in which he condemns Chiang and writes China off as a total loss. This development, after about $2,000,000,000 were spent by our own nation to prevent it, invites the old question whether the same story will not eventually be told about other sections of the world into which our nation is preparing to pour even more billions. Our own reaction is to feel more strongly than ever that our biggest and most-important job is here at home. Specifically, in addition to (if not instead of) exerting all our influence to prevent the spread of communism in other nations, we will do better to inaugurate a democratic socialist society here at home. No doubt that would cost something. Indeed, it would cost the privilege to collect tribute from American workers which is now enjoyed by a small section of our citizens.. But we'd all get something better than any people ever had if we'd set socialism as our goal on the home front and sacrifice capitalism to reach that goal. It seems inevitable to us that we'll have to make that sacrifice anyway if we continue to pay the enormous price that must be paid to combat communism everyhere else in the world. But instead of the reward of a higher democracy what we're likely to get is a totalitarianism of our own — unless we consciously build social democracy here at home. Certainly we haven't gained anything by throwing $2-billions down the China sinkhole. On the contrary, we're closer to war and ruin than we would be if we'd have used our nat^pnal wealth to build a cooperative commonwealth. — Heading Labor Advocate CAPITAL ANTICS Ah — wonderful, beautiful Washington! Capital of the world — city of tree-lined avenues — home of magnificent buildings and deep freezers — abode of "5 percenters" — haven of intrigue, stuff-shirtedness and spy-hunters. It's never a dull city. Almost anything can and does happen. And frequently the extra-curricular activities of Washington overshadow the principal job for which the city was established — lawmaking. We have a feeling that the public has paid more attention recently to the "trimmings" provided by Congress than to the "meat." v The Fair Deal program for which a majority of the people thought they were voting when they sent Harry Truman back to the White House has been jnching its way forward — but at a snail's pace. ^ * ' A Dixiegop coalition prevented repeal of the Taft-Hartley Act, stymied civil rights legislation and has been sitting firmly on much of the rest of the Truman program. Both houses of Copgress are far behihd normal schedule, with the Senate in worse shape than the House. What has happened — or hasn't happened — since the 81st Congress went into session has spurred labor to a determination to expand its political activities in the future. — CIO News Big Lobby Spenders Quakers for Peace "Even at medical associstion headquarters you learn confidentially thst there is litle likelihood of a doctors' rebellion'—despite thc prediction of some Americsns who have come here for 10-day-I wonder looks at the situation and Also tbe two p. S. senators from gone home 'experts.'" The biggest lobby spenders in the first six months of 1949 were: 1) American Medical Association, $508,397. 2) Committee for Constitutional Government, Inc., $306,272. 3) NaUonal Association af Electrical Companies, $224,222. The AMA is bitterly opposed to national health insurance. The Committee for Constitutional Government is bitterly opposed to nearly every progressive measure in the United SUtes. The electric companies are bitterly opposed to expansion of public power for the benefit of all the people. Other big spenders included the National Association of Real Estate Boards, $86,49$; Association of American Railroads. $83,472; National Coal Association, $60,816; Chamber of Commerce of the U.S., $53,177; National Association of Home Builders, $44,448; General Electric Co., $34,315, National Tax Equality Association, $31,782; Council of State Chambers of Commerce, $31,523; American Farm Bureau Federation. $29.514. The American Federation of Labor reported spending $37,350; The Congress of Industrial Organizations, $26.839; the Grand International Brotherhood of Locomotive Engineers, $9.445; thc National Federation of Post Office Clerks. $16,185; the International Brotherhood of Teamsters, $7.500; the Order of Railway Conductors, $6,069; snd Railway Labor Executives Association, $3,489. The figures were reported by Congressional Quarterly, an independent Washington news service for editors, aad are based on reports filed with the Clerk of the .House by 261 organizations who spent $4.1 million. The gentlemen who scream loudest about what they term the "slush funds" of labor unions are the very ones who belong to the above groups. There is nothing, in itself, wrong with spending money legitimately in an attempt to influence legislation. But let's not have the big spenders jumping on working men's organizations because the latter, too. spend money for legislative and political matters. No matter what one may think of the substance of the proposals of the American Friends Service Committee for a new attempt to make peace with Russia, nobody can deny the courage and sincerity of the Quakers. Not even the most reckless hunter of "subversives" would dare hint that these devoted persons have a subterranean link with Moscow. The members of the committee took pains to inform themselves from official sources on both sides. Their recommendations on trade are only common sense from any point of view, and have frequently been made in this journal — stop economic warfare, promote East-West trade in Europe, give aid to underdeveloped areas in Eastern Europe as elsewhere, relax American tariff barriers. The recommendation to seek a unified and neutralized Germany is excellent —if it can be achieved, but one wonders what would bring the Soviet Union to consent And if it cannot be achieved how can we possibly end our attempt to set up a Western German state and arrange for an all-German constitution? Thc other recommendations about Germany presuppose a unified German government with the possible exception of bringing the Ruhr coal and steel Industries under the United Nations Economic Commission for Europe. The proposal to uUlize thc U.N. as a means of solving American-Russian disputes is above criticism, but not of much practical usefulness unless more specific means are suggested. Putting atomic weapons under a United Nations seal would certainly be praiseworthy, but would not a proposal to do so inevitably involve the old dispute about inspection and control? In spite of all possible doubts, however, the warld needs the indefatigable seal of the Society of Friends ln hammering away at the task of creating peace.—The Netion. Origin of Electricity .The following brief story on Benjamin Franklin was handed in by a little girl: "He was bom in Boston, traveled to Philadelphia, met a lady on the street, she laughed at him, he married her and discovered electricity."