& 1963 Kral) Samo: „Izvrstnega orožja še imam . . . V rokah slovenskih krepkih, žilavih ne zmore ga sovragov roj noben!“ „Mar res Slovenke naj rode otroke, da Ober srebal bo iz njih lobanj? Kje vaše so pesti, kje meči, kopja? K svobodi dvignite se vsi Sloveni!“ 2 i t o mir : „Beseda ta je vredna zvezd in sonca, Naj žije, knezi, svoboda slovenska!“ (Iz pesnitve Metoda Turnška, KRALJ SAMO IN NAS PRVI VEK) Pomembna leta v zgodovini našega naroda 167. 1. po Kristusu so vdrli v Panomijo Kvadii in Markoma-ni — talko poroča rimski zgodovinar Tacit — ker jih je pritiskalo više naseljeno ljudstvo, Slovani. To je prvič, da zgodovina poroča o premikanju Slovanov iz pradomovine za Karpati. Pradomovina Slovanov je pokrajina Polesje v današnji Ukrajini. Zemljevidi iz 3. stol. označujejo naše prednike za Karpati z imenom „Venedi“, iz ,5. stoletja pa „Sklavenoj“. 546. 1. iso ise Langobardi preselili z ozemlja današnje Moravske, Češke in severne Avstrije ob Dunajskem lesu v kraje na jugu. Tedaj so tudi predniki zahodnih Slovanov (kot prej južni Slovani, ki so odšli na Balkan) s svojimi družinami in živino stopili naprej in se pomaknili v izpraznjene kraje. 568. 1. «o Langobardi zapustili Panonijo in večinoma odšli v Italijo mimo Ptuja, Celja in današnje Ljubljane, tedaj imenovane Emone. Tako «e je odprlo prazno ozemlje novemu naselitvenemu toku Slovanov. Predniki današnjih Slovencev so se v naslednjih desetletjih naselili najprej po vzhodnem Koroškem in v Pomurju, potem po Celjski in Ljubljanski kotlini in ob Zilji in potem še v zgornji Dravski dolini in v Posočju. Ta naselitveni val se je v Istri pri Buzetu in Čičariji srečal z dragim valom, ki je prišel z juga, to je s predniki današnjih Hrvatov. Med morjem in Alpami se je ustavil db utrjenem langobardskem zidu ob današnji Furlaniji. ,Na severozapa-du se j-e razlil tja do izvira reke Drave na Tirolskem, kjer se je srečal z Bavarci. 593. 1. so se Slovenci prvič spopadli z Bavarci, ki so pognali naše prednike v beg. Toda dve leti zatem, 1. 595., so ti s pomočjo sosednjih Obrov napadli Bavarce. jih premagali ter si tako za dolgo dobo zagotovili mir. 623. 1. se Slovenci upro Obrom, ki so jih hoteli držati v odvisnosti in stopijo v državno zvezo slovanskih rodov od Labe do Jadrana pod vodstvom kralja Sama (623—658). V tej dobi imajo že lastno kneževino, ki se imenuje Karantanija s sedežem na Krnskem gradu pri Gosposvetskem polju na Koroškem. Svojega kneza ustoličujejo v posebnem obredu. Ta obred je dragocena priča demokratične slovenske preteklosti, „obred, ki mu ni para na svetu“ (Jean Bodin). 704. 1. slovenska vojska popolnoma premaga furlanskega vo j voda-' ' Perdulf a. Ob novem letu Stojimo na pragu novega leta. Delamo obračune za preteklost in načrte za prilboidniost. Razmišljamo. Sprašujemo se: kako, kam in čemu? Življenje se nam zdi itako prazno in brez-smilseJino. Tema. Kje je luč? Naravni sveit nam ne moire dati jasnosti. Edina luč je Kristusova vera. Zato na čas in življenje ne glejmo samo 'kot ljudje, marveč predvsem kot kristjani. Mi smo kristjani. Kaj ito p-omemi za naš obist an ak? Ali naše življenje odgovarja tistemu geslu, ki se začenja z besedama: „Bogu Otroci“? Dajmo pošten odgovor! Da nam bo to lažje in bomo mogli z novo jasnostjo in goltov ostjo stopati v nove dni, razmislimo ob pismu apostola Pavla, ki ga beremo na božič in na novo leto, o nekaterih osnovah krščanstva. + „Razodela se je milost božja, ki prinaša zveličanje vsem ljudem“ (Tit 2, 11). Sijajna novica! MlloSt božja je prišla na svet. Sin božji si je privzel človekovo naravo ter vstopil v njegovo zgodovino. Bog je postal človek. Prepustil se je človekovemu času in usodi, da bi posvetil oas in usodo, človekovo naravo in njegovo zgodovino. Od tedaj je nekaj novega na svetu. Z božjim Detetom v jaslih je napočil čas bož-JQga odrešenja in vsa 'Zgodovina je zgodovina odrešenja, v kateri Bog na skrivnosten način razvija svoje rešilne načrte. Svoj smisel imajo tu celo katastrofe poe-dincav in človeštva. Vise moremo obrniti sebi v prid. Caisli starega prekletstva so miniilli. Nastopila je nova doba, v kateri je vsako leto z vsemi 'svojimi dogodki Gospodovo leto in leto odrešenja. Bog si namreč ni samo privzel človeške narave, temveč se je za nas itudli žrtvoval in se neprestano žrtvuje v skrivnosti sv. daritve, odkoder nam žubore potoki milosti. Mi, ki črpamo iz teh božjih virov, smo poslani, da prejete milosti delimo naprej med svet ter ga s tem posvečujemo in odrešujemo. Zato tudi od nas, od tebe in mene, zavisi, če in v koliko bo to novo leto dejansko leto odrešenja za nas in za mnoge. rt- IC albo naj delamo za ta aiij? Uresničiti moramo geslo: „Bogu otroci“. In sv. Pavel nam v že omenjenem pismu glede tega navaja praktične smernice: „Odpovejmo se foirezbožnoisti im posvetnim željam in na tem svetu trezno in pravično in pobožno živimo“ (Tit 2, 12). + Kaj je forezbožnoist? Brezlbožnost je najprej načelno zanikanje Boga. Brezbožniki bi ugovarjali, ako bi jim nekdo pripovedoval, da ura im stroj ne potrebujeta urarja in inženirja, marveč ju je v teku časa sestavil piš vetra, a istočasno nedosledno trdijo, da sta veličastvo vesoljstva in čudovitost malega sveta v atomu delo slučaja . . . „Norec sam pri sebi govoiri: „Ni Boga“ (iPis 13, 1). Posvetne želje so praktična stran brez-božnoisti. Odpovedati se moramo posvetnim mislim, željam in dejiamjem, ki nas oddaljujejo od Boga ali pa nas cdlo obračajo proti njemu. Potsivebnjaki ne mislijo na Boga in na krščansko upanje, marveč živijo po načelu: „Jejmo, plijmo in zabavajmo se, kajti jutri nais ne bo več“. Ti Ijiidj e so nesreča zase in zia človeštvo ter ovira pri delu za napredek kraljestva božjega na zemlji. Mii moiramio „-trezno, pravično in pobožno živeti na tem svetu“. „Bogu otroci!“ Ne itoldbajmo na vse -strani, omamljeni od varljivih »lik -doimi-šl-jije, ki meglijo misli in slabijo voljo. Bodimo trezni in ne pustimo se varati od laži, navidezoostii in vab-Ij-ivois-tii -Silvani, -ki -se skozi o-či in ušesa skušajo vriniti v našega -duha, da bi krivo videli in krivo presojali. „Bogu otroci!“ Mislimo lin ravnajmo pravično v vseh oikoliščimab življenja. Vestno vršimo svojo stanovsko -dolžnost. Plačajmo tiste, ki za nas delajo. Čuvajmo dobro ime sebi in drugim. Dajm-o družbi, kar je njenega in Bogu. kar je božjega. „Bogu otroci!“ Ali je že pobo-žan tisti, ki moli pred jedjo in po jedi, prisostvuje medelj-ski maši, se vzidrž-uje mesa ob petkih? Ni gotovo! Ta človek more kljub nasprotnemu videzu biti zelo malo pobožen, more biti človek, ki veliko bolj išče sebe kot pa Boga. Pobožen človek -pa mora iskati Boga, ne samo včasih, marveč vedno in povsod. Vse mu govori o Bogu in z vs-o zvestobo išče voljo božjo, kateri se želi popolnoma podvreči. Pobožen biti pomeni v resnici veliko: pomeni vedno moliti, vse spremeniti v molitev. „Ali torej jeste ali pijete ali kaj delate, vse delajte v božjo slavo“ (1 Kor 10, 31). To je to-rej letni program in naloga nas kristjanov: „Odpovejmo -se brazfoožnosti in posvetnim željam in na tem svetu trezno in pravično in pobožno živimo“. A čemu vse to? Odgovor -dobimo spet v istem pismu sv. Pavla, kjer p-okaže smisel in cilj tega in vsakega leta: „Pričakujoč blaženega upanja in veličastnega prihoda velikega Boga in Zveličarja našega Jezusa Kri-stiusa“ (Tit 2, 13)................. Veliki prihod Kristusov v moči in slavi olb -koncu -sveta je tedaj končni cilj in smisel vseh časov, vsdh dogajanj in vseh naporov. Tudi nastopajoče leto je tja usmerjeno ter nas bo privedlo za korak bliže k uresničenju „blaženega upanja“, k vrnitvi našega Gospoda. + Omenjeni nauk j-e za nais kristjane v resnici razlog velikega -upanja in tolažbe. Naj novo leto prinese, kar hoče, -dobro ali slabo, veselo ali žalostno, vse -stoji v službi za pripravo tistega -dne, ki bo dokončen obrat in obračun človekove zgodovine, tistega dne, ko se 'bo „miloisit božja“ dejiansko razodela vsem ljudem v sijajnem prihodu Njega, ki je Gospod in Vodnik časov. „Bogu otroci!“ Pogum, bratje in sestre! Če je Bog z nami, kdo bo proti nam?! V-ko. Oi&g.davL, spremni (lan in, Qlßvo leto Rojak iz Pas-de-Calais (v Franciji) predlaga uvedbo dveh praznikov -Slišali ism-o, da iso se škofje na vesoljnem cerkvenem zboru pridružili predlogom za spremembo koledarja. Kaj pravite k naslednjim mislim? „Veruj v enega BOGA“ je prva božja zapoved. — Angelsko oznanilo prve svete božične noči se glasi: „Slava BOGU v višavah in mir ljudem na zemlji!“ V ta namen, v pravo čast božjo in za resnično izboljšanje življenja človeštva, naj se ustanovi univerzalni (-svetovni) tridnevni praznik. „Bogdan“ naj bo n-aj-svetejši in najveličastnejši „božji praznik.“ Uvaja ga naj „Spravni dan,“ to je praznik medsebojnih sprav. Zaključi pa naj ga vstop v novo letno obdobje „Novo leto.“ Bo-gdan, božji praznik naj bo n. pr. po n-a-šem koledarju dne 31. decembra. Številka 31. december, naj se izbriše tako, da bi Bogdan miselno ne bili vštet v mesec december, pod-oibroo kot predlaga načrt reforme koledarja. Torej naj bo čisto posebni dan. Mesec december naj šteje samo 30 dni. Usem vojakom in vojakinjam po sveiu in v domovini, posehej vsem cilaleljem „Naše luči " želimo: SREČNO IN BLAQOSLOVLJENO NOVO LETO 1963: ANGLIJA: Ignacij Kunstelj, Öffley Rcad 62, London S. W. 9., England (Tel. RELiance 6655, izg. Rilajens). BELGIJA: Vinko Žakelj, nie des Anglais 33, Ličge, Belgique (Tel. 04/233910). - Kazimir Ga-berc, Grand’ nie 211, Gharleroi, Belgique (Tel. 07/328435/. FRANCIJA: Nace Čretnik, 4 nie Saint Eargeau, Paris 20 (Tel. MENilmontant 80.68), Jože Flis in Ciril Lavrič, oba: 7 rue Gutenberg, Paris 15 (Tel. BLOmet 89-93). — Stanislav Kavalar, 17 rue Claude Debussy, Lievin, Pas-de-Calais, France. — Anton Dejak, 33 rue de la Vic-toire, Aumetz, Moselle, France. — Msgr. Stanko Grims, 24 rue N. Colson, Merlebach, Moselle, France. — P. Jakob Vučina, rue de France, Nice (A. M.), France. NEMČIJA: Ciril Turk in Ivan Ifko, oba: (42) Oberhausen-Sterk-rade, Mathildestraße 18, West-Deutschland (Telefon 626-76). — Dr. Franc Felc, (7) Stuttgart - S, Heusteigstr. 49/11, W. Deutschland (Tel. 70.79.70). — Dr. Janez Zdešar in Franc šeškar, oba: Zieblandstr. 32/11 Rgb., (8) München 13, W. Deutschland, (Tel. 55-02-96). NIZOZEMSKA: Vinko Žakelj, rue des Anglais 33, Luik, Belgie. Opomba: „BOG od vekomaj do vekomaj“ ni mogoče povedati in ne Bapisati z nobeno številko. Nihče ne more zmeriti in ne zra-čunati širino vesoljstva; neizmerno vsemirje je brez začetka in konca; ni mogoče sešteti števila zvezd, tudi ne dokazati kolikokrat je že in še bo naša zemlja krožila okoli svoje osi i. t. d. Vise to 'so še nqprestete skrivnosti prečudovitega božjega stvarstva. Da t>o Bogdan čisto poseben božji praznik, poln najveličastnejšega značaja in svojstvenega Pomena, naj se nikjer ne imenuje „31. december“, pač pa naj se zaznamuje simbolično. Simbolične ilustracije najlepše ilustri-rnjo božje stvarstvo, n. pr. jutranja zarja •n podobno. V koledarjih bi lahko dodali stran lista z najlepšo 'ilustracijo. Izraz popolnega spoštovanja do Boga naj 1)0 v vseh ozirih popolnoma posvečen božji 'Inn, pa tudi nadvse slovesni zahvalni Praznik. Psalmi, svete himne in zahvalnice naj v mogočnih melodijah donijo po vsem svetu, Po radiu, po mestnih ulicah in televiziji v cast, slavo dn zahvalo Bogu, Stvarniku vseh Prečudovitih stvari zemlje in nebes. n'Spravni praznik“, praznik medsebojnih sprav, naj bo 30. decembra. Miselno je to zadinjii dan v letu; torej konec starega leta m konec medsebojnih »porov. To bi bil praznik reševanja problemov, sprave v družinah, sprave med sorodniki, konvencije (sprave) ekonomskih in socialnih problemov med vsemi narodi. Visi problemi, ki bi jih v teku leta obravnavali in sporazumno častno odobrili, naj se na ta spravni dan slovesno razglase. Najbližji Bogu bi bil tisti človek, ki bi največ žrtvoval za medsebojne sprave. Najslavnejši pred ljudstvom bodi, kdor bi najtežje sporne probleme in konvencije spravil in uredil v splošno dobro. Vse slavne posredovalce pri spravah med ljudmi naj bi ta dan časitno odlikovali, seveda tudi druge požrtvovalne osebe, ki bi v sprave kaj žrtvovali in storili. Kar je najbolj važno, je, da so take sprave v resnici božje sprave, namreč brez zlih posledic, posebno še brez prelivanja krvi. Na ta način je mogoče človeštvu res upati v boljše, „veselo, blagoslovljeno in srečno novo leto.“ V koledarju naj bi prvi januar praznik novega leta, ostal kot do sedaj. Skrb za blaginjo človeštva in pravo vero v edinega Boga hi se tako slovesno poudarila v medsebojnih častnih, božjih spravah, ki bu v okviru omenjenih univerzalnih tridnevnih praznikov resnično poveličevale „Slavo Bogu v višavah“ in zagotovile „mir ljudem na zemlji.“ F. P. Po prvem zasedanju vesoljnega cerkvenega zbora Prvo zasedanje vesoljnega cerkvenega zbora so 8. decemibira zakljiu'äili. Škofje so obravnavali za bogoslužjem vprašanje razo-'datlja božjega, nato vprašanje tiiislka, radia in itölevizije, vprašanje zedinjenja kristjanov in še nekaj manjših reči. Obravnavo bogoslužja, ki je pokazala, kako ima vsak škof v zboru škofov pravico govoriti in predlagati, kar se mu zdi primerno, so zaključili z glasovanjem, pri katerem se je ogromna večina izrekla za večjo prilagoditev razmeram in narodom in za decentralizacijo v tem pogledu. Vprašanje razodetja božjega pa ni bilo dobro pripravljeno. Močna skupina škofov je želela, da osnutek resolucije predrugačijo in nazadnje je sv. oče to vprašanje umaknil iz dnevnega reda. Posebna komisija ga bo znova obdelala. Škofje sedaj vsak v svojem kraju pripovedujejo svoje vtise s prvega zasedanja. Na splošno so precej utrujeni, saj so vsak dan dopoldne in popoldne prifsoistvovali sejam in raznim sestankom, pri katerih so pač sku- V GLOBINO V knjigo je prišla in na občnem zboru Britanskega sveta za pomoč beguncev je o njej govoril sam predsednik svetovne organizacije iz Švice. Barlbara je njeno ime in pred nekaj leti je zapustila taborišče s svojo materjo. Malti je bila nesrečna. Ni bila rojena v Sloveniji, pač pa se je tja vrnila po vojni. Rodil se ji je oltrok in otrokov oče ji je svetoval, naj gre čez mejo, češ da bo Siam kmalu prišel za njo ter se bosta zunaj poročila. Ni ga bilo. Tako je ostala sama z otrokom, za katerega je živela ter je bil ves njen svet. Do vsega drugega je bila zagrenjena. Otroka ni pustila od sebe niti v šolo. Že v devetem letu je bil, pa je imel razum triletnega otroka, bil je brez discipline in tudi volje. Zdelo se je, da bosta mati in hčerka utonili v tujem svetu, ki ju ni razumel. Starejša upokojena učiteljica se je zavze- šalili sodelovati z mislijo in besedo. Za vse pa je bilo to zasedanje v življenju naj večje doživetje. Še bolj kot doslej vidijo, kako je Cerkev Kristusova res katoliška, kar pomeni: vesoljna, in kako se v Cerkvi kaže isti duh in ista vera na mnogotere načine. Ta vesoljni cerkveni zbor bo zia Cerkev Kristusovo res nov začetek razširjanja in poglobitve. Vedno bdlj se vidi, kako je Cerkev nad vsem zemeljskim, a vendar sredi življenja. Cerkev je nad raznimi političnimi režimi, je nad narodnimi posebnostmi, vse plemeniti in dviga. To priznavajo tudi zastopniki drugih veroizpovedi, ki so imeli na tem zasedanju priložnost marsikaj videti od blizu. Do prihodnjega zasedanja, ki bo šele jeseni, bodo delovale komisije škofov, ki so sedaj spoznale, kaj in kako je treba vse pripraviti, da gre delo pri zasedanjih hitro izpod rok. Naša dolžnost je, da podpiramo to delo z molitvijo, saj smo udje Cerkve, ki je v dobi velikih posvetovanj. la za otroka. Z izgovorom, da bi ga naučila vsaj nekaj jezika, se je zanj zavzela ter si počasi pridobila zaupanje. Deklica je hitro začela napredovati, pokazalo se je, da je izredno razumna. Danes je v srednji šoli med najboljšimi učenkami... Zakaj pripovedujemo zgodbo, ki jih je še kar lepo število v svetu? Radi bi povedali, da so poleg razuma in volje v človeku tudi čustva, ki prav tako spadajo k njemu. Človek naj se razvija kot celota! More v njem zamreti ta ali ona sposobnost, pa tudi čustva, ki so sama na sebi slepa, morejo razvoj zavirati pa tudi pospešiti. Alko ne bi Barbara našla nekoga, ki se je zanjo zavzel, bi bil danes na svetu en otrok vdč zapuščen in v njem ne bi ostalo ničesar več lepega in dobrega. Zgodba pa nam pove tudi, kakšne vrednosti je prava praktična krščanska ljubezen, ki čuti, da je človek marsikdaj bolj potreben prijazne besede kot kosa kruha. Bo še. Prizor z II. vatikanskega cerkvenega zbora: V drugi vrsti sedita beograjski nadškof dr. Ujčič (levo) in ljubljanski nadškof dr. Vovk (desno). Sredi med njima izadaj: dr. Jezernik. //Za fe p^U&očlccat ws!" (Iz spominov starega župnika) Tisti čas je sedela v moji pisarni nasproti pisalni mizi gospa Apolonija in je imela žalosten obraz. Ker to ni bilo prvič, se nisem preveč vznemirjal zaradi njene žalosti in sem se pripravil na mirno in pazljivo poslušanje — kakor že petkrat ali tridesetkrat poprej . . . Gospa Apolonija je dejala: „Morate si vzeti deset minut, da me poslušate . . .“ Vedel -sem, da bo najimanj petkrat po deset minut, morda celo uro, morda poldrugo . . . 'dve uri. Pa gospa Apolonija je nadaljevala: „In morate mi dati dober svet, velik in močan dober svet, da bom vedela, kaj mi je narediti. Tako ne more lin ne more iti naprej!« Pokimal sem in se nanovo pripravil za poslušanje. In sem slišal veliko takega, kar sem že vedel izza časa nj-enib prejšnjih podobnih obiskov pri meni, pa tudi nekaj novih reči je bilo v njienem pripovedovanju. Mož ji je delal vse mogoče težave, sin ni nič rad ubogal, hči je ni imela nič več rada, sosedje so ji napravljali tisoč sitnosti — ves svet se je zarotil zoper njo. Tudi sama je že tako nervozna, morda celo sitna, da si ne more več prav nič pomagati. Ne more potrpeti, vsakemu nazaj govori, se jezi po tihem in na glas, tudi kaka kletvica ji uide, čeprav se kasneje kesa. Z eno besedo; tako ne more več iti naprej, nekaj se mora ukreniti, da se tem rečem naredi konec. Ali naj zapodi nekaj svojih ljudi od hiše ali naj sama poveže punkeljc in gre nekam na oddih, morda k sestri v daljno mesto ali kam drugam. Saj tisto ni, da bi ne hotela nikoli več priti nazaj, toda ali bi ne bilo prav, da bi domačim in sosedom pokazala, kako potrebna jim je . . . Ali bi ne bilo kar v redu, če bi jih prisilila, da ji pišejo in jo lepo prosijo, naj pride nazaj . . .? — Tako in podobno mi je razlagala in bilo je že cele pol ure, zakaj pripovedovati je znala vse drugače in vse bolj na široko, kot si upam jaz za njo na tem mestu ponoviti. Ko je že nekoliko kazalo, da se bo vsaj za hip ustaVil hudournik njenega pripovedovanja in bo čas, da tudi jaz kaj rečem, sem se odkašljal in premaknil na stolu, da bi na ta naičin dal poudarek svojim besedam, ki sem jih imel že prav na konou jezika. Takrat.. . Takrat je zahreščala in zaškripala avtomobilska zavora na ulici pred mojim župniščem in krik smrtnega strahu se je razlegel prav do naju skozi zaprto okno. Gospa Apolonija je vzkliknila in jaz sem se odtrgal od svojega sedeža, kot bi mignil. Preden sem zvedel, kako in kaj se je moglo zgoditi, je bila gospa Apolonija na ulici in se je že sklanjala nad starejšo žensko, ki je ležala sredi ceste, povožena od avtomobila. Bila je nezavestna in poznal je nisem. Ne vedoč, če je mrtva ali ne, pa tudi ne, če je katoličanka, sem ji dal v naglici pogojno odvezo. Toda gospa Apolonija se je čudno hitro uživela v svojo nalogo. Z nekaterimi naglimi gibi je ugotovila, da ženska ni mrtva, da tudi polomljena ni, ampak samo nekoliko obdrg-njena in omamljena od hudega udarca. „Vode!“ Kot blisk sem planil v hišo in prinesel lonec napolnjen z vodo. Takrat je imela gospa Apolonija že polne roke obvez in nekakih cunj, sam Bog ve, kje jih je bila vzela v taki Bodočnost pripada onim, ki verujejo, ne pa skeptikom in dvomljivcem. Bodočnost pripada onim, ki Ijubtijo, in ne onim, ki sovražijo. Pij XII. naglici. Spretno kot najboljši zdravnik je umila rane ponesrečenke in jo medtem že tudi pripravila do tega, da je odprla oči. Kot da zavija testo za potico, s tako spret-nostj'o je naredila nekaj obvez na rokah in nogah ranjene ženske, potem je pogledala prepadenega voznika poleg sebe in vzklikala kot mogočen vojsko'vodja: „V avto in v bolnico z njo!“ Pograbila je ponesrečenko na enem koncu in mignila vozniku, naj prime na drugem. S trepetajočimi rokami je poprijel. Jaz sem skušal po svoje pomagati, pa mi je odkimala, naj pustim. V hipu sta jo imela v vozilu in voznik je sede! na svoje mesto. Mislil sem, da se bo gospa Apolonija vrnila v mojo pisarno, ko ni bilo videti nič hudega. Ona pa je rekla: „Zdaj kar pozabiva na tiste marnje, pridem ob drugi priliki.“ Odpeljala se je z ranjenko v bolnico. # Tri dni pozneje je spet prišla. Izrazil sem ji svoje odobravanje in pohvalo za vse, kar je bila naredila. „Kaj boste govorili, kar pustite to! Ob tuji nesreči človek nehote pozabi na svoje bolečine in se loti pomagati, če kaj more. Kar zamerila sem vam, ko ste mislili, da jo bom samo pustila v avtomobilu. Kaj pa, če bi se ji med potjo vendarle kaj poslabšalo! Kdo ve, koliko je imela pretreslijajev! Bilo bi mogoče, da bi mi ženska še umrla na poti. In kaj potem? Prikimal sem. Res, kaj poitem? Dobro sem vedel, da je imela gospa Apolonija stokrat prav. Toda prišla mi je skoraj hudobna misel: „Gospa Apolonija, kako prav bi bilo, če bi ®e vselej takrat blizu vas kaka ženska ponesrečila, kadar začutite nad seboj vse težko breme svojega življenja! Vselej bi bilo v hipu vse pozabljeno in vaše težave bi se vam zdele samo marnje, kakor je bilo zadnjič . . .“ Pogledala me je tako, da ni obetalo veliko odobravanja. Že je hotela ziniti, pa sem z veliko odločnostjo zamahnil z roko. „Nisem tako hudo mislil, gospa Apolonija! Vseeno vam bom nekaj povedal. Prav nič ne želim, da bi bilo tako, kot sem poprej rekel. Eno misel pa le premislite! Vsako minuto, ki jo midva preživiva na svetu, je na stotine ljudi na raznih koncih sveta v smrtnem boju. Pravijo in pišejo, da vsak dan umrje na svetu blizu 200.000 ljudi. Vi znate živo in globoko misliti. Ali bi se ne mogli prav tako živo zamisliti v tega ali onega umirajočega, ki se ravno tisto uro poslavlja od sveta, ko si vi tako strašno ženete k srcu svoje domače in sosednje neprililke? Res ne morete biti povsod zraven tako, kot ste bili zadnjič, ko se je ona ženska ponesrečila, toda z mislimi bi zmerom lahko skočili h kaki ubogi osebi na njeni smrtni postelji, če sploh ima smrtno posteljo. In bi zraven pomislili tole: Kaj bi dala ta ženska, če bi mogla zdajle biti na mojem mestu: živa, zdrava, sita, gospodarica svojega doma im svoje družine ...?!“ Na široko je odprla oči. Videl sem, da jo je moja misel zadela. Vendar se ni dala tako hitro premagati in je nekoliko ponarejeno rekla: „Same misli na kaj takega niso to, kar je resnica. Kaj pa naj naredim za one umirajoče ljudi — samo v mislih . . .?“ „Kaj naj naredite? Zelo dosti lahko naredite. Saj ste katoličanka in morate vedeti, da ®mo vsi ljudje otroci nebeškega Očeta in bratje med seboj. Molite lahko za umirajoče ln za njihov dušni blagor lahko darujete svoje sitnosti, svoje trpljenje in svoje težave. Ob takih mislih pa lahko pozabite na vse take „marnje“ in spoznate, kako dobro se vam godi na svetu kljub vsemu, kar Bog dopušča, da pada na vaša ramena . ..“ Še sem hotel govoriti, pa je tako vdano povesila oči, da sem ji moral kar prizanesti 2 nadaljevanjem svoje pridige. Umolknila sva za nekaj hipov in medtem sem jaz tudi sam se>bi dajal dobre nauke — seveda tako po tihem, da gospa Apolonija ni vedela zanje. Naenkrat se je dvignila, mi pogledala naravnost v oči in rdkla: «Kar ste zdaj povedali, je pa tisočkrat res!“ Segla mi je v roke in brez besede odšla. * Seveda isem jo pozneje še dostikrat videl, tudi v mojo pisarno je še večkrat prišla. tNikdli več pa ni dejala, da „tako ne more več naprej . . (Iz „Ave Maria”) Skvarjen zajtrk Znani filozof Leisegang jc v osvetlitev, kako različna je ženina in moževa govorica in kako usodno utegne 'biti nerazumevanje teh razlik, napisal kratek podlistek s takole vsebino : Nedelja opoldne; miza za zajtrk je pogrnjena in prikupno pripravljena ter s šopkom cvetlic okrašena. Hišni gospodar sedi v naslonjaču, še brez ovratnike, neobrit in v copatah; bere uvodnik v dnevniku, ki ga je pravkar prejel. Gospodinja ima lepo urejene lase in novo obleko. Vsa žari od veselja in živosti. Ko mu drugič nalije kavo, reče smehljaje se: „Brati pri jedi ni zdravo!“ Mož začudeno zamrmra: „Kako?“ in nemoteno dalje bere. Na čelih obeh je že opaziti oblake nejevolje. In res: v petih minutah se že razlega po hiši pravi prepir. In kaj je bil vzrok? „Jezikovni nesporazum,“ bi rekli. Če bi prevedli ženine besede v govorico moža, bi se njene besede glasile: „Želim, da se zabavaš z menoj, ne z branjem, da mi pohvališ lepo obleko, urejeno frizuro in dobro voljo; če pa lista takoj ne odložiš, jih boš še lepe slišal! “ In res, čez pet minut jih je že slišal — on -in vsa hiša. Ona pa si je na tihem mislila: „Ko si bil še ženin, -nisi nikoli prišel predme tako zanemarjen im neobrit. Tudi mojo zunanjost si zmeraj rad občudoval. Poleg drugih lastnosti je bila prav ta ena izmed tistih, zaradi katerih si -se mi priljubil in sem te vzela. Ti seveda misliš, da je zakonska pogodba važna, pa en-ega važnih pogojev ne upoštevaš več. Izgubil si namreč oči za to, da sem žena, ki sem se prej in s-edaj lepo oblekla le zaradi tebe in -si tudi danes uredila lase zato, da bi tebi ugajala. Ti me pa še ne pogledaš ne, me nič več ne občuduješ, se za mojo zunanjost nič več ne zanimaš. Ali me nimaš več rad?“ 2 nespametnim: „Kako-o-o?“ je mož dokazal, da je topo obvisel na črki, ne da bi bil duha in smisel njenih besedi vsaj od da- leč zasflucil. Prav talko ni mogel razumeti, da bi tako nerazumevanje utegnilo pomeniti za ženo ne samo razočaranje in jezo, temveč tudi začetek dolgotrajnega, včasih neozdravljivega živčnega bolehanja. Talko se godi večini moških. Ne razumejo ženine govorice, zato pa je pokvarjen ne samo zajtrk, marveč z njim še toliko drugih lepih trenutkov. Moški premalo pomisli, koliko napora žena vloži v malenkosti, da mu dobro skuha, pripravi njegovemu okusu priljubljeno jed, da se lepo obleče, da je urejena in ljubka. Žalostno bi bilo za ženo, ko bi tega čuta ne imela, ko bi premalo dala na svojo zunanjost, ker zanemarjena žena za moškega nikoli ni privlačna. Zato pa je tembolj čudno, da moški dobre lastnosti žene, ko se za svojo zunanjost potrudi zato, da bi mu ugajala, ne znajo dovolj ceniti. Pozabljajo, kako živo se žena zanima za oblačenje: po večkrat na dan se preobleči ni povprečni ženi nič preveč, za moškega je pa že enkratno Oblačenje na dan nadležno; če ga žena silil, naj se preobleče ali preobuje, ko pride blaten domov, bi utegnila naleteti na tak odpor, da bi -bilo takoj tudi kosilo skvarjeno. Ženska da zelo völiko na zunanjost, in sicer na svojo, ne toliko na moževo. Zato večkrat vidimo zakonski par, kjer je žena vsa kakor „iz škatlice“, čedna in skrbno oblečena od nog do glave, mož pa zanemarjen. Nekatere tudi otroke oblečejo in zlikajo, kakor se spodobi, moža pa povsem puste; nič jih ne zanima, ali je umit, preoblečen, opran, zašit in zlikan ali ne. Ko se zakonci na sprehodih srečavajo, ženska malokdaj premeri moškega, vselej pa žensko in v hipu vidi, kako je oblečena. Moški navadno nič posebnega ne vidi, ženskim očem pa ndbena pričeska in „šminka“ ne uide. Carneggie pripoveduje o svoji stari materi, ki je umrla v starosti 98 let. Malo pred smrtjo so ji pokazali njeno sliko izpred več ko 30 let. Oslabele oči niso več dobro razločile podobe in edino vprašanje, ki ga je postavila, je bilo: „Katero obleko sem pa takrat imela?“ Ženska, ki je bila že na pragu večnosti, ki niti svojih snah in sinov ni več razločila, se je torej še vedno zanimala za obleko, ki jo je nosila pred 30 leti. Ko bi znali možje žensko nečimrnost bolj ceniti, ko se ne bi iz nje „norčevali“ ali jo celo kot napako grajali, marveč jo pohvalili in ji ob primerni priložnosti dali tudi priznanje, ki je lahko tudi le ena sama besedica pažnje: „O, kako si lepa!“ ali: „Izredno se ti poda!“ — bi bile žene mnogo zadovolj-nejše in srečnejše. Moževe oči se morajo navaditi tudi na ženi take stvari videti in jih pohvaliti. Zvesta žena, ki se zato lepo oblači, da bi možu ugajala, to tudi povsem zasluži. Mnogo trenj, težav in sporov v zakonu bi bilo manj, ako bi imeli možje več smisla in pažnje za ženino zunanjost. Mnogi vzgojitelji so v svoji gorečnosti grešili, ko so grmeli zoper žensko nečimrnost in niso pomislili, da pobijajo žen-sko lasitnost, ki ne samo, da je ena temeljnih znakov njene plemenitosti in časti, torej lastnost, ki jo je Stvarnik v srce položil, temveč je obenem ena odlik, po katerih tudi moški svet deli žene v prikupne in odbijajoče, torej odlik, ki privlačujejo ženo k možu, a tudi moža zbližujejo z ženo. Dr. A. Trstenjak Ota sneto tioe Vse lučke v kamri, vrisk src, otrok, voščila dragih in darovi blagih rok, kadila vonj, molitve skrivna moč; dehtenje smrek, koraki v sveto noč, kramljanje trudnih, ki hite domov, vse pesmi svetonočne, spev zvonov se zliva v čudovito glorijo, ki k zvezdam gre, se vrača na zemljo. Predrage sem in dom srčno objela in lučko k jaslim bornim sem prižgala, na glavo toplo hadro zavezala. ki ljuba jo je roka v dar mi dala. O, v barve njene sreč je sto nabrala; spomine moje bo in misli grela ... ☆ -0-’ Milka Hartman kotiček za žene LEP POKLIC „Sem Framčiškaniska Marijina misijonarka, Slovenka. Že 12 let živim v Franciji. Naš samostan jie bil prej na Miirjii v Ljubljani. Danes pa -so samostani v Sloveniji, kakor vam je znano, nasilno ukinjeni. Zato živim sedaj v Franciji. — Prosim, da bi naš red predstavili tudi slovanskim dekletom' v Zapadni Evropi. Morda fo-o ta ali ona občutila v sebi poklic za sestro in delo v misijonih. Prej smo imeli v Ljubljani mnogo poklicev. — V Nemčiji ima naš red svoj samostan v Boch-umu, Qh r iis t-K ö nig- K lost e r, Steimring 28. V Eichgrabenu pri Dunaju pa je noviciat,“ talko se glasi pismo slovenske misijonarke, ki živi v Franciji. Red „ Frančiškanskih Marijinih misij o-nark“ šteje danes 10.200 sester. V 64 različnih deželah Evrope, Amerike, Azije in Afrike ima -okrog 400 samostanov in ustanov. Sestre oskrbujejo 90 bolnic, 43 ženski,h klinik in 29 domov za gobavce. V svojih 293 šolah različnih stopenj vzgajajo in poučujejo okrog 100.000 deklet. Red oskrbuje tudi otroške vrtce, poklicne šole, penziona-te, socialne ustanove, domove za onemogle itd. Res, veliko nalogo si je zastavil red Frančiškanskih Marijinih misijonark. Sestre vodi pravi krščanski idealizem in ljubezen do bližnjega. „Cerkvi, dušam velja naša ljubezen, žrtev in molitev; K-risitus na oltarju Pa je misijonar našega reda,“ je zapisala njihova ustanoviteljica. Lep je poklic misijonarke! Sesitra-misijonarka je pionirka za resničen napredek! (Nasov slovenskih sester v Franciji: Sr. Marija Therese, f. m. m., Auch -(Gers), 19 rue Angerville, France.) Z g o r a j : Fo 29 letnemu delu v misijonih sta misijonarki prišli na obisk k materi v domovino. Spodaj: Sestra, Misijonarka Marijina poučuje kitajsko mater in ji pomaga vzgajati otroke. gospa JKajda svetuje... Danes pa spat nekaj za vas, drage kuharice! Priporočam vam receplt za slaščico, s katero ise boste postavile olb slavnostnih prilikah. Smetanova rulada: Te is'to: 4 velika jajca, 3 vel. žlice vode, 1 žličko limonovega soka, 200 g sladkorja, 100 g bele moke, 75 g krompirjeve moke (Kartoffelmehl ali Guštin), 1 zvrhano žličko pecilnega praška. Krema: 200 g masla ali fine margarine, 150 g sladkorja, 2 rumenjaka, 1 žličko drobno zmlete prave kave. Potrebujete še Vr 1 stepene sladke smetane, slabo Vs 1 močne sladke črne kave, 2 žlički ruma ali finega žganja. Iz testa specite biskvit! Testo pa takole pripravite: rumenjake in sladkor penasto umešajte in dodajte vodo in limonov sok, da dolbite gosto kremasto maso. Nanjo zdevajite trd sneg, ki iste ga stolkle iz beljakov. Obe moki dvakrat presejte s pecilnim praškom, stresite vrhu sneg čn vse previdno premešajte! Že med delom vlkljuličte pečico (pribl. 200° C). Pekač — najprimernejši je v vellikoisti 30x45 cm ■— dbložite s perga-mentnim papirjem, katerega morate skrhmo namazati iz maslom. Testo pecite pri 250° C 12—15 minut. Medtem si pripravite s sladkorjem posut bel papir ali vlažen prtič v vellikoisti pekača. Pečeni biskvit obrnite nanj, če se papir nerad loči, ga pomažite z vlažno krpo. Zdaj zvijte široko rulado in jo pustite ohladiti! Popolnoma hladno spet razi vijte im namažite s kremo! To pripravite, če maslo, sladkor in rumenjake zelo penasto umešate, h koncu pa dodajte še zmleto kavo. Slaščica bo zelo sočna, če testo prepojite s sladko črno kavo, ki ste jo odišavile z rumom. Vrhu kreme namažite smetano, zvijte rulado in jo poljubno okrasite. Lahko si del kreme prihranite v ta namen, lahko jo pomažete s smetano in posujete z grobo ribano čokolado. Manj spretnim kuharicam pa priporočam, da se zvijanju rulade izognejo in biskvit prerežejo v 3 enako široke pasove, ki jih potem pomažete in potožite drugega vrhu drugega. Tudi v tej obliki se da slaščica zelo lepo okras,iti. Enostavnejša, a tudi zdlo dobra je kakao torta: (10 d1,kg margarine, 2 celi jajci, 30 dkig sladkorja, 6 kavnih žličk ikakaa, 3 del mleka, 35 dkg moke, 1 pecilni prašek, nožev vrh cimeta. Rabite namesto nadeva marelično marmelado in kot namaz pa limonov led, 25 dkg sladkorne moke in sok 1 velike limone). Celi jajci, margarino in sladkor penasto umešamo. Ko dobro naraste, dodamo kakao, cimet in moko, ki smo jo s pecilnim praškom dvakrat presejale. Med mešanjem dolivamo mleko. Tortni model s premerom 26 cm pomažemo z margarino in posujemo z moko, vlijemo vanj gosto tekoče testo in pečemo v srednje vroči pečici (200°—250° C) staja prav verska pobuda tudi odločilen neposredni fakltoir vse madailjnije vzgoje oihrofka. „Ne 'le jaiz iin ooe, tuldi Jezuis tako hoče!“ bo mati razlagala obroku. približno 1 uro. Ohlajeno torto dva- ali enkrat prerežemo in namažemo z marelično marmelado. Po vrhu lahko samo potresemo s sladkorno moko ali pa namažemo z limonovim ledom, ki ga dobimo, če med sladkor zmešamo limonov sok. Z mazanjem pohitite, ker se led naglo strdi. Pa še nekaj za naše bolnike. Marsikateremu naldiležmi kašelj niti ponoči ne da miru. Temu pripravite preprosto, pa učinkovito domače zdravilo! Oskrbite si veliko, lepo okroglo črno redkev, izvotlite jo in v vdolbinico nadevajte medu! Pustite pol dneva ali čez noč stati! Napravil se bo, sok, ki ga bolnik uživa zjutraj in zvečer. Vselej redkev napolnite znova in ponavljajte, dokler se redkev ne izsuši. Okrevancem se bodo moči hitreje povrnile, če bodo uživali naslednje krepčilo: vmešajte 30 dkg surovega masla, 15 dkg 'sladkorja in 2 rumenjaka. Dodajte 15 dkg kakaa in 50 dkg medu. Mešajte par minut na štedilniku, da se segreje, zavreti pa ne sme. Hladno vlijte v majhne kozarce in jih zavežite! Po kosilu in večerji uživa okre-vanec 1 žlico krepčila v skodelici vročega mleka. Pozdravljene do prihodnjič! Otrok in vzgoja Otroku so že v prvih letih poleg same nege potrebne tudi krepostne vaje, ki pa se vršijo sprva bolj s fizično pomočjo materino. Pri jedi otrok hlasta, vse pomaže; mati ga uči, kako mora jesti. Otrok se nesramežljivo vede, mati mu to zahirani; otrok se razigali, mati ga pokrije. Ko drugi molijo, drži mati otroka, da je tisti čas pri miru, m mu sklene roke k molitvi. Tako se otrok nevede privadi redu, snažnosti, sramežljivosti, lepemu vedenju. Ko pa otrok že začne malo miiäliti, tedaj ga privajamo dobremu m odvajamo slabega budi z zapovedjo in prepovedjo. Od tega trenutka naprej po- Mati naj otroka že zgodaj navaja zlasti k zatajevanju samega sebe: n. pr. da hodi ob uri spat in da ob ura vstaja, da mirna ne premehke ne pretople postelje, da ne teži po samih začimbah in da vzljubi snažnost, pa 'budi resnico in poštenost, da se ne vdaja lenobi itd. Mati, ki bo vse to prav opravila, s kasnejšo spolno vzgojo otroka ne bo imela posebnih težav. * Angleški škof je napisal pastirsko pismo o vzgoji mladine. Med drugim je zapisal: Otrok, ki nikoli ne vidi očeta in matere, da bi se pokrižala, ne bo nikoli krščansko vzgojen. Slovenci doma | Končno je prvi elelktoični vlak pripeljal v Ljubljano. Po oismiih letih dela so elekbri-fidkali proigo Postojna—Ljubljana—Zalog. Električni vlaki vo'zijo hitreje in ceneje. — V Vnanjih goricah pri Ljubljani so začeli graditi nov vodovod. — V Tolminu je začela obratovati itovarna mlečnega sladkorja, v Ljuitomeru pa tovarna močnih krmil. — V Novi Gorici iso uredili novo avtobusno postajališče. — Na Trati pri Škofji Loki so dokončali gradnjo nove ljudske šole. — V Kopru iso odprli nov zdravstveni dom. Pri Komnu na Krasu raziskujejo tla, ker mislijo, da bodo v globinah zemlje našli nafto. — V Ljubljani prideta na vsakih 100 ljudi dva in pol telefonska naročnika. V »vici pa pride na 100 ljudi 25 telefonov. — Izšel je prvi deli prvega 'slovenskega tehničnega slovarja, besedinjaka is tehničnega področja. — Akademija 'znanosti in umetnosti v Ljubljani pripravlja veliki znanstveni besednjak slovenskega jezika. Statistika je pokazala, da je bilo 31. 3. 1961 v Sloveniji, ki je imela 1,522.227 pre-bivavcev 31.428 Hrvatov, 13.610 Srbov 1.384 Črnogorcev, 1.010 Makedoncev. V okviru slovenske republike je bilo' od manjšin 10.498 Madžarov ter 3.072 Italijanov. Od 'drugih narodnosti iso našteti 584 Čehov, 282 Albancev-Šiptarjev, 180 Bolgarov, 135 Turkov, 71 'Slovakov, 48 Romunov in 3.700 drugih. — Istočasno pa je bilo na Hrvat-skem 39.103 Slovencev, v Srbiji 19.957, v Bosni 5939, v Makedoniji 1.147 in v Črni gori 819 'Slovencev. — V Sloveniji so našteli 15.000 ljudi 'Z visokošolsko izobrazbo, od tega 11.300 moških. V Ljubljani na Šmartimski cesti se je zgodila naslednja prometna nezgoda: Kolesar je prehitel pešca, ga zadel s komolcem in pri tem izgubil ravnotežje in padel. Tedaj pa je za njim privozil traktorist s traktorjem in prikolico. Skušal se je kolesarju izogniti, a je kljub temu z desnimi kolesi traktorja 'zapeljal čezenj. Kolesar je bil pri priči mrtev. V Rlastiščalh v Beneški 'Sloveniji živi družina Ivana Kufola na isvojem posestvu že 337 let. Družina Valentina RulMja pa živi na isvojem koščku zemlje že 331 let. Nikjer drugod v videmski provinci Italije niso mogli najti družin, ki bi dalj časa že delale na svojem poisestvu. Ali so verniki v domovini svobodni? Kristjan pokaže svojo vero s tem, da moli, da obiskuje ob nedeljab sv. mašo, da prejema zakramente. Kadar teh verskih dolžnosti iz strahu pred neljubimi posledicami ne sme javno vršiti, je vernik nesvoboden pri izpovedi svoje vere. Žal je tako še danes pri nas doma, kar potrjujejo naslednja dejstva: Mnogi Slovenci v domovini (predvsem učitelji, višji ,uradniki . . .) se še danes bojijo dati svoje otroke krstiti iz strahu, da bi zaradi tega izgubili službo. Če so kljub temu skoraj vsi otroci v Sloveniji krščeni, to ni znak verske svobode, saj vemo, da dajejo mnogi starši svoje lotroke krstiti naskri-vaj. Glede birme velja isto kot glede krsta. Ali je to znak verske svobode, da starši pošiljajo svoje otroke k birmi v druge kraje, fcjier jih nihče ne pozna, ker se bojijo priti ob državno sulžb-o? Še hujše kot glede kršita in birme je vprašanje cerkvene poroke v Sloveniji. Ni malo primerov, da se zaročenci iz strahu, da ne bi izgubili službe, cerkveno sploh ne poročijo. Drugi storijo to naskrivaj ali med svojim bivanjiem v inozemstvu. Slovenskemu fantu, ki služi vojake, ni dovoljen vstop v cerkev, kadar nosi uniformo. (Podobno je bilo v Nemčiji pod Hitlerjem !) Slovenski izseljenci obžalujemo, da oblasti vere ne upoštevajo, kot bi bilo treba. V novo leto 1963 stopamo z željo, da bi se to neznosno stanje kmalu uredilo. Potem bomo z večjim veseljem prihajali v domovino na obisk. RES LEPŠIH FANTOV NI Res lepših fantov na svetu ni, kot so dolenjski furmani. Po belih cestah hodijo in sladko vince vozijo. Večerja je pripravljena, na mizo je postavljena. Preljuba Urška, (kelnarca, kolika je najina rajt’nga? konjič je tvoj, vozič je tvoj, preljub moj fantič, ti s’ pa moj. slovenci v evropi V ANGLIJI London: Do časa, ko to'le pišemo, smo lepo opravili Miklavževe večere v Rochdale, kjer so prvič nastopili že tu rojeni otroci kot angeli v odlomkih spevoigre „Miklavž prihaja“; in itodi v Londonu, kjer smo pa opravili brez njih, pač pa so parklji pokazali, kaj bo 22. decembra v Bedfordu. Seveda bomo mogli o tem kolt (tudi o prvi slovesni maši, ki jo bo darovali g. novomašnilk Štefan Falež prav (tam, sporočiti šele v prihodnji številki „Naše luči“. — V januarju bo na prvi petek zvečer ob 8. uri siv. maša v naši kapeli, kakor budi potem na drugo nedeljo, t. j. 13. januarja ob 5. uri popoldan. Poroka: V cerkvi Marije Pomočnice, Fen-ton S. O. T., sta se poročila 8. idecembra Amy Evans in Stanislav Groznik. — Čestitamo! Blagoslovi domov: V izadnjem času so bili blagoslovljeni domovi: Knaifličev v Mans-fieldiu, Skoperjev in Stipičev v Derbyju in Bratinov v Todmordenu, Lan os. — V zadnjih letih je tendenca po manjših in bolj praktičnih domovih. V nekaj primerih pomeni blagoslov, da so sezidali nov dom z vsemi modernimi pripomočki za ogrevanje ilbd. j V BELGIJI Liege — Limburg Tretjo nedeljo v novembru je igralska skupina v režiji g. Ivana Kodeba v Eisdenu ponovila narodno igro „Glavni dobitek“. Nastopila sta tudi moški zbor „Jadran“ iz Oharleroi in moški zbor „Slomšek“ iz Eis-dena. Pevci in igralci iso za doživeto podajanje prejeli navdušeno priznanje. Večer je potekel v prav veselem razpoloženju. Rojakom iz Charleroi, ki so znova pokazali, 'da imajo zdlo lepe igralske in pevske darove, se za pbiislk prav toplo zahvaljujemo. V družini g. Henrika Golota iz Mechelena so že pred časom dobili ljubko hčerko, ki je pri sv. krstu dobila ime Milenka. Čestitamo ! V Genku je bila operirana ga. Francka Avsec iz Viemesmeera. Prav tam je bil na slepiču operiran g. Bernard Žabot iz Genika. G. Martinu Kosu itz Leuta ise je zdravje obrnilo na bolje. Bolehal je dalj časa. Na bolniškem odmoru v Lanakenu je g. Jurij Ja- kelj, režiser in podpredsednik društva „Slomšek“ iz Eilsdena. Mnoge naše rojake muči rudarska bolezen. — Vsem našim bolnikom pošiljamo posebne pozdrave. V Diepenbecku je po kratki bolezni v 82. letu 'starosti v Gospodu zaspala vzoma mati številne družine, soproga najstarejšega Slovenca v Belgiji g. Franca Cesarja, ga. Rozalija Cesar, rojena Kaschill, madžarskega rodu. Dokler je mogla, sie jie zelo rada udeleževala slovenske službe božje. Imela je mnogo srca za slovensko stvar v tujini in slovenskega iziselj. duhovnika je vedno sprejemala s pristno materinsko skrbnostjo. Za njen dober zgled in dobroto se ji iskreno zahvaljujemo. Njen pogreb je pokazal, kako so vsi spoštovali to blago mater. Na čelu dolgega sprevoda ista plapolali zastavi Društva sv. Barbare iz Eiisdena in društva „Slavček“ iz Waterscheja. Ob grobu so ji naši pevci zapeli žallostinfco. Soprogu g. Francu, sinovom in hčeram, posebno še sg. Jožetu in Janu, izrekam® krščansko sožalje. — Naj bo Bog njena nagrada! Dramatski odsek Društva sv. Barbare v Eisdenu je priredil 4. 11. v dvorani Con- Pri/or iz igre „Glavni dobite V v Eisdenu v Belgiji (spredaj Franc Plesnik in Ivanka Janežič, zadaj Vili Kotnik in Štefka Krajnc). / cordia v Vuehfcu lep večer v polni dvorani. Režiser g. Lojze Ralk je pokazal na odru z iiigro „Poslednji mož“ življenje takoizvanih boljših krogov v mestu. Po igri je bila pristna domača zabava 's srečelovom. — 9. 12. pa nas je obiskal MiMavž. Naši mali so podali trodejamko „Maitičelk se je zmotil“ in več lepih deklamacij (delo naše kulturne dalavtke ge. Trkaj e ve). Juilči Gostiša je ganljivo podala žalosti,nlko pokojnima Štefanu Roglju in Anitomu Gldbokarju. Za zaključek iso oitroci zapeli ob jaslicalh božično pesem, ki jo je spremljala Julei Gostiša s kitaro. Veseli smo, da se naši mali radi učiijo in dobro obračajo na odru. Zahvala za prireditev pa gre predvsem g. Raku im ge. Trkaj evi. Charleroi-Mons-Bruxelles Na povabilu druživa „Slomšek“ v Eis-dena je malš Dramatslki odsek iiz Obarieroi ponovil v nedeljo, 18. nov. zanimivo komedijo „Glavni dobitek“. To pot je bilo prvikrat, da so bili naši povabljeni v Eisden. Tako igralci kol pevci „Jadrana“ so se na prireditvi dobro odrezali iter želi priznanje vseh navzočih. Rojaki v Eiisdemu iso videli, da v Gharleroi ne znamo le dobro peti, temveč tudi dobro igrati. Več rojakov — upokojenih rudarjev — boleha doma: tako g. Franc Pisarič, g. Franc Umek iz Farcienees. Poslabšalo se je zdravje g. Ivanu Sbrgulc, ki ise zdravi v sanatoriju La Bruyere. Želimo vsem okrevanja. Dne 22. novembra sta se v Eisdenu poročila g. Peter Ščap in ga. Ivanka Kopin, vd. Bunčič. Oba sta doma iz Štajerske im sta bivala prej tu med nami. Želimo jima v novem življenju božjega blagoslova! V FRANCIJI Pas-de --Calais Rojaki iz Lille in okoliice iso se Zbrali 2. dec. k duhovni oheovli .za advent in k mi-klavževanjiu. Lepo število rojakov iz Ar-menibieres se je tudi pridružilo, tako da je bil uispeh reis lep, izla'sti po zaslugi č. sester Pomočnic duš v vicah, Iki iso dale na razpolago prostore in obložile mize z dobrotami. Vsem, ki so pripomogli do talko lepega večera, najlepša zahvala! Sv. Barbaro smo praznovali po vsakoletni tradiciji z mašo v Salllaumiines, pa tudi z družabnim isesitamlkom v dvorani Mlinar, 'kjer ismo pa ibirfidlko okusili izgubo gospe Mlinarjeve, ki nas je vsako leto tako lepo sprejela „in postregla. V Bruay-en-Antoiis je 9. decembra prišel sv. Miklavž z zelo .hudimi peklenščki. Obdaroval je vse male in precej velikih. Komični prizor „Dva gluha“ kolt igra „Miklavžev prihod“, sta nas spravila v prijetno razpoloženje. To zadnjo igrico je spisal naš režiser g. Ivan Kolenc sam. 25. novembra je bila oblita s krstno vodo Nadine Dewarumez, hči Andreja in Manije Terezije Simončič, Botrovala sta Jean Simončič in Jeannette Dewarumez. Mali in staršem čestitke in božji blagoslov! Pariz Slovenci imamo vsako nedeljo skupno sv. mašo ob petih popoldne v kapeli Monitcheuil, 35 rue de Sevres, Paris 6, metro: Sevres-Babylone. — Slovenska pisarna (7 rue Guten-berg, Pariz 15, pritličje,'levo, BLOmet 89-93) je odprta vsak torek im četrtek popoldne. Poročila sta se Lucijan Božič iz Tominja v Trnovem na Primorskem in Pavla Mezgec iz Slivja, prav tako na Primorslkem. Obilo sireče! G. Cirilu Guštinu je 27. novembra v Št. Jerneju na Dolenjskem umrla njegova mati, Frančiška. Naše sožalje! 11. nov. je lena iskupima Slovencev iz Pariza šla v Reimls, kjer iso se nam pridružili še nekateri Slovenci iz bližnje in daljne reiroske okolice. Dopoldne smo si ogledali lepo starodavno katedralo, kjer smo imeli sv. mašo, popoldne pa smo obiskali drugo zanimivost Reimsa: šampanjsko klet. Čeprav se je vreme malo kujalo, smo bili vsi dobre volje. Škoda, da je imel naš fotograf pokvarjen film in da vam ne moremo pokazati kake lepe slike. .Miklavžev obisk smo praznovali v nedeljo, 9. dec. po maši. Najprej so nas Henrik Gracej, Franc Furlani im Jože Boštjančič s kratko šaljivko „Pri fotografu“ spravili v 'dobro voljo, poltem je pa sledil Miklavžev prihod, ki je bil obdan od številnih angelcev, a tudi parklja ni manjkalo. V svojem resnem govoru je Miklavž povedal nekatere potrebne resnice, potem pa razdelil svoje darove. Vsem, ki so sodelovali, prisrčna hvala. Puy-de-D6me. — Gharbomnier: Renkovo družino je zadela težka žalost. 16. avg. je umrl Janez Renko, rojen leta 1899 na Do- 80 LET STAROSTE SLOV. IZSELJENSKIH DUHOVNIKOV V tišini zavetišča „Naše Gospe miru“ v Au-■dregnies olb belgijsiko-firanco-slki meji bo pri-hoidnji mesec dopolnil svojih 80 let starosta slov. izseljenskih duhovnikov, msgr. Valcndn Zupančič, rojen v Moistalh pni Ljubljani 14. felbr. 1883, v mašmika posvečen 15. jul. 1908, prej 'župnik v Polhovem Gradcu, nato pa dol- go let voditelj in učitelj rojakov-rudarjev v Pas-de-Calais v Franciji. Za njegov god in ob vstopu v 81. leto mu kot soiustvaritelju „Naše luči“ prisrčno čestitamo! Na sliki: Rojaki iz severne Francije s č. g. Kavalarjem so pred nekaj meseci obiskali msgr. Zupančiča in se z njim skupaj slikali. bavou pri Trbovljah. V Francijo je prišel oktobra 1924. .Stalno je delal v rudniku in rudarska bolezen ga je isltrla, da ni mogel dalje uživati sadov svojega dela, ko si je zgradil lepo hišo. Ženi Justini, sinu Janku in hčerki Justini izrekamo globoko sožalje. Beaulieu: 16. sept. je v Senovem pri Brestanici (Rajhenburg) umrl Ivan Meh, star 60 let. Prišel je na delo v rudnik v Francijo 1. 1925. Leta 1946 se je vrnili v domovino, prišel nazaj v Francijo L 1958. Letois pa si je zopet zaželel, da bi v domačem kraju preživel svoja zadnja leta. Toda že drugi dan po povratku domov je odšel v večno 'domovino. Doma zapušča ženo Marijo in tri -otroke: Slavko, Tončko in Karla, katerim izrekamo svoje (sožalje. Seine-et-Marne. — Ghevraimvillieris: 27. 10. ®e je poročila Kristina Duh, doma iz Gomilic v Prekmurju. Za življenjskega druga je vzdla Rollanda Legros. Vse najboljše! Ob Luksemburgu Aumetz: Miklavž se je itudi letos zvesto držal obljube, ki nam jo je bil dal lansko leto im nas obiskal kljub slabemu vremenu. Prinesel nam je marsikaj dobrega in okusnega, p-a zanimal ®e je tudi, kako nam gre, za naše zdravje in za naš duhovni napre-ddk: ali znamo moliti in ali smo se kaj poboljšali od lanskega leta. — Važna vprašanja, vredna pnemM'elka! Drugega ni nič n osebnega pri nas. Mraz pritiska mogoče še botj kot drugod. Na rudniku se je precej hudo ponesrečil Francelj Pintar im je moral v ib dimiš ni co. Naj na tem mesitu omenimo tudi njegovo poroko, ki je bila pred par meseci; vzdl je domačinko. Bog daj, Ida bi se kmalu vrnil iz bolnice in da bi se dobro mozdiravil. — Javiti moramo tudi smrt Milana P a ir a v i n e, doma blizu Pliibvičlkih jezer. Umrl je 12. nov. zaradi kapi. Je še delal in še ni bil toliko star. Bil je pravoslaivne vere, in je zato pogrebne obrede opravil pravoslavni duhovnik. Bog mu daj večni pokoj! Tucquegnieux-Marine: V petek, 7. decembra je v bolnišnici Brdey umrl rojak g. C i b e r . Imel je kamen na pljučih 100% in je zelo težko dihali. Pokopali smo ga v ponedeljek, 10. dec. ob obilni udeležbi ljudstva. Ženi in otrokom iskreno sožalje! Kaiko 'bo v leto 1963 ires me vemo, saj moramo zopet poročati žalostno novico. Pred vojisfco je živela na Marini vrneta cerkvena pevka iga. Grudnova, rojena Hifca. Bila je tudi delavna članica tamiburašlkaga in dra-matskega odseka. Med vojisko se je prese-lilla v Giraumomt, kj'er >se je po smrti svojega moža poročila z rudarjem Levsitelk-om. Dne 13. nov. je v starosti 59 let za vedno zapustila moža, sorodnike in znance. V velikem številu so jo prišli kropit in lepa udeležba pri pogrebu priča, da jo bomo obranili v najlepšem isipomimu. Škoda, da je bil naš izselj. duhovnik iz Aumehza ita čas odsoten in ni mogel na pogreb. — Polkojna ga. Liza L e vis k ek je bila rojena v Osterfeldu (Nemčija), od koder je s starši prišla v Francijo leta 1924-— Vsemogočnega prosimo, naj ji bo obilen plačnik, možu in sorodnikom pa izražamo sožalje. Lepo uspel Miklavžev večer so priredili prebivalci kantine na Mariini. Pri organizaciji tega .otroškega praznika so pridno sodelovali Slovenci in Slovenke: Tončka Reb-seljeva, poroč. Parlato, in njen mož, Čade-ževa idružima, Gričarjevi in Tratarjevi. Tamiburašlki zbor je „lurezal“ nekaj naših poskočnih, da je Ibillo razpoloženje tem bolj vesdlo, najbolj veseli so pa seveda biti otroci, ko jim je Miklavž delil bogata darila. Starejši smo ob tej priliki obujali spomine na one . čase, ko smo mi sami v istih prostorih uživali to neskaljeno Otroško radost in srečo. Iv vzhodne Lotaringije Iz nase pisarne Novo življenje v družini: 25. 11. je bila v cerkvi v Merlebachu krščena Marija-Na-dina, hčerka Ivana Lončar in Cvetke Čušin iz Faulquemont-Cite; 23. 11. pa Silva, hčerka Ivana Kastelec in Ivanlke Mavri iz Ea-rebensviller-Cite, krščena v isti cerkvi. Poleg tega smo zvedeli, da je naš dobri bolničar Zins Georges s svojo ženo Frančiško Šinkovec z velikim veseljem sprejel novo dete v .svojo družino. V Marienau je mali Franček razvesdliil družino Lokar. Vsem tem ,in drugim neprijavljenim želimo, da bi jih boižjie Dete blagoslovilo! Pred oltarjem sta iskl-enilla sv. zakon 10. 11. Erik Sdlan lin Monika Herrgott v župnij- ski cerkvi v Sfciring-Wemdelu, malo prej pa v Metizu Monika Prodnik in Franc Dorr, francoski učitelj, v Merlebachu pa 1. 12. v župnijski cerkvi Anton Simčič in Irmgard Speicher. Ne pozabite, kar ste slišali pri ženitovanjislkem pouku! Držite se tega, zlasti pa neomajno zaupajte v Bcnga! Nekateri se še vedno ne morejo odločitii za cerkveno pordko. Stopite pred Boga, ki ima vaše življenje v svoji oblasti! Na izseljensko nedeljo iso naše misli in molitve pri slovenski isv. maši hitele k vsem .sobratom doma in v tujini. Ljubezen do naših dragih staršev, ljube domovine, do našega lepega jezika, petja, naše svete vere nam vsako leto na prvo adventno nedeljo na novo oživi. V tujinii vidimo in slišimo marsikaj zanimivega. Toda beseda naše matere je naj slajša in vera naših staršev je in ostane temelj srečnega življenja! Na isto adventno nedeljo so slovenska društva naše okolice praznovala jugoisl. državni praznik v Freymünigiu. Nobenega dvoma ni, da uživajo lepo ipetje, glasba in navade naše domovine v tujini velik ugled. Td/siti pa, ki kaj dobrega store za blagor rojakov doma ali v tujini, so vredni pohvale. Pokažite še, da je naše ljudstvo globoko vdano Bogu, pa bo uspeh še lepši pri vašem velikem trudu! Miklavž je prišel! Pevsko društvo „Triglav“ ga je poklicalo v nedelje, 9. 12. v dvorano Pignoil. Bil je dober in po kratkem Strahu je zaigralo vesdlje na obrazih malih otročičev, katerim je razdelil lepe darove. Naj prinese novo leto vsiem rojakom mnogo božjega blagoslova, zdravja, miru in milosti božje za dušo in telo! — Grims Stanko. V NEMČIJI Bavarska Danes pa na kratko! Duhovna priprava na Božič je dobro potekla. Na mnogih krajih Bavarske so se rojaki udeležili ,slovenske službe božje in prejeli zakramente. Nekateri so seveda bili še vedno preveč „bogaboječi“, p,a jih ni bilo blizu... Na Bavarskem je sicer huda zima in trd mraz, .a marsilkak rojak ima kljub temu še vedno topilo srce. Na izseljensko nedeljo so darovali samo v Münchenu 117.97 DM za pioldpo.ro Slovenskemu kolegiju v Rimu, kjer študirajo slovenski duhovniki. Vsem daro-vavcem naj Bog poplača! Slovensko čtivo je vedno bolj zaželeno. Mbh-oirjievke, Pratike ter idnuige knjige in knjižice so zelo priljubljene. Vedno znova jih rojalki naročajo in se zanje zahvaljujejo. Podobe Brezjanske Matere božje krase stene po stanovanjih naših družin. Marsikomu se je tako izpolnila želja, da ima lepo versko sliko v spalnici ali dnevni sobi. Boljši zaslužek v Nemčiji še vedno pri-vlačuje naše delovne ljudi iiz domovine. Posamezniki od njih pa na vse preteige hvalijo ; delovne pogoje doma. Le čemu so potem prišli v Nemčijo? Tu nekaj ne „Štirna“. Baden-Württemberg j Dne 16. nov. ista se v Fallbachu pri Stuttgartu poročila Viktor Zgonc in Ivanka Bambič; 1. dec. pa v Stuttgartu Ludovik Zago-ričnilk in Jožica Doblehar. Obema paroma naša najboljša voščila! Dne 2. dec. smo imeli vprvič slovensko isv. mašo v Calwu, 42 km zapadno od Stuttgarta. Za prvič nismo imeli boigve kakšnega upanja, a glej, nabralo se nas je nad sedemdeset. Po sv. maši (ub pol petih popoldne), nam je tudi tam uspelo najti dvorano za družabni večer, kjer smo se zadržali do desete ure. Po zaključku is e nas je dober del z izseljeniškim duhovnikom in njegovimi spremljevalci iz Stuttgarta preselil v go-stiloio sosednega kraja Stammheim, kjer se stalno ishajajo Slovenci. Prišli smo veselega razpoloženja in po prvih požirkih pijače se je kar naredil krog izvrstnih pevcev in — človek bi svojim očem in ušesom ne verjel — zapeli s,o v g ostalini pesem „Marija, skoz življenje...“. Tej je Sledila še vrsta adventnih in božičnih oesmi. Tako doneče in ubrano je .bilo, da so Nemci strmeli. Baje so bili to vsi cerkveni pevci in večinoma iz Novojxn'oienca Ivo Škorjanc in Lucika Jan (iz Trois Vevre, Nievre, v Franciji) ter svatje pokušajo v župni cerkvi v Šmartnem pri Velenju vino, ki je bilo blagoslovljeno pri porotni maši, kot je to navada v mariborski škofiji. Ribnice. Ribničani se povsod 'odlikujejo po 'Svoji varnosti in v posebno čalslt jim je, da zoajio gostilno uporabiiti za kaj boljšega kakor le iza popivanje, kričanje in razgrajanje, kot se marsikje dogaja. — Prihodnjič ise tam zopet vildimo na praznik sv. Štefana ob pol petih popoldne. To pot imamo tudi žalostno novico. Rojak iiz Oibersiteinifalda, zadnji čas stanujoč v bližnjem Sdhmidhausenu, Fric Pangerl, se je v noči med soboto in nedeTjiöj'TSnirrvr-na poti iz Stuttgarta proti domu z avtom smrtno ponesrečili. Ne daleč od Ludwigs-burga, na lepi, široki cdsti, ki se na skoraj kilometer dolgem koisu počasi krivi na desno, je zašel preveč na levo stran, najbrž zaradi previsoke brzline, in talko treščil skupaj s policijskim avtom, ki mu je prišel nasproti. Z njikn je bila njegova žena Marija, njuna prijateljica ga. Hema Černe, ki je zadnji čas pri njima stanovala, neki fant iz Winnenden a in še neki Hrvat. Oba avtomobila ista se fakoj vnela in popolnoma zgorela. V ognljn je našel smrt Hrvat, ki je sedel zraven Pangerla. Ostale štiri je bilo mogoče za itaJkrat rešiti in jih pripeljati hudo poškodovane v ibolnico v 'Ludwigsburg in talko tudi policista, ki je vozil nasprotni avto. Panigerl, ki ga je bila menda vrglo skozi sprednje okno na cesto, je takoj izgubil zavest in je ni več dobil nazaj. Ponoči, 27. novembra pa je umrl in je bil pokopan v Schmidih aus erau. Njegova žena in ga. Hema Černe ležita v bolnici z zlomljeno nogo, poslednja celo na dveh mestih, opeklinami in ranami na glavi, fant iz Winnen-dena pa z zlomljeno rolko. Ponesrečenci so precej poznani tudi v Eisslingenu, saj so zadnje čase večkrat prišli tja k sv. maši in k družabnemu večeru. Bila je to dobra, verna krščanska družina. Bog daj pokojnemu večni mir, žalujoči sonrogi tolažbo ob tako težkem udarcu, vsem trem, ki še ležijo v bolnici, pa hitro ozdravljenje. Porurje Krsti: Kdor misli, da vse ve, je domišljav. Še „Naša luč“, ki v več tisoč izvodih stalno kroži med rojaki v Zapadoi Evropi, ne vidi vsega, kar bi spadalo med njena poročila. Kako bi mogla drugače pozabiti na dva vesela dogodka, ki bi ju že zdavnaj morala objaviti! Že 9. sept. sta namreč praznovala krst svoje hčerkice Boženke Lucije, zakonca Rudolf in Ana Merhar iz Düsseldorf a in že 14. okt. je bila v Osterfdlidu krščena Monika Lesjalk, hčerkica Pongraca in Kristine. Zasebno jim je „Naša luč“ iže čestitala, sedaj pa naj bodo čestitke izrečene še javno. — Kar smo v novembru krstili, pa kar hitro na dan! V Sterkrade ista bili 11. nov. krščeni dve 'deklici: Ilona Ema Burnik, hčerka Jiožefa in Uršule, in Brigita Anclin, hčerka Ferdinanda in Marije. Štiiriimjist 'dni pozneje, 25. nov., je bil krščen Tonček Tekavčič, sinko Antona in Justine. V Altenessenu pa je postal 17. nov. po isv. krstu božji otrok Mihael Piuzi, sinček Dominika in Rnzema-rije. — Čestitke vsem staršem! Poroke: Če bi bile vse Slovenske fare v domovini take, kot je naša v Porurju, potem tam fantje ne bi več peli na vasi. Kdo pa naj bi jih poslušal? Saj deklet ne bi bilo! Vise bi bile sproti oddane. Do tega prepričanja pridemo, če pomislimo, da smo imeli novembra v Porurju zopet pet porok. V Sterkrade so se poročili trije pari: 4. nov. Adolf Horvat, doma v Razkrižju, in Ana Smej iz Turnišča; 9. nov. Stanislav Škulj iz Vrbovške vasi, župnija Sv. Križ ofo Krki, in Jožefa Pavlovič iz Bušeče vasi pri Brežicah; 10. nov. Ivan Šumak, rojen v Sp. Razborju na Koroškem, in Krista Gamelissen iz Ober-hausena. V Friedrichisfeldu pri Dinslakenu sta šla 15. nov. pred oltar Jožef Gzekalla iz Ratilbora v Slezi ji, in Elvira Kozar, rojena v Hiesfdlldu. Dva dni pozneje, 17. nov., pa sta v Altenesisenu prišla po cerkveni poročni blagoslov Dominik Piuzi iz Loga pod Mangartom, in Rozamarija Schmit iz Essena. — Vsem novoporočenoam kličemo: Na mnoga leta v srečnem zakonu! Miklavž: V sredo, 5. dec. je obiskal Miklavž slovenske otroke v Sterkrade. Otroci so ga napeto pričakovali v otroškem vrtcu na Oslkerstrasse, saj so jim mamice prej že mar-slikaj povedale o njem in jih naučile tudi nekaj molitvic. Darila, ki so jih otroci dobili, sicer niso bila velika, prišla pa so iz ljubezni do slovenskih obrok v tujini. Mamice pa, ki so svoje malčke lepo naučile molitvic, bo nekoč Bog sam bogato obdaril. Vidiš takole ga pijejo naši rudarji v Porurju! Seveda, vedno niso pri taki volji. Včasih pa le moraš malo pozabiti na prah in ropot v rovih. Tile možje so se znašli, da jim ne pride predrago; kar na dom so naročil sodček piva! NA NIZOZEMSKEM Drugo nedeljo v novembru je Zveza slovenskih društev na Nizozemskem imela svojo letno kulturno prireditev. Nastopali so: Pevsko društvo „Zvon“ pod vodstvom prof. Willemsa, moški zbor društva „Slomšek“ pod vodstvom g. Vilija Rogelj iz Eisdena v Beflgiji, Slovenska folklorna skupina pod vodstvom ge. Mici Konte in „Slovenian quintet“ z g. Antonom Robekom na čelu. Vse skupine so se zelo potrudile, da bi občinstvu, ki je do zadnjega kotička napolnilo dvorano, ustvarile košček domovine na tujem. Uspeli so. Hvaležni smo jim za idealizem in požrtvovalnost. Društvi sv. Barbare v Lindenheuvelu in v Hoensbroeku ter „Zvon“ v Heerlerheide so v začetku (decembra imeli svoje družinske večere, ki so še bolj utrdili razumevanje in slogo v naših vrstah. Po vseh naših kolonijah je sv. Miklavž obdaroval staro in mlado. To je bilo veselja! Še živimo! Prav je tako! Novo leto nas, dragi rojaki, stavlja pred nove naloge. Složno na dello! Naj nihče ne stoji ob strani! Zakonca ga. Alojzija Amtlej in g. Vili Bers iz Hoemsbroeka v povsem novi luči gledata v prihodnost. Po osmih letih skupnega življenja se jima je spolnila želja, imeti naslednika. Rodili se je brhki dečko, ki je pri sv. krstu dobil ime Anton. Veselimo se z veselimi! Bog daj srečo! V Heerilemi je v bolniški oskrbi g. Barbič iz Heerlerheide. Upamo, da bo kmalu snet doma. Zvedeli smo, da je v Weentu zbolela naša dobra sestra Justina, ki talko požrtvovalno deluje med slovenskim ženskim svetom v Limburgu. Njej kot vsem bolnikom, za katere morda še ne vemo, žellimo skorajšnjega zdravja. Z' ~\ Pobtaiimija Simon Jenko Naj čuje zemlja in nebo, kar zdaj pobratimi pojo! Naj se od ust do ust razlega, kar tu med nami vsak prisega: da srce zvesto kakor zdaj ostalo bode vekomaj. In ko ločitve pride čas, na razna pota žene nas, tu nä, pobratim, roko mojo, ti pa podaj desnico svojo: da srce zvesto kakor zdaj ostalo bode vekomaj. Beseda dana, vez velja! Ne zemlje moč, ne moč neba in ne pekla ognjena sila vezi ne bode razrušila: da srce zvesto kakor zdaj ostalo bode vekomaj! slovenci drugod Čarovnika imajo med seboj Slovenci v Avstraliji. Rojak Angel Parma jz Melbourna je sitrofkoivnjalk v čarovniji in zna kazati trike, da se ljudem ježijo lasje. V oktobru je nastopil med našimi v Syidneyu. Saj bi bilo iimeniiltao, če bo kdaj prišel v Evropo, da bi obiskal tudi naše slovenske skupnosti po zapadni Evropi. V Avstraliji se je naselil tudi rojak France Benko, vegetarijanec in učenec Yoge. Po poklicu je restavrator in popravlja stare slike. V katedrali v Syidneyu je pomladil 40 starih slik. Preden je prišel v Avstralijo, je obnavljal na Nizozamiskam slike, ki so last kraljeve družine. France prevleče poškodovana mesta na slikarijah z mnogimi plastmi, včasih do 30. Pri delu uporablja do 40 različnih kemikalij. Največje in najtežje delo je dovršil v gradu Dolenjskih Toplic v Sloveniji!. Popravili je freske iz 1. 1680. „Stati isem moral na odru in skoro ves čas gledati navzgor. Hrbet me je pošteno bolel“, pripoveduje o tem delu. V Avstraliji je umrl Joža Zadnikar, doma iz Viižmarij. Nemci so ga vtakniti v vojsko in je bil na Norveškem in Švedskem. 1946 je šel domov, kjer so ga vtaknili za 3 leta med vojake. Delal je potem v Lditoistroju in misli id spet nazaj na Švedsko, a končno prišel v Avstralijo. Koliko rojakov je doživelo podobno usodo! V Paddingfonu je umrl Sta-niiisdav Velišček iz Zapotoka pri Kanalu ob Soči. V Liverpoolu je vzela avtomobilska nesreča dmž>inii Jurija Šišiča mater. Rojaki v Argentini so priredili socialni dan, ki je bil posvečen važnemu družbenemu vprašanju in sicer odnosu med starejšo in mlajšo generacijo. V prvem predavanju je prof. dr. Ignacij Lenček pokazal na borbo, ki se v vseh časih vrši med starim in novim, med staro in novo miselnostjo, med starejšo in mlajšo generacijo. Je pa ,ta borba nekaj naravnega. Stari is e ozirajo v dobo, kli so jo preživeli, mladina pa gleda naprej. Stari cenijo tradicijo, mladi pa jo dostikrat zavračajo. Prava pot je samo tista, ki tradicijo, spo- štuje, pri tem pa ne zapira pogleda v bodočnost. Napredek je mogoč samo, ako u-stvarimo sožitje in sodelovanje generacij; mladina daje namreč s svojim zagonom in navdušenjem vsemu delu močan pritisk naprej, starejši rod pa modro pazi, da to delovanje ne gre do škodijiivih skrajnosti. Dr. Tine Debeljak je govoril o borbi med mladimi in starimi v sdoveniski zgodovini. Orisal je dogodke leta 1848 in poznejše, prikazal borbo med „starimii“, ki jih je vodil Šušteršič in „mfladimfi“ pod vodstvom dr. J. E. Kreka in dr. A. Korošca. Po prvi svetovni vojni se je 'kot odpor proti starim pojavilo mladinsko gibanje v Sloveniji z imenom „križarsitvo“; večina članov tega gibanja je pozneje utonila v krščanskem socializmu in v kamuniizmu. Marko Kremžar je govoril o „starih in mladih v iz« dl jamstvu“. Poudarili je, da je vzdrževanje vezi med rodovi ena izmed važnih nalog emigracije. Golo obupavanje, da mladine ne razumemo, je pravtako brezplodno kakor trmasto zanikanje, da ni in da ne sme biti razlik med nami in novim rodom. Mladina ni doživljala dogodkov pred drugo svetovno voljno in med njo in živi v sedanjosti, daleč od domovine, v tujem okolju. Zato novi rod ni in ne bo tak, kakor če bi živel doma. Predpogoj za sodelovanje med rodovi je medsebojno razumevanje. Ni res, da bi mladina ne imela smisla za ničesar drugega kot za zabavo. „Če boste šteli glasove vernih Slovencev, zbranih danes okrog Slomškovega groba, pridružite jim tudi naš glas iz Argentine, ki proslavljajoč Slomška kot velikega Slovenca, narodnega prebuditelja, vzgojitelja in duhovnika, prosi Boga za uspeh Vašega dela v njegovo slavo, predvsem pa za potrdilo Slomškove svetosti s čudeži. Zlasti s čudežem ohranitve ogroženega slovenskega naroda v tujini — v veri, materinem jeziku in krščanslki omiki.“ Tako so pisali argentinski Slovenci mariborskemu škofu dr. Držečniku z mogočne proslave stoletnice Slomškove smrti. Slovensko gledališče v Torontu (Kanada), je nastopilo sredi novembra z ljudsko igro „Mikllova Zala“ v cerkveni dvorani Marije Pomagaj na Maining Ave. Obiislk je bil nald-vse zadoivioljiv. Naslednjo nedeljo je bila i-gra še enkrat ponovljena v župnijski dvorani „Brezmadežne s čudodelno svetinjo“ v New Torontu. Tudi tu je bil obisk zelo številen. Župnija je namreč .ta dan obhajala tudi farno žagmamje. Vsem igralcem Slovenskega gledališča iz Toroinita iskrene čestitke, ko so pripravili tako lepo kulturno pirirediteiv, obenem pa kličem Slovenskemu gledališču: pogumno na delo naprej za ohranitev lepe slovenske besede med nami v tujini! — Torončain. DR. F. ŽAJDELA: O KOBALTNI BOMBI V oddaji radia Pariz za Sovence je naš znani specialist za raka dr. Franc Žajdea nedavno odgovarjal na vprašanja, ki mu jih je stavil urednik radijske oddaje. Izpraševal ga je o tem, kako pride do bolezni in kako danes zdravijo raka. Objavljamo nekaj vprašanj in dr. Žajdelovih odgovorov. V časopisih smo brali, gospod doktor, da razpolagajo zdaj v vaši inštituciji že s tretjo kobaltno bombo. V čem je, kar se tiče zdravljenja raka, pomen kobaltne bombe? Odg.: Kobaltna bomba je izredno neprimeren izraz. Dandanes je splošno znano, da se s pomočjo Röntg eno vtih žarkov in raidija ozdravil vsako leto na tisoče, ki so oboleli za raikom. Kot raidium izžareva tudi radioaktivni kobalt tako imenovane gama-žarke, ki so iste narave koit Röntg eno vi. Razloček je v tem, da lahko proizvajamo radioaktivni kobalt umetno lin v neomejenih količinah, medtem ko je pridobivanje radija, ki je naravna snov, zdlo težavno, dolgotrajno in drago. Žarki radioaktivnega kobalta so zelo prodorni, to ise pravi, da z njimi 'lahko obsevamo notranje organe dosti bolj uspešno kot z lOibičajnlimi rentgenskimi aparati. Seveda se dajo teoretično im tudi prak-tiemo proizvajati rentgenski žarki z isto prodorno Silo, kot jo imajo gama-žarkii kobalta; zato pa so potrebne izredno komplicirane, obsežne in drage aparature, ki jih je težko proizvajati serij iško. Kobaltna bomba pa je tehnično zelo preprosta naprava; ob- staja m kepe metalnega kobalta v težki svinčeni kletki, ki usmerja žarke na del telesa, ki mora biti obsevan. Ta nekaj ton težka naprava, ki je seveda popolnoma avtomatizirana, se lahko preusmerja z izredno gibon ostjo s pritiski na nekaj gumbov. Ime „bombe“ so ji dali verjetno zaradi zunanje oblike Metke. Povejte nam, prosim, še: Ali pomeni kobaltna bomba velik napredek za zdravljenje raka? Odg.: Ta napredek je brez dvoma važen, saj, kot sem že omenil, lahko z njo veliko laže obsevamo notranje organe in dajemo večje doze v globino in bo brez skrbi, da bi pri tem poškodovali zdrava tkiva med obsevanim organom in virom žarkov. Napredek pa je budi v tem, da je danes, z ozirom na serijsko produkcijo kobaltnih bomb, mogoče obsevati doslti večje število bolnikov kot prej.. LEV DETELA Dvoboj s soncem VESOLJSKA POVEST Bilo je prosi večeru: po cestah so se morale prižgati prve luči, zrak je postajal težak in spokojen. Učenjak me je poklical v svojo sobo; sedel je sključen pod grmado knjig, papirjev in velikanskih zemljevidov. Videl sem, da je zelo razburjen. Priznati moram, nikoli ga še nisem videl taJkega. Odkar s-em ga poznal, se je kar bleščal v umirjenosti in notranji trdnosti, danes pa je bil bledikav, zgrbljen in prestrašen. Podoba je bila, da se je pripetila velika nesreča. Nekje je moral zadeti na račune, ki so mu povedali, da se Zemlji priMiauje velikanska ognjena zvezda in le še leto ali dve — in prišel bo konec sveta. Stal sem sredi siObe in ga napeto opazoval. Vodol sem, da bo prišel čas, ko se bo zganil sredi kupa učenih papirjev, dvignil bo sivolaso glavo, poskočil im zavpili: „No, profesor, vas pa pustim čakati!“ Stal sem in se pripravljal na trenutek, ko me bo učenjak zapazil in mi razložil mučno zadevo. SPET Spet gorijo luči, tam po naši vasi — znanci tam sedijo, kakor mi smo včasi. Zbujajo spomine na pretekle dneve. Malo, malo sonca, več pa bolečine. Starček pa obnavlja žalostne povesti — tistih, ki za vedno so odšli po cesti. Tu so se rodili, z nami se igrali. A nazadnje s solzo v tuj se svet podali — A tujina, ta nemila, jih je skrila, potopila in jih nikdar, nikdar več ne bo vrnila. Mrak postaja v sobi luč goreti noče — Zunaj veter toži, kot da nekdo joče. R., Francija „öujte,“ je slednjič rdkel. „Naše potovanje po vesolju 'bo treba korenito preusmeriti.“ „Kako,“ sem se začudil. „Nič,“ je rdkal. „Kot veste, drvi tudi Zemlja z Luno in za Soncem neznano kam. Toda ta kam je prepad, razumete, prepad, v katerem se skrivajo zvezde in ognjena nebesna telesa, na katera bomo v kratkem usodno trčili.“ „Kdaj?“ sem vprašal. „V enem milijonu let,“ je žalostno odvrnil. „Toda, to je ja velikanska doba,“ sem izdavil. „Seveda je velikanska doba,“ je odvrnil, „toda na usodne dogodke moramo misliti že sedaj. Sonce moramo preusmeriti na nov, jasen tir!“ „Zaboga, človek,“ sem obupano vzkliknil. „Kako naj to storimo.“ „Atomska energija nam bo takrat odločilno pomagala. Načrt je popolnoma preprost. V bližini Sonca bomo razstrelili orjaške množine atomske bombe, ki bodo delovale podobno kot izpušni plini reaktivnih letal. Velikanska gibajoča se masa razstreliva sicer ne bo mogla uničiti Sonca, pač pa ga bo usmerila na novo pot, ki jo bomo še določili.“ „Toda,“ sem rekel v dvomu, „tako početje bo vendar življenjsko nevarno za vse človeštvo.“ „Oh, ne bojte se,“ se je nasmejal učenjak. „Eksplozijo bomo izvadilii daleč od Zemlje, v brezzračnem prostoru. Obstajala pa bo nevarnost za izvrševalce naših ukazov, ki se bodo morali nahajati v veliki bližini Sonca. Tu bi vas opozoril samo na nevarno kozmično žarčenje, pa na izredno sončno vročino in — na drugi strani seveda, tudi na strahoten mraz brezzračnega prostora, skozi katerega bodo izvrševalci naših ukazov morali potovati. Poleg tega se nekaj širijo glasovi, da se v brezzračnem prostoru v bližini Sonca nahajajo ognjena živa bitja, ki niso niti najmanj podobna kakršnemukoli stvoru ali predmetu na Zemlji. Tu bomo morali biti posebno previdni. Mogoče so ta bitja napadalna in nevarna; zaenkrat niti ne vemo, kako bi se jih ubranili.“ „Ali ste prepričani, da taka bitja tudi resnično žive?“ sem ga vprašal v velikem pričakovanju. Učenjak je razgrnil velik rdečkast zemljevid in mi pokazal točko v bližini Sonca, ki je bila označena z debelo črno črto. „Vidite,“ je dobrodušno dejal. „Na tem mestu je ruski vesoljski popotnik Lopatkov trčil na Skrivnostna bitja, ki so mu razbila ladjo in ga ubila. Njegove zadnje besede, ki smo jih ujeli na našilh aparatih, so bile: Bližajo se mi orjaške ognjene pošasti, pomagajte, pomagajte. Vroče postaja, vsemirska ladja se topi v vročini. — Pozneje nismo slišali ničesar več . . . Vsekakor sem prepričan, da je zadeva resna.“ „Kaj takega, ne moremo tvegati,“ sem prepričano dejal. „Veste,“ je rekel učenjak. „Profesor, vi ste sposoben človek. Pokazali ste, kako lahko sin majhnega naroda prodre na najvišje položaje. Tako tudi dobro razumem vaš strah in upor. Po da'ljšem premisleku pa boste vseeno spoznali, da je edina možnost, da še rešimo človeštvo, prav ta, ki sem vam jo že nakazal. Velikanska masa atomskega eksploziva bo namreč z usodno silo udarila v Sonce. Udarec ne bo toliko močan, da bi razbil sončno maso samo, pač pa jo bo usmeril na novo pot, v nove kraje, na katerih ne bo v naslednjih milijonih let mogoče nikakršno trčenje s kakršnokoli zvezdo, planetom, repatico ali kakim drugim nebesnim telesom.“ „Dobro,“ sem rekel. „Popolnoma vam zaupam, doktor. Potrudil se bom, da bomo zadevo uspešno, hitro in zanesljivo izvršili.“ „Hvala vam!“ je rekel učenjak svečano in vstal. „Določena navodila vam bom že še po-sal. Na svidenje.“ (Dalje) rojaki pišejo „ . . . Dve leti je, odkar sem zapustila prelepo Gorenjsko, ki jo lahko imenujemo raj. Čeprav mislim vedno 'na dom in na domače kraje, se bojim dneva, ko bi se morala vrniti domov. Usoda mi je le v tujini naklonila mir. V delu najdem razvedrilo, v mplitvi pa zaupanje in moč v vsakdanjem življenju . . .“ — F. K., Düsseldorf. „Doma so vedno hvalili, kako lepo socialno ureditev ima današnja komunistična Slovenija. Za vse je dobro poskrbljeno, posebno tudi za stare ljudi, ki jim je država zgradila lepe domove. Mislil sem, da je v tem oziru Slovenija res napredovala. Slovenska stvarnost pa mudi čisto drugo sliko! Poglejmo samo en primer: S. K. je delal 30 let v rudniku v Porurju. Tik pred zadnjo vojno se je vrnil s svojo ženo domov v upanju, >da fco tam mirno užival zasluženo pokojnino. Prišla je vojna in mu prekrižala prve račune. Prišla je „osvoboditev“ in mu prekrižala še ostalo upanje. Od junija 1945. 'leta do konca 1. 1947 je prejel od države le dobrih 4.000 (štiritisoč) dinarjev podpore. Da je s svojo ženo sploh mogel živeti, je moral zapovrstjo prodajati vse, kar je prinesel s seboj iz Nemčije, in njegova žena, čeprav že priletna, je morala znova na delo. Še danes, 17 let po svobodi, ni dobil doplačano tisto, kar mu gre do vseh človeških pravicah . ..“ — Klemen. T., Dortmund. „ . . . V Vašem listu smo brali vabilo na pra-znovanje ,Martinove nedelje’ na Nizozemskem. V upanju, da bo to res srečanje sloven- skih rojakov, smo šli tja in bili razočarani. Gostov je bilo več, kot je bilo menda predvideno. Že ob vstopu v dvorano so nas pozdravili z radovednimi pogledi zagoreli obrazi naših južnih bratov, in teh je menda bila tretjina. Ne mislimo imeti kakšne mržnje do njih, toda čemu nam prireditelji niso prej povedali, da to ne bo le srečanje slovenskih rojakov? Da bi človek hodil poslušat tako malo melodično improviziranje „pjevača“, kot je bil tisti pri mikrofonu med plesom, in gledat, kako se zabavajo naši sosedi med seboj, pa nas res ni volja. Želimo si domačih, slovenskih srečanj, ki so tako potrebna in koristna.“ — K. G., J. K., F. J. in D. K. k Porurja, Nemčija. „Ta naš slovenski narod! Po celi Evropi je razkropljen in zdaj slišimo, da spet prihajajo na Bavarsko novi iz domovine, da bi si izboljšali življenje. Včasih so se z Bavarskega naseljevali med Slovence, zdaj je pa narobe. Slišal sem, kako si nekateri tam gradijo tudi hiše. Pri nas v Franciji se pa malo sliši o hišah in o polju. Več slišimo o avtu in o televiziji in o dobrem življenju. Malo je takih, ki bi si kupili svoj dom in imeli na starost svoje stanovanje. Tudi se več ne vidi, da bi rudarji delali na polju. Pred 50 leti so rudarske ženske krmile svinje, kokoši, zajce, dandanes pa tega več ne vidite. Stari delavci so sadili krompir, zelje in korenje in celo leto so imeli kaj domačega in živeli brez denarja. Danes pa gre mlada žena v trgovino in kupi par kil krompirja in jutri spet samo par kil. Seveda si nekateri še obdelujejo vrt za solato, peteršilj in druge reči, ali žena si ne umaže svojih rok ali rdečih nohtov, ker si na- Na strani 13 poročamo o smrti ge. Rozalije Cesar, roj. Košil, v belgijskem Limburgu. Na sliki sedi ob svojem možu. takne prej gumijaste rokavice. In kaj sem doživel? Zadnjič sem bral, da išče v Nemčiji ,dekle 17 let, 1.60 m, blond, jugoslovanske rodovine, fanta ali vdovca od 20 do 35 let starega, kS ima avtio . . — A. V., Francija. Ura tiha je enajsta. Svet zatisnil je oči. Le srce veselo tam v daljavi kliče, vpije v svet, drhti. N. C. Švedska smeh je zdrav V šoli. — Učitelj: „Imenujte mi nekaj zvezd!“ — Prvi učenec: „Stalne zvezde.“ — Drugi učenec: „Planeti.“ — Tretji učenec: „Kometi.“ — Četrti učenec: „Filmska zvezda, Zvezda na Kongresnem trgu v Ljubljani, morska zvezda. — Presenečen po tej učenosti, prekine učitelj pouk o zvezdo-slovju. .. Moderni otroci. — „Zakaj nisi napisal domače naloge,“ vpraša strogi oče svojega