Poštnina otofans v oo*ovlni leto LVII. V UubHani. v soboto, dne 30 marca 1929 St 74 st. 3 Oln Naročnina Dnevna izdajo zo državo SHS mesečno 23 Din polletno ISO Din celoleino 3UO Din za inozemstvo metecno 40 Din nedei|»ka izdala ceiole-no vJuflO-alavlll 120 Din. za Inozemstvo 140 D VENEC S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov i sioip. pelli-vrsia mali oglasi po l'SO in 2 O.vettl oglasi nad O mm viftlne po Din 2-iH). veUkl po 3 in 4 Din, v uredmSkem delu vršilca po IU Din O Pr ve<~iem o Izide ob 4 ziulral razen ponaellKo in dneve do prazniku Spas človeštva Ko je diktator Italije pred velikim fa-šistovskim svetom utemeljeval konkordat med Italijo in Vatikanom, je zelo ostroumno razgalil nelogičnost in nemožnost znanega Ca-vourjevega gesla: Svobodna cerkev v svobodni državi. To je ena tistih teorij preživelega meščanskega liberalizma, ki jih je življenje ovrglo tako ktikor vse ostale izume te šolfe. Cerkev in država sta dva najmogočnejša faktorja, ki posegata v življenje kulturnih narodov, tako da si moreta biti v svojih medsebojnih odnosih v realnosti življenja samo prijazna ali sovražna; nazor pa, ki p. postavlja, da moreta živeti »svobodna« drug poleg drugega, ne da bi se sploh dotikala, je pusta fraza, Svoboda cerkve v državi more sloneti le na njenem spoštovanju, na umevanju njene naloge in na podpiranju te njene naloge, ako jo država razume in razumeti hoče. Ce ne, imamo v najboljšem slučaju le neko razmerje hladne kurtoazije ali prezirljivo omalovaževanje, navadno pa nn^tost, škodljivo državljanskemu življenju, te ne direktno sovražnost in oviranje. Prijateljsko razmerje in soglasna kooperacija med najvišjo duhovno oblastjo in med oblastjo, ki ureja svetno življenje, je nujna za normalni razvoj države, ki v svojih koreninah temelji v starem in novem kulturnem svetu na pripoznavanju etičnih načel krščanstva. To prijateljsko razmerje se lahko izraža na različne načine, nek intimen stik v gotovi točki, neko sodelovanje pa mora biti ali vsaj neka dejanska medsebojnost v gledanju na najvažnejša vprašanja življenja, čeprav se formalno ne izraža nazunaj, kakor n pr. v Severni Ameriki, ki je svojo ustavo naslonila na principe tako globoko vernega moža kakor je bil Washington. V Evropi pa, kjer se je načelo »svobodne cerkve v svobodni državi« izvajalo iz brezverske ali versko indiferentne miselnosti, je praksa pokazala, da se je mislilo le na to, kako cerkev na drug način zasužnjiti, njeno delovanje ovirati ali pa jo obsoditi na počasno otrpnjenje in na odtujenje mas cerkvi in njenim idealom. Ker se je pa pokazalo, da je ta boj brezupen, da se viri verskega in cerkvenega življenja ne dajo izsušiti, da je zaman računati na »razpadanje« krščanstva, kakor je sanjalo takozvano svobodomiselstvo, zato opažamo preobrat tudi v mišljenju vodilnih državnikov v Evropi, kar vidimo zlasti v sekularnem dejstvu lateranske pogodbe. Mož, ki jo je s cerkvijo sklenil, je imel tudi pogum povedati, da je to rezultat bankerota liberalizma, ki je nastopil namesto toli napovedovanega »bankerota katolieJzma«. Cisto jasno je, da ta največji dogodek našega stoletja ni potekel iz političnega oportu-nizma, kakor mislijo nekateri v gotove fraze in izme zaverovani ljudje, ampak ima svoj izvor v počasnem preobratu miselnosti zapad-nib kulturnih narodov, čeprav se v državno politiko neizogibno vedno primešuje izvestna doza egoističnega preračuna in ozir na to, ali je kaj koristno ali ne. Toda tudi to ne bi bilo mogoče, če bi se po več ali manj očitnem ali prikritem duševnem preobratu ne bilo ustvarilo razpoloženje. To razpoloženje vidimo danes prav povsod. Liberalizem kot svetovno naziranje kapitalistične buržuazije je idejno popolnoma odpovedal in izgubil vso privlačnost; on je — žal — samo še praksa teženja za dobičkom, kopičenja gmotnih dobrin in njih uživanja po družbi denarnih mogotcev. Socializem kot nekaka filozofija mišljenja, popolnoma posneta od »svobodomiselstva« meščanske družbe, je svoje privržence prevaral in čimdaljebolj se množijo v vrstah marksistov zaenkrat še rahli glasovi po etični in verski utemeljitvi prole-tarskega pokreta. Komunizem, v kolikor hoče biti nauk vesoljnega življenja, je samo le še bolj razkrojil družino in zdravo moralno življenje ter se sam nahaja pred usodnim vprašanjem, kako ukrotiti razdiralne strasti in nagone sovražnosti, ki jih je v množicah zanetel do strašnega plamena. Demokratični ideal je kapitalistična družba, ki ga je v francoski revoluciji postavila na tron, sama popolnoma izpridila in popačila in celo v državah, ki že več stoletij živijo v demokratičnih tradicijah ali so na svojo svobodoljubno ustavo prav posebno ponosni, v resnici služi samo za špansko steno, ki naj očem množice zakriva dobičkonosne posle višjih in vodilnih krogov ter plutokracije. Narodnomanjšinjsko gibanje, panevropski pokret, pacifizem itd. bolehajo na pomanjkanju odkritosti in na neučinkovitosti ter nedoslednosti v praksi, kor manjka najglobljega fundamenta v veri. Diktature Izjave Sv. Blagoslov slovenskim vernikom - O beatifikaciji f Slomška O katoliški akciji Maribor, 30. marca. (Tel. »Slov.« Naš mariborski urednik je po-setil presvetlega škofa dr. I. Tomažiča ob njegovem povratku iz Rima ter ga prosil za blagohotno sporočilo glede njegove avdijence pri sv. Očetu. V kratkem podajamo javnosti sledeče misli presvetlega g. škofa. Pri zasebni avdijenci pomožnega škofa la-vantinskega dne 16. marca t. 1. se je sv. Oče živo zanimal za razmere v škofiji. Na poročilo, da se lavantinski verniki vesele velikega dogodka sprave med cerkvijo in italijansko državo, je dejal sv. Oče, da je treba sedaj po izvršenem dejstvu šc več moliti kot prej, da se srečno uredijo vse zadeve, ki so s pogodbo v zvezi. Z veseljem je vzel na znanje, kako se v škofiji dela za procvit verskega življenja, za religiozni prerod mladine, za mi-sijone, za z e d i n j e n j e cerkev in za dobrodelnost ter je sprejel tozadevne darove z obljubo, da bo poslal vernikom posebno zahvalno pismo, ki naj se objavi vernikom. Glede f Slomška je izrazil željo, da bi se dela za beatifikacijo z božjo pomočjo srečno dovršila. Treba je predvsem, da se pravilno izvede tozadevna obravnava pri škofijstvu. Imenoval je osebe v Rimu, ki bi mogle dati zanesljive informacije, kako naj se postopa. Tudi je glede Slomški vih podobic pripomnil, da bi bilo dobro, ako bi se izdale tudi v svetovno znanih jezikih. Ko je naročal, komu naj se sporoči poseben blagoslov (n. pr. redovnikom, redovnicam itd.) je dejal: »Povejte zlasti, da velja Naš blagoslov mladini in vsem tistim, lu delajo za mladino in za njeno organizacijo. Veliko važnost polagamo na to, da se dobro izvede katoliška akcija, o kateri smo ponovno objavili svoje želje. V tem oziru se je mnogo lepega govorilo na lanskem katoliškem shodu v Magdc-burgu, kar Nas je zelo veselilo. Tudi kardinal Bertram v Vratislavi je zelo zavzet za to delo. Na njegovo prošnjo smo mu nedavno v posebnem pismu podali potrebna načela in navodila, h katerim je on priobčil prav dobro razlago. V veliko radost Nam bo, ako bo tudi pri vas katoliška akcija dobro napredovala.« Ob zaključku pa je dejal sv. Oče: »Prav posebno pozdravljamo seminariste (gojence obojnega semenišča); zakaj, dober duhovniški naraščaj Nam je zelo, zelo pri srcul« JVaše velikonočne priloge Ekspoze finančnega ministra Proračun *e realen - Konec ustvarjanm letečih dolgov - Ravnotežje med izdatki in dohodki - Izplačilo izdatkov zagotovljeno - Proračun znaša 12.464 in pol milijona Din / Belgrad, 29. marca. (Tel. »Slov.«} Finančni minister dr. Šverljuga je dal danes dopoldne časnikarjem o novem proračunu izjavo, v kateri pravi: Kakor je znano, je ta proračun v stvari samo predelan proračun, ki ga je izdelal moj prednik in ki je bil že predložen bivši narodni skupščini. Zato spremembe tega proračuna od prejšnjega predloga niso mogle biti velike. Zares je bil tudi čas preveč kratek, da bi se mogli v proračunu videti rezultati vseh ukrepov, ki so v programu kraljeve vlade, posebno pa v smeri večjega varčevanja z državnimi izdatki. Proračun mora zabeležiti stanje državnih potreb in državnega aparata v tistem obsegu, v katerem dejansko obstoja na podlagi pozitivne zakonodaje. Zakonodaja, ki služi kot temelj izdatkom v državnem proračunu, pa je v klavnem še nespremenjena ter so vsi krediti, ki iih zahteva, morali biti tudi določeni. Prav tako malo se je morala omogočiti izvedba novih zakonov, ki so se spreieli. V finančnem oziru jih je treba z novim proračunom izvesti. Ob priliki izdelave tega proračuna se ie predvsem čledalo na imperativne potrebe, da je ta proračun realen, ker samo tako se morejo osnovne poteze pravilno financirati Na drugem mestu se je želelo, da bi bila r»rd<3-Htev kre^fn za posamezne državne potrebe čim pravičnejša. S temi temeljnimi namerami se je začelo z revizijo orvotno izdelanega proračunskega predloga. Posebno živa je bila naša težnia, da bi bil proračun verna slika državnih potreb. Dobiti tak proračun pomenja prehodno prvo etapo ureditve in napredka naših državnih financ. Samo s takim proračunom se more zares onemogočiti prekoračenie kreditov in ustvarianje novih, tako zvanih »obvez« iz prejšnjih let, ki so sčasoma postale v naši državi eden izmed največjih problemov, ker je morala država najeti posebno posojilo v inozemstvu, da bo te obveznosti končno likvidirala. S prakso ustvarjanja takih obveznosti, pa, ki jih jo po polomu predvojnih družabnih ideologij napovedal že Spengler v svojem toli napadanem, pa veliko resničnega jedra vse-bujočem in globoko črpajočem delu, istotako živo čutijo potrebo, da se naslonijo na versko in moralno tradicijo krščanstva. Kajti le to je v splošnem prevratu in polomu ostalo neomaiano kot v kaosu svetla in neugasna točka. Cerkev, mistični od smrti vstali Kristus, živi večno življenje in vsakega posameznika vodi čez greli in zablodo v Vstajenje. Z njeno pomočjo in oporo morejo vstati tudi cela občestva k življenju, ki, usmerjeno k večnofitnim vrednotam, obogatuje, dviga in osrečuje tor v plodovih zemske kulture blagoslavlja tudi državo in njene naloge na zemlii. za katere ni pokritja v rednem getnem proračunu, se mora v bodoče brezpogojno nehati. Proračun 1. 1929-1930 izkazuje ravnotežje med dohodki in izdatki. Po realnosti, kolikor jo je mogoče napovedati, je ravnotežje med dohodki in izdatki druga značilka tega proračuna. Dasi so dohodki v tem proračunu povečani, je brez vsakega dvoma, da ne more biti proračun pri sedanji neugodni gospodarski konjunkturi dvomljiv v izvrševanju. Čeprav so se dohodki povečali, so določeni z veliko obzirnostjo. Če se ima pred očmi, da se bodo v teku proračunskega leta izvršile znatne preosnove v državni upravi, iz katerih bodo brezpogojno rezultLrali prihranki, tedaj ne more biti dvoma, da je izplačilo izdatkov popolnoma zagotovljeno z določenimi dohodki. Glede tehnične strukture ni v proračunu nobene spremembe. Kakor proračun za 1. 1928-1929, je tudi ta proračun sestavljen iz dveh delov: obča uprava in državna gospodarska podjetja. Kriterij, po katerem so ocenjeni predloženi krediti v teh dveh proračunih, ni eden in isti. V prvem delu sc je najrigorozneje izvršila vsaka mogoča utesnitev izdatkov. V drugem delu so se izdatki povečali povsod lam, kjer so pogori za intenzifikacijo proizvajanja in, kar sledi, povečanja dohodkov. Analiza proračuna je ta-le: 1. Izdatki. V prvem delu proračuna (občna državna uprava) znašajo izdatki 7,945.647.510 Din. V istem znesku so določeni tudi občni državni dohodki. Med nje so vračunani tudi čisti pre-viški državnih monopolov in ostalih državnih gospodarskih podjetij. Izdatki gospodarskih podjetij so proračunani na 4.518,827.402 Din. Te izdatke morejo državna gospodarska podjetja samo ob sebi umevno pokriti iz. lastnih dohodkov. Skupno znaša proračun za leto 1929-1930 12.464,474.912 Din. Proračun za 1. 1928-1929 jc znašal 11 miljard 580,119.082 Din. Radi pravilne vzpore-ditve z novim proračunom jc treba dodati še naknadne izredne kredite, ki so v teku 1028-29 morali biti odobreni, da bi se omogočilo normalno funkcioniranj« državnega aparata. — Skupno so znašali 471,639.909 Din. Na ta način se dobi realna vsota proračuna za 1. 1028-29, ki znaša 12.051,751.991 dinarjev. Proračun za 1. 1029-30 je po tem sodeč od proračuna za 1. 1928-20 za 412,722.921 dinarjev večji. To povečanje izvira v glavnem iz sledečih postavk: 1. Dotacije samoupravam 190 mil. Ta vsota je v proračunu 1929-30 v računskem delu proračuna. V proračunu 1928-29 pa je bila v finančnem zakonu. 2. Kredit za pokojnine in invalidske podpore 211 mil., ki so bili ____v_____ inAOnn 5---J! I;___! .. v prurucuuu lirzo-^n nicuiumui v uetouuniui višini, pa so se morali v teku proračunskega leta zvišati. Krediti za državne dolgove 71 milijonov, za plačilo obresti za novo mono- Današnji številki »Slovenca« za praznike so priložene Leposlovna priloga broširana v okusnem ovitku s sledečo vsebino: Beseda za velikonoč, uvodna pesem Jože Pogačnika. Rapsodovu velikonočna poslanica, Ivan Pregelj. Velika noč. ostroškeni samostanu, Miloš Živkovič. Velikonočna povest iz »Bratov Karamazo- vih« od F. M. Dostojevskega. Pietu, pesem Rainera Maria Rilke. Otroci se igrajo. Narte Velikonja. ZA NASO DECO: Angel (po Andersenu). Volk in kožice s slikami. Nekoliko čudna zgodba, France Bevk. Maček Krnjav, Marij Skalan. Vstajenje, jiescm Franceta Seljaka. Mala Marta in kukavica, Hans Aunrud. Pogumni Mevžek, kavkaška pravljica. Več otroških pesmi po narodnih motivih od Franceta Bevka. IZ VALVAZORJA: Kako vrag pase polhe s sliko — O divjih živalih na Kranjskem. IZ KRALJESTVA ŽIVALI: Afriški nosorog — Ris — Guanako — Vikuna z risbami. Beli labod, iz knjige: V sibirskih pra-šumnh od Osscndowskega. ZA KRATEK ČAS: Pesmi in anekdote. NAŠA VELIKON. NAGRADNA UGANKA. Glasbena priloga VSTAL JE GOSPOD, skladba P. Hugolinn Sattnerjn, libretto od P. Krizostoina. To bo našim zborom eno najlepših velikonočnih daril. Ker skladba na eni strani ni težka niti za zbor niti za spremljajoči instrument (klnvir, harmonij ali orgle), na drugi strani pa je silno melodiozna in mogočna obenem, bo stalno ostala kot ena najučinkovitejših točk v programih naših koncertov. Zato smo dali natisniti par sto Izvodov več ua boljšem papirju, da liomo mogli postreči pevovodjem tuai še pozneje. Našim planinam pa je posvečena tretja jiriloga velikonočnegu »Slovenca« nIlustrirani Slovenec" s krasnimi reprodukcijami bohinjskega jezera, triglavskih jezer, motivov Kranjske pore in njenih hribov. Bleda s slikami Nj. Veličanstva kralja in Ni. Visočanstva prestolonaslednika Petra, ter železniških zvez z našo deželo. Ta jiriloga dostojno otvarja našo turistično sezono. polsko posojilo 22 mil. Din. 4. Za izvedbo zakona o sodnikih 80 mil., za druge sodne pa trebe, kazenske zavode 20 mil. 5. Preosnova notranje upravo 18 mil. kot doklade uradnikom I. kategorije. 6. Finančna reorganizacija 19 mil., izdelava katastrov 10 mil. 7. Podpora za nedržavne ceste 30 mil. 8. Razne železniške potrebe, vštevši kredite za ravnateljstvo za graditev železnice, prenesene iz finančnega zakona, 200,424.127 Din. 9. Prometni izdatki, dnevnice delavcem v rudnikih 70 mil. 10. Razni drugi manjši izdatki. Kakor je razvidno, je zbirka teh posebnih poviškov v posameznih proračunskih oddelkih znatno zvišala gornjo številko 412 mil. 722.921 Din, ki predstavlja razliko med proračunoma 1028-29 in 1929-30. To pomenja, da se je za večji del teh povišanj našlo pokritje v prihrankih, pri izdatkih, v posameznih proračunih. Vsa omenjena povišanja imajo ali produktivni značaj ali pa so ti krediti neizbežna potreba radi neizpolnjenih državnih obveznosti po pozitivnih zakonih. Tem povišanjem se res ni bilo mogoče izogniti, ker bi sicei proračun ne bil realen. Pri vsem tem se ne more trditi, da bi bile posamezne skupine izdatkov v tem proračunu dosegle svojo skrajno mejo. Znano je na prvem mestu, da se mora naš državni proračun državnih dolgov nujno znatno zvišati. Radi ureditve vojnih dolgov * Franciji in radi morebitne neugodne ureditve vprašanja predvojnih dolgov pa je nujno najeti zunanje posojilo za stabilizacijo javnih del. Prav tako je nujno potrebno povišanje izdatkov z.a okrepitev naših gospodarskih podjetij. Poglavitni cilj naše bodoče finančne politike glede na izdatke je bil, da to nujno povišanje izdatkov izenači s prihranki na dru. gi strani. Ti prihranki se bodo v gotovi meri .. i.m n^falimatom lotil PrortBnn. UMnrt^ll /iO v iv. iii j.i... v.. ......... ... * — • — - ---— va državne uprave na podlagi novega zakona o osrednji upravi. Vsebina te preosnove mora biti ne samo znižanje števila ministrstev iu pristojnih uradov (n. pr. gimnazij, za katere je že določeno, da se ukine 21 nižjih, 1«,) pa se jih spremeni v nižje gimnazije), temveč tudi preosnovi samega sistema dela v tem smislu, da se bo v koordinaciji sorodnih poslov in v racionalnem izkoriščanju delovne sile dosegel maksimum efekta. To velja posebno za državna gospodarska podjetja. Umljivo je, da zahteva rezultat v tem pogledu več časa in mnogo naporov in smotrnega dela. 2. Dohodki. Glede dohodkov je finančni minister izjavil to-le: Naša finančna politika je glede dohodkov v še bolj odrejenih konturah, kakor glede izdatkov. Temu pripomore v psvi vrsti izenačenje zakonodaje o neposrednih davkih. Finančni rezultat novega zakona o neposrednih davkih izkazuje v proračunu za 1929-1930 od vseh obliik neposrednih davkov vsoto 1864 miljomov dinarjev. V proračunu 1928-1929 pa le 1.673,424.300 Din. Presežek 190,575 700 Din se razlaga z rezultatom dela komisije za ugotovitev katastrskega donosa, ki se mora smatrati iz fiskalnega stališča zelo ugoden. Na drugi strani se jc nedavno dobro izvedla sprememba in dopolnitev zakona o neposrednih davkih. Davki; na poslovni promet, vojni davek, davčni dolgovi so ostali v proračunu v istem znesku, kakoir za 1928-1929. Pri posrednih davkih so povečani dohodki pri trošarini z« 90 miljonov, pri taksah za 144 miljo-nov 320 tisoč. To povišanje se razlaga s tem, ker so se preosnovali te vrste dohodki; trošarine so se izenačile, takse zmanjšale, poslovni promet se je pojačal, vozninske takse so večje radi novih prog, na glavnih progah pa •e je kapaciteta zvišala s položitvijo drugega tira Belgrad—Novska. Carine so preračunane za 170 99 milj. manj, kakor za 1928-29, ker smo pred trgovinskimi pogajanji s Češkoslovaško, Bolgarijo im drugimi državami in radi sklenitve trgovinske pogodbe s Francijo. Monopolfki izdatki so preračunani za 38 miljonov 301.630 Din nižje, nego l 1928-1929. V proračun dohodkov je vzeta vsota na račun reparacij 162.36 milj. Dejanska vsota, ki pride na račun teh dehodkov, bo odvisna od tega, v koliki meri se bodo sklenili dogovori in naročila na račun reparacij. Radi teh dohodkov je v finančnem zakonu posebna odredba za posebne potrebe, za plačilo vojnih dolgov, za amortizacijo 2 XA% vojne škode, za odkup invalidnine, z vsemi izdatki, ki so posledica vojne. Dohodki državnih podjetij so preračunani višje z ozirom na proračun 1928-29 za 268 miljonov 313 875 Din, kar je razlagati z zvišanjem produktivnih Izdatkov, predvsem pri upravi državnih železnic, gozdarskem in poštnem ministrstvu ter pri monopolski upravi. Končno je finančni minister spregovorili nekoliko besed o finančnem zakonu, iz katerega so izpadle vse odredbe, ki niso v zvezi z izvajanjem proračuna. Nj. V. kralj je danes proračun podpisal. Katoliški akademiki ia Primo de Rivera Zadnje dni smo imeli priliko čitati v časopisju o stavki akademske mladine v Madridu. Z ozirom na te vesti je sedaj objavila zveza katoliških akademikov (Confederacion de estudiantes catolicos de Espanja) proglas, iz katerega posnemamo: Skoraj vse vesti, ki so o stavki vseuči-liščne mladine izšle v časopisju, so neresnične. Res je sledeče: Od 8. do 12. marca je trajala stavka samo aa vseučilišču v Madridu. Predavanja so bila takoj odpovedana. Stavko je izzvala skupina agitatorjev, dočim se je velika večina dija-štva držala popolnoma pasivno. Stavka naj bi služila tajnim političnim ciljem. Par profesorjev je stavko podpiralo. Akademske oblasti so bile slabo informirane in se zato tudi dajale slabe informacije vladi, ki je vsled tega postopala zelo dobrohotno napram voditeljem stavke. Sele ko je mala peščica agitatorjev pričela nastopati preveč agresivno, je proti njim nastopila tudi policija. Ranjen je bil en visokošolec. Napačne informacije so bile poslane tudi na vseučilišča v drugtfi mestih Španije. Vendar je omladina skoraj povsod takoj spoznala, za kaj gre in se ni solidarizirala. Neredi so sedaj sicer končani, mi madridski akademiki pa smo izgubili naš vpis; »niverza pa ostane zaprta do 1930. Vsi profesorji in vse akademske oblasti so suspendirane, da je kraljevi komisar mogel konsta-tirati odgovornost profesorjev in dijakov. Politična stran tega pokreta se je spoznala tudi po tem, ker so v njem nastopali najbolj živo elementi bivših strank, da bi se zmanjšala vrednost pesete in da hi se onemogočile mednarodne razstave v Sevilji in Barccloni. Katoliški akademiki in dijaki niso sodelovali v nobeni antipatriotski in protivladni akciji.« Posebna nagrada sadilcem tobaka Belgrad, 29. marca. (Tel. »Slov.«) Mono-polska uprava Je sklenila izplačati za 1. 1927. nagrade v skupnem znesku 27,000.000 Din, j..gi ?s js <« določena vsota plačala, ker ie bil tobak iz tega letnika posebno dober. Tako dobi med drugim Hercegovina ie 8.000.000 dinarjev, Dalmacija 1 milijon. Vsi hongregacijski zakon! sprejeti Pari«, 29. marca. (Tel. »Slov.«) Poslanska sbornica j« seda) sprejela vse predložene kongregacijske sakone in razpravljala o vrnitvi se-kvestriranih cerkvenih posestev. Radikali so včeraj zopet poskušali zavleči sprejem s tem, da so stavljoll razna vprašanja. Poiacare pa se je temu ognil s tem, da je zahteval zaupnico, za katero jc glasovalo 319 poslancev, preti pa 245. Po tem glasovanj« je gotovo, da bo vlada za zadnja dva predloga dobila enako večino, kakor za že sprejete kongregacijske zakone. Preganjanje vere in duhovščine v Sovjetski Rusiji Koln, 29. marca. (Tel, »Slov.«) Jezuitski pater Mariaux je izjavil v svojem predavanju' o protiverski tendenei boljševizma: Boljševizem govori sicer samo o »ločitvi Cerkve in države«. Praksa pa je iz tega napravila vsakovrstne nasilnosti. Številne cerkve so bile spremenjene v tako zvane »koristne prostore«, s čimer so do 1. 1923. oplenili 763 samostanov. Verski pouk je prepovedan do 19. leta starosti tudi privatniku. Vrše se pravcata preganjanja kristjanov. Že v prvem času bolj- ševizma je bilo umorjenih nad 30 prelatov. Škofe in duhovnike so križali, ubijali, rezali so jim ude in tako dalje. Samo v evropski Rusiji je bilo umorjenih okoli 9000 duhovnikov. L. 1925. je bilo 65 pravoslavnih nadškofov in duhovnikov obsojenih na prisilno delo. L. 1927. je bilo interniranih 117 pravoslavnih škofov. Med 11.000 jetniki na Soloveckem otoku v Belem morju je še danes 12 škofov in mnogo pravoslavnih duhovnikov, 18 katoliških duhovnikov in več sto katoliških vernikov. Sprememba ustave v Španiji? Bareelona, 29. mnrea. (Tel- »Slov.«) Primo di Rivera je rficielno naznanil spremembo režima na podlagi nove ustave, katere na- črt se bo predložil prebivalstvu v odločitev. Novi parlament bo določil čas premembe vlade. Preiskava o atentatu na mrtvi točki Zagreb, 29. marca. (Tel. »Slov.«) Stanje preiskave glede umora Tonija Slegla stoji na mrtvi točki. Označiti se more z besedami »Novosti«, ki naglašajo, da je preiskava danes po sedmih dneh prav tako daleč od resnice, kot je bila na večer umora. Metesi, ki je bil are- j tiran na prijavo belgrajskega trgovca Tadiča, J ki ga je osumil zvez z umorom, bi bil že spuščen na svobodo, če bi ga ne bilo sodišče pridržalo v zaporu radi ponarejenega potnega lista. Zagrebška policija demantira belgrajfko »Politiko«, Wi je pisala, da je dobil njen dopisnik na policiji posebne izjave. Tudi Ru-pajič, sotrudnik novosadskega »Vidovdana«, je dokazal svoj alibi in bo kmalu spuščen na svobodo. Danes je bilo aretiranih več oseb, o katerih se sumi, da bi mogle biti v zvezi z umorom. Nekatere osebe so bile danes spuščene na svobodo, ker so dokazale svojo nedolžnost. Naša vojska v Patizu ■ »Politika« je objavila to telefonsko poročilo o vtisu naše vojske v Parizu: »Za časa defilacije naših vojakov na pogrebu maršala Focha se je slišal skozi religiozno tišino ko val skozi vso množico: .»Glejte te Srbe, kako so lepi in veliki!« Neki tujec, ki je imel polno odlikovanj, se je prerival skozi množico in klical: »Dovolite, da poljubim srbsko zastavo!« Na Trgu invalidov je po defiliranju naše vojne donel aplavz našim vojakom, in sicer ves čas, dokler so šli skozi ogromen špalir množice. Niti angleški gardi, niti drugim zavezniškim vojskam ni publika ploskala. Naši so s svojo postavnostjo ter odličnim obnašanjem napravili najboljši vtis. j Včeraj (27. t. m.) so dali Francozi na raz-polago našim vojakom dva velika avtobusa, oficirjema pa avtomobil. Ko so vozili po velikih bulvarjih, je občinstvo toplo pozdravljalo naše vojake, ki so imeli šajkače. Ko so čez Elizejsko polje prišli pod slavolok zmage, kjer leži Neznani vojak, sta oficirja Maksimovič in Mestrovič postrojila vojake, da so oddali čast neznanemu junaku. Nato sta jim razložila pomen neznanega junaka in slavoloka. Na tisoče ljudi je med tem napolnilo trg Zvezde in se je moral promet za nekaj minut na tem ogromnem trgu ustaviti. Naši vojaki sploh ne smejo hoditi peš. Njihova prisotnost je zbudila tak?no zanimanje ln navdušenje Francozov, da jih takoj od vseh strani obkolijo. Nihče od naših ljudi ni pričakoval takšnega navdušenja Parižnnov. Vsi naši vojaki brez razlike so z dežele; med njimi so Srbi, Hrvati in Slovenci; iz vseh plemen in od vseh ver. Čudijo se vsemu, kar so videli v Parizu. Včeraj so bili na Eifflovem stolpu. Bil je solnčen dan in imeli so krasen razgled. Vozili so se tudi s podzemsko železnico in nikakor niso mogli razumeti, da se vozijo na desetine kilometrov pod Parizom. Ko so slišali, da |e pod Parizom 150 km podzemne železnice, ni bilo njih čudenju ne konca ne kraja. Tudi v podzemni železnici se je svet čudil našim vojakom. Najmanjši naš vojak je bil za glavo večji od Francoza. Naši vojaki so nastanjeni v vojaški šoli. Takoj so postali na nje pozorni njih francoski tovariši in sedaj se vedno družijo z njimi. Francoski oficirji so stalno z našimi vojaki in jih polagoma uče franeosko. Dogovarjanje pa se vrši med našimi vojaki in francoskimi največ s prsti in kretnjami, toda razumejo se dobro, ker bijejo njih srca skupno. Novoaadska vremenska napoved. Za soboto: Večidel oblačno. Ponekod bo deževalo-Temperatura bo padla. — Splošno napoved za t velikonočne praznike: Oblačno. Spremenljivo. Gen. Weygand postane naslednik Focha Pariz, 29. marca. (Tel. »Slov.«) levičarski listi zahtevajo ob smrti generala Sarraila, ki je slal levici zelo blizu, da se Sarrail še po smrti imenuje za maršala. Vlada tej zahtevi ne bo ugodila, da ne bi maršalski našlo/ »«di prepogostega podeljevanja izgubil svoje vrednosti. Nov maršal pa bo najbrže vendarle imenovan in bi prišel eventualno v poštev kot Fochev naslednik in kot predsednik medza-vezniške vojaške komisije in član vrhovnega vojnega sveta. Za to mesto ve'Ja kot najres-nejši kandidat general Weygand. Veliko mezdno gibanje v Avstriji Dunaj, 29. marca. (Tel. »Slov.«) Avstrijska zveza industrijcev je sklenila, da razširi izprtje delavcev iz dunajskih avtomobilskih fabrik dne 6. aprila na vso dunajsko kovinsko industrijo, in če se potem prihodnji teden ne bo dosegel sporazum, na vseh 100.000 delavcev avstrijske kovinske industrije. Že dolgo česa ni bilo v Avstriji mezdnega gibanja, ki bi bilo tolikega obsega, ter je stvar toliko kočljivejša, ko po hudi zimi gospodarski položaj v Avstriji ni ugoden. Zaenkrat na nobeni strani ni opažati znakov za popuščanje. Nove zračne proge Belgrad, 29. marca. (Tel. »Slov.«) Ing. Mi-kič bo odpotoval v torek v Pariz, da prouči civilno zrakoplovstvo v Franciji. V Franciji je že 9 naših inženerjev, ki jih je poslalo tja vojno ministrstvo na študije. Ko se bodo vrnili, se bo ustanovilo civilno zrakoplovno ravnateljstvo. Otvorile se bodo te-le proge: Iz Bel-grada na Skoplje, na Podgorico, na Sarajevo, na Novi Sad, na Zagreb-Ljubljana-Maribor. V novem proračunu je za civilno aviacijo določeno 1,500.000 Din podpore. Zboljšanje trg. odnošajev s Španijo Belgrad, 29. marca. (Tel. »Slov.«) Dne 15. aprila odide v Španijo naša trgovinska delegacija, ki bo s Španijo sklenila vsaj trgovinski aranžma, če že ne pride do trgovinske pogodbe. Naša stvar stoji po odgovoru španske vlade dobro in se vidno zboljšuje, čim bolj se približujemo otvoritvi barcelonske razstave. Drobne vesti Newyork, 29. marca. (Tel. »Slov.«) Ko je bil uveden v svojo službo novi državni tajnik Stimson, se je bivši državni tajnik Kellog s parnikom »Ile de France« odpeljal na potovanje v Evropo. Tirana, 29. marca. (Tel. »Slov.«) Včeraj sta namestnik albanskega zunanjega ministra in francoski poslanik podpisala francosko-al-bansko trgovinsko in plovidbeno pogodbo. Mcxlco, 29. marca. (Tel. »Slov.«) Vlada poroča, da so vladne čete zasedle mesto Esca-lon, severno od Torreona. Zapadno od Noga-lesa so vladne čete potisnile skupino vstašev preko ameriške meje, kjer »o bili internirani. Bukarešt, 29. marca. (Tel. »Slov.«) Vlada je v vsej državi izdala za nedelje splošno prepoved točenja alkoholnih pijač. Sarajevo, 29. marca. (Tel. »Slov.«) V Za-vidovitih se je dogodila smrtna nesreča. Pri pi elaganjn hlodov je premikajoč vagon povozil delavca Zmeriča, ki je bil takoj mrtev. Dunajska vremenska napoved. Preko Laponske in Finske je udri proti jugu polarni mrzli srak. Tudi za praznike velja napoved: Izpremenljivo vreme, morda lokalne padavine, hlndno in vetrovno. Naša Koroška Od poznavalca razmer na Koroikem smo prejeli člunek, ki ga prav radi objavljamo. Obrnem opozarjamo nun} in tuloh na razmere, pod katerimi ifoijp Slovenci na koroikem, voditelje manj itn-lkeqa gibanja in jih prosimo, da se ta h iaioslne poglavje zanimajo. Prepričani mo. da bo njihova beseda zalegla posebno sedaj, ko je nemiki nji minisler nastopil tako odločno ta zaiiito manjšin in ko se centrala organizacije manjšinskih kongresov nahaja na Dunaju. O žemljica sladka, ti sveti naš Korotan., » 15.279 glasov je bilo ob plebiscitu * I. glasovalnem ozemlju oddanih za Jugoslavijo. II. glasovalno ozemlje, t. j, Celovec s okolico in slovensko ozemlje severno od Vrbokega jezera, je brez glasovanja pripadlo Avstriji Bfez glasovanja Je bila p ris a; ena Avstriji slovenska Ziljska dolina in slovenska beljaška okolica. To je bilo ravno toliko pravično, kakor če bi bili v Parizu brez glasovanja pri-odili Jugoslaviji nemško Labudsko dolino. Da je bilo glasovanje na Koroškem sploh nesmisel, smo že poudarili. Čemu še glasovati o ozemlju, ki je očividno slovansko? Ali naj je bila to nagrada Nemcem za tisočletno pen nemčevanje Koroške in za sistematično in brezobzirno germanizacij® potoni šole tekom pol stoletja od 1. 1870. dalje? Dobro je presodil položaj francoski zastopnik plebiscitne komisije, ki je rekel na Djekšah tedanjemu ondošnjemu župniku g. Benetkus »Povejte ljudem, naj glasujejo za Jugoslavijo, ker to je slovensko ozemlje, ki bo pripadlo Jugoslaviji, pa naj izpade glasovanje tako ali tako. Edino pravično stališče. Kar je mojega, o tem ni treba šele glasovati, aH naj bo moje ali tvoje. Glavni trumf Nemcev pred glasovanjem je bil: Koroška enotna in nedeljena. Karaten frei und ungeteilt. Korošci ostanite zvestil Bog sam je postavil Karavanke. (Tudi Brenner je Bog postavil!) O Avstriji so malo ali nič govorili, o nemštvu absolutno nič. Slovencem so vse mogoče obljubovali. Pet let bodo prosti davkov, Nemci jim garantirajo svobodno negovanje narodne individualnosti. Nemški jež je prosil, moledoval ln obljubo-val. Toda komaj je zopet zasedel dežele, že je pozabil na vse obljube in Koroško proglaša za svoj »Lebensraum«. »Es ist uns schon viel Reber, wenn unsere deutschen Volksgemossen (rajhovski Nemci) nicht nach Amerika ziehen und dont verschmolzen werden, sondern im deutschen Lebensraum, zu dem K&rnten ein-mal gehfirt, eine neue Heimat finden und se dem deutschen Volke erhahen bleiben« (Nam je že mnogo ljubše, če se naši nemlkl sople-menjaki ne izselijo v Ameriko in se tam stopijo (asimilirajo), marveč najflejo n nemškem življenjskem prostoru, ki mu tdaj pač pripada Koroška, novo domovino in se tako ohranijo nemškemu narodu), tako Je pisala »Koroška Domovina«, Isti list je pisal v isti številki) »Res je, da nam ne pade v glavo, da bi nastavljali jugoslovanske državljane kot duhovnike in učitelje na Koroškem, marveč samo domačine.« To se prav mično sliši, posebno (e se primerjajo te besede z zahtevo jugoslovanskih Nemcev, da morajo priti na nemške šole v Jugoslaviji učitelji iz nemškega inozemstva. Da je prilika o ježu in lisici popolna, bodi omenjeno š« to, da nemški jež prevarjeni lisici — Slovencem svetuje, naj se izselijo v Jugoslavijo, ki da ima še dovolj prostora (primerjaj »Kor. Domovino« 41. št. 1.1.). Koroška — »deutscher Lebensraum«! Slovenec se ondi samo še milostno trpi, a narodnih pravic nima nobenih! Vse tozadevne nemške obljube pred glasovanjem so bile samo pesek v oči. Slovenec pride iz koroških šol kot popolen analfabet. Pa čemu naj bi se tudi dala Slovencem možnost, da se v šoli Izobrazijo tudi v svojem materinskem jeziku — Koroška je »deutscher Lebensraum« I Na Dunaju so v Slovenskem krožku uvedli za slovenska dekleta ie Koroške šolo, kjer jih učijo slovensko brati in pisati. Prav kakor zdaj na Turškem, ko so uvedli lat'nlco. »Kor. Slovenec« je o tem poročal z Dunaja: »Ni »amo petje, kar nas na Dunaju zanima, temveč nadeli smo si še drugo, važnejšo nalogo: da damo našim koroškim dekletom to, kar jim po naravi gre in česar Jim naše utrakvistične ponem-čevalnlce niso dale, znanje lepega slovenskega materinega jezika. Ustanovili smo tečaje, kjer se naša dekleta naučiji slovensko pisati in brati.« Celokupno šolstvo stoji na Koroškem že 60 let v službi gcrmanizacije. ln po nesrečnem 10. oktobru 1920 ni na Koroškem ne ene slovenske šole več. Še cerkev so vpregi! v ger-manlzaclijiski voz ln po 1. 1920. so r-onemčlli vse cerkve v celovški okolici. — V najkrajšem času hoče'o narodno ubiti naš narod na Koroškem. Toda naš narod še hoče živeti, pe umreti I Beografsfm borza Belgrad. Berlin 1349.50-13B2.B0, Budimpešta 991.87-094.87, Curih 1094.4-1097.4, Dunaj 70916 —802.18, London 276.08 - 276.88, Ne\vyork 56.7."— 56.95, Pariz 221.63-228.08, Praga 168.37-160.12, Trst 297.26—299.26. — Efekti: Narodna bnnka 7820 7% inv. pos. 87—88, agrari 84—55, voj. škoda 426-425.25 (25), 5. 482 (800). Kras gospoda je še vedno elegantna obleka Iz ate- j „ :a t ...JI.- Drago Schivot) t L«oM|anl Čudo: najlepše, najboljše, najcenejšel J& / / aj/e novega Koledar Sobota, 30. marca: Velika sobota. Janez Kl., Angela Fol., Kvirin, Amadej. — Solnce vzide ob 5.47 in zaide ob 6.22. Nedelja, 31. marca: Velika noč. Vstajenje Oospodovo. Benjamin, Modest. Ponedeljek, 1. aprila. Velikonočni ponedeljek, Hugo, Teodora, Venancij. — Solnce vzide ob 5.43 in zaide ob 6.25. — Dan je dolg 12 ur 42 min. Razločen dan ob 5.06, noč ob 8.14. Do konca meseca zraste dan za 1 uro 30 min. Torek, 2. aprila: Frančišek Pavi., Marija Egipč. — Lunina sprememba. Zadnji krajec ob 8.29. (Po Herschlu se napoveduje dež.) Praga Zadnji dan za znižane cene 9. aprila odpotuje br. župnik Hafner v Prago, da končno uredi vse potrebno radi prevoza, prenočišč, prehrane in drugega. Ob te} priliki mora na vsak način vedeti točno Število naših udeležencev, za katere naj preskrbi potrebne ugodnosti in znižanja. 8. aprila je torej zadnji dan, ko se co javiš po znižani ceni. Pismena pri-java in pošiljatev prvega obroka morata Imeti poštni žig najkasneje od 8. a p r i 1 a. Kdor se javi po 8. aprilu, plača polno ceno. Cene za izlet v Prago Znižana cena: III. razred (telovadci) 650, (netelovadci) 750 Din. — II. razred (v konviktu) 1050 Din. — II. razred (privatno) 1150 Din. — II. razred (hotel) 1350 Din. Polna cena: III. razred (telovadci) 700 Din, (netelovadci 875 Din. — II. razred (v konviktu) 1250 Din. — II. razred (privatno) 1350 Din. — U. razred (hotel) 1550 Din. Pripravljalni odbor. Birmovanje v letu 1929 se bo vršilo v sledečem redu: 1. Dekani ja Kranj: Cerklje v nedeljo, 14. aprila: Šenčur v ponedeljek, 15. aprila; Trboje v torek, 16. aprila; Zapoge v sredo, 17. aprila; Smlednik v četrtek, 18. aprila; Mavčiče v petek, 19. aprila; Kranj v nedeljo, 21. aprila; Velesovo v ponedeljek, 22. aprila; Kokra v torek, 23, aprila; Jezersko v sredo, 24. aprila; Preddvor v četrtek, 25. aprila; Trstenik v petek, 26. aprila; Goriče v soboto, 27. aprila; Predo3lje v nedeljo, 28. aprila; Šmartin v ponedeljek, 29. aprila; Sv. Jošt v torek, 30. aprila; Besnica v sredo, 1. maja; Naklo v četrtek, 2. maja; Duplje v petek, 3. maja; Tržič v nedeljo, 5. maja; Lom v ponedeljek, 6. maja; Križe v torek, 7. maja; Kovor v sredo, 8. maja; Podbrezje v četrtek, 9. maja. 2. Dekani ja Radovljica: Zasip v petek, 10. maja; Gorje v soboto, 11. maja; Bled v nedeljo, 12. maja; Bohinjska Bela v ponedeljek, 13. maja; Bohinjska Bistrica v torek, 14. maja; Srednja vas v sredo, 15. maja; Koprivnik v četrtek, 16. maja; Kropa v nedeljo, 26. maja; Kamna gorica v ponedeljek, 27. maia; Dobrava v torek, 28. maja; Ovsiše j v sredo, 29. maja; Koroška Bela v nedeljo, 21. julija; Blejska Dobrava v ponedeljek, 22. julija (obisk); Ribno v torek, 23. julija. 3. Dekanija Novo mesto: Novo mesto v nedeljo, 2. junija; Šempeter v ponedeljek, 3. junija; Bela cerkev v torek, 4. junija; Brusnice v sredo, 5. junija; Šmihel v četrtek, 6. junija; Podgrad v petek, 7. junija; Stopiče v soboto, 8. junija; Toplice v nedeljo, 9. junija; Poljane v ponedeljek. 10. junija; Crmošnjice v torek, 11 junija; Soteska v sredo, 12. junija; Prečna v četrtek, 13. junija; Vavta vas v petek, 14. junija; Mirna peč v soboto, 15 junija. 4. Dekanija Trebnje: Trebnje v nedeljo, 16 junija; Mirna v ponedeljek, 17. junija; Št. Ru-pert v torek, 18. junija; Št. Janž v sredo, 19. junija; Sv. Trojica v četrtek, 20. junija; Trebelno v soboto, 22. junija; Mokronog v nedeljo, 23. junija; Št. Lovrenc v pondeljek, 24. junija; Čatež v torek, 25. junija; Sv. Križ v sredo, 26. junija. Macedonska velika noč Dojran, 25. marca. Veliko noč nazivljejo Macedonci »Veliki den«, ki se praznuje tri dni. Nanj se pripravlja mlado ln staro. Sobe in hiše se belijo od zunaj in znotraj, zadnje dni se pečejo kolači in banice (neke vrste gibanice, ki pa niso podobne našim, posebno pa ne morejo tekmovati s prleškimi). Gospodarji kupujejo rakijo in vino, obrtniki delajo za družine nove čevlje in obleke. Na. Veliki den mora tedaj biti vse praznično. Vendar tega, kar pri nas Veliko noč povzdigne, cerkveni obredi, vstajenje, blagoslovi, cerkvene slovesnosti v nedeljo, vsega tega tukaj pogrešamo. Tudi domači malo hodijo v cerkev. Temu je kriva vzgoja. Pri tej priliki pa je treba omeniti, da Macedonci niso nasprotniki svoje vere in cerkve, ampak so to njihovo obnašanje zakrivile razmere. Moramo priznati, da so Macedonci, čeprav so pravoslavne vere, napram katoličanom in katoliškim ljani spadata brez dvoma Vlncencijova ln EUzabet-'na konferenca za prostovoljno oskrbovanje siromakov in za varstvo mladino. Poleg rednih mesečnih podpor, ki obstoje iz gotovine, še večkrat pa iz živil, obleke, obutve, zdravil itd., delita ti dve društvi revnim družinam in posameznikom tudi izredne podpore, zlasti o božičnih in velikonočnih praznikih. Za letošnjo Veliko noč so razdelile Vin-cencijeve in Elizabetne konference po raznih ljubljanskih farah za 32.970 Din izrednih podpor in poleg tega še običajne redne podpore. Večinoma so prejeli obdarovanci razna živila, kakor moko, sladkor, meso i. dr, da si bodo mogli v praznike privoščiti skromen priboljšek. Vincencijeva družba se je spomnila revnih otrok po zavodih, zapuščenih hiralcev in slaboumne dece, zapuščenih otrok izseljencev, ubožnih dijakov, siromašnih družin itd. Samo centralni svet te družbe je izdal za Veliko noč za 11.870 Din podpor. Stolna Vincencijeva konferenca 20 izrednili podpor (predvsem v živilih) v skupni vrednosti 5220 Din. Poleg tega bo svoje stalne podpirance za Veliko noč skupno pogostila. Vincencijeva konferenca pri sv. Jakobu 1000 Din, v Mostah za 3000 Din živil 40 družinam, frančiškanska 1200 Din, šentpeterska dvema družinama s 6 otroci in eni samski brezposelni osebi v živilih 500 Din, v Spodnji ŠiSki 6 družinam in 2 samskima osebama v živilih in gotovini 500 Din, v Trnovem v živilih 2450 Din itd. Ellzabetni konferenci v Spodnji ŠiSki in pri Sv. Petru sta nakazali velikonočno podporo 27 družinam in 23 posameznikom v skupni vrednosti 3230 Din. Ostale ljubljanske Elizabetne konference okoli 4000 Din. Socialni urad na mestnem magistratu pa je nakazal za Veliko noč moko, sladkor in rozine 18f> družinam za skupni znesek 9850 Din. Rojaki v Argentini Cordoba (Argentina), koncem februarja 1929. Po dolgem času se zopet oglašamo, da vam nastanimo, kako se imamo tukaj v argentinski Cordobi. Pred letom dni smo ustanovili »Jugoslovansko kulturno društvo«, s katerim smo izpočetka imeli mnogo težav in dela, posebno pa nam je manjkalo denarja. Vendar smo uspeli. Zbralo se nas je precejšnje število Jugoslovanov, večinoma smo pa Slovenci, brez katerih itak nikjer nič ni. Kmalu po ustanovitvi smo najeli za društvo primerno poslopje, katero nam Je drugo nedeljo svečano blagoslovil duhovnik iz Dalmacije g. Milič. Za predsednika smo si izvolili g. Milana Pavko-viča, ki že 40 let prebiva v teh krajih in nam vsled tega s svojimi skušenimi nasveti mnogo koristi. Danes ima Jugoslovansko kulturno društvo premoženja že 1500 pezov. Od ustanovitve do danes smo priredili med drugim štiri igre in tri veselice. Lažje bi se društvo razmahnilo, ko bi imeli premožnejše člane, toda žalibog smo skoraj vsi člani sami delavci. Dne 12. januarja smo imeli I. redni občni zbor, ki je došlo nanj 128 članov. Društvo šteje 57 ustanovnikov in 71 pozneje došlih rednih članov. Iz tega sledi, da so se občnega zbora udele-ctuhovnikom izredno prijazni. Posebno našega j žili prav vsi člani društva, ki porabijo vsako pričata dr. Gnidovca splošno zelo spoštujejo, j liko, da se snidemo in porazgovorimo. Novi odbor Saj ni čudno, ko se na vizitaciji in birmovanju ! društva je sestavljen takole: Predsednik: Milan vozi po macedonskih selih, iskajoč raztresenih ka- i Pavkovič, podpredsednik: Andrej Gregorič, tajnik: toliških vernikov, se ustavi v vsaki koči, kjer pre- Stanko Batič, blagajnik: Matija Zbašnik, odborniki biva kak katoličan. Sam sem videl, kako je stopil pa: Martin Kerin, Alojz Založnik, Dušan Plame-iz voza, šel v vas in krstil otroka. Spi preprosto j nac,Lambert Govednik, Janez Škof, preglednika rana najbolj trdi povstelji. Toda to je poglavje zase. j čunov pa sta: Ivan Pavlovič in Alojzij Novinc. Prvi dan Velike noči obhaja vsak Macedonec doma v krogu svoje družine. Tu se kuha (peče) turška kava, jedo »sladko« (tako nazivljajo različne j doma v sladkorju kuhane marmelade), kolače, me- so, navadno mlado jagnetino, »džuveč« (neke vrste srbski golaž), banice, riž s sladkorjem, kar je Ma-cedoncu prava delikatesa. pijo pa vino in rakijo v obilni meri. Vina Macedonci razmeroma popijo manj. Toliko več pa ralcije. Macedonec spije ob takih prilikah rakije do tri oke. t. j. skoraj štiri naše litre. Seveda ta rakija ni tako močna, niti tako dobra kot naša slivovka, vendar je ta mera dovolj velika, da so tudi posledice velike. Drugi dan začno hoditi drug k drugemu v goste. V goste hoditi se pravi, hoditi od hiše do hiše in voščiti gospodarju in gospodinji Veliko noč z besedami: »Hristos voskrese!« Gospodar odgovarja: »Za istinu voskresel« (Kristus je vstali — Resnično je vstal!) Potem se poljubita. Sedaj ge prične »gostija«, ki takole izgleda: Devojke na ploščku prineso pred gosta, kar imajo, in drže v rokah pred njim, miz namreč ni povsod. Najprej dobi gost »sladko« z vodo, potem malo mesa, ko-lačev, rakije ali vina, kar si hočeš izbrati, potem drugih drobnarij, nazadnje pa pride kava. Ko dobiš kavo, moraš vedeti, da jc sedaj gostije konec In da pojdi. Razume se, da dobi gost od vsake jedi le po eno žlico ali čašo, kar se nam sicer čudno zdi, ampak za tukajšnje razmere ne more biti drugače. Kam bi pa prišel gospodar, če bi hotel dva dni zaporedoma stotine gostov pogostiti. Saj še tako mnogo stane. Ce bi pa goste posadil za mizo in jih začel gostiti po našem običaju, kakor se je to zgodilo enkrat (pa tudi zadnjikrat) piscu teh vršile, potem si v nevarnosti, da tvoji gostje ne vstanejo prej od mize, dokler je v tvoji hiši še kaj za pod zob. Medtem ko starejši hodijo tako v goste, pa kje zunaj na selu mladina igra svoje kolo ob zvokih cigansko godbe. Stare ženice pa nosijo otroke na sprehod ln mimogrede ocenjujejo dekleta, katera , ,__K. -U1-*___I---1 1-- J« icpec umcvriia l» njjiun nmcin uu uu^aicjsa. Tako ocenjevanje pa ne spada več k posebnostim macedonskih praznikov, ker je tudi pri nas v navadi pri ženskah ob petkih in svetkih. Občni zbor je sklenil, da mora društvo za vsakega umrlega člana preskrbeti pogreb na svoje stroške. Tako v tej daljni tujini človek čuti potrebo družbe s svojimi lastnimi rojaki, kar mu daje edi-nole društvo. In društvo je tisto, ki naj nam ubogim izseljencem, kateri smo daleč od svojcev, pomaga in nas podpira. Tudi siromak imej Veliko noč! Ljubljana, 29. marca. V teh težkih časih brezposelnosti in pomanjkanja je v Ljubljani mnogo javne in prikrite bede. Da se ta beda omeji in "olajša, mnogo skrbe razne dobrodelne ustanove našega mesta in okolice, ki s tihim, požrtvovalnim delom lečijo socialne rane časa in razmer. Plemenita dejanja teh ustanov navadno ne iščejo javnega priznanja, ampak se zadovoljijo s hvaležnostjo tistih, ki so bili deležni dobrot in pa z zavestjo, da je bilo storjeno dobro delo trpečemu bližnjemu. Med najagilnejša dobrodelna društva v Ljub- Dva starčka ob zida Ljubljana, na veliki petek 1929. Skrita revščina je to in le zasluga zelo prijaznega gospoda je, da nas je opozoril nanjo. Kdorkoli hodi po Vrazovem trgu in občuduje lepo arhitektonsko zidovje, ki oklepa široki prostor, se gotovo nikdar ne potrudi, da bi pogledal skozi lino. Opazil bi pretresljivo sliko revščine in stanovanjske bede, dasi bi še zdaleč ne zaslutil, kako brezmejno gorje vsebujeta ti dve kolibi. Hudo mi je bilo, ko sem šel preko steze k eni teh kolib. Tja, kjer živi dvoje ubogih starčkov, zakonska dvojica KobaL — Toie sem premišljeval tisto minuto: »Glej, tako moraš kot neznanec k tema dvema revežema in jima iti s prstom radovedno v njihove rane. Na ta travnik sije solnce, mar jim moj obisk ne bo zagrenil dneva, ko jim ne moreš dati v tolažbo tople besede in reči: »Dovolj je vaše revščine.« Starček Kobal se je grel na solncu in ni dvignil oči. Toliko je že šlo mimo njega takih gospodov z učenim obrazom in prožnim korakom, nihče pa mu ni pokazal, kam naj gre po kruh in kje naj se ogreje. Pred dvema letoma so pripeljali njuno beračijo sem, jo prislonili na zid in odšli. Še drugi so prišli, beračija, uboštvo je ostalo in z njima dva uboga, nemočna starčka, vedno prisluškujoča in čakajoča: bo prišel preko tega dolgega travnika kdo? Kdo naj pride? »Povejte, kako je bik)?« Starček Kobal, 66 let mu je, njegovi ženi 69, oba se sklonita, majhna sta in še bolj se ponižata: »Devet je bilo družin tu, ko sva morala priti še midva. Vsi so si znali pomagati, šli so na Prule, na Kodeljevo, na Ižansko cesto in dobili tam lepe barake.« (Tema dvema se torej zde barake na Pru-lah še zaželjenja vredna stanovanja). »Le midva si ne moreva nič pomagati.« Mož, Vipavec je po rodu in na dnu, prav na dnu že skoro ugaslih oči, zablisne včasih mala lučka, pa zopet utrne, pripoveduje; stavek za stavkom sc trga iz njega: »Vse življenje sva varčevala. Lepše čase sva videla. Bil sem premikač pri južni železnici v Trstu, tam sem se spoznal z njo. Ona je Kobaridka. Morala sva iz Trsta med vojno. Ostal sem brez pokojnine. 22.000 Din sem prihranil. Naložil sem jih pri Pesku. Ob vse sem. še kruha si sedaj ne morem kupiti za svoj denar. Vojna in Pesek sta mi vzela vse. Tedaj sem mislil, da se obesim!« Starjca bolj joče kot pripoveduje: »Poglejte ga reveža. Lani je dobil kostne žulje. Doktorji so mu izrezali roke. Ne more več prijeti za nobeno delo. Jaz malo poribam kje včasih in kake otroke čuvam, da zaslužim sto dinarčkov na mesec. Kaj bo to, še za naju dva ni dovolj in še to ni vedno. Ti Rusi iz šentpeterske vojašnice, sami so reveži, pa vidijo najino revščino in nama pošljejo včasih lonček juhe.« »Prosila sva že povsod, ni pomagalo, sva že (ako nesrečna. Sedaj bodo napravili tukaj otroški park in midva bova morala odtod. Kam, povejte mi gospod! Oh, kako hudo je beračiti; in midva ne moreva, ne znava beračiti!« Oinjen nad to revščino, to najglobljo, naj-bednejšo bedo sem odšel. Mimo mene so šli ljudje v cerkev na božji grob. Ali je bil kdo med njimi, ki je vedel, da sta tu, sredi mesta, za tem zidovjem, dva človeka, da je tema dvema vsak dan v letu veliki petek. Ali nismo dolžni poskrbeti, da bosta tudi ta dva starčka deležna velike noči? Zadovoljnosi nekaj milijonov Continental-vozačev potrjuje dober sloves te pnevmatike. Glavno svojstvo je sigurnost in trpežnost. ZA PRANJE KOMBINEJA V Francijo in Nemčijo se odpravijo tisoči Murska Sobota, 28. marca. Prvi transport, to je 54 delavcev, je že odšel v Nemčijo. Tekom 7 tednov bodo odšli vsi. Zasigu-ranih mest v Nemčiji imajo samo okoli 2300. Prvotno so prosili Nemci iz naše Krajine dvakrat, vselej po 5000 delavcev, sedaj pa, ko je prišla javna borza dela v Murski Soboti s 1. februarjem v državne roke, to ni bilo več mogoče izvršiti. Sicer jih bo pa še vseeno precej šlo. Zaenkrat morajo izbirati bolj revne, šli bodo predvsem tisti, ki so bili preteklo leto prizadeti po vremenskih neprilikah, to so posebno Goričand in pa tisti, ki so zadolženi in imajo manj kakor 8 ora-iov zemlje. Po vsej pravici so najbolj potrebni Oo-ričanci, ki so bili že itak na zelo slabi zemlji še povrh prizadeti po toči. Skoraj gotovo je pa, da bodo Nemci potrebovali več delavcev, tako da bo število preseglo 3000 in takrat bodo lahko šli tudi drugi, ki so se priglasili. Tisti pa, ki so lani šli, in so se tam zelo slabo izkazali, sedaj ne bodo šli. Nemci so popisali, kako dela in kako se vede kateri de-lavcc in to poslali na borzo dela v Mursko Sobota Mi moramo gledati tudi na to, da se ugled našega delavstva in naroda spoli v inozemstvu dvigne, in to ie mogoče doseči edino na ta način, da se pošljejo v Nemčijo res dobri in pošteni ljudje. Nasprotno so pa nekateri delali zelo dobro in so bili tudi za to primerno plačani. Sicer pa, kakor je splošno znano, so naši ljudje zelo dobri delavci in pošteni. Po tistih par klatežih pa nikakor ne moremo vseh soditi. Drugače je pa s Francijo. Doslej je vladalo med delavstvom največje zanimanje za Nemčijo, ker v Francijo še niso hodili in se boje za plačo. V Franciji so pa boljši pogoji kot v Nemčiji. Prvi transport v Francijo je bil odposlan 18. t. m. v železne tovarne Tam bi zaposlili še okrog 60 delavcev, ki bi jih takoj odposlali. Podružnica javne borze dela v Murski Soboti pa je prejela še prošnjo za poljske delavce za Francijo. Potrebovali bi 30 mož in 50 žena. Plača bi bila mesečna, in sicer 180 do 200 frankov ali do 450 Din. Sprejme se tudi 500 moških delavcev za delo pri živini. Ti bi dobili mesečno 240—330 frankov. Razen tega pa imajo vsi stanovanje, pranje in hrano zraven. Torej izborna plača. Sedaj so tudi zaprosili za 800 delavcev za opekarne. V ta namen je odšel šef borze dela v Murski Soboti g. Franjo Kercc v Zagreb, da se tam pogaja g'ede plače in kar zraven spada. Sploh je število za Francijo skoro neomejeno in vse kaže, da bo odslej naprej šlo več delavcev v Francijo kot v Nemčijo.- Za veiikonoine praznike se priporoča specialna trgovina za živila 3aS I Leslsk, Maribor, X. oktobra ulica 2. - Prvovrstno blago - solidne cene - točna postrežba. Srninem Ko „Kočei>arji'4 odhajajo domov Stalen pojav ljubljanske ulice in ljubljanskih lokalov so pozimi krošnjarji. Nihče jim ne pravi tako. Ce bi kdo v kaki gostilni poklical dalmatinskega krošnjarja z besedo »Krošnjar«, bi se najbrže začudila vsa gostilna. Treba je reči »Dalma-tinec« pa čeprav je krošnjar doma kod iz Bosne ali v Liki. Ravno tako bi bilo čudno, če bi Kočevar prodajal mesto slaščic galanterijo, Dalmatinec pa slaščice. Ne gre in ne gre, že od nekdaj je tako, da Kočevarji prodajajo sladke stvari, »Dalmatinci« pa galanterijo. Zadnje čase sc je tema dvema pridružila še ena vrsta krošnjarjev, namreč Kitajci. TI prodajajo le okrasje, tako rumene bisere, izdelke iz želvovine, papirnate okraske, pahljače in drugo tako ropotijo. Vse samo pristno »kitajsko« blago, izdelano morda kje med češkimi Nemci ali na — Dunaju. Kitajce policija hudo preganja, pa tudi Dalmatinci niso varni pred njo in še celo Kočevarji, kljub svojim starim pravicam raje vidijo, da sc stražnik nc vtika v njihov posel. Najbolj zanimivi so gotovo Kočevarji. Ljubljano poznajo do zadnjega kotička in če hodi kdo kak večer za njimi, se mora čuditi, koliko gostiln obleze tak krošnjar. Nikjer ne pije nič, šele proti polnoči, ko je že vse obletal in bil ponekod po dvakrat, trikrat, si privošči v kakem kotu četrtinko vina. To pa le tedaj, če je šla kupčija dobro. »Koč?var; Kočevar!« ga kličejo, kadar stopi v gostilno. Ce pa sedi pri sosedni mizi kdo, ki mu ie res tako ime, dvigne nejevoljno glavo in jezen ugotovi, da klic ni namenjen njemu, ampak možu Pristoni brez odlašania kot član k I. delavskemu Koniumnemu drnšfvu n* v MaMtanl. Kongresni frg št 2 ali eni izmed 29 podružnic. Ki m ima v Sfovercifi Ne le, da boš postrežen po najugodnejših cenah, ampak dobiš vrhu tega še fjl1| / popusta Tako ugodnost more nuditi samo zadruga, ampak na dobrobit članov. ki ni proračunana na dobiček, Delež in pristopnina 30 Din 50/' s sladkarijo. Ni povsod sprejet krošnjar na tako prijaven način. Na svetu je mnogo brezobzirnih ljudi in ti kar ne morejo vpoštevati, da krošnjar ne predaja morda za lastno zabavo. Psovke in surovost, koliko takega mora ubogi kočevski krošn^r požreti. Pa vendar ne izgine z njegovega obraza prijazen smehljaj, ko te vabi: »Gremo: par ali ne-parl« in ti ponuja svojo loterijo. Desetim ponudi, eden kupi — trd kruh je krožnjarski »Kočevarjev« je v Ljubljani pet. Za šestega ne smemo napisati, da je tudi tu, ker mu policija ne dovoli krošnjariti, pa je baje že prosil za koncesijo. Sami možje v letih so že. Najstarejši med njimi hodi že nad dvajset let v Ljubljano. Pomladi okrog velike noči odidejo skoro vsi v svoje kočevske vasi z zaslužkom, ki so si ga pridobili pozimi. »Ne zaslužimo veliko, veste!« je pripovedoval eden od njih. »Nekaj pa je že, da lahko kupimo družini najpotrebnejšo obutev. Pomladi in poleti j delamo na polju, na zimo moramo pa zopet za j kruhom v mesto.« Dasi je med Kočevarji trda konkurenca, ven- | dar so si dobri tovariši in so složni. Tudi z »Dal-matinci« se ne prepirajo, in čemu tudi, saj med »Kočevarji« in »Dalmatinci« ni nikakih »spornih j vprašanj«. Tako živijo ljubljanski krošnjar ji svoje trud- i no, naporno življenje in štejejo svoje prislužene vinarje kdaj bodo zopet mogli k svojim družinam. Skoro po vsem svetu so rakropljeni ti naši »Kroš-njarji«. Sedajle okrog velike noči se odpravljajo domov: eni v Kočevje, drugi v Banjaloko, Faro in druge slovenske kraje. Vsi pa so v svoji »službi« Kočevarji. niku, katerega pa k sreči ni zadel. Strel je bil signal k alarmu tn se je pričel lov fin. stražnikov za drznim tihotapcem, ki je zdrvel po železniškem tiru. Tihotapcu se je posrečilo, da je brez sledu izginil. Vršijo se za njim temeljite poizvedbe. Streljanje vzdolž železniškega tira, ki je odmevalo ob Aleksandrovi in lajteršperški cesti, je povzročilo med prebivalstvom nemalo vznemirjenje in razburjenje. Shok tihotapca z drvečega vtaha Maribor, 29. marca. Danes zjutraj je opazil finančni stražnik v Krčcvini tik pred mariborskim glavnim kolodvorom, da je skočil z vozečega vlaka, ki prihaja zjutraj i/. Avstrije, neznan moški, ki je tiščal pod pazduho velik omot. Tihotapec. Ker se ni nadejal, da ga bo pri skoku z vlaka kdo zalotil, je v prvem trenutku izgubil ravnotežje in spustil cmot z 8 kg saharina na tla. V naslednjem trenutku pa je privlekel iz žepa browning in ustrelil proti straž- P. MAGDJČ, Ljubljana Lep modem plašč . . Din 360 — Kast a obleka . . . Din 320 — Krasna p pelin cbleka Din 350 — Bluze sv lene pope in Din 95 — Oglejte si zadme kre ciie v izložoak Ogled modelov v trgovini P. MAGDIČ, Ljubljana nasproti glavne pošte »ilustracija" 2. Številka, marec, 1929, željno pričakovana, je danes izšla Predstavlja se nam v tako okusni, umetniško in tisku rsko-tehnično dovršeni in apartni obliki, dn je ne smemo imenovati samo najlepšo družabno ilustrirano revijo Jugoslavije, nmpuk se sme postaviti v eno vrsto z najodličnejšiini revijami inozemstva. Ovitek krasi barvna slika matere z detetom od Cuflermana, ki se z njo lahko ponaša kot eno naših najfinejših slovenskih modernih umetnin, pravo salonsko delce je tudi foto Pil uh nn prvi strani. Slede ,pr- otročiči, najboljše slike naših umetnikov o »Materi«, scenične ilustracije »Dantonove smrti« in »Be- f!« i/, seraja«, dve strani čudovitih fotov pre-estne dalmatinske obali, nadalje o Kristusovem trpljenju v umetnosti od Renija do Kraljev, Pomladne cvetlice, slike Hribarja, Šukljeta, Erjavca, pomladansko modo, sijajno stran, predstavi jajočo slovito filmsko zvezdo Greto Gnrbo v najlepših vlogah, Rokoko-večer Atene, elegantno bilanco plesne sezone z najlepšimi našimi pari in okusne modne večerne toalete z novo linijo, divno stran fotov iz Zlate Prage, slike za slovo od zimskega športa, na-drtlje Pomlad v naših gorah v 5 efektnih slikali polnih štirnunge, najraznovrstnejši humoristič-ni drobiž, uganke, grafološki kotiček in drugo. Ilustracije, ki sme biti nanje ponosna naša družba, nitša umetnost in tipografična tehnika, in ki tvorijo vir najlepše izobrazbe ter dostoj-neen razvedrila in izoblikovanja okusa naše publike, stanejo v 12 številkah nn leto samo 100 Din, posamezna številka 10 Din Naroča se: Uprava »Ilustracije«, Ljubljana, Miklošičeva ccsta 5. Album gospodina Vojistava , ; Ljubljana, 29. marca. Dva, poltretji mesec nemara, morda kaj več, nemara manj, je od tega, ko se je na ljubljanski promenadi pojavil krepak gospodin, in radovedno motril občinstvo. Zagonetno je prišel, zagonetno je izginil in se pred dobrimi 14 dnevi zopet pojavil. S čudovito grandeeo in s samozavestnim nastopom je kar čez noč postal znanec mnogih vplivnejših gospodov v Ljubljani in celo takih, do k terih navadna para ubogega Zemljana ne more zlepa. Gospodin Vojeslav J je brž vedel za poslovne tajnosti imenitnejših podjetij slovenskih in znal je poizve-deti. kje je denar in kje bi se dobil še zanj. Pa kako, da ne? Gospodin Vojislav J. je vendar bil dopisnik vseh uglednejših jugoslovanskih listov, samo če si ga vprašal za legitimaciji! je umolknil in mogočno zamahnil z roko: »Ne trebam ja legitimacije, znadu me svL Pribičevič, Trumbič i ovaj, ovaj... Maček i svi drugi.t No, mi navadni čas- nikarji imamo sicer tudi masikaj uglednih znan-stev, toda če nas kdo pobara za legitimacijo, smo le redkdokdaj v zadregi in tudi na znane bivše politike se ne bomo v teh slučajih 'sklicevali. Zato smo bili z gospodinom Vojislavom J. prav kmalu na jasnem. Toda gospodin Vojislav J. se zato ni zmenil. Poučen o naših gospodarskih razmerah, je napravil velik načrt in sistematično pričel nabirati — inserate za neki album, ki naj bi kmalu izšel s sijajnim naslovom: »Deset godina kraljevine Srba, Hrvata i Slovenacat. Priporočila in take stvari, gospodin J. si je znal preskrbeti vse to. Kaj mislite, da je on nabiral inserate pri branjevcih in malih obrtnikih, jok bre. On je »uvljek potražio gospodina direktorja« te ali one banke, tega ali onega tovarniškega podjetja. Tam nekje blizu Maribora je velika industrija. Pri tej je dobil velik inserat, polovico naprej plačan in še kliše zraven. S tem naročilom se je izkazal pri konkurenci, ki seveda nI hotela zaostati in je naročila še večji inserat. (Mimogrede rečeno, je to podjetje, ki še nikoli ni dalo v kak slovenski list inserat, sleparskemu pustolovcu ga je dalo.) Gospodin Vojislav je nabral na kupe insera-tov, cel zaboj kližejev je prinesel v prvovrstni ljubljanski hotel, kjer je ložiral in ko je spoznal, da se mu je listnica že dovolj zredila, je pustil kli-šeje in vse spupaj, kupil karto, pa se je odpeljal v Macedonijo. Tam ali kje blizu se klati sedaj in uganja svoje stare sleparske trike ali pa nove. Nihče ne ve, kajti oblrsti ga ne morejo najti. Njegovo zapuščino v ljubljanskem hotelu pa je zaplenilo sodišče. Klišejev so našli skoro za mal vagon. Tako po najnižji meri računano, je moral gospodin Vojislav zaslužiti najmanj svojih 100.000 dinarjev samo na predplačilih za inserate. Če je poleg tega še kaj priigral na kartah — pravijo tudi. da je prav spretno hazardiral in to celo z novimi dosedaj še neznanimi triki, — pa zopet nihče ne ve. Gospod sodnik dr. Stojkovič (soba št. 96 deželno sodišče) pa se sedaj muči in trudi s klišejl. Kar verjeti noče, da je za inserate okleparil samo pel podjetij, kajti samo toliko ovadb je proti temu sleparju. Klišeji pričajo drugače, toda skoro vsa podjetja nočejo prijaviti sodišču, da so bila ogoljufana, ali pa tega še ne vedo in potrpežljivo čakajo, kdaj izide obljubljeni album z njihovim inseratom. Naprojšeni smo bili, naj bi vsa ta podjetja pozvali, da pridejo po svojo klišeje na sodišče. Najmodernejši sivi in drap Din 168'- VOIKA Krtke tfg Gospodje T Srajce, spodnje hlače, kravate, naramnice, nogavice, palice itd. v lepi izbiri in najcenejše pri Šterk nas). KARNiČNIK, Stari trs št. 13 Osebne vesti ir Iz železniške službe: Upokojeni so: Poduradniki 1. kat. 1. skup. Oblak Andrej, vozovni nadziratelj, kur. Maribor; Cernič Franc, sprevod., Ljubljana gl. kol.; Kojanec Viktor, sprevodnik. Zidani most; Janžek Simon, sprev. vlakov., Maribor gl. kol.; Novak Josip, deovodja, kur. II. Ljubljana gor. kol.; Vadnau Alojzij, strojnik, kur. li. Ljubljana gor. kol.; Šulgaj Ivan, nadstrokovnik, kui II. Ljubljana gor. kol.; Sušteršič Anton, strojni kurjač, kur. II. Ljubljana gor. kol.; Kristan Blaž, pisarnik, prom. komerc. odeljenje. — Poduradniki II. kat. 1. skup.: Medved Ivan, sprevodnik, Ljubljana gl. kol.; Autrata Josip, sprevodnik, Ljubljana gl. kol.; Golob Ivan, vratar, Ljubljana, gl. kol.; Mirt Ivan. blokov, sluga, Maribor kor. kol.; Kralj Vinko, nad-premikač, Cakovec; Saje Florijan, strojni kurjač, kur. II. Ljubljana gor. kol.; Terglec ivau. blok. sluga, Maribor gl. kol.; Črpanj Anton, nadpremi-kač, Maribor kor. kol.; Zveglič Ivan, nadpremikač, Rakek; Brajda Anton, strojni kurjač, kur. I. Ljubljana gl. kol..; Grum Ivan, prog. čuvaj, Ljubljana, gl. pr.; Ferk Aleksander, prog. čuvaj. p. s. Maribor kor. pr.; Steinbacher Štefan, kretnik, Prager-sko; Bresovnig Andrej, sprevodnik, Maribor gl. kol.; Rodošek Štefan, prog. čuvaj, p. s. Maribor gl. pr.; Pustotnik Franc, prog. čuvaj, p. 3. Ljubljana gl. pr.; Puc Anton, prog. čuvaj, Bistrica; Kancler Mihael, pisar, sluga, Maribor gl. kol.; Geohelli Štefan, prog. čuvaj, p. s. Ljubljana gl. pr. Gerlič Josip, skupinovodja, p. s. Maribor gl. pr.; Beribak Ivan, prog. čuvaj, p. s. Ptuj; Frank Mihael, prog. čuvaj, p. s. Ptuj; Merkun Anton, prog. čuvaj. p. 8. Ljubljana gl. pr.; Pajk Alojzij, sloipinovodja, p. s Novo mesto; Peršak Fabjan, snaž. voz, kur. II. Ljubljana gor. kol. Preuvrščena sta. Za uradnika XII. kat. Zerjal Anton, sprev. vlakov. Ljubljrna gl kol in Premzl Štefan, sprev. vlakov., Pragersko, dosedaj poduradnika I. kat. Oslfafe vesti ★ VESELO ALELUJ0 želimo vsem naročnikom, čitateljem, dopisnikom in prijateljem »Slovenca«. Uredništvo in upravništvo. •k Velikonočne nagrade »Slovenca« vzbujajo med naročniki in nenaročniki našega dnevnika veliko zanimanje. Saj tudi na pri nas dosedaj še noben časopis razpisal nagrad v tako vi®oki vrednosti. Vse cenjene čitatelje opozarjamo, naj pazno preberejo razpis, da bodo izpolnili vse pogoje, ki upravičujejo do žrebanja. V današnji številki je natisnjena glasovnica. Glasuje se pa lahko tudi po navadni dopisnici ali v pismu. •k Vojaških voščil in pozdravov za Veliko noč smo od vseh garnizij, kjer služijo slovenski fantje, dobili toliko, da ni mogoče vseh priobčiti. Zato tem potom kratko vsem našim naročnikom in bralcem sporočamo voščila in pozdrave slovenskih fantov-vojakov. Obenem pa v svojem imenu in v imenu naročnikov pošiljamo slovenskim vojakom tople pozdrave in vesela velikonočna voščila. — Bog Vas živi! Francis Jarnmer: Vslajenje - Po- (Odlomek iz knjige »Rožni venec v solncu«. slovenil S. S ) Kakor slap se je vsula z neba pomlad, polna vrtnic, zlatih popkov in zelenja; in nekega jutra se je Peterčku vdrugič približala Marica. Govorila nista bila med sabo cd onega zimskega večera, ko sta lomila kristalne veje ter jih vezala v butare in so se v senčnatem snegu angeli radovali ob njunem pogovoru. Le tu pa tam sta si otroka na skrivnem rekla kako besedo, a brž mu je deklica dala znamenje, češ, naj bo oprezen in naj se ji ne približuje, rajši naj počaka na ugodno priliko. Njegov stric Karel bi bil strašno razjarjen, če bi ju zaiotil, da govorita skupaj. In kadar mu je zapovedovala, naj se ji ne približuje, je zmerom devala svoj kazalec na usta, ki so bila kakoi prva črešnja v letu. Četrti teden po Veliki noči je že tekel in glej, Peterček se še ni bil pridružil vernikom, ki so šli k bežji mizi. V svoji podstrešni izbici je na skrivaj jokal ob spominu na tiste čase, ko sta hodila z očetom skupaj poklekovat ter se hranit s pravim Kruhom. Kako je bilo to ganljivo! V neprodimi mračni tišini je stopal z al-tarja Gospod, da daruje samega sebe Deček si je klical v spomin poslednjo večerjo. Samo v tem kruhu je Bog in v ničemer drugem In na isti način je Gospod lomil kruh kakor njegov oče, kadar je lomil borni hleb, hleb siromašnih in zapuščenih. Malo prej, o velikonočnih počitnicah, je bil stric Karel Peterčku dovolil, da sme ribariti v potočku, ki je bil oddaljen kakih tristo metrov od hiše, a strogo mu je zapovedal, da ne sme spregovoriti niti besedice s «farškimi» in tudi da jim ne sme odgovarjati, če ga kaj vprašajo. in ker se je faniičku včasih puoiečiio uloviti kako ribico, ga je stric vedno češče vspod-bujal k temu razvedrilu, kupil mu je celo nekaj trnkov v poželjenju po pečenih ribah, ki jih je mogel po prizadevanju dečaka sem ter tja po-večerjati. In vsak četrtek je Peterček pbaril. Tudi nekega četrtka v maju, zgodaj zjutraj, je stal ob bregu in tistega dne je prišla tja Marica. Vse naokoli je bilo jasno in ob tisti uri se je zdelo, da sestoji pokrajina samo iz sinjega neba, iz sinje vode, iz sinjih poljskih cvetk in iz sinjih oči mladega deklica »Mislim,« je dejala, »da naju zdaj tvoj stric ne bo motil, kajti videla sem, da se je odpeljal v kovačevi družbi z vozem v drugo smer, proti mestu, ker namerava prodati nekaj drevja in tako sta šla, da ga ocenita ... Potegni... Drži... Mislim ... Glej, mala bela ribica se je vjela.« S trnka je pobral deček klena in dejal: »Nocoj se mi je sanjalo o tebi« »Kaj se ti je pa sanjalo?« ga je vprašala. »Nesla si v roki koš. V košu je bila bela kokoš, ki je znesla dvanajst jajec. Ustavila si se pod nekim drevesc m in si rekla: Po?no je že, a zdaj napravimo velikonočno jajčno jed Tvoj oče in tvoja mati sta bila poleg in moja mati in moj cče tudi. Jedli smo okusno jajčjo jed.« Malo je pomislila, nato: »Jajčja jed bi utegnila biti... Petcrček, poslušaj me. tajnost ti imam sporočiti: gospod župnik je obljubil, da te bo pri nas obhajal prihodnjo nedeljo zgodaj zjutraj, če ti je prav.« Poskočil je od veselja, a sredi veselja je omahnil: »Kaj pa moj stric?« »Tvoj stric odpotuje v soboto in se vrne v torek, tako je izvedel moj oče. V mestu zborujejo framazoni dva dni in tudi tvoj stric poj-de na zborovanje.« »Torej je stric framazon?« »Tako je in zato je tudi zmerom tako potrt. Moliti bomo morali zanj « »O Marica' Tako sem vesel, da bi najrajši jokal od radosti. Kako rad imam dobrega Boga in kako rad iniaiii tuul tebe! Kčf letos še nisem bil pri velikonočni spovedi in obhajilu, sem že jcl žalovati, da v nebesih ne bom združen z a tekom in mamico.« »Glej, spet se je ujela lepa ribica!« »Kaj pa, če izve stričeva gospodinja, kam sem šel, in mu pove?«, »Nič se ne boj, naredili bomo vse na skritem.« In gorečna je dodala: »To bo prav tako kakor pri prvih kristjanih v katakombah.« »Ob kateri uri?« je vprašal »Gospod župnik je dejal, da moraš biti pri nas ob petih zjutraj, v času, ko gre gospodinja Ic zornicam, tako da moreš oditi zdoma lešč, ne da bi kdo opazil. Prej si pa moraš izprašati vest tako, da se boš mogel izpovedati takoj ko prideš.« Tako je govorila in odhajala, smehljaje se svojemu malemu prijatelju. Zavila je na brv. Veja figovega drevesa jo je oplazila. Svetloba enajste "ure je vstajala kvišku kakor pesem, Irc-petaje in žareče kakor orgije. Peterček je pogledal v tla in ugledal poljsko cvetko. Bila je še bolj sinja kakor malo prej. Bila je tako sinja, da jc bila bolj sinja od vsega drugega, bolj sinja kot nebo in voda, bolj sinja od vsega drugega, pravim zdaj, ko ni bilo več dekletovih oči. — Naslednje nedelje torej, sredi me3eca maja, je prestopil naš Gospod prag svojega taberna-klja, da obišče dečka, ki je bil tako dolgo časa čakal nanj in ki se je bil morda v svojem srcu izpraševal kakor svete žene, ki so nosile mazila: »Kdo nam odvali skalo, ki je položena na i njegov grob?« Aprstel — stari župnik — je ■ spremljal svojeea Gospoda, in ko je hodil ž Njim po poti, Ga je čutil na svojem srcu kakor da je eden izmed učencev, ki so šli v Emavs ž njim, ko se je spuščala noč ter je vstajalo jutro l svete Cerkve. ! Peterček jc v strahu, da bi ne zamudil sestanka z Bogom, malo spal ter prišel zgodaj v hišo čevljarja Lucijana, nc da bi gospodinja, ki je bila vstala ob petelinjem klicu, sploh kaj sumila. Marica jc Peterčka pozdravila ter ga pe- l!«t« •• iiftXJ/\ !™kn klin B H tW- IjCHA V nvju I/.UU, rvi jv Ul«« VIM mov.ho o i go. V kote je stala s rreprostim prtom pogr-I njena miza in na vsaki strani razpela ir porela l po ena sveča. Tudi blagoslovljena voda je bila pripravljena in vse, kar je potrebno za sprejem Gospoda. Nad mizo m za njo ter na poti, ki je vodila do nje, so se v širokih kmetiških loncih močile vrtnice, krvomcčnice, zvončki, potenike in velike marjetice. Nekaj stolic je bilo razvrščenih desno in levo cd altarčka, a ko je Peterček vstopil, ni bilo v izbi nikogar razen starke, ki je pometala in potem hitro odšla Oče Luci-jan se je še z enim pogledem prepričal, da je vse pripravljeno za sprejem Popotnice. Marica je pustila Peterčka samega, da zbere svoje misli. Tedaj so se hišna vrata odprla in spet zaprla. Božji molk se je razprostrl v slehernem srcu. Duhovni je vstopil in izpovedal dečka. Nato je stopil na prag ter dal domačim znamenje, da je prišel čas, ko vstopi naš Gospod v dušo pripravljenega otroka. Vsi so pokleknili, vsak pred svojo stolico Ničesar drugega ni bilo videti, razen Hostije. To jc bila edina luč, ki je svetila v siromašni izbi. Prehodila je mra-kove vekov, da jc za tega dečka dospela tja In izginila je izpred njegovih oči. Župnik in vsi ostali so odšli. Peterček je ostal četrt ure sam, da se je mogla prejeta milost razliti po njem Jokal je in čutil, da mu jc nebo blizu in vsi, ki jili je ljubil, so bili prisotni v njegovem od Boga prekipevajočem srcu, kopali so se v njem kakor listje divje rože v studencu. Marica je prišla po Peterčka. Prijela ga je za roko in peljala ga v kuhinjo, kjer jp bila pripravljena jajčja jed, o kateri se mu je bilo sanjalo, iz jajec. ki so jih znesle bele kokoši in ki jih je bila poiskala njegova trinajstletna prijateljica. Tedajci sta se zravnala dva nevidna angela, ki sta klečala ob straneh kamnitega ognjišča, odeta v bleščeča oblačila ter sta razprostrla svoja krila: desna perot enega se je na kraju dotikala konca leve peruti drugega ter tvorila čudovit okrasek In preprosti kristjani, katerih ielo je bilo na tak način blagoslovljeno, so čutili v svojih dušah besede Vstajenja: »Mir bodi med Vami I...« <1 i m šk šk pufpuf«, branjevka daje na »pufe, trgovec daje na vpuf«. Bog varuj, da ne bi bilo »pufat, takoj bi usahnila vsa kupčija. Sveže meso včeraj ni šlo, ne na j pufe in ne za gotov denar. Zato pa bodo mesarji danes prodali več svežega mesa Razkošen Je bil ribji trg. Žabjih krakov polne mize in prav pocenL, po 25 par kos. Bila je namreč huda konkurenca, povpraševanje pa slabše. Rib je bila bogata izbira od velikih morskih toninov, tresk, malih sardel in sardonov pa do sladkovodnih ščuk, krapov, jegulj ter posebno mnogo postrvi. Celo morskih školjk in polžev je bilo dovolj. Zelenjadni trg je bil sicer zelo založen, ni pa nudil mnogovrstne izbire, reba, zimska salata, nekaj zeljnatih glav in hren, pa smo že pri koncu. Pomlad se je šele pričela. Mleka je včeraj na trgu zmanjkalo, dovolj pa je bilo masla in smetane. Jajc velike množine, vsa po 1.25 Din kos. Perutnine dovolj, vendar pa je bila zelo draga. Medu je bilo mnogo, po 20 Din kg. Omenili smo že nekoč veliko podražitev južnega sadja. Zdi se, da se bo mednarodna špekulacija malo urezala, kajti prav malo je povpraševanje za pomarančami, so predrage. Prav imeniten jedilni list bi se dal sestaviti iz pestre izbire na ljubljanskem trgu. Ali glavno vprašanje pa bo ostalo za mnoge v Ljubljani le nerešeno: Kje vzeti drobiž in debel denar, če si hoče človek za praznike privoščiti le malo boljši prigrizek. Zahtevajte I1NDA-RADI0 SioServLuK rate, sestavne dele in Scaini akumalatorje nudi: Glavno zastopstvo za Jugoslavijo lXtida«Radlo. Ljubljana, Drenikov vrh št. 1 Vsak nai ue da kupi moško, fantovsko ali dečjo obleko najbolje in najceneje pri tvrdki Josip loanCIC Ljubljana Dunajska c. 7. Lastni iidelki! Ne zamudite' Oglejte si za'ogo in cene gramofoni in plošče imajo trorniške cene — Velika izbira Columbia, Thalia, Puck, i. t. d. i t. d. Zastopnik Iv. Bonat, Ljubljana PRODAJA (odi na efloletoe obroke Igraje očistite vse predmete 12 medenine, etra. aluminiunrta, cmaila, stekla in porcelana samo 2 "VIM-om. Kajti samo VIM povzroča da so predmeti cisti in snainil Maribor □ 1'resv. g. škof dr. Iv. Tomažič, ki se je mudil v Rimu pri sv. očetu, se je vrnil v Maribor in našemu mariborskemu uredniku dal važne izjave o svoji avdijenci pri sv. Očetu. Opozarjamo na to za vse slovenske katoličane važno izjavo, ki jo prinašamo na prvi strani današnjega »Slovenca«. □ Ob slovesu. Z jutrišnjem dnem prevzame šentpetersko župnijo pr: Mariboru č g. Anton '1 kave, dosedaj stolni vikar v Mariboru. Stolnožup-nijski farani se poslavljajo s težkim slovesom od ljubljenega svečenika, zakaj blaga duša jih zapušča Že kot kornega vikarja so ga vzljubili radi topline, s katero je utripalo njegovo svečeniško srce, in plemenitosti, ki ozarja ves njegov značaj. Kot stolni vikar pa je postal mnogim v težkih trenutkih življenja izkušen svetovalec in tolažnik. Naj ga spremlja tudi na njegovem novem mestu blagoslov božji. To je iskrena in goreča želja vseh stol-nožupnijskih faranov. Ordinirati je pričel v Gosposki ulici št. 23 v hiši „Spodnještajerske posojilnice" v Mariboru zdravnik Dr. Alfonz Wankmuller Ordinacije: Ob delavnikih od 7. do 8. ure dopoldan in od 5. do ti. ure popoldan. Ob nedeljah n praznikih pa od tO. do pol 12. ure. □ V gradbeni sezoni. Gradbeno dovoljenje so dobili: Josip Ilras za gradbo enodružinske stanovanjske hiše; Franc Klajnšek za gradbo dvonadstropne stanovanjske in trgovske hiše na vogalu Glavni trg-Židovska ulica. V pritličju bodo trgovski lokali in tri skladišča, v prvem nadstropju bo eno sedemsobno stanovanje, v drugem pa eno dvosobno in eno štirisobno stanovanje; Ivan Kraner, gradba pritlične stanovanjske hiše; Golež Karel, preureditev hiše na Aleksandrovi 44; Vlahovič, gradba dvonadstropne stanovanjske in trgovske hiše na Aleksandrovi 40; Anglojugoslov. petrolej-ska družba, gradba bencinske črpalke na Aleksandrovi 34; Josip Tenient, gradba enonadstropne stanovanjske hiše v Magdalenski 22; Tavčar Anton, preureditev hiše v Frančiškanski ulici; Zem-Ijič I., nadzidava enega nadstropja v Slovenski ul. oz. Grajskem trgu; Ussar, gradba lope iu sušilnice; Abt V., gradba dvoriščnega poslopja v Kejžar-jevi ulici; Ljudska tiskarna, prizidavn prostorov; Hutter, prizidava enonadstropnega skladišča; Doc-tor in drug, tkalnica, povečava tkalskega Seda; Kočevar Ferdoi gradba gospodarskega poslopja, Betnavskn 8; Karej Spess, gradba pritlične stanovanjske hiše in gospodarskega poslopja v Belgrajski 24. □ Mariborske zanimivosti. Mestni proračun je fin. minister načeloma odobril. — 6560 dinarjev podpore ie razdelila za Veliko noč Krščanska ženska zveza 4 najrevnejšim članicam. — Pri tukajšnjem okr. sodišču se je obravnavala včeraj tožba viteza Zagorskega proti polic, nadsvetniku V. Kr-ševanu radi razžaljen ja časti. Pri razpravi tožnik ni bil navzoč, g. nadsvetnik Krševan pa je bil oproščen. - Prvi lift dobimo v Mariboru v novo adaptiranem poslopju g. Žemljica. M^ ■ Kdor hoče imeti sobno OaIHV 1 s lica« I Jo ponajmoder-Hvll Jrilfl V nejših vzorcih in prvovrstno 1 UrfitfWS • izvršitev. se bo oglasil le ., pri J. M A.RTINC-U (preie F Ks. Stare), Ljubljana Naročila sprejema Poljanska cesta št. 20 ali pa Sodna ulica št. 12. — Cene solidne! Bnrgnndec, Rizling, in HfllOiflU so špeeialitetc ki sc točijo lc v IVlrakoui restauracili na Rimski cesti po izredno zmernih cenah! ing. Rudolf Skof, Tabele in primeri za presojo in dimenzijoniranje železobetonskih konstrukcij Najnove ši predpisi, amaturni načrti, navodila za pravilno mešanje in betoniranje. - Cena Din 36.— Naroča se pri autorju. Teh. sred. šola v Ljubljani Pomladanske plašče od Din 400'— naprej nudi F. la I. Gor t Car, L|a0l|aaa Sv. Petra cesto 29 Pozor I Napoleon v Ljubljani. Pozor I Cenj. občinstvu vljudno naznanjava, da otvoriva na velikonočni ponedeljek na Tržaški cesti št. 4 (vogal BIeiwei- Drl klan#ktoAHii" Točila bova pristna štajersko, dolenjska in_dal-sovec.) gostilno »»*-«■ iiw|#v bregu v za to izkopane jarke. Nadaljnja izvedba škarpe in nasipa je ista kot pri ostali regulaciji. 0 Hitite, dokler še morda ni prepozno! V zadnji seji mestnega občinskega sveta je pri slučajnostih bilo tudi govora o kalamiteti s celjskim vodovodom. Vprašanje jc že staro in šc vsaka občinska uprava jo zadnja leta imela z njim obilo posla. Za radikalno remeduro se po največ i/, finančnih razlogov hi mogla odločiti nobena. Mnenja pa smo, da se lahko ta počasni način rešitve vprašanja enkrat kruto maščuje nad mestom. Dejstvo je, da žo dalje časa nekatera poslopja sploh ne dobivajo vode razen zjutraj in zvečer in da v višjih nadstropjih tudi žc nekaj dni ni vode. In nihče ne vc, kje je temu iskati razloga. Ako je pomanjkanje vode že sedaj j>o tolikih padavinah, česa imamo pričakovati v slučaju suše! V občinskem svetu so mnenja, da najbrž voda uhaja iz glavne cevi in sklenilo se je nabaviti tri kontrolne ure, ki sc bodo namestile pri izviru v Vitanju, pri Vojni-ku in tik pred vstopom v mesto. Priporočamo zelo, da sc ga izvede takoj. Mnogi so tudi mnenja, da je kapucitcta sedanjega vitanjskega studenca z oziroin na vedno večji konstim v mestn premajhna in da bo tam treba iskati uovili virov. Kakorkoli je, nujna je stvar. j£r Angleški poslunik na nošeni dvoru g. Kenard je včeraj z belgrajskim brzovlakom ob pol 14 dopotoval v Celje, kjer ga je pričakoval eleganten osebni avto. Gospod poslanik, ki jo bil takoj predmet splošne pozornosti, je z uvtom odpotoval v neznani smeri. Semena vseh vrst — zajamčeno najboljše kakovosti oriDoroca ANTON FAZARINC, CELJE Prosvetna zveza Zaključni prosvetni večer, XXIII. v tej sezoni, je bil posvečen tisočletnemu jubileju sv. Vaclava in bratski češkoslovaški republiki, o kateri je številnemu občinstvu v slovenskem jeziku predaval češkoslovaški konzul g. dr. ltessel, ki je uvo-doma prisrčno pozdravil vse udeležcuep letošnjih l svetovaclavskih jubilejnih slavnosti v Pragi Najprej je opisal njen geografski in narodnostni položaj in nato v krepkih potezah očrtal njen zgodovinski razvoj, zlasti pa veliko borbo češkoslovaškega naroda za osvobojenje med svetovno vojno. Po predavanju se je predvajal film rSv. Vaclav«, ki je v prijetni menjavi prikazoval spomenike, ki so v zvezi z življenjem in delovanjem tega utemeljitelja češkoslovaške državne misli in nebeškega zaščitnika češkoslovaškega naroda. Novosti Ljudske knjižnice. Andersen Knud: Brandung. 389 S. 2194 a. Bakle Jean: La vigne ct la maison. Roman. 248 S. 2472 al. — Reine d'Arbieux. 245 str. 2172 a 2. — Le Gočland. 247 p. 2472 a 3. Braum Felix: Agnes Altkirchner. (Der Untergang des alten Oesterreicli in Roman.) 995 str. 2465 a. Christlansen Eiuar: Ottilie. 475 str. 2193 a. Oaubler Theodor: L'Africana. Roman. 200 str. 2415 a. Fleuron Svend: Tillip. Die Geschiehte einer Bunt-spechtfamilie. 166 str. 2450al. — Die gefesselte Wlldnis. 2450 a 2. Gorki Makstm: Erinnerungon an Zeitgenossen. 386 str 2425 a. Grusdevv 11 ja: Das Leben Maxim Gorki. 286 str. 2127 a. Hinrichs August: Das Licht der Heiniat. Roman. 400 str. 2190 a. Hribar Ivan: Moji spomini. I.-II. 507 + 550 str. 2311 o. Istrati Panalt: Kvra Kyrallna. 248 sir. 2197al. Jakovljev Alexander: Pobijednilc. Roman. 232 str. 2253 a. London Jack: Menschen der Tiete. 270 S. 1341 a 15. — I)er Rote. 261 str. 1341 a 16. — Der Seevvolf. 337 str. 13-11 a 17. — Priče s južnog mora. 164 str. 2257 a. Mayo Kathcrine: Mutter Indien. 409 str. 379b. Maurios Andre: Benjamin Disraeli: Sein Leben. 866 str. 2464 a. Nansen Friedtjof: Betrogenes Volk. Eiue Studien-reise dureh Georgien und Armenien 349 str. 378 b. Ossendovvski F. A.: Robovi sunca I.-II. 231 +268 str. 2256 a. Rilke R. M.: Erziihluiigen und Skizzen aus der Fruhzeit. 474 str. 24Iti a. Sorge S. M : Reitihard Johannes Sorge. Unser Weg. 180 str. 2467 a. Šuklie Franjo: Iz mojih spominov. II. del. 204 sir. 1151 a Liudska knjižnica Prosvetne zveze v Ljub* ljani ima bogato izbiro slovenskih, hrvatskih in nemških knjie, leposlovnih in znanstvenih, ter najboljših del iz svetovne literature. Knjižnica jo javua in se moro vpisati vanjo vsak, ki se zadostno legitimira. Posluje v Akademskem domu na Miklošičevi cesti 5 in jc odprla vsak delavnik od 9—12 in od 14-19. Razne ženske revije in modne liste ic da'i Slov. kršč. ženska zveza na razpolago Ljudski knjižnici Prosvetne zveze v Ljubljani, kjer se izposojalo proti majhni odškodnini. Za praznike če želite Qri Ca'mn{frii(< dobro kanljico niti. - M rl ra «"«3» " oglasite sc v gostilni SV. PETRA NASIP, katera vam nudi ' rlHtno Nlško Lit Dtn 12' - < vi ka « « 18 - Crno Ofc o « • IV— Kt -lini: « « 11"- B'z l'jo zvo-mrličem, tudi po dvema na dan. Med drugimi je umrla na posledicah zastrupljenja s tetanusom soproga železniškega sprevodnika g. Robiča Pripeljali so jo v ljubljanski bolnišnico, a vsaka f>omoč je bila zaman. V sredo so jo z vlakom ob dveh popoldne pripelja i na jeseniški kolodvor, odkoder se je vršil žalni sprevod na pokopališče na Jesenicah. Zapušča 4 nedorasle otročiče. — Tovarniškemu delavcu in hišnemu jx>sestniku na Savi g. Matevžu Ferčeju je umrla soproga ter mu zapustila šestero otrok. — V najlepši dekliški dobi, stara 24 let je umrla na Savi Ana Žumer. Pobrala jo je jetika. — Po dolgotrajni bolezni je umrl tovarniški delavec F. Zupan. Ker je dolgo hoiehal na revmativzmu je bil že pred časom upokojen. Pokopan je bil na veliki petek. Občni zbor bratovske skladnice kranjske industrijske družbe se je vršil preteklo nedeljo do-jx>'dne ob devetih v dvorani kina Radio. Po dolgi Naš družinski Ust V uredništvu »Mladike« mi je pokazal urednik dolgo pismo sedemnajstletnega kmečkega fanta. Priznati moram, da je pismo pisano v tako lepi slovenščini, da bi je smel biti vesel vsak srednješolec. Zanimiv je stavek iz pisma tega fanta: »Brez Mladike, tega prekrasnega družinskega lista, ne moreni biti, ker bi potom ne imel ničesar, odkoder bi črpal tako sploSno izobrazbo.« — Ta stavek me je nagnil, da opozorim bravce »Slovenca« na letošnji letnik »Mladike«, o katerem »Slovenec c še ni poročal. Leposlovni del letošnje -Mladike^ je resnično, lahko trdimo, za smer tega lista kar prvovrsten. Pregljev »Peter Markovi«, strah ljubljanskih šolarjev« je zgodovinska povest zajeta na svojski način okolja pod Učko goro. 2ivo sega v življenje tedanjih študentov pa nam prikazuje zaerio grčasto postavo plevana fra Jože, v katerem utripa neskončno mehko, ljubeznipolno srce. Ta Pregljev junak je brez dvoma ena izmed najbolj markantnih kreacij izmed tako številnih njegovih. Z napetostjo se povest takoj začne iti bravci pričakujemo s prav tako nestrpnostjo nndaljnega razvoja povesti. — Jalenov »Ovčar Marko« je srečno prepasel planino in je ta lepa idilična povest postala v zadnjih poglavjih najbolje izoblikovana. Razen teh glavnih dveh povesti opozarjamo zlasti na Magajnovo črto »Mate Gosudar in njegov netopir«, ki je pravi kabinetni košček iz Magajno-vega repertoarja. Med poljudno znanstvenimi spisi si ne moremo kaj, da omenjamo razprave o anatomiji dr. Janeza Plečnika. Marsikoga je spočetka oplašil njegov slog, način razlaganja, kar je v našem jx>ljudnoznanstvenem čtivu brez dvoma velika posebnost, toda čezdalje bolj uvidevamo, kako ogromno znanje kopiči ta znanstvenik v tem spisu in koliko nam lajikom neznanih skrivnosti nam odkriva. Ne trdim, da mu bo obveljal vsak izraz; prepričan pa sem, da bodo anatomi še čez dolga leta si želeli »Mladike« vprav radi teh člankov. — Ne bi bilo prav, če ne bi med pestrim drobižem omenili člankov »V družini«, ki se bavijo z modo in zakonom. Članka o modi sta bila tako trezna in dušeslovno utemeljena, da * veljavnejših pač v našem slovstvu o sedanji modi nismo še naleteli. — Razglabljanja o zakonu so kakor stvarna, tako za današnjo dobo, v kateri se sklepa toliko nesrečnih zakonov, tudi silno potrebna. — V aprilski številki, ki praznuje jubilej našega odličnega slikarja-očaka R. Jakopiča, je razgovor e tem izrednim umetnikom tako zanimiv, da ga pač nihče prezreti ne more tn ne sme. S tem, seveda zelo površnim pregledom sem hotel samo opozoriti na ta naš najboljši, lahko rečeno edini zares družinski list zlasti tisle, ki kljub tisočem naročnikov še niso nanj naročeni. Družina, ki ga še nimaš, piši dopisnico na upravo »Mladike« v Celje in si list naroči. T. A. Spori SLUŽBENE OBJAVE LNP. debati je bil obračun sprejet. G. Jeram Jurij pa je pri debati o obračunu v svojih izvajanjih zašel v stran in načel politična vprašanja, ki nikakor ne spadajo na občni zbor bratovske skladnice. Vzbudil je le nevoljo in zavlačevanje občnega zbora. — Upravni cdbor je predlagal vsoto 20.000 Din za zdravljenje zob tovarniških upravičencev, delegatje pa so zahtevali 10.000 Din poviška. Obveljal je končni sklep in bil za lo določan znesel? 24.000 Din. "Ker sodrug Jurij Jeram ni pristal, da bi imeli krščanski socialisti vsaj enega odbornika v odboru bratovske skladnice, so se ti s protestom odstranili. Naša godba. Kljub temu, da godala ki so bila poslana v popravilo, še niso dospe a, bo godba kat. del. prosv. društva nastopila pri velikonočni procesiji na Jesenicah. Na velikonočno nedeljo ob zgodnjih jutranjih urah pa se bodo razlegali glasovi veselih koračnic v čast vstalemu Izveličarju prav vrh Oolice in Rožčice in še preko državne meje. Godba se namreč vde'eži procesije ludi pri sv. Križu nad Jesenicami, kjer župnikuje bivši jeseniški kaplan č. g. Krašna. Ptuj Krajevna skupina nižjih poštnih uslužbencev v Ptuju priredi meseca aprlln na Florjanskem trgu v Ptuju svojo običajno veliko javno dobrodelno tombolo v prid bolnim Članom in njih družinam. Tablice se prodajajo po 2 Din komad. Cenjeno občinstvo se prosi za blagohotno naklonjenost. Obenem želijo poštni uslužbenci v Ptuju vsem Ptuj-čanom iz mesta in okolice prav vesele velikonočne praznike. ITnaton (A..t«n ■ in « te« Umrl je dne 22. t. m. Josip Erjavec iz Vel. Vodenic. Pokojni je bil zelo odločen katoličan in vzoren gospodar. Redka lovska sreča. Tukajšnji trgovec g. Ka- (Sklepi sej upr. odbora 20.3 in posl. odbora 27. marca 1929.) Tajništvo objavlja naslednje principijelne sklepe upravnega odbora: 1. V svrho izboljšanja ^roditeljske službe pri podsaveznih tekmah morajo nominirati ljubljanski klubi podsavezu gotovo število starejših (polnoletnih) članov, ki bodo sposobni opravljati redileljske dolžnosti strogo točno in nepristransko, in sicer klubi I. razreda (Primorje, Ilirija, Hermes, Jadran in Slovan) najmanj po 6 članov, ostali klubi najmanj po 4 člane. Za bodoče tekme smejo klubi postavljati reditelje le izmed teh pri podsavezu prijavljenih rediteljev. Odgovornost za vestno in točno rediteljsko službo nosijo slejkoprej- klubi. Prekršaje bo LNP strogo kaznoval po § 52 k. p. (globa 50 do 1500 Din). — Rok za prijavo je do 4. aprila; prekoračenie roka povzroči globo po § 52. k. p. — 2. Da se pridobi in izvežba sodniški naraščaj, obenem pa izboljša služba stranskih sodnikov pri podsaveznih tekmah, morajo nominirati podsavezu klubi Ilirija in Primorje najmanj po 4, Hermes, Slovan in Jadran najmanj po 2 in ostali ljubljanski klubi vsaj po 1 svojega člana primerne starosti (nad 21 let) in sposobnosti, ki bodo stalno opravljali službo stranskih sodnikov pri tekmah svojega kluba, po možnosti tudi pri tekmah drugih klubov. Tem članom bo LNP nudil priliko, da se izvežbajo za savezne sodnike; vsak dobi podsavezno izkaznico, s katero bo imel prost vstop k vsem podsaveznim in klubskim tekmam na področju LNP; podrejeni bodo poslovnemu odboru LNP, ki jih bo imenoma delegiral k posameznim tekmam I. moštev, po možnosti pa tudi k ostalim tekmam. Ako bi tak stranski sodnik ne prišel na določeno tekmo ali ako ne bi vršil svoje službe po določilih pravil, bo pozvan na odgovor pred podsavezni kazenski odbor, njegov klub (kapetan moštva) pa mu bo na poziv sodnika postavil namestnika za dotično tekmo. Za postav-jjanje stranskih sodnikov za prvenstvene in juni-orske tekme imajo skrbeti tudi v naprej sami klubi, razen v primerih, ko to izrecno stori Sekcija ZNS ali LNP, — Rok za prijavo je do 4. aprila; prekoračenje roka povzroči globo po § 52. k. p. — 3. Noben igralec ne sme isti dan nastopiti v več kot eni tekmi. Za prekršaje odgovarjajo klubi. — 4. V skladu s § 9. prav. za prvenstvene tekme odreja upr. odbor: Ako na prvenstveno ali pokalno tekmo ne pride delegirani sodnik 15 minut po določenem času, pozove službujoči odbornik LNP ali njegov namestnik kapetana obeh moštev, da se zedinita na drugega sodnika izmed prisotnih saveznih sodnikov, Ako se kapetana ne sporazumeta, se izžreba enega obeh sodnikov, ki jih predlagata kapetana. Ako je na igrišču navzoč samo en sodnik ali ako samo eden kapetanov predlaga sodnika, vodi tekmo dotični sodnik. Ako ni na igrišču saveznih sodnikov, se izbira izmed podsaveznih sodnikov, ako tudi teh ni na prostoru, pa izmed nesodnikoV. Tekma se mora na vsak način odigrati. — Kjer ni prisoten podsavezni službujoči organ, morajo postopati sami kapetani po tem sklepu. Sodnik, ki zakasni tekmo ali ne pride nanjo, bo predan kazenskemu odboru. — 5. Glede podsaveznih prvenstvenih tekem, ki se igrajo po dvojnem cup sistemu, objavlja LNP vnovič: V prvenstvenem tekmovanju odločata skupno jesenska in pomladanska tekma, odnosno obe določeni tekmi. Klub, ki zgubi obe tekmi ali ki zgubi eno in igra drugo neodločeno, izpade iz. na-daljnega tekmovanja za dotično leto. Ako dobi vsak klub po eno tekmo, odloči boljša razlika golov, računši obe tekmi skupaj. Ako se pripeti, da je razlika golov izravnana, so mora podaljšati spomladansko tekmo za dvakrat 15 minut. Ako tudi to podaljšanje nc prinese odločitve, odloča žreb, ki ga izvede 3odnik takoj na terenu v prisotnosti obeh kapetanov in podsaveznega delegata. — Za podsavezni finale se spremeni ta do- ločba v toliko, da se v primeru izravnanega izida po drugi tekmi igra takoj naslednji dan na istem igrišču tretja tekma. Ako bi tudi ta ostala neodločena, se jo podaljia za dvakrat 15 minut in ako tudi to ne prinese odločitve, se žreba. — Protestj proti odigranim tekmam, ki se vrše po cup sistemu, se morajo tekom 24 ur najaviti direktno podsavezu (izvenljubljanski klubi brzojavno) ter tekom nadaljnih 24 ur pismeno predložiti s protestno takso, kakor jo predpisuje § 21 o. p. — 6. Podeželski klubi včlanjeni v LNP-u so dolžni o javnih tekmah, pri katerih ne sodi izprašan sodnik, poročati tekom 24 ur podsavezu (potek igre, rezultat, morebitni incidenti, ime sodnika itd.). Poročilu je treba priložiti postave moštev obeh klubov na predpisanih tiskovinah. Po sklepu posl. odbora se uvedejo s prihodnjim prvenstvenim terminom zopet kontrolne vstopnice za sodelujoče igralce. Klubi bodo prejeli odslej za vsako svojo tekmo 13 prostih vstopnic, ki jih bodo morali igralci oddati biljeterju. Vstop na igriiče brez vstopnice ali brez veljavne proste karte je strogo prepovedan in se bo v bodoče zabranil z najenergičnejšimi sredstvi. Vsled dopisa Sekcije ZNS od 23. marca odreja posl, odbor, da mora vsakokratni službujoči odbornik podsaveza pred pričetkom tekme stopiti v stik s sodnikom glede ravnanja ob morebitnih incidentih. Odreja se nadalje, da morajo službujoči odborniki nositi viden znak ter da se morajo nahajati, kolikor dopušča služba, stalno na sedežih, ki so odkazani LNP-u. Gg. odborniki, ki nimajo pravilnika za službujoče odbornike, se naprošajo, da si ga preskrbe pri tajniku I. Z ozirom na vrsto prošenj, ki so jih vložili razni ljubljanski klubi za odgoditev prvorazrednih prvenstvenih tekem, določenih na 24. t. m., opozarja posl. odbor v naprej vse klube LNP vobče, da takim prošnjam ni mogoče ugoditi, ker ni na razpolago niti enega prostega termina. Prošnji SK Slovana in ŽSK Hermesa za odgoditev njunih juniorskih prvenstvenih tekem do konca aprila bo posl. odbor po možnosti ugodil. Naknadno se odobri preložitev jun. prv. tekme Jadran : Ilirija ex praesidio od 24. marca na kasnejši termin. Upravnemu odboru se predajo v disciplini-ranje zaradi neizpolnjenih obveznosti povodom prv. tekem dne 24., oz. 25. t. m. SK Jadran, SK Slovan, SK Trbovlje, Athletik SK ter službujoči podsavezni blagajnik na igrišču Ilirije in službujoči podsavezni reditelj na igrišču Primorja, Verificirajo se prv. tekme Ilirija : Jadran 3 :0 par forfait, Amater : Trbovlje 3 : 0; prv. tekma Celje : Athletik SK, odigrana dne 24. marca z rezultatom 4 : 5, se verificira po § 18. prav, prv. tekem s 3 : 0 za SK Celje, kef je njegov nasprotnih odstopil od podaljška tekme. Protest Athletik SK-a proti odigrani tekmi se zavrne v smislu § 21. o. p., ker mu ni bila priložena protestna taksa. Odobrijo se prijateljske tekme: Ilirija : Viktorija, Zagreb 31. marca in 1. aprila v Ljubliani; Železničar : Železničar, Bjelovar 31. marca in 1. aprila v Bjelovaru; Maribor : SK Kastner & OthWr, Graz, 1. aprila v Mariboru, Javornik : Svobodh, Ljubljana 31. marca v Cerknici Dvigne se s 24, marcem suspenz Athletik SK-a, ker je medtem poravnal vse svoje zapadle denarne obveznosti. Verificira se s pravico nastopanja dne 22. septembra 1929 za ASK Primorje: Lipovšek Leon. Po 8 10. o. p. se dovoli takojšnje nastopanje v rijateljskih tekmah za ASK Primorje igr. Sinkole !udolf, Mlinar Franc, Lipovšek Ferdinand in Li-ovšek Leon. — ŽSK Hermes odjavlja igr. Jeglič »'inko in Braunseis Alfonz. — SK Reka se noriva, da do 4. aprila konkretno javi podsavezu 'obveznosti bivših svojih članov Zuccata, Korena in rhume. — Z ozirom na dopis SK Slivnice od 13. marca se zavrne verifikaci|a igr. Prusnika Milana za SK Grafika. — Tajnik I. Kdo bo prvi ? »Slovenčevi« naročniki Se teden dni ugibajo, kdo bo prvi pri »Slovenčevem« nagradnem tekmovanju. Razpis sam je namreč zbudil silno zanimanje v mestu in na deželi. In agitacija se že razvija: Akademiki se potegujejo za vseučiliščni sklad in kjer le dobe kakega naročnika, že so nad njim, >pa da boste zagotovo oddali svoje glasove za našo univerzo«. Orli eo pa že kar prepričani, da imajo prvo darilo pod streho ter hodijo gledat na stadion, kateri steber bodo postavili na »Slovenčeve« stroške. Je pa med nami tudi veliko prijateljev bednih in bolnih, ti pa bodo želeli, naj se darila podare slepcem in hiralcem. Nas ta vnema samo veseli. Saj smo hoteli t razpisom nagrad popularizirati nekaj javnih ustanov, in prepričani smo, da se nam bo to v polni meri posrečilo. Darila in nagrade: Tri darila v znesku 12.000 Din bo podaril »Slovenec« po enemu izmed sledečih javnih namenov: 1. Sklad za našo univerzo. 2 Za slovenske slepce. 8. Slovenski misijoni ua Kitajskem. 4. Glavna hiralnica v ljubljanski in mariborski oblasti. 5. Orlovski stadion. 6. Društvo >Zoo< v Ljubljani. Kdo izmed teh dobi gori navedena darila in katero izmed daril dobi, bodo določili naročniki »Slovenca« z glasovanjem. Glasovanje se prične 1. aprila in se zaključi 1. junija 1929 ob 6 zvečer. Nagrade v skupni vrednosti 32 780 Din pa se bodo z žrebom razdelile med vse tiste naročnike »Slovenca«, ki se bodo glasovanja udeležili. Prva nagrada je šostolektroiiski radijski aparat znamke Rad ione. Mišljen je aparat z žarnicami vred, dvojna antena, ena za normalne, druga za kratke valove, univerzalni anodni aparat Radione za priključitev na električno omrežje ter najfinejši angleški zvočnik Am-plion RS 2. Tako opremljen radio je najsijaj-nejši, kar jih premore radijska tehnika. Kompleten aparat v našteti opremi stane v prodajalni naše oddajne postaje, ki ga bo dobavila, 16.280 Din. Druga nagrada je kompletna oprava za spalnico v najmodernejši izdelavi od znane lesne tvrdke »Javor« v Logatcu. Vrednost 10.000 Din. Tretja nagrada je najfinejši šivalni stroj tvrdke L. Baraga v Ljubljani, Šelenburgova ulica, ali pa v najmodernejši trier za čiščenje žita, znamke Heid, od Gospodarske zveze v Ljubljani. Vrednost 3500 Din. In končno 80 nagrad ki obstoje v celotni naročnini »Doma in sveta« ali najnovejšega krasnega mesečnika »Ilustracija« po izbiri. Kdo ima pravico do glasovanja? Pravico do glasovanja in s tem pravico do Žrebanja za bogate »Slovenčeve« nagrade ima prav vsakdo, le naročnik dnevnika »Slovenec« mora biti- In sicer dosedanji naročniki »Slovenca« se morejo udeležiti glasovanja, če bodo na dan žrebanja, t. j. 2. junija letos imeli plačano naročnino vsaj še za mesec junij. Za vsak mesec plačane naročnine od 1. januarja do 30. junija t. 1. imajo po 50 glasov, za vsak nadaljnji mesec po 100 glasov. Tako more dobiti vsak dosedanji naročnik 900 glasov. Novi naročniki imajo pravico do glasovanja, če so plačali naročnino vsaj za tri mesece. Za vsak mesec plačane naročnine imajo po 100 glasov, tako da morejo imeti najmanj 300 glasov, največ pa 900 glasov. Novi naročniki, ki bodo poravnali tromesečno naročnino vsaj do 15. aprila, dobijo brezplačno ponatis dotedaj izišlega romana »Na pomoč«, ki sedaj izhaja v »Slovencu«, da bodo mogli z branjem nadaljevati. Kako se glasuje? 1. Glasuje se lahko po glasovnici, ki je danes natisnjena koncem te strani. Glasovnica se izreže, napiše se nanjo, za koga kdo glasuje, natančen podpis naročnika, prilepi se znamka za 50 par ter odda na pošto Glasovati je pa mogoče tudi po navadni dopisnici ali v pismu. 2. Vsakdo lahko glasuje za več namenov, pri čemer število pripadajočih mu glasov razdeli po lastnem preudarku na različne določene namene. 3. Uspehi glasovanja se bodo s 1. majem začeli dnevno objavljati v »Slovencu« 4. Žrebanje se bo vršilo pred tričlansko komisijo v nedeljo dne 2. junija 1929. tako da prvi iržrebanec dobi prvo nagrado, drugi drugo itd-, dokler niso izčrpane nagrade. Kaj sedaj? Ako si že naročnik dnevnika '»Slovenec«, poskrbi, da pravočasno poravnaš naročnino ter čimprej oddaš svojo glasovnico. Ako pa še nisi naročen na ta najboljši slovenski dnevnik, sporoči svoj naslov po dopisnici Upravi »Slovenca«, Ljubljana, Jugoslovanska tiskarna, ter pripiši: »Glasujem za .......Ker sem nov naročnik, prosim, da mi takoj pošljete položnico.« Po položnici nakaži potem vsaj trimesečno naročnino v znesku 75 Din. S tem si izpolnil vse pogoje za žrebanje ter lahko v prijetnem upanju ua dragoceno nagrado pričakuješ izida žrebanja, ki bo objavljeno 4. junija 1929. Nolezlllvim Klicam oretro 2lvl r.n|a nu - Kdor redno seboj nosi rormammf aam^ta^^jamm^mmmm^mB najstarejše razkuževalno sredstvo za usta in grlo v času prehladov, ki ima izboren okus. Dobiva se v lekarnah in drogerijah. Poskušnja in brošura brezplačno pri Baner & Cte., Berlin SW 48, Friedriclis raflp 231 Vesele velikonočne praznike osem suo/lm cen/enim odjemalcem teli tordha A. & E. Skaberne SAH Cenj. čitatelje vljudno obveščamo, da bomo od sodaj naprej prinašali šahovsko rubriko redno vsako drugo nedeljo. Naslednja rubrika izide torej v nedeljo 14. aprila. »Kaj ie šah?« Odgovore na gornje vprašanje bomo objavili v naslednji šahovski rubriki. Ponovno vabimo vse p. n. čitatelje, ki se žele udeležiti te naše definicijske ankete, da nam pošljejo odgovore vsaj do 7. aprila. Odgovori naj bodo stvarni ali šaljivi, vsekakor pa originalni in kratki. Imena avtorjev bomo na željo objavili. » Po šahovskem svetu. V Karlovih varih na Češkem se pripravlja veliki mednarodni mojsterski turnir, na katerega je povabljen tudi že dr Milan Vidmar. Izšel je prvi del knjige »Razvoj šahovskih ldeja< Izpod peresa šahovskega mojstra Vladimir Vukovlča v Zagrebu. Drugi del izide v jeseni. Ker je knjiga vporabljlva za začetnike kakor za močne šahovske amaterje, jo priporočamo. Naroča se pri avtorju, Zactreb, Berislavičeva 4 za ceno Din 80.—. V nedeljo 24. aprila 1929 je radio Wien icral z radio Lienz-em šahovsko partijo, ki je končala remis. 10. partija (Igrana dne 11 decembra 1928 na handicap-turnirju v Varšavi.) Neverjetna poteza in vendar edina možnost, da vzdržuje napad. 20. Te8 : ©4 21. Dc4 : c6 + Dd8—d6 22. Dc6 -c2! Dd6—e7 23. Tdl-el Sd5—f6 24. Tat a6l Tt>8—b6 25. Tafl : b« e7 : b€ 26. h2 -h3! Lg4—d 7 27. e2-g4 Ka«—h6 28. S«5 : e4 Sf6 : e4 29. f4—f5 + u7—b& 30. Le3—f2l in črni se preda. Problem štev. 10 Končnica od bratov W. In M. Platoff, katera sta skupno skomponirala in objavila uad 200 končnic v velemojstrskem slogu, ki so vzor klasične priprostosti, H. Kubbel, največji sodobni poznavalec končnic ju imenuje >velemojstra umetnih šahovskih končnict. Naslednja njuna končnica datira iz leta 1905 in je ena izmed najlepših. a b c d e f g h Beli: Dr. A. A1 j e h i n. 1. 2. 3. e2—e4 Sgl—f3 Lfl—b5 Črni: A. B1 a s s. e7—e5 Sb8—c6 a7—a6 4. Lb5-a4 Sg8~f6 5. 0—0 Lf8—c7 6. Ddl—e2 b7—b5 7. La4—b3 d7—d6 8. c2—cS 0-0 Energičnejša poteza črnega bi bila 8. Lc8—g4. 9. a2—a4 Ta8-b8 10. a4 : b5 a8 : b5 11. d2-d4 e5 : d4 12. c3 : d4 Lc8—g4 13. Tfl—dl Tf8-e8 Boljše in močnejše bi bilo Tb8—a8. 14. Sbl—c3 Le7-f8 15. Lcl—e8 b5—b4 16. Lb3 : f7 + Kakor se bo pozneje izkazalo je bila belega skakača popolnoma korektna. 16 ....... Kg8 : f7 17 De2—c4 + d6—d5! 18. Sc3 : d5 Sf6 : d5 19. Sf3—g5 +1 ? Začetek druge kombinacije belega, katere posledice je težko presoditi v naprej. 19................Kf7-g6l Torej ne 19 ... Kf7—g8, radi 20. e4 : d5. 20. f2—f4 a b c d e f g h Boli na potezi napravi igro neodločno (remis). Rešitev v naslednji Šahovski rubriki. Rešitev problema štev. 9 1. I.a5—c3 + Kp5—e4 2. Lh5-f3 + 8. Lf3-a8 Preti mat z Tf2—f3. 8......... 4. Tf2-f3 + Torej vendar I 4........ 5. Lc3—d2 + in dobi. Preprosto in elegantno! Ke4-e3 Dd7—g4 (ali h8) Dg4 : f3 Pri slabokrvnosti po prestani težki bolezni uživajte samo CHINO* FERR1N. — Dobi se v vsaki lekarni. Ludovic HaJevy: Župnik Konstantin »2ena in hčere gredo tja namesto mene... Saj dobro veste, gospod župnik, tako je pač pri nas: Ženske imajo vero za moške. Odprle nam bodo vrata v paradiž.« Ošvrknil je z bičem nekoliko po črni kobili fa poredno pristavil: »Ce sploh je!« Stari župnik je skočil pokoncu v starem dvokolesniku. »Kaj? Ce je? Kaj pa, seveda je!« »Potem boste gotovo Vi tam, gospod župnik. — Kaj, Vi pravite, da to ni gotovo... Jaz pa Vam pravim, da boste... Vi boste na vsak način tam! Pri vratih boste prežali na ovčice svoje župnije in ne boste nehali brigati se za nas... Pa boste povedali svetemu Petru... saj je sveti Peter tisti, kaj ne, ki ima ključe do paradiža?« »ua, to je sveti Peter!« »forej dobro, Vi mu boste rekli, svetemu Petru, če mi bo hotel vrata pred nosom zapreti, češ, da nisem hodil k sveti maši, rekli mu boste torej: ,E! Pustite ga notri! To je Bernard, eden izmed najemnikov gospe markize, vrl mož. Bil je občinski mož in je glasoval za to, da ostanejo sestre, ki so jih hoteli izgnati iz šole.' To bo ganilo svetega Petra, pa bo odgovoril: ,No pa naj bo, pa pridite, vstopite Bernard; toda povem Vam, le gospodu župniku na ljubo.' Kajti Vi boste še vedno župnik, tudi tam gori, in sicer župnik Longuevaia. lo bi bil za Va6 namreč prežalosten paradiž, če tam ne bi smeli biti več župnik longuevalski.« Župnik longuevalski, da, vse svoje življenje ni bil drugega kakor to, nikdar ni sanjal o čem drugem in nikdar ni hotel biti kaj drugega. Tri ali štirikrat so se mu ponudile velike župnije v okraju, z lepimi dohodki, z enim ali dvema vikarjema. Pa je odklonil, zakaj ljubil je svojo malo cerkev, svojo malo vas, svoje malo župnišče. Bil je tukaj sam, miren, izvršujoč vse sam; vedno je bil na potih in cestah, v solncu in v dežju, v vetru in v mrazu. Njegovo telo se je utrdilo po vedni utrujenosti, njegova duša pa je ostala sladka in mehka. Živel je v svojem župnišču, ki je bilo kot velika kmetska hiša, ločeno od cerkve samo po pokopališču. Kadar je stopal župnik na lestvo, da bi urejeval svoje plemenite hruške in breskve, je mogel videti preko roba zidu grobove, nad katerimi je on izmolil poslednje molitve in vrgel nanje prvi prsti z lopato. In dasiravno je bil ves pri vrtnarjenju, je vendar v duhu molil kratke molitvice za blagor tistih svojih mrtvecev, ki so ga vznemirjali in ki bi mogli biti zadržani v vicah. Imel je otroško naivno in mirno vero. Toda med temi grobovi je bil eden, ki se ga je pogosteje spominjal kot drugih in je bil deležen večje njegove molitve. To je bil grob njegovega starega prijatelja, zdravnika Reynau-da, ki je izdihnil v njegovem naročju leta 1871., in v kakšnih okoliščinah! Bil je tak kakor Bernard, nikdar ni hodil k sv. maši in nikdar ni šel k izpovedi; toda bil je tako dober, tako blag, tako poln sočutja z onimi, ki so trpeli!... On je bil ona velika skrb, oni veliki nemir župnikov. Njegov prijatelj Reynaud, kje, kje je on? Potem se je spominjal plemenitega življenja tega podeželskega zdravnika, ki je bilo polno poguma in samozatajevanja; poklical si je v spomin nje t '--'....... ........■. •.•• m" govo smrt, posebno njegovo smrt! in si je dejal: »V paradižu! On ne mofe biti drugje kot v paradižu! Dobri Bog ga je mogoče poslal nekoliko v vice ... tako zavoljo lepšega ... pa ga je najbrže po preteku petih minut zopet poklical k sebi.« Vse to je rojilo po glavi staremu župniku, medtem ko je nadaljeval pot v Souvigny Namenil se je v mesto k odvetniku markize, kjer bi zvedel rezultat prodaje, da bi vedel, kakšni so novi gospodarji longuevalski; imel je še do- ber kilometer poti do prvih hiš Souvignya, stopal je ravno ob zidu parka Lavardens, ko je zaslišal nad seboj glasove, ki so ga klicali: »Gospod župnik' gospod župnik!« Na tem mestu je bila ob zidu, ki ga je obrobljal dolg lipov nasad, terasa, na kateri je zapazil župnik, ko se je ozrl, gospo de Lavardens in njenega sina Pavla. »Kam pa greste, gospod župnik?« je vprašala grofica. »V Souvigny k sodišču, da izvem...« »Ostanite tukaj!... Gospod de Larnac bo Glasovnica Podpisani novi — dosedanji — naročnik »Slovenca" se udeležujem nagradnega tekmovanja za »Slovenčeva* darila in nagrade. Pripadajoče mi glasove oddajam s tem: 1. Za glasov 2. Za slovenske slepce................ glasov 3. Za slovenske misijone na Kitajskem . . . glasov 4. Za glavno hiralnico v ljublj. in marib. oblasli glasov 5. Za orlovski stadion.......... glasov 6. Za „Zoo" v Ljubljani.......... - glasov Ime naročnika:. » podpis. „ kraj:_ pošta: Uvinozdravnik: Franc Rebernak. Nekaj besed o naši konjereji Silen razmah tehnike Je prinesel med drugimi prometnimi sredstvi (železnica, tramvaj, zrakoplov) tudi automobil. 2e velikanske prednosti, Id jih nudi železnica, predvsem sposobnost prevažati največje tovore z veliko hitrostjo v največje krajevne razdalje, so vplivale na praktično konjerejo zelo neugodno, ker so izpodrinile konja iz kraljestva izvoščekov, ki so včasih pred železnico prevažali ljudi in blago tudi v zelo oddaljene kraje. Vendar ni mogla železnica zadati svojemu starejšemu tekmecu — konju tako občutnega udaren, da bi nastala nevarnost za obstoj konjereje; kajti navezana nn svojo stalno progo, kateri so se morali prilagoditi vsi ljudje — za vse posle, ki se niso dali opraviti potom prevoza na izgrajeni železniški progi, železnica ni prihajala s konjem navzkriž. Neprimerno opasnejši mu je postal automobil. Le ta tekmuje s konjem na vseh cestah, ki so le količkaj trdne in dobre, je na razpolago vsakemu posamezniku, kjer in kakor se temu zljubi, je hitrejši in močnejši od konja In opremljen z veliko udobnostjo. Da celo v poljedelstvu, na velikih veleposestvih, se je z uspehom uveljavil (n. pr. motorni plug in tovorni automobil). Poleg tega pa še ima to prednost, da se ga mora hraniti samo tedaj, kadar »dela«, ne pa tudi kadar »počiva«. Vse navedene lastnosti automobil« so dale že mnogim povod, da »o začeli prerokovati konju smrt v vrstah domačih živali, uporabljivost za vožnjo Vsi ti preroki so si sicer edini v tem. da automobil pri današnjih še vedno zelo visokih nabavnih cenah in tudi z današnjimi dragimi popravili ni še zmožen popolnoma izpodriniti konja, vendar trdijo, da se bodo cen" automobilom tako znižale, da si ga bo lahko vsakdo nabavil Vsi ti preroki imajo v mnogem prav, vendar v eni gospodarski stroki, v poljedelstvu, je konj skoro nenadomestljiv, prav gotovo se ne da nadomestiti z automobilom v poljedelskih razmerah, kakršne so pri nas. Kajti vsak, ki le količkaj pozna naše slovenske kmetije, bo vedel, da bi si naš kmet pri obdelovanju svojega polja in pri izvažanju lesa iz svojih hribovitih gozdov z automobilom le malo pomagal Samo večje kmetije (veleposestva) na ravninah, kakršnih pa pri nas skoro ni. bi mogoče mogle za ta ali oni opravek uporabiti automobil, morale bi pa poleg tesa imeti konje za deln. ki se z automobill ne bi dala opravitj Upoštevati pa je treba tudi dejstvo, da naše poljske poti za nuto-mobile niso uporabne in da bi le prepogosto morali s konii izvleči tega sicer orjaškega hrusta iz blatnih in spolskih tal kar se ie že večkrat pripetilo celo na naših boljših cestph. Našim kmetijam prinaša konjereja s proizvajanjem dobrega gnoja Odvada @lkoho^xma Zadovoljno«! v zakona. Iz vsega srca *« Vam zahvaljujem ea sijajni uspeh Vašega preparata »Aroko l«, s katerim sem na popolnoma mil in prijeten način, da moj bolnik tega niti opazil ni, ozdravila strastnega alkoholika, ki je muiil mene in mojo družino tt dolgo let s svojo slabo navado. Preparate sem mu dajala skrivaj v jedi in pijači in uspeh s* je pokazal z vso gotovostjo v času, ki |e po Vaši napovedi za to »otreben, natnrei v treh tednih. Rešili »te človeka gotovega propada in napravili s tem najin zakon zopet srečen in zadovoljen, kot je bil prej. Iz hvaležnosti Vam dovoljujem, da priobčite moje pismo v časopisih, če bi se pa kdo zanimal za moje ime, mu smete na zahtevo •poročiti moj naslov. Še enkrat moja in mojih otrok srčna hvala! Z rVl t spoštovanjem S. Take in podobne zahvale prihajajo vsak dan tvrdki Arome Company, Zagreb, Jelačičev trg br. 20 za njeno sredstvo »Aroko I«, s katerim je mogoče na popolnoma nenevaren način odvaditi alkoholike vseh starosti in iakosti v razmeroma kratkem fasu alkoholizma. Ozdravljeni alkoholik pa se ne bo nikdar več udal alkoholu. Obrnile se Se danes s pismom na našo tvrdko, ki Vam zastonj in franko ▼ dobro zaprtem in diskretnem ovoju, brez napisa na zunanji strani in na vsak naročeni naslov pošlje tiskovine, cenik in vzorce, in sicer brez obveznosti z Vaše strani za nakup. Tisočere družine so obvarovale svoj ugled obstoj ui napredek « pomočjo sredstva »Aroko I«. Če imate torej alkoholika v hiši, pomeni naše sredstvo tudi Vam gotovo zmago nad zlom, zaradi katerega Vam preti velika nevarnost. tudi zelo važno sredstvo ca zboljšanje in vzdrževanje rodovitnosti obdelanega polja, kar o auto-mobilu pač ne moremo reči. v slednjem slučaju bi si moral naš kmet pomagati edinole z umetnimi gnojili, ki pa niso baš poceni in tudi nimajo istega uspeha kot naraven gnoj. Končno pride v poštev 8« konj odnosno automobil kot prevozno sredstvo ljudi. Kar se tiče tega, automobil pri kmetu nima take prednosti kot pri drugih stanovih. Kmet zelo malo potuje v oddaljenejše kraje, ker je njegova kmetija navadno v enem in istem kraju, drugih takih rednih poslov pa nima. V bližnje mesto ali na sedež državnik oblasti se dovolj udobno popelje z lepo kočijo, katero vleče par iskrih konj, ki mu vzbujajo ob vsakem pogledu novo veselje in zadovoljstvo — 3aj so plod njegovega truda in njegove reje —, če bi pa enkrat ali dvakrat potoval na leto v oddaljeni kraj, tedaj se posluži železnice, ki je v tem pogledu morda še udobnejša od automobila. Vse navedeno dokazuje, da naše poljedelstvo nikakor ne sme zanemarjati konjereje iz strahu, Ha Je vsled automibilizma zapisana smrti. Baš nasprotno je fiotretno: Naš kmet se mora posvetiti konjereji s še večjo pozornostjo kakor prej, zlasti smotreni konjereji. Saj so mnogi iz drugih stanov, ki so se prejšnje čase bnvili s konjerejo, ker so rabili ali dobre konje - teki če ali tudi dobre konje-voznike, z nabavo autoinobilov konjerejo opustili, vsled česar je njeno stanje občutno nazadovalo. Danes mora naš kmet sam skrbeti za dobre plemenske živali, sploh za vse, km je za napredek konjereje potrebno, če hoče imeti v hlevih živali, ki mu bodo tako pri delu kakor pri zabavi v veselje in ponos: za lahko in hitro vožnjo iskre toplokrvne, za težko poljedelsko delo pa težke mrzlo-krvne živali, ki bodo v vsakem oziru odgovarjalo stavljenim zahtevam. Pri nas smo gojili dobre lahke konje toplokrvne mešane angleško-arabske pasme od Višnje gore preko krtkega okraja tja do Brežic. Zlasti v območju ohčin Št. Jernej, Škocijan in Kostanjevica je bila konjereja pred vojno zelo Intenzivna in tu gojeni konji so bili prav dobri. Najboljši dokaz temu je, da je vojaška uprava vedno v tem okolišu nabavila veliko število konj za vojaške svrhe pred vsem za artilerijo. V okolišu Cerklje-Brežice so konjereje! kaj radi vodili svoje toplokrvne kobile k mrzlokrvnim žrebcem preko hrvatske meje, s čimer so dosegli prav dobro križano pasmo, ki se je lahko prodajala. V brežiškem okraju poznal si je tudi ugoden vpliv plemenskega žrebca- dirkača amerikanske pasme, kateiemu so vodili svoje kobile nekateri boljši posestniki in pa športniki Za Savo nevzgor proti Sevnici, kakor tudi v okolici Ljubljane so bili mešanci. težki in lahki, preko Save proti Gorenjski pa pristni norlčani (pincgavci), a jionekod tudi belgijci doma. Za naše gorenjske kraje, posebno proti Bohinju, se ie dobro izkazal noričan, ker je prilagoden planinskim razr meram tn planinski krmi kakor tudi utrjen proti ostrim vremenskim spremembam Belgijec je sirer po zunanjosti lej- in na videz tudi močan konj. v resnici p« zelo mehak; naši konjerejci mu pravijo »moker konj«. Dobro hranjen in malo rabljen nr>m predstavlja lepe oblikovanega konja, kakor hitro ga pa dobro vprežemo v trdo težko delo. začne njegovo tejia zunanjost pešati in kmalu imamo tu krampa s težko, doltro glavo, visoko nastavljenim kratkim vratom, kratkim in precej visokim vihrom, kratkim hrbtom, širokim in močno navzdol podrtim križem, širokimi in precej globokimi prsi. a v nogah — v primeri 3 trupom - šibak, kojega podramire so kratke in slabotne, pod kolenom je zelo tanek in v piščalih slab, ima velika, večinoma polna in krhka prednja iu deloma tudi zadnja kopita. — Nasjirotno pa je noričan trden, žilav konj, primerom« majhne, suhe glave, bolj nizko nastavljenega dolgega vratu, z nizkim, širokim in dolgim vihrom, dolgim hrbtom in vleknjenim križem, ima močne noge a kratkimi pi^čalmi. majhnimi in visokimi. zelo trdimi koj>iti (važno za hribovita pota!) V hrani ni izbirčen. u|>ornben pa je za vsako delo. Vsled navedenih njegovih prednosti je bil priljubljen predmet konjske kupčije. Posebno je ta uspevala s severnejšimi hribovitimi deželami bivše monarhije, kamor so se naši gorenjski nori-čani v lepem številu izvažati preko Jesenic. Kakor na Kranjskem, tako je tudi na Štajerskem konjereja zelo opešala, vendar opažamo pn štajerskih koiiierejrih živahnejše zanimanje za napredek konjereje. Mariborski in ptujski okraj redita v splošnem težke konje, le tu pa tam se naleti tudi na rejo lahke, toplokrvne pasme težjega kalibra (Račje. Polskava). Na Murskem polju s središčem v Ljutomeru se gojijo plemeniti dirkači amerikanske pasme, ki so izvrstni dirkači in tudi dosti lepe zunanjosti. V oddaljenejši okolici, po- sebno v St Jurju ob Ščavnlci, Radencih, Buče-čovcih, Gor. Radgoni pa dobimo toplokrvne konje zopet težjega kalibra. — V Prekmurju (Murska Sobota, Gor. in DoL Lendava ter kraji v smeri proti čakovcu) so si konjerejci izbrali belgijca, M vsled dobre hrane in malo dela res dobro izgleda, a ima v primeri z močnim trupom mnogo prešibke noge, osobito v piščalih. Tn šibkost v nogah je dedščina prejšnje domače toplokrvne pasme (Ilein-zenpferd) z veliko težko glavo, tenkim in dolgim, visoko nastavljenim vratom, dolgim in visokim vihrom, dolgim in ozkim hrbtom, zelo širokimi kolki, širokim, koničastim križem, nizko nastavljenim repom, močnimi nogami in velikim, plošna-tim a krhkim kopitom in pa vpeljanega in s staro domačo pasmo križanega belgijskega žrebca. Slabo noge onemogočajo prekmurskemu konju izvoz v inozemstvo in tiščijo njegovo ceno navzdol, kar je za prekmurskega konjerejca zelo hud udarec Tej hibi bi se dalo odpomoči z uvozom dobrih nori-škili kobil z močnimi nogami, Cijih potomci bi odgovarjali izvoznim zahtevam, kar bi prekmurskemu konjerejskemu okrožju znr.tno dvignilo njih ceno Velike važnosti za konjerejo so kobilarne. V Sloveniji imamo dve: eno v Turnišču pri Ptuju, drugo na Verdu. V prvi vzgajajo Čistokrvne amerikanske dirkače srednje vejikostl, ki so utrjeni in odporni, po zunanjosti lepi in za vožnjo zelo hitri. (Pri tekmah so dosegli mnogo prvih mest.) Kobilarna Ima lepe pašnike in veliko dirkalno vežba-lišče, na katerem se še mladoletni konji vežbajo za nastope na raznih konjskih dirkah. V drugi kobilarni na Verdu goji g. Lenarčič čistokrvne lipicance. Ta kobilarna je lepo urejena, vendar smatram, da Verd hi primeren za re.io lipicancev, ker ljubijo le-ti planinski svet s pašniki in krmo, bogato na apnencu. Ing. .Tanko Dolinar: Znamkovanje hmelja 2e p-ed d'-emi leti se je mnogo razpravljalo vprašanje znamkovanja hmelja ter provenienčnega zakona in vkljub temu, da se je tedaj obvezno znamkovanje ne samo od Trgovske zbornice in Hmeljarskega društva, temveč tudi od večine starih in izkušenih hmeljarjev odločno odklonilo, se je pričelo v zadnjem času zopet priporočati obvezno znamkovanje kot neobhodno potrebno za obstoj našega hmeljarstva. In vendar je za vsakogar, ki pozna natančneje trgovino s hmeljem, jasno kot beli dan. da je baš obvezno znamkovanje zaenkrat še največja nevarnost za obstoj hmeljarstva in ne enostavno posnemati drugih, ker to. kar je n. pr. za češke hmoljarje dobro in koristno, ni vedno tudi za nas . Obvezno znamkovanje je res življenskega pomena za obstoj in dober glas hmelja na Češkem, nikakor pa ne pri nas, iz enostavnega razloga, ker naš hmelj tega dobrega glasu sploh še nima in nikdar imel ni. Hišo moramo začeti zidati pri temelju ne pa pri strehi, in v tem slučaju je dober glas hmelja temelj, obvezno signiranje pa šele streha. Češki hmelj je bil znan kot najboljši hmelj na svetu že davno preje, predno je bilo uvedeno obvezno znamkovanje. katero k temu dobremu glasu češkega hmelja tudi ni prav nič pripomoglo, temveč ga le zavarovalo. Šele ko so Cehi videli, da Je njihov hmelj znan po celem svetu kot najboljši. da pa' se baš vsled tega prodaja tudi mnogo nečeškegn hmelja pod imenom Češki hmelj, so uvedli obvezno signiranje. d« zavarujejo in ohm-nijo dober glas Češkega hmelja, katerega bi jim sicer hmelj mnogo slabše kakovosti prodajan kot češki hmelj le prehitro zopet pokvaril. SliČno kakor češki hmeljarji so postopali tudi nemški, ki vkljub temu, da imajo Že dve leti izdelan in pripravljen provenienčnl zakon z obveznim signiranjem. istega še vedno niso uveljavili, ker se boje, da nemšiti hmelj na svetovnem trgu še nima dovolj dobrega glasu, da bi ga trebalo zavarovati. dobro pa vedo. da predčasno uvedeno obvezno znamkovanje cen nemškega hmelja ne bo dvignilo, pač pa jih tlačilo. Ogorčen In brezobziren je boj za prvenstvo med češkim In nemškim hmeljem in Nemci so uvideli, da češki hmelj ostane vedno zmagovalec; zato so poskusili zadnje sredstvo: prisiiitl hočejo domače pivovarne, da uporabljajo le nemški hmelj; ali se jim bo to posrečilo, je dvomljivo, ker je odpor pivovarnarjev firevelik. Na vsak način pa so tudi nemški hme-jarji začeli pri temelju ter storili vse, samo da pridobe svojemu hmelju čim boljši glas na svetovnem trgu; šele potem, ko se jim je to vsaj toliko posrečilo, da se jim razven Češke ni bati nobene konkurence več, so začeli razmišljati o zavarovanju s težkim trudom pridobljenega slovesa svojega hmelja, o obveznem signiranju. In pri nas naj gre cela stvar obratno? Popolnoma izključeno! Ako uveljavimo pri nas danes provenienčni zakon in obvezno signiranje hmelja. prišel f>o prodaji semkaj, da mi pove izid.« Župnik Konstantin je stopil na teraso. Gertruda deLannilis, grofica de Lavardens, Je bila zelo nesrečna. Poročila je iz ljubezni v trenutni vzhičenosti in prenapetosti goepoda de Lavardensa, enega izmed najprikupljivcjših in duhovitejših mož svojega časa. On pa je ni ljubil in se je poročil z njo le iz koristolovstva. Potem ko je pogoltnil do zadnjega beliča vse svoje podedovano premoženje, se zadnji dve, tri leta pod milim nebom ni vzdržal drugače kakor s pustolovščinami. Gospodična de Lanni- lis je sicer vedela za vse to in si ni delala v tem pogledu nikakršnih iluzij, temveč si je dejala: »Toliko ga bom ljubila, da bo končno tudi 011 mene vzljubil.« Od tod vsa njena nesreča. Njeno življenje bi bilo vzdržno, če ne bi bila toliko ljubila svojega moža, pa ljubila ga je preveč. Toda ona ni uspela, samo utrujala ga je s svojim nadlegovanjem in s svojo nežnostjo. Spet je pričel in nadaljeval s prejšnjim svojim nerednim življenjem. Tako je preteklo petnajst let v dolgem mučen ištvu, ki ga je prenašala gospa de Lavar- 2. junija 1929 se vrSi Jrebanje za »Slovenčeve" nagrade, ki so: 1. Radiaparat Radlone na 6 žarnic, vrednost. . . . Din 16.280" — 2. Ce otna oprava za spalnico, vreonost .... Din 10.000*— 3. Šivalni stroj ali trfer za žito, vrednost .... Din 3.300"— 4. Trideset knjižnih nagrad v vrednosti . . ... Din 3 OOP-— skupaj Din 32.780"— Kdo Ima pravico do Isirebanja sa te nagrade 7 Vsak naročnik .Slovenca", ki 1. pošl e lo glasovnico upo njeno do 1. junija L U oj 6. url zvečtr. m I—. -- «I«m i..k.i,la 9 tonil. „I.X... •* ■ «■■«. H« — —• — — —-'J— — naiočnino m dnevnik .Slovenec* vinj do konca junija, če je nov naročnik pe najmanj za tri mesece. Dopisnica. Znamki, ia 50 par Upravi ..slovcnca* Unbirana JB^osiotanshfl usharna dens navidezno z brezčutno udanostjo, katere pa v resnici ni bilo v njenem srcu. Nobena stvar je ni mogla raztresti in ne ozdraviti te bolezni, ki jc izpodlcopavala njeno življenje. Gospod de Lavardens je umrl leta 1869.; j zapustil je sina v starosti štirinajstih let; pri tem so se že kazale vse očetove slabosti in vrline. Premoženje gospe de Lavardens je bilo nekoliko omajano in zmanjšano, toda nikakor ne resno ogroženo. Gospa de Lavardens je prodala palačo v Parizu in se umaknila na deželo, kjer je živela zelo redno in skromno, popolnoma žrtvujoča se vzgoji svojega sina. Toda tudi tukaj so jo čakale skrbi in '-dosti. Pavel de Lavardens je bil sker nadarjen, ljubezniv in dober deček, toda uporen proti vsaki sili in vsakemu delu. Spravil je v obup svoje tri ali štiri učitelje, ki sc se zaman trudili, da bi mu vcepili v glavo nekaj resnosti in, ko se je predstavil v Saint-Cyr-u, ni bil sprejet in je zapravil v Parizu kar najhitreje in kar brezvestneje dva ali tristotisoc frankov. Potem, ko je vse zapravil, je vstopil v prvi polk afriških lovcev, kjer je imel srečo, da se je že takoj v začetku udeležil tnale ekspedicije v Sahari ter se obnašal tako pogumno, da je zelo hitro postal Irvartirni mojster in bi bil moral jDostati podčastnik, če se ne bi zaljubil v mlado dekle, hčerko gospe Angot, ki je igrala v gledališču v Algeriji. Pavel je doslužil svoj rok, zapustil je službo in prišel nazaj v Pariz s svojo mlado operetno pevko... Potem je našel neko plesalko, na to neko igralko, potem zopet neko jahalko v hipodromu. Poskušal se je v vseh žanrih. 2ivel je sijajno in bedno življenje brezdelnih. Pa ni ostal v Parizu več kakor tri do štiri mesece. Njegova mati mu ie izolačevala ne bomo dosegli boljših cen, pač pa to, da bo mnogo našega hmelja ostulo sploh neprodanega in le najboljše blago bi se prodalo, pa še to po dosti nižji ceni kakor sicer. Tega pa nikdo ne želi, najmanj pa hmeljarji sami. Slovenski in posebno Savinjski hmelj zasluzi glede kakovosti drugo mesto na svetovnem trgu, torej takoj za češkim. Prav dobro vedo ta hmeljarski trgovci v inozemstvu, pa to okolnost izkoriščajo pač v polni meri v svojo lastno korist, nikakor pa ne v korist slovenskih hmeljarjev. Dokler ni bilo na Češkem obveznega znamkovanja, se je zlasti slovenski hmelj prodajal pod imenom prvo-vrstnega češkega hmelja. Ko je češki provenienčni zakon to onemogočil, so izgledi za razvoj našega hmeljarstva znatno padli, vendar pa ao hmeljarski veletrgovci zopet izrabili intenzivno propagando nemškega hmelja v svoj prid, interes za naš hmelj je zopet rastel, ker se je prodajal zopet pod firmo najboljšega nemškega hmelja. Še danes mnogo pivovarne kuhajo pivo le z najboljšim nemškim hmeljem, katerega pa je pridelal naš slovenski hmeljar. Tudi pod imenom »Deutsche Hopfen Saazer Ersatzc, »Bohemlan Type<, »Saazer Type< itd., kupijo še danes pivovarne mnogo slovenskega hmelja po malo nižji ceni kot je običajna za pristni žateški hmelj; pri tem pa vtakne seveda v žep glavni dobiček veletrgovec s hmeljem, ki nakupi naš hmelj po izredno nizki ceni, običajni le za hmelj manj vredne odnosno podrejene kakovosti. Vkljub temu, da pivovarne uporabljajo dosti našega hmelja, seveda pod drugim imenom, za istega direktno nimajo mnogo interesa, ker ga kot takega ne poznajo. Iz teh izvajanj jasno sledi, da bi bilo obvezno signiranje hmelja pri nas zaenkrat prenagljeno in logična posledica, da bi nnš hmelj potem našel sploh težko kupca. Tudi mi torej moramo začeli zidati pri temelju, moramo najpreje pridobiti našemu hmelju na svetovnem trgu tisto mesto, ki mu po njegovi kakovosti tudi gre; šele tedaj, ko bo imel naš hmeij tak svetovni sloves, da ne to služil samo za »ponarejanje« hmelja priznanih provenienr, temveč se bo skušalo drug hmelj podrejene kakovosti prodajati pod našo firmo, šelfi tedaj bo tudi pri nas nastopila nujna potreba obveznega znamkovanja, da zavarujemo dober glas našega hmelja, onemogočimo zlorabo njegovega imena ter izločimo konkurenco. Pač pa je le'il!k-nes nujno potrebno urediti fakultativno f;neyb$ep-no) znamkovanje, ker kakor more obvezno signiranje le zavarovati in 6h ran iti že pridobljen do-ber svetovni glas in sloves hmelja, tako je neobvezno signiranje eno od mnogih sredstev ta pre-potrebni sloves našemu hmelju pridobiti. Zato pa je res že skrajni čas. L^cromei alcrnrno sredstvo proti kašlju. katnru, prehladu, to-flueuci. kroničnemu vnetju bronhijev itd. Dobiva se v vseh lekarnah. Proizvaja Lekarna Arko, Zagreb. Ilira 12. Najbolj p« znane JKKOU- Pletenin* m velikonoč pri tvrdki Grifar & Me al Ljubljana. Selenburgova ulica letno pensijo tridesetih tisoč frankov in mu pojasnila, da, dokler bo ona živela, ne bo pred svojo ženitvijo dobil niti beliča več. Poznal je svojo mater in vedel, da je treba razumeti njene besede resno. Zato je, hoteč biti v Parizu vedno v prvi vrsti in živeti veselo življenje, zapravil svojih tridesettisoč frankov že med marcem in majem, potem pa se je vrnil voljan nazaj v Lavardens, da bi se zopet vsedel na zeleno vejo, hodil na lov, ribaril in jahal na sprehode v družbi oficirjev artilerijskega polka, ki je bil nastanjen v Souvigny-u. Male modistke in male podeželske šivilje so nadomestovale male pevke in male igralke v Parizu, katerih ni mogel pozabiti. Ce nekoliko iščeš, še najdeš šivilje v provinci in Pavel je iskal mnogo. Takoj, ko je stopil župnik pred goepo de Lavardens, mu je rekla: >Morem Vam, ne da čakam na g. de Lar-nac-a, povedati imena kupcev Longuevala. Popolnoma sem mirna in ne dvomim o uspehu naše kombinacije. Da se ne. bi pričkali po nepotrebnem, smo se zedinili, namreč moj sosed g. de Larnac, g. Gallard, ki je velik bankir v Parizu, m jaz. G. de Larnac bo kupil la Mionne; g. Gallard grad in Blanche — Cou-ronne; jaz pa Rozeraie. Poznam Vas, gospod župnik, Vi ste gotovo v skrbeh zaradi svojih revežev. Bodite v tem oziru pomirjeni I Tt Gallardi so zelo bogati in Vam bodo gotov« dali v ta namen mnogo denarja.« V tem trenotku se je prikazala kočija, zagrnjena v obluk prahu. »To je g. de Larnac,« Je vzkliknil Pavel. »Poznam njegove ponije.« mrm* . 1 fe^^M^« Največji nemški oceanski parnik »Evropa« zgorel. Avgusta meseca lani so spustili v morje 46.000 tonski oceanski parnik »Evropo«. Letošnje poletje b' začel parnik voziti v Ameriko, pa ga je te dni požar popolnoma uničil. Slika nam kaže parnik, ko so ga spustili v morje. Pri Cutukalrih Olaf Linck je mož, ki je prepotoval že veliko sveta. Bil je v Kanadi, v Indiji, pri Indijancih nazadnje pri Culukafrih. Pri teh se je mudil več mesecev in je sedaj izdal zanimivo knjigo >Eno poletje pri Culukafrih«. Z malo železnico je prišel na ozemlje, kjer prebiva okoli 300.000 Culukafrov. Njihova dežela je provinca Natala in je tedaj del južnoafriške Unije, ki je pod angleškim vrhovnim gospodstvom. V srcih Culukafrov, ki so se že krvavo borili proti Evropejcem, tako leta 1879, ko je padel edini sin Napoleona III., in leta 1906 pod vodstvom Dinicula, zadnjega kralja Culukafrov, pa še vedno tli sovraštvo proti belim. Sicer pa so ti črnci zelo mirni in splošen vtis, ki ga napravijo, je, da so veliki .«ltreei. Predvsem so Culukafri veliki babjeki. -■"©fejfeede Kafri skupaj, je predmet njihovega razgovora ženska tako gotovo, kakor je pač cvetočega drevesa, drevo je nudilo senco in cvetje je prijetno dišalo. Reke imajo v deževnem času še preveč vode in da bi bile žene brez čednosti, to naziranje je ovrgel glavar Chingways. Junaški policist Neka lekarna v Clevelandu jc bila tekom petih tednov štirikrat izropana. Policijski načelnik je zato sklenil poslati v lekarno posebnega policista, ki naj straži lekarno in morebiti ujame roparje. In res je prišel zvečer stražit policist Honsa. Počasi si je slačil svojo težko zimsko suknjo in nato pričel stražiti. Istočasno je pa prišel v lekarno tudi ropar. Bilo je ob sedmih zvečer. Ropar je takoj skočil k policistu in mu rekel: »Aha, prišel si, da me ujameš! No kar vlezi se mirno na tla, sicer ti preluknjam tvoje truplo, da boš izgledal kot rešeto. In policist Honsa, ki je bil poslan, da straži lekarno, se je lepo vlegel na tla in čakal roparjeve milosti. V lekarni sta se nahajala tudi dva mlada pomočnika, ki sta na enak način sledila povelju roparja in se vlegla na tla. Ropar se je seveda smejal. Vzel je policistu samokres in ga parkrat pošteno brcnil. In medtem, ko so vsi trije mirno ležali na tleh, je ropar segel v blagajno in si nabasal žepe z dolarji. Ko je zagrozil vsem trem, naj bodo mirni in naj nikar ne tečrjo za njim, jc ropar počasi odšel iz lekarne. Pozneje je pnlirist Honsa izjavil, da bi potegnil svoj samokres (potem ko mu ga je ropar vzel) in streljal, pa se je bal, da ne bi ropar koga drugega ustrelil. Elektrika v človeškem telesu Londonski vseučiliški profesor JoIly raziskuje električne pojave v človeškem telesu in je v ožjem krogu učenjakov dokazal, da nastopajo že ob najmanjšem čuvstvenem razgi-banju. Dokaz se je izvršil približno takole: Neki dijak je legel na blazino, ki je bila prepojena z določeno raztopino. Pod roko in na roko so mu dali manjšo blazino, prepojeno na | isti način, a vse te blazine so bile v zvezi z 1 galvanometrom. Drug dijak je začel potem prvemu praviti zanimivo zgodbo. 2e pet minut kasneje se je pojavila reakcija in igla galvano-metra se je začela premikati. — Profesor Jolly izjavlja, da potrebuje njegovo odkritje še mnogo podrobne izdelave, šele potem bo imelo praktičen pomen. Zdravilna veda bo dobila s tem načinom vsekakor zanesljiv pripomoček za diagnozo in zdravljenje bolezni. Na londonski kirurgični kliniki poskušajo že pospeševati celjenje ran s slabotnimi električnimi toki na ranjenem delu telesa. Uspehi teh poizkusov še niso znani. Admiral groi de Magaz, španski poslanik pn Vatikanu, ki ga označujejo kot naslednik Primo de Rivere. Strupeno žganje V mestu Peoria v državi Illinois je v 48 urah umrlo 14 oseb, ki so pile žganje. Vlada je uvedla strogo preiskavo, da dožene, odkod je prišlo to žganje, ki je bilo očividno zastrupljeno. Zbolelo je še nadaljnih 70 oseb, od katerih jih okoli 20 najbrže ne bo ozdravilo. Več ljudi bo oslepelo. V mesto je prišlo več živinorejcev, ki so bili povabljeni v neki hotel, kjer so jim dali piti žganje. Sedem živinorejcev in lastnik hotela je umrlo takoj po uživanju tega alkohola. Dosedaj so zaprli 6 oseb, katere sumijo, da so prodajale strupeno žganje. Gospod tapetnih V vilah zapadnega Berlina se pojavlja v zadnjem času, če je gospoda odšla, možakar, ki se izdaja za arhitekta, tapetnika ali za- General Damaso Berenguer, generalni adjutant španskega kralja Tudi on je med kandidati za ministrskega predsednika. dvakrat dve štiri. Na žensko mislijo vedno. Zato so zelo nevarni tudi evropskim ženam. Ta nevarnost se še poveča, če se napijejo. Radi tega je ostro prepovedano Kafro m dajati alkohol. Sicer varijo sami pivo in imajo svoje vino iz kaktusa, ampak ta pijača ne gre v glavo V mestu dela Culukafer samo določen čas, takorekoč kot sezijski delavec kakih šest ali k večjemu osem mesecev, da si zasluži denar in se nato vrne domov. Ce je bil varčen in je prihranil denar, si lahko kupi ženo, eno, dve ali celo tri, za kar mora plačati šest do osem volov. Glavar Ching\vays v Hluhlu-hwe je dejal Lincku, ko sta govorila o zakonu: »Ženo dobiti za šest do osem volov ni nič posebnega.« Za ženo imajo tedaj že kar določeno ceno. Zanimivo pa je, da Culukafer kupi ženo lahko tudi na obreke. Vendar pa nravnost Kafrov ni na tako nizki stopnji: »Mi damo veliko na svoje žene in dobro skrbimo zanje,« je dejal glavar Chingways. Ločitve zakona Culukafri ne poznajo in si niti misliti ne morejo, da bi žena zapustila svojega moža. Če se pripeti redek slučaj, da je žena svojemu možu nezvesta, ne traja dosti ur, ko s pomočjo čarovnika zgine z zemeljskega pozorišča. Čarovnik igra važno vlogo, ne samo kot zdravnik, marveč tudi kot svetovalec in pomočnik v ljubezenskih zadevah. Če se je mož zagledal v kako ženo, ki ga ne mara, pokličejo čarovnika, da jo s pijačo ljubezni ozdravi. Končno pobija Linck pogosto izraženo mnenje, da je culukaferska dežela dežeia ptic brez petja, dreves brez sence, cvetlic brez i dišave, rek brez vode in žen brez čednosti. ! Linck je slišal peti škorca, ki je sedel na veji | Mesto v konkurzu Mesto-Glashiitte v Krkonoših je najavilo konkurz. Ze dolgo vrsto let se nahaja v finančnih težavah. Po končani inflaciji so se namreč pojavile posledice pretirane industrijske ekspanzijske politike. V zadnjih mesecih so bili na dnevnem redu polomi in ustavitve obratov. Z brezposelnostjo so rastla bremena, ki so padla na rame občine, kateri ni končno preostajalo drugega, kakor da napove konkurz. Družabni prostori zgorelega oceanskega parnika »Evrope«. Drag slamnik V Los Angelesti ie bil zavarovan slamnik za 10.000 dolarjev. Lastnik slamnika ga ceni celo za 20.000 dolarjev. Pokrivalo je navaden paniama-slamnik, čigar vrednost ne obstoji v slami ali obliki, marveč v podlogi. Lastnik jc bil namreč radijski napovedovalec v Filadcl-fiji in je imel navado, da je slavne osebnosti, ki so govorile v radio in jih je on napovedoval, naprosil, da se podpišejo v njegov slamnik, Na ta način šteje sedaj zbirka na podlogi več kot tisoč podpisov svetovnoznanih osebnosti. Podpisani so med drugimi Rudolf Valentin«, Suzana Lenglen, Jack Dem,psey, general Persching in mnegi drugi. Nevaien padec pri konjski dirki. Pri konjski dirki v Spingtownu na Angleškem je neki jezdec padel čez vrat konja Fotografu se je posrečilo, da ga je fotografiral ravno v trenutku padca. stopnika kake pohištvene tvrdke. Zatrjeval je, da mu je bilo naročeno, znova tapecirati stene, ali odstraniti kako škodo. Nato je potegnil iz žepa merilo, belcžnico in svinčnik in pričel meriti. Pri tem je zlomil svinčnikovo konico. Poslal je domačega služabnika po nož, da bi lahko svinčnik zopet ošpičil. Med tem časom je pobasal vse, kar jc mogel doseči, in s plenom izginil. Smešnice »Rad bi govoril z gospodom ravnateljem.« »Gospod ravnatelj jc odpotoval.« »Tako! No, potem ga, prosim, pozdravite ln mu recite, naj drugič, ko bo zopet odpotoval, vzame seboj vsaj svojo glavo in je nikar ne pusti na oknu.« * »Franci,« je dejal gospod, ki je prišel na obisk, malemu sinčku, »ti si pa zelo zrastel.« »Menim,« je ponosno odvrnil sinčetk, »saj že sežem do maminega krila.« * Pri kopanju se je neki Škot — Škoti so zelo varčni — zaocl potapljati in z brega so mu vrgli rešilni pas. Dvakrat se jc že potopil in ko se je tretjič prikazal na površju, je zaklical proti bregu: »Ali boste kaj računali za uporabo pasu?« Kovač je prišel prepozno v urad in ga )r zato njegov predstojnik ožtcl. »Oprostite, gospod šef, prepozno sem se zbudil in sem imel za oblačenje komaj deset minut časa.« »Kaj se pravi to! Jaz ne rabim za oblačenje nikoli več kot deset minut.« »Ja, aimpak jaz sem se tudi umi!.« * Mladi zakonski mož domov prlšedši: »Ljuba moja, sedaj tako pozno, pa še vedno v ku- I*:—:: ---j— 11111)1 1UC1JC3 ui , - »Rada bi napravila narastek iz žemelj, pa moram, tako stoji v kuharski knjigi, en dan — stare zemlje mleti« Zdravnik Kari Brendler je bil svoj čas dobro situiran občinski zdravnik v Kirchbergu, zgubil pa je prakso in doktorski naslov, ko je bil obsojen na šest mesecev ječe. Ko je prišel iz ječe, se je naselil v Manku, kjer je kljub prepovedi oblasti izvrševal svoj prejšnji poklic sedaj kot mazač. Sicer pa je bil Brendler kot zdravnik v okolici zelo priljubljen in iskan. Samo eden mu je prisegel najhujše sovraštvo, posestnik Franc Grafmann. Žena tega posestnika je zapustila svojega moža in otroka in se preselila k bivšemu zdravniku. Grafmann, ki je svojo ženo iskreno ljubil, }e že leta 1927. streljal na Brendla, pa ga ni zadel. Te dni pa je vdrl v zdravnikovo stanovanje in oddal nanj več revolvcrskih sitrelov. Brendel je bil takoj mirtev. Žalosten konec bivšega zdravnika Dan, ki ga je naredil Gospod Velika noč je, Aleluja! Kraljevsko mesto ji prisoja Cerkev v liturgiji. Naredi) jo je Gospod. Naroditi jo je mogel le Gospod. Vstajenje k življenju — to je vsebina veli .e noči. Ustvarjena moč je ob smrti brez moči. Le ne-ustvarjena, zalo vsemogočna moč sega preko moči smrti, oblast ima nad življenjem in smrtjo. Kristus je res vstal. Praznik zma;e — to je velika noč. Kristusovo zmago slavi Cerkev: zrnato dobrega nad hudim, kreposti nad hudobijo, pravice nad krivico, nedolžnosti nad grehom, ljubezni nad sovraštvom, življenja nad smrtjo, moči svetlobe nad močjo teme. Požrta je smrt v zmagi. Smrti Kje je tvoja zmaga? Smrt! Kje je tvoje želo? (1 Kor 15, 54 s.) Taka je Pavlova zmagoslavja si svesta beseda ob misli na Vstajenje. Velikonočni aleluja je aleiuja vesele zmage in veličastnega triumfa. Velikonočna zmaga je zmaga tihe, a zato tem jačje notranje in duhovne sile. Velika noč je tudi praznik miru. Pravica in mir sta se poljubila. Sprava je izvojevana, mir dosežen. Pax vobisl Mir vam bodi! Tako pozdravlja Zmagovalec greha in smrti. Mir, kakor ga s\et ne more dati, mir — samo Kristusu lasten je prinesla svetu velika noč. Mir poedin-ca v duši in vesti — v Večnem ustaljeni in s Svetim izmirjeni je. Mir socialni — iz pravice in ljubezni rojeni je. Velikonočni aleluja je radostni vzklik svetu tako malo poznanega miru. Per crucem ad lucem! Po križu do luči! To je bilo geslo trpina Pija IX. Po trpljenju do zmage! To je zakon Kristusovega bogoflo-veškega življenja. Ta zakon apostolskega dela. To zgodovina starokrščanske dobe. To pregloboka istiua zgodovinske Cerkve. To življenje vrhov življenja — svetnikov. To pa tudi moč in upanje vsakega življenja. Seme mora pasti v grudo, da tam umre. Sele tedaj rodi novo življenje. Brez velikega petka ni velike nedelje. Vstaja pa za velikim petkom veličastna zarja velikonočne zmage. Pax Christi in reguo Christi! Mir Kristusov v kraljestvu Kristusovem 1 Program Pija XI. Pravi velikonočni programi Mir, ki ga ne jamčijo samo slovesno pisane pogodbe in ga ne stražijo oborožene moči. ampak mir, ki vre iz bo^opokojnih src in raste iz vesoljne resnice, postave in moči Kristusove, ta mir je Kristusov dar, tak mir poslanstvo krščanstva in Cerkve. Mir je to, ki se žrtvuje za druge, ki ne hlasta pohlepno po premoženju, ki ne zameta avtoritete. Mir poedinca v sa-m»m sebi je, zato pa tudi mir družin, Cer! ve ln držav, pa tudi mir narodov — krščanske občestvenosti prevzetih. Ob misli na Kristusovo zmago in Njegov mir in ob pogledu nase tudi modoma duša, ki je blage volje, ubira v harmonije katoliške velike noči. Aleluja 1 „Kr!sfos coskrese" Velikonočni evangelij vsebuje vero v dve fimrta-menialni osnovi krščanstva: posmrtno iivljcnje in vstajenje od mrtvili. I. Misel da je s smrtjo vse končano, nobenemu narodu ni prišla, to misel so iztuhtali materi.disti-teoretiki zadnjega stoletja, ki so se pač odtujili elementarni zavesti vseh narodov. Pred nekaj leti so od kriti Angleži grobnico egiptovskega kralja Tutankamena, ki je živel 1400 pred Kristom. Bajni zakladi so prišli na dan, dragoceni prestoli, lini okraski, dvorni vozovi itd. Zlato, srebro, slonovina se je našla; vse to je počivalo tisočletja v tihem grobu. Zakaj? Bi ne bil njegov naslednik A j boljše storil, če bi bil te zaklade porabd za ureditev tedaj zelo razrvanih državnih financ? Toda kaj takega nobenemu egiptovskemu kralju ni prišlo na um. Tutankamen živi na onem svetu in potrebuje vse svoje zaklade; gorje onemu, ki bi oskrunil njegov grob. Duša Tutankamenova bi se strašno maščevala: to je bila vera Egipčanov. Isto vero v posmrtnost sos imeli Grki. Ali ne pripoveduje Homer, kako je Ahil daroval po smrti Patrokla cele hekatombe sužnjev, volov, ovac itd., da bo duša Patrokla imela mir na onem svetu? Stari neondcrtalec, ki je odkrhaval kresilne kamene in lovil mamute, je zakopal v Chapelle aux Soints svojega mrtveca tako skrbno, da mu je napravil pravi grob in položil zraven njega celo zbirko živalskih kosti! Iz prazgodovinskih grobov se dviga jnomi< glas pračloveka, da veruje v posmrtno življenje. Bantu-zamorci prinašajo svojim »mizimu«. dušam umrlih jedilne in druge daritve, da se pokrepčajo na onem svetu. Vsaka kitajska hiša ima domači oltar, na katerem prižiga kadila v čast mrtvih prednikov. Bramani in Budisti verujejo v prerojenje duš; duše umrlih se vračajo v drugI obliki na svet. Narodi so sicer zašli v blodnje in zmote glede oblike posmrtnega življenja, a v suhi, brezplodni materializem, ki trdi, da s smrtjo vso konča, ni zabredel noben narod v celoti Misel o posmrtnem življenju je torej vsečlo-vešks in izvira pač iz globoke človeške narave in pameti. n. »Kristus je vstali« Duša njegova Je poživila telo in premagala trohnobo materije. To je veliko- nočno poročilo. ... . Ugovori proti temu zgodovinskemu dejstvu se mi hiu do časa. " 7>anes se glasi glavni ugovor: Mnogi stari narodi so imeli legendo ali mit o bogn. ki je umrl te je v«tal k novemu življenju in to legendo so krisliani za Kristusa izkoristili. Grld M imeli mit 0 bogu Adonis in boginji Afrodite. Boga Adonis umori mrjasec, ljubeča Afrodite ga obudi k življenju: kar pomeni, da je narava v jeseni odmrla in spomladi spet oživi. Egipčani so poznali mit o bogu Osiris in o boginji lzis. Ko je bil bog-kralj Osiris umorjen, je iskala žalujoča lzis njegovo truplo. Osiris spet oživi! Ta mit simbolizira umiranje vegetacije v naravi in novo oplojanje narave po reki Nil. Tudi perzijski bog Mitra |e zapleten v mitično simbclizacijo poživljenja narave. Umori bika, iz čigar krvi se oploja vsa narava. Stari narodi so na podlagi takih mitov in bajk praznovali vsako leto misterije in obrede, pri katerih so predstavljali umiranje in oživljenje boga; po takih lajinstvenih misterijih so jmisti", ki so se udeleževati takih obredov, upali, cla poživijo v sebi življensko silo. Tako bi tudi Kristusovo vstajenje bilo mitična legenda. Predvsem bodi ugotovljeno- Nič ni bolj ne-znanstveno kot Iz kakih zunanjih podobnosti sklepati na to, da je to isti zgodovinski pojav. Originalnost in samorasla bitnost Kristusa in njegovega vstajenja je izrazita in zgodovinsko vzvišena nad vsak dvom. Pri misterijih gre za nebu-lozne tvorbe mitologije, ki niso nikdar bile zgodovinske osebnosti ali zgodovinska dejstva. Ti miti nadalje so izrazita simbolizacija jesenskega in pa spom'adnega dogajanja v naravi. Nobenemu Grku, Perzu ali Egipčanu ni prišlo na um. da bi verjel v vsakoletno resnično umiranje boga Osi risa ali Ado-nisa. Vsi so vedeli, da je to mistična bajka. O Kristusu pa piše sv. Jav.ez (I. pismo): »... Kar smo slišali, kar smo videli s svojimi očmi, kar so tipale naše roke ... Vam pričujem ...« Sv. Pavel je v klasičnih besedah pisal o Kristusovem vstajenju: »Izročil sem Vam najprej to, kar sem sprejel, da je Kristus umrl za naše grehe, do je bil pokopan in tretji dan vstal in da se je prikazal...« Kristus je zgodovinska osebnost, ki so jo videli, gledali, otipeli, slišali, ki je umrl in vstal. Da je njegova prikazen ln njegovo vstajenje zgodovinsko dejstvo, to nam izpričuje krščanska zgodovina prvih stoletij: vse krščanstvo z vsetni žrtvami in peri|>etijami je slonelo na prepričanju o resničnem vstajenju Kristusovem. Boga in domovini Fnnclja in z njo Evropa ter Amerika so v zadnjem tednu bile pod silnim vtisom smrti maršala Focha. vrhovnega poveljnika zavezniških vojsk v svetovni vojni. Njegov pogreb je veličastno izpričeval, s kakšnim nepridrŽanlm spoštovanjem so vsi priznavali njegove velike lastnosti ln velikansko delo. ki ga je izvršil. Maršal Foch je bil veren, praktičen katoličan, ki je svojo vero z istim samo-|»osebi umevnim pogumom izvrševal, kakor je domovini vedno služil. In piav iz reomaine ve-e, »ki gore prestavlja«, iz vere in zaupanja v božjo previdnost se 'e vedno obnavljala in krepila njegova neutrudljiva moč v službi domovine. Na misel nam prihajata ob Liki priliki dva stotnika, ki o njih govori evangelij. Stotnik v Kn-farnaumu je prosil Kristusa, naj mu ozdravi služabnika. In ko mu Kristus obljubi, da pride in ga ozdravi, mu reče: Gospod, nisem vreden, da greš pod mojo streho, ampak reci le z besedo in moj služabnik bo ozdravben. (Mat. 8, 5 si.) Vojaški ponos in ponižnost velike, močne vere v Kristusa sta bila v njem. In ko je Kristus visel na križu in se je narava zgrozila ob njegovi smrti, je stotnik pod križem vzkliknil: Resnično, ta je bil Sin božji! (Mat 27, 54.1 Maršal Foch je za sodobnost veličasten z^led, kako se živa vera in pa zvesta služba narodu in domovini lepo vjemata in kako veliko moč in sijaj prva daje drugi. Pa ne vera le kol neka zunanja etiketa ali samo uporabljivo sredstvo za druge, ampak kot osebno, najgloblje prepričanje, ki nad vsem svojim delovanjem priznala ln v srcu čuti oblast božjo m skrb božje previdnosti In praviako ne vera kol neko megleno brezoblično naravno čuvstvovanie, ampak kot jasno in močno, neomajno prepričanje o resničnosti božji, Kristusovi in nje-gove Cerkve. In ne samo kot nerodovitno prepričanje, ampak kot živo ude.istvovanie. Med najhujšimi boji na fronti je maršal Foch vsak dan zjutraj dobil pol ure časa. da je stopil v cerkev v vasi, kjer je bil njegov glavni stin. Živa vera dobi čas za sv. mašo in molitev, ne boji se da bi trpelo delo. ki v resnici tudi ne trpi ampak postane blagoslovljeno. Misel se vzbudi na katoličane, ki jim Je vsak izgovor dober, da sv maše niti ob nedeljah ne poiščejo. Ko je oblaktl samostan sester - redovnic v Nancyju. jim ie dejal: Skrbite, ds naučite otroke dobro mojlH. Mi delamo Ip r drobci MorebiM ee bo marsikomu zdelo re^ pobož-njaško. če povem, da je nosil molitvenik s seboj in ga seveda tudi uporabljal. Pa škodovalo to ni prav nič njegovim uspehom za domovino Ml smo celo prepričani, da je Francija prav zato lahko zaupala njem uodgovorno službo in mu jo tudi je, sni Je znano, da je opozoril, ko je bil poklican za vrhovnega poveljnika, da je in ostane prepričan katoličan. Bil je celo gojenec jezuitov. In ni poznal človeškega strahu, da bi to skrival. V Metzu je svoje učitelj« z veseliem pozdravil. Ko je odhajal v Ne\vyork na velike svečanosti, je v programu, kl so mu ga izročili, zase začrtal poldrugo uro časa za — obisk slovesne mašo. Majhni drobci so to, ki jih omenja Plerre 1'Ermite v La Crol*. A so dejstva, ne rnekdote, in zopet ne slučajni ali pa zunanji pojavi, ampak posamezni cvetovi iskrenega notranjega življenja, ki samoposebi sili v ljudi zunanje znake. General VVevgand mu je v sl^enjene roke po smrti vtaknil križ. Zedn|e delo. ki ea je Foch napisal zn ttmeljitiml strokovnimi spisi, le Izšlo oh njegovi Rmrti. Je delo o sv. Ivani d' Are. Devici orleanski, od svetniške clorfje ožarteni Ji'nakin'1 domovine, katere osvoboditev Orieana Francija enodušno proslavila Bogu in domovini! Kdaj more Mti ljubezen do domovine in delo v njeni službi lepše, zanes1!!- 1 vejše, stanovitnejše kakor če je oprto na temelj vere ter dobiva Iz nje svojo vedno ožlvljajočo moč? Ji ifia m srce Franci s Jamme s polemizira Na tem mestu sem že omenil Jammesovo poslednje delo, naslovljeno »Božje trpljenje« (La di-vine aouleur). Ta knjiga je nudila nekaterim francoskim kritikom povod, da so napadli šestdeset-letnega mojstra ter njegovo preprosto človeško umetnost in jo skušali devati v nič. Med njimi se je pa odpadnik And/č Gide. prav tisti, ki nekdaj ni mogel prehvaliti Jammesove sveže poezije naj-boj razljulil. Jammcs, s svojo dolgo tek) brado, ki je od nekdaj vse prekašal v pravi krščanski ljubezni in uvidevnosti, se je zdaj na stara leta prvič podal na vojsko zoper svoje napadalce in oborožil se je z istim orožjem, ki mu je zmerem služilo za orodje v njegovem umetniškem udejstvovanju, s krščansko ljubeznijo in uvidevnostjo. — Takemu orožju ie že v naprej zmaga gotova. Eoi je otvoril z manfestom v »Les nouvelles Uttčrai-res« in čitatelj spozna na prvi mah, da stoji Janimes s svojim neskaljenim duševnim mirom in s svojim pesniško-šegtiviin tolmačenjem visoko nad svojimi razsrienimi nasprotniki. V omenjenem manifestu utemelju-e najprej, zakaj si je izbral baš trplien;e za predmet svoje knjige in zakaj v vseh .njegovih pesnitvah in spisih prevlpduje prikazovanje različnih obrazov trpkenja. Temu so se namreč preduhoviti francoski kritiki najbolj posmehoval', a Jammnov zagovor ie tako preprost in resen, da so ostali posmehovaH najbolj osramočeni. Kot drugo akcijo v tei polemiki moremo smatrali objavo J amnie'0 ve »L a le^on p o č 11 q u e« v istem listu (do zdaj so izšla prva tri poglavja) in v tei širše zacno ani razpravi o pesnikovanju se nam rred~e dokno vedel, kai ie rekel. Tudt če b< še bil doživel Tvsl»dnie Jamrresovo d°lo ki ie povračilo nevihto v potovib kniiževn:h krogih, mislim, da bi ne bil iztvemenil svo:ega mnen;a o n!em. kakor so to storili r*1Hpn!i njegovi priiate-lji, ki so krščanstvu obrnili hrbet. •. š. Ccšf?n anfologVa P. Eisner'a Pri Piper Ju v Momkovem 'e izdil znani slavist, kritik in prevajalec Paul Eisner antologiio Cehov. Na MO strmeh Rkuša podati sMko o religioznem, duhovnem in pesniškem življenju češkega rnrodn od reformatorja Husa do sedanjosti. Elsner je zbral najvažnejše dokumente češkegi pismenstva zadnjih pet sto let z veliko spretnostjo in skrbnosMo. jasno je pa seveda tudi. da vsaka t-,ka antologija mora biti fr^gmentnrična in subjektivni. Eisner oonvl-a nadvse zaslužno delo. ds bo predvsem nemš'-i iavn^stl odprl pogled na ČoSko preteklost ln kulturo. Nemci v rajhu sam' priznavajo, da se mora njihovo »neumno, napihnjeno ln ignorantsko prebiranje« slovanskih n-rodov n®hatl. In res je videli, da so zadnje čaRe odnošaii med obemn narodoma zboPšuiejo. Nedavno je izšlo več pomembnih de', ki hočejo predvsem Nemcu, a seveda tudi drugim posredovati do poznanja čeških razmer, snom n I r" o le na knjigo pr-škega ffezofa In zcodovlnarh E. R č d 1 a >Der Kampf zwlwhen Tsehechen nnd Deutschen« (Stlepel, Ro-Vhenb-rg, str.), d nI'e na najnovejša spisi: A. Fischel, >Pas tschechisehe Volk« CBroslan. Priebatseh) in H Hasslnger »Die Tseheehs'ownkei^ (Rikola, Wien). Eisner Je v svoji antologiii natančen, ozira se zlas'i na n-inovejše razmere, dobro pozna predvsem najnovejšo in novejšo češko literaturo. V tem pogledu \ie zanrslliv vodnik Reči pa moramo, da so njegovi prevodi v marsičem nezadostni in pomanjkljivi. E'sner se čosto pretesno drži originalov tn s t^m dela silo nemškemu jeziku. Mis'imo, da bo tudi nam Slovencem Eisnerjeva antologija prav prišla. Novefša poljska književnost i Pod tem naslovom je priče'a nemška založba »Horen-Verlag« (Berlin) izdajati serijo nemških prevodov iz sodobne poljske književnosti. Nedavno ! so izšli prvi trije zvezki te serije. In sicer so to: »Olimpijski lovor«, drobna pesniška zbirka, opevajoča lepoto gibanja in ritma človeškega telesa, odmev novodobnega športnega navdušenja v literaturi. Nien avtor je Kazimir Werzynski, eden najizrazitejših pesnikov povojne poljske lirike, ki je sodeloval največ pri listu »Skantander«. Zbirko je p-euredil na nemški jezik Jos. Heinz Mi schel. Drugi zvezek ima naslov »Coveštvo« in obsega dve povesti Ferdinanda Goetla, pred ednika poljskega Penkkba. Ta knjiga je najlepši dokument svetlega življenjskega optimizma, ' ki izhaja iz etičnih osnov svclovnega nazora izraz borbe za vero v človeka in ljubezen do življenja. Pisatelj nam v harmoničnem sožitju predstavi ljudi, živali in prirodo. Prevod je oskrbel A von Guttry. Isti ie prevede! tudi tretjo knjigo te serije, namreč »Novele« Julija Kadena-Ban-drovskega. ln sicer se v tej zbirki nahajajo novele »BogOvi«, »Politika« in »Zadnji god«. Zadnji dve sta vzeti iz knjige »V senci pozabljenega jelševega gaja«, ki ie dobila poljsko državno nagrado za 1. 1928. Vsi trije zvezki so izšli v naravnost razkošni op erni. Prevodov pa poljska kritika ni preveč pohvalila. Fr. V. C. E. Hansen: fugcslavien. Znani slavist, vse-, učiliščni profesor v Kopenhagenu g Hansen, je na danskem ieziku napisal precej obsežno de'o o Jugoslaviji. Dasiravno je knjiga namenjena Široki javnosti in je zato pisana predvsem inlcmativno, vendar je pisatelj pokaral, da dobro pozna našo zgodovino in sedanjost. Po svoji objektivnosti se to najnovejše de'o o naši državi daleko razlikuje od sličnih del in je g, Hansen napravil naši stvari prav lepo tHugo. Posebno obširna sc poglavja o literpturi, slikarst- u in lepih umetnostih sploh ter poglavje o lepot?h naše zemlje. Številne slike krasilo to skoraj luksuzno irda;o. Upanto d* nas g Hans?n, ki ie dosl?! napisal že številna dela o Slovanih. posebno o Cehih, kmalu zopet pre-eneti s kakim novim spisom o naši zemlji in naših problemih. —r —r. DOVKmnmnii« Nobena fraza, naj si bo moderna ali star«, ne more tega ovreči. Maršal Foch je nova velika priča za to. In za vsnko domovino bi bilo potrebno da '>i skušala vzgojiti mnogo takih sinov To bo najboljša garancija in njeno varnost ter njen mir. Spomenik Adama Mickiewicza v Parim. Po poročilih poljskih listov bodo letos dne 3. maja slovesno odkrili spomenik pesnika Adama Mickie-wicza v Parizu. Spomenik, ki je pod dvajsetletnega dela, je ustvaritev francoskega kiparskega mojstra Bourdellea in bo postavljen na Plač d' Alma, enem izmed najlepših pariških trgov. Projekt zn ta spomenik, ki ee bo oficijelno naziva! »Spomenik Svobode Po'jske«, je nastal pred svetovno vojno, prvi načrt zanj je izdelal umetnik že 1. 1909. Skrb za realizacijo zamisli je prevzel tran-cosko-poljski komitet, ki se je ustanovil 1 1913 pod predseaništvom Ernesta Denisa. Spomenik bo predstavljal Mickievvicza kot romarja in sicer bo str) pesnikov kip na visokem stebru, okrašenem z reliefi, simbolično predstavljajočimi etap« pesniko vega duhovnega razvoja. Fr. V. »Bibljoteka Muzyzna«. Pod tem naslovom je pred par meseci v založbi Gebelhner i Vfolff v waršavi zače'a izhajati serija monografij znameni-tejših poljskih iu svetovnih muzikov. Urednik »Bi-blijoteke«, ki ima namen buditi čim večje zanimanje za glasbeno kulturo, je Matej Glinjski. Dosedaj je izšlo šest zvezkov, obljubljenih pa je v najkrajšem času še šestnajst. Sodi se, da je za razmah poljskega muzikalnega življenja pričujoča serija največjega pomena in je bila od glasbenih krogov sprejeta z največjim veseljem in odobravanjem. Izdaja sicer ni razkošna, vendai prikupna, vsak zvezek je opremljen z ilustracijami. Dosedanji zvezki obsegajo sledeče monografije: Stanislav Moniuszko, Zgodovina francoske muzike (prevod iz franc.), Vladislav 2elenski Ludoinir Rožvcki, Frančišek Schubert (ob stoletnici), Ignac Jan Pade-revski. Kot glavni nedostatek teh monografij omenja kritika njihov preveč biografski značaj in pomanjkanje kultu-no-hisloričnega ozadja, kar bi nedvomno v veliki meri povečalo njihovo vrednost Fr. V. • Asketična literatura. Najpomembnejše teo> loško-asketično delo angleškega nadškcia U M a-thorneia, sodo! ni ka in prijatelja stavnih kardinalov Visemans in Newntana, je izšlo pod naslovom »Mehr Oeduld — die Zucnt und Starke der Seele« že v drugi izdaji pri Ohlingerju, Merge* heim. Znani jezuit F. Muckermann, urednik »Orala«, je objavi) spis »Katholische Aklion« (Ars Sacra, Miinchen), kjer skuša prodreti v notranji zmisel tega novega cerkvenega gibanja. • Prof. E. Lo Gatto: Letteratura soviettista. Koma Instituta per 1'Europa Oriemale 1929 — Znani italijanski slavist je zbral v tej knjig- svoje podlistke o novi ruski književnosti. Zato ne naredi celotnega vtisa, in so neizbežne vrzeli. Čitatelj vsekakor ne dobi pojjolne slike nove ruske poenje in proze. Sicer jako koristna knjigi je priložena bibliografija. Vsebina šteje 14 main poglavij- Od futurizma k novemu realizmu — J ^siniti --- l-jfole. tarski išsatelji — »Cement« Gladkove — Novi ro-mantizem »Seraptpnovih bratov« itd. ZaHboe4niso omenjeni med drugimi večjimi pisatelji Evgen Za-mjatin (vsekakor najbolj vreden tfied vsem1 »epi-goni« predrevolucijskega romana) A. Tolstoj (največje ime med vsemi »sopotniki«, t. j. komunizmu prijazni nekomunistični pisatelji itd • Nov roman Pavla Keflerja. V zalogi Berg. stadtver ag v Breslavi je izšel nov večji roman nadvse priljubljenega šlezijskega pisatelja P. Kellega. Naslov mu je »U I r i c h s h o t«. Tudi o tg knjigi treba ugotoviti, da kaže vse vrline najboljših dosedanjih Kellerjevih spisov. Kot sicer tud! tu n; glavno fabula; ne gre za to, kaj pripoveduje Keller, temveč za to, kako pripoveduje. Ves njegov način, kako gleda prirodo in ljudi, kako najde vsikdar dobro, primerno besedo in fin, popustljiv nasmeh ter pristen in topel humor. V tem je moč in skrivnost Kellerjevega pesništva. Keller zna ustvariti ozračje, njegovi starejši ljudje so v svojem bistvu dobri in profinieni tipi. mladina pa živi in diha v svetu, ki ie poln čudovite čuvstvenosti. V svojem romanu Ulrichshof obravnava K. nekoliko delikat-no snov, a mojstrsko obvlada mučne momente in se dvigne v višino neke etične plemenitosti. * Nova Capkova knjiga. Karel Capek je objavil novo knjigo »Vrtnarjevo leto« (Aventinum, Praga), ki jo je s slikami okrasil njegov bral Jožef. Knjiga se uvršča v vrsto najboljših Capkovih spisov. S sijajnim humorjem in fino poento je prikazano dejanje in nehanje vrtnarja-diletanta, v knjigi je vse polno domislekov in duhovitosti, ki jo svoji kvaliteti daleč nadkriljujejo podobne spise. Capek ni zaman tako priljubljen v inozemstvu, zlasti pri Angležih. Tudi v tem najnovejšem delu se povspne do neke fine čuvstvene kulture in dobre satire, a za vsem tiči velik optimizem. Knjiga se zdi kot oda v prozi, ki opeva bogastvo prirode s toplim čuvstvom in z zrelo filozofsko poglobitvijo. Zate je zdrava hrana in jo z veseljem lahko vzamemo v roke. 50 'etnica Otokarja Zicha. Te dni je prazno* val svojo 50 letnico znani češki komponist Žich, ki v marsičem spominja na Ostrčila. Začel je kot avtodidakt pri ljudski pesmi, a si polagoma utrl pot v moderno glasbo. Poleg narodnih motivov je v svoji srednji dobi ustvaril celo vrsto balad in kantat, melodram in moških zborov, zlasti je zaslovel po treh zbirkah pesmi za bariton in orkester (O srcu, Melniška pečina, Mamici). Zadnja leta se je vrgel bolj na zbore ter se začel tudi zanimati za opere. 1915 je dokončal opero »Krivda«. 1924 p« opero »Precioze«. Z njima si je pridobil dober sloves med češkimi opernimi komjx>nisti. * 75-letnico smrti Lamennaisja, zadnjega Izmed četvorice velikih moralistov katoliške rranije v 19. stoletju, so nedavno praznovali. Kot mlad duhovnik je objavil svoja »Premiš jevanja o francoski cerkvi v 18. stoletju«, s katerimi je najprej vzbudil občo pozornost. L. 1817. je izšel prvi zvezek njegovega epohalnega dela »tssai sur 1'indiffčrence en matifere de religion«, na podlagi katerega so ga sodobniki (zlasti de Maistre) proglasili za modernega Tertuli'ana in drugega Bossuetja. V prakličmt. bojih za svoje nazore ni Eil srečen, hotel je »vetkev modernizirati«, pa je prišel pri tem v zmote. Velike so pa njegove zasluge za krščansko d-mokracijo. Za časa julijske revolucije je ustanovil skupno z Laeordairom in Montalembertom časopis »A-enir«, «—i o— ___i__j.i n---i. |M uvvjinj paiuiu. liOg IU ,vviyuva i m narod! Papež, ki je L. osebno cenil in 'iubi je obsodil nekatere njegove temeljne zmotne nat ke in ker jih ni hote! preklicati ter celd v »Pr.rolea d'nn Crovant« napadel Cerkev In oznanjal »novo ki> šfanstvo«, je bil izobčen in umrl neslcesan. Velikanoč v radija Radiopostaje vsega sveta oddajajo velild teden alovesno resen program, odgovarjajoč spominu na največjo ialoigro v svetovni povestnici. Tudi naša postaja je oddajala v teh dneh samo resno cerkveno glasbo, prilogodeno žalno resnemu razpoloženju cerkvene liturgije in vernikov zadnje tri dni vel. tedna. Kakor za vsako zimo pride cvetoča pomlad, ta žalostjo veselje, za vel. petkom Velika noč, za-doni na praznik Vstajenja tudi po radiu svečana vesela pesem: Zveličar naš je vstal iz groba' Tudi n-^a postaja bo skušala v dušah poslušalcev oživeti razpoloženje, primerno velikemu prazniku. Temu je posvečen prenos cerkvene glasbe iz frančiškanske cerkve. Ob pol desetih bomo poslušali velikonočno skrivnost v literaturi po spisih Preglja, Gregorčiča in Finžgarja. Popoldne ob štirih nam bo radiostric povedal kako fletno za Velikonoč; ob pol petih nam bodo Sentpeterčani prepevali sladke velikonočne napeve. Finžgarjev večno lepi »Divji lovec« nam bo znova živo predočil lep slovenski običaj sekanja pirhov. Velikanoč popoldan v gorenjski vasi. Fantje sekajo pirhe, dekleta tilčajo s pirhi in obdarujejo svoje izvoljence s krasnobarvanimi pi-sanicami. Celo vaškega norčka-ubožčka se spomnijo dekleta s svojim darom. Kar živo jih vidimo pred seboj. Želimo, da bi radio vzbudil pač obilo velikonočnega veselja v srcih poslušalcev in da bi riasti naši rojaki v tujini vsaj v duhu zaživeli Veli-konoč, kot nekdaj doma na Slovenskem. Fond za slepe katerega je započel radio-Ljubljana, je dosegel sijajen uspeh. Radio-amaterji so darovali v to dobrodelno akcijo nad 12.000 Din. poleg tega ao nam poklonili še 4 radio-aparate. Iz tega fonda bo za piruhe prejelo 13 slepce* in 2 hroma radio-aparate. Darovalci ae bodo gotovo ob dnevih, ko praznujemo Vatajenje v naravi v Vstajenja v na-iem življenju radovali z onimi, katerim bo vzšlo novo solnce, solnce veselja, ki jih bo družilo s kulturo, z glasbo, s pesmijo in umetnostjo z ostalim avetom. Jetniki bodo postali svobodni, že doslej t<> radio-postaja prejela od teh revežev številne zahvale za to akcijo in to toplo zahvalo radio-postaja tem potom pošilja darovalcem, ki so kljub slabim gmotnim razmeram med lorazmerno maloštevilnimi radio-abonenti nabrali naravnost sijajno veoto, ter s tem najlepše dokazali, da imajo prav radioamaterji močno čustvo ljubezni do bližnjega, »lasti ljubezen do revežev, katerim je dandanes v materialističnem svetu postala neznanka. Vesela blago-vest Vstajenja naj druži darovalce z obdarovanci v lepih velikonočnih praznikih. Zvočnik ali slušalka Tehnika- zvočnikov se vidno izpopolnjuje in zdi se, da zvočnik izpodriva skromno slušalko in zavzema njeno mesto, tako da nam že zvočnik postaja ideal, katerega dosego nam ovira ali onemogoča zgolj dokaj višja nabavna cena i aparata kot zvočnika samega. Ce slišimo o kom, da sprejema s sluša kami, se nam vsiljuje videz, da je to nekako manjvreden in reven amater, če pa sicer razpolaga z izdatnejšimi gmotnimi sredstvi, ga smatramo za skopuha, ki si iz gole varčnosti ne privošči zvočnika in čepi ob aparatu, privezan nanj 9 slušal-kinimi dovodi. Res je, tudi slušalka ima svoje nedostatke, ni pa brez njih tudi zvočnik. V pomanjkljivost štejemo slušalki, da more nanjo poslušati samo pcedi-nec, da njen obroč pritiska školjke s precejšnjo ja-kostjo na ušesa, kar po daljšem poslušanju postane zelo mučno, in da končno — kar pa menda ni tako hudo — po zvokih kakega zape'jivo poskočnega valčka ni mogoče zavrteti se po sobi, ker je poslušalec s slušalkinimi dovodi »privezan« n» aparat in obsojen, da kroti nagone plesne žilice. Ima pa zato svoje prednosti, ki te njene slabe lastnosti bogato nadomestijo. Je to predvsem čistejše repro-duciranje zvokov tako glasbe kot govora, kar je popolnoma umljivo, ker za slušalko je treba neprimerno manj električne energije kot pa /a zvočnik; ta rabi mnogo energije, ki jo moramo umetno dovajati, ker je po anteni dobimo prema'o. Cim več pa dovaiamo drugotnega električnega toka v anarat, tem bolj se valovanje tega toka, ki se v oddajnih aparatih idealno prilagcduie valovanju glasu govornika ali instrumenta, oddaljuie od načina valovanja prvotnega toka. Poieg te tehnične vrline pa ima slušalka še druge ki so več psihološkega značaja. S s'ušalko je mogoče veliko oolj zbrano poslušati spored, zlasti če )e več ljudi v istem prostoru, kar poslušalca od ostalega sveta osami ter iztoči šum in glasove zunanjega sveta. Nedvomno je. da k dobremu razumevanju sporeda, pa naj bo to že glasba ali predavanje, v najizdatnejši meri pripomore zbranost, kjer poslušalec popolnoma jx>sveti svojo pozornost predvajanju; slusalka marsikomu šele omogoča, da pravi'no posluša, da res doživlja glasbo, igro, predavanje itd. Nasprotno pa zvočnik zavaja amaterja k površnosti. Re3 ni poslušalec toliko ver-an nanj, po vsej sobi ga čuje, na ušesa mu ne pritiska in vsi navzoči ga lahko hkrati čujejo; ravno ta prostost pa dopušča amaterju, da ima ure in ure priklop-Ijen zvočnik k aparatu, da mu sčasoma postaiajo predavanja in glasba potrebno dražilo slušnih živcev, pri čemer pozornost za vsebino sporeda gine in more skoro nemoteno opravljati drugo delo, včasih celo duševno Uho mu tako otopi, da niti več zbrano poslušati ne more. Tega seveda ni to iko kriv zvočnik kot amater sam, le priložnost za to mu daie zvočnik, dočim slušalka tako ravnanje skoraj izključuje. Nadaljnja prednost slušalke bi bila še v tem, da od družbe nanio posluša pač le tisti, ki ravno poslušati hoče, dočim je zvočmk bolj vsiljiv in ga morajo poslušati vsi ali pa robeden. Konstrukcija zvočnikov se stalno izboljšuje in ena novotariia prehiteva drugo ter približuje njih izdelavo idealni stopnii popolnosti, na drugi strani pa so istotako slušalke deležne vsestranske pozornosti, zlasti si tehniki prizadevajo, da odstraniio nadležen pritisk na ušesa, v čemer moremo v zad-niih letih zabeležiti prav znatne uspehe, pa se še obljubljajo izdatne izboljšave. Zgoraj navedeni momenti pa izpričujejo, da si bosta in zvočnik in slušalka ohranila svoj prostor na radiipkem solncu in da bo veljalo, ne zvočnik ali slušalke, temveč zvočnik ia slušalke. Sibirija dobi novo postajo. Ljudski poštni komisarijat je sklenil postaviti v Kovosibirsk'!m v Sibiriji novo veliko radio oddajno postajo. Imela bo baje 75 KW elektronke energije in bo izvršena letošnjo jesen. Stroški bodo znašali okoli 1 milijona rubljev. Programi Radio-Ljubljana i Nedelja, 81. marca: 9J0: Prenos cerkvene glasbe lz frančiškanske cerkve. — 10: Velikonočna akrivnost v literaturi (recitacije). — 10.»: Kaj mora kmetovalec vedeti o električnem toku; ing, Ditrich. — U: Koncert glasb. dr. »Sloge«. — 16: Lahka glasba. — 16: Humoristično čtivo, pisatelj Milčinski. — 16.80: Velikonočno pesmi, poje šent-peterski cerkveni zbor. — 20: Finžgar: »Divji lo-vec<, izvajajo člani nar. gled. — 21: Srbska in hrvatska narodna in umetna pesem, poje g. Ba-tistič. koncertni pevec: 1. Potpuri srbsko-hrvatskih narodnih; 2. Fisemuth: Misli moje...; 8. Stafia BiniSki: Spava morna; 4. Josip Hatze: Mila si mi; 5. Petar Konjovič: Kradem ti se pod pendžere Aman djevojko; 6. Jakopo Perl: Invokacija Orfe-usa; Pergolesi: Nina; Glulio Caclni: AmarilU; 7. J. Prohaska: Zvezde žarijo; R. Sc.humann: Nikar me ne vabite; 8. Ruska pjesma. — 22: Koncert Radio-orkestra. Ponedeljek, t. aprila: 9.80: Prenoa cerkvene glasbe iz franč cerkve. — 10.80: Kaj mora kmetovalec vedeti o elektr. toku, ing. Ditrich. — 11: Koncert godbe Dravske divizije: t. fiebor: Marš tem-plarjev na Moravskem; 2 Wagner: Slike iz svečane igre »Parsifal«; 8. Jaki: Jugoslovanske cvetke; 4. Pahor: Slovenski svet; 5. Jaki: Odmevi iz naših krajev; 6. Dolinar-Čerin: Miljeuci; 7. Souša: Križarska koračnica. — 15: Časovna napoved. — Lahka glasba. — 15.90: Planinski spomini, prof. Mlakar. — 16: Pevski kvartet »Ljubljane«. — 16.30: Koncert Radio-orkestra. — 20: Koncert pevskega zbora »Krtvček« iz Kamnika pod vodstvom g. Cerarja: 1. Novak: Na Adriju Sehwab: Slanica, Vočer na morju; 2. Koroške narodne: švikaršič: Vihred prihaja, Plenice je prala. Kam pa poban-draš; 8. Slovenske narodne: 0 ja, o ja, Se davno mrači. Tam kjer lunica, Bog Je vstvaril zemljo; 4. Pokorny: Pasol Janko; Novak: Gorski kraj. — 21: Radio-orkester. — 22: Poročila in Časovna napoved. Torek, 2. aprila: 12.30: Reproducirana glasba. — 13: Č sovna najioved, reproducirana glasba. — 13.30: Borzna poročila. — 17: Koncert Radio-orkestra. — 18.30: Z ur Gegenstandstheorie der Per-soalichkeit Znanstveno predavanje v nemškem jeziku, vseuč. prof. dr. veber. — 19 80: Kunaver: Ljub'jana in okolica. — 19: Nemščina, ga. dr. Piskernik. 20: Sofokleiev sOjdipust, izvajajo člani nar. glod. — 21: Koncert Radio-kvarteta. — 22: Poročila ln časovna napoved. — 22.15: Sprehod po Evropi. Sreda, 8. aprila: Opoldanski program odpade. — 17: Koncert Radio-orkestra. — 1830: Pravljice, pisatelj Milčinski. — 19: Srbohrvaščina, prof. Ma-zovec. — 19.30: Prenos opere. — 22: Poročila in časovna napoved. V izdelovanja ZVOČNIKOV ima že 42 letne izkušnje angleška tovarna aMPLIOn T Zato ao najboljši t H Dobite jih v prodajalni 1 Rad'iske odda;ne postaje Ljubljana — Miklošičeva .i -- i el. Jl-90 in drugih radijskih trgovinah Četrtek, 4. aprila: 12.80: Reprodupirana glasba. 13: Časovna napoved, reproducirana glasba. 13-30: Borzna poročila. — 17: Jonny jazzband. — 18: Antologija slovenske lirike, ravnatelj Bratina. 18.30: Kmetijsko predavanje, ing. Rado Lah. — 19: češčina, g. Novak. — 19.80: Zgodovina Slovencev, prof. Kranjec. — 20: Koncert glasbe severnih narodov, iz,vaja Radio-orkester. — 22: Poročila ln časovna napoved. Petek, 5. aprila: 12.30: Reproducirana glasba. 13: Časovna napoved, reproducirana glasba. — 13.30: Borzna poročila. — 17: Koncert Radio-orkestra. — 18.30: Gospodinjstvo, gdč. Krekova. — 19: Francoščina, dr. Leben. — 19.»: Iz glasbenega •veta, dr. Vurnik. 20: Pevski solistični večer. — 21: Koncert Radio-orkestra. — 22: Poročila in časovna napoved. Sobola, 6. aprila: 12.80: Reproducirana glasba. -- 18: Časovna napoved, reproducirana glasba. — 13.30: Borzna poročila. — 17: Koncert Radio-orkestra. — 18: Prenos predavanja pesnika Jana Skale: 0 lužiških Srbih. — 19: Split ln okolica. Propagandno predavanje v slovenskem, nemškem In češkem jeziku. Sestavil g. ravn. Plntar. — 19.80: Filmska umetnost, dr. Brežnlk. — 20: Koncert zbora »Balalajek-KremelJ«. — 22: Poročila in časovna napoved. 22.15: Sprehod po Evropi. r Reprezentanca RadiO tovarne IflgeiCIl Ljubljana, Miklošičeva cesta 34. L NainoveiSi sn^cn proizvodi so vir vesel i u in irtithat Moderni sprejemni aparat visoke učinkovitosti BflgeiCn U 4 Ingelen zvočnik »ftamona" Štirielektronski aparat (Schirmgitter) z elektronkami vred Din 3950- Ingeicn mrežna anoda za vsako napetost Din 1500 — čudo najnovejše tehnike Din 520 — Iščemo zastopnike za deželo. Janko Mlakar: Moj voUmeter Kaj je to, voltmeter? Voltmeter je žepni uri podobno orodje, ki kaže, koliko voltov pride na en meter elektrike Od ure se razločuje v tem, da ima samo en kazale«, in mesto urnega kroga lok. Številke nad lokom so za anodo, one pod njim pa za akumulator. »Voltmeter mora imeti vsak radio-amater, sicer ne ve, kdaj mu zmanjka elektrike,« mi je dejal nek radio-strokovnjak, in zato sem si ga seveda takoj nabavil, zlasti ker imam «metre» jako v čislih Tako n. pr. spoznam šele po termometru da me zebe ali aa mi je vroče. Moja sestra to dobro ve in me je letošnjo zimo včasih prevarala v prid svoji zaogi premoga in drv. Kadar je premalo zakurila, je pa hitro ogrela termometer. In tako se nisem smel prito-levati da je mraz. Kakor je torej pri meni toplomer merodajen glede splošnega in te'esnega toplotnega stanja, tako sem se zanesel glede električnega stanja akumulatorja edino le na voltmeter. Zato sem vselej takoj odpregel akumulator, kakor hitro mu voltmeter ni hotel priznati štirih voltov, in če je tudi radio ie tako močno pel. To moje slepo zaupanje je pa voltmeter grdo varal. Kajti on ni kakor drugi njegovi tovariši. Moj voltmeter je namreč 9tvar, in sicer silno zlobna stvar, ki ga ne morem ne izgubiti, ne uničiti. Vedno ostane cel, in vedno pride nazaj. Rad bi se ga znebil za vsako ceno. pa se ga do danes kljub vsem naporom še nisem. Sprva je jaW> pridno in vestno opravlial svojo odgovorno službo. Potem, ko se je neko'iko pri meni udomačil, me je pa začel goljufati. Cel teden sem polnil akumulator v presledkih in brez njih, toda voltmeter je kazal trdovratno 3H Tam poleg »Uniona« je nekaka porodnišnica In bolnica za radie, anode in druge take električne leči. Tja sem nesel tudi jaz svoj akumulator zdravit, kajti prepričan sem bil, da se je po desetmesečni nepretrgani službi gotovo kaj prefegnil. V zameno sem si seveda izprosil na posodo drug, nov akumulator. Toda naj povem v kratkem I Pet dni sem bil ■d solatnega vzhoda do zahoda aa potu in prena- šal akumulatorje. Ko sem pa zadnjega prinesel nazaj, češ, da tudi njemu voltmeter ne prizna več ko 3'A, me je gospod radio-primarij Lahes opomnil, da morda moj voltmeter ne kaže prav. Ker sem ga že sam nekoliko osumil, sem ga vzel za vsak slučaj s seboj. Gospod Lahes ga pogleda, preizkusi in se zasmeja: »Vrzite ga proč; ta vam kopaže tudi na 8to in dva'«etvoltni anodi samo VA.« Ta li ana okrogla stvar je bila torej kriva, da so. pet dni prenašal in meril akumulatorje! Ker nisem hotel pokazati svoje pravične jeze, sem se molče obrnil in odšel. Toda ie pred knjiž-uioo »Prosvetne zveze« me doide sluga in mi izroči go jufivi voltmeter. Prav lepo ju nisem pogledal, ne sluge ne voltmetra. Pred »Štrukljem« sem potem spustil voltmeter na tla v sladki nadi, da ga ne vidim nikdar več. In s tem se je začelo .. Nisem bil še pred »Rokodelskim domom«, ko ga že prinese za menoj star mož, s katerim se poznam najmanj pol stoletja. Vselej, kadar me sreča, se mi prijazno odkrije in mi kaj lepega vošči. Nekoč mi je voščil celo »vesel pust«, to pa na pepel-nioo. Vsako voščilo je treba seveda takoj »plačati«. »To-le, gospod, 90 pa gotovo oni izgubili,« nasmehnil se jc sladko, »pa enega kovača mi bodo dali. Boga na] zahvalijo, da je ni kdo drug pobral, potem bi te urice nikdar več ne videli.« Kaj sem hoteli Zamenjal sem kovača za urico in jo vrgel doma med smeti, da bi je nihče več ne našel in prinesel nazaj. Pa sem se zmotil. Takoj popoldne mi je položila sestra skrbno osnaženi voltmeter na mizo in pikro pripomnila: »Čudno, da še radia nisem dobila « smeten« Seveda je voltmeter še enkrat šel v smeti. — Smetar ga je sicer vzel g smetmi vred, s m' ga je še isti dan lepo očejenega in v papir zavitega polteno v prijetnem upanju na dobro nagrado prinesel nazaj. Zdaj sem bil pa tako nespameten, da sem se razjezil, in v tej jezi sem ga vrpel (ne smetarja, ampak voltmeter) med dručo otrok, ki so razgrajali na sosedovem nezazidanem prostoru. Ker živimo v povojni dobi nesebičnosti in poštenja, sem bil prepričan, da voltmeter ne priac nikdar več nazaj. Pa je prišel in sicer v spremstvu razjarjene kričeče matere in njenega tucčega sina. kateremu je voltmeter povzročil podpluto oko. Takoj potem sem stal pred alternativo: ali bližnje znanje z očetom, ki sovraži vse, "kar je črno, «pohvalo v časopisih, opravek s policijo in kar pride iz takega opravka, ali pa odkup z enim jurjem. Izbral sem si drugi »ali< in se tako rešil posledic svoje neumne jeze in za nameček dobil še — voltmeter nazaj. Kam zdaj z njim? V Ljubljanico! Stal sem že na šentpeterskem mostu in dvignil desnico, samo še en trenutek in nikdar bi ne bil stal — pred porotniki, toda oko postaje je bilo odprto. »Kaj pa hočete vreči v vodo?« vpraša sne stražnik in prime za roko. »Tega voltmetra bi se rad znebil.« »Znebite se ga kakor hočete, toda ta bistra reka, dika in ponos našega mesta, ni prostor, kamor bi se odlagale stvari, katerih se hoče kdo znebiti. Kam pa pridemo, če bi se take reči smele metati v vodolt Tem tehtnim razlogom nisem mogel ugovarjati in vrnil sem se domov. »Razbijem ga, če ne v atome, pa vsaj v molekule in jih zmešam med smeti,« bodril sem sc v zavesti, da tako početje ni zame brez nevarnosti. Primem torej voltmeter za uho in udarim po njem 8 kladivom in jezno silo ter zadenem kazalec, pa ne voltmetrovega, ampak svojega. Teden dni sem pestoval palec, potem ae pa napotim nekega lepega zgodnjega jutra tja proti Viču. Med boleznijo sem namreč imel mnogo časa za premišljevanje m spomnil sem se, kako 8tno v otroških letih polagali pri tivolskem prelazu na tračnice kamenčke, da jih je vlak zmlet. — Za «mokco» je seveda vselej potem nastal hud boj, ki se je enkrat končal z neprostovoljno dirko. Povzročil jo je železniški čuvaj, ali po domače «mož t fanco*. ki nas je podil noter oo tivolskega gozda. Ta spomin je obsodil voltmeter k uničenju pod vlakom. Drugo jutro ao p« prinesli časopisi to-le ve3t: »Nekje med Vičem in državno me'1© se je iztirila pomožna lokomotiva in se prevrnila čp« železniški nasip. Kuriač si je polomil noge in roke irpahnil tilnik; drugače je ostal še »rečno nepoškodovan, med tem ko si Je strojevodja tako pretresel čreva. dn ima malo upanja, da bo obetal. Tudi materijama ikoda je ogromni. Sreča v nesreči je bila, da je brzovlak šele pol ure pozneje f>r«vozil na lice mesta nesreče. Iztirfenje lokomotive je bilo nameravana Mod tračnicami ao unreč našli nekoliko potlačen voltmeter, ki ga je zločinska roka položila na tir in n« ta način povzročila nesrečo Zlikovec je znan radioamater in so mu že na »ledu. Več ne smemo izdah, da policiji ne otežimo dela.« No, policija je imela lahko delo, kajti stal sem še pred kosilom pred preiskovalnim sodnikom Gospod je z menoj hlače trgal po gimnazijskih klopeh vseh osmih razredov, toda kot uradna oseba me ni hotei niti poznati. To me je tako zmešalo, da sem na prva vprašanja popolnoma narobe odgovarjal. Zanikal sem, da bi bil rojen, a izjavil, da sem oženjen in trdil, da stanujem v Železnikih hišna številka 1874. Umiril sem se šele, ko sem priiel do svoje žalostne zgodbe o voltmetru. Ko tem podpisal zapisnik in naj d je zapustil zapisnikar, se je prelevil ao&nik v sošolca. »Zares, Janko,« je dejal, »tvoja smola je velika, a vendar lahko govoriš v tej zadevi o sreči. Življenjske nesreče ni bilo, le materijalna ikoda je velika, in to je ravno zate prav: kajti tako prideš vsaj pred porotnike. Vidiš, sodniki gledajo najprej na fakat potem šele na okoliščine, in zato bi te takoj zašili. Porotniki pa sodijo predvsem po okoliščinah. Zagovornika ti ni treba. Lepo m še bolj ganljivo, kakor si ga meni, opiši poroti svoje trpljenje z voltmetrom in prepričan sem, da boš oproščen.« In moj sodnik-soSolec je imd prav. Državni pravdnik me je noter tlačil, črnil in mrcvaril, da je bilo joj. Priznam, da nisem dosti prida, da sem pa taka zločinska duša, sem pa zvedel šele pred poroto. Tudi za motiv ni bil gospod v zadregi. Povdarjal ie, da sem hotei z voltmetrom iztiriti brzovlak, in sicer samo zato, da bi se bil znesel nad dr. Kljukežem, ki ae je z dotičnim vlakom peljaL Ko je končal, sem na obrazih porotnikov že bral svojo obsodbo. Toda obupal nisem. V prvi tretjini zagovora si je porota že bri-sala nosove, v drugi oči, v tretji je diskretno ihtela, v četrti je pa sploh vse v dvorani jokala Samo •odnija se te držala alužbeno-resno. Posvetovanje porote m bilo kratko. Soglasno proti "ufmu glnnu so zanikali vsa vprašanja. Tisti, ki jih je potrdil, Je bil radio komar (ga bom ovadil). Josip KVIaier oblastni konc. vodovodni inštalater Ljubljana, Ftorijanska 21 se priporoča za vsa dela vodovodnih instalacij in tozadevna popravila, ki jih izvrši strokovnjaški in po najzmernejši ceni. — Brez konkurence Sigurno zdravilo za neso las Z uporabo novo iznajdene pomade »M i i«1« te ustavi izpadanje in osivelost las, povinejo se vsakomur izgubljeni lasje, odstranijo vse bolezni, vsled katerih lasje izpadajo in osive. Uspeh je siguren od 60 do 160 gramov, kakor so komu dalje časa lasje izpadali in osiveli. - Cene, vsakemu naročniku na dom postavljeno, na naše stroške: 60 g 115 Din; 80 g 150 Din; 100 g 185 Din; 160 g 290 Din. Pri vsakem naročilu pošljemo garancijo za popolni uspeh tega zdravila. V slučaju, da ni uspeha, vrnemo denar in plačamo vse stroške. - Za tuzemstvo pošilja po povzetju: Depo za Jugoslavijo, Pomada »Mišel«, Vasina br. 8, Beograd. — V Beogradu prodajajo: Drogerija Eskulap, Kolarčeva 8, in lekarna Delini, Knez Mihajlova br. 1. OJlorko (Rosner manufakturna trgovina na debelo Maribor, Slovenska ulica št 13 telefon interurban 232 Ivan Fig ar, Ljubljana Gospos veislia cesto Voinjakova ulica © (V bližini restavracije ,Novt Svet*) Izdelovanje in popravila vsakovrstnih pil (tnrpija'' in rašpel. Dolo ae izvršuje strokovno po najnižiih cenah Pr poročamo Vam Pnch kolesa ki so vedno najboljša I Dobe se po solidni ceni, tudi na obroke, le pri tvrdki um. voh Ljubljana — Novomesto Najvarnejše in najboljše naložite denar pri v Celju Reglstrovanl zadrugi z neomejeno zavezo v Celju,--v lastni hiši, Cankarjeva ulica 4 (poleg davkarije) Stanje hranilnih vlog nad Din 70,000.«».-. Obrestna mera najugodnejša. — Za hranilne vloge jamči poleg rezerv in hiš nad 3000 članov posestnikov z vsem svojim premoženjem. — Posojila na vknjižbo, poroštvo ter zastavo pod najugodnejšimi pogoji. Posojilnica ie kot kmetska za* druga prosta rentnega davka I moderne športne zb castlce :a godbe ja želez-nitari« ca flnantne strežnike er ftepice k vsakojakim krojem v veliki izberi na zalogi po izredno utzklh cenah v specljolnl trgovini čepic EI.1GIJ EBER Kongresni trg. L|ubl|ana. Zaloga vseh vrst elitne kožuhovinc NaUuo kož divjačine po najvišjih dnevnih cenah Tvorniško poslopje ki razpolaga z vodno silo za proizvajanje električnega toka (do 200 PS), s stalno vodo, z event. že obstoječo parno napravo, blizu železnice, se kupi. Vpoštev pride event. tudi kaka manjša naprava, ki ima sicer vse pogoje za razširjenje. Ponudbe z opisom na upravo tega lista pod šifro — »Tovarna štev. 3029«. Dekleta, ženske fn moški cenijo dobri učinek že >2 let preizkušenih proizvodov: Fellerjeva Eha-pomada za obra? ter zaščito kože. za negovanje obraza vratu in rok proti sdlnčnim pegam, sojedcem itd. nadalmje Feller eva Elsa-pomada za rast las, za kožo na glavi, proti prbaju, Izpadanju las iid. — 2 lončka ene ali en lonček od obeli pomad franko po pošti pri vnapre poslanih 40 Din pri lekarnarju FELLER STUB1CA DONJA, Elsa irg 134, Brvatska Ako se pošlje 48 Din vnaprej se oriloži še eno Fellerjevo milo /.dravja in lepote „Elsau Diabetiki ($'adkorno bolni) Pozor! Pristni Grahamov kruh v hlebčkih po »/4 kg kakor tudi prvovrstni prepečenec nudi I. ljublj. higijenična parna izdelovalnica slaščic itd. Teodor Novotny Naročila privatnih strank za vsako količino se sprejemajo na »Friškovcu1' ali Dunajska cesta 9. Naznanjam, da mi je »Vzajemna zavarovalnica« v Ljubljani poverila Slavno zattopttvo za Maribor in mariborsko okrožje Prosim vse prijatelje, da si dajo svoje imetje zavarovati pri meni. - Sprejemam tudi zavarovanja za življenje, za otroško doto in zavarovanja proti vlomu in tatvinL Prijatelje in znance, ki jim letos poteče požarno zavarovanje, ali želijo zavarovano vsoto povišati, ali ako kdo na novo postane posestnik, vljudno vabim, naj mi takoj javi, da zavarujem njihova poslopja in premičnino pri edini naši slovenski zavarovalnici. Pisarno imam na svojem domu v Ma* riboru, Loška ulica 10 (blizu Narodnega doma). - Ako treba, pridem tudi v mariborski okolici na dom. — Prijateljem in znancem se toplo priporočam! FRANJO ŽEBOT glavni zastopnik »Vzajemne zavaroval* niče«, MARIBOR, LoSka ulica štev. 10 Sporf nlhl! Pred, med in po naporu uporabljajte PASTILE „VALDA" O Vaših uspehih 'bo-dete prijetno presenečeni. Te pastile se dobijo v vseh lekarnah in drogerijah. Vendar zahtevajte dosledno samo ' rane „llaida" v originalnih škatljicah z imenom „Ualdau! čas je, da se opremite za B ribolov, kar Vam nudi zelo bogata izbira potrebščin ■ F. K. KRISER, puškar L nblfana, Kongresni trg St. 9 Dražba restavracijskega inventar a! V zapuščinski zadevi M. MartinovlCa, restavraterja v Rogaški Slatini, •e bo prodalo dne 8. aprila 1929 ob 9 dopoldne ter po potrebi še naslednje dni v prostorih zdraviliškega doma v Rogaški Slatini različne premičnine, kakor: pohištvo, perilo, zlatnino, srebrnino ter raznovrstno restavracijsko, kavarniško in kuhinjsko opremo. Predmeti, ki se bodo prodajali v partiiah, so vsega skupaj cenjeni na ca. 519.000 Din. Ponudbe pod tretjino cenilne vrednosti se ne sprejmejo. Izkupilo se ima izplačati takoj. Cenilni zapisnik se lahko vpogleda pod oprav. št. A 110/28 pri okrajnem sodišču v Rogatcu. Pojasnila daje odvetnik dr. G. Skoberne v Celju. Miroslav Grgurevič ie preselil svojo mehanično dela nico za pletilne stroge iz Gledališke stolbe 3 v Križevniško ulico 7 Izvršuje vse poprave in predelave pletilnih 8iro;ev vseh sistemov, upeljava priprave na vsak ploščnati pletilni stroj za l' tar-zija-pie enje (/a Viožni vzorec — Einlagemuster) Naznanilo T Štefan Mencinger naznanja cenjenemu občinstvu da otvori dne 1. aprila 1929 povsem higijenično in moderno urejene Francoska linija - French Line Cle. Gle. Transatlantique Za Severno Ameriko in Kanado Havre — !Mewyork samo 5'/2 dni čez morje V Južno Ameriko Argentino, Chile, Uruguay vsak teden iz Havre, Bor-deaux in Marsilije. Cie. Chargeurs Rčunis, Sud-Atlantique, Transports Maritimes. Izvrstna hrana, izborna nnitrfeiha. vinn br«:plačao Vsa pojasnila daje brezplačno zastopnik IVAN KRAKER. Ljubljana, kom™«, m. 35 v lastni M na Kette-iHurnoui (prej Martinovi) cesti 10 v LJubljani Kuhinja izborna - Vina prvovrstna - Sveže blago Točna postrežba - Solidne cene - Prepričajte se Avto postaja. PRIMUtllN najbolj domeni svetloplsni papir za suho kopiranje z amonjakom, širok 75 in 100 cm PrehaSa vse dosedanje Izdelke Fabrikat L. Van der Orlnten, Venlo, Holland. — Jugoslov. patent št. 6024 Samoprodaja ia Slovenlto: Nova založba.,.„»«. / Ljubljana Kongresni trg št 19 - Telefon št 2793 L l^ikuš - Ljubljana priporoča svojo «aiogo letnikov solnčnikov in sprehajalnih pallf Popravilo točno in ooltdno PREUREDITE SI SVOJ SPREJEMNI APARAT Z PHILIPS-OV1M DOSTAVKOM ZA PRIKLJUČITEV NA IZMENIČNI TOK NAVODILA V VSEH TRGOVINAH TE STROKE GENERALNO ZASTOPSTVO: ZA HRVATSKO, SLOVENIJO, SLAVONIJO, BOSNO, HERCEGOVINO IN DALMACIJO NORIŠ K. P. ZAGREB, GUNDULICEVA STEV. 26 TELEFON 56-10 IN 56-11 mmmmmmmmmm&mmmmm Stev, 617/1929. Razpis službe Mestna občina Kočevje razpisuje za mestno elektrarno in vodarno službo ■talno vsako množino kostanjevega taninsbega lesa smrekove žkorje cele in drobljene, smrekove hmelove droge, rabljene, dobro ohranjene sode od strojnega m jedilnega olja. po najvišjih cenah. Plačilo aureditivno FRANC OSET, Sv. Peter v Sav. dolini. Isti mora biti verziran v visoki in nizki napetosti električnega toka ter popolnoma samostojen v posluževanju Diesel-ovih motorjev, kakor v obratovanju in vzdrževanju celokupne centrale, omrežja ter vešč popravil motorjev in vseh vrst instalacij. Po enoletnem zadovoljivem službovanju s prejemki, kakor jih imajo državni zvaničniki-pripravniki, se izbrani prosilec namesti kot stalni strojnik s pravicami, dolžnostmi in prejemki stalnih državnih zvaničnikov ter dobi naturalno stanovanje, svečavo in vodo, kakor tudi relutum za kurjavo. Istočasno se razpisujeta pri isti elektrarni in vodarni dve službi brezplačnih prahfilionfov • primerno predizobrazbo za opisano službo strojnika, na katero bi prosilci mogli biti stalno nameščeni po preteku zadovoljive triletne poizkusne službene dobe. Prosilci naj pri podpisanem županstvu vložc svojeročno pisane prošnje, ki jim naj dodajo dokazila, kakor jih zahteva čl. 12. uradniškega zakona do 15. aprila 1929 Županstvo mestne občine Kočevje dne 22. marca 1929. Mestni župan: Lončar Ivan s. r. OpcHarna f.P. VldlC A KOllip. itobltana tovarniška zaloga atavb materi jala krasnih lončenih peči in štedilnikov, čeških emajl. ploščic za Itedlluike iu obloiitev sten, Samotne opeke i. t d., nudi v poljubnih množinah prvovrstne zarezane strešnike Najboljše, najtrpežnejše, tedaj tudi najcenejše kritje streh sedanjosti — Pravilno žgauo gouto blago, bre* apna, p resi m i dobro in se ne I o šel, ter ne pKRISTAL< D. D. TOVARNA OGLEDAL IH BRUŠENEGA STEKLA Centrala: MAPJBOR Podružn.: LJUBLJANA VII KoroSka cesta 32 Telefon interurban 132 Medvedova cesta 38 Telefon Interurban 3173 Izdeluje ogledala iz Ia zrcalnega stekla 51/« do 8 mm deb. v vseh veličinah, tudi v merah 800X200 cm in več, brušena stekla z okraski (ornamenti), ter upognjena stekla. Popravlja oslepela ali sploh pokvarjena stara ogledala, izvršuje zastekljenje izložb in portalov s zrcalnim steklom 6—8 mm, s specialnim steklom 5—6 mm; vlaga stekla v medenino (Messingfassungen), izdeluje pultne plošče is 8—10 mm dob. zrcalnega »tekla, ter avtovetrobrane (Wind-schutzscheiben) iz zrcalnega stekla 4—5'/s mm deb. Ima na skladišču v vseh veličinah zroalno steklo 5>/i—8 mm, tudi nadmočno 8—10 mm deb., specialno steklo 4—6 mm, ledenasto steklo 5 mm, alabaster steklo 9—11 mm, eolska ogledala ter ogledala iz Ia finkomercstekla 2 mm; vse po jako zmernih cenah. Jamči za prvovrstno izdelavo vseh svojih proizvodov in za trpežen, lep oblog ogledal. Istitevajt« ponudite! Pravkar dospela tZOOtOVUCnfh ObUk f0 "lo velika zaloga ' I mn cenah 1 Ze za 320 Din MS že za 135 Bi: deške suknene obleke. * Istotam se dobe pristna angleška in češka sukna in mnogo drugih predmetov po najnižjih cenah. — Vjudno sc priporoča Ivan Maflnakt Celje. Kralja Petra «.15 Če sne morete VI Iti v opero na koncert k predavanju na zabavo opera koncert predavanje zabava priti Sc ¥am To ni utopija, ampak resnica! Rabite le dober Dobavi Vam ga prodajni oddelek Radio - Ljubljana Miklošičeva 5. Telefon 31-90 Bogata zaloga aparatov Največja radijska trgovina v Sloveniji! Zastopstvo kvalitetnih apara.ov RADIONE Telefunken Ingelen Kapsch Philipps Tungsram m Aparat Vam dostavimo in montiramo na Vašem domu ter uredimo mesto Vas vse formalnosti z oblastmi. Obiščite našo prodajalno, pišite ali telefonirajte nam! mm lavna skladiSta družba z. o. z. Ljubljana Dunajska cesta 33 vrši obr»t javnih skladišč na podlagi koncesij« ministrstva za trgovino in industrijo v obsežnih in suhih pros orih — izvršuje špedicijo blaga - prevaža pohištvo v Specialnih pohištvenih vozeb, kakor tudi na navadnih tovornih vozilih — zveza z glavnini kolodvorom po železniškem tiru - carinsko prosto telefon št. 2366 skladišče brz. nestor SUldtšti Najboljši v materijalu in konstrukciji in najlepši opremi so ilvalni stroji „Gritxner"ln „ldfer" za domačo obrt in industrijo Pouk vezenja orezpiaten Le pri JOS. PETEL1NC Ljubljana pota) Prešernovega seomenlka ob vodi Večletna garancija Zahtevajte ponadhr Najboljše trtne brizgalne vsake vrste se dobi pri F. Kmetu, kleparju v Trebnjem Domač in soliden izdelek Cena od 480-580 Die. TVORNICa KIM.M OU.BMK IAK OT/lUNtl* mJTIKJUm BauISA ».Ot.OUat.3AW* PRVOVRSTNI MATER3AL-NIZKE CENEII najboljših svetovnih znamk v veliki' isbiri zelo poceni. Najnovejši modeli otroških vodikov od pri prostega do naitiuejšega in igračni vozički v zalogi. Več znamk šivalnih strojev najnovejših modelov, deli in pneumatika. Oeuiki franko. Prodaja na obroke. »Trlduna" F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov. LJUBLJANA, Karlovška cesta št. 4. Kostanje«! les za tanin platoje stalno nalugodnelc t trn t vagon sproti na željo tudi potom akreditivi poljuii.io pri vsakem večj m denarnem zavodu Slovenije. LESNA TRGOVINA ERtlEST mnRinc, CELJE ZRINJSKEOA DLICA 4 - TELEFON 136 D. H. C. znamovanec, perl-prejica, Moulinč krpanec C. M. S, in »Ara«, kronsko, Guliver in Lord svilo, razne trakove, čipke, zob5ke, vezenino, gumbe in zaponke za plašče, lišp, biserne, za moške obleke, zapestne, ovratne, elastiko široko in ozko, vezalke ter galanterijske in modne predmete — priporoča OSVALD DOBEIC, LJUBLJANA PRED ŠKOFIJO 15 :r PRED ŠKOFIJO 15 Velika zaloga in izbira dišečega milal Cene nizkel :s Postrežba točna! :: Cene nizke! Cycles ftiglon Prvovrstni francoski izdelek — Najložji tek Cene bres konkurence! V klor Bohinec Ljubljana, Dunajska cesia Zl Ceniki brezplačno! GOSPODARSKA ZVEZA V LJUBLJANI ima stalno na zalogi: vse vrste umetnih gnojil, Tomaževo žlindro, rudniSki in kostni superfosfat. kalijevo sol, čilski soliter. apneni dušik, mešauo gnojilo in nitro-toskal; nadalje vse vrste semen, kot domačo deteljo, luceruo, pesna in travna semena. Bogata zaloga špecerijskega in kolonljalnega blaga, vse vrste mlevskl Izdelki, poljedelski stroji, limone in pomaranie. Najpopolnejši ifSTOEWER" šivalni stroji za šivilje, krojače in čevljarje ter za vsak dom. Preden si nabavite stroj, oglejte si to izrednost pri tvrdki L BARAGA, LJUBLJANA, Šelenburgova ulica 6/1. Brezplačen pouk 15 let jamstva Telefon štev. 2980 Epiiepsijo, padavico, krte zdravi uspešno EPILEPSAN Zo {ni kamen popolno izgine z uporabo LYOLITHOK-LITHOPELL6N-a Oba Izdelka so z velikim uspehom preizkusili na dunajskih klinikah. Podrobna navodila: Lekarna Sv. Stepena, Osijek III Radioaktivno termalno Kopališče Rimske Toplice SHS Odlično proti reumatizmu, protinu, išijasu, nerviz-nosti in ženskim boleznim. Sezona: M»j — oktober. Penzija: Predsezona Din 60'—. Glavna sezona D n 80 — za osebo. Prospekte pošilja kopališčna uprava brezplačno. VODNE TURBINE nravm.regulatorje, »atvornlce, opreme za žage >n mline lz leluje in dobavlja G- F. SCHNEIIER ŠKOFJA LOKA podjetje za zgradbo vod. turbin Je danes eden glavnih delov damske garderobe radi tega Je trebit pred aaknpoui dobro pre giiaJitf. kje in kako s« kupi. NaJ-ol e storite, ako nifteie Se danes dopisn.co na tvrdko Stermeokl h. zahtevat« iluMrovani cenik, v katerem najdete r«» fino in ran demo d m mM ko perilo po BledeMh ze o nizkih »eniih: uro co ilatns 25 Din, sltiM.a -»O Din, •ti ta 03 l)in, hltiCIce Iz latna 30 »In. Alfi na 50 Din. •tlNtn »S D n, hombineie ti barvast"ra I« b tega ba 1 U 7o ,iin. celo tln 150 Din. me ko kot puh -00 in 225 Din boljša vrsta 275 D n. i'ošiljatve ca m ne prosto, proti p ivzetiu, ud 300 Din napiej poš nine prosto, v iui eo iuotonj. Blago se tudi zamenja in neugaja-joče vzame naza|. Naročila samo na BENEDIKT SACHSEL, Lobez št 3, kod Plzna, Češkoslovaška. Poštne pošiijke rabijo iz Ce koslovaške v Jugoslavijo približno 10 dni. Konkurenčne ce-ie 1 Zahtev Jt-no-nudbu i — Prvovrstue ref< renee I Za staube po znižanih cenah vsakovrsten suh, TESAN IN ŽAGAN i E"i vsaka množina v zalogi. 2«gaoje odpadki od lesa, drva. Dostava tudi na stavbo Cran r„.lar lesna indnstri a in trgovin* rran junar p„rnft ta)?a . uubljana. Do enjska cesta štev. 12 Leonard Trepoo Ujed.njene čislane, d. d. v Karlovcu dobavlja iz svojih najmoderneje urejenih tovaren zidno tn strešno opeko v najboljši kvaliteti ter po najzmernejših cenah. — Zahtevajte ponudbo! SALDA-KONTE ŠTRACE - JOURNALE ŠOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD. NUDI PO IZREDNO OGODN1H CENAH KNJIGOVEZNICA JUGOSLOVANSKE TISKARNE PliEJ K. T. D. v LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICA 0 II. NADSTROPJE IVAN BIZOVIČAR VRTNARSKO PODJETJE LJUBLJANA, Kolezijska ulica 16 priporoča svoje bogato opremljeno vrtnarstvo kakor tudi okusno izdelane vence. Šopke In trakove. Na razpolago ima tudi sadike oaj-žlahtnejših cvetlic in vsakovrstne zelenjave. Nasaja vrte in balkone. Letošnja pomladna špecialileta sadike „C H A B A U D N AGELCKI" Izposoja dekoracijska drevesa. — Naročila s dežele se izvršujejo točno in solidno. V VSAKO HIŠO »SLOVENCA«! MSpectrum" d. d. Int. ifopista, DubsKu ln Mrsttc tvornica ogiedai in brušenega stekla Ljubljana VII se nahaja od i. novembra CelovSka cesta 8L - Telefon tttt. Zagreb, Osi.ek. Sredlšnjica: ZAGREB Zrcalno steklo, portaluo steklo, mašinsko steklo y—t mm. ogledala, brušeua v vseh velikostih in oblikab kakoi tudi brušene orozorue Sipe izbočene plošče, vsteklevonje v med Fina. navadna ogledala. D. ŽILIC LjnDljana inaiste cesta 11 trgovina z železnino, orodjem in poljedelskimi stroji uljudno naznanja, da je na novo opremil in izpopolnil knhinfskl oddelek Emajlirana posoda navadna in Ideal - Kuhinjska posoda iz aluminija - Tehtnice - Razni moderni stroji za kuhinjo - Jedilni pribor - Porcelanasta posoda, navadna do najfinejše - razna stek!enina - i. t. d. Zaradi popolne opustitve prodaje obuval v Šelenburgovi ulici štev. 1 konečna razprodaja v času od 2, do vštevšega 15. aprila 1929 V zalogi jc še mnogo damskih čevljev, tako najfinejših, kakor tudi platnenih bele in rjave barve Cene nainlije! Drožbau St Oidu nad Ljubljana Na velikonočni ponedeljek dne 1. aprila se bo na licu mesta v Št. Vidu nad Ljubljano prodalo na prostovoljni dražbi več zemljišč Frančiške Cirman. Prodalo se bo zlasti: dve hfSi (Fernadova in Johanova) t gospodarskim poslopjem in vrtom, ob državni cesti, v sredini St. Vid«, dalje več stavbenih parcel sredi vasi, ob državni cesti (poleg Andreje« in Kremžarfa ter nasproti Žiberta), končno več njiv In travnikov na polja med Seat Vidom, Poljanami in Klečami. Dražba se prične ob 1 popoldne pred Feraadovo bilo v 8t Vidu. — Plačilni obroki zelo ugodni, Pojasnila daje dr. Ivan Modic, odvetnik v Ljubljani, Gradilče It lit Gospodarstvo Razstava kancev in perutnine Za časa letošnje velesejniske prireditve v Ljubljani, ki se vrši od 80. maja do 9. junija t. 1. priredi perutninarski in kunčerejskl odsek Kmetijske družbe skupno z upravo velesejma na posebnem oddelku velesejmskega prostora veliko razstavo plemenskih kuncev in raznovrstne perutnine. Razstava je predvsem propagandnega značaja. ,Slla smo namreč v Sloveniji zaostali v reji malih živali napram inozemstvu. Nn deželi pač vidimo na kmetskih dvoriščih kure, race in drugo perutnino, ki grebe in brska po gnoju, redko pa plemenito pasmo. Naše kure nesejo povprečno 100 jajc na leto, ne ve jih pa veliko, da ležejo plemenite pasme do 800 jajc letno. Poleg kur jajčaric pa imamo pasme, ki se goje zlasti radi posebno okusnega uiesa. , Podobno je z našimi kunci ali domačimi zajci. Podijo se po hlevih in v kratkem času degenerirajo. V inozemstvu, zlasti v zapadnih evropskih državah pa je kunčjereja smolrena in je velik vir dohodkov zlasti malemu človeku. Imamo kunce, ki tehtajo do 8 kg in kunce, katerih koža je vredna čez 100 Din. V Parizu ni boljše restavracije, ki ne bi imela na jedilnem listu na različno načine prirejenega kunca. Pozivamo vse prijatelje in gojitelje perutni-narstva in kunčjereje, da se takoj prijavijo kot razstavljalec na razstavi. Uprava velesejma je preskrbela veliko število velikih, svetlih in zračnih razstavnih kletk, kamor se bo namestilo male živali. Pojasnila daje Kmetijska družba in velesejm-ski urad. Ljudska posojilnica v Ljubljani r. z. z o. z. je imela svoj letošnji občni zbor 21. t. m. Iz poročila je razviduo, da se je Ljudska posojilnica v lelu 1928 lepo, kot prejšnja leta, razvijala. Število članov se je povečalo za 868, ter jih je bilo koncem leta 4068. Vloge so se pomnožile v pretečeuem letu za nad 25 milijonov dinarjev in so znašale koncem lete 1928. 162 milij. Din. Menični portfelj je znašal koncem leta skoro 7 milijonov dinarjev, terjatve na vknjižbo in osebno poroštvo nad 30 milijonov dinarjev, terjatve v tekočem računu pa nad 93 milijonov dinarjev. Gotovina, naložbe pri denarnih zavodih in menični portfelj so znašali nad 36 milijonov dinarjev. — Čisti dobiček, dosežen v letu 1928. znaša 454.063.55 Din, ki se je v celoti pripisal rezervnim zakladom. V dobrodelne namene se je že med letom razdelilo 84.320.50 Din. IZKAZ O STANJU NARODNE BANKE z dne 22. marca 1929 (Vse v milj. Din; v oklepajih razlike napram izkazu z fine 15 marca 1929). — Aktiva: kov. podloga 298.7 (-'r 9.9), posojila: menična 1336.9, lombardna 254.5, skupaj 1591.4 (— 20.6), saldo raznih računov 466.1 (-1 14.7); pasiva : bankovci 5085.4 (— 81.6), drž. terjatve 429.6 (+ 106.8), obveznosti: žiro 412.2, razni računi 277 4, skupaj 689.6 (— 21.1); ostale postavke neizpremenjene. VIRMANSKI PROMET Z DANSKO Poštna hranilnica uvede s 1 aprilom 1029 mednarodni virmanski promet z Dansko preko čekovnega zavoda v Kopenhagenu pod istimi pogoji, ki veljajo za ta promet z ostalimi državami. Podrobna pojasnila glede mednarodnega izplačilnega in virmanskega prometa daje brezplačno podružnica Poštne hranilnice v Ljubljani. Vpisi v trgovinski register: Arkol, družba z om. zav., Ljubljana (200.000 Din, VI. Arko); 1. Pe-trič & Co., razpošiljanje tekstilij, Ljubljana (10.000 Din, Ivan Petrič)! Trgovska in gospodarska družba z o. z., Ljubljana (10.000 Din, Jernej Pinter, Rudolf Gullč); »Vita-, dentalna kompanija, družba z o. z., Ljubljana (5000 Din, Srečko Vršič); Iinporex, import-eksport, -d. z o. z., Maribor (Pibrovec Hermes, Leupušček Franc); Motor Sales Central, garaža in avtom, prom., d. z o. z., Maribor (100.000 Din, Roman pelikan); »Cit«, izdelovanje čipk, d. z o. z., Tacen pri Ljubljani (40.000 Din. Anton Osenar). IzpTemcmbe v zadružnem registru: Vpisi: Celjska mizurska zadruga, r. z. z o. z. v Celju; Ljudska kuhinja v Celju, r. z. /. o. z., Celje; Zadružna mlekarna v Ponikvah, r. z .z o. z.; Gospodarsko društvo v Šenčurju, r. z. z o. z.; Vodovod na Volo-gi, p. Vransko, r. z. z o. z.; izbrisi (zaradi končane likvidacije): Stavbna zadruga v Lescah, r. z. z o. z. v likv.; Zadružna gostilna, r. z. z o. z. v Mariboru v likv.; Zadružno skladišče za nabavo in vnovčevanje v ?,ireh, r. z. z o. z. v likv. — Nadalje Je sodišče odredilo izbris Kmetske zavarovalne zadruge, r. z. z o. z. v Ljubljani Občni zbori: Tiskarna »Merkur«, d. d. v Ljubljani, 11. aprila ob 16; Milarna in svečama, d. d. v Ljubljani, 12. aprila ob 15 v sejni dvorani Zadruž. gosp. banke; Kreditno društvo Mestne hran. ljublj. 9. aprila ob 15. Borza DENAR 29. marca 1929. Devizni promet je ta teden znašal 14.43 milj. Din napram 13.64, 14.56, 15.205 in 10.86 milj. Din v prejšnjih tednih. Ta teden pa so se vršili samo trije borzni sestanki in je promet bil posebno prva dva dni prav znaten. Ta dva dneva je ena tukajšnjih bank kupila na borzi samo Newyorka za 95.000 dolarjev, kar je rabila za povračilo inozemskega kredita nekega industrijskega podjetja v svojem koncernu. V splošnem so tečaji ostuli v glavnem neizpremenjeni. Glede Dunaja je želeti, da se Narodna banka pogodi (kakor v Zagrebu) s kako tukajšnjo vele-banko, ki bi držala zanjo devizo Dunaj, katere se na naši borzi vedno dosti potrebuje. Razvoj deviznega prometa nc ljubljanski borzi v prvem četrtletju t. 1. Kažejo naslednji podatki (v milj. Din): ____ v 1929 1928 januar 89.0 72.8 februar 60.1 60.2 marec 62.5 72.8 Skupno je znašal devizni promet v prvih treh mesecih 211.6 milj. Din napram 205.8 milj. Din v prvih treh mesecih kini. Na tržišču vrednostnih papirjev je ostala tendenca dalje mirna mirna. Bančni papirji beležijo normalen promet po neizpremenjenih tečajih. Edino Narodna banka je še nadalje čvrsla in se je v teku tedna v Zagrebu okrepila od 7140 na 7250 na 7250 na 7350, kakor ludi v Belgradu. Blaga je v tem papirju vedno manj na trgu. Tudi industrijski papirji ne beležijo znatnejših izpre-memb v tečajih. Edino lesnoindustrijski papirji so se učvrstili Tendenca v državnih papirjih je ne-izpremenjena, promet je bil srednji po lc malo izpremenjenih tečajih. V Ljubljani je bila v petek vojna škoda zaključena po 424, Ruše pa po 200. pa je pranje gotovo t Deželni pridelki čebuleek. Poraba v deželi je velika, blaga je manj kot lani. Cene so čvrste. Kvaliteta je izborna in stane 13—18 Din kg. Krmilna pesa. Domač trg je krit z zadostno množino inozemskega semena, dočim ga v inozemstvu vsled prevelikega izvoza primanjkuje. Vsled letošnje ostre zime so sadike zelo trpele in je pričakovati prihodnje leto manj prvovrstnega blaga. Cene so danes za Mamut in Eckendorfsko vrsto 15—18 Din za kg. Domača detelja. Ker se Nm ni izvozilo nič našega pridelka v inozemstvo, so cene ua domačem trgu razmeroma nizke. — Plombirano blago slane 21—24 Din za kg. Lucorna. Je v vseh deželah bogato obrodila, vsled tega so cene izredno nizke iu segajo pod ceno pred vojno. Blago notira po provenjeuci od 16—24 Din za kg. V splošnem se nnm obeta lepa in dolga pom-lad, kar bo ugodno uplivalo na posetev v tem pogledu, da bo kmetovalcu dana možnost, da čim večje ploskve jvoje zemlje obdela in poseje, kur se lansko pomlad vsled deževja ni moglo zgoditi. Semena Engros cene različnim semenom so v Ljubljani sledeče: rdeča detelja 21—24, lucerna 16 do 22, švedska 36, esparzeta oluščena 18, neoluščena 10.75, bela 36. Trave: lisičji rep 50, frane. pahovka 32, stoklasa 10, pasji.rep 80, travn. bilnicu 32, pa-ceyeva ljuljka 14, angl. ljuljka 12.50, italij. IjuJjka 12, mačji rep 14, pesa Mamut 15, Eckendorfska 16, korenje belo (rumeno) 36 jcs. repa 28, proso 3.50 do 4 50, gorč. seme 16, grahorlca 6.25.mah holandski 13.50, konoplja 6—7.50, oves češki 3.75, grah 12—18, fižol nizki 7.50—8.50, visoki 9.50-12, bob 16. Vse cene v dinarjih za 1 kg. Žito Ncpričakovauo kratka je bila poslednja besa na žitnem trgu. Naša domača tržišča skoro niso utegnila izkazati znalnejše spremembe položaja navzdol, ko se je na svetvonih tržiščih že situacija popravila in j>o kratkem uslaljenju zopet tendira k napredovanju. Kupčija se razvija pri nas ponovno v praven čvrstejše tendence in včerajšnji dan, ki je izkazoval ogromen promet v pšenici, je bil za nakup dobro izbran, ker imamo v najbližjem času računali zopet z boljšimi cenami. Intenzivnost povpraševanja je z učvrstitvijo položaja odnehala, a še vedno .ie jiromet dosti živahen. — V Sloveniji je radi praznikov nastopilo v kupčiji mrtvilo in zaključkov je lc malo. •ie Skoro vse dežele, tako izvozne, kol uvozne, so imele leta 1928 rekordno žetev. Dežele, ki so navezane na uvoz, zlasti v severni, zapadni in centralni Evropi, no mogle kriti svojo potrebo z manjšimi nakujii, posebno v Kanndi in Severni Ameriki. Poleg kanadskih iu severnoameriških zalog razpolaga svet še z novo žetvijo laplatske pšenice. Ceni se, da bo izvozila Argentina v najkrajšem času vsega 6 milijonov ton pšenice proli 4Vi milijonom v pretekli sezoni. — Na drugi strani sta letos kupili Kitajska in Japonska mnogo večje količine ameriške in kanadske pšenice kot kdaj )>rej. V Rusiji je bila žetev slaba in Amerika upa na ruske nakupe tekom pomladi, če vzamemo za podlago ccnitve mednarodnega poljedelskega instituta v Rimu, izkazujejo prebitki /a izvoz: v Kanadi 450 milijonov busheljev, v Zedinjenih državah 321 milijonov, v Argentini 33 in v Avstraliji 25 milijonov, tedaj 829 milijonov busheljev prebitka. — Balkanske države, Ogrska in Severna Afrika imajo 75 milijonov busheljev prebitka. Rusija in Britanska Indija nista vpošlevani kot izvozni deželi. — Novi žetvi v Avstraliji in Argentini, ki ob času ocen?, poljedelskega instituta še nista bili spravljeni, izkazujeta po kalkulacijah 275 milijonov busheljev blaga za izvoz Med tem se je objavila uradna ocenitev, glasom katere bo avstral ska žetev izkazala 19,983.000 kvarterjev pVoti 14,524.000 kvarterjev v lanskem letu. Na podlagi tega računa se more oceniti za leto od 1. avgusta 1928 do 31. julija 1929, da je na razpolago za izvoz približno 1180 milijonov busheljev, dočim se bo potrebovalo blaga za uvoz le 845 milijonov busheljev. — Na dlani leži tedaj sklep, da bo ob času, ko pride na trg nova žetev, razpoložljiv še velik preostanek starega blaga. Posledice tesra stanja so evldentne Terminsko blago stoji že danes razmeroma nizko v ceni in če se ne posreči najti zlasti v Rusiji dovolj velikega odjema, je pričakovati nizkih cen in slabe kupčije toliko za producenta kakor za trgovca. Naznanila Cerkveni vestnih Cerkvena glasba v frančiškanski cerkvi. Velika sobota: Ob 6 zv. matutin, nato procesija. P. Hugolin »Te Deum«, Griesbacher »Tanlum crgo«, Premrl »Velikonočna«. Velika nedelja: Sv. Premrl »Missa S. Joseph«, graduale Gruber »Haecdies«, Griesbacher sekven-ca »Victimae pasehali«, ofertorij Greith »Terra tremuit«. Vel. pondeljek: M. Filke, Missa e-mol—g-dur, Griesbacher graduale in sekvenca, olertorij Mit-terer »Angelus Domini«. Bratovščina sv. ReSnjega Telesa bo imela svojo mesečno pobožnost v četrtek 4. aprila v ur-šullnski cerkvi. Ob 5. uri zjutraj bo prva sv. maša, ob pol 6 pridiga in ob 6 sv. maša z blagoslovom za žive in rajne ude bratovščine. Vabimo vse častilce sv. Rešnjega Telesa, da se v obilnem številu udeleže evharistične pobožnosti. Pričetek Vstajenja v Križankah danes zve-s Člani kongregncij se 7.himin nre.H cerkvijo vsak pri svoji zastavi. Procesija so prične pomikati ob & Kongregacija Žalostue Matere bolje pri Svetem Florijanu. naznanja, da je umrla njena dolgoletna članica gospa Marija Spillar. Pogreb blago-pokojne bo v nedeljo dne 31. marca ob 3 popoldne Novi Udmat. Vse daute članice nuj se pogreba j>o možnosti udeleže. Ljubljansko gledališče DRAMA: Začetek ob 20. uri. Sobota, 80. marca: Zuprto. Nedelja, 31. marca, ob 10. dop.: I. N. R. I. Izven. Ob 15. pop.: L N. R. L Izven. Ponedeljek, 1. aprila, ob 10. dop.: I. N. R. I. Izven. Ob 15. uri popoldne: I. N. R. I. Izven. OPERA: Začetek ob pol 20. uri. Sobolu, 30, marca: Zaprto. Nedelja, 31. marca ob 15: PRODANA NEVESTA. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. Ob pol 20. uri zvečer: »GROF LUKSEM-BURSKI«, Izven. Gostuje g. iličič. Ponedeljek, 1 aprila, ob 15: »PRI IREH MLADENKAH«. Ljudska predstava pri znižanih ccnah. Izven. Ob 20: »AIDA«. Gostuje ruski tenorist g. J. Vitting. Izven. Predprodaja gledaliških vstopnic za vseh 8 prazničnih predstav se vrši deljeno in sicer je predprodaja za dramske predstave v dramskem gledališču, za operne pa v opernem. Blagajni sta odprti v soboto, nedeljo in jx>nedeljek od 10 do pol 1 in od 3 do 5 popoludne. Mariborsko gledališče Nedelia, 31. marca ob 15: »NA CESARICINO POVELJE«. Znižane cene. Zadnjikrat. Kuponi. Ob 20: »ADJEU MIMI«. Znižane cene. KujJoni. Ponedeljek, 1. aprila ob 15: »POLJSKA KRI«. Znižane cene. Kuponi. Ob 20: »CHARLEYEVA TETA«. Prvič. Oo-stovanje g. Daneša. Gostovanje g. Daneša na mariborskem odru. Na Veliko noč začenja priljubljeni komik g. Daneš svoja gosfovauja v nadvse veseli burki >Cnarleyeva teta«, v kateri je povzročal pred leti v Ljubljani cele salve smeha, f>a je verjetno, da I baru ponovno napolnil gledališče. Prireditve in društvene vesti Mladinski dom, Kodeljevo, naznanja, da nihče ni pooblaščen pobirati darove za Mlad. dom brez zavodovega žiga in upraviteljevega podpisa. Nepoverjenega pobiravca je naznaniti policiji. Rokodelski dom. Pevska vaja pevskega zbora v Rokodelskem domu pod vodstvom g. prof. M. Bajuka bo v četrtek 4. aprila ob 8. uri zvečer. Tamburaška vaja bo v sredo in v petek ob 8. uri. Ker pričnemo z novim programom, vabimo k udeležbi tudi nove pevce in tamburaše, ki se hočejo vsestransko izpopolniti v petju in glasbi. Poizvedovanja Našla se je manjša vsota denarja. Dobi se Sv. Petra nasip 57, pri hišnici. Klavirji prvih ' svetov, znamki fiLFOMZ BREZNIK Ljubljana, Mestni tre 3 Najmanjši obroki Zaloca in Izpom, jcvalntra najboljših kkivirjev. pi-nninov tn harmonijev, Stelimajr, Uttsendorfcr, FKrster. HSlil, Hofman, Orlulnal Stlncl. Popravila in ufflaSevanie b»J-ecuejSe. — Na IhocateJSn l/.blin vseh ostalh Klas benlli I n.s trmi), ln strun [ Jlvto-tarosBPijB in vsa dela v stroko spadajoča izdelujem solidno in po zmerni c c n i. Ferdo Laznik, stroj, kolarstvo, Radeče. Avtobusno podjetje Pečnikar želi svojim cenjenim gostom veselo lfelikonoč Obenem se priporoča za nadaljno naklonjenost Vozimo dneono na sledečih progah: * LJubljana—Su. Jakob ob Saol LinblJana-Beričieao-PiaU Lfubiiana—Grosuplje Ljubljana—Škofljica—Ig LJubljana—pakopaliSCe so. Kril V kratkem otvorimo promet tudi na progi Ljubljana—Kleče—Saoije Izhodišče vseh prog je z Marijinega trga Bratie PeCnikar Vsem svojim odjemalcem se zahvaljujem za dosedanjo naklonjenost — ter se še nadalje priporočam! Albin Jazbec konfekcijska trgovina Kranj Arsem cen jenim odjemalcem želi veselo Vetihonoč tvrdka Logar in Kalan manufakturna zaloga K r a n j Veselo in blagoslovljeno Velikonoč vsem svojim gostom in obiskovalcem želi Marjeta Vilfan [ežica Vesele velikonočne praznike želi svojim odjemalcem Ferdinand Sajovic »Pri Pleiweiss-u« manuiakturno in modno blago Kranj Parna pekarna Ivan Jakin v Stožicah št. 78 želi vsem svojim odjemalcem Veselo Alelujo! Obenem se nadalje priporočam IVAN JAKIN Vsem cenjenim naročnikom, prijateljem, znancem in gostom vesele velikonočne praznike Ivan Driccll pleskar, ličar in slikar llubllana ter gostilničar V SfCPffllll VOSI - (Planir) VESELO ALELUJO svojim kupčijskim prijateljem, znancem, kupovalcem in prodajalcem želi r/> _ r__;_____ i. r:^ rr. vi o i j n ii v v* v^u , trgovina z deželnimi pridelki, Kranj. iSLOVENEC«, dne 90. marca 1929. wmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmammmmmmmmmmmmmrnmmmmmitjm AVali oalasi Vsaka beseda SOpar ali prostor tJrobne vrstic« 1 SOOin. Najmanjši ■ znesek SDin.Oglasi nad Ovratic se računajo vi$je. Za oglase slno-1 go trgovskega in reklamnega značaja vsaka vrslicaSDin.Najmanjsi ■ zneseklOMn.Pristojbina ca iifro 2 Din.Vsak oglas treba plačati pri ■ naročilu.Na pismena vprašanja odqovarjamole,čejepriloie ■ na znamka. Čekovni račun Ljubljana 10.3^9. Telefon štev.232& | Hužbodpbe Sprejmem učenca za kovaško obrt. Anton Gregi, Celje, Ljubljanska cesta. Drvarji navajeni gozdnih del tudi v goratem svetu, se takoj sprejmejo. Akordno delo v kompanijah. Celoletna zaposlitev. - Stanovanje prosto na mestu sečnje. — Javite se takoj na UpravniStvo Meščanske korporacije v Kamniku. Slugo za vsa dela išče znanstveni zavod v Ljubljani - Ponudbe s sliko in s podatki o starosti, dosedanjem službovanju in znanju pod »Takoj« na upravo »Slovenca«. Intelig. mlajši dami s popolno trgovsko izobrazbo, knjigovodstvo, slov., srbohrv. in nem. koresp., se nudi dobro in trajno mesto. Biti mora vestna in energična, imeti veselje do trgovine in občevanja s strankami. — Glasbeno naobražene z znanjem francoščine in angleščine prednost Išče sc oseba, katera bi bila šefu v pomoč. Ponudbe pod: »Vodilna moč« na upravo »Slovenca«. Mehanik vesten in zanesljiv, vojaščine prost, dobi kot vodja delavnice trajno mesto. Nastop takoj ali s 1. majem. Izučen urar ima prednost. Reflektira se samo na boljšo, inteligentno moč. Samo pismene ponudbe z naved-ob znanja in zahtev na »Gramofon« - Ljubljana, Miklošičeva 34. Dva ključavničarska pomočnika za umetno delo, se takoj sprejmeta. Naslov v upravi Slov. pod št. 3067. Kočijaža išče večja tovarna na Gorenjskem za tovorna vozila in kočije. Dotični mora biti zanesljiv, trezen in pošten. Pri zadovoljivem poslovanju se mu poveri tudi nadzorstvo nad hlevom, vsebujoč 6 konj. - Ponudbo z navedbo zahtevane nla-če upravi pod št. 3086. Sprejme se deklica od 15—16 let za pomožna pisarniška dela. LJubljana. Zvonarska ulica 1. Vajenec se sprejme za mizarsko obrt pri Jos. Velkavrh, Krakovska ul. 7. Ljublj. Učenca kateri je dovršil 2 razreda srednje šole, poštenega, ki ima veselje do trgovine — sprejme J. Pieiier, trgovina z že-leznino, Kranj. Vajenca za kamnoseško obrt, krepkega, poštenih staršev, z oskrbo v hiši — sprejme Jernej Leveč, kamnosek, Mengeš 54. Natakarica z večletno prakso dobi trajno službo. Ponudbe na upravo lista pod »Zanesljiva« št. 3021. Kontoristmjo zmožno italijanske in nemške korespondence, sprejme večje podjetje v Ljubljani. V iesni stroki iz-vežbane imajo prednost. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro »Dobro mesto« št. 3210. Išče se šofer neoženjen, trezen, zanesljiv, dober vozač, k privatnemu avtomobilu. Ponudbe s spričevali na tvrdko Feliks Urbane, Ljubljana. Prodajalka izučena v trgovini z mešanim blagom, išče mesta. Gre najraje na deželo in bi pomagala tudi pri gospodinjstvu. Ponudbe na oglasni oddelek »Slovenca« pod značko »Pridna in poštena«. Šofer trezen in marljiv, z dobrimi spričevali - išče mesto k luksuznim ali tovornim avtom. - Naslov v upr. Slov. pod št. 3154. Mizarski pomočnik z večletno prakso — išče dela. Ponudbe na upravo pod »Vesten« štev. 3095. Kolarski pomočnik išče službo ter sprejme tudi kako drugo primerno mesto. - Ponudbe na oglasni oddelek »Slovenca« pod šifro »Marljiv«. Učenko sprejme fina šivilja za perilo. Naslov v upravi pod št. 3247. Plačilna natakarica in druga natakaiica-do-nnšalka se sprejmeta za takoj v gostilni Keršič v Šiški. - Predstaviti se jc vsak dan med 12 in 14 ter od 18 naprej. Služkinja zdrava, snažna, poštena dobi stalno službo pri majhni, boljši družini v Mariboru. - Ponudbe na upravo »Slov.« v Mariboru pod šifro: Poštena. Mizarski vajenec se sprejme takoj. Hrana in stanovanje v hiši. — Ivan Smole, Tacen 37, p. Št. Vid nad Ljubljano, Čevljarski pomočnik in Vajenec se sprejmeta. Pomočnik za finejša dela, tudi šivana, stalno mesto. Hrana in stanovanje v hiši. Vajenec dobrih staršev, pouk brezplačen. Naslov v upravi pod šifro »Čevljarstvo« štev, 3012. Hlapca h konjem, obenem upo rabljivega v trgovini — sprejmem. Ponudbe pod značko »Trezen« na upra^ vo »Slovenca«. Sprejmem kompanjona za trgovino. Pogoj: zelo agilen. — Ponudbe pod: »Garača« na upravo 2985. Pomožne delavce sprejmemo. - Ljubljana, Karlov.ška c. št. 4. Fotografskega pomočnika (co) - - ■««____D_____IU- mijnu tsvcuii — a uouuuv pod »Foto - agent« na uoravo Slovenca št. 3130. Mizar, pomočnikov več dobrih, sprejmem. — Franc Zavodnik, mizarstvo, Št. Vid n. Ljubljano. Sedlarskega vajenca sprejme — po dogovoru Jenko, Medvode. HLAPEC h konjem, priden in vesten, se takoj sprejme. Ptednost imajo starejši uslužbenci. — Naslov v upravi Slov. pod št. 3118. Ekonom-vrtnar vsevrsten, samec, za letno službo, pri polni oskrbi. se sprejme. Ponudbe na- Vrelsko Viastelinstvo, ICostrivnica, p. Podplat, Graščinski ■ vas %r kocuaz sc sprejme. Predstaviti se ali poslati ponudbo s prepisi spričeval in zahtevo plače ob prosti oskrbi na Oskrbništvo graščine Neukloster, Sv. Peter v Savinjski dolini, pri Celju, Polir in bivši Ing. gažist, z 20 letno prakso, izvrsten strokovnjak, popolnoma samostojen delavec na stavbi, gradnji železnic, kotlih itd., išče stalne službe za sedaj ali pozneje. Na željo se predstavim osebno. Cenj. ponudbe na ogl. oddelek »Slovenca« pod »Trezen in marljiv« št. 2477. Hišnica išče mesta ali kaj slič-nega. - Naslov v upravi Slov. pod: Poštena 2829, Kuharica vajena tudi vseh hišnih del, z 9 letno punčko, želi službe pri dobrih ljudeh, najraje v Savinjski dolini. Ponudbe psd -Zanesljiva: na upravo »Slovenca^ pod št. 3069. Trgovski pomočnik 24 let star, špecerist, išče mesto za takoj ali pozneje na Dolenjskem ali Štajerskem, event. gre tudi na deželo. Blagohotne ponudbe se prosi poslati na oglasni oddelek »Slovenca« pod »Vesten in pošten« št. 3207. Absolventinja dvorazredne trgovske šole. z večletno pisarniško prakso, išče primernega mesta. Izvežbana je tudi v lesni stroki. Ponudbe na oglasni oddelek »Slovenca« pod »Hvaležna« št. 3199. Revirni gozdar z drž. izpitom, s 26 letno prakso v celokupni gozdarski in lovski stroki, z dobrimi referencami — išče stalnega mesta. Pisma pod »Zanesljiva moč« 3194 na upravo. Mizar starejši, prvovrstna moč, išče službe kot delovodja ali vzame manjše mizarstvo v najem. - Pismene ponudbe na podružnico »Slov.« v Celju pod »Strokovnjak«. Magistra išče mesto. Naslov: Su-bctica, Poštanska ul. 11. Prodamo Stružnica za les (vretenik, posteljica in konjiček, železni) - proda Duhovnik, Medvode. Puhasto perje kg 38 Din, razpošiljam po povzetju najmanj 5 kg. Izkoristite priliko, dokler traja zaloga. L. Brozovič, kemička čistiona perja, Zagreb. Ilica 82. Ajdovega medu 10.000 kg, pristnega, kilogram 15—17 Din. - Ponudbe vsaj 50 kg pošljite čebelar, podružnici proi. Pavlic, Murska Sobota. Sladkega sena 4000 kg in 1500 kg do-bre ovsene slame in otepov, se proda. Cena po dogovoru. Seno se nahaja v bližini Ljubljane. - Poizve se v upravi »Slovenca« pod št. 3149. Bencin-motor 5 HP mlatilnico s sitom in stre-salom prodam za ugodno ceno. Naslov: Cvirn, 56, Kranj. Kobila bieja, stara 5 let, za vsako vožnjo, rjava, z belo liso, se proda. — Več se pcizve: Ljubljana, Mirje štev. 6. Štirisedežni avto prodam po ugodni ceni ali zamenjam za motorno kolo s prikolico. Naslov: AL M r e v 1 i e , Brod pri Tacnu št 6. Jajca za valenje pristnih, na rarstavi odlikovanih italijanskih je-rebičark, najboljših jaj-čaric, razpošilja po coni 4 Din — Z. Škof. Cušperk, Dolenjsko. Zlat prstan z diamantom prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8870. 1 Stanovanja i Komfort stanovanje iz Štirih ali treh sob z vsemi pritiklinami, ilče mirna stranka z enim šoloobveznim otrokom v sredini mesta ali v kaki vili, v neposredni bližini mesta, za takoj ali za pozneje. - Ponudbe na oglasni oddelek »Slov.« pod »Komfortno 42«. Gnoj prvovrsten konjski — se proda. - Misson, Janez Trdinova ulica. Radio-Detektor 2 slušali, antena itd., samo za 200 Din, proda »Papirol«, VVolfova ul. 8. Ležeči parni stroj 75 HP kotel 30 m2, 8 atm., dobro ohranjen, se poceni proda. Ogled v tovarni Hribar, Ljublja-a, Zaloška cesta. Dve stanovanji na Brinju ob Dunajski cesti, eno z eno sobo in dvema kabinetoma, drugo z eno sobo in enim kabinetom, obe s kuhinjo, pritiklinami, souporabo kopalnice, pralnice in vrtom, odda s 1. aprilom odnosno s 1. majem Pokojninski zavod v Ljubljani, Gledališka ulica 8. i Kupimo! 20 kokoši čistokrvnih italijanskih jerebiča.k, ter 2 istokrvna petelina k u p i ci. - Ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro »Kokoši« ». 3120. Gospoda vpokojenca sprejmemo na stanovanje in vso oskrbo. Kje, pove uprava »Slovenca« pod št 3269. Spomlad prihaja in uararn sc probnja tihovemu življenju in obnuvl lan ju. Sed-i i .ic č-s mis iii tn-.li na zdravje, ker kakor Soli v bilkah tako ludi kri podnaSa vedo akcijo cirkulacije, katera lahko dovede dtf težkih posledic. Radi tega le treba očistili telo od ua-kopičenili iu telesu šl&dljivih snovi. To pa doseit-mo samn polom nanu-negn C-12 tedenskega uživ*jHa »PI.ANINK A'zdravilnega Sala. ,1'tAMHlKA' zdravilni čaj cisti ln osvežuje kri in obnavlja ves organizem. PlANINKA' zdravilni čaj se ne pro,laja odprto, temveč samo v originalnih plombiranih paketih po 20 Din. z napisom proizvajalca: Lekarna MR. L. BAHOVEC, LJUBLJANA. (Kongresni trg) Gen. depot za Egipt: Agence »Balkan«, Alexandrie (lluo Tewfick 12). (Hoblva se vseh lekarnah) Plinski štedilnik in železen štedilnik, oba nova, ugodno naprodaj. — Poizve se v trgovini Sever & Comp., Ljubljana, Woliova ulica 12. Landauer voz skoro nov, lep, prodam po nizki ceni. - Nadalje gik, popol. nov. Naslov v upravi Slov. št. 3068. Pletilni stroj dobro ohranjen, št. 8 — 60 cm, naprodaj. Naslov v upravi pod štev. 3160. Dve opici v velik, veverice, krasni živalci, proda skupno ali pesamezno Vidmar Vinko, pekarna, Zelena jama 197, Ljubljana. Krasno papigo krotko, ki izgovarja že več besed, proda Vinko Vidmar, pekarna, Zelena jama 197, Ljubljana. Bencin motor s petimi konjskimi silami, še nerabljen, prodam zaradi moževe smrti. — Frančiška Luitrik, Gori-čane št. 9, p. Medvode. Pianino dobro ohranjen — ceno naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod 3152. Par konj 14Vi pesti visokih, uporabljivih za tek in težo, proda: Peter Majdič, Celje. _ Razno pohištvo jedilna soba, naprodaj. -Naslov v upravi pod 3197. Mizarsko orodje s skobelnikom, kompletno naprodaj. Na ogled v nedeljo in praznik ves dan v Streliški ulici 18, priti., levo, prva vrata. Jerše. Čebele več panjev kranjičev — skupaj ali posamezno — prodam. Al. Kovač, Glince, p. Št. Vid nad Ljublj, Mizarski stroji se prodajo. - Ogleda se: Auto-garaža Magister — Št. Vid. Gramofon skoraj nov, prodam za 1200 Din. Prodam tudi rog iz naturalnega mesinga. Naslov: F, Lončar, gostilna pri Amerikancu, Selo, Moste. AUTO-FORD v prav dobrem stanju z novo gumo preurejen v potniškega ali tovornega, se poceni proda pri: F. Batjel, Ljubljana, Karlov-5ka c. 4. Hišna vrata iz trdega lesa naprodaj. PoljanBka cesta 7-1. Glasovir-Stingl kratek, skoraj nov, se preda. Ogloda sc dnevno od 10—11. Naslov v upr. »Slovenca« pod St. S3276. Lesne industrije Kupimo večje množine rezanega lesa smreka, jelka, za sukcesivno dobavo. Damo tudi večje naplačilo. — »Mangart«, Ljubljana, pošt. predal 43 Trepetlikovo mlado brstje (popje) — kupim. — Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 3137. Oglje, drva bukova, hrastova, tudi polsuha, kupuje stalno — plačilo takoj — Pečenko, Spodnja Šiška, Ljubljana. Hlode bukove in hrastove (hrastove že od 20 cm naprej), kupuje parna žaga V. Scagnetti, Ljubljana Kupujem staro zlato, srebrne krone in umetno zobovje po najvišjih cenah. A. Stumpf, zlatar, Maribor, Koroška cesta št. 8. Opremljena soba z 2 posteljama se {>oceni ojjjia. Naslov v upravi lista pod štev. 3877. Za pisarno se oddajo ena, dve ali štiri sobe v sredini mesta, blizu sodnije, z majem. - Ponudbe na upravo Slov. pod »Pisarna«. Trgovce z gramofoni in ploKami, katerim je na tem, da so točno postrežem z dobrim blagom, vabimo, da si ogledalo našo asortirano zalogo. »GRAMOFON« A. Rasberger, Ljubljana. Njivo - stavbišče ob Dunajski cesti, oddam v najem. - Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 3170. 50% zaslužka Iščemo ljudi za povsod ia takoj za obisk privatnih strank za prodajo gospodarski predmetov, kateri so poceni in se rabijo povsod. Vprašati in priložiti za vzorec 10 Din, na firmo Rova, Maribor, poštni predal 2. Lokal za vsako obrt pripraven, s sobo in kuhinjo, v sredini mesta, se odda. Naslov v upravi pod št. 3245. Dva lepa lokala na najprometnejšem kraju letovišča na Bledu, za delikatesno trgovino, se oddasta. Pojasnila: A. Wolfing, Bled. Iščem posredovalca, ki bi mi proti nagradi pre-skrbel v najem zasebno hišo Ponudbe na upravo »Slovenci* št. 3185. Pouk Šoferska šola prva oblastv. koncesijon., Camernik, Ljubljana (Ju-goavto), Dunajska cesta 36. Telef. 2236. Strokov-njaški teoretičen pouk tn praktične vožnje na različnih modernih avtomobilih, s pričetkom vsakega prvega. Pozor! Novi tečaj o velikonočnih prazni-za krojno risanje in prikrojev. damskih oblek se vrši v krojnem učilišču kih GOLOBE (Florentince) prvovrstne, več parov, kupim. - Ponudbe na uptavo »Slovenca« pod Šifro »Golobi« it. 3119. Poizvedbe Izgubil se je mlad lovski pes brak, bele barve, rmeno pikastih ušes. Pred 14 dnevi se je držal okrog Blatne Brezovice. Kdor ga Jc prejel, ali kdor ve, kje se pes nnlin!« tini Jon! nn 1 T«. uuuuju) uuj ju * a nu ■ ww žo Prusnik, lovski čuvaj, Vrhnika. Nagrada 100 Din Stanovanje lepo, trisobno, s pritiklinami in električno razsvetljavo, 24 minut od pestaie izven Ljubljane, se odda. - Stranke brez otrok imajo prednost. -Naslov se izve v upravi »Slovenca« pod št. 3031. KWA mcuvcu, Ljubljana, Mestni trg 24'IH, nasproti magistrata. Vsak učenka si poljubno napravi eno obleko ali kaj drugega po dokončanem tečaju po lastno izdelanem kroju. Istotam sc izvršujejo obleke, kostumi, plašči itd. po nizki ceni. Kroji po meri. Stanovanje se odda, komfortno, v novi vili, meblovano aH nemeblovano, z 2, 3 ali 4 sobami in vsemi pritiklinami. - Stanovanje s sobo in kuhinjo; dve mesečni sobi, strogo separatno, električna luč. Naslov se izve v upravi »Slovenca« pod št. 3181. Zaslužek] Prodajalce posnemalnikov išče velika švedska tovarna v vsakem kraju proti dobri plači. Naslove sprejema. TEHNA družba, Ljubljana, Mestni trg 25. Stanovanje 3 sob s pritiklinami išče v Mariboru mirna stranka z 2 odraslima hčerkama, za april ali maj. — Ponudbe pod »Mirna stranka« štev. 3106 na upravo »Slovenca«. General, zastopnike za »Bazler« - kremo za Zagreb, Beograd, Sarajevo, ki razpolagajo s kapitalom, iščem. - Cenj. dopis na Ernest Bazler, Petrovče pri Celju. Stanovanje soba in kuhinja za takoj aH pozneje išče zakonski par brez otrok. Ponudbe z navedbo cene najemnine na upravo »Slovenca« pod »Mirna stranka št. 32«. Največja izbira rabljenih osebnih in tovornih avtomobilov ter motociklov raznih znanih znamk po zelo nizkih cenah. O. žužek, Ljubljana, Tavčarjeva ul. 11. Stanovanje v vili (2 lepi sobi, kuhinja s prit.), se odda še pred 1. majem boljši stranki. Vprašanja na upravo Slovenca pod Centralna lega. Reform-restavracije s specijalno trgovino za vegetarijance v mestih. Podjetnim interesentom daje pojasnila uredništvo »Domačije«, Maribor, Koroška 10. Na stanovanje vzamem 3 moške. Cena nizka. Ulica na Grad 7 A. Velik zaslužek dnevno lahko zaslužijo sposobne osebe s prodajo različnih preparatov. Javiti se pri K. Zupane, Kranj. Sobo in kuhinjo oddam v Zeleni jami. — Novak, Gradišče štev. 4. Meblovano sobo v privatni vili v Šiški s posebnim vhodom oddam. V« Affla^ rtJ O nn,lln /lrt- 11M VK.VU >>u. .... V... Ije. Naslov v upravi lista pod št. 3268. Lesene hiše! Naročila -prejema Kreditna stavbna zadruga »M o j m i r« , Maribor, Koroška c. 10. Vsakemu zastopniku 200 Din dnevno, z našim zastopstvom za vsakemu gospodinjstvu neobhodno potrebne predmete na obroke. vDclmond«, Ljubljana, Miklošičeva c. 14-1. Obrt Slike za legitimacije izdeluje na|hitre|e fotograf Hugon Hibšer, Ljubljana. Sv Petra cesta 25. 1 Prave vzorce in gornje dele I čevljarstva dobite samo | pri izdelovatelju Karel | Blatnik v Ljubljani. Hre-' nova ulica 20 (v lastni ' biši). Strokovni poduk i brezplačen. ! Posredovalnica Ogrinc Ljubljana, Miklošičeva 28 (bližina kolodvora), oddaja privatne in sezonske službe kuharicam, natakaricam in služkinjam. Za odgovor dvodinarska znamka. Pozor! Autobns vozi redno vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, ob 12 iz Ljubljane od Figovca v Domžale—Lu-kovico. Povratek iz Lu-kovice ob 1 popoldne. Posredovalnica PLAHUTA Ljubljana, Mestni trg 25, preskrbuje privatne in sezonske službe kuharicam, natakaricam in služkinjam. Ugoden nakup kravat Gl. carinarnica ljubljanska ima naprodaj večjo količino raznovrstnih kravat, polsvilenih in bom-bažastih, pod zelo ugodnimi pogoji; dalje 1 star »pisalni« in t star »šivalni« stroj, po vzklicni ceni 500 Din, ter še nekaj drugih poceni predmetov. — Licitacija zaplenjenega blaga že 9. aprila t. 1., pa nadalje. — Iz gl. c-ce, kšt. 7025 od 26. III. 1929 v Ljubljani. Sodna dražba Dne 5. aprila se vrši v sobi št. 15 v Ljubljani za posestvo v Seničici št. 18. Dopisi na ogled istotam. i>o*e$tva Posestvo naprodaj 16 oralov, 6 poslopij, za glavno cesto ob juž. žel., pripravno za kovača. Cena 75.000 Din. Naslov v upravi Slov. pod št. 2830. Za nakup in prodajo j-osestev, hiš in stavbenih parcel. - Zglasite se pri L. Rebolj v Kranja. Kupci in prodajalci vedno r i razpolago. — Prav take dobite pri meni najboljše šivalne stroje. Ceno in na meseč. obroke. Slikarji pozor! Kupim stavbno parcelo 1000—2000 m3 veliko. — p—..JU- —.1.__: -j . uiiiiu.. uu uginaiii v u ■ delek »Slovenca« pod »Parcela«. Kupim posestvo do 20 km od Ljubljane, približno 4 orale veliko, s podkleteno hiSo, blizu, vode _ za kopanj« in blizu postaje. - Ponudbe upravi Slovenca pod »Šolnini griček*. Naprodaj nova hiša 2 sobi, zidana veranda in vse pritikline, električna razsvetljava, poleg sadni vrt in njiva, 4 km od LJubljane, auto-zveza. — Porenta, Glinca, št. Vid nad Ljubljano. VeS stavbnih parcel ..POSEST" Realitetna pisarna, droiba to t LJUBLJANA SSffis — PRODA:— Vilo, enonadstropno, novozidano, 5 sob, kopalnica, poselska soba, vse pritikline, Mirje, 1000 m' I Prodam trgovino na zelo dobrem, prometnem kraju v centru mesta aH jo dam v najem. Ponudbe pod »Bodočnost« »a upravo St. 2987. mg-- največ 1 uro od glavnega kolodvora, cena do Din 55.000, kupim. Ponudbe na upravo »Slovenca« pad Šifro »Kupim«. Mlin na štiri tečaje prodam radi družinskih razmer na prometnem kraju ob cesti na stalni vodi. Cena 140.0"0 Din. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 3208. Trgovino samo prvovrstno, eventu-elno tudi z gostilno ali točilnico, kjerkoli, prevzamem takoj. Košir, Maribor, Cankarjeva 6. Stavbna parcela v Novem mesia, na naj-prometnejšem kraju (križišče cest), ca. 700 m' površine, se proda. Več sc izve pri lastniku, hiš. št. 89, Novo mesto. Hiše, gosTUnei kmetije, od 3 do 50 oralov, dobra poslopja, pe-karije, mlini, trgovine — proda Zi gorski, Maribor, Tattenbachova ulica 19. Hiša s kozolcem !n vrtom se zelo ugodno proda v Dolenjem Logatcu, hiS. S t. 15. Več se izve pri UrSuli Masle, posest-nici na Cevicah Stev. 29, p. Dolenji Logatec. . Hišo, enonadstr., 6 sta- POSREDOMEG oHHMbinml, 8*0 m' z°m- realitetna pisarna 1'JPS?. Udjnnt. Din 1!50.000| SV. PETRA CESTA 18 pritlično, 2 sobi. pritikline, šurm. pod, vrt, PRODA: I Jerica, Din 75.000. Hišo, Dolenjska cesta, no- Hišo. dvodružinsko, 11 vozidano.štiristanovanj- k'f 1». ,2 stanovanji no 2 sko. mesečni donos Din »^kuhinja. novnzid-no, | 1800. Zemljišča 4000 m». vrt- Stožice, Din 92.000. 200.000 Din. HiSo. novozidano, viso- HiSo, cen.er, dvonadstrop- kooritlično, 8 stanovanja, no, 300.000 Din, 1800 m' vrta, Kodeljevo HiSo, Rožna dolina, novo- Din 160.000. zidano, tristanovanjsko, Hišo, dvonadstropno, 9 mesečni donos 1500 Din, stanovanj, 800 m' vrta, vrt, 1CO.OOO Din. Po- Udmat, Din 150.000. trebno samo 70.000 Din. ms vIrolcopfltl vi„ HiSo, center, J^^" ^'podkleSio, 2 sta' sko, vrt, 180.P00 Din. j novanji po 2 sobi. kuhi-H.So, Gornja RadŽ°»» ~ nja, predsoba, pritikline, P"Pf??n°. za tr«ovmo- balkon. 600 m' vrta, Sto-200.000 Din. žic«, Din 125.000. Hišo z gostilno, center Ljubljane, dvonadstrop- "lJSo, visokoprltl., no-no, prevzem gostilne J^^dano, 2 stanovanji po takoj, 250.0^0 Din. 2 kuhinja, pritikli- Hišo, Stari Vodmat, sta- "f- PodprltllHe soba, ku-novanje 3 parketiranih Wn», klet. 600 m' vrta, sob, kopalnice, veran- Ro7-na dolma. Din 175.000 de, zraven večja delav-1 Hišo, novozid., visolto-nica in preko 1000 m* prjtlično, 2 snbi, kuhinja, vrta. Pripravno za obrt- I pritiVl., parketi, v mnn-nika, 180000 Din. z*rdi soba. kuhinj«. 600 Hišo, Bežigrad, novozida- m' vrta. Rožna dolina, no. trgovski lokal in Din 130.000. večje stanovanj«, vrt, I HiSo. visokopritl., no-2S0.000 Din. vozid-mo, vili slično. 2 so- Ei?o, center, trgovina in bi, kuhinja in pritikline, trisobno stanovanje — 500 m* vrta, Moste, Din 350.000 Din. 95.000. H«Jf ■ restavracijo, trg Hjgo n0VMld 2 ^ Štajerske, ^ sodnijo, tu|- kuhlnja? po<}stl. 900 m, vrta, Din 880.000. Vilo, enonadstropno, podklrteno, 6 sob, 900 m' vrta, Poljanski okraj, Din 450.000. Vil«, enonadstropno, novozidano, visokopritliS-no, 8 sobe, pritikline, v I. nedstr. 2 sobi. pritikline, terasa; v podstrešju 2 sobi, 2 kabineta, kopalnica, 900 m» vrta, Podrožnik, Din 870.000. Vilo, enonadstropno, 6 sob, razne pritikline, veliki prostori za tovarn, delavnice, zelenj«d., cvetlični vrt, 8000 m= zemljišča, Podrožnik, 380.000 dinarjev. Vilo, enonadstropno. novozidano, 2 stanovanii po 2 sobi, kuMnja, pritikline. eno stanov, soba, kuhinja, parketi. 800 m1 vrta mestni del Rožne doline, Din 245.000. Vilo, enonadstropno, novozidano, 2 stanovrnji po 2 sobi, kuhinja, pritikline, kopilnica; podpri-tlično stanovanje, man-zardna soba, 1000 msvrta Bežigrad, Din 275.000. Hišo. visokopritlično, novozidano, podkleteno. stanovanle 2 sob, kuhi-inje, pritikl., 600 m' vrta, Slška, Din 95.000. Hišo, enonadstr., predvojno, pritllčie 4 stanov, prostori, nadstropje 5 sob. kopalnica, kuhinji, pritikline. vrt, Št. JnVobski okraj, Din 810.000. Hišo, novozidano, visokoprltl., podpritličje ro-bn. kuhinia. kleti, visokopritlično 3 sobe, kuhinja, shramba, 100 m5 vrta, pri Kol inski tovorni, 95.000 dinarjev. (TOanfcet'er*IDetfte K ScOonau, 0tyemnif3) ^nen/at fa pisalni stroj 81 kupue, aer je najboljši ia v rabi najcenejši Nad 390.000 v rabi SAMOPRODA JA: Mehanik IVAN IEGAT MA«i6®», Vetrinjska ul. 30. Tel. 434. VESELE PRAZNIKE želi svojim gostom in obiskovalcem gostilna pri »Zoren« Obenem se priporočam za nadaljnjo prijazno naklonjenost Ivan Komar, Kranj. Mizarji kupite najugodneje fiint-papir, rdeč papir in platno v polah in pasovih pri Feliks Toman mL, Ljubljana, Reslfeva c. 30. Steklen papir v polah in na metre ima vedno najceneje: Feliks Toman, Resljeva cesta 90 Vrtnice raznobojne nizke, visoke ter plezalke. ciprese, cepljene breskve, spargelnove sadike 2 letne, več tisoč mladega asparagusa, raznovrstnih zelenjadnih in cvetličnih sadik. — Razpošilja vrtnarstvo Ivan Jemec, Maribor, Razlagova ul. 11. Terazzo najbolje brusite z drsalci od Siliziumcarbida, katera najceneje razpošilja Feliks Toman ml., Ljubljana, Resljeva cesta 30. Ključavnice za potne kolare razpošilja najceneje FELIKS TOMAN ml.. Ljubljana, Reslj«va cesta 30. Klavirji I Tovarna In talnga klavir-J«v-pr»ovr8tnlli Instrumentov raiHenlli tvr«lK. kakor tUdI lastnih i»clnlkoV iw nJl „odlU'e,t, " popravil«. U*latev«nj« In p pravila za Glasbeno Matico, Konaorva-torlj in drntre inStltnte Ugotovi ta meja (vrtlko. Gre tudi na ileJelo. To«na postrežba ln zmerno cene tudi na obrnil. tsilelovalee klavirjev R. W>rbl«ck, LJubljana. Gregorčičeva ulica i, I. nadatr Prvovrstna gonilna jermena ia mlinsko - tehnične potrebščine priporoča tvrdka Čadež & Brcar Ljubljana - Kolodvor •ka ul. it. 35. 2478 Gostilna »Rožno jezero« Podrožnik to« najcenejše najboljša vina. Čolnarna odprta! -Se priporoča: _Zinka nabijan. Drva za kurjavo (odpadki od žage) v vsaki množini se dobe pri Ivan Šifka, parna žaga ir. parketna tovarna, Ljubljana, Metelkova ulica 4. Perje naravno - ne skubljeno: kokoSj« nerje, pisano 15 Din za kg, gosje perje 80 Din za kg, račje pen« 50 Din za kg franko Ma-nbor, vreč« po lastni ceni, po povzetju, ali v 5 kg poštnih paketih po povzetju, poStn. prosto: kokoSj« perje 110 Din, gosje perje 440 Din, rač-ie pene 290 Din. Export-na dražba Mathels, Sup-panz in drag - Maribor, Cvetlična ulica 18. Vsakovrstno zlato fenpnje po naivISiih cenah. CERNE. iuvelir. Ljubljana Wollova ulica 81 3. Zanesljivo kaljiva semena za polje in vrt, najboljSc matike in drugo orodje, vsakovrstno 3pec«rijsko blago in razno železnino priporoča Josip Jagodič, Celje, Glavni trg. Premog Plinski koks 80—Din rujavi premog 37.50 Din trbov. premog 39— Din Slezij. premog 80,— Din za 100 kg. Dostava na dom - najmanj 200 kg 4 Din za 100 kg. MESTNA PLINARNA. Škarje za mejo in trto vse orodje za sadjerejce, vrtne in trtne Škropilnice in železnino dobite pri tvrdki FR. STUPICA, že-leznina, Ljubljana, Gospo-svetska cesta 1. Prva Scmiška mlekarna v »Društvenem domu« nudi prvovrsten trapist sip Zahtevajte ceniki Žimnke nodroce. postellne mrež«, Mez oostilie (zložljive), jtonicnr divanv in drugo taprtmike izd.lk« dobite □alientle pri RUDOLFU RADOVANU, tapetniko. Krekov trg it 7 ipoletf Mestnega doma). Ssiss moko in vse mlevske izdelke vedno sveže dobite pri A. & M. Zorman Stari trg 32 - Ljubljana. Za uglaševanje klavirjev orgel in harmonijev s« priporoča Josip Turin, Celje, PreSernova ul. 10-11. Zelo fin fabolčnik s« dobi po Din 3.80. Pojasnila daj« F. Tnrin, Celje, Preiernova ul. 10. SpedaM um n vglaSevaoJe ter popravila glusovirjev in harmonijev! Postrežba strokovna! Cena nizke! G. JURASEK Ljubljana, Wolfova ul. 12 od 1. V t. L Kuhinjivntoofalrca .<1U« X« Mreže za postelje in ograje v vsaki velikosti in množini. Za postelje po zahtevi tudi iz ognjeno pocinkane žice 09 dobite najceneje pri tvornici žičnih pletenin. — Jož« Bernard, Jasenice-Fužine. Vsevrtte mo iz najbolj, banaške pšenic« dobavlja po najnižjih cenah Fran JUVAN, valjčni mlin, Sred. Gameljn«, p Šent Vid nad Ljubljano Zahtevajte cenik. — Solidna postrežba. eg Kuria očesa * o Varstvena mnamka V zalogi v lekarnah In ilroirerljah ali naravnost j* LOTarne lti pt'avue sa-loce M. HrnlOK, lekarnar, Slsak. Zeleznaro vino lekar. dr. G. P1CCOL1-JA V LJUBLJANI krepča oslabele, malokrvne odrasle in otroke. Koruzo za hrmo oddala nalneneje veletrirovlna ilta ln moke A. VOLH. Llabllana zajomčiM) najpopolnejši uspeh Motodkli JAMES ske sobe, dvorana, notarska pisarna, vrt, gospodarsko poslopje — 250.0fX) Din. Mlin, žaga, posestvo 70 oralov, pri Maribora, gospodarsko poslopje -700.000 Din. Lesno Industrijo, ža«ja, tovarna, stanovaniska vila, turbina 35 HP, stalna voda. pri mestu Štajerske, 900.000 Din Kompleten inventar, ODDA: JJve pisarniški sobi pri sodlSču, prltlK-o, 1200 Din. Skupno ali posamezno. Dv» prazni sobi, Rožna dolina, prometna točka, pripravno za mlekarno, pletiljstvo ali karkoli. Najemnine ali adaptacije po dogovoru. Stanova-Je, začetek Rožne doli-«, cnosobno, za »akoi 401 Din. HI5a, Stožice, dvosobno stanovanje s pritikiina-mi, vrt, 300 Din mes. Stfovanje, Zelena 'uma, dvosobno, za maj — 450 Din. vrta, Dev Mar. v Polju, Din 65.000. Hišo, novozid., enodru-žin., 2 sobi, kuhinja kleti, vrt, njiva, Škofljica, Din 85.000. Hišo, pritlično, 8 sobe, kuMnja, pritikl., podstr.: »oba; velik hlev, 1000 m' vrta. blizu St. Vida, Din 80 000. Hišo, enonadstr., pritličje 2 sobi. prvo nadstr. in podstrešje po 2 sobi. kuhinja, pritikTine, 800 m* vrta, Trbovlje, Din 35.000 Go«tilgfška p«*estva v Ljubi'anl in predmestlih, od Din 250.000- 800.000. Trgovske hiše v mestu in predmestjih od Din 150.000—1.000.000. Velika izbira stanovanjskih, eno- in večdružin-slrih vil in hiš v mrstu so sloveči angleški izdelek, 2 in 4 laklni. V kvallleli ln ceni brez-konkurenčni. — Stalno v zalogi. Plačilne olajšave 1 Generalno zastopstvo lames OjcleCo. ua. Ljubljana, Vegova ulica 8 Avlodelavnica Express d. z. o z. Telefon 2792 NAZNANILO Prevzeli smo celokupen inventar tvornice »Transformator« d. z o. z„ Ljubljana, kakor: raznovrsten elektro-inštalacijski mate-rijal, generatorje, motorje, transformatorje, elektr. vrtalne stroje, ventilatorje, števce, inštrumente in aparate, sesalce prahu (Staub-sauger), elektr. kuhalne aparate, likala, žarnice itd. Interesentom seznam zaloge na razpolago. Z ozirom na likvidacijo vse zaloge, smo znižali cene vsem predmetom nizko pod dnevno ceno. Prodaja se vrši iz dosedanjega skladišča Ljubljana, Dunajska cesta 75. Pismena pojasnila samo na naš naslov. Telefon št. 2043. VOJNOVIC & Cie LJUBLJANA-VIČ Dražba posestvo Dobrava pri Novem mestu oosesJS ^^^ r apri!f\1929 se na prostovoljni aodni dražbi proda posestvo Dobrava pri Novem mestu z vsem inventarjem. Dražba se prične ob 2 popoldne na licu mesta na posestvu Dobrava. «c i« arondirano. Obstoji iz hiše z gospodarskimi poslopji, ter 15 oralov vrta, 19 oratov njiv in travnikov, 30 oralov zaraščenega gcStU in nad 2 orala lepo obdelanega vinograda. Dia S?l.VrednOSt DiU 327-000-' 5zk,icn» «"» ^ 280.000__, vadi, Dražbeni pogoji so zelo ugodni in so na vpogled pri okrajnem sodišču v Novem mestu in pri dr. Ivan Modicu, odvetniU\ Ljubljani/(SSdiS ..............**************.......................................... Rvto promet Ivan Čarman postajališče pred kavarno Evropa za nedeljo 31. marca in Vel. ponedeljek 1. aprila 1929. Prvi odhod: Kavarna Evropa ob 7 zjutraj in vsako uro za izletnike in za vsakogar na Sv. Katarino in Toško čelo. .— -- - ......... Avtobus vozi iz Ljubljane: Kavarna Evropa—Zg. šiška—Dravlje—Dol- okoHcHn °na idpžp1i\'stav-1 "^e-Pcdutik. Slavnemu občinstvu priporočam obisk Zg. Šiške in Dravelj. ivan Čirmafi. bene parcele, v mestu in prodmrstjih, v raznih le-?ah. po Mfodnih cenah, VmrSka, grspi^lnska !u velepospstva, mline. 2n-to. Industrije, rar.nn p^d-l '"olja, pod usrdirimi pla-' Silnimi pogoji. Za obilen obisk sc priporoča Najboljši in najekonomičnejši ELEKTROMOTORJI iz znanih čeških tovarn Sftodoil zavodi v Plzn?n se nahajajo v velikosti % do 30 k. s. stalno na zalogi v Ljubljani. — Obrnite se na Zastopstvo Skodovlh Zavodov. Uublfavia Selenburgofa ulica v. — Teleton 2Q60 Q Brez posebnega obvestila. LUDOVIK SPILLER naznanjam v svojem hi v Imenu svoje družine ter ostalih sorodnikov, da je naša preljuba, srčnodobra mati, stara mati, sestra in teta, goepa Morija Spiller roj. Roban danes, dne 29. marca 1929, po kraflri, mučni bolezni v 78 letu T^p«lu9za3Fdtide,Ul * z*lcr*m«ti za umirajoCe mirno Pogreb nepozabne pokojnice se bo vrši) v nedeljo, dne 31. marca 1.1. ob 3 iz hiše žalosti Novi Vodmat, Vodmatska uL 76 na pokopališče k Sv. Kriiu. Ljubljana, dne 29. maral 1929. Pogrebni zavod I. Oajlelc, Vodmat Ljubljana. AMERICAN MOTORS LJUBLJANA DUNAJSKA CESTA 9 TELEGRAMI » A M O T « POŠTNI PREDAL 229 Vesele in blagoslovljene Veukonočne praznike želi vsem svojim spoštovanim odjemalcem trgovec Stožlce 33 - Ježica Obenem se priporočam za nadaljni obisk in naklonjenost. KUPON A ZA UtiANKE V ILUSTRIRANEM 3E- SLOVENCU Spalnice jedilnice. kuhinje itd., izdeluje solidno in poceni FRANC ZA VODNIK mizar :: Št. Vid nad Ljubljano poleg Škofijskega zavoda. Kakor tudi okna, vrata, in vsa v stavbeno mizarstvo spadajoča dela, točno in solidno. Zahtevajte cenik! Elehtroteli^šhi liolfrnl materija! oddaia nemška tovarna' uvedena že 30 let fasKmlvo ali samoproflafa Ponudbe pod šifro Id 890 na »iiualttientianK« Ann.-Exped., »cr ). Spalnice — jedilnice in drugo pohištvo lastnega izdelka, z večletno garancijo kupite najceneje pri Andrei liregar. »R. Sl.¥.d nad Ljubliano nasprot' '-olodvora Vižmarje Z h vajte cenik! D ez orožnega lista Em-Ge pištole za plašenje, za moralno ohrambo, za automobiliste in bicikl ste, za dresuro psov io gledališča. Črna na 6 strelov........Din 125'— Niklasta na 6 strelov.......Din 140'— Črna na 2 strela........Din 55'— 100 slepih pationov.......Din 25 — Pri pismenih naročilih poslati '/3 zneska naprej. Fr. Sevtth, Llubljana, židovska M S Orožje in municija za lov, šport in obrambo. Razorodala rtbarsKlh itotrebSCln. je na;primitivnejša in najboljša spona sedan osti! Razpošilja po naročilu tvrdka JOSIP VOVK & CO. LCP001AVA Trgovci popust. Zahtevajte prospekte o naših izdelkih. Spona -Za-Jtose .«1*7. Prave gofserjeue lovske in športne čevlje izdeluje po meri Zalnkar Gosposvetska 8. Cene zmerne. LUTZ in MONOLIT peči ŠAMOTE2, najcenejša, prvovrstna samota za peči in šte. dilnike. — Eleklromotorji CON Z Altona Bahrenfeld. Ing. Ghuzelj, Ljubljana VII Telefon 1252 Jernefev« c.5 Telefon 3252 © AVTnPDflfiH Liubliana ■ Udmat - Moste-Selo-Studenec - D. M. v Polju - Vevče I »Jfcf* HU lUrftUVJH_Vozi redno vsako uro_Postajališče MARIJIN TRG_I_J 1000, 500, 350 ccm MODELI 1929 neprekosijivi v kvaliteti in konstrukciji dospeli «f _ _ MAiiiniltA nnnmlin etflitpna no7nin ter Vidin 1IUU1JU uajvciju jjaianuju ta cnviiwiui|v) a«jj«i «w • «•"«)»" Nekaj modelov 1928 po znatno znižanih cenah še na razpolago. Plačilne olajšave! Vsi rezervni deli na zalogi! Zahtevajte ponudbe! Generalno zastopstvo: 0. ŽUŽEK, LJUBLJANA, Tavčarjeva ulica štev. 11. Gramofone gramofonske plošče CttVuinblsr-lfs HI aster'* voice- m Direkten tovarniški import. VsaK dan novosti 1 Glauna zaloga in zssfapstoo: »Gramofon" H. Rsbsrgor - LJubljana mtkioSi£eua cesta 34 i ? Kolosalna izbira. Brezkonkurenčne cene. Odplačevanje o 15 mesecih. Jamstvo za vsak aparat 2 leti. Nova auto - prometna zveza se otvori 3. aprila 1929 na progah Ljubljana — Stepanja vas — Dobrunje — Zadvor Prvi odhod iz Zadvora ob 6'15 uri zjutraj zadnji odhod iz Ljubljane Marijin trg ob 7 uri zvečer Ljubljana — St. Vid — Tacen — Gameljne Odhod iz Ljubljane ob 7'30 uri zjutraj, ob 12 uri dop. in ob 530 uri zvečer LAHIEMOTC NASE PROSPfl \VARQVAN2E_ NUDI voigiiander ma Zeiss Ikon Dr. Noael Rodenstock fotoaparati najnovejši modeli na zalogi foto fiiaicsijal - Janko Pogačnik • LjoDlfana Tavčarjeva ulica 4 - !y/TRA7HA milDJILIL_ ILETNE PHtMuroDlNčttpnitit^ UUDSHB POSOJILNICA cagistrovana zadruga t neomejeno zavejo « Llubliani obrestuje hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri, vezane vloge po dogovoru brez vsakega odbitka — Svoje prostore ima tik za frančiškansko cerkvijo v lastni palači, zidani še pred vojsko, i? lastnih sredstev Poleg jamstva, ki ga nudi lastna palača, veleposestvo in drugo lastno premoženje, lamčijo pri Ljudski posojilnici kol zadrugi z neomejenim lamstvom za vloge vsi člani z vsem svojim premoženjem, ki presega večkratno vrednost vseh vlog. Hranilne vloge znašalo nad 160 m IHonov dinarjev m # Novoit za Veliko noll Sto) in čl ta j! - Ford-avto se dobi zastonj! fl ISFSMtffll"1' SBR 121. niš Sll^ as® Mestni pogrebni zavod v Ljubljani Ambrožev trg 7 Telefon št.2015 Edino pogrebno podietje u L ubran?, prevzema in izvršuje razredne pogrebe od Din 500*— višje ter prepe-Ijave iz mesta in deželne bolnice v vse kraje države z vozovi, avtomobili in po železnici po najnižjih cenah — Izvršitev točna in solidna. Pri pogrebih in prepelaoah iz deželne bolnice fe posebni popusti. Velika zaloga raznih lesenih in kovinskih krst ter vseh mrtvaških potrebščin llarafila se spre emajo o osakem dnevnem ln nočnem Sašu o lauodooi pisarni Embroito trg Stev. 7. <8 Kupite Bazler - kremo; dobite Ford-avto druga različna darila. Bazler - krema {isti sijajno čevlje in napravi usnje mehko, kar se boste sami najbolje prepričali o kakovosti. Ker se uporablja pri »delovanju najboljši raaterijal za Bazler-kre-mo, priporočam vsakemu, in prepričali se boste sami najbolje o tem, kar Vam jaz priporočam. Kdor kupi Bazler-kremo, se lahko osreči z glavnim darilom Ford-avto ali z neStevilnimi drugimi darili, katere boste dobili od tvrdke Bazler. — Kupite Bazler - kremo, odprite pokrovček in v škatljici najdete številko. Sestavite številke od 1 do 25, za-denete različna darila, kakor n. pr. ženske in moške ure, zlate, srebrne in duble, različne zapestnice, obeske za na vrat, korale, prstane, žensko ročne torbice in še mnogo drugih različnih pred. metov različne vrednosti. — Ne mislite, da se ba samo enkrat zadelo v letu, ta darila se bodo delila vsak mesec in teden leto za letom, tako da bo vsakdo, kdor stalno kupuje Bazler-kremo, sigurno zadel eno darilo. — Dobro shranite tudi škatljice, ker najglavnejše darilo šele pride v letu 1933., ako dokažete, da ste stalni odjemalec, namreč, da imate v posesti 1000 praznih ikatljlc in številke od 1 do 25. Ta darila so: Ford - avto, spalna soba, žensko in moško kolo, gramofoni ter še 12 daril v različni vrednosti, kakori otoman itd., torej vse skupaj v vrednosti 63,000 Din. — Kdor se bo prvi javil, da je sestavil številke od 1 do 25, ta dobi od tvrdke Bazler Ford-avto za darilo, — Zatorej kupujte samo Bazler-kremo, katera je zelo izdatna, originalno zaprta ter ima patent odpirač. - Dobi se povsod v vs^ki trgovini. Trgovci zahtevajte cenik in vzorce! ERNEST BAZLER kem. in kosm. industrija, Petrovče pri Celju. Želite 11 bunitl ▼ ZAGREBU g(Mtl'ne, hnllfie, pe so takoj na »geteijo ..DOM" Kagreb, Nlko Ičpva 3/1 k;er dobite »se inlormicl.ie brciplačno. \ sns 31h «SI '-mmm&M Sila smzrniMftv- ev\« a 0 3 k, ^ kredita l -o >01« Btoffib niranl naraonalni fn skobllnl str*y x avtomatično razklopnimi m.zami. Vseh vrst Izarskl, •il :rski ii žagarski stroll z vgrajenim motorjem ali brez njega Dobavlja: UfELKER WERKE i. WflCHSTEIN, WIEN X. laxente lerstresse 14 OBISK NAŠEGA JUGOSLOVANSKEGA ZASTOPNIKA BREZPLAČEN * m v** s .(V tm M Spodnieštaierska ljudska posojilnica v Mariboru Sprejema vloge rtegrlotrovana zadruga z neomeleno zaveze Daje posojila | Izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle Obrestuje vloge po najvišji obrestni meri ter ne odteguje vlagateljem rentnega davka Priporoča se špecijalni atelje za črkoslikarstvo PRISTOIU ORICILJ Ljubljana, Resljeva c. 4 — Sv. Petra c. 39 Telefon 29-08 — Ustanovljeno 1903 Specijalilela: steklene napisne table, svetlobni reklamni napisi, pločevinaste črke. Slikanje državnih grbov po predpisu. -- Opozarjamo na .Klali oglasnih' v našem dnevniku. — Poslužujte se ga ob vsaki priliki PDiSrnNOVA ulica poleg frančiškanske cerkve H. SUlINER Lastna protokol, tovarna ur v Švici NAJVEČJA /Hloga ur, zlatnine iu srebrnine NIZKE CENE - «»IWW» POSTREŽBA 4 St. 1M. Kovlnnstn nnker-Rosliopf.....Din «'«f St. Ul. Kovln»sta nnker-Roskopf, z ra- dlum ;tivllfc: m I In lima c' . . .". Du SS V St, Idi. nudi ka. 16 cm t1 ka n prvo- vrstnim anker strojem .... Din M"zi ZAHTEVAJTE bogalo ilustrovant cenik s koledarjem. Kratiš ln Fran no od H.SVITNER. LJUBLJANA 2 KUPUJTE samo VI ti t kina srebrno jedilno orodje s petdesetletno tovarniško garancijo, pri n. suiT*ca Liubliana Prešernovo ulica 4 JUGOSLOVENSKA Beograd Kariflorfleva 75 Tehnična pisarna Zagreb OraSkovKen 29 GANZ Tal. 23-10, 44-3J delniška družba SpeclJalnl oddelek za lomilce Stroji za opeko in opekarsko industrijo vseh velikosti in kapacitet . Priporočam vsakovfstno usriie posebno močno za delavne in boljše vrste čevljev, ter vse ostale predmete za izdelovanje čevljev, kakor tudi že izdelane fevlie posebno močne delavne in boljše vrste domačega izdelka. Sprejmem v popravilo tudi vse vrste gumijastih čevljev. Ivan Jamar, Bled, Martinova cesta 23. AvtimatKni podajal Miza u rnisekananje Stiskalnica ti opeko Lomilci s preglbljlviml kolesi Ročne stiskalnica Dvig la Bobni za sortiranja Stroji za tranle k-menja Deslntrgratorji Mlinska kolesa za vlažno meljavo Stiskalnica za strešnike Brezhibni pogon Valj za lotnijeaie FinI vej Meiatke Revolverska stiskalnic* Nakncdne stiskalnice lomilci za ktmen. lomilci z redmi nali za mltnji kemenja filter-stiskalnici, šllten-stlskslnice za rotni pogon, stiskalnica za zarezano opeko Krožni lomilec Ceno Prosto Zahtevajte detajlirane brezplačne ponudbe 1 « Obisk inženjerjev brezplačen « * Neštevilne reference iz vseh delov sveta f • Detajlne prospekte pošljemo zastonj • Samo.......GANZ......povsod Elektrikar vešč teorije in prakse za visoko in nizko napetost, sa vzdrževanje in popravila vseh v to stroko spa-dajočih del pri rudokopu in zraven spadajočih industrijskih podjetjih, se takoj sprejme. Prosto stanovanje in druge ugodnosti. Lastnoročni prošnji je priložiti prepise spričeval. Ponudbe je poslati na »Prvovrstni s prakso« na upravo lista št. 2977. Prostovoljno gasilno društvo v Žireh proda parno brizgalno v popolnoma dobrem stanju. Brizgalna je bila preizkušena po državnem kontrolnem uradu 1. 1928. Ogleda se lahko vsak dan. — Cena po dogovoru. Iiisiai mM iiiili -to 4 i* J;. $ \l m mm s Nagel, roženkravt, rožmarin tvorijo vzorec no- j vega dečvinega blaga, ki bo uporabno poleg i »DEČVE« tudi za vsako poletno obleko, kar bo j našemu zavednemu ženskemu svetu brezdvoma j zelo dobrodošlo. S- J iOvfN\ H ^iiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiinunift Jnteresanlno brafuro uspešnem i zdravljenju I žolenih kamnov I Vam pošlje brezplačno E lekarna pri Odrvsenihu I Pt^JL VvSehnotskeU! i iti 1111 mi'm ni i?a in 11 filii imTii ii i iry Usodna prilika - posestva V bližini Škofje Loke, pol ure od glavne cette, se odda za dobo do 10 let v najem dobro ohranjeno posestvo z vsemi gospodarskimi poslopji, gozdovi in pripadajočim zemljiščem, na katerem se lahko redi 8 do 10 glav živine. Lega posestva prvovrstna — solnčna. Vse potrebne nadaljnje informacije se dobe pri upravništvu »Slovenca« pod štev. 3155. Prijatelj! Če rabiš železniške šine, fraoerze, cement betonsko železo strešno lepenko, mrežo za ograje in sploh stavbni materijal, vodovodne cevi, vodne in gnojnične črpalke, samokolnice, krampe lop ite, pluge, brane, poljedelske stroje ter kompletne oprave Z3 kuhinje in kopalnice in bi rad kupil pu nizkih cenah obrni se samo na tvrdko Fr. Stira!caf leinnfna, L nir ana, fias sssuntsita cesta š?. I. Dolnihi CMaffc ......... Izšla je pravkar i-azj»«n'iev' V njej se pojasn ujejo dolgoletne izkušnje o vzrokih, po-t nku in zdravljenju žlvrnih bolezni. To /dra stveno blagovest pošljemo vsakomur, ki jo znh'eva od spodaj naznačeneua nas ova Tisočero zahval neuadkriljivi. dokazuje edini uspeh neumornega in vestnega preiskovanja v dobrobit bolehajočega človeštva. Kdor js v velikem š enilu živino bolnih kogar muč'jo raztresenest. tesnoba, osiabljenje spojina, razdražljiv glavobol p> manjkljivo spanje želodčne nerednosti, preobčutljivost, bolečine v členkih spošnaali delnn telesna slabost ali drugi neštivilni pujavi, naj gotuvo zahteva mojo uhšljivo kalžlco! Kdor jo pazno prečita, se sebi v tolažbo prepri a, da poznamo enostnvno pot do zdtavja in veselja do življenja. Ne odla;ajte, temveč pišite še dane«! Emst Pisternatk, Beri n, SO. MichaelUircbplatz Nr. 13. Abt. 318. HP^nfStV ■ Zadružna gospodarska banka d. d. Brzoav. nasiov: Gospohanka Ljufc»lf€»*l£l, MikiOŠl|čeva cesta IO Telefon 2057,2470 n 2979 Kapital In rezerve slcupno nad Oin 16,000.000 - vloge nad Din 360,000.000- Izvršuje vse vrste bančnih poslov pod najugodnejšimi pogon. Pbdruinice: Bled Celf e ^enu!'. Prodaia obveznic 7% drž. invest. posojila ter 2'/,% vojne od- \ Maribor, Novi .ad, Sombor, Split, SatoenIR. škodnine in vseh vrst vrednostnih papirjev tudi na obroke pod G^vno tn največje zastopstvo v Slovemi^a^prmiaio^s^eCK zelo ugodnimi pogoji. , rasavne ra mu -V----- Beseda za velikonoč Saj ni le simbol tu skrivnosti Pa vendar je prilika, ki se pooruču o vrvežu žalostnih dni. Kot takrat i danes na vsakem križpotju duš straža stoji in vsaka steza — naj hodi navzgor ali vodi navzdol — na vsakem ogulu klicarja ima. O, pisan je misli dandanes semenjl Pa da se pogledamo enkrat od bHzu v obraz, pretehtamo sebe in dnevom prodremo do dna: kot židovski duh bi obnovil nanovo naš čas: ves naš dirindaj je kakor obred brez duhu. In vendar na zemljo pritisni uho in prisluhni: od štirih vetrov gre velikonočni potres, — to novih obnebij je prvi vrisk — o, zemlja brsti, da izvrže nov cvet, vse naše nebo je preletel nov blisk: odpulo raz duš je lažnjive modrosti naličje, na statvah poganskih natkano, in izpod prevlake se lušči spet Stvarnikov lik, spet ose je o prečudno enoto ubrano, spet božji je svet. Le kje je naš sel? Le kje so možje oznanjenja? Na Sion je velikonočna zarja pala, tam nad zaprto dvorano obstala... Bratje, še petdeset tesnih dni do binkošlnih praznikov naj se iztoči, ta sveženj dni naj duše na levo in desno razloči! Vse naše tiliote zorijo, vsa naša obzorja plamiijo, že zarje nad srci gore. O bratje, zaprimo za hip še dvcr, pojdimo o nujtišjo samoto sred, pustimo pocestne prepire za smer: le srce očiščeno prejme Duha! Trenotek še težek bo časov premik, za hip bo tesno še okrog sred, trenotek glušil bo sejmarjev še krik — potem se nad nami ose bridko konča. Le kaj bi lovačev nas begale mreže, le kaj bi tesnoba teh dni! O bratje, vxe velika radost preseže: o bratje, naš Jezus živi! Jože Pogačnik. Ivan Pregelj: Rapsodova velikonočna poslanica Prijatelj, ki morda za postni čas in za veliki teden vrane s povedne prilike nisi našel! Če doma res ne moreš in ne veš, le j! Kaj pa je lepšega, kakor so dnevi okoli Jurijevega. In kje so Brezje, tudi veš, in saj ni, da bi moral, kakor sem jaz nekoč hodil, hodili tudi Ti peš. Pesem mojo pa le preberi, da sploh, iti pozabil ne boš... Od Kranja do Brezii tri ure hoda, — dve dobri, recimo, kdor Roditi zna; — za nekoliko sape dovolj poti, — za dve pokori predolga ni. — Pa je srcu človeškemu bridkosti sto, — je pač ljubi Bog sam hotel tako; — za Kranjca, vele, da že od nekdaj skrbi: — mu da zdrave zobe, ko jesti kaj ni... Petelin gorenjski, ta kurež neugnani, — zamudil je jutro na gredi zaspani, — zamudil pa zore ni verni zvon, — ki mu je visoki sveti Jošt patron. — Ta bron častiti, v dnu morji je gnil, — Samasa ga je v zvon prelil, — Prešeren mu pisal je krstni list, —da im61 vselej bi glas čeden in čist.1 — Tako zdaj drami, čuvaj višinski, — brljavih cerkvencev spanec dolinski... O slast! Ta spev ves star in ves nov, — v uedeljskem, pomladnem jutru glas zvonov... Pa kaj? Ali iz megla rosi, — ali se solzijo le meni oči? Moje oči so žejne močn<5, — kadar čez jutranje polje gredo — pa se nagledati ne morejo — in v rosi ko v srebru brodijo — mimo mejic, kozelcev, borov, — mimo vozar in dremavih domov, — mimo prvih na nčgah ljudi, — ki se jim k maši mudi... (Oton Župančič! Tisto o Posavju še znaš?3 — Od kakšnih, Te vprašam, tam poješ nam maš? — Veliko velikega dal si, kdaj kaj božjega in večnega daš? — Kaj tega, kar svojim Po-savkam si našel v očeh, — pa ne le otrokom, nam starim, in ne le za igro in smeh!) >Hvaljen Jezus!« »Vekomaj!« — »Dobro jutro!« Bog ga daj!« — Jutro pa tdko, sam Bog ga je dal! — Že je planinam vse glave vžgal, — že je po polju vse rose razvnel, — z breze samotne meglico snel. — Škrjanček, ti dobri moj brat, — krila in pesem iniiiš, kako si bogat... Kako? Kaj res iz megla rosi? — Ali se solzijo le meni oči? Vštric Okroglega... Et meminisse juvat... Ave, sveta Majda, zdrav, Zupanov erad! — Zdravo, prvomestnik, gospod gospod in vlastelin, — škofa Pogačarja časov edini še živi spomin! — V Kranju Prešernu prhnijo kosti, — v beli Ljubljani ga muza črni, — za žive iu mrtve ga ljubite — Vi! — Kdor, kar muzej Vaš vse hrani, ne ve, — mar, da Franceta ljubi, se hvaliti sme?— Kaj bo Žigon, kaj Puntar, kaj profesor dr. K..., — tistega cenim, ki ob , Abraham genuit Isac'... še Francetov rodovnik pozna.® — Pa, ali se jočem, ali se smejem, mar vem? — Eno sem rekel in zopet to eno povem: — Bog za Kranjca kar posebno skrbi; — je fajfo izgubljeno našel, pa tobaka ni... V Naklem... Ave, sveti Peter, nebeški ključar! — Salve, Nakljan, Carbonarie — Voglar!4 — Odlomek ubožen, ki Jurčič dopisal te ni, — kako smo postali podobni ti vsi! — Nikoli še nismo bili, nikoli ne bomo celi! — A kar se ta zadnja je leta vse z nami zgodilo, — če ne do nebes, pa vsaj do pekla je zavpilo; — in jaz, ki sem tistokrat k spovedi šel, — sem se Laha domislil pa — klel... Od Naklega je cesarske ceste — do razpotja za fajfi dve, — za nekaj naduhe dovolj poti, — a vse premalo za dvoje skrbi. — Pa prav dvoje nesreč mi na dušo je sedlo, — kot deteljo predenica vso jo zapredlo, — in burilo vest mi, da sam s saboj golčim, — vprašujem: »Kaj pišem? Kako učim?« — Bom li na smrtni postelji pel, — da kdaj sem romane pisati začel? — Ni morda ob enem Prevzvišenem tudi mnogemu častitemu žal, — da je mojo nesrečno nemarno »Matkovo Tino«5 prebral?... Oddahnem se za trenutka dva, — kjer pot se v dvoje razvozlž, — na desno v Kovor in Tržič, — na levo v Bistrico in grič — podbreški mimo gospoda Pavlina, — njegovega zdravja in sadja in vina. — Pa kaj Podbrezje, ko v breg racam, — kaj lepšega, Duplje v očeh imam, — in v Dupljah gomilo in spomine tri — na gospoda Petra Bohinjca" iz vojnih dni: — Za prvo, kako sem mu ,Svetobora' kritično bral, — za drugo, da mi je pujsa zato obljubil, a ne dal, — za tretje, kako sem mu vračal vemo, — zlagavši se mu, da mu Nemci ,Jarem pregrehe' prevajajo, — in je mož nato, ves srečen in vesel, — povedal še drugim, kar je meni prehitro verjčl. — O Peter! Naj Te Nemci oholi nikar ne bole, — dobil si pošteno, kar ti gre. — Še Književni album7 Tvoj tudi obraz bogati, — kjer, bogme, lepega Toneta Hribarja8 ni... Pojdimo naprej! Dva poredna psa — me z desne in leve lajata. — (O, kaj bi na sveti le počeli ti psi, — če nič več ne smeli bi lajati!) — Pred laježem brzo za log in breg, — potem pa po bližnjici kar navprek — niz reber na cesto po kamenju — na most pri ljubenskem znamenju. — To znamenje! Saj je tudi eno ok6, — ki z njim v preteklost gledamo, — sto-tisočkrat udarjeni — kot Mati Marija sedmih žalosti. — Se čuvstva topla v srcu vno, — v molitev tiho zlijejo: — "Za sedem sobot9 si žalostna, — o Mati, grd6 udarjena; — kako Te šele osmi meč boli, — ki Ti ga brusijo zakonski!« — Kdor imaš oči, to rano poglej, — kdor ušesa imaš, to pridigo umej! — »Kako Jo šele osmi meč boli, — ki ga Ji brusimo zakonski!«... Boliiiii... Kaj pa to? Lovačev prvak — od onostran v bridkost mi za-vriskal je vlak. — Ah! Vlak, ta zvezda Petin10 je zemljo prepletla, — zajedla se v skale, v pot pesek si zgnetla — in postala Bridkost je naših dni — (ne jaz, Dostojevski tako uči) — in tudi pri nas — obrača vero in čas: — Skrivnost — Mysterium velika, — in sina vse dlje od deda odmika — in je prilika naša in našega žitja je slika: — Inquietum enim cor nostrum!" — Človeški duši ni miru, — ni srcu vedrega pokoja, — odkar odpeva brezno dnu, — odkar v slapovih brez postoja — nas nosi Glad in jaše Sla — v bridkost brez dne, brez dna... O moj Bog, kako smo zašli, — kako smo vsak dan, vsak dan bolj slabi, — Marija, pomagaj nam Ti!... : Domooov, domooov, domooov« ... Na Brezjah vstal je glas zvonov, — je trudnim nogam blagoslov, — je dobre Matere pozdrav. — Z Otoč od vlaka dotekam romarje: — »Bog daj, bratje, bogdaj, sestre!« — »Hvaljen Jezus!« »Vekomaj!« — »Dobro jutro!« >Bog ga daj!« — Jutro pa tako. Bog sam ga je vesel! — Glejte! Kako je planine razvnel, — cvetje ob potu v vseh rosah umil, — v razor in leho vonjav razlil, — pesem obudil iz lazov in lesov, — v čudež preobrnil, klic zvonov, — da kot nova šume blagovest — iz neznano večnih mest, — iz neznano večnih dalj — v sveti dom naših svetih tal, — kjer med nami Mati božja živi, — z nami se smeje, z nami trpi, — čaka v posete in vabi vse, dni, — da bi prišli, da bi prišli, — mi vsi, mi vsi — žalostni romarji mi. — Da bi prišli, — Marija, pomagaj nam Ti!... Od Kranja do Brezij tri ure hoda, — dve dobri, recimo, kdor hoditi zna. — Za malo naduhe dovolj poti, — za eno pokoro predolga ni, — za Kranjca, ki sam Bog zanj skrbi: — mu žejo da, ko denarja ni... 1 Prešeren jo zložil napis na velikem zvonu pri Svetem Jožtu. Zvon so vlili iz turških mornariških topov. Naš živeči največji pesnik je zložil ludi neko pesem, ki vsebinsko ni vzgojna. 3 Na Okroglem biva visoko spoštovani Monsignor Tomo Zupnn, ki je sestavil Prešernov rodovnik. Gg. Jos Puntar, dr. Zigon, vseuč. prof. dr. Kidrič so znameniti prešernologi. 4 Zgodovinski Nakelčan, ki je Jurčič začel pisati o ujeta povest, ne da jo je končal 6 Pregljev spis, ki se je zdel nekemu visokemu cerkovnenm knezu pohujšljiv. 6 Pisatelj in župnik. ,Svetobor' in ,Jarem pregrehe', dva njegova romana. ' Izdala Tiskovna zadruga v Ljubljani. 8 Župnik v Zalem logu Zdrav slovenski baladnik in pripovednik " Ljudska vera, da je v letu samo sedem deževnih sobot. 10 Po Janezovem Razodetju. 11 Nemirno je naše srco. Miloš Zivkovic: Velika noč v ostroškem samostanu Velika noč: praznik zmage krščanstva. »Bez muke se pesma ne ispoja, bez muke se sablja ne iskova,« poje naš pesnik-genij vladika Njegoš. »Nema smrti bez sudeua dana ni slobode bez leleka (zdihovanja),« zopet poje Njegoš. Ni Velike noči brez Golgote. Zgled srbskega naroda je to v naših dneh najbolje potrdil. Ko je carski Rim, pokorivši ves tedanji zgodovinski svet, vse globlje padal v zločin in greh, ko so takratni narodi na sredozemskih obalah ječali v njegovih okovih, ko so vsi bili eno v obupu, je iz rimske province Judeje vstalo krščanstvo, da jih potolaži in okrepi, da jih zbliža in dvigne v boj za svobodo, bratstvo, enakost,« piše Buckle v svoji »Zgodovini civilizacije«. Krščanstvo je bilo našemu narodu tolažnik in zaščitnik v borbi za osvo-bojčhje. Viden dokaz za to imamo v jugozahodnih predelih našo države, v samostanu Ostrogu v Črni gori. Vasilij ostroški, vladika hercegovsko-črnogorski, se je v teh naših krajih pojavil v najbolj težkih dneh v onem črnem razdobju, ko je v Črni gori ugasnilo zemeljsko kraljestvo Crnojevičev, a se še ni rodilo duhovno Petroviča Njegoša. Takrat se je čez ves Balkan pela mračna perot despotske in barbarske vladavine (Turčije), pod katero so bili zasužnjeni narodi združeni v joku za izgubljeno svobodo in v veri v Boga. da se jim bo z njegovo pomočjo in s skupnimi napori vrnila. To je bila res črna Golgota z mnogimi in mnogimi mučeniki. Vidno in slavno mesto med njimi zavzema ludi sveti Vasilij ostroški, vladika hercegovsko-črnogorski, pravičnik in miljenec božji, mučenik za vero in narod, svetnik, ki so ga svetla dela dvignila v to višino, in na katerega sveto glavo so položile venec večne hvaležnosti in priznanja štiri tako znane naše pokrajine: Črna gora, Hercegovina, Boka kotorska in Severna Albanija. Golgota Vasilija ostroškega že skozi tri stoletja privlači množice romarjev. Samostan Ostrog je sveti kraj za vse naše jugozapadne predele, od srca Bosne in Zadra, od Neretve in Sandžaka pa do konca Boke in Črne gore in do Drača v Albaniji. V romarjih je svetnik zbral okrog sebe vse tri vere, vse one, ki trpe, ki iščejo tolažbe in upajo v dobre dni. Za življenja preganjan je po smrti postal po skrinjici svojih telesnih ostankov preganjavec grehov, pastir in zaščitnik vseh, ki so lačni pravice božje. Samo z njegovo pomočjo, tako misli narod v Črni gori, je veliki vojvoda Mirko, oče kralja Nikole, za vladanja kneza Danila leta 1852. s tovariši devet dni zaprt v gornjem ostroškem samostanu, uspel in stri močnejšo turško silo in tako Črni gori ohranil svobodo. • »Pripravi se na pot pod Ostrog,« mi je rekel pokojni kralj Nikola na cvetno soboto zvečer 1. 1908. Teden pred velikonočnimi prazniki je kralj z družino radi slabega kraljičinega zdravja najraje prebil v blagem podnebju na Crnojeviča Reki. To leto je sam z menoj napravil avtomobilski izlet do samostana Ostroga. Bil je velik oboževavec tega samostana, njegovih svetinj in narave okrog njega. Prav ko vsa družina njegova. Ni minilo leto, da ga ne bi najmanj dvakrat posetil. Ker so mnogi znani inozemci obiskovali samostan, je kralj osebno skrbel, da je bil najbolje oskrbovan. Dal je napraviti divno serpentinsko pot skozi gozd od dolnjega k gornjemu samostanu. Znani Anglež, tiški vojvoda, je gotovo vsako leto priplul s svojo jahto do črnogorskega Bara in od tam na vozu, a pozneje z avtomobilom nadaljeval pot do Ostroga. V reki Zeti pa je lovil postrvi. V knjigi tujcev (če je še ohranjena) je napisal celo himno lepoti Ostroga in njegovim svetinjam. Kralj je imel v samostanu svoje sobe. Arhimandrit Petronij, simpatičen bolehen in dober očka, je kralja in goste gostoljubno sprejel. Romarjev je bilo polno. Glavarji so prišli, da pozdravijo gospodarja. Topla pomladna noč. Na južnem črnogorskem nebu tiho gore zvezde. Skozi gozd do gornjega samostana povsod bleste sveče in svetilke. To hodijo romarji v gručah pobožno in počasi v gornji samostan. Tudi kralj se je okrog polnoči napotil gori. V veži gornjega samostana plapola ogenj, ker visoko gori je v kasni noči hladno. Okrog njega sede na nizkih trinožnih stolih kralj, glavarji in povabljeni. Črne silhuete menihov hodijo brez hrupa krog oguja. Včasih kateri od njih vrže dvoje troje zrnc kadila vanj in pod strop se dvigne moder dim in ves prostor se napolni s prijetno vonjavo. Kralj vstane, se v spremstvu arhimandrita napoti preko stopnišča na teraso in z druge strani v cerkev, da pomoli ob kosteb Vasilija Čudotvorca. Dolgo ostane notri. Potem se vrne in iznova sede k ognju. Polnoč je prešla. Kralj ne kadi in ne pije; ne kave ne vode, ker se misli v prvi zori, ko se na Reko vrne, obhajati pri velikonočnem bogoslužju v tamošnji dvorski kapeli. Razgovarja se z glavarji o bojih okrog Ostroga; potem se obrne do mene in reče: »Ti in tvoji prijatelji ste najbrže prepričani, da je krščanstvo prineslo zlo, da je zrušilo sreče polno civilizacijo starega Rima; ali tebi in tem ljudem tu bom prebral nekaj malega, kar dokazuje ravno nasprotno.« Po teh besedah vzame iz plašča drobno francosko knjigo in nam iz nje počasi in razločno prepevajoč prebere naslednje besede iz svetega Avguština: »Ali se niso Rimljani ravno takrat vrgli v brezdelje, ko je bila Italija polna sužnjev? Dan za dnem se je vse bolj širil prepad med neizmerno bogatijo in najbolj črnim beraštvom. Ali niso ulice velikega mesta bile prepolne raz-vratnežev, ki so živeli v pohajkovanju, žrli in se zabavali z državnim denarjem? Ali smo mi kristjani vpeljali navado, da državljan brez odkupa pusti dedovano posestvo, pa beži v svet samo zato, da bi rešil sebe? Ali smo mi pokvarili narod in mu dajali kruha in iger, tekem in zabav? Ali smo mi svetovali Caracalli, da daje vsakemu brez razlike pravico na rimsko državljanstvo, samo da bi postal narod zvest zoprnemu tlačiVcu Rimu? Potrebno je bilo nekaj več ko samo teritorijalne meje, kar bi tako različne narode družilo v enega. In našli so to vez v krščanstvu. Ali smo kaj uspeli z vojsko, z nasibiim orožjem, ki nam je za devetdeset let dalo čez trideset cesarjev in sedemindvajset pre-tendentov? In ali se sploh morete čuditi, da je tega enkrat konec? Prav je torej, da je padel pagauski Rim, ta drugi Babilon, ta vlačuga, ki je pda kri tolikim narodom?«; >Da: — in iz svojih besedi nadaljuje kralj in dene knjigo v zep — s-prenapolnil se je bil meh z grehi, pa jc počil. Nastop krščanstva je bil pravična in naravna osvoboditev človeštva od neizmerne propalosti Rima in od zločinov in sramote njegovih cesarjev. Zločinstvu Rima je prišla kazen s krščanstvom, ki je postalo božji inaščevavec zasužnjenih narodov. Tudi Črna gora je božja maščevavka za vsa zla, ki so jih mogočnjaki in nasilneži prizadejali in jih prizadevajo našemu narodu.« Za trenotek mu je obvisel pogled na moškem in na ženi, ki sta stala malo vstran ob ognju in pazljivo sledila njegovim besedam. Moški je bil v šumadinski narodni noši s šajkačo v rokah, žena prav tako. »Midva sva, gospodar,< spregovori moški, »tam od Užic, od Bajine Bašte, pa sva prišla, da obiščeva te srbske svetinje.« >Ah, od Užic!« reče kralj. »Kako sem vesel, brata. Naj bi dal Bog, da bi čez leto dni proslavljali vseh Srbov Veliko noč. Dovolj je bilo naše Golgote.« Vstal je. Pred solncem smo se na avtomobilih vrnili nazaj na Reko. Daleč za nami so v škrlatnem siju ranega velikonočnega jutra gorele skalno stene nad ostroškim samostanom ... (Iz srbščine Tone Potokar.) F. M. Dostojevskij: Iz romana > Bratje Karamazovi< (Odlomki iz življenja v Bogu preminulega svečenika in puščavnika — starca meniha Zosime, po njegovih lastnih besedah sestavil Aleksej Fjodorovic Karamazov.) O mladeniču, bratu starca Zosime. Rodil sem se, ljubljeni očetje in učitelji, v neki oddaljeni guberuiji nu severu, v mestu V.; oče mi je bil plemič, a ne kdovekaj imeniteu niti ue v zelo visoki službi. Umrl je, ko mi je bilo šele dve leti, lako da se ga vobče ne spominjam. Moji mamici je zapustil neveliko leseno hišo in nekaj glavnice, ne mnogo, vendar toliko, da je mogla brez pomanjkanja živeti z otroki. Mamica je imela samo naju dva: mene, Zinovija, in mojega starejšega brata Markela. On je bil kakih osem let starejši od mene, vročekrvnega in razdraz-Ijivega značaja, a dober, ne posmehljiv in za čudo molčečen, zlasti v domači hiši, v občevanju z menoj, z materjo in služinčadjo. V gimnaziji se je dobro učil, toda s tovariši se ui družU, čeprav se tudi ni prepiral z njimi, tako ga je vsaj mamica obranila v spominu. Kakega pol leta pred svojo smrtjo, ko mu je bilo že sedemnajst let, se je uavadil hoditi k nekemu osamljenemu človeku v našem mestu, menda političnemu izgnancu, Id so ga bili v kazen za njegovo svobodomiselstvo poslali iz Moskve v naš kraj. Ta izgnanec je bil zelo učen mož in znamenit filozof na vseučilišču. Kdo ve zakaj je vzljubil Markela in ga jel sprejemati. Mladenič je sedel pri njem po vse večere, vso 7imo, dokler niso pozvali izgnanca po njegovi lastni prošnji (zakaj imel je pokrovitelje) nazaj v Petrograd v državno službo. Pričel se je veliki post, a Markel se ni hotel postiti, prepiral se je in se smejal temu: »Vse to je neumnost,« je govoril, »saj vobče ni Boga<: — tako da nas je kar groza obhajala, mater, služinčad in tudi mene malega dečka, zakaj čeprav mi je bilo šele devet let, sem se vendar tudi jaz silno prestrašil, ko sem čul take besede. Naša služinčad so bili sami nevoljniki, štiri duše, vsi štirje kupljeni na ime nekega vlastelina, našega znanca. Pomnim še, kako je mamica prodala eno izmed tistih štirih, hromo in priletno kuharico Afimjo, za šestdeset rubljev v bankovcih, in je namestu nje najela drugo, ki je bila svobodna. In evo, v šestem tednu posta se je bratu mahoma poslabšalo, kajti bolehen je bil že od nekdaj, šibkih prsi, slabotnega zdravja in nagnjen k sušici; rasti ni bil majhne, a vendar teuek in šibak, v obraz pa jako zal in prijeten. Menda se je bil prehladil; zdravnik, ki so ga poklicali, je takoj šepnil mamici, da ima naglo sušico in da ne bo učakal pomladi. Mati je jela plakati in oprezno prositi brata (najbolj zato, da ga ne bi prestrašila), da bi se pripravil in sprejel svetotajstvi, zakaj takrat je še hodil. Ko je to slišal, se je razjezil in jel nespoštljivo govoriti o hramu božjem. Obenem pa se je zamislil; takoj je uganil, da je nevarno bolan in da mu mati zaradi tega prigovarja, naj hodi v cerkev ter se izpove in sprejme obhajilo, dokler ima še toliko moči. Sicer je pa tudi sam že vedel, da je zdavnaj bolan, in še pred letom dni je bil nekoč pri mizi hladnokrvno rekel meni in materi: »Ni mi usojeno, da bi živel med vami na tem svetu; morda ne učakam več niti leta dni:: — kakor da je prerokoval samemu sebi. Minili so trije dnevi in prišel je veliki teden. In glej, v torek zjutraj se je šel brat pripravljati na izpoved. »To delam prav za prav zaradi vas, mamica, da vas razveselim in pomirim,« ji je dejal. Mati je zaplakala od radosti, a tudi od gorja: »Vidi se, da mora biti njegov konec blizu, ko se je mahoma tako izpremenil.« Toda v cerkev ni hodil dolgo, legel je, tako da so ga izpovedali in obhajali že doma. Nastopih so svetli, jasni, dehteči dnevi, zakaj Velika noč je bila pozno. Pomnim, da je po vse noči kašljal in slabo spal, zjutraj pa se je vselej oblekel in poizkusil sesti v mehki naslanjač. Tako ga imam v spominu: tih in krotek sedi tam in se smehlja, lan je, toda obraz mu je vesel in radosten. Duševno se je ves izpremenil — taka čudovita izprememba se je bila zdajci začela v njem! Pride k njemu v sobo stara pestunja: Dovoli, dragec, da ti prižgem svetilko pred sveto podobo.« On preje ni dovolil tega, še upihaval jo je. — »Le prižgi jo, ljuba, le prižgi jo, malopridnež sem bil, da sem vam preje branil. Ti moliš k Bogu, ko prižigaš svetilko, jaz pa molim, ko se radujem tvojega dejanja. Oba moliva k istemu Bogu.« Čudne so se nam zdele te besede in mati se je zapirala v svojo sobo in venomer plakala, le kadar je prišla k njemu, si je obrisala oči in napravila vesel obraz. »Ne plakaj, mamica, predraga moja,« je časih dejal, »saj bom še dolgo živel, še dolgo se bom z vami veselil, in življenje, oh, življenj© je tako veselo in radostno!« — »Oh, mili moj, kakšno veselje je to zate, ko ponoči žehtiš od vročice in kašljaš, kakor bi se ti hotele prsi raztrgati.« — »Mama,« ji je odgovarjal, »ne plakaj, življenje je raj, vsi živimo v raju, le vedeti nočemo, da je tako; če bi pa hoteli vedeti, bi že jutri nastal na vsem svetu raj.« In vsi so strmeli nad njegovimi besedami, tako čudno je govoril to in tako odločno; srce se nam je tajalo in plakali smo. Znanci so prihajali v vas: »Ljubi,« jim je govoril, »dragi moji, le s čim sem zaslužil, da me imate radi, zakaj me ljubite takšnega, kakršen sem, in kako je to, da preje tega nisem vedel in cenil?« Služabnike, ki so prihajali v stobo, je vsako minuto ogovarjal: »Ljubi, dragi moji, zakaj mi služite, mar sem vreden, da bi mi služili? Ce bi se me Bog usmilil in me pustil živeti, bi vam jel sam služiti, zakaj vsi moramo služiti drug drugemu.« Mamica ga je poslušala iu majala z glavo: »Dragec ti moj, od bolezni govoriš tako.« — »Mama, radost ti moja,« ji je odgovarjal, »nemogoče je, da ne bi bilo gospodarjev in slug, toda naj bom tudi jaz služabnik svojih služabnikov, tako, kakor so oni meni. In še to ti povem, mamica, da je sleherni izmed vas pred vsemi kriv, jaz pa najbolj izmed vseh.« Mamica se je kar nasmehnila pri teh besedah, plakala je in se smejala: »Nu,« mu pravi, »v čem si kriv pred vsemi in bolj od vseh? Drugi so ubijalci in razbojniki, a kaj si mogel ti storiti takega, da se obtožuješ mimo vseh?« — »Mamica, krvca ti moja,« ji de (take ljubeznive, nepričakovane besede je bil pričel rabiti), »krvca ti moja mila, radostna, vedi, da je resnično sleherni človek kriv pred vsemi in za vse. Ne vem, kako naj ti to raztolmačim, a čutim, da je tako, toli jasno čutim, da me kar srce boli; in kako smo živeli preje in se srdili drug na drugega, ue da bi kaj vedeli o tem?« Tako je vstajal s postelje vsak dan bolj ganjen in radosten in ves drhteč od ljubezni. Katerikrat je prišel doktor — stari Eisenschmidt, Nemec, je hodil k nam: »Nu kako, doktor, ali bom še živel kak dan na svetu?« se je časih pošalil z njim. — »Ne samo dan, še mnogo dni,«'mu je odgovarjal doktor, »še mesece in leta boste živeli.« — »Čemu leta, čemu mesece!« je vzklikal moj brat. »Kaj bi šteli dneve, ko je človeku en dan dovolj, da spozna vso srečo. Zakaj se prepiramo, dragi moji, zakaj se hvalimo drug pred drugim in zapominjamo drug drugemu žalitve: kar na vrt pojdimo, izprehajajmo se in se šalimo, ljubimo in hvalimo drug drugega, poljubljajmo in blagoslavljajmo svoje življenje.« — »Vaš sin ne bo več dolgo živel,« je rekel doktor mamici, ko ga je spremila pred hišna vrata, »meša se mu že od bolezni.« Okna njegove sobe so bila na vrt, naš vrt je bil senčnat, poln starega drevja, iz drevja je poganjalo mlado brstje, zgodnje ptice so bile že priletele in so mu čvrljale in prepevale skozi okna. In ko je gledal nanje in se jih radoval, jih je jel zdajci prositi oproščenja: »Ptičke božje, ptičice vesele, odpustite mi tudi ve, zakaj grešil sem tudi pred vami.« Tega pa že nihče izmed nas ni mogel razumeti, čeprav je 011 kar plakal od radosti: »Da,« je govoril, »taka slava božja je bila okoli mene: ptičice, drevesa, trate, nebo, samo jaz sem živel v sramoti, jaz edini sem oskrunil vse, te slave in krasote pa nizem opazil.« — »Kar preveč grehov jemlješ nase,« je časih plakala mamica. — »Mamica, radost ti moja, saj plakam od veselja, ne od žalosti: samemu se mi hoče, da bi bil kriv pred njimi, le razložiti ti tega ne morem, ker ne vem, kako naj jih ljubim. Naj boni grešen pred vsemi, zato mi bodo tudi vsi odpustili, prav v tem je raj. Ali mar nisem zdaj v raju?« « In mnogo je še bilo takega, česar se ne morem spomniti, da bi zapisal. Vem še, kako sem nekoč sani stopil v njegovo sot>o, ko ni bilo nikogar pri njem. Ura je bila večerna, jasna, solnce je zahajalo in obsevalo vso sobo s svojimi poševnimi žarki. Ko me je zagledal, mi je pomignil k sebi; pristopil sem, on pa me je z obema rokama prijel za ramena ter se mi ganjeno in ljubeče zagledal v obraz; ničesar ni rekel, samo gledal me je, celo minuto me je gledal tako. »Nu,« je dejal, »pojdi zdaj, igraj se, živi naniestu mene!« Tedaj sem odšel iz sobe in sem se šel igrat, a pozneje sem se velikokrat v življenju s solzami v očeh spominjal, kako mi je bil rekel, naj živim namesto njega. In še mnogo je govoril takih d>vnih in prelepih besed, čeprav so nam bile takrat nerazumljive. Umrl je tretji teden po Veliki noči, pri popolni zavesti, in dasi je bil že prestal govoriti, se vendar do svoje poslednje ure ni izpremenil: radostno je gledal okoli sebe, oči so mu bile polne veselja, iskal nas je s pogledi, smehljal se nam in nas klical. Celo po mestu so veliko govorili o njem. Vse to me je takrat pretreslo, a ne Bog si ga vedi kako, čeprav sem zelo plakal, ko so ga pokopavali. Majhen otrok sem še bil, toda v srcu mi je ostalo vse neizbrisno, čeprav se je čustvo skrivalo v globini. Usojeno mu je bilo, da se ob svojem času prebudi in oglasi. Tako se je tudi zgodilo. ltainer Maria Ritke: Pietči Zdaj jc moja bednost polna, brez imena me je oso prevzela. Kakor kamna notranjost strmi, strmim. Trda, kakor sem, le eno vem: Ti si zrastel — ... in si zrastel, da kot prevelika bolečina, preko pojmov mojega srca Visoko sežeš. Zdaj počez ležiš mi o naročju in zdaj več ne morem te roditi. , (Iz »Marijinega življenja« poslovenil Sil-vester škerl.) MOiOfOtOtOtOMOiOiOiOtOtOM Žalostna mati božja (Pieta) v ljubljanski stolnici. Ta kip krasi drugi oltar na listni strani podolžne ladje. Materi božji sloni čez levo koleno njen mrtvi Sin. Desnico mu podpira ljubek angelček, ki mu obenem poljublja ranjeno roko. — Izraz Matere božje je presunljiv. Zdi se ti, kakor bi njene ustnice govorile s prerokom Jeremijem: »O, vi vsi, ki greste mimo, pe :;te, ali je katera bolečina kakor moja?« Tudi Kristusovo mrtvo telo je lepo oblikovano. Kip je nastal v dobi našega najboljšega baroka okoli 1730—1740. Žal, da nam nista znana niti umetnik tega dela niti natančna letnica. MO9O9O9O0OtOMO«O«O0OtOtOM Narte Velikonja: ' Otroci se igrajo... Mihec, Janezek, Metka, Lojzek, Francka, Tonček in Pepca so sami v kuhinji. Oče sedi v sobi, mati je šla na trg. Mihec, Janezek, Metka, Lojzek, Francka, Tonček in Pepca se igrajo »Kristusovo trpljenje«. Lojzek je hotel biti Kristus, Janezek tudi. Mihec, ki ima papirnato čako in je najstarejši in ki je rimski stotnik in režiser, je razsodil, da bo v začetku do Kajfeža Kristus Lojzek in Janezek Peter, od Kajfeža do groba Jožefa iz Arimateje pa Janezek Kristus in Lojzek Jožef iz Arimateje. Tonček je moral biti Judež Iškarijot. Branil se je, toda nazadnje mu je dala Metka svoj kos potice od opoldne in Francka pol pomaranče. In ko so mu vsi zatrdili, da se samo igrajo in ni za res, se je udal ler sprejel odtrgan žep za mošnjo cekinov. Metka je Veronika s potnim prtom in Francka usmiljena jeruzalemska žena in angel v Getsemanih in Pepca Marija Magdalena. V kuhinji v kotu so zastavili oder in je prva kulisa na levi velika skleda, druga kuhinjski valjar, na desni so zastavili mamino »Kristino«, to je oprsje za merjenje oblek in zadaj otroški voziček. Igrali so že vrt v Getsemanih. Lojzek je klečal na mali pručici in Francka angel ga je tolažila. Lojzku je šla stvar k srcu, imel je solze v očeh m vsi so bili tihi. Francka mu je nudila lonček. V tistem hipu so zapazili, da se Tonček pomika v,ti vratom. Mihec mu je planil nasproti. »Kam greš?« »Jaz ne bom Judež!« je jecljal Tonček. »Če si pa že snedel potico in pomarančo!« -Saj ni za res!« je trdila Pepca. ;>Ko se mi pa smili! Tako se mi smili!« >Eden mora biti!« je razsodil Mihec. Tonček je tresoč se vrnil in Mihec mu je veleval: :To cvetico vzameva s seboj,« je rekel angel. Med tem, ko bova plavala k Bogu, ti bom pripovedoval, zakaj...« Letela sta v nebesa, angel je pripovedoval: V ozki ulici pod nama, v tesni kleti, je živel ubog, bolan deček. Odkar je prišel na svet, je moral ležati v postelji. Kadar se je počutil najboljše, se je oprl na bergle in šel dvakrat po ozki sobi. To je bilo vse. V poletnih dneh je tu pa tam posijalo solnce za pol ure v klet. Če je sedel ubogi deček v solncu z roko na očeh, da so tekli žarki kot kri skozi prste, je bil ves srečen. Gozd je poznal le po bukovih mladikah, ki mu jih je vsako pomlad prinesel sosedov sin. Te si je del nad glavo in sanjal, da sedi pod drevesi, v katerih solnce sije in ptice pojo. Nekega poletja mu je prinesel sosedov sin tudi cvetic, med katerimi se je po naključju nahajalo tudi stebelce s koreninicami. To cvetico je vsadil v lonček in jo postavil na okno poleg postelje. Cvetica je rastla, poganjala novih mladik in vsako leto cvela. Nadomestovala je bolnemu dečku vrt, bila mu je dražja kot vsak zaklad. Zalival jo je in pazil, da je slednji žarek, ki se je prikazal skozi okence, do zadnjega užila. Ta cvetica mu je bila vse. Zanj je rastla, vonjala in cvetela. Še v smrtni uri, ko ga je Gospod klical k sebi, je obrnil vanjo svoj zadnji pogled. — Leto je preteklo, kar ga je bil Bog poklical k sebi. Cvetica je bila pozabljena, posušeno so vrgli na smetišče. In vendar je ta cvetica, ta suha cvetica dala več veselja kot najlepša roža v kraljevem vrtu.« »Toda — kako ti to vse veš?« je vprašal Jožek, ki je plaval z angelom pod zvezde. »Zato vem,« je odgovoril angel, »ker sem bil jaz tisti ubogi, bolni deček, ki je hodil z berglami. Svojo cvetico bom pač poznal!« Deček je odprl oči in pogledal angela v njegov lepi, prijazni obraz. V tistem trenutku sta dospela v nebo, kjer vladata veselje in sreča. Bog je pritisnil mrtvega Jožka na svoje srce. V tistem hipu je postal angel, dobil je perotnice in letal z ostalimi angeli z roko v roki po nebesih. Bog je pritisnil vse cvetice na srce, ubogo, posušeno poljsko cvetico pa je poljubil, da je dobila glas in pela Bogu čast in slavo z angeli vred, ki so plavali okrog Stvarnika v vedno večjih krogih, v neskončnost se raztezajočih, vsi enako srečni. Vsi so peli, mali in veliki, angel ček-Jožek in uboga poljska cvetica, ki je še pred nekaterimi trenutki ležala posušena in zavržena na smetišču velikega mesta ... Peli so tudi zvonovi vsega sveta, ljudje in priroda. Bila je velika noč, vstajenje ubogih in ponižanih, čistih v svojih srcih. (Po Andersenu.) KAMEti. Neki ubožec je šel k neznanemu bogatašu in ga prosil vbogajme. Bogataš mu ni dal ničesar. »Poberi se!« mu je dejal. Ubožec ni odšel. Tedaj se je bogatinec razsrdil, pobral kamen in ga zagnal v revčka. Ta ga je pobral, ga vtaknil v žep in dejal: »Ta kamen bom nosil, dokler ne pride ura, da ga jaz vržem vanj.« In tista ura je prišla. Bogataš je storil zločin. Izgubil je vse svoje bogastvo. Tistega dne, ko so ga peljali v ječo, se je ubožec nahajal na ulici. Stopil je pred bogataša vzel iz žepa kamen in dvignil roko. Toda, ko je preudaril, je spustil kamen na tla in rekel: »Zakaj sem ga nosil tako dolgo? Za nič: ko je bil bogat in mogočen, sem se ga bal, danes se mi smili.« (Lev Tolstoj.) •®OiLiC®CiC®O0OtO®Ofil®CiC®C®O8O©O0O9C@O®# ®®o®o®o®o®o®o®®o®o®o®o®o®o®® A. Milne: Medved Pu gre na obisk Medved Pu se sprehaja po gozdu. Tiho žvižga predse in prijazno renči. Razmišlja, kaj bi pač drugi ljudje napravili, in kakšno čustvo b. ga obšlo, če bi nenadoma postal kdo drug. Tako pride do peščenega grica, v katerem se nahaja velika luknja. t-,,™,. »Aha!« zakliče Pu. »Če se ne varam, pomeni ia luknja kunca. Kunec pomeni družbo, družba pomeni, da bo nekaj za jesti in da bo nekdo moje renčanje poslušal in tako dalje.« „ 0 Skloni se torej, vtakne svojo glavo v luknjo in rece: »Je kdo doma.« Znotraj zasliši prasketanje in grebanje; nato pa vse utihne. »Vprašal sem, je-li kdo doma?« zakliče Pu zelo glasno. »Nek odgovori glas in nato pristavi: »Ni treba, da tako kričiš, slišal sem te prvič zelo dobro.« _ »Kako neumno,« meni Pu. »Ali tu res ni nikogar?« »Ne. Nikogar.« , , .... Pu potegne svojo glavo zopet iz luknje, nekoliko pomisli ter rece nato sam sebi: »Nekdo pa je vendarle tu, kajti nekdo je vendar dejtd »nikogar«.« Vtakne torej svojo glavo znova v luknjo in meni: »Halo, kunec, si ti?« »Ne,« reče kunec, topot z drugim glasom. »Ali ni to Koj glas, zajček?« . »Mislim, da ne,« odvrne kunec. »Vsaj bil naj bi ne.« _ >Ali bi bili morda tako prijazni in bi mi povedali, kje je kuncek.'« »Šel je k svojemu prijatelju medvedu Puju, s katerim sta si zelo dobra.« , »To sem vendar jaz!« reče medved zelo presenečen. »Kakšen jaz?« »Medved Pu.« „ y , »Ali veste to popolnoma zanesljivo?« vpraša zajček se bolj ;:aoutieno. , »Da, čisto natančno,« reče Pu. »Potem pridi noter.« Pu se je preril skozi luknjo in končno prišel noter. »Imaš prav,« reče kunec in si ga ogleduje. »Ti si zares. Veseli me, da te vidim.« »Kaj pa si mislil, kdo da je?« , »Nisem bil čisto gotov. Saj vendar veš, v gozdu ne smes vsakogar pustiti v svojo hišoj človek mora biti previden. Kako misliš, če bi malo založila?« , ..... , . Pu je vedno ob enajstih dopoldne rad malo prigriznil m vesel^ je bil ko mu je kunec postavil na mizo krožnike in sklede ter ga vprašal: »Hočeš medu ali sladke smetane na kruhu?« Pu je malo v zadregi in nekoliko je razburjen, da reče »oboje«. Da ga na ne bi smatrali za preveč požrešnega, še dostavi: »A radi kruha se ni ba preveč truditi.« Potem slastno ie, cmoka in se oblizuje in je naprej s pravim medvedjim apetitom. ln nato precej časa ne zine ničesar ... nato začne z zelo udusenim glasom zopet renčati, vstane, da zajčku ljubeznivo taco ter izjavi, da mora sedaj nadaljevati svojo pot. »Ali moraš res že iti?« vpraša vljudno kunec. »No To sem si mislil,« reče Pu in veselo kima. Torej na svidenje, sedaj moram naprej.« Začel je lesti iz luknje, se vzpel s svojima prednjima tacama, z zadnjima pa se požene kvišku. S svojim rilcem pogleda iz luknje... nato š svojimi ušesi... nato s prednjima tacama... nato s pleči... in nato — »Na pomoč!« zakliče Pu. »Bolje bo, če zlezem zopet nazaj. Ne! Moram ven!« Ne zmorem ne enega ne drugega,« pravi naposled, »presneta komedija.« Zajček pa sedaj tudi hoče iti na sprehod. In ker so njegova sprednja vrata zabasana, gre zadaj ven, pride k medvedu in si ga odzunaj ogleduje. Halo, kaj si obtičal?« vpraša. »N-ne,« reče Pu brezskrbno, »samo malo počivam in malo razmišljam in malo pojem in žvižgam.« Daj mi malo svojo taco!« Medved Pu mu pomoli taco, zajček pa vleče in vleče in vleče ... •Au,« krikne Pu, »to vendar boli.« »Obtičal si,« reče kunec. To pride od tega, če so pri ljudeh sprednja vrata premalo velika,« se jezi Pu. »To pride odtod,< ga strogo zavrne zajec, »če ljudje preveč jedo. Takoj sem si to mislil, a nisem holel reči, da eden izmed naju preveč je,« nadaljuje kunec, »in nisem tega povedal. Sedaj pojdem po Krištofa Robina.« Krištof Robin je stanoval na drugem koncu gozda. Ko se z zajcem vrne in vidi Puja v zadregi, reče s tako ljubim glasom »Neumni medved«, da se Puju srce napolni z novim upanjem. »Meni je pravkar prišlo na misel,« reče Pu, da zajček morda svojih sprednjih vrat ne bo mogel več uporabljati.« ;>Meni tudi,« reče kunec. »Seveda boš lahko še hodil skozi ta vrata,« pravi Robin. »Če Puja ne bomo mogli ven potegniti, ga bomo pač zopet potisnili nazaj v jamo.« Ti misliš, da ne bom več prišel iz luknje?« vpraša Pu. Robin odvrne: »Ničesar drugega ne moremo storiti, kot da počakamo, da boš zopet tanjši.« »Koliko časa bo to trajlo?« vpraša Pu v skrbeh. »Približno teden dni.« .Vendar ne morem ves teden tu ostati!« »En teden lahko mirno tu ostaneš, stari, neumni medved. Težko te je ven potegniti.« »Zabavali te bomo in ti čitali povesti,« pristavi zajček, upajmo, cia tačas ne bo snežilo. In ker mi ti stari junak zavzemaš dobršen del mojega stanovanja, mi boš pač dovolil, da na tvojih zadnjih tacah obesim svoje perilo. Mislim, ker so že tu in ne delajo ničesar, da bi mi vendarle bilo zelo prijetno, če bi svoje brisače lahko na njih razobesil.« »Ves teden!« nevoljno godrnja medved, »kaj nri boste dali jesti?« »Bojim se da nič,« reče Krištof Robin. Tako boš hitreje postal 1e-nak. A čilali ti bomo zagotovo.« Pu začne stokati, a kmalu opazi, da ne more več stokati, ker je bil tako močno v kleščah. Solze mu teko po licu in žalostno modruje: »V tem slučaju pa mi moraš brati zelo zabavno knjigo, tako, ki bo medveda, ki je obtičal v žagali, res potolažila.« . Teden dni čita Krištof Robin iz lake knjige severnemu koncu Puja, zajček pa razobesi svoje perilo na južnem delu Puja in med obema koncema se čuti medved vedno bolj vitkega in tanjšega. In koncem tedna zakliče Krištof Robin: »Sedaj!« . Prime torej Puja odzunaj za prednji taci zajček pa se prime Kristola Robina in vsi zajčevi prijatelji In sorodniki se primejo zajčka in vsi vlečejo z združenimi močmi. Nekaj časa stoka Pu vedno le »au« in zopet ;au«. A naenkrat napravi »pop«, prav tako ko da je zamašek zletel iz steklenice. In Krištof Robin in zajček in vsi prijatelji in sorodniki zajčka padejo vznak, in zgoraj na njih leži sproščeni Pu. S hvaležnim nasmehom se poslovi od svojih prijateljev ter nadaljuje svojo pot po gozdu. Krištof Robin pa se ljubeznivo ozira za njim ter pravi: ;>Stari, neumni medved.« — SLON. Neki Indijec je imel slona. Krmil ga je slabo, a delati mu je moral mnogo. Slon se je razburil in dvignil nogo nad svojega gospodarja; zme-stil ga je. Indijec je bil na mestu mrtev. Vdova je vsa v solzah zgrabila svoje otroke, jih peljala pred slona, vrgla pred njegove noge in rekla: »Slon, ubil si jim očeta, ubij tudi nje!« Slon je pogledal otroke, ovil najstarejšega s svojim rilcem, ga nežno dvignil in posadil na svoj hrbet. Od tistega dne je slon ubogal otroka v vsem in delal zanj, (Lev Tolstoj.) •®o®o®o®o®o®o®®oeu®o®o®o®o®® Volk in kožice Belka, Rjuuka, Črna, tri kožice zale so se preoblekle, v mesto se podale. Volk jih sreča d hosti: »Kakšne lepe čečel* Ktero naj pohrustom?<> >Belko«, Rjaoka reče. ?r -avkoz, vzkliku Belka. zakaj ne črne?« Črna pravi: -»Čakaj, da se družba vrne!« Volk si misli: :>Bodi/< Sam pri sebi reče: v S edem in počakam, enu mi ne utečez. Tri kožice n sir ah ti so si govorile: )Ubežimo volku! Kam se bomo skrile?: Hišica ob ceni i -vanjo so skočile, so zaprle okna. orala zaklenile. r'olk bedak je čakal, mu preveč je šale. Tekel, si al pred hišo, koze se smejale. : Dimnikc, volk se spomni. Zdaj zadel je pravo. . Čakajte, kožice, skrajšam nam zabavo! 7. * čeča pravijo na Skotil je skoz dimnik zletel na ognjišče, se na ognju rpekel kot d kožici pišče. Goriškem dekliču. STAREC IN SMRT. Neki starec je nabral drv v gozdu in jih hotel naložiti na svoj hrbet. Imel jih je nesti zelo daleč. Potrt je odložil težko breme in dejal: ,0h, če bi prišla smrt!« Smrt je prihitela. Tu sem,« je dejala. »Kaj mi lioceš?« Starček se je prestrašil smrti in odgovoril: , Pomagaj mi naložiti ta drva na moja pleča.« (Lev Tolstoj.) MESEC IN SOLNCE. Mesec in solnce sta bila brat in sestra, Nekega dne sla si izmislila pravo. Mesec je dejal solncu: >Vrziva najine otroke na zemljo.« Solnce je bilo zadovoljno. Ko je prišel čas, da bi morala izvršiti, kar sta sklenila, je mesec skril svoje otroke. Nabral je belih kamnov in jih vrgel v vrečo. Solnce pa ni vedelo nič o tem, polovilo je v resnici vse svoje otroke in jih vtaknilo v vrečo. Mesec in solnce sta se nato napravila na pot in prišla do zemlje. Mesec je izpraznil vrečo s kamni. Tako je bilo prevarano solnce, ki je iztreslo otroke iz vreče. Mesec in solnce sta šla nato domov. Nastal je dan, solnce je v veselje vseh ljudi vzšlo na nebo. Prišla je noč in vzšel je inesec s svojimi otroki — zvezdami. Tedaj je postalo solnce srdito na mesec, ker ga je bil prevari!, da je vrglo svoje otroke na zemljo. Mesec pa je dejal solncu, da bi bila njegova moč z otroki za ljudi prevelika in da je bolje, če ljudje njegovo deco — ogenj polovijo, si skuhajo jedi in si ogrejejo trebuhe. Od tistega časa živita solnce in mesec v prepiru in hodita vsak svojo pot, ljudje pa so dobili ogenj. Vidite, to je resnica. (Afriška pravljica.) M0t0®0i0#0f0i§0#0§0§0§0#0#f Franc Bevk: Nekoliko čudna zgodba Otroci! To, kar vam bom zdaj pripovedoval, se je zgodilo takrat, ko sem bil še zelo majhen. Tako majhen kot vi, ali pa še manjši. To pa vem, da sem že nosil hlače. Tudi to vem, da je bilo o veliki noči. Nikoli drugače bi žalost ne bila tako velika ne sramota večja. Od naše vasi do fare je uro hoda. Eno uro v šolo, kar je bito posebno lepo. 0 tem vam bom drugič pripovedoval, če se mi med tem črnilo ne posuši. Eno uro smo imeli tudi v cerkev. To je bilo še lepše. Bili smo praznično oblečeni, poslušali smo petje in gledali svetnike. Najlepše je bilo na veliki teden in na veliko noč. Vsak dan, tudi po dvakrat na dan smo šli po tisti lepi poti preko pobočij hriba. Globoke pod nami je šumela reka, narastla od pomladnih povodnji. Visoko nad nami je šumel v pomladanjem vetru goli gozd. Na cvetno nedeljo smo šli isto pot z oljčnimi butarami, ki so bile z bršljanom opletene, vmes pa vrbove in leskove šibe z muckami, a na njih privezana jabolka. Nato so naredili božji grob. Dva huda rimska vojščaka sta ga stražila. Tako grdo sta gledala, da sem se tiho bal, da bosta Jezusa ukradla ali mu kaj hudega naredila, nikari da bi ga čuvala. Zvonovi so utihnili, hrestalica se je oglasila v stolpu, strežnik je z ro-potuljo šklepetal pred oltarjem... Na veliko soboto smo po cerkvenem opravilu pritaknili gobe k ognju pred cerkvijo in divjali domov kot vešče, da je mati upihala velikonočni ogenj... O vsem tem vam ne bom pravil. Povedal vam bom zgodbo o hlačah, ki se je pripetila na veliko noč, ko je bilo treba iti v temi k maši, se udeležiti vstajenja, procesije, se vrniti domov, oteščati z drobljancem blagoslovljenega kruha in sprejeti piruhov od matere. Vsako jutro je bilo težko prezgodaj vstati, na veliko noč je šlo lažje. Ždel sem v listju in spal le z enim očesom, z drugim sem bdel in čakal, kdaj me oče pokliče. Zaslišal sem svoje ime, listje je zašumelo, prikazala se je kuštrasta glava, še pred očetom sem bil v veži. Vode se nikoli nisem bal. V mrzli sem se umival, le z veliko naglico. Včasih so mi dejali: >Tako se muca umije.« Na veliko noč sem se umil .nalo bolje ko muca, segel sem z roko celo za ušesa in po vratu. Preoblekel sem srajco, v skrinji so ležale praznične hlače. V poltemi, ob brlivki sem jih popadel in... Tu moram pa še nekaj drugega omeniti. Odkar sem bil dobil prve hlače pa do tedaj, da sem zrastel, so mi vedno delali krojači po očetovem naročilu zelo velike brgeše. Sprva so bile take, da bi bila šla dva taka dečaka vanje, spodaj pa sem jih moral zavihati dvakrat ali trikrat, ali pa sem jih zmašil v škornje, da so se mi od kolen do pasu nabirale v gostih gubah. »Da jih fant ne bo urastel,« so dejali. No, fant je hlače kljub temu urastel. Jedva sem se zavedel, jih ni bilo treba več zavihavati, postale so mi tesne in prekratke, dokler se niso olupile raz mene. To se je v mojem življenju nekajkrat ponovilo. Tedaj, ko so bile hlače še za cerkev spodobne, so bile zmeraj zelo široke. Nosil bi jih bil vedno za petami, če bi naramnic ne bil imel Vendar pa so mi take hlače bile povšeči. Imele so veliko prednost, ds jih ni bilo treba odpenjati ne zapenjati. Kadar sem jih prvič oblekel, sem jih tudi zapel. Dokler jih nisem urastel, se to ni več primerilo. Ce sem lilačo slačil, , sem vrgel naramnice raz ramen, hlače so same padle do peta. Kadar sem jih oblačil, sem vtaknil noge v hlačnice, potegnil navzgor in obesil naramnice. Dva hipa in bil sem oblečen. Stopil sem v škornje in nisem pazil, če sem obul levega na desno nogo in nasprotno. Tako sem storil tudi na veliko noč. Le z večjo naglico. Bal sem se, da prej pride sosedov Andrejček, ki je obljubil prinesti bakljo. Jutro je bilo namreč zelo temno. Nenadoma so se okna živo zasvetila, Andrejček je klical, treba je bilo iti. Tako smo šli. Jaz in Andrejček naprej, moj oče in sosedovi zadaj. Bilo je lepo. Boga sem hvalil za temno jutro, da smo lahko nesli tako lepo gorečo bakljo s seboj. Vse okrog je bila globoka tema. Iz vasi so se oglašali zgodnji petelinji klici. Redke zvezde so gledale z neba. Baklja ie svetila ko podnevu, dolge sence so rastle in plesale pred nami. Šli smo po -strmem klancu, v katerem je stalo gosto visoko drevje po obeh straneh, ko me je poklical oče: »Ti — kako so narejene tvoje hlače? Ali te ne tiščijo?« »Ne,« sem dejal. Šel je za mano, gledal v moje noge in opazil, da nekaj ni v redu. »Zakaj ti pa tnko čudno opletajo okrog nog? Čakaj, da vidim.« Bil je strašen trenutek. Četrt ure od doma, sredi radosti, da grem k velikonočni maši in procesiji, ob svitu baklje, je oče vpričo sosedov ugotovil, da so inoje hlače narobe oblečene. Nisem mogel verjeti, vendar je bilo res. Sedalo sem nosil spredaj, gumbi so bili zadaj. Videl sem črno pred očmi. Oče se ni mogel ubraniti smeha in jeze, še bolj sramote. /Ali te ni sram?« Seveda me je bilo sram, a zinil nisem nobene. Stal sem kot kol v plotu, sosedovi so se smejali. Naj stopi ob pot in naj hlače obrne,« je dejal nekdo. »Nič,« je rekel oče trdo, ki bi bil sam to nasvetoval, če bi se ne bilo zgodilo tako sramotno pred drugimi ljudmi. »Naj ve za drugičl Domov naj gre!« Kakor da me je kdo oropal za celo leto življenja, mi je bilo pri srcu. »Saj... saj...,« sem zajecljal. »Domov pojdi!« me je prekinil strogi očetov ukaz. Obrnil sem se in se opotekel po klancu. Nisem opazil teme, nisem občutil strahu. Velika žalost in osramočenost sta šla za menoj. Z vrha klanca so prihaiali za menoj glasovi, svetloba baklje se je v medlih pramenih igrala daleč v vrhovih dreves ... Tak sem, da zlepa ne vržem puške v koruzo. Preden sem prišel domov, sem sklenil, da se vrnem in bakljo dohitim. V izbo se nisem upal. V veži sem se stisnil v kot, sezul škornje in popravil, kar je bilo zgrešenega. Pri tem je nekaj zaropotalo. Preden je babica, ki je varovala dom, utegnila pogledati skozi vrata, sem že izginil okrog vogala. Bežal som proti koritu, mimo sosedove hiše, po klancu. Skozi temo, med drevjem, po samoti. Jedva sem utegnil postati in pogledati, kje je baklia. Zadnji njen blesk sem ujel, nato je izginila okrog hriba. Tako bridko me jo stisnilo pri srcu. da bi bil zajokal. Nenavadno dobro sem poznal pot. Kot beli plamenčki je blestelo kamenje pred menoj. Pod nogami so se kresale iskre. Zvezda se je utrnila in zatonila za bližnjo goro. Nikogar ni bilo v bližini, ne pred menoj ne za menoj. Znoj mi je lil po čelu. v prsih je sopihalo kot sto mehov, v licih je gorel ogenj. Padel sem. obrisal roke ob hlače, a tekel dalje. Takrat sem bral že hude povesti, turške povesti. 0 strahovih sem slišal vsako zimo, o duhovih vsak večer. Bilo me je strah, da si nog nisem upal držati pod klopjo in so mi v mraku vselej mravljinci lezli po životu. Tistega jutra so mi hudički užigali iskre pod nogami, mi nastavljali veje, zbijali klobuk z glave. Pot do cerkve so mi nategnili tako, da se mi je zdela neznano dolga, kot da sem jo trikrat znova začel. Slednjič... Prišel sem na zadnji obronek. Vidna je bila cerkev. Vsa razsvetljena kot bajen grad je stala na liolmu. Zvonovi so peli. Zadnja luč je prišla do cerkve in ugasnila. Tekel sem še zadnji kos poti... Ko sem prišel do cerkve, je bilo že začelo sveto opravilo. Orgle so vriskale, pevci so peli, luč se je pretakala na trato pod cerkveni zid. Nekaj časa sem stal, že sem se hotel vrniti. Tiho kot tat sem se nato splazil v zakristijo. Želel sem, da me nihče ne vidi. Zakristija je bila polna, ljudje so se ozrli. Po prstih sem se mislil prikrasti med ostale šolarje pred oltar. Toda — vse mi je šlo po krivi poti. Na pragu sem se spotaknil, zaropotalo ie. Pravkar sem se pobral, ko se je župnik obrnil od evangelija in me premeril z dolgim pogledom. Petja, vstajenja, goreče svečke, ki sem jo držal v rokah in procesije v jutranjem mraku okrog cerkve nisem tako užival kot druga leta. V veliki praznik je kanil dogodek s hlačami kot črna packa na papir: Bolj kot sem ga brisal, bolj se je mazal. Po opravilu smo šli šolarji skozi zakristijo, župnik se je nagnil do mene: >Ti. zakaj si pa zamudil?« Od naše hiše-niso nikoli zamujali maše, tem manj, da bi s (akim ropotom naznanjali svoj prihod v cerkgv. Sam ne vem, kaj sem zajecljal. Kaj pametnega gotovo ne. ^^ ' Še dobro, da smo dečki po maši bežali domov kar preko polja, preko gozda, kakor je kdo hitreje vedel in znal. Ni bilo časa, da bi mi kdo nagajal, če je tudi že vedel o tem. Ko mi je mati podajala piruhe, me je pogledala z dolgim očitajočim pogledom; dejala ni besede. Le oče je zinil: »Palico si zaslužil ne piruhe. Kdo je bil tako zaropotal pred oltarjem?« Molčal sem. Molčali so tudi drugi. Taka sramota ni, da bi jo mnogo pravili in ponavljali. Marij Skalan: Maček krnjav Mnogim so mačke višek hinavščine, zahrbtnosti in vseh slabih lastnosti, jaz pa sem jih vedno imel rad in moja ljubezen do njih ni bila nikoli ogoljufana. V življenju je pač čestokrat tako, da obsodijo koga že samo zaradi tega, ker si je sploh drznil priti na svet. Pošteno, Bogu vdano živi, vestno opravlja in izpolnjuje svoje človeške dolžnosti, nikomur ne kali miru in počitka in vendar je kriv vsega slabega in zlega. Sosedu pogori hiša: Bog vedi kako in zakaj je zagorel vse uničujoči plamen — kriv pa je on. Znancu pobije toča zorevajoča polja: slučaj je nanesel, da je priplaval usodni oblak baš nad njegove njive — in kriv je zopet on, obsojenec in zaznamenovanec. Tako je z mačkami! Nekoč se je nekomu zahotelo živega bitja, ki bi bilo vsega zla krivo — in naprtil je mačkam svojo jezo in negodovanje Sosedje njegovi, po božji podobi ustvarjeni, a k zlu nagnjeni ljudje, ki rajši verujejo slabo nego dobro, še pomislili niso, da bi utegnilo biti tisto njegovo mnenje krivično in pristransko. Verjeli so; in kakor more iz nedolžne besede nastati konj, tako jc rtastala iz mačk grda, vseh pregreh kriva pošast. Slutnja, spočetka šc skromna in negotova, je zrastla v obrekovanje, obrekovanje v nazor, a iz nazora je nastala vera, ki je šla od rodu do rodu in od kraja do kraja in je ves svet cbjela. Mncgo živali si je tekom tisočletij udomačil človek, gospodar zemlje, in vsaki je dal del svojih opravkov, pa tudi del slabosti. Oslu je n^tovoril , neumnost, biku zabitost, prašiču nesnažnost, kuri slepoto, zajcu bojazljivost, njej pa, mački, ki mu samo miši lovi, je naprtil hinavščino in vse ostalo. Ona, si je mislil, ki opravlja pri hiši najlažje delo, bo tudi najlažje prenašala najtežje breme. In zadovoljno si je pomel roke in je šel dalje svojo pot, trdno prepričan, da je edino on brez greha in napake. Ko sem bil še zelo majhen, je prišlo k naši hiši mlado in krmežljavc mače. Bilo je tako slabotno, da je mati zmajala z glavo in obupala nad njegovo bodočnostjo. »To nam ne bo nikoli lovilo miši; poginilo bo!« je dejala. Mače pa ni poginilo. Izlizalo se je in je rastlo in napredovalo od dneva do dneva. Ko je dovršilo prvo leto svojega življenja, je postalo velik in lep maček in ker smo imeli pri hiši še dva druga mačja repa, smo mu dali ime Krnjav in rdeč trak okoli vratu. V drugem letu je Krnjav še vedno rastel, v tretjem pa je postal pravi orjak — največji in najlepši maček v vasi. Ponosno, samozavestno in z dvignjenim repom je hodil po hiši in prav dobro se je zavedal svoje lepote in veličine. Pa ne samo po velikosti in lepoti, tudi sicer je znatno prekašal vse bližnje in daljne člane svojega rodu. Nekaj gosposkega, mirnega in prevdarnega je bilo na njem, in ko je včasih sedel med nami in poslušal naše pogovore, se nam je zdelo, kakor da vse razume in da se zanima za vsa naša vprašanja in vse naše nazore. Njegove velike rumene oči so gorele nepremično, kakor dvoje električnih luči in njegova koničasta ušesa so pazno lovila besedo za besedo. Tak je bil naš maček Krnjav. Tiste dni je med našimi putkami hudo pustošila kurja smrt. Oori nekje med sivim skalovjem je imela mati lisica mladiče, ki so bili neprestano lačni. In kje naj bi poiskala nesrečna zvitorepka vedno nove pečenke za lačne gobce svoje mladine, če ne na našem dvorišču, med pohlevnimi našimi kurami in piščanci? Druga za drugo so izginjale naše putke. Moja mati je bila obupana, oče pa je presedel po cele dolge ure s puško za domačim plotom in čakal na krvoločno napadalko. Čakal pa je zaman, kajti duhala je smodnik in ni je bilo. Krnjav je poslušal naše tarnanje in kokošje kokodakanje, in kakor da je razumel in vedel, da je treba nekaj storiti, je nekega dne dvignil rep, preskočil plot in se napotil po položnem travniku proti gostim akacijevim grmom, ki so rastli doli pri potoku. Ponosno in samozavestno je prestavljal svoje mehke tace po zeleni travi, ko pa jc prišel do akacij, se je nenadoma pojavila pred njim lisica. Dolgo je bila zaman čakala na kokoši in ko je zagledala rejenega mačka, je bila trdno prepričana, da bi utegnil biti prav tako dober, če ne še boljši grižljaj za njeno lačno deco, kakor tolsta kura ali mlada putka. Planila je tedaj nadenj, odprla svoj slinasti gobec in ga hotela pograbiti. Tedaj se je razvil na travniku pred akacijami pravi pravcati vitežki turnir, ki se je odigraval po vseh predpisih in zakonih starih običajev Mirno in hladnokrvno je počakal maček, da se mu je lisica približala, potem jo je pa tako naglo in spretno usekal z ostrimi svojimi kremplji po požrešnem nosu, da se ji je curkoma vlila kri. Rane so jo sicer skelele, odnehala pa vseeno ni. Znova se je pognala proti pogumnemu mačku, a zopet se je morala umakniti s krvavo in razpraskano glavo. Tedaj je obliznila kri z nosa, stisnila rep med noge in se pripravila na nov, še srditejši naskok. Ampak tudi Krnjav ni počival! V velikem in prožnem loku se ji je zagnal v glavo in naglo — da sama ni vedela kdaj in kako — zasadil svoje dolge in ostre kremplje naravnost v njene pohlepne oči. Obupno je zacvilila in kakor brez uma otepala z glavo po tleh, a bila je slepa in maček se ji je lahko brez težave umika!. Izpustil je pa kljub temu ni. Kakor da bi vedel, da jo je treba docela premagati, ji je besno puhal v slepi obraz svojo slino in jo vedno znova praskal in me-šaril. Bog vedi, kaj bi se bilo z lisico zgodilo, da ni tistega krvavega in junaškega boja opazil moj oče, skočil po puško in lisico ustrelil. Krnjav je radovedno in temeljito prevohal mrtvo žival, zmagoslavno zamijavkal, dvignil rep in se kot pravi zmagovalec ponosno in samozavestno vrnil domov. Brez ran pa tudi on ni bil. Ko smo ga preiskali, smo ugotovili, da ga je lisica dvakrat ranila: enkrat ga je ugriznila v spodnji del leve tace, drugič pa v levo uho. Luknja v ušesu, ki mu jo je prizadejal njen zob, mu je potem za vedno ostala, kakor jasen in neizbrisen spomin na tisto krvavo in junaško borbo. Po tistem dogodku pa je postal naš Krnjav po vsej vasi znan junak. , Moja mati je bila tiste čase slabotna in bolehna. Štrli so ]o bili napori težkega dela in zgodilo se je pogostokrat, da se je zgrudila in obležala nezavestna na tleh. Ob takih prilikah smo jo morali poškropiti z mrzlo vodo in jo tako zopet obuditi k življenju. Ker se je bala novih napadov in da ni bila sama, je ostajala večinoma doma. Nekega dne pa, ko je bila prepričana, da se ji je zdravje že popolnoma povrnilo, je vzela velik ploh perila in odšla na potok. Med pranjem ji je pa zopet postalo slabo. Perilo ji je padlo iz rok in nezavestna se je zgrudila na tla. Kakor mrtva je ležala na bregu in mogoče bi se ne bila nikdar več prebudila, da ni Drišel baš takrat tam mimo maček Krnjav. Potepal se je bil po polju in se je vračal domov. Ker je bila voda široka, je maček ni mogel preskočiti: cepnil je v potok in se pošteno zmočil. Ves premočen se je skobacal na breg, kjer je v nezavesti ležala moja mati, stopil k njej, jo povohal in se tako krčevito otresel neprijetne mokrote, da jo je vso poškropil s hladečo roso. Mati je tedaj odprla oči, pogledala začudeno. okrog sebe, spomnila se, kaj se ji je bilo zgodilo in vstala. Nikjer na okrog ni bilo žive duše, le maček Krnjav je stal poleg nje in veselo dvignil svoj se vedno mokri rep. Začudeno ga je pogledala in ko je opazila, kakšen je, je bila v dno duše prepričana, da jo je zvesti maček nenadoma in namenoma obudil k življenju. Tista trdna vera ji je tudi pozneje ostala in nihče na svetu bi je ne bil mogel prepričati, da ni bilo tako. Od tistega dne je bil maček Krnjav njen rešitelj in imel je vso njeno naklonjenost in ljubezen. _ Toda tudi hrabnemu in tako nenavadno bistremu mačku Kmjavu je bila usojena težka in nepopravljiva nesreča. V naši okolici je bilo nenavadno ve liko divjačine, posebno lisic, kun in podlasic, zato jim je moj oče nastavljal vsako zimo težke železne progle. Lovil jih je in prodajal v mesto njihove dragocene kože. Neke zime, ko je ravno zapadel prvi sneg, je bil nastavil tako pioglo tudi v gozdičku, ki je poraščal breg položnega griča nad našo hišo. V past je bil položil zajčji drob in bil je prepričan, da bo naslednje jutro našel med njenim železjem lepo kuno zlatico. Usoda pa je hotela drugače. Namesto kune je našel v pasti — mačka Krnjava. Močno železje ga je bilo prijelo za levo zadnjo nogo in ga ni izpustilo več. Omamljen od bolečine je napenjal vse svoje sile, da bi se osvobodil, a s tem si je samo poslabšal itak obupni položaj. Ko ga je oče našel in rešil, je bila kost pod kolenom popolnoma gola. Prvi trenutek je mislil, da bi ga bilo najboljše ubiti in rešiti muk, ljubezen do drage živali pa je bila preveč velika, da bi se ga bil mogel dotakniti s takim riamenom. »Kar bo, bo!« si je dejal, vzel nevarno ranjenega in popolnoma izmučenega mačka in ga odnesel domov. Še danes se spominjam, kakšna zmešnjava je nastala tedaj. Vsi smo jokali, ko smo videli oglodano nogo. Napravili smo mu toplo in mehko ležišče, dali mu mleka in mu stregli kakor bolnemu otroku. Polagoma se mu je vračala prejšnja moč, a rana se ni hotela zaceliti. Noga mu je pričela gniti in mu je naposled popolnoma odpadla. Mislili smo, da ni več rešitve, a zopet se je izlizal: ostanek noge se je zacelil in zarastel in maček Krnjav je zopet vstal in hodil. Hodil pa je odslej seveda samo po treh. Kljub temu je ostal še vedno oni hrabri in podjetni maček Krnjav, kakor je bil v srečnejši in boljši polovici svojih let. Ko so ozeleneli travniki in logi, je hodil Krnjav spet svoja stara pota. Ni se strašil naporov in včasih ga po več dni ni bilo domov. Ljudje, ki so ga poznali po treh nogah, so nam pripovedovali, da so ga videli v najbolj oddaljenih sosednjih vaseh in nekoč sem ga celo tudi sam srečal daleč na driigem koncu doline. Možato je klecal s svojimi tremi nogami po uglajeni stezi, ki je vodila čez velik travnik in ko me je zagledal, jo je naglo ubral v stran, bodisi da me ni spoznal, bodisi da ga je bilo sram svojega potepuštva. »Krnjav!« sem ga poklical. »Kam greš? Cemu se me bojiš?« Obstal je, prisluhnil in nekaj časa razmišljal, kaj bi storil; naposled se je pa le odločil in se mi približal. Dobrikajoč je dvignil rep in počehljal svojo rjavo brado ob moje hlače. »Kaj delaš tu?« sem ga vprašal. Zagodrnjal je nekaj, kakor da bi mi hotel razodeti svoje namene in poprositi me odpuščanja in se je še bolj ljubeznivo stisnil k meni. »Pojdi!« sem dejal. »Domov greva! Ne spodobi se, da se klatiš po svetu kakor star potepuh, ki nima doma.« Krnjav pa se ni vdal. »Neee .« je zamijavkal in vsi moji poskusi, da bi ga odvrnil od na-daljnega potepanja so bili zaman. Šele po večdnevnem klatenju po tujih krajih, se je zopet prikazal na domačem pragu. Tista njegova pctepuška strast, ki se ga je bila oprijela na stara leta, mu je poctala naposled usodna Ko je nekega dne zopet odšel v sosednjo vas, je Bog vedi kako in zakaj, prišel tudi na velik graščinski vrt. Zelo velik in lep je bil- tisti vrt in z ograjo, lepo uravnano in poslikano, je bil razdeljen na dva dela: na cvetličnega in ze-lenjadnega. V sredini, prav med tistim lepim plotom je stal širok in globok vodnjak, da je bilo z vseh strani mogoče zajemati vodo. Krnjav je dobro vedel zanj. in ko so zahreščali na reščeni poti neznani koraki, jo je naglo ubral proti tistemu edinemu in prikladnemu prehodu, skočil na obrobek in se hotel pognati na nasprotno ctran Radi ctaro^np nerodnosti in pomanjkanja druge zadnje noge se mu skok ni posrečil: padel je v globino in žalostno utonil Ko ie potem nekega dne zajemal grajski vrtnar iz vodnjaka vodo za zalivanje, p zajel in privlekel na dan tudi njega - mitvega mačka Krnjava V nedeljo po maši je povedal mojemu očetu njegovo žalostno zgodbo. Sedemnajst dolgih let je prebil pod našo streho, sedemnajst dolgih let je bil naš zvesti spremljevalec in družabnik in nikoli in nikdar nismo imeli vzroka pritoževati se nad njim. Neznana mu je bila hinavscma m zahrttnost in neznane so mu bile vse one premnoge grde lastnosti, ki jih je človeštvo na-tovorilo mačkam; storil pa je bil toliko dobrih in koristnih del, da je zasluzil skromen spomenik, ki sem mu ga postavil s temi vrsticami Dasiravno ubega in nevedna stvar, se nam marsikatera od naših domačih živali globoko vtisne v spomin, da se je še po mnogih, mnogih letih spominjamo, kakor da bi se spominjali dragega, ljubega znanca iz nekdanjih, davno prešlih dni. France Seljak: V sta i en je Dilu je trda zima, bil je mraz, in bil je led in do vratu snega; a zdaj je prišel ves drugačen čas, je solnce zlato sinilo na nas in nas ogreva toplo do srca. Prirodo vso objel je dobri Bog in dahniI vanjo svoj vroč poljub; zazelenel je gozd, zacvetel log, otroci z oenci plešejo okrog, kot pesem se razlega njihov hrup. Kot lepa roža iz temin grobov, iz zime zrastla je velika noč; bril jan in oljka, rimska pot zvonov in božji grob, glej, ogenj gre domov, z njim blagoslova čudežna gre moč. Pred jutrom o cerkvi orgle zadonč. In z alelujo teče slap solza.. Kot srca v rokah svečke nam gore. Pojo zvonovi... možnarji grme... Procesi ju ... in prva luč neba ... Se zarja je razlila prek poljan; že Krist je vstal, bandero mu drhti in rdeče kot žareč oblak čez svet nisi; v plamenih kakor luč nam sije dan. še duša naša kakor ogenj nam gori. ®i0®0®0®0®0®0®®0®0®0®0®0®0®® Hans Aanrud: Mala Marta in kukavica Zgodnje jutro. Na holmu, prav nasproti vasi, sedi mala Marta, osemletna deklica, in gleda proti velikemu brezovemu gozdu, ki se razprostira po pobočjih v nevidno daljavo. Na holmu raste nekaj jelk, ki objemajo breze s svojim temnim pasom. Mala Marta odgrne pisani robec z ušes in napeto prisluškuje. Nič! Ničesar se ne sliši. Moj Bog, kako je letos pomlad zakasnila. — Opoldne solnce toliko greje, da je sneg na prisolčni strani že skopnel, ali na drugi strani, po klancih in ob potoku, se še beli snežna odeja in širi mraz po dolini, kakor hitro solnce zaide. Mala Marta sedi že osmo jutro na istem mestu, a je šele prejšnji dan dočakala prvo blago toploto, ki je zavela od zemlje, naj je solnce sijalo ali ne. Prejšnji dan je videla, kako so se prebujali pctoki, čula je, kako je zašumelo po celi dolini. Popje brez je nabreknilo in začelo pokati, danes se tu in tam vidi že svetlo zeleno listje, a jutranje blago solnce razliva svojo svetlobo, kakor da teče velika žarka reka čez obronke. Srce ji je burneje zatolklo. No, zdaj bo prišlo. Mala se je okrenila in pogledala nizdol proti koči, ki je tako pokojne stala v svojem bregu. Stekla so se lesketala v solncu, a iz dimnika se je vzpenjal dim pod nebo. Nek tuj pes, ki je tekal pred hišo in lajal, je motil običajni mir. Da bi le ne bilo prepozno! Kukavica je, ki jo mala Marta tako težko in z bojaznijo čaka. Ona ima vzrok za to. V njeni rodni koči ni tako pokojno kot izven nje. V izbi leži mati in se bori s smitjo. Pred kakimi osmimi dnevi je bila nenadoma zbolela. S pomladnega, ostrega zraka se je bila vrnila z vnetimi pljuči. Zdravnik je bil nekajkrat pri nji, to noč se ni ganil od njene postelje. Njegov je pes, ki leži pred vrati. Mala Marta je prebila prvi dan pri materi, ki je ležala v postelji in bledla. Mala je jokala. Videla je, da materi ni dobro, a šele tedaj, ko ji je oče dejal, naj moli, da ji Bog ohrani mater, je spoznala, da je mati zelo bolna. Nikoli ni pomislila, da bi mogla izgubiti mater Vroče je začela moliti k Bogu in je bila prepričana, da ji bo pomagal. Bog ji je bil že leto prej zelo dober, ko ga je prosila za sani. Nekaj dni pozneje ji je bil oče prinesel sanke in prav take, kakršne si je bila želela. Saj oče pač ni mogel vedeti, da je Boga prosila za sanke. Naslednji dan je Marta vstopila v izbo, mati je bila zelo spremenjena in čudna. Vsi so jokali. Mati je ležala bleda, ekrog ust ji je trepetal čudovit nasmeh. Govorila je tako čudne stvari, da jih Marta niti ni razumela. Končno je mati pripovedovala, da se bo s starim gospodom župnikom vozila na saneh ... Mali Marti je pokalo srce. Zdelo se ji je, da je ona vsega tega kriva. Kako naj pričakuje, da ji bo Bog tudi to pot pomagal. Gotovo ve za tiso čokolado, ki jo je mama hranila v omari, a jo je Marta brez dovoljenja pojedla. V resnici ni mislila, da jo bo pojedla, hotela jo je samo pogledati, a slučajno je odkrhnila košček, tako majhen košček, da je bil komaj viden, in ga je pojedla. No, vsakokrat je vzela tako majhen košček in nenadoma je bilo konec čokolade. Tedaj se je odločila da bo priznala svoj greh, a je odlašala in odlašala, dokler ni mamica zbolela. Uh, da bi Dila mamica toliko pri zavesti, da bi ji lahko povedala, tedaj Oi moraa ozdravela. Ne, niti ne more upati, da bi ji ljubi Bog pomagal. Preveč jc bila poredna.- Niti misliti si ne more, da bi se ga ona upala prositi. Niti plakati ne more, ker je tako nemirna, uboga, tako strasno saina, zapuščena, a od nikoder ni pomoči. Da bi le vedela, kaj naj naredi, da bi jo ljubi Bog razumel, da zdaj v resnici dobro misli. Vse bi rada storila, kar bi zahteval. Nenadoma je zaslišala jasen, visoki žvižg. Oglasil se je bil škorec, prvi glasnik pomladi Kukavica?! Marta je slišala pripovedovati: Kdor stopi pod drevo, na katerem kukavica kuka in si želi karkoli, se mu gotovo izpolni. O, da bi kukavica že prišla! Bežala bi tudi ria konec sveta, da bi pri- bežala pod ono drevo. V tem je videla edino rešitev, zato je sedela na istem mestu ze nekoliko dni, čakala in poslušala. Oh, da bi le ne bilo prepozno! Zdravnik je govoril o nekaki krizi, na katero mora čakati, morda bo moral puščati celo kri. Vendar se do zdaj še ni nič posebnega zgodilo, ker je vse mirno. Po dvorišču se podijo kokoši in brskajo po pesku, na krovu hleva se oglašajo škorci Ali bodo tam gnezdili? Nenadoma je Marta poskočila in strgala robec z glave, da bi bolje gi j^^jjj »Kii-ku,« je zakukalo jasno, polno in odločno z obronkov gozdov, daleč, daleč , Kri ji je planila v lice, srce ji je divje zaplalo. Nekaj časa je stala ket okat^enela, nato je letela za glasom. Kmalu je zopet pestala, zajela sapo in posluhnila Še jo je slišala, a tedaj je bila še mnogo dalje. Spet je letela, zopet je postala in poslušala. Vedno je slišala kukavico, a vselej ji je odletela dalje. Zdajci je kukala na vrhu obronka. Marta je tekla in tekla. Ena sama misel jo je vso prevzela: mora jo, dohiteti. Slednjič je dospela na vrh. Zdelo se je, da se bo kukavica tu umirila, ker je ostala dalje časa na istem mestu 2e ji je bila blizu. Tam na oni veliki brezi. Prav jasno jo vidi Marta beži. O, zdaj je odletela na drugo drevo. Ona za njo. Zopet je odletela. — Poizkušala je, da zadrži sapo in se kukavici čisto na tiho približa. Hctela jo je z naglim skokom doseči. Vselej, ko ji je bila že blizu in ji je srce od veselja poskočilo, je ptica odletela dalie. Že zopet je pri veliki brezi. Zdaj jo jasno vidi. Slišen je njen »ku-ku«, pri tem širi rep kot pahljačo. Zdaj je Marta prav blizu Samo dva ali tri korake, da bi kukavica le za trenutek počakala... Pridržala je sapo in zbrala moči za poslednji skok. Pred očmi ji je zatrepetalo samo — samo še trenutek — kukavica se je dvignila v zrak. Marta je bila že vsa trudna, izčrpana. Glasno je zaječala in se zgrudila pod brezo. Vsa vas se je oddahnila, ko je zdravnik slednjič opoldne izjavil, da je kriza minila. Bolnica je odprla oči in je bila zopet pri zavesti. Njeno prvo vprašanje je bilo, kje je Marta Leteli so po njo, a je niso mogli doklicati. Zdaj šele so se spomnili, da je bil ctrok vse one dni, ko nihče ni utegnil, da bi se brigal zanj, tih in sam sebi prepuščen. Vsem je bilo žal otroka. No, zdaj bo že drugače. Začeli so ga povsod iskati, v kleti, na izbi, v koči, na dvorišču, toda o Marti ni bilo sledu. Vsi so bili prepadeni in v skrbeh, zakaj vsi so jo radi imeli. Bolnica je neprestano vpraševala po nji Tedaj je zdravnika zaskrbelo. Bolnica se ne sme vznemirjati, morajo najti otroka in to čim preje. Tedaj se je spomnil zdravnik na psa Kje so jo poslednjič videli? Na holmu. Ali imajo kako stvar, ki jo je mala na sebi nosila? Dali so mu, a on je šel na holm in poklical psa. Pes je naglo pritekel veselo mahaje z repom. Zdravnik mu je dal povohati Martin robec, pes je vdano gledal gospodarja. Zdravnik mu je pokazal na mesto, kjer se je poznalo, da je nekdo sedel. Pes jc povohal in s pametnim, vdanim pogledom znova pogledal gospodarja. »Ta-ta«, je klical gospodar psa in šel nekoliko korakov. Pes je razumel in šel mahaje z repom za sledjo. Zdajci je odskočil v stran, postal in znova pogledal zdravnika. »Ta-ta«. Zdravnik je zaklical onim pri koči, naj ne skrbijo, da bo že našel deklico in je sledil psu, ki je tekel čez pobočja. Mala Marta je bila trudna in izmučena zaspala. Ležala je in sanjala. V sanjah je videla starega župnika, ki vozi velik voz navrhan s čokolado, na vrhu čokolade pa je sedela kukavica. Čisto jasno jo je slišala, četudi je ni videla. Nenadoma je občutila na licu nekaj toplega, prebudila se je in odprla oči. Poleg nje je stal velik pes, mahal z repom in jo lizal po licu, a tam gori, prav nad njo je sedela kukavica in kukala — jasno in glasno. Marta se zbere in toliko, da je mogla v duhu izreči gorečo željo, da mati ozdravi, ko odleti kukavica, ki se je prestrašila psa, ki je bil začel glasno in radostno lajati. Nato je stekel proti nekemu človeku, ki je prihajal proti nji. Bil je zdravnik. Dvignil jo je s tal. — »Tvoja mati te pozdravlja, kmalu bo zopet zdrava«. Mala Marta je oklenila ročice okrog zdravnikovega vratu in zaplakala od tihe sreče. Pastirska Jurček pase krave tri, Ureza uteče, Mavre ni, Čada šla je o rž na pašo. Jurček skoči, najde kašo. zleze o pisker, začne jesli, Maora, Breza k njemu lezli: Jurček kaše se naje, ne držijo ga noge. Mavra dregne, pisker slere. Ureza jo domov udere, Čada dvigne rep. zbezlja; Jurček pol je mile Jere, šiba čaka ga doma. Otroci prosijo Krivo hodim, prosim, prosim, coklje trgam, malho nosim. Če boš kruha dal, boš pri Bogu spal, če boš nišlro dal, boš pri kači spal, iz rešeta jedel in iz sita pil, grdo sitnost predel, pajčeoino tkal, v petih dolgih letih se za bob zredil. Krivo hodim, prosim, prosim, coklje trgam, malho nosim. Ione — Lone, zapravl/ivec Tone — lone zdi doma. Maček ga srdito gleda, za ušesi se čehlju. ni več mleka polna skleda. Lakota skoz okna gleda, ne bo več smetane jel, pajek čreva mu zapreda. ne bo masten gobček imel. Eno kravo zaigral, Tone — lone, oj gorje, drugo kravo je prodal. če te muc z lasmi pojel M0i0§0»0®0»0M0«0®0»0»0f0M Pogumni Mevžek Živel je Človek, ki se je imenoval Mevžek. Bil je tako boječ, tla se je bal iti iz'hiše. Oe je muha letela mimo, se je skril pod posteljo. Nekoč ga je trebuh bolel, zato je moral iti iz hiše, ni pa pozabil vzeti meča 8 seboj. Z njim je mahal po zraku in zadel tri muhe. To ga je navdušilo e takim ponosom, da je napisal na svoj meč: To jo Mevžkova sablja, s katero je tri in šestdesetim pasjeglavcem odsekal glave.« Nalo si je opasal sabljo, si naložil vrečo moke in se podal na pot. Če je potoval dolgo ali ne, kdo to ve? Šel je in šel, našel v neki zaseki hruškovo drevo, postal, zakopal vrečo moke v zemljo, obesil sabljo na drevo, legel na Zemljo in zaspal. Na mah — kot bi bili iz tal zrastli — je stalo sedem bratov pasjeglavcev ne daleč od njega. Pogovarjali so se, kdo more biti tujec, ki je vdrl v njihovo deželo, v kateri morajo pustiti še ptiči, ki čez njo letijoj po eno peresce za colnino, a živali po en krem-pelj ali po eno kopito. Najmlajši izmed njih se je prikradel do spečega, si ogledal sabljo, se vrnil do bratov in jim povedal, da je videl na sablji napis: -To je Mevžkova sablja, s katero je tri in šestdesetim pasjeglavcem odsekal glavo.« V tistem trenutku se je Mevžek prebudil. Videl je, kako se mubli/.a sedmero bratov in mu pravi, naj pokaže svoje spretnosti. Pokazal jim je svojo sabljo in stopil na mesto, kjer je bil zakopal moko, da se je dvignil bel oblak okrog njega. »Poglejte me! Tak sem. Ce stopim na zemljo, se dvigne v gostih oblakih prah,« je dejal. Tedaj so prosili pasjeglavci, naj ostane pri njili, ki niso še nikoli videli takega človeka kot je on, dobil bo njihovo sestro za ženo, za doto pa polovico vsega, kar imajo. Mevžek se jim ni upal upirati, šel je z njimi. Sezidali so mu hišo in mu dali sestro za ženo. Tako je živel s pasjeglavci. Oez nekaj časa se je pojavila v gozdu grozna žival, ki je prihajala zdaj zdaj tudi v vas in žrla ljudi. Pasjeglavci so sklenili, da bodo šli nad žival in so povabili tudi Mevžka, naj gre z njimi. Temu pa lov ni bil nič po volji in sluga se je vrnil s sporočilom, da se Mevžku ne ljubi iz hiše. Toda... njegova žena ga je prisilila k temu; zapodila ga je iz hiše. Mevžek je bežal v gozd in splezal na veliko hruško, da bi se skril. K nesreči je navadno prenočevala grozna žival prav pod tem drevesom. Pasjeglavci so mislili, da je Mevžek odšel že sam na lov, zato so se podali za njim tudi oni, naleteli na grozno žival in jo ranili. Žival je letela naravnost v ležišče pod drevesom, na katerem je Mevžek še vedno čepel. Ta se je od strahu onesvestil, padel na lirbet živali, se znova zavedel in se tesno zgrabil za njene kocine. Žival se je prestrašila prav tako kot Mevžek, ko je čutila neznano težo na hrbtu, in bežala naravnost v vas pasjeglavcev. Ti so popadli za puške in so jo ustrelili. Mevžek pa se je delal, kakor da je nevoljen radi tega in je deial: >Zakaj ste žival usmrtili? Ali bi ne bilo bolje, da bi gledali, kako jo bom ukrotil?« In pasjeglavci so verjeli, da govori resno. Kmalu nato je prišla sovražna vojska in se hotela bojevati s pasjeglavci. Ti so znova poslali po Mevžka, toda sel se je tudi zdaj vrnil z neugodnim sporočilom. Mevžkova žena pa je vzela dolgo palico in spodila moža iz hiše. Ta je šel h konjski čredi pasjeglavcev, da bi si izbral naj-krotkejšega konja in na njem pobegnil. Toda nobeden se mu ni hotel približati, vsi so ga odbijali s kopiti. Slednjič je našel staro kobilo, ki je trpela in so ni ganila. Ta jo zame : je dejal Mevžek, zajahal kobilo in odjabal, a ne v smer, iz katere je imel priti sovražnik. Ko so pasjeglavci o tem slišali, so si mislili, to je tako kot pri lovu na grozno zver; kadar bo sila, bo že prišel. V zaupanju vanj so zgrabili sovražnika. Ko je Mevž-kova kobila slišala streljanje, je bila kot spremenjena. Obrnila se je bila kot blisk in letela na vso naglico v smeri, odkoder je prihajalo streljanje. Mevžek je ni mogel več brzdati. V svojem strahu se je zgrabil za veje velike platane, toda kobila je letela s tako močjo, da je drevo s koreninami vred ostalo v Mevžkovih rokah. Žival je letela v sredino vojske in po-mantlrala sovražnike s svojimi kopiti, kar jih je ostalo, jih je Mevžek s svojo platano potolkel. Ko je bilo vse končano, so zgrabili pasjeglavci kobilo za uzdo in peljali Mežka med zmagoslavnim petjem domov. Izvolili so ga za svojega poglavarja; še dandanes živi med njimi. (Kavkaška pravljica.) Hoja hoj u~:r Hoja hoj hoj. oolk ima loj! Sraka je spalo, žolna prav taka. Sova. hu, sova — nsa je sirova. Če jo ulovim, kaj naredim? Pesem je Pesem je taka — pravi nam sraka: Tine s Krtine, Grega raz Brega muco sta ulcrala. o Trstu prodala, moke kupila. noj. lloja hoj hoj, volk mi da loj, sraka zakuri, žolna se žuri, sovo mi speče. Medved priteče — rad bi jo vzel. če bi jn smel. taka sok zabelila in se najela. Tine se joče, Grega ihti: muce več ni. Pesem je taka — pravi nam sraka. z •®o®o®o®o®o®o®§o®o«o®o®o®o®® Is Valvasorja Janez Vajkard baron Valvasor ie prvi največji zgodovinar Kranjske. Rojen je bil leta 1641. v stolni župniji v Ljubljani. Bil je plemič, ki se je pa mnogo pečal z znanostjo. Bil je zgodovinar, prirodopisec, kemik, umetnik, tehnik itd. Proslavil se je s svojim znamenitim velikanskim delom o deželi Kranjski. Da je zbral gradivo za to ogromno delo in da je to delo izdal — tiskalo se je v Nemčiji — je porabil vse svoje veliko premoženje. Pisal je delo na svojem najljubšem posestvu v Vagenšperku pri šmartnein. V tem gradu, ki je danes last Windisch-griitzov, je še ohranjena popolno opremljena Valvasorjeva soba. Leta 1689. je izšel prvi del njegove »dežele Kranjske«. A že leta 1692. je moral prodati svoj ljubljeni Vagenšperk, leta 1693. pa svojo rojstno hišo v Ljubljani. Že leta 1690. je prodal svojo znamenito knjižnico v Vagenšperku, ki jo je kupil zagrebški škof. Del vagenšperškega posestva pa so kupili stiski menihi. Tako je moral Valvasor zapustiti svoj Vagenšperk in se je — zvest lepi Dolenjski — preselil v Krško, je je leta 1693. topil hišo od Jakoba Vodnika. V tej hiši je Valvasor umrl 19. septembra 1693. Pokopan pa je bil v kapelici gradu Medija nad Zagorjem v litijskem okraju, kakor zatrjuje Valvasorjev življe-njepisec pl. Radicts. Na Sv. Jakoba trgu v Ljubljani stoji visok Marijin steber. Ta kip je modeliral sam Valvasor, vlila pa ga je domača tvrdka Schlag, prednica poznejše Samassove zvoname v hiši na Karlovški cesti št. 15. Valvasor si je zamislil tudi velikanski projekt predora med Kranjsko in Koroško pod Ljubeljem. Predor bi šel v zemljo pri Sv. Ani nad Tržičem in bi bil tako širok, da bi se lahko skozenj jezdilo in vozilo. Pri Sv. Lenartu na koroški strani bi prišel predor zopet na dan. Ta načrt je Valvasor naredil leta 1679. in ga poslal na Dunaj. Ker pa so bile cesarske kase na Dunaju suhe in je tam razsajala tedaj kuga, je načrt ostal pozabljen. Svoja dela je pisal Valvasor v nemškem jeziku. Toda govori tudi o Slovencih (Kranjcih), Rusih, Celiih itd. z velikim spoštovanjem. Z veliko ljubeznijo popisuje navade in šege Slovanov ter naglasa, kako razširjeni so slovanski jeziki in kako sorodni so si med seboj. Posebej govori, »kako sta si ruski in kranjski (slovenski) jezik enaka«. V dokaz priobčujo »Očenaš« v 13 slovanskih narečjih. Valvasor je bil učen in častit mož, bil pa je otrok svoje dobe. Tako nam je razumeti, leo zvesto popisuje vse narodne vraže in šege, ki se nanašajo na naše živalstvo, rudarstvo, vse narodne običaje in pregovore. Iz vraž se deloma norčuje, deloma pa sam tudi verjame vanje. V tem zniislu je pisano tudi poglavje o kranjskih polhih. Kako vrag pase polhe Je pa na Kranjskem posebna živalca, ki jo težko vidiš po drugih evropskih deželah, tukaj pa je je najti v množinah ter se po kranjsko polh imenuje. Polh je malo večji od podgane, kateri po sivi barvi sicer ni nepodoben. Jč razno sadje, kakor veverica, ki ji tudi enači po velikosti. Zadovolji se tudi s sadeži bukve. Te živalce prebivajo vso zimo pod zemljo; v poletnem času pa pridejo ven, in sicer tako številni, da jih v velikih bukovih gozdih samo iz ene luknje pride po več tisoč. Pravijo za gotovo, da jih vrag goni na pašo. Pred nekaj leti sem sain z drugimi ponoči šel v tak gozd, kjer imajo navado loviti te živali. Tu smo potem slišali močno pokanje in tleskanje, kakor vozniki pokajo z biči. Ko so tedaj prišli v velikih množinah polhi, so kmetje, ki so bili okrog mene, slekli suknje in sezuli škornje ter vse skupaj pometali po tleh. In je potem toliko polhov zlezlo notri, da so jih suknjiči in škornji bili čisto polni. Ko je ta polšja armada (ali čreda polhov) odšla mimo, so v oblačila skrite polhe pobili in pobrali. To pričajo moja lastna ušesa in oči. Vendar se pa to ne dogaja vsako noč, ampak le v sobotah zvečer in tudi ob drugih svetih časih. Ljudje pravijo, da vrag nima moči, pregnati te živalce iz človekove obleke te so se skrile vanjo ln ko je slišati tako pokanje z bičem in ko se nato oglasi še žvižg kar se mnogokrat zgodi, je treba brž zbežati cdtod. Pravega vzroka pa m ni nihče znal povedati, razen, kakor drugi pravijo, da vrag vrže ob tla tistega, ki ne zbeži, ko vrag zažvižga. Drugi zopet pravijo, da se potem prikaže hudobni duh v strasm pnkazni. in to sem slišal od dveh kmetov, ki sta mi pravila, da sta ga videla na lastne oči. Ko pa sem enega od teh vprašal, kakšen je vrag, je dejal: »Hudo divji, kot poi kozla « Čez dolgo časa sem ga cd daleč dal vprašati po drugem, kako postavo j« imel vrag Temu je odgovoril: Docela strašno! Kot pol človeka!« Sedaj msea gotov ali je kaj videl aH jc sanjal. To je pa vendar le gotovo, da ga večkrat slišijo, ko goni polhe in pri tem tleska, ploska in močno žvižga. Veliko uglednih oseb v deželi ni hotelo verjeti, dokler jim skušnja ni vzela vseli dvomov. Večinoma pravijo, da so jim starši pripovedovali, da je najboljše vragu se umakniti s pota, ko tretjič močno požvižga, kadar žene polhe na pašo. Drugače' pa se je treba čuditi, da ima vsak star polh na ušesu zarezo. Pripovedujejo, da jim taka znamenja dela njihov neblagoslovljeni pastir Gotovo pa je jopet to, da mladičev, ki še niso prišli z drevesa, še nobenega niso našli zazname-novanega, četudi je bil že precej velik. Smelo bi se misliti, da se med seboj grizejo in se tedaj sami zaznamenjujejo s svojimi zobmi Ampak bi potem morali nekateri imeti ušesa čisto scefrana in mnogi več kakor en ugriz na obeh ušesih. Ali pa so pri njih uzakonjena taka bojna in pretepaška pravila, da ne sme nobenega v uho ugrizniti več kakor enkrat, in sicer ne poprej, dokler niso prišli z drevesa, kakor so svoičas longobardski bojevniki imeli take bojne postave, da se meč nekaterih delov telesa ne sme dotakniti. Ostane tedaj sum, da star polh take zareze na ušesu ne dobi od ugriza, ampak na nenaraven način. Baje pa vrag zaznamenjuje le tiste, ki jih je enkrat gnal na pašo, če je kaj dati na besede kmetov. Ali so pa kmetje to zvedeli od vraga ali od polhov, to ne morem vedeti. / Imajo pa te živalce svoje mladiče zgoraj v duplih votlih dreves, kakor se tudi stari v takih votlih drevesih drže podnevi in notri počivajo. Ponoči pa gredo ven žret sadje in žir. Če v votlo drevo spustiš močno sapo iz ust, začno polhi notri mrmrati s takim glasom: deru, deru, deru itd. Potem se vtakne dolga šiba v duplo, ž njo rogoviliš okrog, jo suvaš ven in nazaj, pa ti pride polh ven. Potem ga lahko vjameš in primes z roko za vrat in ubiješ. Vendar je treba prijeti previdno, ker sicer hudo ugrizne. Drugače jih love tudi v pasti, katerih ima marsikak kmet čez sto... Kdor ima sto takih pasti, morajo najmanj trije biti zraven, ker ima en človek dovolj opraviti, da nastavlja 20 do 30 pasti. Ko jih je nastavil, mera celo noč hoditi cd ene do druge, da pride k vsaki pasti štirikrat ali petkrat, več ali manjkrat ter jemlje ven ujete polhe. Tako se včasih vjame v sto pasti tri-, štiri-, tudi po petsto polhov. Včasih se pa zgodi, da slišijo, kako se celo noč prožijo pasti, pa se vendar noben polh ne vjame vanje. Dolže vraga, da on trapi kmete in jih ima za norce. Kajti tako se resnično večkrat dogaja, da pasti napenjajo in nastavljajo celo noč, pa vendar ne dobe nobenega polha. Največ jih love v pozni jeseni, ko že gredo pri svojih luknjah v zemljo. Ta jesenski lov se pa vrši takole: Napravijo veliko skrinjo in v sredi luknjo. V to luknjo vtaknejo votlo pest starega kolesa. V to cev zabijejo veliko ostrih železnih žebljev, tako da konice mole navzdol. Tako gre polh lahko notri, nazaj pa ne more več, ker mu branijo konice od žebljev. Te skrinje zakopljejo v zemljo v polšji luknji, da je zunaj le cev. Zraven in okrog pa vse zadelajo. Potem jih gre notri v skrinjo toliko, kolikor jih ima v njej prostora in dokler ni nabito polna. Zjutraj vjetnike pobero ven, skrinjo pa puste tam in tako ravnajo naprej. Vendar ne sme vsak kmet polhe loviti tako. Mora prej gospodi, ki je gozd njen, nekaj za to plačati. In dajo splošno od dobre luknje 1 krono, to je 2 goldinarja, tudi več ali manj, kakor je luknja dobra ali slaba. Saj že vedo, kake so vse luknje. V teh luknjah ostanejo polšje živalce celo zimo in sicer brez jedi. Nikdar nisem mogel dognati, da bi jih bili dobili v zemlji, iz česar sklepam, da se zarijejo globoko v zemljo. Tole pa so mi šele pred kratkim sporočili, da je pred malo leti blizu Logatca nekdo padel v prepad, ostal notri nekaj tednov, potem pa vendarle prišel ven. Ta je baje videl, da so notri polhi lizali nek kamen, ki ga je tudi on lizal, in pri taki postrežbi, ko je bil kamen miza in jed obenem, se je ohranil pri življenin nekaj tednov. Če je to res, je morda kak salpeter ali kaj podobnega padlemu bil za živež. O naših polhih je pa treba naznaniti še, da so imenitno tolsti in da imajo veliko več masti kakor pa mesa, zato so najboljši pečeni. Mnogi plemenitaši ia meščanski ljudje se branijo te jedi in je ne marajo, posebno ženske osebe. Nekateri pravijo, da se jim gnusi zato, ker vrag te živali ravna in pase; drugi pa zato, ker so precej podobni podganam. Kmetski človek pa ima toliko manj stTahu pred njimi in se nm gnusijo tako malo, da jih nasoli v sode ali kadi in jih je celo zimo. Ponekod jih bo marsikak kmet nasolil po nekaj tisoč. Ta živalca pa ni le za jed, ampak tudi za okras obleki. Kajti njihove kože se prevažajo v oddaljene dežele in kraljestva, kakor v rimsko cesarstvo, na Holandsko, Špansko, Nizozemsko, Anglijo, Francijo, Italijo itd. Krznarji take male kožice potrosijo z apnom, od česar postanejo tigraste kakor tiger. Toliko o polhih, o katerih sem hotel povedati vse okolnosti, ker doslej Sp nisem bral pisatelja, ki bi bil te živalce pravilno popisal. O divjih živalih na Kranjskem Je pa na Kranjskem tudi več drugih divjih živali, velikih in majhnih. Prav veliko je imenitno lepili risov, ki so čisto tigrasti, hočem reči, pisani kakor tiger. Prav tako velikih in malih zveri, ki jim po kranjsko pravijo medved (Val-vazor piše: medued). Jelene je najti tudi pogosto in včasih tudi velike divje p reši če (douje presehez) V zaznamkih in listinah mesta Ljubljane se bere, da so leta 1342 v zimskem času v Mestnem logu pri Ljubljani vjeli divjega prešiča, ki je tehtal sedem centov. Volk (Uouk) teka okrog hiš več ko pogosto in dela ubogim kmetom veliko škodo, ko jim trga konje in jim kolje ovce, koze, krave in vsakovrstno drugo živino. Kadar v zimskem času leži debel sneg, jih hodi pet, šest do dvanajst ali petnajst volkov skupaj in napadajo pogosto tudi ljudi, tedaj, da ponekod eden ne sme sam potovati. Pozimi 1. 1655 so volkovi poškodovali več ljudi, nekatere pa celo umorili, pesebno okrog Turjaka. Divji ko z e 1 (Steinbock = diuie koseu) tukaj tudi ni tuj. Tako se tukaj rade drže tudi divje koze. Lisic, zajcev, kun, podlasic, tudi belih podlasic in belih zajcev ni malo; jelenov in srn pa polno. Divjih mačk in veveric je dovolj, podgan, miši in krtov pa več kakor si jih želimo. Ravno tako ni redko naleteti na jazbeca in ježa ter še več drugih štirinogatih živali. Jte Kraljestva živali Prebivalci divjih afriških džungel imajo odnekdaj za kulturnega Evropejca nekako privlačnost. S kolikim zanimanjem čita zlasti mladina povesti, ki se gode daleč onkraj oceana, na divjem zapadu. Kdo ne pozna »indijanaric«, ki opisujejo, kako se bore za obstanek izumirajoča plemena, kdo še ni čital knjige, ki pripoveduje, kako so še do nedavnega časa brezvestni »beli možje« lovili črnce in jih prodajali v sužnost? Evropske raziskovalne ekspedicije, ki so po odkritju Amerike in iznajdbi ladje na vijak vedno pogosteje obiskovale tropične kraje ter prodirale v osrčje neraziskanih predelov Afrike, Azije, Indije, so ob svojem povratku izdajale obširna poročila o vsem, kar so videle in doživele. Ni pa takega poročila ;jer bi raziskovalci ne omenjali srečanja z eksotičnimi živalmi. Saj so baš divje zveri najčešče bile najtežja ovira pri raziskovalnem delu ekspedicij. V borbi proti divjim zverem pa so imeli raziskovalci mnogo prilike, opazovati njihov način življenja, ki je neredko zanimivejši od načina življenja divjih človeških plemen. . Nemški učenjak, prirodoslovec Brehm je izdal ogromno delo -Življenje živali«, v katerem obširno popisuje vse do danes znano živalstvo. Iz Brehmove knjige smo izbrali pri nas manj znano žival, ki bi jo želeli predstaviti mladim in starim čitateljem »Slovenca«. To je Afriški nosorog Čudna prikazen. Ne veš firav, komu bi ga primerjal. Nekoliko je podoben volu, lo da ima okornejši trup. Toda glava! Katera rogata žival pa ima rogove nad — smrčkom? Nobena, to je Stvarnik namenu samo njemu. Zato se tudi imenuje nosorog. Vas zanima, kolikšen je? Različne velikosti, kakor druge živali. Našli pa so že tudi takega, ki je bil 4 metre dolg, 16 visok. Rep mu je meril 60 cm, a sprednji rog 70—80 cm, da, celo 136 cm. Strašna mrcina, kaj? Navadno ima sprednji rog daljši in je zadnji za polovico krajši. Rogov nima postavljenih vštric, ampak drugega za drugim. Zanimivo je, da imajo nosorogove samice lepše, vitkejše rogove, kar se slednjič za »gospe« tudi spodobi. . . Nosorog živi v vseh predelih Afrike, kjer so džungle, pragozdovi. Ljubi suhe, z visoko travo prerastle kraje, kjer ima dovolj paše. Za meso mu ni, je »vegeterijanec«. V veliko nadlego mu je vroče afriško solnce. Zato čez dan polega v senci košatih dreves in spi, ali vsaj dremlje. Ko se znoči, se zdrami, vstane in jo mahne k reki ali jezeru. Afriški nosorog sicer ni navdušen prijatelj vode, kot večina njegovih sorodnikov, vendar ga žeja vsak dan. Po uro daleč mora včasih k vodi, čez drn in strn si utira pot do nje. Pod njegovimi težkimi nogami poka in se lomi goščava, skozi katero se jedva svetlika dan. Nosorog pa lomasti vztrajno preko ostrih trnov v ono smer, kjer sluti vodo. Raziskovalci pravijo, da so se vselej napotili po nosorogovi poti do vode. Vsa njegova pota so namreč usmerjena k rekam ali jezerom. Na močvirnatih, blatnih bregovih rek uganja stric nosorog jako smešne stvari. Kar vleže se v nesnago in se z nepopisnim užitkom valja po njej ter zadovoljno gode. Veste, čemu? Dasi ima trdo. raskavo kožo, vendar ima med gubami občutljiva mesta, kamor sedajo neprijetni gostje: brenclji. komarji in podobna pikajoča golazen. Nosorog se jih brani na ta način, da se valja po blatu, v katerem se sodrga zaduši. Tudi v vodo se včasih spravi, ker zna plavati in se na gotovih mestih celo potaplja. Ko se tako »okoplje« in napije sveže vode, gre iskat hrane. Najrajši ima sočnato travo, jako ceni tudi koreninice in mlado vejevje. Hrano prebavlja zelo površno. Kar trga in muli ter požira, ne da bi veliko žvečil. V njegovih odpadkih so našli končke neprebavljenih vejic in grmičevja. Je pa drugače zelo spodoben in snažen. Odpadke odlaga na določeno mesto in jih celo zakoplje. Kupček, ki polagoma nastane kup, označi s posebnim, plitvim jarkom, ki ga z rogom izkoplje okoli nečedne zadeve. Raziskovalci menijo, da je to nosorogova »vizitka«, ali »pošta«, ki jo pušča tovarišem in tovarišicam, ki bi jih zanesla pot tod mimo. Afriški nosorog ne ljubi družbe. Navadno živi sam, kvečjemu po 4—10 skupaj. V tem oziru se razlikuje od slonov, ki žive v čredah, dasi se nosorog rad druži s sloni. Družinsko življenje nosorogovo ni baš vzorno. Samica, ki skoti po enega ndadiča, se za svoje tele zavzema z vso materinsko ljubeznijo. Mlad nosorožec živi do dve leti ob materinem mleku in pod njeno zaščito. Zanimivo je, da hodi mladič vedno pred materjo, ki mu z rogom od zadaj določa smer. Očka nosorog ne kaže posebnega zanimanja za svoj naraščaj. Nosorog raste do 13. leta. Po svoji naravi je boječ in se navadno izogiblje boja. Ce ni razdražen, ne napada in je vobče jako miroljuben. Utegne pa biti skrajno nevaren in ni vedno zaupati njegovi pohlevnosti. O tem so se prepričali lovci, ki smatrajo lov na nosoroga dostikrat za nevarnejši, kot lov na leve, tigre, slone. Strahovito orožje je nosorogov rog. Kadar napada ali se brani, pobesi glavo k tlom, tako, da z gobcem skoro drsa po tleh, in se v silnem zaletu zakadi nad nasprotnika. Gorje, kogar je nasadil na rog! V velikem loku zažene svojo žrtev v zrak, poprej pa jo je še razmesaril do smrti. Po nosorogovi navidezni okornosti se zdi, da je ta žival počasna, lena. Zna pa biti neverjetno uren in okreten. Zgodilo se je, da je nepričakovano prihrumel nad karavane in srečen je bil, kdor mu je utegnil pravočasno odnesti pete na kako drevo. — Med čutili ima najbolj razvit sluh in vonj. Vidi slabo. Odkar so pričeli prihajati Evropejci v Afriko, je jel ponekod nosorog naglo izumirati. L. 1650. jih je bilo v Kaplandiji vse polno, 1. 1900. pa so bili že jako redki. Največ se jih je še ohranilo v notranjščini Afrike in vzhodnih predelih. Poleg Evropejcev ga zelo preganjajo tudi domačini. Streljajo ga z dreves z zastrupljenimi puščicami, love v pokrite jame, aH ga pobijajo s kopji. X/. nosorogove kože izdelujejo bojne ščite, meso in mast uživajo, roženino pa prodajajo. Največ nosorogovih rogov pokupijo Kitajci, ki izdelujejo iz njih lične okraske, kot n. pr. držaje za dragocene meče itd. Meso mladega nosoroga ie prav tako užitno, kot telečje meso. Med živalstvom sta najhujša sovražnika noaorogova lev in tiger, ki prežita na njegove mladiče. Starih nosorogov se redkokdaj lotita. Pa tudi med seboj se jih mnogo pokonča, ko drug drugega Uapadpo aooloških vrtovih in celo večjih menežarijah naletiš danes kaj pogosto na afriškega nosoroga. Ris Med najstrašnejše roparje mačjega plemena spada nedvomno ris. Dasi je v naših krajih danes že skoro docela iztrebljen, vendar se še dobe stan ljudje, ki pripovedujejo, da so videli risa. Risova domovina je prav za prav po vsem svetu. Živi v Afriki, zapadni A?iji, Rusiji, Egiptu, Perziji, Siriji, v deželah ob Kaspiškem jezeru, Indiji, Skandinaviji, Kusiji, Sedinograški, v goratih delih Ogrske, v Bolgariji, Rumumji. Podoben je divji mački. Velikosti in barve je različne. Dolžina njegovega trupa meri približno 90cm, od katerih odpade 22-27 cm na rep; visok je 3o do 40 cm, težak 6-9 k«. V muzeju v Kristjaniji imajo nagačenega risa, ki je dolg 1 m, a težak je bil -15 kg. Barva risove kože je navadno prilagodena kraju, kjer prebiva. Najčešče se dobe risi z ruinenkasto-sivim kožuhom, ki se spreminja ns sivkasto-rujavo barvo. Posamezne dlake so pri korenini temno rumene, v sredin črno rujave, na koncu bele ali sivo-bele. Rep ima 6—9temnih polkolobarjev in •črno konico. Ušesa so zunaj sivo-rumena, znotraj rdečkasto-rumena, često po-rastla z belkastimi dlakami, ki prehajajo na vršičkih v majhne čopiče. Njegove oči imajo zelenkasto-rumen blesk. Strahoviti so risovi zobje in kremplj. V tem oziru daleč prekaša divjo mačko in se more meriti celo s tigrom in leopardom. Ris je krvoločen ropar. Napada in kolje vse, kar mu pride na pot. Navadno preži na kakem drevesu na plen in ko se inu žrtev dovolj približa, plane nanjo in ji zasadi svoje ostro zobovje v tilnik. Lovi pa tu in tam tudi miši, stika za ptiči, si privošči zajčjo pečenko, a tudi kurje se ne brani. Še žive ljudje, ki pomnijo, kako se je v zimskem času ponoči priplazil potuhnjeni ropar v vas iu grozovito mesaril po kokošnjakih. Mnogokrat se čuje, kako je ris napadel čredo ovac ua planinskih pašnikih in uprizoril pravcati pokolj. Pred kakimi ■tt) leti je doživel kmet Franc Krašovec v Raskovcu nad Vrhniko neprijetno srečanje z risom. Mož je šel z voli v gozd po drva. Ko je krenila pot v goščavo, se nenadoma pojavi voloma na tilnikih ris. Živali sta se obupno branili. Naposled jima je uspelo, da sta dobila drznega roparja med rogove in ga tako zmrcvarila, da je jedva ušel. Kakor vsi člani divjega mačjega plemena, tako tudi ris lovi in napada najrajši ponoči. Cez dan počiva in dremlje v kaki trnjevi goščavi, kjer je varen pred sovražniki. Soinčna toplota mu zelo prija. Vleže se na hrbet in se leno preteza ter se t naslado da božati po mehkem kožuščku od toplih solnčnib žarkov. Zoolog O. v. Loewis (1866) pripoveduje, kako je ukrotil mladega risa in ga navadil, da je čul na ime »Luci«. Spremljal je svojega gospodarja na lov in živel v docela prijateljskem razmerju z njegovimi psi. Če je »Lucija« jelo na lovu skominati po zajcih, ptičih ali ovcah, je zadostoval samo gospodarjev preteči glas in ris se je sramežljivo vlegel na zemljo ter s čudovito pokornostjo krotil svojo krvoločnost. Kadar se je toliko oddaljil od gospodarja, da ni čul njegovega klica, je bilo treba samo izstreliti puško in »Luči« je takoj pritekel. Vendar je bil pokoren samo gospodarju in njegovemu bratu. Če teh dveh ni bilo poleg, tedaj gorje kuram, racam in gosem! Prenočeval je na — strehi. Ce je ponoči pripeljal kak voz mimo, je bil »Luci« v velikih skokih nemudoma zraven. Ko ga je gospodar poklical, mu je skočil na prsa in ga s prednjima šapama objel okoli vratu ter zadovoljno predel. Zgodilo se je, da sta bila gospodar in njegov brat ves teden odsotna. »Luči« se je v tem času izogibal ljudi, kričeč in z velikim nemirom je iskal svojega gospodarja. Ker ga ni našel, se je že drugi dan umaknil v bližnji gozd, ne da bi se zmenil za hrano, ki jo je dobival iz gospodarjeve kuhinje. Le ponoči se je vračal spat na svoje običajno mesto na strehi. Ko sta se naposled gospodar in njegov brat vrnila, je bil »Luci« ves iz sebe. Kot strela je švignil s strehe, se pognal gospodarju na rame ter se mu dobrikal na vse načine. Njegovih ljubeznjivosti je bil, kajpa, deležen tudi brat. Poslej je živel »Luci« zopet po starem načinu, polegal na zofi, zehal, predel, godel in zabaval domače in goste. Zelo je sovražil domače mačke. Poklal in razmesaril je v najkrajšem času sosedom vse. — Najhujši risov sovražnik je seveda človek. Ze stari Rimljani so z nekakim svetim strahom govorili o njem. V Rimu sta bila po amfiteatrih lev in tiger dokaj vsakdanja prikazen, dočim ris ne. Poganski narodi mu še dandanes pripisujejo neka skrivnostna svojstva, n. pr. da se duh kakega zlobnega človeka po smrti naseli v risovem telesu. V naših krajih je, kakor omenjeno, že čisto iztrebljen. Enako v Nemčiji. V Rožu na Koroškem so jih v letih 1846—1858 precej polovili in pokončali. V redkih razdobjih se pojavi še na Štajerskem. Dasi je krvoločen kot volk, vendar je lokav in zvijačen ter se zna preganjalcem spretno umikati. Nastavljenim pastem redko nasede. Risova koža je dragoceno krzno, druge koristi ni od njega. Guanako Ta zanimiva žival spada v rod lam. Lame se dele v štiri vrste: lame, guanake, pake in vikune. Lama iu pako sta domači živali, guanako in vikuna pa sta divji živali. . . Guanako je za lamo največja južno ameriška naval, ki živi na ko rdi 1 je irskih visokih planotali več tisoč metrov visoko. 2ival je 2.25 m dolga, rep je dolg 24cni, visoka je do 1.60 m, težka pa do 75 kg. Guiuiakovo telo je razmeroma kratko, vrat je pa dolg in tenak, glava podolgasta, ob straneh stisnjena, smrček topo zašpičen. Noge so vitke in visoke, vsled česar so njegove kretnje urne in živahne. Guanaki žive družabno v velikih čredah. Meyen jili je videl do sto v eni čredi, ki'so se pasli ob gorskih potokih. V čredi so združene navadno le samice, ki jili vodi star samec. Cez dan se pasejo živali bolj po dolinah, ponoči pa počivajo. Pit hodijo le zjutraj in zvečer. Slano vodo imajo rajši ko sladko. Kakor vse lame, ima tudi guanalco to lastuost, da svoje odpadke polagajo vedno ua določena mesta. Iz majhnih kupčkov narastejo sčasoma tako veliki kupi, da ni mogoče vec blizu. Potem se odločijo, zgraditi v bližini drug tak visok kup. Indijancem ti kupi, ko se posuše služijo za zaloge kuriva. Blizu teh kupov je vedno najti številne in globoke kotanje. V njih se guanaki okopljejo in valjajo v pesku. To toaleto vrše navadno opoldne. Pozimi se pa radi valjajo po snegu. Kakor smo že povedali, je guanako urna žival. V ravnini ga komaj dohiti lajurnejši konj; pes pa le redko. Pleza guanako izvrstno celo po takih prepadih, koder bi najboljši hribola/.ec moral obupati. Guanaki so čudovito plašni. Vodilni samec je neprenehoma na Straži, fie se bliža nevarnost, kratko zamekeče in vsa čreda se spusti v divji beg. Naprej beže samice z mladiči, potem pa mladi nedorasli, ki jih je vodilni samec še pustil pri čredi, nazadnje pa sam gospodar. Ce pa srečaš nenadoma posamezno žival, se zgodi, da nemudoma obstane tn radovedno motri človeka. Gunako se brani proti sovražnikom, ki niso močnejši od njega, jx)gunmo uj junaško. Grize in brca, da je groza. Ce pa je sovražnik močnejši, pobegne in rad prepušča slavo zmage nasprotniku, samo da sam ohrani življenje. Poguba guanakova je njegova radovednost. To se pravi, samice so strašno radovedne. Kakor je žival sicer plašna iu boječa, vendar ob nenavadnih pri- kaznih ■ prisluhnejo, gledajo, se čudijo. To lastnost izrabljajo indijanski lovci, ki se jim našemljeni približajo. Žival gleda radovedno nenavadno prikazen, jo ogleduje m mekeče, kakor bi druga drugo hotele opozoriti, naj gledajo, da bodo vedele povedati, kaj so videle. Med tem se lovec s puško približa in potem je radovednosti konec. Sledi le bridko razočaranje- No, saj med ljudmi tudi ni boljše. Vikuna Vikuna je druga vrsta divjih lam. Živi na vrhovih Kordi'-- v Ekvadorju, Peru in Boliviji. Je manjša ko lama in ima fino kodrasto . Drže se večinoma mehkih trat, ker imajo mehke parklje. Zato nikdar ne plezajo ua skalne vrhove in na ledenike. Poleti gredo nizko v dolino, kjer dobijo lahko sočno travo. Njihove črede štejejo 6—15 samic, ki jih od daleč čuva star samec. Ce se bliža nevarnost, samec zabrlizga. Vsa'čreda se združi, nagne glave naprej m se par korakov približa kraju, odkoder prihaja nevarnost. Potem pa zbeže. Le samec večkrat obstane, cla krije umik. V ravnini jih konj laliko dohiti, v hribih pa jih ne more nihče. Ginljiva je hvaležnost samic do samca, ki jih čnva. Ce samca zadene krogla, se vse samice zbero okrog ranjenega ali mrtvega gospodarja m glasno žvižgajo. RajŠe se dajo vse postreliti kakor pa da bi ga zapustile. Ce pa je padla samica, se ne zmenijo, ampak beže naprej. Ravno narobe kakor pri imanakih. Pri njih samice takoj zbeže, ko pade samec. Zgodi pa se včasih, da je mogoče približati se vikuni na malo korakov, ne da bi pobegnila. Taka je bolna. Ima črve v drobovju. Ta bolezen izvira od vlažne trave. Tschudi pripovedujejo, kako Indijanci love vikuue. lo se godi v množicah. Vsaka družina mora dali najmanj enega moškega za lov. Vdove gredo zraven za kuharice. Seboj vzamejo količe in velike klopčiče motvozev. V primerni ravnici zabijejo te količe v zemljo v razdalji do 15 korakov m jih v viaiui 80 cm zvežejo z motvozom. Tako napravijo velik krog, pol ure hoda okrog ujega. Ta krog je na eui strani odprt. Odprtina je par sto korakov široka. Na motvoz privežejo ženske pisane cunje, ki vihrajo v zraku kakor zastave. Potem se razkrepe možaki, deloma peš, deloma ua konjih več milj na daleč in začno goniti žival proti odprtini v krogu. Žival beži vanj. Potem krog zapro. Plašue živali si ne upajo preskočiti motvoza, ua katerem vihrajo cunje Na treh dolgih vrvicah imajo pritrjene železne krogle, kar zovejo bole. Te bole mečejo med živali in jih podirajo. Ko žival pade, jo zakoljejo in meso razdele med družine. Kožo pa darujejo cerkvi. Ob času Inkov so se vršili še večji lovi na vikuue. Zbralo se je vsako leto do 30.000 Indijancev na take love. V kroge, ki so obsegali včasih do 20 milj se je nateplo seveda tudi več druge divjačine, u. pr. jagvarjev, jelenov, lisic medvedov itd. Škodljive živali so potem vse pobili, od jelenov in vikun pa le kolikor so rabili. Baje se je zbralo v teh krogih tedaj do 40.000 živali. Ce pride v krog po nesreči tudi guanako, tedaj je lov ponesrečen. Guanako namreč preskoči motvozno ograjo in zbeži. Vikune, ki vidijo, da reč gre, slede in krog je prazen. Mlade vikune se dajo udomačiti, ko ostare so pa nerodne in zahrbtne. . Koža vikun je bila vedno dragocena. Se daues tko iz vikunove volne najfinejše blago in delajo iz uje uajmchkejše klobuke. MOtoeofotoiotoGot^^ Osendowski (Iz knjige: v sibirskih prašumali): Beli labodi Ko sem raziskoval premogovna in zlata ležišča, sem prišel tudi v Posjetski zaliv in njegovo pristanišče Nižni Gorodski, ki je v južnem delu Usurijske dežele v bližini rusko-korejske meje. Na bregu zaliva je Novokijevsk, malo garnizijsko mestece. Pred leti so hoteli tu zgraditi trdnjavo za obrambo proti jugu, ki so ga ogrožali Japonci. To misel pa so opustili in ostala je tu samo zapuščena garaizija, v kateri so vsi postali pijanci, ki so vse izgubljali pri kartah in običajno končavali svoje razdejano življenje s samomorom ali pa še v bolj čudnih »zabavah«. Mestece obdaja zelo gost gozd in leži čisto blizu korejske meje. Tu iu tam je človek naletel na čudne hišice, fangce imenovane, ki so bile last lovcev, povečini samih Kitajcev. Mali poštni parniki vzdržujejo zvezo med mestecem in Vladivostokom. Ali potnikov prevozi,jo le malo, ker je mestece v trgovskem in industrijskem oziru brez pomena. , V gozdu okoli mesta pa so številne steze in čudne stavbe. Puzke, med grmičevjem skrite in uapoi v zemljo vkopane kocko z balkonskimi strehami, ki so porašene s travo in grmičevjem. Ljudje pravijo tem kočicam z a z i d k i in naj bi bili skrite zasede za lov na živali in tiče. Oficir Popov se je pričel čudno smehljati, ko sem pričel govoriti o zazidkih. »To so zasede za bele labode. Naši kozaki so jih zgradili pred nekaj časom in jih še danes obiskujejo, čeprav že bolj redko.« Nisem spraševal po nadaljnih podrobnostih tega svojevrstnega lova na bele labode, čeprav sem se čudil, zakaj čakajo kozaki labode v gozdu, mesto na obrežju. Par dni pozneje sem prejel čisto nepričakovano pojasnilo o tem čudnem lovu. Nekoč sem raziskoval obrežje Posjetskega zaliva in sem križarii v majhnem vojnem parniku. Na moje veliko začudenje nisem opazil prav nobenega sledu življenja v vojski. Niti nobene morske trave, ki je tako nad vse pogosta v vsem Japonskem morju. Kapitan ladje mi je ta čuden pojav pojasnil in pri lem ni skrival svojega ogorčenja: »Vi veste, na kako sramoten način obravnava naša vlada državne kup-čijeke zadeve. Pred petimi leti je dovolila Japoncem, da ribarijo v tem zalivu. In kako so izkoristili to dovoljenje? Vse ribe so polovili in ne še zadosti, so s pomočjo potapljačev zvlekli iz morja vso travo, vse ostrige in rake in tako temeljito izropali vse morje, da ne pride nobena riba več sem. Co hočete videti, kakšno je izropano morje, vam dam potapljaško obleko in potem lahko napravite sprehod po morski puščavi.« Njegova povest je vzbudila mojo radovednost in zato sem njegovo ponudbo sprejel. V bližini mesta je zaustavil kapitan parnik in ukazal, da spuste v morje čoln z zračno sesalko in potapljaškim aparatom. Zlezel sem v kavčuk-obleko z debelimi, s svincem obteženimi podplati. Nato so mi nataknili potapljaško čelado in jo priviti k obleki. Po vrvni lestvici sem polagoma lezel v vodo. Na drugi strani čolna pa je šel v morje izučen potapljač. Ko sem prišel na dno, sem pričel vse naokoli ogledovati. Razločil sem razbite stranice čolnov in železne dele; malo dalje je bil maček z ostankom neke verige; na dnu pa konzervne škatlje, razbite steklenice in ostanki raznih predmetov. Nikjer pa nobene sledi življenja. Nago, čisto nago je bilo vse morsko dno. Nobene trave, nobene ribe, nobene rastline, nobene školjke, nič ni bilo; povsod sama naga puščava. Žalosten, obupen pogled je bil to in ni ga bilo mogoče prenašati. Potegnil sem za vrv in potegnili so me navzgor. »No, ali ni bila pokrajina dražestoa,: me je vprašal kapitan. Ko sem mu pravil o svojih utisih in opisoval grozote izropanega morja, je žalostno povesil glavo in se obrnil proč. •i: * tfr Cesta h korejski meji je vodila čisto blizu Novokijevska skozi lisluast gozd na predgorovju Šihota-Alu. Nihče pa ni uporabljal te ceste, ki je bila važna le iz strategičnih ozirov. Belo oblečeni Korejci so hodili le po tajnih stezah in se vračali v svojo domovino. Zakaj brez potnih listov in včasih tudi na nezakonit način so si pridobili v Usurijski deželi potrebna sredstva za sebe in svojo rodbino. Včasih so morali delati leta dolgo, preduo so se mogli vrniti domov z zadostnim zaslužkom. Ko sem šel nekega dne z nekaterimi oficirji v bližini korejske mejo na lov, smo dobili kozake iz Nikolsk-Usurijska in iz kozaških strežnih vasi ob meji za vodnike. Lovili smo srne, ld jih je tu zelo veliko. Pri zasledovanju neke srne sem zapazil skozi goščo mladih hrastov črno postavo. Najprej sem mislil, da je pred menoj človek in zato sem mu glasno zaklical, da je v nevarnosti, da bo o!?slreljen. Ko nisem dobil nobenega odgovora, sem šel postavi nasproti. Nakrat sem zaslišal glasno mrmranje in vidim, da je to velilc črn medved, ki se počasi giblje po hribu navzdol. Mogel sem videti, kako se upogiba grmičevje pod težo živali, ali nje same nisem videl. Ko sem začel medveda zasledovati, zaslišim strel, ki je odmeval in polagoma utihnil v gorah. Nato sem slišal, kako je eden uaših kozakov drugemu klical, da naj pomaga razdeti medveda. Ko sem prišel do ubitega medveda, sem videl, da je bil medved zadet naravnost v srce. Kozaki pa so ga že devaJi 1z kože. V gosti travi blizu ustreljene živali sem opazil ostanke belega platna in nekaj količkov že nagnite bombaževine. Ko so kozaki opazili, da gledam te ostanke blaga, so se pričeli smejati. »Bel labod je prišel tu mimo, jaz pa sem ga ujel,« se je smejal star kozak, ki je s spretnostjo razdeval medveda. »Bilo je to pred tremi leti. Prišel sem s svojim bratrancem, nekim kozakom iz Imana, da ujamem kakega belega laboda, ker sem vedel, da jih gre tu čez zelo mnogo.« — Pa kaj razumeš pod belimi labodi? — sem vprašal. »Korejce, gospod, Korejce,« je odgovoril razigrane volje. »Prihajajo z zlatih ležišč ob Amurju, od Sungahe, doli od Maj-ho-a, od Imperatorskega zaliva, od vseh krajev. Na hrbtu pa nosijo težke tovore samih dragocenih stvari: zlat prah, panti. ginseug (čudotvorno korenino, ki je v teh krajih silna dragocenost), rečne bibre in drage kože. Kaiko bi jim smeli dovoliti, da bi vse to odnašali, ko pa bi mogli mi vse to tako dobro uporabiti.« In znova so se muzah in smejali. — In kako delate to» — sem jih vprašal in že slutil njih odgovor. »Zelo priprosto je to. Naredimo si zazidke ob potih in čakamo. Korejci potujejo posamezno, ker drug drugemu ue zaupajo. Ce začujemo korake, ali slišimo udarce sekire, ali zapazimo v kronah dreves blesk ognja, tedaj vemo, da so tu beli labodje. Neopaženo se do njih priplazimo in mu potem vzamemo njihov težki tovor. Včasih bi se hotel Korejec še braniti s svojo sekiro ali nožem. Potem ga krogla takoj umiri. Tudi če se joka ali proklinja, ga kozak vseeno ubije. Kaj pa je življenje takega brezčutnega laboda? Prej ali slej mora itak umreti!« Stari kozak je pripovedoval vse to mirno iu z zadovoljstvom in nisem imel vzroka, da mu ne bi verjel, ko sem pa videl ostanke korejskih oblek. — Pa to je vendar zločin, — sem pripomnil in ostro pogledal kozaka. »Ah, kaj še! Kakšeu zločin naj bo to?« je pripomnil mlajši kozak. »Ali so to res ljudje? To so lazivci in vrhu tega jih je toliko ko gosi. Sedaj so takšni lovi bolj redki, ker potujejo sedaj z železnico in paniiki. Samo najbolj revni potujejo še skozi gozd. Vrhu vsega pa so začeli sedaj še kmete in kozake kaznovati za ta lov s šestmesečno ječo. Ciril Tomenko je dobil celo eno leto, ker se je vmešal v vso stvar konzul. Preje je bila tu svoboda, bil je tu pravi paradiž za močne in pogumne ljudi. Sedaj pa je vsega tega konec. Greš skozi gozd in glej — bržčas te nevidno zasledujejo in gre za teboj, da ne veš ne kam ne kod. Pravim, da je telegraf samo zato tu, da ovira in nadleguje svobodne ljudi.« In složno sta oba kozaka preklinjala iznajdbe modeme dobe in pri tem devala ubitega medveda iz kože. Nedaleč od njiju pa so ležali ostanki belega laboda, od morja sem pa je vel veter in govoril žalostno pesem o izropanem morju in izropanih Korejcih, doma žrtev japonske nadvlade, v tujini pa cestnih roparjev ... •#o§otoioio$o®oio®o®i«§o®ceo®oec®oio®o0o«§ Za kratelz čas Kako pri fari zvoni Pri peku na tnali smo muco kovali: Jo kruljavi Nace pribija za tace, jo iepasti Miha po krempljih udriha. Nežica vriska, za rep jo pritiska, župan se cel stresa, drži jo za ušesa. A muca jih brca in o brade jih šlrca, pa v brke jih piha, jih z repom udriha, izmika jim tace. Spotil se je Nace, a Mihu udarja, župan prigovarja: le tolči, le kuj, našo muco obuj! Kdo jc bil prvi? Po odmoru je prišel Tonček z dvorišča v šolsko sobo in dejal učiteljici: -»Šolarji iz četrtega razreda so me natepli!« Tako? Ali si jokal?« je vprašala učiteljica. Ne.« >No, tedaj si jih jim gotovo vrnil, kar so ti jih dali.* Ne, saj sein jih jaz prvi natepel.« Naloga o konju. Šolarček je moral napisati nalogo o konju. Opis te koristne živali se je glasil takole: »Konj je koristua žival. On ima tace, na vsakem vogalu eno in rep na drugem koncu. On ima glavo na enem koncu, drugače kakor slon, ki ima na vsakem koncu po en rep. Konj je edina žival, ki nosi čevlje, toda jih nc sezuje, kadar gre v posteljo. Ce bi bil jaz konj, bi bil rajši krava, ker kravi ui treba delati.« če se kaj ne naredi. Boštjanček je vprašal učitelja: »Ali more biti kdo kaznovan za nekaj, česar ne naredi?« »Ne,« je odgovoril učitelj. "Potem je dobro. Jaz namreč domače naloge nisem napravil.« Domača žival. Učitelj: ^Imenovali ste mi že različne domače živali. Konja, vola, ovco psa in mačko. Ene se pa niste spomnili: je zanemarjena, umazana, se valje v blatu in se podi po sosedovem dvorišču? No, Ivanček?« Ivanček sramežljivo: ;To sem pa jaz!« Kaj je oče? V neki šoli je učitelj izpraševal učence o poklicih njihovih očetov. »Kaj je tvoj oče, Pepček?« »Mrtev.« »To je žalostno. Toda — kaj je bil tvoj oče, ko še ni bil mrtev?« »2ivk ©•oeofo®o®o®o@o®o®o®®©io®o®o©o©c®o#o®oto§i Naša velikonočna nagradna uganka Kdo jih reši? Tukaj vidite, otroci, 14 papagajev. Oni bi morali biti v gajbici, po dva v vsaki. Toda oni so zbežali in so zdaj za kazen tu na tej sliki nepremični. Morete jih pa osvoboditi, in sicer če se Vam posreči jih zopet spraviti v njihove gajbice, tako da potegnete čez risbo samo 3 ravne črte in ne več, tako da nastane 7 predelov in v vsakem predelu po 2 papagaja. Ali jih hočete osvoboditi? Da Vam pomagamo, razpisujemo nagrado, čez gornjo risbo potegnite 3 ravne črte lako, da boste vjeli po 2 papagaja v 7 predelih, ki nastanejo, če potegnete 3 črte. Potem sliko, oziroma stran iz priloge izrežite in jo pošljite v kuverti, naslovnjeni na upravo >S1 ovenča« v Ljubljani, obenem z Vašim imenom in predimenom ter natančnim naslovom. Zadnji rok, ko moramo imeti rešitve v rokah, je ponedeljek, 8. aprila Potem bomo izžrebali iz vseh pravilnih rešitev tri imena, ki dobijo, sledeče nagrade: , v, , . . . I. nagrada: Storžek. krasna povest malega storžka, ki jo j soial Lorenzini, a prevedel dr. Joža Lovrenčič. II nagrada: Srce, najlepša mladinska povest italijanska ot Edmondo de Amicis; prevela in za slovensko deco priredila pa Janj? M'klanJCenaagrada : Dedek je pravil, ena najljubkejših mladinskih poj vesti od Julija Slapšaka. Nekoliko premisleka in malo potrpljenja, pa je rešitev najdena Pomnite: črte morajo biti tri, predelov, ki jih črte napravijo, sedem, papagajev pa v vsakem po dva. Veliko sreče! Priloga, Slovenca "Št.74 z dne30.marca 7929. Vsfalje Gospod. ( r*. Krizosfam. J 'Zmerno. ^ Jiifiratife ne. bo- m j) J JI w m /?' /ff^ol&fijSattne/*. CZCtCČT°&Llf WrFFWn Tncr/n SAZK. ler z2ae_ fto. Pe_ T3L t fT ppw *- t p r r P r r r Jt-ifoeztife zze- 60 &ij>?7/e-ruu? A ILLAMJ^ J fll.J J i- vrisAaJjpoihlccd _1__preko vo- rt/ac_ čkcei*, M «sv?_ & vriska ^s 1 > Ji J) ^□Ll 1 1 M S ki M igU fSp-7 I !F T r J3-J) Ji J i) | J p- & p t r-^rr? jplasesrof pestvi nu . tria. U, scctz*-jtn Jfcr-ZctPj ' n j) i), J- J HT? tn pZascsvc/jzfsPvi nar _ a Vs&aZje ^pocčj _ S % i 'ZCZrjin sfcrletfr \ i Mr p S Vs-žctZ je _ s-pocZ^ m m s tU m m *fi •za.d2-z.Lij i i^Jzifrgfr ti S nt , f s-e 7iv&refe J 1 -h " I r tir r I l j I J i. r^CTj^r p1 r f f — r 1 f ___v-fa? fe ^mrčneaZp— - tata! £ y spod,— v* je s-enrtnepCo, i r i- i s £1 £ i 't % i r i rr&Z,aeZ je Zz> s £ J? y t y 1 I Ft^f^ S vjr^ccZ Te (Zac&spod-- vs&azje cz /izfrefe grobne H- s C -w _. Ifenfa, s°Zctcf- Ao aoi =T== Zjenjcv ^Zad- &o cfo^Jzo- ^Po i I 4 : i i^l i X r i p Zfe^zijcc čZctcž- t §§§ Jžtfoe/i ii r . A? z^z c&nfimjev^acZo ve.*roZfis&iso, T/ p" B |~| ^ K I N K K IdJ- K K h I I reJoZf — ^KO -prvrr/rocasz ^ vizo-VopomZa.cZno Ze- po - fro 4 i i j&tfttfJ>l M Iti'i rit — /eo-vo s vtiovo pomZcr S&r&r £e_ f^o^vj^czZo -res-ojrjr&vo. Tir | ^ ■■ J_________jtl--------------td----------------------------- I gfc »i Jl I* ¥ s — lat' T^odt zia^rnašiA du-sa/t no. vo z.iy.7fe-JTfeJrto- wz>&mZetei-. vopombui u_______, .......~mJlf J) | r 4*J> i