Cerkvene zadeve. Slavnost pri Sv. Martinu v Rožni dolini. Dne 13. sept. je bilo za šmartin.sko faro veliko veselje. Trije visoki mlaji pred eerkvijo in ncprenehano gromenje topičev je naznanjalo, da se v Rožni dolini nekaj posebnega obhaja. Ta dan namreč so nam vlč. g. kanonik in dekanijski oskrbnik pri Novi cerkvi, dr. L. Gregorec, blagoslovili novoslikane podobe v cerkveni ladiji ter imeli v svoji znani zgovornosti tej slovesnosti primerno pridigo in služili -sv. mašo med asislenco sosednih gg. duhovnikov. Naj bo vsem za to presrena hvala! Kakor so č. g. govornik v pridigi razložili, se je do zdaj pri lej cerkvi polagoma vse potrebno priskrbelo, le slikanje ladije je še k dovršenosti manjkalo. Pridni farani so pa po nagovarjanju svojega župnika ludi lo sv. Martinu priskrbeli in sicer še v tako slabib gmotnih časili. Pri tej priložnosti so bila tudi popravljena in obnovljena vsa cerkvena okna, pobarvane duri in cerkvene klopi, osnaženi oltarji in monštranca. Prekrasen nov leslenec ali luster je pa bil kupljen, večinoma po doneskih mladine, že pred enim letom, in je zdaj cerkev ena najlepših v škofiji, — po besedah pridgarjevih: »kakor lepo okrašena nevesta svojemu ženinu«. Naj Hog požrlvovalnim faranom sloterno povrne! Ilvalo si pa zaslužijo tudi vrli Savinjčani, zlasti iz Žalca, ki imajo do sv. Marlina že od nekdaj veliko zaupanje ter so nam brezplačno navozili potrebnega, lepega peska. Naj jim sv. Marlin izprosi srečo pri živini! Slikarijo je izvršil akademični slikar gosp. Ivan Gosar, ki se je pred kralkim iz Gorice v Gelje preselil. Napravil je na oboku deset vclikih skupin, predstavIjajočib življenje sv. Družine; potem še na eni strani za mladino sv. Alojzija, na drugi pa za tretjerednike sv. Frančiška Ser. in pa na koru dva velika angela z godbonim orodjem; povsod vzmes in doli po steni pa primerno ornamentiko v romanskem slogu, kakor to k tej eorkvi sodi. Vse te slike so res krasne in dubovite ter ne vem, kateri bi dal prednost. Zlasti v srce ganljiva je smrt sv. Jožefa in preblažene Device. Razvrstitev podob in ornamentike ter perspektiva, posebno pa izborni kolorit, — vse kaže slikarja mojstra, da se mu mora po pravici izreči: Hvala in slava! Čudim se le, da za tako vešeega slikarja na Štajarskem lako dolgo nismo znali, med tem, ko smo morali z?služek tujim dajati. Gosp. Gosar je namreč domačin, doma iz Gorejnskega, vnet Slovenec in katoliški mož. Zraven še naj omenim, da je gosp. Gosar jako marljiv delavec, v vsem vedenju Ijubezniv in prijazen, mlad mož in ga torej labko z dobro vestjo eerkvenim predstojništvom priporočim, da mu izročijo cerkveno slikarijo na presno, ali pa tudi oltarne in druge slike na platno z oljnatimi barvaini. Tudi v portretih je umetnik. Vsa čast sicer tudi drugim slikarjem, ki so v naši škofiji res že mnogo lepega naslikali, — pa gospoda Gosarja ne prekosi nobeden. — Kdor od časl. dubovnikov se lioče o tem še bolj prepričati, na| prido v Rožno dolino, kjer bo gosloljubno sprejet.