Posamezna številka 6 vinarjev. Slev. 249. Izvcn Ljubljane 8 vin.	V LMfllll, V M, 29. OkUllM 1912.
Lelo XI.
== Velja po pošti: =
Za oelo lato napre] . K 26'— ca pol leta „ . „ 13 — ia četrt lata „ . „ 6 50 aa en meaeo „ . ,, 2'20 sa Nemčijo oeloletno „ 29'— ca ostalo Inozemstvo „ 35'—
V	Ljubljani na dom:
K24-» 12-„ 6-„ 2-
V	opravi prejemali mjeCiu K1-70
Za oelo leto napre] ia pol leta četrt leta
xa
sa en meseo
1 Inseratl: 1 vtf\
Enostolpna peUtrrsta (72 mm): sa enkrat . . . . po 16 v sa dvakrat . . . . „ 13 „ sa trikrat . . . . „ 10 „ sa večkrat primeren popust
Poslano in reki. notice:
enostolpna petltTrata (72 mm) 30 Tlnarjev.
vsak dan, IsTsemil nedel|e ln prasnlke, ob 5. url popoldne.
WT Uredništvo je t Kopitarjevi nliol itev. 6/I1I. Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma se ne = sprejemajo. - Uredniškega telelona šteT. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo je t Kopitarjevi nliol štev. 8. tgu Avstr. poštne bran. račnn št. 24.797. bran. račnn št. 26.511.
Ograke poštne Upravnlškega telefona št. 188.
Današnja številka obsega 6 strani.
Nočemo rožljanja s sabljo!
O nekem bivšem avstrijskem diplomatu, našem rojaku, ki jc za časa berolinske pogodbe igral precejšnjo vlogo, se pripoveduje, da je takratnega avstrijskega ministra za zunanje zadeve grofa An-drassyja, svojega šefa, s povzdignjenimi rokami prosil, naj sprejme ponudbo Rusije, ki je bila pripravljena Balkan z Avstrijo deliti, tako da bi naša monarhija imela skoro ves zapad pa Solun. Andrassy pa o tem ni hotel ničesar slišati, pač pa je v delegacijah onega usodnega leta izjavil, da bi bila poguba za Avstrijo, ako pusti Rusijo v Carigrad, kajti od tu bi panslavi-zem vrgel »bakljo požara« preko vsega Balkana noter v Avstrijo, s čimer bi bilo nemštvo in mažarstvo ogroženo. Tako jc avstrijski zunanji minister, Mažar, iz strahu pred slovanstvom in v skrbi za nemško-mažarsko premoč v monarhiji, ki je našla svoj izraz v dualizmu, odklonil ponudbo, s katero bi bila Avstrija prišla v posest balkanskega polotoka, ki bi nam bil odprl jadransko in egejsko morje.
Od Andrassyja dalje se je naša diplomacija dosledno gibala dalje v slovanskim težnjam in interesom sovražnem zmislu. Z balkanskimi državami je postopala kakor da bi bile quantite negligeable, Golu-chowsky je z rusko diplomacijo sklenil neko pogodbo, ki nam je poverila nekako policijsko nalogo, balkanskih držav pa ni nihče nikoli vprašal, kaj one mislijo, šli smo naposled tako daleč, da smo Srbijo v gospodarskem oziru šikanirali, kar je imelo za posledico, da se je njen eksport v Italijo obrnil. Izraz mišljenja naše diplomacije je bila liberalna judovska »Neue Freie Presse«, strupena sovražnica krščanskih in slovanskih balkanskih narodov, v službi maiarske oligarhije in velefinance, ki je delala s Turčijo velike profite.
Danes je ta državniška modrost nemških, poljskih in mažarskih grolov doživela svoj Sedan. Vse, čisto vse se je zgodilo ravno narobe, kakor so ti gospodje mislili. Od mladoturkov zastrupljeno, sicer pa že zdavnej trohneče osmansko cesarstvo, s katerim je rajni Aehrenthal tako toplo simpatiziral in že v duhu njega bodoči razvoj v kulturno velemoč gledal, se podira in že prosi velevlasti, naj intervenirajo, to se pravi, naj balkanske države oropajo tega, kar so si s svojim jlinaštvom priborile, Turčija pa je pripravljena uvesti v
Makedoniji »reforme«, katerih ne bo nikoli izvedla. In zdaj se oglašajo tudi različni modrijani v Avstriji. Preko Berolina prihajajo namreč najrazličnejše vesti, kako se Avstrija pripravlja, da zoper izpre-membo teritorialnega stanja na Balkanu nastopi, oziroma, da ne dopusti take izpre-membe, ki bi tangirala njene življenjske interese. Po domače rečeno, avstrijska diplomacija baje noče pripustiti, da Srbija in Črna gora dobita Staro Srbijo, oziroma novipazarski sandžak, marveč mora to ostati turško ali pravzaprav nekaka »terra nullius«. Avstrijska diplomacija hoče skratka z rožljanjem s sabljo popraviti svoje balkanske napake, avstrijska diplomacija živi v veri, da se je boje in se dela grozno energično.
Na kako novo aneksijo na Dunaju menda ne mislijo. Bilo bi tudi tako smešno, da le kaj. Sandžak, za katerega se zdaj v prvi vrsti gre, je Aehrenthal prostovoljno vrnil, dasi bi ga bili čisto lahko obdržali in bi zdaj ne bilo tolike skrbi, da ga Srbija ali Črna gora stalno okupira. Zdaj pa naj ga nazaj zahtevamo. Sicer smo pa mi danes principijelno zoper vsako nadaljnjo aneksijo, ker ne privoščimo nobenemu narodu na svetu več, da bi prišel v tak položaj, kakor so danes Bosanci, ki ne vedo, h kateri državi spadajo, pač pa se v aneksijski predlogi, kakor se je predložila ogrskemu parlamentu, priznava deželam krone sv. Štefana nekaka predpravica na Bosno, česar jo Bog obvari! Tak nestvor kako-- je dualizem, ni sposoben kaj anektirati.
Sicer pa tudi Nemcem in Mažarom aneksije nič več ne dišijo. Kakor bi se anektiranim deželam slabo godilo in bi jih s karikaturo kake ustave osrečili kakor so Bosno, bi vendar jugoslovanstvo v Avstriji okrepile in prejalislej bi dualizem gotovo šel rakom žvižgat. To je pa talisman avstrijskih Nemcev in Mažarov. Nemci in Mažari niso za aneksijo Sandžaka in poti do Soluna, pač pa imputirajo monarhiji nalogo preprečiti, da ga dobi Srbija, ki ima nanj največjo historično pravico. Rajši naj ga obdrži Turčija, dasi pameten človek ne more uvideti, zakaj bi bili v tem slučaju tisti naši »življenjski« gospodarski interesi na Balkanu boljše zavarovani, nego če Srbija nad Sandžakom in Staro Srbijo zagospoduje. Menda se bomo s krščansko državo lahko boljše dogovorili, nego s turškim kadavrom. Ne, iz sovraštva do zmagujočega slovanstva nočejo teritorialnih izprememb v prilog Srbije, »življenjski« gospodarski interesi
so pa le pretveza; avstrijska diplomacija naj pa za to v boj gre!
Mi zdaj še ne vemo, kako odločilni faktorji »obeh držav« — saj nimamo monarhije — na Dunaju in v Pešti v resnici mislijo. Toda v imenu celega slovenskega ljudstva brez razlike političnega strankarskega mišljenja, gotovi, da tako kakor mi mislijo vsi avstrijski Jugoslovani, pa tudi Slovani sploh, odločno svarimo našo diplomacijo, da bi se zopet udinjala v službo liberalnemu nemštvu in mažarstvu ter izzvala konilikt med Avstro-Ogrsko ter balkanskimi državami, ki bi se utegnil izpre-meniti v konflikt s celo Evropo ali vsaj gotovo v konflikt s tripelentento. Odločitev o evropski vojski ali miru je na Dunaju; ako tu puste, da se balkanski problem reši vsaj v glavnem v prilog balkanski zvezi in ne bodo šli v ogenj za Turka, ako v prvi vrsti Staro Srbijo in Sandžak puste srbskemu kraljestvu, potem se bo vse ostalo primeroma lahko rešilo, čc pa bodo v tem oziru trdovratni, vnamejo splošni požar v Evropi. Potem naj bi šla avstrijska slovanska ljudstva na Balkan v boj zoper upravičene težnje svojih krvnih bratov! To se ne sme in ne more zgoditi; toliko razboritosti prisojamo odločilnim faktorjem v državi, da ne bodo poslušali turkofilskega liberalnega mažarskega in nemškega judovstva, marveč se bodo sprijaznili z dejstvom slovanske povzdige na jugu.
Mi nc govorimo tu o možnosti, da pride Avstrija navzkriž s cclo Evropo. Mi opozarjamo tu samo na to — in to je morebiti ravno tako vpoštevanja vredno — da bi Avstrija, katera bi se zdaj postavila na pot osnutju zgodovinske Velike Bolgarije in Velike Srbije, ki bi hotela preprečiti konečno zmago krščanstva nad izlamom — do skrajnosti razburila svoje Slovane, da bi s tem popolnoma odbila cd sebe zlasti svoje Jugoslovane. To naj gospodje diplomaLi na Dunaju in v Pešti dobro pre-| mislijo. Niti krščansko-socialni Nemci niso zoper Bolgarijo in Srbijo in ne žele, da bi sc Avstrija tako pred svetovno zgodovino omadeževala, da bi v tem zgodovinskem trenutku podpirala Turka, ko je na tem, da njegovo barbarsko gospodstvo premine. Lahko rečemo, da vsa avstrijska ljudstva brez izjeme nočejo, da bi Avstrija kaj tvegala v korist Turčije in na škodo balkanskih krščanskih narodov. Ne en pošten avstrijski ali ogrski kmet, delavec in meščan ni za to. Zato: pamet v zadnjem trenutku! Če ne, tvegajo avstrijski diplomati obstoj in srečo cele Avstrije!
OHranimo svoje trdnjave!
Pod tem naslovom je objavil »Narod-ni Gospodar«, glasilo »Zadružne Zveze« v Ljubljani, v zadnji številki članek, ki je za zadružništvo zelo važen in zato ga objavljamo v celoti.
Dne 10. julija t. 1. je prinesel naš lisi pod naslovom »Denarni trg in zadružništvo« posnetek dr. Krekovega govora pri občnem zboru štajerskega pododbora Zadružne zveze. V tem članku je povedano, kako se trudi industrija, da bi skupila čim največ denarja in kako segajo njene mreže tudi na kmete, in sicer z agitacijo, naj se denar vlaga v razne banke. Konečno je poudaril dotični članek načelo: kmečki denar za kmeta. Od takrat so se razmere na denarnem trgu silno izpreme-nile, in sicer na vse strani na slabše. Vojsko imamo, katera je zdaj omejena na štiri balkanske državice in na Turčijo, katera pa more spomladi preplaviti celo Evropo. Prva posledica, ki se že zdaj kaže, je ta, da tisti del naše industrije, kateri je bil glede na izvoz navezan na Balkan, ne more misliti v tem času na kako trgovino s tamošnjimi kraji, in zato trpi; obenem so prizadete banke, katere so udeležene pri dotični industriji. Gospodarsko življenje je pa zvezano med seboj kakor pentlje pri nogavici. Pritisk na eno plat se pozna na vsem. Če se ena pentlja raztrga, trpe tudi vse druge. Pristavili moramo, da je zadnji čas naša država iskala velikokrat denarja na denarnem trgu. Zdaj so v delegacijah dovoljeni novi krediti. Tudi ta denar se bo moral iskati doma v naši državi. Ob takih priložnostih pritisne seveda še brezvestna borzna špekulacija in tako je umljivo, da postaja denar silno drag. Angleška banka, ki je redno imela obrestno mero 3%, ima sedaj 5%; avstro-ogrska banka bo brez dvojbe v kratkem dvignila svojo obrestno mero od 5% na 6%, in seveda kredit se bo dobil samo pod najgotovejšimi pogoji.
Industrijalec, ki danes išče kredita pri bankah, ga težko dobi izpod 7—8c/o. Če se temu priračuna običajna provizija in druge stroške, pride denar vsaj pri nas redno po 9—11%. Razmere pa kažejo, da se utegne ta draginja še povečati; saj državni papirji stoje tako nizko, da nosijo 4'8°/o. Posojilb države se smatra vedno za najbolj varno in zdaj, ko država toliko denarja rabi, bo skoro gotovo morala obrestno mero za svoje papirje, ki jih izda, nastaviti na 5%, če bo mogel finančni minister dobiti celo ali vsaj približno nominalno vsoto.
V soboto dne 12. oktobra t. 1. je bil na
LISTEK.
Mi sveta.
'Angleški spisal H. R. Haggard.
(Dalje.)
Kaplan je vzel seboj kremen, jeklo in netivo ter odhitel in v desetih minutah je divje plapolal ogenj nad streho stecplskc cerkve ter klical može na pomoč. Hitro so se oborožili, oscdlali konje, kakor so jih pač imeli, mej njimi one tri, ki jih je pustil trgovec Georgios, in zbrali so se na grajskem dvorišču. Ali vsa njihova hitrost jim ni dosti pomagala, kajti mesec je bil zašel; tudi je bil sneg zapadel in noč je bila temna., tako temna, da je mogel človek videti roko pred seboj. Morali so tedaj čakati do jutra.
Pri prvem svitu so sedli možje na konje in se klicali mej seboj in pripovedovali, kaj se je zgodilo v šteeplskem gradu. Kot blisk se jc razširila novica, da je sir Andrej ubit, da so Rozamundo ugrabili neverniki. Kakor hitro jc bila "eta zbrana. — bilo je kakih trideset nož — so odrinili na pot in začeli skati pot. ker je sneg zakril vse sle-:love sovražnikov.
»Eno jc gotovo,« je rekel Godvin, »da so morali iti po vodi.«
»Da,« odvrne Wulf, »in so stopili v bližini na suho; kajti če bi imeli dolgo pot, bi bili vzeli konje seboj. Proti obrežju! Proti steeplskcmu nabrežju!«
In odhiteli so preko travnikov k zalivu. Bil je samo tri streljajo daleč. Izpočetka niso mogli ničesar videti, kajti sneg je pokrival kamenje malega pomola; takoj zatem pa jc nekdo za-vpil, da je ulomljena ključavnica vodne lope, kjer sta brata imela svoj ribiški čoln, in da čolna ni.
»Bil je majhen, samo za šest ljudi prostora je bilo v njem,« zakličc Godvin. »Tako velika četa ni mogla vanj.«
»Bedak!« odgovori VVulf, »gotovo je bilo več čolnov.«
Iskali so iziiova in pod tanko odejo ledu so našli v blatu sled, ki jo je naredil rilec velikega čolna, in nc daleč odtod luknjo v zemlji, v katero so zabili kol, ob katerem so privezali čoln. Zdaj jim je bila cela stvar jasna, a postala jc kmalu šc jasnejša; VVulf namreč je zagledal v snegu neko svitlo stvar, ki je visela na suhem druačju.
»Sem si mislil,« je rekel z resnobnim glasom, »to je kos one z zvezdami posute koprene, ki sem jo dal Roza-mundi v dar za božič, in ona .10 je odtrgala košček in ga pustila tukaj, da nam kaže pot. Proti sv. Petru ob bregu! Proti sv. Petru pravim; tam mora-
jo čolni ali ladija mimo, in mogoče je, da v temi še niso dospeli do morja.«
In odrinili so proti sv. Petru, oni, ki so bili na konjih, po daljši poti po notranji deželi, ostali pa po bližnjicah in ob nabrežju. Z Godvinom in VVul-fom na čelu so dirjali po padajočem snegu, za njima je hrumela vedno bolj naraščajoča četa vitezov in oprod, ki so videli ogenj na šteeplskem stolpu in zvedeli za vso spletko.
Jezdili so urno, ali pota so bila slaba vsled snega in blata, pod njim, tako da so le počasi prišli dalje. Naenkrat jc nehalo snežiti in potegnil je močan sever, ki je gnal gosto meglo pred seboj, puščajoč za seboj jasno, sinje nebo. Oni pa so jezdili dalje proti staremu stolpu, ki se je dvigal pred njimi, nato so sc ustavili in čakali.
»Kaj pa je to?« vpraša naenkrat Godvin in pokaže na temno točko na meglenem morju.
Ravno ko je izpregovoril te besede, je močan vetrovni sunek razgnal poslednje meglene koprene ter razkril ru-deče iice vzhajajočega solnca in komaj sto korakov pred njimi visoke jambore galeje, ki je plula na široko morje. Ko so zrli tja, jo je zajel veter in na glavni jambori so se napela jadra; glasen smeh jim je razodel, da so jih ugledali. Na sprednjem delu galeje je zaplapo-lala rumena Saladinova zastava, ki sc
je vila kot biser v zlatih solnčnih žarkih.
Na. visoki palubi se je prikazala vitka Rozamunda, na, desni ji je bil. emir Hasan, ki so ga bili spoznali kot. trgovca Georgiosa, zdaj v oklepu in turbanu, na levi pa drug krepak mož, ki je bil enako v oklepu in bil videti v daljavi kakor krščanski vitez. Rozamunda je iztegnila roke proti njim in planila naprej, kakor da bi hotela skočiti v morje; ali Hasan jo je vjel za roko in zadržal.
V tem srdu in obupu je VVulf pognal svojega konja v vodo, dokler mu niso valovi segali do pasa; ker ni mogel dalje, se je ustavil, zavihtel svoj meč in zavpil:
»Ne boj se! Gremo za teboj! Gremo za. teboj!« s tako gromkim glasom, da so nemara dospele njegove besede celo skozi veter in preko penečih sc valov do ladijc. Rozamunda jih je uganila, kot jc bilo videti, kajti razprostrla je svoje roke kakor v znamenje.
Hasan pa je položil roko na čelo in drugo na prsa in sc vljudno trikrat priklonil v slovo.
Tedaj so se velika jadra napolnila, in ladija je letela urno po plešočih valovih in naposled izginila; videli so samo še solnčnc žarke, ki so sc igrali na, zlati Saladinovi zastavi, ki je vihrala vrh jambora.	(Dalje.)
borzah na Dunaju, v Berolinu, Parizu, Londonu in seveda tudi v Budimpešti res črn dan. Industrijski papirji so padli silno nizko, tako, da se je samo ta dan vrednost industrialnih papirjev znižala za več milijard kron. Najbolj so padali industrialni papirji v Avstriji. Nekaj zgledov: Pri veliki banki Bodenkreditanstalt so zgubile delnice od 30. septembra do 13. oktobra vsaka po 112 K, ravno v tem času je zgubila vsaka delnica Donavske parobrodne družbe 246 K, alpske montanske družbe 159 K, Bcrg- & Huttenvverke 299 K, praške železne družbe 430 K itd. Res je sicer, da je pri tem tudi mnogo imela opraviti divja špekulacija, toda za časa balkanske vojske, še bolj pa za časa morebitnih strašnih njenih posledic se utegnejo taki črni dnevi še večkrat ponavljati, in sicer še v groznejših oblikah.
Zdaj vidimo, da se je pod vplivom bank industrializiranje naše države veliko prehitro izvršilo. Ogromne svote denarja so požrla nova obrtna podjetja, ki bodo le prekmalu izkusila, da so prehitro zagledala beli dan. Poleg tega so, kakor smo že rekli, država pa tudi razne dežele, mesta in občine ogromne vsote porabile za svoje namene. Preveč se je investiralo za industrijo in preveč se je tudi emitiralo za državo in druge javne korporacije. Par številk: V prvi polovici 1. 1912. se je ustanovilo v Avstriji 29 delniških družb s kapitalom petdeset milijonov kron. Živahnost pri ustanavljanju delniških družb in industrialnih podjetij sploh, prav posebno pa v pomnoževanju bančnega kapitala in ustanavljanju novih bank zasledujemo od leta 1910. Letošnjega polletja je 65 družb zvišalo svoj delniški kapital za 158 milijonov kron. L. 1911. je zvišalo 59 družb svoj kapital za 222 milijonov kron. Prvega polletja tekočega leta se je ustanovilo 249 družb z omejeno zavezo s skupnim kapitalom 44 in pol milijona kron, 45 družb je pa zvišalo svoj kapital za 58 milijonov kron. Privatne tvrdke so ustanovile v omenjenem polletju 139 novih tovarn. Papirji, ki se prodajajo na borzah, so se pomnožili glede na svoj nominalni kapital za 567 milijonov kron.
Vprašamo se lahko, koliko je v tem kapitalu kmečkega denarja? Špe-kulacijski duh se kaže v tem, da se pusti domača varna posojilnica, ki posoja trezno in premišljeno na to, kar se vidi in kar svoje vrednosti zgubiti ne more, in to tem manj, če upoštevamo poleg vrednosti zemlje tudi značajnost in poštenje prošnjikov in porokov, denar pa se je zato, ker so se obetale nekoliko večje obresti, nalagal v bankah. Četudi odštejemo tiste nesrečne špekulante, ki so na primer za 1li% večjih obresti nesli svoj denar v Glavno posojilnico, imamo vendar le računati, da nezdravi špekulacijski duh sega že tudi na kmete. In to je slabo; obenem pa, kakor razmere že sedaj kažejo, skrajno nevarno. O tem ne more biti nobenega dvoma, da bomo kmalu slišali o raznih propalih industrijskih podjetjih. Vsled tega se bodo pa tudi tiste banke, katere so pri takih podjetjih udeležene, težko držale, in nikakor ni izključeno, da se bo marsikatera banka omajala in morda tudi zaprla svoje prostore.
Vprašamo, kaj bi bilo z nami. kaj bi bilo z našim gospodarskim življenjem, kaj bi bilo z našim kmelem, ako ne bi imeli trdnega, tako na široko razpredenega zadružništva. Naše posojilnice morajo in tudi morejo stati kakor nepremagljive trdnjave v splošnem polomu. Kdor noče poslušati tega, kar na ves glas upije denarni trg. bo sam sebi pripisal, če ga zadene splošni vihar. Cena kmečkim pridelkom bo v teh vojnih časih rastla in s tem se bo seveda tudi ohranil pomen kmečkega dela in kmečkega posestva. Z vso resnostjo v . svesti si velike odgovornosti, ki jo imamo, ! kličemo: kmetje skupaj, kmečki denar za kmeta, kmetje, držite se z vso silo svojih posojilnic! Tukaj ie denar varen in na vse strani najboljše naložen, če tudi ne nosi tako velikih obresti kakor v industrijskih podjetjih in v bankah.
Treba je pa seveda brezpogojno gledati na lo, da sc v industvijalni pomen ali v trgovine ob sedanjem resnem času denar ne posoja. Vsaka posojilnica je zdaj bolj kot kedaj dolžna, da skrbi z vso strogostjo za redno plačevanje obresti in za redno vračevanje, da si tako nabere čim-največ razpoložnega denarja. Zadružna zveza je ta načela v mnogih okrožnicah že več let sem zabičevala svojim članicam.. Ravno to so zahtevali vedno njeni revizorji. Zdaj nas razmere na denarnem trgu s strašno silo uče, kako prav je imela. Kaj prinese zima, kako se nam pokaže pomlad, ne vemo, toda razmere so take, da se lahko bojimo najhujšega. Zato pa ponavljamo še enkrat: Kmečko posojilništvo ima sedaj v tem času neizmerno važno nalogo zbrati in skupaj držati kmečki denar in ž njim čuvati in varovati kmečki stan.
Iskreno želimo, da bi vsaka naša posojilnica sklicala sestanek, pri katerem bi se razpravljale misli, ki smo jih podali v današnjem članku. Čas je resen in zato je treba bolj kot kedaj poduka, resnosti v zasebnem in zadružnem gospodarstvu in trdne in močne vzajemnosti kmečkega
Zemljevid k grško-turški vojski.
stanu. Bolj kot kedaj je danes sveta dolžnost posojilnic in zasebnikov varčnost in beg pred vsako špekulacijo.
Splošen položaj na Balkanu.
Z bulgarsko-turškega bojišča ni danes posebnih poročil. Danes ali jutri se začne odločilna bitka med Liile Burgasom in Baba Eskijem. Iz Carigrada se celo poroča, da so prekinjene z bojiščem vse brzojavne zveze in da so jih najbrže Bulgari pretrgali. Če je to poročilo istinito, se morajo Bulgari nahajati že za hrbtom glavne turške vzhodne armade.
Zelo hitro prodira srbska glavna armada, ki je že zasedla Veles (Kopriillii) in Šliplje. Turška armada se zelo hitro umika.
Del grške armade prodira proti Veriji, ki leži ob železnici Bitolj (Monastir) — Solun. Iz Kožanija imajo Grki do Soluna 100, Srbi pa iz Štiplja 125 km.
V	Sandžaku so se združili Črnogorci s Srbi in prodirajo proti Peči (Ipek). Izključeno ni. da del srbske armade hiti Bulga-rom pri Odrinu na pomoč, ker sodijo, da za napad na' Solun ne bodo potrebovali vseh srbskih, bulgarskih in grških armad.
V	Skadru se Turki še drže.
Razširjene so bile vesti, da je Rumu-
nija mobilizirala 4. armadni zbor, Najnovejše vesti pa rumunsko mobilizacijo de-mentirajo.
Prodiranje srbske armade.
Srbi zavzeli Veles in Stiplje. — Turki se udali pri Telovu.
Iz Belgrada se poroča (28. t. m.), ua so Srbi zavzeli Veles in Stiplje. Nadalje poročajo, da se srbski kralj z ministrskim predsednikom 26. t. m. poda v slovesnem izprevodu v Skoplje. Iz Vranje so uradno poroča, da so Srbi pri-marširali v Skoplje v soboto ob 6. uri zvečer. Turki so se v največjem neredu umikali proti Velesu in Tetovu. Srbi so zaplenili v Skoplju 18 havbic z mu-nicijo in dva poljska topa. Dozdaj so Srbi zaplenili 98 turških topov. V okrajih Drenik in Lobusnica so zasedli Srbi brez boja 1.00 vasi. V Belgradu so s posebnimi izdajami naznanili, da so Srbi zavzeli Voles in da so bile izgube enake onim pri Kumanovu. (To je najbrže pomota., ker se o kakem boju pri Velesu nič ne poroča.) V Vranjo je odpotovala velika kneginja Helena. Srbska armada je zasedla tudi Tetovo in vse vasi med Skopljem in Tetovom. V Tetovo je bežalo veliko turških vojakov. ki jih je zasledovala srbska kava-lerija. Turški vojaki so se pri Tetovu udali. Med Skopljem in Tetovom so Srbi zaplenili nadaljnjih 125 lurškili topov. — Iz Belgrada sc poroča, da so
pri Kumanovu Srbi sami premagali Turke. — Iz Belgrada se poroča: Osvojitev Skoplja je napravila na Srbe ve-likansk vtisk. Skoplje smatrajo Srbi za biser, ki je za Turke izgubljen, ker ga bodo Srbi do zadnje kaplje krvi branili.
Skrb za ranjence.
V Belgradu so vse šole izpremenili v bolnišnice. Vojno ministrstvo poziva žene in deklice, da strežejo ranjencem. Med 1500 dozdaj pripeljanih ranjencev jih je umrlo pet. Belgrajčani nakla-njajo ranjencem jedi, pijače, denar in cvetlice. Pred bolnišnicami stoji vsak dan na stotine kmetic, ki obiskujejo ranjene svojce. — Avstro-ogrski poslanik Ugron je v svojem in v imenu svojega uradništva podaril srbskemu Rdečemu križu 1000 dinarjev, belgrajska avstrijska kolonija pa tudi 1000 dinarjev, francoski poslanik Descos je podaril 300 frankov, prispevke srbskemu Rdečemu križu nabira tudi nemška kolonija v Belgradu. V Belgrad so do-šle ruska (400 oseb), češka in slovenska sanitetna ekspedicija. Ranjence v Belgrad šc vedno prepeljavajo in jih je že nad 2000.
BOJI V SANDŽAKU. Prodiranje Srbov in Črnogorcev. — Srbi zasedli Mitrovico in prelaz Rato-hank.
Iz Bara se 28. t. m. poroča: V Sandžaku hiti general Vukotič od zmage do zmage. Pri Plavnici je rešil srbskega generala Demitroviča in premagal v krvavi bitki Turke. Pot v Preč mu je zdaj prosta. Vukotič je prodrl že do griča Rožaj. Potrjuje se, da je III. srbska armada zasedla Mitrovico in prelaz Rotohank in zaplenila 15 turških topov.
V Belgradu poderejo hišo princa Evgena.
»Voss. Ztg.« poroča iz Belgrada: Belgrajski magistrat je ukazal podreti hišo, ki jo je ukazal zgraditi princ Evgen Savojski, da tako izgine zadnja sled, da je princ Evgen Belgrad Turkom iztrgal in zasedel.
Opis bitke pri Kumanovu.
Bitka pri Kumanovu, ki pomeni prvi osvobodilni akt v boju za Staro Srbijo, se šele sedaj v svojih posameznostih razgrinja. Vršila se je nekako tako:
Ko je prva srbska armada zasedla Bu-janovac, jc pod poveljstvom prestolonaslednika Aleksandra, oziroma generala Božoviča sklenila ob železniški progi prodirati proti Skoplju, in je pri Kumanovu, ki leži ob tej poti, pričakovala le bojev s predčelami.
GRŠKO VOJAŠTVO.
Načrt Turkov.
Zekki paša, poveljnik turških čet v Skoplju, je po načrtu Mahmud Šefket paše sklenil drugače. Zapustil je Skoplje in svoje čete zbral za Kumanovem; ko pridejo Srbi v to mesto, tako je mislil, bodo našli vse prazno in prenočili; medtem pri-drvi turška armada, potisne Srbe v sotesko, v kateri leži Kumanovo, jih porazi, nakar bi Zekki paša lahko prodrl do Vranje in se pomikal v Srbijo samo, srbsko-bulgarsko armado, ki skozi krivopalanški prelaz prihaja, pa bi z manjšim oddelkom zadrževal. Ta načrt je bil jako dober, toda srbski poveljnik je zanj izvedel, ko so srbske predčete našle Kumanovo skero popolnoma prazno in se mu je to zdelo jako sumljivo. Ukazal je, da se srbske čete ustavijo na gričih pred mestom in jih utrdijo. Bilo je na večer.
Boj ponoči. — Kritična situacija za Srbe.
Ob 11. ponoči so Turki pridrvili in Srbe napadli. Bilo je viharno, grom je grmel, vmes so pokali topovi, bliski so švigali. Turki so besno napadali, Srbi so bili trudni, premočeni, a se niso umaknili. Celo noč je trajala ljuta bitka, ob 10. dopoldne drugega dne pa je postala situacija za Srbe kritična. Srbski poveljnik je zato sklenil, iztrgati Turkom nek grič, da ga zasede in nanj postavi svojo artiljerijo, s katero bi sovražnika pobil.
Strašna borba za grič.
Dotično povelje dobi 18. srbski polk. Polk se obrne levo od mesta in se obupno vrže na grič, ki je zelo skalnat in ga Turek z vso silo brani. Bil je strašen prizor, ko sta nasprotnika drug na drugega zadela. Turki so streljali na Srbe s puškami, strojnimi puškami in topovi, tako da je 18. polk, ko je padal mož za možem, bil na tem, da omaga. Tedaj pride na pomoč 7. polk. Pa tudi to ne pomaga, Turek se kot lev brani. Tedaj pride Srbom na pomoč 13. polk armade Bože Jankoviča, kateri je bil medtem zavzel Prištino in je sedaj prihitel do Kumanova ter prijel Turke desno od mesta. Turki med dvema ognjema, omahujejo. Srbom se z nečloveškim naporom posreči, spraviti na hrib svoje baterije.
Srbska taktika.
Zdaj začno Srbi s splošno ofenzivo. Deževalo je naprej, ozračje je bilo megleno. Kakor hitro Srbi na tej verigi gričev kak grič zasedejo, se potuhnejo, ne drve naprej, marveč se nekoliko umaknejo in vržejo na tla. Turek se obrne, se plazi v megli naprej, misleč, da se je Srb umaknil, zdajci se vzdignejo Srbi, se na Turka z vso silo z bajoneti vržejo, ga pobijejo in hite dalje. Trikrat so se Turki dali tako pre-variti. Turška artiljerija strelja previsoko, mnogo strelov se sploh ne izproži, dokaz o slabem materialu. Turški častniki zastonj rotč vojake, naj vztrajajo, vojaki so vsled srbskih bajonetnih napadov in izbor-nega srbskega artiljerijskega ognja zdaj že tako deprimirani, da pokažejo hrbet.
Divji beg Turkov.
Začne se divji beg, dokler ne napoči druga noč. Nekaj Turkov se v noči vta-bori in utrdi, ko pa napoči jutro, se zasledovanje zopet začne. Ob 10. dopoldne je srbska zmaga na celi črti gotova. Bitka je trajala 50 ur. Turke preganja kavalerija princa Arzena, Srbi pa so medtem škoro do Skoplja prišli, pa ga še ne zasedejo, ker so čete utrujene in žele takojšnjega počitka. Plen je velik: 61 topov, 12 strojnih pušk, 80 vagonov vojnega materiala, ki je ležal na kolodvoru, nebroj zabojev z mu-nicijo.
Hrabri srbski častniki.
Predvsem hvalijo ranjenci, ki doha« jajo v Belgrad, srbske častnike, ki niso nikoli omagali, marveč vodili svoje fante naprej, pokonci, ne ozirajoč se na sovražnika, ki pa ni mogel bogvekaj dobro meriti, ker bi sicer lahko večino srbskih častnikov postrelil. Sicer pa se poroča o mnogih slučajih, da so padli skoro vsi častniki in podčastniki, pa so srbske čete prodirale same naprej.
Heroičen topničar,
pa je spomina vreden sledeči
12	3
1. Štabni časlnik.
rijski častnik. --
— 2. Infanterijski polkovnik. — II. Knvalertat. -— Kovale-j. Lovec. (j. Orožnik. 7. In funt črtat. — 8. Topničar. 9. Pionir. •— 10. Mornar.
Zlasti dogodek:
Turki so bili na tem, da na« obkolijo. Dobimo povelje, da se umaknemo. To smo storili in pustili nekaj topov, ki jih nismo mogli s seboj vzeti, ker so Turki hudo z vseh strani na nas pritiskali. Toda en top-;ničar se s svojega topa ne umakne in strelja naprej ter sam zadrži množico Turkov, i Medtem so umikajoči Srbi dobili ojačenj, j se obrnili in postojansko nazaj osvojili. Ko ;je bilo bitke konec, je general Bozovič pozval junaškega lopničarja, ki je vrhtega od rezerve na raport in ga najprej zaradi formalnosti vprašal, zakaj se ni umaknil. Vo-jak odgoveri, da v peklenskem vrišču po-velja ni cul, umakniti pa se ni hotel kakor j drugi, marveč top sam basal naprej in spro-• ževal. General ga nato pohvali, potegne vun odlikovanje, mu je pripne na prsi in ga slovesno vpraša, česa še želi. Topničar odgovori:
»Podarite mi tisti top!« Seveda mu te želje ne morejo izpolniti. pač pa so sklenili, v top vgravirati njegovo ime.
CrnooorsKo-iursKa vojska.
Iz Rjekc se 28. t. m. poroča: Napad aa Skader se nadaljuje. »Lokalanzei-ger« poroča, da so padale črnogorske kroglje žc v mesto in povzročile paniko. Skadrski begunci pripovedujejo, tla je prebivalstvo razdeljeno v dva tabora. Kristjani sc boje, da jih moliamc-danci prično klati.
Parobrod »Neptun« na Skadrskem jezeru je žc pripravljen. Na njem je godba in mnogo zastav za slovesen uhod v Skader.
Turška artiljerija, ki služi za obrambo mesta, je nameščena na ravnini pred mestom.
V Skadru
vlada silna panika, odkar so črnogorske čete prišle pred mesto, kajti prebivalstvu so se doslej zatajile vse črnogorske zmage. Očividci pripovedujejo, da, je položaj v mestu grozen; vse delavnice in trgovine so zaprte, živila so se strašno podražila. Že pred dvema dnevoma se je v Skadru prodajal kruh
po 1 K 70 vin, kg. ., , .
General Martinovič, ki nadaljuje Svoje operacije na Tarabošu, je zavzel na desni strani Taraboša turško utrdbo Oblik, od koder bo mogel sedaj meriti neposredno na Skader. Taraboš je s tem od vseh strani obkoljen.
Iz Kruševa poročajo: Turki so zavzeli Planinico, privlekli nanjo svoje topove in s svojimi šrapneli udarjali na Veliko. Ob istem času je turška armada hotela obiti d u r m i t o r s k o brigado na Mokri. Črnogorska vojska se je nahajala v veliki nevarnosti. General Vukotič je s kolašinsko brigado udaril na Planinico, durmitorsko je pa poslal na G1 a d ž i j o in V 1 a j -k o v o b r d o. Cel dan do večera jc trajala ljuta bitka; tedaj so sc Turki umaknili proti Peči in dolnjem Ru-govu. Na begu so Turki popustili silno število mrtvih in mnogo vojnih potrebščin. Gornje Rugovo se je nato podalo in Vukotičeva vojska se nahaja sedaj nekje med gornjim in dolnjim Rugovo m. V teh bojih je imel general Vukotič 6 mrtvih in 49 ranjenih.
Rugovo je bilo doslej največja ovira za generala Vukotiča ob njegovem prodiranju proti P e č i, ki je sedaj obkoljena od Črnogorcev.
Danes opoldne je prišla preko Dunaja iz Cetinja brzojavka: General Vu> kotlč Je zavzel Rožaj. Pri Tarabošu se razvija močan boj artiljerije.
Levo krilo Vukotičeve vojske je prodrlo proti Sjenici, kamor prodira tudi srbska vojska pod poveljstvom generala Mihajla Ž i! v k o v* i č a.
Iz Rjeke pa prihaja brzojavka: Čr-nogrocl so zavzeli Plevlje v Sandžaku.
Prodiranje Grkov,
V Servijo je došel zbor Krečanov, ki zahtevajo, naj jih pošljejo v prvo vrsto. Grška vlada dozdaj ni poročala, kdo da je v vojski padel, a toliko se zdaj ve, da je
Eadel tudi sin novega guvernerja na Kreti, >ragumis in polkovnik Mauromihalis. Naj novejše poročilo javlja, da Grki prodirajo proti Solunu, kjer jih bo podpiralo njih vojno brodovje. O drugi grški armadi, ki prodira v Epiru, se poroča, da maršira proti Kumzadiju, kjer so, kakor smo včeraj poročali, Turki poklali veliko kristjanov. S Krete se poroča, da so Krečani zelo navdušeni, ker je imenovan za Kreto grški guverner. Grški kralj je iz Kožanija brzo-javil grškemu ministrskemu predsedniku Venizelos je odgovoril, da je ganjen in upa da poda grška armada kmalu roko zmagovalnim balkanskim zveznim armadam. — Iz Egejskih otokov je došlo v Atene 300 prostovoljcev, iz New Yorka je pa na Grško odpotovalo 11.000 Grkov, na Srbsko pa 400 Srbov. V Atene so došli grški ranjenci s turško zastavo, ki so jo pri Elas-soni Turkom vzeli.
Turško brodovje namerava napasti grško.
Iz Konštance poročajo, da namerava turško vojno brodovje iz Darda-nel odjadrati v boj proti grškemu bro-dovju. Ob bolgarskem obrežju križari le šc nekaj manjših ladij, večje ladje so se že pred tednom vrnile v Carigrad. Dve starejši turški ladji sta bili baje pred Varno po bolgarskih krog-Ijah zelo poškodovani. Pred Varno je 27. t. m. križarila turška križarica »Haireddin Barbarossa«,
Boloarsko-lurška vojsko.
Boji pri Odrinu.
Iz glavnega stana II. bolgarske armade se poroča, da operacije bolgarske armade napredujejo in da so že Turkom onemogočili umikanje v Carigrad. Železniška proga Carigrad—Liile Burgas jc pri Cerkeskoyu prekinjena, ker je razstreljena. Turška armada mora pričeti pri Ergenu "dločilno bitko z Bolgari, če noče, da bo
popolnoma zajeta. Laški vojni poročevalec Luigi Barzini sodi, da se bo Odrin več časa držal, kakor Bolgari sodijo. Pri Lozengradu so Turki uporabljali pet aeroplanov. Divizijonar Hilmi bej je bil pri Odrinu ranjen. Kakor sodijo, brani Odrin le četrti turški armadni zbor, medtem ko se nahajajo v bitki pri Lozengradu pobiti turški armadni zbori (L, II. in III.) pri Eski Babi in Liile Burgasu. Po neki brzojavki, ki jo objavlja turško vojno ministrstvo, so baje Turki vzhodno od Odrina iztrgali Bolgarom utrjeno postojanko Maraš. Pri Pa-paskoju jc bolgarska kavalerija napadla Turke. Kakor Turki poročajo, so Bolgarom en švadron razbili. Šlo je najbrže za vojno poizvedovanje. Nadalje se poroča iz Carigrada, da se je položaj za Turke izboljšal in da se nahaja turška vzhodna armada jugovzhodno od Lozengrada. »N. Wiener Tagblatt« poroča (27. t. m.) iz Carigrada celo, da so Bolgari radi poraza pri Marašu zapustili svoje postojanke pri Odrinu in Lozengradu, kjer da so izgubili veliko ljudi. To so pač le pobožne turške želje.
Pred odločilno bitko.
Iz Carigrada se 28. t. m. brzojavlja: Bolgari prodirajo proti tistim turškim četam, ki stoje nad Baba Eski in Liile Burgas in ki so se razvrstile pri neki točki, ki se pa ne sme imenovati. Bolgarska armada prodira v treh kolonah. Med Bolgari, ki prodirajo, in Turki se vedno bije manjši boji. Jutri (29. t. m.) ali pojutrišnjem se pričakuje odločilna bitka. Nadalje se iz Carigrada poroča (28. t. m.), da so brzojavne zveze med bojiščem in Carigradom poplnoma prekinjene. V Carigradu se boje, da so prekinili zvezo prodirajoči bolgarski oddelki. (Kdo pa drugi?) Uradno se poroča iz Sofije, da so zasedli Bolgari Bunar Hissar, južno od Lozengrada. V ta kraj se je umaknila poražena lozengradska turška armada.
»N. Fr. Pressc« sodi, da se nahaja pri Lozengradu poražena turška armada žc pri Corluu (Corlu) in da sc je umaknilo levo turško krilo čez Mu-ratti, ki leži 25 km zahodno od Cor-luua. O turškem porazu pri Lozengradu se zdaj v Carigradu priznava, da so in 23. oktobra Bolgari pri Lozen gradu porazili osem turških divizij, ki so 23. t. m. pričele bežati. Hrabro se je branila le divizija polkovnika Hilmija, ki je krila turško umikanje. — »Daily Chronicle« poroča iz turškega glavnega stama v Seidlerju dne 27. t. m.: Po hudem boju so Turki izgubili Lozengrad. Turki so bili hudo udarjeni, kakor je tudi položaj slab, ne sme tega vedeti armada. Mesto so Bolgari v sredo presenetili in osvojili. Turki so se proti Lule Burgasu umikali. Turških beguncev je vse polno. Vlaki vozijo ranjence. V turškem glavnem stanu jc vse zmešano. V petek sc je pa »Daily Mailu« iz Corlua poročalo: Poveljnik Vasfi bej je izjavil, da se pripravljajo Turki na odločilno bitko na črti Burgas—Bunar—Hissar in da bo tvoril Corlu operacijsko baso. Turki napovedujejo krepko ofenzivo, ko sc pripelje k armadi turški vojni minister Našim paša. (Čorlu leži 40 km vzhodno od Lule Burgasa, kjer se jc prej nahajal turški glavni star, ob železnici Lule Burgas. Turki so radi poraza pri Lozengradu premestili svoj glavni stan nazaj. Iz Corua v Carigrad je približno 80 km, do carigrajskih utrdb med Derkosom in Bahčajš—Kojcm pa 55 km.)
Ostala poročila z bolgarskega bojišča.
Vojni poročevalci so odpotovali iz Stare Zagore v Mustafo pašo. — V Stari Zagori se govori, da so se bili boji v okrožju Tam. Trdi se, da so osvojili Bolgari utrdbo Kirk Killi, ki leži 6 km pred Odrinom in da so zažgali postajo. — Pri Odrinu je bil ranjen divizijonar Hilmi bej.
Bolgari zasedli prelaz Kresna.
»Agence telegraphique bulgare« poroča: V dolini Struma so zasedli Bolgari prelaz Kresna.
Zakaj je padec Lozengrada tako važen.
Veselje nad zmago pri Lozengradu je gotovo večje, kakršno bi bilo, ko bi bili Bolgari zavzeli Odrin. To pa radi tega, ker jc genij nemškega generala., preosnovatelj turške armade von der Goltz, nakopičil v Lozengradu najnovejša in najbolj učinkujoča sredstva orožja, celo od Dardanel prenešene topove. Odrin ni tako utrjen, kakor Lozengrad in sedaj prodirajo proti velikemu središču vse moči, ki so oproščene vseh ovir. Zvedelo se je, da so bolgarski aviatiki bili tisti, ki so izvohali ponoči nakano turške divizije, ki je zapustila Odrin, da, bi bila prišla v pomoč Lozengradu. Znano je že, kako je končala ta divizija, kateri so vzeli Bolgari 30 brzostrclnih topov najnovejše fabrikaeije in z najnovejšimi blesteči-mi novimi pritiklinami. Sovražniku odvzete artiljerije so bile takoj obrnjene proti Odrinu.
Bolgarija je torej že odgovorila turškemu ministru za zunanje zadeve
Narodanghianu, ki je pred osmimi dnevi rekel bolgarskemu poslaniku Saratovu zaničljivo: »Vi hočete vojno? Vi ste Bolgari! Dobro, imeli jo boste!«
Turški vojaki-kristjani — bolgarski vjetniki.
Iz Stare Zagore smo dobili: Neprestano prihajajo vlaki s turškimi vjetniki. Turške častnike takoj odpravljajo naprej v Sofijo. Krščanske turške vojake, ki so jih Turki s silo pognali boj proti Bolgarom, prevažajo v vozovih II. razreda. Vsi ti so že proč vrgli osmanski tez in nosijo bolgarske vojaške čepice; bolgarsko armado pozdravljajo in slave kot svojo osvoboditeljico iz turškega jarma.
Bolgari v Lozengradu. — Aneksi j a Makedonije.
Od poučene strani se je našemu poročevalcu zatrdilo, da se med turškimi vjetniki nahaja tudi turški mornariški minister, ki so ga skupaj z drugimi prepeljali v Staro Zagoro. Ni pa mogoče natančneje zvedeti mesta, kamor so ga spravili. To se zakriva.
Lozengrad so Bolgari utrdili in zasedli z močno posadko. Vsako presenečenje, vsak poizkus s turške strani, da bi si zopet osvojili Lozengrad — so prazne sanje. Več turških konjiških polkov, ki so tvegali drzen poizkus, da bi preprečili zasedenje Lozengrada, je bilo od bolgarske premoči docela uničenih.
Uradno se razglaša, da je ob zavzetju Lozengradu padlo v bolgarske roke 60 modernih topov z municijo, več aeroplanov in velikanske zaloge streljiva. in živil.
V kraljevem glavnem stanu nihče več nc govori o avtonomiji Makedonije, marveč le še o aneksiji, ki se proglasi takoj, ko pade Odrin.
Okolu Odrina
je mnogo vasi, katerih prebivalstvo je izključno bolgarsko. Odrin obdaja trikratni oklep utrdb v vsakratni razdalji 500 metrov. Katoliško prebivalstvo je že zapustilo Odrin.
Egiptovski vojaki prlhite Turkom na pomoč.
»Sabah« poroča, da je tudi egipčanska vlada prekinila zveze z balkanskimi državami in je doposlala konzulom balkanske zveze potne liste. Egipčanska. vlada namerava, če to Turčija želi, poslati Turkom 18.000 mož na pomoč.
Dve novi kneževini na Balkanu?
»Daily Mail« poroča, da se nameravata ustanoviti dve novi samostojni kneževini, če se vojska srečno konča, in sicer samostojna kneževina Albanija in Makedonija. Albanija bi segala od Drača do Valone. Albanska krona bi se ponudila nekemu švedskemu, makedonska pa nekemu danskemu princu
i\a pomoč Hlisl. S silo skupaj zgna-ni rezervisti so strašno razuzdani. Celo v Carigradu udirajo v gostilne, kjer jedo in pijo, potem pa, ko je treba plačati, reko, da bo plačal Alah ali pa sultan. Oblasti seveda so preslabe, cla bi sc mogle ustaviti takemu početju.
iz Solile.
Slrab na Turškem.
Iz Carigrada prihaja sledeče poročilo: Turško prevladuje grozen strah. Glasovi o zmagah balkanskih držav so se hitro razširili ter povzročili mnogo strahu posebno v trgovskih in vojaških krogih.
Džamije so prenapolnjene s Turki, ki pobožno poslušajo pripovedke pri-prostih svečenikov, da bo Turška razpadla, kadar se bo proti njej združilo sedem kraljev. In združenje sedmih kraljev smatrajo Turki že za izvršeno; med te kralje štejejo namreč bolgarskega, srbskega, črnogorskega, grškega, ruskega, angleškega in francoskega. Tej pripovedki Turki verjamejo in ocl toči njihov nepopisen strah, ki ga po vrhu šc mnogo drugih glasov po-množuje. Kako so ti glasovi razširjeni, se lahko iz tega sklepa, ker je notranje ministrstvo nastavilo posebne uradnike z nalogo, miriti ljudstvo ter mu pojasniti, da Evropa ne bo dopustila. razkosati Turške.
Ali uspeh, ki ga na ta način dosežejo, uničijo zopet tisočeri begunci iz Makedonije in Drinopolja. Ti pripovedujejo, do. je tamkaj vse moliamedan-ce prevzel grozen strah. Evropski mo-hamedanci ne vcinijcjo več, cla bi sc mogla. Turška še dalje vzdržati, zato beže skozi Carigrad v Azijo, da bi tako ubežali osveti kristjanov.
Redifi (rezervisti) sc skrivajo in beže v gore, mesto da bi šli pod orožje. V Mali Aziji mobilizacija zelo počasi napreduje. Rezerviste gonijo v vojašnice z bajoneti in korobači.
O Bolgarih pripovedujejo Turki polni strahu in bolne fantazije čudne stvari; pravijo, da so Bolgari pripeljali na mejo milijon vojakov. To velikansko število si pojasnujejo s tem, da so se proti Turkom dvignili ne samo živi, nego tudi mrtvi Bolgari . . . Manj praznoverni pa pojasnujejo bolgarski milijon s tem, da so prišli Bolgarom
Prvi turški vjetniki v Sofiji.
V Sofijo so dospeli prvi turški vjetniki, ki so bili takoj v prvih spopadih na meji južno od Sofije v dolinah reke. Strume in Mesta vjeli. To so surovi ljudje iz Kurdistana in Makedonije; po veri so pa moslimi. Govore samo o ne-pripravi turške vojske, o njenem neredu in dcmoralizaciji. Nekateri, ki so bili vjeti pri Giunnaji, pripovedujejo, cla so bili 3 do 4 mesece na meji. O vojski ni vedel nihče ničesar. Nekega dne jim je poveljnik ušel, prišli so namreč Bulgari ter jih obkolili. Zaradi teprn so se udali; kaj bi se tudi borili dalje brez poveljnika.
Turški vjetniki niso vedeli prav ničesar povedati, kaj se je delalo in pripravljajo okoli njih. Dobro se jim zdi, da so vjeli, da ne trpe več mraza in lakote in da lahko kade. V zadnjem času jc vladalo v njihovem taboru tudi pomanjkanje živeža. Po tem se da sklepati, da so tucli glavne turške čete zelo slabo preskrbljene z živežem. Drugi vjetniki so tvorili posadko ene ka-raule na meji. Eden izmecl njih pripoveduje sledeče: »Bilo nas jc več tednov samo pet v eni karauli. Pred 12 dnevi je prišel k nam častnik ter rekel, da v kratkem pride več vojakov, da po-množe našo postojanko. Ali bilo ni nikogar. V petek zjutraj pa smo kar naenkrat. začuli streljanje topov in sicer ocl zahodne strani. Trajal je boj nekako 6 ur. Kmalu na to smo zapazili za našim hrbtom vojake. Mislili smo, da so Turki, pa so bili Bulgari. Zahtevali so, naj se jim udarno. Dva izmed naših sta hotela pobegniti, ali bila sta na mestu ubita.
Zanimivosti iz Sofije.
Podnevi čujejo se v Sofiji brezkončni Ilurra! — cla živeje vojnata! Navdušenje je prišlo do vrhunca. Vsaka četa. ki odhaja na mejo, je spremljevalni z burnimi vzkliki navdušenja in radosti. Kdor gleda ta. narod, kako gre na. vojno, mora res misliti, da gredo ti ljudje na kako veliko slavnost v Makedonijo, a ne na krvav ples. Bali so se Bulgari res, a ne vojne, bali so se marveč, da bi jim evropska »velemodra« in »ve-Ieskrbna« mačeha, evropska diplomacija, nc preprečila vojne. Bulgari trdijo, da morajo še-le na bojnem polju dokazati, da res zaslužijo svobodo. Gledal sem žene in hčere, ki so se poslavljale od svojih; iskal sem da vidim kje kako solzo — niti sledu! Pravi Špar-tanci. — Med drugimi, ki so sc prijavili v »kazarni« povodom mobilizacije, bil je tudi sivolas kmet. Kaj pa ti dedo tukaj? so ga vprašali. Eto na — jim je odgovoril možakar, — prišli smo vsi, štirje sinovi in dva zeta, pa še jaz z njirni! Neka žena, ki je ostala sama s tremi otročiči, ki jih nima s čim hraniti, jih je ostavila, da skrbe zanje dobri ljudje — a ona hajd s puško proti Turkom. — Balkanska epopeja.
Ob 10. uri zvečer je v Sofiji na ce« sti, kakor bi mesto izumrlo. Po deseti uri zvečer ne sme nihče na cesto. Po mestu krožijo vojaške patrulje. V Sofiji je nekako izjemno stanje. Ko so peki poizkušali dvigniti cene kruhu, so bili strogo kaznovani. Nekemu trgovcu, ki je računal namestu 2 franka 10 frankov za navadne sandale, so konfiscira-li celo zalogo.
Izjava bulgnrskega generala.
Bivši bulgarski poslanik na dvoru v Peterburgu general Paprikov je dejal, cla se bo po zmagi balkanskih držav Balkanska zveza organizirala sa-maobsebi. V nekoliko letih bo Balkanska zveza, imela armado močno nad milijon mož.
Bnlgari in Turki.
Bulgarski poslanik v Bcrolinu Ta« šev se je izjavil: Mi se nc vojskujemo proti turškemu prebivalstvu, ampak proti turškemu sistemu. Mnogi Turki v Turčiji tudi trpe pod tem sistemom kot naši bratje v Makedoniji. Z razmerami, ki jih ustvarimo, bo zadovoljno tucli turško prebivalstvo.
Vjete Turke pošijlajo iz Sofije v severne bulgarske kraje. Na postajal) vjetnike bulgarsko prebivalstvo prijazno sprejema, jim daje hrano in denar.
Nove čete. — Zapisnik mrtvecev.
Iz Sofije poročajo: Rezervisti še vedno prihajajo, kakor tudi prostovoljci. Včeraj so prišli Bulgari iz Amerike in 200 bulgarskili dijakov iz Pariza, katerim je bilo prej javljeno. naj n« prekinejo študij, ako se jih posebno ne pozove,
Turške krutosti.
V nekaterih makedonskih vaseh so Turki 150 Srbov in Grkov do smrti mučili. Obesili so jih za lase na drevesa in toliko čas tepli, da so bili mrtvi.
Senzačne vesli.
Ruskim listom se iz Dunaja brzo-javlja: Na Dunaju krožijo malo verjetne govorice, da je te dni nemški cesar Viljem pod najstrožjim inkognitom obiskal cesarja Franca Jožefa. Takih prič, ki so v gostu spoznali cesarja Viljema, ni malo. Da avstrijski liste sedaj ne napadajo več Rusije, je bojda v zvezi s tem obiskom; ravnotako tudi proglašenje Avstrije, da prodiranje Srbov v Sandžaku ni za Avstrijo »casus belli«, če ne bo predolgo trajalo.
Nemčija se pripravlja za vojsko?
Na Dunaj so prišle naslednje vesti; Glasom poročil, ki jih je sprejelo belgijsko vojno ministrstvo, Nemčija v zadnjih dnevih kaže mrzlično hitrost v prevažanju vojaštva. Pruska železniška uprava je zadržala blizu tri tisoč belgijskih in holandskih železniških vozov, ki se navadno rabijo za prevoz premoga iz rhurskega okraja, ter jih je porabila za prevažanje konjeništva. Vojni tabor Elbsenborn, ki leži baš na belgijski meji (kakih 12 kilometrov od Spa), je sedaj popolnoma brez vojakov, dočim sta se še dva tedna poprej tam nahajali dve brigadi konjeništva. — Glasom istih poročil se sploh vse nemško konjeništvo hitro transportira na vzhod in koncentrira v Poznanju in vzhodni Prusiji okoli Konigs-berga. Tja je bilo poslanih tudi že nekoliko vlakov vojnih zrakoplovov. Ni dvoma — piše list — da je tole transportiranje nemškega vojaštva posledica balkanskih dogodkov. Nemčija stremi, čim hitreje koncentrirati dovoljno število vojaštva na vzhodni in jugovzhodni meji in zavoljo tega odkriva svojo zahodno mejo, odkoder ji ne grozi nobena nevarnost.
iz Črnegore.
Generalova soproga voditeljica bolnice. — Podpore. — Kinematografi. — Pošta. — Ljubezen kralja do Skadra.
Od nekega gospoda, ki se je te dni mudil na Cetinju, se nam piše: Gospa generala Vukotiča, jako simpatična Črno-gorka, ki nastopa vedno v svoji lepi narodni noši, vodi upravo bolnišnice in se izredno požrtvovalno trudi. Rada govori o svojem junaškem soprogu, ki ji pošilja skoro vsaki dan vesti z bojišča. Črnogorci so ginjeni, da najdejo toliko odziva, posebno od strani Jugoslovano, zlasti dobivajo od dalmatinskih bratov podpore. Začetkoma jako občutno pomanjkanje obvez itd. se počasi izgublja. Vedno prihajajo fotografi in kinematografi iz tujine, ki se pa vračajo razočarani, ker so neki Italijani dobili neki monopol na kinematografične posnetke. Pet dni so hodili vozovi avstrijskega Rdečega križa v Črnogoro, a še ni vse tu. Z velikim zanimanjem se čitajo tu vesti z ostalega bojišča in so tu jako ogorčeni, ko prihajajo včasih v liste nezmiselne vesti, ki so izmišljotina časnikarjev. Pošta ne funkcionira kakor ponavadi, ker to opravljajo neizvežbani starčki in dečki, pač pa funkcionira kakor v normalnih časih avtomobilna pošta iz Podgorice. Stereotipen odgovor dobivaš od Črnogork na vprašanje: »Kje je tvoj mož, oče ali brat?« »Se bije!« Tudi težko ranjeni kažejo velikanski pogum in vsakdo opazuje svoj položaj le z mislijo, kdaj more zopet na bojišče. Ginljiva je hvaležnost Črnogorke došlim zdravnikom. Črnogorka prikriva svojo notranjo žalost in navdušuje za na-daljni boj. V bližino bojišč se ne sme, dasi so glavne ceste v izbornem stanu, tako da je možno z lahkoto se voziti v avtomobilu. Govori, da je kralj izdal povelje, da se ne sme ničesar zgoditi proti Skadru samemu, a vobče se sodi, da se to povelje ne bo moglo popolnoma izvršiti, ker se ne sme izgubljati preveč časa.
Veliki roman slovanske preteklosti.
V kratkem izide v posebnem natisu, vsebinsko izpopolnjen in tudi formalno popolnoma dovršen roman F. Finžgarja:
»Pod svobodnim solncem«.
Že, ko jc ta velika povest svoj čas izhajala v »Dom in Svetu«, je bila splošna sodba, da pomcnja najlepše zgodovinsko delo v slovenskem leposlovju. V glavnem junaku Iztoku jc Finžgar poosebil mlado s 1 o v a n s t v o , ki je vdrlo na B a 1 k a n , ko je ondi vladal bizantinski cesar U p r a v d a , tudi slovanskega pokoljenja, ki ga zgodovina pozna pod imenom Justiniana. Pisatelj nam s sijajnimi barvami slika razkošno bizantinsko žc propadajočo kulturo, njej nasproti pa sveže, življenjapolno, bojevito slovanstvo, ki si je začelo osvajati svet. Povest, stanovitne in zveste ljubezni Iztokove do dvorne dame Irene, se le*>o SDleta z divjimi boj-
nimi dogodki, kateri ohranjajo zanimanje bralčevo napeto do konca. Vse pa preveva misel z m a g u j o -č e g a slovan stva na Balkanu, vhod Slovanov v svetovno zgodovino sploh.
Pisatelj je delo, odkar je v »Dom in Svetu« izšlo, šc zelo izpopolnil, zaokrožil in tudi jezikovno tako izpilil, da se bo tudi tistim, ki je imajo še kaj v spominu, predstavilo zdaj v novi obleki. Vnela bo bralce za moč slovanstva, jih navdala z narodnim ponosom, jih navdušila za slovansko zgodovino in za slavne čine naših dedov!
Prvi del tega romana je dotiskan in izide v par dneh kot X. zvezek »Leposlovne knjižnice«. Cena, ki jc razmeroma radi večjega naloga zelo nizka, znaša 3 K za broširan in 1 K za vezan izvod.
Slavka v Vevcen.
Deželni glavar dr. Susteršič med stavku joči m d e 1 a v s t -v o m.
Včeraj popoldne je prišel k shodu stavkujočega delavstva v Društvenem Domu v D. M. v Polju deželni glavar dr. Susteršič. Povdarjal je, da je prišel podučit se o položaju. Prišel je ne le kot poslanec ljubljanske okolice, temveč tudi v svoji lastnosti kot deželni glavar. Izjavil je, da se je prepričal, da je pri tej stavki pravica izključno na strani delavstva, vsa krivda pa na strani podjetja. Zato izreka, da drži sam s stavkujočim d lavstvom, (Burno odobravanje.) pa ne samo on, temuč — to lahko reče — tudi deželni odbor po svoji večini. (Ponovno viharno odobravanje.) »Mi smo prPatelji ind\is'rije« nadaljuje deželni glavar, »a zahtevati pa smemo, da industrija postopa v naši dvželi človeško s svojimi delavci, ki so mozeg našega naroda.« (Viharno odobravanje.) Žalibog nima deželna uprava neposrednega upliva na privatno družbo. A treba je iskati sredstev, da se jej pride vsaj posredno v okom. Pod takimi razmerami trpi ccla d-ž-la. (Tako je!) čudno, da so samo le z vevško družbo vedno sitnosti in težave. Z nekim drugim podjetjem v deželi se lažje shaja. (Tako je!)
Dež. glavar je končal svoja izvajanja s ponovnim zatrdilom, da stoji ob strani stavkujočega delavstva, koje iskreno pozdravlja. (Viharno, dolgotrajno odobravanje in burni Zivio-klici so sledili govoru deželnega glavarja in poslancu ljubljanske okolice.
Deželni glavar se je dolgo časa zgo-varjal z delavci, ki so mu obrazložili natančno ves položaj, nakar se je odpeljal med viharnimi ovacijami zbranega ljudstva.
Dnevne novice.
-f Županski shodi. Kakor znano, je sklenil deželni zbor, naj se vrše povsod po deželi poučni tečaji za župane in druge občinske funkcionarje; izvršitev tega sklepa je naročil deželnemu odboru. — Doslej se je vršilo več takih poučnih shodov in sicer koncem leta 1910. za cel politični okraj Ljubljana okolica, letos pa po sodnih okrajih v Škof ji Loki, Kranju, Radoljici, na Jesenicah, in nazadnje v ponedeljek 21. t. m. za sodni okraj Ljubljana, v torek dne 22. t. m. pa. na Vrhniki za tamošnji sodni okraj. Ti županski shodi imajo vseskoz u r a d n i značaj po načinu nižjeavstrijskib »županskih dnevov« (Burgermeistertagc) in imajo namen, poučevati občinske zastopnike v njihovih dolžnostih in pravicah, jim pojasnjevati izvrševanje poslov lastnega in prenešenega delokroga, seznanjati jih z novimi postavami, dajati pojasnila in odgovarjati na vprašanje glede avtonomne in državne uprave itd. itd. — O kaki politiki ne more biti niti govora; to trdi lc izvest.no časopisje, ki sploh nasprotuje vsemu, kar je dobro. Na županskih shodih dne 21. in 22. t. m. se je odgovarjalo na. neštevilno vprašanj, razpravljalo razven o dolžnostih in pravicah županov še: o zakonu o pravnih sredstvih, o gasilskih predpisih (požar-no-policijski red), o cestnem zakonu, o domovinskem zakonu, o občinskih taksah, o ubožnem zakonu in ubožni oskrbi. Obširnega programa niti rešiti ni bilo mogoče. — Udeležba je bila prav dobra; izostalo je le par občinskih zastopnikov, med njimi seveda učeni g. SeidI iz Spodnje Šiške. — Burna zahvala ob sklepu vsakega shoda je pričala o zadovoljnosti udeležencev.
+ V včerajšnji seji državnega zbora jc vlada predložila nov predlog o krošnjarstvu.
-j- Ne bo nič kruha iz moke, ki so jo zmesili »Narodovi« žurnalisti po sijajnem sestanku Hrvaške Stranke Prava in Vseslovenske Ljudske Stranke. Ne. bo nič za naš« liheralce. da se neka-
teri rauiKaml pravasi z veČino svojih hrvaških tovarišev niso mogli zedinili za besedilo resolucijo. Zvečer pa so ravno isti prišli na komerz in manifestirali za Hrvatsko-slovensko narodno zvezo! Liberalci so pri nas po vsaki taki »tolažbi« bili vedno blamirani.
+ Sedanja vojna na Balkanu jc ena izmed najbolj b r a t o m ornih, kar jih pomni zgodovina. Tukaj mora streljati Srb na Srba, Bolgar na Bolgara, Grk na Grka, kristjan na kristjana! Zdnfzene balkanske državice so uprav zavoljo tega planile v boj, cla rešijo svoje krvno brate turškega jarma. Toda glej usodapolne nesreče: ravno ti krvni bratje se v prvih bojnih vrstah vojskujejo zoper nje; Turki jih kakor namenoma postavljajo tja, da morajo streljati na one, ki jih ljubijo, na krvne brate, ki jih pridejo rešit! Zato je tudi med turškimi ranjenci, ki jih dan za dnevom pripeljejo polne železniške vozove v Sofijo in Belgrad, v Cctinje ali Podgorico, skoraj več Slovanov nego Turkov. Prav zato se tudi ravna povsod prav z bratovsko ljubeznijo s temi reveži in vsi bulgarski listi pov-darjajo zaporedoma, cla se naj postopa s turškimi vjetniki in ranjenimi vojaki na vso moč nriiazno.
+ Dcputa ija občinskega odbora iz občine Brusnice na Dolenjskem je izroč;la včeraj diplome častnega od-borništva deželnemu predsedniku bar, Sohvvarzu in pa državnemu poslancu E. Jarcu za zasluge povodom velikega požara v Brusnicah.
-j- Cerkniški dekan nnvarno obolel, Iz Cerknice: Bolezen č. g. dekana Fr. Kunstlja se je precej poslabšala, čč. gg. duhovnikom ga priporočamo v molitev.
+ Nevarno ie obolel v Dubrovniku škof dr. Marčelič.
~r Tlačeni zmagovalcem. Sobotni »Slovenčev« članek »Tlačeni zmagovalcem« je napravil povsod najglobo-kejši vtisek. Mnogo slovenskih src se je še bolj vnelo za tlačene brate na Koroškem. Naj slede dejanja! Na zadnjem občnem zboru »Slov. Straže« v Mariboru je povdarjal vodite j koroških Slovencev clr. Brejc, kako je v veliko pomoč koroškim Slovencem »Slovenska Straža«. »Slovenska Straža« je koroškim Slovencem najkrepkejša obramba. »Slovenska Straža« z veliko loterijo pripravlja veliko pomoč obmejnim Slovencem. Vsi: ki hočete koroškim Slovencem v dejanju pomagati, pokupite kar na,več srečk velil/e loterije »Slovenske Straže«I
—	Srebrna poroka Iz Krope se poroča: V ponedeljek, dne 21. t. m., sta obhajala g. Luka Hafner, trgovec v Kropi, in njegova žena Marija rojena Šolar srebrno poroko. Poročal je njiju sin g. Jernej Hafner, kaplan v Vel. Laščah. Še na mnoga leta!
—	Poročil se je profesor Janko Krajec v Idriji z gdč. Marijo Praprot nik, hčerko pokojnega soclnij-skega oficijala g. J. Praprotnika.
—	Pokopali so včeraj v Sp. Šiški umrlo gospo Ano Zaje, roj. Verbič, soprogo veleuglednega veletržca z vinom in posestnika Alojzija Zajca. Velika udeležba pri pogrebu je pričala o splošnem sožalju. Spoštovanemu gosp. Al. Zajcu naše iskreno sožalje.
—	Umrla je v Trstu gospa Mal-v i n a F 1 c g o , roj. Marinucco, soproga računskega svetnika gosp. Antona Flego.
—	Gorelo je včeraj zjutraj okolu ene po polnoči v Dolenji vasi pri Cerknici. Pogoreli sta hiši Baragova in Vragova ter še eno poslopje. Zgoreli so tudi trije prašiči. Začelo je goreti v hlevu pri Vragu. Kako je ogenj nastal, se ne ve. Na pomoč ste med prvimi prišle požarni hrambi iz Cerknice in Žirovnice.
š Umrl je v Gradcu v bolnišnici usmiljenih bratov g. Gašper Dolenc, vpokojeni postajenačelnik južne železnice.
—	Imenovanje. Žandarmerijski ti-tularni stražmojster Avgust Doljan, jc imenovan za sodnijskega kancelista v Črnomlju.
—	Propad tvrdke radi vojske. Velika dunajska firma volnene robe Herman Krause & Comp., ki je veliko delala za balkanske države, je poslala insolventna, ker radi moratorija na Balkanu, nc more dobiti plačil. Pasiva znašajo 1 miljon kron.
Koroške novice.
k bnuioumor. Sveče v Rožu: Tukaj stanujoči delavec Jožef Koclrič si je dne 25. t. m. v hipni blaznosti sam prerezal trebuh. Bil je sam v svoji sobi. Ko so vstopili, so našli nesrečneža njegovi sorodniki v groznem stanju. Nekaj trenotkov pred smrtjo jc še prišel k zavesti ter sam poslal po duhovnika. Zdravniška pomoč je bila nemogoča. Po petih urah šele ga je smrt rešila Krožnih bolečiu
Telefonska In urzolavna poročila.
KAJ JE Z RUMUNIJO?
Dunaj, 29. oktobra. »Mittags-Ztg.« poroča, da je bivši ministrski predsednik Bratianu izjavil, da obstoji med Nemčijo, Avstrijo in Rumunijo tajna pogodba, glasom katere bo Rumunija intervenirala, kakor hitro bi Bulgari Carigrad zasedli. Mobllizicaclja se ni še izvedla, pač pa je ministrski svet vo> tiral nove vojaške kredite. — Pri sprejemu novega ministrstva je kralj Karol dejal, da bo nova vlada imela storili dalekosežne sklepe. Dejal je, da bo Rumunija morala vsem težkočam stopiti nasproti z vojaško močjo.
RUMUNIJA MOBILIZIRA!
Budimpešta, 29. oktobra. Kljub de« mentiju rumunske vlade se v rumunskih častniških in političnih merodajnih krogih smatra mobilizacija za gotovo stvar. Vpoklicali so se že mnogi rezervisti. Vsak dan odhajajo veliki vojaški transporti k bulgarski meji.
Dunaj, 29. oktobra. Tukaj smatrajo govor kralja Karola kot opravičen protest Rumunije, da bi spričo opuščenega principa statusa quo Rumunija ničesar ne dobila in tozadevne korake Rumunije s simpatijami spremljajo.
Černovice, 29. oktobra. V obližnjih rumunskih okrajih se je ljudstvu z bob-nanjem naznanilo, da se imajo rezervisti za slučaj mobilizacije pripraviti.
POSREDOVANJE ZA PREMIRJE.
Pariz, 29. oktobra. ->Echo de Pariš* poroča, da se bo kmalu začela intervencija v Sofiji in Belgradu, da se sklene premirje. Balkansko vprašanje bi se dalo lahko rešiti, ako bi ne bilo Sandžaka.
London, 29. oktobra. Tukajšnji politični krogi sodijo, da balkanskim državam, ako oslanejo edine, nihče ne bo mogel odvzeti plena. Glavno vprašanje je, če se bo Avstrija upala proti njihovim zahtevam nastopiti. »Pot do Soluna« je zdaj najvažnejši problem.
POPOLNA IZOLACIJA AVSTRIJSKE DIPLOMACIJE?
Dunaj, 29. oktobra. »Morgen« izvaja, da hoče Anglija prevzeti iniciativo za kongres v Berolinu, da se balkanske razmere urede. Nemčija stoji, kakor je posneti po neki izjavi oficioznega glasila nemškega zunanjega ministrstva, na stališču, da more trozveza balkanski problem rešiti le skupno s tripelentento, nemški listi pa splošno pišejo, da Balkan ni vreden kosti enega pruskega grenadirja. List tudi trdi, da Berchtold v San Rossoru ni ničesar dosegel in da Italija noče nič riskirati za gotove avstrijske interese. Poincare je v Nantesu izjavil, da je Francija popolnoma na strani Rusije in Anglije. Avstrijska diplomacija je katastrolalično poražena in zato molči.
AVSTRIJA HOČE NASTOPITI ZA SVOJE INTERESE?
Dunaj, 29. oktobra. »Neue Freie Pres-se« poroča iz Berolina, da ondotni krogi menijo, da bo Avstrija v slučaju, če ostale velevlasti ne vzdržujejo več načela »status quo« na Balkanu, nastopila samostojno in zasledovala politiko zgolj avstrijskih interesov. Molk avstrijske diplomacije spričo srbskih in črnogorskih operacij v Sandžaku je le provizoričen in taktičen. Ko bo Avstrija predložila velevlastem svoje eksaktno formulirane zahteve in se velevlasti ne bi nanje ozirale, bo Avstrija jasno odgovorila in na Balkanu aktivno nastopila.
NEMČIJA PROTI KONFERENCI?
Berolin, 29. oktobra. Nekateri krogi izjavljajo, da je Nemčija proti konferenci, ki bi bila kvečjemu aportunna, ako bi zgolj izvršena dejstva registrirala.
POROČILA O STRAŠNI PANIKI TURŠKE ARMADE PRI LOZENGRADU.
Pariz, 29. oktobra. »Matin« poroča, da se je pri Lozengradu divizije Aziza polastila taka panika, da se je hotel Muktar-paša s celim svojim generalnim štabom sam vreči v boj, a ga niso pustili. Turške čete so se naravnost uprle in so zasledili dejansk komplot. V Lozengradu je ostal miren le telegrafist, ki je o porazu poročal v Carigrad. Turške čete pri Lozengradu so bile lačne in trpele mraz, ne glede na to, da je bilo med njimi veliko vojakov bul-garskega in turškega pokoljenja. En turški minister je v Carigradu po poročilu o bitki vzkliknil: »Zgodilo se je nekaj v naši zgodovini dozdaj nezaslišanega, Naše čete niso bile poražene od sovražnika, marveč od lastne panike!«
TURŠKI VOJNI NAČRT V BULGARSKIH ROKAH.
London, 29. oktobra. »Timesov« ko« respondent trdi, da so Bulgari pri Lozengradu med bagažo Mahmud Muktar paše našli ves turški vojni načrt.
BEG TURKOV PROTI JUGU. Belgrad, 29. oktobra. Glede zavzet« j a Velesa in S tipi j a se poroča, da se Turki v največjem begu umikajo in Je bilo pri Velesu ujetih 7000 Turkov,
TURŠKA ARMADA PRIČELA PRODIRATI?
Carigrad, 29. oktobra. Poluradno gc poroča, da jc turška armada pričela prodirati. ŽELEZNICA CARIGRAD—LOZEN-GRAD.
Carigrad, 29. oktobra. Železniška zveza med Carigradom in Lozengra-dom, ki j ebila prekinjena, ker jc železniško osobje med bitko pri Lozen-gradu pobegnilo, bo od jutri naprej zopet redna. Ravnateljstvo orientalske železnico bo nastavilo novo osobje. Vsako postajo bo stražil vojajški oddelek.
TURKI SE LAŽEJO.
Sofija, 29. oktobra. (Uradno.) Vse najnovejše turške vesti o zopertneni zavzetju Lozengrada so gola izmišljotina.
POROČILO IZ TURŠKEGA GENERALNEGA ŠTABA.
Čorlu, 29. oktobra. Tu se zdaj na haja poražena turška armada. Cetc, ki so bile pri Lozengradu poražene, se še zdaj niso pomirile. Bulgarski vohuni ljudstvo ščuvajo. Ljudje zapuščajo hiše in ženejo živino stran. Vojne poročevalce so nastanili Turki 80 km stran od generalnega štaba in jih ne puste nikamor. Turška armada se hoče postaviti vedno prodirajočim Bulgarom nasproti pri Lule Burgasu.
UPI NAZIM PAŠE.
Carigrad, 29. oktobra. Vojni minister Nazim paša je v ministrskem svetu baje izjavil, da Turčija svoje nasprotnike lahko utrudi, dokler ne dobi velikih ojačenj iz Azije in svoje nasprotnike, ki nimajo rezerv, popolnoma porazi. Vsled tega da je turški ministrski svet posredovanje velesil odklonil. Z druge strani se pa poroča, da je Turčija potom svojih poslanikov velevlasti sama prosila, naj interveniralo. Pripravljena je k največjim koncesijam, da se le mir čimpreje uposlavi.
TURKI SE KONCENTRUJEJO PRI SERRESU?
Pariz, 29. oktobra. »Temps« poroča, da se armada Zekki paše umakne do Ser-resa, kjer se postavi Srbom in Bulgarom zopet nasproti.
ODRIN SE BO OBLEGAL.
Sofija, 29. oktobra. Bulgarsko povelj-ništvo je sklenilo Odrin pravilno oblegati, to je izstradati, ker se je izvedelo, da je v mestu le malo provianta. — Z ozirom na relo važne akcije bulgarske armade se ne pripusti v glavni stan v Stari Zagori noben vojni poročevalec več.
500 MIRIDITOV PADLO.
London, 29. oktobra. Sem se poroča iz Bara, da so trije turški bataljoni napadli v ozki soteski 600 Miriditov, ki so hoteli iti Črnogorcem na pomoč. V boju je padlo čez 500 Albancev.
TURŠKA KATASTROFA PRI VELESU IN STIPLJU.
Belgrad, 29. oktobra. V Velesu in Stiplju se je prebivalstvo že pred prihodom srbske armade uprlo proti Turkom. V Stiplju je prebivalstvo naskočilo turško skladišče orožja in ga vzelo. Ko je srbska armada došla, so Turki divje bežali. Srbi prodirajo tako naglo, da se komaj morejo javiti najnovejše vesti. Do Tetova doli se na cesti nahajajo turški vojaki, ki mečejo stran orožje. Arnavtske vasi izobešajo bele zastave in se udajajo. — Pri zavzetju Mi-trovice so Turki zaplenili 15 strojnih pušk in 4000 pušk, Arnavtov je padlo 1000, Srbov 25, ranjenih 6. Pot je posuta s turškim orožjem in drugim materialom. Arnavti in Turki ostavljajo svoje ranjence na bojišču, srbskim ranjencem pa, ki jih slučajno za-slede, režejo stran nosove. — Pri Tetovu se je po oficielnem poročilu udala srbski konjenici ena cela turška kolona. — V Giljani je narod telegrafično pozdravil kra Ija Petra kot svojega gospodarja. Turki so obljubili lojalnost. — Pri Kumanovu so Turki drug drugega pobijali, da dobe prostor na vozovih, s katerimi so bežali. Na celem potu se najdejo topovi, municija, šotori in en cel tren za most. Turki so od rezali jermena konj pri topovih, da so samo s konji zbežali. Prestolonaslednika so čakali v Skoplju konzuli, na čelu jim avstrijski. Prosili so prestolonaslednika, da vpostavi v mestu red. Turki so baje vso svojo artiljerijo pustili na bojišču in okoli njega.
SRBSKI USPEHI.
Belgrad, 29. oktobra. Srbska armada je zavzela celo Ovčje polje, Turki so je popolnoma zapustili. V Skoplje so poslali šest vagonov petroleja, da silno množico mrličev, ki jih ni mogoče zadosti hitro zakopati in ki ves zrak okužujejo, zažgo.
VELIKA MANIFESTACIJA V BELGRADU.
Belgrad, 29. oktobra. Vse mesto je v zastavah, po ulicah je množica manifestirala. Bolgarski poslanik se je množici zahvalil & solzami v očeh. V kate-
drali je bila svečana maša, ki jo je služil metropolit. Navzoč je bil tudi ruski poslanik. Pred Miha j lovim spomenikom se jc vršil meeting. Na banketu so govorili ruski časnikar Tabano, poslanec Kiofač, ki je izjavil, da se berolin-ski kongres ne sme več ponoviti, angleški polkovnik Max Haju, dopisnik »Daily Telcgrapha«, ki je dejal, da je Anglija s Srbijo, Turek ne sme več nazaj v Staro Srbijo, Nalijan Falbo, ki je izjavil, da je vsa Italija na strani Srbiji,: in Bulgarije in drugi.
GENERAL RENNENKAMPF NA BOJIŠČU.
Sofija, 29. oktobra. General Rtn-nenkampf, znan iz japonsko-ruske vojne, je z dovoljenjem višjih odpotoval na bolgarsko bojišče kot prostovoljec.
IZ SKADRA V TRST POBEGLI INŽENIRJI.
Trst, 29. oktobra. Inženirji z vsem osobjem francoske generalne družbe »Entreprises de Routes dePEmpire ot-toman«, ki so se nahajali v Skadru, so pobegnili s Skadra in sc nastanili v Trstu.
XXX
RUMUNIJA SE RES PRIPRAVLJA.
Bukarešt, 29. oktobra. Tudi uradno se zdaj priznava, da vojna uprava, čeprav šc ne mobilizira, vendar dela priprave za povečanje mirovnega stanja.
KAKO SE BO REŠILO BALKANSKO VPRAŠANJE PO MNENJU ANGLEŠKIH LISTOV. ANGLEŽI VEČINOMA ZA BALKANSKE NARODE.
London, 29. oktobra. »Daily Mail« meni, da se bo Bulgariji prepustilo ozemlje do Seresa in izliva Strume, potem ob obali do Dedeagača, iiato proti severovzhodu do Vasilikova. Srbija dobi baje pnštinsko in skopeljsKo ozemlje ter pristanišče Sv. Ivan Medua ter kos zemlje, ki bo pristan s Srbijo vezal, Črnagora pa večji del Sandžaka ter Skader. Albanija ima postati avtonomna pod evropskim princem, prav-tako ostali del Makedonije. O Grč.iji list ne govori. Princip status quo se jc opustil, to je gotovo. — »Times pravi, da se bo moral najti način, kako zadostiti aspiracijam balkanskih držav, ne cla bi se interesi sosednjih držav kršili. — »Daily News« zahteva, da mora turška administracija popolnoma prenehati. Avstrijski interesi naj se rešpek-tirajo. Avstrija pa mora uvideti, da se status quo ne da ohraniti. — »Standard« in »Daily Graphic« sta turškofil-ska.
VELEVLASTI PRIZNAVAJO ANEKSIJO KRETE?
Canea, 29. oktobra, Velevlasti so pustile tu med grmenjem topov sneti zadnji znak turške suverenitete, zastavo na skali v pristanišču Suda. To se smatra za fak-tično priznanje aneksije Krete od strani tripelentente.
XXX
IZJAVA MIN. PREDSEDNIKA GROFA STttRGKHA O SEDANJEM POLOŽAJU.
Dunaj, 29. oktobra. V današnji seji poslanske zbornice je ministrski predsednik grof Sturgkh odgovoril na interpelacijo poslanca Se it z a sledeče:
Značaj naše zunanje politike je slejkopi'ej v zmislu naših tradicij popolnoma miroljuben. (Orobravanje.) Avstrijska monarhija je svoje miroljubne tendence pokazala žc v začetku, ko se je šlo za to, da se izbruh vojske prepreči.
Spričo sedanje vojske bo naš zunanji urad v najtesnejši zvezi z našimi zavezniki in v sporazumu z vsemi ostalimi velesilami delal na to, da sc v pripravnem trenotku posreduje, da se konflikt čimpreje konča, Rezultat dosedanjih tozadevnih pogovorov daje upanje, cla bo to prizadevanje imelo vspeh in da se bo posrečilo monarhiji blagoslov miru ohraniti. (Veliko odobravanje.) — Glede na interpelacijo poslanca Pernerstorfa, ki zahteva, cla se mora mir v vsakem slučaju ohraniti, odgovarja min. predsednik, da zu-
nanje minisirstvo ne zasleduje nobenih agresivnih ciljev, (Odobravanje.) toda treba je pripomniti, da princip ohranitve miru v vsakem slučaju in za
vsako ceno ne more biti brezpogojno načglo monarhije, ki ima sicer skoziin-skozi miroljubne tendence, a mora kot velesila misliti tudi na varstvo svojih upravičenih interesov.
Kar sc tiče interpelacije o mobilizaciji, izjavlja ministrski predsednik z vso gotovostjo, da se niti ne ojačuje mirovno stanje, kaj šev cla se mobilizira.
Nato se je nadaljevala budgetna debata.
Med govorom posl. W a b e r j a , ki je polemiziral s K r a m a f e m , je prišlo do burnega prizora.
Fresl je klical: »Dunaj je centrum države!« — Kratochvilje klical: »Čehi v češke šole, Nemci v nemške!«
Bivši minister S c h r e i n e r je zavpil Čehom: »Vi ste banda!«
Poslanec Choc hiti k predsedniku in kliče: »Tajni svetnik nas je imenoval bando!« Schreinerju je pa klical: »Vi ste renegat! Vi ste nosili čamaro!« Iro kriči: »Živio češkonemška sprava!«
SKUPNI MINISTRSKI SVET.
Dunaj, 29. oktobra. Skupni ministrski svet pocl predsedstvom grofa Berchtolda je trajal do pol 4. ure zjutraj. Glede bosanskih železnic se sporazum ni dosegel, kar jo jako vplivalo na politični položaj v Bosni.
NADVOJVODA KAROL FRANC JOŽEF MAJOR.
Dunaj, 29. oktobra. Cesar je imenoval nadvojvodo Karola Franca Jožefa za majorja pri pešpolku št. 37.
GERBA REAKTIVIRAN?
Zagreb, 29. oktobra. Včeraj se je po mestu raznesla vest, da jc zborni opveljnik Gerba brzojavnim potom re-aktiviran.
DR. KOŠUTIČ V DISCIPLINARNI PREISKAVI.
Zagreb, 29. oktobra. Proti predsedniku sodnega stola dr. Košutiču so uvedli disciplinarno preiskavo, ker da je senatnega prisednika dr. Finka, ki je tudi Jukiča sodil, izkušal pregovoriti, naj v Jukičevem slučaju ne glasuje za umor, ampak samo za uboj. Dr. Fink je bil tako prijazen, da je to javil, vsled česar je zdaj dr. Košu-tič prišel v preiskavo.
Fran Kot ar, hlapec pri Krisperju, steklenico oetove kisline. Pričel jc bru-hati kri. šel je v deželno bolnišnico, k jer pa ni povedal, cla je pil oetovo kislino, ampak je pravil samo, da bruha kri. Fran Kotar je danes ponoči umrl.
Ljubljanske novice.
lj Žaloigra »Mlinar in njegova hči«, ki jo vprizori ženski oddelek S. K. S. Z. na Vseh svetnikov dan v Ljudskem domu, se ne začne ob 8. uri kot jc bilo pomotoma tiskano, temveč ob pol osmi uri. Prosimo, da se to naznanilo blagohotno vpošteva.
lj Iz gledališke pisarne. Danes, v torek bo premijera Molnarjevega »Vraga«. Na lepak se je vrinila neljuba pomota, ki si jo blagovoli slavno občinstvo popraviti; Alfreda igra g. Bukšek, ne g. Bohuslav. — Ker sc bodo radi praznikov ta teden vršile vprizoritve v petek, soboto in nedeljo, torej tri dni zapored, odpade v četrtek predstava. Opozarjamo zlasti na soboto, ko sc vprizori poleg Hauplmanove »Hanice«, slovenska noviteta, Milčinskijeva eno-dejanjka »Kjer ljubezen tam Bog«, dramatizirana po Tolstega pripovedki. ■ lj Poroka. Poročil se je v frančiš-• kanski cerkvi v Ljubljani g. Franc R u p n i k, vodja deželnega boletnoga urada v Zagorju ob Savi, s hčerko oskrbnika premogokopne družbo gdč. ŠtefiSteyskalovo iz Moravske Ostrave.
lj Nesreča vsled neprevidnosti. Delavka v Schumijevi tovarni Cecilija Cepelnik jc na svojem stanovanju v Sp. Šiški danes kuhala čaj, pri tem je pa v vroč samovar vlila špirit. Goreči šiprit je bruhnil proti njej in jo nevarno opekel po prsih, vratu in rokah.
lj Smrtnonevarno ponesrečil je včeraj Valentin Kune, kajžar z Ilovice. Ko je peljal droge za brzojav, jo v temi padel z voza. ki mu jc šel preko trebuha in nog. Težko bo okreval.
lj Zastrupil se je. Včeraj je izpil 24 let stari v Mali gobi pri Litiji rojeni
HtllllllEllIillillltilllliiailllilSililliilllllllllllElili
Modni salon	34173
Stuchly~Maschke
__3 Židovska ulica 3
8 Priporoča cenjenim damam tu in na deželi, svojo krasno zalogo j®
®1	zimskih Lr lr\t-ii ilenv/ 73 Hamo in HpHirfl.	H
II II
zimskih klobukov za dame in deklice. H Popravilo točno.	Cene znano nizke, g]
Žalni klobuki vedno v zalogi.	®
BOiiisilllBlllllllljllillilill
je v resnici čudovito!
Opusti kuhanje in mencanje, ker odstrani Sunlight milo nesnago in nadomesti beljenje.
»Jaz operem s tem svoje perilo še enkrat prej s polovico trudom in polovico milom.
Dvojni kos po 30 h, u osmokoten po
W§™ 16vi.
11
m
Jt
Globoko užaloslenega srca javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da jo Vsemogočnemu dopadlo našoiskrenoljubljeno, srčno dobro soprogo, mater, taščo in staro mater, gospo
Lino Paičic m Cislffii
soprogo kontrolorja deželne prisilne delavnice
včeraj dopoludne po kratki zelo mučni bolezni v 51. letu, prevideuo s svetimi zakramenti poklicati k Sebi.
Pogreb nepozabne pokojnice se vrši dne 30. t. m. ob 3. uri popoludne iz hiše žalosti Poljanski nasip št. 56 na pokopališče k Sv. Križu.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v farni cerkvi sv. Petra in v domači kapeli prisilne delavnice.
Drago pokojnico priporočamo v molitev in blag spomin.	3222 Posebni parte se ne izdajajo.
Ljubljana, 29. oktobra 1912,
Žalujoči ostali.
I. slovenski pogrebni zavod Jos. Turk,
■ .ji,-,.,-*!--.<.;«,. . -•.'••/.»: •.»:••'•:.v:*,-•, ■■
Trganje in revma!
Kdor je brezuspešno vse poskusil naj poskusi s čajem dr. Keicba proti trganju. Vspeh presenetljivo nagel. Zavoj 5 K, polovični zavoj K o'50. Karol Illek, Sternberg, Morava.	3420
Zdravnik za očesne, ušesne, nosne in vrstne Mm\
ordinira zopet. jf
CiL.
Mfliiil
ki izgledajo zdravo in Čvrsto, je odgojila moja žena po mojem navodilu s Sladnim čajem. To naznanjam jaz Ubaid pl. Tmkoczij, lekarnar v Ljubljani. Na stotine mater mi je hvaležnih, ker posnemajo moj vzgled, ki sloni na štirinajstletni izkušnji. Medtem ko stanejo vsa druga redilna sredstva za otroke po 1—2 kroni in se v par dneh porabijo, stane sladni Caj zavitek >/«kg samo 60 vinarjev; s tem se lahko hrani dojenček 20 do 30 dni.
Kri, moč, zdravje, mirne živce, mirno spanje, 50% prihranka na denarjUaiinjboljSi zajuterk dosežejo, dobe tudi odrasli, ki pijo namesto ncredilne, razburljive kave, čaja, sladni čaj znamka .Sladin". Posebno priporočljivo za bolnike iu slabotne.
Dobiva se v lekarnah, drogerijah in pri trgovcih. Sladni čaj znamka ,Sladin\ izdelan po dr. pl. Trnkoczij-ju sc ne sme zamenjati s sladno kavo. Tovarniška zaloga pri lekarnarju pl. Trnkoczy v Ljubljani Kranjsko. Po pošti takoj najmanj 5 zavitkov 4 K. franko, poštni zavoj s 5 kg vsebine, 15 zavitkov, K 10'— franko. Na Dunaju v lekarnah: T r n k o c z y V. S c h o n -brunnerstr. 109; III. Radeč ky platz 4; VIII. Josefstfldterstr. 25; v Gradcu, Sackstrasse. 4	3266
Novice iz Amerike.
Zakaj se Amerikanke debele? Sloves Amerikank, da so vitke, pojenju-je. Dandanes ženske v Ameriki niso več vitke, pač pa bodo kmalu slovele vsled svoje debelosti. Med damami višjih štiristo v New Yorku jih je mnogo, med njimi tudi iz Vanderbiltove in Astor-jeve rodbine, ki se morajo pri obedu omejevati na najpotrebnejšo hrano, da se preveč ne odebele. Druge pa zopet ne poznajo nobene meje in zato postajajo od dne do dne debelejše. Kaj je krivo temu? Newyorški list »American« je mnenja, da jedo Amerikanke preveč sladkih stvari. To se jim je že večkrat z vso pravico očitalo, in številke, ki jih prinaša omenjeni list iz uradne statistike, dokazujejo, da so ti očitki popolnoma upravičeni. Na posameznika je prišlo v ameriških Združenih državah leta 1872. — 40 funtov sladkorja, leta 188-1. — 50, leta 1891. — 60, leta 1894. — 73, leta 1897. — 78 in preteklo leto 80 funtov, torej nad 35 kg. Na Angleškem se povprečno porabi sicer ravnotoliko, če ne še več sladkorja. Medtem pa, ko je na Angleškem poraba sladkorja vedno enakomerna, narašča neprestano v Združenih državah. Temu so zlasti krive ženske, ki jedo sladkor v obliki raznih slaščic v ogromnih množinah. Leta 1899. so izdelali v Združenih državah raznih sladkarij za 60 milijonov dolarjev. Deset let pozneje pa je narastla produkcija slaščic na 135 milijonov! Od tedaj je izdelovanje slaščic še bolj narastlo in v Ameriki igrajo sedaj pri ženskah slaščice enako vlogo kot druga živila. Da postajajo Amerikanke vedno debelejše, je tudi razvidno iz inseratnih delov v amerikanskih listih, v katerih se v ogromnem obsegu priporočajo razna sredstva proti debelosti.
KRETA.
Mohamedanskim potnikom, ki se hočejo izkrcati na Kreti, preprečijo Grki izkrcanje z revolverji. Lloydu svetujejo, naj jih ne ukrca, da se prepreči večje zlo.
Grška je imenovala Dragomisa za guvernerja na Kreti.
ME
c Cerkveni Glasbenik, 1912, 10. št. (oktober) ima sledečo vsebino: Nekatera liturgična vprašanja (Fr. Ferjan-čič); Bistvo in naloga cerkvene glasbe (P. K.); Novejša stremljenja cerkvene glasbe v Avstriji (V. Goller); Nove orgle v župni cerkvi sv. Antona na Viču (St. Premrl, Fr. Ferjančič); Nove orgle v Št. Vidu pri Zatičini na Dolenjskem (Ign. Hladnik); Dopisi: Iz Štangc (Mih. Saje); Iz Viča (P. Ferdo Zaje); Razne reči (Orglarska šola, Evharistični kongres na Dunaju itd.); Oglasnik: Ant. Foerster »Ecce Sacerdos magnus, St. Premrl »Requiem«; Naše priloge; Darovi za nove orgle v ljubljanski orglar-ski šoli; Poziv in prošnja do slovenskih cerkvenih skladateljev. — Vsebina glasbene priloge: X. Tantum ergo, zl. dr. Fr. Kimovec (Zadnji Tantum ergo).
v <


zmožen slovenske in nemške stenografije išče postranskega opravila za popoldan. Prevzame delo tudi na dom.
Prijazne ponudbe pod „?. 0." na upravništvo Slovenca	3381
Službo išče
izvežbana prodajalka, vešča slovenskega, nemškega in italijanskega jezika, v specerijski ali ma-nufakturni trgovini. Naslov pove uprava .Slovenca" pod št. 3394.	3394
Vam plačam, ako Vaših kurjih očes, bradavic in trde kože tekom 3 dni brez bolečin ne odpravi moj uničevalec korenin Ria-ma-zilo. — Cena lončku z jamstvenim pismom 1 krono.	2519
Postni predal 12/160, Ogrsko.
Kemenv (Kaschau) I.
vrelec. Oletatltna n.imizniT pljaia ■ obilno ogljikovo kislino. Pospešuje probivo Iu Izmeno »novi.
Žilo koncentriran medicin*, lan vrslec, priporočljiv pri kronitnem želodčnem k a ta m, zaprtju, UriKhumh ledioah, vraultnlL oteklinah. Jetrni trdim, zlatici, snnvoizmena-klb boleinih,kaurib dihalnih organov.
Donati
Zdravilen vrtite največ]« »»eoin« svoie vrsta Zlasti uporaben prt kroničnem drevesnem latarn, obstipa-cljt, i.liulh kamenih,tolMicI trganju, uladkovni bolezni
Najmočnejši prirodni vrelec magnezijo glauberske šoli;
Zaloga:
Mihael Kasfner in H.Šarabon, LJubljana.
vsake množine kupuje izvozna tvrdka Sam. Lederer, Neumark pri Taus, Češki les. Ozira se samo na pouzorjene ponudbe z navedbo količine.	3403 3 Izplača se takoj po prevzetju.
Konfekcijska trgovina
in	970 50
zavod za izdelovanje oblek
po meri
R. Kune, Ljubljana
Dvorski trg	Židovska ulica
priporoča svoje izborne izdelke
vsakovrstnih jesenskih in zimskih oblačil.
Strogo solidna postrežba.
Majnižje, stalne cene.
== llustrovani ceniki na razpolago! =

Takoj se odda
pri cerkvi sv. Jožefa v Calumetu Mtch. (Amerika.) — Plača 50 dolarjev na mesec; kdor bi hotel prevzeti še cerkovništvo, dobi 20 dolarjev več.
Samo zelo spretni organlstl In pevo-vod|e naj do 10. novembra adresirajo svoje prošnje za omenjeno službo na gospoda Stanko Premrla, vodjo stolnega kora v LJubljani.	3395 2
Gospodarsko društvo v Trnovem do Notranjskem išče za trgovino 3110
pomočnika
Plača po dogovoru. Zeli se, da se hitro zglasi.
oslovo ^eae-n&flo in rimsUo -Gfacjo ^a aen&fie obfelle -pt-i,
cH. 9tLi Mane
itjuS^ana, št ti ta t jeva -utica Š.
^sotce na lafitcr-po. £cne niiHc So&ttei&a znano cio&ta.
3229
Žitno kavo, najpopolnejši iz njega časa, zajamčeno slovansk pošilja 5 kg v lepi platneni K 4 — po povzetju na vsako avs pošto. K vsaki pošiljki se priloži in dragocena premija, kot pozli rec, lonček, poslikana šatulji orodje i. dr.porabni predmeti lu p.av mpi okraski za vsako gospodinjstvo. Obrnite se zaupno na tvrdko Jos. Veselv. Prana VII. 586 Češko.	3016
Lepa priložnost!
Proda se iz proste roke
lepo posestvo
obstoječe iz gostilne, novega, s cementno opeko kritega skednja in hleva, 20 mernikov posetve, treh gozdov, dveh travnikov. Pri hiši je lep vrt, zasajen z mladim sadnim drevjem. Gostilna z novo lepo verando je v dobrem stanju, krita s škriljern, tik državne ceste, oddaljena 10 min. od farne in le 20 minut od božjepotne cerkve pri Mariji Pomagaj na Brezjah. Posestvo dopušča rediti po štiri goveda, 1 konja in šest prašičev. Cena brez živine 22.000 kron.
Prodaja Anton Debeljak, gostilničar in posestnik v Spodnjem Otoku št. 23, p. Radoljica, Gorenjsko.
3412 3
20° o do 30°
znižane cene radi pre-0 ogromne zaloge oblek,
raglanov in zimskih sukenj, za gospode in dečke najmodernejših damskih kostumov, plaščev, paletotev, bluz
m	Angleško skladišče oblek
O. Bernatovič
Ljubljana, Mestni trg 5.
3391
Št. 35281.
Razglas.
V smislu § 37. občinskega reda za deželno stolno mesto Ljubljano se javno naznanja, da so proračuni o dohodkih in troških za leto 1913 in sicer:
1.	Mestnega zaklada;
2.	mestnega ubožnega zaklada;
3.	zaklada meščanske imovine;
4.	ustanovnega zaklada;
5.	mestnega loterijsko-posojilnega zaklada;
fi. amortizačnega zaklada mestnega loterijskega posojila;
7.	mestnega vodovoda;
8.	mestne klavnice;
9.	mestne elektrarne in
10. mestne zastavljalnice že sestavljeni in da bodo razgrnjeni v mestnem knjigovodstvu štirinajst dni
od 2$. oktobra do 10. novembra letos
javno občanom na vpogled, da vsakdo lahko navede svoje opazke o njih
Mestni magistrat ljubljanski,
dne 25. oktobra 1912.
3405
Župan: Dr. I. Tavčar, 1. r.
Izgotouljene obleke
za moške in otroke v veliki izbiri po zmerni ceni v mannfakturni trgovini
2934
Ljubljana Pf| Skofll žh°me
Prostovoljna javna dražba premičnin.
Dne 30. oktobra 1.1. ob 10. uri dopoldne
in naslednje dni se bodo v kleti hiše št. 95 v Spodnji šiškl in v hiši št. 21 na Tržaški cesti prodajale na prostovoljni javni dražbi razne premičnine in sicer različni kletni in transportni sodi, okolu 20 hi raznega vina, vinski kis, razno kletarsko orodje, sesalka za pretakanje vina itd.
Dražba se prične v Spodnji Šiški in ko bodo stvari tam prodane, se nadaljuje v hiši št. 21 na Tržaški cesti. — Kupnino je plačati takoj. — Kupljene stvari so morajo takoj odstraniti.
L j ubij a na, dne 24. oktobra 1912.
Dr. M. Pire
35M	odvetnik v Ljubljani, Cigaletova ul. št. 7.
Kranjska deželna banka u LJubljani
Obrestuje hranilne vloge po
47.'/.
brez vsakega odbitka Obresti se pripisujejo glavnici poluletno. Vloge v tekočem, giro-računu in na blagajniške liste po najugodnejših pogojih.
Daje komunalna posojila
občinam, okrajnim in šolskim odborom ter zdravstvenim zastopom v
4'/-%
komunalnih zadolžnicah.
Hipotekama posojila
v zastavnih listih po
4Vj%
Eskomptuje menice denarnih zavodov in daje lombardna posojila. Prodaja lastne pu-pilarno-varne komunalne za-dolžnice in zastavne liste.
Banka je pupilarno varen lavod, ter jamči zanjo dežela Kranjska.
Uradne ure za stranke usak delaonlh od pol 9. ure dopoldne do 1. ure popoldne.
Izaaia konzorcij »Slovenca«,
Tisk: »Katoliške Tiskarne«.
jvorni urednik: MIha Mo8ker»