E Q U A L I T Y
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
2222]^	CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY (SREDA), MARCH 5, 1947
VOL. XXX. — LETO XXX.
ŠTEVILKA (NUMBER) 45
Commercial Printing of All Kinds
ADVERTISE IN THE OLDEST SLOVENE DAILY IN OHIO
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
OGLAŠAJTE V NAJSTAREJŠEMU SLOVENSKEMU DNEVNIKU V OHIO
Novi grobovi
IGNAC SALEHAR
Danes zjutraj ob štirih je preminil na svojem domu Ignac Salehar, star 60 let, stanujoč na 1070 E. 69 St. Doma je bil iz vasi Prelesje, fara Št. Rupert na Dolenjskem, kjer zapušča brata Vinkota in veliko sorodnikov. V Ameriki se je nahajal 34 let. Tukaj zapušča soprogo Frances, doma iz Vrha pri Ložu, brata Josepha na Neff Rd. in nekaj sorodnikov. Pogreb se bo vršil v petek zjutraj iz Železovega pogrebnega zavoda na
6502 St. Clair Ave.
*
JOHN LAURICH
Nagloma je umrl John Launch, star 51 let. Stanoval je na 17820 Nottingham Rd. Doma je bil iz Travnika pri Loškem potoku, kjer zapušča več sorodnikov. Bil je član SDZ ter je bil zadnjih 20 let zaposlen pri do'-mačih stavbenikih ter dobro po-znan v euclidski naselbini. V Euclidu zapušča sestrično Mrs. Gerže in nekaj sorodnikov, brata Josepha pa v Marquette, Mich. Pogreb se bo vršil iz Že-letovega pogrebnega zavoda« na 452 E. 152 St.
Rojak je umrl v Franciji
Pred par dnevi je prejel Mr. Frank E. Lunka žalostno vest, da je v La Combelle, Auzat sur Allier v Franciji, preminil 13. februarja Matevž Rok, po domače Živeč, star 56 let. Doma je bil iz žerovnice pri Cerknici. Tam zapušča žalujočo soprogo Marijo, rojeno Marolt, tudi iz Žerovnice, in sina Wladkota. V Sloveniji zapušča brata Miha in Matija, sestri Marijo šuštaršič v Žerovnici in Johano šuštaršič na Lipsenju; na Hibbingu, Minn., sestro Frances Lunka, v Clevelandu pa štiri nečake, Matevža, Antona, Johna in Jožeta šuštaršič. Pokojni Matevž je bolehal 15 mesecev na za-vratni bolezni "silikozi", kateri je po mučnem trpljenju končno podlegel.
Pogreb
Pogreb pokojnega Charlesa Dolenca se bo vršil v petek zjutraj ob 9. uri iz Grdinovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida ob 9:30 .uri in nato na Calvary pokopališče.
Domače vesti
Cankarjeve vaje
Nocoj ob osmih se vršijo vaje dramskega društva "Ivan Cankar" za igro "Svet brez sovraštva". Prosi se vse igralce, da so točno na mestu na odru SND.
Brata išče
Kje se nahaja Alojzij Rudolf, doma iz vasi Rudolfovo št. 6, Sv. Vid nad Cerknico ? Zanfj bi rad poizvedel-njegov brat Kari Rudolf, poročen v Ribnici št. 36. Ako to čita, je prošen, da se zglasi pri Mr. in Mrs. J. Prelo-gar, 1137 E. 172 St.
Prog. Slovenke št. 1
članice krožka št. 1 Progresivnih Slovenk so vabljene, da jutri večer ob 7:30 uri gotovo udeleže redne mesečne seje v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd.
Poštnina za dopisnice
Pošta nas prosi, naj obvestimo čitatelje, da je poštnina za poštne dopisnice v Kanado dva centa, ne samo cent. Od poštnih dopisnic z enocentno znamko mora prejemnik v Kanadi doplačati dva centa.
GRŠKA SE JE OBRNILA NA ZED. DR2.ZA POMOČ
Finančna in ekonomska pomoč nujno potrebni, da preživi kot demokracija, pravi nota
WASHINGTON, 4. marca—Grška vlada se }e obrnila na Zedinjene države za finančno, ekonomsko in stro-kovnjaško pomoč, ki ji je, kot pravi nota, nujno potrebna, "če Grčija želi preživeti kot demokracija, ki se sama vzdriuje."
V noti, ki jo je naslovil grški*	~
premijer D. Maximos na predsednika Trumana in državnega tajnika Maršhalla, ni nič omenjeno v zvezi z nedavno noto Anglije, s katero je Anglija zaprosila Zejdinjene države, da prevzamejo angleške ekonomske obveznosti v Grčiji in da se podpre "proti-komunistično" vlado Grčije.
Na noto Anglije so Zedinjene države odgovorile in sedaj je že druga angleška nota na potu za Washington. Odgovor na grško noto pa bo moral biti odložen,
dokler predsednik Truman ne seznani dežele in kongresa z "okoliščinami, pod katerimi je storjen ta novi apel za pomoč."
Marshall smatra, da je vprašanje zelo važno
Državni tajnik Marshall je v zvezi z angleško in grško noto podal prvo izjavo in rekel, da je to vprašanje "v luči položaja v svetu zelo važno za Zedinjene države." Rekel je, da je končna
Cvetlična razstava vam bo pomagala z nasveti
V mestnem avditoriju se bo od 8. do 15. marca priredila cvetlična in.hišna razstava, na kateri se bodo posetniki seznanili z mnogimi koristnimi vprašanji.
Če vas muči vprašanje, zakaj sosedovi paradižniki bolj uspevajo kot vaši, vam bo to pojasnjeno. Kar prinesite s sabo v papirju nekaj zemlje iz vašega vrta in posebni strokovnjaki vam bodo odgovorili, kaj je z zemljo narobe. Istotako vam bo pojasnjeno, kaj potrebuje zemlja za boljšo rast trave, zelenjave ali pa cvetlic.
odločitev odvisna od predsednika m kongresa.
Priznava se, da je nota Grčije podana v takšnem tonu, da .ni "nobenega dvoma o resnosti položaja."
V noti je rečeno, da je Grčiji potrebna finančna in drugačna pomoč, ki bo omogočila nakup obleke, hrane, premoga in ostalih potrebščin, ki se jih lahko dobi samo iz tujezemstva.
Grška vlada tudi želi dobiti iz tujezemstva pomoč za ustanov-Ijenje civilnih In vojaških ustanov, da se tako "osigura politična in ekonomska obnova, ter ustvarjanje skladov, katerih grška vlada potrebuje, da se sama obdrži."
Pričakuje se, da bo prišlo do nesoglasja
Pričakuje se, da bo prišlo do različnih in kontroverznih stališč v kongresu, če bo predsednik Trum^n odobril akcijo, da se Grčiji nudi nadaljno pomoč. Toda veruje se, da bo kongresna večina končno podprla takšno politiko.
Nekateri ugovqri proti takšni politiki so se pojavili v kritikah senatot-ja Clauda Peppera, ki je rekel, da ni nobene nade za mir, "če se bomo mi in Rusija nahajali v stanju ne-nap6vedane vojne v vseh kritičnih točkah sveta. Kongresnik Frederick C. Smith je povedal, da ne bo podprl nobenega sporazuma, "da se obdržijo angleške vojne ustanove v Grčiji ali pa kjerkoli že."
OSTRA EKONOMSKA AKCIJA PREDLAGANA PROTI KOMUNISTOM
WASHINGTON, 4. marca. — Eric A, 'Johnsff)n, bivši predsednik lYgovske zbornice %eUinjenih držav, je danes pozval kongres, da sprejme zakon, glasom katerega bi imeli delodajalci pravico odsloviti vsakega komunista, ne da bi bili vsled tega klicani pred vladni delavski odbor na zagovor pod obtožbo diskriminacij^.
Johnston, ki je sedaj predsednik zveze filmskih podjetnikov, je pričal pred delavskim odsekom poslanske zbornice, ki razmotriva delavske reforme.
Bivši predsednik trgovske zbornice je rekel, da smatra komuniste za "tuje agente", ki nimajo pravice do dela, ako jih delodajalec želi odsloviti.
Redna seja
Nocoj ob osmih se vrši redna seja društva St. Clair Grove št. 98 WC v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. Članice so vabljene na udeležbo.
Iz bolnišnice '
Mrs. Mary Krašovec iz E. 74 St. se je povrnila zopet na svoj dom iz bolnišnice. Po dveh operacijah se ji zdravje obrača na bolje. Zahvaljuje se vsem za obiske, cvetlice, karte in pozdrave. Sedaj jo prijateljice lahko obiščejo na njenem domu.
Zadušnica
V petek zjutraj ob 5:30 uri se bo brala zadušnica v cerkvi sv. Vida v spomin četrte obletnice smrti Mrs. Mary Skodlar iz Bonna Ave. Sorodniki' in prijatelji so vabljeni, da se opravila udeleže.
Demokratski klub 23. varde
Demokratski klub 23. varde bo imel svojo sejo v petek večer, 7. marca v sobi št. 3, staro poslopje, Slov. nar. doma na St. Clair Ave. PriSetek bo ob osmih. Na sejo je bU povabljen govornik in oddalo se bo tudi nagrade. Vabi se na obilno udeležbo.
PARLAMENT ODOBRIL PO DR2AVLJENJE PREVOZA
LONDON, 4. marca—Navzlic ogorčenim protestom konzerva-tivcev, je angleška zbornica potrdila zakon za podržavljen je transporta in zemljiških parcel.
Resna obtožba proti republikancem
Vodstvo večinske stranke tira deželo v novo vojno, izjavljajo demokrati
WASHINGTON, 4. marca — Narodni odbor demokratske stranke je danes, proti voditeljem republikanske stranke v kongresu naperil obtožbo, da tirajo Zedinjene države v novo vojno.
Gael SuIIival, izvršni direktor demokratskega odbora, je podal izjavo, v kateri opozarja na prizadevanja narodnega odbora republikanske stranke, da bi se uporne člane stranke v kongresu prisililo k poslušnosti napram strankinim voditeljem.
"Republikansko vodstvo v kongresu, sestoječe iz Tafta, Wherry-a in Hallecka, skuša vprizoriti atentat ha, mir, prav kakor je storila enaka skupina samovoljnih republikanskih voditeljev z mirom po prvi svetovni vojni," je izjavil Sullival.
"Pot, na katero skušajo republikanski voditelji potisniti Ameriko, vodi v inflacijo in pogubo. Končno ne more voditi drugam kot v novo vojno in konec civilizacije."
SOVJETSKI AMBASADOR V KINI BO ODPOKLICAN
PEIPING, 4. marca—Kitajski časopis Jih Pao je danes prinesel vest, da bo sovjetski ambasador A. Petrov odpoklican iz Nankin-ga. Kot pravi časopis, na njegovo mesto pride sovjetski ambasador v Parizu M. Bogomblov,
GRŠKA POLICIJA ZAPRLA 350 PRISTAŠEV GERILCEV
Atene, 4. marca—Grška policija je danes izjavila, da je bilo aretiranih 350 oseb, ki so osumljene, da so vršile rekrutacijo mladih fantov in jih pošiljale v severno Grčijo. Istotako so aretirani obtoženi, da so pošiljali gerilcem orožje za borbo proti vladnim četam.	'
Nenavadna stavka učencev in učiteljev je ustavila pouk v srednji šoli v Lorainu
LORAIN, O., 4. marca. — V tem mestu je v teku ena najbolj nenavadnih stavk, katero so najprej izzvali učenci srednje šole v predmestju Clearview-Vincent, potem pa so zapustili šolo tudi učitelji v znak protesta proti "tiraniji šolarjev in staršev."
V petek je odšlo iz razredov 232 učencev, ker je ravnatelj šole Allen Mizer, udaril nekega učenca. Za %)onedeljek se je priredila posebna seja med učitelji in stavkajočimi učenci, tekom katere so slednji predložili celo vrsto "zahtev" glede načina, kako naj bi se poslej šola vodila.
Na zborovanju so bili navzoči
tudi starši mnogih učencev. Prišlo je do ostrih besed, in ko je prikipela debata na višek, je šolski ravnatelj T. C. Simpson z 28 učitelji vred zapustil oder v šolski dvorani, z izjavo, da poslej učenci in starši lahko sami vodijo šolo, kakor jim drago. Učitelji so do grla siti ponižanja in se ne bodo pustili "križati" od otrok in njihovih staršev, je rekel Simpson.
Posledica te nepričakovane akcije od strani učiteljstva je, da je danes srednja šola zaprta in da je brez pouka tudi 550 učencev, ki so ostali v razredih, ko je uporna manjšina v petek odšla na stavko.
Byrnes in Marshall predlagata V senatu ratifikacijo pogodb
Anglo-francoska obrambna pogodba je podpisana
Pogodba je naperjena proli vsaki možni agresiji Nemčije
DUNKERQUE, Francija, 4. marca. — V zgodpvinskem mestu Dunkerque, odkoder so se angleške čete leta 1940 umaknile iz Evrope, je bila podpisana 50-letna pogodba med 'Anglijo in Francijo, ki se nanaša na medsebojno zaščito proti eventualni bodoči agresiji Nemčije.
Pogodbo sta podpisala z a Francijo zunanji minister Georges Bidault, za Anglijo pa Ernest Bevin. Oba se že nahajata na poti v Moskvo, kjer se bo vršila konferenca ministrov za zunanje zadeve.
S pogodbo je rešeno tudi vprašanje ogromne količine vojaškega in mornariškega materi jala, ki ga je Anglija prodala ali pa posodila Franciji od časa osvobojenja Francije.
Podobne pogodbe se predlagajo tudi Holandiji, Belgiji, Čeho-slovaški in Poljski v svrho ob-koljenja Nemčije z novo antan-to.	,
Neki krogi smatrajo to pogodbo za predhodno, kateri bo sledila pogodba velikih sil na konferenci v Moskvi in s katero se bodq velike sile zavarovale proti ponovni vzpostavitvi nemške vojaške moči za dobo 40 do 50 let.
Boljše bi bilo, da je ženi odgovoril!
WASHINGTON, 4. marca—V nekih slučajih se seveda ne sme odgovarjati ženam, toda v drugih jd to zelo priporočljivo. To najbolj ve Louis P. Wright iz Aleksandrije.
Včeraj zvečer se je Wright vrnil domov malo pozno v noči. Njegova žena in dve leti star sinček sta bila sama doma. Ko je žena slišala korake, je zavpila v temo: "Kdo je tam?"
Kdo ve iz kakšnega razloga se je Wright potuhnil in ni nič odgovoril. Ker ni bilo odgovora, je žena zaključila, da je v hiši tat. Vzela je puško in ustrelila v te-
mo
"Z ratifikacijo mirovnih pogodb se začenja mir," je rekel Marshall
WASHINGTON, 4. marca—Državni tajnik George C. Marshall in bivši državni tajnik James F. Byrnes, ki je v imenu Zedinjenih držav podpisal mirovne pogodbe z Italijo, Romunijo, Bolgarijo in Madžarsko, sta danes urgirala senat naj ratificira mirovne pogodbe z njenimi državami.
Državni tajnik Marshall je*---——
povedal senatnemu odboru za zunanje zadeve, da je važno dejstvo v zvezi z mirovnimi pogodbami z Italijo, Madžarsko, Bolgarijo in Romunijo, da se z njimi začenja doba miru."
V svoji izjavi je dal vedeti, da bi želel, da senat ne trati preveč časa glede podrobnosti, ampak da jih sprejme kot celoto in kot začetek končnega zaključen ja druge svetovne vojne. Rekel je, da mirovne pogodbe niso bile diktirane po Zedinjenih državah ali kateri koli posamezni državi, temveč predstavljajo skupno sodbo držav, ki so se borile na strani zaveznikov.	•
Marshall, ki je odprl odborovo zaslišanje glede mirovnih pogodb, je dal besedo bivšemu tajniku James P. Byrnesu, ki je imel urad, ko so pogodbe bile podpisane.
S svoje strani je tudi Byrnes urgiral, naj senat poda čim prej mogoče svojo rešitev in tako pospeši umik okupacijskih čet iz bivših sovražnih držav. V mirovni pogodbi je namreč predvidevano, da se okupacijske čete povlečejo iz omenjenih držav 90 dni po ratifikaciji pogodb.
Posebna pozornost posvečena ostalinj vprašanjem
Senatni odbor je sprejel na odobritev mirovne pogodbe v času ko je pozornost sveta na dogodke v zvezi z Grčijo. Po vprašanju stališča Zedinjenih držav je v kongresu že prišlo do nesoglasja. Sen. Claude Pepper je
predložil, da se celo zadevo izro- misijo."
či organizaciji Združenih narodov, ker bi v nasprotnem slučaju vsak drugi postopek bil tol-mačen kot "imperijalistična poteza Zedinjenih držav, naperjena proti Sovjetski zvezi".
Istotako je senatni odbor sprejel te pOgodbe v času, ko prihaja na površje vprašanje mirovnih pogodb z Nemčijo in Avstrijo, ki se bo obravnavalo na konferenci v Moskvi, katera se bo pričela prihodnji teden.
Senatni odbor ni, po sporazumu med Marshallom in Vanden-bergom, zaslišal državnega tajnika glede ostalih vprašanj, ki vznemirjajo svet, posebno pa glede vprašanja Grčije.
Byrnes pojasnjuje težave v zvezi z Trstom
Glede vprašanja Trsta, ki je povzročilo nesoglasje med Sovjetsko zvezo na eni strani in ostalim trem silam z dnige, je Byrnes povedal, da bo končna odločitev, da se iz Trsta ustvari svobodno ozemlje, ustvarila mnoge resne probleme. Byrnes je povedal, da se je moralo pristati na to rešitev, ali pa ne bi bilo sploh nobene, ker kot Sovjetska zveza ni hotela pristati, da se Trst izroči Italiji, tako niso ostale države hotele pristati, da se ga odtrga od Italije.
Pri koncu zaslišanja je senator Vandenberg naslovil na Maršhalla poslovilni govor, v katerem je med ostalim povedal Marshallu, da so "naše molitve vaši sopotniki, ko boste jutri odpotovali na vašo usode polno
Jugoslovani so nameravali s silo zavzeti Trst, pravi Byrnes
WASHINGTON, 4. marca—Bivši državni tajnik Byrnes je danes pred senatnim odsekom za zunanje zadeve
Wright se sedaj nahaja v bol-	f	»te^acionalizacija Trsta preprečila,
niSnici . rano v ramenih. Dru- Jugoslavija omenjenega mesta s silo zavzela.
gič bo odgovarjal na vprašanja.	odkritje je bilo očividno*"
30 oseb ubitih v indijskih izgredih
NEW DELHI, 4. marca — V mestu Lahore je prišlo med muslimani in hinduji do krvavih izgredov, v katerih je bilo 30 oseb ubitih, 47 pa ranjenih. Oblasti so odredile, da skozi 11 ur na dan nihče ne sme na ulice in v, mesto so dospele vojaške čete.
Borbo so začeli hinduji kot protest proti muslimanski zahtevi, da provinca dobi ministrstvo, sestoječe izključno iz predstavnikov vse-muslimanske lige.
Večino žrtev tvorijo dijaki in policisti. Izgredniki so metali dpeke in steklenice ter se borili s palicami, nakar je bila policija prisiljena streljati.
napravljeno z namenom, da se senat prepriča o važnosti čim hitrejše ratifikacije mirovnih pogodb z Italijo in drugimi satelitskimi državami.
Byrnes je govoril bolj odkrito kot kdaj poprej glede vzrokov za dolgotrajno diplomatsko borbo s sovjetskim zunanjim ministrom Molotovim glede Trsta, ter rekel, da so jugoslovanski zastopniki dali odkrito razumeti, da se bodo polastili kontrole nad Trstom, ako bi se mesto pustilo Italiji.
Bivši državni tajnik je rekel, da so jugoslovanski državljani dan za dnevom prihajali v mesto in da je bila vlada maršala Tita pripravljena poslužiti se izgredov kot pretvezo, pod katero bi se poslale jugoslovanske čete v Trst.
V tekstu italijanske mirovne
pogodbe, ki je bil končno odobren, je bila dana končna odgovornost za obrambo tržaške neodvisnosti Varnostnemu svetu Združenih narodov, je izjavil Byrnes, potem pa pristavil:
"Jugoslavija se dobro zaveda, da je kršenje ozemlja poražene in razorožene sovražne države ena stvar, kršenje svobodnega ozemlja Trsta, pa nekaj čisto drugega."
Byrnes je opomnil senatorje, da je spor radi Trsta grozil povzročiti polom konference zunanjih ministrov v njihovem prizadevanju za sestavo mirovnih pogodb s satelitskimi narodi. Dočim mesto še vedno stoji pod "mnogimi resnimi problemi," je dejal Byrnes, pa se more upali, da bo iskren napor vseh prizadetih držav napravil konec staremu trenju.
8TRAN2
ENAKOPRAVNOST 1
H
ENAKOPRAVNOST
n
Owned and PublJdied by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. _ 1231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3, OHIO
HENDERSON 6311-12
Issued Every Day Except Saturday*, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI)
By Carrier in Cleveland and by Mail Out of Town:
(Po raznaSalcu v Cleveland in po pošti izven mesta):
For One Year—(Za celo leto) --
For Hall Year—(Za pol leta) ——-
For 8 Months—(Za 3 mesece) -
-$7.00
-	4.00
-	2.50
By Mail in Cleveland, Canada and Mexico; (Po pošti V Cleveland, Kanadi in Mehiki);
For One Year—(Za celo leto) -
For Half Year—(Za pol leta) -—
For 3 Months—(Za 3 mesece)--
-$8.00 - 4.50 —2.75
For Europe, South America and Other Foreign Countries: (Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske dražve);
For One Year—(Za celo leto)--------
For Half Year—(Za pol leta) -;-
-$9.00 —5.00
Entered as Second Class Maiter April 26tlx, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
104
Donald Bell (O.N.A.)
VPRAŠANJE RAVNOVESJA V EVROPI
Večina zvez med evropskimi deželami je osnovana na strahu pred obnovitvijo nemške vojaške sile. Seveda, nekateri evropski državniki se morda še bolj boje komunizma in bi želeli zgraditi takozvani blok zahodnih držav, naperjen proti Sovjetski uniji in podpiran po Ameriki.
Tretje stremljenje pa gre iz vrst onih dežel, ki so krenile na pot socializma"— te dežele se najbolj boje spopada med Ameriko in Sovjetsko unijo in skušajo zgraditi med obema mogočen blok vmesnih dežel, ki naj bi ta spopad preprečil. Gre za to, da se prepreči izbruh nove svetovne vojne, katero bi neizogibno spremljale tudi državljanske vojne v različnih deželah.
Kdor hoče razumeti sedanje prepletanje vojaških in drugih zvez v Evropi, si mora biti na jasnem, da te tri tendence v mnogih deželah obstojajo druga poleg druge — in to je v nekaterih slučajih največja težkoča pri sklepanju zveze. To se je pripetilo na primer v pogajanjih med Francijo in Anglijo. Nameravana zveza bi morala spraviti v sklad vse te tri smeri.
Francija se najbolj boji grožnje obnovljene in znova mogočne Nemčije v morda desetih ali petnajstih letih. Britanija je drage volje pripravljena, da jim 'obljubi vojaško pomoč v slučaju zopetnega napada, toda Francozi s tem še niso zadovoljni.,Francoska vlada zahteva, da morajo imeti zahodne evropske dežele možnost, da v Nemčiji internirajo še pred napadom, kajti ako bi se čakalo, da se njihov napad začne — kot v slučaju Hitlerja — utegne biti že prepozno. Nemci bi napovedali vojno šele, ko bi bila njihova vojna organizacija zopet izgrajena do kraja. Kot dokaz navajajo, da bi bila zgodovina krenila popolnoma po drugačnih potih, ako bi bila Anglija podprla Francijo, ko je leta 1923 vkorakala v Porurje, da izsili upoštevanje mirovne pogodbe sklenjene in podpisane v Versaillesu. Zategadelj hočejo Francozi tako pogodbo z Anglijo, da bi bila slednja prisiljena, da se vdeleži ob strani Francije vsake take poteze kot je bil takratni pohod v Porurje. Pariz se dobro spominja angleškega pritiska, ki jih je takrat prisilil do tega, da so se zopet umaknili in Nemčiji tako omp-gočili obnovo njene vojaške sile.
V Veliki Britaniji je precej ljudi, ki bi bili pripravljeni pristati na to, pod pogojem, da postane anglo - francoska pogodba jedro takozvanega zahodnega bloka. To bi postala zveza, ki bi bila napei^jena proti Sovjetski uniji in bi vsebovala tudi vso zahodno Nemčijo s Por ur jem vred. Tak blok bi se potem raztegnil najbrže do Sredozemlja.
Sedanji vladi na Angleškem in Francoskem najbrže nimati tako dalekosežnih namer. Verjetno je, da je njihov cilj le to, da si pomagati druga drugi pri izvedbi zmernega socialističnega gospodarskega programa, a na političnem polju, da po možnosti zmanjšati sumničenja v Zedi-njenih državah in Sovjetski uniji.
To je najbrže razlog za željo sedanje angleške vlade, da podaljša rok zveze s Sovjetsko unijo in jo obenem poglobi, tako da roe bi obsegala več le Nemčije, temveč izključevala vsak oborožen spopad med obema deželama. V tem slučaju bi sledile najbrže trgovske pogodbe s Polj-Fko, Jugoslavijo in seveda z Rusijo samo. Tako bi angleška industrija našla dobra tržišča v centralni Evropi in na vzhodu, obenem pa bi se sedanja politična napetost v teh predelih znatno polegla.
Francoski ministerski predsednik Ramadier je izjavil, da je pripravljen obnoviti zvezne pogodbe s Cehoslovaško in Poljsko, da tako dopolni obstoječo rusko - francosko zvezo. Cilj je torej, da se zgradi v zahodni Evropi mogočna socialistična kombinacija, ki bi bila sposobna, da spravi v ravnovesje neskončne sile obeh. orjakov, Amerike in Sovjetske unije, ter tako prepreči spdpad med njima.
Sovjetska unija bi najbrže sprejela ta načrt —- pod pogojem, da ne bi prišlo do pravega zahodnega bloka naperjenega proti njej. Sovjetska unija je pristala tudi na to, da se vzhodno evropske dežele povežejo med seboj, a je tudi v tem dciu Evrope proti trdno povezanemu bloku, kot je raVnukur razodel predsednik Beneš.
N. N.:
5. marca 194%
Zgodba o smrti in vstajenju sovjetskega vojaka Kerepanova
■ Kerepanov, vojak Rdeče Armade, je bil leta 1944 smrtno ranjen. Kirurg Negowski mu je s svojo spretnostjo rešil življenje.
Sam Valentin Kerepanov mi je pripovedoval, ko sva sedela ob obali reke Oke, kako je na čudežen način ostal živ. Kar občudoval sem njegov obraz, ki je sijal od zdravja in zadovoljstva; nihče ne bi rekel, da je ta človek za las ušel smrti. V Sovjetski Rusiji poznajo vsi ta slučaj.
"Nikoli ne bom pozabil tega dne," je pripovedoval Kerepanov, "bilo je 3. marca 1944. Bil sem v naši motorizirani edinici radiotelegrafist in naša postaja je bila prav na frontni črti. Nemške baterije so neprestano obstreljevale naše pozicije. Gb dveh popoldan je napad še vedno trajal. Skenil sem pogledati, kaj se dogaja zunaj. Komaj seih pomolil ven glavo, že sem zaslišal močno eksplozijo, kateri je sledila druga še močnejša. Niti 50 metrov od mene se je dvignil visok steber prahu.
"Skoraj istočasno sem slišal močno eksplozijo in začutil grozne bolečine v stegnu; onesvestil sem se. Ko sem se zavedel, sem še vedno ležal na istem mestu. V glavi mi je šumelo in kot v nekakšno meglo zavito sem videl grmovje, pokrito s snegom. Zemlja naokoli je bila raz-rita: takoj sem vedel, da je morala biti še ena eksplozija. Hotel sem se premakniti, pa se nisem mogel. Zavedel sem se, da sem ranjen, toda čutil nisem nobene bolečine. Dotaknil sem se noge in ko sem pogledal roko,, je bila vsa okrvavljena in čutil sem, kako počasi curlja kri.
"Začel sem kričati. Spominjam se, da me je nekdo vzdignil in da sem se peljal z avtomobilom, kam, nisem vedel. Samo to sem čutil, da sem prišel v zakurjeno sobo. Bil sem strašno žejen. Izpil sem nekaj požirkov. vode, potem pa sem zaspal, ker sem bil
strašno utrujen."
*
Od tistega trenutka se Kerepanov ne več zavel, šele pozneje so nm povedali, kaj se je z njim zgodilo. Bil j« operiran, ker je bil ranjen v nogo. Med operacijo je umrl. Zdravniki o njegovi smrti sploh niso dvomili. Žila ni več bila, oko pa je osteklenelo. Kerepanov je bil po vseh znakih mrtev.
Slučaj pa je hotel, da je bil v tej bolnici znani kirurg Negowski, ki je že več težko ranjenih vojakov rešil smrti. Negowski se je takoj zanimal tudi za ta slučaj in je poizkusil vse, da bi mrtvega vojaka obudil.
"V takih slučajih mora zdravnik najprej napraviti transfuzijo krvi, potem pa mora dati v arterije injekcije z adrenalino mešano s sakarozijem; končno naj poizkusi z umetnim dihanjem," tako je razložil Negowski.
"Ne morem vedeti, koliko časa sem spal," je nadaljeval Kerepanov. "Prav nič se ne spominjam, kaj je bilo z mano tisto noč. Vem samo, da sem slišal nežen glas, ki je zaklical moje ime. Hotel som se dvigniti, pa sem začutil grozno bolečino. 'Kako se počutite?' me je nekdo vprašal. 'Haraso!' (dobro), sem odgovoril. Naenkrat sem spoznal, da ne vidim. 'Kaj imam tudi oči ranjene?' sem vprašal. 'Nikar ne skrbi, oči niso ranjene,' mi je nekdo odgovoril. 'Pa vendar sem slep. Nočejo mi povedati!' Zdravnik me je zopet skušal pomiriti in mi je dopovedoval, da nisem slep in da bom kmalu videl. Slišal sem zopet glas, ki je rekel: 'Potrebna je še ena transfuzija.' Strašno me je zeblo. Pozabil sem na oči in želel sem si samo, da bi me kdo ogrel. Takoj po transfuziji tiem začutil prijetno toploto po
vsem telesu. Zopet sem vprašal, če bom lahko videl. Misel, da bi ostal slep, mi je bila grozna,
"Zopet sem dobil injekcije. Vprašal sem: 'Katerega smo danes?' Sestra mi, je odgovorila; 'Četrti marec.' Kot v megli sem videl pred seboj žlico in nato še ženski^braz. Bil sem srečen, ker sem videl. Skušal sem se spomniti, kaj se mi je prav za prav zgodilo. En dan je minil in jaz se nisem prav, nič spominjal; nič nisem čutil niti sanjal."
"Jedel sem zelo malo, ker nisem čutil lakote. Na noben način nisem prenesel kave in vse jedi so morale biti zelo slane. Več dni sem bil zelo slab. Govoril sem in tudi slišal, vendar nisem čutil spodnjih udov. Dne 20. maroa so me prenesli v drugo bolnico. Tam so mi šele povedali, da sem bil prav za prav že mrtev in da me je profesor Negowski obudil.
"Začel sem premišljevati. Ni-I sem čutil prav nobene izpre-membe in vendar me možgani niso hoteliu bogati. Začel sem citati in ko sem prečital eno stran, se nisem več spomnil, kaj sem či-tal. Počasi se je začelo moje zdravje boljšati in septembra sem se vrnil k staršem, čez dva meseca sem se že vpisal na univerzo. Začel sem študirati in gojiti šport: Postal sem predsednik športnega društva; udeleževal
Profesor Negowski nam je pojasnil, da je bil Kerepanov začasno res slep, ker ni bilo mogoče nahraniti in oživeti istočasno vsega telesa. Z raznimi injekci-jsem se vseh zabav in prireditev; jami je bilo kasneje mogoče to; počutil sem se popolnoma sreč-popraviti. Prava borba se je pri- 'nega. Vsi me, izprašujejo, kaj čela tedaj, ko je bilo treba Kere-' človke čuti, kadar umre. Toda panovn, pomagati premagati: kaj naj jim odgovorim ? Saj se oslabelost. Požrtvovalne bolniške prav ničesar ne spominjam. Ho-strežnice so prebdele več noči pri' tel bi povedati še to; prav kmalu njegovem vzglavju.	'se poročim."
Nedos+a+ki v tehniki
Ponatis iz "Slovenskega poročevalca'
Zmotna je domneva, da je korakala tehnika dosledno od izuma do izuma, v resnici zaznamujemo v njenem razvoju—skoke.
Tudi človek je le preveo staroko-piten in ga prav preteklost ovira v napredovanju. Lep primer imamo v razvoju naših prometnih sredstev, v davnini je bil znan voz, ki ga je vlačil človek ali živina. Po izumu Newcomnu (1705) in Wattu (1774) je bila dana možnost, opremiti pocestni voz s takim strojem in priti tako po najkrajši poti do avta.
Zmagal je ihnogo bolj zapleteni domislek in nenaravni razvoj, najkrajša pot se je vdala ovinku in to jg bila železnica.
Stepheusonov domislek, zapusti-
razdalja obeh tračnic. Znano je, da je zavladal na $vetu normalni tir z razdaljo 1,435 milimetrov. Stephenson, glavni ustanovitelj železništva, je baje prevzel to mero od takratnih poštnih kočij. In zaradi prostega, neoviranega prehoda vlakov se je moral skoraj ves svet zediniti na to širino. Le nekaj dalekovidnih tehnikov je zaslutilo nedostatek te razdalje in zagovarjalo večjo razdaljo, ki bi nudila železniški tehniki mnoge več razvojne možnosti.
V Rusiji*znaša razdalja 1,524. *ha Irski 1,600 in v Španiji 1,667 milimetrov. To so izjeme. Vsa druga visokokulturna Evropa pa boleha na preozki razdalji
ti cesto, graditi nove železne poti tračnic, kajti prav ta razdalja in na teh popolnoma ločiti goni-1 omejuje tvornost in hitrost na-lo to je lokomotivo od bremena, ših vlakov in predpisuje vsem
je ustvaril nekaj novega in šele po treh človeških dobah železnice se je -uresničila zamisel, ki je bila v začetku tako na dlani, oživiti zopet cesto z vozili, neodvisnimi od tračnice.
Nastali boj, v katerem zahtevata cesta in voz svoje pravice, ki jih jima je skozi sto let odrekala železnica, obvladuje danes vse naše gospodarstvo.
V železniški tehniki zaznamu-
jemo še drugi nedostatek. To je, dohiteti.
izdelkom, ki jih prevažajo, določene najvišje izmere. Mnogo bolje bi bilo, če bi si bil izbral Stephenson le za en decimeter širšo razdaljo. Danes seveda je^ vsaka izprememba v tem oziru nemogoča. Nikdar ne bo moglo človeštvo uporabljati drugačne širine, kor bi moralo zavreči vse proge, vozove in lokomotive in zgraditi nove. V tem tiči zamuda tehnike, ki je ne bo mogla nikdar več
ANDREJ GROMIKO JE PREDSEDNIK KOMISIJE ZA ATOMSKO ENERGIJO
L4.KE SUCCESS; N. Y., 1. marca—Sovjetski delegat pri organizaciji Združenih narodov, Andrej Gromiko je danes prevzel predsedstvo komisije Združenih narodov za kontrolo atomske energije.
Pričakuje se, da bodo prihodnje seje komisije za kontrolo atomske energije izredno va|ne, kajti diskuzije se bodo vodile okrog ameriških predlogov za mednarodno kontrolo in inšpek-Icijo vseh aktivnosti v zvezi z 'fito'^-'sko energijo.
I Pri de^itah se pričakuje, da I bo Gror^iko pokazal svoje je%i-! kovne zmožnosti. Kot delegat Sovjetske z^ezn bo govori) v ruščini, kot predsednik komisije se pa b-^ posluževal angleščine, ki jo odlično obvlada.
STAVKA ZAPRLA BOMBAŽNO BORZO
NEW YORK, 4. marca—Danes je odšlo na stavko 100 kler-kov bombažne borze, ki je na^ večja borza te vrste na svetu, nakar se je vse poslovanje v 23-nadstropnem poslopju ustavilo.
Klerki, ki so člani unije AFL, zahtevajo 30-odstotno zvišanje mezd, zaprto delavnico in nekatere druge izboljšave.
Angleška kriza go-< riva in Amerika
LONDON, 26. feb, — (O.N. A.) — Vesti o tem, kako ameriško časopisje presoja angleško krizo, so tukajšnjo javnost hudo prizadele. Največ govore Angleži o neki brzojavki listu New York Times, v kateri pravi porgčevaliec, da se "Velika Britanija polagoma pogreza v razmere siromašnosti, katerih za-padne Evropa že,ni poznala sko; zi dolge dobe.
Deloma bo to rodilo morda dobre posledice, kajti stvar navaja Angleže k temu, da trezno presojajo svoj položaj in nekoliko revidirajo svoja naziranja o angleškem bogastvu in vplivu, ki se tako hitro gubi v svetu. Torijsko časopisje očita vladi, da je kriva nesreče, toda resnica je, da je vsa dežela — vključno industrijskih in podjetniških krogov odgovorna.
Le majhen odstotek posojil, katera je dobila Velika Britanija, je posvečen moderniziranju industrijske opreme, navzlic temu, da so si vsi zdravo misleči ljudje edini v tem, da bi bila to edina rešitev za zastarelo angleško produkcijo. Toda vlada bi se le nerada odločila naložiti narodu na rame breme, ki bi bilo potrebno, da se to izvede.
Urednikova pošta
Ameriški družinski koledarji so prispeli!
Cleveland, O.—Končno so podpisanemu prispeli Ameriški družinski koledarji. Naznjam občinstva, da imam omenjene koledar-Ije in jih bom vsem starim in novim odjemalcem prinesel na dom. (Seveda je treba malo potrpljenja, kajti na stotine in stotine koledarjev se ne more kar v en dan raznesti po celem širnem Clevelandu!)
Prosil bi vse tiste, ki bi radi čitali takoj ta zanimivi koledar naj se oglasijo pri meni na Wes-tropp Ave., Tel. LI 6603.
Koledarji so trdo vezani in imajo po 225 strani. Cena je $1.50 po izvodu.	,
Torej ne zamudite te lepe prilike!
Anton Jankovich
Parobrodna zveza med Rusijo in Čile
WASHINGTON, ,26. feb. (O. N.A.) — Novo imenovani čilen-ski ambasador^v Moskvi in sovjetski uradniki v Zedinjenih državah so se v zadnjih tednih posvetovali o ustanovitvi paro-brodne zveze med Sovjetsko unijo in čile.
Čilenski diplomat se je pretekli teden posvetoval z ambasadorjem Novikovom, a pozneje tudi z Gromikom, ki je sovjetski delegat pri zedin jenih narodih in namestnik zunanjega ministra.
Čile namerava pošiljati v Rusijo svoje nitrate, baker in volno in se nadeja, da bo dobival v izmeno lahke stroje in traktorje. To so sicer predmeti, katerih v Sovjetski uniji zelo primanjkuje, toda čilenski ambasador je uverj^, da se bodo začeli prvi izvozni transporti že v teku enega leta.
Prevoz materijala bi se vršil na ruskih ladjah. Ako bo načrt me.izič6n, bo pomenil ogromno spremembo vpogledu sovjetskih gospodarskih odnošajev z Ameriko. Rusija ima sicer diploma-tične odnošaje z veliko večino vseh ameriških republik, toda gospodarski odnošaji so bili do-zdaj skoro mrtvi.
Petrolejski vrelci v Avstriji pojemajo
DUNAJ, 24. feb. (O.N.A.)— Eden predstavnikov avstrijskega ministrstva za obnovo, je izjavil danes, da preti avstrijskim petrolejskim vrelcem, da usahnejo, ako ne pride v neposredni bodočnosti do novih vrtanji
Zisterdorfska petrolejska polja so tretja v Evropi po svojem bogastvu. Dajala so letno 1,000,000 ton petrolej^. Lani je bila produkcija skoro 850,000 ton.
Glasom omenjene izjave obstoji nevarnost, da vrelci usahnejo, ker že najmanj dve in pol leti nikdo ni izvedel novih vrtanj. Zadnja dela večjega obsega so izvedli še Nemci leta 1944. Naslednjega leta so Rusi odvedli vse velike in važnejše naprave — kot vojni flen nemškega izvora.
V
Duluth, Min. — V bolnišnici St. Mary se zdravi na očeh Frank Kmet iz Aurore. V isti bolnišnici je dobro prestal operacijo Frank Lavšin, tajnik društva ABZ iz Dulutha.
Sedanji vrelci so glasom izvedencev tako izčrpani, da bi le takojšnje vrtanje novih vrelcev moglo rešiti produkcijo. Za to pa primanjkuje materijala, katerega bi bilo treba šele dovesti na lice mesta.
Vsi zavezniki so prepričani, da je bila omenjena oprema nemška, ter da je bila kot nemško imetje vojni plen, katerega so Rusi imeli pravico odvesti. Nesporazumljenje med Rusijo in zahodnimi zavezniki je le v tem,' da smatrajo zadnji, da je petrolej sam, ki se nahaja v avstrijski zemlji last avstrijskega naroda. Rusija pa je naziranja, da velja upravljati te pc-trolejske vrelce kot sovjetsko imetje.
MIROVNE POGODBE POSLANE V SENAT
WASHINGTON, 1. marca.— Predsednik-Truman je poslal v senat na ratifikacijo mirovne pogodbe z Italijo, Rumunijo, Bolgarijo in Madžarsko, ki so bile podpisane v Parizu 10. februarja.
"UNRKA TEG" IN ŠOLA V CEHOSLOVAŠKl
PRAGA, 2. marca.—V Brnu bodo imenovali en trg, "UNRRA trg," ter eno šolo "UNRRA šolo." Istotako bodo v Moravskih Ostrovah imenovali neki premogovnik "UNRRA premogovnik." S tem se Čehoslovaki mislijo oddolžili za velike usluge, ki jih je ta organizacija storila njihovi državi.
(5 UBITIH, KO JE VLAK ZADEL AVTOMOBIL
CARDINCTON, O., 2. marca. — Danes popoldne je vlak New York Central železnice, ki je vo-: zil proti Clevelandu, tu^aj zadel j neki avto, pri čemur je bilo naj I licu mesta ubitih 6 oseb. Med j mrtvimi je tvidi prezgodaj rojeno dete ene izmed žensk, ki so našle smrt v iiesreči. Vsi ubiti, člani treh družin, so bili doma iz i Clio, Midi.
FRANCOSKI ZDRAVNIKI VPRIZORILI DEMONSTRACIJE
PARIZ, 2. marca.—Zdravniki so vprizorili demonstracije v mestih Lille, Toulouse, Niči in Versaiiie in sicer so zahtevali večje odmerke avtomobilov, ga-solina in gumijastih obročev.
V "Enakopravnosti" dobite, vedno svcšc dnemie novice o do-tjodUih pu svvLu in domu!

&. marca 1947
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3
Ivan Potrč
LIKVIDATOR
Doma v Zatrešju so mu pravili Nace ali tudi Nacek, Ko-dričev Nacek, če hočete. Ime je bilo domače in pošteno, nihče se ni spodtikal nad njim; tudi nad fantoni se ne bi spodtikal, če ne bi Igo postal likvidator v domačem kraju, v Zatrešju. Ali— kako je iz zatreškega Nacka postal zatreški (če bi smeli še zapisati pred takim imenom to besedo!)—Igo, in povrh še likvidator, to pa je že mala povest in treba jo bo od kraja začeti. Lahko jo boste razumeli, saj je preprosta in se začenja preprosto, kakor so se začenjale včasih večerniške povesti.
Nacek je imel glavo, za njim pa je doraščala v bajti v Zatrešju kopica otrok. Dali so ga v mesto. Tam je postal Nacek pomočnik in Nacko. Učil se je pri Nemcu in se naučil nemški. Ni se naučil samo jezika, naučil se je nemški tudi misliti. Prišli so Nemci, in takrat ga je vse to rešilo. Nacko se je pripeljal v Zatrešje in pokazal preplašenemu zatreškemu ljudstvu legitimacijo. V legitimaciji je bila Nackova fotografija, ali pod legitimacijo je pisalo: Ignatz Kodritsch.
"E, dober si," so mu rekh kmetje in vaški siromaki, "ti si imel glavo že od navek."
Da, on je lahko pozdravljal ha glas in stegoval roko. Imel je glavo, legitimacija je bila izdana že leta 1940. Kar se pravi, da je Nacko videl naprej. To je bil kajpada kapital, dobro naložen kapital. Bilo ga je treba samo izrabiti.
In—Ignatz Kodritsch je rešil Nacka Kodriča, ko so začeli povprek pobirati za fronto, Ignatz je prinesel Nacku mesto poslovodje. Poslej se je lahko pripe-v Ijal v Zatrešje z gospodovim avtomobilom ter se dal spoštovati v trgovčevem vinogradu od zatreških viničarjev. Lahko je vpletal nemške stavke, bil je poslovodja pri Nemcu. Bil je zadovoljen z življenjem, le eno mu ni dalo miru. Bilo mu je žal, in to tolikokrat, kolikor je imel las na glavi, da se ni' znašel ž 3 prej, da ga je zadrževala tista prismuknjena sokolska dediščina, da je cagal zaradi Nemcev tudi leta 1940, da so ga skratka skoraj prisilili do tiste legitimacije. Ce bi se znašel poprej, bi bil lahko komisar. Pognal tei kakšnega "velikega Slovenca" ter začel trgovino ger-manizirati v korist "skupnosti velikega nemškega rajha". Takrat, leta 1941 je Nemcem primanjkovalo komisarjev. On je bil dober komisar, imel je k sebi obrnjene roke, ko bog v oltarju zatreške fare. Da, če bi se znašel poprej, bi danes ne bil samo poslovodja, bil bi lahko komisar. Za to komisarsko mesto mu je bilo žal leta 1941, tudi leta 1942 in nekaj tednov leta 1943—dd Staliftgrada.
Kakor so se Nemci razmajali in obrnili takrat pri Stalingra-du, tako se je zamajala in obrnila tudi Ignačeva pamet. Ni ga srečala, pač pa se je- ihalo okre-nila. Nacko, čeprav je bil oblečen v obleko Ignatza Kodrit-
scha, je zavohal sape novih časov kakor lisica, ki zavoha jerebice ♦ na sosednji njivi. Prihu-!:1 se je in se začel plaziti proti jerebicam. Bil je prepričan, da rilu tpkrat ne bodo ušle. Zadnja leta so ga temeljito izučila. Naučila so ga pameti. Poslej ga je lahko rešila samo še domovina.
Ce je v trgovini na glas razlagal ljudstvu globoke smisle nemške "rikcuk" strategije, si ni mogel kaj, da ne bi zmajal z glavo, da ne bi potegnil koga k sebi ter mu pošepetal "novico" na uho, in potem na moč spremenil pbraz. Ta obraz je bil v začetku leta 1943 začuden, koncem leta 1943 majajoč, v začetku leta 1944 obupajoč, dokler ni bil vedno bolj vesel, dokler ga ni bila leta 1945 ena sama radost, in samo še pomilovanje do nemških rev. Prihajal je v Zatrešje, v trgovčevo viničarijo ter se mudil na vasi. Vas je lahko videla, da ve predaprilski Nacko vse, da si upa—skratka —povedati vse.
"Nemčijo bo vzel vrag!" se je dušal pred kajžarji in pred kmeti. "Nemčijo in Hitlerja! Avstrijci sami pravijo tako!"
Kmetje in viničarji so mu lahko verjeli. Bilo je to takrat, ko so Nemci v mestu dognali, da prav za prav niso bili oni nikoli Nemci, da so bili samo Avstrijci, da so bili vedno samo čisto navadni in pohlevni Avstrijci, ki jim je storil Hitler enako silo kakor vsem drugim.
Nemčija je bila velika in Avstrijci so morali plesati, kakor jim je Hitler godel, kajpak.
"Kajpak, Nemčija je bila močna. Moral si plesati kakor so godli, če si se hotel očuvati, če si s? hotel rešiti Srbije, Šle-zije, Mauthausna, fronte ali vislic." Tako je govoril Ignatz Kodritsch, ki je bil poslej samo še na papirju Ignatz Kodritsch, a v srcu—na uho to novico: Igo Kodrič, kajpak.
"Varuj se, Nacko!" ga je posvaril kmet.
Ignatz Kodritsch ali v srcu že Igo Kodrič se je široko in veselo zakrohotal. Glasno je povedal, kako se on Igo nikogar ne boji, četudi bi Nemci vedeli, da ima "zveze".
Tak je bil zatreški Nacek, Igo Kodrič — pravi revolucionar. Kmetje in viničarji so ga lahko spoštovali. Imel je glavo.
Takrat so Nemci pognali v zrak oba dravska mosta in za-minirali šole. Vedeli so, da se ne bodo nikoli več vrnili, da bi se jim tod dobro godilo, zato so začeli uničevati mesto. A1 i— prehiteli so jih partizani! Pobrati so se morali proti meji, med njimi je bil tudi nemški trgovec; nič se ni mo^el zanesti na svojo avstrijstvo, da bi mor gel ostati.
Ostal pa je Igo Kodrič.
Ostal je človek, ki se je moral zatajevati, kajpak; človek, ki se je moral delati za kultur-bundovca, da je lažje vzdrževal "zveze", da je mogel "pomagati" partizanom, kajpak ; ostal je skratka človek, ki je dosti prestal, kajpak, ki je trpel, kaj-
pak, ki je bil prav za prav velik partizan; ohranil je novi oblasti, kakor so jo imenovali partizani, neoplenjeno nemško trgovino. Pred samimi Nemci je poskril zadnje dni dosti blaga, da bi... da bi mpgel pomagati ljudski oblasti, ki je prišla v mesto — in od katere je kajpada pričakoval, da bo vse to upoštevala,. da ga bo za vse to primerno nagradila. Igo Kodrič je bil poslovodja, imel je trgovsko pamet. Trgovec mora riskirati, če hoče, da se do česa dokoplje, in on je vendar mnogo ris-kiral: celo svojo glavo. Saj, delal je revolucijo na vasi, ohranil je ljudski oblasti trgovino.
In—Igo Kodrič je postal likvidator. Ni nosil zaman glave.
Biti likvidator, to je bila velika reč. Pravilo se je to, da te je postavila ljudska oblast, da ti je dala tako rekoč v oblast hit-lerjevčevo trgovino in viničarijo. Kodričev Nacek se je znova pripeljal v Zatrešje. Tokrat ni imel s seboj več rdeče legitimacije, in se kazal več kot Ignatz Kodritsch, tokrat se je pripeljal kot likvidator Igo Kodrič. Viničarji so ga nezaupljivo gledali, nikakor jim ni šlo v glavo to njegovo likvidatorstvo. Skratka, vedeli niso kam' z njim. če bi bil Kodrič komisar pod Nemci, to bi razumeli— Nemci niso delili vinogradov viničarjem; ali kaj bi s Kodričevim likvidar-stvom v ljudski oblasti, kjer so bili prav za prav lahko samo oni nasledniki, ali če že hočete likvidatorji hitlerjevčeve gorice?!
Med tem je Igo Kodrič začel z likvidiranjem. Iz zidanice je začelo izginjati vse: od starih buteljk do pohištva. Po nedeljah so bile v zidanici gostje. Začenjale so se v soboto, se vlekle vso noč, globoko v nedeljo. Viničarji so hodili nadenj, pregovarjali so ga, da bi pomagal •z denarjem pri prekopavanju— ali likvidator je vselej zamahnil z roko. Potem se je zakrohotal.
Tudi kmetje niso mogli razumeti, kaj pomeni biti likvidator. Krajevni tajnik ga je ob priliki povprašal. Viničarji so prišli k njemu ter se mu pritožili zaradi Kodričevega likvidatorstva.
Kodrič. se je debelo zakrohotal. Dejal je:
"Ne vedo, ha?! Pa likvidira-
B. J. RADIO SERVICE
1363 Ev 45 St. — HE 3028
SOUND SYSTEM
INDOOR—OUTDOOR
Prvovrstna popravila na vseh vrsl radio aparatov
Tubes, Radios, Rec. Players Vse delo iamčeno
ti, to se pravi spraviti posestvo na nič! Pa—Nemce je treba pri nas uničiti! Treba je uničiti vse, kar koli spominja na nje."
Tako je Igo Kodrič likvidiral hitlerjevca. Delal je natanko po onem receptu, kakor je videl delati nemške komisarje, ali bolje povedano nemčurske komisarje. Bil je likvidator ter je vedel, da ne bo ostala tista njegova oblast nad goricami večna. Zato je bilo treba jemati, dokler je bilO/ dokler se je dalo. In Igo Kodrič je pridno likvidiral. Imel je glavo. Splačalo se mu je pod Nemci riskirati. Doživel je svojo "zlato svobodo".
Doživljal jo je dva meseca, tri mesece, pet mesecev, sedem mesecev . . . Takrat pa —
Viničarji niso hodili samo h krajevnemu tajniku, viničarji sO začeli obiskovati tudi tečaje. Ljudsko oblast na vasi je bilo treba utrditi. Tako se je žgodi-lo, da je prišel v tak tečaj tudi hitlerjevčev viničar. Tam je zvedel za Kardeljeve besede, da nas bo skušal sovražnik y prvi vrsti uničiti na gospodarskem polju. Slišal je to, in kakor mu je lebdela pred očmi vedno samo gorica, v kateri je garal, se mu je znenada začela luščiti pred očmi likvidatorjeva podoba. Tudi likvidator je bil eden izmed sovražnikov.
"Čigav je prav za prav vinograd," je vprašal viničar, "ali je naš, to se pravi ali je vini-čarski, ali je likvidatorjev?^'
"Zakaj ga^ likvidator uničuje? V čigavo korist? Spraševati so se začeli tudi drugi viničarji.
Znenada jim je bilo Kodriče-vo početje jasno ko beli dan. Kodrič jb bil Ighatz in hitlerje-vec. Hitletjevci so hoteli uničiti za seboj vse, preden so odšli. A niso utegnili. Ostal pa je Ignatz, ki je bil zdaj Igo. Kar niso utegnili uničiti Nemci, ker niso mogli ostati, je lahko uničeval zdaj Igo, ti se je dokopal do samega likviSatorstva. Imel je glavo ter je znal preslepiti mlado ljudsko oblast. Ali ta oblast se je začela vedno bolj zavedati svoje moči.
Takrat pa... je prvi vaški sestanek—sklical ga je viničar — pometel z likvidatorjem Igo KodriČem.
Gorice niso bile še nikoli tako lepe, kakor so bile tiste dni. Viničarji so si podvihali rokave in se zagnali s krampi v rjavo peščenasto ilovico. Zasadili so krampe v zemljo, ki so si jo priborili sami, katero jim je dala njihova ljudska oblast.
Lahko se je zgodilo, da je Igo Kodrič zgubil glavo, da je napravil križ čez sebe. Vračunal se je, ker ni računal z, ljudsko oblastjo.
KRATKE VESTI IZ JUGOSLAVIJE
šole za splošno izobrazbo dobijo naši delavci. Komite za šole in znanost vlade FLRJ je razposlal nadavno vsem republiškim ministrstvom okvirna navodila o ustanavljanju šol za splošno izobrazbo delavcev. Ena takšnih šol je bila že odprta v Beogradu in obiskuje jo 140 delavcev, v glavmem udarnikov.
Naloga teh šol je, da nudijo delavcem,predvsem udarnikom, na najučinltovitejši način splošno izobrazbo. Učni načrt določa naslednje učne predmete: prirodo-slovje in matematika, nfiuk o človeku in higiena, ruščina, zgodovina, ustava FLRJ itd.
m
Ustanovitev brodarske šole je določena z uredbo zvezne vlade. Šola bo ustanovljena v Beogradu s stopnjo srednje strokovne šole. Pouk bo trajal štiri leta. V nji
Uncle Sam Says
h
March comes in like a lion a.nd g:oes out like a lamb. At least that's the old saying. Your weatherman and your own experience may give you cause either to believe or disbelieve its truth. When it comes to United States Savings Bonds, there is no dispute as to their lion-strength quality from start to finish. In fact, savings bonds grow stronger with the passage of time. For every $18.75 you invest in a savings bond you get back $25.—a neat profit at the rate of $4 for every $3. You invest $75 and in ten years you get back $100. Own more U. S. Savings Bonds because U. S. Savings Bonds are SAFE, SURE, PROFITABLE.
S. Treasvfy Dcparimini
se bo usposabljal strokovni kader za rečno plovbo. Šola bo imela dva oddelka: brodarskega in strojnega.
Pravilnik o opravljanju izpita za kinooperaterje je izšel v Uradnem listu LR Slovenije št. 7, z dne 4. jan. Pravilnik predpisuje, da smejo samostojno obratovati s kinooperaterskimi napravami v kinematografskih podjetjih samo delovne moči, ki so položile izpit za kinooperaterje.
m
13.000 ha bodo pridobili za kmetijstvo na Kosovem in v Me-tohiji. Ugotovljeno je bilo, da je Kosovem in v Metohiji mnogo ledin, ki so primerne za obdelavo. Začela so se velika dela, da pre-orjejo ledine ter obdelajo zemljo. Tako bodo n. pr. pri Prištini nasadili trto na površini okrog 90 ha. Pri teh delih sodelujejo vse
množične organizacije.
*
Proizvodnja na Hrvatskem je bila v novembrskem tekmovanju v celoti povečana za 18.92 V<'-. V istem razdobju se je izboljšala kakovost izdelkov za 19.2%, produkcijski stroški so pa bili znižani za 14.75%.
m
Dober odkup olja v Dalmaciji. Doslej je bilp odkupljenega že precej olja v posameznih okrajih. Tako so v korčulskem okraju odkupili 28.682 kg olja. V nekaterih krajih olive še niso obrane, i ker se obiranje navadno zavleče pozno v zimo.
Zakrajsek Funeral Home, Inc.
6016 ST. CLAIR AVENUE Tel: ENdicott 3113
Nujnostna omejitvena odredba
o
nadaljni rabi plina tekom leta 1947
Nujnost, povzročena vsled znatno povečane zahteve od strani naših sedanjih odjemalcev in nezmožnost naših zalagateljev preskrbeti cevi in drugo opremo, ki se jo potrebuje za dobavo nadaljnega naturnega plina iz Jugo-zapada, je nas prisilila, da smo
sprejeli in vložili sledečo nujnostno odredbo:

J O S. ŽELE IN SINOVI
POGREBNI ZAVOD
6502 ST. CLAIR AVE.	ENdicott 0583
Avtomobili in bolniški voz redno in ob vsaki uri na razpolago. Mi smo vedno pripravljeni, z najboljša*postrežbo. . COLLINWOODSKI URAD:
452 EAST 152nd STREET
Tel.: IVanhoe 3118
INCOME TAX
običajno tako bomo tudi letos pomagali rojakom dr^užbe "sline za dohodninski davek, v novih prostorih zemljiške
EAST SHORE REALTY COMPANY 778 East 185th St., nasproti Arrowhead Ave.
JOHN ROŽANCE
ZA TOČNO IN ZANESLJIVO POSTREŽBO Odprto od 10. zj. do 8. iv.	IVanhoe 6561
Oblak Mover
Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči, Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se^V vsem zaupanjem na vase'ga starega znanca
John Oblaka
1146 East Street HE 51730
"A. Od 1. februarja 1947 do 31. decembra 1947, vključivši, ne bo družba zalagala plina za industrijsko rabo ali kateremu novemu odjemalcu, toda bo še nadalje zalagala s plinom za industrijsko rabo, če bo tedaj na razpolago, vsakemu sedanjemu svojemu odjemalcu vsaki mesec samo v tolikšni količini, ki ne presega količine, ki jo je dotični odjemalec porabil za industrijsko rabo tekom meseca decembra 1946 leta. .
"B. Od 1. februarja 1947 do 31. decembra 1947, vključivši, družba ne bo zalagala s plinom za gretje novih poslopij, katerih stojišča ali podstave niso bile v zgradbi pred začetkom 1. februarja 1947. j
"C. Od 29. januarja 1Š47 do 31. decembra 1947, vključivši, družba ne bo zalagala s plinom plinsko grelno opremo, ki je bila namenjena nadomestiti opremo, ki je rabila drugo kurivo, in za katero se je pričelo z inštalacijo na ali po 29. januarju 1947. ^
"D. Od 1. februarja 1947 do 31. decembra 1947, vključivši, družba ne bo zalagala a plinom za gretje novo plinsko opremo, ki je namenjena nadomestiti staro plinsko opremo, če nova oprema rabi več plina kot ga pa je rabila oprema, ki jo
nadomešča."
J,'

Ta nujnostna odredba je potrebna, da se obvaruje sedanje odjemalce naturnega plina. Ta omejuje nove odjemalce v toliko, da lahko rabijo plin za kuho, gretje vode in al.d«nto. .	. I,	i: HMlLk
Mi delamo vse, kar je mogoče, da omejimo dobo te nujnostne odredbe.
THE EAST OHIO GAS COMPANY
STRAN 4
ENAKOPRAVNOST
5. marca 1947
PREŽIHOV VORANC:
JAMNICA
ROMAN SOSESKE
Spisan lela 1941. lik pred razpadom stare Jugoslavije
(Nadaljevanje)
Kmalu se je pokazalo, da je bilo upanje južne strani prazno, kajti z vsako minuto ogrom-nejši in groznejši oblak se je začel vidno valiti proti jugovzhodu. Njegova barva je postajala vedno ostudnejša in je dobivala rumenkast sijaj. Ostalo je le še eno upanje, da se bo bližajoča hudaura mogoče oprijela dravske doline in šla ob njej za vodo proti vzhodu, kakor se je to večkrat zgodilo. In res je nekaj časa tako tudi kazalo. Toda prekmalu se je razpršilo tudi to, za Jamničane poslednje upanje; grozeči oblak je plaval previsoko, da bi ga moglo zadržati pohlevno hribovje, ki se je vleklo ob dravski strugi. Prej kot je bilo mogoče misliti, se je štrenasta, skoraj Rumenkasta megla že oprijela hribovja samega. Huda ura, raztezajoč se v širino nekaj desetin kilometrov, se je s svojim središčem valila naravnost proti gori za Jamnico.
Prihod hude gore je naznanjalo rahlo, zamolklo grmenje. Toda prav to, da ni preveč treskalo in bliskalo, temveč le grozeče mrmralo, je ljudi navdajalo s strahom. Oblaki, ki so se valili nad pokrajino, so bili že na pogled težki, okorni in so oči-vidno nosili v svoji notranjosti točo. Grozoten šum je spremljal njih pošastno lomastenje skozi ozračje. Breme, ki so ga oblaki nosili v sebi, jih je pritiskalo vedno bolj k zemlji. Vsa severna stran neba je bila že zakrita z njimi, medtem ko je bila južna še polna solnca. Kmalu je potegnil od severozapada mrzel, leden piš, Bunkova žitna polja so nemirno zašumela in se sklonila še iniže k zemlji, kakor da bi v nj^j iskala varstva.
. Zanjice so se tedaj zganile, se ' za trenutek zravnj^e in prepla-, , seno pogledale proti bližajoči se j rumenkasti pošasti. Potem so $e vse oči vprašujoče obrnile proti gospodarju, ki je nemo I metal snopje v kopice. Nato je tudi on prenelfel z delom in ko da bi vsi iskali rešitve v naravi, so se, oči vseh obrnile proti gori, ki je še vsa čista in svetla stala za njimi. In ne da bi kdo spregovoril besedo, so se vsi razumeli: gora je bila previsoka, da bi huda ura mogla odvihrati čez njo. Vse oči so se zabliskale v nemogli kletvi:
"Prekleta gora ..."
Pred domačijo na hribu se je tedaj pokazala široka in ohlapna postava Bunkinje. Bunk je zavpil proti njej s hripavim glasom:
"Kadi, huda ura je tu.. !"
Njegov poziv pa je bil nepotreben, ker je Bunkinja, noseč v eni roki najmlajšega otroka, z drugo enakomerno zamahovala z loncem, iz katerega se je kadil rahel dim. žrtvovala je bližajoči se hudi uri.
Od daleč so se začuti zvonovi; pri vseh cerkvah, ki so stale na tisti strani, od koder je huda ura potovala, so že zvonili. Le jamniški zvonovi se še niso oglasili. Bunk se je razburil in začel ves iz sebe kričati:
"Prekleta Treza, kaj pa še čaka? Mar se je baba celo noč valjala s tem Apatovim Zep-nom, da še zdaj spi? Naj mi jeseni pride po bernjo ..."
Strah pred točo je prevzel njega in žanjice s tako silo, da so grabili za vsako stvar, ki bi grozečo nevarnost lahko odvrnila ali vsaj zmanjšala. Naposled 8o[ se oglasili tudi jamniški zvonovi in zvonili s turobnimi, tožečimi glasovi. Ob njihovem od-
mevu se je žanjicam vrnilo rahlo upanje, čeprav so zvonovi zvonili tako malodušno in skoraj boječe.
Medtem ' ko je hrumenje nevihte prihajalo vedno bliže, so se Bunkove žanjice s podvojenimi, potrojenimi močmi zagnale na žetev. Hrum je oznanjal točo in sedaj je bilo treba oteti nevihti kolikor mogoče veliko klasja, široko razkoračenih nog in skoraj vodoravno sklonjenih hrbtov so žanjice zamahovale s srpi v velikih lokih po lepi, težki rži. Medtem ko je v zraku nad njimi zamolklo vrelo, se je pri zemlji slišalo napeto pokanje kit in kosti ter naporno so pen je pljuč. Dovganočki je,vsak zamahljaj srpa pomenil pol sno pa.* Toda tudi druge žanjice so napele vse moči in celo stara Pernjica je zdaj žela za prejšnje tri. Snopje je žanjicam letelo izpod rek, kakor bi se jim roke spremenile v hlastajoč ko-silni stroj. Žanjice si niso brisale oči, čeprav jih je sproti zalival debel znoj; kakor njihove grabeče roke, so bile tudi njihove oči obrnjene samo v tla, samo v sklonjeno žito.
Bunk je nehal delati kopice in je zdaj snopje metal le v velike kupe, tako da je klasje obračal v notranjščino, ritine pa puščal na zunanji strani. Kot bi trenil, je naložil že dva taka kupa in, ko se je lotil tretjega, je hripavo vzdihnil:
"Vsak kup ena peka ..."
Tudi on je delal, da mu je pot curkoma lil po hrbtu. Nevihta se je naglo bližala, vendar njeno središče, ki je šlo naravnost proti gori, pod katero so Bunkovi želi, še ni doseglo svojega cilja. Oba njena lažja konca sta na severu in jugu že dosegla predgorje in se ga naglo oprijemala. V sredini pa je bilo še vedno toliko prostora, da je solnce lilo svoje žarke v prazen lijak. Zvonovi po cerkvkh niso nehali zvoniti, čeravno je bilo zdaj že vsako upanje, da se odvrne nesreča, popolrfoma prazno. Glasovi so bili podobni že pogrebnemu zvonjenju.
Od Bunka sem je bilo slišati krčevito vpitje gospodinje:
"Pojte domov, drugače vas bo dobilo ..."
Žanjice pa vpitja niso slišale, ampak so z zadnjim naporom žele dalje in ped za ped jo ote-male žito bližajoči se pogubi Tedaj so po njihovih upognjenih hrbtih začele padati prve težke deževne kaplje. A ko da bi prve znanilke hude ure žanjice le še podžgale, so se te še vztrajneje zagrizle v belo rast.
"Ne vezati, ne vezati ... !" je hropel Bunk ves zaslepljen od boja z naravo.
Njegove besede pa so bile nepotrebne, ker so žanjice že metale od sebe nepovezano žito, ki ga je on takoj reševal v kupe. Malo prej se je bila borba še za peke kruha, kmalu nato se je spremenila že v boj za posamezne hlebe, sedaj pa se je bila le še za posamezne kose kruha. Vsaka pest bilk je pomenila oteti kos kruha. Vsaka kretnja žanjice je molče rekla:
"Otet je še en kos kruha, še en kos ... še en kos ..."
Zagrizenega boja z naravo pa je bilo naglo konec. Voda in led, ki sta v strahotnih, visečih meglah pritiskala proti gori, sta v kratkem spopadu s pod njo natlačeno soparo ostala zmagovalcu tudi v tem tesnem prostoru. Strahovit, vrtinčast vihar se je dvignil naravnost iz zemlje proti višavam, kamor se je soparni zrak v divjem begu umaknil. Bližnji gozd je bolestno zastokal in s strahovitim pokom se je zrušilo nekaj starih dreves po tleh.
"Bežimo!" je kriknil Bunk in se zagnal proti domu. Za njim so se zagnale žanjice.
Od njive do doma je bilo le nekaj sto korakov, toda žanjice so bile že po prvi tretjini pota do kože premočene. Huda ura je s svojimi ledenimi oblaki na mah napolnila prostor pod goro in nastala je odurna tema, iz katere se je najprej ulila močna ploha. V gori, kjer je huda ura preganjala še zadnjo sopa ro, je oral strahovit hrup. Pre den pa so žanjice dospele do Bunkovega hleva, je že začela padati toča. Žanjice so bile srečne, da so dosegle streho, in so ostale kir v hlevu, čieprav je bilo od hleva do hiše le še nekaj skokov. Le gospodar je med dežjem in točo zdirjal proti hiši, od koder se je slišal obupen otroški jok.
Potem je zastokalo drevje okrog Bunkovega doma, zastokalo je Bunkovo polje, zastoka la je gora, zastokala je vsa Jamnica. Huda ura je z vso silo butnila v širokoplečo goro; ker se ta ni ganila, se je zbog sil nega treska odprlo njeno strašno nedrje ter izsulo svojo olede nelo vsebino. Dež je kmalu pre nehal in začela je padati debe la, suha toča. Kaj takega niso pomnili niti najstarejši Jamni čani, čeprav v njihovem življe nju ni manjkalo težkih hudih ur. Ze je bilo polje pobeljeno a iz neba je led še vedno padal in padal. Vse megle, ki jih je huda ura še podila po zraku, so šle isto pot, butale v goro ter izpraznjevale pred njo svoje ogromne trebuhe. Skoraj pol ure je nepretrgoma vrela iz njih bela smrt in uničevala rast, domove, Jamnico. Polje se je po belilo, kot bi ga pokril sneg Nekaj časa je zemlja še šumela, stokala in ugovarjala ledenemu udarcu narave, potem pa je po-jStajala vedno tišja, dokler ni popolnoma umolknila in obležala kakor velik mrlič . . .
' Čez dobro uro je ponehalo ! treskanje in grmenje neba in na severozapadu, skoraj na is-I tem mestu, kjer se je huda ura rodila, se je najprej pokazal kos I globokomodrega neba. Megla, j ki se je še držala zemlje, se je , pričela naglo dvigati in tajati, , kmalu so se že videle na obzorju gore, za njimi pa so se pričele razkrivati tudi nižave! Ni trajalo pol ure, ko se je širna pokrajina spet razgrnila in prikazala z novimi, čistimi barvami. Tedaj se je šele odprla očem vsa strahota hude ure, ki je pravkar šla čez deželo.
Toča je potolkla obsežen kraj s štirimi občinami, ki so ležale med obdravskim hribovjem in med goro na jugu Jamnice. Tolkla je gotovo tudi že onstran Drave, toda ker je nad temi kraji nevihta še bežala, njeno razdejanje ni bilo prehudo. Ze obdravski hribi so bili sem in tja rahlo pobeljeni od toče, bregovi okrog Dobrij so bili še bolj beli, jamniško kadunjo pa je pokrivala nepretrgana bela odeja ledu, ko da bi zapadel sneg. Vanjo je hud& ura izsula vso . svojo uničevalno zlobo. Vse, kar je
zadržala gora, je padlo pred njo na zemljo. Jamniško polje, Draj-na. Sončni kraj in Hoje so bile na debelo pokrite s točo, najhuje pa so bile prizadete Hoje, ker so ležale tik pod goro. Kmalu je posijalo solnce z vedrega neba in od toče uničena pokrajina je zableščala v mrzlem, mrtvaškem blesku, kamor je zamolklo strmela spet mirna in tiha gora nad njo . . .
Bunkove žanjice si še potem niso upale izpod strehe, ko je zadnja deževna kaplja padla od kapi. še vedno so vse otrple stale med hlevskimi vrati in topo strmele v belo razdejanje okrog Bunkove domačije. Toča je na debelo ležala okrog hleva in po poljih; od žita, ki je še malo prej valovilo po njih, ni bilo niti sledu. Celo kopice .na rženi njivi sO bile stolčene v neznatne kupčke. Drevje je bilo golo in okleščeno in droban, negoden sad je s točo vred na debelo pokrival zemljo. Okrog kapi so ležale razcefrane skodle, ki sta jih toča in vihar stolkla s strehe.
Med hudo uro, so žanjice najprej glasno molile, upajoč, da bo najhujša nevihta šla mimo Ko pa je začela padati gosta, suha toča, jim je molitev poča si zastajala, dokler jim zaradi še nevidene groze naenkrat ni obtičala v suhih grlih. Polastil se jih je top strah, da so druga za drugo odrevenele; nenadoma so vse začele jokati, ne da bi se zavedale solz v pekočih očeh Isti strah je zajeL kmetico, dni-narico in beračico . . .
"Ali bomo šle v hišo?" je že tretjič rekla Dovnanočka, toda žanjice so še vedno neodločno stale med hlevskimi vrati. Zdelo se je, ko da bi jim bližina živine v trenutno tolažbo in za-slombo.
Nazadnje so se le spustile proti hiši. Bunkova družina je bila v sobi, gospodar je sedel pri oknu in Še vedno strmel na belo polje, gospodinja je sedela na postelji in brezizrazno gledala otroke, ki so čepeli v kotu za pečjo. Mož in žena sta imela kalne, spremenjene oči. S prihodom žanjic se je molk v sobi le še poglobil, kajti vseh trinajst ljudi, ki so bili v sobi, ni moglo spregovoriti glasne besede, šele čez dolgo časa se je zaslišalo rahlo ihtenje stare Pernjice, ki je prva rekla:
"Moj bog, kaj bomo pa jedli."
(Dalje prihodnjič)
Dela za ženske
ZA VARSTVO
2 otrok, v starosti 7 in 8 let, v zameno za sobo in hrano. OR 7348
ŽENSKE
od 16 do 45 let za Dodnevni šift; nad 21 let za nočni šift. Bench assembly; snažno delo. 45 ur tedensko
Kirkwood Commutator
1345 CARNEGIE ali pokličite Mr. Clym—MA 0505
Sfrezajka
nad 21 let stara dobi stalno delo za podneVi.
Vpraša se na 390 E. 156th ST.
PEKARICA
IZURJENA
za DAMON'S DINING ROOM FA 1900
Tedenska plača in obedi
SNAŽILKE za nočno delo v laboratoriju in uradu
Stalpo delo; skupinska zavarovalnina; počitnice s plačo. Nahaja se blizu Euclid in E. 105 St. poulične.
The Harshaw Chemical Co.
1945 EAST 97th ST. CL 6300
Želim kupiti
mesnico. Kdor ima naprodaj naj pokliče EX 4029.
restavracija na pronnetnein kraju v tovarniškem distriktu. Oddajte vašo ponudbo danes. Pokličite lastnika na EX 3377.
COMPTOMETER OPERATORICA
IZURJENA ZA PAYROLL Tedenska plača
Fairmount Tool & Forging Company
10611 QUINCY AVE., GA 4312
MR. STARNER
DICTAPHONE OPERATORICA in DITTO OPERATORICA-KLERKINJA
stalno delo v prijetnem okplišu na zapadni strani.
Mr. Judkins ME 2211
Zemljišča
Blizu Lexington Ave.
E. 57 St., za 1 druž. 7 sob; v prvovrstnem stanju.
Mesečna najemnina $80; s pohištvom, $7,500.
E. Friel
BROKER LI 8857
OSKRBNIK
DOBI SLUŽBO S SOBO IN" HRANO Za naslov se poizve v uradu tega lista.
PRODAMO FORD AVTO
1935 izdelka z dvemi vrati; v dobrem stanju. Zglasite se nocoj, jutri ali v petek po 7. uri zvečer. Mary Novak, 983 E. 67 St., na severni strani St. Clair Ave.
NAZNANILO!
NAZNANILO!
CENJENI JAVNOSTI SPOROČAMO, DA SMO OTVORILI CVETLIČARNO
PEP'S FLOWER SHOPPE
NA 9613 DENISOM AVE., AT 7642
kjer bomo imeli vedno krasne tveie cvetlice, šopke la neveste, vence In sploh cvetje za vse prilike. Cene bodo smerne in po. strežba vljudna ter točna.
SE PRIPOROČAMO ZA NAKLONJENOST
JOSEPHINE KROMAR (rojena SPRAJC), lastnica

•	Esrrlne Bioks
•	Pltxl-Qlass Wrist
Bsnds ^ •Salstyiock ® Pin Backs
•	Novelty Buttons
•	Ssqulns
•	Beads Snap-en Earring Backs Complttt
Homt Stwhf Suppliti
FREE ^ PARKING




SEMI-BANGALOW—okrog 6 akrov zemlje;
Broadview in Royalton. 7 sob, 5 zgoraj, 2 spodaj, 2 garaži, hlev, kokošnjak. Okrog $12,000. LAKEWOOD REALTY—LA 2110.
NOV, ZIDAN COLONIAL—8 sob; garaža;
zimska okna; krasna okolica; na 20001 Beachview Rd., vogal Forrest Hill, od Grand Blvd. pri E. 200 St. in Euclid. Lastnik. KE 8288.
ZA TAKOJŠNJI PREVZEM—zidana hiša za 1 družino, 4 leta stara na lepi cesti od Maple Heights Blvd. 3 spalnice, avtomatična gorkota na plin; cementiran dovoz, zimska okna. RA 4555.
Posluga
Oddajte vaša naročila sedaj za ce-mentirane dovoze, kleti, pode in pločnike. 27-letna izkušnja. Joe Nero, LO 4199—LO 1604
Dela za ženske
HIŠNO DELO in običaina kuha; za ^ ostati preko noči, nič pranja; 2 šolska otroka in dete. Prosta 2 dni. Priporočila. WE 9820.
Dela za ženske

KUHARICA ali pa kuh; želi %e. da tu ostane oreko noči. želi se tudi Domoč v kuhinji. Rocky River. Tedenska plača. — ED 2758.
STAREJŠA ŽENSKA za družt)o vdovi z dvema otrokoma, 5 in 7 let stara. Da bi ostala čez noč in ki želi raje dober dom kot visoko plačo. — PO 2299.
Accounts Receivable klerkinja-bla-gajničarka; strojepisje in splošno pisarniško delo. Stalno delo.
RIETH S ACCESSORIES 2202 Clark Ave., CH 5425
MONTERSKE NAPRAVE
popravimo in inštaliramo nove naprave za parno gorkoto ler tanke za vročo vodo. V zalogi imamo vsakovrstne komade za popravila.
Pokličite kadarkoli. HE 7943
AVENUE SKIN CLINIC
ZDRAVIMO RAZNE KOŽNE BOLEZNI
'3)6 SpaclalizUamo nm MOZOLJCIH IN / OBRAZNIH ^ BRAZGOTINAH
Dr. M. L. Nearing, D. M.
Zdravnik Soba št. 691 — The Old Arcade
Od 10. zj. do 6. razven ob četrtkah CHerry 2220
OGLAŠAJTE V-
"ENAKOPRAVNOSTI"
ŽENSKA
za varstvo dveh rie^^kov, šolske starosti; in za oskrbo doma. CL 3923.
STROJEPISKA
splošno pisarniško delo; 5-dnevni tednik. Tedenska plača; pri Broadway poulični.
INNIS-SPEIDEN & CO. 2775 Pittsburgh Ave., CH 6345
Dekleta za Soda Fountain. Zgodnji ali pozni šift; tedenska plača, obedi in uniforme. Zglasite se pri poslovodji.
Shapero Drugs — Hotel Cleveland
ST^ENOGRAFKA. Splošno pisarniško delo. Stalno: tedenska olača. MILLCRAFT PAPER CO. E. 19 & Euclid—PR 3011
Fountain & Counter dekle. Izkušnja n' potrebna. Nobeno delo ob večerih ali nedeljah. Tedenska plača. Heights Pharmacy, 1807 Lee Road
STENOGRAFKA (Junior)
v majhnemu "downtown" uradu; prijetne delovne razmere. Dobra prilika za pravo dekle. 5 dni, tedenska plača.
CH 6507
HIŠNA OPRAVILA—nič pranja ali kuhe! pomagati pri varstVu otroka. Dober dom in dobra plača. YE 6786
OPERATORICE ŠIVALNIH STROJEV
izurjene; plača od ure; dobre delovne razmere. Pokličite—
Miss Brodin PR 6929
Cleveland Tucking & Pleating Co. 2530 SUPERIOR AVE.
POMOČNICE ZA URADNIŠKI LUNČ ROOM
Delajte v čistem, prijetnem ozračju.
Morate biti vešči angleščine
Samo čedne, snažne in vešče žene v starosti 20 do 39 let se naj priglasijo.
DOBRA PLAČA Dobi se obede in uniforme
Zglasite se pri
THE OHIO BELL TELEPHONE CO.
Soba 901
700 Prospect Ave.
Dela za moške
ntJFFFP«! «r »OT.T^HFRfS. rtelni Čas: vi'-nVa	Of) ij>-» in komada
wattomivt. PLATTNn S790 Grand Ave., GA 5110
TEŽAKI—neizurjenv 30 do 45 let
stari. Vi.tsoka nI A črn od ure :_
KEMET LABORATORIES 11901 Madison
KROJAČI
Izkušeni. — Plača od ure. Stalno delo.
CANNON TAILORING
E. 2nd St. Clair — CH 4990
STAVBINSKI DELAVCI MIZARJI — "TALLY MEN" iPlača od ure Nadurni čas in mesečni .bonus. INDEPENDENT LUMBER CO. 19620 Nottingham Rd., IV 2000
STENOGRAFKA (Junior)
splošno pisarniško delo; nekaj "dictation." 5 dni-40 ur, tedenska plača. V okolici E. 30 in St. Clair Ave.
PR 4140
KNJIGOVEZNICE
in ooeratorice strojev barvanih kart: lahko čisto delo, za ženske od 21 do 35 let starosti. Plača od ure noleg nadurnega dela. Izkušnja zaželi iva toda ne neobhodno potrebna.
THE SHERWIN WILLIAMS CO. 601 Canal Rd.
STROJEPISKA
ali stenografka; lahko "dictation"; dobra plača in izvrstne delovne razmere.
The Telling Belle Vernon Company 3740 CARNEGIE AVE.
Dela za moške
VOZNIK LAHKEGA TRUCKA
za razvažanje; stalno delo za zanesljivega moškega. Plača od ure. _EX 6973_
POMIVAČ AVTOV
izurjen; provizija; povprečno $45 do $50 tedensko. CANFIELT) SERVICE 2230 Lee Rd., FA 9681
BORING MILL DELAVCI za nočno delo. Plača od ure; na zapadni strani. Phoenix Machine Co., 2711 Church Ave.
SHAPER OPERATOR
za nočno delo. Radial drill press operatorji. Morajo imeti lastno orodje in si postaviti sami delo. 45 ur tedensko. Visoka olača od ure.
YODER CO.
5500 WALWORTH — ME 0520
POLISHERS izurjeni; dobra plača od ure. F. G. MEIER CO. 3430 W. 137 SI., OR 2021
Platers & Plater Helpers Polishers — Buffers Dobra plača The Lorence Plating Co. 3134 E. 91 St., ali pokličite RA 4870
RADIAL DRILL PRESS OPERATORJI FITTERS "ARC WELDERS"
45 UR TEDENSKO Plača od ure
LEWIS WELDING AND ENGINEERING CORP. Bedford, Ohio
TAPCO
POTREBUJE
Hišnike Težake Nakladalce za forneze
Prosilci morajo biti pripravljeni delati katerikoli šift DOBRA PLAČA OD URE
Thompson -Products Inc.
23555 Euclid Ave., Euclid O.
INŽENIRJI IN DESIGN DRAFTSMEN
IZBORNA PRILIKA; OMEJENO ŠTEVILO SLUŽB JE NA RAZPOLAGO ZA INŽENIRJE. IZURJENI V STAVBINSKEM, ELEK-TRIČARSKEM IN PRESSURE VESSEL DELU.
Z znanjem orisbe dela; dolgo-trajni program % priliko za napredovanje.
Pišite ali pokličite Chemical Plant Division
BLAW KNOX CONSTRUCTION CO. 5001 Baum Blvd., MU 1200
P. O. BOX NO. 5087 — PITTSBURGH 6. PA.
NA PISMA SE TAKOJ ODGOVORI