Političen list za slovenski narod. Po posti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman veljil: Za celo leto 12 gld., za pol leta C. gld., za četrt leta 3 gld., za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2. Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat; 12 kr. če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vrcdništvo je v Semeniških ulicah h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzeiuši nedelje in praznike, ob 1,(!. uri popoludne. Štev. 161. V Ljubljani, v torek 19. julija 1887. Letnik X\ T \aš podzemeljski svet. Kopanj, 15. julija. Notranjska stran kranjske dežele že stoletja slovi zavoljo prečudnih podzemeljskih jiim, tako v geologiškem, kakor v natorozuanskem pomenu. Te notranje podzemeljske votline imajo svoj konec na severu lepe Krške doline, v ktero se razliva ravno pri Gradičku izvirajoča Krka, obstoječa iz mnogih studencev, potokov in druzih v zemlji nakopičenih jezer in rek. ktere so bile do sedaj svetu nepoznane. Med te potoke in reke se šteje tudi Dobrovka in Sica, ktere v Radenski dolini podzemeljsko zginete, in v velikem deževji iu pri naglem kopnenji snega toliko vode s seboj pripeljete, da jo požiralniki ue morejo sprejemati in vsled tega prav kmalo ua-stane tolika povodenj, da pri velikem deževji že v kakih 24 urah zalije lepe travnike in njive rodovitne Radenske soseske in pokonča v malo trenutkih trud in prizadevanje kmetovo, ne da bi bili ljudje količkaj kos, tej strašni povoduji se zoprstaviti. Poplavljeuje se začne v Radenski dolini fare Ko-panjske naprej čez Zagrac, Mlačevo do Grosuplja in zalije tudi rodovitno dolino tare Sentjurške, in tako so pokončane najrodovitnejše doline kranjske dežele. Te povodnji niso nastopale le kakih 5, 10, 20 let, ampak kar ljudje pomnijo, se je ta poplava ponavljala, ker ni bilo človeka, kteri bi se bil za te trpine poganjal, tudi ne dobre roke, ktera bi bila darovala kak tisočak za uravnavo teh požiralnikov; tudi ga ni bilo junaka, kteri bi bil to težavno delo prevzel in ga s kakim vspekom dokončal, kajti vse do sedaj pričete poskušnje so ostale brez posebnega vspeha. Ni druzega ostajalo, kakor podzemeljski tek teh potokov in rek preiskavati. Kako težko da je začeti tako delo v neznanem podzemeljskem prostoru, in kako težko dobiti mate- j rijelno podporo od države ali od dežele za tako , morebiti prazno delo, je vsacemu dobro znauo; zato moram v prvi vrsti blagorodnega c. kr. okrajnega glavarja g. Mah kota omeniti, kteremu gre v tej zadevi največa hvala; pa tudi deželnemu poslancu dr. Papežu, ktera oba gospoda sta se tudi osebno ob času velike povodnji prepričala silne revščine ondotnih prebivalcev in zatoraj sta se tudi hitro za to reč zanimati jela ter je vsled tega bilo od države, kakor tudi''od deželnega zbora po 1000 gld. dovoljenih za prvo preiskavo teh podzemeljskih jam po izvedencih. Prva preiskava je bila izročena izvrstnemu deželuemu inženirju g. Vladimiru Hraskyju, kteri je že 1. 1886. meseca septembra te kraje pregledoval, nekoliko požiralnikov odprl in očistil, toda brez posebnega vspeha. Ker se je to delo že pozno v jeseni začelo, in sploh rado v tem času pogosto dežuje, je moral g. inženir začeto delo opustiti iu se je v zimskem času znanstveno pripravljal na delo v prihodnji spomladi. Dne 28. aprila t. 1. je prišel zopet na Kopanj, da bi delo nadaljeval, a nevarna bolezen je gospoda kmalo položila na posteljo, in delo je bilo zopet pretrgano ter še-le čez dva meseca zopet nadaljevano. Dne 1. julija se je delo vnovič pričelo, in že precej drugi dan je bil storjen velikansk korak. Gospod inženir je to in ono jamo ogledoval, a nikjer ni bilo pričakovati vspeha. Ogledoval je tudi Zatočno jamo, ktera največ vode ob velicih povodnjih v sč sprejema; pa ne ta in tudi one mu niso ugajale. Podal se je od Zatočne jame kacih 130 metrov višje, in tamkaj v gostem bukovji najde globoko jamo „Veršenco" imenovano, v kteri so po izreku starih ljudi lisice imele svoje mlade. V to jamo se gospod inženir podil, in ker je bila voda ravno takrat malo večja, kakor po navadi, je kmalo, v jamo prišedši, zaslišal šumenje vode. Bistra gla- vica ujegova si misli: tu mora kaj posebnega biti. Bolj in bolj ušesa nastavlja, iu čedalje večje jo bilo šumeuje. Kje streljati, kje pot do podzemeljske vode dobiti, da se v najkrajšem času iu z malim delom kaj doseže — to je bila zdaj glavna naloga gosp. inženirju. Ni dolgo trajalo iu preiskave, kje naj se strelja, je bilo kouec. Pokliče svoje delavce, ukaže jim trikrat tla razstreliti, toda brez vspeha; gospod inženir ukaže še dalje streljati, iu še-le pri desetem strelu se vzdigne, kakor nekak podkrov od škrinje, skalovje in prikaže se meter globoka jama, v kteri se sliši čedalje večje šumenje vode. Razstrele skalnata tla še sedemkrat, in sedaj odpre se jama tolika, da so mogli delavci posamezno po vrvi se spustiti v globočiuo. Ta pot, 0 metrov dolga, bila je silno nevarna iu težavna. Treba je bilo po trebuhu se plaziti iu po neznanem pečevji plezati, med tem, ko se je slišalo čedalje večje šumenje vodo. Bolj in bolj se jama širi, in v kakih 10 minutah se odprč delavcem pot, po kteri še nobena človeška noga ni hodila, in ki je bila do sedaj svetu nepoznana. Pred seboj imajo nekak prerov, kteri je zadosti velik, vsako še tako veliko vodo ob času kako povoduji sprejemati v se. Kakih 200 metrov je ta prerov enoličen, skoraj enako širok in visok, lepo obokan, kakor bi bila božja vsemogočna roka ta prerov ljudem v izgled postavila, kako da naj tudi oui delajo oboke. Ob koncu teh 200 metrov so začno prerov spreminjati, zgubi svojo enoličnost, postaja ua nekterih krajih ožji ali tudi nižji, toda zinira) je še zadosti širok in visok, sprejemati vso vodo ob času povodnji. Kakih 300 metrov od vhoda v prerov je precejšnje jezero, iz kterega se pa voda prav hitro odteka in naprej hiti po silnih pečinah. čez 400 metrov se prido do nekega stožca (keglja), kar spričuje, da se je vsa ta zemlja okoli stožca z bližnjim skalovjem vred nekdaj ob kakem potresu LISTEK. Nekoliko misli z Lurdskega potovanja. (Dalje.) Predragi, premili prijatelj 1 Veš pa prijatelj, da v srednjem veku, in tako je še dandanes (tega bi ne smeli nikako zabiti) je bilo društvu, ki se zove katoliška cerkev, temeljna postava tisti »Gredo", kterega posebno naši »omi-kanci", tudi slovenski, tako radi na severji (o Donavi ali Muri) izgube. Naravno toraj, da kdor zataji to »Čredo", ne more in ne sme več ud biti katoliške cerkve, in kakor brž tudi zunanje pokaže, da vere nima, je dolžnost cerkvenih predstojuikov o tem se prepričati in brezveruika izobčiti. Glej toraj inkvizicijo — iu to je vse! Prigodilo se je namreč v dvanajstem in trinajstem stoletji, da so po Nemškem in posebno po južnem Francoskem neverniki zasejali seme brezbožnih, protikrščanskih naukov. Bili so ti nauki zatroseni z Jutrovega; stari pante-ističui gnosticizem v nekaj obnovljeni obliki. Zame-tali so sv. zakramente, mašo, trdili, da Jezus Kristus ni pravi Bog, v zakramentu altarja ne pričujoč, tajili prostost človeške volje itd. itd. Ti krivouauki zadenejo bistvo katoliško cerkve. Zatoraj je morala cerkev, kteri so izročeni verniki, da jih po poti resnice peljiv v večno življenje, te nauke in učeuike spoznati ter vernike na to opozoriti, da se ne dajo zapeljati. In odtod duhovna inkvizicija. Ce so bili zatožeuci nekrivim spoznani, ostali so v katoliški cerkvi, ako so bili pa krivi, so jih resno opominjali, pokoro so jim nalagali, in skesani so se spet sprejemali, ako so pa trdovratni ostali, tedaj so jih s cerkvenimi kaznimi pokorili in slednjič, ko vse ni nič zdalo, so bili izobčeni. Glej to je cerkvena inkvizicija. Oho, oho — že slišim ga — to je vse!? Kje so pa oni tisoči krvavih žrtev cerkvenih inkvizicij? Kje je kri Husova, kterega so cerkveni očetje v resnici na grmado v ogenj obsodili. Čakaj li, mladi prijatelj, kje moreš dokazati, da je cerkev, da so njeni inkvizitorji obsojencem grmade zažigali? Qui bene distinguit, bene docet. Doslej govoril sem o cerkveni inkviziciji. Cerkev se nikdar posluževala ni ognja in meča, nje orožje je živa prepričevalna beseda; kdor te ne posluša, se od njega obrne drugam oznanovat jo. Znano je, kako so cerkveni očetje protivili tistim, ki so hoteli heretične Priscilijauiste radi pogubnih naukov v smrt obsojati. Tako je bilo tudi v srednjem veku; cerkev je vedno v človeku uad vse spoštovala prostost volje in svobodo vesti. A ravno tako smatrala je za svojo dolžnost, krive učeniko izslediti ter veruike od njih odvračati. Ako je pa heretike izobčevala, kaka krivica so jim je s tem godila? Poznali so vero katoliško, in ako so jo prosto zatajili, so s tem tudi očitno pokazali, da jih ni volja več v cerkvi ostati. A ravno nad tem se naši svobodomisleci spotikajo, da cerkev obsoja in izobčuje one, ki nečejo verovati? Po njihovem mnenji morala bi cerkev trpeti, kakor pravoverne, tako tudi protestante in celo materijaliste! Kaka nezmisel 1 Ne veste li, da je resnica lo ena, kakor je tudi Bog le edeu; ako je pa cerkev te ene resnice učiteljica, potem ji zamerite, da nauke nji nasprotujoče zameta! Naj bi toraj laž kakor resnico molčč trpela! Delate vi tako, kaj ne ? Rad bi videl, da bi n. pr. ud kako prostozidarske lože spisal knjigo, kjer bi zagovarjal nezmotljivost rimskega papeža, kako bi ga častiti bratje strpeli v svoji družbi ? Toda kar je še hujše: kakor brž se verniki drznemo enemu ali drugemu naših prostomislecev očitati kako protiversko zmoto, ter opozarjati verno občinstvo, glej že očitajo krvoločnost, hujskajo cel svet na-te, oponašajo ogenj in grmado in Husa!! Kaj pa ima katoliška resnica z grmado skupnega! Da, s tem še-le pokažete, kako neskončno plitvo je vašo zgodovinsko znanje; sramovati bi se moral v našem veku omikanec tacih uezgodoviuskih očitauj! Toda kdo je pa zažigal heretikom grmade? Vemo, da jo bila od časa Konštantina Velikega država tesno združeua s cerkvijo. Za Karola Velikega se je ta vez še ožje sklenila. Država priznala je krščanstvo za edino pravo in zveličavno vero no le za večnost, ampak tudi za časnost. Evangelij, kakor ga je razlagala katoliška corkev, postal jo tako rekoč državni zakonik. Zatoraj pa je verska nepokorščina veljala ob enem za upor proti državi, verotajslvo bilo od oboka odtrgala, kar je spoznati tudi na luknji ob oboku. V daljavi kakih 800 metrov je drugo jezero, iz kterega se pa voda tudi hitro odteka in od tod naprej je pot silno težavna in nevarna. Od vhoda noter do tukaj so napravili čez vodo, kjer je bilo treba, mostiče iz lestvic in desk, da more g. inženir s svojimi delavci zmiraj dalje preiskovati prerov. Ljudje z veseljem ves svoj les darujejo za napravo dobrega pota v prerovu. da bi le rešeni bili vpribodnje strašnih povodenj. Naprej vodi pot po velikem blatu ob desni strani, in pride se do tretjega jezera. Od tukaj naprej pa ni spaziti, kje iu kod voda naprej teče. Treba bo dalje preiskavati. Ob levi strani tega zadnjega jezera je pa videti velikanska jama, popolnoma osušena iu polna kapnikov pa stožcev drobnega peska. Do tukaj zuaša dolgost celega prerova 2000 metrov, visokost se spreminja o.l 5—20 iu širokost od 11—40 metrov. Da je veliko upanja, da se bo voda tod lahko odtekala, in še celo velika voda, temu porok je velik padec vode, kteri v dolgosti 2000 metrov znaša že 11 metrov. Ugibalo se je že leta iu leta, kaj je temu krivo, da se t uda ustavlja iu da povodeuj nastaja po celi dolini, zdaj mislim, je to vprašanje rešeno. Zadržek, da se voda ne odteka, je brž v Radenski doli ui, zatoraj druge pomoči ni, kakor da se kmalo napravi zadosten prerov tik travnikov, skoz kterega se bo mogla voda v notranji podzemeljski prerov pomikati; tako bo menda povodnji konec. A s praznimi rokami se tolike reči izvršiti ne dajo, zato upamo, da nam tudi še zanaprej pomaga visoka vlada, da se bo moglo pričeto delo srečno dokončati. F. A. Politični pregled. T L j u bij an i, 19. julija. Notranje dežele. Cesarje r i c Eiulolf in cesaričinja Ste-funija obiščeta letos Gradec. Cesarski namestnik štajarski, baron Kiibeck, odpotoval je v soboto na Dunaj, da predloži določeni program slovesnosti. V Praški trgovinski zbornici imajo avtono-mi.sti večino, vendar so zbornico zastopali v deželnem zboru štirje liberalni Nemci. Pri prihodnjih volitvah dobe avtonomisti tudi te štiri mandate. Ker levičarji v.dijo, da v zbornici ne dobe večine, tirjajo sedaj, naj se jim prepusti izmed štirih vsaj jeden mandat. Sploh bodo dopolnilne volitve zelo živahne, ker v mnogih krajih tudi nemški volilci ne bodo več poslušali svojih voditeljev. Nedavuo je pisal nek levičarski državni poslanec dva člauka v „Milnchner Allg. Ztg." in svetoval t/rofu Taaffc-ja, naj se sprijazni z levico, odpusti ministre Dunajevskega, Praž&ka in Falken-liavna ter jih nadomesti z drugimi. „N. Fr. Pr." pa misli, da grof Taaffe tega ue bo storil, ker se je ozko zvezal z desnico. In ko bi odpustil imenovane tri ministre, levica bi ne imela nobenega dobička. — Levičarji bi sploh najraje videli, da od- stopijo vsi sedanji miuistri in pridejo njihovi možjč ua krmilo. Finančno ministerstvo je razposlalo vsem deželnim finančnim vodstvom uaredbe glede novega eksekucijskega reda, ki določuje, da se vsled zaostalih davkov in vojaških taks ne sme takoj izvršiti eksekutivna prodaja. Sploh pa se sme prodaja izvršiti le jedenkrat v letu. Na JJunaji se snide meseca septembra kongres zdravnikov in naravoslovcev. Oglasilo se je doslej nad 700 vdeležnikov z vseh krajev svetil. Vnanje države. časniki so pisali o grozovitih dogodkih, ki se vrše v Srbiji pod novo vlado. S temi neresničnimi poročili so skušali vreči Rističevo ministerstvo. Ker se jim ni posrečilo, pišejo o velikih nemirih srbske mladine proti tujcem. Zagovarjati ne moremo pouličnih nemirov, a tudi ne prištevati jim posebnih političnih namenov. Kakor se poroča iz Belegagrada, vršili so se res na javnih prostorih in v krčmah nemiri in demonstracije. Vlada je prepovedala godbo in petje po krčmah. Zaudarmerija je razpodila raz-grajalce in zaprla nekaj uemiruežev. Bili so večinoma dijaki nižjih razredov in rokodelski učenci. — Kraljica Natalija ostane štiri tedne v toplicah Arangjelovških. Bolgarsko vprašanje je v resnici že prava zagonetka, da svet ue vč, kako se bode rešila. Bolgari so na svojo roko izvolili novega kneza, ta je izvolitev prevzel, ali države se ne morejo odločiti. Razmere v deželi so iste, kakor pred nekterimi meseci, ko so kneza Aleksandra iztirali čez mejo. Bolgarski poslanci so se razšli in vedo svojim domačim le toliko povedati, da so izvolili kneza, kterega Rusija noče potrditi. Bolgarska deputacija je nagovarjala princa Koburškega, naj ž njo naravnost odpotuje v Bolgarijo. Princ je sicer mlad, vendar toliko previden, da ga ne preslepi krona bolgarskega kneza, ktero bi moral prej ali slej zopet odložiti. Princ je v ozki dotiki z Dunajskim dvorom, posvetoval se je gotovo tudi z vplivnimi osebami, toraj ve, kaj mu je storiti. Premoženja ima dovolj in ni mu treba doživeti sramotne osode priuca Aleksandra. Rusija je mnogo storila za Bolgare, pravico ima govoriti prvo besedo v deželi ob Donavi; to princ Koburški spoznii iu se po tem ravna. Rusija je odgovorila, da izvolitve ne potrdi, in vsi koraki Bolgarov so brezvspešui. Princ je sam povdarjal, da se morajo Bolgari najprvo spraviti z Rusijo. Časniki so celo pisali, da hoče princ osebno potovati v Peter-burg iu cara pregovoriti, da potrdi sklep bolgarskega sebranja. — O angleškem stališči glede kandidature priuca Koburškega se poroča »Pol. Corr." iz Londona: Angleška vlada do sedaj ni imela prilike, da uradno naznani svoje mnenje. Angleški zastopnik v Sofiji pa je že večkrat imel priliko bolgarski vladi pojasuiti angleško stališče. Anglija hoče potrditi vsacega kneza, kterega izvoli bolgarsko sebranje. Iz tega se more sklepati, da bo potrdila tudi princa Koburškega, iu to stori, kedar odgovori ua okrožnico turške vlade. Za Koburžana se v Angliji posebno zanimajo, ker je v sorodu s kraljevo hišo iu je zadnji čas pokazal veliko previdnost. V Londonu so dobro vedeli, kaj bo storila Rusija. Že lausko leto, ko so se bolgarski zastopniki dogovarjali s princem ua Dunaji, je Rusija sestavila gotov načrt. Po tem načrtu morali bi Bolgari izvoliti začasnega regenta. Ta naj bi razpisal nove volitve v sebranje. Začasni vladar je bila taka oseba, ktero bi potrdile vse države. Ta načrt kaže, kaj tirja Rusija, iu tega načrta se bo vedno držala. — O stališči Nemčije glede Bolgarije je objavila „Presse" poročilo »odličnega diplomata": Vnanji časniki so pisali, da se Nemčija upira princu Koburškecuu. To poročilo je neresnično. Nemčija potrdi vsacega kandidata, ako so zadovoljne ž njim druge države. S princem Ko-burškim pa je Nemčija posebno zadovoljna, ker je v sorodu raznim vladarjeto. Več pa Nemčija ne more storiti. Rusija ga noče potrditi; in če Nemčija princa le nekoliko priporoča, ugovarjala bo Rusija le odločneje. Ker se Nemčija ne poteguje za princa, to njemu še koristi. Ko se je nemški cesar 14. t. m. peljal v Coblenz, skrbele so javne oblasti, da se cesarju ne pripeti nesreča. Nek nemški list namreč poroča, da so ua neki postaji našli več sumljivih pisem. Pri nekem vozniku so dobili list z besedami: »Danes zvečer se mimo pelja cesar, bodite pripravljeni". Železnični uradniki so bili v strahu. Poslali so naprej poseben vlak pred cesarjevim vlakom. Zgodila se ni nobena nesreča. — Socijalisti so začeli zopet rogoviliti. Iz Berolina se poroča, da je policija zasledila osrednji odbor socijaiistov; 15 oseb je zaprtih. Prejšnji francoski vojni minister, general Boulanger, še sedaj ue miruje. Vedno še želi, da svet o njem govori in ne pozabi njegovega imena. Te dni je pisal pismo poslancu Laur-u in se mu zahvali za njegovo vdanost. Boulanger trdi, da bo storil svojo dolžnost, akoravno ga napadajo od vseh strani. Držal se bo vedno onih ljudi, ki žele mogočno iu slavno Francijo. Njegov namen je, da zakliče Francozom, naj vzdignejo svoje glave. — Poslanec Laur je objavil to pismo, in mnogi poslanci so hoteli tirjati od vlade, naj kaznuje Boulangera. Po časnikih je naznanil Boulanger, da poslancu ni dal pravice, da objavi njegovo pismo. — Zbornica bo v kratkem končala seje. — Minister Spuller je bil 16. t. m. v Lyonu. Pri tej priliki je pri slavnostnem obedu govoril političen govor in rekel med drugim, da vlada ne želi boja. Iz Rima se poroča, da se v kratkem prično dogovori med angleško državo in Vatikanom o di-plomatičuih zastopnikih. — Msgr. Persico, ki je odpotoval na Irsko, je že poslal prva poročila o irskih razmerah. Irska iu angleška stranka ste prijazni papeževemu odposlancu. Msgr. Persico pa ima povelje, da mora nepristransko poročati o irskih razmerah. Koncem t. m. se vrne msgr. Persico v Rim. Italijanska vlada ima mnogo sitnosti v Afriki. Poslala je armado v Masavo, da nadaljuje boj proti Abisincem. Več časa ne čujemo, kaj se godi doli ob Rudečem morji. V Rimu je imel italijauski senat sejo 9. t. m. Bivši minister, general Robilant, je javno izrekel v zbornici, da je bil že v začetku nasprotnik naselbinske politike. Abesinski vladar Neguš je velik sovražnik Italijanom. Robilant je prebral neko pismo, ktero je Neguš pisal kralju Meneliku: »Trdim, da so Italijani goljufivi iu nezanesljivi ; to niso resen narod, temveč nagajivci. Le poželjivost jih je prignala v Afriko, ker doma nimajo dovolj prostora in so revni. Nezadovoljui in ponižani bodo zapustili ta kraj. Bati se jih ni treba, le edini moramo biti. Če smo edini, premagali bomo slabe Italijane in druge močne narode. Ko je Adam jedel prepovedan sad in je hotel večji biti kakor Bog, bil je kaznovan ; taka se bo godila tudi Italijanom." Dolgo časa je turški sultan premišljal, bi li potrdil pogodbo gledč Egipta ali ne. Augleški je ob enem veleizdajstvo. Iu tako je po tedanjem mednarodnem pravu kralj, ki se je izneveril katoliški cerkvi ali s papežem spri, izgubil pravico do prestola, bogotajstvo kaznovalo se je kakor veleizdajstvo & smrtjo. Ali se je potem takem čuditi, da najdemo državo s cerkvijo združeno tudi pri inkviziciji? Naravno. Saj po cerkveni inkviziciji je država spoznala že le veloizdajce in sovražnike državnega in druž-binskega reda. Obsojene od inkvizicije za krivoverce je država odpeljala ter jih kaznovala po svojem lastnem, ue cerkvenem zakoniku. In ako so kedaj grmade gorele, niso jih škofje podtikali, ampak državni beriči! Ogenj heretikom I Kdo ga je zakuril? Friderik II. sam, ki vendar ni sumljiv, da je bil pregoreč kristijan. Ne, ravnal je tako iz lastnega in iz prepričanja svoje dobe, da je namreč herezija no 1* cerkvi, ampak tudi državi in družini enako pogubna. In Hus? Zažgali so mu grmado no cerkveni očetje kostniški, ampak cesarski zakonik (Schvvaben-oder Kaiserspiegel), v kterem je bilo zaukazano, da se imajo heretiki, ktere so cerkveni sodniki za krive spoznali, izročiti svetnim sodnikom na grmado. In žkofje? Oni so Husa le obsodili kot heretika in ga, ker je bil duhovnik, od duhovske časti odstavili. Naravno! Hus je bil vendar katolik, je bil celo duhoven. Kdo bo pa duhovnika sodil, ako ne lastni škofje? Ga bodo li tirali pred vojaško sodnijo? Ko so pa škofje videli, da misli cesar Husa v smrt ob- soditi, prosili so celo zanj, raj se mu prizanese. To bi vendar morali vedeti tudi sotrudniki liberalnih listov! (Konec prih.) Pisma iz toplic. ii. Tržič (Monfalkone), 12 jul. 1887. Preljubi tovariš! Naj Ti danes najpopred povem, kje da v Mon-falkouu stanujem, potem še marsikaj druzega. Go-stiluic je prav veliko, večjih iu manjših. Največja in prva med vsemi je »Allbergo alla posta". Ta ima največ topličarjev na stanovanji; postrežba in hrana je izvrstna. Kdor ne zna italijanski »parlirati", v tej gostilni tudi lahko po nemški je iu pije. V tej gostilni se ustavljajo odličneji in petičneji topličarji. — Druga, prav dobra gostilna pa je »Allbergo ali' Italia", in tii je moje domovanje za čas kopanja. Najemnik gostilne je na-pol Kranjec, ker je bila mati njegova rojena Razdrčanka. »Šior Tita Cauou" je izvrsten človek, dobra duša — kakor pravimo. Ime „Tita" je okrajšano iz »Battista", njegovega krstnega patroua Janeza Krstnika. Smešni pridevek »Canon" pa so mu hudomušni prijatelji izmislili, ker »šior Tita" dosti govori in vmes tudi kako Kljukčevo zabrusi. Od teh debelih bomb, s kterimi včasih svoje goste zabava, je dobil zabavljico »Canon". Sicer pa prav rad za polovico ali za vse odneha, če se mu nikakor verjeti noče. Za sobo se plača 1 gld. ua dan. Sobo imam prav lepo in zračno. Hrana je precej dobra, seveda, vse jedi so pripravljene po laškem načinu. Morske ribe imamo vsak dan na razpolaganje. Za juho je navaduo riž, potresen s parmezanovim sirom; — za prikuho ni dosti na izbiro, v tej dobi je največkrat fižol v stročji. Pri pečenkah pojedo Italijani mnogo »radiča". Ta salata jim je posebno priljubljena, malo trda in grenka je, pa zdrava. Ne vem, kako da s« na Kranjskem tako tnalo ceni. Tudi »guazzetto", naš kranjski »ajmoht", jako ljubijo. Telečje noge kuhane si moji primizni tovariši večkrat naročijo mesto mesii. Rib pa — seveda — posebno dosti povžijejo. — Drago je pa tii vse, naroči si to ali ono, in dva goldinarja za vsakdanji živež prav lahko potrosiš. Menda cene ravuo zdaj v topliški dobi od maja do oktobra nekoliko poskočijo. Ožemajo nas, kar je mogoče in potimo se od vročine in dragiue vsi do enega. Radoveden bodeš, dragi moj, kiiko tovaršijo imam te dni. Tudi to Ti drage volje naznanim. Prišli smo od vseh krajev v kopelji iskat ljubega zdravja. Največ topličarjev je Italijanov. Iz Kranjskega sem doslej edini jaz. V tej gostilni stanujemo iu pri mizi vkup kosimo prav različni topličarji. Najbolj zanimiva oseba je Grk Cocusopulo, zgovoren iz izobražen trgovec. V veliko čast si šteje, da je potomec slavnih Heleuov, pri vsaki priliki zastopnik sir Drummond-Wolf je čakal na sultanov odgovor. Ker je pa sultan vedno odlašal, odpotoval je Drummoud-Wolf iz Carigrada. Zmagala sta ruski iu francoski zastopnik. Angleži zaradi tega ne bodo žalostni. Angleški list »Standard" piše: Sedaj nimamo nobenih dolžnosti do Evrope. Angleška armada ostane tako dolgo v Egiptu, da si Egipčani opomorejo in dosežejo samostojnost, — Augleži se ne bodo radi umaknili iz Egipta, marveč skušali, da si pridobe deželo ob Nilu. Opraviti pa bodo imeli z drugimi državami, v prvi vrsti s francosko. Izvirni dopisi. Z Gorenjskega, 15. julija. (Odobravanje predloga.) — Misel dopisnika „od nekod" v 156. št. »Slovenca" je res vredna prevdarka. Okroglih 6000 gold. na leto odposlati in zanje nič nazaj dobiti, ni mala reč. Res, da je varnost v slučaji nesreče vredna tega denarja; pa če se dii oboje doseči, varnost in denar, je pa še več vredno. Izpeljati se stvar gotovo da. Vsaj ne more nikdo siliti tega ali onega, da se zavaruje pri kaki zavarovalnici, ali če je že zavarovan, da še na dalje ostane. Vsi zavarovani odpovedo zavarovanje in do-tične zneske pošljejo knezoškolijski pisarni, da jih obrestno naloži, in zavarovanje postane škofijsko. Ako se zraven uarede pravila, kako se spravljeni denar obrača, in pristavi, da razuu pisarniških stroškov nima nobeden kacega dobička od tega denarja, kakor le zavarovane cerkve itd. — je reč kmalo zrela. Nekaj formalnih sitnosti bi bilo res treba premagati, pa pojde. Dobiček bi bil velik. Najprej ostane vsako leto kacih 5000 gold. doma; je v 10 letih 50.000 gold., v 100 letih blizo milijona ali pa še več. — Drugič se denar cerkvam vrača ob času nesreče, ali tudi potrebnega poprav-ljauja. Tedaj bi imel ordinarijat priliko, svoj dober svet dati, kako se lepo iu ceno zida. in reči: naredite tako-le in dobite podpore toliko-le. Sedaj se zidajo cerkve, vzlasti podružnice, silno silno drago, in večidel prav slabo. Za ravno tisti denar bi se dalo kaj lepega narediti — skušuja nas uči. Tudi bi ordinarijat vedel, v kako slabem stanu so nektere cerkve; zakaj, kedar bi se zavarščina vplačevala, bi se bilo treba prepričati o stanu poslopij. Lepe cerkve bi dobro vplivale na nravnost in gorečnost vernikov itd., kar se samo po sebi razume. Poskusimo toraj, coutratres! Marsikomu dela preglavico popravljanje cerkva itd., ker nima kje vzeti novcev; potem se bo dala ta neprilika premagati, ako mu škofijska zavarovalnica nekaj stotakov pošlje. Kdor toraj more, naj kaj dobrega svetuje, in kdor še več premore, naj tudi stori. Duuajčan pravi: „Es geht jo olles, \venn man vili". To bi utegnilo tudi pri nas prav biti. Bog daj srečo! Iz Maribora, 16. julija. — (Čudežna ozdravitev.) Lurška Marija je tudi Slovencem mila in kaže že tudi na slovenski zemlji svojo čudovito moč. V zavodu šolskih sester pri nas je storila 15. t. m. popoludne, na predvečer škapulirske Matere božje, pravi čudež. Sestra Evangelista je že dolgo bolehala. Ker je pa po osem do deset ur na dan podučevala na glasoviru, si je svoje živce s časom tako pokvarila, da je bila že celo zgubljena in zmešana. Ona, ki je bila prej vedno vesela, postala je otožna in niti svojih sester po imenu ni več poznala. Ako so jo sestre peljale v cerkev pred podobo Lurške Marije, kjer so zanjo molile, ni spoznala svetega kraja, ampak na stopnice se je vsedla, in v svoji nezavesti z molki kiučala železno omrežje okoli altarja. Noge so jo zapuščale: ni mogla več niti hoditi niti se sama obleči. Zadnje dni se jej bolezen shujša; noge in roke je imela že mrzle in trde, prevideli so jo s sv. zakramenti za umirajoče. Med tem so sestre zanjo opravljale devetdnevno pobožnost na čast Lurške Matere božje. Ko so v petek devetdnevnico končale, se sestra Evangelista nekoliko boljšo počuti, in neka Bestra jo vodi v cerkev, da tam pri Mariji pomolite. Danes se bolnica v cerkvi ni več igrala, ampak je celo uro mirno klečala pred podobo Lurške Matere božje. To se je oni sestri že predolgo zdelo, in povabi jo, da greste na vrt. Toda kolika čuda! Sicer bleda sestra je zdaj rudeča kot roža, solze veselja se jej vdirajo po licu, iu presrčno objame sestro ter jej reče: »Sestra, jaz sem zdrava, kje sem bila doslej? Lurška Marija me je ozdravila." Veseli glas, da je sestra Evangelista čudežno ozdravela, se takoj raznese med sestrami iu v dekliškem zavodu, in vse hiti v kapelico hvalit pomoč Lurške Marije. Ondi začno pevati Lurško pesem : »Ave Marija, ave Marija" — in jo tako prisrčno na ves glas pojejo, da nobeno oko ni ostalo brez solzil. SestraEvangelista je djala, da se jej je zdelo, kakor bi jej bili popadali oluski raz oči, ali kakor bi bila po dolgem potovanji vtrujena se prebudila. V čast in zahvalo Lurški Materi božji je bila na god Karmeljske Marije slovesna sv. maša, in smo zapeli tudi zahvalno »pesem". Radujte se, da se je Marija, božja mati, ozrla tudi na slovensko stran !*) Z Dobrne, 14. julija, (f General Samec.) Danes došli »Čech" nazuanja, da je v deželni blaz-nici v Pragi umrl gosp. Vojteh Samec. Ta osebnost je znana iz leta 1878., ko se je proslavila povodom okupacije Bosne, ima pa tudi osebnih prijateljev in znancev po spodnjem Štajarskem, kolikor jih ga je bilo spoznalo v našem kraji, kamor je sedanji pokojnik zahajal na počitnice skoz več let k svojemu staremu prijatelju iu bivšemu lastniku Novega-grada pri Dobrni. Pokojnik bil je sin prostega rokodelca, kovača na Moravskem. Vsled svoje spretnosti je od najnižje stopiuje pri vojaštvu dosegel celo čast general-ma-jorja. Kot takšen se je oslavil imeuito v Bosni. Po- *) Hvala! Nas bote vsikdar zelo razveselili. Prosimo. Vred. nosen na slavo, se je nekoliko pri neki zadevi v nasprotje postavil s takratnim poveljnikom Wtirt-tembergom. A to je dalo povod, da je v najboljši dobi svojega življenja po vojaški šegi prosil za pokojnino. Bival je pri svoji sestri v Pragi. Tukaj je prevzel vredovanje čeških »Vojenskih Listov", ali ne morem prav povedati, da li je tudi že redakcijo vodil, ker so kmalo potem, ko je bil obljubil prevzeti imenovani časnik, prišle na vrsto državno-zborske volitve. In ker je v obziru narodnosti bil iskren Sloven, mu je državnopravna stranka češka (Dr. Rieger) ponudila kandidaturo za mesto Prag, v kterem razredu, to sem pozabil. Kakor poslanec je sicer prišel v zbornico na Dunaj, ali moral jo je nepričakovano naglo zapustiti. Začela se mu je namreč mešati pamet ter so ga spravili v deželno blaznico v Pragi. Tu je sedaj, čez dve leti, nemila smrt storila konec sicer dela-polnemu in zaslužnemu življenju generala Samca. i\uše slovstvo. Pedag ogiški letnik. I. leto. 1887. Vredil Frane Gabršok. Izdalo in založilo »Pedagogiško društvo" v Krškem. V Ljubljani, natisnil J. B. Milic. (Str. 251, 8°.) - Cena za neude 1 gl. 40 kr., po pošti 5 kr. več, pri društvenem odboru v Krškem. Zadnji čas pričelo se je jako živahno znanstveno delovanje v Krškem. Ondotui marljivi gg. učitelji, spretni večinoma tudi v peresu, osnovali so pred letom v imenovanem Dolenjskem mestecu »Pedagogiško društvo" ter s tem prehiteli svoje brate v beli Ljubljani. Ustanovitelji so tudi kmalo pokazali, da nova družba ni mrtvorojene dete. Prvi duševni plod, društveni »Letnik" za 18S7 je pred nami. In kaj nam prinaša ? Najprej »Občno v z g o j e s 1 o v j e" (str. 3—117). Kujiga, v Gorici nam obljubljena, v Ljubljani do 5 pole vže natisnjena — je tii cela v sloveuskem prevodu pred nami. Kako naj ocenimo to pedagogiko, ktero Slovencem podaja pridni g. Gabršek? Najkrajše, ako rečemo: moderno vzgo-jeslovje imamo pred sabo j! Novošegna pedagogika pa se ne meni za cilj gojencev tinkraj groba, ozira se ali edino le na zemeljski nameu človeku, ali pa k večemu še toliko pove »da po krščanski morali ie vzgoji svrha tudi večno izveličanje". Nam vernim Slovencem pa ne more vstrezati vzgojeslovje drugu, kakor le krščansko, ki se enako trudi za časni in za večni blagor učencev. V vzgoji nam mora biti naj-viši vzor: včlovečena večna resnica in absolutna dovršenost — Jezus Kristus! Duh Kristusov mora pre-šiujati vzgojeslovje naše, ue duh Herbartov, ne duh Fichtejev, Kantov . . . ; ker vsakoršua vzgoja brez Kristusa zgreši namen in vodi v nesrečo! — Da pa nimamo tii pred seboj krščanske pedagogike, ampak vzgojeslovje brez barve, brez vere, knjigo kojo naj bi enako rabil tudi žid, turek ali pa brezverec — tega ue štejemo g. Gabršku v greh, nikakor ue. lestvi, ki se lahko nazaj na voz nasloni ali po konci pritrdi. V ta kos položijo žrd, kake 4 metre dolg kolec. Mislim, da več kot 8 ali 10 stotov senil nikakor ni mogoče ua tako kratek voziček naložiti. Vprežena živina ima torbe privezane, menda zato, da po ozkih njivah ne hlastil po brajdah. — Oje je na predujem konci kvišku vpognjeno in skoraj 1 meter od glav vprežene živine naprej moli. Voli so vklenjeni v jarem, razuu tega pa imajo še rogove ovite z vrvjo, ki je na podaljšani kos ojesa ohlapno privezana, zato da voli preveč z glavami krog sebe ue mahajo iu med trsjem kake škode ne učiuijo. Ljudstvo se peča poglavitno s kmetijstvom, s sadje-, vino- iu svilorejo. Tudi ribičev je mnogo, ki hodijo z navadnimi mrežami ob bregu morja ribe lovit. Po tovarnah jih veliko svoj kruh slnži. Prav lahko bi izhajali Monfalkonci, ko bi nekoliko bolj varčno živeli in jih ne bi tako močno pete za ples srbele. Naj zadostuje za danes! V prihodujem pismu Ti opišem cerkev in Moufalkonce z verskega stališča. Zopet dokaj spomina vrednega. Počutim se prav dobro, in kopelji, o kterih sledi posebno pismo, mi čedalje bolj ugajajo. — Da tudi Tebe najde zdravega in veselega na ljubem domu, želi iu upa Tvoj zvesti Petrovič. obrne govorico na drago Grško domovino. Semtertje mu kdo nalašč kaj ugovarja, toda precej ga zavrne jezični Grk iu pouosno se postavi za svoj narod, akoravno je ta le slaba senca nekdanjosti. — Vrl možak je tudi nek morski kapitan iz Neapeljna, ki je na svojih morskih potovanjih skupil hudo trganje po nogah. Veliko ve pripovedovati, kaj jo vse skušal sredi širocega morja. Tudi drugi gospodje topličarji od takraj iu unkraj mejne črte italijanske so prijazni in ljubeznjivi kolegi. Meni nasproti sedi nek uradnik iz Gorice, ki je že kot slovenski vojak prehodil mnogo mest iu dežel. Na starost je tudi ou nalezel hudo reumatičuo bolezen. Največ mu je k temu pomagal novi kataster. Hodil je s cenilno komisijo v lepem in v mokrem, po ravnem iu strmem, ter si nakopal bolečine, kterih se bo težko kedaj popolnoma znebil. — Tako nam v prijaznih pogovorih mine ura za uro. Eni topličarji odhajajo, pa jih hitro drugi nadomestijo. Zjutraj in zvečer se grčmo sprehajat po prijazni okolici Monfalkonski. Lepa ravan se razteza proti jugu iu zahodu tje do morja, do kterega se v eni uri lahko pride. Ceste so trde in gladke, bodisi po vaseh ali po polji, obrobljene z raznovrstnim drevjem, zlasti z akacijami iu murbami. Med njivami šetati je prava radost. Trte se spenjajo po razorih od drevesa do drevesa ua obeh straneh njive, po sredi pa se bujno razrašča glavni živež tukajšnjega seljaka, »fermentiu". Žito je bilo 4. julija, ko sem les dospel, že pospravljeno z njiv. Oves bodo zdaj želi, Udi zgodnji krompir že kopljejo. Videl sem tudi drugo rastlinstvo in sočivje po njivah: špargeljne, grah itd., kar pa kmet menda samo za prodaj prideluje. — Krompir in turšico sade po dolzem preko njivo iu prav visoko osipljejo. Njive tako obsejane so mi prav do-padale, ker se lahko skozi posamične vrste pregleda vsa njiva. Zemlja je siva in prhka kakor prah, naši ilovici v vsi okolici nisem prišel na sled. — Ograje in plota nikjer nobenega ni, vse je ob krajeh z gostim grmičevjem iu drevjem obraščeuo — le kratek, močan zid z vratmi v sredi določuje razne kose posestnikov iu odpira pot k njivam. Žvrgolenje slavcev, kosov in drugih krilatih pevcev se prijetno razlega po okolici. Prava slast mi je bila vsak sprehod »fralle campagne", med zelonim poljem Monfalkouskim, posebno zgodaj zjutraj iu v večernem mraku. Po dnevu »skržadi" (cikade) malo preveč cvilijo iu stržejo, da bi človek skoraj oglušil. Dobro četrt ure proti jugu jo konec obdelanega polja, iu pričenja se močvirje, ki sega do morja. — Živine nisem videl dosti. Kolikor sem videl, je večinoma rudeče dlake, kratka, pa gostega, povitega života. Zanimivo je, kake vozove imajo in kako živino vpregajo. Seno ne spravljajo domov na velicih, dolgih vozeh z lestvami, kakor pri nas, ampak njih vozovi so kratki, s širokim podom po vrhu. Na ta pod naložijo gnoj, seno, žito ali karkoli si bodi. Jaz tu v tem času nisem drugih vozov videl. Spredaj pred premo je vtaknjen kos, podobeu kratki Da imamo moderno vzgojeslovje pred seboj, tega je kriv sedanji učni sistem v Avstriji. Mi celo trdimo: ako bi bil naš pisatelj po lastnem srcu in prepri-čauji sestavljal pedagogiko, bila bi krščanska, verska. A mislil si je morda, če spišem pedagogiko na krščanski podlagi, tedaj mi je za šolsko rabo ue potrdijo: vzemimo, slovenimo toraj kakor že za učiteljska izobraževališča potrjeno. Zdi se nam tudi, da je naš g. prelagatelj uemškemu izvirniku celo tu in tam kaj rožiček odbil, zlasti je mislil knjigo zboljšati s tem, da je vvrstil nekoliko Slomškovih izrekov o izgoji. O da bi bil pač smel Slomškovega duha vvesti v knjigo I A tega mu ne dopušča sedanji učni sistem, po kterem mora šola biti brezverska, toraj tudi učne kujige. Prežalostuo! V celi Cislajtauiji biva ue-kako 23 milijonov ljudi; med temi je nas katolikov nad 20 milijonov in blizo milijona še drugih kristjanov. A zarad Židov menda, kterih je nekaj čez milijon naseljenih tii in tam zlasti na Dunaji in po Gališkem, ue smejo učne knjige kazati krščanskega lica! Kako potrebno je toraj, da si po zakonitem potu priborimo šolo na verski, krščanski podlagi! (Konec prih.) Domače novice. (Vmeščen) bil je danes Č. g. Gašper V i 1 m a n, na faro Sela pri Sumbregu. (Na babiški učilnici v Ljubljani) se prične zimski tečaj v slovenskem jeziku 1. oktobra. Iz šolskega zaloga se podeli 10 štipendij po 52 gl. 50 kr.; prošnje naj se izroče do 15. avgusta dotičuemu okrajnemu glavarstvu. (Za govejo razstavo v Metliki) dovolilo je vis. c. k. kmetijsko ministerstvo 500 goldinarjev. Program za delitev državuih premij pri tej razstavi je glavni odbor c. k. kmetijske družbe že odposlal ministerstvu v potrdilo. (Za Erjavčev spomenik in ustanovo) je nabranih po zadnjem izkazu v »Soči" 2618 gld. 48 kr. (Razpisana) je služba vrtnarice za otroški vrt v Podgori pri Gorici, ki se odpre 1. septembra t. 1. Letna plača je določena na 300 gold. Prošnje s spričevali sposobnosti naj se pošljejo do 28. t. m. županstvu v Podgori. (Na Goriški pripravnici za učiteljice) se je kuučalo šolsko leto 15. t. m. s slovesno sv. mašo. Y vseh štirih tečajih je bila 101 učeuka, 45 slovenske, 56 italijanske narodnosti. (C. kr. Goriško kmetijsko društvo) je, kakor čitamo v zadnji številki »Gospodarskega lista", določilo iz zaloga poljedelskega ministerstva v prospeh mlekarstva in sirarstva 200 gld. v podporo pravilno ustanovljenim mlekarskim zadrugam po Goriškem. Prošnje naj se pošljejo do konca avgusta dotičnemu okrajnemu glavarstvu. (Nič kot smola!) Paroplovba po Muri v Gradci nima sreče. V sredo sta bila namenjena oba par-nika napraviti vožnjo za poskušnjo. Prvi, Iuibeck", stal je med verižnim in med Albrehtovim mostom ob levi obali, drugi, „Graz", pa doli pri »Fi-scherau", kjer so ga spustili v vodo. »Kiibeck" se odpravi na pot po svojega tovariša proti klavnici. Med Radecky-jevim iu klavniškim mostom zadene »Kiibeckov" vijak ob uekaj trdega v vodi in se razleti. Sedaj je bilo treba parnik h kraju spraviti. Vpregli so škripce, ua kterih je dvajset mož vleklo. Vrhovno zapovedništvo je imel tesarski mojster. Ko dvajsetorica zopet dobro vleče, gre mojster pod vrvjo na drugo stran. Vrv se vtrga in mojstra na tla pobija, kjer je v nezavesti obležal in so ga v bolnišnico prenesli. Nevolja v Gradci je jako velika, da parobrodno društvo še sedaj ne pozna, struge reke Mure, čo prav je parnik „Kiibeck" že štirnajst dni na njej. Kako li hoče voziti? Mura navadno ni kdo ve kako velika, in dna tudi nima zlikanega, temveč je precej robat in skalnat. Bo pač treba še marsikakega novega vijaka, preden bo stvar v redu. (Brzovlaki) na koroško-tirolski progi Maribor-Fraucensfeste so letos izostali, ker se niso izplačevali. Korošcem se pa vendar-le toži po njih, in se bo c. kr. koroška deželna vlada v zvezi z ondašnjim deželnim zastopom pri južni železnici potegnila za zopetno vpeljavo nagličev. (O službenih hojah) cesarskih uradnikov iu služabnikov ukrenilo je c. k. linančno ministerstvo v sporazumljenji z ostalimi ministerstvi, da se cesarski uradniki in služabniki pri službenih hojah, komisijah itd. poslužujejo tramvaja na parogou, kakor tudi električnih železnic, kjer se namreč nahaja euo ali drugo, ter zaračunijo stroške za tako vožnjo izdane. Kjer se nahajajo konjske železnice, omuibusi ali drugi tem slični vozovi, mora se služabništvo teh posluževati, iu mesto dosedanje hodnine, (odškodnine za hojo) zaračunjevati le stroške za vožnjo. (Vojaški kapelniki) še vedno nimajo določenega stališča v c. kr. armadi. Oni ne spadajo ne k čast-uištvu, ne k uradništvu in ne k moštvu. Oni so najemniki. In vendar bi se jim glede slovitosti, ki jo imajo c. kr. naše vojaške kapele po celem svetu, spodobilo določeno mesto med vojaškimi uradniki. Kakor pišejo, bo se to vprašanje kmalo tako rešilo, da pridejo kapelniki med vojaške uradnike. Telegrami. Trst, 19. julija. (Občni zbor družbe sv. Cirila in Metod a.) Po slovesni službi božji sijajno zborovanje v zali dvorani slovanske čitalnice. Vdeležitev mnogobrojna od vseh krajev slovenskih. Narodno ženstvo dobro zastopano in nazdravljeno. Razprava živahna in složna. Profesor Einspieler z navdušenjem izvoljen prvim č a s t n i m članom. Pri skupnem obedu iskreno napit-nice. prva po predsedniku Nj. Veličanstvu z gromovitimi ,,Živio!" in „ Slava"-klici sprejeta. Inomost, 19. julija. Nemški cesar Viljem jo zjutraj po zajuterku odgovoril na došla mu pisma in ob 9. uri odpeljal se v Lend oziroma Gastein. Cesar je po noči dobro počival, in bil zjutraj vidno okrepčan. Cesarskemu namestniku je izrazil upanje, da bodo toplice v Gasteinu zopet utrdile njegovo zdravje. Pariz, 18. julija. Zbornica jc potrdila postavni načrt o mobilizaciji za poskušnjo, ker je obljubil vojni minister, da se mobilizuje le 20.000 mož in 10.000 konj. e. k. major, iz Kroineriža. — P. Tanzer, zdravnik, z sestro, iz Gradca. — J. Kalivoda, zasebnik, iz Ogorskega. — J. Gruden, zasebnik, iz Idrije. — Dr. B. Burger, zasebnik, iz Kočevja. — 0. Komami, posestnik, iz Radovljice. — S. Jučko, župnik, iz Podkloštra. — Dr. Maninar, Katthegu in Greonhain, zasebniki. iz Trsta. — P. Gotthardi, zasebnik, z družino, iz Reke. —' A. Kovnich, profesor, z soprogo, iz Istrije. Pri Bavarskem dvoru: Reza Leben, zasebnica, z družino, iz Novega mosta — Baron Schoschark, zasebnik, iz Kočevja. — Pius Anger, kapelnik, z soprogo, iz Kočevja. — Vremensko sporočilo. » Čas S tanj o ——---Veter Vreme JS -t; 5 ou-iznvania z™)rora<)>'11 toplomera £ ™ opazovanja v mm p0 celiija S g ~~ 7, u. zjut.l 787'14 +W2 si. szap. sk. oblačno' , 18. 2. u. pop. 736-44 +25.6 si. sev. sk. jasno , » 9. u. zvee. 736-86 +20 8 si. jzap. del. obl. d0/' Tuj c i. 17. julija. : r Ma/.liu Braun, Traub, Bruner in Oberliinder, trgovci, z Dunaja. — G. Landa, inženir, iz Budimpešta. — A. Pipp, trgovec, iz Štajarskega. — Alojzija Benporath, zasebnica, z sinom, iz Trsta. — J. Nossan, trgovec, iz Trsta. — grof Burthon, zasebnik, z soprogo, iz Gorice. — Dr. Faber, zasebnik, iz Gorice. — G. Gerstner, zasebnica, iz Pulja. Pri Slonu: Beno Hartmann, c. k. nadzornik višjih šol, z Dunaja. — Friedrich, Austerlitz, BunzI, Krauinann, trgovci, z Dunaja. — E. Pavlinovie, potovalec, iz Prage. — J. Likoser, Zgodaj zjutraj je grmelo, čez dan deloma jasno: zvečer črni oblaki in grmenje zdaleč, pozneje se je zjasnilo. Srednja temperatura 22:;° C., za 2 9" nad normaloin. (Telegratiino poročilo, i 19. julija. f-apirna renta 5% po )00 »ti. |sl6'fo davka) 81 gl. Sreberna . 5* , 100." 7. Do sedaj je knjiga izšla v V. izdajah in se dobi po naslednjih cenah: Vezana v usnje 90 kr.; vezana v usnje s zlatim obrezkom 1 gld. 25 kr.; vezana v usnje s zlatim obrezkom in pozlačenimi platnicami 1 gld. 50 kr. Knjiga se dobiva pri J JI. Gerhfiji v Ljubljani in v drugih bukvarnah. (1) t A i - . ^^ - . ^^ • . - ■ - . . . - . . . . . . . . . ^^ - . ^^ - . ^^ . - . . ^ . * ^^ . A