M131 Naročnina sa državo SHS: na mesec......Din 20 sa pol leta..... . 120 sa celo leto .... .240 za inozemstvo: mesečno.......Din 90 Sobotna izdaja: celoletno ▼ Jugoslaviji .... Din 60 v inozemstvu. ... . 80 Slovenec" Cene Inseratom: Enostolpna petitna vrsta malt oglasi po Din 1'50 ii Din 2'—, večji oglasi nac' 45 rnm višine po Din 2-50 veliki po Din 3-— in 4'—. oglasi v uredniškem del" vrstica po Din Pri večjsm naročilu popust Izhaja vsak dan izvzemS ponedeljka in dneva po prazniku ob 4. uri zjutraj. PoSinina plačanu v Gotovini Posamezni Storilka stane 1*5C? Din Leto UL S tedensko prllocjo „ Ilustrirani T LIHIM, t pcleK, dne 19. fnnfjo M, Uredništvo je v Kopitarjevi ulici 6/m. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredništva telefon 50, upravništva 328. P oilfičen list za slovenski naro ti ■ Uprava je ▼ Kopitarjevi ulici 6. Čekovni račun: Ljubljana 10.650 In 10.349 (za inserate) Sarajevo 7.563, Zagreb 39.011, Praga in Dunaj 24,797. Boj za Vsakdanja praksa nam kaže nešteto zgledov, kako sistematično delajo odločilni krogi pri nas na uničenje slovenščine. OdkaT so začeli v šoli šteti na srbski način, ne mine dan, da nas ne bi osrečil s kakšno novo jezikovno pridobitvijo, ki je pri nas nihče ne razume. Zlasti naš sedanji uradni jezik je že tako spakedran in popačen, da bodo ljudje kmalu potrebovali posebne tolmače, če bodo.hoteli razumeti, kaj visoke oblasti od njih zahtevajo. V današnji nacionalistični dobi je nekaj popolnoma naravnega, da se proti takim poskusom dviga na vseh straneh najodločnejši odpor, ker vsak sluti in čuti, kam vsi poskusi te vrste merijo. Slovenci smo se borili celo stoletje, da smo si očistili in razvili svoj jcik, Bedaj pa naj kar vse slavna j vržemo za plot? Samoposehi umevno je, da se je naša stranka, v kateri je organizirana ogromna večina Slovencev, postavila takemu početju po robu, ker ne more dopustiti nameravanega potuj čevanja. To pa »naprednjake« silno boli. Mii tudi vemo zakaj. »Napredni« krogi pri nas se namreč zavedajo, da s svojim lažinapred-njaštvom med Slovenci ne bodo imeli sreče in si ž njim nikdar ne bodo priborili niti zaupanja ljudstva niti one politične večine, po kateri tako zelo hrepene, a vedno brez uspeha in zastonj. Zato bi prav radi videli, da bi Slovenci prenehali biti Slovenci, češ če bodo enkrat ob svoj jezik, bodo počasi tudi ob svojo vero in potem bo prišla ona težko pričakovana zlata doba za »nuprednjake«, da bodo mogli vsaj v sanjah mislili na to, da se bo ljudska večina postavila na njihovo stran. Nestrpna zagrizenost in slepo sovraštvo do »klerikalcev« gre pri naprednjakih že tako daleč, da jim ni nič več ležeče miti na ohranitvi lastnega roda, samo da bi uničili »klerikalnega zmaja«. Zato uvajajo v svoje časopise nam tuje izraze, zato se trudijo mladino v šoli prek vas iti z neko jezikovno brozgo, ki ni ne srbščina, ne hrvaščina, ne slovenščina, in samo zato so nas že osrečili z nekim uradnim jezikom, ki je bolj podoben kakemu volapiiku kakor slovenščini. Naj pa bodo prepričani, da naš odpor proti takemu pačenju slovenščine kakor ga doživljamo danes, ne bo odnehal. Mi se bomo radi učili srbščine, ker znatno ceniti koTisti znanja srbskega jezika in vrednot, znanje srbščine pa ni in tudi ne bo za nas nikoli povod, da bi zatajili in pozabili svoj lasten jezak. Naš jezik ima tudi svoje neprecenljive vrednote, je izraz naše narodne cluše in po-inoček za naš nadaljnji politični in kulturni napredek, ki je mogoč samo na slovenskem narodnem temelju, ne pa v tem, da ee stopimo v drugem narodu, pa naj bo to tudi srbski ali hrvatski. Če si pa »naprednjaki« zaupanja slovenskega ljudstva ne znajo ali ne morejo prido hiti s poštenim delom za blagor ljudstva, si ga bodo pridobili s posrbohrvatovanjeni še manj. Namesto zaželjenega zaupanja jim bo slovensko ljudstvo vtisnilo na čelo sramotni pečat izdajstva. Prva vest cd /Imundsena. N e w y o r k , 18. junija. (Izv.) V Spitz-berge je dospela vest od Amuiulsona, v kateri javlja, da je živ in zdrav. Teror Orpne v Sisku= Hrvatske stranke in radikali prosili za vojaško pomoč! Zagreb, 18. junija. Današnji popoldanski listi prinašajo obširne vesti o terorju, ki ga vrše samostojni demokratje po Sisku in okolici. Napadi Orjune so se včeraj ponavljali. Odposlanstvo hrvaških strank in radikalov je natx> zaprosilo mestnega poveljnika, da napravi v mestu red z vojaštvom, ker je policija odrekla. Poveljnik je tej prošnji ugodil in so le včeraj vojaški oddelki vzdržavali red. Tudi danes patruljira vojaštvo po ulicah. Orjuna je, tim je vojaštvo stopilo v akcijo, zapustila Si-fk in preložila svoje delovanje v okolico. V Čapragu se je slišalo ponoči streljanje ko na fronti. Nekega meščana iz Siska so Orjunaši pretepli; tudi nekai seliakov, ki so imeli pri sebi letalce nroti demokratom, so napadli in iih pretepli. Pred laži-sporazumom mer! radikali m radičevci? NENADNO SKLICANJE VER1FIKAC1JSKEG A 0DIS0RA. — PAŠIČ RESNIČNO TEŽKO BOLAN. - RADIKALI NOČEJO PRAVEGA SPORAZUMA, AMPAK KVEČJEMU KOALICIJO BREZ VSAKIH POGOJEV. Belgrad, 18. junija. (Izv.) Za jutri je končno sklicana seja veriiikadjskega odbora, da vzame v pretres vprašanje verificiranih mandatov Radičeve stranke, ki so pod anketo. Ker so se dosedaj radikali izgovarjali, da je sklicanje seje iz tehničnih vzrokov nemogoče, in ker se ti tehnični vzroki niso spremenili, če ni morda nastalo še več zaprek, je to nenadno sklicanje vzbudilo splošno pozornost, predvsem radi tega, ker se pozitivi:, ve, da je Pašič težko bolan. Prvotno mnenje, cla je Pašič politično bolan, se ni potrdilo. Gotovo je to, da so bili poklicani zdravniki, ki «o, kakor se je zvedelo na eni strani, ugotovili zlatenico, po drugih vesteh pa, da ima raka v vranici. Zato so o bolnikovem stanju razpravljali zelo skeptično in so mu priporočali mir. Vsi radikalni prvaki, katerim je bil dovoljen dostop k bolniku, so se vrnili razburjeni in izjavljali, da je ministrski predsednik skrajno slab in da se niso mogli z njim raz-govarjati o važnih dnevnih vprašanjih. Znano je, da je Pašič ravno v teh pogledih absolutist in da se brez njega ne sme storiti noben odločilen korak. Radi tega jo sklicanje veri-fikacijskega odbora vzbudilo pozornost, ker je v tej zadevi odločilen edino Pašič. Merodajni radikalni krogi so trdili, da se je sklicanje odseka izvršilo brez Pašičevega privoljenja in to ravno vsled njegove bolezni, da bi radikali za slučaj poslabšanja njegovega stanja imeli odločilen vpliv v verifikacijskem odboru, do-čim bi se končna odločitev še lahko zavlekla z izgovorom na odsotnost Pasičevo, ki bo konci m tega meseca odpotoval v kopališče, če bo sposoben za to. Zato se smatra, da nameni radikalov glede verifikacije niso iskreni, posebno ne, ker se ve, da je vodstvo radikalne stranke ravno te dni razposlalo vsem svojim listom na deželi navodila, da naj pišejo v tem duhu, da radikalom ni treba nobenega sporazuma, ker so sedaj tudi radičevci postali dinastično-monar-histična in državotvorna stranka. To je cilj njihove dosedanje politike napram radičev-cem, da sporazum ni več potreben, da se kvečjemu lahko stvori koalicija obeh strank. Ta navodila radikalnim strankarskim pokrajinskim listom popolnoma potrjujejo naše dosedanje vesti o možnosti »laži-sporazuma'' med radikali in radičevci. seja RAZPRAVA 0 ZAKONU 0 DRŽAVNIH PRAVDNIKIII. — DR. HODŽAR IN DR. GOSAR STVARNO IN OSTRO KRITIZIRATA REAKCIONARNI NAČRT. — DR. ŽERJAVOVA OBRAMBA ZAKONA ZBUJA VELIKO VESEL0ST. — DR. ŽERJAV POBIJA KLERIKALNEGA ZMAJA. Belgrad, 18. junija. (Izv.) Za danes popoldne sklicana seja narodne skupščine je bila takoj zaključena tn je bilo objavljeno, da se vrši seja zakonodajnega odbora. Raditega je prišlo v zakonodajnem odboru do malega spora s predsednikom. Na dnevnem redu jc bil zakon o »državnih tužiocih«. Poročevalec večine Tadič je govoril par minut. O predlogu ni vedel povedati nič drugega kakor, da je »moderen«. Posl. Hodžar je govoril nad poldrugo uro. Bridko se je norčeval iz te »modernosti« zakona in s strokovnega stališča dokazal, da je zakon slab, mnogo slabši kot dosedanji. Med govorom posl. Hodžar ja je dr. Žerjav sedel kot na žerjavici. Ko jo posl. dr. Hodžar kritiziral predloženi načrt, češ da po tem načrtu država sploh ne bo mogla več dobiti sposobnih juristov za ta mesta, jc i bodo ostala prazna ali pa bodo prišli na njih mesta slamnati možje, je iz vrst poslancev Jugosl. kluba zadonel medklic: »Saj se minister drž. pravd-nikov najbolj boji.« (Smeh.) Dr. Bazala: »Zato je šla šuma v pravdo!« Dr. Polič: »Ne, minister za pravosodje je postal zlat rudniki« (Velik smeh na vseh straneh.) Dr. Žerjav je gledal okrog. Ko je dr. Hodžar govorft o imenih kasa-cija in apelacija, ki jih vsebuje novi zakon in vprašal, zakaj so ohranjena ta tuja imena, je zaklical posl. Kremžar: »Ker kasacija pomeni pobasati!« (Velik smeh.) Po strokovnem govoru in kritiki dr. Hod-žarja se je dvignil dr. Žerjav in dejal, da jo predloženi načrt en del zakonov za izenačenje. Govoril je srbsko in izjavil v imenu vla-de: »Mi se čemo postarati, da sve zakone izenačimo.« (Medklic: »Prej se boste postarali!« Smeh.) Dr. Žerjav se obregne ob dr. Hodžarja, češ da je branil avstrijske državne pravdnike, ki so bili nemški nacionalisti. Stvarnega pa ni vedel povedati prav nič. Klic iz opozicije: »Zo-vedel povedati prav nič. Klic iz opozicije: »Z o-pet denuncira!« Dr. Bazala: »Državni pravdnilri so mu ostali v slabem spominu!« (Smeh.) Ko je dr. Žerjav svoje poročilo končal, je opozicija klicala: »Nobene motivacije niste podali!« »Še to, kar ste trdili, ne drži!« »Ne gazite zakona!« Dr. Hodžar odgovarja in poudarja, da je zakon zelo krut. To je izjavil tudi minister dr. Lukinič, ki bi moral danes sedeti na zatožni klopi. Žerjav nima povoda, da bi se jezil nad avstrijskimi drž. pravdniki. Morda ga je sicer tožil nemški drž. pravdnik, toda obsodil ga je slovenski sodnik. Dr. Hodžnr je zavračal insinuacijo, da je hvalil avstrijske državne pravdnike. Tega ni storil, zato je govor dr. Žerjava navadna in prosta denuncijacija. (Medklic: »Kakor je on tega n a v a j e n*!«) Nato je dobil besedo ob pol 8. dr. Gosar, M je govoril do pol 9. V stvarnem in ostrem govoru je kritiziral vladno stališče in se postavil na stališče modre zakonodaje in izenačevanja zakonov, ki bi bilo potrebno samo takrat, kadar bi se prevzeli tisti zakoni, ki so boljši. Pri nas se pa dela ravno nasprotno. Tekom govora je postal dr. Žerjav nervozen. Delaš je medklice o klerikalizmu toliko časa, da ga je moral predsednik opomniti, da se ne razpravlja o klerikalizmu, ampak o zakonu o drž. pravdnikih. Seja je bila ob pol 9. prekinjena. Prihodnja bo jutri ob tri čert na 9. Soma seja nan Belgrad, 18. junija. (Izv.) Današnja seja narodne skupščine se je pričela ob pol 10. Najprej je bil prečitan zapisnik. Tajnik Tomo Popovič je javil, da so narodni poslanci Žanič in tovariši stavili predlog, da se ukine 138. čl. ustave in da zahteva za ta predlog nujnost. Posl. Žanič zahteva ulcinjcn,ie § 133 ustave, ki duši svobodo. Posl. Žanič je dobil besedo, da govori o nujnosti predloga: »Najdragocenejša družabna ustanova za kulturo je tisk. V 13. čl. ustave se jamči svoboda tiska.« Poslanec našteva razne naredbe za svobodo tiska, nato pa preide k obstoječemu s tanki. »Policija, z cavrom na čl. 138. ustave misli, da lahko prepoveduje tudi tisto časopisje, ki še ni izšlo in za katerega se še ne ve, kakšna je njegova vsebina. Sodišče stoji na stališču, da se tako ne sme postopati. To je bilo takrat na mestu, ko je bila komunistična nevarnost. Danes te nevarnosti ni. Ako se bo časopisje še nadalje prepovedovalo, bomo dobili namesto legalnega tajno časopisje, ki je najnevarnejše.« Govori o sličnih razmerah v Rusiji. Ostro žigosa sedanji režim napram časnikarjem in tisku. »Časnikarji so ljudje, ki bi morali uživati ugled, ker toliko store za kulturo ljudstva, žrtvujejo zdravje in premoženje za to, da se ljudstvu da potrebna vzgoja in iz>obraiba. Pod slanim rešitao« M so igMfcdl brezpravni, Smo v dobi velikih potovanj; z letali se delajo poskušnje, da bi v malo dneh prišli okoli zemlje. L. 1873. je bil Francoz Jules Verne (izg. Žiil Vem, roj. 1828, u. 1905), pisatelj na-darjen z izredno domišljijo in velikansko vztrajnostjo, spisal povest: >V osemdesetih clneh okrog sveta«. (Imamo tudi v slovenskem prevodu.) Z današnjim dnem pa prične »Slovenec; prinašati največji, najobširnejši Jiiles Vennov roman: Otroka kapitana Granta (Les enlants du capitaine Grant), ki ga je prvič J. V. spisal 1. 1867, in sicer v treh delih. Čitali bomo tu, kako šestnastletna deklica M a r y (Marija) in dvanajstletni Robert ploveta na ladji »Duncan« v družbi dobrega Škota lorda Glenarvana ter njegove žene iady Helene ter iščeta po vseh morjih sveta svojega ponesrečenega očeta,, kapitana Granta, Škota, o čigar brodolomu je bilo morje prineslo nekaj podatkov. V I. delu spremljamo rešilno ekspedicijo od Škotske doli mimo Francije in Portugalske ter otoka M a d e i r e do Kanarskih otokov, polom naprej doli mirno Cap V e r d s k i h otokov ob vzhodni obali Južne Amerike do 31. vzporednika, kjer se pričenja Patagonija (ob tem vzporedniku leži tudi rtič Dobre nade, najbolj južni konec Afrike), pa še niže naprej skozi Magellanov preliv (Portugaleo Feruan Magellan je bil 1. 1520 prvi ob jadral Južno Ameriko) na zapadno obal Patagonije v Tiho morje, spet do 31. vzporednika, pa spet nazaj, pa proti vzhodu, vedno ob 31. vzporedniku proti rtiču Dobre nade. To v I. delu. Ekspediciji se v prvem delu ne posreči najti ponesrečencev. Prepričani smo, da bodo to Jules Vernovo povest vsi radi brali, saj nam Jules Verne n/ več neznan, zlasti odkar nam je lani Mohorjev« družba objavila njegovega »Carskega sla«. Roman »Otroka kapitana Granta« pa v Franciji posebno nabavljajo za šolske knjižnice. Slovenščina v prevodu — to bodo čitatelji videli — je brezhibna. So v nevarnosti, da pridejo danes ali jutri i ječo.« Njegove besede so šle poslancem do srca, Razburile so jih do take mere, da je pretila nevarnost, da se bodo pričele take razmere, kakršne so bile za časa verifikacijske debate, ko so poslanci drug drugega tolkli s stoli po glavah. Predsednik je hotel govornika par« krat prekiniti s tem, da je hotel tolmačiti poslovnik v tem smislu, da ne sme noben druil poslanec govoriti. Poslanec Smodej za svobodo tiska proti zlorabam vlade. Posl. Smodej je zahteval besedo in izvajal med drugim: »Čl. 138. ustave je bil namenjen za prehodno dobo, kakor pravi čl, 13. ustave. V interesu ugleda države pred notranjostjo in zunanjim svetom je, da se čl. 138. čimprej ukine. Ta člen predpostavlja, da so take razmere, da je država v nevarnosti in da je potreben čl. 138. za vzdrževanje državnega reda in miru. Kdorkoli pozna razmere v naši državi, mora priznati, da niso prav powljne in da je ljudstvo nezadovoljno, Vendar pa ni' mamo nobene parlamentarne in izvenparia-mentarne skupine, ki bi gojila mržnjo do države kot celote. Čl. 138. ustave nima prav nobenega drugega pomena, kakor da skuša država z njegovo pomočjo dušiti gibanje posameznikov in strank in svobodo časopisja. Med volitvami smo videli, kako se more ts člen zlorabljati. »Slovenec« n. pr. je imel okrog 20 tožb, ki so se naslanjale vse na čl. 138. ustave, ki je raztegljiv kakor vaška harmonika. Kar vlada hoče, to naroči državnemu pravdniku, ki na podlagi tega toži. Kaj se pravi »delati verski in plemenski razdor«? To je širok pojem. Ak0 kdo brani vero, je že lahko s tem izzival versko mržnjo. Ako Slovenec in Hrvat branita svoj narod, sta že lahko izzivala plemenski razdor. Ker smo zastopniki urejene svobode, takih zakonov, kj ne dopsššajo zlorabe ysfcd svoje nejasnost?, zato je potrebno, da se čl. 138. ustave ukine. To je.nujno tudi zaradi tega, ker vlada ne da jamstva, da zlorabe tega člena ne bo nadaljevala. Predlagam in zahtevam, da se ta člen ukine. Ako večina na to ne pristane, si bo pritisnila na čelo pečat reakcionarnosti. Potem bo zunanjemu in domačemu svetu dokazala, da noče svobode. Vlado bomo kljub čL 138. ustave premagali, ker nikdar še ni zmagala ideja reakcionarstva, ampak ideja napredka in svobode!« (Ploskanje na levici, deloma tudi n* desnici.) Poslanec Ajanovie slika strahovlado v Bosni. — Bosanski velesrbski kri-čači se razburjajo. — Zopet nov ko-rupejski škandaleek. Govor poslanca Smodoja je napravil globok vtis. Ta vtis je ojačil posl. A j a n o v i č, ki je v svojem govoru orisal razmero v Bosni. Razložil je, kako deluje režim v Bosni in kakih sredstev se poslužuje. Zahteval je v svojem temperamentnem govoru, da se ta člen v interesu ugleda države, v interesu časnikarstva in časnikarjev takoj uknie. Tekom njegovega govora je prišlo ponovno do burnih napadov bosanskih radikalov. Napram dr. Hrasnici so znani bosanski kričači izustili razne laži in klevete izza časa vojne za njegovega službovanja v Kragujevcu. Nastal je vihar. Poslanci so protestirali proti netaktnim napadom vel i ko srbskih kričačev iz Bosne. Predsednik je nekaj časa zaman zvonil. Zato je pričel deliti ukore opozicionalnim kakor tudi vladnim poslancem. Končno se mu je posrečilo, da jih je umiril, da je mogel preiti na dnevni red o predlogu posl. Žaniča. Vladna večina je v svoji reakcionarnosti seveda glasovala proti predlogu. Na dnevnem redu je bila nato interpelacija posl. Nikoliča Da ministra za narodno zdravje o preselitvi ministrstva iz lepega poslopja v slabo in drago plačano. Nikolič v ostrih besedah pokazuje, kako se izmetava državni denar v strankarske interese, ker so znane zveze lastnika hiše, kamor se je ministrstvo preselilo, z nekaterimi člani vlade. Njemu je odgovarjal minister za narodno zdravje, češ da je bila stvar potrebna. (Za lastnika hiše namreč.) Poslanec Brodar biča neznosne razmere na polju zdravstva v Sloveniji. Nato je govoril poslanec Jugosl. kluba Janez Brodar. Pridružil se je interpelaciji. Obenem je ožigosal režim, ki vlada tudi v pogledu delovanja ministrstva zdravja. V krepkih izvajanjih je pokazal vso gnilobo sedanjega režima in vlade. Ravno glede zdravstva, kjer se vse druge države brigajo za ljudstvo, se vidi, da vlada v naši državi velika malomarnost, da sega že preko vsake meje. Poslanec opisuje malomarnost in zapostavljanje bolnic v Ljubljani, v Kandiji pri Novem mestu in na Štajerskem. Opisuje strahovite razmere« v teh bolnicah, kjer se imamo zahvaliti požrtvovalnemu delovanju zdravnikov, da še morejo obstojati in se sploh še imenovati bolnice. Če bi se naslanjali na državno pomoč, bi že zdavnaj morale prenehati delovati. V istih razmerah se nahaja umobolnica na Studencu. Vlada zapravlja denar za volitve, za podkupovanje časopisja in za druge stvari, za take ustanove pa nima denarja. Nato popisuje za-postavljenje ljubljanskega vseučilišča, posebno pa medicinske fakultete. Njegovemu govoru so pritrjevali vsi poslanci. Za svoja izvajanja je žel priznanje in živahno pritrjevanje, ki ni hotelo ponehati niti potem, ko je poslanec Brodar izjavil, da mora glasovati proti ministru in za nezaupnico vladi. Posl. Kurbe^ovic opisuje teror vele-srbov nad muslimani v Bosni. Musliman Kurbegovič se je v temperamentnem govoru pridružil interpelaciji in izvajanjem predgovornika tn opi«oval razmere v naši državi. Njegov govor so poslanci poslušali ■ velikim zanimanjem. Njegove ostre besede, ki bo padale na našo sedanjo upravo, posebno pa bosansko, kjer najbolj divja velesrbski Šovinizem brez vseh ozirov na človečnost, so izzvale Kosrta Majkiča in Kobasioo, da sta pričela napadati govornika. Plričela sta izzivati govornika, češ, dobro smo vas na-tolkli pri zadnjih volitvah. »Zapomnite si, pri prihodnjih volitvah vas bomo še bolj.< PosL Kurbegovič jim je odgovoril temeljito in izjavil, da vlada, ki je postavila cel narod pod obznano, ki je pogazila vse principe ustavnosti, da more taka vlada tudi to storiti. S- tem pa ne bo pridobila naše iskrene ljubeznj, niti čustva muslim anov. Če bo to dobro za politiko te države, naj si sama odgovori. Poleg tega je posl. ožigosal delovanje radikalov Koba-sice, Majkiča in Grgureviča, ki gredo v veli-kosrbskem šovinizmu tako daleč, da muslimane odkrito napadajo in pozivajo svoje ljudi in pravoslavne vernike na bojkot muslimanov ter pretijo, da tako dolgo ne bodo živeli muslimani v miru, dokler ne bodo prestopili v pravoslavno vero. Govornik citira časopise bosanskih radikalov. Citati so taki, da jih ne moremo ponoviti. Izvajanja so bila sprejeta z živahnim pritrjevanjem, ker so pokazala na podzemeljsko in zločinsko delovanje nekaterih tipov v Bosni. Cela zbornica se je zgražala. Poslanci Gr-gurevič, Kobasica in Majkič so utihnili pod težo dokazov. Seja se je ob pol 2. zaključila in se je nadaljevala popoldne, pa se je takoj prekinila, o čemer poročamo na drugem mestu. (Glej gornji telegram.) Sprejeta je bila resolucija, da se preide na dnevni red. S tem je bila dana ministru za narodno zdravje zaupnica. Prihodnja seja bo v soboto. Na dnevnem redu je prošnja ministra dr. Lukiniča za podaljšanje roka njegovega dopusta. Samostojni demokrati izkoriščajo Paši-čevo bolezen in delajo na to, da se delo pospeši, da bi v javnosti napravili vtis, kako trdno je Sedanje stanje, ki pa je v resnici zelo rahlo. Razkrinkani dr. žerjav. Belgrad, 18. junija. (Izv.) PosL Hoh-n j e c je poslal ministrskemu predsedniku vprašanje: >0 priliki moje intervencije pri fin. ministru za izplačilo nagrad katehefom v Sloveniji, katerim dolguje država znesek 3 milijonov Din, je navzoči minister dr. Žerjav o slovenskih katebetih denunoiatorno izjavil, da priznavajo rimskega papeža, državne oblasti pa da ne priznavajo. Kolikor nam je znano, ni to edini slučaj denunciatornega nastopa Žerjava. Njegova strankarska zagrizenost je tolika, da si ne more zadostiti v ovajanju SLS, njenih voditeljev in njenih časopisnih organov, marveč da se v isti denunciatorni nakani loteva tudi cerkve, škofov m tudi duhovščine. Cilj, ki mu služi to plemenito delo dr. Žerjava, je: postaviti v Belgradu v protidržavno luč slovensko duhovščino in pretežno večino slovenskega naroda Protestirajoč proti tem mahinacijam g. dr. Žerjava, ki je član naše vlade, si dovoljujem Vas opozoriti, da se tudii Vi ne boste odtegnili soodgovornosti, ako ne boste preskrbeli, da se tem d emmciants kam spletkam proti ogromni večini slovenskega naroda in zlasti proti duhovščini napravi konec. Naposled si dovoljujem vprašati: »Kaj hočete, g. ministrski predsednik, ukreniti v tej zadevi?« Belgrad, 18. junija 1925. Josip Hohnjec, narodni poslanec. To vprašanje je bilo vloženo na predsednika narodne skupščine. Zvedelo se je, da se splošno vprašanje odobrava in da je popolnoma na mesta, da bi se končno odkrilo zaku- Dr. France Debevec: Problem hiralnic. Panoga bolniško-socialne pomoči, ki je pri nas zelo malo znana, pomanjkljivo razvita, lahko bi rekli, zanemarjena, to so naše hiralnice, ali bolje rečeno, hiralnice, ki jih na. Zakaj dvoje večjih takšnih zavodov v Ljubljani in v Vojniku pri Celju ter par manjših v posameznih občinah ravno zadoščajo, da sproti glasno opozarjajo zdravstvene oblasti in širše občinstvo na eni strani na silno pomanjkanje takšnih zavodov, na drugi strani na prenapod-njencst in mnoge liedostatke že obstoječih institucij te vrste takorekoč v vseh pogledih (na solidnost zavodskih zgradb, tesne prostore, na kvalitativno slabo izraženo podrobno higiensko ureditev itd.). Po vseh naših bolnišnicah ležijo ljudje, bodisi onemogli vsled starosti, bodisi izčrpani vsled neozdravljivih bolezni, ljudje, ki so — čeprav mo čutu usmiljenja zaitvornice odprte — skoraj neljubi ter v napoto vsem: številnim drugim bolnikom, ki bi se jim dalo kmalu po-roagati, pa jim odvzemajo bolniško posteljo kot predpogoj za možnost obsežnejšega, sfete-n---.tske.2a zdravljenja; zdravniku, 1d vse to vidi in ki pravzaprav v teh slučajih v pogledu terapije ne more storiti ničesar znatnega: končno so ti hiralci najmanj po godu sitrež-ništvu, ki mu povzročajo toliko posla brez vidnega in tudi ne pričakovanega uspeha. Koliko sitnosti vzraste, kadar hočejo ti onemogla ljudje kam v javno bolniško oskrbo! Povsod se iih branijo siprejeti, tako tudi določa predpis zdravstvene oblasti. A nekje jih je le treba nastaniti, saj so to navadno ljudje, ki pravega doma nimajo. In tako se prične potovanje ali prevažanje od Poncija do Pilata in narobe, še mnogo hujše, kakor so gonili Cankarjevega hlapca Jerneja. Koliko opazk, koliko očitkov pade pri tem na vse strani! Dovolj bodi popisal Vse to so resnična, žalostna dejsifcva, a vsemu temu se da odpo-moči, samo dobro je treba ta socialni problem preštudirati in sistematsko izvesti po določenem načrtu. Poudariti moramo, da je dolžna skrbeti za onemogle predvsem država, pri tem pa je velikega pomena, kako si ta to svojo socialno nalogo napram drugim, podrejenim družabnim enotam zamišlja, predvsem, kako si pravično razporedi vire finančnega kritja. V večini naSih podeželskih občfo se za* silno rešuje vprašanje hiralcev na ta način, da te pošiljajo dan za dnem od hiše do hiše, po številkah, kakor pravimo. To je pač zelo mučno ravnanje. Zakaj navadno se zanemarjenih, nečistih, izstradanih revežev otepajo tudi ona, ki so sočutnega srca. Domačinom nadalje tudi ni preveč všeč, če morajo sprejemati pod svojo streho ljudi, ki so živeli leta in leta bogvetkje, nazadnje pa so izčrpani in betažai prišli iskat pomoči r kakšno majhno, lisno delovanje dr. Žerjava in tovarišev, M od tega žive. Dr. Niklč optimist. Zagreb, 18. junija. (Izv.) Danes se je mu-dil tu dr. Nikič, ki je o političnem položaju izjavil, da se odnošaji med radikali in HSS normalno razvijajo. Hrvaško seljaštvo da se je že pomirilo z monarhizmom HSS. Mi ostanemo monarhisti, je rekel dr. Nikič, in hočemo ostati zvesti kralju. Od tega se več ne odmaknemo. Iz pisanja »Samouprave« se vidi, da gotovim ljudem to ni všeč, toda mi se ne damo odvrniti od začrtane poti. Naše dosedanje delo je pokazalo, da smo iskreni, in pokazalo bo tudii nadaljnje naše delo. Dr. Nikič se je nocoj zopet vrnil v Belgrad. VPRAŠANJE STARIH OBČINSKIH PEČATOV. Belgrad, 18. junija. (Izv.) Okrajni glavarji na Slovenskem zahtevajo od županov, da jim izroče stare, deloma zgodovinske pečate. Župani so se temu večinoma uprli. Posl. Krem-žar je danes interveniral pri notranjem ministru. Protestiral je proti takemu postopanju oblasti glede pečatov. Minister Maksimovič je izjavil, da je res odredil, da morajo občane nabaviti nove in ernotne pečate in da pri tem ostane. Izjavil pa je, da so stari pečati last občin, do katerih politične oblasti nimajo pravice. Odobril je, da se smejo občinski pečati rabiti, če so občinam dragi, ampvak le v začetku dopisa kot glava. Spodaj se morajo rabiti novi in enotni pečati. Obljubil je, da bo takoj opozoril politične oblasti na Slovenskem, da smejo občine rabiti stare pečate v zgornjem smislu, ali pa jih kot zgodovinske spomenike čuvati v arhivih aH muzejih. SLOVENSKE OBČINE IN NOVA ŠOLSKA BREMENA. Belgrad, 18. junija. (Izv.) Zakonski predlog o ljudskih šolah nalaga občinam ogromne stroške za šolstvo. Poleg zidanja in vzdrževanja šol bodo morale občine učiteljem dati stanovanje. Kjer jih ne bo dovolj, bi jih morale po prvotnem načrtu oskrbeti z zidavo novih stanovanj. Na zahtevo dr. H o h n j e c a je Pribičevič odstopil od te zahteve, ni pa hotel odstopiti od zahteve, da mora občina plačati stanarino vsem učiteljskim osebam. Dr. Hohnjec. se je oglasil pri Pribičeviču in mu nujno priporočil, naj določbe o stanarini spremeni. Raztolmačil mu je gospodarski položaj občin v Sloveniji, ki ječe pod težkimi bremeni. Ugotovil je nedoslednost vlade, ki proglaša učitelje za drž. uradnike, noče pa zanje plačati stanarine. S tem je nevarnost, da bodo učitelji igrali vlogo tistih, ki se ne moerjo preskrbeti s stanovanjem, niti se jim noče plačati stanarina, vsled česar jim jo bodo morale plačevati občine. Iz teh razlogov zahteva, da vlada spremeni svoj načrt in da oprosti občine prevelikih šolskih bremen, zlasti plačevanja stanarine za učiteljske osebe. Pribičevič je mirno poslušal poslančeva izvajanja. Obljubil je, da bo celo zadevo spravil v vladi ponovno v pretres. Videli bomo, ali je ljubezen slovenskih samostojnih demokratov do slovenskih občin tolika, da jih bodo nagnali v gospodarski pogin. VAGONARJEM ODPOVEDANA STANO VANJA. Belgrad, 18. junija. (Izv.) Glavno ravnateljstvo državnih železnic je odpovedalo družinam železničarjev stanovanje v vagonih. V področju subotiškega ravnateljstva so odpovedana stanovanja 208 družinam, katere so vrgli na cesto. Dotičen dopis se glasi: »Obveščamo Vas, da je ravnateljstvo sklenilo železniške vagone, ki služijo začasno za stanovanje, izprazniti. V treh mesecih morate po sprejetju tega odloka izprazniti vagon brezpogojno in ga predati postajnemu načelniku.« Med vago-narji je nastalo vsled tega po ceh državi veliko njim samim morda kioonaj po imenu poznano siromašno kmetsko ob&iaiaco. Komplicirana pomoč, ki je potrebna hi-ralcem, v tako majhnem okviru, kakor je občina na deželi, je takorekioič nemogoča. Treba je sporazumnega sodelovanja večjih okrajev vzporedno r. pomočjo države. Zgradila naj bi se velika moderno urejena zavetišča, skupna za posamezne večje okoliše. Prisiljena dio-brota, k»i rodi sedaj toliko gorja, sitnosti, prepirov, bi potem odpadla, ker bi se prispevki za hiralce stekali na način, ki bi pozornosti ljudske duše toliko ne dražil Na tem mestu ni mogoče v podrobnosti razvijati načrtov za vestno rešitev tega socialnega vprašanja. Le povedati je potrebno, da ta problem v vsei kritični bohotnosti obstoja in da se da in se mora čimprej rešitev udejstviti. Le dobre volje je treba, saj je po-voljna rešitev mogoča s skoraj istimi stroški in brez sitnosti, jeze in nevolje, a v popolno zadovoljnost siromakov-hiralcev. Eleganfste srajce iz prvovrstne japonske Chantnng tvile, dalje srajcc iz prvovrstnega cefira, krasnih vzorcev za noSenjc brez suknjičev priporoča po izredno nizkih cenah DRAGO SCHWAB - Ljubljana, razburjenje. Namesto da bi država poskrbela za zdrava stanovanja svojim uslužbencem, jih meče na cesto. Železo vagonov, v katerih so železničarji stanovali, namerava ravnateljstvo prodati kot staro železo. Za promet ti vagoni niso več. Ker vlada ni hotela nič storiti za uboge vagonarje, 90 se ti obrnili na poslance Jugosl. kluba, ki je po posl. G o s a r j n in Ž e b o t u vložil ostro interpelacijo na železniškega ministra. Sedanji režim ne mara poznati svojih bednih nastavljencev. Beležke. Naprednjaško obrekovanje. Naš boj za prai vice slovenščine »naprednjake« silno razburja, ker jim prav pošteno in izdatno križa in meša njihove nelepe politične račune. Ker nimajo poguma, da bi nam odkrito rekli, da se za pravice slovenskega jezika ne smemo potegovati,so nam začeli odrekati legitimacijo m tak boj, češ boriti se za lasten jezik je že prav, ampak »klerikalci« tega ne sunejo, ampak samo »naprednjaki«, kajti pod Avstrijo so tudi imeli naprednjaki patent na narodnostni boj, dočim so »klerikalci« narodne interese iz j d a j a 1 i 1 Ta trdritev je tako nesramna, da ne sme ostati brez odgovora. Ali smatrajo napred-i njaiki slovensko javnost za tako pozabljeno, da se več ne spominja odločnih nastopov sloveni skih »klerikalnih« poslancev za slovenske narodne pravice? Delovanje posl. Kluna, Žitnika, Kreka, Povšeta in sploh vseh naših mož je vsa slovenski javnosti še v živem spominu, v tako živem, da delovanja naših mož tudi najbolj nesramno obrekovanje ne more omadežei vati, najmanj pa obrekovanje od strani ljudi, ki so se že pred vojno družili in pajdaših z Nemci. Dočim so se ti napredni petolizmikl gredi v milosti Heina, so naši katoliški možje slovenskemu narodu vstvarili zadružništvo, izobraževalna društva, zdramili Koroško ln prepletli celo domovino od Drave do Jadrana z narodnimi organizacijami, ki so osvobodile slovenski narod politično, gospodarsko in kulturno. Kaj pa so delali »naprednjaki«? Ž&vio vpili dn — spali. »Narodno priznanje«. Belgrajska Politika je pod tem naslovom objavila uvodnik, kjer piše med drugim: »Ironija usode je nekega dne hotela, da se je rodila ideja o narodnem priznanju in o zgradbi Panteona, in sicer baš v času, ko so se otroci rajnega vojvode Put-mika tresli od mraza in se borili za skorjo kruha, in ko je rodbina voj vode Mišiča prejemala mesečno 40 dinarjev invalidnine in 1760 dinarjev pokojnine in dragiinjske doklade .., V dobi, ko se prej neznani in siromašni ljudje branijo in zagovarjajo, da so kot visoki državni funkcionarji na pošten in časten način zaslužili milijone, stradajo rodovine najbolj zaslužnih ljudi, ki »o pol stoletja zvesto in udano služili državi in narodu.« Za pravice slovenskega jezika so se borili v bivši Avstriji »izključno le napredni poslanci«, tako trobi popoldanska demokrata ska trobenta. Ker je pozabila pristaviti kdaj, dopolnjujemo mi, namreč zlasti onih dvanajst let, ko so živeli tedanji lastniki in duševni očetje trobente v toplem objemu ter na življenje in smrt zvezani z najhujšimi sovražniki Slovencev, to je z nemškimi veleposestniki in i eksponentom Franca Jožefa baronom Heinom. Konstatiramo, da na naš predvčerajšnji poziv »Jutru«, da naj navede netočnosti v članku o majski deklaraciji v zadnjem »Ilustriranem Slovencu«, ta Ust ni ničesar odgovoril. Sicer pa pove že sam ta molk trezni in resnicoljubni javnosti dovolj. »Samouprava« in samostojni demokrati. Povodom obiska radikalske deputacije iz Hr. vateke v radikalnem klubu, kjer so pojasnili radikalnim poslancem nešteta nasilja, ki jih uganjajo samostojni demokrati proti radikalom na Hrvatskem, piše »Samouprava«: »Deputacija je naštela konkretne dokaze za nelojalno držanje samostojnih demokratov napram radikalom na Hrvatskem in za brutalno teptanje zakonov od strani nekaterih samostojno-demo-bratskih uradnikov. Dokazi so napravili na radikalni klub mučen vitis, ker je nemogoče le misliti na to, da zagrešuje take nezakonitosti ena vladna skupina proti drugi vladni skupini«. Kako se prirejajo veličastno skupščino, Samostojno - demokratski listi so poročali o shodu Sv. Pribičeviča v Sisku same veličasti in sijajnosti. Mesto vse v zastavah, kmetje na konjih, kmetice v narodnih nošah, godbe, ži-vijo-klici, vsega je bilo dovolj ves dan. »Ju-tarnji list« pa poroča, kako je do tega sijajnega veličastja prišlo. V soboto zvečer so zaprli trgovca Fageta, v nedeljo zjutraj pa urar-ja Zidana, ne da bi jima bili povedali, zakaj, Policija pa je naročala po hišah, da morajo ljudje izobesiti zastave. Tudi na hiši trgovca Fageta so izobesili zastavo, tako je bil zaprti Faget za Pribičeviča navdušen. Tudi kmetov so zaprli prav lepo število, gotovo pa no takih, ki so Pribičevičevi pristaši. Pred hišo dr. Šu-perine so prav prindo streljali vso noč. Z ozirom na te dogodke, ki drastično osvetljujejo velikansko navdušenje Hrvatov za Pribičeviča, so poslali zastopniki vseh nedemokratskih političnih organizacij v Sisku (HSS, NRR, HZ in JDS) na ministra za notranje zadeve brzojavko, v kateri ga prosijo za varstvo neoboro-ženega prebivalstva pred oboroženim navdušenjem. Ta brzojavka jo najlepši dokaz za splošno priljubljenost Sv. Pribičeviča med Hrvati. Dnevne novice. Vsem katehetom — tovarišem! »Slovenec« z dne 17. junija 1925 poroča, da nas je g. minister dr. Žerjav pavšalno obdolžil, da ne priznavamo državne oblasti. Ako je to poročilo resnično, tedaj zahtevajmo takoj od svojih ka teke t sirih druStev, da pozovejo go-poda ministra, naj to svojo izjavo prekliče, ker dokazati je itak ne more. Če bi našli le snega kateheta, ki ne priznava državne oblasti, bi bila dolžnost te oblasti, da ga pozove na odgovor, pa naj bi ga že zdavna obesili. Zato zahtevajmo zadoščenja, posebno še, ko ia svoje kulturno, res državotvorno delo niti eksistenčnih sredstev ne prejemamo, kakor nam gredo po zakonu! Obenem zahtevajmo, da j društva glasno povdarijo, da nam bode dovolj takega neresnega igračkanja z nami! - Katehet. Žalostna usoda kronskih železniških upokojencev, invalidov in vdov. Umrla je vdova železniškega delavca, Marija Cunder, stanujoča v Ljubljani, katera je imela z draginjsko doklado vred mesečno 60 Din. Mož je pustil vse svoje moči pri železnici, žena vdova, katera si ni mogla ničesar prislužiti je vsled pomanjkanja tako oslabela, da so jo vzeli končno v hiralnico, kjer je čez par dni umrla. Kakor se je zgodilo z omenjeno vdovo, tako se 'godi vsem železniškim kronskim upokojencem, invalidom in vdovain. Vsi bodo zaradi pomanjkanja in oslabelosti morali vzeti konec. Trumoma iščejo zavetja v sirotišnicah, drugi si vsled obupa sami jemljejo življenje. Tako se godi upokojencem, ki so vse svoje oči žrtvovali državi in svojo pokojnino sani plačevali v pokojninski fond v zlati va-uti. Ali se bodo merodajni činitelji vsaj zdaj sdramili, da nas rešijo nezasluženega gladu n smrti? Društvo žel. upokojencev je storilo irse, da pride glas upokojencev do pristojnega mesta in odkrivalo žalostne stanje svojih lanov, toda brezuspešno. Zadnji čas je, da ;c pomore siromakom, ki za svoje delo in cvestobo žanjejo sedaj črno bedo! Redka slovesnost. Gospod bisernomašnik nsgr. Tomo Zupan, starosta duhovščine jubljanske škofije, je letos na dan sv. Reš. Telesa v Zasipih vodil z mladeniško či-ostjo, čudovito lahkoto in ncutrudljivosijo Sanljivi sprevod tega slavnostnega dneva po iro dolgem, ne baš gladkem potu ob asistenci vojih dveh rojakov-sorodnikov profesorja-imerikana g. Josipa Sodja in dornač. župnika. - Srčna želja monsignorova, da bi enkrat ad nosil Višnjega Gospoda in mu peval sla-ro v lepem domačem — slovenskem jeziku 30 novem obredniku sv. Reš. Tel. dan, sc mu izpolnila. — Dal Bog preč. g. bisernomaš-ku Tomo Zupanu učakati železno sv. mašo, ia, kakor msgr. sam pravi, ICOletnico svojega ojstva. Naj sc zgodi, kar msgr. sam želi! Razstava dobitkov efektne loterije za Ljndski dom v St. Vidu bo dne 5. julija t. 1. Ta dan bo tudi orlovski dan ljubljanskega ikrožja. Vpisovanje nčencev na drž. strokovno slo za pušksrstvo v Kranju se vrši dne 29. inija t. 1. ob 9. do 12. in od 15. do 17. ure v avnateljski pisarni zavoda. (Poslopje gimna-ije II. nadstropje levo.) Za sprejem se zahte-a dopolnjeno 14. leto in da je učenec do-ršil najmanj 5 razredno ljudsko šolo z naj-loljšim uspehom. Požar v Tomaževem. V sredo zvečer, malu po 8. uri, je začelo goreti gospodarsko oslopje posestnika Antona Mavca, po do-lače pri Aleksandru. Živina je rešena, po-orel pa je skedenj, steljnik in razen zidovja, se ostrešje in nekaj mrve ter gospodarski in oljski stroji. Baje ni bil zavarovan. Škoda jc natna. Priporoča sc usmiljenim srcem v bla-ohotno pomoč. Vzrok požaru je neznan in e marsikaj domneva. Najverjetneje pa je, da bil ogenj podtaknjen iz maščevalnosti. V navaja zlasti naslednji dogodek. — V sre-o, okrog 8. ure dopoldne se je Mavec vra-al iz mesta, kamor je vozil pesek, s praznim ozom domov. Blizu sv. Križa se mu vsede a voz neznan človek, okrog 40 let star, de-vskega stanu. Mavec ga pusti. Ko pa je malu nato neznanec začel kričati z voza na imoidoče, ga je Mavec kratkim potem od-ovil. Vendar jo je ta nepridiprav primahal Tomačcvo in v prvi hiši napadel hišno go-odinjo, ki je bila slučajno sama doma, z ^sramnimi gestami, hoteč jo zlorabiti. Žena je vsa preplašena zbežala z otroci k sosedovi:«. Mož pa, ki je govoril nemško, dasi je al slovensko, jo je udri za njo skozi žito. i sosedu so ga nekateri moški prijeli in lpeljali proti Ljubljani ter ga medpotoma Ijppct izpustdi. Po obnašanju bi se zdelo, da nesrečnik bolan na umu, ker pijan ni bil in je lahko hodil. Okolnost pa, da je ta člo-k že v torek beračil po Tomačevcm, nudi volj povoda smatrati ga za zlobnega zlo-nca. Ni torej izključeno, da se je ta človek, r,i se je zmračilo, vrnil, ker nekateri trdijo, i so zvečer videli v vasi in da je bržčas i izvršil svoje zlodelo nad nič hudega slutim Mavccm, ki je z družino uprav skladal j', telio v bližnji kozolcc, ko je švignil prvi tbc'j i; strehe nad skednjem, ld (e bil takoj ?s v ognju. Kmalu po 9. uri je prvo prišlo po"in gasilno društvo iz Šmartna, ki pa n nesrečo ni imelo gasilnega orodja v redu, -H s0 rpvi bile nekatere sploh nerabne, ato fo prispeli gasilci iz Stožic in z Jezice. Ic-ti pa :;p!oh niso mo^li takoj stopiti v ak- cijo radi pomanjkanje vode. Preden pa so napeljali cevi do Save in dobili dovolj ljudi k brizgalnam, je že vse pogorelo. Ker so Šmar-čani kmalu odšli, so gasilci iz Stožic nastavili svoje cevi v Lužetov vodnjak in pogasili okrog polnoči vsak večji plamen; le v stel-njaku je še do jutra tlelo, kolikor ni pogasil dež, ki se jc vlil okrog 2. ure. — (Sedaj pa še par besedi na naslov Tomačevcev. Možje, že dolgo se pripravljate, da bi sezidali vsaj eden vodni rezervoar za slične nesreče. Resno se poprimite tokrat te sicer vedno odklanjajoče misli in vstvarite jol Isto tako je pa tudi potrebno misliti na lastno gasilno društvo. Vaša mala brizgalna je bila prva in zadnja častno na mestu. V organiziranih gasilskih rokah pa bi storila še več. Še nekaj, Orožništvo, ko ni potrebno, je navadno vselej v Tomačevem. Ob požaru, ko bi moglo biti kakorkoli na korist, pa ni bilo videti nobenega, Gostovanje dece tržiške meščanske šole, ki igra Pečjakovo pravljično komedijo »Kraljičina z mrtvim srcem«, se vrši dne 20. junija t. 1. v Kranju. Popoldanska predstava začetek ob 3 je namenjena mladini kranjskih in okoliških šol. Šolski upravitelji naj ukrenejo vse potrebno, da bo mladina deležna izrednega užitka te igre. Večerna predstava ob pol 20 je za odrasle in prosimo, da se je slavno občinstvo udeleži v čim večjem številu. Pripomnimo, da je zanimivost igre napolnila v Tržiču petkrat obširno telovadnico v ?oli. Predstave se vrše v Ljudskem domn. Na naslov poštnega ravnateljstva. Iz Hrastnika prihajajo ponovno tožbe zaradi la-mošnjega nerednega in skrajno malomarnega raznašanja pisem. Ravnateljstvo naj preišče, kdo je temu kriv; občinstvo bo rado povedalo in doprineslo dokaze. Če je kdo od JDS, naj vsaj točno in vestno opravlja svojo službo. Na Dovjem bo v nedeljo, dne 21. junija ob 11 dopoldne slavnostna otvoritev vodovoda, ki ga je zgradila srenja Dovje po načrtih in pod stavbnim vodstvom urada za agrarne operacije v Ljubljani. Vodovod izroči agrarni komisar gospod dr. Spil!er-Muys vodovodnemu odboru srenje v upravo. Obenem se vrši proslava 351etnice obstoja prostovoljnega gasilnega društva na Dovjem in odlikovanje treh še živečih ustanoviteljev gasilnega društva. Popoldne gasilna vaja in velika ljudska veselica na prostem. Ker imajo udeleženci polovično železniško vožnjo, priporočamo nedeljskim izletnikom, da pohite v obilnem številu v našo divno gornjo Savsko dolino. Poroka. V pondeljek se jo poročil v Radovljici učitelj g. Grundner z gospodično Pogačnik, hčerko mizarskega mojstra v Radovljici. Oba pridno delujeta pri prosvetnemu društvu. Zato je bi! učitelj v jeseni od P.-P. režima odlikovan s premestitvijo iz Radovljice v Kropo. Novoporočencema želimo obilo božjega blagoslova! Obrtna zveza v Radovljici ima v nedeljo, 21. t. m. ob 3 popoldne, sejo v zadrugi. Smrt vsled opeklin. Obleka se je vnela dveletnemu otroku posestnika Kralja v Novi vasi pri Lescah. Ko so 15. t. m. bili starši na polju in so sc otroci igrali pri štedilniku, se je malemu vnela obleka. Ko so prišli starši domov, je otrok čez pol ure vsled opeklin umrl. O ti ljubi paragraf. Okrajni glavar v Krškem je ukazal lani postaviti v proračunu primerno vsoto za plačo okrajnim babicam, ker jih bodo morale odslej plačevati občine same. Vse je ubogalo, čeprav so se možje jezili. Sedaj sredi leta pa naznanja veliki župan, da babico plačuje kot preie okrajna blagajna. Prehitro je bilo, je rekel polž. Apasnico je razneslo v Bczgovici pri Mokronogu. Podjetnik jc napravil velikansko apnenico; kakor stolp se je dvigala 10 m visoko, 12 vagonov apna bi vsebovala, a naenkrat se je razpočila. Kje tiči vzrok? Domačini pravijo, da je bila slabo zidana, podjetnik pa, da je položila hudobna reka smodnik med kamenje. Ugotoviti bo težko. Škode jc do 50.000 Din. Popolna tihota je zavladala na Mirni. Ni več rudarjev, ni več male železnice — vse je tiho, vse jc odšlo, premog pa počiva pod zemljo in čaka, da postane črn. Proti komunistom. »Zagreber Tagblatt« objavlja dobesedno noto naše vlade dunajski vladi glede boljševiške agitacije, ki se širi z Dunaja v balkanske države. Noti je priložen tudi seznam na Dunaju bivajočih komunističnih agitatorjev. Nota naše vlade trdo prijema sovjetsko poslaništvo na Dunaju in opozarja avstrijsko vlado, da izhajanje lista »Fčdera-tion Balcanique«, ki ga avstrijska vlada trpi, ne more koristiti prijateljskemu zbližanju obeh držav. Invalidom. Oddajo se takoj sledeče trafike: Gor. Pirniče št. 40, Gor. Gameljne št. 8 in Dol. Gameljne št. 35. Reflektanti naj se kar najhitreje, gotovo pa tekom 8 dni zglase v pisarni »Zveze vojnih invalidov, podružnica v Ljubljani. — Odbor. Nepreviden avtomobilist, Na cesti iz Malega Gabra proti Šentvidu pri Stični je dohitel neznan avtomobilist sedemletnega kočar-jevega sina Antona Godca v spremstvu njegove sestre. Avto je pridrvel v silnem diru za njima, tako, da se mu dečko ni mogel več pravočasno umakniti. Deklica je skočila v jarek, dečka pa jc podrl voz po tleh in ga vrgel s ceste. Kljub temu, da je fant na mestu ob- i ležal fn je sestra kričala za vozačem, ki je ' moral nesrečo opaziti, jc voz drvil s še večjo I hitrostjo dalje. Fanta, ki je dobil težke in ne- ! varne notranje poškodbe, so prepeljali dc. ! mov, za brezobzirnim in brezvestnim šoferjem pa se je uvedla preiskava. Iz Ljubljane. Zadnji sestanek katehetov v tem šolskem letu danes (petek 19. jun.) ob petih popoldne v posvetovalnici KTD. Na sporedu: 1. Nadaljevanje dela za novi katekizem. 2, Pomenek o počitniškem zborovanju obeh slov, kateh. društev. Disknsijski večar o novem načrtu o snov-no-šolskega zakoma danes odpade radi nujnega nadaljnjega posvetovanja o imenovanem zakonu. Izlet v Gornji grad. Umetnostno-zgodovln-sko društvo priredi za omejeno število članov v nedeljo, den 28. t. m. izlet v Novo Štifto, Gornji grad in k Sv. Frančišku pod vodstvom msgr. V. Steske. Sestanek pri ugodnem vremenu ob 5.30 pred železniškim prelazom na Dunajski cesti. Prispevek za prevoz 30 Din za osebo. Obvezne prijave sprejema tajnik ob delavnikih od „11. do 12 najkasneje do 25. t. m. v seminarju za umetnostno zgodovino, univerza. »Dom«, stavbna zadruga držcvnft nameščencev in upokojencev, r. z. z o. }, v Ljubljani. Sedež te zadruge jc v Ljubljani. Zadruga ima namen, preskrbovati svojim članicm cenena in zdrava stanovanja ali lastne hiše v Ljubljani in njeni okolici s tem, da kupuje, prezidava ali na novo gradi primerna poslopja ter jih članom oddaja v najem ali pa jih njim proda. — Član zadruge more postati vsak svojepraven državni nameščenec ali upokojenec v Ljubljani. Izjemoma se smejo sprejemati za člane zadruge tudi druge fizične in juridične osebe, katere se morejo vezati s pogodbami, če je njih članstvo v interesu zadruge. Kdor hoče pristopiti k zadrugi, mora to javiti načelstvu in mu predložiti pismeno pristopno izjavo. Članstvo preneha: 1. S prostovoljnim izstopom na podlagi pismene odstopne izjave. Odstop se mora naznaniti načelstvu vsaj eta konca meseca septembra in mora načelstvo sprejem odpovedi članu pismeno potrditi. 2. S smrtjo člana. 3. Pri pravnih osebah, ako se razdružijo. 4. Po določbi § 59. zadružnega zakona. 5. Z izločitvijo. — S sklepom načelstva se smejo izobčiti iz zadruge člani, kateri ne izpolnujejo zadružnih dolžnosti ali škoduje;o dobremu imenu in kreditu zadruge. Izločiti pa se morajo člani, kateri si3 izgubili pravico do samostojnega upravljanja svojega imetja (če so prišli v konkurz ali pod kuratelo) ali kateri so bili obsojeni zaradi kakega kaznivega dejanja. — Vsak član jamči za obveznosti zadruge s svojimi deleži in poleg tega še z zneskom štirikratnega vplačanega deleža. Zadružn' delež znaša 1000 dinarjev. Ob pristopu v zadrugo je plačati vsaj emo desetino deleža, ostanek pa v obrokih, ki jih določi načelstvo, a najkasneje v enem letu. — Ustanovitev zgoraj omenjene zadruge s socialnega in človekoljubnega stališča z veseljem pozdravljamo ter ji želimo kar največ uspeha. Borovniški Pekel. V nedeljo dne 21. t, m. se otvori nova t u r i s i o v s k a pot SPD skozi veleroir.antični Pekel ipod Pokojiščem nad Borovnico. Skupni odhod iz Borovnice ob 9.19 po dohodu vlaka, ki odhaja iz Ljubljane ob 8.40. Po ogledu Pelda na Pokojišču neprisiljena planinska zabava. Vsem prijateljem prirode, osobito pa Ljubljančanom, ki še ne poznajo izredno zanimive prirorlue posebnosti borovniškega Pekla, priporočamo, da si jo ogledajo to nedeljo. — V izložbi tvrdke Magdič pred pošto so razstavljeni posnetki (starejšega datuma) iz Pekla, novi se nam obetajo. Cikus Kludsky, ki je vzbudil v Ljubljani te dni veliko zanimanje, ima svoj ogromen šotor s tremi manežami in prosiori za skoro 10.000 obiskovalcev in pa zverinjak in trenski prostor na travniku za ljubljanskim velesej-mom, ki zavzema 2000 m: prostornine. Cirkus Kludsky, ki je bil že pred vojno v Ljubljani, seveda v neprimerno manjšem obsegu, je prišel iz angleške svetovna razstave v \Vem-bleyju. Obiska! je na poti v Jugoslavijo vsa večja mesta v Nemčiji, na Češkem in v Nemški Avstriji. V Ljubljano se je pripeljal iz Maribora z dvema posebnima vlakoma po 30 do 35 voz. Cirkus ima velikanski vozni park, ki šteje preko 70 voz, več avtomobilov in tri lokomotive, Stalno nameščenega osobja ima okrog 200. V menažeriji pa ima okrog 400 domačih, udomačenih in divjih živali. Posebno lepe so skupine levov, belih medvedov, kamel in pa slonov, izmed katerih je največji naravnost ogromen kolos, ki je čez 3 m visok in ki poriva z lahkoto in pio vsakem terenu tudi najtežje vozove. Poleg tega pa je še tudi izborno dresiran in je jako ubogljiv in miren. O otvoritvena predstavi, ki je povsem zadovoljila, da naravnost presenetila ljubljansko in okoliško prebivalstvo, smo že poročali včeraj. Doktor — zamorec iz cirkusa Kludsky — in policijski komisar? — V gostilno Gregorja IJabjana na Celovški cesti je prišel že par večerov elegantno oblečen mlad človek s štajerskim klobukom. Predstavil se je za doktorja in je prosil za prenočišče. Ker tega ni dobil, je g. doktor kaj malega pil in z!'. Nemčija je zelo povpraševala predvsem po okroglem lesu, in 2. Cene za obdelani les so neugodne, ker ne prinesejo niti stroškov obdelave nazaj. Cene za režam materijal so se napram jeseni dvignile komaj za 40 odstotkov, medtem ko so cene za okrogli les primeroma bolj na-narasle. Ker Nemčija kupuje avstrijski okrogli les, so njene žage boljše zaposlene. V Italijo izvažati okrogli les je Avstrija obvezana po mirovni pogodbi. V Italijo je Avstrija lani izvozila 1600 vagonov, v Nemčijo 3800 in v Švico 3600 vagonov okroglega lesa. Jamskega lesa je Avstrija izvozila v Porurje 3300 vagonov, v Švico pa 700 vagonov. Poleg tega je bilo iz Avstrije izvoženih v Nemčijo in Ogrsko 700 vagonov dogov, 6500 vagonov lesa za kurjavo v Nemčijo, Italijo, Švico in Ogrsko ter 5000 vagonov stavbnega lesa v Italijo (dve tretjini) in na Ogrsko (tretjino). Žage so v Avstriji sedaj boljše zaposlene, vendar pa obratujejo še večinoma reducirano. Čeprav je torej potreba žag primeroma majhna, so zaloge okroglega lesa majhne, ker je bilo iz gozdov radi tople zime izvoženo premalo lesa. Žage si zelo težko nabavljajo potrebne surovine. K temu pride še to, da posestniki gozdov niso nasekali veliko lesa, ker so cene neugodne. Pričakovati je, da bo izvoz še narastel, ker je povpraševanje Nemčije veliko. Čeprav industrija pohištva in stavbena industrija kupujejo malo lesa, porabi Avstrija približno toliko okroglega lesa, kolikor ga je lani izvozila v Italijo. Žage se trudijo, da bi omejile izvoz okroglega lesa posebno v Nemčijo pri sklepanju trgovskih pogodb. Nemčija favorizira uvoz okroglega lesa, ker znaša uvozna carina za okrogli les 1 zlato marko, za rezani materijal pa 6 zlatih mark; pravilno razmerje na bi bilo a : 8. « • • Konkurzi v Sloveniji v teku meseca maja 1025. Po naši statistiki je bilo v teku meseca maja proglašenih v Sloveniji 10 konkurzov napram 9 v mesecu aprilu 1925, 8 v mesecu marcu 1925, 5 v mesecu februarju 1925 in 7 v mesecu januarju 1925. Skupno je bilo torej v Sloveniji v teku prvih 5 mesecev letos razglašenih 39 konkurzov, medtem ko je znašalo število proglašenih konkurzov v prvih 5 mesecih lanskega leta samo 12. Hranilne vloge v Sloveniji. Po podatkih Zveze denarnih in zavarovalnih zavodov v Zagreba so znašale 31. decembra 1924 hranilne vloge na knjižice v Sloveniji 213.7 milijonov dinarjev, od tega v Ljubljani 179.9 milijonov dinarjev, vloge na tekoči račun pa 382.6, oz. 858.3i milijonov dinarjev. Z ljubljanske borze. Kakor doznavamo, Je uprava ljubljanske borze sklenila razpisati več novih mest za borzne senzale. Zvišanje diskonta v Italiji. Iz Rima poročajo, da se je z 18. t m. zvišala diskontna ob- restna mera od 6 in pol odstotkov na 7 odstotkov. Nov carinski tarif na Nizozemskem. Iz Haaga poročajo uradno, da stopi na Nizozemskem v veljavo nov carinski tarif, in sicer z dnem 1. julija letos. borza. Dne 18. junija 1925. DENAR. Zagreb. Berlin 13.6750—13.8250 (13.45—13.60), Italija 2.1378 — 2.1678 (2.1740 — 2.2040), London 275.80 — 278.90 (275.90—280.90), Newyork 56.49— 57.99 (56.48—57.28), Pariz 2.7250—2.7750 (2.7250— 2.7750), Praga 1.6805-1.7075 (1.6780-1.7026), Dunaj 7.97—8.09 (7.95—8.07), Curih 11.04r-11.14 (11.01-11.11). Curih. Belgrad 9.05 (9.05), Peš ta 0.007255 (0.007250), Berlin 1.2260 (1.2260), Italija 19.25 (19.75), London 25.03 (25.0350), Kewyork 515 (515), Pariz 24.30 (24.6750), Praga 15.25 (15.25), Dunaj 72.60 (72.50), Bukarešt 2.40 (2.40), Sofija 3.75 (3.75). VREDNOSTNI PAPIRJI. Ljubljana. 7 odstot. invest. posoj. 61.50—62.50, Vojna odškodnina 202 den., Celjska posoj. 200—205, Mea-kantilna 100—104, Ljublj. kreditna 225—265, Praštediona 800—805, Kreditni zavod 175—185, Strojne tovarno 135 bi., Trbovlje 335—345, Vevče 100—100, Stavbna družba 265—280, 4 in pol odstot. zastavni listi 20 den., 4 in pol odstot. zadolžnice 20 den. Zagreb. Hrvatska eskomptna 103—105, Hipot. banka 56—56.50, Jugobanka 100, Ljublj. kreditna 240—260, Praštediona 800, Slavenska 70, Eksploa-tacija 3250, Gutman 350, Slavonija 39—40, Sefte-rana 530, Vevče 100, Trbovlje 350, 7 odstot. invest. posoj. 64, Vojna odškodnina 213. BLAGO. Ljubljana. Les: Hrastove vozovne deščice, L in II. vrsta, 43 mm, 2.65 m, 54 mm, 2.85 m, foo meja 1 vag. zaklj. 1300; bukove parjene deske, 27 do 100 mm, od 2.50, I. in II. vrsta, fco meja 1080 den.; čreslo, suho, v ovojih, letošnje, leo nakl. post. 5 vag. zaklj. — Žito in polj. pridelki: Pšenica Rosa!6, par. Postojna trans. 455 bi.; pšenica avstralska, par. Postojna trans. 455 bi.; ječmen, orig., srbski, 60 kg, Ico Ljubljana 325 bi.; fižol, rib-ničan, orig., fco Ljubljana 625 den.; fižol, prepeli-čar, orig., fco Ljubljana 265 desn.; koruza slavonska, par. Ljubljana 1 vag. zaklj. 223. Veterinarski kongres v Ljubljani. Pričel se je včeraj ob pol 11. v veliki dvorani kazine. Udeležencev je približno 120. Razen že omenjenih uglednih gostov moramo zabeležti še udeležbo oblastnih referentov za živinorejo E. Engelmana iz Vukovara in Pavlina iz Ljubljane in profesorjev zagrebške fakultete za živinozdravništvo dr. Bosuiča, dr. Gjuriča in dr. Juraka. Kongres je otvoril veliki župan dr. Vilko Baltič kot pooblaščenec ministra za kmetijstvo in vode dr. Krste Miletiča. Nato je izročil vodstvo podpredsedniku > Zveze jugoslovanskih veterinarjev« podpolkovniku žiivnozdrav-niku v p. dr. Viviču. Predsednik je najpoprej predlagal, da izreče kongres svojo udanost Njegovemu Veličanstvu kralju, kar so zborovalci z odobravanjem sprejeli; prav tako tudi pozdravna br-zojava ministroma za kmetijstvo in za vojno, ki sta doslej podpirala stremljenja živino-zdravnikov in ju kongres prosi, da ostaneta veterinarjem naklonjena tudi v bodoče. Potem je pozdravil navzočne zastopnike oblasti in nato se je predsednik spomnil šestih umrlih tovarišev-članov, katerim zakli-čejo navzočni >slava«. Po pozdravu predsednika pripravljalnega odbora v Ljubljani dr. Pestotnika, ravnatelja mestne klavnice, je pristopil kongres k prvi točki svojega delovnega programa občnemu zboru >Zveze jugoslovanskih veterinarjev«. V imenu odbora je podal poročilo o delovanju v pravkar minulem poslovnem letu odbornik Milan Mitrovič. Društvo šteje 353 članov, ki so organizirani po sekcijah. Društvo je vodil v tem letu najprej predsednik Mla- denovič. Ko je bil službeno premeščen iz Belgrada, je prevzel vodstvo podpredsednik dr. Vrvič. Odbor je posvetil svojo pozornost poleg običajnih poslov zlasti proučavanju načrta za zakon o živinozdravniških zbornicah in pravilnika za posmrtno pomoč, potem znanstveni terminologiji in vzdrževanju dobrih odnošajev do naraščaja. Društvo je izdajalo svoje glasilo »Veterinarski glasnik« v &300 izvodih. O premoženjskem stanju društva je poročal blagajnik, ravnatelj mestne klavnice v Belgradu Kosta Vrbič. Poročili obeh odbornikov je vzel zbor na znanje in prav tako poročilo člana nadzorstvenega sveta referenta A. Engelmana ter podelil odboru razrešnico. Na predlog Dušana Markovida se je sklenila sprememba društvenih pravil v toliko, da se bo zahtevala odslej tudi od vseh tujcev, ki bodo hoteli biti člani društva, diplomska kvalifikacija. Na popoldanskem zborovanju so se prebrale številne brzojavke, ki so jih poslali zadržani tovariši. Nato je sledila volitev novega odbora in liste, iz katero izbere minister člane za veterinarski svet. Živahen razgovor se je razvil o vprašanju izgradbe domače terminologije za veterinarsko in farmakološko vedo. Sklenili so nadaljevati nabiranje strokovnih izrazov med narodom in vzdrževati ozek stik z zagrebško živinozdravniško fakulteto in drugimi naučnimi organizacijami, pa tudi zasebnimi delavci na tem polju, da se zbrano blago čimprej uporabi in čim samostojneje uredi. Glede načrta zakona o živinozdravniških zbornicah se je otvoril najpoprej splošen razgovor, tekom katerega je živinozdravnik Stegti podal obširno poročilo o potrebi osnovanja takih zbornic za živinozdravnike in izčrpno naslikal položaj živinozdravnikov v naši državi. Izvolili so ožji odbor, ki naj načrt prouči in kongresu poroča. Sledil je razgovor o pravilniku za medsebojno pomoč za slučaj smrti. Obširno je utemeljil potrebo take ustanove v društvu g. Korošec, nakar je bil projekt, kakor ga je izdelal odbor, sprejet. Ogledovanje mesta je odpadlo, ker je skoro ves popoldan padal dež. Zvečer so se zbrali udeleženci na komer-ztj v kazini. Kongres se danes nadaljuje. Glasilo Vatikana, »Osservatore Romano« z dne 17. t. m. prinaša na uvodnem mestu poročilo o prvem krščansko-socialnem kongresu v Ljubljani. Uvodoma navaja kratko zgodovino o postanku in razvoju krščansko-socialnega gibanja med Slovenci. Pripoveduje, kako je leta 1894. »genijalni duhovnik« kaplan dr. Janez' Krek vrgel med peščico delavcev krščansko-socialno misel in kako se je nato razvilo mogočno krščansko socialistično gibanje med Slovenci. Danes obstojajo po vseh industrijah v Sloveniji krščansko-socialistične delavske organizacije. Dr. Krek je umrl, a njegov duh živi v krščansko-socialnih organizacijah in ustanovah dalje. V ohranitev in negovanje tega duha se je ustanovila posebna mladinska organizacija pod imenom Janeza Kreka, ki zbira v svoj krog najinteligentnejše delavce, ki se posvečajo kulturnemu delu med delavstvom Prvi kongres slovenskih krščanskih so-cialcev — nadaljuje poročilo — ni hotel biti nikaka zunanja manifestacija, marveč je hotel le opredeliti in koordinirati aktualne naloge katoliške akcije med delavstvom. Njegov končni cilj je bil: Mir Kristusov v kraljestvu Kristusovem. Nato podaja poročilo potek kongresa, navaja, da ga je vodil veteran delavskega gibanja Gostinčar, da je poslal kon- gresu svoj pozdrav posl. dr. Korošec, da je imel uvodno predavanje dr. Gosar. Dalje navaja poročilo po redu vse referate: o sodelovanju duhovščine v delavskem gibanju, mla-i dinski organizaciji »Janez Krek« itd. Nagla, ša, da Be je izrazila želja, naj ae da duhov skim kandidatom prilika, da poglobe svoje znanje o socialnih problemih. Istotako se je pozvalo dijaštvo, da posveča socialnim problem mom in delavskim zahtevam največjo pažnjo. Poročilo navaja vse sprejete resolucije in zaključuje : »Vse resolucije so bile sprejete z vzklikom, po zanimivi in živahni razpravi, ki je pokazala najlepšo edinost v namenih in plemenito tekmovanje v delavnosti. To je bil prvi splošni kongres krščanskih delavskih društev v Sloveniji in njegov uspeh obeta naj-boljše za bodočnost.« Simpatični odziv v glasilu svete stolice, odkoder se je po velikem Leonu pozval katoliški svet k krščansko-socialistični akciji, je zelo pomemben in časten za slovensko krščansko-socialno delavsko organizacijo. Načrt novega šolskega zakona v upravno-prav-nem oziru. Disciplinarna določila. Načrt hoče uničiti poslednje jamstvo za| objektivno delovanje in za službeno nedotakljivost učiteljstva ter izroča učne osebe na milost in nemilost šolskim oblastem. Naše; uradništvo in z njim učiteljstvo ima zdaj v, pragmatiki kolikor toliko zadovoljive disciplinarne predpise. Moderne zakonodaje zahtevajo, da sodi disciplinarne pregreške dr-t žavnih uslužbencev disciplinarno sodišče nal poseben predlog tožitelja v ustni, kolikor toliko javni razpravi, preiskovalni komisar no sme biti ne sodnik ne tožitelj, ločiti se morajo kazni za nerednost od disciplinskih kazni, nevredna uslužbenca in državne uprave ie denarna kazen. Vse te principe načrt brezobzirno zavrača ter uvaja čisto absolutistična samovoljnost: disciplinarne kazni preiskujeta in izrekata tudi šolski upravitelj in okrajni šolski nadzornik, preiskuje in predlaga nadalje oblastni šolski nadzornik, kaznujeta na' oblastna prosvetna oblast in minister. Ni!. -v načrtu ni razvidno, kdaj kaznuje ta kdaj ona disciplinarna oblast, le tri najvišje kazni so pridržane — dvakrat v načrtul — g. ministru. Učitelji so v tem pogledu ob vse pravice, ki jim jih je prinesel uradniški zakon, kajti preko teh določil tudi pravilnik o postopanju ne bo mogel iti. Logika načrta je v tem pogledu vzorna, toda učiteljstvo bo od te logike glava bolela, ko bodo »lutke svojih predstojnikov«, ki vsaj vsi ne bodo same angelske objektivne narave! In vsaka disciplinarna kazen, tudi ona po šolskem upravitelju izrečena, bo mazala službeni list cela tri leta! (Govor poslanca dr. Kulovca v narodni skupščini v debati k vladnemu načrtu zakona o poljedelskih kreditih dne 29. maja.) Sklepno besede. Gospodje! Če jaz tukaj govorim samo o našem zadružništvu, mislim da ne bi storil prav, če bi šel molče preko srbskega zadružništva v Vojvodini. Če gospod minister izreka tako obsodilne besede o zadružništvu, mislim, da je ta obsodba namenjena našemu zadružništvu. Kaj pa pravi o srbskem zadružništvu? Že v odboru za poljedelske kredite sem omenil, da sem govoril o tej zadevi z nnjboljinj pgpmBT.tajft.tt 'isitizr? Otroka kapitana Granta. 1 (Potovanje okoli sveta.) Francoski spisal Jules Verne. — Poslovenil A. B. PRVI DEL. Ob Južni Ameriki. Prvo poglavje. Balance-fish. Dne 26. julija 1864 je bril oster severovzhodnik, ko ie krasna jahta rezala s polno paro valove Severnega preliva. Angleška zastava je plapolala na vrhu zadnjega jambora, na glavnem jamboru pa je nosila modra zastavica z zlatom tkane začetnice E. G., nad katerima se je košatila vojvodska krona. Naša jahta se je imenovala D u n c a n ; njen posestnik je bil lord Glenarvan, eden od šestnajstih škotskih velikašev, ki so sedeli v visoki zbornici, najvplivnejši član kluba »Royal-Thames-Yacht-Club«, ki je slavnoznan po vsem kraljestvu. Lord Edvard Glenarvan je bil na krovu; z njim je bila njegova mlada gospa lady Helena in njegov bratranec major Mac Nabbs. D u n c a n, ki je bil pred kratkim zgrajen, je ravnokar naredil nekoliko milj poskusne vožnje zunaj Clydskega zaliva, sedaj pa se je vračal proti Glas-govvu; otok Arran se je že kazal na obzorju. Naenkrat zakliče mornar-izvidnik, da se žene velikanska riba p6 Duncanovi brazdi. Kapitan John Mangles je takoj opozoril lorda Edvarda na velikana. Glenarvan je stopil z majorjem Mac Nabbsom v ladijsko kaiuto ta povDrašai kapitana, kaj misli o tej živali. »Vaše blagorodje,« je odgovoril John Mangles, »mislim, da je velik kit. »Kit v teh krajih,« se je začudil Glenarvan. »Brez dvoma,« je povzel kapitan. »Ta-le riba spada k oni vrsti kitov, ki žive po vseh morjih, v vseh zemljepisnih širinah. To je, kakor mu pravijo angleški mornarji, balance-fish; mislim, da se ne motim, če ga prištevam k tej zalegi. Če dovoli vaše blagorodje in če je ustreženo gospe Glenarvan, da vidi enkrat zanimiv lov, bomo kmalu vedeli, pri čem smo.« »Kaj mislite, Mac Nabbs?« je vprašal Glenarvan majorja, »ali se vam zdi, da bi poskusili?« »Jaz mislim, da bo tako prav, kakor boste vi ukrenili,« je mirno odgovoril major. »Sicer pa,« je povzel John Mangles, »tej nevarni zverjadi ne smemo prizanašati. Porabimo ugodno priliko, imeli bomo razburljiv prizor in po vrhu še dobro delo.« »Pa naj bo, John,« je dejal lord Glenarvan. Nato je poslal po gospo Heleno, ki je prihitela v kajuto; zanimivi ribji lov ji je bil zelo všeč. Morje je bilo mirno kot redkokdaj; na gladini si mogel zasledovati brze kretnje velikana, ki se je sedaj strmoglavil v globine, sedaj zopet pognal nad vodo z neverjetno silo. John Mangles je izdal povelja. Mornarji so vrgli čez krov na desni strani debelo vrv, na katero so preje pritrdili kavelj z debelim kosom slanine. Čeprav je bil kit še več ko petdeset metrov oddaljen, je vendar vado, nastavljeno njegovi požrešno-sti, zavohal. Urno se je bližal jahti. Njegove plavute, sive na robeh, črne pri korenu, so ljuto udarjale po valovih, medtem ko je z repom krmaril, da ostane v določeni smeri. Čim bolj se je približeval, tem bolj so uienove velike, izbuljene oči sijalo v ognju DpžeUe- nja. Zevajoče žrelo je kazalo štiri redi zob. Glava je bila široka in ustvarjena ko dvojno kladivo na enem ročaju. John Mangles se ni zmotil; to je bil eden od najbolj požrešnih zastopnikov iz družine kitov, balance-fish Angležev (riba z glavo, ki ima podobo teht-nice-»balance«). Potniki na Duncanu so napeto opazovali vsak gib ribjega velikana. Žival je bila kmalu pri kavlju; obrnila se je na hrbet, da bi laže zagrabila, in — ogromna vada je izginila v še večjem žrelu. Takoj nato se je žival sama nabodla, ko je z vso silo nategnila vrv. Mornarji so začeli navijati škripec, pritrjen na koncu jadrne prečnioe. Kit se je besno otepal, ko je videl, da bo treba ljubo domačijo zapustiti; nazadnje so ga pa le ukrotili. Vrv s premičnim vozlom na koncu ga je zagrabila za rep in mu onemogočala otepanje. Kmalu nato so ga potegnili čez ograjo na krov in vrgli na mostič. Z vso previdnostjo se mu je mornar približal in mu z enim samim silnim zamahom odsekal nevarni rep. Ribji lov je končan, zverine se ni treba več bati. Mornarji so nasitili svojo maščevalnost, ne pa svoje radovednosti. Na krovu vsake ladje imajo navado, da skrbno pregledajo kitov želodec. Mornarji poznajo maloizbirčno požrešnost kitovo; zato se nadejajo presenečenj, ki jih pogosto tudi dožive. Lady Glenarvan ni hotela biti zraven pri tem odvratnem »raziskovanju«. Raje se je podala v svojo kabino. Kit je še sopel; dolg je bil deset čevljev (čevelj je 0.32 m) in tehtal preko šeststo funtov (funt je 0.5 kg). Taka velikost in teža ni pri teh živalih nič nenavadnega; toda če balance-fish ne spada v vrsto največjih kitov, spada vsaj med najbolj nevarne. IDalie sledU trbskim zadružnikom protom ali parokom — ae vem kaj je že ta gospod — g. Markovičem Iz Indjije. Ta je po svoji strokovni izobrazbi in po svojem zadružnem delu pač eden prvih zadružnikov v naši državi, česar mi gotovo ne bo nikdo oporekal. On je v časih, ko je bila Vojvodina še pod madjarsko oblastjo, nastopal z vso silo proti madjarskemu zadružništvu, ki je hotelo prodirati med Srbe in Hrvate na približno enak način, kakor to hočejo sedanji vlastodržci v tej državi. (Medklici na levici: Madjarska kopija!) Tam so imeli vere-sijske zadruge, in gospod Markovič mi je pripovedoval, da so te zadruge naletele na največji odpor od strani srbstva. Vkljub vsemu preganjanju pa se je srbskemu zadružništvu v Vojvodini posrečilo osnovati srbstvu trdno podlago, in vkljub preganjanju se je vedno bolj širila ekspanzivna moč srbskega zadružništva v Vojvodini, ker te srbske zadruge so bile tako močne in tako smotreno vodene, da so mogle parcelirati velika posestva in naseliti na njih male kmete. Ta gospod Markovič mi je izjavil, da odklanja ta zakon in da je ta zakon v naprej obsojen na neuspeh. (Ploskanje na levici.) Gospod minister pravi dalje, da sedanje zadružništvo ruši državno misel. Gospodje, na to mu odgovarjam, da zadružništvo že po svojem bistvu ni in ne more biti destruktivno in da pravi nacijonalni državni ideji absolutno ne more škodovati, nasprotno je res: samo podpirati in krepiti jo more. Zakaj zadružništvo ni nekaj umetnega in samovoljnega, kakor si to gospodje od vladne večine predstavljajo. Zadruge se pač po zakonih formirajo, toda to je le zunanja oblika. V svojem bistvu je zadružna misel ista, ali vsaj vsporedna idejam, ki je podlaga družini, občini, državi, narodu. Zadružna ideja je imanenten življenski pojav, pojav, ki ima svojo opravičenost pred drugimi tvorbami in organizacijami. Kakor človek po svoji naravi hoče državo, ker brez nje ne more živeti, tako hoče svojo pomoč v vzajemnem delu, ker se sicer čuti nemožnega in izročenega izkoriščanju. To leži že v sami človeški naravi. Ta zavest ima samo ustvarjajoče in pretvarjajočo silo, nikdar pa ni destruktivna, vsikdar konstruktivna. Res pa je namreč to, da je sedanje zadružništvo morda destruktivno, a samo v enem oziru, da ruši zmisel velesrbske države, konstruktivno pa v tem, da razširja pravo jugoslovansko državno zmisel. (Burno odobravanje in ploskanje na levici.) In če hoče gospod minister naslikati svoje zadružništvo kot lepšo zarjo bodočnosti, mu povem, da je to Blaba in prazna muzika bodočnosti. Gospodje! Videli smo, da so v teku časa nastali razni načrti, kako bi se rešilo vprašanje poljedelskih kreditov. Ti načrti so bili rojeni iz politike, in se niso mogli obnesti in ne prinesti koristi. Doživeli smo slučaj, da je isti minister moral pokopati svoj načrt in priti na dan z drugim. Videli smo, da je gospod minister prej zagovarjal drugi načrt. (Minister za kmetijstvo Miletič ugovarja: >Na isti osno- vi!«) Ne, na popolnoma drugi osnovi. (Minister za kmet. Miletič: >Ampak vendar na podlagi varijante!«) Iz tega sledi, da je logika dejstev večja, kakor mislijo razni činitelji, in jaz sem prepričan, da bodo kmalu izprevideli, da so neprav storili, ker niso hoteli upoštevati naših načrtov, ker niso poslušali nas, ki imamo nekaj prakse na tem polju in ki končno tudi nismo taki »antidržavni« in »separatistični« elementi, kakoršne bi nas sedanji vladni mogotci v svoji objestnosti in preraču-njeni politični taktiki radi naslikali. Prepričan sem, da si bo logika resnice priborila svoje pravice in svojo pot tudi v tem vprašanju, in da bo navlaka, ki visi na tem zakonskem načrtu, kmalu odpadla, in da se bodo polagoma merodajni gospodje prerili do izkustva in spoznanja prave poti ter se okoristili z izkušnjami drugih držav. Takrat bo triumfirala naša zamisel o poljedelskem kreditu. Izjavljam, da moramo ta zakonski načrt v načelu odklanjati. (Živahno odobravanje in ploskanje na levici.) Dopisi. Žiri. (Čuden strokovni učitelj.) Pri nas v Zireh se je vršil čevljarski prikrojevalni tečaj in sicer od 21. aprila do 14. junija, katerega je podučeval strokovni učitelj, ki nam ga je postal urad za pospeševanje obrti v Ljubljani. Pričakujoč, da bo imenovani urad poslal res strokovnjaka, so se tukajšnji čevljarji v velikem številu udeležili tečaja in sicer 22 po številu, kar pomeni jako velik obisk za tali tečaj. Ali na žalost smo morali takoj spoznati, da nam je imenovani urad poslal učitelja, kateri bi bil mogoče sposoben za poučevanje šolske dece, nikakor pa ne v čevljarski stroki, keu ima vsak čevljarski pomočnik več prakse v svoji obrti kot ta »strokovni učitelj«. Mi nikakor ne moremo razumeti, kako more urad za pospeševanje obrti namestiti človeka kot strokovnega učitelja, ki nima popolnoma nobene prakse. Gotovo se dobijo ljudje s primerno izobrazbo, ki bi radi poučevali in bi pri tem gotovo vsak obiskovalec imel koristi, med tem ko od takih učiteljev ne more imeti nobene koristi, in tudi ni v nobeno čast niti uradu niti drugemu. Zaradi tega prosimo zgoraj omenjeni urad, da takih ljudi ne pošilja več okoli. Opozarjamo pa kolege čevljarje tudi v drugih krajih, ako nameravajo prirediti kak tečaj, da se dobro informirajo pri pospeševalnem uradu, kakega učitelja jim pošlje, da ne bi morda naleteli kot smo v Zireh, ko smo zapravili celih 8 tednov vsaki dan od 2 do 3 ure ali pa še več. Pri tem pa se nismo naučili, bi lahko rekli, skoraj nič. Mi smo imeli že razne tečaje, ampak takega še ne. Od »strokovnega učitelja«, ki smo ga topot dobili, se noben udeleženec niti posloviti ni hotel. To je čisto razumljivo. Radi bi vedeli, kaj je našel obrtnopospeševalni urad na tem človeku, da ga pošilja po deželi okoli? Mar so tukaj kakšni drugi nameni? Na vsak način proti temu najodločnejše protestiramo in zahtevamo, da urad za pospeševanje obrti res pospešuje obrt z resničnimi strokovnimi učitelji, ne pa s šušmarji. Zagorje ob Savi. (Na naslov naših de-mokratarjev.) Zagorski gospodje demokrati skušajo v »Jutru« oprati zamorca, toda ta trud je prazen. Kdo pa je kriv, da nimamo danes odgovarjajočega šolskega poslopja, kdo je zanemaril priliko pred vojno in tudi med vojno, da se šola ni zidala, dasi so bili pogoji za to dani? Pribijeono, da je to storila »narodno-napredna strankac, ki je imela takrat večino tako v krajnem občinskem svetu kakor v občinskem odboru. Namesto, da bi zidali šolo, so tedaj gospodje naprednjaki pridno podpisovali vojna posojila. Zato jih je pa avstrijska vojna uprava nagradila z zaslužnimi križoi. So daj v največji draginji in denarni kriza bi pa ta gospoda hotela čez noč zidati šolo in obremeniti občino in davkoplačevalce z novimi neznosnimi bremeni. Odgovornost bi naj pa seveda nosili drugi. Bodite uverjeni, da se bo šola zidala, kakor hitro nastanejo ugodnejše razmere. Saj gre za naše lastne otroke, ki bi jim pač vsi želeli čim prej zdravejše in prijaznejše šolske prostore. Gospodje govore nekaj o tem, za kaj vse se imamo zahvaliti temu in onemu. Naj gospodje povedo Se to, komu se ima zahvaliti njihov prijatelj za gostilniško koncesijo? — Kar se tiče električnih naprav, požre mesečna najemnina za zadružni lokal v znesku 250 dinarjev mesečno, ki jo prejema demokratski pristaš za svojo zaduhlo Met, domalega ves zaslužek pri novih investicijah in žarnicah. Sedanji občinski odbor je izvršil v par letih več nujnih gradbenih del, nego prejšnja večina v 20 letih in dobrot teh zgradb so v enaki meri deležni tudi demokratski pristaši. Tudi vodovod pride na vrsto čim preje. Vodovodni odbor, ki je petnajst let spal, spada v pokoj; zavor ne potrebujemo. Dijaški vestnik. Tovariši akademiki in srednješolci! V kratkem izide številka »Socialne misli«, ki bo v celoti posvečena mlademu katoliškemu dijaškemu gibanju. Številka je po svoji vsebini naravnost izbrana. Članki so vsi od akademikov in srednješolcev. Ta številka bo gotovo stalen kažipot slovenskemu katoliškemu dijaštvu za uresničenje velikega Pijevega gesla: Pax Christi in regno Christi! Poživljamo, da si vsak tovariš to številko naroči. Pošlje naj dopisnico z naročbo Upravi »Socialne misli« v Ljubljani, Jugoslovanska tiskarna, kolportažni oddelek, Poljanski nasip 2 obenem s 5 Din. Tovariši pa naj tudi agi-tirajo med vsemi somišljeniki za čimvečjo razširjenje te številke v katoliških vrstah! Orlovski vestnik. Ljubljansko orlovsko okrožje je razposlalo lepake in vabila vsem podrejenim odsekom za prireditev dne 5. julija v Št. Vidu. Odsek, ki bi jih ne prejel, naj takoj javi. Naznanila. Gas. društvo Dovje priredi dne 21. junija proslavo 35 letnice svojega obstoja in blagoslovljenje vodovoda. Na to prireditev vabi zlasti izletnike, ki posečajo naše planine, in druge prijatelje gasilstva. Gasilno društvo Bled proslavi dne 2. avgusta t. 1. 40 letnico svojega obstoja. Naprošajo se sosednja društva, da na ta dan ne prirejajo veselic. Natančen spored objavimo pravočasno. — Odbor. Zvoza geometrov, sekcija Ljubljana. Odbor sklicuje protestni izredni občni zbor, dne 28. junija 1925 ob 10. uri dopoldne v zbornično dvorano univerze v Ljubljani. Dnevni red: Napredovanje geometrov. Udeležba obvezna. — Odbor. V društvu »Soča« se vrši letos IV. občni zbor v četrtek 25. t. m. v salonu pri »Levu« z običajnim dnevnim redom. Začetek ob 8. uri zvečer. Vabljeni so vsi člani društva. Podružnica Jugoslovanske Matice t Radovljici priredi v nedeljo dne 28. junija t. 1. ob 11. pred-poldne v vestibulu graščine v Radovljici javno tombolo. P. n. domače in okoliško občinstvo se vabi, da se prireditve udeleži v obilnem Številu in da si karte za tombolo oskrbi pri predprodaji. — Podružnica Jugoslovanske Matice v Radovljici, dne 17. junija 1925. Po svetu. Novo nemško podjetje. Nemci delajo ia vseh sil, da sd pribore v svetu znova ugled in spoštovanje. Sedaj pripravljajo novo podjetje, s katerim hočejo dokazati, da nemškega duha nesreča ni uklonila: Sloviti bivši poveljnik brodolovke »Seeadler«, ki je bila v svetovni vojni strah zavezniških ladij in je bila znana pod imenom »Morski hudič«, podka-pitan grof Luckner, se pripravlja s svojo ladjo na novo vožnjo okolu sveta. Ladja je 2500tonska jadernica, preustrojena v Flettnerjevo motor-sko ladjo; vrhu tega je dal Luckner opremiti ladjo s pomožnim motorjem. Pri opremi ladje so se kosale najboljše nemške tvrdke, da pokažejo 6vetu, kaj zmore nemška sposobnost, Na ladji je prostora za 120 oseb. Potovanje je preračunano na 1 in pol do 2 in pol leta in ima začrtan sledeči pravec: Severna Amerika, Mehika, Venezuela, Brazilija, Argentinija, skozi Magelhaenski preliv v Južno morje, Avstralija, Holandska Indija, Japan, Kina, Indija, Afrika, od tu povratek v Evropo. Na 6voji poti bo Luckner 12—13krat križal ekvator. Dva nova osnovna elementa. Profesor dr. Ne rast na fiizikalično-matematičnem oddelku pruske akademije znanosti naznanja, da je odkril vladni svetnik na fizikalično-tehniškem državnem zavodu dr. W. Noddack dve od petih doslej brez uspeha iskanih temeljnih snovi zemlje. Elementa sta dobila imeni >Rhenium< in »Massurium«, spadata pa v vrsto mangana. Dokazilo se je posrečilo kemičnim in rontge-nospektroskopičnim potom. Zemlja in vsa druga svetovna telesa sestojijo iz osnovnih elementov, ki so jih razdelili v >periodični sistem elementov«. Vseh je 92. Najtežji element, uran, ima številko 92. V vrsti je bilo doslej 5 vrzeli. Manjka vrstna številka 87, alkalijeva kovina, pred radijem: dalje 85, neki »halogen«; 61, neka prst; potem pa 75 in 43, in ta dva elementa so sedaj dobili. Manjkajo torej še št. 61, 85 in 87. Gotovo se še marsikdo spomni na odkritje elementa »Hafnium« pred par leti; odkrila sta ga danski učenjak Coster in ogrski fesor Wevesy. Novi element 43 pride med >Molybden« in »Ruthenium«, 75 pa med >Wolfram« in »Osmium«. Odkritje je zaenkrat samo teoretično važno, potrjuje veljavnost »periodičnega sistema elementov« i pomen vrstnih številk za teorijo o atomih. Mogoče je pa, da bo novo odkritje imelo tudi praktični pmen. Geograf Doumerque. Znano je, da so Franoozi poleg Amerikancev najslabši geografi. Danski prestolonaslednik je obiskal te dni pariško razstavo dekorativne umetnosti. Predsednik francoske republike Doumerque je imel navdušen govor in je slavil lepoto danskega glavnega mesta Kristianije. Danski princ se je malo namuznil, pa je poslušal naprej. Ker je pa ime Kristijaniija bilo le prevečkrat imenovano, je neki gospod iz Doumerqueove okolice hotel priskočiti predsedniku na pomoč, opozoreč ga prav natihoma, da je Kristijanija glavno me9to Švedske. mr Originalne (prave) potrebščine fixai in preservata m OpSograph dobite edino le pri L, 9 Selenburgova ul. 6/1. ^osJT SI Vsaka drobna vrstica Din 1'SO ali vsaka beseda 50 par. Naj-manjši 5 »In. Oglasi nad devet vrstic se računajo vise. Za odgovor znamko. GOSPODIČNA t prakso iSče mesta v pisarni aH kot blagajničarka tu ali izven. Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 3995. Dragi Boris! Sem v velikih skrbeh za Tebe. Prosim Te, vrni se v Tržič ali sporoči vsaj, kje da si. Tvoja teta ANA. izprašan kurjač se IŠČE za parno žago v Slavoniji. Prednost ima oni, ki se razume tudi na obrat i motorjem. Zglasiti se je pismeno ali pa osebno pri: »Atlanta«, Cigaletova ul. 1. UČENCA 16 let starega, močnega, s primerno šolsko naobrazbo, išče trgovina A. JANC — Novomesto. — Ponudbe do 15. julija 1925. 3977 UČENKO udravo, s primerno šolsko Izobrazbo, poštenih staršev, 6prcjme takoj v manufakt. trgovino VIKTOR WEIBL, Metlika. 3969 Mala sobica se odda gospodu ali gospodični 20. junija. — Naslov v upravi lista pod štev. 3991. Prodajalko izučeno v trgovini s steklom in porcelanom — se takoj sprejme v stalno službo. — Samo pismene ponudbe na JULIJ KLEIN, LJUBLJANA poštni predal št. 40. Odeje (kovtri) se sprejmejo v delo po nizki ceni. — Naslov pove uprava »Slovenca« pod štev. 3993. [š6? se SODAR kateri bi prevzel izdelavo hrastovih dog na akord. — Ponudbe z navedbo pogojev na upravo »Slovenca« pod: »Hrastove doge« itev. 3986. =lll=M=ll!=lllsi NAJBOLJŠA REKLAMA so oglasi v vSJcver.cu«. S PRAZNA SOBA s posebnim vhodom pri gospodarju se takoj odda. — Naslov pove uprava lista pod številko 3963, NA DOBRO se sprejme več gospodov ali gospodičen, - Poizve se na Emonski cesti 4, priti., desno. prve ital, znamke, 32 HP, elektrika, 6 sedežev, izvrsten in popolnoma zanesljiv voz, v garantirano brezhibnem stanju, z novo gumijo in rezervo, se proda. - Ponudbe pod »Specialna marka« štev. 3834 na upravo »Slovcnca«. dr. AL. ZALOKAR Tavčarjeva ulica št. 1 epe! redno ordinira. i 0 do 12 tisoč Din posodim v dobro idoče podjetje, najrajše železninske stroke, proti primernim ob-restim in popolni varnosti, ako dobim dobro in stalno službo potnika, skladiščnika ali v pisarni, kjerkoli v SHS, oziroma se udeležujem kot družabnik, — Odgovor na: »Aloma Company« Ljubljana, Kongresni trg, pod značko: »Sigurna eksistenca«. 4002 KAJ VAM ŠE VEDNO NI ZNANO, da se najceneje in najbolje oblači v detajlni trgovini konfekcij, tovarne FR. DERENDA & CIE. na Erjavčevi cesti Stev. 2, nasproti Dramskega gledališča. Ravnokar došli modni platneni sukniči in se dobe že od 70 Din naprej. Bogata zaloga vsakovrstnih OBLEK za gospode, dečke in fante po konkurenčnih cenah. —• HITITE, da ne ZAMUDITE. iiieiiieiiieiiieih VSE TAPETNIŠKE IZDELKE od najfinejše do najcenejše izdelave ter vsa popravila po najnižjih cenah izvršuje RUD. SEVER — Ljubljana, Gosposvctska cesta štev. 6. POZOR, KMETOVALCI in OBRTNIKI I Prevozni mlini za domače mletje (pogon 2—3 KS) so na ogled in prodajo pri: PODBOJ, Sv. Petra c. 95. Patent fotele fine konstrukcije — dobite samo pri RUDOLF SEVER, special. zaloga tapetniških izdelkov, Ljubljana, Gospo-svetska cesta 6. V zalogi vsakovrstna Sma ln »bik po tovarniških cenah. (/rajiaH npHxofl! Cuaiio KV.Trjpno .Tnn.e, <5ea pasjiaue nojia n npo(J>ecnjo M0Jice ceOn nopenpejjoBHor aaHHMafta, ^a o6e86e;;H CTa-jiaH npnxo;; vsrpejuuiM jia-KDM H OTJieHUM nOCJIOM 663 H0BiiaH0r yjiora. - SanHTe-peconaHBM 03 BeorpaAa — Kao na cbbx moc-ni yhyr-pamnocTU Heica ce oČpaTe na ajipecy roen. IE JA UBETKOBHb. EEOfPAfl napTep. ICpajbnue HaTUJinJc 52 Pes čuvaj se išče. — Ponudbe z navedbo pasme, starosti in cene na upravo lista pod 'Mxo »Dobri čuvaj« Stev. 3985. Pozor planinci! Naprodaj: gorski cepin, palica, snežni obroči, dereze (Steigeisen) in ene usnjate, zelo odgrnjene hlače iz jelenove kože. — Naslov pove Aloma Company, Ljubljana, Kongresa! tr| 3. 4001 Registr. blagajna (National caA), velika, iz-borno ohranjena, je ceno naprodaj. - SEVER & Komp., Ljubljana. 3874 Rdeč fižol kupi FR. POGAČNIK, LJUBLJANA, DUNAJSKA CESTA 36. 3974 samo prvovrstno blago, v vsaki množini, v sodih in juta-vrečah, nudi po najnižji tovarniški ceni TOVARNA CEMENTA, ZIDAN MOST. Službo dobita takoj dva dobro izvežbane prikrojevalca (krojača) proti ugodni plači. Pismene ali osebne ponudbe na Konfekcijsko tovarne Fran Derenda & Cie., Ljubljana, Emonska c. 8. edino uspešno patent, in zakon, zavarov. sredstvo - nrnti ~ izPadanju las ter perhutam. Za eno PrOlI PlcSI popolno zdravljenje zadošča škatlja po priloženem navodilu. Dobiva se povsod. Po povzetju za Din 100 (in 10 Din za poštnino) razpošilja Zaloga za Ljubljano: Salus d. d. KozmetfSkl zavod Leda Zagreb, Nikoličeva 1, poštni predal 35. Hazp is. Načelstvo »HERA«, stavbne registrir. zadruge z o. Z. ▼ Ljubljani, razpisuje ODDAJO STAVBNIH, TESARSKIH, KROVSKIH in ostalih del z dobavo materijala za napravo eno- ln dvodružinskih hiš. Načrti, proračuni, splošni in podrobni pogoji m ca vpogled oziroma se dobe proti povračilu stroškov v zadružnem lokalu v Ljubljani, Kette-Murnova (preje Sv. Martina) cesta St. 3, v dneh 20., 22. in 23. junija med 14. in 19. uro. NAČELSTVO. Prodaja travnikov. Zaradi opustitve kmetije SE PRODA V ČRNI VASI št. 6, travniško posestvo z veliko lopo, 10 in pol orala najboljše še stoječe krme za konje in krave ter tudi 19 posameznih parcel od pol do 2 in pol orala. — Resni interesenti s« naj »glasijo v LONČARSKI STEZI 8t. 2, ml 9.—12. ure do 20. i unija t. I- jzdaja konzorcij ^Slovenca«, Odgovorni urednik: SOktor Oenžič* Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani,