Leto LXXVM it. Z3 Spediz.one in a b bon a meni postale Poštnina plačana v fotovini LfrsMlana, petek a* iaraar|a 1943-XXI Cena 50 cent. oKtuMsi vl. a* uhhAVA UUBuama fUUCiMUKVA ULJCA * — XBLJBPOM: SI-22. SI-21 Sl-2*. 21-26 in 11-2S — luhaja vmJi dan opoldne — iteoeća a naročnina 11.— Ur. izkuucno AASU^stvo && >^ui*e ut Kraljevine itauj* tn inosemanr« ima Rakuni pn postno cenovnem uvoda: CONCESSIONAR1A ESC1AJSIVA per la oubblicitš di provenienza italiana ed ITNIONF PIRRI HITA fT \MANA S Mn.ANO LJubljana Štev 10-351 eatera: UNIONE PUBBUCITA ITALIANA S. A.. MILANO ii attivita esplorativa in Tunisia bar:e navrle di Malta bombardata — Un -piroscafo ne-m c3 aiiondato — Cinque ,CurtIsu abbattuti I ' »na rtier (Jmcrale nVI*c F rzc Armaie < ir» di 28 j^ennaio i) seguenle no n 978: In 1 i [Kilj'.an.H nrasnnn azione dl riževo: \A r:*cc\a fonnrn'ca nhhaf.tova in combatli-:,i nto rinq'ip «Ciirti«*s». [nI nsn attivita eaploratlva da amho le parti n Tunisia dove mrz.zi oorazzatt nc-«-i ven vano resp ntj dal Uro doli :irti- glicria. La U3

C'ui tis so v s. V Tunisu oživljen- izvidnisko delovanj« t. obeh strani: snvnižna oklopna sredstva so bila odbita s strojniškim ognjem. Pomorsko oporišče v La Vallelti (Malta* je bombardiral neki naš letalski oddelek Britanska letala »•> izvršila polete nao Koe: llo Marnn Sid«*rno In Glojoso (Rej*; gfo Calabria), kjer so odvrgla nekoliko ru silnih bomb In s strojnieami obstreljeval:* d\a vkika. Od eksplozivnih kr e;el je nlio zadet jh 14 ljudi med njimi eden smitna 13 pa je ranjenih Tak sto Je bil s *tro}n'eaml nbstrelJVvar. Vlah med Cass'bile In Avolo (Siraeoza) ter postaja v brohi (Mm!na) Javi a jo eno ««mrtn;i irte\ in nekol Uo ranjeneev Na pro^j V ittorin—Ragusa Je nek drugo letalo izstrelilo nekol ko rafalov Iz strojnice, bilo pa |f zadeto od protilelaiske obrumbe ter se je zrušilo v plamen h. Z raznih vojnih nalog se dve nasi letali nista vin li. 8 vražni parnik srednje tona*?, o katerem je bilo rečeno v včerajšnjem uradnem poroe'lu. da ga je zadela neka letalska torpednvka pod poveljstvom poroćn'ka pi lota Battiste Mure, je bil potopljen. li. nem?keg3 vcfireca rorcc'ta Nemško voino porodilo privi o bojih v Severni Afriki in v Sredozemlju: V neverni Afriki obojestransko živahno telovanje izvidnikih oddelkov Pristanišče ^ Alžirn je bilo pon vno hudo bombardirano Ena trgovska ladja m skladišče voj. nin zalog sta začeli goreti. Nemški lovci >o razkrop:li na Nw ško-biliiskem obmejnem področju motorizirane ddelke so vraž. ni"ka in sestrelili brez lastnih izgrub £ sovražnih letal. Izgube ameriške vojske v Tunisu Buenos Aires, 28 jan s Ameriški vojni ministei Stimson je naznanil danes, da Tiaša*o severnoameri&ke izgube v Tunisu že 1.258 mož. Duhovna oporoka Junaka Rim, 28 jan s. Prvi pobočnik Dilliano Francesco vojni ujetnik, nahaiaioč se v neki bolnici v Hararju zaradi ran in poškodb katere mu je angleška policija zadala, ko ga je pretepala, je poslal svoji ženi preko nekega rojaka, ki se je vrnil v domovino, svojo duhovno oporoko: »Ako bo usoda hotela, da se moje življenje konča v rokah angleških piratov, po-Siham zadnu poljub svoji dragi materi In oboževani hčerki Prosim odpuščanja mojega velikepa Duceja ker ne morem več služiti in ga braniti Zelo sem ponosen, da sem lahko vse žrtvoval za svojo drago Domovino Moi zadnji pozdrav poši'jam tovarišem divizi1e »Sauro« Molim za Italijo tn za na£osra Dueeja 2ivela Italija! 21vel Fašizem! 2ivela staia garda!c RAVNA POT JAPONSKE DO DOSEGE SKUPNE ZMAGE Govora ministrskega preds&JtTka in zunanjega ministra na otvsrlt veni se]i parlamenta — Neločljiva povezanost s slami Osi Delo Kr. Akademije Italije Seji naro rnepa sveta Akademije ie pr!so^tvoval tudi predsednik ljubljanske Akademije Tok1©. 28 jan s. Ob zopetni otvoritvi aponskega parlamenta je govoril ministr-ki predsednik Tojo. ki je v svojem govo-•u predvsem poudaril, da so napori Ita-ije n Nemčije utrdili nepremagljiv polo-*'aj. ki sta ga si osvoiili obe sili Osi. Po-ožaj v Severni Afriki ne more vplivati na splošni vojni po'ožaj v Evrop in v'zhodnj Aziji Japonska Italija in Nemčija se prizadevajo, da bo njih sodelovanie -a dosego skupne zmage č:m iačie Zatrdil e nato. da bo Birma v tem letu postala neodvisna Podčrtal ie kako hitro ie v tej 1ržav: zavladal mir in red Tud. FilipmJ lodo neodvisni če bodo sodelovali pri ustvarjanju skupne sfere napredka v Ve-ki vzhodni Aziii kar se bo gotovo zgo-1iIo Ministrski predsednik ie izraz'l nato 'voje simpatije do Indiie in njenih voditeljev, katerih naraščajočo željo po osvoboditvi zpod angleškega jarma ie podčrtal. Glede čunekinške kitajske vlade in \v«=tT-a,T^e ie m:ni<:tr^ki n^ed-ed^'k otvvn-ril na njih brezkoristen odpor Japonska 'ima bo še naprei zadajala udarce, dokler 'e ne bosta otre-li vseh utvar. Tojo je nato govor l o podpori kitajske narodne vlade in o pomenu njene vojne napovedi Ameriki in Ang'iji. Očrtal ie potem tesno sodelovanje med Tajsko in Tapon^ko ter zatrd:l. da je s pomočjo tega sodelovanja bil oiačen strateški položaj Tap^n^ke Položni Japonske je zdaj zelo dober z vidika virov, s katerJm lahko razpolaga Ob codclovanju ostalih narodov vzhodne Azije pa se bo položaj še zboljšal. Ministrski predsednik je nato rekel: Za zmago v tej vojni je treba mobilizirati vse sle notranje fronte, trko da bo v vsakem trenutku v celoti zadoščeno potrebam Oboroženih sil. Treba je osredotočiti vse ukrepe proti enemu samemu smotru, ki je povečanje borbene sile dr7qve. Tojo je v tej zvezi ornenM načrt vkđe za poonG>;tdv'lienje uprave, k: bo s tem postala še bolj učinkovita kako»r v preteki-«ti Vlada si zelo prizadeva za povečanje vo:me nroizvcdr.je. z!as>t na področju pomorskih gradenj V svrho učinkovite moSiilzacije vseh sH in rezerv države je potreb? odpravit, n&katere dVočbe in n Jtmnje zakone, k: so jih dogo-clki premal"5č:nnrn :n mora biti |nl|H' 'un na vse orne lit ve k jih vstluje \*ojna Minis.trv.lci predsxxln k ft pntvM v ta ni men parlament, na i takoj ooVhr proračun hn c*ra.e zakonske načrte, s katerimi bo vlada srečno obvladala težke mlo^e k' se zastav 1'Hio državi v vidu končne zmage Ob ?rakMučku je ^kun'č n3 topta odobri va-lj govor m nistr-kega prcd«eHn ka, nakaT i- go/voiril zunanj! minister Tani. Govornik ie obra^le d^ceea an g e'kv^a in ameriškega zarrmia \' teh oikoH^č nafa ie razumljivo, zakai so Man džurska Kitaiska tn Ta-ska od prčetka vome krepko gmotno :n duhovno p*>dp;ra'e jap)n^k; mpenj Z Klnj' vo-a,ski d* g<(^7eti n-rimeme m učinkovite mere za obvladovanj norega pK>h>žaja Zadni Ho* tlki so s^mo ^e oiačil' sodelonanie med ItJl jo in Nemčijo ter s p, c/ti i pol oža j sni Osn v R v r. 49*. Amerika in Anglij9 skušata 2^daj ^ne-miritj svet z naznanilom novih ofenziv Ce 6e bosta spustili v to pustolovščino, se bo v Vzhodni Aziji ponovi'a trnged:,|a mongolske invazije Japonske, v Evropi pa tragedija Dunkerqua. Skrajno težaven pv loZaj, v katerem se zdaj nahajajo nevrtal-ne države je bil vzrok, \a je večina driv Srednje in Južne Amerike pssta'a žrtev ameriškega pritiska. Tudi Čile je moral popustiti sili Severoameričanov. ki nameravajo zasužnjiti zapadno poloblo V jasnem nasprotju s tem zadržanjem oh anjuje i Argentina svo'o nevtralnost in zaradi te-. ga zasluži ta narod spoštovanje. 2elja Japonske je, ohraniti prijateljstvo z Aigen-tino. Med tem ko Japonska pazljivo zasleduje spiemembe svetovnega p-Jcžaja, skuša vedno bolj ojačiti sodelovanje tako z državami Velike vzhxine Azije, kakor s svo-! jimi zavezniki v Evropi. &>'.elovanje med Japonsko in Kitajsko je ed no pravilna pet, po kateri je trer a hoditi. Sodelovanje med Japonsko. Italijo in Nemčijo na vojaškem, političnem, kultimem in na vseh ostalih področjih je tnko tesno in irino, di so smešni vsi poizkusi nasprotniki, da bi zasejal nesoglas a med državami trajnega pakta. Medsebojna pomeč in sodelovanje med .Japonsko, Ita'iio oi Nerr'-.jo se ne omejuje samo na ^ojnl čas temveč tuli na povojna čas in na vsa področja. Tj Rim. 28 jan s Te dni je imela Kr akademija Itali e svoje ob čajn zborovp.ni« za me ec januar Vs- štirje razredi Akademke so pr čel proučevati predloge za akademske nagrade in so obravnaval; v žna vprašanja umetniškega in ku'turnegn zn-č~j.i V raizredu moralnih in zgo '.ovinrkih ved j-podpredsedni.< De Stnfano prosi?\*il Jpom?n Pietra Fedela ki je nedavna umrl. Dred-lržena so bila razna poroč 1 a med nj:mi zelo znninvva. knkor n pr p"rrč:l~ Pin-tale- Carnbellesa o predmetnosti f'liz~>fje in G useppea Lu^rlia o izk^p^n nnh \ P^»-meu V razredu fizlka'n*!! matemst ^nih in naravo' lovn;h vpd ie Cstav 3rane'li pcročal o napredku pomorskih ved. Te dn' se je sestal tudi narodn' svet Akn-iemiie ki je odobril nove delovne nač^e. Med številnim1 ude'eženci je bil navzoč tudi nredsednik akademije v L^ubl^ani m*of. Milan Vidmar, ki ga je pred ednk Feder-z ni prisrčno pozdravil. Profesor Vidmar ^e je zahvalil za debred^'š! co n očrtai zgodovinske vezi med Italija in Slovenijo ter zrszil globoko hvaležnost Italiji, ki je hrania Sloveniji jez k in narodne trad.clje. Nato je akademik Ussani poročal o delu na rodnega sveta ter je predlož'1 nove pvbli-kic::e Sledila je razprava, katere so se udeležli Alberto de Štefani, .renatorj: G udri Mazzcni. Giov-nni Gentile. T'uroon. narodna svetnika Di Marzio in Tallarico ter drugi. Neomajan junaški ®&p®r nemških in zavezniških čet Hud sovjetski prraz pri nmemkem jezeru — V dveh mesecih je bitu samo na tem odseku uničenih 515 s a vraž- iti h tarJ ;cv Vzaem'rienle »n razeč^ranje v k*4TJi Zaradi S3vlet>ke^3 ^^?f":^ta krrCerence v Caspblanci in zaradi unuulcče akcije czrAh pr^cromic Stockho'm. 28 lan s Ang'eŠko ia%-no mnene ča:ki ^e. kake« poudnrujn k^men-rarji london^k h listov da b; zvedelo o stvatmii] usr*eh h konlerenre v Cafirb^anci kajti u-a-^nn r> rodile r>b 7;iV'n .ku ktmfe- ^ce rnr c r-av ma'c $'ede d^^žo^;h rezultatov, V svoiem uv-dnku pnzrava »»Diril^ da te to kar e b:'o ct> r Čeno jav-r ' ' * ma n/'i'-dk» nil da b -c odpravi v Jeruzalem ali p-.;?>ia tja svo :c 1 r \stopn'ka V istem !:sru se ootKfaHa nada,;e da se rdeči d k a*or ni d-o^tj z^n-ma za obraz i 'žitve, ko cta ^e v noč' od tn^ka na s«red;> pojavPa v Krcm'iu a meri k ve' r- ■• ■*« - V o; S'aJinu sp"ro':'a aVfe^ sestanJc^ v C^«5 b'^nci An-or*---a'fce »'"tke vz^emrrij /d; m;<:c' da je hr^e' S'i' ^ fi s'^o rnds' *n ^t'<» ~^T'"ti*i s^*o'o «**'-»b~.»J;T- v *kcii »n n-"~ nći~ ^' ba ?i»ve^n:V: ne zv^/^i o n pf^TV^r n'rvh n"i raeniti ^'^-^e nad.' inp?a ra7v*>a vo ne An-'V'-o jav-o mn^n-e 'e tudi ze'o razočarano, ker se v uradnem dottč^u komia? omenja bitka za Atlantide. Nevarnost pod- mr.rn:c ie m^ra za vso An^!ik> London'Jci ' sti brez izieme obiavlja'o irnemia veća-krve te*-»a vpr-^^^nja k* sarro obv'adu-;e vojni o- »''JŽaj D<"Ve' uro«raHje*ia sredstva se s-matraio za nezadostna n zastarela Rim. 28 ian s »DtMv Herw'd" m.kliučuie nvot dr»'^i uvodn k tako'e- mO* »e «e vedno nevaren m 'zredno mo»Jan 9rrvrražnfk To ie -^-n:ca Brka za Tuni* se se m odločila ^ledtem rv*«tane 'al-ko bor-ha nr^ri nnvmu TrM-^VsVemi' bn" velja umaknile na novo skrajšano frento. Močni oddelki letalstva so tukaj uspešno posegali v boje na kopnem In prizadeli sovražniku hude izgube ljudi in materiala. V srednjem odseku fronte sama krajevno bojno delovanje. dužno od Ilmrn^kega jezera so ostali od 25. novembra dalje z veliko premočjo pod-vzeti napadi w vražnika brez uspeha. Oddelki vojske pod vodstvom generalnega polkovnika Busena so tukaj v najtežj h pogojih za borbo ter v ostrem mrazu in snežnih metržlh obdržali vse svoje posto. Janke V zadnjih dneh je bila v tej bitki ' bkol jena večja sovražnikova skupina. Od 28. novembra je bflo na tem področju uničenih 515 oklopnih vos, privedenih mnogo ujetnikov ter ogromna plena, predvsem težkera na lahkega pehotnega orožja in tudi dragih vojnih potrebščin. Krvave izgube sovražnika so bile izredno velike. V b'tkl ob Ladoškem jezeru je sovražnik obnovil na š roki fronti svoje napade a motoriziran1**«! In pehotiimtl s'limt v#m-dar jo h!l p vsod krvavo zavrnjen in je izgubi pri tem 19 oklopnih voz. Poskusi da M angleška k'.ala podne- j vi napadla področje ob Nemškem zaliva, so se po zaslugi protiletalske in tov- ' ske obrambe končati z velikimi izgubami za sovražnika Osem štrrtmotornih bomh-in ie neka drugo sestroUli lovci in protiletalski topn*čarji z mr r„"a. Pri nočnih napadih na zapadno nemško ozemlje je imelo civilno prebivalstvo Izgube. Na javnih poslopjih, kulturnih zgradbah in bolnišnicah, kakor tud j v stan ovan j-^k'h predelih je b*Ia povzročena znatna Škoda. Pri teh napadih je bJo sestreljenih 6 b mbnikov. Boji na Finskem oi sekti Hefsinki. 28 jan s Finsk' travni »tat 'av-!ja: V zadnjih 24 ur^h ie prrš'.. v ii'žnem odseku fronte v Vzhodni ICaretiji na već toć-l^ah do snon^dov finske nehote s sovjetskimi pe'ruliami. k; so hotele vUrtt5 v na^e sprejme pr»to:anke. Sv*»o Izlavljeno da Tapon?ka noće n'ko^nr izk^i'riti 17 teea 'kupnesa pro?+orn. Nedavn] pn^p^d ir^ki 'Do^azvm ni p^knral sprri" naporov Jap ifW ke v tem cri>'" -o *••«'• ^ kazal, ia je ustvaH**»v ■ 7'v^;"";-ic'b ur^slnfov Tarv>n^ke v V',v>-i A^i' ter N^mči;e in Ttaliie v F>rroT-»; ^\-t-5^^-, dej*tvo in ne r> m o brezplodna prooa^^d 1 Ob kr»nrii je m>;cter T--,i brjavfl dn ni -^re^e^pt1 j;vo nko vo^n'b »4»f#v »•VWn1k^'*e1i; Ame. -rke prrerrilo no Obvt^dV^^'i »veta krv nima r»:^«<;rjr vlnjmn^n s cre^o in n "m Ame'^T^ov. Angleži ce b^ir^in frmo n "bd*7rn'U sv,if»fT-> ----"^a, ki prrpnda. Vlade zave7*,;,",v trd''k*, da im^io prav t^ke vojne ciTje k^k«*1 t^nln' n^kt toda n-tro rauumt1e med nb^^i •■^''ifema fc nov*od kn^ i.-j-- b^M Marodj zavezniških dr?^v bi b-oT Hvnmi c-n^-*^^'i. knko i:h zaoeljt'tefo voćVtelU in ****** brevmi--oinrt cn n^'b Hr*^wi rn"nj-fpj- Ti- ni, če bi b,"^->'> "^^misMli sedanji razvoj ^^StCV in rlnrrr>^'-f>V. Delegacija Stranke na svečanosti v BcrUmi Kim. 28 jan. 9. Dan^s se je odpravila v NemčHo delegaci'a PNF ki bo udelel manifestacij ob 10 oblotn^-i Hitlerjevega prevzema oblasti. Delocririio ki ie pod predsednlštvem podtajnika P>*F Tarabinl« ja. sestavljajo č'nni narodnecTs direktor PNF Ajello in Perretti di Castelferretto, inspektor Mittica. podScf glavnega sta GILL-a SSaccnerlnt, zvezni tajn'kl Tabella, Morino, Gottoli. Scoti Bcrtmr'li, Sp^niarn, narodni zaupnik združenja drf l n li l me-ščeneev Garattl. predsednik f ne zve- ze zavarovalnic ln kredit ^v D* Havld. in^nektnr GTTF-a Pr^rz^to tn 5'"f zu-nanle službe PNF Laoninl Ob odhodu je delegacijo pozdravil tni"tk P^"F oh n^^ čnosti zastopnikov nemškega veleposlaništva v Rimu. Dar mesta fl^ansve? Rim. 2S 'av.. s Včeraj zjutraj jp op->ln*>-močeni m'nister Ot^o v n Bsmark iku 1 z inspekterjem nemške pol t. n podpo'kovn'kom RttgC cra. izreči Di* konja iz znr^ne žrebčnrne v HanoVTU kata-reg-i -"e hannoverski župan podari v Imenu mesta. Drr'la Stranke za vojske v Dalmazli Spala.to, 28. jan. s. V Dalmazlo je pn-" • - '"rili nacionalnaws d- 4"*,",1"» an tovprlše v slvozclenem. Davi so bila darila razdeljena volak n ob n rireflr^a pr'^kov Stranke ter vojaških in civilnih oblasti v c!. dalll u D o v**ra, R^^d^'ievanje se ^e izvr^'lo ob e;o-mčih manifestricijah za DuceJa. Zvezni tajnik je v imenu ministra Vlduasonljs pozdravil hre.bre vejake ln nodertal Izredan nnm~n o^^-'^r^v«nrvlvi"»!'rkl povelmik se je zahvalil in poveličeval plefnealtost da-»ovalna, ki Vpf^ borcem, kako rim ie Stranka stalno in bratsko v blizini P 1 končanem razdeljevanju so se vojaki udeležbi lot^riie. katero je priredila fašistična zveza. V prihodnjih dneh bo zvezni tnmik porazdelil darila oddelko*i ki se nahajajo na nepriključ^nem ozemlju. Delavna msbiirzrclja nemškega naroda Berlin, 28. jan s. Generalni kom sar za delo Sauckel je izdal, poslužujoč se po ebne oblasti. k; mu jo je dil Hitler, pravila za vpoklic m ških in žensk, ki lahko s *vojim de^om pr spevajo pri obrambi nemške države. Na podlagi teh pravil se morajo vsi mr>$ki od 16 do 65 leta ln vse ženike od 17 do 45 leta ki se nahajajo na ijeiillkei | ozeml u. vpis* ti v pr sto;ni urad d^la. bil k: jih urad pozove s apl^šn m pozivom na vse prebivalstvo ali pa osebno Oproščeni so samo moški *n ženske k' so s 1 taSMtaf" em 1943 že delali vsaj 48 ur tedensko, ter delodaja!ci. ki zaposlujejo več kot P3t delavcev, nadilje poljedelci in o ebe ki bo v javn: upravnj službi ter učonel m ueenke višjih javnih srednjih šol ali zesebn h takih, lo] ter duhovniki in tu^ci Oproščene «0 tudi ženske z bolnim, ctmki ako otroci Se nso izpolnil* 6 let ali pa imaj na,min; dva otrokn pod M leti Na p^dlap-j preučitve posebnih spr.obnost* in ziravja posameznih bo dolečeno v kiterih drek:!i narodne obrambe bodo zan^sleni Upoštevale se bodo flruž;"ske ok 1 šč ne. Z-na z enim otr kom da 6 let bo vp^kl cana n nr v s'užbo za obrambo d"zave šele p'-tem ko bodo vpckl'cane ln r^po lene vse žeeske, ki nimajo otrok V me^ah možnosti se o o\> posamezne osebe zaposle vale po osebni želji. »SLOVENSKI NA KO Dc, petek, ». januarja 1945-XXI Štev. j 3 Kavi nemški generalni konzul v L]ubl]ani Sijajna diplomatska karijera dr. Rnrtotfa MfiUerja Ljubljana, 29. januarja. Visoki komisar jc sprejel v vladni palači novega numSkepa kon/ula dr. Rudolfa Mili- lorja. ki jra je spremljal kancelar Licsem- 1 ;:"g in ga zadržal \ prisrčnem razgovoru. Kasneje je Eksc. Grazioli vrnil obisk na nemškem konzulatu. Dr. Muller prihaja v Ljubljano s slove- Bom s: [ijne plomatske karijere. Služil je na zc!o voznih in zaupnih mestih ter pri tem izkazal svoje sijajne sposobnosti kot znanstvenik in politik. Potem, ko jo pro' ;| daljšo dobo v službi na poslaništvih v 1 u. Bruslju. Bogoti, Bukarešti in Oldenhuigai, je bil pozvan v zunanje ministrstvo, kjer je ostal do leta 1926. Nato so mu zaupali vodstvo kozu lata v Posadas v Argentini, kjer je ostal do leta 1934. Nato je bil premeščen kot pooblaščenec v Porto Principe in v Havano. Kasneje je bil konzul v Curitibi v Braziliji, končno pa po nadaljnem službovanju v zunanjem min strstVU imenovan za konzula v Bolca-nu. kjer mu je bila leta 1940. poverjena naloga zastopati nemško vlado pri preaeijeva-nju Nemcev. To nalogo je opravljal, dokler ni bil imenovan za Visokega komisarja nemSke vlade. V Bolcanu je tudi prejel imenovanje za generalnega konzula v Ljubljani. Dr Mullerju izrekamo najprisrčnejSo dobrodošlico. Izpred okrožnega sodišča Najprej ga fs ckradel, nato pa ko ga Je oSk^tfovanec zaradi tatvine prijavil, ga je Se lažno ovadil LJubljana, 29 januarja. Prc I sod Scena ?o dan za dnem nijmz-ličn" še razprave Na zatožno klop sedajo vsak rstni :bt ž^nci z raznimi pre°-topk' proti pravnemu in družabnemu redu. K"kr :ma dobro srce jn rezu me življenje globlje, najde za rr.ncire teh nesrečnežev, «o 'ztirili največkrat pod vplivcm težkih živ-Ijenjak'h pogojev v dobi mladostnega oblikovanja, razumevanje in morda v svejern •srcu tudi odpuščanje Človeško razumljiv prestopek pa še ni oprostljiv pred kazenskim zakonem. ki ščit^ poštene pred nepošten mi In terja za vsakogar, ki se preg:e Si, primerno kazen. Malokdaj se pa v raz p) avni dv ran4 odkrije prtebno žalostna ■•' ka mcrr.lne pokvarjenosti ko tud' razumevajoče srce odpove svje sočust—cva-nje ker ne more zatreti občutka odvratnosti nad cinizmom in podlostjo obtoženca Jelka in njeni tr:je prijatelji Večina p~ fesionalnib tatev in vlomil, cev se pozna dobro med seboj. Včasih se tudi združijo za skupno izvrševanje k-;zn'-vih dejanj. Najraje pa dela vsak na svojo pest in se potem šele pri uživanju »zaslužka« pridruži svojim tovarišem. Nekateri ffc spoprijateljijo in s\ zaupajo vse ski vnosti. Seveda se na zat žni klopi nočejo poznati in ne izdajajo drug drugega. Tako prijateljstvo veže Bcžota. Vladata in Milana. Tesra na razpravi niso ugotovili. Pač pa so bile te vezi vidne vsa1 deloma iz zagovorov na razpravah proti nj m iz raznih poskusov pomagati drug drugemu in s skupnim prijateljstvom do mlade modistke Jelke, ki je rafinirani zakulisni spjritus agens mn gin prestopkov, ki j*h je ta trojica zagrešla v zadnjem času Tudi po Jelki je že segla reka pravice, amnestij-ski dekret pa jo je v zadnjem hipu rešil nevarnosti. Ker jo je. državni tožilec dolžil samo. da je svojemu »zaročencu« Božotu pomagala razproda jat* ukradene stvnri, jr je bil prest.pek še pred razpravo odpuščen. Vlado se je pred časom zagovarja1, ker jet predstavljaoč se za varnostnega agenta*, oplenil stanovanje nekega svojega znanca, ki se sedaj mudi izven Ljubljane, že pred tem je sedel na zatožni klopi, ker je vlcmil in odnesel več vrednih stvari Obakrat je bil cbsojen precej prizanesljivo Proti M'lanu Še teče postopanje zaradi izsiljevanja, kaznovan je bil pa že prej na daljše zaporne kazni. Božo je polagal končni račun za svoja kazniva dejanja ta teden Vsi trije so torej že zelo pokvarjeni mladci: prvi slepar drugi izsiljevalec in trelj' lažni denuneiant, poleg tega pa še vsi trije vkmilci. Ni dolgo, kar so stopili na kriminalno pot, ni pa že tudi nobenega upanja g'ede na njihovo moralno pokvarjenost, da bi se je rešili in postali zopet pošteni čla-tv družbe. Primer Božota je posebno žalosten. Rajši bi veljal za omejenega, kakor da bi priznal Bcžota je državni tožilec klical na odgovor zaradi dveh vlomov in lažnega de-nunciantstva. Obt-žonec je vlome v načelu priznal, prav tako ovadbo, vztrajal pa je do konca razprave, da ni b'la lažna. Pred sodniki so se zvrstile številne priče Nekaj med njimi jih je predlagal tudi Božo, zatrjujoč, da bodo izpovedale v njegov prilog. Njegvih obljub ni izpoln'la niti ena. Vse so odločno zanikale njegove trditve, da bi bil oškodovanec imel samokres in municijo. Pokazalo se je tud j. da je Jelka hodila večkrat k neki pr:č' in jo skušala nagevoriti, da bi izpovedala v prid Božota. Očitno je bilo. da je Božo podal ovadbo proti oškodovancu samo iz maščevanja, ker ga je prijavil zaradi obeh vlcmcv. pr' katerih mu je odnesel raznih predmetov in blaga za nekaj tisoč lir oziroma večino oškodovančevega premoženja. Prav nič ga ni skrbelo, da je s tem svojim podlim dejanjem spravil svoje žrtev v veliko nevarnost. V svoji nemoral4 se je z brezmeinim cinizmom poigral z živlleniem poštenega človeka, ki sf marljivo služi svoj vsakdanji kruh. Božo pa v svoji obrambi ni kloni. Vztrajal iet da mu je obteženec res pokazal samokres in municijo, das; niti dve zelo natančni preniskavi pri oškodovancu nista mogli najti najmanjšega dokaza za resničnost njegove ovadbe. Bran:lec Božota je pravilno ocenil p: loža j obtoženca in ga skušal pridobit* zato, da bi skesano priznal svoj greh in prosil za milo kazen. Skušal mu je pridobiti milost pri sodnik:h tudi s tem. da je predlagal, naj zaslišijo obtožen-čevega očeta in mater, ki. bosta p'trd'la da je njen sin zelo živčen in bolan na pljučih. Končno je predlagal, naj Božota pregleda psihiater, češ da se mu zd?, da n\ popolnoma normalen in morda niti povsem edgoveren za svoje dejanje. Božo je vse branilčeve poskuse, da bi mu omilil brezupen položVaj, odobraval. Celo zia omeienega b; se bil pustil morda proglasiti, le priznati ni hotel svoje krivde. Oče in sin U°rtovili sm^ že da so priče v celoti zanikale trditve obtoženca. Božo, ki je dovršil štiri razred gimnaz:je. je pr'znal. da je oškodovancu edne' el dve url, več parov nogavic in drucrega ž veža. Ni pa hotel priznati, da bi bil pri prvem vlomu odnesel tudi 1000 lir v denarju. Oškodovanec je epsal vlom ;n tr.tvino tako sigurno, da ni bilo dvoma, da je B:žd ukradel tudi znesek 1000 lir -■ ■ Najžalostnejši trenutek razprave je bil ko je stopil v dvorano oče obtoženca Bo. žo. ki je prej ves čas nastopal živahno z glav; pokoncu. je zlezel vase in sklonil glavo globoko na prsi. čeprav se je zdelo, da je oče do sina prizanesljiv in bi mu rad odpu^t;l, če b; ga skesano prosil za odpuščanje in se vrnil na pošteno pot. se ^n ni upal niti enkrat dvigniti poglede do me-ga. v edme-ru. ko je senat še i na posv štovanje, je stopila k obtožencu n.egova lju b:ca Jelka in razgovarjala sta se tako da >e ji je Božo lahko nasmihal, ne da bi ga >če videl. Oče je izpovedal za svojega sina zelo prizanesljivo. Povedal je tudi. da se mati ni upala priti na razpravo, ker bi ji gotovo v razpravni dvorani odpovedali živci. Kasneje se je vsedel na klop za priče in poslušal nadaljni potek razprave Ko je bila na koncu zaslišana Božotova ljubica Jelka iD je prišlo v razgovor vprašanje, ali je Jelka obtoženčeva »punca« ali zaročenka, kar za kazenski zakon ni vseeno, je oče odločno potrdil, da se njegov sin nikoli ni z nje zaročil Tako je Jelka ki se je ves čas izdajala za zaročenko, dobila jasen odgovor da starši ne bodo nikoli privolili, da bi se sin z njo družil. Ko se je kasneje vsedla na klop za priče poleg očeta, se je ta čez čas dvignil in se presedel proč od nje. Jelka je bržkone dobro občutila to ponovno klofuto, vendar je triumfirala še vedno, ker ie sin očeta :gn:r:ral in pogledoval samo njo. ^mnest'ja za lažno cleminciacrjo? Senat je obt:ženca sp znal za krivoga v vseh treh točkah obtožnice: da je izvršil oba vloma in zavestno lažno denunciraj oškodovanca. Za prvi dve dejanji je bi"; Božo obsojen z upoštevanjem vseh c-lajš:!-nih okolnosti na 3 mesece in 15 dni strogega zapora. Glede lažne denuncijacije pa je senat obtožbo zavrnil v mnenju, da je prestopek po § 149 amnestiran. Bcžo je kazen spreiel, saj ie pričakoval še hujši izid. Bil je takoj 4zpuščen na prosto ker mu je bila kazen v smislu določb am-nestijskega dekreta pogojno odpuščena za dobo 5 iet. Tudi sicer bi bil šel takoj na svobodo, ker je bil v preiskovalnem zap:>iu že več mesecev. Državni tožilec je pret sodb' prijavil revizijo. Vrhovno aoaišče je namreč v nekem drugem primeru obsodbe zaradi lažne denuncijacije odločilo, da ta prestopek ne spada pod amnestirane. Tako bo Bcžo verjetno imel še opravka s sodnik, n zdi se, da mu tudi kazen za njegov naj-grši delikt ne bo ušla. Visoki komisar pri predstavi za GILL t gji ilalMHTii Tiskovni urad Zveze fasijev objavlja: Zvezno poveljništvo GILL-a Je izpopolnilo spored svoje mnogoatranake delavnosti s tem. da prireja vsak teden v Opernem gledališču predstave za svoje mlade Člane, ki jim prisostvujejo vedno v velikem Številu in z živahnim zanimanjem. Nedavno je bila predstava >Angel v av-tomobiluc, ki so jo podaii najrajši igralci in zdsiužili v resnici ođ-^rf«vanje prisotnega občinstva zaradi svoje dovršene Igre. Eksc. Visoki Komisar je s svojo navzočnostjo počastil predstavo ter s tem izpričal svoje znano zanimanje za de lova me GILL-a v korist mladini nove pokrajine. GILL-OV9 kulturno delo V soboto 23. t. m. se je začela v dvorani Zveznega poveljstva vrsta predavanj ki jih je organiziralo Zvezno poveljstvo j GILL-a. Zvezni podpoveljnik je orisal smoter teh ' nredavanj in ugotovil, kako GILL tudi ne kulturnem polju opravlja zelo važno delo Prvo predavanje je bilo namenjeno bataljonom Avanguardistov, ki so predavate-ljevim besedam sledili z največjim zanima-njem. * Op3x?r!lo Tiskovni urad Visokega komisarijata iavlja: Odrejeno je. da morajo 1 februarja t 1. lastniki poslop:j odstraniti vse manifeste, javne objave ali druge lepake, ki se na-I našajo na zastarele dogodke ter so nalep-j ljeni na nepremičninah in izpostavljeni v I trgovinah, iavnib prostorih v mestu ter I v drue;h sred'šč'h pokrajine Pričujoča odredba se ne tiče stenskega i:sta »Nova Ljubljana«, za stenske liste GILL-a oa velja z omejitvijo mesto Ljubljano. Kdor ne bo do določenesa roka izvršil tega naročila, bodo odstranitev izvršili obč:nski organi na stroške gospodarjev dotičnih poslopij. Iz Spodnje štalerske — Ljutomer za zimsko pomoč. V Ljutomeru so priredili koncert v korist zimsKe pomoči. Koncert je bil zelo dobro obiskan in čisti dobiček je znašal 12.000 mark. — Važna pridobitev mariborskega mn. žeja. V mariborskem gradu bo v nedelje otvorjen arheološki in narodnostni oddelek mariborskega muzeja. — Slovenska Bistrica za zimsko pomoč Krajevna skupina Slovenska Bistrica je priredila oni dan družabni večer v kor st zimske pomoči. Poleg mladine je nastopila pevka Marija Recher, v odmorih je pa igrala vojaška godba. Končno so izdražil: serijo znakov z lastnoročn m podpi-om zveznega vodje. Izkupili so za njo 2500 mark. Večer sam je pa vrgel za zimska pomoč. 8.500 mark. — Mariborski boksarji v Leobnn. Tzber-nih tekem za štajersko prvenstvo v boksu v Leobnu se je udeležilo tudi več mariborskih boksarjev. Štrukelj (mariborske policija) je premagal 4 kg težjega Enzen-_ bergerja. (\VH Leoben), k: se je moral v drugi rundi udati. Gojzdni^ (Maribor) se je spoprijel z bivšim mariborskim boksarjem narednikom Ratzkim in je pod'eeel — Drsalno prvenstvo Spodnje Štajerske Pooblaščenec za sport pri Zveznem vodstvu Štajerskega Hejmatbunda je sk^en'1 prirediti tekmo v umetnem drsanju za prvenstvo Spodnje Štajerske. Tekma bo v Celju 7. februarja. Znana celjska prvak*-nja v umetnem drsanju Doris Schel je bolna in najbrže ne bo mogla nastopiti Tudi Pressinger bo moral najbrže ostati doma, ker ga še vedno bol- koleno. Spodnja Štajerska ima pa mnogo dobresa naraščaja in zato bo tekmovanje gotovo povabilo mnogo gledalcev. GLEDALIŠČE DR A M A Petek, 29. jan.r Ob 15.: Hamlet. Izven. Cene od 15 lir navzdol. Sobota. 30 jan.: Ob 17.30: Zaljubljena lena. Red B. Nedelja, 31. jan.: Ob 14.: Oče naš... Izven. Cene od 15 lir navzdol. Ob 17.30: Ples v Trnovem. Izven. Cene od 15 lir navzdol. Ponedeljek, 1. febr.: Zaprto. OPERA Četrtek. 28. jan.. Ob 17.. Thais. Red Četrtek. Petek. 29. Jan.: Zaprto (Generalka). Sobota, 30 jan ob 17.: Zemlja smehljaja Premiera Red Premierski. Nedelja, 31. jan.: Ob 16.: Thais. Izven. Cene od 24 lir navzdol. Ponedeljek, 1. febr.: Zaprto. Darujte za slepe! OJrezM fsrmiars&'h živilskih nakaznic Trgovcem in pekom sporoča mcctn' p*re-s&rbovalni urod da bo od rezke a^u'rskh živvskih nakaznic sprejemal tako, da pridejo v ponedeljek 1 februarja na vrsto tr-sjonci z začetnico A, v torek 2 februarja z začetnico B. v sredo 8. februarja z začetni cimi C do F. v četrtek 4 februarja z začetnicama G in M. v petek 5. februarja z zače*tn:čima I in J. v soboto 6 februarja z začetn'cam Ka do Kl. v oomede' ok 8. febru. aria vs-i nadaljnji z nacetnico k. v torek 9. Februarja z zače*n;co L v s«rod<* i0 februar^ z začetnico M v četrtek 11 februarja z začetnicama N m O. v petek 12. februar:a z zače^meo P. v seboto 13 tebrvuria z za-ćetmeama R in S. v jvrorv^ljek IS. februarja z začetnrcarna S ;n T* v to»-ek 16 feSru-frja z začetnicama U in V. v srcd*h dneh od 8 do 12 ure v 11. nad^tror>'u MeatnegM dema. ken- jirne od rezke ie za.'ož!o Združen ie trgovcev ter naj se trgovci poslužuie'o samo teh Od rezki za fižol. 90*1 parmezan mehH s*r n marmelado moraio b;ti na negibnem seznamu v dveh izvodih Ta živi?a m^raio bit obračunana natančno po razporedu, ki ca ie objaviJ Prehranie^-alm z--»vod Visokega korn^sarata. :n se £las;- Crka A živjfcke nakaznice 300 g fižola, črka B živilske na- fi2!ttiška prsnež delavcem, FrffiafajrSitR iz drugih {r&krafn Kraljevine Visoki konvsar za Ljubijansk: pokrajino na pcMistaV'' člena 3. kr. ukaza z dne 3 maja 1941 -XIX St 291. g'ede na sporazum, sklenjen dne 9. irv^mbra 1942-XXI v Rimu med F"?S st eno zvezo industrijcev in Faši-tično zvezo industrijsk;h delavcev in smatrajoč za umestno, urediti bolnško pomoč delavcem, pr'hajaj^e m iz drti*rih p krain Kraljevine, ki delajo na czemliu Ljubljansko pokrajine v služb' n?cv"nalnih podjetij, odloča: F^g'stična državna zveza vzajemnih bol-n ških blag-a'n tndnstrlj kih delavcev se r>o-oblašča. da ustanovi v Ljubljani svojo po-sl valnico. ki naj p: bira prispevke, daje cTnotne podpe-re in ima vobče na skrb vse kar je potrebno za izvrševanje sporazuma. klen jene sra dn? 9. novembra 19t2^xXI v Rimu med Faš'.gV.čr.o zvezo industri cev in Fašist čno zvezo Industrijskih delavcev g'e-de bolniške pomoči delavcem, prihajajoč m iz drugih p krajin Kraljevine, ki delajo na czemlju Lju! 1 'arižke p-krajine pri n-cio- 1 na'nih pedjet ili. Ta odloCba stopi v veljavo dne 1. fe- i bruar;a 1S!3-XXI. V LJubljani, dne 27 januarja 1943-XX1 Vscki kom': ar za Li^UDljanslco pokrajino: Em!!io Grazioli fgatnma uveli £Iaricv pokrajinskega siam^stltve-cega c^bara Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino odleča: Gg. Rozina Karel in Majcen Franc, predsednik odseka poljedelskih delavcev oz. predsednik odseka bančnih in zavarovalnih delojemalcev, se imenujeta za člana pokrajinskega namestitvenega odbora namesto sr^. Lan*rusa Josipa in Golma-ierja Cirila. Ta odločba je takoj izvršna in se objavi v >■>Službenem listu za Ljubljansko pokrajino*. karnice 6430 g soli, črka C inniske nakaz mec 60 g parmezana, črka D živilske nakaznice 150 g mehkega sira. GMb št 15 dodat ne živita** nakaznee 100* g marmelade GMc VII dodatne živr-iske nakaznice 1000 g rnariiiniado. Odrvzke nakaznice G M 15 m VII za marmelado ie treb;e prirođen mestnemu prebivalstvu ve-':ko škodo in ie trpelo mnogo nedo'zn'h ljudi. ki pri krvavih pokoljih niti niso -odelovali. niti niso imel: posredno ali ne-nneredno s teroristi nobene zveze. Na vsako teroristično deianie je takoj ^'edil odsrovor Obl-asti, ki je bil oster in ^trog Teža zakonov je bila v zadnjem ča.su o^o^Sana z nekaterimi omejevalnimi ukreni. Ta dejstva pa nai nikar ne zbuiaio varljivih u*var v neodgovornih krogih. Za vsak zlo^m so ojačali in bodo še plačal vci ki so neposredno odgovorni ali so so-^lašo^i R teror:stičnimi in nov:mJ idejam^ m co zato posredno od^m'orni. Te/a +eJa zločina pa bo usodno zade^ mssto in vse njegove prebfvatce, ki se bodo morali zone* ^oriiazniti z nov:mi cmeiitvami. Maščevanje za Mart:niakovo nasilno mart je zn^°lo šest komunistov. Krivdo za ^:ihovo snirt nosi brezumni morilec Osebam, ki so bi'e ustreljene, je bila dokazala pripadnost — przn^Ie so io tudi same — k t ero-i st'čn i orgr»n:zaciji ki stremi za v*ako e?no za tem, da ne pride med ?To-venri do m-*ru OstreHtev hi mosli teroristi preprečiti, če bi po dejanju imet? po-Zum [aviti se obn^t^m in priznati svoje krvavo dejanje Takega junaštva pa ne poznajo. Ugotovljeno je b;lo že operovano ia brez pom'sleka spmvnjo s sveta no* dolžne žrtve, nato pa cinično gledajo, kako njhovi »b^-at^e« plačujejo račun, ki £o ga napravili sami. Ponovno svar'mo \^se Slovence, zlastj pa ljubljansko prebivalstvo, naj si ne dela utvar, ko pre-oja dobrohotne ukrepe Cbla--ti. Ob vsaki prTožnosti je bilo že naels-'-eno, da bodo obla^tva miroljubnost in de-lavnost vedno spoštovala in znala prav:lno reniti Vsak zločin Pa bo izzval trdo pla-■■■o. ki ga bo morala plačati skupnost, ki hote a-i nehote omogoča teroristom njihovo . vavo početje Če prebivalstvo želi mir in možnosti za redno delo, se mora odločiti 3a odločno onemogči komunistični terorizem. Nai se ljudje izognejo vsakemu sl-ku in vsaki povezanost2 z ubijalci Slovencev, z morPci Martinjaka in vseh drugih ki so šli nedolžni v prezgodnji groD Komumsti na si ne smejo delati utvar, gtede usode oj hovih voditeljev, ki so v zaporih. Cim se bodo taki zločini ponovili, ne bodo ušli >voji usodi. Iz Hrvatske — Hrvatsko odposlanstvo v Berlinu Ob 50!etnici državnega marša.a Goringa je pos'ala tudi Hrvatska v Berlin poseono odposlanstvo, ki je slaviiencu čestitalo v imenu Poglavnika in h:*«/ptekega naroda Odposlanstvo je vodil letal?ki general K'.en. ki se mu je v HerinTi pridružil hr-varski no:lnn!k dr. Tvli'e Budak — štedenje s papirjem. Hrvatska družba za papjr je poslala vsem uradom in privatnim prdjetjem okrožnico, v katerem jim priporoča skrajno štedenje s papirjem. Luksuznega papirja sploh ne bodo več izdelovali Uvoz bo dovoljen samo 'zjem ir.a. Vsi uradi in obrati naj zbirajo star pap;r. — Ncbcne devalvacije kune. Finančni minister dr KoSak je podal novinarjem izjavo o gosp darsk'h in fJnančnih podajanjih v Berlinu Iz avti je. da se Hrvalsk ni treba bati nobene devalvacije kune. Vprašanje tečaja krvaUke kune v razmeiju do italijanske lire tn nemške marke se sploh ni načenjalo. — Teden delavske kulture. Hrvatsko delavstvo je priredilo lani več gledaliških predstav in koncertov in pokazalo se je, da vlada za delavske kulturne prireditve veliko zanimanje. Zato je pripravil kulturni odlelek Hrvatske delavske zveze poseben teden hrvatske delavske kulture. V tem tednu bo prirejenih več predstav v velikem in malem zagrebškem gledališču, dalje v veliki dvorani .Delavske zbornice in po radiu. — podpredsednik nemške filmske zbornice v Zagrebu. Danes teden je prispel v Zagreb podpredsednik nemške filmske zbornice in glavni tajnik mednarodne filmske zbornice Carlo Melzer. Melzer Igra v nemSkem mednarodnem filmu vodilno vlogo. — Preskrba uradnifitva. Gospodarsko ministrstvo je oblavlo uredbo o Dreskrbi državnih uradn;kov. njihovih rodom državnih vp^kojencev in njihovih rodbinskih članov z živil' potom Zveze Zadrug državnih uradnikov Preskrbo bo prevzel poseben oddelek glavnega ravnateljstva za prehrano. Povsod tam, kjer še m zadruge državnih nameščencev mora zveza zadrug državnih nameščencev v 15 dneh ustanoviti svojo podružnico. — Hrvatsko Zagorje v filmu. Oddelek za tujski promet v trgovinskem ministrstvu je sklen;l izdelntj vpč filmov ki bodo prikazovali najlepSe kraie Hrvatske Prvi tak film bo obsega' Zagorje Izdelava *il-ma je bila poverjena šetu oddelka dr. Slatku Prebegu Film o Zag>r]U ie v glavnem že izdelan — 2K*ahen dev'zni promrt. Devizni promet na zagrebški borzi se je prejšnji teden zvišal na 117 milijonov kun. ali skoraj za polovico več kakor v predzadniem tednu. Promet v nemških markah je znašal 2.5 milijonov, ali blizu 2 milijona več kakor v predzadnjem tednu, v italijanskih Urah pa 3.9 (2.95) milijonov. (Be/c znt ca KOLEDAR Danes: Petek, 29. januarja; Franc Si-leski. U A N AS NJE PKF.DSTAVB Kmo Matica: Rumeni pekel in Skrivnostna žena. Ivino Slo^a: Trije pariški pustolovci. Kino Union: Med tihotapci. D E 2 U K NE LEKARNE Dane«: Mr. Bikarčič, Sv Jakoba trg 9; Ramor, MLklošK eva cesta 20; Murmaver, Sv. Petra cesta "S. Iz p3kra|!ne Gorizia — Lep u**peh mmniiskejra pianista. V prostorih Kulturnega krožka v Gorizij. je konce: tiral odlični rumunski pianist virtuoz ATeksan:er Demetriade Sijajno je u> vajal izbrane klavirske skladbe Bacha, Scarlattlja, Schumanna, Eneecuja, Brahm-sa in Chopina. — Nadškof gorizijski K. Marjrottl se je mudil te dni v Cormonsu. kjer je vcHiii tradicionalno procesijo po korminskih ulicah. Sportoipfegied V nedeljo Torino—Juventus Italijansko nogometno pivenstvo se v nedeljo nadaljuje v diviziji A s tekmami, ki bodo za nanose tekmece na vrhu tabele in tudi oba kandidata za izpad ve'.ikoga pomena. Med vcdilno fietvorloo je, kakor se zd\ naj'rižju naloga naložena Livornu. dasi bo ig:xil na tujem igrišču Lirruria mu bo nedvomno manj vo\-nvcn nasprotnik, kakor Ambrosiani Atalanta na ivojeui igrišču Ata'an'o ie v zadnjlb lekmnh dosegla nekaj vidnih uspehov :n ^e mogoče, da bo zaustavila tudi zmagoviti rvobod Mi-lančanov. Najocjoreeneiša in n.ijvažneiša bo tekma v Torinu med obema k'a;evrvmj tekmecema, ki sta letos oba kandidata za orva mc*='n. Juventus in Torino u-mta skoraj enake izglede za prvenstveno zm;i-go. Kdor bo v padaljo v prednosti, b^ (ui€| v nadaljnjem poteku prvtfl tvi prednost dveh važnih točk. Tudi drvge tekme nfso brez pomona. Zlasti tekmi, v katerih nastopajo Vene/ia in Vicenza, ki sta zaenkrat najresnejsa kandidati za izpad. Mnog tudi z niitma« njem pr'raku je jo. kako K bo Tro t;nn. ki kaže v zadnjem času. da se je reši a naj-huiše krize, obnesla v Bol ogni. Spored v diviziji A je naslednji: Vicenza: Vicenza — Fiorentina. Mflan: Milano—Roma, Benetke: Venezia—Genova, Torino: Torin«i—Juventus. Genova: L1-fTuria—Livorno, Bergamo* Atalanta—Am. brosiana, Rim: Lazio— liari in RolognA: Colo^na—Triestina. V diviziji B se bodo začele v nedeljo povratne tekme. Vodeča Spozia mora takoj v najhujši osienj. Nastopila bo v Tisi proti moštvu enakega imena, ki ie v tabeli dve mest-; za njo. Pisa je prejinjo nedello sicer klonfla Padovi, s tem pa še ni iz. ključeno. da ne bi Pisanci za.igrali boljšo proti Speci i. Vsekakor bo iz d važen, ker igra Pro Patria doma proti Anconitani in je favorit V primeru da Spezii spodrsne in da Pro Patria zmaga, bosta imeli obe ponovno enako število točk, približali pa se iima bodo tudi drugi tekmeci, ki še niso opustili vseh nad za dosego enega izmed mest, ki prinašajo napredek v divizijo A. S tega stališča bodo ranim ivi izidi tekem med Alessandro in Modeno, Si eno in Napo! i jem. Pe-caro in Padovo ter med No-varo in Brescio, M^tva bodo nastopila takole: Novara: Novara—Brescia. Pfsa: Pi«a— Spez?a, Peseara: Pescara—Padova. Savo-na: Savona—Mater, fremona; Cremonese —Faniulla, Videm: CTdineac—Palermo. Sjena: Siena—Napeli, Pusto Ars: Pro Patria —Anconitana in Alessandria* Alessandri— Modena. Radio Lfublfana SOBOTA, 30. JANUARJA 1943-XXL 7.30 Pesmi in napevi. — 8 00 Napoved časa. — Poročila v italijanščini. — 12.20 Plošče. — 12.30 Poročila v slovenščini. — 12.45 Operna glasba. — 13 00 Napoved časa.— Poročla v itaTiinnččJni — 13.15 Poročalo Vrhovnega proveli Ot) ' Sil v slovenščini. — i?i7 Tr!<«Sei_ ni. — 20.30 Si«ronJ^ni koncert vodi điri-engt Vietor de fi*Hata V rvHo->o*-u: orerlo-vanje v idovenlcmi. — f% on 7™imjvosti v ^loven?č:ni — fftri Trmrorl \rlollni«1l Ar-ri^a Seratijo — 2?. 45 Poročila v Itali« ianš^inj. Inseriraj v „Slov, Narodu44 ste*. »i> L O V ft V ? K I V ! R P D » r ———— — ■ i —— i Strm S K Lchsrfevi opereti »Dežela smehljaja11 Let crta jo uprizoritev je pripravil glasbeni dirigent Rado KroJmti L j ubi yana. 29. januar i a. Mmda j« r/; sodobne operete, ki bi bila dco spl-ošno znana, tako cenjena in priljubil, kako*r je Lcharjcva »Dcžcia srneh-«. Richard T^uber, ka mu jc bila po-•Ocma. ji j« pripomogei s avo :m očarlji-I pct:em do brezštevilnih uprizoritev na včjih odrih in v fihnu, ki jc raznesol '-lorjevo in Leharjevo siavo po vnem • u. Elza Barblčeva In Modest Saneln. Barhičeva nastopi v vlogi princese ML Sancin pa v vlogi grofa Pottesteina, Zgodovina tega dola je tod ko zanimiva, ker je znano, da je doživi a ta "»pere ta že mod svetovno vojno, menda na Dunaju. svojo prvo uprizoritev z naslovom: »Rumena ;"-pat h*h in f?!asb\ kitaj-s-ko okolje z wm čarom barvitosti kc^umov in vzhod-nj tško navtl^hoiena glasba imajo na poslušala in rfleda'lea su^estiver; čar. Ta glasba nos" dva svetc/va. c\-ror>skc,f?a m kiti : Simoniti. režnja operete m koreografija apartnih kido-kitajskih plesov, ki so pesti)ne omembe vredni, sta inž Golovinovi, načrte za delno nove kostume pa je napravila JeLa Vilfanova. Toliko o tehnični strani predstave, v kateri bomo doživeli prjeten mlad pevski par na odru; v partiji Sou-honga in Lize: Draga Čudna in Manjo .Mlejnikovo, drug1! par, princesa Mi m £rof Prvttcnstein bosta Elza Barbičeva m M Sancin. % dramatiko najod^-ornejši vlogi, ki je opora vsega dogajanja pa bo nastopni Ciril Debevec, ki ga že več sezon ni bi'lo na odru. Odveč bi bilo govoriti o zanimanju ki ga bosta zbudi:la začetnika Mlcjnikova in Čuden v teh posebno pevsko lepih patrtMah, ki zahtevajo opern h pevcev in čaT mladostnih pojav, kakršna sta naša pevca. Ba-rivce-va im M. Sancin jamčita, da smemo, kakoir vedno, pričakovati od njiju skrbno izdelanih h'ikcv. Debcvčeve figure eksotično, kitajskih in japonskih vlog pa so dodobra znane iz dramskih predstav in so csta^le v spominu zavoljo močne igralske d namilke in prepričljivosti v izrazu eksotike tn vsega njenega misteriozne2a, demonskega b stva. Dejstvo, da nastopajo nairesnejši dramski igrailci in operni pevci v inozemstvu v operetah, ni nenavadno in ic samo dokaz za umetniško vrednost det čnega dela ali pa za prizadevanje, da bi mu dali s pomočjo dob*"'h moči tudi večjo kakovost. Izmed osta/lih vlog bodo igrali: Anžkvvar (v letošnji sezoni »usodno« povezan z vlogi m i visokih šarž od paše Selima preko barona Drvuphc'a pa do Li-zinega očeta marala grofa LchtcnstcinaV P aneeki — gencra'a. Jap'ieva — Loto. Škabar — Fu-!i-ja in Si-mr.Tičič — evnuha, Prognoza za to u pri zon t ca*: naval na blagajno, boj za karte in epidemija prepevanja vs*eh mogoč h šlageriev iz »D?žcie srnchliaia«, da o težiih notrannh poškodbah in srčnih motnjah sploh ne govorim .. Maša S/avčeva. NEVNE VESTI Mirister Bottai na otvcr'tvi florentinske akademije V Flcrenco je prispel prosvetni minister Eksc. Bottai, da prisostvuje slovesni otvoritvi obnovljene delavnosti florentinske znanstvene družbe -»Colombaria fiorenti-nac, ki je dobila novo ime Kr. akademije florentinske s>La colombaria«. Tej slovesnosti so prisostvovali tudi florentinski prefekt, glavni umetnostni ravnatelj, italijanski akademiki Bigncne. Carena in DeJoelli, senatorji Rebau, Criolo, Mazzoni ter Della Gberardesca. nadalje nac svetnik Maraini, rektor florentinske univerze ter druei predstavniki. Uvodoma jc spregovoril predsednik prof. Salmi, ki je predocil nove naloge obnovljenega delovanja v okviru akademije La Colombaria t,t. Sledilo je slavnostno predavanje prof. Casel'ija o Danteovih vodnikih v njegovi Božanski komediji. Po končani slovesnosti si je minister Bottai ogledal v Michelangelov! galeriji umetnostno razstavo Srečka Carene. Zatem je prisostvoval sestanku umetnostnih na Tzomikov. ki se ga je udeležil tudi glavni umetnostni ravnatelj Marino Lazzari. Minister Bottai je posetil tudi palačo Ve-echio ter se zanimal za nacionalno razstavo za Donatellovo kiparsko nagrado. * — Na polju slave je padel manipe^ski jja Alfred Far na, ki je bil rojen 1905 N ki je bil po rodu is Cremcne Služil je šestem bataljonu skupine Montebello. .oval je svoje življenje na ruskom bo-"u. Pokornik ;;e živcihno deloval pri GILu v strank7. Bil je nekaj ćasa tudi šef tj-. ::ega urada crerconske fašsfčne fede-je ter sotrudnik erernenskega dne/nika me Fnscista«. - Iz ?> Sli: ž bene pa lista.« r-Sliižbeni list Ljubljansko pokrajino« kos 8. z dne 27. :nr-fa 19?3-XXI. objavlja otlločbe VIso-ra Komisarja: bolniška pomoč delav-i. prihajajočih Iz drugih pokrajin Kra-. ine. imenovanje župana v Novem mestu izmena dveh članov pokrajinskega na-tltvcnega odbora. — Italijanska umetnica v Nemčiji Od-ia italfjonska od-rka umetnina Lavra 'ari. po rodu :z Triest^. Se ie mudila '•avno do'j čs?a v Nemčiji, kjer je so-^>vaia pri snirrranjrj treh fiTmov B?i^ le ■•.na intemretka v iz\-str»em flmu :nka ter ob^az-r. KI je b;' rj--re^on po nj kom cd i i A1o1zfia ChiarelMia Zre-• je ic^im1! Mfl«trocinotie za »TC:,no-1». So^arijeva in Mo^troe:n",i1o se mute dni v Trie^ru v svTho sniTa^'a -1 »Anf^el ir» greh«. ansk'h ur-'-'n^^v p d ererJ—n V RTn nakovem je b^a zokrljucera razstava italijanskih umetnikov, ki so pod orožjem. Razstava je bila organizirana na izredno Ducejevo željo po elavnem stanu Kr. italijanske vojske. Nad mesec dni je bila razstava odprta v prostorih nove mona-kovske pinakoteke. Računajo, da si je ogledajo zanimivo razstavo nad 25 000 obiskovalcev, ki so odhajali z razstave z najlepšimi vtiski. Po Monakovem bo omenjena razstava na Dunaju. — Hrabra sestrica je rešila svojega bratca pred ognjem. Lz Sondriia poročajo o nenavadni duhaprisotnost: hrabre deklice. Zaradi nesrečnega naključja je nastal ogenj v domačiji posestnika Dominika Armanasca, Spričo vetrovnega vremena se je veter bliskovito razširiL Medtem ko je domačija gorela, pa se je sp-mnila mala Olga Imperial: na svojega petletnega bratca, ki je ležal v notranjosti hišo v zibelki. Ne zmeneč se za življenjsko nevarnost, ki se ji je izpostavi.a, je skozi pomene prodrla v sobo. zgrabila zibelko, v kater: je ležal bratec, ter jo rešila na prosto. — Izžrebane nagrade po 100.000 In 50.000 lir. Pri nadaljnjem žrebanju so bile Izžrebane sledeče štev. zakladnih bonov: V seriji 36 dve nagradi po 100.000 lir za št. 25.823 in336.866. štiri nagrade po 50.000 lir za št. 290.038, 822.319, 884.369 in 1.826.195. V seriji 37 dve nagradi po 300 000 li- za št. 607.S95 in 1.172.7T3. čt!ri nagrade po 50.000 lir za št. 490.402; 1.344.542; 1.430.S57 ter 1.895 157. — Komisar grboslovnega sveta. Iz Rima poročajo, da je bil imenovan za komisarja pri grbočlovnem svetu državni minister Bena tor grof Mariano d'Amelio. --Trieste Ducejeve nagrade ta rojstvo dvojčkov. Triestinski prefekt je podelil iz Ducejeve-ga sklada nagrado 800 lir Alojziju Turtuiu lz Turaica ob rojstvu dvojčkov Josipa ter Iglnija. Rihardu Gr"ossiju nagrado 700 lir ob rojstvu dvojčkov Amelije ter Viktorije, Romanu BLssiachu nagrado 600 lir ob rojstvu dvojčkov Gianfarnca ter Binake Marije. — Tečaji za- industrijske delavce. Predavanja v okviru posebnih IzpopolnjcvalnLh tečajev za industrijsko delavstvo se bodo na novo pričela s 1. februarjem. Tečaje organizira Kr. tehnično Industrijski zavod A. Volta. — Poročili so se v Triestu kovač Miro Coloni in gospodinja Angela Znidarcic. zasebnik Silvij Grabar in gospodinja Antonija Maraspin. trgovski nameščenec Josip Repic in gospodinja Vilma Furlani, urar Renato Ccrelli in zasebnica Amalija De-piera, urarTn'k Lucijan Baldini In gospodinja N>rina Micalic. — Pv-nesrerenck 491etna Marjeta Gris iz ulice Cclonna 6 je padla pri izstopanju s tramvaja pred hotelom Šavova ter si po- Ljubljanski -kinematografi Delavniki: Matica on 14 JO. 18.30 18.30. Sloga od 14.30 dalje: Inlon ob Ift^ I*. 15. — Nedelje in prazniki ot* 1 o.so. 14.so. lfi.ao tn la.ao nt Z DNEVNO DVOJNI SPORED! KINOM A T 1 C A S KINO MATICA — TELEFON 22-41 Dnevno dvojni spored: Ob 16.30 in 18.30 četvorica najpri-IjubljenejSih igralcev: Fosco Giaehet-tl, Maria v. Tasnadv. PaJ Javor in Otelio T oso v burni ljubezenski drami Rameni pekel Ob 14.30 detektivsko-krimlnalni film Skrivnostna žena Igralci: Annellese ^"hlijr, Paul KUn-ger, Herbert \Vilk KINO SLOGA — TELEFON «7-30 Tudi nekoliko lz pustolovskega življenja! Trije pariški klativitezi V glavni vlogi' Florencio Parravicini, Tito Lusiardo Predstave od 14.30 ure dalje Konec ob 20.15 uri Ob 16-SO in 18.80 fiisn iz si vi jenja sdrAVTU-kov med domačini Tahitskega otočja. — Ljubezenska drama v divji džungli! — Izbrani izgralci: Glaehettl, PaJ *avor, Otelio Todo, Mart* v. Tannadj Ob 14.30 napeta detektivska »godba z lepo ANNELISE VHLIG. — Smučanje, jazz! SKRIVNOSTNA ZEKA RUMENI i IP E !K E IL i KINO UNION — TELEFON 22-21 Burno življenje mladega dekleta iz francosko-belgijskib obmejnih krajev Med tihotapci V glavni vlogi: Picrre Blanchar, Ann.e Ducaus Predstave ob delavnikih ob 16 in 18.15 uri; ob nedeljah in praznikih ob 10.30. 14.30 16.30 in 18.30 uri! škodovala več reber. Neki moteciklist je povozil 721etnega Ernesta W. iz Fora Ul-piano 5, ki se je pobil po obrazu in zlasti po nosu. Ustnice si je ranil pri nesrečnem padcu 30 letni mornar Orest Cilo. Ponesrečenci so bili prepeljani v triestinsko bolnišnico Kraljice Helene. — Iz zadružnega registra. V zadružni »Sadjar in vrtnar«, nabavna in prodajna zdruga v Ljubljani, zidr ig* z omejenim jamstvom. Zadruga j.? bila ostanjvljena ra skupščini dne 26. septembra 1942. za nedoločen čas. Zadruga ima namen pospeševati gospodarske koristi svojih članov. Člani upravnega odbora so: Vavpot'č Joško. uradnik v Ljubljani. Ceč Vilko, faktor, Vič, Catar Alojzij, uradnik, Garibaldi Franc, žand. narednik in Anton Mihevc, mehanik, vsi v Ljubljani. — Izkopali so v Rimu AfrocVtln kip. Med ulicama Panisperna in Mazzarino v Rimu so izkopali v glob'n: osmih metrov brezglavi kip Afrodite, ki go ga spravil, v rlm-pki nacionalni muzej. Gre za umete.no Hadrijaiiove dobe. — ~"5 miljonov lir poročnih in rojstnih nagrad. Agencija »AgiU poroča: Od maja 1935 do novembra 1942 je bilo razJeljenin uslužbencem državne uprave 110.714 rOjSt. n h nagrad, ki izkazujejo skupno nad 247 mil jonov lir, ter 385.252 rejstmh nagrad v skupnem iznosu skoraj 442 mil; ono v lir. K temu je treba priključiti še 52.317 drugih nagrad v skupnem iznosu 35 mjljonov lir. T-ko je narasla skupna vsota vsoh rcjs*nih in poročnih nagrad v omenjenem razdobju na 725 miijonov 1 r. Samo v novembru 1942 je bilo razdeljen h 8180 rojst-n:h in poročnih nagrad v skupnem zi>e~kL: nad 10 nvljonov in tristo tisoč lir. — Ntm.-.lvi pesnik predava v Florencl. S sodelovanjem Florentinskih prt jate" J.-v nemške akademije je bilo organiz rano v prostorih družbe Leonardo da Vinci predavanje nemškega pesnika Eckharda Pcteri-cha, ki je razpravljal o h:merskem m goethejevakem mitu. Njegovemu predavanju je prisostvovalo številno florentinsko kulturno občinstvo, med drugim florent Q-^k' prefekt, nemiki kenzul ter drugi predstavniki kulturnih ustanov v Florenci. — Nov nač^n razsvetljave. Iz S i ene p3ro. čajo: Profesorja Tramontane in Angeli s sienske univerze sta končala v navzočnosti prefekta in Zveznega ta_n ka z uspešnimi poizkusi, k* se nanašajo na novj sistem raz veti jave, ki bo zlasti dobrodošel v ko-lonskih domač-jah. Nc*.o razsvetljavno sredstvo je plin, ki se proizvaja iz drv. Ncv način razsvetljave je zelo cenen. — Loterijska sreča. Dne 23. t. m. so bile izžrebane sledeče srečonosne loterijske štev.: Bari 40, 13, 37, 86 in 72. Caglia-ri 8. 81. 29, 12 :n 46. Florenca 49, 75, 23, 83 in 12. Genova 72, 34, 46, 58 in 43. Milan 66, 65. 18. 68 in 64. Neapelj 27, 3, 50. 38 in 45. Paalermo 3, 48. 33, 18 in 27. Rim 88, 37, 52. 16 in 47. Turin 29, 40. 75, 37 in 41. Benetke 74. 50, 67, 54 in 10. — Obnova emilijskega odseka rimskih študij. V Bologni je b lo svečmo otvor„eno četrto akademsko leto emilijskega odseka Kr. zaveda rimskih študij. Ob tej priliki sta spregovorila odsekovni predsednik prol. Perikles Ducat: ter nacionalni svetnk prof. Q- Giglioli, ki je predaval o Dalmazdji v rimki dobi. — Staro poslopje v Napoiiju se je nenadoma porušilo v ulici Concer a. K sreči pa ni b lo nobene človeške žrtve, ker se je posrečilo stanovalcem, da so se z naglim begom rešili na prosto. — Smrt generala Invrea, V Rapallu je umrl rezervni general markiz inž. K^rol Invrea, ki je bil odličen topniški častn'k in strokovnjak. V prejšnji svetovni vojni je prejel številna odlikovanja. Sodeloval je že v libijski vojni. V letih 1915^—18 je bil tud! na francoskem bojišču pri Blignvju in pri Chemnu de Dames. P; končani vojni je bil v šlezijski mednarodni r'ebiacitni komisiji. — Obtolenka rodi v sodni dvorani zdravega dečka. Redek premer štorkljine muhavosti se je prmeril v Bariju pred sodiščem. Ob priliki neke razprave proti 43-letnemu Favstu Lupaliju in Jolandi Sunan: je slednja nenadoma začutila porodne bolečine. Prednc so ji utegnil' ljudje pomagati, je rodila z dravega dečka. Sodna razprava je b'la seveda preložena. — Michelangelov #»dbOr ustanovljen. Iz Fk renče poročajo: Na pobudo nacionalnega zavoda za proučevanje preporoda je bil ustanovljen p.seben Michelangelov nr.cio- nalni odbor, ki mu bo predsedoval Eksc Giovanni Papini, predsednik cmenjenega zavoda. Odbor ima nalogo sodelovati pr; P speševanju razvoja v zvezi z osebnostjo n delom nesmrtnega Michelangela Razen tega je namen ust an-v t ve tega o*] bora tudi v tem. da se osnuje posebno b'blio srrafsko ter fotograf?ko sred'Sče. d- se pripravi poseben letcp's o vseh študijah, ki se nanaša jO na Michelangela. Končno ima novi osnovani odbor nalogo, da vzporedi delavnost vseh p.bud, ki služijo pča.-*t tvi Michelangela s posebnim oz rom na uresničenje načrta sa ustanovitev velike galerije umetn kovih del v Micheiangclovem rojstnem mestu. Michelangelov odbor si je £e začrtal prdroben delevni program, ki ga bo začel takoj izvajati. — I*mrl je nekoč slavni baritcnJst. Na milanski kliniki je umrl corarn. Renzo Mi-noifi, ki je bil v mlad h letih sloveč bari-tonist. Pozneje je zaslovel kot impresar.o. Užival je umetniški si;ves. Bd je strokovnjak v odrskih zadevah, izvrsten p:znava-lec gledališke sredine. Bil je od vsega začetka član fašistične stranke. — Milanski nadškof blagoslavlja Dopo-lavorov p ra poreč. V svoji zasebni kapeli je blagoslovil milanski nadSkcf dr. Schustcr prap:rec Dc-polavora pokrajinskega korporacijskoga sveta. Po blagoslovitvi je spregovoril nadžkof kardinal nekaj izpodbudnih besed. — Nad milijon kuncev so zavžili lani v Milanu. Tudi v Milanu je kunčjereja v zadnjih letih zelo napredovala. To razberemo lahko Cb statistiki nakupa kuncev v lanskem letu. ko je bilo v MIlanu prod&nih skupno 1,075.674 kuncev. Največ jih je bilo naprodaj v septembru. Tedaj je b lo preda-n h 290 166 kuncev. O napredku m Urnike kunčereje pa priča predvsem primerjava s stanjem prodaje ter ponudbe v zadnj-h letih. Tako je bilo leta 1941 na razpolago 883.500 kuncev, leto pred tem 619.350, leta 1935 pa 405.350. — Italijanski in nemški vojni ranjenci gostje delavske kuh'nje. Delavska kuhinja I>opolavcra pri obratu Lagomarino v M-lanu je povabila te dn: skupine jtalijan kih ter nemških vojnih ranjencev, ki se zdravijo v raznih milanskih vojnih b:ln šn cah. Pozdravil jih je predstavnik obrata, nakar so bli vojni ranjene' pogoščeni z okrepčili, sadjem in cgaretami. IZ LJUBLJANE Svaril* Pripetilo M je že več primero/ pr trgovinah in drugih obratih, da so se neznanci izdajali za odposlance ali pooblaščence višjih uradnikov in dostojanstvenikov ter v njihovem imenu zahtevali raznovrstno b?ago. Na ta način so sleparji izsilili večje vrednosti ter oškodovaJi razne stranke, zato pa svarimo vse prebivalstvo, naj nikomur ne verjame, da ga podlija kak dostojanstvenih, in naj nikomur nič ne da, pač pa vsakega takega izsiljevalca takoj izroči policiji. —Ij Prvi Ljubljančan s medaljo mesta Ljubljane. Te J ni so Ljubljančani z zadovoljstvo #• brali o 751etnici g. Antena Jagodica, ki ga vsa Ljubljana spestuje kot sk-ajno nesebičnega sodelavca pri vseh karitativnih akcijah. Popularnega človekoljuba te dni vse ustavlja na cesti in mu čestita, ter od srca vošči še mnogo zdravih let. pa tudi mestno županstvo se je spomnilo njegovega pol stoletnega požrtvovalnega izkazovanja dejanske ljubezni do bližnjega ter mu je župan, general Leon Rupnik, za 75-letnico v priznanje in zahvalo izročil medaljo mesta Ljubljane za spodbudo drugim Ljubljančanom k dobrim delom za podpore potrebne. Medaljo mesta Ljubljane je po risbi mestnega arhitekta inž. Borisa K obeta modeliral akad kipar Božidar Pen-gov. Na njej je patron našega mesta «v. Jurij z latinskim napisom »Patronus ci-vitatis labacensis-f:, na drugi strani Je pi v tem primeru vrezan napis: »Človekoljubu Antonu Jagodicu mesto Ljubljana 24. I. 1943«, torej datum 751etnice ravnatelja Jagodica. Gotovo bo podelitev medalje mesta Ljubljane za dobro lelnoot zaslužnemu dobremu možu med prebivalstvom vzbudila splošno odobravanje, saj je z njo le skromno nagrajeno njegovo požrtvovalno delo na humanitarnem polju. —Ij Norveška poienovka na ribjem trjrn Danes je bilo naprodaj precej lepe zmrznjene polenovke na ribjem trgu. Ribe so prispele z Norveškega. Ker nI bilo drugih rib. so meščani tem bolj kupovali pole-novko. Naprodaj je b*la po 36 lir kg. —Ij Zopet se ogreva. Nevarnost hujšega mraza je zdaj zopet min'la. Zracnj tlak. k: je bil prejšnje dni izredno visok, je zače' popuščati in prčasi se je začelo egrevatl čeprav je Se pretežno jasno. Ozračje je 5koraj povsem mirno, zato se zdi solnce oe tem bolj prijetno. Včeraj p: poldne je grelo že kakor v začetku marca in najvišja temperatura se je dvignila nad ledišče, na 1.9°. Tudi ponoći je ostalo pretežno jasno, vendar se je zelo malo ohladilo. Davi je znašala minimalna temperatura aamo —4°. Zračni tlak je se pečasi popuščal. Morda se bo kmalu zopet uvel^vil lug. —Ij Krompir za seme lz Danske. Tvrdka Sever & Komp nam sporoča: Ljudje pri hajftjo po Informacije, če je krompir, ki je prišel iz Danske, sposoben za seme. Čeravno je nekol'ko namrznjen. To bo odVsno Ce je gomolj pcpclnoma zmrznjen, se pri cdtajanju zmehča in je uporaben edino le še za krmo. Ce pa je krompir samo neko-hko namrznjen. ostane pri cdtajanju trd in tudi na ok- zdrav, spammji pa vendar nek:liko na sladr.k okus. Velika verjetnost je. da niso zmrznjena očesci in je razumljivo, da bo ta krompir dobro kali. Tak krompr se pa tudi lahko preizkusi pred saditvijo na ta nac n da damo kr.mpir v male zabojčke. ki jih denemo v topel, svetel prostor, kjer zsčne krompir odganjati v teku 10 dni. Krompir v vrečah, ki je prišel iz Danske, je navadno samo na eni strani vreče namrznjen, dočira je v sred ni In na drugih straneh popolnoma nepekvarjen. Vendar pa namrznjen krompir namoči ne-namrznjenega in zaradi tega izgleda, da je ves krompir v vreči zmrznjen, ker jc moker. V resnici pa je večina krompirja zdravega, kar se da dokazati na ta način, da krompr stresemo iz vreč in ga razgrnem.* na zračnem prostoru, kjer se že v enem dnevu posuši. Na ta način dobi krempir zdrav izgled na zunaj, iz česar se da sklepat', da je tudi njegova notranjost popolnoma zdrava in z velikim odstotkom kalji-vogtL Sedaj se je temperatura že toliko dvignila, da je kromp'r, ki je bil zamrz-njen> že ves odtajan. Tvrdka krtmpir v vrečah, ki so bile namrznjene, sedaj sama odbira :n nrodaia le odbrm kivmor. —Ij Naznanite sobe! Mestno županstvo še vedno nujno potrebuje v sred ni mesta več lepo opremljenih sob za nastanitev oficirjev in uradnikov. Za nekega višjega oficirja je pa nujno potrebna opremljena spalnica In sprejemnica s s> uporabo kopalnice jn po mogočnosti tud' kuhinje. Pr javo sprejema mestno glavno vloži&če na Me«t-nem trgu št. 27-'III. soba St. 18. —Ij Samo še dva dni je čas si ogledati zanimivo umetnostno razstavo v izložbi salona Kos v prehodu nebotičnika. Kdor si hoče uspele umetnine ogledati, naj pohiti. —I j \nolini»t Albert Dennelj bo natopil kot solist na VII. simfoničnem koncertu v ponedeljek, dne 1. februarja t. 1. v veliki unionski dvorani. Igral bo 1. stavek Koncerta za viohno in orkester, ki ga je napisal slavni in pri nas gotovo najbolj priljubljeni simfonični skladatelj, Peter Iljlc. Čajkovski. Prvi stavek tega koncerta je gotovo nm'lenfti in nn^sMi tnfisl koncertni sta\-ek, katerega je Dermelj že pri prvi izvedbi meseca novembra izvajal z vpo globoko oboutenostjo in resnično virtuoznn-stjo. Poleg Cajkovskega so na koncertnem sporedu še Rossini, Schubert, Dvofak ln Adamič. Koncert se bo vršil pod vodstvom izvrstnega dirigenta Draga Maria ftijanea, ki ima izredne zasluge za razvoj in potek letošnjih simfoničnih koncertov, ki se vršijo pod okriljem Glasbene Matice ter jih izvaja nQfl prezaslužni simfonični orkester. Začetek koncerta bo točno ob pol 7. url zvečer. Vstopnice v knjigarni Glasbene Matice. —Ij Uprava kfna Matice obvešoa cen j. občinstvo. da bosta do nada^jnega dva dnevna sporeda. Ob 14.30 je na sporedu film športno-detektivske vsebine »Skrivnostna tena«. Ob 16.30 in 18.30 se predvaja »Rumeni pekel« z Gtachetijem, Marijo Te»snady in Pal JavorjerK LESNA TRGOVINA. — S č'm se pečaš? — Ah. les prodajam. — Na debelo ali na drobno? — Na drobno^ zobotrebce prodajam. NI ČUDA Evico boli zob. Teta jo vpraša, kateri zob jo bol! in Evica odgovori: — Ta-!e tu v kotu J Sicer pa ni čuda, da me boli, ker Je vedno na mokrem. OČE IN SIN. — Paoa. vse b: bilo dobro, samo če b! se ne oženil z mamo ... — Kaj bi bilo?! — BLlo bi sajajno. Mi dva s teboj b! lahko počela kar bj hotela ! MODA SE IZ PREM INJA — Ali ima naš list danes modno prilogo? — Ima, toda zanimala te ne bo, ker je v včerajšnji Številki. i A L I 1GLASI POMARANČE IN SUHE GOBE prodaja Gospodarska zveza — Ljubljana. 31eiwelsova cesta 29 8ENO IN SLAMO kupuje - Gospodarska zveza — LJubljana, cd tega, kako globoko je zmrznjen gomolj. Bleiwelsova cesta 29. ponisTvo po naročilu ln vse vrne stolov »zdelujem. Pollttram oprave in • zvršujem vsa popravila najceneje. — Josip Zori ti.in Ljubljana, Breg 14. INSERIRAJ •Slov Narodu' Dotrpel je nai dobri mož, oče, stari oee, tast. gospod Sušnik Ivan ieJeznlSU uslužbenec t pokoju Pogreb blagopokojnega bo v soboto, dne 30. januarja 1.1. ob url popoldne iz kapele sv. Petra na Žalah k Sv. Križu. Truplo pokojnika počiva do sobote 30. januarja 1043 do 11. ure T hiši žalosti. Sv. Petra cesta St. 52. Maša zadušnica se bo brala dne O. februarja 1943 ob 7. url zjutraj v cerkvi sv. Petra. Ljubljana, Maribor. Zagreb, dne 29. januarja 1943. Žalujočo soproga MARIJA ter rodbine SUŠNIK, TOMŠIČ, LOZEJ, KOSCA. POTOČNIK, HRIBAR. DR zlMER Stran 4 »SLOVKNSKI NAR OD«, petek, 29. Januarja 19U-XXI BteT. 23 si spomenik v Ljubljani 25o let Prvotni cprimerik je na zmago nad Turki t?*l lesen : n je stal na Ajdovščini — Postavili so ga v spomin aH ker se je Lj ubijane izognila kuga? Ljubljana. 29 januarja Ljubljana n'ma posrbno mnogo starej ših spomenikov — scer je malv tud- spo menikov iz novejše dobe — zato so pn ten lepši ter imajo zanimivo zgodovino Starejše znamenite še spomenike imamo sam-tr : M-r.jin; znamenje na Sv Jakoba rgu Robb'v vodnjak ;n trojišk' spomenik Rob bovega vodnjaka bi prav za prav ne smel prištevati sem. saj ne spada med nabožne ipcmenike; toda na javne spomenike gle-dimo predvsem kot na umetn ne ne gled-na njihove vsebino. Javni spomenik; s«, kulturno spr čevalo kraja n v nekex pogledu ima^o celo večjo vrednost kakoi ve lika starin ka pcslopja Umetnostm sp' me-n-ki iz prejšnjih stoletij imajo tem več vrednost že zarad; tega, ker jih je Ležk-chraniti: prav v tem se kaže kulturna tradicija mesta, kako zna varovat ter ohranjat: svoe umetnostne pomen ke Na.ilcp ši pr mer za to je troj:'ški spomenik Leto? b preteklo 250 let odkar je bil postavljen prvotni tr"j;ški spomen k zato je prav da ob tej priliki opozormo na njegove zgo. dovino. Prvo Robbovo dalo? Nr>k?.teri umo'n~i.tni zgodovinarji domneva o. da je trojiški ^pomen k prvo Robbo-vo oV!o v Ljubljani P temtakem bi bi' starejši kaker vodni k prec mestno hišo Znano je. da je najstareš- javni spomen k al: zn: men je na Sv Jakoba trgu — Manjina soha. Prvo Mar1 jI no znamenje so posta, vil že 1 16S3. tore i pred 260 leti in sicer pred vhcdom v jezuitsk ceikev. ki je fcta-la na kraju sedanje šentjakobske cerkve in ki je l. 1774 pogorela Zgodovina tega sp menika je dobro zn^na 'n je b la večkrat pop':ana Znano ie. da so Marijin kij vlili po načrtih Valvasorja :n da s; je ta naš učenjak mnogo prizadeval za poslavi-tev sp'men'ka Spomenik so postavil: de-žoln' stanovi, ker se je Ljubljane izogni*a kuga. ZaoblmbiV so re toda rbljube nis? dolcro iznolnili Pred 100 leti. 1. 1S41 so moroli Marijino znamenje podreti in Mp-rljln kip s: shrenili v šentiaknh^ki cerkvi. Mir inega znamenja ni bilo 26 let do i. 1870. ko so ga zepet p stavili. Od prvotnega znamenja je razen k pa ostala le še pi^^n nn n^žn' strani s krnnsjram^m: DFJ MVTRT VTROtvi STATVS CARNIO-L1AE POS EX VOTO. Stara AjJovšcrna V tistm čas h. ko so postavili prvo tro-jišk znamenje, je bila Ajdovščina še povsem drugačna kak r dandanes Za njo so se žp začenjala polja in stali vel ki Kozolci. Tu ,e blo značilno predmestje srednjeveške Ljubljane Na kraju k'er je bila pozneje bolnšnica je bil diskalceatski samo-stan samostan trsih avguštincev. k: so jih ljudje imenovali ^šk lc»ate« Na brž nima v Ljubljani nohena gostlna takšne tradicije kakor Fignvčeva ka.Hi na Ajdovščin* •• !■ .--on t; samortann že v 17 stoVt;'*; gost lna. in sicer pod;et;e ma°r:strat.v V star h ća ih ,e imel namreč ma^-'strat mod svoj-mi podietj: tudi gnst:lne. ki *ih je potreboval predvsem zaradi nastantve cb iskovaleev Ljubljane, več ali manj odlič-n h gos* o v Čistilna je bila na A'dovSćin že 1 1633 Samostan m go tilna sta sicer lahko soseda vendar je bilo preveč :č t no. da gostiln St? hruo ni bil v soglas u :* sam stan kc tiš:no. Men hi sc pr'to-ževli, da j h »hudičeva h'ša« moti v samostanskem Življenju Pritožbe same pa niso nič zalegle kajt: kjer teče vino. ni megoče brzdati človeške narave Zate 33 menihi kupili gostilno, da so hišo lahko podrli ter 'ctran II pohujšanje. Gostilno so r-drli 1. 1690. Postavitev orvega STJomeifia Po trd:tv: nekaterih zgod:vinarjev so postavili prvi tro.iški spomenk na Ajdovščini iz hvaležnost . ker je bila Ljubljana rečena kuge. Zopet drugi pa pr povedujeo. da so postavir troj'šk; spomenik v proslavo stoletnice zmr.ge nad Turki pri Slsku Za postavitev spomen ka je dal deželm maršal Herbart grof Turjaški 500 goldinarjev Končno je vseeno z kakšnega namena so postavil: sp meirk G'avno je, dii so ga lahko postavi!; Postav tev spomen -ka je moral dvoMti magistrat, ker ie bilr zemljišče k^er je stal spcmen:k mestno Spomen k so por/ta vil i diskalceati. Zanimivo je. da je bil prv tn' spomenik lesen V starih časih so p~č mnego bolj cenili le? kot gradivo tn tedaj 1e bilo §e mno^o hi* v L^ubl ani lesnih Toda leseni spomenik je začel kmalu raznadat; in čez nekaj de-^etletj je že skoraj povsem strohnel. Tisoč goldinarjev rn 200 mernikov žita Nis- pa mimo gledali, k^ko je spomenik trchnel Kmalu to začel misliti na v st i »itev trajnejšega spomenika To je onv -goč"la pobožna vdova Turjaškega, pa? ž' zaradi tega ker ji je bil drag spom.n na -noža N j' bde žal velikih strešk >v Novi sp menik je bil mnege dražji kakor r? vi. tni lesen: Odiočih so se za p-JJinvite^ Kamen tega spomenika :n delo so poverili -ciparju Luk: M sleiu Kako so znal tori-, "emt* umetn4kovo delo. so-imo iz ta.ga. dr kiparju plačali 1000 grld nariev a del "•lače tudi v naravi z 200 merniki žiti S • 'ei žt v tst h čas-h n' imelo poseeu^ c< ae vendar je 200 mejnikov že pre e] za-<*g!o Kipar je pa dobd še ves le> za postav tpv oder Tudi avsništinci so p**£peval '00 goldinarjev Strrški sc bili rorej gletls ia vrednost denariT v t:stib ^as;h v re -a!ci ogromni T'da soglasna so^ba je še landanes. da je bil spomenik tudi vreden tr.škov. Gr£divo in oSSVa Za spomenik so izbrali izvr tno graai- vo Tako je bla skupina, k krona Ma-r jo iz poliranega belega gen vskegi marmor a Sv duh je iz bakra, posrebreneqs v ognju Steber ie bil zdelan iz črueg.i marmorja, krasil ga je pa kaptel iz be •ega genovskega marmorja; 'tal 1e sied štirih piramid iz rdečega marmorja na podstavku iz belega marmorja. Ob podstavku so bile polo žene tri stopnice 'a črnega marmorja. Spc-men k s; ogradili s podobno ograjo kakor Mar jino znamenje na Sv jakoba trgu. Grbi Turjaških in Trautmanns-dorfov so opozarjali, kdo je dal spomeniK postaviti, na štirih malih in 12 velik-h marna matih plcflčah so pa bil: vklesani se zlati napisi z raznimi kronograrni. Scotnenik brez varstva Ko je "Jožef II. L 1784 odpravil tudi samostan bosih avguštincev. je o-tal trojiški spomenik na Ajdovščln: brez varstva. Samostan je bil 1. 1786 spremnjen v bolnišnico, ki s; jo vodili usmiljen1 bratje. Da bi spomenik ne ostal brez varstva, sta se ?ani zavzela Jakob Sever, gostilničar »Piškot* pri »Krajcb rtuc, in Lenka Smole-ova mati Prešernovega prijatelja Andre-a Smoleta. Smoletova je vodila F:govče-vo g stilno. Tako je torej trofškj spomenik prišel pod varstvo gostilničarjev, kar je seveda nas^m gostilničarjem v čast. Oskrbovalci spomenika so pr žigali pred njim večno luč in pobirali olje pri Ljubljančanih. Popravila soomenfia Čeprav je bil spomenik iz trdnega g^a-iiva. so bila vendar p'trebna p prav.la Pred 100 leti je bil že precej načet, 'ter e pač b 1 izpostavljen vremenskim vplivom. L 1841 so razmišljali, da b' sponi«-n:k pre; tavili na Marijin trg Ljubi .a^čani -»o rad; darovali za popravilo spomerika n zbirka je znašala 813 g!d 30 kr Hkrati >o se pogodi' s kamnosek m Tcmanom. la za 1050 gld. obnovi spomenik, in «icer se dele razen na vrhu stebra. V ta namen e kamnosek uporabil rdeči rmrmor z Les-lega brda. Spomenik je bil obnovljen točno pred 100 leti. 1 1843. tsko da je tteba pozoriti posebej tudi na to obletnico Po obnovitvi je bil sp menik z'pet blago^-lov. jen. Blagoslovil ga je frančiškanski žup-1 k Kalist Omet Znamenje je doblo ob bnov:t**i novi kronostihon: TrlaDTS sanCtae VIrginisqVe plae tn lonoreM VlVes ConstrVrerVnt. — Troj šk -p menik je naruš:l p'trcs I. 1895: na'oml :e steber tako. da so ga morali podreti. Si--«r so pa r=zpoka!i tudi drugi deli speme 'ika Stebra nJso obnovili in spomen ki ^opravi'1 cel-h 15 let. Ko ea ie 1 1910 popravil Feliks T"man. ga je prevzela v sv. e varstvo mestna občn^i ki era je dali tuli 1. 1928 pre taviti na K^nerresn- trg prod egulirano cspied;'e urdullnske cerkve, ka-cor s: *e zamslil regulator Ljubljane arhi-ekt P'ečnik. Perutninarstvo na Madžarskem Država posperuje ta povečcl Izvoz V madžarskem kmetijstvu je imelo pe-rutninarstvo vedno d< »kaj važno vtego. Letna vrodnoM memh proizvod on' s« ceni na ✓kroV h 320 milij^o^' penao. Pribl žno> če-frtna proizvodnje madžarskega perutninar->tva je Ma v inozemstvo. Na prvem mestu _ vaio nabave najboljih pasem K.netii^co -.-jinistrstvo- je organiziralo razacl jevanje nemtn'ne najboljih pasem med kmetovalce. Na pobudo kmetijskega min strs*va je ^ilo nedavno ustanovljen h vet vzornih pe-mtninsk.h farm Tu rede perutnno naj boljših domačih in tuj h pasem Rejci se >zirajo pr, izb n pasem z!aM na tn da >rick<«be čem več ja;c in mesa kaT j« važno ■ako- prehrano domačega i>rt h valstva d:n;h ob-jnah. kjer je na:manj 20 pcrunntrjev ki majo nad 500 koleoer. po m<:žn<*>ti tnke oa&me Perutn narji naj bi se organizirali v zadruge, d^ bi in>*!i še z večrrr ufpchom opravljati svoje delo Kmet:15«ko m;nstr-itvo je ustanovilo 15 državnih va!;Inic. ki o perutninarjem vedno na razpoitf^0. Razen teca ie usfa:-em valilnic *ud- zadružna centralna Hanqya kapaciteta teh vablnc ie okn^o 75.0IM1 ja;c U^tanov-lierti je tHa tudi zadruga za razdclievanje j.3jc. Njeni čla-ni dobivajo za kakovostna £C£pct£ar£ko panzr>J, da bi se ii'jca por^ebne premije. Han'a ie usrano> v^la tudi Zadnjgo perutn:narjev. ki je nien cilj čm večja proiz\-odnja jajc in mesa V svoj h vel kih skladi*ć:h ima prostora za nad 100 mi'Hjonov jajc. Tako se lahko prepreči več:e vaiova.nje cen v časai, ko jajc prm^njkuie. odooono ko jih je mnogo. Država pa grad.; za r^-peševanje nerut-irnarstva tudi p^6>?bne h^adfnice Predlan szvi»? moćn > n^zad-^'val Da bi ga zor^f d'^gn'^. ie zajela Madžarska z vso vnemo pospeševati ornim naistvo. fnserirajte v „SL Narodu V nekem italijanskem pristanišču: prihod francoskih ujetnikov Iz Tunisa Enkratna oddaja premaženja v Turčiji Poročali smo že, da je turska vlada odredila tako zvano enkratno oddajo premoženja Samo v Istanbulu je bi'o vplačanih doslej 73 milijonov turških funtov ali 21 jdstotkov celotnega vplačila, ki mera doseči 344 milijonov. V prihodnjih dneh tn tednih bodo objavljeni novi seznami davkoplačevalcev, ki bodo merali del svojega premoženja izročit: državni blagtjnl. V Istanbulu so prejeli davčni uradi že nad 15 000 prošenj za revizijo odnosno od-goditev vplačila. Davčne oblasti so pregledale doslej komaj petino prešenj Davkoplačevalec pa mora plačati predpisani davek tudi če je prosil za odgoditev plačila Vsi tisti, ki ne bodo pravečasno in v ce'oti plačali enkratne izredne davščine, pojdejo na prisilno delo. Prva skupina davkoplačevalcev in sicer 5000 bo te dni poslana v okolico Erzeruma, kjer bo gradila ceste. Tisti trgovci, ki imajo tako blago, ki prihaja v peštev za vojaško upravo ali preskrbo prebivalstva, ga lahkn od tootjo javni upravi v nadomestno za *^rtov:no. Ka sirski me;'i so aretirale obmejne oblasti nekega Armenca in nekega ist^mbuTskega Zida. Oba sta jo hotela popihati č^z mejo, d- bi se izognila enkratni oddaji premoženja. PčpSava pap'raaSe^a đansrja v Ameriki Ameriški denarni obtok se je v z^dn ih 7 tednih povečal še za eno miljardo dolarjev. Od leta 1934. je narasel cd 5 na 15 mil-'ard. Štiri pet ne novih bank vesv sa pr:Sle v pr-met po začetku sedanje vojn3 Pop'ava pap rnntih do'arjev se š'ri z'asti v zadnjam ča u. Zi porast od 6 na 7 nvljard je rr.bil denarni obtok dobra tri leta, osmo miljardo je pa dosegel v enem letu, devet v osmih mesecih, deseto v petih 11 ;n 12 v žtirh. 13 v 12 tednih. 14 v 9 tednh. zadnja 15 kot rečeno v sedmih tednih. Vzrok tako naglo n"raščnjočcga denarnega cbioka je treba iskati pač v financi-roiru vons mdustrije. Ameriki ima 12 emis; skih denarnih zavodov, ki sp~av-.jo v promet n ve bankovce skoraj izključno na temelju : talno naraščajočega prejemanja drživrrh p~p:rjev. Za začetka vo ne ?»e je p:večnl v Ameriki obtok pap rnatih dolarjev za 10 mil ard in ta proces se bo nedvomno še z večj: nagljco nadaljeval. Sllcsi fi3 Ma^2arr!ietn Za zboljšanje preskrbe prebivalrtva z živili zlasti s kruhom grade na Madž r-skem ob široko zasnovanem načrtu silose. Njihova kapaciteta se je dvignila lani o! 25 000 na 28.000 vgonov. Letos dobi Mad. žorska še 8 velikih silosov. Silosi za koruzo proda ine družbe Futura imajo prostora približno za 20 000 ton koruze in lani je bilo zgrajenih še 130 V vsakem je povprečno prostora za 10 v genov koruze. Poleg tega je dobila Madžarska lani več novih h'adilnic, stare je pa modernizirala. Z državno podporo sti bili zgrajeni dve moderni sklaiišči za jabolka. 20 sadnih sušilnic in 14 stanic za pokovanje in nakladanje sadja. Kcze v Ncmč'ji Predlanskim so v Nemčiji preizkusili glede mleka 28 925 koz. Skozi vse leto so dale povprečno po 747 kg mleka s 3 330 maščobe. Največ mleka je dala ena koza z 2306 kg s 3 56% maščobe. V tem primeru je koza prekosila kravo. V zrcalu anekdot Barnard Shaw K Bernardu Shn\vu je pri:I d nekoč zastopnik nekega velikega ameriškega fdm-skega podjetja in ga skušal pregovoriti, da bi pri tal na fUmanje eneca svoj h dei. Čeprav ni imel niti najman'še rmbicije za filmrnje svojih del, ga je Sha\v vendni spreiel zelo prijazno Zelo pr 1 :no romeni pri Sha\vu že to. da ga je sp'oh sprejel na sv'ojem domu in govoril z njim. — Kol-ko mi pa nameravate p'ačati tb to7 — je bilo prvo Shnvvovo \nprasao_je, čim je zastopnik pre>tcf>il prnu. n.iegovega stanovanja. Zastopniku je bi'o zelo mučno tako realno obravnavan ie rndeve in zato T5loh ni odgovoril na Shavvjvo vprašanje kakor da ga je preslišal. — Vi niti ne slutite, go-pod Sh,ow knko kolf> alno bi bilo vaše delo v tilmu. Mi bi :ecimo v prvem dej inju . . . — Koliko mi nameravate plo.čoti? — ga je prekinil Shav/. Toda astoprdk se zopei ni zmenil a Shawovo \7prasanjc. temveč je zno\a po--ku iil prepričati pisatelja o umeta'fld ka-kc»\.'osti. za katero bi porkrbMo njegovo pedjetje, če bi dovolil fi'manje. — Vi niti re slutite, koliko truda b' vložili mi v to' Sodelovali bi najbolji] i^nlcl ni režiserji. Film bi bil tudi sjajno opremljen . . . — Midva se ne b^va gnocazunaeln, — ga je p:ek:nil Shavv iron Čno — Vi gedate boli na umetniško stran jaz pa na denarno in človi ka s tako ltasorotu.1 očimi tj nazori se ne moreta sporazumeti. Zbogom, dragi moj! Maks Lrebcr*nrnn K Mak~u L ebcmannu jo p::š:<\ nekoč v a'eljc mož, ki se mu je že na prvi pogled poznalo, da je vojn: dob!Č!tar in bogataš Vprašal ga je. če bj ga hotel portreti: ati. — Seveda, — je odgovori] monter. — Koliko nv b:)~te po računal ra po't-ot? Ko mu je Licbermann po1 dal, se je zde" a cena bo^ataiu previse ka in zato Je vprašal' — Kolko b: pa računali, mojster, če bi dal barve jaz ? ... Msrk Tw;!n Ko se je Maku Tvvamu oo dolrem prizadevanju po-rcči!o objaviti v nekem po-. dezejskem tedniku začetek BVoJefta prvega romana, je hotel imeti od la.tnlka lista lakoj predujem. — Dra^j go pod. fq) še njste tako ^avni, da b lahko zahtevali predujem, — mu je odgovoril lartnik — Saj me pozna že vse m-^to in vsi govore o meni — £a je zavrnil Mark T\va:n. — Kako? Po čem vas pa poznajo? — Po dolgovih, — se je zasmejal pisatelj. Joseph Canrad Znamenitemu ongkvkcmu knj'ževniku Josephu Ccnradu je dvor punudil plemstvo. Pismo, s katerim mu je b lo t sporočeno, je prišlo v elegantni modri kuvert 9 kraljevskim grbom pod katerim e bilo napisane: *In Hla Majosty* s Sorvice.c Ko dvorni pisarna Se več tednov potom ni pre;ela nobenega odgovjra, je p slal predstojn k pisarne h Conradu uraJn.lca vprašat, zakaj ni odgovora. Ko je C'nrad cd ur:.^nik-i zvedel, za kaj gre, mu je po.a nil, zokaj ni odgov ril n* pismo. Bal se je namreč, da gre za davke in tako piama sploh ni prečita]. J. O CURVVOOD: 53 rahsmova polia ROMAN Nemalo dni je trajalo, da se je Tonijeta spet opomogla. Mary in Divja golobica se nista niti za trenutek ganili od nje. Ko je spet lahko stopila iz koće. je videla okrog sebe samo prijazne obraze Adeba je bil vsem povedal, koliko poguma in veli-kodušja je bila pokazala v strašni preskušnji, m moški kakoi ženske so ji zdaj izkazovali tiho vdanost, ki je segala Jeemsu v srce. Toda dekličina prva misel, čeprav je Jeemsu ni povedala, ie bila ta. da se se za nič več ne ločita, naj pride še pred zimo kak duhovnik v čenufsajo ali ne. Duhovnik je prišel, visok, mršav mež, ki je rekel, da se oglaša v Čenufsaju na poti k Indiiancem ob Ohiu. kjer bo nadomestoval drugega duhovnika, ki je bil nedavno umrl. Ime mu je bilo oče Pierre Rou-baud. Ostal je v Čenufsaju dva dni in pred odhodom poročil Jeemsa in Toniieto po katoliškem obredu. Prebivalci so se tisti dan začasno zdramili iz potrtosti, ko so slavili svatbo Tajaogove hčerke z Vuskujevim sinom. A to veselje ni traialo dalj kakor do drugega dne. Seneke so bili žalostni in v skrbeh. O Tajaogi in njegovih vojšeakih ni bilo od nikoder glasu, in ljudje so šepetali med seboj, da so gotovo do zadnjega poginili in se ne vrnejo nikoli več. Tesnoba se je polagoma izpreminjala v strah, ta pa v grozno gotovost. Jeems in Tonijeta v svoji mladi sreči nista takoj opazila čudne izpremembe v vedenju Senekov proti njima Za Indijance je značilno, da jim vse nesreče in težave zbujajo v srcih sovraštvo do tujcev in željo, zvaliti krivdo nanje; to si je treba razlagati nekaj s praznovernostjo, nekaj pa s temnim spominom na trpi en je, ki so ga belci prizadejali njihovim očetom. Prva, pri kateri sta to opazila, je bila Mary Daghlen. V svojem srcu je bila to dekle prava Indijanka. Otroška in dekliška leta. vso svojo prvo mladost je bila preživela pri očimskem ljudstvu, in ljubezen do mladega seneškega vojščaka je bila storila izpremembo še popolnejšo. Ker so dnevi in tedni minevali, ne da bi prišla kakšna novica o Tajaogi. se je njen strah za Sindasovo usodo večal in večal Očitno je bil kak hudoben duh pogubno vplival na njuno usodo. Jela se je ogibati Tonijete in iskati samote Tonijeta ni bila še nikoli videla Indijanke, da bi jokala. Nekoč je bila tolažila mater, ki je držala v naročju mrtvo dete, jokala pa vzlic temu ni. Tako tudi Mary v svoji bolečini ni prelivala solz; samo izraz njenega obličja je bil nekam t rji. Mary Da2hlen pač ni bila več Angležinja; bila je Indijanka Opici. Jeems je opazil tudi še druga znamenja tega vznemirljivega duhovnega stanja Nič več ga niso tako prijateljsko pozdravljali kakor prej. Moški so mrko gledali in se odmikali od njega. Mimo tega pa je ležala nad vsern mestom globoka žalost. 2enske so mračno molčale pri svojem delu, lovci so brez navdušenja odhajali v gozd, starci so imeli brezkončne razgovore, mladi pa so brusili sekirice in vsak dan nemirneje čakali, kaj bo. Trpljenje in smrt sta bila rod prehudo udarila, zato so ljudem popuščali živci. Cenufsajo je bil kakor kup smodnika, ki čaka samo iskrice, da vzbuhne. In iskrica je prišla. Neko popoldne proti koncu maja se je šindas spet prikazal. Mary se mu jc vrgla v naročje, toda on jo je za trenutek po držal od sebe ker je hotel najprej govoriti s tovariši. Bil je sam Roke in ramena je imel pokrita z ranami, in preko obraza se mu je vlekla nova brazgotina. Mokasini so v kosih viseli od njega, v očeh se mu je lesketal divji izraz preganjanega volka. Po\'edal je strašne novice, ne da bi jih skušal olepšati: Tajaoga ga je bil poslal (2 pokrajine Kejugov. da pove rodu £ato«tno ve**t. Od tridesetorice vojščakov jih je imel še devet; ostali so bili mrtvi. Novica ie bila ?rowa: Šp nikoK ge ni bilo *w"Io med Seneki kai noHnbnpsra Fna in dvni^et vm"5čn-kov ubitih, cvet Cenufsaja, živa moč Tajaogovegs 'tnrMva! Šindas je na^alleval <*oVW se nteo nie-o^e besede kakor ieklenl noži zadrle v sren molkih in ^ensk. H so bffl zb**ar»j okro«' nieea Pred vp^m 1«* non^aril to. da ie bil neki belec