Stev. 84
< V Trstu, v sredo, 26. marca 1919,
Letniki
/zhaja vsak dan zjutraj, ludi oh r.odcljah fn praznikih. -Uredništvo: ulica sv. Frjnčiika AjifkejjaZO, I. tiadstr. Dopisi naj se po&ilja o uftdnislvti. — Nelrankirana fisma se ne prejemajo, rokopisi se ne vračajo. - Izdajatelj in odgovorni urednik stelan Godina. — Lastnik Iconsorcij lista Hipnosti". —Ti>k tiskarne Fdinost. — lele'on uredništva in uprave štev. 11 -37- — naročnina znaSa: za celo leto fO K, pol leta 30 K, tri iresece 15 K — /■a nedeljsko izdajo zu celo leto Vi K, pol leta 0 K.
Posami-tna Mr\ IVa /a Trst i it okolico 20\ln., zunaj 20 vin.
Oglas: ir.. -v. t\ in f hrtiiikov mm po k0 vin.; osmrtnice, »»hvale, poslanice, vabila, ogljsi denarnih zavodov mm ro tO v. :og1.i«i v tekstu lista do 5 vrst K, vca'«.i nadaljne \rsta 3 K. Vali <•; .tisi yo JI vin, beseda, najmanj pa 80 v n. Oglase sprejema :n» stratili liof'vi Edinosti. Naročnina in rck!amaci;e se pošiljajo /ključno upravi .Edinosti*. Uprava in inseralnl oddelek se nagajala \ ul c sv. FranČISka A<. 20. — PoŠtnohran. račun 841.652.
Mirovni konferenci se mudi.
.Giornale d'Italia ima iz Londona 24. t. ni.: Tuka] prevladuje mnenje, da bodo nemiri v Egiptu in dogodki v Budimpešti, na katere se oslanja jo nemške grožnje, imeli dobrodelen uspeh; pospešili bodo delo konference, in delegati bodo uvideli, da morajo kar najhitrejše resiti v,saj važnejša vprašanja. Misli se torej, da se bodo v tem tednu resila vprašanja, ki se tičejo nemške in nove italijanske meje. Nato bodo poklicali nemške delegate v Versailles, kjer se bodo začela mirovna pogajanja.
Lammasch poklican v Pariz?
Kakor javljajo iz Curiha, dne 23. t. m. je Lamnmsch poklican v Pariz, ker se vprašanje Nemške Avstrije tudi že približuje končnemu stadiju. Kakor pravi neki brzojav iz Dunaja, je bivši ministrski predsednik dr. Lammasch . poklican v Pariz ne samo radi vprašanj Nemške Avstrije, ampak t it cM radi nacijonalnih in ekonomskih vprašanj bivše monarhije in iz njenih razvalin nastalih novih držav. Posnemljemo iz včerajšnjega »Secola«, rda je Lammasch med drugim izjavil, da so češke in jugoslovanske zahteve pretirane
Na Reko pa da sploh nima pravice da reflektira. Glede nemške Avstrije je rekel, da obstojite 2 alternative: ali z Nemčijo (kar on ne odobruje), ali pa v zvezo z čehoslovaško in Jugoslavijo.
Vprašanje poljske meje je rešeno saijio v principu.
Iz Pariza javljajo dne 24. t. m., da je zbor desetorice namenil (Idansko Poljski, ali da je ta dolačba platonske narave, ker da se zbor desetorice še niti zato ni odločil, da bi ukrenil, naj bi 2 poljski diviziji pod poveljstvom Hollcrjevim odšli v (idansko. in to samo radi tega, ker se je Nemčija proti temu upirala. Poročilo pravi, da ga ni človeka, ki bi veroval, da se bo Nemčija z orožjem v roki uprla proti izkrcanju teh 2 divizij. Tudi izgovor, da niso ladje na razpolago, ne veljajo, ker bi lahko Amerikanci, ki gredo domov, počakali, in bi se ladje za njih namenjene uporabilo za prevoz poljskih divizij v O dansko.
VVHsnn v opustošenih krajih Francije.
Iz Pariza se poroča 24. t. m.: Predsednik WiIson. spremljan od svoje soproge in admirala Grcy-a, je odpotoval danes zjutraj, da si ogleda opustošene krajine. Ta obisk, ki ga je Wilson že dolgo želel, je zakasnil vsled zaposlenje predsednikovega in se je vršil brez vsake cerimoniie.
Koprnenje človeštva.
Kompozicije evropskega koncerta so dosegle svoj ror-tissiino v letu 1914. Nesogilasnosti, pred katerimi si je svet mašil ušesa, so navalile s peklensko silo in se razpršile v gromenje topov, in odgovarjal jim je jok milijonov. Evropskega koncerta ni več. Na njegovo mesto je stopila mirovna konferenca v Parizu. Ali tudi ta se — na čemur ni dvomiti po prihajajočih poročilih — ne razvija v znamenju soglasja. Tudi tam je borba med starimi diplomatskimi metodami in zahtevami nove modeme dobe. VVIlson je rekel v svojem govoru v Bostonu pred svojim zadnjim odhodom v Evropo - . da je bil neprijetno iznenađen, ker je videl v Parizu toliko imperijalizma. In dejstvo je. ki mu pač ne bo oporekat nikdo, da je Wilson najobjektivneji činitelj na konierenci. Saj je tam činiteljev, ki svojega »jaz« — kot predstavitelja poedinih držav - - ne morejo podrediti splošnemu interesu. Vsi govore sicer o samoodločbi narodov, ali ta princip velja nekaterim le kot formula, ki naj se ne izvede v praksi I Vsi govore, da jim gre za to, da se preprečijo prihodnje vojne, ali njihovo postopanje ni v soglasju s to plemenito željo. Bojazen drugega pred drugim jih sili da sklepajo kompromise, katerih efekt ne bi bil v soglasju z \Vilsotiovimi načeli, ki jim sicer - ■ v teoriji — navdušeno pritrjajo — vsi! No. tolaži nas beseda, ki jo e napisal milanski ■Secolo-: VVilson more pasti, njegove ideje pa ne! V interesu bodočnosti vsega človeštva dal Bog zmago Wi!sonovim idejam že na sedanji konierenci, da bo svetu prihranjeno gorje novih bojev za uresničenje tega, kar slednjič vendar mora priti: mir v človeštvu, mir med narodi! Radi tega visokega cilja sprejema človeštvo poročila iz Pariza z največjo napetostjo. koprneč, da akt pariške konference ne ostane le kos papirja in da ne bi trebalo pozneje sestavljati — novega akta!
Italijanski zastopniki v Parizu in Reka.
Iz Pariza se javlja 23. t. m.: Poročalo sc je, da so italijanski delegati na mirovni konferenci, ki sc je v petek sešla v seji, enoglasno sklenili, da zapustijo konferenco, ee Reka ne pripade Italiji. Iz zanesljivega vira javljajo, da italijanska delegacija ni sklenila nič takega.
Pretepi v Bolognl na nekem shodu za Dalmacijo.
•Tribuna prinaša iz Bologne 24. t. m. da -e je 23. t. m." obdržal v gledališču Puse napovedani shod za Dalmacijo. Prišlo da je že tekom shoda do prepirov med mladimi socijalisti in prireditelji shoda, mladino iz Lega Latina in iz Unione studentesca«. Po shodu je prišlo do pretekov po mestu.
Prevrat na Odrskem.
Poročila tukajšnjega Lavoratore javljajo: Orgski minister za vnanje stvari Bela Kun se je stavil po radio-gramu v zvezo z Lenjinom. Ta poslednji je odgovoril.
da ie dogodke na Ogrskem sovjetska Rusija sprejela z ako hočejo živeti in si zagotovljati svoj obstanek. Z^o-entuzijazmom. Prevrat na Ogrskem se je izvršil brez vsakega prelivanja krvi. Nova vlada bo postopala v polnem sporazumu z Moskvo. Socijalistična stranka v Pragi je izrekla svoje popolno zaupanje do vlade, poživljajoč tudi poslance, naj vstrajajo -pri demokratičnih principih, in a glasujoč svojo solidarnost z narodnimi socijalisti, češki listi pravijo, da dogodki na Ogrskem tvorijo zadnji obupen poizkus za ohranitev madjarske hegemonije, ter da je grot Karoly izigral zadnjo karto, ker se mu n: posrečilo notranje ozdravljenje Ogrske, in ker ni vedel, kaj naj bi storil proti odcepitvi Slovaške. Madjari niso sposobni, da bi napravili red. zato da je vnanje posredovanje neizogibno. Narodni Listy< pravijo, da samo blazneži se morejo od ruskih boljševikov nadejati rešitve. Veiikov piše: Ceho-Slovaki se ne plašijo in madjarski boIjše\izetn ne bo mogel preprečiti triumfa pravice in osvoboditve zatiranih narodov. Boljševizem ni nikako strašilo za narod, ki sc zaveda svoje usode, kakor se jo zaveda narod češki, ki zada zadnji udarec Ogrski. V svojih komentarjih o dogodkih na Ogrskem pravijo dunajski listi, da so Madjari užaljeni v svojih narodnih Čustvih radi romunskih, čeških in srbskih aspi-racij, podpiratiih od entente. Zato se upirajo in mečejo boljševizem proti tem aspiracijam. Arbeiter-Zeitung piše, da delavski svet izjavlja, da nemška Avstrija ne bo sledila izgledu Ogrske, kakor svetuje to Budimpešta. Položaj je različen. Nemška Avstrija bi umrla gladu, predno bi^ jej prišla kaka ruska pomoč, ki je sploh postala problematična.
Vngleški glasovi o stanju na Ogrskem.
Hailv Chronicle piše. da ie sedanje stanje na Ogrskem nevarno ne samo za (».ure. ampak tudi za Romunsko. Poljsko in Češko. Te tri države da so prve. na katere bo sunil ruski boljševizem. Ce se ne pomaga tem državam. da postanejo slobodne in močne, potem se bo zopet v Nemčiji zbudila želja, da z pomočjo boljševizma gerniauizlra osrednjo Evropo. List kritizira države, ki ne pošiljajo zadostno živil v Romunsko in češko in ki niso dovolile, da bi maršal Eoch odposlal poliske čete na Poljsko. Treba dobro paziti, pravi list. da se Rusija in Nemčija ne združite proti Legi.
Med češko-slovaško republiko In Italijo.
Veliko v objavlja razgovor / italijanskim ministrom Lago, ki se nadeja intimnega prijateljstva med Italijo in Češko-SIovaško, ker so njiju gospodarski interesi \ sporedni in jih ne dotika nikaka rivaliteta. Minister je rekel, da je potrebno, da se čim prej določijo medseboj-! na tržišča. Za Češko-SIovaško bo koristno, če se bo posluževala Jadrana za svojo sredozemsko in vztočno trgovino ter izkoriščala konkurenco med Trstom in Hamburgom. Minister je slavil \rlino 6O.O00 čeških legijo-narjev. ki se vračajo iz Italije v domovino.
Na adreso Čehov
je napisal — kakor doznajemo po švicarskih listih • neki jugoslovanski list grenke besede, i/, katerih posnemamo: Globoka in sveta bolest nas le-objela, ko smo čuli glasove o vedenju Čehov. Besede, ki jih je govoril dr. Kramar v Parizu o nas. so težke, in hoteli bi, da so niaše ustnice neme, in da vse, kar hočemo reči, ostane neizgovorjeno. A ne moremo. Skrijemo solzo in bomo blago prigovarjali v veri, da prigovarjamo našim bratom.....MI verujemo, da ima politika svoje strašne
zahteve..... čemu nas dr. Kramar in njegovi sodrugi
v Parizu črnijo v teli časih? Naj ne zamerijo te besede, ker je od — brata! Kaj bi bili Čehi storili brez nas, kai bi bil njih klub na Dunaju brez jugoslovanskega? Do razpada monarhije smo bili njih desno krilo. Ze izza časa Riegerje in Palackega so imeli Čehi naivečo oporo v Jugoslovanih____ V Čehih smo vedno gledali mučenike; no, kar je govoril dr. Kramar v Parizu, ni imelo j znaka patrijota, ne mučenika, ampak mrzlega cinika....'
Polet čez Atlantski ocean.
Listi poročajo, da bosta angleški pilot H. G. Ha\vker j in pomorski poročnik Grie\ve poskusila preleteti atlant- j ski ocean. Vzleteli bodo v novi Zemlji in bodo na Irskem v 19 tirali. Pot. ki jo mislijo preleteti, je dolga okoli 18001 milj. Zrakoplov ima motor z 12 cilindri ':i drži benzina I za 25 ur, V eni uri naredi 160 km. Gre tore' trikrat hi-1
M* ' ' josreči, I i in
dovina jim daje poukov, pobud in svaril.
Posebno poučna je zgodovina nekdaj mogočne poljske države: Propala je, ker ni znala živeti, ker je bil narod v njej v večni razcepljenosti. Pogubila se je, ker činitelji. ki naj bi jo bili vodili po pravih poteh, niso mogli brzdati svoje sebičnosti, svoje ambicijoznostl, svojega pohlepa po moči iti oblasti, ker niso znali zasebnih in stanovskih želja in stremljenj podrejati interesu skupno->ti. Svoj koren je imelo v Poljski zlo v dejstvu, da ie volila svoje vladarje. Od todi medsebojni notranji boji radi vprašanja: kdo naj zasede prestol? Večna vrvenja in Izmenjavanja. Vsaka stranka je imela svojega kandidata. Pa tudi vnanje vlasti so posegale vmes in usi-1 jev.ale svoje varovance. Tako je bila po izvolitvi grofa Stanislava Avgusta Poniatovskega v letu 1764. dežela v divjem neredu in zmešnjavah.
To je dalo Avstriji, Rusiji iu Prusiji dobrodošel povod ali pretvezo za delitev Poljske, za katero so se že dolgo pripravljale. Te tri vlasti so sklenile dne 5. avgusta 1772. pogodbo za prvo delitev Poliske. Leta 1793. je prišlo do druge delitve. Poljska država se je krčila. A kmalu, 21. oktobra 1795., je prišlo do traktata za tretjo delitev, ki je Poljsko izbrisala iz vrste evropskih držav. Rusija ie dobila 111.780 kur s 1.200.000 prebivalcev. Pruska 54.sov kur s skoro 1 milijon prebivalcev in Avstrija 45.922 kur' z nad 1 milijonom prebivalcev.
To je — v kratkih črtah — zgodovina nekdaj mogočne Poljske. Žalostna zgodovina, ki pripoveduje, kako se morejo države pogubljati in njih narodi izgubiti svoio svobodo — vsled lastnih grehov.
Ali ta žalostna zgodovina, ako jo gledamo v luči današnjih dogodkov, daja narodom — izlasti malim in zatiranim — tudi pobude, tolažbe, vere v zopetno vstajenje. Trije imperiji, tako mogočni, da so mogli strahovati Evropo iti jej urinjati svojo voljo, iu ki bi mogli to tu J i danes še. če ne bi se bili pogubili tudi na svoiili lastnih grehih, so si razdelil inedseboi ozemlje kraljestva Poljskega. In glejte, kaj vidimo danes! Vsi ti trije Imperiji so se zrušili, propadli so sramotno. proklln]ani od vsega civiliziranega sveta, narod poljski pa še živi iu se prl-pravlja za novo mogočno samosvoje življenje!!
Koliko tolažbe daje narodom zgodovina poljskega naroda! Poljska Še ni izginila - to je bila deviza poljskih rodoljubov od delitve poljskega kraljestva pa do današnjih dni: v vsem tem času nesreče in tisužu]eno-.rl poliske ga naroda. Verovali so v bodočnost; tej veri so ostajali nepremično zvesti in ta vera jih ni prevarila. Uresničuje na razvalinah imperijev, ki so razdelili Poljsko in razkosali poljski narod!
Zgodovina poljskega naroda -- njegove pogube in sedanjega zopetnega vstajenja nam pravi, da narodi ne umirajo! Sosebno, če je \ njih ostala živa narodna duša. če je v njih vstala narodna zavest. Pripoveduje nam. da je ni sila, ki bi mogla zamoriti živo narodno dušo, uči nas, da je etična sila pravice narodov do življenja močnejša od surove sile nasllnikov.
Zgodovina poljskega naroda tolaži narode: če ste bili usužiijeni, verujte v svoje zopetno vstajenje - verujte v svojo bodočnost. Ostanite zvesti sami sebi tudi v dnevih nesreče!
Trije mogočni imperiji so pred dobrini stoletjem razdelili Poljsko, razkosali poljski narod ter si usužnjill njegove dele. Teh mogočnih imperijev ni več, poljski narod pa še živi z jasnimi perspektivami v bodočnost. In koliko bolj podkrepila to vero sedanja doba, ko se ie zgodovina človeštva in narodov začela razvijati v znamenju velikih idej: bratstva, enaksti med velikimi in malimi, svobode iu demokratizma in pravica do samoodločbe! V dobi. ko je zmagovito prodrlo načelo, da na i narodi po svoji lastni volji določajo svojo usodo!
Narodi ne umirajo, če je v njih volje za življenje In za borbo za to življenje!
Domače vesti.
treiše kot brzovlak. Če se Ha\vkmu ta poL : bo on prvi, ki bo priletel iz Amerike v Evr potemtakem dobil nagrado 1 > mil, frankov. \i Dallv News razpisal za tistega, ki prvi
bo
e Ame-
\ zrakoplovu, di privoščiti!
Naši 11-
Svtco.
Karel
rike v Evrope kega ne bi m
BMI cesar Karel na potu v
Z Dunaja so javili v Curili, da :esar družina odpotuje 23. t. m. v Švico s p< danim na razpolage od Anglije. Cesarsko l]a angleški polkovnik Strut in angleška na brzojavka iz Curiha javlja, Ja !e ces >pel v Svlco.
Narodi ne umirajo!
Zaključki občinskega odbore. Sklenilo se je naj se pristopi k rimski zvezi italijanskih občin; naj se zopet osnuje urad za kanalizacijo mesta, da bo mogoče izpopolniti program izvedbe In zaključiti, naj se delo prične; Imenuje se dr. Emilija Maverja za zdravniškega asistenta v VII. odd. in dr. Renata Candussija, Ivana Parovela, Remigija Zemiara in Hermana Schftnstelna za zdravnika drugega reda v mestni bolnišnici ter dr. Edi arda Wcissa za zdravnika II. reda v norišnici. — Prva zdravnika mestne bolnišnice dr. Teodor Eseher in dr. Ernest Germanig se na lastno prošnjo upokojita; obenem sc jima izreka zalivala občine za njih dolgo iu koristno službovanje. Stavi .e na razpolago znesek od K 200.000 za kripte In preko-
^pr N.ii
pokopališču. Pc jenične komisl ezni hiša. prci Justu, a dvon
zahtevi gubernatori c -^e določi za Ženst zasedena po mestni c bivša last Sartoriji
M. Z g orni Vzame se
k<
;lek za
mi
s post; miator
\ m po predlo-[ oddelek ku/-zastavljalnici va. pri Sv. M. za s tla 7. bo. -skrbel za pod-
Zgodovina
ki Jih beleži
moralo ureia
pripovedn e, kaki mora'
kak<
ro In opravo teh dveh poslopij In se obenem prosi, naj -.e ive dovu/al z voiaskiii nre oznimi >redstvl.. lene se nadalje, da se izrazi najlepša zahvala guberna« IJu in podpolkovniku zdravniku Sebastinclll za vse, kar
AVnili 7ri /ihnIH nve /dr vstvenih razmer v mestu!
Stran II.
»EDINOST« štev. 84.
V Trstu, dne 26. marca 1919
uredi se nakaz od lir 300.000 in se odkaže naknadni /.ne-%ek od K 1.000.000 občinski plinarni za blagajniške potrebe (plaćanje kuriva in olja).
O pokojnem Mirku Perhavcii, ki so ju včeraj popoldne tičasno pnlo/.ilt v «rob pri sv. Ani. nam je sc dodati v počeseenje njesov.eifa spomina. Pokojnik je v teh težkih čas li /. dejanji pokazal ljubezen do svoje rodne grude, svojo zvestobo do rojakov. Nedol}.o temu je bil — da-si bol'elien. kakor nam je sam zatrjal ponovno v Trstu, da poslednje na korist svoje vipavske doline. Bil je tudi v deputaciji, k: se je predstavila sedanjemu gospodu gn-bernerju \ stvareh prehrane, nabave raznih potrebščin za poljedelstvo in vinogradništvo in posebno še r.adi vprašanja uradnega jezika občin, ki jih zastopa zveza županov. Bil je poln vneme iu znal ie pridobiti tudi tria ske slovenske činitelje, da so šli deputaciji na roko. Mnoiiokdo ni soglašal s pokojnikom v tem ali i nem. toda ob njegovem grobu bodo gotovo priznavali vsi, da je bil mo/. s pravim -»rceni za dobro svoje ljubljene vipavske doline.
Konvikt v Tolminu. Civilni komisar v Tolminu nam je doposla!: V najkrajšem času se otvori v Tolminu konvikt za gojence in gojenke pripravnice za slovensko učiteljišče. Gojenci in gojenke. ki bodo >preicte v konvikt, plačajo mesečno po 1-0 K, ali polovico tega zneska f»n K. 'Ls\ revne gojence iu gojenke bo v konviktu 15 brezplačnih mest. Vsak gojenec, ki bo sprejet v konvikt, plaća ob sprejemu takso 10 K. Posteljno perilo da konvikt, drugo pa morajo preskrbeti gojencem oz. Koienkam, iri-bovi starši. Ti morajo tudi skrbeti za pranje in likanje posteljnega kakor drugega perila. Prosilci in prosilke, k /ele biti sprejeti v konvikt brezplačno. aH proti pla-ČLlu, morajo vložiti pismeno prošnjo do 31, marca na trnka snii civilni komisarijat oddelek za šolske stvari. Prošnji ie priložiti -»pričevala, ki se zahtevajo pri vpisanju v pripravnico. Oni gojenci, oz. gojenke. k žele biti sprejeti v konvikt brezplačno, oziroma za polovično plačilo, moram priložiti prošnji za sprejem tudi uhožni list.
\ SI. Čitalnici bo imel prof. Leon Colin tri kurze za
francosščino. prvi za začetnike, tretji samo za konverzacijo. Kurzi so namenjeni \ prvi vrsti članom; nečlani bodo pripušceni le. v kolikor bo to dopuščal prostor. Ce se priglasi dovolj udeležencev, se otvori podoben kur z za angleščino in event. tudi iranc. pouk za otroke. Priglasitve se sprejemajo do 1. aprila vsak dan od 4—6 pap, v društvenih prostorih. Danes, 26. marca, ostane društvena knjižnica zaprt a.
•	Stavka \ ladjedelnice D'Fste. Včerajšnji »Lavraiore« ma iz Kopra: V ladjedelnici d'Este (konstrukcije popravljanje ladij) so delavci. 25 na številu, zapustili danes delo. Začeli so stavkati, ker jim g. dTSte. čeravno je dvakrat oblju-bH, vendar nI hotel nakazati Hm K na račun ureditve plač v lirah, kar se je doseglo ne enkrat, .mipak ze dvakrat od vseh industrijskih podjetij v našem kraju. Ker >so v Ni ti delavci organiziram, se opozarjajo vsi tesarji in -tolarji, da ne prevzamejo -dela v ti ladjedelnici.
Gumijevi traki za cepljenje trt! »TržaSka kmetijska
■n/.ba naznanja osebam, ki so naroSUe gumijeve trake t C; »lieire trt, da so isti prispeli, ter jih kthko dvignejo v n;enem uradu, proti predložitvi svoiečasno izročenega potrdrla.
Pevski zbor Glasbene Matice v Trstu. Danes, sreda zvečer ob 6 ženski zbor, ob 7 pa moikl zbor. Prosim
točno in vsi. — Pevovodja.
»Kolo«, Danes ob 8 pevska vaja.
Odbor telovadnega društva »Sokol« pri Sv. Ivanu bo
nel svojo sejo dne 28. t. m. točno ob 8 zvečer. Prosi
•	e polnostevilne udeležbe.
Stalno narodno gledališče v Sarajevu. Te dni odpro v
-vuajevii stalno narodno gledališče, ki je bosta podpirala ministrstvo prosvete in sarajevska deželna vlada. Anka irano osebje e sestavljeno iz idobrlh moči, ki so 'vii df-lej člani gledališč v Zagrebu. Bel uradu, Osijeku, Nisti iu na Cetinjah.
Mestna zastavljalnica. V sredo, dne 20. t. m„ se bo pred- in popoldne prodajalo razne 2e zapadle nedrago-. enosti serije st. 97101 do st. W0OO. ki so bile zastavne meseca septembra I9IN.
Poročilo varnostne (oblasti, 25. marca t. I. Zelo spretno
ie d ie 24. maroa neka Alojziia Salvador iztegnila iz žepa 1 Marije R S listnico / K 150 In osebnimi dokumenti, ali i zelo nerodno se ie dr/.ula, ko so ji vse to zaplenili.'
Isti dan se ie enako zgodilo tudi Justu Umberfti, ki je \ pr ost' 1 u k t \ kradel iz skladišča s!. 0 na škodo splošne skladiščne upr:ivc platna za okoli 120 lir. Zaplenili so mu platno.
Urbk Dragoiln je bil v noči od nedelie 23. t. m. na ponetle' ck aretiran, ker ie \ prejšnji noči skušal vdreti s ponarejenimi ključi in odpirači v neko skladišče j l namenom, da pokrade živež.
Pozabila sta na šesto zapoved! Zelo neprijetna ie imeti opravili z žensk imi sploh, a opravki s tujimi ženami j zna11 biti iisodepoln kai se ie zgodilo Štefanu Fa-1 sk h.tti in Mariji BI; so vik dne 24. t. m. je vec, h nepopisno! Ki sta se najlepše med sabo ra/umola, se Je pii-ka/al Marijin mož, — Nadaljnje --i vsak lahko sam ntiHli. Sedaj, ko jima sc e ohladila kri. premišliujeta pod ključem o s\ nii nesreč
Podrl jo ]e avto. M11 tor Ji Ano je v ui. I .-scatoii uodt avto Prcoeliaii so lo v bolnišnico. Itn • trčene
Tatvina. V ulici della Borsa so g. Ivanu Mariniju ukradli listnico, v kateri je imel 1300 lir in čez 850 kron. Javil je tatvino na karabinjerski postaji v ulci del'Oro-
logio.
MALI OGLASI
Pohiitvo SLisfkVi-Ssss.llnr
od 3.30 do 6 pop.
sprejema popravila ur vseli vrst; delo točno, cene zmer-3511 ne. Velkavrh, ul. Tijor 5, lil. 3457
160 K
Alf A Volfftta po K 14.60 liter. Kis FfflCtikO ySake Vfste P° Ulje vinski po K 3.60 liter. Trgo Y ,Ti Ti g 0rk0Slr01
i vinski po K 3.60 liter. Trgo T""" ,	orK(»ir°» se pro-
jestvin, ul. Madonina 17, 3512 °d P°' 'r3- Traversale it 1	___Bosco 4, vr. 7.	3496
Danes, o sredo,
sokolovi dvorani {Nar. don»)|ali 3 sob za takoj. Ponudb-1 običajna PLESNA VAJA. - Qa ins. odd. pod „Takoj".
Umetni zobje L'S^ffitf1!?
VILJEM TUSCHER, honc. zobotehnik
Trst, ul. 30. oktobra (ex Caserina) št. 13, II.
— Ordinira od 9 ptedpoldne do 6 zvečer. —
Začetek ob 8 zvečer. 3510 l>'j—
Iščem p,"r"",:ca z"
Lo France litteralre
po-locl I/ Herriga. KčemtoTnji .go, tudi rabljeao. Ul, Com-
_______ vatski jezik _ r_ .
močjo italijanskega ali nem t.u?1 rabljeno. Ul. Com-Skega jezika. Ponudbe na '^ercaie 9, llL_levo, B 88 ins. odd. Edinosti pod „Po- !>f PAmilfr zase®e se vdobi
niuillinr v ul. Giulia 11,
učevalec*
P 145
nrftfH fft stanovat j z 3 sobami UUUU i C kuhinjo štedilnik) iu
Peternel,
3487
polje v Rojanti Verniells 568, Infor rnacije ul. F abbri 8.-1, od 2-3. 3492 malo Frgo
olje, decimalna tehtnica in omare za teslo. Antončič, Piazza Caserina 2, vratar._____3504
K Ml Iti tllf zK°(ll1j| semenski „Al-111 v III l'll t bona" prve vigle po
......... lik 36. Istra. 350
7. lesom in kurjavo
------- ter nekaj poliiitva se
proda po ugodni ceni. lnlormaclie ul. Ferrlera 30. Mlllč,
DrnHn se °Prava za
rl UUU vino. Vrči In merice
SkliA
Gospod
____3607
sim, s pnvlco do p«n-'
-----zije, Ičče 40-50 letno
blondinko, ki ima billco ali kakšno industrijo v Trstu. Pisati .Ketii Fran" glavna po3la. Tajnost zajam-3305
lifOm g°sP<"Ja ali ^oado-ULUI! dičoo za poučeva-vanje italijanskega 9 pomočjo nomSkega jezika. Ul. Geppa
23, vr. 47.	p 193
KfOffl Pri®o služkinjo za ItilCIll domaČa dela. Maks Gulig,ul. Petronlo I. 2119
Alcool
se dobi pri
JAKOB PERHAUC Trst, ul. Acque 6.
Vino in ž
vsake vrste
se po najnižjih cenah dobiva pri dobro znani tvrdki in zalogi vina
GRflDIiJM i BONEFAČIČ
Trst, Riva Nazario Sauro št. 2
Nasproti Malo Samtt)
Pošilja se na vse kr*ie. Za Kostilničarje In trgovce z vinom, im deželi It* okolici lzve»t carske črte pošilja se vino naravnost I/ skladtšda trunsito molo Sanitu.
■ 1 ^J vinski se prodaja po K 3.60 na drobno, na debelo ceneje.--
Vino italijansko, opolo, črno, belo briško poceni.
Posebna vrsta po kron 4.80.
Zalogo vina Uia Petronlo 2, GULIČ
Telefon štev. 19—32.
Zobozdravnik P 0. MORPURGO
i Trslu. m. nino Mi 12 vegal nI. ilelle Peste
Izdiranje zobov brez bolečin. Plombiranja Umetni zobje.	Umetni zobje.
Umetni zobje. :: Umetni zobje.
Zobotehnlškl

•t
M NIIINHIi^Vllj ••
Opčine 378, I.
v hiši lekarne.
Odprta od 9—1 in ol 2—5 Umetni zobje. :: Umetni zobje.
Zobozdravnik Dr. Mraiek
Trii — Cone 24 — I. n. Trst.
Ordinira od 9-12 dop. in od 3-6 pop.
BreiMtslno \mm teb, Mirnije in umetni zobje. ■---------- -——-__
Zlato9 srebro in dragulie
kupuje po najvišjih cenah dobroznana urama in zlatarna A. Povh, v Trslu, Barriera veccbia 3
- TRST -
Via im di Risparmlo S - Via S. Nlcolo 9,
Podružnice: Dunaj, Dubrovnik, Kotor, Ljubljana, Metković, Opatija, Split, Šibenik, Zadar. Ekspozitura: Kranj.
Obavlja vse v bančno stroko spada-daj oče posle.
Sprejema vio^e na knjižice in tekoči račun
tOT v lirah in kronah
po najkulaiitnejsih pogojih. — Uradne nr<
♦ Pad*
N ( /«ir
isid Metlika it d.iUc
Tvrefka J. SPM^iUH
Trst, ulica Torrebianca 20. Telefon 29-53
prodaja veliko množino
NA GHIAATTI
(tudi v malih mnolinah)
posestva GfiULIO SCARSfiLLI v ftoreatl.
po K 12 steklenica od 2 lit.