V l'ubS'pni. v sredo, dne 1 januar'a 1930 Št 1	1. 'zdala st 2 oir
Naročnina
Dnevno niitja
u triljMM lugutltoil» mr&ci nu iS Uln poilctno >30 Uln celoletno 3U0 Din
za inozemstvo
me»ecno «u l)in nertei|»Kn '?dnla cooie no v Juge slavili 120 Din, ta Inorcmsivo 140 C
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov
I MOip. peUl-VHln
mali ofllesl po I SO
aUB.većl'oglesi nad -»S mm viiine po Din i-SO. veliki po 3 ur» 4 Din, V uredn i4lc«m deli vrstico po 10 DlB □ РГ ver.iem g nara nu pcpusl
l7.ide ou 4 лииај
razen ponđel'KO lr cinev« po prazniKu

freunlino /e i Hv|iiiurjei i ulici 41. 6 JJj Kokoplu se ne vrataio. ne.iranklranu pismu se ne •fireteinuio ' (/i«mni«iKi tale.lon il. 2USO. uprai">M»<a »»• 212»
Informativen list za slovenski narod
Srečno novo leto!
Uredništvo in uprava „Slovenca" 1929/30
Kazalec na uri našega bežnega življenji se je z«pet z usodno neizprosnostjo premaknil . z enega leta na drugo. Komaj smo preživeli staro, ne <la bi se dodobra zavedli, kaj nam je prineslo pozitivnega kuj negativnega, že nas je tok z neizmerno naglico mimo drvečega časa postavil v novo leto, polno neodgonetlji ve negotovosti. In ko strmi človek v skrivnostno temo bodočnosti, ni nič bolj naravnega kakor da se vpraša: Čemu živim? Kakšen naiuen je imelo vse moje delo in prizadevanje? Quid, Bernarde, ad aeternitatem?
Morda je najznačilnejša poteza našega časa. da si ogromna večina ljudi tega vprašanja več ue stavlja. Sodobni človek v nevzdržni ! naglici vsakdanjega dela, ki so v našem sto- i letju stopnjuje do rafinirano izracionalizirane 1 točnosti orjaškega mehanizma, nima časa, da bi se tudi za en sam hip ustavil, šel vase , in premislil, čeinu pruvzapruv ta ogromni trud, j ta bežnja brez odmora, ves ta takozvani napre- ! dek, ki se časih zdi brez vsakega pravega smisla. Zakaj še nikdar ljujljc niso bili tako nezadovoljni, duševn i en>'v ■ li in win.i ni kakor so danes, ko - K,.-.;lola, «J rev . 1 vsak dan ustvari nekaj no ega.^Tijiiob ;.jo -e gmotno dobrine v Ui pre 1-,:c vIjivih ».itiall, toda so v prid le nekaterim, dočim večji del človeštva trpi pomanjkanje; enim je smoter samega sebe brezmr.no mnofeči dobiček, (ločim fji'iljeta življenje !ru; ! uio glad in bs-da pa upanje na tisti ko'če'; 'n ■ zdufinege uži-• ,mja, /.a katerega v ic -i. i.-kuj ur -;trd dvema delovnima dr •> ; . Mirno, pravično in bratov;ko soživ • .j< i !i ic dandanes : ,. .	m u, .( . .j.-.j.i, ljudje ne znajo
več drug z drugim /jveti, vsi njihovi socialni od noša j i so skoro le neprestana ^orba osebnih in razrednih egoizmov. Časih se zdi, da le taktika ljudi drži še skupaj. Medtem ko je družabno življenji na tako nizki stopnji in se red vzdržuje večinoma le z zunanjo silo. pa zaznamujemo na vse drugih poljih nesluten napredek. Le du ni-v 1: sek duši ! In ker se ljudje boje odgovora na vmišanje, komu v liasek in čemu služi ves ;	zato si tega vpra-
šanja sploh ne sta\
iN i brez globokega . na. da je sedanji papež v okrožnici ob koncu pravkar preteklega leta opozoril krščansko človeštvo na velikana duha, ki stoji na pragu novegu veka, na don Iniga iz Loyole, sinu junaške .španske zemlje. V duhovmih vajah, ki jih poglavar vesoljne Kristusove cerkve s toliko skrbjo za dušni blagor nemirno begnjočega modernega človeštva priporoča, je lgnaaij, ta mož neizmerne energije Volje in samodiscipline, postavil človeku, stopajočetnu v novo dobo zgodovine, takoj najvažnejše vorašanje: Čemu živiš? Zato da, služeč Bogu in njegovemu poveličanju, iz-velioaš svojo dušo v soodrešilncm delu za vse človeštvo! Ne živiš ne za profit, ne za golo večanje gmotnih dobrin, ne za svoj izključni užitek, ampak za vse človeštvo, za sobrata, za svoj narod in državo, /a občestvo cerkve, za uve-ljavljenje večnih dobrin, ki so v duši, v njeni rasti k Dobremu, v njenem izpopolnjevanju v bogopodobno lepoto. V tem jc smoter življenja in vsega človeškega prizadevanja. Življenje pa, ki ne navaja k snmoprçtnisljevanju, k ponotre-vanju, k obogatitvi duše pa k dušnemu izveli-čanju vsega človeškega občestvu, je brezmisel-no, prazno in ubijajoče, pa naj je zunanja delavnost še tako velika! Ta smoter se da doseči lo v težki in naporni šoli sumopreniagovanja, notranje discipline, jeklene utrditve volje, v neumornem delu na svoji notranji usovršitvi, v strogii, voju.'.ki službi za ideale življenja krščanske popolnosti: to je nauk, ki nam ga je dal veliki vitez iz svoje samote v Manresi. In z nauki svojih duhovnih vaj je liiigo loyol-ski utrdil vesoljno cerkev, rešil dobrine krščanskega življenjskega nauka pred razkrajujočim subjektivizmom nemirnega nemškega meniha m vzpodbudil znpadno človeštvo k podreditvi pod najvišjo duhovno avtoriteto, ki edina jamči za nujno potrebno notranjo enoto krščanskega sveta in kulture. To je vzor, na katerega k»že Pij enajsti, da bi moderni človek zopet našel v mirno,ti snmopogl^b?jenju smisel svojemu življenju in po tem wènem smotrn uravnat svojo politično, socialno in pridobitno življenje na svetu.
Zadnje priprave za Haag
Pariz, 31. decembra. (Tel. »Slov. Petit Parisien« in »Journal« poroča1- soglasno, da se je v vprašanju vzhodnih reparacij dosegel popoln sporazum z Bolgarijo, ki se je vdala, dočim Madjarska nikakor noče pristali na j mirno rešitev.
Pariz, 31. decembra. (Tel. »Slov.«) Z največjo hitrico se delajo zadnje priprave za haaško konferenco. Med Londonom in Wa-shingtonom se vršijo živahna diplomatična pogajanja. Jutranji listi poročajo, da se bo moral statut mednarodne reparacijske banke spremeniti radi sprejema posebne nemško-ameriške pogodbe. »Matin« trdi v previdni obliki, da se zopet govori o tem, da naj se sprejmejo v Youngov načrt sankcijske določbe.
Iz a va m'fi's^o Cmthtsa
Berlin, 31. dcc. AA. Minister zunanjih zadev Curtius jc sprejel danes novinarje in jim izjavil, da bo Nemčija podpisala Youngov načrt le v primeru, ako bodo vsa sporna vprašanja po-voljno rešena. Če pa bo treba zaradi teh vprašanj odložiti konferenco in če bedo potrebna posebna pogajanja, bo Nemčija zahtevala od upniških zaveznikov, naj se odpovedo vsem sankcijam v primeru, da Nemčija ne bi mogla plačati svojih obrokov.
Aitgiešfta d?fe£ac ja
London, 31. dec. (Tel. »Slov.«) Anglijo bosta na drugi haaški konferenci zastopala finančni minister Snowdeu in trgovinski minister Graham, dočim se bosta zunanji minister Henderson in državni podtajnik Dalton udeležila ženevskega zasedanja Sveta Društva narodov. Ni verjetno, da bi se v Haagu govorilo o diplomatskih vprašanjih, kar bi bilo upravičeno samo s tem, če bi se Youngov načrt zavlekel n. pr. radi ležkoč pri izpraznitvi Pore-nja.
Itat jansha delegac ja za Haag
Rim, 31. decembra. (АЛ) Rimski pres-biro poroča, da bo italijanska delegacija na haaški konferenci seslojala iz ministra financ Mosconija, ki bo šef delegacije, opolnomoče-nega ministra Pirellija, narodnega poslanca Suvicha, kot strokovnjaka bosta prideljena delegaciji Presci in svetnik poslaništva Butti. Delegacija je imela včeraj pod predsedni-štvom ministra zunanjih zadev Grandija sejo. Na tej seji je minister financ Mosconi poročal o raznih vprašanjih, o katerih bo razpravljala liaaška konferenca. Na seji so bili preučeni . pravci. ki jih je določil predsednik italijanske vlade Mussolini o zadržanju italijanske delegacije v Haagu.
Strašni viharji v severni Franciji
Pariz, 31. decembra. (Tel. »Slov.«) Iz Normandije in Bretagne se poroča o velikih viharjih, ki so napravili mnogo škode. V Boulogne je trajno deževje izpodkopalo velik breg, ki se je začel pomikati proli morju. Vas Saint Beuve je zemlja že popolnoma zasula. V veliki nevarnosti je hotel »Impériale, ki je eden največjih in najmodernejših obrežnih hotelov. V Grachetu je vihar podrl cerkev. Pri Abbeville je avtomobil zadel ob drevo, ki ga je podrl vihar. Pri nesreči so bile ubite štiri osebe. V Rennesu je vihar raztrgal elek-
trični vod ter je bilo ubitih šest oseb. Pri Saint Mathieu se je vsled viharja na morju prevrnil neki parnik, ki ga do sedaj še niso mogli identificirati, in se potopil z vsem moštvom.
■ ,	Povodni} v An#tifi
London, 31. dec. (Tel. '-»Slov.«) Radi zadnjih hudih nalivov je veliko rek na Angleškem prestopilo bregove. Tako posebno Tem-sa pri Windsorju. Reka Ouse je pri Yorku dosegla višino, kakršne ne pomnijo ljudje 25 let, tako da je preplavila mnogo hiš.
Kino pogorel med otroško predstavo
69 oirok ubit>h, do 200 ran;en h
London, 31. decembra. (Tel. »Slov.«) V škotskem industrijskem mestu Paisley je bila popoldne kino predsta\a za otroke, med katero je nastal ogenj. Ko so otroci opazili, da šviga plamen iz operacijske kabine, je nastala strašna panika. V par minutah so plameni zajeli ves kino Mnogo otrok se je zadušilo in mnogo jih je bilo pohojenih, ko so v obupu iskali izhode. Policija in ognjegasci so bili si-
Razsodba v velikem
zagrebškem ртсеш
Zagreb, 31. dec. (Tel. »Slov.«) Svetnik sodnega stola Germauovič je poslal strankam razsodbo v procesu proti odgovornemu uredniku bivšega ^Svobodnega glasu« Ivanu Ivi-5iču. V tem procesu je bilo združenih 36 obtožnic državnega pravdništva v Zagrebu,
Poleg Ivičiča so bili obtoženi Marija, vdova Radičeva, Ivan Ivankovič, Janko Rapljeno-vič, župnik, Milica Vandekarjeva, rojena Radičeva, Pavle Jemič, dr. Sigesntund Kajkovac in drugi.
Ivičič je bil spoznan za krivega v 23 obtožbah, v 13 obtožbah pa je bil oproščen. Obsojen je na 6 mesecev ječe in 6000 Din globe, brezpogojno. Rapljenovič je obsojen na 8 dni zapora in 500 Din globe. Vandekarjeva na dva meseca zapora in 200 Din globe. Drugi so oproščeni.
Slovenski narod je postavljen pred isto nalogo ko vse ostalo človeštvo. Po bogastvih svoje duše jo je tudi vstanu dostojno izpolnjevati v duhu svoje krščanske preteklosti, svoje narodne kulture in njenih pridobitev. Nobeni visoki cilji pa se ne dajo doseči drugače kakor tla človek ostane vraščen v svojo rodovino, v svojo kri, materni jezik in zemljo pa v zdravo tradicijo, ki je oblikovala pokolenje za poko-lenjem. Iz te svoje prirodno dane duševnosti, katere ne more sleči, ne da bi se popolnoma izkoreninil kot posekano drevo, ki razpada, se ,nore človek šele, trdno *toječ na svojem, koristno udejstvovati kot član vse človeške družine, kot član države, kot član cerkve. Slovenci unanio v Evropi, v jugoslovanski narodni družini. v naši državi svojo nalogo, ki jo moramo in moremo svobodno vršiti v skupno dobro, la
vpruvu le i/KuiMiuiicu ui.u.b * CBkoml ~ - ona {tcv. IO.Ù3U to 10.349
račun: L/ubu za inseiole, Si il. 39.0I1. Praqa
aiatnioil.7303, JLnntcb In Uunai *t. 24.797
cer takoj na mestu, bilo pa jim je silno težavno, v dimu in plamenih ter v strašni gneči spraviti otroke na varno. Dosedaj so pripeljali v bolnice 150 do 200 ranjenih otrok, dočim se smatra po prvih vesteh, da je bilo pri katastrofi smrtno ponesrečenih 60 oseb. Poznejša vest »Exhange Telegraph« javlja, da ie bilo do sedaj ugotovljenih 69 smrtnih žrtev.
Uradnišhe po'ovsčns železniške ha*te
Belgrad, 31. dec. AA. Centralni železniški inšpektor je izdal naslednje sporočilo:
Ker legitimacij za olajšano vožnjo za polovično ceno na naših državnih železnicah in ladjah za aktivne uslužbence civilnega reda, katerih veljava je potekla 31. decembra 1920, iz tehničnih razlogov ni moči pravočasno zamenjati z novimi legitimacijami, je minister saobračaja z današnjim dnem izdal odlok, da smejo posamezni uradi izdajati svojim aktivnim uslužbencem, ki žele potovati tekom meseca januarja 1930 s polovično ceno, potrdila, ki naj jim služijo kot legitimacija. Na potrdilu mora biti žig dotičnega urada, s protokolno številko in podpisom šefa urada. Ta potrdila je treba na odhodni postaji žigosati z vlažnim žigom blagajne za vozne listke, na potu pa jih morajo preščipniti sprevodniki. Ta odlok velja do 31. januarja 1930.
Ghandi dobil večino na vseindualrij. kongresu
London, 31. decembra. Na vseiudijskem kongresu v Lahore so se stvorile tri skupine. Večina je za Uhaiulija. ki zahteva popolno ne-zavisnost indije in ki sv zavzema za bojkot vseh britanskih naprav. Druga skupina, ki je tudi za neodvisnost Indije, je predlagala, naj se proklamacija neodvisnosti odloži do februarja, da se bodo med tem tudi druge stranke mogle izjaviti za Ghandija. Tretja skupina je zmerna in se zadovoljuje s položajem britanskega dominijona in hoče sodelovati na londonski konierenci, kjer se bo reševalo indijsko vprašanje. Vendar so zmerni na kongresu ostali v manjšini.
London, 31. dec. (Tel. »Slov.«) Na vsein-dijskem kongresu se je včeraj v odboru glasovalo o Gaudhijevi resoluciji ter kaže rezultat 77 glasov za resolucijo in 114 glasov proti, da so bili zmerni elementi vendarle močnejSi, kakor se je prvotno mislilo. Končno pa se bo o resoluciji glasovalo šele danes na plenarni seji. Prvi incident se je pripetil včeraj, ko je prostovoljna policija meščanov zahtevala, da se ji izročita dva udeleženca kongresa, ki sta se udeležila nekega pretepa s policijo. Odgovorili so ji: »Dolgo naj živi revolucijal< Šele po osebni intervenciji Gandhija je prišlo do miru.
Pariz, 31. decembra. (AA) Po poročilu iz Amsterdama so bili vsi šefi nacionalističnega pokreta v Indiji aretirani.
Večje taplw pot<skega sejma
Varšava, 31. dec. (Tel. Slov.«) V proračunskem odboru sejma je predlagal socialni demokrat dr. Diamant, da se sprejme določba, da poljska država ni dolžna plačevati dolgov, ki jih naredi vlada brez pristanka sejma. Ra-čunati je s tem, da bo ta predlog sprejet, ki bo močno vplival na poljska pogajanja za posojilo in povečal vpliv parlamenta na finančno politiko, zaradi česar ga vladni blok vehement-no pobija.
Žvp&rtsfm demissja Herr.ofa
Pariz, 31. dec. (Tel. Slov.«) Zaradi hi.
dih spopadov v občinskem svetu lyonskem, ki so jih povzročili socialisti, je predsedujoči župan Herriot zapustil sejo in izjavil, da se je spričo sistematične opozicije socialistov dokončno odločil, da demisijonira kot župan.
Deseta žriev
TuSanhamena
naloga nam je narekovana po visokih vidikih krščanskega etosa, ki hoče svet os misli ti po cvangelskih naukih osebne kreposti, pravično urejenih socialnih odnosov, pravega notranjega reda in miru ter duševnega napredka, ker sicer ves zunanji trud pa prizadevanje po zunanji moči, po bogastvu in zunanji rasti nimajo nobenega pravega smotra in podlage. Da živimo za višje cilje, da bi naša domovina bila kraljestvo krščanske sloge in ljubezni, dom rastoče krščanske kulture, ki je usmerjena v večno, ta zavest naj nas vodi vse. ki dane« v naši lepi državi praznujemo nastop novega leti. Slovenski narod pa bo ostal vreden svojega obstojn in kulturnega truda, če r.i IhkIo znali n i etrov i sinovi vedno prav odgovoriti na vprašanje: Quid vita nostra ad neternitntem" — m; ima, kar ustvarjamo,
Celumbus (Texas), 3). dec. »Kletev Tu-tankamena« je zahtevala novo žrtev. Angleški znanstvenik dr. Carver, eden od najditeljev Tutankamenovega groba, se je med Sar Antonio in Houstonom pri neki avtomobilski nesreči smrtno ponesrečil.
Carver, ki je v zadnjih letih živel v Pe-ru-u, ie deseti član arheološke ekspcdicije, ki je odkrila Tutankamnov grob in ki je umrl nasilne smrti.
Re!gra(sF?e vesli
Belgrad, 81. dec. (Tel. -Slov.«) V tukajšnji katoliški dvorani je nocoj predstava in slovesnost, ki jo prirejajo katoliški obrtniki z zelo pestrim programom. Udeležijo se je vse obrtniške družine, ki bodo čakale novega leta.
Proslava »matrice« se je vršila v kraljevem dvoru. To je star običaj. V dvor je prišla deca, ki je povezala gospo, v tem slučaju kraljico oziroma njeno namestnico, ki se mora nato odkupiti ■/. darovi. Te proslave se je udeležila odbrana deca iz vseh šol. Nato je bil kratek program, pri katerem je pel zbor II. ženske gimnazije. Nato so bili otroci pogoščeni in obdarovani. Nj. V. kraljico je zastopala kuegi-nja Olga z malim knezom Aleksandrom.
Sestanek vseh belarajskih ljudskošolskih učiteljev se bo vršil 2. januarja v dvorani pa-lilulske šole.
•Belgrad, 31. dec. A A. Z ukazom Nj. Vel kralja in na predlog ministra zunanjih zadev je postavljen za izrednega poslanika in opolno-močenega ministra v Haagu v 2-1 Boško Hri-stič, svetnik poslaništva v Budimpešti 3-1.
Tiskarske stavke ne bo
Tarifna pogajanja med obema organizacijam« yidîiti'e siioke so končala s sporaz-
— ~~ :--J-—.—1 l.«lnKi<mo nonofthf«
Leto utrditve mirovne misli
Ko Mirno in objektivno pregledujemo dogodke leta JQ29, moramo sicar priznati, da tudi preteklo leto še ni prineslo prave rešitve za evropsko ljudstvo, da pa je bilanca 1. 1929. vendarle aktivna. Cela vrsta aktivnih dogodkov dokazuje, da n s je leto 1929 bistveno približalo k mirnemu sodelovanju narodov in cela vrsta pomembnih mednarodnih dogodkov priča, da se je evropski mir utrdil. Velike Združene države Severne Amerike so pristopile k mednarodnemu razsodišču, Porenje se je pričelo izpraznjevati, Kellogov p.*kt jc podpisala cela vrsta držav in v kratkem se ima sestati druga haaška konferenca, ki naj s sprejemom Youngovega načrta omogoči likvidacijo zadnjih še nerešenih povojnih vprašanj.
Pa še mnogo drugih dogodkov nam govori, da se pričenja evropsko ijudstvo resno zavedati svoje dolžnosti do evropskega miru. In čeprav je na drugi strani še vedno na delu mnogo sil, ki bi hotele z vojno okoristiti sebe, vendar je pacitistična misel že tako močna, da morajo tudi največji vojni provokaterji ode-vati svoje naklepe v pacifistične besede. V tem, da morajo javno izpovedovati pacifistično misel celo oni. katerim je rožljanje s sabljo poklic, je na vsak način pozitiven uspeh pacifistične misli. Bilo bi čudno, če se po .vseh morijah in grozotah svetovne vojne ne bi dosege! ta uspeh. Vendar ne more kulturno evropsko ljudstvo tako zelo pasti na glavo, da bi še enkrat hotelo z medse' "inim klanjem in razmesarjevanjem reševati vprašanja, ki so rešljiva le s kompromisom. S pametnim kompromisom, ki daje vsakemu narodu lo, kar neobhodno potrebuje in s pravičnim kompromisom, ki respektira vsako individualnost, ono narodne celote prav tako, ko slehernega posameznika.
Ustvariti tak kompromis in ga uveljaviti je zato prva dolžnost splošne človeške politike in preteklo leto 1929. je pomembno baš radi tega, ker nas je približalo temu cilju.
Likvidacija povojnih vprašanj.
Zbliževanje evropskega ljudstva pa najbolj ovirajo nerešena povojna vprašanja. Do-čim se je vprašanje povojnih do'gov že povečini rešilo v letu 1928, je ostalo reparacij ko vprašanje še nerešeno. V zvezi s tem pa bi bilo treba rešiti vprašanje izpraznitve Pore-nja, ki je zopet otvorilo vprašanje Saarske kotline. Nad vse zapletenega reparacijskega vprašanja so se lotili finančni strokovnjaki upniških držav ter Nemčije na piriški konferenci. Tedne dolgo niso privedla pogajanja ''na pariški konferenci do nobenega rezultata in že so mislili pesimisti, da bo obveljalo njihovo mišljenje in da se bo konferenca razbila. V zadnjem hipu pa so krepko posegli v potek pogajanj Amerikanci in Youngov načrt je bil ustvarjen in sprejet. Sedaj pa je bilo Ircba doseči, da bodo ta načrt sprejele še interesirane države. V ta namen se je sklicala prva haaška konferenca, ki je po mnogih težkih konfliktih vendarle privedla do delnega sporazuma. -— Energičen nastop angleškega zakladnega ministra Sno-vvdena je mestoma povzročil naravnost dramatične konflikte in že so pisali listi o neuspehu haaške kcnfcrence. Vendar pa se je na vse zadnje posrečilo, da so bile glavne angleške zahteve sprejete in Youngov načrt je bil rešen. S tem pa je bilo rešeno tudi drugo važno vprašanje: izpraznitev Porenja. Ta se je tudi že pričela ter so angleške čete že popolnoma zapustile Porenje, zadnje francoske čete pa ga zapuste prihodnje leto.
Niso pa še bile rešene vse težkoče. Ker so se morale druge upniške države radi angleških zahtev odreči mnogim svojim pravicam, je bilo treba najti drugod nove dohodke, ki naj bi te izgube nadomestile. V tem je glavni vzrok, da je postalo vprašanje vzhodnih reparacij v zadnjem času tako aktuelno.
Te reparacije naj bi v glavnem plačali Madjarska in Bolgarska. Obe pa se te obveznosti branita, ker da jih finančno ne zmoreta. Dočim je Bolgarska pripravljena vsaj deloma poravnati svoje obveznosti, pa Madjarska sploh noče niti slišati o tem, da bi ona kaj plačala. Na drugi strani pa seveda madjarski velikaši odločno zahtevajo, da se njim plača vse, do česar imajo pravico, ali mislijo, da jo imajo. Tako zahtevajo od Romunije, da plača ta polno odškodnino za po agrarni reformi zasežena posojila in v tej točki ne odnehajo niti za las, pa čeprav bi se potem znižala druga plačila Madjarske. Ali stvar je v tem: da bi romunska plačila za zasežena veleposestva šla v zasebni žep madjarskih mogotcev, dočim pa druga plačila v madjarsko državno blagajno. Z: ;ebni žep pa jc današtf im mogotcem seveda mnogo dražji, ko blagtr madjarskega ljudstva, ki itak nad vse trpi od krute diktature teb gospodov.
Madiarska kaže v reparacijskem vprašanju absolutno slabo voljo, kljub temu pa upa na usoeh. Predvsem radi tega, ker se zanaša na odkrito podporo neke velesile in ker računa, da ni tu nikogar, ki bi jo mogel prisiliti k plačevanju. Ker ni svoje dni Evropa reagirala na madjarsko ponarejevanje bankovcev triko kakor bi morala, mislijo gospodje ma-gnati, da bo tudi sedaj uspela njih predrzna igra. —
V zvezi z reparacijskim vprašanjem pa Jma haaška konferenca rešiti tudi vprašanje uc-dnarcdae reparacijske b*eke- V to banko.
Naša delegacija za Haag
ki bi jo tvorile vse glavne emisijske banke, bi se stekala vsa reparacijska plačila in bi tako razpolagala banka z ogromnim kapitalom, ki bi seveda dal velikanski dobiček, ki bi se porabil za plačila upniškim državam. Vendar pa je bilo v zadnjem času to načelo predrto po nemško • ameriškem dogovoru, da plačuje Nemčija svoja plačila Ameriki direktno.
Mednarodna reparacijska banka bo imela silen upliv, v njej pa bodo gospjdarili najmočnejši bankirji sveta in vsem na čelu Morgan. 2e pišejo listi o Morganu kot o gospodarju Evrope in ne brez vzroka. V Nemčiji, Italiji, Franciji in celi vrsti drugih držav si je Morgan s svojimi posojili zasigural vpliv, da že p sega v notranje politično življenje držav. Ravnokar premagana nemška vladna kriza je nad \se poučen primer tega upliva. Minister Hil-lerdmg je hotel najeti posojilo, da pokrije primanjkljaj v državni blagajni ob ultimu pri neki drugi ameriški banki in takoj je nastopil dr. Schachl, glavni direktor Nemške državne banke, vrgel dr. Hilferdinga in posojilo je bilo najeto pri Morganu.
S tem pa priho'•-"» k oni veliki senčni plati, ki jo kaže sea delo za utrditev pacifistične misli. Na to delo nima odločilnega vpliva evropsko ljudstvo, temveč veliki kapital in ta porablja to delo predvsem v lo. da še bolj osigura svojo moč. Vsa reparacijska plačila ne bodo v prvi vrsti v prid narodom, ki so skoraj v edini vrsti trpeli od vojne, temveč ta plačila bodo zgradila velikemu kapitalu — novo trdnjavo — mednarodno repa-racijsko banko.
Ta prevelik upliv velikega kapitala se kaže tudi pri p gajanjih za razorožitev narodov. Ce bi imeli pri teh pogajanjih odločilno besedo narodi sami, bi gotovo v kratkem prišlo ne samo do resnične delne razorožitve, temveč najbrže do popolne. Toda tudi pri teh pogajanjih ima veliki kapital mogočno besedo in zato spomladansko zasedenjc Društva narodov ni prineslo v razorožitvenem vprašanju nobene rešitve. In če ne bi zmagala pri majskih volitvah angcška delavska stranka, bi najbrž še ne prišlo do londonske pomorske razorožitvene konference, ki se priCne prihodnji mesec. Čtprav ta konferenca tudi še ne bo preprečila aadaljnega oboroževanja, pa bo dosegla vsaj to, da bo konec tekmovanja v oboroževanju. Vsaj tem pogiedu jc bila Mac Donaldova pot v Ameriko uspešna. Malo verjetno pa je, da bi se na tej konferenci dosegel tudi Sredozemski pakt, kakor ga predlaga Francija, ker se Vel. Britanija nikikor noče vmešati v rivalitct med Francijo in Italijo, kvečjemu kot dobrohoten posredovalec, kakor je to še letos spomladi pu»kusil bivši zunanji minister Chamberlain.
Manjšinsko vprašanje.
Od nerešenih povojnih vprašanj gotovo ni na zadnjem mestu manjšinsko vprašanje, saj štejejo te evropske manjšine do 40 milijonov ljudi. Ali še nevarnejše je to vprašanje radi tega, ker povzroča stalno trenje med narodi in je že zato stalna nevarnost za mir Uvidevni državniki skušajo zato manjšin.sko vprašanje spraviti s sveta, toda brez pravega uspeha. Predlog kanadskega delegata Dandu-randa na zasedanju Društva narodov je ob-visel v zraku in kulturna avtonomija, ki so jo dovolili Latiši svojim manjšinam, je ostala edinstven primer, ki ni našel posnemovalcev.
Bila je sicer po latiškem »zgledu« predlagana našim Korošcem kulturna avtonomija, toda dejansko to ni bila nobena kulturna avtonomija, temveč le zasiguran,e nemške premoči nad našim življem. Ni čuda, da so se morali Slovenci za tako kulturno avtonomijo lepo zahvaliti.
Se bolj kot na Koroškem, pa vidimo mi na Primorskem, kako nujno je treba rešiti manjšinsko vprašanje. Sicer je italijanska vlada nekaj odnehala in letos dovolila Slovencem vsaj nekej tednikov, zato pa je še stopnjevala ternpo asimilacije. To leto so padle naše zadruge, poiialijančevanje imen se je pričelo sistematično izvajati in favoriziralo se je izseljevanje naših ljudi v Argentino in druge kraje, dasi so nekatere vasi že brez mladih ljudi. Se težje pa je bilo naše srce zadeto vsled puljskega procesa, ko je krivična sodba uničila s sramotnim strelom v hrbet mlado življenje Vladimirja Gortana. A že se napoveduje novi proces nad nesrečnimi kmeti iz Marezig.
Panevropa.
Prizadevanje za zbližanje evropskih narodov na eni ter vedno večja premoč ameriškega velekapitala na drugi strani je silno okrepilo panevropsko gibanje, ki ga z izredno spretnostjo vodi že par let grof Coudenhove-I Kalergi. Toda to gibanje bi ostalo še naprej I le utopija, če ga ne bi podprli ugledni aktivni politiki. Krepko in odločno je na zasedanju Društva narodov nastopil francoski zun. minister Briand za misel združenih evropskih držav ter s svojim nastopom dosegel, da je vsa ta ideja stopila na realna tla. Vsled upliva močnih industrij pa je dobila ta misel novo obliko in kol prva etapa združenih držav Evrope naj ,bi se sklenilo carinsko premirje. Nobena država naj bi ne povišala več carin in pripravila naj bi se tla za ustvaritev enega carinskega področja za vso Evropo. To bi brez 1 dvoma zelo okrepilo evropsko veliko indu-
Belgrad, 31. dcc. A A. Delegacija naše kraljevine na drugi haaški konferenci, ki se otvori 6 januarja, je sestavljena takole: prvi delegal dr. N oja Marinkovič, minister zunanjih zadev, drugi delegal dr. Ujorgje Gjurič, kraljevski poslanik v Londonu. Eksperta sta Vladimir Mar-
tinac, načelnik ministrstva zunanjih zadev in dr. Radovan Matijašič, ravnatelj urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu. Tajnika sta Ve-libor Pešič in Ko ta Pavlovič, uradnika ministrstva zunanjih zadev.
K tajska bo odpravila eksteritonaînost iuicev postopoma
London, 31. dec. A A. Minister zunanjih zadev nacionalistične vlade v Nankingu C. T. Wang je objavil izjavo, o kateri časopisje veli, da pomembni korak kilaj. vlade, s katerim odpravlja eksteritorialnosl inozemcev na Kitaj-sl;ein, nikakor ni v nasprolju z angleškim stališčem, ki priznava samo postopno razveljavitev eksteritorijalmh pravic od 1. januarja 1930 dalje in da se naj o podrobnostih le razveljavitve vrše podrobna poganja med Kitajsko in Veliko Britanijo. To naziranje angleškega časopisja se opira tudi na izjavo kitajskega ministra zunanjih zadev VVanga. Kitajski minister |
zunnnjih zadev je med drugim izjavil, da se kitajska vlada zaveda simpatij, ki jih uživa pri velesilah in da noče kršiti zaupanja, ki ji ga izkazuje Velika Britanija. Nadalje je kitajska vlada prepričana, da ni bistvenih razlik v mišljenju med Veliko Britanijo in Kitajsko. Zato je kitajska vlada pripravljena vse to upoštevati in se pogajati o vseh predlogih, ki bi jih stavile velesile o vprašanju eksteritorijalnosti. Ta izjava kitajskega ministra zunanjih zadev je bila predložena vladam v Londonu, Parizu in WasLiingtonu.
Pomorske b tke s tihotapci alkohola
Potopljene ladje - Mrtvi in ranieni
New York, 31. decembra. Prohibicijska policija v Ameriki je zadnje dni leta pod\ žela najstrožje mere, da bi preprečila pospešeno tihotapstvo г alkoholom ki ga je bilo pričakovati radi novoletnih praznikov. Vsi raz-pol žljivi parniki in iiiutonil čolni so stopili j v akcijo, pri čemer je prišlo do pravih pomorskih bilk s tihotapskimi ladjami. Bilo je več : mrtvih in ranjenih. V celem so zaplenili 5000 zabojev alkohola in potopili tri ladje. Vred-( nost zaplenjenega alkohola se ceni na 35 mi-: lijonov dinarjev.
Opazovalna ladja št. 290 je naletela na ! tihotapsko ladjo, ki je ravno prekladala tovor
Rekonstrukcija
bolgarske vlade
Sofija, 31. dec. A A. Predsednik vlade Ljapčev je napovedal rekonstrukcijo kabineta v toliko, da se bodo po vsej verjetnosti ob I koncu januarja izmenjale štiri osebnosti v vla-j di. Ljapčev je dodal, da dela na tem, da pride v vlado tudi Cankov. Vse kaže. da čakajo samo povratka kralja Borisa iz inozemstva, nakar bi se izvršila rekonstrukcija.
Egipfsha vlada odstopi
Kairo, 31. dec AA. Ker so pri zadnjih volitvah nacijonalisti dobili večino, jc egiptovska vlada danes podala ostavko.
500 zabojev na nek brzovozni motorni čoln, ki bi naj spravil alkohol na suho. Olvorila je ogenj iz strojnih pušk. Ubiti so bih trije mornarji in več ranjenih.
Dramatičen je bil prizor, ko je neka druga stražna ladja naletela na tihotapsko s tovorom 4000 zabojev. Mornarji so alkohol zažgali. Vsa ladja je bila hitro v ognju. Mornarji so poskakali v rešilne čolne in ušli. Tretja tihotapska ladja, ameriška šalupa »Rodnerc, ki je vozila 500 zabojev alkohola, je istotnko bila potopljena. Moštvo se je rešilo na suho.
Ameriba nI proti podmornicam
Pariz, 31. decembra. Veleposlanik Združenih držav jc bil pri predsedniku vlade Tardieu-ju, s katerim je konferiral glede vprašanja podmornic. O tem sestanku pišejo francoski listi, zlasti »Journal« in »Matin«, da •«• bo vlada Združenih držav severne Amerike zahtevala prepovedi uporabe podmornic ift cia jo ni iznenadilo stališče francoske vlade, kakor je izraženo v francoski spomenici.
Daudet — pom'loščpn
P«riz, 31. decembra. AA. Predsednik republike Douinergue je podpisal pomilostitve«: dekrete za Leona Dfudeta u več komunistov, Id so bili obsojeni radi razširjanja prevratnih časopisov in tiskovin.
-4QP
4P«
Slovenski Ust
Naročajte!
t>auu t.	---------1	---
Letna naročnina Din 50'—, polletna Din 25'—, četrtletna Din 13'—, mesečna Din 5'—.
Uprava in uredništvo v Ljubljani, Jugosl. tiskarna.
NareCatte!
Pridobivale naročnikovi



(
strijo in veletrgovino, ki bi nakrat mogočno razširila svoj trg, a račun bi plačale vse srednje in majhne države, zlasti pa vse nove, ki so ravno na tem, da si ustvarijo lastno nacionalno industrijo. Le naravno je, če zato te države niso mogle sprejeti carinskega premirja in se bo moralo to doseči postopoma, z vedno liberalnejšimi trgovinskimi pogodbami.
Kljub vsem pegam je mirovna misel v letu 1929 napredovala in to dokazujejo tudi notranji dogodki v raznih državah.
V Angliji
je zmaga delavske stranke to posebno jasno pokazala Takoj po svoji zmagi je pričel delovati Macdonald za pomorsko razorožitev, energičen Snowdenov uastçp pa je postavil haaško konferenco na zdravo podlago. Poleg tega pa je pričel MacDonald tudi pogajanja za obnovitev diplomatskih stikov s sovjetsko Rusijo in po obvezi Rusije, da ta preneha s proti-angUško propagando, so se ta pogajanja tudi uspešno zaključila. MacDonald pa je šel še korak dalje in sklenil sporazum z Eg plom ter se lotil tudi vprašanja lnd:je, ki je že skoraj na tem, da dobi položaj doininijona L.a-horski vseindijski kong>es je sicer vnesel v ta prizadevanja precejšnjo disonanco, toda sigurno je, da ne bo nasilno prelrgal evolucije, ki se je v Indiji že pričela in ki vodi samo čez uspešen indijski dominij v še večjo samostojnost Indije.
Francoska zunania poltika je bila vse leto trdno v znamenju locarnskega duha. Naj je bi) . ; vlade Poincare, Briand ali Tardieu, vedno ,j ' il înanji minister Briand. In dosledno locrnski politiki je Francija evakuirala Porurjf prčela evakuacijo Pnrwîn in se že pričeli' роц. jati zaradi Saarske ne. Obenem pa razi francoska politika,
spoštujejo mirovne pogodbe in da se tudi na vzhodu in jugu Evrope ne zaneti vojna.
Smrt Slresemanna
je šele prav jasno pokazala, kako odlično se je boril ta državnik za mir v Evropi. Obenem pa je njegova smrt tudi pokazala, da njegovo delo ni bilo zaman in da je danes v Nemčiji levanšna misel vedno slabejša. Mugetibergov fiasko je to še zlasti potrdil. A tudi dogodki v Avsirji so dokazali, da ljudstvo hoče mir in kljub težkim grožnjam Heimwehra, je bila avstrijska uslava na zakonit način spremenjena.
Vojni dogodki.
Kljub lepim uspehom mirovne misli, pa tudi leto 1929. ni bilo brez burnih dogodkov. Deloma so povzročili te dogodke komunisti po evropskih mestih, toda njih neuspeh 1. avgusta, ko je misel novega delavskega praznika popolnoma propadla, je dokazala, da komunizem za urejeno Evropo ni nevaren. Bolj nevaren pa je v Aziji, kjer je povzročil krvave kiiajske dogodke in kjer še vedno neti državljansko vojno. A tudi na Sumalri je zanetil s krvjo udušen upor. Težki nemiri pa so bili tudi v Palestini in Arabiji, a tudi v Afriki, kjer vedno bolj raste nacionalna zavest domačega prebivalstva.
A tudi Amerika ni bila bre/. krvavih dogodkov in je v Oualemali, Mehiki in Nikaragui tekla kri, ker je bolel tako interes velikega ameriškega kapitala. Monroe-eva doktrina ima tudi čisto posebne učinke.
Kljub tem pogum pa smemo biti z zunanje politično bilanco leta 1929 zadovoljni, ker je znatno pripomoglo k zbližanju narodov in 7.nnvn utrdilo mirovno misel. Delu za to misel
čelo so
Nov kazenski zakonik
Z današnjim dnem eo stopili v veljavo novi:
1.	enotni kazenski uikouik od 27. jan. 10У»,
2.	zakonik o t*xlnein kazenskem postopanju od 16 februarja Urjw in
3.	ziikun o izvrševanju kazni na prostosti od 16. februarju
Enotni kazenski zakonik je stopil v veljavo za vso državo Z včerajšnjim diiun so prenehali veljali različni pokrajinski kazenski zakoniki, ki jih je bilo Sest in sicer:
1. za Srbijo kazenski zakonik iz 1. 1860., 2. za Črno goro kaz zak. iz I. l'JOti., S. za Bosno in Hercegovino kaz zak. iz l. 1879, 4. za Hrvatsko in Slavonijo in 5. za Slovenijo in Dalmacijo kaz. zak. iz I. 18Ô2., 6 za Vojvodino in Medjimurje kaz. zakonika iz l. 1878 in I. 1879.
Enotni zakonik o sodnem kazenskem postopanju je danee stopil v veljavo za vso državo, razen za Srbijo in Črno goro V območju belgraj-ekega apelacijskega sodišča stopi v veljavo 1. januarja НШ, v območju skopljanskega apelacijskefa sodišču in podgoriškega velikega sodišča pa 8 1. januarjem 11)32 Za le pokrajine je zato. dal£n legi* va kanca, ker le enotni tikon'k posnet po avstrijskem kaz. pravdn. redu in se znatno razlikuje od sedanjih v srbskih in èrnogoiskih pokrajinah veljavnih kazenskih pravdnih redov
Po enotnem kazenskem zakoniku so kazniva dejanja razdeljena 1. v zločin*,va (ki s»o se di>slej imenovala hudodelstva), in 2. v prestopke (dwlej pregreške). Prestopkov, ki ;ih je pozna! tvstr kaz zakonik in za katere je bila določena na,nižja kazen, ni več v kaz zakoniku, marveč bodo tovrstna kazniva dejanja urejena s posebnim zakonom. O njih bodo sodila politična oblastva I. stopnje.
Kazni po enotnem kaz. zakoniku te-le: 1. glavne kazni: smrtna kazen, robija (doslej težka ječa), zatočenje (doslej ječa), strogi гарог. za-
por in denarna kazen, 2. stranski kazni sta: izguba Častnih pravic in izguba službe.
Smrtna kazen ee Izvrši z obešanjem Robija je dosmrtna ali Časna. Časna robija in zatočenje ee odmerjata od enega do dvajset let. Strogi zapor in zapor pa od 7 dni do petih let.
Denarna kazen v najmanjši izmeri znaša 25 dinarjev. Ti zneski se stekajo v fond za zidanje in popravljanje 1. kazenskih zavodov. 2. zavodov za vzgajanje in poboljševanje 3. zavodov za izvrševanje očuvalnih odredb.
Izguba častnih pravic sestoji iz izgube pravic
1.	do državne ali kakršnekoli druge javne službe ali 2. do javnih poklicev, 3. do akademskih dostojanstev, odlikovanj in drugih javnih počastil, 4 glasovati v javnih slv-ireh, 5. voliti ali biti izvoljen, kakor tudi 6. izvrševati vse ostale politične pravice.
Očuvalne odredbo so te-le: da se 1 storilec po prestani kazni pridrži v kazenskem zavodu,
2.	odda v prisilno delavnico, 3 v zavod za zdravljenje ali za čuvanje, 4. v zavod z zdravljenje pijancev, 5. storilcu prepove zahajal v krčmo, 6. izvrševati poklic ali obrt, 7 odvzamejo gotovi predmeti. 8. storilec izžene, ali 9. postavi pod zaščitno nadzorstvo.
Posebnosti enotnega kaz. zakonika sta naslednji določbi:
1 Če sodnik spozna, da je od obsojenca prl-čakovti, da se bo tudi brez izvršitve obsodbo vzdržal kaznivih dejanj, sme pri obsodbi na nižje kazni izvršitev kazni odložiti za določeno dobo 2. Dalje sme sodišče po preteku petih let, odkar je bila kazen preslana, zastirana ali odpuščena, na prošnjo osebe, ki je bila prvič obsojena. Izbrisati obsodbo z vsemi njenimi zakonitimi posledicami. če se je v tem času obsojenec dobro vedel in je oškodovancu po možnosti povrnil po-vzroče®o škodo.
Za napredek
domače elektrofehnîhe
Doba tehnike, elektrike slišimo in beremo vsepovsod Toda ta bo za nas šele prišla. Kako bi mogli govoi iti o nji sedaj, ko iz stutis'ike beremo, da odpade pri nas na glavo in leto celih 8 Uwh, d oči m znaša ta številka pri naprednr jšib državah po par slo. Le mesla in naprednejši trgi ter par vasi pozna električno razsvetljavo; tu pa tam električni lika I«ik ; o kuhalnikih, ogrevainikih in drugih gospodarskih pripravah skoro пз moremo govoriti. Naša svetlobna reklama po mestih je šele na najprimitivnejši etojmji, Industrie šele v povojih; kmeUko gospodarstvo skoro brez elektrike; niti ene električne železnice itd. Skratka v produkciji električne energije in v uporabi te v vseh muo-gobrojnih panogah ftino šele v prvi») začetkih.
A ko bi iskali vzroke naše zaoetulosti v elektrifikaciji. bi posegli v našo zgodovino, navajali slabe gosjKjdarske razmere In še druge vzroke. Brez dvoma pa je сч!ел glavnih, viiokov naše za-oelaloatl nezaupanje ljudstva ln velikega števila Inteligence do električnih naprav ln ki izvira v glavnem iz npoučenosti. Temu se pridružuje Se naša oepodjetuoet ; kaj vse bi napravili na našem meetu Ôvicarjl, Nemci, Svedl itd.
Vseh teh zaprek in nedostatkov se zaveda »Akademski Ulub elektrotehnikov« na naši univerzi pri «vojein delu, zavedajoč se, da je potrebno za napredek elektnilehnlke skupno organizirano de-lovunje vseh elektrotehnikov. Radi tega se zbirajo tudi že absolvirani elektroinženjerji okoli tega Ognjišča, kjer dajejo mlajšim tovarišem pobudo ln nasvete za poznejše delovanje v prid naroda.
Kakor vsak oddelek na naši univerzi imajo tudi elektrotehniki svoj strokovni klub Klub je za mlade elekti otelinike velikega pomena. Služi mu v izpopolnjevanju njegovih študij: Poteg vsega drugega mu je na razpolago strokovna knjižnica, manslvena ln poučna predavanja ter udeležba pri večjih In maj jših ekskurzijah. V kolikor je pri naših razmerah mogoče, mu preskrbi klub tudi počitniško prakso v naših podjetjih.
Jedro vsega delovanja kluba pa je znanstveni odsek, ki prireja vsak teden debatne večere. V tem delovanju prednjači naš način znanstvenega proučavaiija pred drugimi strokovnimi klubi.
Na teh debalinh večerih nam nudijo naši profeeorji in inženjerji znanstvena predavanja kot dopolnilo k študijam. Po vsakem predavanju ee razvije živahna debata, ki razbistruje razne pojme in spraUja na dan vprašanja iz prakse. Nato poroča gi»s|>odarski odsek o gospodarskem položaju na elektrotehničnem trgu; termuiolugični odsek spravlja v debato nove domače tehnične izraze in končno nam |>oroča referent važnejše tedenske tehnične dogodke. Sledi seveda zabaven zaključek. Vsa zgornja predavanja in referate spremlja epi-diaskop z grafičnimi slikami in fotografijami.
Klub se zaveda, da popolnost zahteva poleg teoretične podkovanosti tudi izkustev iz prakse. Zato po možnosti preskrbuje počitniško prakso v maloštevilnih domačih podjetjih, ki nam niti v zadostni množini uiti v raznovrstnosti ne more nuditi vsega potrebnega. Iz tega vzroka smo primo-rani ozreti se na države z razvito industrijo, da 81 prisvojimo njih tehnične pridobitve in jih uspešno uporabimo v domovini.
V ta namen prireja A. K. E. v daljših razdobjih večje znanstvene ekskurzije pod vodstvom strokovnih profesorjev. Da se omogočijo te ekskurzije, se je pred leti ustanovilo društvo •»Ekskur-zi.ski fond A. K. li.-t [>od pokroviteljstvom naših priznanih znanstvenikov in odličnih predstavnikov javnosti. Cilji tega društva so nabruli tako močan fond. da se iz njegovih obresti finansirajo znanstvene ekskurzije in sploh nudi gmotno podporo Študirajočim elektrotehnikom Ker pa ti cilji še ni*o doseženi, se morajo mladi elektrotehniki zadovoljiti s posojili iz omenjenega fonda, katerega kapital nabirajo s požrtvovalnim delom člani sami, da tako omogočijo mlajšim generacijam dosego lepih ciljev tega društva.
Veliki so naši cilji. Se večje pa so zapreke, toda pi.lni idealov in mladostne energije stopamo v Novo leto s prepričanjem, da bo naše započeto delo za napredek domače elektrotehnike s sodelovanjem javnosti kar najuspešnejše.
Prvovrstno u ejeni
zobni atelje
Beuc JoSko
Ljubljana, Gosposvetska c. 4 (poleg Figovca - nasproti Kneza)
Sprejema od 4,9 do V* 13 (X) in od 14(2) do V. 18(6)
Na željo sprejema tudi izven navedenih ur. Ob nedeljah dop.
Naiden zaklad
V minulih dneh so našli blizu kraja Petro-vac v Srbijri delavci precejšno množino kovanega srebrnega denarja. Trgovce Jovanović je namreč pred nekaj meseci kupil neko neobdelano zemljišče, nn katerem je tedaj še rnsln lepa otuva. Ko je bila ta že pokošena in je lepo vreme trajalo še du I je, se je trgovec jk>-godil z nekimi delavci, da l)i mu zemljišče prekopali in prerigolali /л\ vinograd. Predvčerajšnjim pa je delavec Obradović nenadoma zadel ob neki sod in pod njegovim udurcein se je iz tega soda usulo nn vse strani vse polno denarja. Malo je manjkalo, , pn bi sc bili delavci stepli, ker vsak je hotel dobiti čim več.
Ko je trgovec Jovanović zvedel za nenavaden dogodek, je takoj odbite! na svoje zemljišče iu je sod z denarji vzdignil ter ga izročil poglavarju sreza. Seveda se je velik del novcev prijel žepov dclavcev.
Najdeni denar ima različno velikost. Najmanjši je približno tok kot naš poldinarski novec in največji kot predvojni srebrni petdinar-ski, najbrž torej »tolarji«, kajti skoraj ves denar je avstrijskega porekla iz let 1765. 1780 in 1788, veliko množino pa ga je pokvarila rja. radi česar bo treba kemičnega čiščenja, nko naj se spozna starost in poreklo.
Pozdrav iz Indije
Prvi pozdrav indijskih misijonarjev vsem misijonskim prijateljem in znancem sirom slovensko , domovine.
Bombay. 9. dec. 1929.
S »svetih« indijskih tal, na katera smo stopili danes, 9 decembra, ob sedmih zjutraj v Bom-bayu — prestolnici zapadne Indije — se v prvi vrsti spominjamo naše drage slovenske domovine. Po dolgem času smo imeli danes zjutraj zopel srečo, da smo prisostvovali sv. maši in prejeli sv. obhnjilo, kjer smo v globoki hvaležnosti priporočali Zveličarju zadeve plemenitih dobrotnikov in prijitetjev v domovini. Vsem pošiljamo najiskre-nejše pozdrave in obenem želimo blagoslovljen Božič in Novo loto.
V presv Srcu vdani in hvaležni: Stanko Po-deržaj, D. J., Ivan Udovč, D. J., France Drobnič, D. j.
Okrog sveta
Z motorjem in motornim čolnom
Ljubljana, 3t. decembra.
Pri nas smo vajeni že vseh mogočih tipov tako ivunih svetovnih potnikov, ki so zadnja leta vedno pogostejši. Du lies se vam pojavi človek i daljnega severa in v čudni mešanici vseh mogočih je/.ikov razlaga, koliko kilometrov je že prehodil peš, drugi zopet kužc po-svaljkane papirje s potrdili raznih oblasti, društev itd., katere države je prej>otoval nu kolesu. noseč ali vozeč s seboj toliko in toliko teže, tretji iz/.iva pozornost s kričečo, pri nus nenn-vuilno nošo, vsi pa se navadno preživljajo s prodajanjem svojih fotogrufij. razglednic ali preprostih kartonov, na katerih se včasih v neznansko zveriženi jugoslovauščini bere, kdo in kaj je ta svetovni jHitnik in kaj je vse čudovitega doživel na svojem potovanju. Nedavno je strašil po Ljubljani neki slalHMiumi revež, oblečen kakor Murokanec iu obložen z neštetimi medaljami in svetinjami. Trdil je, da je čistokrven Arabec, govoril pa je pristno — тл-kedonščino. Glasom tiskanih kartonov, kri jih je |M>nujal ljudem v nakup po 3 Din. so tega moža dvukrat ubili grški razUijniki, trikrat so ga raztrgali in pohrustali tigri v puščavi, enkrat celo krokodili. No, nnjiosled jo je možakar le srečno primahnl v Ljubljano in je bilo jasno, da je siromaka dotični, ki mu je tiskal kartone, kruto smešil.
Brž ko ne ne bo dvoma, da mnogo teli svetovnih potnikov žene |к> vetu njih pustolovska narava, so pa nu d njimi tudi taki, ki potujejo i? znanstvenih ali S|xirtnih nagiliov. Med slednje spadata tudi podjetna nemška športnika F e I d e n in Niklaszewski iz Kiela, ki Sui buš zadnja dan potekujočega leta prispela v Ljubljano iu v/.budilu obilo pozornosti. Leta 142b stu se o .pravila iz svoje domovine na potovanje po Evropi in Aziji. Potujeta na solidnem motornem kolesu, ki ima za priprego — 7 m dolg motorni čoln. Prednji del udobno opremljenega, /.uprtega čolna, ki jima služi za spalnico, je pritrjen na tako zvani prtljažni nosač motornega kolesa, zadnji del čolna pa sloni nu dveh gumijastih kolesih, ki sta prav za prav rezervni kolesi motorja. Zelo originalno in pripravno. Doslej sta prepotovala 14 dr. žav: Nemčijo. Švico. ITolnndsko, Belgijo, Francijo, Španijo. Portugalsko (Maroko, Alžir, Severno Afriko), Italijo. Jugosluvijo, Avstrijo, Če-škoslov ško, Poljsko. Litovsko in Madžarsko. Vsega sta prepotovala 33.600 km po suhem in 40Ш) km po mokrem. Spotoma delata zanimive fotografske posnetke, ki jih bosta rubila |>o končani turneji pri skioptičnih [jreda vanj'.h. Nemške revije in časopisi so svojčas obširneje poročali o teh dveh potnikih in njunih vtisih s potovanja.
V Ljubljani ostaneta čez praznik. Utab)-rila stu se pred kavarno sEvropa«, kjer sta az-obesiln po trebuhu čolna nekaj zanimivih fo-'ografij na vpogled številnim radovednežem, Id je zbirajo okoli njiju.
O
Boj med cgansfeima svakoma
Murska Sobota, 30.decembra.
V božični noči nekako o polnoči se je odigral v neki ciganski družini v Dobrovniiku žalosten prizor, ki bi se skoraj končal t umorom. V sobi je bil K. Roloman in nekaj žensk. Krog polnoči je vdrl v sobo Koloma nov svak, ki je prej nekje igral. Nekoliiko ga je imel pod kapo. Ko je zagledal Koloinana, je poteguil izza trama neko ostro železno orodje in je z njim napadel svuka. Ta ga je nekaj časa začudeno gledal. Mislil je, da se svak šali. Ko pe je videl, du je stvor resna in mu gre za kožo, ee je začel braniti. Svak je bil kakor divji. Mahal je z železom, ki ga je imel v roki in je zbudal Kolomana. Ranil ga je na več mestih. Zbodel ga je tudi v oko in je za las manjkalo, da mu ga ni iztaknil. Ženske so gledale borbo in kričale. Ko pa so videle, da gre Kolomanu že za življenje, so se vrgle nu podivjanega svaka in eo ga po hudem boju razorožile. Edino njim se ima Koloman zahvaliti, da je ostal pri življenja. Zdravi se v bolnišnici.
Najstarejša Ivrdka
na svetu ustanovi j. 1. 1712.
za zolrc
za nego ftofe
za forltfe
Radi tepeihania dve nesreči
Murska Sobota, 31. dec.
»Pametivanjc«, ki ga imajo otroci na dan nedolžnih otročičev, je stalo Muučec Francka, učenca I. razreda v Gančanih, težke žrtve. Kakor drugi je tudi on šel režat šibe za >pamet-nico« (korobuč). Šibje je rastlo ob vodi, katero je pokrival led. Ves vesel se je zagual fantek po ledu proti sibju. Imel je nesrečo. Pudel je in sicer tako nesrečno, da ai več vstal. Zlomil si je nogo. Začel je seveda jokati in sicer ne samo radi bolečin, nego tudi radi tega, ker je moralo »panietivanje«, ki prinese otrokom polno jabolk, orehov, potic in drugih dobrot, minuti brez njega.
Pri Džubanovih v Murski Soboti so se igrali otroci. Podili so so po tleh in uganjali ra/.ne šale. Med njriini je bila tudi dveletnu Gizika. Med vsemi je bila najbolj živa. Skakala je ko veverica. Pri tem jo je sun.il neki otrok. Mala Gizika je padla in zučola krčevito jokati. Vstati ni mogla. Ko so jo dvignili, ji je leva noga ob-visela. Pri padcu si jo je strlu.
- ч\\\\\\\\\\\\ \ \ Ulllf//////////////,;>.
Srečno pot v novem leto

Srečno novo leto
Vaše knjigovodstvo potrebuje novih knjig! Nudimo Vam jih v največji izbiri „prvovrstni izdelavi in solidnih cenah".
Registralorji, vlegalne mape, razne računske bloke, knjige, koledarje etc.
Priporoča se tvrdka
Iv. Bonač, Ljubljana
Največja izbira	« , , '	J
napolnilnih peres!	'	belenburgova ulica
Koledar
Koledar v novem letu.
Leta 1030. je uavadno leto in šteje 305 dni. Začne se in konča з sredo. Ima 05 nedelj in praznikov. Godovinska števila so: zlato število 12, epakta XXX sončni krog 7, rimsko Jlevilo 13, nedeljska izba E, letni vladar: Saturn. V letu 1030. bosta nirk-nila solnce in luna dvakrat: v Srednji Evropi bo prav malo viden le lunin mrk dne 7. oktobra.
Sreda. t. januarja: Novo leto. Obrezovanje Go-
Sp0d°Cetrtek, 2. januarja: Makarij (Blažeuko), Aleksander.
Novi grobovi
+ V salezijanskem zavodu v Veržeju je dne
30 dec po daljšem bolehanju preminul preč. gospod loško Zerdin. rojen je bil 27. januarja 1897 v Crensovcih v Prekmurju. V mašnika je bil posvečen 29. junija 1925. Pokojni je bil zelo plemenitega in blagega značaja, ter radi tega zelo priljubljen med svojimi gojenci na Rakovniku, kakor tudi med zu- ! nanjimi sotrudnicami in sotrudniki. Vso njegovo veliko požrtvovalnost in ljubezen do mladine mu Bog v nebesih gotovo stotero povrne. Mi pa mu ohranimo časten spomin!
-f- Umrl je 29. decembra v črnečah pri Dravogradu po kratki bolezni zidarski mojster Alojzij Poč ni k. star 04 let. Pokojnik je bil <>l>če priljubljen, delaven in skrben zidar, znan daleč naokrog. Na Božič je bil še pri sv. mašah, nepričakovano hitro ga je pobrala siurt.
-f- V Sodražici je 30. decembra umrl gospod Vvan Pok i ž. posestnik in kovaški mojster, t,tar šele 32 let. Zgodaj je začel delovati na prosvetnem; kot mož se je pa prav marljivo udejstvoval tudi na gospodarskem polju. Bil je v načelstvu Hranilnice in posojilnice, v nadzorstvu Kmetijskega društva, več let tudi kot tajnik Živinorejske zadruge. Naročen je bil do malega na vse katoliške liste. Odlikoval se jo tudi kot v zgleden katoličan. Skoda mladega moža! Hudo prizadeti mladi vdovi in mali hčerki naše sožalje! Pokojniku pa bodi za vse njegovo delo Bog obilen plačnik!
N. p. v m.!
/fctčlt-
Mala kronika
je Odsek za računovodstvo pri ljubljanski finančni direkciji se je preselil s svojim združenim referatom za civilne iu vojaške mirovj-IIe, invalidnine in vdovnine iz 11. nadstropja poslopja finančne direkcije in iz bivše šentpeter-ske vojašnice v pritličje poslopja finančne direkcije in sicer v prostore, v katerih je bila prej nastanjena finančna blagajna. Raditegn se nahaja sedaj pisarna za prolongacijo železniških legitimacij za vse civilne vpokojence in za izdajo morebitnih pojasnil vpokojenim železničarjem in njihovim vdovam v pritličju, vliod iz Poljanske ccste št. t, na desni. Pisarna 7,a izdajanje informacij vsem ostalim civilnim in vojaškim vpokojeneem, invalidom in njihovim vdovam in za prolongaci jo železniških legitimacij za vojaške upokojence in invalide, ki leži tudi pritlično, ima pa svu.t vhod iz Krekovega trga št. t, na levi. Tej pisarni nasproti je nameščena finančna blagajna, tuvaj na desni vhoda iz Krekovega trga 1. Oba druga referata odseka za računovodstvo. i<i je sknji-govodstvo« in »kontroli«, sta pastanjeua kakor doslej v II. nadstropju jxislopja finančne direkcije. Uradne ure za stranke so pri vseh referatih računskega oddelka od 8 do 12.
•k »Ilustracija« je bi a v minulem letu tisti list, ki so ga vsi čitatelji najbolj brali, najbolj zahtevali in najbolj hvalili. Ker nudi svojim naročnikom in čitatefjem izbrano slikovno gradivo iz vseh panog našega javnega življenja, modne slike, poroča o fit mu, o gledališču, o šjjortu, o umetnosti, stalni foto-amaterski kotiček, tehnične članke, jooučni material iz naravoslovja, novele, črtice in vedno napet, zanimiv roman. Slike v najpopolnejši tehnični izdelavi, v modernem bakrotisku, ki reprcducira slike boljše
kot so v resnici. Oprema, kakor je nima nobena me sečna revija v Jugoslaviji. Ce si ogledate le eno šte vilko najmodernejše slovenske revije »Ilustracija«, si jo boste brez dvoma naročili. Zahtevajte od uprave številko ua ogled! Naročnina za četo leto 100 Din. pol leta 55 Din, posamezne številke po 10 Din v vseh knjigarnah in trafikah. Uprava revije »Ilustracija«, Ljubljana, Kopitarjeva ulica 0.
■ic Lov krajevne občine Križe se bo oddal v zakup ua javni dražbi v občinskem uradu v Tržiču dne 20. februarja 1930 ob 9. Zakupna doba bo trajala od t. marca 1930 do 3t. marca 1933. Zakupni in družbeni pogoji se lahko vpogled,1! jo ob uradnih urah sreskega načelstva v Kranju. Sreski načelnik: Znidarčič, 1. r.
Srečno novo leto
želi vsem svojim cenjenim strankam
Fr. Šimenc
Higijcnična pralnica iu svetlolikaluica Kemično snaženje oblek
Liub leno, KGfoùvorsttti ulita б
ic Prepir in pretep v cerkvi. Zgodil se je na sam sveti dan v vasi blizu Zagreba. V cerkev so prišli kmetje Mai ko in Simen 1er zidar Jurij in elek-tričar Jože. Stali so v sredi cerkve med drugimi verniki, tik ob klopeh. Poleg omenjenih je sedel v klopi kmet Juro Jurkovič. Bral je iz svoje mašne knjižice. Brez vsakega povodu ga je naenkrat dregnil v rebra eden od omenjene četverice: »Zakaj tako buljiš, kaj so ti črke postale črne, napil si se...« Jurkovič m maral ostati odgovora dolžan. Sledile so besede, psovke, končno je nastalo pravcato vpitje v cerkvi m padale so batine na vse strani. Župnik, ki je daroval mašo jiri altarju, je moral prekiniti s svetim opravilom. Glasno je pozval ljudi, naj vendar v cerkvi ne počenjajo stvari, ki v tak sveti kraj ne spadajo. Mca tem se je v sredini cerkve razvil cel boj in pretep ni jenjal prej, dokler niso drugi verniki nedostojnih pretepačev vrgli iz cerkve. Stvar so že preiskali orožniki in bodo vsi krivci občutno kaznovani. Značilno je, da nihče od pretepačev m bil pijan ter je zato vzrok prepira in pretepa le popolno pomanjkanje sjx)štovanja do hiše božje. Pretepači se izgovarjajo, da so ime i med seboj poravnati neke stare račune in — bili so izzvani. Zakon določa za začetnika podobnega kravala kazen 14 dni zapora, kar pa je za take surovine odločno premalo.
Kazen za pijanega šoferja. Svetislav Ivkovič, belgrajski šoier, je ob pri iki sokolskega izleta v Cu-priji v vinjenem stanju vozil neki tuj avto z brzino 80—100 km, pri čemer je vsled svoje neprevidnosti jx>vozil 16-letnega dečka Milana Stojnica, ki je vsled zadobljenih poškodb umrl. Sodišče ça je obsodilo na 1 leto ječe, razen tega na 5000 Din, ki jih mora dati Milanovemu očetu. 3000 Din za spomenik in 3000 Din za ostale stroške. — Draga je bila ta pijanost!
•k Franjo šuklje: Iz mojih spominov. III. del. Din 70. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. — S tem je zaključeno ogromno delo nestorja naših politikov, ki bo našlo med zgo-dovinsko-političuimi deli odlično mesto.
11. januarja 1930
MEDICINSKI PLES V CELJU
Celjski dom
se poslovne knjige, koledarje in pisarniške potrebščine
Т1ш, Ljubljana
Celo leto Vam bo služil
Dr. Cernetov Poslovni Koledar 1930,
Miklošičeva 6, Ljubljana.
•fa Mestna hranilnica ljubljanska opozarja in prosi svoje vlagatelje, da oni, ki žele, da se jim obresti pripišejo v vložne knjižice, ne prihajajo že v prvih dneh po novem letu, ko je največji naval strank. Obresti v svojih knjigah pripiše h glavnici itak hranilnica sama in sc radi tega vlagateljem ni potreba še rosebej zglaSuti s knjižicami. V vložne knjižice pa se • bresti pripišejo, kadar vlagatelj prvi znesek v letu vloži ali dvigne. Kdor pa rabi stanje svoje vloge za svoje knjigovodstvo, naj to hranilnici pismeno sporoči in dobi pismen izkaz po j>o.šti. — Tudi domači hranilniki se od t. do 31. januarja ne bodo odpirali — Ravnateljstvo.
-jtr Advokat dr. Makso ânuderl naznanja, da je dne 1. ja.aiaria 1930 preselil svojo pisarno v Mariboru na Aleksandrovo cesto št. 35 (ob špediciji Balkan).
if Slovenska podjetnost. Bivšo dvorno lekarno v Belgradu na Terazijah št. 7 je kupil in preuredil naš rojak gosp. Mr. Miroslav Rožtnan, bivši ravnatelj ljubljanske tvrdke »Salus«, d. d. Več v oglasu!
•k Opozarjamo na novo otvorjeno trgovino gosp. Jak. Zavrtnika.
-k Krče vina pri Ptuju. Na novo leto se otvori pri nas nova gostilna. Ker poznamo gostilničarja gospoda Cvetka kot dobrega, krščanskega moža, vemo, da ta gostilna ne bo kraju v zlo, zato jo občinstvu priporočamo.
•k Za novoletna darila se jiriporoča tvrdka F. Čuden, Prešernova 1.
* Volnene nogavice, pletenine in rokavice po nizkih cenah pri tvrdki KARL PRELOG. Ljubljana
it Gospodinje. Vaše perilo pere, posuši, munga ali lika tovarna Jos Relcb
ic Darila trajne vrednosti so nakiti v zlatu in srebru. F. Čuden, Prešernova 1.
Parola vseh je abstinentov zdaj: Najboljša je pijača >Buddha*-čaj če rabiš med, citronov sok, ie dvigne pod neba obok! Tea Import, Ljubljana, Aškerčeva 3.
Na mejnika starega in noiega teta
ljubljanska duhovščina svojemu škofu.
Stolni kapitelj ljubljanski je za včeraj dopoldne ob desetih povabil ljubljansko duhovščino v knezoškofijski dvorec k običajni nov. >-letni častitki, ki jo jo izrekel stolni prošt, pio-lat Andrej K a lan.
Pri tej priliki je opozarjal na važnejše di> godke minulega leta, ki so donesli marsikaj tolaži jivega : sveto leto ob jubileju раре-л j Pija Enajstega; lateransko pogodbo ki zagotavlja Cerkvi in nje poglavarju potreb ne svoboščine In doslej krajšane pravice. Leto 1929. pa ni bilo brez mučeništva in preganjanja: poprej v Mehiki, sedaj v Rusiji. Toda Tertulijanov izrek: ^Kri mučencev — seme kristjanov« se je še vedno uresničeval. In to je v tolažbo, da bodo nastopili milejši dnevi.
V upanju na pomoč božjo, ki jo vsi potrebujemo, stopamo v novo lelo z željo — iskreno in presrčno, naj ljubi Bog podeli presvetlemu vladiki čvrsto zdravje in vztrajno moč, da bo mogel še dolgo voditi lepo ljubljansko škofijo.
Presvetli se je toplo zahvalil za izraze vdanosti in ljubezni. Dostavil je med drugim tudi marsikaj iz zgodovine preteklega leta, ki ni bilo brez bridkosti. Kakšna bo bodočnost — ne vemo, a zaupamo in zaupati moramo v božjo previdnost.
Z veseljem se g. knezoškof spominja zadnjega rimskega romanja k zlatemu jubileju. Zlatomašnik Pij XI. se živo zanimlje za cerkveno in versko življenje v naših škofijah.
Zadnja škofovska konferenca je bila sklicana, da so se stvorih potrebni ukrepi, ki imajo namen koristiti domovini. Avdienca škofov pri kralju, ki ga spoštujemo in ljubimo, je potekla v splošno zadovoljstvo.
Presvetli jo priporočal vsem zastopnikom gorečo molitev, da bi Bog blagoslovil naše delo, naše napore in trpljenje, ki ga tudi v bodoče ne bo manjkalo.
y Novem letu 1930
Vam želimo obilo sreče in pisalni strojček
Remingfon Normal
А.РКНВ-Об
LJUBLJANA, Marijin trg
Ljubljana
Kaj bo danes?
Drama: Peterïkove poslednje sanje, ob 3 popoldne. Don Karlos, ob 8 zvečer
Opera: Car in tesar, ob 3 popoldne. Tičar, ob pol 8 zvečer.
Kino Ljubljanski dvor: Kraljica vagabundov.
Lekarne: Nočno službo imata drevi: Mr. Trn-koezy, Mestni trg 4 in Mr. Rmnor, Miklošičeva 20. — Jutri zvečer: Mr. Leustek, Resi jeva 1 in Mr. Bo-hinec, Rimska 24.
Šlirje iskani vlomilci priieti
Ljubljana, 31. dec.
Ko je ljubljanska policija na jesen pričela z energičnimi koraki proti vlomilcem ter z njimi napolnila vse svoje zapore, je postalo seveda marsikateremu članu vlomilskih bratovščin v Ljubljani sila vroče Zato so jo popihali drugam, največ na štajersko. Od največje vlomilske tolpe, ki je prišla policij i v nest. to ic tiste, ki je izvršila vse večje vlome in med drugim tudi velik vlom v Kušarjcvo trgovino pri ïdolgem mostu« pri Viču, je manjkal njen glavar in vodja — Anton Zine c, doma iz vevške okolice.
Poleg njega je izginil iz Ljubljane prav tako nevaren vlomilec Ivan Bal nič, doma iz Velike doline pri Brežicah.
Račun Poštne hranil. Ljubljana štev. 10.680
Vsem tvojim odjemalcem želim srečno in veselo novo leto ter obenem naznanim, da je ravnokar prispela velika pošiljka gramofonov in
novSti plošč
Za nadsljno naklonjenost se priporočam
^Tehnik'
§ip Butal
LJUBLJANA - MIKLOŠIČEVA CESTA STEV. 20
Naspioi Šetinca
v<- 'ај je ljubljanska policija dobila obve-stii- i/. Ptuja, da jo oba aretirala tamkajšnja poln ih Oba iskana vlomilca sta živela na šta-jers\>-ii< jod tujimi imeni, delala seveda nista drngi-LM kakor le \lamljala. Na Štajerskem sta i/\rsi!i več novih vlomov. Pri aretaciji sta imela ш >j obleko, ki stu jo ukradla pri vlomu m k j<- v celjski okolici
Z an taci jo teh dveh tičkov Je spravljena tako vsa njuna tolpa pod ključ — največja, kur jih i- I. 1029. »delovalo« v Ljubljuni iu ljubljan.sk. okolici.
I udi c -ljska policija je imela te dni srečo. Izsledila i. dva nič manj nevarna vlomilca, ki ju je tuiii i-kala ljubljanska policija dolgo časa. To stii Vinko Obrul iz Spodnje Slivnice pri Grosupljem in Anton Ske r j a n ec, domu odne' d z Dolenjskega. Tudi ta sta živela na Štajers! m pod tujim imenom iti tam pridno vlanili V Ljubljani stn zagrešila več vlomov, m«) drugim tudi vloin v trgovino trgovke I ' j' h jeve na Dolen jski cesti, kjer sta ukr.ui . 20.1И10 Din blaga ter vlom v Pajkovo gos' no v Linhartovi ulici. V preiskavi pa bodo g<»tovo še prišli na dan mnogi njunih številnih in velikih grehov.
Vse štiri vlomilce pripeljejo v kratkem v Ljubljano ter jjin bo tu temeljito izprašala vest ljubljanska porcija.
O Delo gledališča v letu 1929. Gledališča imajo sezonska leta in bilunca se dela zanje navadno ob koncu sezone. Zanimivo pa je tudi ob koncu koledarski g« letu napraviti majhno statistiko, da se /.ve, liko dela je gledališče izvršilo preteklo leto. Leta 1929 je bilo v ljubljanski drami <.ktif".o 214 predstav in ч'сег v lanski sezoni t">>. \ sedanji sezoni pa 74. Posameznih del je c; ima vpričo ' . 37 prvi sezoni, v tej sezoni i ; je bde :e ") premier. V operi je bilo leta 1929 102 pre-M in sicer v prvi sezoni 101, v tej sc/.oni pa 61. V prvi sezoni je bilo uprizorjenih >8 oper in operet, v tej sezoni pa 7. Če pomislir s kako skromnimi sredstvi in malini številom osebja dela naše gledališče, je njegovo d;-!o tudi v kvantitativnem oziru vredno priznanja.
0 Zbornica zn trgovino, obrt in industrijo v Ljubljuni opozarja vse intere • iite, da odpade v sredo radi novoletnega pr.i.uiika zbornični uradni dan in se zato vrši v četrtek, dne 2. januarja 1930.
© Božično bogoslužje v pravos' va i kapeli. V ponedeljek, dne 0. januarja nr. badnji dan se vrši veliko bdenije ob 6 zvečer. N i Koždestvo llristovo (božič) svečana liturgija «~,b tO dopoldne, ravno tako drugi in tretji dan b ižiča.
O Vreme v Ljubljani je bilo včeraj mirno in oblačno, brez megle. Temperatura ni padla pod ničlo, čez dan je bilo celo +2.8° C.

ranpa |e met mod
če si pravočasno dodnfinci-r> te usta i dobro u-dno vi do. VaMa pasiiliami, „Bon le" pr-inin.i Karatne ami, Sp'ro urtikalmrn pra-kom iM.
Drog »rila GrecjorïC,
Ljubljana, Preseruova 5
•k Noseče matere зс morajo skrbno varovati vsakega zaprtja z uporabo narav e »Franz-Josel«-grenčice. Predstojniki vseučili-ških klinik za ženske hvalijo soglasno pristno »Franz-Josef«-vodo, ker se lahko zavživa in se gotovo pojavi v kratkem času odvajajoči učinek brez neprijetnih stranskih pojavov. »Franz-Josefe-grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Račun Poštne hranil. Ljubljana štev. 10.680
Ljubljana
je denarni zavod dravshe banovine, hi jamči za do» ge z vsem svojim premoženjem in svojo davčno močjo
Vloge na knj.žicc in tekoči račun obrestuje nevezano po 5%, vezano višje do ?% brez odbitka rent. davka
Dovoljuje kredite proti vknjižbi na prvem mestu v tekočem računu in proti amortizaciji — daje menična posojilu — vrši vse kontokorentne posle
Najbolj varna naložba denarja
Stev. 1.
»SLOVENEC«, dne 1. Januarja 1930.
Stran Б.
NOVOST! Zabavna satira na habsburški dvor v velefilmu NOVOSTI
KRALJICA VAGABUNDOV
Lepa princesa Betty Baliour o ospredju umazanih političnih intrig in zarot na dvoru. — Predstave ob pol 11., 3., pal 5., 6., pol 8. in 9. uri.
Kino LfubllansKl dvor
Tel. 2730
O Proprefon požar. Samostanu družbe Jezusove pri sv. Jožefa cerkvi je grozila resna nevarnost, da bi postal v zadnjem dnevu starega leta žrtev plamenov. Le slučaj je preprečil straSno nesrečo. Zjutraj ob tričetrt na eno je opazil stražnik Vinko Ceh, da se skozi razpoko samostanskih vež-nih vrat nekaj svetlika. Mislil je, da je kdo od samostanskih ljudi z lučjo v veži. Hkrati pa jo začul pokanje lesa in spoznal je, da v samostanski veži nekaj gori. Zbudil je prebivalce samostana, nakar sta stražnik in pa duhovnik Anton Trenjič pogasila ogenj. Gorelo je pet zabojev s smetmi, v nevarnosti pa jo bilo, da bi požar vsak čas objel že 10 kubičnih metrov bukovih drv, ki so bila poleg zabojev s smetmi. Nastal bi seveda ogromen požar, ki bi ga bilo le težko pogasiti.
0 Elektronko je ukradel. Radio postaja splošna potreba in nič čudnega ni, če se zlikovci tudi radio-predmetov ne branijo, le da jih dobe v roke. Ravnatelj milarne na Glincah Franc Perha-vec je inserjral v Časopisih, da proda svoj radio-aparat. V ponedeljek je prišel k njemu neznan mladenič, rekoč mu, da si hoče ogledati aparal. Služkinja ga je odvedla v sobo, nato pa ga za hip pustila samega Ko se je vrnila, mladeniča ni bilo nikjer več. Če bi mogel, bi neznanec odnesel naj-brže ves aparat, ali to mu ni bilo mogoče. Odnesel pa je bistveni del aparata — tri elektronke, vredne najmanj 800 Din.
0 »Slovenec« pomagal pojasniti tatvino. Poročali smo že o aretaciji Stanka Kaiserja, ki je v Žalni ukradel nekemu Amerikancu '20.000 Din, deloma tudi v dolarjih Kaiser dolgo časa ni hotel povedati, kje je dobil denar ^Slovenec« je pomagal pojasniti to uganko. Ko so kmetje v Žalni čitali v nedeljo v »Slovencu« poročilo o tatvini, so Ugibali, če bi bil aretiranec listi, ki je na sveti dan zvečer okradel 80 letnega Amerikanca Antona Moharja. Nekaj jih je namreč motilo. Stanko Kaiser je bil aretiran dne 36. t. m., tiskarski škrat pa je iz te številke napravil 16. t in.. Radi bi povprašali pri ljubljanski policiji, pa so se bili streškov. Končno je le eden od sorodnikov odšel v I<|ubljano in tam povedal o tatvini. Tako je bil Kaiser razkrinkan. Tiček ima še druge grehe na vesti. Zasledujejo ga namreč sodišči v Celju in v Laškem ter orožniki v Trbovljah, ker je tam okoli pokmdel večje stvari. Policija je Kaiserja po za-kl;uč»ni preiskavi izročila sodišču. Okradeni, 80letni Mohar, je bil 32 let v Ameriki in ee je na sturn leta vrnil v domovino. Od ukradenih 20.000 dinarjev je rešenih le polovica, drugo polovico je Kaiser z"pil in zapravil v enem samem dnevu.
Krojače, šivilje, nešivilje opozarjamo na niMi oglas Krojnega učilišča, Ljubljana, Stari trg št. 19.
© Kemično snaženje oblek — Šimenc, Kolodvorska ulica 8.
javljenih 1769 oseb, med temi TO inozemcev in sicer 173 iz Dunaja ter 180 iz drugih avstrijskih mest in drugih držuv.
□ Na delo vnem trgu. Zaposlitev dobi takoj: t čevljar, 3 prik rojeva loi za zgornje dele čevljev, 1 Žagar, I slaščičar, 2 mizarja, I vzgojiteljica, 4 kuharice. 3 pletiljke, t Šivilja, t po-služnica ter 2 hotelski sobarici.
U Zim-ko in mokro vreme zahteva prvo rrxtiif čevlje Zahtevajte ceniki KARO, Maribor, Koroška 19.
Celie
& 30 let dela ljubezni. V nedeljo pred Božičem je praznovalo 30-letnico svojega obstoja in delovanja Gospeino društvo v Celju. Plemenite dame, ! ki z neslišno skromnostjo vrše dela ljubezni v našem mestu, naj nam ne zamerijo, če njih ljubezen tu omenjamo. Kolikor smo mogli izvedeti iz poročil na jubilejnem občnem zboru, oskrbuje Gospejno društvo v našem mestu 90 oseb s stalno podporo, v pro-šlem letu pa je poleg teh prejelo izredno podporo od
Ali ste že naročili?
CJftaiwgrlo
so najlažji pot, po katerem prihajajo bolezensk« kali v naše telo.. Zato otrnhe obvarujejo nalezljivih bolezni vratu in grla okusne ANACO'1 -
pastilje dr. Wanderji. Dobivajo se v vseh lekarnah. Varujte sc izdelkov, ki v zadnjem času imitirajo ANÀCOT - pastilje
društva še 60 oseb. Te podpore so v nekaterih slučajih prav znatne. Sredstva za podpiranje zbirajo dame — okoli 150 jih je — med seboj in po hišah. Iz razi>oložetija na jubilejnem občnem zboru lahko 1 sklepamo, da bo društvo v novem decenijti svoje delovanje še poglobilo. Dal Bog, da bi našlo v na šem mestu mnogo plemenitih podpornikov. Priporočamo damam, ki doslej niso še delo\ aie v društvu, da pristopijo in se v ta namen javijo gospe j dr. Fi-lipčtčevi. Če
ŠTRUF*
STRIHNIN, CYANHALI V mošnfUftft. IYANIK
v ampulah so nesporno najučinkovitejši strupi proti roparicam. — Dobi se v Drogeriji San.tas, Celje ter v Ljubljani Dunajska cesta štev. 5.
vsa svri
pa že ne pristopijo kot članice, naj ij z razumevanjem sprejemajo one, ki pridejo za ne društva prosit milodarov.
Glasnih presv. Srca Jezusovega
glasilo pobožnosti Srca Jezusovega, Apostolstva molitve, Srcu Jezusovemu posvečenih družin, Apo-stolstva mož in fantov, duhovnih vaj in jugoslovanskih misijonov D. J. v Indiji. Posebno pozornost posvečuje notranjemu življenju. Vsako številko krasi mnogo lepih slik. List je pisan za vse stanove. Januarska številka ima še umetniško prilogo in koledar. — Naroča se pri Upravi Glasnika, Ljubljana, Zrinjskega cesta 9. Celoletna naročnina samo 15 Din (7 lir, 3 šil.. '/•> dol.). — Vsaka Srcu Jezusovemu
posvečena družina imej Glasnik!
Maribor
□	P ob reška občina — Nj. Veličanstvu kralju. Pobrcški župan Kari Stržina je poslal v imenu pobreške občine Nj. Veličanstvu kralju sledečo udanostne brzojavko: »Občina Po-1) rež je pri Mariboru si dovoljuje Vašemu Veličanstvu sporočiti izraz nagloblie udanosti in zvestobe z iskreno željo, naj bi veliko delo Vašegu Veličanstva za p>eosnovo države in blagor državljanov dosegel popolen nspeh.c
□	Ob jubileju. Te dni je bilo 70 let. odkar se je začel izdujati mariborski dnevnik »Mari-borer (prej Marburger) Zeitung«. Slavnostna jubilejna številka je izšla že o Božiču.
□	V sodne zapore so prignali posestnika 1. Zimmermanna iz Slov. goric, ker obstoja sum, da je zastrupil lastno ženo. Dejanje Zi-merinann odločno ta|i
□	Za socialne kulturni seminar. V tukajšnji knjižnici Delavske zbornice se je i r. ločilo iz občega izposojevalnega prometa precej knjig, ki se bodo izposojale samo gotovim osebam. V krogih mariborskih kulturnih delavcev sc je sprožila misel za ustanovitev nekakega soeial-no-kulturnepa seminarja, ki bi združeval .ik-i-deinsko-naobražene člane in ki mu naj bila na raz|M>lngo zbirka omenjenih knjig, izločenih iz občega iztvsojevalnega prometa. S tem bi bil dan zarr.etek važni kulturni instituciji, kakršno v Mariboru gotovo pogrešamo.
I. Baberftik,
L
Oblastveno koncesionirana
Šoierska šola
blvSi kotnisj» za Šoferske izpite
Ljubljana, Bleiweisova c. 52. Praktični in teoretični ponk na podlagi najmodernejših pri-pomočnikov in praktične vožnje z zaprtim in odprtim avtomobilom. Poučujem tudi privatno. Prihodnji redni tečaj prične 2. januarja leta 1970.
□	Ob 60 letnici mestne plinarne. Z današnjim dnein vstopa mariborska plinarna v sedmo de-kado svojega obstoja. Ustanovitev mariborske mestne plinarne se je izvršila I. 1869. Plinarna, ki je bila ob pričetku privatno podjetje, je [K) ustanovitelju Gralu prešla v last neke nemške augsburške družbe in jo je šele 1. 1916. prevzela mariborska mestna občina — v precej desoliitnem stanju. Poti vodstvom ravnatelja inž. Tomšiča se je stanje precej zboljšolo ter se je propaganda za u-jiorabo plina zelo obnesla. Spričo novih tarifov za uporabo plina je upati, ilu se bo konsum plina v Mariboru toliko dvignil, da bo podjetje še tekom I. I9>0. izkazalo aktivno bilanco.
□	Cestna gradbena dela v mariborskem okraju. V novem proračunu tukajšnjega okrajnega cestnega odbora se predvidevajo za redna cestna dela sledeče postavke: preureditev občinsko ceste Bresternica—Sv. Kri/ v okrajno cesto\350.000 Din; za preureditev ceste LimbuS —Sp. Moče v okrajno cesto 300.000 Din; za preureditev okrajne ceste Maribor—Sv. Martin 50.000 Din; za odkup zemljišča za cesto št. II i— Velka 130.000 l>in; za preureditev ceste pri Sv. Ožbultu 150.000 Din. Za izredna cestna dela:
zu dogotovitev mosta čez Dravo pri Zg. Dunle-ku 500.000 Din; za gradnjo ceste Sv. Peter— 'xjžnne 800.000 Din; za začetna dela za okrajno cesto v Bistriški grabi 150 00 Din; za pripravljalna dela na okrajni cesti št. Ilj—Zgornja Sv. K u ligota 200.000 Din, za začetna dela za okrajno cesto Sv. Jakob—Polička vas 150.1100 dinarjev; za začetna dela za okrajno cesto Reka—Šv. Areh 250.000 Din: za zgradbo ceste Dogoše—Rogoza I. del 175.0(H> Din. kot prisne-vek Pohorski prometni družbi v Rušah za cesto k Sv. Arehu 200.000 Din.
Za im fBlo:ral.îo st miža srr časi
Oglejte si v drogeriji »Sanitas«, Dunajska cesta 5.' bogato izbero aparatov, potrebščin in tvoriva najboljših znamk. Zanimale vas bodo zlasti Herzo-gove plošče »Isodux« s cîenomenalno čutkostjo 23' Sen. in filmi v svitkih »Ortho-Isodux« 23' Sch. in rjavo plastjo.
□ Silvestrovi utrinki. Najstarejše in чај-živahnejše je bilo slovo od starega letu v Ka-
zini, kjer so obhajali člani slov pevskega društva »Maribor« v družbi številnih priiati " svoj tradicionalni Silvestrov večer: v kavarni
»Jadran« pa so vodili v Novo leto člani Narodnega gledališča; silvcstrovali «o tudi v veliki unionski dvorani in drugih dvoranah ter lokalih v samem mestu ter preko periferije. Preko ulic in trgov je odmevala novoletna razposajenost do rane ure; in tudi pri »Grafu« l>i bilo brez dvojbe pretesno, da m obveljal starodavni frtlvestrovski — pardon ter očizatisk.
□ Ena najstarejših Mariborčank jc gotovo Marija Rojko. ki praznuje dne 3 januarja svoj 92 rojstni dan. Navzlic deveterim križem je še čvrsta in zdrava ter ne potrebuje niti naočnikov in niti palice. Dobro ji je še v spominu veliki lavantinski vladika A. M. Slomšek, ki jo je bil birma I. Slavljenka je pravi vzor skrom-
nosti in zadovoljnosti Naj bi ji bilo v zdravju in zadovoljstvu usojeno še toliko le' polnjenih desetero križev in še več.
□	Letošnji novomašniki. Višje sv. rodove sprejmejo letos sledeči bogoslovoi četrtoletni-k.i: Alojzij Juranovič od Sv. Križa pri Ljutomeru; Fran Korban iz Loke pri Zidanem mostu; Jožef Lampret iz Šoštanja; Fran Modrinjak iz Srodišča; Rirpert PuJnjak od Sv I.ovrenca na Pohorju; Jože Schomlorfer iz Starega trga; Fran Šmon od Sv. Jurija ob Taboru in Jože Vojkovič iz Turnišča.
□	Prireditveni utripi. Katoliška oinladina uprizori danes ob pol 17 v dvorani Prosvetne zveze le|x> petdejanko »Miklova Zala«. — Ljudski oder pa ima jutri ob pol 20 na Koroški c. 1 sestanek. Na sporedu predavanje in druga' društveni |>ogovori.
Kr dvorno Apoleho
V DtOHfidu. na ïfr«ilîeS št 7
(v palači Izvozne Banke!
je kupil in preuredil naš rojak Gorenje
Mr Miroslav Rož man
bivši ravnatelj Salus d. d. v Ljubljani, in jo bo vodil v kompaniji z g. Mr. M. Karakaševičem, pod imenom
Apo.eka „Kolarac"
Beograjskim Slovencem se priporoča In želi SREČNO NOVO LETO I
Kf. ScGîiii 'i ii
Lluosu« svmopomoc v Mnriboru s|ircimt ',» slučai smrti in doživeti» vse /drave osebe o«'
I do 40. leta in izplača do naiver 53.iK* Din ni nodporah. /alitevaite lire/nlanno pristopno izjave,
□	Povožena je bila dne 10. oktobra 1929 na Tržaški cesti pred vojašnico vojvode Mišica Anica Kovačič; prišla jc pod avtobus, ki vozi na progi Maribor—Ptuj. Priče dogodka sc nuprošaio, da prijavijo ime in naslov v upravi našega lista.
□	Majhen deček, velik.,. Osemletni Maksi J. je nevaren fante, pred dnevi jc posetil stricka Janka v Zamarkovi in mu obijšal moš-njiček za celega »jurčka«. V Mariboru je Maksi razdeljeval sovrstnikom po 10 Din in več ter vršil tako »delo usmiljenja«. Že je pričel skop-nevati peti stota k. pa se je pojavil striček iz Zamarkove in je bil storjen konec Makslnovim nakanam.
□	V smrt... 17 letna Frančiška Skoliber, hči posestnika in trgovca iz llajdinc. je v ponedeljek zvečer sesla v trenutku notranjega neravnovesja po steklenici z ocetno kislino ter izpila dobršno količino smrtonosne pijače. Skoliberjevo so prepeljali v tukajšnjo bolnico, kjer je včeraj ob 4 zjutraj navzlic takojšnji zdravniški pomoči podlegla poškodbam. Sadovi ...
□	Nn ribjem trgu je bilo včeraj morskih rib precej obilo tn po 16, 24 ter 26. Povpraševanje jc bilo bolj slaljo in ni zaloga tako hitro pošla Rnkor običajno.
□	Tiijskoprometno gibanje. V decembru je bilo v tukajšnjih hotelih in restavracijah pri-
f nadarstvo
Tečaj o knjigovodstvu in kalkulaciji za kon-resijonirano stavbne obrte. Zbornica za TOI v Ljubljani priredi štiritedenski t"čaj o knjigovodstvu in kalkulaciji za koncesijonirane stavbne obrte (stavbenike, zidarske in tesarske mojstre, iz-vzemši kamnoseke in vodnjakarje). Tečaj se bo vršil v Ljubljani v drugi polovici januarja odnosno v februarju 1030 in sicer v |>opoldnnskih in večernih urah po tri dni v tednu. Razen knjigovodstva in kalkulacije, specijelno v stavbni stroki se bo v okviru tega tečaja priredilo še predavanje, ki naj v teku par prei'avalnih ur seznani stavbne obrtnike tudi z glavnimi obrtnimi in davčnimi predpisi, pred|>isi o sklepanju pogodb ter o zavarovanju in zaščiti delavcev.
Opozarjamo na ta tečaj, ki bo osobito koristen onim stavbnim obrtnikom, ki doslej še niso imeli prilike obiskovati kak knjigovodski tečaj. V tečaju bodo predavali med drugim tudi strokovnjaki, ki kot stavbni obrtniki poznajo materijo tudi iz lastne prakse.
Prijave za udeležbo s točnim naslovom pri-javljenca je poslati najkasneje do 20. januarja 1930 neposredno Zbornici za TOI v Ljubljani. Sprejmejo se v tečaj po razpoložljivosti prostora poleg stavbnih obrtnikov tudi pomočniki, ki so dovršili najmanj štiri leta prakse. Podrobnejše obvestilo glede začetka tečaja, glede učilnine itd. bode zbornica poslala prijavljenim nejiosredno.
Pogoji za znkup velikoprodaje soli so objavljeni v »Službenih Novinah« št. 306 z dne 80. dec. 1929. Letno porabo soli v dravski banovini cenijo na 10.712 ton (morska 5.856 ton). Velikoprodaje se bodo oddajnle v zakup za dobo od 1 aprila 1980 do 81. marca 1985.
Tudi osješkn zbornica znižala doklado. Ple-i narna seja osješke Trgovske zbornice je sklenila znižati zbornično doklado od 12 na 8%.
Nova električna centrala v Zenici. Gozdarsko ministrstvo je sklenilo na rudniku v Zenici zgraditi novo električno centralo za 7 milj. Din.
Ustavitev dela v raraždinski tekstilni tvor-niri. Kakor poroča »Obzorc, je tekstilna tovarna v Varaždinu ustavila delo za tri mesece.
Zaključena kampanja v usorski sladkorni tovarni. Sladkorna tovarna v Usori. ki spada v koncem Jugobanke, je zaključila kampanjo, v kateri je predelala 4000 vagonov pese.
Вогта
Dne 31. decembra 1929.
DEVIZNI PROMET V LJUBUANI 977.5 milj. Din.
Po dosedanjih podatkih je znašal devizni promet ljubljanske borze od 1. jan. do 15. decembra 1929. leta 932.5 milj. Din, dočim se promet od 15. do 31. decembra aproksimativno ceni na 45.0 milj. Din. Skupno torej je z.našal lani devizni promet na ljubljanski borzi 977.5 milj. Din. kar je znatno več kakor lani, ko je znašal samo 953.8 milj. Din.
Denar
Devizni tečaji, ki so se včeraj znatno učvrstili, so bili danes nižji kakor včeraj z izjemo Cu-riha, ki je neizpremenjen. Promet je bil znaten, zlasti v devizah Berlin in Praga. Privatno blago je bilo zaključeno le v devizi Trst, dočim je v ostalih devizah intervenirala Narodna banka.
Ljubljana. (V oklepajih zaključni tečaji.) Amsterdam 2274.25 bi., Berlin 1346.25 — 1349.25 (1347.75), Bruselj 789 87 bi., Budimpešta 988.50 bi., Curih 1094.40 1097.40 (1095 90), Dunaj 792.48— 795.48 (793.98), London 275.85 bi., Newyork 56.20 —56.40 ( 56.30), Pariz 222.19 bi., Praga 166.94— 167.74 (167.34), Trst 294.15—296 15 (295.15).
Zagreb. Amsterdam 2273.16- 2279.16 (2276.25 —2276). Berlin 1846.25-1839.25 (1347.75), Bruselj 789.87 bi., Budimpešta 987.990 (988.50), Curih 1094.40—1097.40, Dunaj 792.287—795.287 (793.98— 793.80), London 274.95 275.75 (275.35), Newyork ček 56.20 - 56.40 (56.30), Pariz 221.19 — 223.19 (222.19), Praga 166.94-167.74 (167.34), Milan 294.80-296 30 (295.30).
Belgrad. Berlin 1846.75-1349 25, Bruselj 788.87 —791.37, Curih 1094.40-1097.40, Dunaj 702.48—
795.48, London 274.95-275.75, Newyork 56.20-56.40, Pariz 221.19-223.19, Praga 166.79—167.79, Milan 294.30— 296.30.
Curih. Belgrad 9.1275, Amsterdam 207.75, Berlin 123, Budimpešta 90.15, Bukarešt 3.075, Dunaj 72.50, London 25-1275, Madrid 69, Newyorl 514.75, Pariz 20.28. Praga 15.265, Sofija 3.726, Trsi 26.95, Varšava 57.80.
VREDNOSTNI PAPIRJI
Ljubljano. Celjska 170 den., Ljublj. kred. 128
den.. Praštediona 920 den., Kred. zavod 170 den., Strojne 80 zaklj., Vevče 132 den., Stavbna 50 den., Sešir 105 den., Kuše 260-260.
Zagreb. Drž. jxij) : vojna škoda ar. 436.50— 437.50, kaša 436.50 437,agrari 53.50—55.50. Bančni pa p. : Union 201.20-208, Poljo 16.26-17 (16.25). Hrv. 50 d., Kred. 100-104, Jugo 84—86 (84), Ljubljanska kred. 125 d., Modjun 58- 60, Nar. 8150— 8300, Prašted. 917.50-922.50 (920), Srpska 157 d. Ind. pap.: Gultinann 185-190, Slavonia 200 d.. Slavex 92—96 (95), Danica 100—108, Drava 260 d. Šečerana 390-410 (389-405), Osj. Ijev. 210 -220 (210), Brod. vag. 130—160. Union 155-165 (150— 155), Isis 23-26, Ragusea 420-410 (430), Trbovlje 450—460, Vevče '.32 d., Nar. šum. 25-60, Piv. Sar 150-190, Jadran, plov. 530—550 (530), Dalmati« 1350 d.
Belgrad. Narodna banka 8200 -8220, 7% inv. pos. 85, agrari 52. vojna škoda 435.40—437.
Dunaj. Podon.-savska-jadran. 86.95, Wienei Bankverein 21.30, Creditanstalt 51, Escompteges. 170, Živno 105, Union 25.50, Aussiger Chemisclie 119, Ruše 31, Slavex 11.50, Alpine 32.90. Trboveljska 56.25, Kranj. ind. 40, Leykam 6.50, Rima Mu rany 98.60.
?ifo
Danes je bilo nekaj več j>onudbe za pšenico in koruzo, vendar bosa še nadalje traja. Ameriški tečaji beležijo v pšenici prav neznatno nazadovanje, niti za 1 točko, dočim je v koruzi notacija občutno nižja. Pri nas je jioložaj cen neizpremenjen, promet šibkejši vkljub precej živahnemu povpraševanju. — Ker pa na drugi strani fioložaj ni povsem jasen, so kupci obotavljajo plačati višje cene za blago.
Ljubljana. (Vse samo ponudbe, slov. post. plač. 30 dni, dob prompt): Pšenica bač. 79 kg 2% ml. tar. 255—257.50, 78 kg 250 -252 50, 77 kg 247.50 - 250, sr. 80 kg 245-247.50, 77 kg 237.50— 240, slav. 77 kg 2% 235—237.50, rž 72-73 kg 2% ml tar. 202.50—205, koruza um. sušena ml. vozn. 180—182.50. nav. vozn. 185-187.50. času primerno suha s kvalitetno garancijo 157.50—160, ječmen bč ozim. 66-67 leg 185 190, 63-64 kg 170—175, oves bač. 63-64 kg 192-195 moka 0 g vag. bi. fko Ljubljana plač. po prejemu 375—380, jezice I. 275—300.
Sombor. Pšenica bač. okolica Sombor železn. prompt 195—200, bač. okolica Sombor 77 kg 187.50 —192.50, bač. okolica Sombor 78 kg 200—205, slav 190 -195, srem. 195—200, bač. Tisa šlep 200 -205 ban. Bega šlep 195-200, ban. Bega in Dunav kanal 192.50-197.50. Rž bač. 145-155. Oves bač. 135 —140, srem. in slav. 137.50—142.50. Koruza bač, nova 100—105, dec-Jan. 102/0—107.50, marec 120 —130, april-muj 122.50—132.50, bač. nova sušen: 115-120. Fižol bač. 450 - 470, bač. beli izbrani 475 —480, bač. mešani 280—300. Vse ostalo je neizpre-menjeno. Tendenca neizpremenjena. Promet 69 va gonov.
Novi Sad. Pšenica bnč. 195—200, gor. bač 202.50—207.50, ban. 185-190, srem. 190-195, juž. bnč. 197.50—202.50, oves 137.50—142.50, koruza gar 100 -105, nova bač. 100—102.50. Donava III. 120-125, ječmen bač. 125—130, moka 0 g 305 315 št 2 280—290, št. 5 240-250, št. 6 185-190, št 7 140-150, št. 8 112.50—115, otrobi 90—95. Promet: 25 vag. pšenice, 1 vag. ovsa. 20 vag. koruze, 9 moke.
Budimpešta. Tendenca omahljiva. Pšenica marec 23.54 - 23.58, zaklj. 23.57 —23.58, maj 24.46— 24.50, zaklj. 24.50-24.51, rž marec 16.15—16.10, zaklj. 16.15-16.16, koruza maj 15.63—15.56, zaklj. 15.60—15.62, koruza tranzit maj 15.04—15 zakli 16.02-15.04.	J
Hmelj
Nurnberg. Položaj je neizpremenjen. Pretekli teden je bilo prometa v tranzitnem hme ju ca. 20( stotov: prodan je bil srednji štajerski hmelj po 25 mark.	^
Damam, ki oboladaio strojepisje
kupite krasen, mnl, prenosljiv kvalitetni pisalni stroj „KltlKA", dobavljiv
u 17 modnih barvnih nifanssh
Res lepo in moderno darilo za Božič ali druge prilike — Siike in opis na zahtevo 1 — — Oglejte si izložbo specijalne trgovine pisalnih strojev
ТПС REX Co.. Ifnblfana
GRADIŠČE 10 (za dram glediščem)
iiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiniiiiiiiHiiiMiiiiiHiiiiiiiiimiiiitiiiiitiiitiiiiiiii
\
Srečno in veselo novo teto
želi
Radio
LîabVarra - M ktoštčeva cesfa 5 Maribor - Gosposka ulica št. 37
Ј1111П1М11||Н1||МИ11|11Н11111111Ш11111111111Ш11Ш1ШМ1ШШ1И11МШШ11М1Ш1
RadŠo
RADIO IN VISOKI-: ŠOLE
Na Lipski univerzi se je vpisalo letos v zini-îikeni semestru nud OOOO akademikov. Zaradi velikega Števila vpisanih dijakov je pa v sicer želo velikih predavalnicah imun kalo prostora Nekateri profesorji so sicer poskusili predavati v ogromni avli, ki pa ludi ni zadoščala. Tedaj je pr;Sel na pomoč radio. V določeni predavalnici na univerzi, v kateri je predava] profesor, so pes'avili mikrofon, ki je sprejemal profesorjevo predavanje. V sosednih predavalnicah v katerih 9o poslušali dijaki, ki niso mogli več v dvorano, kjer ie predaval profesor. so pos avili zvičnike Dijaki so bili s tem ргипобот zelo zadovoljni in odslej ne bo več manjkalo prostora. Tako je pomagal radio vodstvu in dijakom iz prav sitne zagate.
Radio in alkoholizem.
Žalostno je življenje naših delavskih družin, ko očetje dostikrat niti ne zaslužijo toliko, da bi svoje družine primerno preživljali Kdor ie človek, o« bo obsojal nikogar, ki morda iz obupa, radi razvedrila in pozabe zaide v gostilno. Dvoma ni, da je treba vedno nastaviti sekiro pri korenini, — izboljšati gmotni položaj delavstva. Vzporedno pa mora iti naše prizadevanje, da delavca in njegov krvavo prisluženi in borni denar ohranimo v n.e-govi družini. Posluiiti se moramo vseh dobrih sredstev, ki so nam na razpolago. Eno tako sredstvo in morda doslej najboljše je radio. Radio je iztrgal že nešteto žrtev kralju alkoholu in jih priklenil nase. Mesto zatohle gostilniške družbe nudi rad o prijetno zabavo in priliko za neprisiljeno nadaljn e izobraževanje v domačem krogu. Res ie enkr-tni izdatek za aparat precejšen, vendar bi se da!a tudi ta sicer neprijetna stran uredili. Naš cilj mora biti: Radio v delavske družine.	T. R. L.
IDIAI rafiio §шша ВШЈШ Ceti rUNOSPAn
Programi iiadio-Ljubïianat
Sreda. 1. januarja: 9.30 Prenos cerkvene glasbe. — 10 Versko predavanje. — 10.30 Sadovnjaki .Ш vinogradniki sveta, dr. V Bohinc. — 11 Koncert Radio-orkes4ra: Ruprecht: Iz lastne moči; Ertl' Velikomestna deca; Gounod: Margarethe; Kockert: Uspavanka; Martel: Mornarjeva useda; Kalman: Cirkuška princesa; Carosio. БНега; Amadie: Ju-vano; Frederiksen: Iz srvernih dežel — lô Reproducirana glasba. — 15.30 M. Hđlbe: P.ekn, drama. — IG 30 Vesela glasba (Magistri). — 17.30 Otroški kotiček. — 20 Pevski končen baritonista g. Marjana Rusa. — 21 Koncert Radio-orkestra: Smetana: Prodana nevesta; Ertl: Donavske slike; Mercadante: Prisega; Kockert. Ljubavno priznanje; Puccini: Manon Lescaut. Translateur: Samo kdor hrepenenje pozua; Blau- Ponvi palčkov. — 22 Časovna napoved in poročila, napoved programa za naslednji din
Četrtek. 2 januarja: 12."»0 ReTiroditeirana glasba — 13.00 Časovna napoved borza, repro-
ducirana glasba — 13Л0 Iz današnjih dnevnikov — 17.30 Koncert Radio orkestru — 18.30 Portreti iz svetovne literature, dr. K. Toniinec
—	19.00 Srbohrvaščina, dr. Rupel — 19.30 Tedenski pregled — 20(H) Prenos iz Bratislave — 22.00 časovna napoved ш poro&ila, Radio orkester.
Petek, 3. januarja: 12.30 Reprodtieirana
glasba — 13.00 Časovna napoved, borzu, reproducir. glasba — IV30 Iz današnjih dnevnikov — 17.3u Koncert Radio orkestra — 18.30 Promet, dr. Valenčič — 19.00 Gospodinjska ura
—	19.30 Italijanščina dr. l.eben — 20.00 Klavirski koncert g. Marjana Lipovška — 21 00 Koncert Rad'« orkestra — 22.00 Čusoviiu napoved in poročila.
Drugi programi t
Četrtek, 2. januarja. — Betgradi 18.00 G. E. Grisold igra lastni kompozicije — 20.00 Večer komorne glasbe — 21 10 <*'as iti dnevne vesti — 21.20 Reproduc птч glasba. — Varšava: 16.13 Reprodueininn glasba — 17 45 Koncert solistov — 19.25 Reproducirana glasba — 20.30 Zabavni koncert — 23 00 Plesna glasba. — Huda[icst: 12.03 Koncert vojaške godbe — 16.00 Pestru ura — 17.40 Koncert ciganskega orkestra — 19.30 Prenos i/ opere, nato reproducir. glasba. — Dunaj: 11.00 Dopoldanski koncert — 15.30 Popoldanski koncert — 17.30 Pozabljene Verdijeve ooeie — 18.00 živali pozimi, predavanje — 20.00 Zborni koncert novega dunajskega tnadrigul zliora — 21.00 Ura pesmi. |x>je A. Krajeff (član onere v Sofiji) — 21.30 Ljudski koncert. — Milan: 11.25 Reproducir. glasba
—	12.30 O|>oldanski koncert — 13.30 Koncert radio orkestra — 16.30 Mladinska ura — 17.00 Koncert kvinteta iz Torina — 21.15 Pester koncert s petjem (tenor) — nato koncert radio orkestra. — Praga: 19.05 Zabavna glasba, nato prenos i/ gledališča. — Lnngenberg: 17.30 Popoldanski koncert —.20.00 »Konjiček« (šali. 12 radiopolj). — Rim: 13.00 Koncert radio k■ -teta — 21.02 Prenos opere »Puritanci«. — I lin: 20.30 »Major Barbara«, slušna drama. — Katovice: 17.45 Konct •rt solistov — 19.05 Literarna ura — 20 30 Zabavna glasba — 21.30 Literarna ura. — Stuttgart: 12.15 Reproducirana glasbo — 13.15 Reproducirana glasba — 16.00 Popoldanski koncert radio orkestru — 19 30 Operetna glasba — 20 00 Veliki koncert — 21.30 Večerni koncert. — Torino: 19.15 Večerni koncert — 20.30 Veliki koncert, nato plesna glasba.
—	M. Ostrava: 11.30 Reproducirana glasba — 12.30 Opoldanski koncert — 16 30 Popoldanski koncert — 17.30 Moderne pesmi — 19.05 Ljudska glasba, nato prenos iz gledališča — 21.15 Zabavna glasba.
Petek. 3. januarja:
Belgrad: 18iH) Koncert, 20.00 Prenos iz bel-grajske opere; 2t.30 Dnevne vesti in čas — Varšava: 17.45 Koncert; 19.25 Reproducirana glasba; 20.15 Simfonični koncert varšavske П1-hurmonije. — Budapest: 9 13 Koncert ruskih balalajk; 12 05 Violinski koncert, 19.30 Zabavni večer; 20.30 Zabavna glasba nato koncert ciganskega orkestra. — Dunaj: 16 30 Pevska akademija! nato sonuta; 19.30 Prenos iz dunajske državne opere, nato večerni koncert — Milan: 13.30 Koncert radio-orkestra; 16.30 Mladinska ura; 17.00 Koncert kvin'eta iz Torina; 20.30 Simfonični koncert. — Praga: 20.00 Zabavna glasba. 21.00 Operetni večer. — Lnngenberg: 16.45 Mladinska glasba, 17 30 Popoldanski koncert; 20.00 Večerni koncert; 21.00 Večer klasikov. — Rim: 21.02 »S!«, opereta. — Berlin: 20.00 Internacionalna izmenjava programov; 21 15 Zabavna glasba — Katovice: 12.05 Reproducirana glasba; 17.45 Koncerl na mandoline; 20.15 Simfonični konerr varšavske filharmonije; 23 Literarna u i a. — Stuttgart: 16.00 Koncert radio-orkestra; 19 30 »Večer v Parizu«, slušna scena; 21.00 IV. londonska simfonija, Ilavdn. nato prenos t7 Londona — Torino- 11.25 Reoroducira-na glasba; 16 30 Mladinska ura; 17.00 Koncert radio-kvinteta, 19.13 Večerni koncert; 20.30 Veliki simfonični koncert iz Milana, nato zabavni koncert. — M. Ostrava: 11.30 Reproducirana glaslin; 12.30 Opoldanski koncert; 16.30 Popoldanski koncert, 17 30 Operetna glasba; 1905 Večer francoske glasbe: 20.00 Ljudska glasba, operetne arije; 22.20 Koncert sodobne glasbe.
Najboljša odločitev za Vas
pri nabavi anju radio-aparata Vzemite si:
TELEFU
Potem ste v posesti kvalitetnega aparata, ki odgovarja vsem zahtevam: Imate izvrsten daljno sprejem, prvovrstno oddijanje zvoka z arcophon zvočnikom in električni prenos zvočnih plošč.
Postavite TELEFUNKEN cevi v Vaš prejemni aparat nedosegljivi so v njih velikih učinkih in malenkostni porabi kurilnega toka
TELEFUNKEN 4 novi 4 cevni aparat stane vkl učno vseh cevi . . . . D.n 3060.-zvočrvk Arcoohon 4 770,-
NaJstarejSe izkustvo Najmodernejša konstrukcija
Cerkveni vestnih
Bratovščina sv. Rešnjcgn Telesu bo imela
svojo mesečno pobožnost v četrtek 2. jantarja v uršulinski cerkvi. Ob 5 zjutraj bo prva sv. maša. Potem bo pridiga in ob 6 bo druga sv. maša z blagoslovom za žive in rajne ude bratovščine. Vabimo vse častilce sv ftešnjega Telesa, da se v obilnem številu udeleže evlmristič-ue pobožnosti.
iz društvenega življenja
Slov. kat. akad. starešinstvo v Ljubljani
faiin 12. januarja 1930 ob pol 10 dopoldne nvjni občni zbor v dvorani Akademskega doma, Miklošičeva 5, s sledečim dnevnim redom: »dobri-tev zapisnikov, poročila funkcionarjev^ poročilo revizorjev, volitve, sprememba pruvil, slučajnosti. Lventuelni predlogi se morajo naznaniti tri dni prej društvenemu odboru.
Kat. društvo rokodelskih pomočnikov priredi v nedeljo 3. januarja 1930 ob pol 8 zvečer in sv. Treh kraljev dan 6. januarja 1930 ob pol osmih zvečer božičuico v Rokodelskem domu, Komenskega ulica 12. Spored: I Pevske točke moškega zbora pod vodstvom g. prof. M. Baju-ka 1. L,. Beethoven: Sveta noč. 2. Dr. Schwab: Večer ua morju. 3. P. II. Sattner še vedno kakor nekdaj. II. Sv.Tarcizij. Misterij iz časa katakomb. Režiser g. L. Pečar. III. Sv. Treh kraljev dan 6. januarja božično obdarovanje. Preilprotlaja vstopnic: v nedeljo In trn sv. Treh kraljev dan od 10 do 12 v društveni sobi Rokodelskega doma in zvečer eno uro pred pričet-koin pri blagajni. K obilni udeležbo vljudno vabi odbor
Občni zbor Strok, in podpornega druStva trg. in podjetniških uslužbenoev v Ljubljani se vrši v nedclio, dne 5. januarja 1930 ob 2 popoldan Florjanska u!. 36 ter se člani vabijo na sigurno udeležbo. — Odbor.
Reprezentančni ples slušateljev ljubljanske univerze se vrši 8. februarja 1930 v dvorani hotela Union. Do sedaj je lo bila najboljša prireditev v Ljubljani, ter je upati, da bo tudi ob tej priliki vsa Slovenija i/ka/ala svojo ljubezen do univerze in akademikov. — Namen plesa je. da ^ч najdejo denarna sredstva za ustanovitev lw(iiške blagajne in primernih knjižnic. Pomen prireditve dokazuje dejstvo, da se je ples \edno vršil pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja. — Odbor.
Občni zbor novomeškega šahovskega kluba je bil 29. decembra v kavarni Central. Dosedanji predsednik g. inž. Petrov se je zahvalil na ponovni izvolitvi radi poklicnih zaprek. Novi odbor je izbran sledeče: por acclamationem predsednik g Nadrag. poštni ravnatelj; tajnik g. Janko Šuklje; gospodar g. Urban Horvat, Knjigarnar: bl.-igajnik g. Stanko Horvat. Za revizorja sta bila izvoljena gg. fran lvanetič. učitelj. in inž. Urbas. Sklenila se je temeljita reorganizacija kluba. Ne le v dolenjski metropoli naj se dvigne šahovski pokret, delovati se
OCSlnlChClIShO trazkuževalna) srt'dsivil
za vse evrhe proizvaja tvrdka „Chf muti-ehna" družba z o. z., Ljub i»na, Mestn ira štev. 10
hoče tudi na to. da se širi zanimanje za šah po vsej Dolenjski. Igralni dnevi so vsak petek. Vpisnine ui. mesečna članarina, ki se mora plačati za tri mesece naprej, zniša 2 Din K pristopu v klub se vljudno vabijo novi člani in člunice.
Novo mesto. Na velikem zabavnem večeru »2eleznićarske jubilejne kniižnice v Novem mestu« dne 4. januarja 1930 nastopi »Pucko kazalište« iz Karlovca z dvodejansko komedijo Jovana S. Po-povića »Laza iz paralaža« ter z Br. NuSica burko »Anallabeta«,
Športne vesli
Službeno iz sekcije ZNS. Upravni odboT sekcije je sklenil na seji 16. decembra na tx>d-lagi dopisi) SK Grafike z dne II. decembra ukiniti sklep seje z dne t4. novembra, no knterem sekcija začasno ui delegirala sodnikov k tekmam SK Grafike. SK Gralika je prejel tozadevno sub 18. dec. poseben dopis —Ta jaik.
9K Ilirija. (Službeno.) Prihodnja seja klubskega načelslva bo v torek 7. januarja ob 20 v damskem salonu kuvarne »Kmona« Prihodnja j plenarna edborova seja je določena na |>one-deljek 13. januarja. V ztnislii sklepa plenarne seje z dne 23. decembra prosi predsedstvo na-I čelnike vseh sekcij, da skličejo do 10. januarja • sestanke sekcijskega članstva v svrho izvolitve j sekcijskih odborov i-1 sestave proračuna. Gg. ! načelniki se prosijo, da pošljejo točne prora-j čune svojih sekcij do 12. januarja o|>oldne tajništvu k blagajni v kavarno >Evropo«. Tajnik.
Odbor T. K. Skala obvešča svoje člane, da se predavanje o Lanimerjevi teoriji dne 2. januarja 1930 radi odborove seie. preloži na dan 9. januar 1930 ob 20 v klubovem lokalu
Smučarski tečaj S. P. D., ki je bil napovedan za čas od 1. do 10. januarja 1930 pri hotelu Zla-torog ob Bohinjskem jezeru, se bo vršil pri hotelu Sv. Janez, ker so tam za začetnike bolj ugodni tereni,
NOGOMET
Zopet poraz nemškega prvaka. V Kôlnu
je gostoval nemški prvak Sp. Vgg. Fiirth proti Koln-Siilz 07. Prvak je nastopil z dvema rezervama in izgubil tekmo z rezultatom 2:1 Sp. Vgg. Fiirth je v prvem polčasu vodil igro z 1:0, toda je preveč podcenjeval svojega nasprotnika. V drugi polovici igre je namreč Kôln-Siilz, ki je imel izborno kril-sko vrsto, zabil dva gola in s tem zapečati) usodo v zadnjem času lako nesrečnega nemškega prvaka. Tekmo je gledalo nad 10.000 ljudi
Medmestna tekma Madrid : Paris je končala i zmago Madrida v razmerju 2:1.
Srečno in veselo novo Seto
vsem cenj. odjemalcem in piijateljem želi Ivrdka
NOVAK
Ljubljano — Kongresni trg 15
Alojzij Vodnik
Kamnoseška industrija
Ljubljana
pri glavnem kolodvoru
ustan. 1.1860
Splošni proizvodi iz marmorja in granita
Srečno in veselo novo leto
želi vsem svojim cenj, naročnikom, kakor tudi časiitim gosp. duhovnikom, zahvaljujoč se za obilo zaupnnje v preteklem letu. Priporočam se cenjenim in časiitim gospodom naročnikom, da ml to zaupanje ohranijo tudi v prihodnjem teiu
Ivan Vrhovec
krojač
ŠL Vid pri Ljubljani
Srečno in veselo
novo leto 1930
želita vsem prijateljem in znancem kakor tudi obiskovalcem
hotela Slavec
v Kranjski gori ter se priporočata za nadaljno naklonjenost
Leopold in Marija Zore
Zlato srce našega dobrega soproga, oziroma očeta, brata, starega očeta, tasta in strica, gospoda
Frasia Juhe rt a
veleposestnika v Slovenski Bistrici
je prenehalo biti po 50. letnem, z delom izpolnjenem življenju.
K zadnjemu miru na domačem pokopališču ga bomo spremili na novega leta dan ob 15. uri.
Sv. maša zadušnica bo darovana 2. januarja 1930 v župni cerkvi. Slov. Bistrica, dne 30. decembra 1929,
Katarina Juhart roj. Zamoli, soproga. Lotka dr. Černej roj. Juhart, hčerka. Marija Juhart, Ludmila Horak roj. Juhart, sestri. Dr. Ludovit Černej, zet. Aleksandra Černej, vnukinja — ter vsi ostali sorodniki.
		
	№ •	
Vsaka beseda SOpar ali prostor drobne vrstice 1 SODin Naimaniii znesek SDirj. Oglasi nad 9vrstic se računajo višje La oglase stro-1 go trgovskega in reklamnega rnaiaja vsaka vrstica20in.Najmanjši znesek 10Oin. Pristojbina za Jtfro 2 Oin Vsak oglas Ireba plaćđli pri naročilu.Na pismena vprašanja odgovarjamole.če^ priloie na znamka. Čekovni račun Ljubljana 10 3^9. Telefon ilгм2\2&
Stavko Kesele
spluinu klei'tiralon in napeljava vodovoda
Ljubljana Bohoritvca ulica 3
Veselo novo leto
bodo imeli vsi, ki prevzamejo moja zasotop-stva: Josip Lindič, Ljubljana, Komenskega 17.
Marija Derfel
ilattilarna, dpl'kale^a »n га оџа rastitnili vin
Ljubljana Mestni trg 12
I!
iluibeiičejo
Kmečkega fanta
poštenega, starega okrog 16—18 let, sprejmem za takoj. I adislav Iglič, vrtnar, Trbovlje I.
Učenca
kateri ima veselje do trgovine, s primerno Šolsko izobrazbo, sprejme Karel Rojnik, trgovina z mešanim blagom, Slovcnj-gradec.
Za majorja
sprejmem starejšega dru. žinskega očeta na večje posestvo. Za oskrbovanje dobi nekaj parcel za svoje pridelke. Inventar na razpolago. Ponudbe pod »Ugodna prilika« 14.784 na upravo »Slovenca«.
Prodajalka izučena v trgovini z meš. blagom, buljila samostojna moč, želi službe kjerkoli v inestu ali na deželi. Nastop takoj ali pozneje. - Naslov se izve v oglasnem odd »Slov.« pod Štev. 14.705.
Trgovski pomočnik
mešane stroke želi pre-mentti službo v mestu ali na deželi. Naslov v upravi pod št. 14.699.
Prodajalka
mešane stroke — dobra moč — išče službo Na-, stopi takoj. Ceniene ponudbe pod «Prodajalka« št. 14.697.
Trgovski pomočnik
mlad, boljša rtioč, želi mesta zapoilenja s 1. ja-nuariem. Ponudbe pod: Boljša moč. štev. 14.752.
Ključavn. pomočnik
vešč vsega dela — išče službo v mestu ali na deželi. Naslov pove uprava »Slovenca« pod 14.753.
Organist
in zadružni poslovodja z mnogoletno prakso, išče službo. Nastop takoj. Ponudbe poslati na upravo pod značko »Praksa« št. 14.758.
Kuharico
dobro, samostojno, zdravo in snažno sprejmem. Oseb 15. Ponudbe z navedbo dosedanjih službo, vanj, plače in s prilogo slike na upravo ;>Slov.« pod »Trgovina v mestu na deželi, št. 14.714.
Sobarico
veščo pranja in likania perila, pospravljanja sob ter vrtnih del. sprejmem. Tudi zdrave, močne začetnice niso izvzete. Ponudbe z navedbo plače in dosedaniih služb pod »Stalno mesto« št. 14.522 upravi »Slovenca«.
Kuharico | Oskrbljen vdovec j Krasno posestvo
samostojno gospodinjo -	želi poročiti revno, snaž-	s hišo v Mariboru _ vr-
išče trgovska hiša (tri od-	no služkinjo, staro 19 do	tom sadonosnikom in nji-
rasle osebe). Plača dobra.	25 let. Ponudbe na upra-	vo, skupaj dva joha _
Samo ^pismene ponudbe	vo »Slovenca« pod »Rev-	naprodaj. Hiša obstoji iz
pod »Kuharica« št. 14.725 na upravo »Slovenca«.
пдга
ЛМДОомавнтшв
Šoferska šola
i. obi kooe Caœvrnfh, i jubtfuna Dunajske c 36 ( lugnavto). — Tel 2236 Pouk in praktične »ožnie
Otvoritev novih tečajev
francoščine, nemščine,
Mesečno sobo
lepo, oddam takoj mirnemu gosnodu. Gruberjevo nabrežje št. 16.
Sostanovalca
sprejmem. Medvedova ul. 22, Ljubljana, Šiška.
dveh stanovanj, eno stanovanje je prazno in ga lahko kupec takoi uporabi; vse v dobrem stanju. na Pobrežju. Zerkov-ska cesta 34, zraven šole. Cena ?00.000 Din. Pojasnila daje Alojz Zorčič, umetni mlin pri Ptuju.
Proda se trgovina
takoj radi preselitve. Dobro eksistenčno obsežno vpeljana, prifazna, s prijaznim stanovanjem, potr. gosp. poslopjem in vrtom, na prometni točki, vse v ________ ___________ ,	, .	. najboljšem stanju, blizu
angleščine, ruščine, ita-	.Л!' ' ™sta. brez konkurence,
liions*;™	.„„ »Kline,
ta
Stanovanje
Absolvent
mefcč. šole z završnim izpitom, išče primerno službo z novim letom. Naslov v upravi pod 14.759.
Stolarje
4—5 dobrih, treznih sto-larjev iščein za takojšen nastop; plača po dogovoru. - Šteh & Drobnič, Dobiepolje
Pekovskega vajenca eprejinem. Hrana in stanovanje pri mojstru Drugo po dogovoru. Karol Bele, pekaiski mojster, Rožna dolina c. 11 št. 14, p Vič.
Praktikantinjo
ca vezenie sprejmem. Ponudbe na upravo pod »Vezenje« št. 14.788.
Pisarniško moč
samostojno, zanesljivo z znanjem nemščine sprejmem. Hrana in stanovanje v hiši. - Ponudbe z natančno navedbo dosedanjih službovanj in plačilnimi zahtevki in prilogo slike, na upravo »Slov.« pod »Mesto na deželi« štev. 14.521.
Mlad praktikant
absolvent trgov, akademije ali srednje šole. se išče za veliko podjetje. Rcflektira se samo na prvovrstno, inteligentno in marljivo moč. - Olerte pod »Sigurna bodočnost« št. 14.724 upravi »Slov.«
Trgovski pomočnik
vojaščine prost, trezen, marljiv in pošten, ki je zmožen voditi samostojno podružnico in razpolaga z nekaj kavcije, se sprejme s 15. februarjem 1930. - Ponudbe upravi Slovenca pod št. 14.707.
lijanščinc. Moderne metode; temeljito, hitro in zanimivo. Akademsko na-obraženi predavatelji. -Vošnjakova 4. - Vpisovanja: 10—12, 18—20.
Šoferska šola
oblastveno koncesijonira-na. I. Gaberščik, bivši komisar za šoferske izpite, otvori 2. januarja i večerni tečaj za moto- j ciklistc.
se takoj odda. Stožice 92. nasproti Ur-bančka.
Gospoda ali dijaka
se sprejme v celo oskrbo.
Cena 2ПП.ПОО Din Ponud- . be pod šifro S. R. Je.1 št. 14.660.
Posestvo
njive, travniki, gozd, sad-j Maribor, Mlinska ulica 3'l,|ni vrt, z vsem gospodar-vrata 2, drugo dvorišče, skim poslopjem, v naj- '
instrumentov smo ''otps prodali . Vsekakor zn»ls zaupanja v i a*'- izdelke Zahtevajte tudi vi 'akoi naš
kataloi gram trnov A
iz kater ка bnste razvideli' da srno zredno prenai, kajti Vam jo treba plakati le po
90 Din mesečno
In v 4 mesecih je gr mofnn Vaš I
Tako ugodno Vam nul>mo gramofone
na obroke
da o «olidnosli blpga tudi Vt ne boste dvomili. Vam damo gr..mofon
5 dni na poskufnio
Viim trebH kupiti nit' ka-•ali ga vrniti, piSiie torej takoj n>- firmo :
Meinel & Herold
tovarna glnsbil in gran o'o-nov podr. MA "i BOK št. 102
Akademik
Trgovski lokal
z vsem inventarjem, z vinsko kletjo, vel. skladiščem in s kompl. sta-
boljšem stanju, se radi
I .stalnega bivanja gospo-'darja v Ameriki proda v
Dol. Straži 8 pri Novem Oglje in drva i	Šivalni stroj
mestu. Več se izve pri	vsako ko|ičino _ Uupuje popolnoma nov. zaprt, se
Janezu Sen,ca, posestni-	sta|nQ tyrdka gkrbec &	da t; ,akoj5njemu
ku, Dol. Straža pn No-	Barto, Ljub,jana- Mik|o.	~ "
sprejme instrukcijo za	.	.
stanovanje. Ponudbe pod	novanicm, se odda s t.fe-
»Akademik« št. 14.790 na	bruarjem. Veê se izve pri upravo. M" Marenčič, Kranj.
Zaslužek
dnevno 100 do 200 Din si
Auto v Medno
Samostojno kuharico
25—35 let, ki zna nemški. iščem za 15. januar, po dogovoru tudi preje. Ponudbe z zahtevo plače na: Mirko Veslaj, župnik, Karlovac.
Strojni inžener
s praktičnimi izkušnjam' v delavnicah, ki se zanima za z elavo malih železnih predmetov na veliko in za temper-livarno, dobi stalno nameš.enje. Takojšnje po Irobne ponudbe je poslati na »Titan« d. d., Kamnik.
Potniha
IŠČE dobro vpeljana tovarna zamaškov, po mož. nosti strokovno izvežba-nega. - Ponudbe upravi Slovenca pod št. 14.648.
za suknje, obleke, plašče itd. pri
Lfiblona, Kongresni ira 15
Naibosjc m na;cene;e!
prične voziti s t. januar-lahko pridobi vsak, kateri	po^ldrlf oï K
ТЛ« Ur na.dan.ča^'	uri izpred Figovca.
za delo v svotem kram,	Magister.
bodisi v mestu ali na de- ___
želi. Zastopstvo se izroči
v vseh slovenskih krajih	1 Trafika
samo zanesljivim in v	vpeljana, s trgovino pa-
svojem kraiu poznanim	pirja in galanterije, se Pianini in glasovirji. Zvoë-
l|udem, moškim kakor	odstopi oenzijonistu. Na- ni in solidni, Priznana iz-
vem mestu.
Prodam harmonij
šičeva cesta 6.
Prodamo
Budilke
velik, 6 oktav, lep, do
bro ohranjen. Cena 1800	3 letno jamstvo, 60 Din,
Din. Matija Klemenčič,	dobite samo pri tvrdki
Sošice, Kostanjevac, Hr-	Ivan Pa k iž, Ljubljana.
vaško.
I M. Maribor
Pred škofijo 15. »Schaifhausen«
precizne žepne ure najmodernejše oblike - nudi v veliki izbiri najceneie Ivan P a k i ž Liubliana, Pred škofijo 15.
ženskam. Interesenti naj slove |c poslati na upravb delava. Popravilu in vela-
■ •	' vauja ud prvnvrstn h
sp»»<:. moči. - Najti ž e ceno, Dolgotrnjne jjU'anc'je. — (Zastopstvo „Mannborg" hartn n'jev).
pošljejo svoj naslov v Maribor- L Mažir, Maribor, Plinarniška ulica 1Д.
»Slovenca« v Mariboru pod št. 1884.
Posestva
Ponudim prostor
pri postaji za parno žago ali za kako drugo to-
Brezobrestno posojilo
za zidanje in razdolžitev.	,	, -,. .
Pojasnila v novi »Doma- ™rno v bogati okolici z
čiji«, Maribor, Koroška e,s°ra' ,Lcs ,ahko na" cesta 10.	klada iz sušilnega pro-
stora na vagon, tako da ga ni treba prevažati. -Odda se po dogovoru. -Naslov se izve v upravi Slovenca pod št. 14.651.
Zémtbé
Gospodična ] Lepo posestvo
z 200.000 Din premoženja, ] obstoječe iz hiše, 3 go-kontoristinja, se želi po- spodarskih poslopij, z ročiti. - Prednost imajo: vsem inventarjem in 9 profesor, doktor, arhitekt oralov zemlje, se proda, ali pa višji uradnik od Vprašati; Alojzij Galuv. -- -- -	Hajnsko, Sv Peter, Me-
dvedovo selo, p. Podplat.
iii
izdeluje od Din 3000 — dalje, ter uglašuje in popravlja orgije in klavi je po nizki ceni. Tvrdka
Anton Trunté Žabnica, Škoija Loka.
30—50 let starosti z ne-omadeževano preteklostjo. Samo resne ponudbe pod »Srečna bodočnost« na upravo »Slovenca« v Ljubljani.
2enitna ponudba
Veleposestnik, inteligenten, nezadolžen, s premoženjem, vrednim pol milijona Din, želi znanja čimprej z izobraženo damo v starosti od 35 do 45 let, ki je strogo kr-ščansk. prepričanja, dobra gospodinja ter poseduje, ako možno, isto vrednost v gotovini ali premoženju Cenj. pisma pod »Simpatija 1930« na upravo »Slovenca«.
Proda se hiša
v Savinjski dolini, v" dobrem stanju, električna razsvetljava, ob deželni cesti, poleg farne cerkve, 20 minut od kolodvora, bila je že v njej trgovina in pekariia, Matevž Turn-šek, Polzela št. 95.
Enodružinsko hišo
malo, z lepim solnčnim dvosobnim stanovanjem, elektrika, vodovod, četrt ure od pošte, prodam. Cena po dogovoru. Ponudbe na upravo lista pod šifro »Prijeten dom« št. 14.783.
Motor
enakosmeren, 1 do 1 'A KS. v dobrem ali slabem stanju, kupim. Perčinlič, Ljubljana, Gosposvetska cesta 16.
Strojno pletilst' •»
ie edino ufiodna prilike za lakoišnio dosego do brega zaslužka in lasine da oodtetta hrez pn«ebn^ stroškov in eamude ^asa Učne lečaie se nastop' lahko vsak dan .Jaiboliši pletilni siroti >Walter« vedno v veliki izberi oe zalogi . F KOS Liub liana Židovska ulica 5
Stabilna lokomobila
v brezhibnem stanju, s predkurjavolTreppenrost-vorfeuerung) in pregreje-vačem (Oberhitzer) 24 PS - se zbog elektrifikacije
Îiroda. - Lokomobila se ahko ogleda na opekarni Ivan Naraks, Ložnica — Žalec.
Trgovsko opravo
Register blagajno in razen inventar ugodno proda Šlerk, hotel »Belle-vue«, Ljubljana.
plačilu. Ponudbe na »Slovenca« pod »Stroj« 14.785.
Skedenj
dobro ohranjen, z opeko krit, se proda iz proste roke. Naslov pove uprava »Slovenca« pod 14.734.
Plemenskega mrjasca
krasnega, 9 mesecev starega, imam naprodaj. — Jože Peterca, Suhadole pri Komendi.
Puhasto pene
V ilii
■ram S kg . Poletu fis" belo gosif kg po 130 Dir in čist beli puh Ufl pc WC Din - L Brezovi« Zagreb. Шсб 82.
kilogram po Din rar imStbam po povzeti» aai

Stroj, ročno vezenje
izdelovanje damskega perila, predtiskarije, entla-nje, 1-50 Din m. M. Se-dovnik, Ljubljana, Flor-janska 6.
Moške štoie
zimsko blago
Ia kranjske klobase in Ia ljubljansko kislo zelje
pravkar došlo. VID MURKO,
sprecerija in delikatesa, Maribor, Meljska cesta 24.
ŽBleznato vino
•ekaroe Dr. ti. PICCOLl-ji v LJUBLJANI krepčr oslabele, malokrvne od' raslo >n otroke
V Mariboru
je najugodnejši nakup galanterije, drobnarije, par. fumerije, papirja, pletenin, nogavic, vrvarskib izdelkov itd. na debelo in na drobno pri
D. ROSINA, Vetrinjska 2t
i; ;
Šivalne stroje
in gramofone popravlja najboljše in najcenejše Mehanična delavnica JUSTIN GUSTINČIC, Maribor. Tatenbachova 14. — Zadostuje lopisnica, da pridem na dom po stroje in gramofone.
Moko
tn razno _________ „,„s„
kupite najceneje pri Ivan dobro, svežo in suho. do-Krošel, Kette-Murnova c. ' bi,e najceneje v F Ju-
Brzoparilnik
PRODAJA
BUKOVINE
V revirju Brezova reber, čez ul'lc0 10 oddelek 19, prodamo okrog 1800 m3 bukovega
št. 15 in Zaloška c. št. 8.
VINO-
štaiersko, dolenjsko in dalmatinsko po najnižjih cenah priporoča
Vinska klet T. MENCINGER
Sv. Petra cesta št. 43 Ljubljana
Odprto do polnočil popustal
van-a valjčnem mlinu. Sr. Gameljne. p Št Vid nad Lrubllano. — Zahtevajte ceniki
Рогог!
dobro ohranjen — kupi porabnega lesa v gozdu Volno in bombaž kupite F. Dovič. Ljubljana, Po- ( na panju. - Cenj. ponudbe natceneie pri tvrdki Kari kopališka 29.	|je vložiti do 15. januarja Prelog Ljuhltana Stan
I 1930 na spodaj navedeni trg šle» 12 in Židovska 20 % kronske bone urad. ki daje tudi vsa po- I trebna natanč. pojasnila. Gozdni urad K. Auersper-ga »Soteska«, p. Straža pri Novem mestu.
Sltrild Hohs
Ounajska 10 • Tel. 28-M
ulica 4tev <L
kupi Pufka štadiona i za ložni zavod d d Osiiek Desatična ul 27
VnakovTstno
ii^iw Kamre
po naivisiib cenah.
( F.RNE lovelit Ltubllane Wullov. ulic« it î
X Premog
in drva najboljše vrste dobavlja I. Pogačnik, Bohoričeva 5. Telefon 2059.
S..i
STROJNE TOVPPNE IN LIVARNE D. D. - LJUBLJANA
! !	Telet. 2380 IEHTRAU. DUNAJSKA ŠT. 35 Brzojavt : Stroj
Pel ton- in Francis-turbine z vertikalno in horicontnlno osjo. Propelor turbine, spiralne turbine, cevovode, zatvornice, grabi je, zupirače Avtomatične in ročne regulatorje
Vodna kolesa
Za demo je grozno
če ima nahod. Nje nežni obraz se izobliči vsled rdečice nosu, gl s se ji neprijetno izpremeni, oči postanejo motnje, poiavi se glavobol, utrujenost, pomanjkanje teka, mrz-zlica in nesposobnost za delo. Ako je nos zamašen, treba dihati skozi usta, s tem se pa izpostavlja vsem mogočim nalezljivim boleznim in prehlaje jem, kot so katar, vnetje v ušesu, influença itd. Zato bi morala vsaka dami imeti v svoji ročni torbici vedno
„NOSAL
<i

praSek proti nahodu. Zahtevajte v lekarnah izrecno »NOSAL« v plombiranih škatljicah po 10 Din Ako pa ne dobite, naročite ga naravnost pri proizvajalcu
Lakcr.is Mr. Bahovec
Ljubi ana
(4 škntlje za Din 40'=).
»NOSAL« mora biti vedno v hiši. Ob vlažnem in hladnem vremenu |e zelo dragocen za
Vas ia Vaio obitelj.
Ivan Bernik
izdelovatelj šaluzij in rolet LJUBLJANA	LINHARTOVA ULICA tO.
Naprava roSeS v stara okna brez poškodbe zidu in slikarije!
Posebno priporoča rolo za okna pri novih stavbah, sistem »Ljubljana«. — Najcenejša dobava vsakovrstnega ripsa in damast-rolo (drvonitke) po vzorcih. - Šaluzije se izvršujejo v vseh barvah po želji naročitelja. >FLOS« avtomatični zastorni zavijalci vedno v zalogi. — Novost! Vsakovrstne orijenialske zavese med okni. — Vsa poravila se točno in ceno izvršujejo.
Pojasnila in proračuni brezplačno.
POZOR! Ceniene dame, ka'ere še niso obiskale
frizerskega salona
MARIJE SMKABL
Maribor. Gosposka ul 11/1. levo
se opozarjajo, da ga obiščejo sedaj. Prvovrstna frizerka na razpolago
Na vogalu Dunajske ceste in Gajcve ulice stoječa pritlična
iz opeke zidana, trdo krita, v dobrem stanju, urejena za štiri stanovanja z eno sobo ter tri podstrešne sobe, s stranišči in štirimi kuhinjami, se proda iz proste roke. — Kupec mora poslopje do 1. marca 1930 podreti ter stavbeni materiial odpeljati. — Ponudbe je vložiti do 20. januarja 1930 pri Ljubljanski kreditni banki. Pojasnila pri upravi Ljubljanske kreditne banke.

Vse vrste koledarjev
od najpreprostejše do najfinejše izdelave
za vse stroke
v slovenskem ui srbsko-hrvaškem e/iku (v lati niči in cirilici,) ce dobijo pri
Novi um^i ffi^ffia
Zahtevane ponudbe!
Bogata izbera božičnih okraskov in iasiic
tudi vjnrazu, ako malti primešate	Dobavi Vam gt
Liublj. komercialna druJba-L.ubl'ana-Bisiwe sova 18

»HRANILNICA IN POSOJILNICA-. V SODRAÎICI naznanja tužno vest, da je za vedno zatisnil svoje trudne oči njen marljivi član načelstva, gospod
Ivan Pakiž
posestnik in kovaški mojster v Sodražici
Pogreb preblagcga pokojnika bo na Novega leta dan ob treh popoldne iz hiše žalosti na domače pokopališče.
Blag mu spomin!
Sodražica, dne 30. decembra 1929.

Zahvala
Za številne dokaze iskrenega sočutja ob nenadni izgubi našega ljubljenega soproga, očeta, strica, svaka in bratranca, gospoda
Josipa Lampica
se tem polom prav iskreno zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni tvrdki g. Avgust Martinčič za vsestransko naklonjenost in trud ob času bolezni in smrti, vsem njegovim stanovskim tovarišem in osobju podjetja, ki so ga tako častno spremili na njegovi zadnji poti. Nadalje se najtopleje zahvaljujemo vsem darovalcem prekrasnih vencev in cvetja, gg. pevcem za ganljive žalostinke, vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so blagega pokojnika spremili na njegovi zadnji poti. Vsem Bog plačajl Rožna dolina, dne 31. decembra 1929.
ŽALUJOČI OSTALI.
Veselo In srečepolno nouo lelo
išlim vtem toolim naročnikom 1er «e nadal/e priporočam la naročila
Mirni Goričan, Izdelovalnlca perila
za Boiigradom Bila .Koslnka'
Srečno novo leto seli
vsem cenjenim gostom, turistom in smučarjem
Kavarna „Prisank" Kranjska gora
Srečno in veselo novo leto seli Ivan Mrak, Radovljica
brivski salon za dame in gospode
Srečno in veselo novo leto
vsem cenj. gostom in odjemalccm
Josip Stcgenšek
pekama in gostilna, Koti/i ce
Srečno in veselo novo leto
voiiim vsem svojim odjemalcem in prodajalcem
Avguštin Ivan
trn■ z dciel. pridelki iškofja Loka
Srečno in veselo novo leto
čelim vsem svojim cenjenim odjemalcem
Franc Pezar
mesar
Šolski drevored
S
H
o
N —
o s
„ 0) * . I
• mm •
Srn O
« o •
c &
2o
— C. ki o «
.2 a-o > o 6
- O M
C
O KJ та v
5'C«
«So
' O > C
O O c — C
•u
.iN « °
£ us
° s
-M 'U
«
o
'«"S-P
« 3 B
T3 "O	sg
O-O	и
И o	o
~ v
s« a>
o
c a
u л c
2 C U
o — a
2 ■ « W Ф* ЦЈ
C "ù o > S ko«« a > o
■ci I, u •m a-^
C	N ■
—	O
»	a N
P	u -,
S	«i!
lU	« o
™	o-*
•O	o.
°	„ E
-	a w «i -a •-
S	«
u	- C
'S	« e
2	2 "o
-2	3 c
d
jz «
B <8
O
••S i
N o
°3
O
g a
* i o
P	«
> a	-u o ■Ol o
js a	U
" c	o
H	S c	° S
ГГ	« na	D.
P	S t:	a ■ O
a u = « cd
«Z 4)
H — OT a a

o « _ > C C
Z
-, -e
Ljubljanska Kreditna banka
Podružnica Maribor Gosposka ulica 1J
Obilo sreče v novem letu
Prehlad, kašelj, bronhitis, pljučni katar, davico in vsa pljučne bole «ui ascSirevi v raznih bolnicah preizkušeni in priporočeni, odlikovani in patentirani
HuoomiN
irazpiačno dooi e na zahtevo brošufe rednih bolnk o iz-nornosti Hudonscina
Dobiva se v vseh lekarn b in riro^e-rijeh. Kjer ni vpeljan se obrnite uu proizvajalca IV Hu DOVSKI. lekarnar. NIŠ. Vardaiska 3. I Skatljn 32 Din s poštnino vred tri Ikatljt- 75 dinarjev skupno s poštnino.
Kadar imate
opravka v Mariboru
in predno si nakupite modno in mnnufakturnc blago za moške in ženske obleke, kakor: nai boljše češko in angteško sukno za obleke in pla šče, volneno blago, šifon, platno, flancl. odete puh - perje, preproge, mlinske sipe itd. Poglejte si bogato zalogo v staroznani trgovini
F. Krnjnrn na si. Martin GAJŠEK
modna in manufakturna trgovina
Maribor, Glavni trg.
•
Enižane cene za novo leto!
Oglejte si igralne Id otroške vozičke, tri-ciklje. bolenilerj« male automobile, šivalne stroje, oajuovejSa dvokoleea. pneumatiko i. t. d Velika izbera. Prodaja ou obroke !Ш91)!ЧД" F H. !. tovarna -lvokales !n otro ikib voućkov, Ljubljana Karlovška cesta it. 4.
Krušno moite
Id vse mlevske izdelke
vedno sveže dobite pri
A. & M. Zorman
Stari trg 12 Liubliana
Lonenv «ropine
m drueu krmila
nniii najenejp
Л ШН 11.Ј111»иЛКЛ
Resljeva cesta U. ve	.ia žita in moke
IVOttftliA
I. »OKLIC
MAHI BOH MBksaiidroc» reste -u
Mi slikamo vsel
Slilie poobtičta |Portr5t-bilderl ra2ijlednire slike lakot Izgotovliene industrijske in športne slike Novo vpe'ian lotoaielie t naimoderneišimi aparati • Fotcmever Mnnboi. Go-epodska Î9.
Najboljši v mnterijaiu in nailepšiv opremi so šivalni stroji, Hotesa „Griftxnar" In „AcSietr" za
domačo obrt in industrijo
?oiik «uanjt iireipiBien
Le pri
јошташ
Liubliana
laier fresernvvcgi spomenltii ob »odi VoOlctnn iruranetlii '.alitevaltf non ud I
Mqwb odobrens
razdeljena na banovine, inšpektorate in sreze.
Velikost 65 cm5, od prof. Deroka. — Naročila na avtorja: BEOGRAD, Majke Jevrosime 6.
Pristna namizna vina
Desertna vina Malaga Vermouth Prošek
То£«Зпзса Jos.VlfcH LfubliaiTâ
Sv. Petra cesta 13
■^ftytViw*-
tloj^oiišB sredstvo
•■»лттаггк^.чмилдаагаЕОмегаш
n cišSenifi hoyin
Pazite na ime

L
CC
ter odklanjajte ponarejene znamke!

s praktičnimi izkušnjami v delavnicah, ki se zanima za izdelavo malih železnih predmetov na veliko in za temper-li-varno, dobi stalno na-meščenje.
Takojšnje podrobne ponudbe je poslati na
„Titan" d. «i., Kamnik
Poskusite naše novo specifaino pecivo!
Stellen â la cokoselte	Gaštajnski prepefenec
Samostanski rogliči	Abacijski prepečenec
Tirolski sadni kruh	Orehovi rogliči
Pressburški poklončki itd.
PARNa PEK№UÂ SCHMID
JURČIČEVA ULICA 6 :: MARIBOR :: JURČIČEVA ULICA 6
Razprodajalci dobe popusti — Razpošiljam povsod 1

			. V1 < ■ i	
				

Vsem sorodnikom ter prijateljem javljamo, da je mirno v Gospodu zaspala naša teta oziroma svakinja, gospa
Ana Stare roi. Wrann
graščakinfa v Mengšu
v visoki starosti 94 let. — Pogreb pokojnice bo 2. januarja ob 3 popoldne ter bo položena v rodbinsko grobnico. — Sv, maše zadušnice se bodo brale v raznih cerkvah. Mengeš, dne 31. decembra 1929.
RODBINA STARE.
Brci posebnega naznanila
i ■. i —i «.«m
ZAHVALA
fem potom izrekamo vsem, ki so spremili našega prerano umrlega očeta, starega očeta, deda in gospoda
8VANA VRHUNCA
Posebno se zahvaljujemo čč. oo. frančiškanom z Viča, gospodu Zupanu, ravnatelju mestnega dohodarinskega zakupa, gospodu prolesorju Koblarju, častitim sestram tukajšnje Vincen-cijeve konference ter pevskemu zboru za mile žalostinke, ter vsem, ki so ga spremili k zadnjemu počitku. Bog plačaj!
V i č . G I i n c e , 31. decembra 1929.
Marija Vrhunc, soproga in otroci.
Vat kan v letu 1929
Preteklo leto je bilo polno izredno važnih ccrkveno-političnih dogodkov, med katerimi zavzema
rešitev rimskega vprašanja.
brez cfvoma prvo mesto. Stanje, ki je nastalo med papežem in kraJjevino Italijo leta 1870, ko so Pijemontezi nasilno zasedli papeževo državo in Rim, trajno ni bilo zdržljivo. Kajti mir tedaj ni bil sklenjen in vojno stanje ni bilo končano. Tekom 60 let se je iz ene in druge strani neobvezno večkrat tipalo za pogoji, ki bi mogli spraviti papeški in kraljevski Rim, a nikdar s pravim uspehom. Vendar pa so razmere polagoma zorele v rešitev. Mnogo upanja je dal italijanski vladi sedanji sv. oče takoj ob svojem nastopu, ko je v okrožnici »Ubi arcano Dei« 22. decembra 1922. leta takoj po svojem nastopu napisal, da se Italiji od svete 3tolice ničesar ni treba bati, dasi papež ne mere odstopiti od ■vojih pravic ter je izrazil željo po onem dnevu, fco bo mir Kristusov vladal tudi med Ita'ijo in papežem.
Razgovori so se pričeli že v oktobru 1. 1926, ki so bili začetkoma privatnega značaja, nakar so zaupni razgovori lansko jesen dobili ofici-jelen značaj. Bilo je treba premagati skoraj neverjetne težkoče in razumemo sv. očeta, ki je dejal, da je za tako podvzetje bilo treba papeža alpinista, ki je navajen z drznim čelom podvzeti težavne vzpone in papeža bibliotekarja, ki je navajen iti na globoko v zgodovinskih in doku-mentaričnih raziskavanjih.
Dne 11. februarja je srečno prišlo do podpisa mirovne pogodbe med papeževim državnim tajnikom kardinalom P. Gasparrijem in predsednikom italijanske vlade Benitom Mussolinijem. Papež, popoln suveren cerkvene države, katero mu je v drugi polovici XIX. stoletja oropal Pie-mont, se prostovoljno odreka svoji suverenosti nad to deželo in prenaša časno suverenost nad državo na italijanskega kralja z izjemo Vatikana in nekaterih dodatnih objektov, ki ostanejo še pod njegovo suverenostjo.
Obenem je bil podpisan
konkordat med sv. stolico in Italijo,
v katerem Italija priznava cerkvi juridično osebnost, urejuje položaj duhovnikov in škofov, daje cerkveni poroki značaj civilnega pravnega akta, ki ga država priznava. Cerkvi kakor kongrega-cijam se priznava imetje in njega uprava. Zajamčen je verski pouk v ljudskih in srednjih šolah. Pravtako je bila oficijelno priznana organizacija katoliške akcije.
Papež se je pri sklenitvi konkordata kakor pri reševanju rimskega vprašanja pokazal izredno velikodušnega in koncilijantnega. Bilo mu je pred vsem do tega, da se razvijejo mirni in dobrohotni odnošaji med obema silama in ni izsiljeval nikake kapitulacije, ki bi bila poniževalna za Italijo.
Za italijanski politični režim pa lateranska pogodba pomenja brez dvoma neutaljivo veliko pridobitev. Edinstvenost Italije je dobila poslednje dopolnilo, kar je Visoko dvignilo njen prestiž doma in v inozemstvu. Tem bolj bi zato bilo pričakovati, da bo fašizem s pravičnostjo kvitiral papeževo dobrohotnost in izpolnjeval prevzete obveznosti. To pa se žal ni zgodilo; nasprotno, ponavljajoči se in vedno glasnejši protesti sv. očeta radi nasilnega in samovoljnega tolmačenja konkordatnih določil ter razdraženo in grozeče odgovarjanje fašističnega tiska papeškim pritožbam nam odkriva, da lokavi çluce ni mislil po črki in duhu izpolniti tega, kar je podpisal v konkordatu. Vsiljuje se prepričanje, da je Mussolini skušal politično izrabiti veliki duhovni vpliv papeštva, kar pa se mu ob energičnem odporu Pija XI. seveda nikakor ne bo posrečilo.
Drugi konkordati.
V preteklem letu je sklenila sv. stolica še tri druge mednarodne pogodbe. In sicer najprej konvencijo s Portugalsko, ki urejuje meje in položaj škofije v Meliapur. Nato konkordat s kraljevino Romunijo, ki ga »Acta Apostolicae Sediš« prinašajo 15. junija in konkordat s Prusijo, ki ga isto oficijelno vatikansko glasilo prinaša 13. avgusta 1929. Oba konkordata sta morala premagati ogromne težkoče, kajti v obeh slučajih je bilo treba urediti pravni položaj cerkve v državah, ki povečini niso katoliške. Tem večja za sluga gre vsled tega onim, ki so spretno vodili pogajanja. Z Romunijo je vodil razgovore sam kardinal Gasparri, za romunsko vlado pa Gol-dis, minister za bogočastje. Konkordat s Prusijo pa je podpisal papežev nuncij Evgen Pa-celli, od nemške strani pa O. Braun, pruski ministrski predsednik, dalje H. Becker, naučni minister in Hcepker-Aschoff, pruski finančni minister.
Večina evropskih in izvenevropskih držav je s konkordati zvezana s sv. stolico. Posebno razveseljivo je, da se je kruto preganjanje duhovščine in vernikov v Mehiki ustavilo. Mnogo znamenj govori za to, da se nepreračunljiva dežela počasi izmirja in da za cerkev nastopajo zopet boljši časi. Najbolj žalosten je zaenkrat | položaj cerkve v Rusiji, kjer boljševiški brezbož-neži ne preganjajo le katolikov, ampak sploh vsako verstvo v očevidnem uporu proti vsemu, kar je nadnaravnega in božjega.
Vzhodna cerkev.
Cerkve vzhodnega obreda kažejo veliko ljubezen za skupnost. To niso dokazale le neštete čestitke in darovi, ki so jih ob priliki zlatomaš-nega jubileja poslali sv. očetu, ampak tudi kon-tresa ramenskih in rutenskih škofov, ki sta z
Pierre l'Ermite:
Kristus v Parizu
Nekega božičnega večera se je Kristus odrekel prijetni poti, da bi obiskal hiše, kjer ga ljubijo in je krenil v hrupno mesto, da bi videl, kaj počnejo grešniki.
Povsod je vladalo veselje.
»Božič!... Božiči...« Vse je praznovalo Božič.
Kristus ustavi prvega človeka, katerega je srečal. Bil je to stražnik, ki je na trgu pred opero z veliko težavo nadziral razna vozila, da je šlo vse po redu.
»Kakšen praznik pa je Božič?« povpraša Kristus.
Stražnik ga pogleda:
»Odkod pa ste prav za prav?«
»Iz Betlehema.«
»Kako pravite?«
»Iz Betlehema «
»Ni mi znana ta luknja. Sicer pa naj bo, kjer če, morate biti tam še precej za luno!... Božič? Božič je vendar praznik otrok!«
»Kaj pa ti odrasli ljudje, ki nosijo razne zavoje?«
»Saj pravim, da je praznik vseh otrok, velikih in majhnih... Na božični večer je človek vedno otrok kogarkoli!«
»Kako pa je nastal ta praznik?«
»Ojej! Preveč vprašujete! Obrnite se kar na komandanta, ki vam bo že vse razložil!« л
»Božič! Božič!«
Po vseh izložbah so žareli taki napisi. Le kaj neki tiči za temi besedami?
Kristus pritisne na kljuko velike kavarne, kjer je visel napis: »Božična gostija: 300 fran-j kov!«
»Pri jaslicah je bila večerja dosti cenejša!« pomisli Kristus.
Prihajali so gospodje v večernih oblekah in mlade silno elegantne gospe.
V	dvorani so se vrstile belo pregrnjene mizice, na katerih so gorele rozaste svečke. Iz šampanjskih steklenk z zlatimi vratovi, ki so bile v srebrnih posodah z ledom, se je dvigala para.
Tedaj se neka ženska obrne in ko ugleda Kristusa, ogorčeno veli natakarju:
»O, kako pa to, da puščate berače notri?«
Reditelj, petnajstleten fantalin, nahruli Kristusa :
»Vi, kaj pa hočete tukaj?«
Kristus pogleda otroka:
»Kaj hočem tukaj?«
»Pri nas se berači samo na cesti!«
»Ko bi ti vedel, česa prosim!«
Toda že je odletel na ulico! Pa še kako! Rimski vojaki ga niso nič bolj nagloma zgrabili.
»Božična noč! Božična noč!
Prihajamo iz raja.. .< je pela španska ciganka pri klavirju.
л
Kristus se je spustil v množico, ki se je prelivala kakor reka med trgovinami in stojnicami in ga vlekla s seboj.
Povsod igrače! Same igrače! Tupatam tudi kako božično drevesce. A nikjer nobenih jaslic!
Mimo prideta mož in žena. Na zunaj je videti, da sta trda in poštena meščana. Tudi onadva hočeta praznovati Božič in oba neseta j drobne dragocene stvari.
Kristus gre za njima, vstopi v njuno hišo in pride po stopnicah neviden v njuno stanovanje.
Prišli so gosti. Vse je bilo razigrano. Kristus je videl, kako so odpirali paštete, odma-ševali buteljke, se vsedli za mizo in jedli in pili...
»PomisMtel« je pravil nekdo, »da sem bil pri polnočnici!«
»Res!?« so se ostali radostno začudili. »Pa kaj je bilo tam?«
»No toliko sicer ni vredno kot kakšen dober koncert, vendar je bilo precej čudovitega.«
V	stanovanju ni bilo ne jaslic ne razp^'a
Kristus ni mogel dolgo prenašati plehkih
pogovorov, pa se je tiho oddaljil in odšel po stopnicah.
Ko ga je videl vratar, je rekel svoji ženi:
»Kako pa si spustila lakega človeka v hišo?«
»Tiho! Tiho! Malo čudno se mi zdi. ker ga nisem videla, da bi bil šel notri!«
ir
Kristus je šel dalje in kmalu dospel do velike šole. Na vratih je visela široka deska
zelo zadovoljivimi rezultati za papeštvo letos zborovala v Rimu.
Nova semenišča.
V	letu 1929 je bilo dovršenih nekaj novih semenišč za duhovnike, ki pričajo, kako je naj-
1 različnejšim narodom mnogo na tem ležeče, da I obdržavajo najtesnejše stike s sv. stolico. Omenimo le posebni kolegij, ki ga je dobila Propaganda. Dalje lombarsko semenišče, češkoslovaško, rusko in etiopsko. V gradnji je rutenski in braziljski kolegij za duhovski naraščaj.
Važni versko-cerkveni dogodki po katoliškem svetu.
Preteklo leto zaznamuje niz zelo pomemb-' nih dogodkov iz cerkvene zgodovine. Predvsem je bilo to jubilejno leto, ki je povedlo na sto-tisoče romarjev iz vsega sveta v Rim. 7 ' o
z napisom: »Božični večer za otroke tega in tega okraja!«
Otroci! Majhni otročiči, Jezusova radost!
Vstopi. Dvorana je bila polna samih učencev, katerim so se delile igrače, bonboni in knjige. Dobitki so se razdeljevali med silnim hrupom. Gospe, ki jih je nadzirala gospa ravnateljica, so važno hodile gori in doli.
Pa tudi tukaj ni bilo ne jaslic ne razpela. Jezusčka ni nihče niti omenil.
Kristus se je čutil med njimi strašno osamljenega. Bil je tujec!
Slednjič vendar stopi k nekemu učencu, ki jo imel poln naročaj igrač in je bil tako zelo podoben nekdanjim prijateljem iz Betlehema.
»Ali imaš kaj rad Jezuščka, ki ti je poslal vse te lepe igračke?«
Malček je debelo pogledal Kristusa:
»Jezuščka? Kdo pa je to?«
»Kaj ga ne poznaš?«
»Ne.«
Toda že je prihitela zraven gospa kot da je začutila kakšno nevarnost:
»Kaj ti pa je povedal mož?«
Ko je izvedela vprašanje in ime, katero se je drznil izgovoriti, je z zapovedujočo kretnjo pokazala Kristusu vrata:
»Kdo pa ste vi? Prosim, da se mi takoj poberete odtod 1«
Vsa ogorčena je šla nato naznanit prevratne besede gospej ravnateljici, ki je takoj ukazala, naj pri vratih dobro pazijo na vsakega.
A
Zopet je bil na ulici, ki ga je peljala navzgor in proti Moutmartru. Veselje je postajalo zmerom hrupnejše.
Tedaj se spomni Kristus sladke tolažbe onih dni, ki jih je prebil v Betaniji, dragega Lazarja in skrbne Marte pa goreče in verne Magdalene, prejšnje grešnice.
Kdo ve?
Odpravil se je proti trgu Pigalle. Vse je žarelo v veselju in povsod so se svetili napisi: »Božič! Božič!« Vse se je prelivalo v slepeči električni svetlobi, povsod so žarele iz temne noči iste besede: »Božičnica! Božičnica!«
Kristus kar na slepo srečo odpre vrata kot nekdaj pri cestninarjih. Toda med vsemi Magdalenami, kar jih je bilo notri, ni spoznal prave Magdalene in tudi njega ni spoznala nobena.
Vendar vzklikne ena od njih, ki je imela cigareto v ustih:
»E, stari bratec, kaj te je pa zaneslo sem?«
Kristus jo pogleda.
Tudi ona se ozre nanj. To je bilo vse.
Sicer pa saj ni mogla jokati, ko je imela tako pobarvane oči.
In tudi nog mu ne bi mogla brisati s svojimi lasmi, ker je imela odrezane.
»Čakaj! Na tu imaš 100 sousov!«
In mesto svojega srca mu je vrgla star zamazan bankovec, ki ga pa ni pobral.
-.v
Kristus je taval dalje, ne da bi še kje vstopil. Taval je kot je nekoč po Betlehemu tavala njegova Mati v istem času in v podobni noči.
Blodil je po neskončnih cestah mimo neštetih trgovin, kjer so praznovali Božič, ne da bi vedeli, kaj je.
Tu pa tam je srečal četo otrok v rdečih čepicah; mahali so z igračami in rjoveli: »Naprej! To je zadnja bitka!«
Apostol Janez tega ni videl vnaprej.
Dva tisoč let po Betlehemu je prišel Kristus k svojcem, pa ga niso spoznali. Tu pa je bilo še nekaj več: Njegovi lastni ljudje so potvorili njegovo znamenje. Pridržali so si božično cvetlico, njeno sveto steblo in posvečeno koreniko pa so pogazili. Pač so ohranili prazniško veselje, ime onega, ki jim je to veselje prinesel, pa so na vsak način hoteli pozabiti,
л
Po takih doživljajih Kristus ni hotel takoj oditi v nebesa, da ne bi užalostil svetnikov.
Truden dospe do zanemarjenega predmestja, kjer vzbudi njegovo pozornost bela, močno razsvetljena stavba.
Kristus stopi bliže m skozi šipe zagleda ua .steni svojo sliko na častnem mestu. Še daljo v kotu so lepe jaslice z volekom in osličkom; tudi lučke gorijo zraven.
■■нпЕшшттапшдовппаввпввшш!
slovesnostjo se je obhajala HOOlctnica samostana in opatije na Monte Casino. — Letos je preteklo 1100 let, odkar je sv. Angsgar stopil na švedska tla in kot največji apostol severnih narodov širil evangelij po Danski in Skandinavskih deželnih. — Francija je letos proslavila 500 letnico osvobojenja Orleana po sveti devici Ivani, kar je zelo dvignilo katoliški živelj v Franciji. — Češke in moravske dežele so slavile mučeniški spomin svetega kralja Venceslava, Angleški katoliki pa so se s podvojenim delom spomnili stoletnice, odkar so zadobili versko svobodo in enakopravnost.
Posebno razveseljiv znak svežega verskega življenja pa je obnovitveno gibanje, ki se pod imenom katoliška akcija širi kakor val preko zemlje in objema vedno več narodov. V leni obnovitvenem duhu krščanskega življenja naj bi stalo tudi leto 193Q
Iz hiše stopi mlad dečko, kakršnih ima vsaka župnija mnogo v oskrbi. Otrok zagleda plavolasega moža s popotnim obrazom, ki je drgetal v temi, in ga nagovori:
»Nocoj pa ni nič kaj vroče, a?«
»Zebe me!« odvrne Kristus.
»Potem pa kar notri! Imamo sijajno zakurjeno.«
Kristus vstopi.
Pri peči so biLi zbrani mladeniči in se po domače pomenkvali z duhovnikom, ki jim je razkrival vso neskončnost, ki se skriva za otroško podobo jaslic.
Takoj so mu napravili prostor in ga povabili v svojo sredo:
»Kar sem, k peči, pa se segrejte!... Ali ste kaj jedli?... Želite piti?... Pri svoji bo-žičnici vedno odločimo poseben ,del za Boga'.«
Kristus ni odgovoril, le dragega za drugim je pazljivo premotril, dokler mu niso oči ob-visele na mladem duhovniku:
»Ali ste sami, dragi prijatelj?«
»Da, sam sem.«
Tedaj se obrne do nekaterih najboljših:
»Zakaj ga pa pustite samega?«
Povzdignil je desnico in z njo pokazal preko revnih koč proti ogromnemu predmestju in neizmernemu mestu, čigar revščino je pravkar videl, in z glasom, ki ga ne bodo nikdar pozabili, je spregovoril:
»Misereor super turbas! Ljudstvo se mi smili!...
Nato je počasi izginil.
»On je!« vzklikne otrok.
»Da, On mora biti!« odvrne duhovnik.
Od te božične noči pošilja to deško zave' tišče vsako leto po enega ali dva svoja mladeniča v semenišče, da oni nikdar več n e bo sam. (Iz francoščine: Joža Gregorič.)
Ivan Andregevič Krylov (1768 1844; Basni) :
Kvartet
Pri opici poredni si osel in kozel
ter Miško, medved zagovetMti,
izmislijo zasvirati kvartet.
Dobe si note, bas in alt ter gosli dvoje
in sedejo v logèk pod hoje,
da bi z umetnostjo svojô uvezli svet.
Udarijo in drgnejo — soglasja nI.
r-Postojte, bratci, čajte!« opica kriči,
>kako naj godba gre, ko napak vsak seA.
Ti Miško, bas, nasproti altu tja,
jaz sedem tretjemu nasproti,
potem bo godba naša šla,
še les z goro vred plesati se loti!«
Presedejo, začno kvartet,
pa spet ne ujemajo se glasi.
»Postojte, jaz jo imam, le počasi!«
kriči jim osel, »strune pridejo nam v red,
če gremo vštric sedet.«
Poslušajo; sedijo v eni vrsti,
kvarteta prav ne godejo jim prsti.
In več ko prej med njimi je nazon
in sporov,
kako in kje naj kdo sedi. Na vrišč slučajno slavec prileti. Vsi prosit ga hité, da naj jih reši zmote: »Vsaj urico,« reko mu, »z nami se pobavi in nam kvartet v soglasje spravi! Glej, instrumente imamo in note, samo povej, kako nam je sedeti 1« • »»Kdor hoče godec biti, mora kaj umeti in sluh mu mora tanjši biti kot je vaš,«« odgovori jim slavec naš. з»А vi, prijatelji, sedite kakorkoli, zagodli prav ne bodete nikoli.««
Gosi
Z veliko šibo
je kmet gosi na prodaj v mesto gnal
in — kar je res, je res — ravnal
on s svojo gosjo čedo ni preveč spoštljivo:
na trg je za dobičkom spel možic
(a kadar človek za dobičkom leta,
ne le gosi, tudi ljudi opleta).
Jaz kmeta ne dolžim prav nič,
gosi pa so drugače ga sodile.
Ko srečale na cesti so popotnika,
na kineta so takole se jezile:
»Le kje je kaka stvar od nas nesrečnejša?
Ta kmet nas prav tako naganja,
ko da smo me gosi navadnega nazvanja:
a tega ne razume trot,
da nam dolguje spoštovanje,
ker me od teh gosi izvajamo svoj rod,
ki Rim jim za rešitev hvalo bil dolžan je,
tam praznike so njim na čast postavili.«
»»Zakaj pa naj bi vas proslavili?««
popotnik vpraša. — »Predniki...« —
»»To je dognano in vse sem citai ; toda ni mi znano, kako ste ve koristile in s čim?«« »I, naši predniki so pač rešili Rim4 »»Vse res; a ve, kaj ste posebnega storile?««
»Me? Nič!« — »Tak kaj je dobrega na
vas?
Mar prednike pri miru bi pustile, njim po zaslugi čast so dali že tačas, a ve ste samo za peèenko se rodile.«<
Ta bnsen tudi bolje mzloStti <in <??, nerad pa bi cosi razdražll nase.
(Prevel Georgeeo
M. B.:
Kako je Ježek Peter snubil
>Z Bogom draga majka,« je dejal jež Peter svoji materi, »zdaj grem v svet, da si poiščem družico, dovolj sem že star za že-nitev.«
»Oh, oh,< je tarnala mati, >če boš le našel pravo. Ali ne bi hotel zasnubiti kar tvojo lepo seslrično, Bodečo Nežo?«
»Uh! Bodečo Nežo? Navadno jezico?« In Že si je nataknil klobuk, vzel palico in — smuk! je izginil pri vratih.
Ko ga mati ni več mogla videti, je izpulil šop mahu in si ž njim pogladil, kolikor se je pač dalo, svoj bodeči kožušček. Ogledal se je v potočku in se zadovoljno smehljal. Bil je res fant od fare! Lepe, krepke postave, prijaznih oči, korajžno privihanega smrčka! Pa naj bi si tak korenjak ne upal zasnubiti družice?
Za malo smrečico je čepela Skokica, devica iz rodu Dolgouhih Ln si grela kožušček na toplem pomladanskem solncu. Z globokim poklonom jo je pozdravil Peter in poprosil, če sme prisesti m ji krajšati čas. Skokica je prikimala. Imenitno sta se pomenkovala. Skokica je našemu Petru ugajala vedno bolj.
Peter ji je na vso moč dvoril in se čim bliže pomikal k njej. Revček je popolnoma pozabil na svoj nevarni kožuh! Skokica se ni več dolgočasila; prisrčno se je smejala Pe-trčkovim dovtipom.
Naenkrat pa, kot da jo je pičil gad, je zakričala in odskočila, pa tudi že bežala, bežala. kar so jo nesle noge. Se šest ur potem ee je tresla strahu in groze, kot šiba na vodi.
Tak doživljaj! Poleg tako postavnega fanta je sedela, se tako imenitno zabavala, vedno bolj ji je bil všeč mladi mož; potem pa taka hinavščina! Najmanj dvajset šivank ji je porinil v kožico, uh, kako je to bolelo! Kar potolažiti se ni mogla mala Skokica in malo je manjkalo, da ni ostala vse svoje življenje samica, tako so se ji zamerili mladi možje.
Naš Peterček pa se ni niti takoj domislil, zakaj mu je Skokica uš'a. Doma mu seveda ni bilo treba paziti na svoje bodice; njegovi
domači niso bili občutljivi. Prav žal mu je bilo Skokice. Sklenil je, da bo v bodoče opreznejši in se napotil dalje.
Z visoke veje ga jo opazovala živahna veverica Koša tka. Malo mu je pomežiknila z levim očesom in — frk! že mu je bila ob strani. Peter je strahoma odmaknil svoj kožuh in si pogladil iglice kolikor je mogel, da ne bi zopet prestrašil dražestne devojke. Obračal se je vedno tako, da ji je kazal sprednjo stran; tu ni imel bodic.
Pa to je bilo sila težko, kajti Košatka je bila pravo živo srebro. Skakala je, se smejala in rajala okoli Petra, da se je njegovo ježevo srce kar tajalo veselja in radosti. Ha, kaj je bila Skokica napram Košatki! Takole ženico imeti. Življenje bi bilo en sam velik praznik!
Že je jel premišljevati, kako bi ji razodel svoje želje, ko je začutil, da ga vleče nekaj semintja. Vlekla pa ga je Košatka, ki je svoj košati repek zapletla v ježkov kožuh. Ko je zapazila, kje je obvisela, jo je pograbila taka jeza, da je pričela še bolj vleči, cvi-liti, cepetati in ljuto vpiti na ubogega ježka. Uh, kako ga je zmerjala! Ježek ni bil ravno rahločutnih staršev rahločutni sin, toda takih pa še ni nikoli slišal.
Ker se veverica ni mogla z lepa osvoboditi, je začela Petra obdelavati kar s pestmi. Peter je skušal skriti svoje igle, da bi se Košatka ne ranila, toda že je bolestno zacvilila in hitro vlaknila tačice v gobček, da si obliže kri in ublaži bolečino. Ta trenutek je Peter porabil, pogladil bodice in osvobodil Košatkin razmršeni repek.
Smuk! In veverica je bila že na veji. Dolgo potem se je še razlegalo njeno zmerjanje za prestrašenim Petrom. Ta pa je bežal domov, kar mu je dala sapa in že zdaleč je klical: »Mama, mama! Hočem Bodečo Nežko za ženo. Še danes, takoj takoj! Pa čeprav je samo navadna jezica. Zlata je vredna! Oh. kaj vse sem doživeli Kaj bi mi bila žena s še tako lepim kožuščkom in s še lako krasnim repkom, če pa ima tako zloben značaj.«
F. §• Finžgar : Zbrani spisi, VSI• zv<
V sedmem zvezku svojih »Zbranih sp'sov« | je nanizal Finžgar — ne mejnike, temveč drobne cvete, ki so zrušili na poti njegovega pisateljevanja. od leta 1903 do 1923. »Črtice, novele in spomine, zbrane v pričujočem zvezku... nisem zbral, kakor da so zbiranja vredne. Zato so, ker so moj tedanji obraz in obraz dobe. v kateri so nastale« — sodi pisatelj sam v uvodni opombi.
fl Recimo, da si priden čitatelj »Dorna in sveto« ter »Mladike«, k jer so vse te stvari izšle, in da ji V« kolikor toliko poznaš ali se jih spominjaš — imaš po cita ni u te knjige vendar-le nekaj, česar še nisi imel: iz nje spoznaš ne le rast in razvoj človeka in pisatelja Finžgarja, marveč tudi svojevrstno podobo časa. v katerem so se te drobne stvari v njem snovule in oblikovale. Oboje je enako zanimivo
Seveda ne utegnem tu pokazati tega razvoja, kakor ga čitatelj spozna, če vzdržema knjigo prečita; vendar naj poskusim na kratko |x>-vedati, po katerih poglavitnih cestah je šel, da je na tej ali oni postaji postal.
Po črticah, zbranih pod naslovom^ »Moja du",a vasuje«, je dobila sedma knjiga Finžgar-jevih »/.branih spisov« ime. Nekaj povsem osebnega, napol izpovedi, napol opraviičbi podobnega, dišd Lz tega naslova — in vsa knjiga je po tem: skrita In nepozabni Vživetja, k' tvorijo v medsel>ojui zve'.i v svoji t aznohkosti, osebno — rekel bo — edinîvvii-"» i/.rnzno tvorbo njih človeškega in umetn'škegn .»blikovalca.
Če je v teli prvih črte:-'!, ki tli čitaino, zaljubljenost, presernost, smeh. prava ;n hm.v-cata mladost, komaj komi'-1 /isenčeni s kakim lahnim bridkim spoznunjem, ki v najini|šem primeru udari v bridkost brezupnest; — se ne smemo čuditi, kajti Finžgar se ie jič priklatil iz najbol j divje romantike v naše so lobiiO sk-v-stvo (Poroka o polnoči). Navzlic iskrenosti in čvrsti odločnostii za resničnost, je obvisel v ^pozah«, sam sebi se je v sladkobnem ali najbrid-kejšem dopadel. prisluhnil rad tujemu deka-dentu in še rajši domačemu velikanu, ki je tedaj tesal svojo barko... A »poza« resnično ni bila iskana; čas jo je rodil, na vseh koncih in krajiih je tedaj strašila in ne poznam ga, ki bi pisal črtice, kakor so prišle ob tistem času v modo, pa da bi ne bil podložen »pozi«.
V »Spominih« nam zazveni kur na prvi mah v romantično — dekadentno vzdušje, ki se tudi naturalistične primesi ni branilo — nov jek. »Govori, Aloa!« — nam prikazuje pisateljevo pronicanje v drug svet: »jaz pa vem, da pride
Ivan And'eieviâ Kfy'ot) (i768-i844; Basni):
Slon in mops.
Po cestah slona so vodili, kot vidno, na pokaz. Ker slon, se ve, še čudo je pri nas, za slonom tropi so zijal hodili. Kar od nekod se mops pred njega pridrevi. Da le zagleda slona, že ga naskakuje in laja, evill, vanj se zaletuje, ko da se spoprijeti z njim želi. »Ne daj se, dragi, sramotiti,« ovčarski mu veli, >se češ li s slonom biti? Ti že hripiš, a on gre, glej, kar svojo pot naprej in z lajem tvojim se ne ukvarja.« >»He, he,<« mu mopsek odgovarja, »»prav to povzdigne moj ugled poslej, da jnz lehko se brez trepeta lotim velikega rohnela. Naj govore ščeneta; Ej, mops, la je junak, na slona laja korenjak.«
(Prevel Georges.)
njihov dun; jarmi se bodo stresli, verige zù-pokale...« — Po Prešernu ix»svečena »Pesem o izgubljenem raju« nam odpira pogled v našo zemljo, ki jo Finžgar odkriva, v našega človeka, v dom. v d o m o v i n o.
Sledijo vizije mož-prijateljev: Matije Pre-lesnika. »Ecce hotno* (Antona Medveda in sebe), »Biser« (Franceta Lampeta). »Fant, ti tega ne razumeš« (J. Ev. Kreka). Tako smo dospeli s Finžgar jem že nekako tja. kjer se je naše!, kjer je postal sam svoj, k jer je vsa svoja nagnjenja do romantike, do svobode, do navdušenja premagal v mojstrskem delu »Pod svobodnim solncem« s tem. da jih je pustil do popolnega izživetja ter si učvrstil srce, um in jezik v možati edinosti.
»Na petelina« je povsem dozorel, povsem sam svoj Finžgar napisal. Res je mnogo dru<rih strani, ki te v njegovih spisih tako zagrabijo, kakor tc morejo edino le v delili velikih mož zagrabiti, toda gotovo ne najdeš za »Na petelina« dovolj močne primere med vsemi ostalimi njegovimi spisi.
Neka napeta, v eno samo smer. proti enemu simemu smotru naperjena hoja; nič se ne razblini v ravni črti. naokrog pa vse odpade. Jezik je na posebno prirejenem brusu i/.bru-šen. Izražanje je točno, brez olenšav; le kfir je potrebno: Finžgar je postal velik spo-kornik: iz divjega romantika se je prelevil v najbolj zaverovanega realista; Finžgar ima naposled čvrsta tla pod nogami — pa čeprav vsakdanja, nikamor navdušena, ampak časih celo blatna in prašna...
Morda ga je vojna še bolj spraviln v to pri-proščino in domačo, ljubo trdost. v kateri se kar nalašč o-riba vsega dekorativnega; značilen je naslov »Slike brez okv'ra«. Vsekakor pa zve-nti iz teh slik snet nov glas. ki smo ga prej le podtalno, zastrtega in ne prav pogumnega slišali: socialnost. Prav ta glas se rahlo — med skalami, ki jih Finžgar v svoji sitnosti sromadi — razlega čedalje močneje v stavbi njegovega dela in prodira v »Pisarni« tja v najbolj ranljiva mesta človeškega srca. Finžgar jev socialni čut se namreč razlikuje od tistega, kar navadno pojmujemo s tem izrazom: mesto iz množice nu posameznika, gleda Finžgar iz drobne, neznatne rane na človeka, in iz tistega človeka na množico...
To vidimo tudi iz poslednje črtice v knjigi. »Gospod«, kjer se po javljajo v komaj vidnih oblikah že nova lica iz megle...	s. 5.
Knjigo je izdala Nova Založba.
Apeles in osliček.
Kdor samoljubje preko mere speši, ta ljubi 9e še v tem, kar ga pri drugih smeši; in česar naj bi bilo njega sram, s tem le prt rad se baha sam.
Apeles na oslička 9e nameri in ga povabi k sebi na gosti. Osličku zaigrajo vse kceti! Ponosno zdaj se baha vsaki zveri, češ, kakor ga Apel mori, mu že preseda:
»A venomer me k sebi vabi, kjer me ugleda.
In zdi se mi, prijatelji,
da rad bi, da po meni Pegaza naslika.«
»»Ne,«« pravi mu Apel za njim,
»»le Midasovo sodbo slikati želim,
ušesa Midasu me s tebe slikat mika.
Vesel bom, kadar me z obiskom počastiš.
Imel oslovskih uhljev vet že pred očmi sem,
a takih kakor tebi gredo v viš,
ne le da pri osličkih ne dobiš,
niti pri oslih nikdar videl nisem.*«
Dom in Svet
List za slovstvo in umetnost. Letnik XLII. 192».
Ne bo odveč, če ob zaključku dvuinštiride-setega letnika, preden stopimo v novo leto, pregledamo še enkrat žetev preteklega leta. Lahko se je namreč veselimo, dasiravno je res, da se stiska času pozna tudi tam, kjer bi si najmanj želeli nepopolnosti. Iu če nam naše delo ntiče-sar drugega ne daje nego zavest, da smo, da se borimo in da to hočemo do konca iz vseli svojih moči, nam to zadostuje in nam je danes v o|H>-ro, du ne klonimo. In naj bi se z nami vred zavedal vsak Slovenec, da pomeni tak list najmočnejši, z bolečino dului potrjeni dokument naše besede, naše edinstvene podobe, in da nam je zato potreben bolj nego vsakdanji kruli.
To bo priznal vsak pošten Slovenec, vsak, kdor ljubi, kar je naše. Saj je tej ideji našo narodne skupnosti v prvi vrsti Dom in svet zvesto služil s poudarki vezi, ki nas vse, ki smo ene krvi, podtalno vežejo med seboj po elementarnem prirodnem pravu tudi tam, kjer se sicer razhajamo v pojmovunju duhovne svobode. Zato je Dom in svet danes potreben vsakemu Slovencu, nuj bi ga ne bilo med nami takega. du ga ne bi poznal, imel in ljubil. In še posebej smemo poudariti njegovo veliko pomembnost rudi njegove usmerjenosti v svobodno priznanje duhovnih vrednot, radi česar zavzema v našem kulturnem življenju svoje posebno, odlično mesto. In če kljub temu tekmuje z vsemi in se v marsičem, zlasti po elementarni strnjenosti duhovne volje in ciljev, visoko in edinstveno dviga nad vsemi drugimi kulturnimi smermi pri nas, je to ujegova resnična odlika. Res je, radi lega je krog sotrudnikov skrčen na minimum, ali zato je tem značilnej-še, da tu borbena vrsta z uspehom kljubuje času tuko s svojim umetniškim ustvarjanjem, zlusti pu še s svojo kultur no- k ri t ično smerjo. Oglejmo si vsaj najvažnejše delo.
Lepoelovni del je letos prinašal v glavnem le prozo in poezijo. Prozo so pisuli naslednji: Ivan Pregelj. France Bevk. Magajna Bogomir, Malešič Matija, Janez Jalcn. Kdo danes višje tolmači lepoto naše slovenske besede, kdo dunes globlje sega v tajne našega duha? In dasiravno morda »Usahlo vrelo« pomeni oddih literarnega gurmana, je po koncepciji le novo, svojstveno, kljub besedni nabreklosti prepolno poetičnih in miselnih utrinkov, ne glede na to, da se je pisatelj letos bogato udejstvoval i drugod. A »Matic F r. Bevka nedvomno zasluži i po svoji dinamični notranji napetosti dejanja i po svežem podajanju najvišje priznanje med prispevki minulega leta — sploh je treba reči. da je bil Bevk v tem letu naš naj-razgibanejši pripovednik. Tudi Magajna zasluži vso'pozornost, on je danes zaenkrat največje upanje najmlajšega pripovednega rodu, naj bi se čimprej dvignil iz motivnega subjekti vizma in lirizma. ker ga to zavaja i Formalno k preveč individualni koncepciji simbolov — tja, kjer je on najmočnejši: v neposredno oblikovanje življenja in živih ljudi. In kdo ne bi bil vesel Malešičeve »Legende iz Bele krajine«? In če omenimo še J al novo »Nevesto«, snovno problematično, a izrazno-knji-ževno, ne dramatsko-močno poetično, nas pričakuje že druga vrsta.
To so pesniki — evo jih. Tu so: Tone Vodnik iu Jože Pogačnik, Božo Vod usek, France
Vodnik in še Vital VodnSek, Kocibek, Avsenak, Debeljak, Dornik, Bevk. Marsikaj mi dobro, marsikaj bi moglo biti boljše, toda utrinki prave poezije, danes tako redke, so vmes. In to je uspeh. Prvačila sto letos, ne le v Domu in svetu, na slovenskem Parnasu sploh: Tone Vodnik in bolj problematični Jože Pogačnik. Nikjer ga liri danes, ki bi se mogel merita z njima. Tako je Dom in svet v liriki zmagal tudi letos, čeprav je bilo menda to leto za lirsko produkcijo najslabše, odkar dorašča in poje mladi rod slovenskih pevcev.
Težišče lista je bilo v prosvetnem, esejističnem, kritičnem, informativnem in polemičnem delu. Tu je treba najprej pribiti, da je Dom in svet v svojem kritičnem delu med vsemi našimii revijami najbliže pravi umetnostni kritiki in je ideološko najenotnejše slovensko književno glasilo, ki je prav radi tegu dokument žive generacije, njena vloga je v tem pogledu vodilna in urejajoča naš kulturui kaos v enoten življenjski red. Dom in svet je v zadnjih petnajstih letih Slovencem našel mesto, ki umetnosti gre, jo zavaroval pred utilitarističnim pojniovunjeni in jo osvobodili lažnega 1er-purlartizma. ki pri nas še vedno rad ribari v kalnem. To je namreč ge«Io vseh brezdomovin-eev, kar se tiče elementarnih osnov človeškega dojemanja sveta in vrednot.
ln sedaj, da se omejimo na najvažnejše, naj omenimo: članke in študije Tineta Debeljaku (o Brezini), A.Sovreta (o|x>nibe k Horacijevi poetiki iu Snopec iz Saphine lirike). J. Plečnika (o svojih regulacijskih načrtih v Ljubljani). Fr. Steleta (o Jakopiču, Plečniku, o ruski ikoni), R.Ložarja (o Jakopiču, Goršetu, Kosu), B. Vo-duška (o etiki in literaturi) itd. Zanimive so študije o ruski, češki in slovaški literaturi, pregledi iz svetovne književnosti (Koblar, Preooru-ženskij, Fr. Vodnik, M. Jarc, J. šile, J. Šolar, L Sušnik, Fr. Štele). O domačem kulturnem življenju so poročaLi in pisali ocene: France Koblar, Rajko Ložar, France Vodnik, Josip šile, Fr. Štele in dr. Vtirnik (o novi slovenski operi). Ni mogoče govoriti o vsakem posebej, tu je samo en izhod: imeti moraš list, ga Citati iu poznati. Umetnosti so bile posvečene tudi Številne ilustracije — reprodukcije domačih in tujih del, ki jih ne prinaša nobena druga revija. Zato Dom in svet tudi radi tega zasluži vso pozornost in podporo slovenskega izobraženstva. Vršil je v polni meri — pomanjkljivosti so bolj oznaka časa nego lista — svojo visoko kulturno nalogo med našim- narodom, napori in pota našega duha so se odražali v njem vidno in močno. To mu želimo i zanaprej. Za prihodnji letnik nam obljubljata uredništvo in konzorcij: »V stalnem stremljenju, du bodi Dom in svet tudi na zunaj zrcalo naše duhovne kulture, se bo prihodnje leto docela preuredil po razpo-redbi in tehnični opremi. Pod vodstvom mojstra arhitekta Plečniku bo Dom in svet izraz naše tiskarske dovršenosti in čim popolnejši zgleC slovenske lepe knjige.«
List bo izhajal kakor doslej v istem obsegu, v istem času in pod istimi pogoji: 100 Din za celo leto. dijaki (v skupina h) 75 Din. Dovoljeno je tudi polletno in četrtletno plačevanje. Nuroča se pri upravi Doma in sveta: Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani.
Cirilmetodijska številka „Križa"
Decembrska številka naše odlične katoliške kulturne revije »Križ« je v celoti posvečena cirihnetodijski ideji, ki v modernem slovenskem katoliškem gibanju zavzema toli važno mesto. Razun članka Rusa dr. Valerija Bilin-skega so se vse razprave predavale na letošnjem cirilmctodi jskem sestanku na Sv. Joštu nad Kranjem 17. julija.
V	uvodnem članku dr. Fran Grivec cfr.ilmctodiijsko idejo z izredno jasnostjo opredeljuje, ji odkaže njeno mesto v slovenskem katoliškem pokretu in naznačuje glavne smernice dolu za cerkveno zedinjenje. »Cirilmetodij-ska ideja ima postati vodilna smernica in bi-stvemi sestavni del slovenskega verskega življenja, smer in slog slovenskega kutoličanstva. Cirilmetodijska ideja je našo slovenska in slovanska oblika bistvene krščanske ideje in Kristusove zapovedi bratske ljubezni in vesoljne krščanske edinosti. Càrilm'etodijska ideja je organski življenjski izraz in življenjska funkcija slovenskega katoličanstva. krepek nagib in izraz verskega življenja, smernica naših odnosov do vzhodu in zapada, regulativ in opora naše narodne in verske zavesti, naše narodne in verske orientacije. Ci ril metodi jska ideja nas opozarja, da moramo nujprej sami sebe temeljito pokrist ja li iti in prenoviti, da bomo sposobni za glasnike Kristusove ljubezni in krščanske edinosti. Moč krščanstvu je predvsem odvisna od krščanskega življenja, ofi močnih krščanskih osebnosti. Krščanstvo ni osvojilo sveta z učenostjo in teoretično logiko, ne s teoretično apo-logetiko. marveč je zmagalo z neizprosno logiko življenja v Kristusu, z osebnim zgledom in z žrtvami. Podobno je z idejo cirilme-todijsko. Ne z modrovanjem in dokazovanjem, marveč z vitalno močjo osebnosti, zgleda in požrtvovalnega idealizma bo cirilmetodijska ideja mogla osvojiti in prekvasiti slovensko ljudstvo. Najprej moramo s cirilmetodiijsko idejo prekvasiti naš narod, katoliške Slovune in sploh katoliški svet; potem šele bomo vpraševali, kdaj bomo dosegli večje uspehe na vzh-oduc to so markantno izklesane misli dr. Grivčeve, ki imajo pomen velikega kulturnega programa.
V	sledeči razpravi, ki ji je naslov: Kaj nam pomeni cirilmetodijska iaejn, ugotavlja Franc Terseglav, razlagajoč z njemu lastno ostrostjo analize dopolnjujočo se polarnost zaptidnegn in vzhodnega religioznega gledanja. da je »cirilmetodijska ideja za nas neizmerna poživitev naše vere, uu.šega religioznega življenja, našega življenja sploh, je realizacija našega katoličanstva. Mnenje, ki katoli-čanstvo istoveti s tako zvanim .duhom zapada*. je herezija. Vzhodno vprašanje je za nas. ki iščemo obogatenju lastnega religioznega življenja, bolj rellgiozno-pedagoškega nogo misijonskega pomena. V vzhodnem krščanstvu so se kljub njegovemu velikemu ponižanju in vnanji nemoči ohranile neke osobite duhovne sile, ki so nam za preporod in obnovo našega lastnega religioznega življen ja neobhodno potrebne. Obogateni za te vrednote, bomo svoje lastno krščanstvo živeli v polnosti in dejanju. Tako je
1 problem edinstva načelno v prvi vrsti rešeu po
' uuài lastni rasti v polnost Kristovo.«
Dr. Valerij Vilinskij, pravoslaven Rus, ki je študiral v Pragi, v članku »Pota k cerkvenemu zedinjenju« v zelo zgoščeni duhoviti obliki razpršuje piavoslavne prodsodke proti katoličunstvu. »Najprivlačnejša,« pravo, »je ona čudovita, nadčloveška vztrajnost, s katero se latinska cerkev prizadeva, da izpolni m uresniči celotno Kristusovo oporoko. Že ta okoliščina sama prepričuje o pruvovernosti katoliške cerkve. Sodobno ktitoličunstvo je prav tako vredno, da ga proučujemo, kakor katoličanstvo srednjega veka ali pa iz prvih krščanskih stoletij. V njem ni nikakega razpada, marveč je cerkev, ki more porajati vsak trenutek odlične svetnike, proizvujuti čudeže — vse to navdaja opazovavca z občudovanjem. Katoličanstvo je stalno napeto pričakovanje Kristusa; božja misel popolnoma prevladuje in nadvla-duje vse tradicionalno in privajeno. Različni narodi in plemena so zvezana v skupni veri in občestveno katoliško versko čuvstvovanje je glavni temelj njih mišljenju in psihe.c
V sledečih izvajanjih »Poznavanje vzhodu« nam Edvard Kocbek s sugestivno silo svojega toplega izražanja razkriva dušo Vzhoda, vzhodne kulture in vzhodne religioznosti. »Vzhodno krščanstvo je slovesno sakralno religija. Živi iz majestetično oblikovanih institucij. močne tradicije, meništva. starčevstva in iz enovito kipovitega duha očakov. Poseduje najčistejše in najgloblje izkustvo mirnega notranjega življenja, a živi radi pasivnosti v ve-dni nevarnosti zunanje pod jarmijenosti. Vzhodni svetniki naj predstavljalo inkarnacijo Sv. Duha. med tem ko zapadni ,lloje za Kristusom4. Miselnost vzhodne teologije in verske filozofije se naslanja na Platona. Obsega centralno idejo božje Modrosti, ki jo je izoblikoval najbolj So-lovjev. Zelo razširjena in vzhodnemu krščanstvu lastna je koncepcija božjega človcčanstva in mistična koncepcija svete cerkve po svetem Pavlu.c
Praktično zelo važen je članek France« ta Steleta »Slovenska inteligenca iu cirilmetodijska ideja«, ki poudarja |>otrebo. da se slovensko katoliško razunmištvo prepoji s ci-nilmetodijsko miselnostjo. Jun âedi v'y naijj podaja zelo izčrpno zgodovinsko in ideološko sliko razvoja cirilmctodi jske ideje v slovenskem dijnštvu. Članke zakl jučuje Vital Vodušek s kratko pesniško lepo ekshorto: Iz božjih virov.
Zgodovinar slovenskega kulturnega življenja pa Ihj našel predragoceno gradivo v »Razgledu«, kier univerziitctni profesor dr. A. Suoj |K>da ju ol> dvajsetletnici Apostolstvn sv. Cirila m Metoda historijat cirilmetodijskega pokreta med Slovenci. Inicijator je bil dr. Grivec (leta 19(U). Veliko sta se zn to pihanje prizadevala tudi dr. Krek in dr. Mahnič. Na koncu zvezka je navedeno slovstvo ki se tiče vzhodnih problemov. Tu so uredniku pomagali med drugimi tudi sloviti ruski filozofi Boris Jakovenko, Nikolaj Berdjujev, N. Loški, Simon Frank, profesor Kurcevski in Valcrijan Vilinski. Literatura se ! bo *c- nadaljevala In bodo »Križu« za in seznam I hvaležni vsi slovenski kulturni delavci. —k—
Kako Ljubljana raste, živi in umira
Nekaj številk iz leta 1929 Kako je Ljubljana rastla
Ob koncu leta napravi vsakdo bilanco, za koliko in v čem je napredoval ali pa tudi za koliko je nazadoval. Zakaj ne bi mesto Ljub-. Ijana imelo svoje bilance? Bilanca mesta bi obsegala več postavk. Ena teh pa mora obravnavati tudi vprašanje: Pa je Ljubljana v tem letu tudi kaj zrastla, so letos kaj zidali v njej? Se je l. 1929. Ljubljana kaj povečala? Odgovor na to vprašanje more biti zadovoljiv: leta 1929. se je v Ljubljani dogradilo Ln pričelo z dograditvijo mnogih poslopij, nekatera večja pa so še vedno v delu, Hvala Bogu, reči moremo, da je v mestu Ljubljani še mnogo življenjskih moči; mesto samo bi še hitrejše rastlo, kakor je rastlo dosedaj. Da ne raste dovolj hitro, ni vzrok v pomanjkanju ljudi — teh je še preveč in vedno močnejše silijo z dežele v mesto, — temveč v pomaujkanju kapitala za zidanje stanovanjskih poslopij.
Vendar pa moremo reči, da je bilo prošlo leto v tem oziru za Ljubljano zelo ugodno in je bilo zgrajenih mnogo hiš in poslopij. Zidalo se je na vseh koncih in krajih mesta, na vse strani se je Ljubljana pričela krekpo širiti. Vendar pa se je opazila težnja, da se mesto širi proti severu, na Ljubljansko polje, proti Bežigradu in Brinju, dočim se je letos na jugu, to je na Mirju in v Trnovem, zidalo le malo. V mestu samem pa so se seveda za-zidavali zadnji ostanki prostih parcel (Miklošičeva cesta, Simon Gregorčičeva ulica itd.), v kolikor ni branila zidati na teh parcelah njihova visoka cena.
Največja stavba, ki je bila letos dozidana, Je bila nedvomno Rdeča hiša na Poljanski cesti. 114 družin je našlo v njej stanovanj. Po obsegu in ogromnosti dimenzij je to skoro gotovo največje poslopje v Ljubljani, če izvzamemo Grad, strank pa bi bilo več kvečjemu morda še v Kolizeju.
Druga večja stanovanjska kolonija, ki je bila letos dovršena, je ona mestnih hišic na Vodovodni cesti. Ideja reševanja stanovanjske krize je tukaj cenejša in boljša, kakor pa pri takih kolosih, ko je Rdeča hiša. Mestna kolonija na Vodovodni cesti šteje 16 hišic s 64 stanovanji ter je veljala mestno občino 3,000.000 Din. Stranke so se v te hišice vselile že koncem leta 1928., dasi so bile hišice dovršene šele letos na spomlad in spadajo torej pod bilanco za leto 1929.
Najlepša stavba, ki se je prošlo leto gradila v Ljubljani, pa je gotovo štirinadstropna palača Viajemne zavarovalnice. Pričeli so jo graditi že 1. 1928., dovršena in namenu izročena pa bo šele novembra 1930. Prošlo leto pa so jo že spravili pod streho ter že sedaj, v surovi, neizdelani obliki učinkuje prav monu-mentalno na Masarykovi cesti. Je to stavbeno delo, pri katerem se bo uveljavil genij slovenskega mojstra Plečnika v vsej svoji veličini.
Po dolgih težavah je bila letos končno dograjena in namenu izročena lepa palača Poštne hranilnice.	y
Poslopje, ki je za Rdečo hišo, Vzajemno zavarovalnico ter Poštno hranilnico največje, kar se jih je v Ljubljani gradilo, je »Trgovski dom« v Simon Gregorčičevi ulici. Tudi ta je bil že 1. 1929. pod streho, dogradili pa ga bodo letos Dom je trinadstropen in bo veljal trgovske organizacije 2,800.000 Din. V njem bodo imele trgovske organizacije svoje lokale, stanovanje pa bo imel le eno.
Letos je bil prometu izročen tudi hotel »Miklif« pred glavnim kolodvorom.
Na Miklošičevi cesti je letos pričel graditi štirinadstropno hišo stavbenik Battelino. Ta hiša bo imela šest stanovanj in bo veljala okrog 2 milijona dinarjev.
Dalje je bilo letos dograjenih oziroma do-zidanih do strehe 1 trinadstropna hiša s 6 stanovanji, 3 dvonadstropne s 15 stanovanji, 70 enonadstropnih s 156 stanovanji in 84 pritličnih in visokopritličnih hiš s 105 stanovanji. Adaptiranih in prizidanih je bilo 26 stanovanj ter 21 novih sob ter več samostanskih in hotelskih sob. V te številke niso vštete barake na Galjevici, kjer je bilo zgrajenih tudi približno 60 stanovanj, zasilnih seveda .
Skupno računano: Ljubljana je dobila leta 1929. nad 200 novih poslopij s približno 300 stanovanji. Točnih statističnih podatkov za 1. 1929. zaenkrat seveda še ni.
Gradbena sezona je bila 1. 1929. živahnejša kakor 1. 1928. Najbolje se dasta obe stavbni sezoni primerjati med seboj, če navedemo, da je imel stavbni referent 1. 1929. 500 stavbnih komisij, 1. 1928. pa 487. Tudi je šlo 1. 1929. za mnogo večje stavbe in stanovanjska poslopja kakor 1. 1928.
Javna dola so nasprotno 1. 1929. proti drugim letom zaostala. Tlakovala se ni nobena široka cesta ali večja ulica, pač pa se je izvršila po načrtih in pod vodstvom profesorja Plečnika krasno uspela regulacija okraja okrog Križank. Ilirski steber, postavljen v jeseni 1. 1929., je v kras tamkajšnji okolici in vsej Ljubljani. Knežji zid pa tudi v tej obliki, kakor jo ima danes, ne sme ostati za večno, temveč bo treba zemljišče nazadnje le zazidati.
Znatno olepšal se je 1. 1929. tivolski park. Zasnjen je bil s cvetjem levi del parka, v drevoredih na so bila izlrebljena starejša stroh-
nela drevesa. L. 1929. dograjeno kopališče S. K. Ilirije pomenja tudi lep napredek Ljubljane, Ljubljančanom pa korist in ugodje.
>Zveida< je ostala taka, kakor je bila prejšnja leta. (K sreči! pravi marsikak Ljubljančan.) Padlo je le nekaj prav starih dreves.
Noben Ljubljančan pa ne bo rekel »k sreči« ob misli, da je tudi Ljubljanica ostala prav taka, kakor je bila. L. 1929. v tem oziru ni prineslo sreče, morda jo bo leto 1930. To bo poleg zgradbe nove carinarnice največja naloga, ki čaka nas Ljubljančane v novem letu.
Končen sklep: 1. 1929. je dihala Ljubljana iz polnih pljuč. Rastla je, veselo se širila, lepšala. še je čvrsta ta ljubljenim slovenskega naroda in če jo kaj kazi — Bog daj sTečo v novem letu in v vseh prihodnjih, da odpravimo še to.
Življenje in smrt
Stolna župnija
je »nobel« fara. Središče mesta obsega: Mestni trg, Breg, Gosposko in Židovsko ulico, del Poljanske ceste. Sama trgovina in kupčija živi tu. Delavstva je v tem okraju manj, nihče, razen redkih prav bogatih, nima tod vrta. Same tesno skupaj zidane hiše. Tu je malo stanovanj, več je trgovin in delavnic. Zato je v tem okraju manj smrti in manj rojstev, čeprav šteje župnija okrog 3800 prebivalcev. Rojenih je bilo 1. 1929. v stolni župniji 12 novih Zemljanov, šest fantkov in šest punčk, umrlo je 18 oseb, osem moških in deset žensk. V stolni župniji umirajo le stari ljudje. Povprečna starost 1. 1929. umrlih župljanov je bila 57 let, dočim je znašala ista pred 50 leti (1. 1879.) 36.6 leta; takrat je umrlo 67 župljanov.
Najmlajši mrlič je bil star en dan, najstarejši 88 let. Vsled ostarelosti jih je umrlo 8, vsled srčne napake 4, vsled tuberkuloze 4. Zanimivi so slučaji nesreč, radi katerih je umrlo petero mladih ljudi: zadušila se je s fižolom; smrtno ponesrečil vsled padca z mo-tocikla; vsled neprevidnosti pri skoku na vozeči vlak padel pod vlak, ki ga je povozil; utonil pri kopanju; padel z drevesa in si prebil lobanjo.
Izven Ljubljane bivajočih in tam umrlih ter v Ljubljano prepeljanih in pri Sv. Križu pokopanih je bilo 11 Ljubljančanov.
Pred sto leti je umrlo v stolni župniji 75 župljanov; njih povprečna starost je bila 36 let.
V	zadnjih letih izkazuje mrliška knjiga veliko manjše število mrličev kot preje; vzrok so deloma močno zboljšane higijenske razmere, deloma pa dejstvo, da visoko število Ljubljančanov umrje v zadnjih letih v bolnici.
Več pa je v stolni župniji porok. L. 1929. je bilo v stolni cerkvi 42 porok. Ali stolni župni urad je moral sprejeti na znanje tudi nesorazmerno visoko število ločitev — sedem. Torej 16% v primeri s porokami.
V frančiškanski fari
se ljudje menda najrajše poročajo. 388 porok je bilo 1. 1929 v tej župniji, pa je še dosti parov takih, ki so se izognili »jezikom in zija-lom« mestnih zavistnežev ter se odšli poročit na Brezje ali kam drugam. Da je vsako leto toliko porok, je menda vzrok v tem, ker je fara v središču mesta, cerkev najbližja mnogim župljanom drugih župnij, no, in pa ljudje imajo tod največ smisla za »ohcet«. Res je tudi, da ima visoko število porok za seboj še drugo posledico: visoko število ločitev. »Bogata« fara je torej predvsem »bogata« porok in ločitev. Najstarejšemu ženinu v frančiškanski fari je bilo 64 let, trem najmlajšim nevestam pa 17, 18 in 19 let.
Rojstev je v tej fari spričo njenega visokega števila prebivalcev, 12.000, le zelo malo: samo 66 jih je bilo v vsem letu.
Smrti je bilo skoraj toliko, kolikor rojstev: 61. Najstarejši, ki je 1. 1929 v tej fari umrl, je bil dr. Franc Papež. Umrl je v starosti 91 let. Tudi tragičnih smrti je bilo v frančiškanski fari dovolj: trije samoumori so bili 1. 1929.; s plinom se je po nesreči zastrupil Franc Zadravec, Vaclav Hejnic pa je padel kot žrtev zločina,
Od Tranče do Ižanske ceste
sega šentjakobska fara. Ves desni breg Ljubljanice spada pod zvon šentjakobske farc in Grad seveda tudi. Ni bogata ta fara, tako strašno »revna«, kakor to trobijo ženice v drugih farah, pa tudi zopet ni. Delavci, še več delavke, posebno one iz tobačne tovarne, manj premožni hišni posestniki, manjši trgovci in nameščenci, to so prebivalci te fare. Ampak če vprašate njenega gospoda župnika: »Pa kaj pridejo v cerkev? Izvršujejo verske dolžnosti?« gospod župnik radostno pritrdi: »Čez svoje župljane se pa radi tega res ne morem pritožiti! Ne zapišite, da so pri nas brezverci, ko niso. Vsi so pobožni, izjem je le malo!«
V	šentjakobski fari ima le malokdo kaj zemlje. Ljudje žive stisnjeno v majhnih stanovanjskih kasarnah, rojstev je tu približno toliko kot smrti. Leta 1929 je bilo si oaj 39 rojstev in 43 ljudi je umrlo. Tudi v šc ^b-ski župniji doživljajo ljudje visoko sta \!i skoro vsi, ki so 1. 1929 umrli v star* rog
90 let, so bili sami revni ljudje. Dolgo žive ti ljudje in neradi umirajo — na 6500 ljudi le 43 smrti v enem letu! Seveda bi bilo tu lahko več rojstev, ali šentjikobski okraj je predvsem oni del mesta, k unor se naseljujejo posebno in zlasti samski l udje ter vpokojenci.
Ampak — poročajo se pri Sv. Jakobu ljudje strašno radi Kronika šentjakobske župnije ne šteje za 1. 1929 nič manj kakor 63 porok. Posebno o enem paru mora imeti jezik poročevalca, to se pravi njegovo pero, hudo velikega povedati. Temu paru ni padlo nič drugega v glavo, oziroma v obe glavi, da se poroči baš in nalašč na starega leta dan. Samo, da bi imeli časnikarji več sitnosti in prepira z gospodi strojnimi stavci ter gospodi meterji, naj za božjo voljo spravijo še ta par v novoletno številko, da bo šentjakobska popolna. Pa ne bo nič hudega, vsaj za to zakonsko dvojico ne. Naj prejadrata srečno oba mejo med obema letoma, lani 1. 1929 sta še bila samska, letos 1. 1930 že zakonca!
Prav v šentjakobski župniji je najbolj viden splošen povojni pojav, da se ljudje v zelo zgodnjih letih poročajo. Brez eksistence, brez stalnih dohodkov, brez stanovanja
No, starejši ljudje se v Ljubljani tudi še poročajo, pra^ stari pa ne, vsaj v šentjakobski fari ne. L. 1929 ni bil noben zakonec v tej fari starejši od 50 let.
Na šentjakobsko faro odpade precej tragičnih dogodkov. Na »Špici« jc utonil Albin Berčič, mrtvo so našli v stanovanju Alojzijo Poharčevo, na sredi ceste je ves onemogel in utrujen omagal ter umrl delavec Ivan Mlakar, v svojem stanovanju na Starem trgu je zgorela Marija P. Tudi v šentjakobski fari umirajo ljudje v nesreči in radi neprevidnosti. Rak je pobral pet žrtev, jetika štiri.
»Bahava« fara
Krakovo in Trnovo spadata oba pod trnovsko župnijo. Ta župnija se more postaviti z dejstvom: število rojstev je v njej stalno večje kakor število smrti. Trnovska župnija obsega ves levi del Ljubljanice od mestne meje do Cojzove in Rimske ceste, povrhu pa še ljubljanski del Barja.
Trnovski župniji pravi ljudska govorica »bahava fara«. Kajpak, v Trnovem so zeljarji, vrtnarji, salatarji, ti so se postavljali: »Mi imamo, pa se bahamo!« Ali samih bogatih vrtnarjev in lastnikov .posestev je le manjši del v Trnovem. Vsa župnija šteje (po zadnjih podatkih) 6800 duš. So v Trnovem še delavci, uradniki in drugi stanovi. Trgovine in obrti jc le malo v tem okraju. Na kaj se Trnovo torej še lahko »baha« v modernem smislu? Na to, da ima mnogo otrok! Da izkazuje več rojstev, kakor smrti. Za mestni okraj je to zelo redka jn omembe vredna trditev. Leta 1929. — če ne štejemo vmes zadnje tri dni — je bilo v Trnovem 71 rojstev in 42 smrti. To se pravi, da je Trnovo v letu 1929. narastlo za 29 ljudi — če se ne bi nihče izselil in nihče naselil v njem. Samo enkrat bi bilo treba pogledati pred »rdečo kasarno«, kako se tam mladina igra, skače in se veseli življenja. Pa tudi stari ljudje ne obupavajo v Trnovem. Treba je le pomisliti, da je
najstarejši človek,
ki je 1. 1929. umrl v Ljubljani, umrl v Trnovem. Ta najstarejši človek je bil 95letni Ivan Bab-nik. Bil je vdovec, svoj čas posestnik, na stara leta pa prevžitkar. Stanoval je v Trnovski ulici št. 17. Rojen je bil I. 1834. v Fužinah.
Kaj pa poroke?
Starejši ljudje, kadar se dobe skupaj, govore o pokojnih, ki so šli in jih ni več. Mlajši ljudje pa drugače: »Kdo se je poročil, kdo oženil in katera omožila?« V Trnovem, kraju nesrečnega imena in srečnih, pa tudi nesrečnih zakonov, — je bilo leta 1929. nič manj kakor 79 porok. Vse po imenu navajati, oprostite zale Trnovčankc, res ne smemo. Ampak: najmlajši par ni 1. 1929. štel skupaj več kakor 38 let. Bila sta 191etni fotograf K. F. in 191etna šivilja G. B. Mlada poročenca, — vam vsem, še neporočenim, dasi zalim Trnovčanom — in tudi piscu teh vrstic, ki se tudi šteje med »ledig« Trnovčane — pa 1. 1930. in v letih 1931. do 1940. veliko sreče in zakonskih jarmov!
Kmečka fara
to jc v ljudski govorici še vedno šentpeterska fara. Prav po krivici, zakaj kmetov je v njej le malo in še li so v zunanjih vaseh. V mestu lii več kmetov, v Mostah jih tudi sedaj ni več. Še vedno je šentpeterska fara največja fara v vsej ljubljanski škofiji. Ima 27.500 prebivalcev, od teh je 18.200 v mestu, 9300 pa zunaj mesta. Ampak ^ ne mestni« Šentpeterčani v eni stvari prav krepko dajejo »mestne« v ža-kelj. Čeprav je zadnjih še enkrat toliko, kakor prvib, vendar se zunaj mesta v šentpeterski fari rodi neprimerno več otrok. Skupno je bilo I. 1929. krščenih pri Št. Petru (razen bolnišnice seveda) 242 otrok, od teh pa je bilo samo 100 mestnih, 142 pa »deželskih«.
Umrlo je 213 oseb, od teh 130 v mestu, 83 pa v okolici. V okoliških občinah se sorazmerno rodi torej več otrok. V šentpeterski fari jc umrlo več zelo starih ljudi. Ljudje dočakajo tu visoko starost. 25 ljudi nad 80 let. Najstarojši mrlič je bila hišna posestnica Jo-sipina Friederlch, rojena Perdan. Umrla je v starosti 88 let Kar velja za vsako mestno faro, velja tudi za šentpetersko faro. nacl polovico faranov pa se rodi in unirie v bolnišnici.
Pri tako obsežni fari, kakor je šentpeterska, je seveda bilo tudi dosti tragičnih dogodkov. Sem spada še vedno nepojasnjena nasilna smrt ZCchbauerjeve in Bitenca na Selu.
Habe se je ponesrečil v triglavskem pogorju, Marijo Podržaj je na Viču strlo motorno kolo, ponesrečenega letalskega častnika Ostanka so pripeljali iz Novega Sada, trgovec Drago Schwab se je ponesrečil na lovu, vlakovodja Miroslav Nodlak je postal žrtev železniške katastrofe v Rajhenburgu, Ignacij Demšar je padel s tunela na Martinovi cesti, utonila sta Martinovi cesti, utonila sta Jožef Kordiš in Jožef Kordiš in Marija Mezek. Izvršen je bil en detomor in dva samoumora. Med žup. ljani, ki umirajo doma, kosita jetika in rak le malo. Prva je pobrala štiri ljudi, drugi tri. Največkrat mora župni urad zapisati v svoje knjige kot smrti vzrok: ostarelost. Šentpeterčani so zdravi in krepki ljudje. Prav na stara leta šele jih večina klone pred smrtjo. Mrtvorojenih je bilo 8.
Kakopak da so se Šentpeterčani lani tudi ženili, Šentpeterčanke pa možile. 185 ženito-vanj je bilo lani, ločitev pa razmeroma malo: 14. Najstarejšemu ženinu je bilo 64 let, njegovi nevesti 37 let. Drugi najstarejši par je bil: ženin 58 let, nevesta 35, tretji: ženin 54. nevesta 42 let.
Mladih parov je bilo seveda še več. Nevesti sta bili dve s 17 leti, njuna ženina pa sta bila deset in osem let starejša. Tretji najmlajši nevesti je bilo 18 let, njenemu ženinu 25 let. Najmlajšemu ženinu je bilo 19 let, njegovi nevesti 22 let.
Tako so se 1. 1929. porajali, umirali ter ženili naši Šentpeterčani. Da bi se porajali še bolj, umirali še manj, to želimo vrlim Šent-peterčanom v nqvein letu, ženili pa kar se le da: s pametjo in srcem obenem!
Najmlajša fara
ljubljanska je šišenska fara. Sami delavci so župljani nove fare, ki razen Spodnje šiške obsega že Bežigrad. Razlika med rojstvi in smrti je tu dokaj znatna. Rojstev je bilo 73, smrti 52. Najstarejša umrla sta bila 83 letni postre-šček Franc šušteršič in 83 letna vdova Marija Štrukelj. Visoke starosti pa ljudje v tej 8500 duš številčni fari ne dosegajo. Tragični slučaji smrti so še znani: Ivan Berčič in Ivan Bizo-vičar sta se zastrupila s plinom v Steyrovi garaži, sprevodnika Franca Dobrovoljca je po-I vozil vlak, na Vodovodni cesti pa so našli za-j davljenega novorojenčka.
Porok je bilo 1. 1929. v šiški 56, oklicanih pa je bilo 93 parov — znamenje, da se šišen-j čani hodijo radi drugam ženit, največ v mesto. ! Najstarejši par je bil: ženin 64 let, nevesta pa 46. Najmlajši nevesti je bilo 17 let Tudi 1 v šiški se torej ljudje poročajo v vseh starostnih dobah.	"r
Bolnišnica
nima za človeka samo dvoje možnosti: ali zdravje ali smrt, temveč še eno: življenje. Ni bolnišnica samo kraj smrti, je tudi kraj življenja. 17.700 bolnikov je bilo 1. 1929 sprejetih v ljubljansko bolnišnico. Umrlo jih je od teh 935. To se pravi: vsak osemnajsti bolnik povprečno umre v bolnišnici, sedemnajst jih izmed osemnajstih odide zdravih ali vsaj živih.
In še v drugem oziru je bolnišnica kraj življenja. L. 1929 je ugledalo luč sveta v bolnišnici 1270 novih prebivalcev zemlje. Torej se jih je več rodilo v bolnišnici, kakor umrlo. Kakor od umrlih, tako tudi od novorojenih računajo, da je med njimi le ena tretjina Ljubljančanov. L. 1928 je umrlo v bolnišnici manj ljudi: 835, rodilo pa se je več otrok: 1355. L. 1929 bi bolnišnica gotovo beležila večje število porodov kakor 1. 1928; da jih ni, je vzrok v tem, ker je bila ženska bolnišnica 1. 1929 za mesec dni radi popravila zaprta.
V bolnišnici ne umirajo ljudje prav v visoki starosti. Smrt v visoki starosti je v bolnišnici zelo redka. Le malo jih umre v starosti 80 let, najstarejši bolnik, ki je 1. 1929. umrl, pa je bil bivši bančni sluga Josip Vimpoljšek. Najnavadnejši vzrok smrti v bolnišnici je jetika. Za njim pride seveda v prvi vrsti rak. Poškodbe in rane tudi ne zaostajajo. Dosti trpljenja, morje gorja doživlja vsako leto bolnišnica in spoznanje bolniškega duhovnega skrbnika kurata g. Ignacije Slane je bilo resnično doživeto: Najtežje je: umirati v zavesti, da smo zapravili življenje! To je bil eden prvonagrajenih odgovorov na »Slovenčevo« vprašanje Kaj je najtežje?« Odgovor je dalo poznavanje življenja.
Magistratna statistika
ki edina more podati točno življenjsko sliko o ljudskem gibanju v Ljubljani, seveda še ni popolna in morejo za splošen pregled o rojstvu in umiranju v 1. 1929. služiti le približni podatki: Od 1. januarja do 28. decembra 1929 je v Ljubljani umrlo skupno 1302 osebi (vštevši vmes mrtvorojene). Od 1. januarja do 1. avgusta 1929 se je v Ljubljani rodilo 453 otrok in sicer 241 dečkov ter 212 deklic. Te številke same ob sebi so nepopolne, samo čc pomislimo, da sc je samo v bolnišnici v vsem letu rodilo 1270 otrok. O življenjskem gibanju v Ljubljani v lući statistike bi se dalo govoriti tedaj, ko bo mestni socialni urad izdelal statistiko za mesto Ljubljano. To pa zahteva dokaj dolgotrajnega truda in zato naj zaenkrat služijo našim čitateljem ic številke, ki smo jih zbrali mi ob koncu I. 1929v
Sport v letu 1929
Jugoslovanski sport
Takoj po prevratu, ko smo imeli priliko gledati reprezentančne tekme eno za drago, smo se nadejali, da bo kvaliteta našega nogometa no samo ostala, temveč, da se bo dvigala. V tem upanju so nas tembolj utrjevale zmage naših vodilnih klubov napram klubom iz Avstrije, Češke in Španske, kajti v tej dobi je veljal nogomet Češke iu Španske za najbolji v Evropi. Toda te nade, da bo dobil naš sport mednaroden sloves so trajale samo do 1.1922. Od tega časa naprej je pa pričela kvaliteta našega športa padati. Stari igralci niso več mogli, mlajši pa še niso bili dorasli. In ta delna več ali manj očitna kriza traja še sedaj. Najbolj je vidna ta kriza v tem, da letos sploh" nismo bili vabljeni na sodelovanje v tekmah za Srednje-evropski pokal. Tudi J. N. S. ni mogel docela izvesti svojega programa. Mesto že običajne številke 7 (tudi največ porazov smo doživeli s 7) smo imeli samo 5 reprezentančnih tekem. To pove toliko, da smo v mednarodnem športnem življenju brez veljave. To konstati-rati je nujna potreba. Toda teh pet tekem nam je dalo dobro bilanco. Ni namen tega članka razniotrivati vzroke zakaj naš nogomet ne napreduje, eden glavnih vzrokov je pa brez dvoma slaba organizacija prvenstvenega tekmovanja. Kažejo se pa že znaki izboljšanja. Poseben uspeh je dosežen s tem, da se je ustanovilo tekmovanje za Balkanski pokal, na katerem sodelujejo s svojimi reprezentancami vse balkanske države. Upajmo le, da ne bo ta edini uspeh v naši mednarodni športni politiki radi krize v J. N. S. propadel. Kajti v tem pokalnem tekmovanju bomo (vsaj pričakujemo) igrah glavno vlogo, s tem bo pridobil naš nogomet zopet potreben ugled.
V	toliko v kolikor je nogomet nazadoval beležimo v zimskem in plavalnem športu nad vse zadovoljive uspehe. Na nič manj kakor šestih mednarodnih smuških tekmah so star-tali naši smučarji. In to z uspehom.
Ravnotako tudi plavači. Le fatalen slučaj nam je vzel letos Slovansko plavalno prvenstvo.
Naši teniški igralci in lalikoatleti se niso mogli afirmirati niti v najbližji okolici, ki zda-leka ne dosega rezultatov doseženih na mednarodnih prireditvah.
Upajmo pa, da bo novo ustanovljena vse-sportna zveza v stanu organizirati ves sport na zdravi podlagi.
V	teh težnjah, bomo podpirali naš sport nadalje, isto pričakujemo tudi od naše športne javnosti.
Bilanca zveznih, podzveznih in klubskih prireditev
Reprezentančne tekme ). N. S. — Podzvezne reprezentančne lekme. — Mednarodne tekme klubov.
Pri domaČih prvenstvenih tekmah je rezultat viden na koncu sezone. Iz tabele je jasno razviden uspeh in delo kluba. Vse drugače je pa pri mednarodnih tekmah Zato sem sestavil spodnjo tabelo, da bodo na koncu leta naši športniki jasno videli sliko dela in uspehe naših klubov. Iz te tabele si bo naša javnost sama napravila sodbo o delovanju naših klubov in jih tudi v bodoče podpirala v njih težkem vzgojnem delu.
jugoslovanska nogometna zveza.
V letu 1929. je vrhovna organizacija slavila desetletnico svojega obstoja. Iz rajnih razlogov se ni moglo docela izvesti vseh nameravanih tekem.
10. maja: Jugoslavija:Romunija 3:2, tekma za kraljev pokal v Bukarešti.
19. maja: Jugoslavija :Francija 3:1 v Parizu.
29.	junija: Jugoslavijarčeška 3:3 v Zagrebu. 6. oktobra: Jugoslavija:Romunija 1:2, tekma
za Balkanski pokal v Bukarešti
28. oktobra: Jugoslavija:češka 3:4 v Pragi. Lansko leto smo imeli 7 reprezentančnih tekem od katerih smo v treh zmagali, v štirih pa podlegli z diferenco 11:17.
Letos smo pa odigrali 5 reprezentančnih tekem. Od teh smo v dveh zmagali, v dveh podlegli in eno igrali neodločeno. Diferenca je boljša in sicer 13:14.
Podzvezne in medmestne iekme.
3. februarja: Zagreb:Ljubljana 7:0 v Zagrebu. 6. maja: Zagreb:Dunaj 2:1 v Zagrebu.
12.	maja: Belgrad:Subotica 2:0 v Belgradu.
30.	maja: Gradec:Zagreb -1:2 v Gradcu. 30. maja: Koroška:Slovenija 6:3 v Celovcu.
30.	junija Zagreb:Praga 3:3 v Zagrebu.
18. avgusta: Ljubljana:Maribor 0:1 v Ljubljani.
25. avgusta: Gradec:Ljubljana G:1 v Gradcu.
31.	avgusta: Zagreb:Gradec 5:1 v Zagrebu.* 31. avgusta: Belgrad :Spllt 2:2 v Zagrebu*
I. septembra: Gradec:Šplit 2:1 v Zagrebu.* 1. septembra: Zagreb: Bel grad 4:2 v Zagrebu.* 1. septembra: Zagreb jun. : Ljubljana jun. 2:1 v Zagrebu.*
1. septembra: Maribor:Gradec 2:2 v Gradcu.
21.	septembra: Belgrad:Zagreb 4:0 v Belgradu.
22.	septembra: Belgrad:Zagreb 5:2 v Belgradu.
22.	septembra: Maribor:Celovec 4:2 v Cel ovcu. 10. novemb.: CeIovec:Maribor 4:3 v Mariboru. Iz te tabele je razvidno, da smo imeli 18 medmestnih tekem, od teh 10 mednarodnih, od katerih stn najvažnejši tekmi z Dunajem in Prago. Score teh medmestnih tekem .je 27:32. Seveda se tekme s Celovcem ne morejo prav za prav prištevali k večjim me<lnarodnim tekmam.
Mednarodne in važnejše iekme klubov.
r'rinažamo po redu vse mednarodne in važnejše prireditve naših klubov. Mogoče je, da ta tabela ni točila ker je zelo težko voditi evidenco o KJitOih v južnih krajih, ki so igrali tekmo z najbližjimi inozemskimi klubi.
13.	januarja: Jugoslavija Belgrad : Solun reprezentanca 3:4 v Solunu.
14.	januarja: Jug06lavija:Hiraklis 2:2 v Solunu.
23.	marca: Sparta:B. S. K. 7:2 v Pragi.
2-1. marca: B. S. K. : Prostjojov 2:2 v Proatje-jovu (C. S. R.).
Lahka atletika za športa, ki je v zadnjem času skoro
31. marca: Rapid:Villaeher S. C. 3:2 v Beljaku.
31. marca: D. S. V. MUnchen:Hašk 3:1 v Mo-nakovem.
1. apr.: Gradjanski:Floridsdorf 5:2 v Zagrebu.
1. aprila: Kastner & Ohler:Železničar 3:1 v Mariboru.
1. aprila: Rapid:K. A. C. (Celovec) 1:0 v Celovcu.
I.	apr.: Wacker 1860:IIašk 1:0 v Monakovem.
S. aprila: Florldsdorf:Hajduk 2:0 v Splitu.
7. aprila: Primorje:K. A. C. (Celovec) 7:1 v Celovcu.
21. aprila: Železničar : Villacher S. C. 4:4 v Beljaku.
5. maja: B.S. K.:Prostjejov (Češka) 2:1 v Belgradu.
5. maja: Jugoslavija :Prostjejov 1:0 v Belgradu.
9. maja: Slavija (Sofija):Gradjanski (Osijek) 2:1 v Osijeku.
II.	maja: Gradjanski:Slavija 4:2 v Zagrebu.
11.	maja: Hajduk:B. A. C. (Dunaj) 6:2 v Splitu.
12.	maja: Gradjanski:Slavija 2:1 v Zagrebu.
12. maja: Hajduk:B. A. C. 2:2 v Splitu.
12. maja: Primorje:Maribor 5:4 % Ljubljani. Primorje postane prvak Slovenije.
12. maja: Svoboda:Villacher A. C. 4:1 v Ljubljani.
14. maja: Slavija:B. A. C. (Dunaj) 3:2 v Sarajevu.
18.	maja: Wiener Sportklub:Jugoslavija 5:1
v Belgradu.
19.	maja: B. S. K.:Sportklub 1:1 v Belgradu.
19. maja: Rapid:Sturm (Gradec) 3:2 v Mariboru.
19. maja: Moravska Slavija:Gradjanski 1:0 v Zagrebu«
19. maja: Croatia (Zagreb):Sturm (Celovec) 4:2 v Zagrebu.
19. maja: Austria (Celovec) :Primorje rez. 4:3
v Celovcu.
19. maja: B. A. C.:SIavija 3:1 v Sarajevu.
19. maja: Banatul (Temešvar) :S. M. T. K. 4:2 v Subotici.
19.	maja: Proslava Rapida v Mariboru.
20.	maja: Gradjanski:Moravska Slavija 4:2 v Zagrebu.
20. maja: Austria:Primorje rez. 4:3 v Celovcu.
20. maja: Banatul (Temešvar):Sand 3:1 v Subotici.
20. maja: Proslava Rapida v Mariboru.
9. junija: Austria (Celovec):Rapid 6:2 v Mariboru.
12.	junija: B. S. K.:Kairo (Egipt) 7:2 v Belgradu.
16. junija: Sand:Kairo 2:0 v Novem Sadu.
28. junija: Bata (Zlin):N. A. K. (Novi Sad) 2:0 v Novem Sadu.
28. junija: B. A. C.:Obilič (Vel. Bečkerek) 4:1 v Velikem Rečkereku.
28.	junija: F. A. C.:Maribor 8:0 v Mariboru.
29.	junija: Bata:Radnički 3:1 v Novem Sadu.
29. junija: B. A. C.rObilič (Vel. Bečkerek)
4:2 v Velikem Bečkereku.
29.	junija: 10 letne proslave Maribora in Iler-
mesa.
30.	junija: Nicholson:B. S. K. 2:1 v Belgradu.
30. junija: 10 letne proslave Maribora in Her-
mesa.
30. junija: B. A. C.:Srbija (Vel. Kikinda) 2:1 v Veliki Kikindi.
30. junija: Austria:llirija 4:2 v Celovcu.
3.	julija: B. A. C.:Juda Makabi (Novi Sad) 5:3 v Novem Sadu.
4.	julija: B. A. C.:Dulcis (Vrbas) Vrbasu.
6.	julija: B. A. C.:Hajduk (Osjek) Osjeku.
0. julija: Bala:llirija 4:1 v Ljubljani.
7.	julija: Rata:Ilirija 3:2 v Ljubljani.
7.	julija: Slavia:B. A. C. 1:0 v Osjeku.
13.	julija: W. A. C.:Soko komb. 3:1 v Belgradu.
14.	julija: W. A. C.:B. S. K. 4:2 v Belgradu.
14.	julija: Ilirija:Austria 9:1 v Ljubljani.
4. avgusta: Sturm (Gradec):Rapid 5:2 v Mariboru.
10.	avgusta: Nicholson:llirija 8:2 na Dunaju.
11.	avgusta: Sportklub:Ilirija 12:1 na Dunaju.
11. avgusta: Gradjanski:Manheim (Nemčija)
3:2 v Manheimu.
17.	avgusta: Gradjanski:\Viesbaden (Nemčija) 0:1 v Wiesbadnenu.
18.	avgusta: Grad janski :Frankfurt (Nemčija) 3:3 v Frankfurtu.
24.	avgusta: Concordia:K. A. C. 3:1 v Celovcu.
25.	avgusta: Concordia:K. A. C. 5:2 v Celovcu.
8.	septembra: Rapid:Kastner & Ohler 2:0 v Gradcu.
8. septembra: Stunn:Rapid 1:0 v Gradcu, pokalno tekmovanje.
15.	septembra: Železničar:Villachcr (Beljak) 3:1 v Mariboru.
21.	septembra: Jugoslavija:A. C. 23 (Sofija) 7:2 v Sofiji.
22.	septembra: Jugoslavija:Slavija (Sofija) 0:0 v Sofiji.
22. septembra: MaribonPrimorje 3:0 v Mariboru. Maribor si osvoji pokal L. N. P.
6. oktobra: Villacher S. V.:Svoboda 8:0 v Beljaku.
27. oktobra: Sportklub (Graz) : Železničar 6:1 v Mariboru.
10.	novembra: Red Star:Svoboda 3:2 v Kni-telfeldu.
11.	novembra: Red Star:Svoboda 3:3 telfeldu.
19.	novembra: Ljubljani.
24.	novembra: v Ljubljani.
22. decembra: Wacker (Dunaj):Ilirlja 5:2 v Ljubljani.
25.	decembra 4:3 v llofu.
26.	decembra: Concordia:Plauen reprez. 3:1 v Plauenu.
29. decembra: Concordla:Minerva (Berlin) 4:3 v Berlinu.
Iz te statistike so razvidne iekme naših klubov. Ako sedaj sestavimo tabelo vidimo, da so igrali največ mednarodnih tekem:
2:1 v 6:1 v
razvijati. Omenili bi predvsem državno prvenstvo v Cross country teku, ki si ga je osvojih Šporn (Ilirija), ki je tudi na balkanskih tekmah v Atenah dosegel lep uspeh v Marathonskem teku. Največja priredi cev leta so bile pa Balkanske igre v Atenah. Pri teh tekmah se naši atleti niso ravno najbolje odrezali. Zasedli so šele tretje mesto.
Plavanje
Tudi v
tej panogi je zabeležiti velik napredek,	1ЛОО"и "„.,' J^TV. ,
kajti z zgraditvijo kopala je omogočen reden tre-	Je v Nemč.j. do podrobno* i izdelana i
ning. V kopališču Ilirije so se vršile letos tudi tekme zato nI nikjer kako občutne vrzeli ali napak« za državno prvenstvo. Največja mednarodna plavalna prireditev je bilo gotovo Slovansko plavalno prvenstvo v Varšavi. Pri teh tekmah je le fatalno naključje onemogočilo zmago našemu zastopništvu.
Ce torej pregledamo vse te tabele, ne moremo zaenkrat ugotoviti posbnega napredka (če izvzamemo zimski in plavalni sport), vendar se splošno opaža, da je kriza, v kateri se je naš sport dosedaj nahajal, prestane. Pot gre navzgor in temu naj služi tudi ta statistika, iz katere bodo lahko črpali športniki marsikak nauk.
V prihodnjem letu pa želimo našim športnikom, klubom in športnim forumom veliko uspeha.
ri, nad katerimi so včasih absolutno gospodovali
Amerikanci, prehajajo v Evropo. To so posebno Ta panoga športa, kt je v zadnjem çasu skoto gkokL v gkoku vl5ino , E a kur 7 atlet
J^lJ^lltt^JTÏ, kt eo v letu 1929 preskočili marko 1.90 m. Skok
s palico ima v Ameriki še vedno nadmoč, kajti tam jo več kot 25 skakačev z nmrko nad 4 m, vendar je tudi to stvar prijela Evropa, ki ima tudi nekaj takih skakačev, med katerimi je znan posebno slavni llolf. — Kar pa se tiče damske lahko atletike, moramo pripomniti, da Ima ta v Nemčiji svoje središče in je na trdnih temeljih. Nemčija ima izboren materijah Organizacija damsko
in
nikjer kako občutne vrzeli ali napake. Ženski sport potrebuje posebne skrbi in previdnosti. Nemci n. pr. pustijo ženski le 10 kratni start v enem celem letu. Taki in slični varnostni ukrepi so vzrok, da v Nemčiji tako narašča število športnic, ki so postavile Nemčijo v vso drugo luč kot kdaj preje. V Evropi jo danes Nemčija na prvem mestu. Malo se sliši o Rusiji, a vendar sta v pro-šlem letu mesti Leningrad in Moskva skupaj priredili lalikoatleiske meetlnge, na katerih je bilo 85.000 gledalcev. Vso pozornost zaslužijo severne evropske države. Švedska, Finska in Norveška bodo močna opora Evrope na prihodnjih olimpijskih igrah v Los Angelesu. Lahko atletiko pa še posebno pospešuje Italija, ki je v svojem športnem ministru Turati-ju dobila velikega podpornika. Z vso silo so dela danes v Italiji in ne brez uspeha, kajti imena Facelli, Tavernari in Becalli so postala že slavna. Italijani hočejo igrati važnejšo vlogo v športu in pričakujemo lahko, da se bo to tudi zgodilo. še Turčija se je vzdramila. Danes hitijo tam kakor za stavo, kar pa seveda ne zadostuje, kajti manjka jim dobre organizacije. Pri vsem tem medsebojnem tekmovanju pa sta se Evropa in Amerika naenkrat zavedli neke nove nevarnosti, ki jima preti v njih prvenstvu. V preteklem letu namreč so izredni uspehi Japoncev, Kanade in Južne Afrike zbudili vso športno javnost. Znano je, da je šla leta 1929 nemška elitna lahkoatletska vrsta na Japonsko, da se pomeri z Japonci. Nemci pa 60 le s težavo zmagali in se vsi osupnjeni vrnili domov. Lahka atletika zaznamuje na Japonskem tako velik napredek v letu 1929, da se je iznenadil svet. V največji tišini in molku so si Japonci zgradili krasne, nove in moderne športne prostore, zato sedaj povsod naenkrat samo strmenje in začudenje. Isti razmah skoraj je doživela tudi Južna Afrika in Kanada, torej le oni deli sveta, od katerih bi nihče kaj takega ne pričakoval. Zelo torej se je razširilo športno delovanje.
v Kni-
HennesîCelje reprez. 6:0 v Ilirija:Villaclier (Beljak) 4:2 Wacker (Dunaj) :Ilirlja 5:2 v F. C. Bavern (Hof):Concordia
marca: Grad janski :Floridsdorf 2:1 v Za-
grebu.
81. marca: Maribor:Kastner & Ohler (Grao) 4:2 v Mariboru.
* Ob priliki proslave 10-letnega obstoja Z.N.P.
1.	Gradjanski
2.	B. S. K.
3.	Jugoslavija
3. Ilirija
5.	Rapid (Maribor)
6.	Hajduk
7.	Železničar (Maribor)
8.	Svoboda
9.	Primorje
Velika je razlika med mednarodnimi tekmami. Kajti igre s Sportklubom, Wackrom so gotovo pomembnejše, kakor one s koroškimi klubi. Tudi ie važno, ali sn igrunn tekme v jtjotemstvu ali doma. TI podatki zatorej nudijo jasno sliko o dolu naših klubov v DreJcklein letu.
9, ctl	teh doma 6;
H, od	teh doma 6;
7,	od	teh doma S;
8.	od	teh doma 5; 7, od	teh doma 3; 4, od	teh doma 4; 4, od	teh doma 2; 4, od	teh doma 1; 3, od	teh doma 0.
Nehaj misli in pregleda o inozemskem športa
Da je danes sport važen činitelj v človeškem življenju, tega ne more nihče tajiti, samo da gleda svet z odprtimi očmi. Posebno inozemstvo nam more to trditev dokazati s svojimi velikanskimi napravami raznih športnih aren, palač, borilnic, plavalnih bazenov, z milijoni športno vzgojenih članov, s posebno naklonjenostjo vseh velikih držav napram športu itd. Sport je postal tudi važen gospodarski faktor, kajti tudi industrija, trgovina je danes zaposlena s produkcijo in razpečevanjem športnih predmetov in potrebščin. Nadaljni razmah in procvit športa bo vse te mere še povečal in tudi z gospodarskega stališča ne bo mogel športu nihče kratiti zasluženega mesta. Nismo športa danes iznašli; sport je star in naši pradedi so prav dobro poznali potrebo telesne kulture. Treba pa je še neke ugotovitve v korist športnega razmaha. V Berlinu so ugotovili, da niti eden od zločincev-mlado-letnikov ni bil član kake športno ali telovadne organizacije. Kaj sledi iz tega? Brez dvoma pomaga sport tudi pri moralni vzgoji mladine, kajti vestno izvrševanje športnih nalog ne dopušča časa baviti se s kakimi stranskimi poti, ki bi človeka zamegla privesti pred sodno mizo. — Sport zato zasluži vso drugo pozornost od strani merodajnih faktorjev, nego jo izkazujejo danes.
Leto 1929 je za nami in treba je v glavnem vsaj pregledati, kaj se je storilo v športu in za njegov razvoj ne samo v Evropi, temveč tudi v Ameriki, Afriki, na Japonskem itd., da bomo vsaj malo orientirani v teh stvareh. V celoti moremo označiti minulo leto kot leto razširjenja športnega gibanja in kot leto, ki je pokazalo še posebno razumevanje za šport od strani državnih člniteljev Kolikor se to v veliki meri ni morda izvršilo v Evropi sami, toliko bolj se je pospešilo tozadevno delo v Afriki, Avstraliji, na Kitajskem in j »osebno na Japonskem. V Evropi ščitijo vso države razvoj športa in po nekod še direktno pomagajo k hitrejšemu procvitu. Omeniti moram predvsem Ho-landsko, ki je sploh na obsežen način preuredila športni razmah z raznimi šolami, tečaji in predavanji. Napravila je športna Igrišča, moderne telovadnice in krasen stadion. Da ne govorimo o Italiji, ki si očividno prizadeva ostati športu prva pomočnica. Na Ogrskem so vse politične stranke soglasno pritrdile predlogu, da se na državne stroške zgradi reprezentativna športna palača. Poleg tega je Ogrska vrnila nogometnim klubom 25% vplačanih davkov. In potem Nemčija, Francoska, ki je v svojem proračunu določila 30,000.000 frankov samo za gradnjo športnih prostorov, Španija, Iti je zgradila ogromen stadion za 64 milijonov Din, mala Belgija itd. Pa tudi posamezna mesta so postala vzgled športne delavnosti, tako n. pr. Varšava. Izven Evrope pa deln danes prav posebno z veliko silo Japonska. Iz nekdaj tako nazadnjaške dežele je nastala moderna država, ki si je nadela kot posebno nalogo posvetiti del svoje moči tudi športu. Kako zelo je tudi v Avstraliji naraslo zanimanje za spori, posebno za tenis, tega ne bi nihče verjel! — Sedaj pa še majhen pregled o gibauju v nekaterih važnejših športnih panogah.
Nogomet.
Nogomet predstavlja Šo danes najmočnejšo športno panogo. Domovina nogometa, Anglija, danes ni več ono, kar je bila. Pred 30 leti ni bilo v Evropi moštva, ki bi moglo konkurirati Angliji. V preteklem letu pa so porazi angleških klubov na Španskem, v Češkoslovaški, Nemški Avstriji povedali, da je nogomet v evropskih državah že davno dorastel onemu na Angleškem in da Anglijo danes ne moremo več imenovati učiteljico nogometa. V Evropi danes prednjači Ogrska, ki nad-kriljuje v nogometu tudi včasih slavne Čehe. No moremo prezreti tudi Španije in Italije, ki sta ponovno dokazali svojo visoko kvaliteto nogometa. Nemška Avstrija je še vedno med boljšimi. Nemški in francoski nogomet pa izkazuje še najmanj uspeha, vendar jo Vsaj Francija v zadnjem času pokazala več smisla Za napredek nego Nemčija, ki so nekako preveč zapira v svoje meje. V minulem letu se jo v Evropi izvedlo tekmovanje za evropski pokal, ki pa še ni končano, vendar ima največ izgledov za zmago Ogrska odnosno Italija. V boju za srednjeevropski pokal pa je zmagalo ogrsko moštvo Ujpesla, kar nam dokazuje zopet izvrstno formo ogrskega nogometa. Omeniti moramo še, da je tudi Sov. Amorika pričela pospeševat) nogomel, saj jo znano, da prav tukaj nogomet lil mogel nikamor naprej. Povsem nasprotna je Južna Amerika, kjer je nogomet pravi narodni sport.
Lahka atletika.
Dolgo vrsto let se že vrši borba med Evropo in Ameriko za nadvlado v lahki atletiki. Eno je gotovo, da jo ugled Evrope v Ameriki zelo narastel, kajti imena kakor Virlnnon, Larga, Loukola, Nur-ml, Schmollng, Wide, Radetnachor, Facelli, Tavernari lld. !><> pripravila primerno spoitovanjo prod Evropo tudi samota vestnim Ainerikancem. Morda bi lahko trdili, «In vorli Amerika to v leki!« иа kratke proge, tek na srednjih in dolgih progah pa je že skoraj izključno v evropskih rokah. Stva-
Tenis.
V	Parizu jo zborovala mednarodna zveza tenisa, ki je na novo sprejela kot svojega člana Finsko in nizozemsko Indijo. Sedaj je v zvezi ža 37 držav. V minulem letu je Nemčija dobila pravico prirejati olicijelue mednarodne prvenstvene tekme, torej isto, kot se je do sedaj vršilo samo v Wimbledonu, Parizu ali Forest-Hillu. Tenis zaznamuje velik razmah. V letu 1929 se je kot vsako leto vršila borba za Davisov pokal, katere se je udeležilo 29 držav. Pokal si je pridobila zopet Francija, ki ima v tenisu vodilno vlogo. Veliko propagandno potovanje v prid francoskemu tenisu vršo 4 najboljši francoski igralci (Cochet, Brugnon, Landry in Roedel) z največjim uspehom po Japonskem in Indiji. V letu 1929 so se poskusilo v tenis turnirju angleške in francoske damo. Zmagale so Angležinje. Wlmbledonski turnir se je končal z zmago Francozov. Američanko pa so si v boju z Angležinjami osvojile Wightamov pokal. Amerikanci so v tenisu nazadovuli, pač pa so se jiopravili Angleži, ki bo morda v letu 1930 trd oreh Francozom.
Težka atletika.
V	težki atletiki kraljuje po svojih uspehih še vedno Francoz Rigoulot, ki je nastopal tudi v Nemčiji. Pohvalno se je izrazil o izbomem amaterskem nemškem materijalu. Še danes ima Dunaj dobre težkoatlete, med katerimi slovi posebno SchiJberg. Nevaren pa je poslal Rigoulotu Egipčan Nasseir, ki ima že dva svetovna rekorda. •— V grško-rimski rokoborbi zavzema odlično mesto Est Petcrson (Estonija), ki je v MUncbnu ostal neoporečen zmagovalec in ki je na Dunaju premagal tudi prvovrstnega Jaaga. Razred za sebe pa tvori Finec Huh-tauen. Ne smemo pozabiti tudi Neslroma (Švedska). V Dortmundu so se vršile amaterske rokoborbne tekme za prvenstvo Evrope. Na prvem mestu je švedska, kateri slede po vrsti Nemčija, Finska, Grška, Danska, Češkoslovaška in Italija.
Plavanje.
Rezultati plavalnih tekem v lelu 1929 nam povedo, da tu nI bilo kakega posebnega napredka. Posebno nemška bilanca je pasivna, kar tudi sami priznavajo. Nemci so sicer nekaj svojih rekordov izboljšali, toda to vso so napravili le redki posamezniki, ki pa nimajo nikake rezerve, katera bi bila sposobna prevzeti kdaj njih mesto. Omenil.' moramo predvsem od teh posameznikov Ernsta Ktlppersa, ki je skoraj dosegel svetovni rekord v hrbtnem plavanju na 100 ni, kajti manjkale sta lo dve desetinki sekundo. V minulem letu so se v plavanju odlikovali predvsem Amerikanci, Švedi in Japonci. Odlično pa se jo tudi izkazal Barany (Ogrska), ki je rabil v letu 1929 za 100 m prosto najboljši čas lo 58,0 sekund.
Kolesarsho.
Kolesarstvo ima svojo najboljšo zastopnike * Belgiji. Ne bi lega mogli verovati, ako bi nas o tem no prepričala zmaga Belgijca De\vaele-ja, ki je dobil veliko francosko dirko >Tour de France«. Prevozil jo 5267 km in rabil za to 180 ur, 39 minut in 14 sekund. V Ztlrlehu, kjer so se vršile kolesarsko dirke za svotovno prvenstvo, je zmagal zopet Belgijec Rousse, ki jo rabil za 200 km «a» 6:48:05,4 ur. Tu je bila borba za prvo mesto izredno trda. Zelo agtiiii v prirejajnu kolesarskih dirk so predvsem Italijaui in Francozi.
Pravi sport nikakor n| naklonjon rekonlira-nju. Vidimo pač lahko, da Je število onih, ki so bavijo z rekordi, v primeri s Številom onih, ki si s sporlom krope samo telo in duha, jako majhna» Zato ne smemo te nekatere šteti celokupnemu športu v zlo. Rekord jo le tedaj dopusten, ako je mmo logičen plod razumnega, naravnega treniranja, t. j. rekord pridu sam od »i-.be in iorej no pride prisiljen vsled nadčloveških naporov in nenaravnega truda.
Štev. 1.
■eSLOVENECc, dne 1. januarja 1930.
Stran 13.
■S":,,**.-	'	/"•■
......... ■ Ћ •
■	im^r.:. M ....
Pismoncsa na skrajnem severu. Daleč gori na ledenem severu, onstran /u sio-puije, i.________,o pošlo
samo enkrat na mesec in sicer preizkušeni in drzni pismonoše, ki gredo z malimi pasjimi sanmi milje
daleč od naselbine do naselbine
Sence Hoîlywccda
Na prostoru, Kjer stoji danes Hollywood, edinstveno filmsko mesto sveta, pred dvajsetimi leti še ni bilo drugega kakor zemljišče, pripravno za zidanje. Danes pa je Hollywood mesto, po katerem hrepene tisoči in tisoči ljudi. To silno izpremembo pa je napravil samo film. Pred petdesetimi leti je v ta kraj sililo polno ljudi, ki so tu iskali zlata in tudi danes silijo tja množice ljudi, ki hočejo v tem mestu postati čez noč slavni. Toda velika večina jih prekmalu spozna, kako varljivi so bili njihovi upi, spozna Hollywood z njegove senčne strani. Sicer je znano, kako žive »zvezde« in »zvezdniki«, znane so njihove bajne plače, znano je tudi njihovo razsipanje, toda še večja je beda tistih, ki so prišli v Holv-wood iskat slave in bogastva, pa so jih njihove nade kruto prevarale. Redko kdaj se zgodi, da dobe morda kako mesto statista, toda ti so že srečni.
Hollywood ima 75000 prebivalcev, od katerih je 50.000 igralcev. To se pravi igralci in igralke, h katerim so všteti tudi oni, ki hočejo to postati. Jasno je, da ni v nobenem drugem mestu na svetu tako silne borbe za življenje in slavo kakor ravno tu.
Za Hollywood se splošno misli, da je mesto, v katerem se razvija samo pravljično življenje, brez tragičnih dogodkov. Toda temu ni tako. Tudi tu se gode krvave drame, zločini, osvete itd.
Nekoliko zunaj mesta stoji enonadstrop-na hiša, zgrajena v senci evhalipta, ki je bila last filmske igralke Barbare La Marr. Tu je ta zvezda preživela zadnje leto svojega kratkega, toda slavnega življenja. Začela je živeti po tako strogo odmerjeni, skromni dijeti, da je izgubila zdravje in je nastopala v svojem zadnjem filmu skoro umirajoča. Hiša je sedaj prazna, nihče se noče vseliti vanjo.
Ravno tako je prazna hiša slavnega komika Fattyja, ki je znal svoječasno spraviti v smeh milijone ljudi. Na neki zabavi, ki jo je priredil v svoji hiši, je igralka Virgina Rapp nenadoma pobledela in padla mrtva na tla. Nihče ni mogel razjasniti tega strašnega dogodka, ki je še danes zavit v tajinstveno temo. Sodišče je osumilo Fattyja, ga zaprlo, toda pozneje izpustilo kot nedolžnega. Toda ta dogodek je stal Fattyja celo njegovo premoženje, in kar je glavno, tudi njegovo karijero in slavo. Danes je pozabljen.
Tragičen je tudi slučaj mladega in nadebudnega režiserja William B. Taylora. Bil je neko noč v družbi dveh žensk, zjutraj pa so ga našli mrtvega. Nihče ni mogel razjasniti njegove smrti.
Pozorišče temnih dogodkov je dalje tudi tako zvani klub Sfinge. V prostor tega kluba pa ni tako lahko priti. Najprej je treba štirikrat potrkati na vrata. Na četrti udarec se odpre malo nevidno okence. Potem, ko je gost povedal svoje ime, ga najprej premeri od nog do glave človek v smokingu in ga spusti notri, če dotičnik želi postati član kluba Sfinge. Vsakdo, ki hoče postati član, se mora najprej
zakleti, da ne bo nikomur ničesar izdal. V slučaju, da izda tajne, ki se tu notri gode, ga čaka smrt. Za vpis je treba plačati 50 dolarjev. V prvem nadstropju se nahaja dvorana, kjer se igra. Največ igrajo »erapo«, ki je zelo priljubljena v Zcdinjenih državah. Pri tej igri se lahko izgube ogromne vsote denarja. Tako je neki igralec v enem večeru zaigral 15.000 dolarjev in se nato usmrtil. Tu ne sme nihče obogateti, ker mu, kakor hitro gre ven iz kluba, sledita dva človeka z gotovim namenom: denar, priigran v klubu, se mora vrniti nazaj v klub ...
Da pa tudi zločinci ne mirujejo, nam priča naslednji dogodek: Mlada deklica, Marion Parker je stopila iz šole. Naenkrat se ji približa neki mlad neznanec, lepo oblečen in ji pravi: »Uradnik v banki vašega očeta sem in on me je naprosil, naj grem po vas.« Marion je zaupljivo stopila v avto. Tisti večer so starši zaman čakali svojo hčerko. Mesto nje pa je prispelo pismo s sledečo vsebino: »Nič hudega se ne bo zgodilo Vaši hčerki, ako mi jutri ob tem in tem času na to in to mesto prinesete 1500 dolarjev.« Drugo pismo je bilo napisano od Marion same, ki prosi svoje starše, naj pošljejo denar, ker ji sicer preti nevarnost. Parker je takoj obvestil policijo in z njo vred šel na določeno mesto. Dvesto metrov proč so zagledali avto, ki je takoj, ko jih je opazil, udaril v beg. Ko se je Parker vrnil domov, je našel tam pismo: »Niste bili lojalni. Prišli ste s policijo. Toda, če mi sami prinesete denar, Vam vrnem hčer.« Naslednji dan je Parker odšel sam z avtomobilom na določeno mesto. Opazivši, kako ga hči gleda iz drugega avtomobila, jo je poklical po imenu. Vrata onega avtomobila so se odprla in v istem trenutku je padlo skozi nje truplo nesrečne Marion...
To pa je samo bleda slika vseh. strahot, ki se dogajajo v bajnem mestu Hollywoodu.
Kako ie prcsktbel svoji ženi kožuhovino
Bukareški listi prinašajo vest o nekem izvirnem lopovskem triku, katerega žrtev so postale mnoge dame Lopov sam je mlad, elegantno oblečen gospod, ki je ustavljal na cesti v elegantno kožuhovino oblečene dame in jih vabil v kino. V garderobi je dal obesiti svoj in plašč svoje spremljevalke na isto številko. Med predstavo pa je odšel ven, kjer ga je pri garderobi čakala njegova žena. Vzel je iz garderobe oba plašča, namreč svojega in njegove spremljevalke, katerega pa je oblek'a njegova žena. Nato sta zapustila kino. Ta trik je ponavljal mladi lopov toliko časa, da se je neki dami, s katero se je spoznal, zdelo sumljivo, zakaj odhaja ven. Sledila mu je in opazila, kako se je neka druga dama oblekla v njen plašč. Policija je nato uvedla preiskavo, pri kateri se je pokazalo, da je precej dam nasedlo elegantnemu »kavalirju«.
P races o kvadraturi kroga
Sodišče v CKicagu se bavi s procesom, ki je osamljen v ameriški pravni kroniki. Ta proces obravnava problem kvadrature kroga. Gre za zapuščino bogataša Leronta, ki je pred mnogimi leti del svojega premoženja zapustil onemu, kateremu se bo prvemu posrečilo rešiti zagonetko kvadrature kroga. Le-ront je bil v začetku učitelj na neki strokovni šoli in se je zelo bavil z matematiko. Pozneje je službo zapustil in si z izumitvijo raznih praktičnih patentov, ki so se večinoma nanašali na stroje po tvornicah mesnih konzerv, nabral precejšnje premoženje. V srcu je še vedno ostal zvest svojim prejšnjim študijam in se je mnogo bavil s problemom kvadrature kroga, ki velja v geometriji za nerešljiv. Umrl je v visoki starosti. Ko so odprli njegovo oporoko, so videli, da je svoja dva nečaka, edina svoja sorodnika, izključil od dedščine in da je en del svojega premoženja namenil azilu starčkov, drugi del pa je, kakor že omenjeno, določil kot nagrad-- za rešitev problema kvadrature kroga. Ta del premoženja, okrog 30 tisoč dolarjev, je naložen v neki banki Za izvršitelja oporoke je imenovan odvetnik Gai nay. V oporoki so dalje tudi omenjeni stro kovnjaki, ki bodo odločili o prisoditvi na grade in me dtemi so nekateri znameniti stro kovnjaki. Nekateri teh učenjakov so takoj odklonili to čast, ker velja ta problem za ne-izvršljiv. Tekmovanje samo se je imelo izvr-
Ameriški poslanik v Berlinu, jak. Oould Schurman bo radi visoke starosti (76) let odstopil
šiti do začetka I. 1928. Do tega časa je prišlo iz vseh krajev zemlje na tisoče rešitev, ki pa so bile vse netočne. Zdaj bi moral po oporoki pripasti tudi ta del premoženja azilu starcev. Lerontova nečaka sta pa začela proces. Navedla sta, da je bil starec duševno že slab, ko je pisal oporoko in teinu je dokaz to, da je žrtvoval 30000 dolarjev za problem, ki je sploh nerešljiv. Torej se človek, ki potom oporoke zahteva od drugih ljudi nekaj takega, kar je dokazano, da je nemogoče, ne more smatrati za normalnega. Odvetnik obeh nečakov je moral najprej dokazati, da je problem kvadrature kroga nerešljiv. Opiral se je pri tem na 100 let staro listino pariške akademije nauka, v kateri se akademija odloča, da ne bo več proučevala rešitve problema kvadratur ekroga. Razen tega je pokazal tudi izjavo treh slavnih matematikov, ki potrjujejo, da se da nemožnost rešitve problema kvadrature kroga matematično dokazati.
Odvetnik azila starcev je tudi dal obsežno izjavo, v kateri razlaga, da so nekateri znanstveni problemi, ki so se prvotno smatrali za nerešljive, rešili pozneje. Cela ameriška javnost z zanimanjem pričakuje, kako bo izpadel ta proces o kvadraturi kroga. Slučaj sam je tudi med učenjaki izzval veliko senzacijo. Nečaka, ki zahtevato dedščino zase, uživata podporo vseh matematikov.
Bombni nanad na indijskega podkralja lorda Irwina (v krogu). Na posebni vlak indijskega podkralja je bil v bližini Delhi poizkušen atental. Napadalci so med tračnice položili bombo in jo v trenutku, ko je privozil vlak. zažeali. Jedilni voz vlaka je bil popolnoma razbil
Ciemenceau'ev sfisgcк -policist
Kakor poročajo iz Pariza, odhaja Albert, znani sluga Clemenccau-a, katerega je zvesto spremljal skozi dolgo vrsto let, k policijskim stražnikom. Odločil se je, da ne sprejme nobenega drugega mesta, kakor stražniškega. Takoj po Clcmenccau-jcvi smrti so mu bogati Američani stavljali mamljive ponudbe, če stopi v njihovo službo. Toda on je vse to odbil, ker ni hotel zapustiti Francije. Zdaj je sprejel ponudbo šefa pariške policije, Chiappe-a, da postane »sergeant de ville«. Ko je bila stvar že urejena, je vzkliknil: »Kaj bi dejal gospod (namreč Clemenceau), če bi me videl oblečenega kot »fllc-a« (porogljivo ime za pariške stražnike).
Clemcnceau-jev šofer François Brabant, ki že ni več miad, bo najbrže postal nadzornik muzeja, ki ga bodo otroci in prijate'ji Clemcnceau-a uredili v njihovi hiši v Saint-Vincent sur-jard (Vendeja). Ta hiša ni bila last Clemenceau-a, ampak jo je samo najel.
! Gotovina, ki jo je zapustil Clemenceau, znaša 200.000 frankov. Dobil jo je večinoma kot honorar od založnikov svojih Unjijt
i nje črni voščilci za novo teta
Vodovod cesarja Hadriçana
Čez nekoliko tednov bedo Atene izgubile »ie baš laskavo prvenstvo med evropskimi prestolicami, da so imele najpriprostejši vodovod. Neka ameriška družba dovršuje sedaj moderen vodovod, ki bo Atene oskrboval s svežo in zdravo vodo, in sicer v taki množini, da ne bo noben Atenec ostal žejen. Na vsakega prebivalca Aten bo prišlo dnevno 50 litrov vode. Zanimivo je pri tem dejstvo, da je moderna tehnika dala popolno priznanje staremu vodovodu, katerega j: začel graditi 1. 130 po Kristusovem rojstvu cesar Hadrijan. Američa-
ni
Voditelj nemške dclegacijc na liaaški koulerenci bo zunanji minister dr. Curtius.
ni so za novi vodovod večinoma izkoristili pot Hadrianovega vodovoda. Ta vodovod pa ni bil dovršen, ampak je bil odkrit šele pred 90 leti in mu niso pripisovali drugega kot arheološko vrednost. Sedaj pa so Američani priznali njegovo praktično vrednost in ga izkoristili. Zgradba novega vodovoda je stala 62 milijonov zlatih frankov. To je ogromna številka za grške finančne razmere. Pri graditvi je bilp zaposlenih okrog 3000 delavcev. Sedaj bo izginila v Atenah trgovina z vodo, dosedaj zanimiva posebnost grške prestolice Najbolj se bodo oddahnile atenske gospodinje, ki so morale dosedaj zelo drago kupovati vodo po večkrat na teden in sicer od prodajalcev, ki so jo vozili po mestu kakor pri nas mleko.
Po sledooih ga boste spoznali!
»Kaj? Jaz da sem bil snoči pijan? Le poglej lepo, ravno črto, ki sem jo pustil v eucgul«
Gospodarsko leto 1929
Gospodarski položaj v tekočem letu je bil letos dokaj različen. Po krizi zaradi ostre zime se je položaj spomladi in poleti popravil, jeseni in [x>zimi pa se poslabšal radi nizke kupne moči kmetskega prebivalstva. Enotna slika gospodarskega položaja v celem letu je nemogoča; v naši agrarni državi bi morali gospodarski položaj presojati bolj po gospodarskem letu, ki bi trajal od 1. avgusta do 31. julija in torej ne bi bilo to leto skladno s koledarskim letom. Tako je umestnejša ločena označba prve pa drùge po'.ovice koledarskega leta.
V koledarsko leto 1929 smo vstopili s nadami, kajti letina v letu 1928 je da a slabe rezultate: le
Î&enica je dala rekorden denos, dečim smo imeli v oruzi minimalen pride ek. Naravno je, da se je to odražalo v vsem gospodarstvu: obrti, industriji in trgovini. K temu so prišle v prvih mesecih leta še posledice hudega mraza, ki jt skoro ustavil promet in » tem tudi znatno reduciral vso gospodarsko delavnost. Tcda v pomladnih in poletnih mesecih se je poožaj normaliziral in vsa pozornost je bila obrnjena v novo žetev, kakšen denos bo dala. in res, nade so bile upravičene, toda tudi drugod je bila dobra žetev in posledice tega so se takoj pokaza!e v padanju cen kmetijskih proizvodov, ki je doseglo prav vznemirljivo nižino, v nekaterih predmetih pa so katastrofalno padle (hmelj). Toda vkljub temu se je splošni gospodarski položaj (deloma tudi iz se-zijskih razlogov) izbo j šal. V večini panog je bil položaj celo leto zadovoljiv tako n. pr. industrija razen par strok. Tudi trgovina beleži razmeroma zadovoljive uspehe, čeprav je vedno ostrejši konkurenčni boj zahteval več žrtev kakor prej. Razmere na denarnem trgu se vedno bolj normalizirajo, postajajo pa vedno bolj odvisne od izpremetnb na svetovnih tržiščih.
Naša gospodarska politika začenja polagoma ubirati nova pota, čeprav se v bistvu še ne more otresti idej o industrializaciji države. Vsa naša carinska politika je še vedno z vsemi sredstvi usmerjena k popolni industrializaciji. Tcda politika dosedaj ni pokazala pravih uspehov in zato je potrebna preusmeritev v agrarno stran. Tu lahko sedaj uvidi največji stan v državi, kako potrebna so mu stanovska zastopstva, kaiti kje bi bile danes zahteve trgovcev, obrtnikov, če ne bi imeli svojih zbornic, ki jim donašajo toiiko kori ti.
Gospodarska politika je bila letos kaj aktivna: dobili smo toliko novih zakonov, od katerih pa nekateri še niso stopili v veljavo. Za gospodarstvo so vsekakor najvažnejši sledeči zakoni: zakon o neposrednih davkih, menični zakon in konkurzni zakon. Zakon o neposrednih davkih datira iz leta 1928., uveljavljen pa je bil 1. januarja 1929 in smo torej že imeli pril:ko videti njegove praktične posledice, česar pri drugih zakonih ne moremo še videti. Zakon o neposrednih davkih je prinesel gmotne olajšave in je bil prva etapa v izenačenju davčne zakonodaje, kateri je sledil tudi važen korak: razširjenje trošarinskega zakona na celo državo, kar je prineslo državi nova sredstva, prebivalstvu v prečanskih krajih pa moralno zadoščenje.
Letina
Ugodne vremenske prilike so povzročile, da smo imeli letos ugodno žetev. Zlasti je bil rekorden donos koruze. Toda ugotoviti je treba, da so hektarski donosi v naši državi še vedno nizki in daleč zaostajajo za rezultati v drugih nepreduejšili državah. Kljub dobri žetvi pa kmetje niso dobili za svoje proizvode dovoljnih cen. Posebno izrazi.a je depresija cen hmelja, ki je padel pod proizvajalne stri/ške.
Pšenica Koruza (tis. stolov) (tis. stotov)
1924 1923
1926
1927
1928
1929
15.722 21.404 19.440
15.385 28 112
26.386
37.949 37.907 34.011 19.465 18.191 40.807
Dobra zaposlenost industrijo v Sloveuiji je razvidna iz znatno večjega števila člauslva pri OU Z D, ki ie že prišlo nad 103.000. Oficielni podatki o brezposelnosti izkazujejo letos manjše številke, kakor lani.
zav. člani brezposelni OUZD v celi drž.
januar . februar . marec . april . . maj . . junij . . julij . . avgust . september oktober november december
(Vse
1929 (1928)
85 '80) 84 82) Sč> <t*S) 89 (85) 96 (90)
100	(93)
102	(92)
103	(94) 102 (94)
101	(93) 99 (93)
(89) v tisočih.)
1929 (1928)
10 (6) 13 (7) 12 (S)
10	(91
11	(7) 9(6) 3(5) 6(4) 7(4) 5(4)
(5) (0)
Premog
	Država	Slovenija	Ind. por.
	1929 (1928)	1928 (1928)	Slovenije
			1929 (1928)
januar .	. 488 (463)	202 (190)	47 (53)
februar	400 (430)	160 (lr,0)	57 (47)
marec .	484 (422)	200 (155)	69 (48)
april	445 (354)	181 (119)	66 (45)
maj . .	. 420 (394)	179 (138)	57 (49)
junij .	426 (352)	175 (115)	57 (51)
julij	. 477 (404)	191 (116)	83 (62)
avgust	. 485 (418)	200 (147)	79 (62)
september	500 ( 10S)	192 (137)	71 (63)
oktober	(458)	205 (165)	77 (70)
november	(485)	(1»6)	(76)
december	(463)	(187)	(66)
Rude:			
i) mesecev žel. ruda . bakr. ruda pirit . . bavksit . svinč. ruda krom. ruda sol . . .
1929 310.527 226 382 42 570 74.178 14 862 28 747 32.818
Top. proizvodi: železo .... 26.515 baker .... 14790 svinec . , . 7.297 cink .... 4.645
(1928)
(335.722)	ton
(220 306)	„
(48.1631	„
(42.667)	„
(12 870)	„
(8.»''3)	„
(38.529)	n
(21.770)	ton
(П.607)	„
(7.869)	„
(2.860)	„
Ustanovitveno gibanje
Ugodno konjunkturo označuje tudi močno ustanovitveno gibanje. V letu 1929. se je ustanovilo' precejšnje število delniških družb po vsej državi, pa tudi v Sloveniji, kjer pa ustanovitveno gibanje ni tako mečno, kakor v drugih pokrajinah. Družbe z omejeno zavezo so se ustanavljale manj, kakor lani, vendar se to nanaša samo na kapital, dečim je bilo število ustanovljenih družb večje. Gibanje trgovstva kaže v drugem in tre jem tromesečju pfe-sežek prijav nad odjavami, dočim je bilo v prvem četrtletju letos in zadnjem četrletju lani več odjav kakor prijav. Tudi obrt beleži znatno število prijav.
1.	trom.	393 (336)
2.	trom.	379 323)
8.	tropi-	355 (402)
4.	trom.	(514)
trgovina prijave odjave
792 (305) 360 (455) 181 (258) (5SÔ)
prijave
obrt odjave
768 (693)	563 (351 )
706 (720 ,	461 (345)
600(611)	280(300)
(734)	(569)
i?!* 26 27 2Q
širši pravokotniki predstavljajo pridelek pšenice, ožji pa koruze. Zlasti je zanimivo leta 1928., ko je bil pridelek koruze celo manjši kakor pridelek pšenice.
Zapos'enost industrije
Industrijska produkcija je bila v letu 1929. zadovoljiva Slabše rezultate beležila mlinska in mesna industrija, dečim je bila zaposlenost drugih panog prav dobra. To se vidi tudi iz naraščajoče produkcije premoga kakor tudi iz naraščajočega konzuma industrije. Tudi rudarska industrija beleži večinoma boljše rezultate. Produkcija vseh rud je v letu 1929 napredovala; le železna ruda. pirit in sol so nazadovali. Topilniška produkcija železa in bakra, zlasti pa cinka je narastla. (Nazadovala je edino proizvodnja svinca.)
Ena najvažnejših panog industrije, t. j. lesna beleži letos znatno večji izvoz kakor lani, priča-
KU11* pa M" BO	(Hatijvuju MUUUI u|jv>iu9nc
pogodbe e Španija,
Družbe z om. zavezo.
1929 (1929)
št.	kap.
1.	četrtletje 19 (19) 1.064 (1.254)
2.	22(11) 840(1 051)
3.	„ 23(17) 1020 (2 071)
4.	„	(U)	(1.530)
Padan'e cen
Letošnje mzke cene za kmetijske proizvode so otežkočile razdolževanje kmetskega stanu, kar se je zlasti opazilo v izven slovenski pokrajinah države in je bila baš v ta namen ustanovljena Agrarno banua Kako občuten je bil padec cen kmetijskih proizvodov, je razvidno iz podatkov Narodne banke: dečim je znašal indeks cen za aarar-ne proizvode v aprilu 135.7, je v septembru padel na 102.9 in se do novembra zopet učvrstil na 106. Podoben padec so doživeli tudi živalski proizvodi, ki so od aprila do novembra nazadovali od 1102 na 99.2. Padec cen se je pojavil sicer tudi v industrijskih proizvodih, toda v manjši meri
	Indeks cen	Konkurzi
	1929 (1928)	192S (1928)
	1936 - 100	
jiinuar . .	10-1.4 (106.0)	82 (79)
februar . .	105.5 (106.0)	106 (83)
marec . .	106 6 (105.9)	115 (104)
april . . .	106.0 (108 2)	104 (105)
maj . . .	104.0 (109 0)	98 (70)
junij . . .	101.0 (106.1)	105 (45)
		90 (57)
avgust . .	08.6 (105 8)	91 (62)
september .	03.2 (107 2)	51 (68)
oktober . .	96.8 (107 3)	67 (66)
november .	95.3 (104.7)	85 (91)
december .	(104.1)	(87)
	192 G=.iOO	140
	i ^ч ; v L/ \i J—. \ v '' VI \	
<05	>«9Z9V . 1 4. 1	10S
		
	' ••-. 1	
	1 1 • • v	
PS	— 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 "•»	9«
	jf АЛ nj j it à O N D	
Konkurzna sta'islika kaže v prvi polovici leta veliko povečanje števila konkurzov, t« da v drugi polovici leta se položaj izboljšuj'?. Večje šlevilo nOBaunov je pripisovati u>ii povečanju v Srbiji, dočim je število konkurzov v drugih pokrajinah
normalno. To dejstvo kaže, da se konjunkturno gibanje pojavlja v Srbiji kasneje kakor v drugih po krajinah države, ki 80 insolvenčni val že preživele Državne finance izkazujejo v neposrednih davkih in trošarinah večje donose. Ti večji touosi so imajo pripisovati uspehu novega zakona o ne posrednih davkih, nadalje pa razširjenju 'roSarin-aKega zakona na vso državo.
Denarni trg
Na denarnem trgu se razmere bolj In bolj normalizirajo. Obrestna mera kaže tondonco k padanju, čeprav Narodna banka v teku leta diskonta ni izpremenila. V Sloveniji je obrestna mera ostala skoro neizpremenjena. Iz izkazov Narodne banke je razvidno, da je letos v seziji prav znaten obtok bankovcev; dobrolmetja bank na žiro računih so izredno visoka. Ta visoka dobroimetja kažejo na visoko likvidnost denarnih zavodov in velike zneske, ki so jih zbrali, čeprav moramo na drugi strani ugotoviti, da smo še vedno revni na kapitalu In navezani na uvoz kapitala. Da se je letos položaj na denarnem trgu tn s tem vsega gospodarstva izboljšal, kaže tudi naraščajoči promet poštne hranilnice.
Tvorba kapitala s« je letos gibala v normalnih mejah. Denarni zavodi beležijo še vedno s: al en dotok vlog, kakor se tudi na drugi strani opaža naraščajoče zadolževanje '"inečkega stanu. Opaža pa se vedno večja aktivn^-' državnih zavodov na denarnem trgu, zlasti še odkar je začela poslovati Agrarna banka.
Obtok bankovcev ultimo (milj. Din)
januar . februar . marec april . . maj . » junij . . julij . . avgust september oktober . november december
5.193.6
5.158.7 5 365.3 5.212.0 5 092.0 5.195.9 5.299.0 5.658.6 5.695 2
5.772.8 5.689.8
(5.381.7)
(5.396.5) (5.452 8) (5.824.7) (5.2798) (5.354.4) (5 312.5) (5.562 2j (5.751 3) (5.785.9)
(5.597.6) (5.528.2)
Borze
Borz. indeks 19*26 = 100
147.5 (133 3)
146.1	(133.6)
145.0	(136.3)
148.1	(139.9) 144.5	(142.1)
143.2	(145.6) 144.1	(140.4) 144.8 (139.0) 140 6	(143.5) 136.8 (145.9) 135.1	(144.8)
(144.2)
Ljubljanska in zagrebška borza beležita naraščanje deviznega prometa, dečim je promet na belgrajski borzi nazadoval. Indeks državnih papirjev je manjši kakor lani: tako je od januarja do novembra padel indeks vojne škode od 1462 na 141.5, 7% invest. posojilo od 115.2 na 1120, agra-rov pa od 122.5 na 117.9. Tudi indeks delnic beleži letos nazadovanje: bančne delnice so nazadovale od januarja do novembra od 157 6 na 153 7, industrijske delnice pa v znatno večji meri od 137.4 na 116.5.
Devizni in efektni promet naših borz je znašal (v milijonih dinarjev):
Ljubljana Zagreb Beograd . 685.4 2.368 9 2.364.7 . 698.6 2.449.4 1.709.7
9 mes. 1928 9 mes. 1929
Promet IjubVanshe borze
Ljubljanska borza beleži v 1. 1929 v devizah vedno večji promet kakor lani, kar gre v glavnem na račun povečanja kompenzacij. Skupno bomo imeli v 1. 1929 na ljubljanski borza nad t milijardo Din prometa, od česar naravno največ odpade na devize. Na drugi strani pa beleži blagovni promet v količini napredek, v vrednostih pa nazadovanje. Tako je znašal v II mesecih t. I. v oklepajih podatke za odgovarjajočo dobo 1928) promet v:
vagoni	tis. Din
žito: 338.75 (328.75)	8.134 (10.188)
seno: 8.5 (9)	64 (42
les: 2.470 (2.248)	13.702 (19.228)
oglje: 198 (51)	1.434 (313)
skup.: 3015.25 (2.637)	23.334 (29.779)
Nazadoval je torej promet v žitu, v še večji meri pa v lesu, dočim je količina bila večja. Prav znatno se je povečal promet v oglju tako v količini kakor v vrednosti. V primeri s prejšnjimi leti jç znašal promet:
11 mes. 1926: 3.032 vag. 20.152 tis. Din.
11 mes. 1927 : 2.154 vag. 14.661 tis. Din.
11 mes. 1923: 2.637 vag. 29.779 tis. Din.
11 mes. 1929: 3.015 vag. 23.334 tis. Din.
Promet ljub. borze Pošt. ček. promet
	1929 (1928)	1929 (1928)	
januar . .	. 89.1 (72.8)	4.529.3	(4.069.4)
februar . .	. 58.6 (60.2)	3.631.6	(3 801.2)
marec , ,	. 62.5 (72.8)	4.176.5	(4.170.1)
april . . .	. 74 3 (73 2)	4.414.7	(4.158.7)
maj . . .	. 76 7 (88 5)	4.855 4	(4.362.0)
juni . . .	. 74.0 (86.4)	4.760.1	(4.148.3)
julij . . .	. 92.4 (93 9)	5.205.4	(4.569.3)
avgust . .	. 74.5(74.5)	5.604.5	(4.771.4)
september .	. 95-3(61.2)	5 593.4	(4549.1)
oktober .	. 01.6 (90.0)	5.879.3	(5.329.4)
november .	. 103 5(91.8)	5.719.7	(5.102.8)
december .	(88.5)		(4.769.2)
11 mes. .	. 893.8 (866 3)	54.365.9	(48 925.2)
leto . . .	(153.8)		(53.721.4)
Ahtivna zunnnfa trgovina
V zvezi 3 ostrim mrazom, ki je oviral promet v zače nih mesecih tekečega leta, so tudi statistični rezulta.i naše zunanje trgovine slabši kakor za leto 1928. Zlasti je nazadoval izvoz, to pa zaradi lanske slabe letine. Do nove letine je postala trgovinska bilanca visoko pasivna (za 1.4 milijarde dinarjev) Ko pa se je začel izvoz, je postala zopet aktivna, zlasti ker je izvoz dosegel rekordne številke: v avgustu je znašal 1006.2 milj. Din, v oktobru 991.3 milj. Din. Tako imamo za prvih 11 mesecev tekečega leta že aktivno trgovinsko bilanco, kar ве pozna tudi v znatnem dotoku deviz pri Narodni banki. Za vse leto imamo računati z aktivno bilanco dečim je bilo leta 1928. pasivno za 1.4 miljarde dinarjev.
• Uvoz	Izvoz
	1929 (1928)
januar . .	. 560.7 (5S1 6)
februar	. 404.0 (621.7)
marec . .	. 684.6 (701.7)
april . .	. 713.7 (650.0)
maj . , .	. 701.2 (650.0)
junij . .	. 614 6 (587.6)
julij . >	. 635.5 (615.0)
avgust . .	. 635.5 (634.6)
september	. 656.6 (706.3)
oktoher	. 748.1 (765.7)
november	(689.7)
december .	(622.1)
Î0 fUt-5. .	rt n-n n /-rti, — , u.uio.o (u-jjo-i;
12 mes. ,	(7.835.3)
1929
425.7 3851 499.4 6150 533.7
530.2 «21.3
1.006 2
721.3 991 3 814.1
(1928)
(430.8)
(439.0)
(503.2) (428.5)
(531.7) (154.4)
(493.8) (698.8)
(692.3)
(666.1) (642.8) (569.3)
032u.0 (5233.0) (6444.7)
Napredek našega zadružništva
Zadružništvo ni pojav, ki stoji sam zase in je od drugih neodvisen, ampak je v tesni zvezi z ostalim gospodarstvom. Gospodarski položaj tistih slojev, ki imajo v zadružništvu svojo gospodarsko organisai i jo, mora priti v r.iun vedno io izraza. Razen tega pa vplivajo na zadružništvo tudi splošni gospodarski pojavi, saj so gospodarski suki n odnošaji zadrug, do izvenzadružnih krogov, pro-ducentov, konsumentov, trgovcev ali denarnih zavodov, zelo intenzivni. Ce gledamo na razvoj zadružništva, bomo videli, da se v njem zrcali, čeprav ne popolen, odsev skupnega gospodarskega razvoja.
Ce se ozremo na naše gospodarstvo v letu, ki je ravnokar poteklo, moramo priznati, da ni bilo neugodno. To velja tudi za naše zadružništvo.
V 1. 1929 je zadružništvo likvidiralo razne ostanke vojne in njenih gospodarskih posledic. Vojna posojila, ki so bila težko breme za marsikatero posojilnico, so razen redkih izjem že popolnoma odpisana in zgube, povzročene z njimi, so že prebolene. Denarnim zadrugam se je tekom zadnjih let posrečilo zbrati s hranilnimi vlogami mnogo novega kapitala. Stanje hranilnih vlog, ki je vsled zmanjšane denarne vrednosti v letih največje inflacije znašalo komaj eno desetino predvojnih, preračunano v zlato valuto, se je v pretečenem letu že zelo približalo predvojnemu stanju. Gotovo sme biti to našim kreditnim zadrugam v veliko zadoščenje, saj bomo šele sedaj stopili prav za prav v normalne razmere in bomo mogli nadaljevati mirni razvoj, ki je bil po vojni pretrgan.
Gospodarske razmere v posameznih krajih Slovenije niso dopuščale, da bi se naraščanje hranilnih vlog vršilo povsod v istem tempu. Tako se poznajo ravno neugodne cene hmelju v 1. 1929 prav občutno pri naših posojilnicah v hmeljarskih krajih. Ker ined prebivalstvom ni denarja, ni pri zadrugah tudi nobenega dotoka na hranilnih vlogah, pač pa se bo rajbrže pokazalo, da so dvigi večji kot nove vloge. Na drugi strani je seveda zadolževanje v teh krajih zavzelo večji obseg. Tudi v vinorodnih krajih, zlasti kranjskih, se pozna pri zadrugah vpliv vinske krize. Vendar pa je pričakovati, da bodo uspehi doseženi v lanskem letu ugodnejši ko/ pa 1. 1928.
Potrebe po novih kreditnih zadrugah naše gospodarstvo nima, ker so kreditne zadruge že dovolj razširjene in za nove skoraj ni več prostora. Vkljub temu se je ustanovilo nekaj kreditnih zadrug tudi preteklo leto. Od teh jih odpade največ na Prek-murje, kar je razveseljivo, ker je ravno Prekmur-je tisti kraj, kjer obstoja še potreba po posojilnicah. Sedaj obstoja in deluje tam že lepo število posojilnic in kmalu ne bo Prekmurje v tem oziru nič zaostajalo za ostalo Slovenijo.
Us1anavtianfe hmetiiskih zadrug za vnovčevanie pridelkov
Glavni del novoustanovljenih zadrug ne odpade več na kreditne, pač pa na druge zadruge. Letos se je ustanovilo precej raznih kmetijskih zadrug, ki imajo namen vnovčevati kmetijske pridelke. Tu bi bilo omeniti vinarske zadruge, hmeljarsko in eno sadjarsko. Poleg teh so bile ustanovljene še strojne zadruge, zadružne elektrarne in živinorejske zadruge.
Zelo se v 1. 1929 pozna v našem zadružništvu delovanje obeh bivših oblastnih samouprav. Oblastne samouprave so pokazale za zadružno organizacijo kmetijstva veliko razumevanje ter so jo pospeševale moralno in materijelno. Vršilo se je to delo po smernicah, ki sta jih podala dva izredna občna zbora Zadružne zveze v Ljubljani, katera sla se vršila koncem 1. 1928. Nanašale so se pa te smernice na ustanavljanje in de ovanje živinorejskih, mlekarskih, vinarskih in sadjarskih zadrug. Na številnih tečajih, ki sta jih tekom zime prirejala po deželi oblastna odbora in Zadružna zveza v Ljubljani, se je vedno poudarjala potreba zadružne organizacije našega kmetijskega gospodarstva in je ta misel prodrla že v široke kroge naših kmetovalcev. Ustanovitev ali poživitev marsikatere zadruge moramo označiti kot uspeh sistematične zadružne propagande, ki se je lansko leto vodita.
Posledica podpore ljubljanskega oblastnega odbora je tudi živahno delovanje nekaterih stavbnih zadrug. S svojo kreditno akcijo je dal oblastni odbor članom stavbnih zadrug na razpolago kapital, s pomočjo katerega si je mog'a cela vrsta "zadružnikov zgraditi lastne stanovanjske hiše.
Za slovensko zadružništvo bo leto 1929 pomen-bno tudi radi tega, ker se je (o leto vršiia prva slovenska zadružna razstava. Ta razstava, ki je bila prirejena ob priliki proslave desetletnice obstoja Glavne zadružne zve?e za kraljevino Jugo?la\ijo, je imela namen pokazati tistim srbskim in hrvatskim zadrugarjem, ki so prišli na zadružni kongres, stanje in razvoj slovenskega zadružništva. Razstava je svoj namen dosegla, dvignila je ugled slovenskega zadružništva v državi in pri nas samih pa je dvignila samozavest, ko smo videli, kakšno mesto zavzema zadružništvo v našem gospodarstvu. Vtisi, ki so jih iz razstave odnesli srbski 111 hrvatski zadrugarji, so ze nas ugodni.
Dve stvari sta stali v 1. 1929 pri zadrugah v ospredju vsega zanimanja. To sta bili Privilegirana agrarna banka in nosi načrt zadružnega zakona. Dočim je interes z Agrarno banko zginil, ko se je videlo, da našemu kmetijstvu in zadružništvu ne more v sedanji obliki nuditi nobenih koristi sledijo slovenske zadruge z velikim interesom vsem fazam načrta zadružnega zakona. Mislimo, da slovensko zadružništvo upravičeno pričakuje, da bo novi zakon vpošteval njegove zahteve. Dober zakon je lahko za zadruge velika podpora, slab pa nasprotno velika ovira. V interesu mirnega razvoja in napredka zadružništva je, da se na današnjem pravnem stanju pri zadrugah mnogo ne izpreminja in kar se bo izpremenilo, da se tzpremeni iz potrebe in na bolje.
Miren razvoj in honsoVdacifa
Ce hočemo na kratko karakterizirati pometi ie-ta 1929 za zadružništvo, potem ga bomo označili kol leto mirnega razvoja in notranje ter zunanje konsolidacije. Dočim je prva leta po prevratu zadružna statistika navajala vse polno zadrug, Ki niso poslovale, se je to število že zelo skrčilo in le redke so zadruge, ki so le na papirju. Mnogi pogrešajo v našem zadružništvu tiste živahnosti in navdušenosti, ki sta ga spremljali v prvih letih njegovega razvoja, pogrešajo v njem novih idej in mu zato očitajo sterilnost. Vendar pa ta očitek ni utemeljen, ker ie boljše, da je napredek počasen, zato pa stalen, kol pa da bi letom velikih zaletov sledila leta nazadovanja.
(Statistični podatki o poslovanju članic Zadružne zveze v 1. 1928. bodo v kratkem objavljeni. Tudi statistika gibanja zadružništva v Sloveniji v letu 1929. bo objavljena v teku meseca februarja.)
Srečno In veselo novo leto iele sledeče ljubljanske tvrdke:
Pekarija Ivan Arbi Ljubljana Zvezdarska ulica -i	Premog, drvu, koks Dom. Čebin Ljubljana Wolfova ulica	Izkuh Franjo Jere Ljubljana Streliška ulica št, 10	Manufakturna trgovina Ig. Kessler Ljubljana Pogačarjev trg 3	Franjo Malis diplomirani krojai• Ljubljana Triaška cesta 20 in se dalje priporoča cenj. naročnikom	Trafika Pogačnik Ljubljana Dunajska cesta 12	Trgovina s meš. blagom in gobami A. Skubic-Krečič Ljubljana Florijanska ulica 30	Franc šerbec izdelovanje terasia Glince IX, št.21 (Vič) Ljubljana
Mihael Anžič mesar in gostilničar Dobrunje-Ljubljana	Zlatar in juvelir Kaj o Delic Ljubljana Vidovdanska cesla 2	Rezika Japelj trgovina s meš. blagom Ljubljana Kette-Murnova c. 1$	Gostilna pri Jerici Kovač Ljubljana Kolodvorska ulica	Srečno novo leto ieli Fran in Marija Novljan mesarija in prekajevalnica Ljubljana Šolski drevored	Trafika Antonija Pugelj Ljubljana Miklošičeva, cesta 34.	Tapetnik in dekorater Josip Sluga Ljubljana Sv. Petra cesta 5	Modna lcrojainiea Franc Trebušak Ljubljana Gosposvetska cesta C (na dvorišču)
Tvrdka Albreht Ant. vrvar Ljubljana Sv. Petra cesta 6	Engelbert Franchetti frizer za dame in gospode Ljubljana Dunajska cesta 20 nasproti kavarne »Evropa--:	Trgovina z ieleznino »Jeklo« Ljubljana Stari trg	Krojaški tnojster I. Kvas Ljubljana IVolfova ulica	Plctarska delavnica Anton Merhar Ljubljana Sv. Petra cesta 22	Mesar Jakob Petru Ljubljana šolski drevored (stojnica)	Ivan Srebot čevljarski mojster Ljubljana Ilavnikarjevii ul. 15	Salon sa dame in gospode Anton Turk Ljubljana Miklošičeva cesta 7
Iv. Buzzolini delikatesna trgovina Ljubljana Lingarjeva ulica	Zaloga pohištva in mizarska delavnica F. Fajdiga sin Ljubljana Sv. Petra cesta 17	Srečno novo leto! Ivan Jax in sin kolesa, šivalni in pisalni stroji Ljubljana Gosposvetska cesta	Bimon Klimânek Ljubljana Selenburgova ulica 6	Specerija in praiarna kave Bogomir Motoli Ljubljana Vodnikov trg 5	Mesarija Josipina Podlcoi> in sinko Josip Ljubljana Sv. Petra cesta 7	Ant. Stacul delikatesna trgovina Ljubljana Selenburgova ulica	Gostilna Tratnik • Ljubljana Sv. Petra cesta 25
Foto-atelje Veličan Bester Ljubljana Aleksandrova cesta 25	Galanterijska knjigoveznica A. Feldstein Ljubljana Vidovdanska cesla 12	Mesar Jože Jelene Ljubljana VII. Celovška cesta št, 54	Trgovina s meš. blagom Saša Kovač Ljubljana VIL Celovška cesta št, 85	Beti Orehek zajtrkovainica in vinska klet Ljubljana Kolodvorska ulica 26	I. Pogačnik trgovina s kurivom Ljubljana Bohoričeva ulica 5	I. Somnitz urar in trgovina z zlatnino, srebrnino in urami Ljubljana Sv. Petra cesla 16	Krojač Tomšič Tone Ljubljana Slomškova ulica 6
Knjigoveznica in kartonaša Miroslav Bivic Ljubljana Sv. Petra cesta šl. 7	česalni salon sa dame M. Fettich-Frankheim Ljubljana Selenburgova ulica	Kolinska tovarna Ljubljana	M. Caserman Krojaški mojster Ljubljana Kette-Murnova c. 9	Ljubljanski Oblačilni bazar Ljubljana Mestni Irg štev. 6 Mesarija	Srečno novo leto Seli Ivan Pengov kipar Ljubljana Kolodvorska ulica 20	Trgovina z meš. blagom Matko Soklič ml. Ljubljana Hrenova 19 ('Zabjek)	Foto-atelje Anton Uršič Ljubljana Frančiškanska 10! 11.
Splošno ievljarstvo Karel in Jožefa Blatnik Ljubljana Hrenova ulica 20	Juvelir Alojz Fuchs Ljubljana Selenburgova ulica C	Srečno novo leto ieli vsem svojim cenjenim odjemalcem J. Kurilj modni salon za gospode Ljubljana Turjaški trg 1	Mesarija Franc Lovše Ljubljana Triaška cesla ik 5 Pogačarjev trg '	Frančiška Ocvirk Ljubljana Poljanska cesta 53	Leopold Rijavec krojaški mojster Ljubljana Miklošičeva cesla 7	Tvornica ogledal in •brušenega stekla »Spectrum« d. d. Ljubljana VII. Celovška cesta št, SI	Ml. Urek trgovina z meš. bla/jom Ljubljana Cankarjevo nabreije 7
Mesarija :Al. in Hel. Brecelnik Sp. Slèlca 93	Konfekcijska in „ manufakturna trgovina F. in I. Goričar Ljubljana Sv. Petra cesta 29 s	Kozina Anton matematično-mehanična delavnica Ljubljana Kette-Murnova c. 8	Lekarna Leustek Ljubljana Resljeva cesta 1	Trgovina čevljev Aleksander Oblat Ljubljana Sv. Petra cesta	Lovro Rozman špecijalna delavnica tehlnic Ljubljana Pred Prulami 5	Trgovina s šolskimi, pisarniškimi potrebščinami in galanterija Heda Sušnik Ljubljana Sv. Petra cesta 52	Prodaja pristnih kranjskih klobas Marija Urbas Ljubljana Komenskega ulica
Trgovina s meš. blagom Keti Beguš Ljubljana Vidovdanska cesta 2	Mesarija Ant. in Mar. Gregor c Ljubljana Poljanska cesta SI Šolski drevored	Mesar Josip Koprive Ljubljana Šolski drevored	Mesar Franc Lavtižar Ljubljana Sv. Petra cesta	Špecerijska in kolonijalna trgovina Ivan Perdan naslednik Ljubljana Krekov trg	Tcornica šlampiljk Teodor Rabič Ljubljana Kolodvorska ulica 26	Modna krojainica Al. Simnovec Ljubljana Cankarjevo nabr. 25	Trgovina lcisa Jos. Vodnik Ljubljana Vil. Celovška cesta 42
Josip Cotič s soprogo Ljubljana Kette-Murnova cesta	Fotografični umetniški zavod Franjo Grabjec Ljubljana Miklošiicva cesta 6	Mesarija Joži in Marija Kocjan Ljubljam Šolski drevored Poljanski nasip 34	Modna, manufakturna in galanterij, trgovina Ivan Lupše Ljubljana Iiarlovska cesta 30	Kavarna Prešeren Ljubljana Sv. Petra nasip Karol in Poldi Polajnar	Gostilna Ražem Ljubljana Žabjek «	Gostilna »Pri Štefanu - Ljubljana Miklošičeva cesta	Ivan in Alojzija Vrtačnik Ljubljana Triaška cesta 19
Tvorviea cementnih izdelkov in umetnega kamna Jos. Cihlaf Ljubljana Dunajska cesta 69	Trgovina s čevlji Gorše Angela Ljubljana Stari trg 15	Prvo jugoslovansko izdelovanje droi Mar. Volk-Košmerl Ljubljana	Trgovina s kleparskimi izdelki, galanterijsko in stavbno kleparstvo Alojzij Lenček nasl. sin Ljubljana Vidovdanska cesla 1 (dvorišče)	Foto-atelje Ivan Pogačnik Ljubljana Aleksandrova cesla	Ključavničar Jos. Rebek Ljubljana Cankarjevo nabreije 7	Eduard Škopek urar trgovina z urami, zlatnino in optiko Ljubljana Mestni trg 8	Modna trgovina Marija Vehovec Ljubljana Kongresni trg 4
Kavarna in vinotoi j>Central« Ana Miholič Ljubljana Sv. Petra nasip	Restavracija *Pri levu* Ivan in Rozi Herzog Ljubljana Oosposvetska cesta	Urar Anton Kajfež Ljubljam Miklošičeva cesta 14	Krznar in izdelooatelj čepic Lampič Alojzij Ljubljana Vidovdanska cesla 2	Foto-materijal Janko Pogačnik Ljubljana Tavčarjeva ulica 4	Manufakturna trgovina Marija Rogelj Ljubljana Sv. Petra cesla 2G	Brivski salon. Matko šijakovič Ljubljana Prečna ulica 4	Srečno Novo leto ieli Kavarna :>Vospernik- Ljubljana Stari trg 32
Trgovina tehničnih predmetov sa mline Čadei & Brcar Ljubljana Kolodvorska ulica 35	Trgovec Angeloslav Hrastnik Ljubljana Kartonska cesta S	Peter šterk nasl. Miloš Karničnik modna trgovina Ljubljana Stari trg 18	Kolonij/de in špirii ua debelo Lorant Adolf Ljubljana Vošnjakova cesta	Pekarna Franc Posavec Ljubljana Karlovska cesta 30	Ivan in Uršula Rozman čevljarstvo Ljubljana Hoina ulica št. 3	Fani De Schiava 1 vri *Starem Tišlerju Ljubljana Kolodvorska ulica 24	Čevljarska delavnica Tvan in Ivana Zamljen Ljubljana Gradišče 4
Juvelir in zlatar Ludovik černe Ljubljana	Krojaški atelje Fran Iglic Ljubljana.	Alojzij in Marija Kocjan mesarija	Pekarna Josip Meznarčič Ljubljana	Trafika Praprotmi: Ljubljana Prnšernova ulica 55	Mesarija Helena in Franc Rodt Ljubliana-D.M.Poljp	Specialni atelje za črkoslikarslvo Lud. štrukelj	Frizerski salon Franjo Zaje ml. Ljubljana
Wallons ulica 3	Praiakova ulica 10	Ljubljana šolski drevored	Tržaška cesin 4 Poljanska c. 41		šolski drevored	Triaška cesta Št. 11	Praiakova ulica 15
Srečno novo leto iele sledeče ljubljanske In okoliške tvrdke
Mesarica
Ivana Zupančič L ju bljana
Šolski drevored (stojnica)
Brivec Vranjo Zaje st.
Ljubljana
Dunajska cesta 12
Trgovina z moko in deželnimi pridelki
'A. '& M. Zoman
Ljubljana Stari trg 32
Gostilna in zidar, obrt F. M. Živec	e
Ljubljana
Rimska cesta 17
Žnidar 'Andrej
modni atelje
Ljubljana
Reber 11 - Tel. 3251
zjak Filip
krznarstvo
Ljubljana Šelenburgova u. št. 6
Specialno artistični atelje za črkoslikar-
.4 tc9
Vi i st ou & Bricelj
Ljubljana Hesljeva cesta 4 Sv. Petra cesta 30 Telefon 2008
Srečno novo leto! Hotel in restavracija »Lloijd« Franc Bučar
'Ljubljana Sv. Petra cesta 7.
Srečno novo leto želi Angela Češnovar
gostilna in trgovina
Ljubljana
Kolodvorska 33
Srečno novo leto želi vsem svojim naročnikom, prijateljem in znancem
Fran Erjavec
trgovina s usnjem
Ljubljana Stari trg lia
Veselo in srečno novo leto želi modna trgovina
T. Eger
Ljubljana Sv. Petra cesla 2
Veselo in srečno novo leto želi
Anica in Franjo Fritz
gostilna in zajutrko-
vulnica
Ljubljana Tavčarjeva nI. 4.
Anšič Frane
mesar
Ljubljana
llradeckega ras Šolski drevored
Vsem cenjenim naročnikom, prijateljem
in znancem želi veselo. srečno novo leto tvrdka
M. Horvat
splošno čevljarstvo
Ljubljana
Dunajska cesta 9 ter se priporoča za nadaljnjo naklonjenost
Veselo in srečno novo
leto želi
pekarna
Ivanka in Ivan Piskar Ljubljana
Dunajska cesta 5
Srečno novo leto želita
Ivan in Frančiška Javornik
mesarija in prekaje-valnica
Ljubljana Domobranska cesla 7
Srečno in veselo novo leto želita svojim cenjenim gostom
Brača Lasan
Podp. društvo slepih
Ljubljana I Wolfova 12 se iskreno zahvaljuje vsem blagim darovalcem, ki so se v preteklem letu spominjali izmed bednih naj-bednejših, to je slepih, ter
želi vsem prav srečno in veselo novo leto 1930
in prosi nadaljno naklonjenosti
Za odbor: G. F. Jurdsek
predsednik
Niko Koman
brivski salon
Ljubljana
Poljanska cesla 13
Vsem cenjenim Ivrd-kam želim srečno in veselo novo leto
Anton Dane
snažilec
Veselo, srečno in zadovoljno novo leto želi vsem svojim cenj. odjemalcem 1er se priporoča še za nadaljno naklonjenost
Franc Zaletel
domača veležganjarna
St. Vid nad Ljubljano
Srečno in veselo novo leto 1930
želita vsem cenjenim odjemalcem
Egidij in Karo/ Erjavec
zaloga in prodaja pohištva
Brod (poleg tacenskega moslu) St. Vid nad'Ljubljano
Srečno novo leto želi vsem cenj. odjemalcem in se priporoča
Mira Ferens Ljubljana
trgovina s meš. blagom, delikalesami in
vinotoč
Levčeva ulica 7
Srečno novo le/o želi
Terezija Marinko
Ljubljana
trgovina z mešanim blagom
Prisojna ulica št. 7
Anton Mencinger špecerijska trgovina
Ljubljana
Sv. Petra cesta it. 42
Svojim cenj. gostom prav
srečno novo leto
Restavracija
„Pri šestici"
Rezi Zalaznik
l
Srečno novo leto
želi cenjenim odjemalcem In se priporoča za nadaljnjo naklonjenost t v rdka
ČEHOSTAKtO
tovarniška zaloga slekla
LJUBLJANA, KOMENSKEGA ULICA 20
Srečno novo leto žele vsem
Singer šivalni stroji
Podružnica za Slovenijo: Ljubljana Šelenburgova ul. 1
Vsem svojim cenj. odjemalcem starim in novim želim
srečno in veselo novo leto
Obenem te priporočam za nadaljno naklonjenost, zagotavljajoč Vas solidne in točne postrežbe.
Fran Juvan, valjčni mlin
Sred. Gameljne
p. St. Vid nad Ljubljano
Veselo iti srečno novo leto 1930
>&*&-<«.>	i'vaiSЛ k->
žel t vsem cenjenim odjemalcem
Andrej Kregar In sinova
tovarna pohištva
Št. Vid nad Ljubljano
Srečno veselo novo leto
želi vsem svojim cenjenim odjemalcem 1er se priporoča v bodoče
Zvonarna in livarna
ST. VID nad Ljubljano Lastnik Ivan Kogovšek
Srečno in veselo novo leto in topla zahvala vsem cenj. obiskovalcem
Alojzij Kek, brivec Vrhnika
Emil More
sodavičar
Ljubljana Kctle-Murnova št. 11 Telefon 3-1-52
Avgust Pciškulin ml.
pekovski mojster
Vrhnika 110
Srečno in veselo novo leto
želi vsem cenj. odjemalcem prijateljem in znancem
tvrdka
Bernež in drug
trgovina s žitom, moko in drugimi ml epskimi proiivodi na veliko
Vrhnika
Matej Orehe k
Ljubljana
Kolodvorska ulica 2G
Modna trgovina in export »OHO* čevljev ročnega izdelka
K. Pučnik
krojaški mojster
Ljubljana
Tavčarjeva trtica 3
Veselo in srečno novo leto želi
Peter Podboršek veletrgovina z vinom
Ljubljana-šiška Celovška c. 34
Srečno novo lelo želi Lovro Pičman
Ljubljana
kleparslvo in vodovodna inštalacija Tel. 2911
Jos. Reich
Ljubljana Poljanski nasip 4—ti Tovarna za barvanje kemično čiščenje in plesiranje
Pralnica in svelloli-kalnica
Veselo novo leto želi Ivan Meglic
splošno
ključavničarstvo
Ljubljana
Stegu in drug
komanditna družba za strojno in električno industrijo
Ljubljana Gledališka ulica 9 (Pokojninski zavod)
Franc in Ana Selan mesar
Ljubljana
Šolski drevored
Srečno novo lelo želi
Ivan Simončič
trgovina z meš. blagom
Liubliana VU. Celovška cesta 63
Delikatese, bonboniere, vinarna F. A. Janeš
Ljubljana
Aleksandrova cesla 12 Palača Pokojninskega zavoda - Tel. 34-55
Simon Kuncii sodavičar
Ljubljana
Sv. Petra cesta 45
Knjigoveznica Ivan Molk
Ljubljana Cankarjevo nabr. 13
Srečno novo lelo želi Egidij šušteršič sobni slikar
Ljubljana Križevniška uliea 6
Veselo novo leto želi trgovina s papirjem in pisalnimi potrebščinami in devocijonalijami
Anion Sfiligoj
Ljubljana Sv. Petra cesla 2
Pauli A.
trg. z moko, žitom in dežel, pridelki. — Zastopstvo in zaloga mli-na: Trapiskog suvm-stana, Banjaluka (pri'e Miirzl i drug)
Ljubljana Sv. Petra cesta
38
Antikvariat Hinko Ševar
Ljubljana Stari trg 34
Gostilna in vinotoi
Viktor Sedej
Ljubljana Kolodvorska ulica '28
Srečno novo leto želim vsem cenj. naročnikom in se priporočam še za nadalnjo naklonjenost
Anton Vrbinc
krojač za uniforme in civilne kroje
Ljubljana Holzapflova ulica 19
za »Leoniščem«
Ivan Zupančič
izdelovatelj metel
Ljubljana Nova ulica št. 3
i\,r>_fV%jVyiif*ri i~*i^-r*r*i"» "»i*-»— i~1I~II "i * i *
i
Srečno novo leto
1930
želi cenjenim odjemalcem in se priporoča za nadaljno naklonjenost tvrdka
Mftl PRILOG
trgovina volne, bombaža In galanterij
Na debelo: Gosposka ulica štev. 3 Na drobno: Stari trg 12 - Židovska ul. 4
ii
>
;



v.
1 IFr OPNÎK SPec- galanterija in ma-
nufaktura,zajutrkovalnica
LJUBLJANA 1912-1930 ROŽNA DOLINA
Srečno novo leto 1930
lili vsem trgovcem, obrtnikom In industrija!-
GROM
carinsko-posredniški in spe-dicijski biro
UU3UANA
Srečno novo leto 1930
Pletilna industrija
Martin Mahkofa
Sp. Šiške, Ljubljana
i	Srečno in veselo novo leto!
}	Tovarniška zaloga usnja
IL. GERKMAN
Ljubljana, Cankarjevo nabrežje št. 1
1	Srečno in veselo novo leto želi	j
I	elektrotehnično podjetje
I	Ivatl Bogataj, Ljubljana, Kongresni trg 19
Ф	(poleu nunske cerkve)
M. Urbas
(lastnik: Miroslav Urbas)
prva in najstarejša isdelovalnica in razpošiljalnica pristnih kranjskih klobas
Ljubljana, Slomškova ulica štev. 13 Ursojav: Urbas Ljubljana	Telefon si. 3322 t
Špecerijska trgovina
LESKO V /C &
Ljubljana
MEDEN
IVANA OORŠE
restavracija „Novi svet"
Ljubljana, Goeposveteka c. 14
Srečno in veselo novo leto!
I. WANEK, Ljubljana
Sv. Petra cesta št. 9
Dobava in polaganje parketov ANTON BOKAL
Ljubljana, Slomškova ulica 19 se priporoča in ieli srečno novo leto!
i
Srečno novo leto 1930
ielila svojim cenjenim odjemalcem, prijateljem in znancem
Ivan in Marija Marinšek
konjski mesar, Ljubljana, Prečna ulica 6
Prodaja vsakovrstnih klobas in salam. — Kupujejo se tudi konji za klanje
Veselo, srečno novo leto želita
L. M. Ecker-sinova
Ljubljana, Slomškova ulica 4
klepar na in podjetje za izvrševanje vodovodnih del
Srečno novo leto 1930
ieli svojim cenjenim odjemalcem, prijateljem in znancem
Franc Dolinar, Ljubljana
parna pekarna in slaiùiiarna Poljanska c. 19 in Pred škofijo 11
Ceškuti & Zaje, manufakturtia trgovina »Pod velbomLjubljana, Stari trg štev. 3 želita vsem svojim cenjenim odjemalcem
srečno in veselo novo leto!
t fakob in Malči Zalaznik	I
kavarna, slaščičarna in pekarna	♦
Ljubljana	|
t	i
i
Vsem gostom, kegljaiem in balinarjem srečno novo leto!
Gostilna Usenik
Ivan in Fani Usenik
I Albina Bogataj
isdelovalnica perila
Ljubljana, Gradišče 13
Srečno novo leto želi
Prva slovenska
zidarska zadruga v Ljubljani
registrovana zadruga s o. s.
I Srečno novo leto
j	Ivan Kapelj, Ljubljana 7
j	bakrarstvo in kotlarstvo
Veselo novo leto!
Šošterič, Petan & Erker
trgovina z ieleznino Ljubljana, Resljeva cesta 20
Veselo novo leto želi
lekarna dr. G. Piccoli
Ljubljana, Dunajska , cesta 6
Srečno novo leto ieli tvrdka
Brata Eber/ nad. Martine, Cerne C- Co.
d. c o. z.
pleskarstvo in irkoslikarstvo Ljubljana. VoŠnjdkova ulica šlev. 8 Telefon štev. 2814
Srečno in veselo novo leto
ieli vsem svojim cenjenim gostom MARTIN BUfAS
lastnik cinoloča
Ljubljana, Prešernova ulica 5
Srečno novo leto želi
vsem svojim cenjenim odjemalcem
tvrdka Gabriel Breznik
trgovina s specerijo in delikaleso
Ljubljana, Florjanslca ulica 1
Srečno in veselo novo leto želi
G. BESEDNIK in DRUG
trgovina, industrija protez, kirtlr-gičnih inštrumen'ov, orlop. aparatov, bandai in obvežilne robe
Ljubljana, Prešernova ulica 5
Modni salon M. SEDEJ STRNAD
Prešernova ulica 3
ieli vsem svojim cenj. odjemnlkam srečno in veselo novo leto
Vsem, ki so ali še bodo potovati polom Francoske linije v Ameriko, bodi
srečno novo leto
French Une Cie Gle. Transallant. Zastopnik: /VAN KRAKER Ljubljana, Kolodvorska ulica it. Jô
Srečno in veselo novo leto
ielim prefastiti duhovščini in cenjenim naročnikom
A VO. MEGUSAR
izdelovanje cerkv. orodja in posode Ljubljana, Karlovika centa 2
Srečno novo leto
Franc Erjavec	Wolfova 12
trgovina г iclezninn	pri „zlati lopati"
Trlctnu 31 Si
Srečno novo leto
želi vsem svojim cenlenim odjemalcem, znancem in prijateljem
Emerik Zelinka
veletrgovina žganja	Ljubljana VII
Higijenična brivnica	
Hotel „Sion"	Mate Pliverič
Srečko Potnik in drug
tovarna sadnih sokov, esenc in marmelad Ljubljana, Metelkova ulica
S Srečno novo leto ieli tvrdka
i	Ivan Šiška, Ljubljana
j	°	lovoma parketov in parna iaga
~ r T V »VT / VW?Vf9VV WWfVff f?ffvfV?V Vff VVfff f fff^f ff*f f f ?ffTffTTf?f?fffffff
Veselo in srečno novo leto 1930
ielila vsem cenjenim odjemalcem
Franc in Terezija Leveč
mesar, Ljubljana, Šolski drevored
Veselo novo leto	
Dr. Emil Gaj,	javni zastopnik
Ljubljana, Cankarjevo	nabrežje ljl
Telefon 2971	
P Srečno novo leto!	1
■ Ve kos lav Po d logar %	Ljublianu-Logatec j
♦»♦♦♦«♦»♦<.»♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»»»♦*♦♦♦♦♦*♦ ♦»♦♦♦♦♦♦O»»»» ♦♦»»»♦♦«♦ ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
2 Srečno in veseio novo leio 1930
ieli vsem cenjenim odjemalcem
fakob TrČek, parna pekarna
Ljubljana, Breg- 4
♦»»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦«»♦»»♦♦♦♦»»♦♦♦♦♦♦»♦»♦»♦♦♦♦«»»V ^f» <>»♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦«'» o»««»
♦
Srečno in veselo novo leto
želi vsem cenjenim strankam
CARL POLLAK d. d.
detailna prodata
v Ljubljani, Dunajska cesta 23
iT'
[lin
Srečno in veselo novo leto 1930
želi vsem svojim cenjenim odjemalcem tvrdka
Jernej Ložar
Ljubljana, Sv. Petra cesta 20
Veselo novo leto!
L. MlkuŠ, Ljubljana, Mestni trg 15
Dežnik il Na veliko! Na malo!
Ustanovljeno lela 1830
Stavbno in umetno mizarstvo
A, Rojina & Co., Ljubljana
Slomškova ulica — Kolodvorska ulica
Srečno in veselo novo letol
Josip Stanovnik, Moste-Selo
trgovec z mešanim blagom
Srečno novo leto ieli
Srečno in uspeha polno leto
ceni. odjemalcem in trgov, prijateljem
Anion Krisper
Ljubljana, Mestni trg
veletrgovina galanterije in pletenin Osvaid D o bele
Ljubljana, Pred ikofijo 15
Srečno in veselo novo leto
ieli osem tvojim cen], odjemalcem in se priporoča za nadalinjo naklonjenost
Ce testi na Glavnik
trgovina juinega sadja in zelenjave Ljubljana, Pogačarjev trg 1
Srečno novo leto želi
Fran Hlmmelreicb, krojniki mojster Ljubljana, Pred škofijo 0
in se obenem prav toplo priporoča pre-častiti duhovščini in cen], občinstvu ta nadaljnjo naklonienost

Srečno in veselo novo leto
vtem, cenjenim odjemalcem, prijateljem in znancem želi
Ivan N. Adamič
prva kranjska vrvarna Ljubljana, Sv. Petra cesta 31
Podružnice!
Maribor, Vetrinjska ulica H SO Celje, Kralja Petra cesta it. 33 Kamnik, Sutna 4
Veselo novo leto želi	
Ivan Križnar,	Ljubljana,
krovski mojster	Hrenova 9
VESELO IN SllEČNO NOVO LETO ieli vsem cenjenim odjemalcem, prijateljem in znancem
ANTON LEGAT
trgovina s speč., kol., delikutes. blagom in zaju-Irkuvalniea. LJUBLJANA MIKLOŠIČEVA 28
Srečno novo leto Seli
Ivan Polanc
frizer za gospode in dame Ljubljana, Kopitarjeva ulica l
Srečno noro leto v.eli
F.&E.Remžgar
slikarstvo in pleskarstvo Ljubljana, Kolodvorska ulica 18 Telefon štev. 3430
Srečno novo leto želi
svojim cenjen, odjemalcem iskreno
Franc S/amič, mesnico
Ljubljana, Gosposvetska cesta 0
Vsem cen; odjemalcem in prijateliem ieli srečno novo leto parfumerija „Strmoli" Ljubljana, Pod Irančo 1
Srečno novo leto
ieli cenjenim odiemnlcem in se še nadalje priporoča
Vinko Podobnik
trgovina s kurivom Tržaška cesta 16
t elefon 33ÎS

T
m
Шред il° M
m
BO
®1УШ$[
Srečno novo leto ieli
Jernej Šinkovec
brivski salon
Ljubljana, Mestni trg iS
1er se cenjenemu občinstvu tudi za nadalje priporoča
Veselo novo leto 1930!
Carinsko posredništvo Drago t in Strucelj Ljubljana, Dunajska cesta 58
Srečno novo leto
želi vsem cenj. odjemalcem, prijateljem in znancem ter se priporoča za obilen obisk manufaklurna trgov.
J. Tomšič, Ljubljana, Sv. Petra cesta it. 38
Srečno novo leto želi
L. Vilhar,
urar in trgovec z zlatnino in srebrnino
Ljubljana, Sv. Petra cesta ét. 36
Srečno in veselo novo leto
ieli in se v nadalje priporoča pekarija /osip Starič Ljubljana, Slomškova ulica 14
Prva jugoslovanska tovarna dežnikov
/OS/P VIDMAR
Ljubljana, Pred škofijo št. 19
Prodajalna K. T. D.
prej H. Ničman
Ljubljana, Kopitarjeva 2 vsem cenjenim odjemalcem
blagoslovljeno novo leto!
	l
\ Veselo, srečno	I
x novo leto »	J
	želi lekarna j
• t	Irnkôczy, Ljubljana
Srečno novo leto
ieli vsem pri lateljem in znancem
Franc Pust-ova rodbina
teiarstvo. Ljubljana
Srečno novo leto
ieli tvojim ee* enim odjemalcem
/osip Pečnik, L/ubliana, Res/ieva 2
trgunna špecerijskim in kolonijalnim blagom
THE REX Co. - IDEAL ERIKA
Telefon štev. 2268 Ljubljana, Gradišče štev. 10
želi vsem cenjenim odjemalcem
srečno in veselo novo leto 1930!
S i
Veselo in srečno novo leto
Srečno novo leto
ieli vsem mojim cenjenim odjemalcem. vrijateijem in znancem
Ignac Žargi. Ljubljana
Sv. Petra cesta št. 3 in 11 ter so jim priporoča v nadalje
Srečno in veselo novo leto
želi vsem cenjenim odjemalcem
JAKOB J ES!H. mesar in trgovec z živino v Ljubljani, Šoiski drevored, Pogačarjev trg Florijanska ulica 42
seli
tvornica Floriana, konjaka, ruma in likerjev
MARTIN ROZMAN
me nar
Ljubljana, Šolski drevored
veležgan/arna
E. /eras in drag
Ljubljana, Dunajska cesta 33
Srečno novo leto!
T. Mencinger, Ljubljana
Sv. Petra cesta 43
Srečno in veselo novo lelo!
Grand hotel UNION v Ljubljani
Hotel, kavarna, restavracija, vinska klet itd
Veselo novo leto!
R. Warbinck
izdelav, tn izposojevalnica klavirjev LiubJ/апа
Rimska c.2. Gregorčičeva ul. 5jI
I. ERŽEN, slaščičarna
Kongresni trg, nasproti „Zvezde"
ieli cenjenim odjemalcem, prija-lel em in znancem
srečno novo leto
Srečno in veselo novo leto
ieli i 'sem svojim naročnikom
Sršen Ciril
tn ililec oken tn parketov
Ljubljana, Gosposka ulica 3
in se priporoča nadaljnji naklonjenosti
Cen enim poslom prijateljem in znancem ielita
prav srečno novo leto
in se vriporočata za nadaljn• zaupanja
/erne/ m Fanka Čeme
hotel Štrukelj
Vsem svojim cenjenim odjemalcem želi
srečno in veselo novo leto
Jos. Šumi
nasl. D. <£ E Hribar
tovarna bonbonov in peciva
v Ljubljani.
Srečno in veselo novo leto 1930 zeli svojim odjemalcem in prijateljem
Medic-Zanki
tovarna olja, firneža, lakov in barv družba z o. z., lastnik Franjo Medic
Ljubljana - Medvode Maribor, Novi Sad
Srečno novo leto
želi svojim naročnikom in se
priporoča •
gradbeno p od i et je in tehnična pisarna
Miroslav Zupan
mestni stavbenik
Ljub liana Gosposvetska c. 10 - Vošnfakova 6
Gostilna „Pri Fa/moštru"
M. Anžič
ieli vsem svojim gostom
srečno novo leto
Srečno novo leto želi
/osip Pok nasl. Mirko Bogataj
specijuina trgovina s klobuki
Ljubljana, Stari trg 14
Srečno in veselo novo leto
ieliva vsem cenjenim gostom
FRANC in ANA ROZMAN
gosti/пЛ »Pri Jerneju«
Sv. Petra cesta
Prav srečno in veselo novo leto
ieli vsem cenjenim odjemalcem, prijateljem in znancem rodbina Košenina, mesarija Ljubljana, Kolodvorska ul. 6 in Galusovo nabrežje
Veselo in srečno novo leto
telita svojim cenjenim gostom
Karo/ in Fan! Kačič
Dunajska eesla 58
Just Piščanec
carinsko posredništvo
Miklošičeva cesta 36 - Telefon 2723 žeti srečno novo leto!
Carinjenje, reklamaciie, reekspedi-ci je, prizivi v carinsko-upravnih <n kazenskih zàdevah itd. Neposredno mednarodno poslovanje. Vse informacije brezplačno.
Veselo novo leto!
Kr. dvor. dobavitelj
Anton Ver bič
delikatese in specerija Ljubljana
Stritarjeva ulica
Veselo novo leto želi
Franc Kune fotografski atelje Ljubljana, Wolfova ulica 6
Prvi domači zarod za izdeloranje povečanih slik, slik za nagrobne spomenike, pokrajinskih razglednic itd.
Srečno novo leto!
R Willmann

strojno podjetje Ljubljana, Slomškova ul.3
Srečno novo letoieh
Fr. P. Zajec
izprašani optik Ljubljana, Stari trgi)
Veselo in srečno novo leto seli svojim cenjenim odjemalcem
Ferdo Ferenz, Ljubljana
stavbeni in galant, klepar, Mirje 2
Veselo, srečno novo leto
želim rsem ceni. a jemalcem ter se za nadaljnja naročilu pripon.tam
Franc Kosmač
- sni' ino ključavničarstvo Ljubljana, Jeranova 5
Trgovina z železnino
Stanko Fior/ančič
Ljubljana, Sv. Petra c. 35
Srečno novo leto želi
kovinska industrija
Ivan Kregar, pasar in zlatar
Ljubljana, Zrinjskega cesta 3
Hotel	„Slon"	
Kavarna	- Kopališče •	Restavracija
		Ljubljana
Veselo novo leto želita
Anton in Marija Orčar
pekarna
Ljubljana, Poljanska c. 25
Slovenia- Transport
druiba г o. z.
Ljubljana, Miklošičeva c. 36 Telefon 2718
želi srečno in uspešno novo leto!
Srečno in veselo novo leto!
Ieli vsem odjemalcem tvrdka
Anton Šinkovec
trgovina s čevlji Pod Trančo 1
Srečno in veselo novo leto ieli
cvetličarna in semenarna
K O R S ! K A
Ljubljana. Tel. 2341
cvetličarna: Aleksandrova c. vrtnarija: Bleiioeisova cesta
Ljubljanska
gradbena družba z o. z.
Ljubljana, Slomškova ulica 19
se priporoča in ieli srečno novo leto
Srečno in veselo novo leto
želi vsem svojim cenjenim odjemalcem tvrdka
A. VERDA/S
Ljubljana, Gosposvetska c. 10
Radiotehnika
Tone Poljšak
strokovno podjetje za splošno radio-tehnib"
Ljubljana, Aleksandrova 5
Veselo novo leto želi
trg. z mešanim blagem
ANDREJ BEL/C
Ljubljana 7, Kavškova 18
Veselo novo leto želi
Teodor Novotny
prva ljubljanska -umu izdeli, val niča slaščic, nudir, i.elcmiv itd.
Ljubljana, Masarykova c (Friškovec)
Veselo novo leto želi
Franc Zupančič
strokovno čevljarstvo
Ljubljana, Kette-Murnova c. 6
Srečno novo leto
ieli svojim cenjenim odjemalcem Andre/ Dohnar. pekarija Ljubljana, Bohoričeva ulica
Vsi-m svojim cenjenim odjemalcem se zahvaljujem ieleč jim
srečno novo leto
/ernet felenič
toearna vin'kega in špirilovcga kisa
Ljubljana, Stara pot 1
Veselo in srečno novo leto želi
Mr.Ph. Anton Ustar
lekarnar pri Sv. Petru Ljubljana
Tovarna pletilnih strojev „Diamant-Chemnitz"
vošči potom svojega zastopnika
Frarte Meglica
Ljubljana, Karlovska cesta 10
vsem svo'im ceni. odjemalcem srečno in veselo novo leto
ter se priporoča nadaljni naklonjenosti
Sreino novo leto ieli
Ivan Gilld, brivski salon Ljubljana, Stari trg štev. 30
Veselo novo leto!
Andrej Marčan, mesarija Ljubljana
Prešernova ul. 16 — Rimska c. 21
Srečno in veselo novo leto ieli tvrdka
Josip Mam
splošno kleparstvo in slikarstvo
Ljubljana, Dunajska cesta 9
Srečno in veselo novo leto!
Tomaž Bizilj
gostilna pri „Kotovratar]Uu
Ljubljana, Pred škofijo
Gospodarska zveza v Ljubljani
želi vsem svojim odiematcem
srečno in blagoslovljeno novo leto.
Srečno novo leto ieli
Teodor Kom
klepar
Ljubljana, Poljanska c. 8
Srečno novo leto!
/. Marchfotti
trgovina z usnjem Ljubljana, Sv. Petra cesta 30
Anton Markun
trgovina z usnjem
Ljubljana
Kolodvorska ul. 41
Zahvaljujeva sv vsem cenj. damam in gospodom za dosedanje anpanje, teliva jim
srečno no y o leto
in te priporočava nadaljnji naklonjenosti Damski salon Brivski salon Al. Giud ml.	Al. Gjud st.
Srečno novo leto želi
Leopold Šušteršič
Dunajska cesta št. 41
Lakiran/e po orig. amerikanskem „Ducou sistemu ter specjalno lakirunje v ognju in splošno sedlarstvo
Srečno
novo leto želi
Blaž Jančar, pleskar in slikar Ljub liana, Breg štev. 6
Srečno novo leto!
S/окап Ivan
stavbeno podjetje Kolezljska ulica 7
Srečno novo leto 1930
vešči vsem eeni. obiskovalcem
Gostilna pri Tratniku
Srečno in veselo novo leto
želi svojim cenjenim odjemalcem tvrdka
Alojz Pavlin
Ljubljana, Kongresni trg 5
Vsem cenjenim gostom želi
srečno in veselo novo leto
Leopold Zupančič
posestnik in gostilničar Ljubljana, Ahacljeva cesta 15
Srečno in veselo novo leto želi
„Adri/a"
drogerija, fotomanufaktura, parfumerija
Ljubljana, Šelenburgova ulica 5
Srečno in veselo novo leto želi modno krojaitvo Franc Tekavec Ljubljana, Poljanski nasip S
Veselo in srečno novo leto želi
vsem cenjenim naročnikom in znancem
fosfp Kastelic, Ljubljana
krojač, Vodnikov trg 4
Srečno in veselo novo teto
cošči vsem cenjenim odjemalcem
Bazar, Stanko Stupica
Ljubljana, Vodnikov trg 5
Zavod za snaženje okenj in stanovanj
Viktor Trape čar
Ljubljana, Pod T umom 8
Hotel „Believue" Ljubljana
Srečno in veselo novo leto želita
svojim cenj. gostom in prijateljem Pero in Kati Šterk
Milko in Marija Slamič
mesarija, Ahacl/eva cesta 10 Ljubljana
Srečno in veselo novo leto
želi vsem cenjenim naročnikom
Tone Malgaj
družba z o. z.
Pleskar, sobo-črkoslikar Ljubljana, Oosposvelska 16
Fran in Rozi Krapeš
PRflU 5REČN0
NOVO LETO
1930
ŽELI U5EM CENJENIM NAROČNIKOM
KNJIQOUEZNICfl K T D
JUGOSLOVANSKE TISKARNE, prej I \I I i W i
CRTflLNICfl IN TUORMCA P05L0UNIH KNJIG
LJUBLJANA -r KOPITARJEVA ULICA ST. 6, II. NADSTROPJE
Svojim cenjenim gostom želita srečno novo leto
Ignacij in Helena Banko
gostilna „pri Topolavcu" Ljubljana, Kette-Murnova cesla
I
Sri
eČllO
^O&'«
Simon Kunčič
sodavičar Ljubljana	Sv. Petra c. 45
Pilarna
Ivan Figar
Ljubljana
Veselo in srečno novo leto želita Fran in Mari/a Zalar
mesarija »« izdelovanje mesnih izdelkov Ljubljana, Za Bežigradom
Srečno in veselo novo leto želi
cenjem naročnikom in odjemalcem Konfćlccija - modno lcrojaštvo
/os. Rojina Ljubliana
Industrija perila na debelo.
Srečno in veselo novo leto
želi
Stavbeno nodjetje
Ivan Vižintin
Ljubljana, Močnikova ulica
Vsem svojim cenjenim naročnikom za izkazano mi zaupanje. Zn nora naročila ta jih hočem vestno vriiti
pa sr ie >;■ naprej zahvaljujem.
Mednarodni trgovsko-lcreditni informačni zavod
Viktor Blaž/č, Ljubljana
Tavčarjeva uhea it. 2. L
želi vsem cenj naroi. srečno novo leto 19301
Srečno novo leto želi vsem cenjenim odjemalcem
Alojzi/a Legat
»pečenja. delikatese. vinarna Ljubljana, Slomškova ulica štev. 13
Srečno in veselo novo leto
želim vsem tvojim naročnikom, odjemalcem in prijateljem.
Franio Kunovar in sin
kamnosešku-kiparsko podjetje
Ljubljana
Obilo sreče želi
v novem letu
vsem cenjenim odjemalcem
„Papirografiia" d. d,
Ljubljana
Г „EVROPA,	
	V LJUBLJANI
ж	
g a IM SVRATISTE	
i	..lovnem rof
a	ZAGREB
J	ANION In TEREZIJA
	TONIJC
	CCIMiT Nin
	( OAIOM IN PRIJATELJEM
1930	SREČKO
	NOVO LETO
	
Srečno in veselo novo leto 1930 žele naslednje mariborske tvrdke:
Gostilna Mandl Zg. Ra dva nje pri Mariboru	Hinko Kostč restavracija Vetrinjskl dvor Maribor, Velrinjika ulica	Josip Kaučič trgovina /coloniale in ielezu Maribor	Valburga Glumac strojna pletarna Maribor, Ulica 10. oktobra
Alojz Lobnigg trgovina z mešanim blagom Sp. Radvanjc — Maribor	Reibenschuh Anton gostilna Pobrežje- Maribor	Dragutin Juratić brivski salon Maribor, Glavni trg 1	Srečko Pihlar manufakturna tigovina Maribor, Gosposka ulica 5
Srečno novo leto želita vsem cenjenim, odjemalcem Anton in Marija Olas Studenci — Maribor	Kranjčič Franc gostilna Lovski dom Krievina pri Mariboru	Jakob Lah trgovec manufakture Muribor, Glavni trg 2	Andrej Halbwidl, Hotel stara o'vovarna Maribor. Jurčičeva ulica 7
Babič Ferdo Stavbeni m umet. ključavničar Maribor, Židovska ulica 4	Zlata Brišnik trgovina s papir/cm in galanterijo, knligarna Maribor, Slovenska ulica 11	Anton in Fani Emeršič restavracija Maribor, Aleksandrova c. 18	Konrad Mihelič krojaški atelje Maribor. Jurčičeva 9
Reininger Franc gostilničar Maribor. Aleksandrova cesta 79	S. Pere instrumenti Maribor, Gospodska ul.34	Roza Javornik strojna pletarna Maribor, Vošnjakova ulica 2	Kavarna „Bnstnl * Katica Kotnik .Golobova' ' . Maribor, Vetrinjska ulica
Franc Sulzer, sodarstvo in prevzem v to stroko spadajočih del Maribor, Voiašniška ulica 7	Adolf Kiubička mehanfčna delavnica in popravl/alnica čevljev Maribor, Vrtna ulica	Peter Kolarič čevljarst vo Maribor, Meljska cesta 33	I. Mariborska mlekarna Adolt Bernhard Maribor, Aleksandrova cesta 51
Atelje za umetno knjigovešlvo Miho Vahtar izdelovanje okvirjav Maribor, Gosposka ulica 37	I. Hochmiiller tovarna bučnega olja Tel. št. 2339 Maribor. Pod mostom 7	F ran z Schober Magdaleiuka parna pekarna Maribor, Kralja Petra trg	Hote! Mariborski dvor. Andrej Oset kopalnici, autogarala, hlubnve sobe Maribor, telefon št. 2302
Anton Paš modna trgovina Maribor, Slovenska ulica 4	Andrej Maver tobačna trafika Maribor, Tržaška cesta 1	„Transport" meilnarvdni prevozi Maribor	J. Laufer kolonijalno in speeer. blago. Mina in ktili. oprava Maribor, Aleksandrova cesta 28
M. Jahti, modistinja Maribor. Stolna ulica 2	™ Jakob Preac manujakturna trgovina > Maribor, Gosposka ul. 8	Josip Sternad, puškar Maribor, Aleksandrova ccsla 18	RADIO-STARKEL Maribor, Trg Svobode 0
Franc Ambrožič sobo- črkoslikar in pleskar Maribor, Grajska ul. 2, Grad	Julius Crippa trgjvlna z delikatesami in vinom Maribor, Slovenska ulica 3	Andrej Macarol pekovski mojster Maribor, Meljska 14	Martin z G- Strauss trgovina galanterije, drobnarije in pletenin na rc-liko in nu drobno Maribor, Gosposka ulica 2
Josip Sulic trgovina s čevlji in usnjem is lastnega izdelka Maribor, Aleksandrova cesta 30	Franc Neger & sin tovarna šivalni/t strojev in koles Maribor, Slovenska 29. Prodaj.: Vetrinjslca 17	Srečno in veselo novo leto želi M. Renčelj, Maribor - Pobrežje trgovina z mešanim blagom	Balon, gostilna ! Maribor, Pobreška cesta
	Otmar in Ana Hummel gostilna Maribor, Glavni trg 5		
F. Michelitsch modna trgovina „pri Nevesti" Maribor, Gosposka ulica 14, Telefon 2128		Mesarič Matija krojaški mojster Maribor, Maistrova ulica 10	Ivo Staudinger pohištvo in stavbeno mizarstvo i Maribor, Mlinska 17
	Anton Brecelj trgovina z lesom in premogom Maribor, Koroška cesta 49 Matija Rozman kamnoseški mojster Maribor, Pobrežje Franc Grobelšek zastopstvo Paromlin-Cakovcc		
			»Zvonoglas« zvonolivarna Maribor, Tomanova ulica
M. Seifried trgovina e drvmi, lesom in premogom Maribor, Gregorčičeva ulica 1 podružnica Betnavska cesta 3		Gostilna Anton in Alojzi iа Pristavec Maribor, Meljska cesta 18	
Eksportna hiša »LUNA« lastnik A. Pristernik Maribor, Aleksandrova cesta 19		Félix Skrabl munufaklurna trgovina Maribor, Gosroska ulica 11 •	A. Tkalec trgovec : Maribor, Glavni trg
J. N. Soštarič trgovina s modnim in manufakturnim blagom Maribor, Aleksandrova cesta 13	Fran jo Majer manufnktura Maribor, Glavni trg 9	Franc Gert svečama ш medicama Maribor, Gosposka ulica 13	Franc Kager izdelcvnlnica srebrnine in medenine umetna livarna, kuvuuko in kamnu brušenje Maribor, Vetrinjska ul. 30
Ivan Trpin manufakturna trgovina Maribor, Glavni trg 17 - Vetrinjslca 17	Ernest Zelenka zaloga pohištva Maribor, Ulica X. oktobra	Karol Kociančič kamnosek Maribor Gregorčičeva ulica	Trgovina z munufakturnim blagom Fran/o Lah Maribor, Vetrinjska ulica 13
Karol Preis zaloga pohištva Maribor, Gosposka ulica 20	Gustav Philipp prvi specialni atelje za črkoslikarstvo Maribor, Vetrinjska ulica 11	Ludovik Sabukošek prva Mariborska tvornica za firneže, lake in cmajlne barve Maribor	Ivan Lorber slikar Maribor, Vetrinjska ulica 5
Miloš Os et veletrgovina špecerijskega in kolonijalnega blaga 'ter monopolna velkoprodaja soli Maribor, Glavni trg	Vidovič Stanko krojaški atelje Maribor, Gledališka ulica 10	I. Preac manufakturna trgovina Maribor, Glavni trg 13	Franc Kormann galant'rija, pletenine, igrnfe in drobnine na veliko in drobno Maribor, Gosposka ulica 3
Anion Požar, vrtnarstvo
Maribor, Vrtna ulica št. 17 Pobrdjt Cesta na Brezje
Franc Kothbauer
stavbeni in umetni ključavničar Maribor, Tattenbaehova ulica 4
Ivan Kovaćič
trgovina s steklom in porcelanom
Maribor. Koroška testa 10
Alojzij Ontušck manufaktura
Maribor, Olavnt trg it 6
Jakob Perhavec
tovarna sa izdelovanje likerjev in deterlnih vin in sirupov
Maribor, Gospodska ulica 9
Alojzija ŠafariČ
gosMnitarka
Maribor Splavarska it. 5
Leopold Gusel
trgovina meianega btaga
Maribor, Koroika cesta 16
Ivan Živic
gradbeno podjetje
Maribor, frbanova «I. it. 28 Telefon 22-77
A. Sprager
elektrotehnično podjetje Maribor, Kopitarjeva ulica 12
Gostilna »Mata Benetka"
Josipina Novak
Maribor, Pristan it. 13
Marija Vigec
gostilna pri „Soli"
Maribor, Koroika testa 22
Rudolf Niefergal
trgovina meianegu blaga
Maribor, Koroika e, 1
Stefan Koter
umetno mizarsko podjetje
Maribor, Mlinska ulica 29
Franc in Marija Leben
gostilna pri Zlatem levu
Maribor, Vodnikov trg 2
Josip Brandi
izdelovalnica orgel in klavirjev
Maribor, Strossmajerjeva alica
Ana Ljubi
brezalkoholna restavracija
„Pri tvetdi"
Maribor, pod mostom
Olga Rupnik
atelje za perilo
Maribor, Slovenska uliea 20
Ivan Kravos
Poitni kovleki, usnjate torbice nahrbtniki, gumaie i. I. d. Lastna torbarska delavnica
Maribor Aleksandrova cesta 13
Franc Hohnjec
mesarija
Maribor, Dvofakova ulita 4
Josefine Friedl	
Hotel „Meran	
	Maribor
Maks Ussar
kleparstvo in inštalacija Maribor, Gregorčičeva uliea
Justin Gustinčič
trgovina dvokoles. motornihvozil šivalnih in pihalnih strojev ter mehanična delavnica
Maribor, Tattenbaehova uliea 14
Kavarna Tement Julijana
Maribor, Glavni trg 3
Kavarna »Jadran"
lastnik Josip бегес
Maribor, Aleksandrova testa 36
MFolrlin manufaktnrna in specijalna • L tîlvJlllj trgovina svilenih šerp in rut
Maribor Grajski trg 1 in Vetrinjska ulica
! Bogomir Divjak
Z mehanična delavnica, zavod za emajliranje in poniklovanje
ll
Anton Tavčar
tovarna mesnatih izdelkov
Maribor, Jurčičeva ulica
i Veletrgovina	j
; H.J.Turad •	Maribor j
Maribor, Ključavničarska ul. 1
i Franc Stickler
?
! ♦
I ?
♦
t
: ♦
kavarna Central \
Maribor, Gosposka ulica :
Dr. >Marqo« slad (Blockmalz)
Maribor
Lojze Strehar
kavarna Astoria
Maribor, Slovenska ulica
Franc Žemljic
hotel „Orel"
Maribor, Grajski Irg
Veselo in srečno novo leto
vo&či vsem svojim odjemalcem in znancem
Rudolf Welle
velemesarija in prekajevalnica
Maribor, Gospodska Krčevina, Aleksandrova
v
Inž. arh. Jelenec & inž. Slajmer
gradbeno podjetje in tehn. pisarna, d. z o. z.
Maribor, Vetrinjska ulica 30, Tel. 2212
Rudolf Kiffmann
mestni stavbenik
Pavel Kiihar
t modna manufakturna trgovina I	prej Karol Soss
!
:
l ♦
*
Maribor, Aleksandrova c. št. <) ♦
Srečno Novo leto želi svojim poslovnim prijateljem Podružnica
Ljubljanske kreditne banke
v Mariboru
Srečno novo leto želi tvrdka
Roman Pelikan
gen. zastopstvo Indiap motorjev Maribor
Frančiškanska uliea 17 Kralja Petra trg 5
Maribor
Meljska cesta 25
j A.Spatzek
! gostilna in kavarna

PIVOVARNA UNION
Srečno novo leto želi tvrdka
Au§. Žlahtić
rozpečavanje amenkanskih mineratoljnih produktov in kemikalij Bencinska črpalka
Maribor
Grajski trg 1 - Telefon 2066
Maribor, Aleksandrova cesta
Srečno novo leto 1930
želita vsem dragim gostom, prijateljem in znancem ter se priporočata za nadaljni obisk
Kolodvorska restavracija %
v Mariboru Tomo in Ivanka Majer
MARIBOR
Srečno novo leto želi
vsem cenjenim odjemalcem
Marija Vrhunc
specerija in delikatesa
L. Ornik
f
Maribor, Maistrova 17 »
i
Maribor
Koroška cesia št. 9
KoŠtomaJ	-
gos.nna	
	Maribor, Kilnska X
Martin Ga/šek
manufaklurna trgovina Maribor, Glavni trg
Jakob in Marija Koren
pekama
Maribor, Koroika testa
Gustav Bernhard
trgovina s steklom in porcelanom Maribor, Aleksandrova cesta 17
Pavla Jančer
restavracija JPri zamorcu
Maribor, Gosposka ulica
Ing. Unger & Sirak
*Irojva delavnica In vorllelje ta elektr. »uren/e i« popravilu parnih kotlov
Maribor, Pobrežka cesta. Teh 2014
Srečno novo leto
vsem svojim cenj. odjemalcem ieH
Franc Cverlin
krojaitvo in konfekcija Maribor, Gosposka t»J. 32
Srečno i* veselo novo leto
» Rapid*
Posredovalnica Maribor, Gosposka 28 itvaia naikulantnei« m na/cenele nakup in prodata ki» in lealiict
Praiarna kave Brata Požar
Maribor, Tat enbachova 14 in
trgovina z mešanim blagom Anton Potar, Ruse-Smolnik
Srečno novo leto vošči
članom in našemu poslovnemu občinstvu
Hranilnica, in posojilnica
društvo kaUlièkih mojstrov v Mariboru r. t. z o. z.
// ^ ^ Papir
Maribor — Ruška cesta 2
A. Platzer
trgovina e papirjem, knjigoveznica, kartonaža mod časopisi, razprodaja
Maribor, Gosposka ulica 3
/os. Ullaga nasl. /. Szinicz
Maribor, Aleksandrova cesla 21
Srečno novo leto želi
Rud Eichholzer
trgovina z meianim blagom Maribor, Velrinjska uiuaŠO
telesnina
Povh Rudolf
Maribor, Glavni trg vegel židovske ul
I. Mariborska delavska pekarna
г.а.г ». ».
Ivan Mahafnc
kavarna in restavracija
Maribor, Tattenbachova ulica !>
Kristina Vollgruber
gostilna in kavarna
Maribor, Frankopanova ul. 17
A. M. Beranič
gostilna „mesto Trst"
Maribor, nasproti javne bolnice
Ivan Koražija
Železnina
Maribor, Aleksandrova c 42
/os. Hofer
Trgovina z musikatijami, godbenimi instrumenti, gramofoni in glasovirji
Maribor
Ivan Soje
kipar in pozlalar
Maribor, Rnzlagova ul 22
Josip SinigoJ
trgovina z delikalesami
Maribor, Alekrandrova cesta 18
Maks Weiss
bakreno lcotlarstvo
Maribor. Slovenska ulica 38
Joa/p Ce bok!i, jwm pekarna
Maribor, Olaeui trg »
Prvo jugoslavensko transportno d. i.
Schenker & Ca,
podruinica Maribor in ekspo.itura Jesenice
Franc Filipič
mesarija
Maribor, Jurčičeva ulica 8
N. S. Radi lovic
gostilna „Maribor" prej Holel Kosovo
Maribor, Grajski trg 1
Lekarna pri Mariji pomagaj
Mr. Ph. M. Konig
Maribor, Aleksandrova cesta 1
Ivan Иату
zaloga poljedelskih strojev
Maribor, Aleksandrova cesta 43
W. Witlaczil	
pekarna	
	Maribor, Grajski trg 3
Eman Ilich
slaščičarna
Maribor, Slovenska ulica 5
/I/o/z Stumpf, juvehr, zlatar in srebrar
Maribor, Koroika cesta 8
KINO » UNION« MARIBOR
J M. DOLNIČAR
pivovnrniika restavracija „Union14
Maribor
Podružnica
„Slovenčeve"
uprave
Maribor, Koroška cesta l
PAVEL HERIČKO
lončar m pečar
Maribor. Tattenbachova ulite
JOŽEF KUCEK
mesarija in gostilna „Wilson„
Maribor, Aleksandrova e. M
A. RECNIR
elektrotehnično podjetje
Maribor, Pobreika c. в Tel. 2447
Srečno in veselo novo leto želi
Dolček in Marini
Maribor, Gosposka ulica 27
Srečno novo leto vsem c. odjemalcem voM
Anton Jakac
levljarna
Maribor, Slovenska ulica 26
Ivan in Helena Kvas
modistovski ta:on
Maribor. Aleksandrova cesta 32
Veleiganjarna, izdelovanje likerjev in sadnih sokov
ADALBERT OUSEL MARIBOR
Alojz in Alojzija. Râfer
Kavarna _Rotovtu
Maribor. Rotoviki trg
DRAOOTIN KOPIC
menjalnica iita in trgovina mešanega b aga Maribor. Aleksandrova cesta 77


Srečno novo leto Seli vsem cenj. naročnikom
Anton S ai ko
krojaški mojster sa civil in uniformo Maribor, Ob železnici 8
Marko Rosner
manufakturna trgovina na debelo
Tel. inter. 2232
Maribor
Slovenska ulica št. f5
A. I. Račič
restavracija Gambrinus
Maribor, Gregorčičeva ulica 20
Albert Vicel
speafalna trgovina s kuhinjsko opremo
Manbor. Oosposka 5
Srečno in veselo novo leto želi
Ignac Jan
urar in draguljar
Maribor Grajski trg 4
Spodnještajerska ljudska posojilnica
v Mariboru
regisl. zadr. z neom. zavezo

„Kristal" d. d.
tovarna ogledal in brušenega stekla
Maribor, Korpška cesta Podružnica: Split, Zrinjska ul.
; ........».................................
Jas & Lesjak
špecijalna trgovina za živila
Maribor
Ulica X. oktobra 2
Srečno novo leto 1930 želijo sledeče tvrdke iz Trbovelj in Zagorja
Kino „Svoboda"
Delavski dom
Trbovlje
Franc Guček,
ključavničarstvo, instalacija vodovodov in centralnih kurjav
Trbovlje
Gostilna vDruštveni dom"
Trbovlje
Drago Rade/
trgovina
Petelinova vas
Jože P/evčak
mesarija in prekajevalniea
Trbovlje
Autopodfetfe „Arzenšek"
Trbovlje
Franc in /osipina Kmet
gostilna in mesarija
Trbovlje
/. Kienovšek
elektro • tehnično podjetje telefonski in radio oddelek
Trbovlje
Gostilna Stro/
Trbovlje
Anton Pav lent »trojno mizarstvo
Trbovlje
For/ап Roje
zaloga unionskega piva
Trbovlje
Japelj in	Švageij	
tlikortlvo in	pleskarstvo	
		Trbovlje
Ivo Tause/
pleskarstro, slikaretvo, trgovina suhih in oljnatih barv
Vode
I. delavsko konzumno društvo
Trbovlje II.
I. delavsko konzumno društvo
na Vodah
Jože Ameršek	
trgovina	
	Kurja vas
Gradbeno podjetje graditelj Ročak & Comp.
druiba s o. z.
Trbovlje
Vili Тотап
trgovina z mešanim blagom
Trbovlje
Stefan Cimerman	
klobučarski izdelki	
	Trbovlje
/ože Raspotnik	
vinotoi m jestvine	Trbovlje
Berta Lamper
posestnica in izdelovanje sodav'ce
Trbovlje
Andrej Malgaj, gostilna in izdelovanje vsakovrstnih poljedelskih strojev
Gaberslco
Marija Zupan
gostilnitarka
Vode
Franc in Antonija Zuoan	
gostilna	Trbovlje II.
	
Justin Breznik	
kovaški mojster	Trbovlje
Gostilna Sitter	
	Trbovlje
Restavracija „Zvezda" in delikatese
M. f. Rozin, Trbovlje
Ljudska hranilnica in posojilnica
Zagorje ob Savi
/os/p Dolinšek zaloga zagrebškega piva
Trbovlje
Hrastelj Janko	
gostilničar	Zagorje ob Savi
Rudolf, Oizela Pust
gostilna in metanja pri Spancu
Trbovlje
Mû lier Viktor	
trgovec in opekarnar	Zagorje ob Savi
Anica Berger gostilna tn aelikatete
Trbovlje
Kari in Kati Pravica restavracija
Zagorje ob Savi
	
Franja Po vie gostilnitarka Trbovlje	Marko Borušak in ain uror in fotograf Trbovlje
Alojzija Kramar gostilna Retje	Kari Kozina Haititarna Trbovlje
	
Vence/ & Kristina Rinaldo gostilna Vollcer Trbovlje	Andrej Kukenberg gostilna in čevljarna Trbovlje
	
Martin Žagar gostilna Klek	Ante Šuntajs krojač Petelinova vat
	
/uri/ Ferenc stavbeno podjetje Trbovlje	Karto Zupane trgovina z mešanim blagom Petelinova vat
	
Miha Koren zlatar Trbovlje	Eduard Požun trgovina z mešanim blagom Petelinova vat
Alojzij Drobež ? čevljar ' Urhovčeva loka	Anton Trboviek čevljar « Petelinova vat
Po ličmk in Kukenberg čevljarstvo Trbovlje	A o/ziia Kam nikar modna trgovina Trbovlje
Franc Zdolšek trjovina z mešanim blagom Trbovlje	Alhin Izlak ar gostilna in trgovina Trbovlje
Anton Mavsar mesarija Trbovlje	Ivan Udri/t zaloga manufakture in krojaitvo Trbovlje
Josip Kocian I. puma pekarna Trbovlje	/ože Cerinšek slikarstvo Trbovlje
	
/ože Podlogar mesarija Petelinova vas	Ivan Golob mesarija Trbovlje
Alojzij Cerar izdelovanje pokalic in sodavice Trbovlje	А/о/гЦ Oerm trgovina Retje
Slavko Puškar brivec Trbovlje	
	/ože Forte mesarija Trbovlje
	
« Maks Hutar 1 damski, frizerski, brivski salon ji Trbovlje	
	Jože Letnik mlekarna Trbovlje
	
Anton Božič stavbeno podjetje ! Trbovlje	
	Anton Medvešek krojaštvo Trbovlje
	
Josip Dohočnik čevljarna Trbovlje	
	Jože Vranešič brivec Petelinova vas
	
Jakob Božič gostilna in mesarijo Trbovlje	
	Va'entm Ačkun sedlarstvo in tapetništvo Trbovlje
■	
Ljudska gospodarska zadruga Zagorje ob Savi	
	Ljudska kuhinja Zagorje ob Savi
	
Kos Ivan	
	
čevljar in trgovina z usnjem Zagorje ob Savi	Mecilošek Engelbert prodaja Radenske mineralne vode in Chabeso Zagorje ob Savi
	
Ranzinger Josip gostilničar Zagorje ob Savi	
	
Bazel Tin ca strojno pletenje Zagorje ob Savi	
Bazel Lojze čevljar Zagorje ol> Savi	Ivan in Pavla Drnovšek gostilna . . Zagorje ob Savt
Srečno in veselo novo leto žele sledeče jeseniške tvrdke:
Veselo in srečno novo leto
žali vsem članom in prijateljem
odbor Kalol. del. proso, društva na Jesenicah
Mihael Kovočič trgovina z mešanim blagom
Veselo in srečno nooo teto osem cenjenim odjemalcem In prijateljem, ter se nadalje priporoča
Pavla Javorski, Jesenice-Fužine
modna in manu/ahturna trgovina
Srečno in veselo novo leto
želim osem svojim cenjenim odjemalcem 1er se nadalje priporočam
Z odličnim spošlouanjem
Anion Mohorič Liubno-Jesenice, Gorenjsko
Veselo nooo leto
želiva In se nadalje priporočava
Anion in Marija Oražem
hotel Triglav, Jesenice
Obito veselja In sreče v no'<em letu svollm ceni. odjemalcem In nadaljne naklonjenosti želi
Franja Karba
manujaUturna trgovina, Jesenice
Srečno In veselo novo leto vsem cenjenim odjemalcem in gostom
želi
Matevž Zavrl gostilničar in mesar.
Slov, Janornili
Jesenice
Srečno m veselo Novo leto
želi vsem svojim cenj. odjemalcem
Anton Nikolavčič
kolodvorska trafika, Jesenice (Gorenjsko)
Srečno novo leto vsem odjemalcem ieli Franc Šlibar splošno mizarstvo Jesenice-Sava	Mnogo sreče v novem letu ieli vsem cenj. "djematcem Konrad Vidic pekarna Jesenice-Fužine
Obito veselja v novem letu vsem odjemalcem ieli Pavlin Frane pekovski mojster Slov. Javornik	Veselo novo leto vsem odjemalcem ieli Praprotnik pekarna Jesenice
Obilo sreče v novem letu ieli Milka Glavič šivilja Jesenice-Fužine	Obilo sreče v novem letu itli in se nadalje priporoča tvrdka A. J Rozman strojno pletiljstvo Jf-senice št. 119
Veselo novo leto vsem goslom in prijateljem druiina Tancar restauracija Jesenice	
	Veselo novo leto vsem posetnikom ieli Ivan Rakove brivec Jesen'ce-Sava
Obilo zadovoljstva ieli in se nadalje priporoča
Joško Janša čevljar
Jesenice-Fužine
Vetelo novo leto vsem odjemalcem želi
Anton Zupan splošno čevljarstvo
Jesenice
Vsem odjemalcem, prija teliem m znancem srečno novo leto ieli
Šrnit Jernej čevljar
Jesenice-Fužine
Obilo sreče v novem letu
Kari Vika Čepon delikatesna trgovina
Jesenice-Gorenjsko
Veselo novo leto vsem Jeseničanom in okoličanom ieli
Jože Košir modna trgovina
Jesenice
Srečno novo leto vsem odjematkam ieli
Pavlina Markiseti šivilja
Jesenice-Fužine
Vsem cenj. odjemalcem In prijateljem želi
veselo, zdravo in srečno novo leto
Radoslav Dolinar, trgovina z moš. blagom Jesenice, Gorenjsko
Veselo novo leto
vsem cenj. obiskovalcem Društv, kina na Savi
Kino-vodstvo KDPD Jesenice
Obilo sreče in veselja v	novem letu j|
! želi	
Mario Se g o Un	
pleskar, črko tn sobni slikar	
	Jesenice I
Veselo novo leto
želi tvrdka
Franc Šma/dek in Drug
ključavničarsko podjetje in instalacija vodovodov
Jesenice-Gorenjsko
Srečno in veselo novo leto!
Ignacij Hrovat
mesarija
Jesenice, Gorenjsko
Veselo novo teto
ter nadaljne naklonjenosti želi In se nadalje priporoča
Anton Mulej
modna čevtjarna, Jesenice
Srečno in veselo nooo leto svojim odjemalcem In nadaljne naklonjenosti žeti
Prinčič Štefanija
trg. Južnega in domačega sadia in mlekarna Jesenice-Fužine
Srečno in veselo novo leto!
vsem cenjenim gostom In odjemalcem ter se nadalje priporoča
M Poljšak, Jesenice (Gorenjsko)
restavracija, prenočišče, iz• voičeh In trgovina
Franjo Ban
trgovina z mešanim blagom
Jesenice, Gorenjsko
Veselo novo leto
vsem članom in vlagateljem
Hranilnica in posojilnica
na Jesenicah
Cufer Andrej
industrija, trgovina in gostilna Jesenice, Gorenjsko
želi vsem cenjcnim gostom odjemalcem in prijateljem
srečno novo leto
Carinsko posredništvo na Jesenicah
Anton Steklar
želi vsem komitentom
srečno novo leto
in se tudi nadalje priporoča
Srečno in veselo novo leto
ter nadaljne naklonjenosti želi in se priporoča
Zdravko Rand
urar, Jesenice-Fužine j
Srečno novo telo
želi tn so nadalje priporoča tvrdka
Stojan Ivan
krojač Jesenice-Fužine
Veselo novo leto
vsem cenj gostom in odjemalcem želi in se nadalje priporoča
Franc Dežman
restauroler In mesar v hotelu „Paar". Jesenice
Srečno in veselo novo leto ieli vsem prl/atetjem in odjemalcem
ivan Zvezda
krojaški mojster
Jesenice-Sava
Srečno in veselo novo leto/
Ivan Vergles
mesariia
Sava pri Jesenicah
Zahvaljujem se osem svojim cenj. odjemalcem za v letu 1929 Izkazano ml naktonjf nosi. za-gotavlja/oč v bodoče še točneje postrežbe, žetim	zadovoljno 1930 leto
Krojaštvo-čeoičarstvo Ivan Gogala, Jesenice-Fužine
Valentin Markež
trgovina in gostilna Jesenice-Sava
vsem cenj. gostom, odjemalcem, prijateljem in znancem
srečno novo leto
Vsem poslovnim prijateljem mnogo sreče v novem letu
Radio in elektrotehnično podjetje
Jože Markeš
Jesenice 54
Srečno novo telo želi
Ho te J Troha Bled
ter se cenjenemu občinstvu tudi nadalje pripuroča.
Veselo novo leto
želi
vsem svojim odjemalcem in prijateljem
lože Markež
elvlctrotehn. r odjetje
Jesenice
♦
4	T
i ! •	z
I Veselo in srečno novo leto
želi vsem svojim mnogoštevilnim članom, odjemalcem in prijateljem	%
i »
L delavsko konzumno društvo f Jesenice-Sava	I
Srečno in veselo nuvo leto želi
Ciril Bo j želi, mesar Jesenice
Veselo novo teto
vsem cenjenim odjemalcem in prijaleljem
Franja Torkor,
trgovina z meš btagam. Jesenice-Fužine
Srečno in vese'o novo telo vsem c. goslom in oajemalccm želi in se nvdaljo priporoča
Franc Preslerl pekarija in gostilna, Jesenice
s svojimi prodajalnami na Bledu, Bohinjski Bistrici, Javorniku in Dobravi
Tvrdka M. Pangerc in drug
d. z ». z.
trgovina z mešanim blagom
s centralo: Dleti 2 idej 40 h s po-(trni c a in a III'd 1. Sok. dom,'tel. X) in 1'oljšica - Garje Î(;U rsçiîi CCrjt îîf îîî Odjntriiiii rm
srečno in veselo novo leto
Veselo novo tetn vsem goslom in prijateljem
Bore Pirman brivec
Ja>ornik-Grnbljo
Srečno pot v Novo leio
želi polujočemu in domačemu občinstvu,
ter gorenjskim športnikom	|
♦
i
i i I kolodvorska restavracija na Jesenicah *
I Božidar Maiešić
So priporočam še za nadajjni obisk.

Srečno in veselo novo leto žele sledeče tvrdke
Logatec in okolica
Kmetijsko gospodarsko društvo v Logatcu žali vsem cenjenim odjemalcem
srečno in veselo novo leto
Zadružna gostilna Kmetjskega gospodarskega drušlva v Logatcu želi vsem svojim cen|enim gostom srečno in blagoslovljeno 1er se obenem še v naprei priporoča	novo leto 1930
Potrudila se bo postreči z najboljšimi pijačami in jedili
Srečno in veselo novo leto
zeli vem svojim cenj odjemalcem ter se piporoia v naaaljno naklonjenost
Mar lin Maček
trgovina in stojno pletenje v Dolenjem Logatcu
Jakob Petkovšek gostilna pri Rožmanu v Rovtah
želi vsem svojim cenjenim gostom
srečno in veselo novo leto 1930 ter se obenem priporoča še za nadaljno noklonjenost. Potrudil »e bo postreči z najboljšimi pijačami, gorkiml in mrzlimi jedili. Vedno svcie domače klobase
Matifa Zupančič
pekarna v Dolemem Logatcu ici» vsem svoiim cenj. «djemnlcem srečno in vedelo novo leto
ter se oheneni priporoča ie га nadaljno naklon jenust
Josip Petkovšek obče znano gostilna pri Habjanovih v Hotederšlci
želi vsem svojim cenjenim gostom
srečno in veselo novo lelo 1930 Ob tel prilki se še nadjlje priporoča vsem cenlenim gostom za naklonjenost. Potrudil se bo postreči svojim cenf. gostom z iii-jboljšiiul vini, gorkiml in mrzlimi jtdili. Vedno sveže In prekajt-ne domače klobase.
Podružnica Kmetijskega društva v Hotederšici
želi vsem svojim cenj. odjemalcem
srečno in veselo novo leto
Srečno in veselo novo leto
leii vsem svojin naročn kom ter se ie v naprej priporoča
Anton Poženel
tplnino mizarstvo
v Dol. Logatcu
Ivana Lampe delikaiesa na Čevici, Dolenji Logatec želi vsem svojim cenj. odjemalcem
srečno in veselo novo lelo 1930
ter se obenem še v naprej priporoma vsem svo|im cenj. goslom. Hotrudila se bo postreči z najboljšimi in i/braniml pijačami kakor tudi s pi tovrstnimi jedili. Vedno svtže damače prekajene klobase in salame.
Srečno in veselo novo leto želi Anton Punter
trgovina vina in žganja na debelo
Logatec
Srečno novo leto icli vsem cenjenim gostom
Marija Kune gostilna
Dol. Logatec
Helena Hladnik gostilna
Srečno novo leto želi
Anton Demšar
trgovina, z mei. blagom
Rakek
Vsem cenj. izletnikom, letoviičarjem itd. želi srečno in veselo novo leto
gostilna »pri Logarju«, Ivan Kržič
Rakitna
Obilo sreče za novo leto
želi vsem cenj. odjemalcem, prijateljem in znancem
Ludovik Kržič
trgovec in gostilničar
Nadlesk pri Starem trgu Podružnica v Podcerkvi
Rakek
Kamnik in okolica
Skofia loka m okolica
Srečno novo leto
želi
vsem svojim cenj. odjemalcem tvrdka
joško Veber
trgovina z lesom in mešanim blagom
Sliof/a Loka (Kolodvor) Telejcn 9
Srečno novo leto želi tvrdka
Josip Adamič
vrvarna Domžale
podružnica Kamnik-Šutna 49
obenem se pa cen'enim odjemalci m tudi nadalje priporoča
Vsem cenj. odjemalcem in dobaviteljem	i
znancem in prijateljem želim	|
srečno in veselo novo leto	f
J.MENART	j
trgovec, Domžale	f
Ivan Petek
trgovina s mei. blagom
Kamnik
Srečno 1930!
Kregar & Fafdiga
konc. elektrn-instalac. podjetje
KAMNIK
Mnogo sreče v novem letu
želi svojim cenjenim gostom
FRANC OSET
reslauraler — Domžale
Anton MHUer	
nasl. Vinko Miiller	
trgovina z vinom	
	Domžale
SREČNO IN VESELO NOVO LETO ŽELI TVRDKA
L] UDE VIT MARX
TOVARNA LAKOV D. D.
DOMŽALE PRI LJUBLJANI
vsem p n. n"kupovalcem naših lakov, emajlov, firnežev in enecljalnih barv za mehka tla, Pulz. Btitz, Wix-Wax In Salonbodenwichse 1er se nadalje njjiopleje priporoča. — Za L ubljano in ljubljansko okolico spre-iema naročila naš 'astop g. Franc Vatentinčlč. L ubl mna timonska 10/1
Srečno hudo leto ielim vsem cenj. odjemalcem
Cecilija Zertuž Kamnik, Samostanska 56
Z Srečno novo I «to
ieli cenj. odjemalcem
trafika
Franc Bremšak
Kamnik
Srečno in veselo novo leto žeti
Josip Jerinc modno IrrojaitvO Kanih k
Srečno novo leto!
M. Kramar
manufakt. trgovina
Kumnilc
Srečno novo leto želi tvrdka
R. Kramar, Škofja Loka
trgovina z meianim blagom
ter se cenj odjemalcem priporoča
Srečno novo leto želi vsem svojim odjemalcem in prijateljem Andrej Dobmkar trgovec in mizar	Gora-Kom?nda
Srečno in veselo novo leto
vtem cenj. pasaiirjem in odjemalcem želi
tvrdka /ese
autobus na progi Zelezmki-Skof/a Loka in autotaksa in trgovina s \ mešanim blagom
Skotia Loka
Srečno novo leto želi vsem svojim cenjenim odjemalcem prijateljem in znancem
Rudo/J Peterlin
trgovec
Veselo in srečno novo leto želi
vsem cenjenim odjemalcem in se za naprej priporoča
Avgust Šušteršič
mizarski mojster v Mengšu
Srečno novo leto želim vsem svojim odjemalcem
Franc Sker anec
valjčni mLn
Radomlje
Komenda
Srečno novo lelo želi vsem prodajalcem in odjemalcem
Franc Ambrož
mesar
Komenda
G. F. Schneiter
podjetje za grad bo vodnik turbin
Škofja Loka
Vsem svojim cenjenim odjemalcem in naročnikom žetim prav srečno, veselo novo leto, ter se priporočam za nadaljnjo naklonjenost
Janko Čemažar
kroj. mojster in trgovec
Javorje, p. Poljane
Srečno novo leto želi
Anton Hafner
restnvrucija
Škofja Loka Kolodvor ter se cenjenemu občinstvu priporoča
Srečno in veselo nouo lelo
vsem svojim prijateljem in odjemalcem žeii
Anton MùHer
vinska trgovina in gostilna v Stobu, Domžale
Franc in Ivana Strniša
želi'a vsem Mengeikm IrZanom i» ljubljanskim okoličahom
veselo novo leto.
Obenem nnznanjata dn sla v lastnih prnstirih o vorita gostilniško obrt z izberno vinsko kapljico m doero kiihmio. Na razpolag i so tujske sobe, lepo dvoriiče m hlevi za tuje konje
Za obilen ohislc se priporočata
Fr m Iv. Strniša
v Alengsu pr cerkvi
Veselo in srečno novo leto želi
vem svo im cenjenim odjemalcem in dobaviteljem
t
fer ne t' Bolh ar
usnjarna Domžale
Obilo sreče v novem letu želi
Franc Vojska
sobotLkar in pleskar
Domžale
Srečno novo lelo!
A nt. Stergar, Kamnik
trgovina
Prav srečno novo leto!
Franc Končan
tploino ključavničarstvo
Domžale '
Srečno novo leto!
Trgovina iiv. strojev, kole» in gramofonov
Pero Satler, Kamnik
Maistrova 3
Andrej Zate
mlinar
Mala Loka 26 p. Domžale
CR0BHTH.,.,KRnNJ
US.ETR5 ïflllft (lUMUFRKTIIRE
USTANOVLJ liNO LETA ' 8 * \
VESELO NOVO LEI01930
Novoletna voščila z Jezice in Črnuč:
IA< aâââf
+	VV WWw WW WWW
NOVO USTANOVLJENA
HRANILNICA IN POSOJILNICA
R. Z. Z O. Z.
NA JEŽICI
želi vsem ježenskim faranom srečno in blagoslovljeno novo lefo 1er hkratu opozarja na izredno ugodno možnost vlaganja prihrankov. Vloge se obresiu-je|o po 5%, vezane po 6%. Hranilnica posluje v župnišču ter ima danes svoj
idni
prvi ura dni dan.
Varčnost je pogoj sreče 1
Veselo in srečno novo leto ieli
Fr. Pečar
gostilna m trgovina Črnuče, p. Jezica
Srečno in veselo
novo leto 1930!
Franc Vilfan
gostilna „pri Rogovilcu" Črnuče
Srečno in veselo novo leto
želi vsem svojim obiskovalcem
Marjeta Vilfan
gostilna J g lica
Blagoslovljeno in
veselo novo leto
ieli vsem trojim cenjenim goslum in obiskovalcem
Frania Cunder
gostilna „Ruski carM Mala vas - Jezica
Veselo in srečno novo lelo ieli vsem cenjenim obiskovalcem
Roza Snoj
trgovina z mešanim blagom
Ježica 56
Blagosl., srečno in veselo novo letol930 vsem cenjenim odjemalcem ielila
Franc m Marjeta Dobnikar
me'arija
Jezica — podružnica Stožice
Blagoslovljeno, arečno, vetelol
Franc Sitar
čevljar Stožice-Jezica
Svoji k svojim
V združenju	je moč!
Blagoslovljeno In	veselo novo leto želi
	Hranilnica in posojilnica
	na Črnučah
	Svoji k svoiim! _____________________^ <■
Srečno, veselo in blagoslovljeno novo lelo želi
vsem cenjenim naročnikom in odjemalcem
stavbno, opekarsko in pečarsko podjetje
Franc ]erko — Črnuče
Zahvalfulem se vsem za dosednn'o naklonjenost in se priporočam tudi za naprej. Ako hočete imeti priiazen in poceni lastni dom, — pridite do mene! Vsa pečarska dela, postavllanje peči In štedilnikov, obkledanje sien In raznu popravila Vam vsak čas lahko i/.vrSIm točno in solidno. Priporočam pa tudi prvovrstno in vsakovrstno strojno opeko iz moje lastne moderne nove opekarne.

Srečno in veselo novo leto želi
tvrdka Avgust Pečnik
Stožice šiev. 47 — p. Ježica pri L|ubljani
Specijelna trgovina šivalnih in pisalnih strojev — koles — gramofonov — otroških vozičkov — motornih koles — Prodaja tudi na obrok"
Brezplačni učni tečaji za šivanje
Nadomestni deli vedno na zalogi — Igle — sukanec — svila — olje
♦
Veselo in srečno novo leto 1930 želi
vsem svojim poslovnim prijateljem in znancem
Г
stavbna tvrdka Erjavec

ti
Malavas • Jezica
Hkralu se priporočam vsem onim, ki še nimajo lastnih domov, pa jih nameravajo lelos graditi, za vsa v to široko spadajoča dela. Vsa naročila izvršujem ločno in solidno!
Srečno in veselo novo leto želi
Feliks in Lucija Lenče
gostilna „pri Umku"
Kleče 10
Srečno in veselo novo leto
žel• dragim prijateljem in spoštovanim odjemalcem
Ivan Jak in
рата vekama
Stožice — Ježica
Veselo in blagoslovljeno leto 19.30 ieli vsem svojim gostem in obiskovalcem
Joiei Ah Un
gostilna „Tavčarjev dvor"
Jezica 66
Mnogo sreče in blagoslova v novem letu 1930 želi
7ožef Tercel/
triior.ee
Savi je 62
Blagoslovljeno in srečno!
Franc Kunaver
kovač Ježica
Blagoslovljeno, srečno, veselo!
Kuro! Doležal
brivec Ježica
Blagosl. srečno in veselo novo leto 1930 vsem cenjenim odjemalcem želita
Franc in Francka Hudnik
mesarija
Ježica — podružnica Stožice
j Blagoslov, in sreče polno leto 1930 ielila vsem cenjenim odjemalcem
Alojz in Marija Šerjak
mesarija
Stožice 44
Veselo in srečno novo leto želi
H. Buz/olini
tovarna gorčice • znamke „Eloile"
Ježfca pri Ljubljani
Svojim cenj. gostom in odjemalcem želi
zdravo in srečno novo leto
gostilna in trgovina
Ramovž
Stožice
Srečno in veselo novo leto
ieli svojim cenjcnim odjemalcem
Albin Latnpič
krojač Črnuče, p. Ježica
Srečno, veselo in blagoslov, leto 1930
želi vsem svojim cenjenim gostom, prijateljem in znancem
JpAob Pustov r h
gostilna „Pod tabromu
Črnuče
Veselo in blagoslovljeno leto 1930
ieli svojim prijateljem, znancem in psern cenj. odjemalcem
IVAN SMERKE
trgovec Stožice 33, p. Ježica
Veselo in blagoslov, leto 1930
ieli vsem svojim cenjenim naročnikom
Ivan Ooltez
krojač
Stožice - Ježica
Blagoslovljeno in veselo novo leto 1930 ieli vsem svojim cenjenim obiskovalcem
Angela Kunstl
trgovina z met-anim blagom Ježica
Veselo novo leto želi
Stanko Pečnik
trgovec
Stožice

Veselo in srečno novo leto
iettta osem svojim od/ernalccm
Paoel in Marija Šimenc
vrtnarija i So. Križ coetltčarna; So. Petra cesta 33
Srečno In veselo novo leto žele sledeče tvrdke:
Ormož	! Novo mesto
Zadružna elektrarna
ragitlrovana -zadruga z omejeno zavezo
v Ormožu
Okrajna poso//ln/ca
rvgistrovanu ..aitruga s neomejeno zaveza
v Ormožu
Kletarsko društvo v Ormožu
vpisana zadrugii z omejen» zavezo

Veletrgovina
Lu do vik Kuharič
zaloga modnega, manu/akturvega in špecerijskega blaga, cementa ter ieleznine, Kksportna trgovina, parna žaga in elelc-tritna centrala. - Glavna zaloga del-niikega piva
Ormož
Gradbeno podjetje
Marko Stuhec
Ormož
Rudolf Anderlič, Ormož
Trgovina z mešanim blagom in delikatesami Točilnica jirislnih vin v ormoški kleti
Buteljke - Šampanjec
Štefan Brodar
vino en gros
Ormož
Tel. interur. ite v. 12
Ljudska hranilnica in posojilnica
r. z z nt oni z.
Ormož
O ustav Ozmec
vino vu gros. Nakup in prodaja ljutomerskih sortiranih grajščiuskih in kmečkih vin
Ormož
Ptuj
Anton Mahorič, Ptuj
maiiufakturna trgovina
Martin V rabi, Ptuj, Srbski trg .9
manu/aklurna in modna trgovina
Guido Winitier, Phot., Ptuj
Zadružna elektrarna, r. z. z o. z.
za Plu], tlreg in okolico v l'tuju
Ivan Cvikl
tnanufalclarna trgovina
Ptuj
Zupančič Marija, Ptuj
gostilna in prenočišče
Ivan Vincekovič, Ptuj, Ljutomerska 1 umetno in trgovsko vrtnarstvo
Maks Weissenstein Ptuj
mesar in prekajevalec, gostilničar
Prane Nedog Ptuj,	
	modna trgovina
Ivo Stuhec, Ptuj, Panonska ulica
Itkuli nnlcrnriiii /» (U//WM' are In * <i/u. Točilnico lirezatkolinl nl/ač. Тгртипп tirih hi nad/eni
Anton Brenčič
trgovina z ieteznino zaloga oroija in municije
Ptuj
Srečno in veselo novo leto
tulim vsem svojim odjemalcem in sv še nadalje priporočam
Alojz Zorčič
umetni mlin in oljarna bučnega olja na Bregu
Menjalnica v l'tuju.
II i lik o Kreft, Ptuj
trtjnvlnn м iprcvrlieklm bliii nm. notiit u mrli potiskih nrldrllmr. hili, iiumla, 11'.nI II. i Hcnlct', mihth Sl'lh, ftri tllir, lllnnlflll l'OHUlOr 'Il llruiio.	Ihrz-
liliirmi amen/ara ha-пгцц olju.	I'««/,■ (lan
nri'ii' -.-'ifina hm>ii
Na drobno!
Na debelo!
A. Sen čar in sin, Ptuj
trgovina s špecerijskim blagom, dcivlnimi pri-delki in d vtikate sumi. Nakup in eksport jajc. Monopolska velikoproilaji: soli. ■ Zamenjava bučnega olja. - Zastopstvo Vacuum Oil Comp.
Na debelo!
Na drobno!
Robert Rosenfeld, Ptuj
trgovina z mešanim btaaom
Franc Iloinig, Ptuj
truouinn .4 kratko i "lin, pletenino, damako in mo tla, miitlf, kontekoi/a m tidniia fieeljev
L
Janja Krhlanlco, Ptuj, Krekova ul. 1 modislinja
Srečno novo leto
ieli vsem svojim odjemalcem tvrdka
„ Kostan jevec« d. z o. z,, Ptuj
manujaktura

Veselo novo leto Vom želi
P. I. Klefisch, Ptuj
izvoz jajc
Naznanjam cenjenemu občinstvu, da sem prese'il svojo sedlarsko in tapetniško delavnico v lastno hišo. Muriiieva ul. 12, nasproti mestnega kopališča 1er se naj topi rje priporočam in želim vsem srečno1 in
veselo novo leto
Alfonz Kaisersberger, Ptu/, MurŠičeva ulica št 12
sedlar in lapetnik
A&AAДAAAA&ДАД4AAAAAAAД* A A A A A
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
Razni kraii
Srečno in veselo novo leto ieli vtem tvojim odjemalcem in odjematkam
tvrdka A. I Lešar
šmnrjota pri llimskih toplicah
Maks Robit
trgovina mešan, blaga in deželnih pridelkov izvoz jajc	'	Središče ob Dravi
Srečno, veselo in zadovoljno novo leto ieli vsem svojim posetnikom
Gregor Pušnik, gostilničar Smarjeta pri Rimskih toplicah
Ivan Meke
trgovina mešanega blaga in dežel, pridelkov Središče ob Dravi
i
Srečno in vneto nova letu trli rirm um/lin nt r neham K aro/ CepuS, krojaški mojster Лтагцча pri Ithnfklh toplicah
/OSIP LAH
eksport poljskih pr detknv in sadja trgovina s stavbenim in meš blagom
Os/uševci
Srečno novo leto želi
Podružnica Ljubljanske kreditne banke
v Slovcnjfirndcu
Obilo sf-eče v novem letu ieli
Ivan Mikolič
tovarna meril Sloveti faradec
Obilo sreče v novem ietu I Murko Rosenberg
v hišnik MIlan Sessler
veletrgovina
Lfutomer
Srečno novo ieto
iif/i vsem cenjenim odjemalcem, prijateljem in znancem ea nadalje
FRANC SENCAR
trgovina mešanega blaga, nakup jajc, surovega in kuhanega masla snhth gob li nijskih kot. vinskega kamna in vseh polj kih pridelkov. 7,a menjava bučni c in solnčnic ca bučno olje. Zamenjava pšenice ea moko Mala nmd&lla In I.Julnmrr
Veselo in srelno novo leto	
želita vsem cenjenim gostom	
Micka in Mirko	Ser nv
oskrbn ka lluške	koče
pri Sv. Arehn na	Pohorju
Ivan Rojnik Slovenjgradec.
Vekoslav Vyborny
brivski mojster parfnmerija
Slovenjgradec
Srečno novo leto ieli i sem c njenim odjemalcem
Rormiin & Pnncoi
trgovina ' a h viniiii hladom
Slovenjflrodec
Pran Podbreinik
len na industrija
Onrnji grad Slovenija
Udovič (û Lampe
strojno in stavbno ključavničarstvo
Novo mesto
Andrej Agnitsch
kteparslvo
Novo mesto
Julij Kobe
trgovina munulaliturnega blaga
Novo mesto
Srelno novo leto Ieli P. Koren preje Sterk
Črnomelj


Srečno novo leto ieli vtem cenjenim odjemalcem
Josip Ogrizek
elc trotehnitno podjetje in Radio potrebni ne
Novo mesto
/OS/P KODÉ
špecerija in delikaiese na drobno in debelo Glavno zasto u. za petrolej in bem in Kaeuum Oil Comp. d. d.
Kolodvorska restavtacija
Srečno novo leto ieli
slikarsko in pleskarsko podjetje
Alojzij Vaiantič Kan tlijo, Novo mesto
Veselo novo leto ielita
Framo in Pavla Orobovšek
gostilna in prenočišče
Novo mesto (Gostilna Magolii)
Vsem obiskovalcem Šmarjeških toplic pri Novem mestu ieli
Novo mesto
Novo mesto
Aototaksa Martin Hočevar	Novo mesto
Stavbeno podjetje	
Martin H oče O.U	
	Novo mesto
Knaflič & Mirtič
ključavničarstvo in vodovodne inštalacije
Novo mesto - Kandija
srečno novo leto
Uprava šmarjeških toplic
Srečno novo leto ieli
vsem cenjenim odjemalcem in prijateljem
Pave! Obid, ur ar, Krško
znloga ur. zlatnine srelirnine, optičnih predmetov. gramofonov, gramofonskih plošč, idek. svetilk balerii. m torjev, drokolesoe, šivalnih strojev, otročjih vozičkov, 1er vse posamezne dele га i se predmete Vsa popravila trli predmetov sr izvršuje točno in solidno v lastnih delavnicah, niklja in emajhra z ognjem. Prodaja tudi »m obroke,
Novoletna voščila iz raznih krajev
Srečno novo Mo
ieli cenjenim odjemalcem
M Remic
trgovina i mešanim blagom Ljub t/ona, Zg. Šiška 10
L
Srečno m veselo novo leto
irhtii mijim c*hi. txiifUMt««m Janko in Tine» Zevtitk m««urt)n
Sijfc« - LJubljana
Srečno in veselo novo leto
vsem a iijVinm tmroinikom ieli
Martin Sušnik
L/uh(/nn.t tesar m krovec
Ves>tr /tnfon Medved
Zagorje ob Sari
Trgovec Ferdinand Drnovšek
Zagorje ob Savi
Mesar Janko lno
Zagorje ob Sari
Srečno novo	leto želi			
		Hn\	liček	Frnn
	kon^rs	eb ktr	letin.	luni rt te
	iuOlj uh.i Nr		I', ti,	• ii-/ii .i
Ttivf n at.mii		tini.a	•<><\i.	IrorinV
Srečno in veselo novo leto
voščita in so priporočata
Mestni stavbenik Poljanec in Oonussi
Ljubljana, Voljoua ulica št. i2
Brivec F ran jo Hering
Zagorje ob Sari
Urar
Ignacij Kališ nik Zagorje ob Sari
Srečno novo loto
ioti osem svojim pasaitrjam
Autopromet Magister
O. S t ur/71
Metlika
Srečno In veselo novo lelo
vsem mojim cenjenim «jostom
HOTEL in RESTAVRACIJA TRST-KOČEVJE ob enem KINO RADIO
lastnika ŠTEFANIJA In IVO ŠULEK, Kočevlo

Srečno novo leto
želi vsem cen|. odjemalcem 1er se priporoča za nndulj. naklonjenost
Josip Musar, mesar
Ljubljena Sv.Pelra c.61, Šolski drevored mesnica	stojnica
r
m
n
MOLK
LJUBUANA
veletrgovina žita In mlevsklh Izdelkov
Srečno Novo leto
vsem od'emalcem in konsumentom našega piva, Špirita in kvasa želi
Korbar Dragotin gvshlnittr m itilelomlelj MiiuiilKih kiMetkov Zagorje ob Savi	
Franc I.ajovic trnoiinn pletenin in tnkolaie Litija	Franja Krieger - Dolinškova K rlko
. t niča in Maks I.ajovic trgovina ii» gostilna Lilija	
	GosHInt Senica Senovo src: llreiic«
.t. Rebolj iteiiir.'tro Mcdcodo-l'rc$ka32	TIskarna ..Kolektor" Poga čri i k A t h in Streiisît jiri Kranju
Krivec Jos. trgovina а meinnim b'afiom Krško	Industrija umetnih cvetlic in renrev Cvetličarna Podčetrtek lastnik: liado Pregrad
M AKT IN MAH .1ч<о- Diico-llf 'me in sploè tapetništvo Dom tale	Srrfnn novo leto ieli Franc Ravnikar Suhadole /tri Komeiuli
	Sručna in veselo novo leto ieli zastopstvo Slovenec ' j
Varna inga in miearstvo Frani■ Kunstler Lilija	
LOZIČ cV PADOVAN vinska veletrgovina, Ljubljana Dunajska eesta št. 9 lastnika „ OPERNti KLhTI" Ulita osem svojim .gostom In cenjenim od/emaleem srečno In veselo novo leto	
	
Srečno In posulo novo loto icll Angelo Bal le lino mestni stavbenik Ljubljana VII, Aljaieoa ulica .55 Tolojon SI. 333l>	
Kroječ
atija Jirolc Zagorje ob Sari
čevljar
IN fr<»j«j« UStij*
Zagorje ob Sari
Srečno in oeseb novo leto
ieltm i>>«> ti eenjenim оЈнмикет t«r .<» mu t Ji/* vrifivočam tu kovuiko m kotumku obit
Plutij a Ter I ep
Llubljunu ?, Se lernela eesthi
7aвлџгчМкеуе
(»IIM
Zagorje ob Sari
SlttpbeHO fUlt/WjV
>tip Cinka
konc. men hit stavbenik
Trbovlje
Bogdan Žili?
trdih'IM« sie'e;» ци jMir-
«>'|||м(>Ш ill .-if S h Iii 'ii»
LfuMfnna
Dunajska cesta II
Amalija in lila j KriJanec
gostilna in mcsiu'ija Zagorje ob Sari
li tin Ttidinn
go.itiluiiar in nu-sur
Laško (Slov.)
Srečno ш uspeha polno leto
etnj od/umntmm in trgov*kim j», ijiiitljem
Anton Krisper
t jmMjiin*, Mestni 11'|/
Veselo in srečno novo leto	
vohKim enem svojim	
odjeiHaltem m run »t mi»	
Franc Ocviik	
mvJil Г	
Ljublja	na
Aohki iti	avurei 1
l'ttljnnsk	HA.itfi JS
«••••«»•»«»«••♦•»»•♦»«•♦»«••»»»«•»•»»t«»»»**»«»♦♦»*»♦♦♦»♦•♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦«♦♦* t
Veselo, srečno novo leto!
I. Slavec, Kranj
stavbeno podjoljo l/.vrSev«n|o in pro|ekllrnn|o vseh gradbenih dol
Veselo in srečno novo leto
vsem cenjenim od|em«lcem želi Centralo /u splošno (|imnolotiijo
. 0ММ0Г0Г - A. RASBERGER
Ljubljena Miklošičeva cesta 34
Ш
« v»
m
m
Pi
■k
• «I
Pivovarna „Union
d. d., LJubljana
IVAN MEDIC
INDUSTRIJA PERILA, NOVO MESTO
()l> prevzemu tvrdko POVM & MliHlC ni- zahvaljujem vsem eenjenim odjo. in«let»m /u naklonjenost, toi upom, da int bodote Isto Izkazali I « i < 11 nadalje. Poli tulil ne bodem, (In Vus v bodoče po« lil režo m na VaAo popolno zadovoljstvo,
ter Vnm želim
SREČNO IN VESELO NOVO LETO
IMM«««HH*MtM*«H»
JESELÛ NOUO LETO _ _ ""EDISON 1. angl.-Jugoslo- •• - -vanika tvornlca G R	A M	BELI O F O N	L O V	PENKALA matepniM Zagreb 1er xe prlporo<m i..«,,. nndaljnl cenj. naklonjenosti IV CI Bi KjCDilaCv L|ubl|ann, iiloniiurgo'* ul. &
Srečno novo leto 1930 želijo sledeče tvrdke iz Celja:
FISCHER ^ DRUG manufakturna trgovina Celje Kralja Petra cesta 22	HOTEL »BELI VOL« Celje Kralja Petra eesta 9
JULIO MEINL d. d. Uvoz kave. Uvoz čaja Celje	IVAN TAČEK prva celjska parna barvanja in kem. čistilnica Celje Gosposka ulica 21
Lekarna Ph. Mr. F. Gradišnik Celje Kralja Petra cesta Palača Ljudske posojil.	MATEVŽ Z ADR AVEC pekarna Celje Gosposka ulica 3
J. JELLENZ trgovina z usnjem in sirovimi kožami Celje, Prešernova ulica	
RIHARD KRAUPNER me dit ar in svečar Celje, Glavni trg	
ANTON LEČN1K prej F. Pacchiaffo war, draguljar Celje, Glavni trg 4	
Specerija — Delikatese KAR L L01BNER
Celje, Kralja Petra cesta 17
Delikatesna trgovina	
DOMINIKA ZAMPARUTTI	
	Celje
Veselo novo leto!	
FR. KRICK	Celje
M. RAUCH	
steklarna ,	
	Celje, Prešernova ulica
RAFAEL SALM1Č
trgovina z urami, zlatnino in optičnimi predmeti
Celje
Srečno in veselo novo leto
vsem svojim cenjenim strankam želi
ANTON ORAZEM
krojaški mojster Celje, Gledališka ulica 9
Elektrotehnično podjetje
JOSIP SEVER
Celje, Ljubljanska cesta
GORIČAR d LESKOVŠEK knjigarna in trgovina s papirjem
Celje
REBEUSCHEGG IVAN
slaščičarna
Celje, Glavni trg
Uspeha polno nor o leto!
RUDOLF PERD AS
mehanična delavnica
Celje
ČEVLJARNA »ADR1A« Narodni dom Celje
F RAN J O KUNŠEK
fotograf
Celje
ROZA ZAMPA RUTTI
delikatesna trgovina zajutrkovatniea
Celje, Aleksandrova 7
S. HOLOBAR
slikar, irkoslikar, pleskar
Tet. it. 137	Celje, Za Kresijo 4 a
Specijalni oddelek za črkoslikarstvo na steklo »Uuco<-Učenje avtomobilov
JOSIP ROJC mehanik
Celje, Preiernova ulica 16
Avtodelavnica in avtoiaksa MIHAEL OZEK
Celje
Strojno mizarstvo
KAREL GOLOB
Celje — Gaber je
EDVARD PAIDASCH
frizer za damo in gospode
Celje, Matije Gubca ulica
	
FRAN JO STEGU	
delikatesna trgovina	■
	Celje, Dečkov trg ...
Pasar, zlatar in optikar
KONRAD KAGER
Celje, Gosposka ulica 10
Delavnica za cerkveno umetnost
FRANC BERGER d SIN
gostilna in vinska trgovina
Celje, Gosposka ulica
Vsem eenj. gostom in odjemalcem želi srečno novo leto
ALOJZIJA SAVODNIK
gostilna in mesarija
Celje
IVAN RAVNIH AR
špecerijska in kolonijalna veletrgovina
Celje i
Sreino novo leto	
ieli tvrdka	
	R. A L M OSLE CHNE R
	zlatar in juvelir
	Celje, Prešernova ul. 1
KAVARNA EVROPA lastnica Helena Krušič
CELJE Kralja Vetra cesta 4
VINCENC JANIČ "
pekarna
Celje
Srečno novo leto ieli
ALOJZ DROFENIK
manufakturna in modna trgovina
Celje, Glavni trg
»SANA« ČOKOLADA
Podružnice:
Maribor	CELJE	Ljubljana
G. STIGER
špecerijska in kolonijalna veletrgovina
ieli vsem svojim spoštovanim odjemalcem in poslovnim prijateljem v novem lotu obilo sreče
Celje, Glavni trg
VINKO KUKOVEC
stavbno podjetje, tesarski mojster trgovina z lesom in parna iaga
Celje — Lava
Mojim cenjenim strankam ielim srečno ter veselo novo leto in se v letu 1930 toplo priporočam
JAKOB KOVAČ krojaški mojster
Celje, Razlagova ulica 6
VALENTIN H LA DIN
manufakturna trgovina
Celje
MAKS Z ABU KOŠEK
modna krojačnica
Velika zaloqn pravega angleškega in češkega blaga
Celje
F RANJO DOLŽAN
galanterijsko in stavbno kleparstvo Iconcesijonirani vodovodni instalater
Celje, Za Kresijo
Srečno in veselo novo leto ieli cenjenim odjemalcem
JOSIP PLEVČAK
čevljarski mojster
Celje, Kralja Petra cesta 28
MIHA IN KRISTINA KUS
gostilna
Celje, Glavni trg
MARTIN OREHOVC
krznarski mojster in izdeloratelj raznih čepic
Celje, Gosposka ulica 14
G. GRADT
vodoinstatater in ključavničarski mojster
Celje
AVGUST TAČEK
brivski salon za dame in gospode
Celje, Gosposka ulica
BELAK & INKRET
inštalacijsko podjetje za elektriko, vodovod in centralne kurjave
Celje, Prešernova ulica
Srečno in veselo novo leto Seli osem svojim cenj. strankam
MIHAEL DOBRA VC
slikarski in pleskarski mojster Celje
FRANC ČUK
tvornica oljnatih in lakastih barv
Celje, Prešernova ul. 5
FRIDERIK VIDIC
trgovina z modnim, manufaktnrnim konfekcijskim in galanterijskim blagom
Celje
Kralja Petra cesta 23 Vodnikova ulica
8rečno in veselo novo leto
ieli vsem svojim cenj. odjemalcem
DRAGO CERLINI
modno in konfekcijska trgovina Celje, Glavni Irg 14
Industrija kravat Celje, Glavni trg 17
Manufakturna in modna trgovina
JOS. JELOVSEK
Celje, Aleksandrova ulica 4
Vsem svojim cenj. odjemalcem se za v letu 1929 izkazano mi naklimjenost najtopleje zahvaljujem, v novem letu pa ielim vsem obilo sreče in blagoslova
JOS. JAGODIC Celje, Glavru trg
Svojim odjemalcem in prijateljem ieli v I. 1930 obilo sreče in uspeha
i
LADISLAV VEGI
modna in manufakturna trgovina Celje, Glavni trg 10
Lastna izdelovalnica perila
IVAN REBEK	
splošno ključavničarstvo, tovarna	
tehtnic, vodovodne inštalacije	
	Celje
FRANC DOBOVIČNIK	
Manufaktura — Industrija	
prešitih odej — Manipu-	
lacija delavskega perila	
	Celje
Vsem mojim en j. gostom se toplo zahvaljujem za dosedanjo naklonjenost, ieleč jim v novem letu obilo sreče in uspehov
KAVARNA »MERKUR« Celje
LEBIČ IGNAC
kavamar
Srečno novo letol
Gledališki frizer R Grobe/nik Celje, Glavni trg Posoja in prodaja lasulje. V zalogi šminke, Icrep, mnxtiks itd. Klinika pui. Olave, roke, noge itd. Barvanje las, neškodljivo in neizpralno. Trajna ondulaeija (Uauertrellen) je slika naravnih valov. Vodna ondulaeija s centralnim sušenjem. Moderna masaža mastnega in suhega obraza. Manikura. Lasni atelje. Pocestne lasulje, kite. Električno striženje las. Moderno britje brez mila, čopiča, vode.
Hotel »Evropa* v Celju želi tvojim spoštovanim gostom in prijateljem sa novo leto srtto, veselja in blagoslovu Kavarna Restavracija	Cenjenim tvojim odjemalcem želi v novem letu obilo sreče in blagoslova Fran Sirupi prodajalna steklene in porcelanaste robe, steklarska delavnica Celje, Kralja Petra cesta	Vsem mojim cenj. odjemalcem 1er prijateljem žetim srečno in veselo novo leto hranio Vehovar pohištveno in stacbeno mizarstvo Celje	Srečno in veselo novo leto teli vsem tvojim cenj. odjemalcem Josip Kern lesarski mojster in trg. г lesom Komenda Srečno novo leto Jančič Karo/ trgouina manujakture Maribor, Aleksandrova 11	
Mohorjeva tiskarna r. г. s o. s. v Ceiju Knjigarna Knjigoveznica	Celjska milarna d. z o. z. * Celje želi vsem svojim cenj. odjemalcem srečno in veselo novo leto Ençeibert Mecilošek ml. izdelovateij Chabeso Celje	&шш8 kraj; Srečno nooo ieto K. BOCAK Tržič 1 Veselo in srečno novo leto želim osem cen/enim odjemalcem in se nailopleie priporočam za obilen obisk v novem lelu Marija Groznik trgovina z mešanim blagom Višnjagora, poleg šole Kolodvorska restavracija Mirko in Pavla Štrukelj Cakovec	Veselo nooo leto SonekouiČ Jakob slikar in pleskar • Maribor, Vojašniška ulica 13 Srečno novo leto Mesari/a Ivan Rode Zelena /ama, Moste Srečno novo leto vsem cenj. odjemalcem, prijateljem in znancem želi trgovina Josip Senica, Domžale	j ;
				
Ljudska posojilnica T. z. t n. t. v Celju ieli vsem svojim klijcnlom in poal. prijateljem blagoslovljeno in uspehov bogato novo leto			Jožef Žagar mizar Dravlje pri Ljubljani	•
	F. S. LUKAS Liker Konjak Na veliko Rum Žganje Celje	Srečno novo leto želi svojim odjemalcem Smučk • Sank Alojs Potrebuješ. Vrhnika	Srečno in veselo novo leto ieli vsem cenjenim odjemalcem ključavničarsko podjetje Ciril Podržaj, Ig 147 i J Priporoča vsakovrstne štedilnike in peči i po konkurenčnih cenah. Solidna in točna S postrežba. Prodaja tudi na obroke.	
Anton Fazarinc Bpecerija. liolonijale. Delikatese <* Celje, Kralja Petra cesla 50		FRANC JAGER tapet nik Ljubljana		
	Svojim cenj. gostom in odjemalcem želim v novem letu vse najboljše EDUARD KRIEGER mesar in gost Uni čer Krško ob Savi Konrad Gofagranc stavbenik Celje	Srečno in veselo novo leto čeli vsem svojm naročnikom Sa/ovic Ivan splošno in ortopedično čevljarstvo Ljubi ana, Turjaški trg 4 Srečno in veselo novo leto žeti vsi-ni svojim naročnikom j /os. Andlovic strojno mizarstvo, elektrožaga Škofljica 7 Vsem svojim gostom selita veselo in srečno novo leto Jure in Jela Lasan Jesenice-Fužine Ivan Rajniš Šmartno prt Litij i splošno čevljarstvo in trgovina z utnjem Želim vsem svojim cenjenim odjemalcem srečno novo teto. Ohenem se zahvaljujem vsem,-ki ste moj■ stalni cenjeni odjemalci za dosedaj mi izkazano гаирате tn prosim, da mi svojo cenjeno naklonjenost ohranile v polni meri tudi v bodoče in da mojo znano, solidno in pošteno delavnico priporočite tudi svojim prijateljem in znancem, ki moje delavnice še ne obiskujejo.	Srečno in veselo novo leto seli vsem cenj. naročnikom in odjemalcem Alojzij Smolej, Kranj klepar in vodovodni instalater Anton Šinkovec st. vrvarna KRANJ	
Svojim cenj. odjemalcem želim v novem letu mnogo sreče in se priporočam Ivan Mastnak konfekcijska in manufaklurna trgovina ter izdelovalnica oblek Celje, Kralja Petra cesla 15			i Srečno novo leto želi \ Mihael Šipic, Kranj S talogu vr v ar ski h <n tapelnilklh i isde'knv ter le cenj. občinstvu tudi J »o nad ulj no naMov/enost priporoča 1828-1929 101 leto Pri Pleiweiss-u Ferdinand Sa/ovic najboljše manufakturno in posamen-terijsko blago samo iz prvovrstnih čeških, nemških in francoskih tvornic Kranj	
	Veselo in srečno novo leto želi vsem svojim cenj. odjemalcem M. Oswatitsch veletrgovina s premogom UVIJO	Srečno in veselo novo leto želi Anton Štebe, Moste-Komenda tesarski mojster Cenjenim naročnikom, vtem prijateljem In tnancem ieli srečno novo leto 1930 Anton Stanovnlk splošno krojaitvo, Vrhnika Srečno in veselo novo leto o./» LmbUsns		
Oostttna Prt Jelenu •• Celje. Kralja Petra cetla »t. 37 trna na razpolago vsak dan sv fia jedila tn dobra domain vma po najnižjih cenali Lastne mesarija m prekaieva/ntca Izdelovanje vsakovrstnih mesnih izdelkov klobas. šunk itd. Knk<irost blaga zajamčena, Prodaja na debelo in drobno. Postrežba točna. Za tuje konje na razpolaga konski hlev. Za obilen obisk se priporoča /OS/P OORENfAK in želi vsem gostom in odjemeletm			Srečno novo leto leU vtem tvoHm cen);orljemalrem Franc Janša, Kranj elektrotehnično podjetje ter it tudi za nadaljno naklonjeno* pri vroia Srečno novo leto želi Fr. Lerh knjigo v et	
veselo in srečno novo leto 19301		tastnpnik ALBUS D. D. Novi Sad (Odol-komp.)	Radovljica	
<
S>v

^ л- IS4




A*
«s* /'

s<y
VgQ^ra
Naznanjam preselitev
svoje tvrdke v
Aljaževo ulico 35
Telefon št. 3339
Priporočam se cenjenemu občinstvu še za nadaljno naklonjenost.
Angelo Battelino, mestni stavbenik
Solidna postrežbal	Zahtevajte ponudbe!
Zvonarna in livarna Št.Vžd nad LIubBlano
Zvonovi za cerkv-e iz zajamčeno prvovrstne brono-vine v akordnem skladu id » vseh velikostih Odlikujejo se po izredno lepem čistem io moćno do-nečem glasu. Mnogobroina priznanja na razpolago.
Kovinolivarim
Železolivarna
Ulivanje odlitkov po vzorcu, modelih ali načrtu iz litega železa bakra, fosforne in stroine kompozicije rdeče litine, medenine, aluminija, cinka, svinca in drugih kovin — surovo lite ali po želji obdelane. Odlitki za ležale vagonete. peči. štedilnike. spominske plošče, telovadno orodje avtomobile, za vse industrijske ter obrtne svrhe v najboljši in zajamčeni kvaliteti
Konkurenčne cene!
Hitra in točna postrežba)
OKROGLI LES
Pilote 11 — 13*5 m dolge 30 in 35 cm srednjega premera, okoli 200 m3 kupim za dobavo tekom februarjo 1930.
loan Hartl, Zagreb I. polt. p. 190
Snežne Cevlfe
3 leta kredita
Vse vrste enostavnih tn univerzalnih stroiev
za mizarfe. hoiartc in žage
za pogon na lermena ali z vzgrajenim elektromotorjem Prvovrstna azvrsitcvi V krogljičnih tečajih dobavijo
Welher-Werhe J. Wechstein
Wlen Х/б, Laxenburgersfrasse 14
Posel lafToalovonskepu zastopnika hrezptaiei
мр||1Ц|Ш1>ЈШ»и1ишиииоаР1мииииш1|Ј|Ј1.| "литттттт
Kompletna kuhinja
in sicer vso kuhinisko posodo, emajlirano in aluminijasto — ves porcelan in vso steklenino, od preproste do najfinejše — jedilni pribor — moderni kuhinjski stroji itd. — dalje vse gospodinjske in gospodarske po-
★
trebščine, orodje, okovje, nosilke, cement, vso železnino — žele/ e in prvovrstne češke ploščice za štedilnike in kopalnice, kompletne kopalne in umivalne naprave nu ti najceneje pri
BOGDAN ŽILIC - LJUBLJANA
Dunajska cesta Stev. 11,
NA DROBNO!
poleg „fcIGOVCA
t«
NA DEBELO



v %


v

<5-7Л
Otvoritveno naznanilo
Obveščam cenjeno občinstvo, da otvorim s 1. januarjem 1930 v lastni hiSi v Ptuju, Krekova ulica št. 8, trgovino z galanterijskim blagom, perilom, trikotažo, čevljarskimi in krojaškimi potrebščinami. Radi obsežnih prostorov mi je dana možnost razširiti trgovino v na drobno in debelo prodajo, Zagotavljam, da se bom trudil cenjenim odjemalcem postreči z dobrim blagom po primernih cenah in prosim za naklonjenost.
Nadalje obveščam, da obdržim dosedanjo trgovino s čevljarskimi potrebščinami v Cankarjevi ulici št. t kot podružnico.
Mojim cenjenim odjemalcem želim srečno novo leto.
Jakob Zavrnik.
Zdrava tn lepa
jabolka
po nizki ceni prodaja tudi še danes
Gospodarska zveza, L'ublana
Naznanilo
Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjava, da sva opustila hotel «Nova pošta« v Rimskih toplicah in se preselila v Sevnico ob Savi, kjer prevzameva hotel «Triglav«.
Zahvaljujeva se tem potom vsem dosedanjim cenjenim gostom za iskreno naklonjenost in zaupanje, ki sva ga bila deležna za časa bivanja v Rimskih toplicah. Hotel »Triglav« prevzameva na dan 1. januarja 1930. Točila bova pristna domača vina in skrbela za dobro kuhinjo pri zmernih cenah. Na razpolago bodo snsžne tujske sobe.
Dne 11. januarja 1930 ob 20 domača "eselica v namen otvoritvi.
Za naklonjenost se vljudno priporočata
Franc in Alojzija Kreuh.
Šoferska šofa
Gojko Pipenbacher
Gosposv. tska c. 12
Tečaji: za poklicne vozače in anv trrje {53 1 nevni in večerni tečaji. Pose I in i tečaji za Hame. i\a željo pri * aten pouk. Na j-boljše reference, garantiran uspeh
Ehscenter - prešo
sistema Kirchheis št. 3 ali 4, s prenosom na zobčastih kolesih (Zahnradubersetzung) — kupim. Obširne ponudbe na Podravec k. d. Zagreb, Bregovita 5.
Uspeh pomade „MICHEL"
za lase. Kragujevac, 23. IX. 1929.
Pomadi „MICHEL", Vasino 8., Beograd.
Pred gotovim fa^om tem prejel od Vas naročeno do/.o vp$« po made, ki «ere jo uporabil. Zato
Erotiim, poftl te mi ie eno >* 60 g ol pr«i Laste so mi pobeli rasti in cdt se, da ae mi bodo vsi izgubljeni laaje nadomestili,
.S npoft'ovnn em! SAVA NIKOL1Ć, mitr. odel. 1art. teh. ta» Kr. fjuievac.
_ /// Pošilja po povzet|u .MICHEL',
"»Vv^^Xy	Vaelna 8 , tteogffd.
—Prodala torfl lekarna .Delim', Kne* Nihnllova I., In droge-rlja .Bakulap«, Kolirčeva 8.
»
Hreditni zavod za trgovino in industrijo
LJUDLIANA. Prešernova ulica štev 50 (v lastnem poslopfu)
abPBStovanlB vlog. nakup in prodBia vsako vrstnih vrednostnih oaplriev deviz in valut borzna naroČila oredu mi n kndlt' »sekt vrste esHomoi in inlinso menic ter nakazili v tu- in inozemstvo sate-deoositi itd. Itd
Brzoiavke Kredit Llubiiana TH.Z0W mi Z548: interurban Z706. Z80I

Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani Karel Cei.
Izdajatelj, Iran tUketee.
'Jreduiki tronc ÉLremZar,
01530102000001000002010002010200010102013201010030235348235348000000020100010200010202020001000102000000020102