Stcv. 61»___
Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah In praznikih, ob 5 zjutraj.
Ulica Sv. Frančiška AsiSkega št 20. L nadstr. — Vs! t[	««j jK.^ljjjo uredništva list3. Nefrankirana pisma *e ne
sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. ! : tli in odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik konsord) I V .Edinost". - Tisk tiskarne .Edinosti", vpisane zadruge S c .	poroStvom v Trstu, ulica Sv. Frančiška Arskega št. 20.
TeiJoo uredništva in uprave štev. 11-57.
Naročnina zraša: Za celo leto.......X 24.—
Za p >\ ic'.n .......................■ 12.—
za tri r'T^cce.........•	• 6.—
z i nedeljsko Izdajo za ceic leto...... . 5.20
12 po! leta .....................k IfiO
¥ Trstu, v
1917
Letnik XII!,
Pokaniezne številke .Edinosti" se prodajajo po o vinarje*, zastarele številk? po 10 vinarjev.
Oglasi se računajo na milimetre v širokostl ene kolone Cene: Oglasi trgovcev in o rtnikov .• mm po 10 vin Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ........ ......n:m po 20 vin.
Ogiasi v tekstu lista do pet vrst . . . . ^ . . K 20.— vsaka nadaijna vrsia............ . 2- —
Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa -10 vinarjev.
Oglase sprejem i n s e r a t n i oddelek ."Edinosti *. Naročnina ki reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se Izključno !e upravi .Edinosti" — Plača in toži sc v Trstu.
Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška Asiškega št. 20. — Poštnohranllničnl račun št. 841.»352
iivsirusKo uradno porotno.
DUNAJ, L (Kor.) Uradno sc razglaša:
I. iuarca 1917.	.
Vzhodno bojišče. — Mackense-nova a .,;5da: Zapadno izliva reke Ruzeu in r ^ železnici severno Faurei so se so-vraž i Siinki izjalovili. — Armada nadvoj-vr-'e .Jezera: V oddelku Suske po inoč-i ' -.xjv ski pripravi izvršeni srdhi ro-r»v;;	je bil po boju iz bližine po-
po". j« na odbit. Severov zhoino Dorna-\L';re i-: bila eia ruska stotnaja napadena in v ena. Nov sunek proti naši posto-pri Mestecanestf je b:I brez uspeha. Fr< »tta Leopolda Bav.: Mestoma zvl-šs!i i »povsko delovanje.
'talijansko bojišče. — Topov-^Ki r^j v posameznih odsekih primorske »r » e ir ob Ploeckenskem hi Tonalskem p-t* >zu živahnejše. Seveiozapadno Tolmin j je patrulia pešpolka št. 80 privedla iz - vra/nih jarkov pri Gabrjah 14 ujetnl-k . V ozemlju M on te Zebio so napadne P -'je c. kr. dež. br. pešpolka št 3 po /l roženih predorih prodrle v italijansko P o tojanko, jo razrušile in prizadejale sovražniku znatne krva%e izgube.
j;;govhodno bojišče. — No-K imenovanja vrednega bojnega de-jo\ aajta.
f v-mik načelnika generalnega štaba: p|_ Hofcr. fml.
mm uradno poročilo.
BEROLIN. 1. (Kot.) Veliki glavni stan, j I. T?*arca 1917.	_ j
Z i* p a d n o bojišče. — Na obeh I m ih Ancre smo pred več dnevi iz po-v r »I h vzrokov, prostovoljno iu po na-Cr. Izpraznili del naš?*i najspredneiših rn, t"»;arjk m umaknili obrambne črte v neko ckugo pripravljeno črto. Sovražnik nagega gibanja ni opazil; previdno postopajoči odielki zadnjih straž so ovirali nj-gove le obotavljale tipajoče Čete. da i»j- zamogle brez boja zasesti cd nas op tšče.iega razstreljenega dela ozemlja. Umikajoč se po načriu vsled premočne-yi v. »oada. so prizadejali ti slabi oddelki .liku znatne krvave izgube, ujefi dosedaj H oficirjev in 174 mož, uplenili 4 strojne puške in obvladujejo še danes rreLb-Hšče naših postojank. Po močnem ogiiju ho napadli Angleži v včerajšnjih jutranjih urah pri Le Transloy in Sailly. Napsd se je izjalovil pri TranMoy pred o-v?ro, pri Sailly, kjer je bil ponovljen tudi pojoči. pa je bil vpadli sovražnik ob »zgubi 20 ujetnikov vržen po boju iz bližine s prcrunkoni. Na dveh prostorno tesno (ir^ienlh točkah so nastala angleška sirUska gnezda. Na zapadnem bregu Može se je pripravljal zjutraj francoski sunek ; asš uničevalni ogenj ga je preprečil.
V	zhodno bojišče. — Fronta princa Leopolda Bav.: Nič bistvenega. Fronta nadvojvode Jožeta: Ob močnem -nt^u ie bil topovski bci v Gozdnatih Karpatih živahnejši le na višinah vzhodno Br rice. Severno ceste v Valeputno so napadi	zjutraj še enkrat po nas za-
zet * postojanke. V dolini Slanie in Oitoza so ; :;i odbiti manjši Sunki, na višinah med ri>lip.ui;a Sušite in Putne napadi tnočne!-vi«j S;|( — Macken>enova armada: Ruska jzvidna oovelj?tva*so bila pregnana pri Fafiroi (neverno Tocsani) in pri Corbulu
»>h Serctu.
*\acedonska fronta. — Nobenih nosebnth dogodkov. Pri odbitju ita-Miatfk^ga napada zapadno Paralova v K o»t na Cerne srno ujeli 5 oficirjev m 31
!!!OŽ.
C ERO LIN. 1. (Kor.) Veliki glavni stan, I. n*3rea I9!7„ zvečer.
V	hodno Soucheza se je izjalovil mo-
žsrz s tdefki napad; ^Icer ni z zapadne m * \Vxtee fr. nte pf;roč!la o nobenih bistvenih dogodkih.
i'rvš generalni "kvartirmojster: l»l. I.uJcndorff.
Sn	na ru^ki in maced*Hiski fronti.
BhKOLIN. 28. (K rr.) Wolftov urad po-'	n:: vz!k«M fronti stoje v
PODLISTEK.
ftft
sodite,...!
Roman.
V ^ mi. da zadostuje. Moj najboljši '■'r- je r-ač poročni prstan. Sonja se mora za1:valiti, da prihajam k njej.
—	Ljuba žena. rc moti se. Ljudje, ki
stoje na osarntfeni vršini, so zelo
—	Saj taka je bila že v d J no.
—	No torej.
Kare', zbogom. Da hi btla že zopet pri tebi!
Medpotoma je mislila
Varovati se pa'' moram nekolfko prahu, da lic ponesnaziin elegantne sobe, v katero me pač popeljejo.
Ko je prišla v park, odkoder je do grajskega vhoda vodil raven drevored, je začela stopati -počasneje.
znamenju priprav za velike spomladanske in poletne operacije. Poizkus Rusov, da bi s krvavimi navali na Tatarskem prelazu dne 23>. in 24. februarja pripravili eventualni poznejši vpad na Ogrsko, je bil brezuspešen in ne več ponovljen. Nasprotno pa so prinesli nemški sunki ob cesti v Valeputno nov dobiček. k'\ je povečal dosedanji uspeb pri Mestecanesti. — One 27. febr. so Italijani zopet poiziku-šali zasesti višino 1050 v kolenu Cerne, na katero so se že tolikrat krvavo navalili in katere dozdevno osvojitev je italijansko čusopisje že ponovno priobčilo z bombastič.i iiii besedami. Po-močnem topovskem ognju so prodirali go^ti rogi v dva kilometra širini proti višini ob gorskem vrhu; bili so krvavo odbiti z ročnimi granatami. Sovražnik je zamogel zasesti le majhen kos jarka, iz katerega pa je bil s krepkim protisnnkom takoj zopet pregnan. Zasledovalni ogenj, v katerega so zašli bežeči, \je še podvojil izgube napadalcev. Cela postojanka brez izjeme ie ostrila v nemških rokah.
Boiiarsko uradno poročilo.
SOFIJA, 28. (Kor.) Bolgarski generalni štab javlja: Macedonska fronta: V kolenu Čeme je sovražnik po močni topovski pripravi izvršil dvakrat napad na višino 1050 na fronti dveh kilometrov, a je bil vedno odbit, deloma po boju z bombami. V ozemlju Bltolja in v Vardarski dolini slabotno streljanje s topovi, puškami in strojnicami. V nižini Seresa od časa do časa topovski streli in patruljne praske. Ob izlivu Stru me ogenj sovražnih poijskih iopov in ladijskih v Orfanskem zalivu. Letalsko delovanje na vsej fronti. Na fronti Egejskega morja je neka sovražna vojna ladja obstreljevala zapadno oba! Porto Lagosa, a so jo naša povodna letala pregnala. — Romunska fronta: Vzhodno Mamudije in pri Tulceii streljanje med stražami.__
Tursko uradno poročilo.
CARIGRAD. 28. (Kor.) Glasni stan po-roča: Na raznih bojiščih nobenih posebnih dogodkov. Dne 26. t. nT je eno nadih-povodnih letal sestrelilo enega sovražnega dvokrovnika, ki je padel med Imbrcm in Lemnom v morje.
CARIGRAD, I. (Kor.) Glavni stan poroča: Perzijska fronta: Dne 26. februarja se je poizkušala od močnega sovražnega konjeniškega oddelka spremljana pehota približati našim prednjim postojankam na cesti Hamadan-Kasvin, a je bila odbita. Dne 27. febr. le boji med poizvedovalnimi patruljami. — Kavkaška frouia: Na desnem krilu je bil v noči od 26. na 27. febr. napad sovražnika odbit. — Na ostalih frontah nič važnega.____
Pooifrena petfvodniika vojna.
Nič več posamičnih svarH.
BEROLIN, I. (Kor.) Uradno se objavlja: V noči cd 28. februarja na I. marca je potekel rok prizanašanja za jadrnice tudi v zapornem vodovju Atlantskega oceana. Od tega časa dalje velja v vseh zapornih vodovjih sedaj samo še splošno svarilo, po katerem plovba ne more več računati nz nobeno posamično svarilo.
Uspehi nemških pod vodnikov.
BEROLIN, 1. t Kor.) Wolffov urad poroča: Uradno se razglaša: V zapornem vodovju Sredozemskega morja so potopili naši pod vodniki: Dne 17. februarja južno Malte neki polno obloženi proti vzhodu vozeči prevozni parnik 9000 ton; dne 23. februarja neki zase Jeni in (hI spremnih ladij zavarovani prevozni parnik s četami, prihllžno 6000 ton; istega dne oblože-istotako spremljani prevozni parnik ton; dne 24. februarja oboroženi prevozni parnik s četami Dorothy«, 4494 t->H s 500 možmi kolonijalnih čet. artiljerijo in konji na krovu; del čet se je potopil.
Načelnik admiralnega štaba mornarice.
BEROLIN, 1. (Kor.) Wotffov urad poroča: Razven že naznanjenih prevoznih
pamikov so potopili naši podvodmki v Sredozemskem morju še 13 ladij, skupno 25.i66 ton, med drugimi italijanski parnik »Oceania« (4217 1on) z žitom iz Amerike v Italijo na potu, dalje angleški oboroženi pairnik »Corsc« (3264 ton) s 5000 tonami mangana in bombaževine iz Boin-bay na potu v HuM, oboroženi italijanski parmk » Prutfenza« (3307 ton) s koruzo na potu iz Argeattinrije v Italijo, švedski parnik ^Skogland« (2903 ton) s premogom na ?potu iz Norfolk a v Napol j in grški pari tik »Britonisos« (1537 ton) na potu iz Soluna v Alžir.
Amerika in potopitev »Laconije«.
\VASHINGTON, 2$. (Kor.) Reuterjev urad poroča: Predsednik WiiIson in državu5 departma stojita na stališču, da v zadevi torpediranja >Laconije« ni treba ukreniti nobenega liadaljnega koraka, dokler ne bo kongresu dana prilika, da pooblasti predsednika 7ai oboroženje trgovinskih ladij. Kabinet opozarja na to, da se predlog oboroženja trgovirrski-h ladij in prevoza municije ne sme odobriti in <la ni želeti, da bi ladje voziMe talko blago.
ROTTERLAM, 28. (Kor.) »Manche-ster Guardian« poroča, da so v dobro poučenih ameriških krogih v Londonu mnenja, da slučaj »Laconia« nikakor ni tak, da bi imel WiJson vse ameriško javno mnenje na svoji strani, ker ne gre za ameriško, ampak angleško ladjo.
Civilna ženska služba pri angleški armadi.
LONDON, 28. (Kor.) Angleški vojni urad naznanja, da smejo biti ženske, ki sc ,ih nabira za armad> v Franciji, stare 20—40 let. Ženske ?e bo uporabljalo pri annadni službi za pisarice, kuharice, perice, voznice m telelonrstinje.
Nemški državni zbor.
BEROLIN, 28. (K< r.) Državni tajnik za v nanje stvari, dr. Zhnmermann. je poto-čal o pogajanjih z Ameriko glede pod vodniške vojne po posredovanju Švice. Lan-srng je odgovoril, da }e dobii okaz za sporočilo, da je Amerika drage volje pripravljena za narialjna peigajanja, ako zavzamemo mi prejinje 3". ...iiSč-c. Tur H poinern-io opustitev podvodi iške vojiie. S tem je smatrati iakoimenovana ''pogajanja, še pred;to -so se tpričela, skot izjalovljena in zadeva je za nas rešena> Posl. Ledebour se je (pritoževal nad varstvenim zaporom, kritiziral ustanovitev samostojne Poljske i-i govoril odločno proti ix>ostritvi pod-vciniške vojne. Upa da bo d-clavstvo vseh dežel delovalo za mir in sporazum in d'a sedanji svetovni vojni ne bo morda sledila gospodarska vojna. Državni tajnik dr. Kelffeiich se <je čudil, da so v tako resnih čaoih take izjave sploh še mogoče. Na iak načm se ne skrajša vojna. Odločnost nemškega naroda se je pokazala v izjavah vseli govornikov in tega tudi ne bo izpre-meiril Ledebour. (Živahno odobravanje.) Nato je bila iseja zaključena. Prihodnja seja jutri.	___
Avstrijski ministrski svet.
DUNAJ, L (Kor.) Včeraj popoldne sc je vršil ptnl predsedstvom ministrskega predsea-nika grofa Glam Martinica ministrski svet, i* so se ga udeležili vsi člani kabineta.
ne zapirajte ventila — dovolite odkrito besedo I
Med tolikimi neprijetnimi, ali neizogibnimi spremljevalkami vojnega stanja je cenzura. In sicer stroga. To pa ne — kakor nas uče vsakdanje izkušnje — le glede tistih stvari in dogodkov, za 'katere je strogost res nerzogrbno potrebna — glede stvari torej. Jci so v zvezi z mii:ia-ričnimi operacijam- in ki so vse večjega ali manjega pomena Za končne vojne cilje; in tiiJi glede dogodkov vnanje politike. ki so istotako v kavzalni zrvezi z vojno hi militaričnimi operacijami: marveč je oko in — svinčnik cenzure strog tudi glede dogodkov strogo notranje-p Mitične naravi, torej stvari, ki bi — po
Kako mučno, iia mora mimo straže in še sama v grad.
Nekoliko korakov pre«i gradom ji je prišla naproti črno oblečena dama.
—	Milostiva gospa, gospa grofica je ukazala, da vas sprejmem tu.
—	To je lepo od Sonje. — si je mislila. — tako mi bo vstop lažji.
V veliki, lepo opremljeni predsobi ii je komor niča snela plašč in lakaj je odprl vrata.
—	Oospa dr. Rollerjeva!
Stopila je v diven, v angleškem slogu opremljen salon. Kako krasno! To pohištvo z zlatimi vložki m zeleno svilnato prevleko, na stenah pa gobelini iz bele svile. Iz ix)inola, okrašenega s cvetjem, je stopila Sonja, oblečena v svetlo svilnato obleko, ki se je v prostih gubah spuščala proti tlom in se končavaJa v dolgi vlečki:
—	Ljuba Josipma, bodi prepričana, da se zeflo veselim tvojega (poseta.
Rekila je to precej priljtfino____Karel
je pač zopet imel prav. Josipim se je »de-
lo najbolje, da občuduje salon, ki je tudi res popolnoma osvajal njen čut za lepoto.
—	Kako divmo! Iu ta pomolič! Odtod je pač najlepši razgled.
—	Zame najboljši, ker se vidi po cesti v
mesto____z lornjeto že oddaJeč vidim
prihaijajoči vaz.
—	Kateri voz? Ah----da____!
Josipma je zatldela. Sonja pa se je po-
smehljala tja doli k njej.
—	Svoje sobe sem našla tako urejene, ko sva se vrnrla jeseni. Ati hočeš pogledati moj budoar? Je v rokoko^slogu, v modri barvi. —-
Na pisalni mizi je stala velika kneževa slikaj nekaj majhnih pa je stalo naokoli, med njimi tudi sJska elegantne starejše, oči vidno zelo duhovite dame.
—	Kdo je to?
—	Mamil, kneginja.
—	O, to me zanima. AH si se sešla kaj žn|<?
—	Da, v Monic Carhi. Mama ljubi
-- Ali si Ma dolgo Časa skupaj žnjo?
splošni sodbi — mogle prihajati v javno diskusijo brez vsake škode ali nevarnosti za načrte in namene voiskovodstva, za militaričnc operacije, oziroma vojne cilje!
Še več! Od pametnih razsodnih strani, ki jim je resničen patrijotizein neoporečen ter vzvišen nad vsak dvom, se dan za 'dnem oglašajo glasovi, ki trde, da bi javna, odkrita, neovirana diskusija o marsi-kaki taki stvari, tičoči se notranje uprave, celo koristila tudi vojskovodstvu, ker bi taka svoboda besede — poleg zboljšanja, ki bi je mogla prinesti v konkretnem slučaju, za kateri gre — le večala zaupanje javnosti do vseh odredb in ukrepov oblasti sploh, in torej tudi militaričnih!
Tako sodijo mnogi razsodni ljudje, posebno tilii zastopniki časopisja. Veljavnost in pravilnost takega naziranja so opetovano že priznavale tudi razne ekse-lence, gg. ministri, ako jim je bilo odgovarjati na pritožbe radi prakse naše cenzure, posebno pa radi nje nestalnosti in nepreračunliivosti. In često se je dogajalo pri takih razgovorih z gospodi ministri, da ni ostajalo samo pri priznavanju veljavnosti in pravilnosti zgoraj označenega naziranja — da bi se namreč notranjepolitične, gospodarske, posebno pa stvari, ki so v zvezi s prevažnim vprašanjem aprovrzacije mogle neie brez vsake nevarnosti, marveč s koristjo pripuščati v javno diskusijo, — marveč so često takoj sledile tudi jasne obljube, da prSJe reme-dura v tem pogledu. Tu bi še posebno o-menjali bivšega ministrskega predsednika dra. Korberia. Po njegovem nastopu in za časa njegovega kratkega vladanja malo tednov smo res občutili neko olajšavo, kar bi kazalo, da ni samo obljubil, ampak tudi kaj ukrenil. Pa tudi sicer — vsalko toliko —se je <z.'i«elo, da cenzurna praksa nekoliko odjenjuje, ali navadno je v malo dneh sledila — recidiva. A morda to ni bilo — da smo pravšen i — pisati le na račun cenzurnih komisij, marveč utegnejo biti tudi me često v zadregah radi različnosti odredb, ki prihajajo od zgoraj in so — v navskrižju mdJ- seboj*.
Ali bilo, kakor bilo: dejstvo je, da strogost cenzure občutimo mi najnepri-jetneje ravno sedaj, ko se od strani iz-vestniii polittčnMi strank -- brez krivde od nenemških strani in celo proti njihovi volji in niihovemu oazirahju o neumest-jiosti takih razprav v sedanjem vojnem času — pošiljajo v svet zahteve naci}o-nalne naravi, ki se tesno dotikajo življen-skih interesov nenemških narodov in sekajo globoko v vprašanje njihove bodočnosti, njihovega nacijonatnega življenja in razvoja in njihove politične pozicije v
tej državi.
Zahteve so lo torej tolike pomembnosti, da ie svobcL'eia beseda v varovanje svojega stališča za nas naravnost usodnega pomena. In lahko rečemo tudi: za državo in nje bodočnost. Saj menda ni treba sele posebnega dokazovanja ali obrazlaganja, ker to govori že priprost normalen razum: kake posledice bi mogle nastati za državo samo, ako bi se preuredba monar-iiijo — torej vprašanje, na katerem so vsi državljani, "torej tudi vsi narriM, interesiram v r.a višji meri, ker se preživo zavedajo njegove življenske važnosti za njih — hotela reševati ne upoštevaje, ali morda celo nepeznuvajoč stališča in sodbe narodov, ki tvorijo večino v državi!!
Nevarno igro bi igral kdor bi menil, da mu ni ireba računati s psiho narodov. Narodi imajo svoje duševno, svoje čut-stveno življenje. In to je zasidrano globoko v dušah. Moreš to čutstvovanje dvigati, pameten državnik je more stavljati celo v svojo službo, more je tudi s preziranjem žaliti, ogorčati in zagrenjevati; ali ni je sile, ki bi mogla to čustvovanje iztrgati iz duš! To ostaja živo in deluje dalie, bilo že v dobri ali hudi smeri.
To smo hoteli naglasiti na naslov sedanjih voditeljev države z ozirom na težko in resnično besdio, ki jo je napisala (glej včerajšnjo »Edinost«!) »Rundschau«: da je namreč le v interesu države, da se ne zapira ventil — svobodnega razgovora, ko «re za velike življenske interese prebivalstva, za ljudske interese, za Interese narodov, za interese-, ki tako je naglasa! rečeni list — n'?so v nasprotju z resničnim državnim Interesom!!
Ponavljamo po »Rundschau« in apeliramo na naslov državnikov: ne bojte se odkrite besede! Kajti svobodoljubje m pravičnost, ki dovoljujeta odkrito besedo, oživljata zaupanje, a to je najzanesljiveja in naj-trdneia opora tudi vsaki avtoritetf! Kdor mi dovoljuje, da mu odkrito govorim tudi tedaj, če mu imam mortia vmes tudi kaj neprijetnega povedati — me sili v zaupanje in tudi v hvaležnost. Sedanji državniki bi res obvezali narode v hvaležnost, ako bi jim v takih zgodovmsko-znamenitih časih dovolili svobodno odkrito besedo v obrambo svojih interesov, v časih, ko se ima za lioigo bodočnost urejati dom, v katerem bodo morali skupno živeti!
Ne zapirajte ventila! Dovolite odkrito besedo, ki ne le da ne more bit: nevarna na nobeno stran, marveč koristna za narode in za državo!
Zlobne IzmiMne o nustro-ogrsKIh vojnih stroških.
»Gazette de Lausanne« od 9. t. m. objavlja članek, -podpisan Emile C., v katerem je »naračunjeno«, da vojni stroški monarhije, če bi vojna trajala do konca 1. 1917., dosežejo višino 120 milijard kron. Šifra >'Emile C.« 'kaže na tesinskega časnikarja Colombija, ki je, \ia uide obsodbi zaradi špijonaže v korist en ten te, pobegnil iz Švice in sedaj dela v Milanu ne samo proti osrednjim v lastim, temveč tudi proti svoji domovini. Posebno se zanima za razmere v naši monarhiji, kažoč se kot nje poseben poznavalec v vojaških in finančnih ozirih. Odkod si seveda jemlje legitimacijo za to, ne ve nihče; v njegovih člankih je gotovo ni.
Kako pač dohaja do čudne številke, ki se mora vsakomur, kdor ima le najmanjšo slutnjo o razmerjih te vojne, ziieti neverjetna? Opira se na zadnje poročilo avstrijske kontrolne komisije za državni dolg, ki ob koncu meseca junija 1916. izkazuje 24'5 milijarde kron, torej 10 milijard kron več kot ob koncu meseca decembra 1915. Ta povišek 10 milijard kron za 6 mesecev tvori podlago njegovim zaključkom. Odtod zračunava mesečne vojne stroške prvega poluletja 1916. za Avstrijo samo na 1*7 milijarde kron, določa, da so morali v drugem poluletju narasti daleč nad 2 milijardi, in prihaja tako do 40 milijard ob koncu leta 1916. za avstrijsko državno polovico samo. Za leto 1917. fpušča svoji domišljiji popolno svobodo in je tako, vštevši stari avstrijski državni dolg poskočil na 80 milijard. K temu je prištel potem, odrejajoč tudi Ogrom primerno namišljeno kvoto, 40 milijonov za Ogrsko. Na ta način je dosegel ono zgoraj omenjeno številko 1?0 milijard.
V resnici pa je že izhodišče njegovih razmotri vam j najpačno. Prirastku prvega poluletja leta 1916. v znesku 10 milijard stoj' namreč nasproti prirastek aktivnih ter.'atev in gotovine v blagajnah v znesku najmanje 3V2 milijarde. Ob koncu meseca junija 1916. je bilo četrto vojno posojilo že izdano in je torej že v celoti med avstrijskimi državnimi dolgovi; na vcc mesecev porazdeljena vplačevanja tega posojila pa so bila vplačana šele v manjšem de'u; res se je naslednje mesece, od julija do septembra 1916. vplačalo na četrto vojno posojilo še 2V2 milijarde. Nadalje je treba upoštevati, da se je ob koncu 1. 1915., ko so se vršila vplačevanja na tretje vojno posojilo, velik del gotovine v blagajnah iporabil za delno odplačilo vladnih posojil pri notni banki, dočim sc pa meseca junija 'leta 1916. taka transakcija ni izvršila. Zato je bilo meseca junija leta 1916. gotovine v blagajnah in giro-imetja civilnih državnih blagajen in vojaških bla-gajen okoli ene milijarde kron več, kot pa ob koncu leta-1915. Oltod izhaja da potom posojil pokriti avstrijski državni izdatki v prvem poluletju leta 1916. niso znašali 10 milijard, temveč kvečjemu 6V2 milijarde-. S tem soglaša tudi. kar je ogrski finančni minister sporočil preteklo leto o ogrskih vojnih stroških, ki jih je za prvih 23 mesecev cenil na 440 do 460 milijonov kron na mesec. Če se vzame tudi višja številka za podlago, se dobi na podlagi kvotnega razmerja za vso monarhijo šele povprečni mesečni znesek 1264 milijonov kron. Da se torej misliti, da vojni izdatki skupne monarhije ob koncu leta 1916. ne brJio bistveno prekoračili one svote, ki jo je Colombi zračunal samo za Avstrijo. Da bi se bav i H s Colom-bijeviirii kombinacijami glede prjhodnjo-sti. bi bilo nesmiselno, ker so popolnoma samovoljne, in so, kakor se je pokazalo, njegova razmatranja o dosedanjem izidu vojnega gospodarstva zaključki iz napačnih preinis.
Poleg tega je napačna Colombi jeva trditev, da se je v Avstriji doslej pač jnalo zgodilo, da bi se poskrbelo za pokritje v normalnem proračunu. Pač pa si je avstrijska vlada vedno prizadevala, da za nove obrestne potrebščine, j>ovzročenc po prirastku dolga, že tekom vojne s po-množitvijo dohodkov poskrbi za pokritje, iii v resnici se je obrestovanje do konca junija 1916. najetih štirih vojnih posojil zagotovilo z večinoma že leta 1916. uveljavljenimi povišanji davkov in pri-stoibin, z novimi davki, zvišanjem postnih in železniških tariiov, cen -tobaka itd. — Nadalnji ukrepi za zvišanje državnih dohodkov se pripravljajo. Smešno pa vpliva, če nam očita Colombi, Ida najetje posojila v Nemčiji v znesku 1284 milijonov kron ni zadostovalo za ureditev naših deviznih kurzov. Itall'ja, ki je deset mesecev pozneje stopila v vojno kot "mi, je najela nad tri milijarde v inozemstvu, in kakšni so italijanski devizni kurzi!
Končno se ob presojanju vojnih izdatkov in naraščanju državnih dolgov centralnih vlasti ne sme prezreti velika razlika, po kateri se njihovo vojno gospodarstvo tako ugodno razlikuje dl' ententnega vojnega gospodarstva, ker se vojni izdatki centralnih vlasti večinoma porabljajo v tuzemstvu in so torej podlaga za uspe-vanie mnogoštevilnih pridobitnih panog.
Stran H.
EDINOST* štev. 61
V Trstu, dne 2. marca 1917
T vojna mdustrija, ki ob raznovrstnih potrebščinah moderne velearrnade„ obsega skoraj \sc proizvajalne ^panoge, i poljedelstvo razpečavate tekom voine kar naj-ugodneje svoje proizvode, in veliki Ki'o-bliki in prihranki s proizvajanjem in trgovino zaposlenega prebivalstva tvore podlago sijainili uspehov vojnih posojil. Pri teni je pa značilno, da denarne vloge pri bankah in hranilnicah vkljub velikim izplačilom za vojna posojila neprestano iz-k;izujeio znaten prirastek. Vsled gospodarske samostojnosti centralnih vlasti pa z vojnimi dolgovi obenem raste tudi moč prebivalstva za prenašanje obrestne o-bremenitve, in glavno vprašanje po vojni ne bo. kako naj >e zin rej ) bremena, temveč, da se pravično porazdek, ker je vojna naravno v zelo različni in naravnost na^rotni saneri vplivala na gospodarske razmere posameznih slojev prebival-stva. Končno ie treba tudi poudariti, da sc vojni izdatki ne uporabljajo v celoti za izgotavlianje uničevalnih sredstev, saj so se zelo znatne svote investirale tudi za želez iice in ceste, zgradbo in povečanje industrijskih naprav, za industrnsko izrabo i/iiakkb itd., kar bo tdJi v mrru omogočalo povečano gospodarsko delovanje. Ko potem prenehajo velike vojne potrebščine m se na drugi strani milijoni pridmh rok, ki so sedaj odtegniene proizvajalnemu delovanju, zopet vrnejo delu, j bo narodno gospdiarstvo da.iaJo znatne preostanke za izvoz, odkoder je tudi pri-! čakovati zelo bistvenega in stahiega. zboljšanja deviznih kurzov. Tedaj pridejo na svoj račun oni, ki niso v vojni odtegnili svojega zaupanja centralnim vlastim. |
Razne politične vesti.
Anefcsijonisti Hi protianeksijonisti v.
Nt raciji. Borba med obema strujama ti a-'
ja daije vkljub poojstreni pod vodniški I vojni. To se je posebno pokazalo povo-dom zadnjega govora grofa Ttsze, ki se | je dotaknil tudi vnanje politike monarhije. I A"rksijon!sti v Nemčiji so ga hudo na-j padli, češ, da ie zavzel preblago stališče, t »Berliner Tagcblattr pa je vzel grofa j Tiszo v svojo obrambo, posebno pa izjavo poslednjega, da vojna ne sme trajati niti za trenutek dalje, nego je absolutno! potrebno, «da se zajamčijo žrvlienski mte-resi centralnih vlasti! Ako bi stavljali — nadaljuje heroi nski list — dalekosežne a ^taoistične zahteve, bi sejali samo seme nove vojne. Aneksijonisti r* za'ite-! vajo nasprotno: vojna naj se nadaljuje.' dokler ne bodo sovražniki, ki hočejo uni-j ciii nemški militarizem, zrušeni za vedno. Vidimo torej, da se v Nemčiji vkljub pod-j vi dniški vojni nadaljuje boj med obema j su ujama- Aneksi ion isti imajo glavno o-; poro v bivšem velikem admiralu Tirpitzu, J očim je kancelar Bethmarai-HoiUveg1 nerrotano cilj njihovih napadov in kampanja proti njemu ni prenehala niti za tre-j not cA. Pa tudi v deželah entente m nev-tralcev je analogija: tu:i tam so po dve struji: umerjenih m nezmernih.
Zmanjševana dražba r.emškonaci.ional-' niis zahtev, lako nekako ie krstila rAr-beiter Zeitung (glej nedeljsko »EdHKjst ) j neprestano skrčevanie nemškonacijonal- ; nega programa — sedaj -vodil« — za i preosnovo države in po vsej pravici. V j čctrtlovi Tagesposti : čitamo namreč -ja izvajanja o najvažnejših nemško nacijonalnih in nemško krščansko-socijalnSt programmh točkah, *tzpTe-n<errbah ustave« in »reformi državno-zberskega poslovnika^, kar so Nemci oboje zahtevali kot — predpogoj za skli-j ca'ije parlamenta, torej s pomočjo § 14. rPrvi de! — izpremembe ustave — sej gla^i nekam temno . pravi člankar. \ se •/;tl u rhe ustave, ki so se izkazale do-| iKrtrefone. kot osamosvojitev Ualicije, i okrožna razdelitev, nemški državni je-1 zik itd., se navajajo v poznejši točkah! posebej, tako da ni misliti, da so zadrža-; nc tudi v splošnem pojmu. Ob vsej. v sled vc jnega položaja potrebni opreznosti bi M! mar:u migljaj o vsebini teh zahtev že zato potreben, ker bi se drugače nemško-meščanske stranke moria celo mogle sn atrati za prevratnike. kar vendar go-t vo niso. £e zato, da se v drugem taboru ii? hi vzbi*ia!i v tisk i. ki nikakor niso u-pravičviii, je f-vtrebno. da se razjasni ta delfijska tema. Nemški nacijonalci torej sami zahtevajo pojasnila nejasnih, dvoumnih nemškonacij^malnih »vodit-. Tudi tu se bo torej — ko je stvar nejasna — dalo Še kaj zlicit'rati navzdol do jasnosti. Pi ;- 'i;u Tna pa je jasna člankarju zahteva l>r> reformi državnozborskega posknnika. :() njj hitri izvciibi vlaia danes v držav-nem iT>oru in izven njega samo eno mne-j nje. Prebivalstvo je nje potrebo spoznalo že j* » pred poslanci« Clankar govori D lui i o potrebi preprečen j a obstrukcije ma!;!i strank, o hitrem reševanja držav-i. a potreb, smatra trikratno branje pred-kg /a patrato časa, ker se stvar itak reši v odsekih, in zaključuje: »Vprašanje, po katerem pota caj se izvede reforma po-sl vtika, je v programu nemškomeščan-skih strank odnrto. (V »velikomočnem« pr . amu je bila izvedba po § 14. predpogoj! — prip. ured.) Odgovor daje prav-' zaprav samo: po parlamentu. Po vseh I anili izjavah strank se ne da misliti, | da bi se kje pojav ilo resno nasprotstvo; proti reformi poslovnika. Vojna Je učinko- i vala streznujoče. Ko se parlament snide sr nladi ali v začetku poletja, bo brez dvoma imel rešiti reformo poslm-nfka kot pni predmet. Rešil jo bo. To rešitev svoje časti je dolžan sam sebi v prvi vrsti.« — Pa da niso postali skromni gospodje nemški nacijonalci. Sedaj gre le za rešitev časti parlamenta, ne pa več za glavni predpogoj sklicanja«, in to čast naj si reši ra^ament sam, ne j5a vlada s pomočjo S 14.! »Vdikcnočna« prograrrma juha je
bila pač prevroča, da bi jo <posrebali avstrijski narodi tako, kot so jo skuhali nemški nacijonalci; skušali so jo pač potem posrebati sami, a so se nekoliko — opekli. Zato so jo tadl postavili na hladno!
Krščanski socijalci m katoliška solidarnost. Na adreso nemških krščanskih so-
cijalcev in s posebnim ozirom na dejstvo, da so se nekateri poslancr tudi te stranke udeležili mednarodnega katoliškega kongresa — te odločno mirovne manifestacije — v Curdliu, naglasa mariborska »Straža«, da so na tem sestanku motrili katoliško solidarnost iz evropske perspektive. Ti sklepi ne smejo ostati samo na švicarskem mednarodnem papirju, in če je nemškim krščanskim so-cijalcem do tega, da sezoni sklepi o pravem času udejstvijo, lih moralo |>red v sen postaviti pod avstrijsko perspektivo. Kar *iaj velja iza narode v Evropi, ločene ix) državnih mejah, se mora najprej oživotvoriti med narodi, kl ih spaja ista državna vez!! Će so ti možje — krščanski socijalci namreč — povrnivši se iz Švice, premotrHi zahteve, ki so jih v zvezi z nemškimi nacijonalci predložili vladi promotrili z vidika katoliške solidarnosti, so morali izpoznati na prvi pogled, kako neskladne so te zahteve z duhom katoliške solidarnosti! — Solidarnost delžnosli sloni na solidarnosti pravic. — Krščanskemu duhu ni nič bolj tujega, nego kratenje pravic enemu narodu v dobiček drugemu, zajmstavljenje enega ljudstva, ali cele vrste ljudstev, <J!a se poviša eno samo privilegirano ljudstvo. Pred Bogom so vsi narodi enakopravni! To krščansko načelo enakopravnosti vseh narodov je v zvezi z drugimi krščanskimi principi ustvarilo evropsko kulturo. Nekaj tega duba preveva tudi avstrijsko ustavo, ki 'določa enakopravnost vseh narodnosti v Avstriji. To stališče so krščanski socijalci zapustili, ko so se pridružiti nemško - nacionalnemu programu, zahtev ajočemu odpravo jezikovne enakopravnosti in nemški državni jezik. S tem so krščanski socijalci zapustili tudi svojo tradicijo tz sloveče dobe prvih let krščansko-socijalne stranke. »Straža« se spominja besed dra. Luegerja na 5. splošnem avstrijskem katoliškem shodu na Dunaju leta 1905, ko je zbrane zastopnike vseh avstrijskih narodnosti pozval »kot bram, kot Avstrijce«. To je prava avstrijska -in krščanska misel: vsi narodi v Avstriji so bratje med seboj, enakovredni, enakopravni. To je v resnici državo vzdrževalna ideja, a conditio sine qua non je: solidarnost vseh katoliških činitelje v za preosnovo, ki naj državo pomladi in utrdi. A kako naj se — zaključuje »Straža« — ustvari taka solidarnost, če se pa načela krščanske pravičnosti in enakopravnosti puščajo v nemar?! Pred-no se torej določajo naloge mednarodne katoliške solidarnosti, naj se načela te solidarnosti spravijo do veljave in življen-ske moči v našem notranjem življenju! Brat iz iste hiše, iz iste države, mi mora vendar biti bolj brat, nego oni iz 'Jruge hiše, druge države. — Dobro lekcijo in o'l poklicane strani so dobili krščanski sociialci. Povedano jim je, da so hinavci, če hodijo v Švico gradit mednarodno katoliško solidarnost v isrti hip, ko ta' o solidarnost 8 katoliki drugih narodnosti v lastni državi ubijajo z nepravičnimi. nezmernimi, nekrščanskimi in neka-tolišn'. zahtevami le radi svoje nacijo-naku- sebičnosti in požrešnosti.
§ 4.
Namestništvena odredba z dne 7. julija 1916. dež. zak. in naredbenik št. 27 se s 4. marcom 1917 razveljavlja.
§ 5.
Določbe namestarištvemh odredb z dne 15. marca 1916, dež. zak. tn naredbenik št. 15, in z dne 24. majnika 1916 dež. zak. m naredbenik št. 23, so, v kolikor ni v tej odrebi ukrenjeno drngače, veljavne tudi za naprej.
§6.
Ta odredba stopi v veljavo z dnervom razglasitve.
C. kr. namestnik r Dr. baroa Fries-Skene.
Odredba
c. kr. primorskega namestilištva, »izdana 28. februarja 1917, št. Pr. A — 14/19, t.i-čoča se uredbe prometa z obdačenim .sladkorjem.
Na podlagi odredbe c. kr. urada za ljudsko prehrano z dne 1. februarja 1917, drž.
zak. št. 41, se odrejuje:
§ 1.
Določbe gori omenjene odredbe c. kr. urada za ljudsko prehrano stopijo v ve-liavo 5. marca 1917.
§ 2.
Prva peri joda porabe se prične s 5. marcom ter se konča z 31. marcom 1917. — Za naprej se bodo sladkorne izkaznice in dopolnilne sladkorne izkaznice izdajale vsakokrat za dobo kalendarskega meseca.
§ 3.
1.	Dopustna porabna množina na obdavčenem sladkorju znaša (tudi v prvi perijodi porabe) za mesto Trst s predmestji, za one kraje na Primorskem, kjer ima sedež c. kr. okrajno sodišče, nadalje za Izolo, Milje in Kastav ter za zdraviliška okraja Opatijo in Lovran: 1 C/«) kg; z:i ostale kraje pa 'AA (®/») kg na mesec.
2.	Ta porabna množina se za naslednje osebe zvišuje na IV2 (l2/*) kg:
a)	za osebe, ki so kot obrtni delavci zaposleni v neprekinjenih obratih, oziroma obratov a tišči h;
b)	za rudarje, tudi če delajo izključno nad zemljo, nadalje za delavce v plavžih;
c)	za vozno rn po turnusu nočno službo opravljajoče železniško in poštno osobje, nadalje za stabilizirane in nestabilizirane delavce, zaposlene v železniških delavnicah, v kolikor gre za neprekinjene obrate, oziroma obratovališča;
d)	za gozdarske -delavce, ki so po naravi svojega dela "prisHjeni, da so dalje kot en dan oddaljeni od svojega stalnega bivališča.
3.	Bolnikom in zdraVljenja potrebnim osebam morejo okrajne politične oHasti, ako so dara v členu III. odredbe c. kr. urada za ljudsko prehrano navedeni predpogoji, dovoliti povišanje mesečne porab-nc množine na največ Hi (,0/a) k«.
ADrovizaciJske stvari.
POBOLJŠKI ZA BOLNIKE.
C. kr. namesto is: vo nam javlja v italijanskem jeziku:
Da se olajša občinstvu dobivanje živil za bolnike, kot mleka, moke, zdroiba, sladkorja in maščob, se je ukrenilo, da se bo od petka, 2. marca, vidiranje izpričeval zasebnih zdravnikov vršilo v prostorih mestnega frzikata v ul. Cavana št. 18, III. nadstropje, na desni, in sicer od 10 dop. do 1 pop. vsak dan izrvzernši nedelje in praznike. Števik) v ta namen pos>krjo-črh zdravnikov se primerno pomnoži, da se tako kar najhitreje ustreže občinstvu, kateremu torej odslej ne bo treba, kot doslej, čakati svojega turnusa.
Prodaja kruha na stare in nove izkaznice.
V popoln ilo tozadevne objave v našem listu z dne 24. m. m. nam naznanja aprovizacijska komisija, da se bo v soboto, 3. t. m^ in v nedeljo, 4. t. m., dobival kruh ua nove izkaznice, ki bi morale stopiti v veljavo v ponedeljek. 5. t. m., ter na stare izkaznice, ki bi morale zaixtsti v nedeljo, 4. t. m.
• Salame.
Aprovraacijska komisija je dala v razprodajo salame (Plockvvurst), ki se bedo dobivale pri vseh tukajšnjih slaninarjih (salumerie) po K 14 kg: — Odjemalci se morajo izkazati z izkaznico za živila ter na eno izkaznico ne morejo dobiti več kot % kg salam in tudi to količino le narezano.
Domače vesti.
Poroka. Z Dunaja nam poročajo, da se je tamkaj poročil gosipod Ljudevit Kaščer, c.c k. suplent in bivši član vaditeliskoga zbora tržaškega »Sokola., z gospico Margareto Kautski, Spremljaj blagoslov to srčno zvezo!
Podaljšanje oprostitev v poljedelske In gozdarske svrbe. Uradno sc nam eavftja: Osebe jiiožftva, ki s<,* Oife na podlagi kake prejšnje oprostitveaić odredbe militarične centralne oblasti po kaki politični okrajni oblasti ali ministrstvu za poljedelstvo državneifr oproščene do 31. marca 1917., ali ise imajo še oprostiti od 1. do 31. marca, se morejo zopet oprostiti do nadaljnega v slučaju, da je nujna potreba uradno ugotovljena. Ta diccdba se nanaša na samostojne poljedelce, na njihove svojce, ki jih nado-mestujejo na vodstvu obrata, uradnike ali druge nadzoTovalne organe, potem na kovače, kolarje in mlinarje, (neobhodno potrebne za poljedelstvo, potem na nameščence nižje omeijenih korporacij in zavodov, v kolikor te osebe pripadajo stanju možtva in so bile oproščene iz za-ledga- Ista doiočba velja tudi za oproščene osebe iz možtva, ki j*h je kaka militarična centralna oblast oprostila preko 1. marca — torej preko določenega roka — v izključno poljedelske namene. Dan, ko poteče to podaljšanje oprostitve, se določi pGzneje z naredbami. ki se imajo izdati. Izvedbo podaljšanja oprostitve izvršujejo polrtične okrajne oblasti, oziroma — glede oproščencev za mlekarnice, poljedelske glavne korporacije, zadružne zveze in aprovizacijske zavode — ministrstvo za poljedelstvo. Dotične prošnje, oziroma predloge je predložni najkasneje do 10. marca pri kikalno pristojnih političnih okrajnih oblastvih, oziroma, do istega končnega termina, pri ministrstvu za poljedelstvo glede oseb, ki se imajo nadalje oprostiti za prej imenovane korporacije in zavode. Za vse tiste, kt niso prizadeti po predstoječih določbah, torej posebno za gažiste (praporščake, kadete in kadetske aspirante), za vse tiste, ki so bili oproščeni oCi armade na bojišču, aH poslednjič, po kakem c. in kr. vojaškem poveljstvu, potem za tiste, ki se jim oprostitev preko 1. marca, dovoljena po kaki militarični oblasti. radi odhoda na bojišče ni mogla izvesti, aH se tje razve+javila iz katerega-koli razloga, ali jim oprostitev poteče pred 1. marcem, ali je bil predlog prekasno predložen: za vse te se morejo predlogi za oprostitev pošiljati daije le na dosedanji način. — Glede nadaJjne oprostitve gozdarskih oseb — v koflikor niso pritegnjene v predstoječe določbe kot gozdno-nadzo-rovalni personal — izidejo v špecijelne analogne odredbe.
Na korist organizacije oskrbnic voj-niških sirot priredi šentjakobska »Čitalnica« dne 4. marca varijetotmo prel^stavo z raznovrstnim sporedom, ki obeta dovolj zabave in razvedrila. V očigted človekoljubnega namena prireditve se je nadejati obilne udeležbe. — Mlada, komaj picd pol letom ustanovljena »organrzaerja oskrbnic vojnttkih sirot« si |e postavila plemenit cilj, ščititi, podpirati, ter voditi po življenja težkih potdi sirote naših padlih junakov. Sveta nam mora biti ta njih zapuščina osirotela njihova deca, na njej moramo skusiti poravnati tn blažiti nasledke bridke izgube in te grozodejne vojne. A to bo mogoče le tedaj, ako . se podpira mlada organizacija čedalje bol].
Vojniške sirote se bolj in bolj množe. V začetku smo jih šteli komaj okoli 200, a sedaj je to število narastlo preko 1000, in žal naraste še znatno. Zato je neobhodno potrebno, da podpiramo organizacijo na razne načine, ila bo lahko uspešno delovala in tem znatneje podpirala sirote onih, ki so dali življenje svoje na žrtvenik domovine. S tem bomo deloma odplačali dolg hvaležnosti, katerega imamo do njih. Zato se nadejamo, da bodo tudi prispevki nedeljske prireditve odgovarjali nje namenu in da bo udeležba tem mnogoštevilne jSa. — A. S.
Primorski deželni zakonik in naredbenik v hrvatskem ieziku. V ismislu odredbe primorskega naimestništva bo izhajal primorski deželni zakonik in naredbenik od-sedaj naprej tudi v hrvatskem jeziiku in sicer tako, da bodo vsi mejne grofije Istre tičoči se zakoni ki naredbe objavljene v celoti, one pa, ki se nanašajo na mejno grofijo Goriško m Gradiščansko in na državno neposredno mesto Trst z okolico, Ie z glavo v tem jeziku. S to odredbo, ki je veljavna že od 1. januarja 1917, ie ugodeno dolgo gojeni želji hrvatskega prebivalstva Primorske.
Izplačevanje odškodnin za oddane ko-vinaste predmete. Anagraflčni urad v ulici Sani ta št. 25, lil. nadstr., vrata 58, bo danes, 2. (t. m., med 3 pop. in 7 zvečer nadaljeval izplačevanje že likvidiranih, ali desedaj še ne dvignjenih zneskov za ko-vinaste predmete, oddane komisijam št. 1 (ulica detla Valle), št. 2 (ulica Marije Terezije), št. 3 (ulica Giotto), št. 4 (ulica G. Parini), št. 5 (Sv. Jakob) in št. 6 (Skedenj).
Za te ljudi ni voinih težav! Viktor Sil-berer piše v »ALlgemeine Sportzeitung«
0	življenju na Semmeringu: »Tudi tretje vojno leto ie kot prejšnji dve, privedlo na Semmering mnogoštevilen obisk m živahno življenje, le da je ssedaj življenje in gibanje zavzelo oblžke, ki jih pravi pri: jatelji SeTTTmeringa čutrjo že kot pravi škandal. Ugnezdila se je namreč tu letos družba ljudi, katerim ni nič predrago, ki bedasto-bahaško uganjajo tu potrato m katerim ni nikdar dovoli veselo hi raz>po-sajano. V tej družbi teče šampanjec v potokih. Dan za dnem, ali bolje rečeno, noč za nočjo vlada največje veselje do zgodnjih jutranjih ur, geslo »vino, ženske in petje« se izvaja na najrazuizdanejši način in slave se prave orgije prekipevajoče radoživosti in najrazbrzdanegše preobje-sti. Tu sc živi dobesedno neprestano v hrupu m vesehu, kot ne bi bilo drugje toliko gorja, kot da nc bi neprestano tisoči krvaveli za nas na fronti in kot bi se na Dunaju samem veliko stotisoč ubogih in najubožnejših ljudi ne borilo zmrzovaje in lakoto trpeč z največjo bedo. Zbirališče teh veseljakov je dvorana hotela Panhans. Kdor (pride tjakaj o polnoči, misli, Ua je v Morate Carlu ali pa v kakem dunajskem nočnem lokalu v najlepšem mirnem času. Na tem otoku srečnikov se vidijo gospodje skoraj edino le v fraku ali smokingu, dame v irajizbranejših soarejnih toaletah, globoko dekoltirane, z najdragocenejšim
1	išpom. Tu igra godba, se poje, pleše in pije, najfinejše znamke pristnega francoskega šampanjca, čisto vseeno, koliko stane. Plačujejo prav radi po 60, tudi 70 kron za steklenico in bar — po naše točilnica — v tem potratnem lokalu izkupi vsak dan tisoče. Imenujejo se rekordne številke do 9000 kron na dan! Dočim mora torej na Dunaju danzadnem tvsoče ubogih ljudi v mrazu in mokroti po več ur stati v vrsti, da dobe najpotrebnejša živila, dočim človeku tu na Dunaju krvavi srce, ko gleda pred trgovinami brezkončne vrste onemoglih starčkov, shujšanih bledih žena in polusestradanih otrok, ki zmrzovaje čakajo, ali se bo dalo dobiti zanje, za drag denar seveda, nekoliko premoga, krompirja, masti in podobnega, živi tu gori družba, ki noče -ničesar vedeti o vojni bedi, ki plava v zabavi in pozna samo edino skrb: kaka zabava bo jutri?____« — »Arbeiter Zeitung« dostavna: »Ta odlična sodrga, ki na ta način »vztraja v vojni, ni vredna, da bi dobila brco. Vprašamo pa oblast, kako more tnpeti tako sramotno počeojanje, ker vendar nasprotuje vsem oblas-tvenhn odredbam (policijska ura ob 11, prepoved
( plesa -itd)____« Mi bi le še dostavili: Ali
za te gospode ni morda kakega pripravnega strelskega jarka, za dame pa kaka primerna — *hiša- ?
nedefto mnogoštevilnega obiska, naj M si občinstvo vstopnice za sedeže nabavil d pravočasno.
Nemško operetno gledališče (»Eden«V
Snoči se je vršila s »prav dobrim uspehorrt prva uprizoritev Fallove operete »Loto* na žena«, v kateri so se oblikovali ger* Loibnerjeva in Hermova ter gg. Matuna, Reissner in Svoboda. — Danes zvečer se ponovi Leharjev »Grof Luksenburški«. —• Jutri, v soboto, popoldne ob 3JA ob polo* vičnih cenah I. Straussova opereta »Netopir«, zvečer ob 8 pa prva uprizoritev izborne burke »Španska muha«.
Hrvatska Omladina c. kr. državne gimnazije in hrvatskega ženskega učiteljišča v Pazinu priredi v nedeljo Une 4. marca velik vokalno-instrumentalen koncert v dvorani Narodnega doma. Na razsežnem programu je tudi Gregorčič - Nedvedov mešani zbor »Nazaj v planinski raj«. 2e4i-mo popolnega moralnega in financijelnega uspeha tem bolj, ker .je čisti dohodek namenjen rodoljubni in človekoljubni svrhif v korist sirot padlih junakov in v blaženje boli ranjencev.
Mestna zastavljalnica. V soboto, 3. t. m., se bodo od 9Vi- dop. do 1 «po<p. prodajali na javni dražbi nedragocenl predmeti, zastavljeni meseca februarja leta 1916. na rumene listke serije 139 in sicer od št. 14.601 do št. 16.000.
ČEŠKO - BUDJEVIŠKA RESTAVRACIJA (Bosakova uzorna če^ca gostilna v Trstu) se nahaja v ulici delle Poste štev. 14, vhod v ulici Giorgio Galatti, zraven glavne pošte. — Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi.
	MUOGLASU::
□□ □□	Is* raiunajo po 4 atot b»s«do. p: jliaikn« tiskana bmd« se r»4u- ^Sp J najo enkrat r*6. — Naj>aanjia r-^i—| J: pristojbina tnala 40 »totink. . LJLJ
ŽoKlJi	i vsako vrete kupuje Jakob Margon. Via 4 Solitario 21 (pri mestni bolnišnici. 964
11*4h mMif dobite seme vsake vrste v ulici tinr-vriliurjl riera St. 25, I. n. Brankovič. 956	
rlrlNriiftta 80 odda v naiem. Informacije : nI. aMUUlSlC Carintia 19, I. nadstropje. 3047	
Ea#mAmmC Anton Jerkič poslni« zopet r »rojem rOIOSnU Ht.lj.ju t Trstu, Via tieUe Poste Ste v. It. 407	
ZDRAVNIK
M. Dr. Korol Perničič
stanuje v Trstu, ul. Glulia 76III. n. (zraven
Dreherjevc pivovarne) in ordinira v ulici Carintia 39, I. od 3 do 4 pop. za notranje, nervozne in olroSke bolezni (blizu cerkve sv. Antona novega.)
Noui dohodi za sezono.
Kostimi, plašči, suknje, krila, bluze obleke itd. Zaloga ženskih oblek.
Marto CoiM, Trst, V. Campanlls 21
•Of
ZOBOZDRAVNIK
Dr. J* Čermek
v Trstu, ul. Posta vecch e 12, vogal iglice delle Pos e,
Izdiranje zobov brez
boSečina. :-: Plombiranie* UMETNI ZOBJE

v počeščenje spomina pok. velikega admirala Hatisa j€ darovala -paraplovna deln&ka družba »Dalmatia« 500 K za vdovski in sirotmski fond vojne mornarice.
Vstopnice za nedeljsko varijetetno predstavo šentjakobske Čitalnice so v prediprodaji v Narodnem domu pri ge. Bi-6ek-Razborn?kovi. Ker se je nadejati v
Dnevnik „Edinost" u Trstu
]e izdal Ln zaloiil naslednje kujige
1.	-»VOHUN«. Spisal i. t\ Couper. — Cena K 1.60.
2.	»TKI POVESTI GROFA LEVA TOLSTEGA«. — Cena bO vin.	>
3.	»KAZAKI«. Spisal L. N. Tolstoj. Poslovenil Josip Knailič. — Cena K 1.60.
4.	»PRVA LJUBEZEN«. Spisal 1. Sjertfje-vič Turgjenjev. Poslovenil dr. Gustav Gregorin. — Cena 1 K.
5.	»POLJUB*. Povesi iz gorskega živi]«-
~ nja češkega ljudstva. Spisala Karolina
Svetla. Poslovenil F. P. — Cena 80 vin.
6.	»BESEDA O SLOVANSKEM OBREDNEM JEZIKU PRI KATOL. JUGOSLOVANIH«. (Malo odgovora na škofa Nagla poslovno pastirsko pismo v pouk slov. ljudstvu.) — Cena 80 vin. »IGRALEC«. Roman iz spominov mladeniča. Ruski spisal F. M. Dosto-jevskij. Poslovenil R. K. — Cena K 1.60.
8.	»JURKICA AGIĆEVA«. Spisal Ksa-ver Sandor - Gjalski. Prevel F. Orel, Cena K l.
9.	»UDOVICA«. Povest iz 18. stoletja. Napisal I. E. Tomić. Poslovenil Štefan Klavš. Cena K 1.60.
10. »JUG«. Historičen roman. Spisal Prokop Chocholoušek. Poslovenil H. V. Cena K 3.
U. »VITEZ IZ RDEČE HlSE«. (Le Che-valier de Mais' m rouge.) Roman iz Časov francoske revolucije. Spisal Aleks. Dumas star. Prevel Ferdo Perhavec. — Cena K 2.50.
| DANES DAN
ODREI
PRODAJE
ZBO V
■ Corso 7-9.