Več znamo, več veljamo in ... se prej zaposlimo Venditti štiri ure zabaval publiko v Trstu Na Goriškem povečana nevarnost usadov Primorski št. BS (20.96S) leto LXX. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 Primorski mobile Spletne novice Primorskega dnevnika vedno s seboj Snemi aplikacijo ^^ Available on the LJ App Store ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 l31190 dnevnik POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu ČETRTEK, 13. FEBRUARJA 2014 1,20 € 9 , , I I t-, uuuuu , S katrco po meji še vsaj 2.500 let Igor Devetak Všeč sta nam bili Gorica in Nova Gorica, ko sta prehitevali čas. V februarju pred desetimi leti sta odstranili ograjo z zidkom sredi trga, koder je speljana meja. Slovenija pa je v Evropsko unijo vstopila dobra dva meseca kasneje. Zaradi prehitevanja je bila ev-forija tedaj na mestu. Približno tako kot za volanom dirkalnika. Če pa na dogajanje izpred desetih let gledamo z današnjimi očmi, potem se nam odvrti v mislih film o dirkačih, ki so izstopili iz dirkalnika in sedli v katrco. Kako naj si drugače razlagamo okoliščino, da sta mejni zidek in ograja še do včeraj ovirala stik med goriško in novogoriško kolesarsko potjo, ki je speljana po Erjavčevi in Škabrijelovi ulici. Končno so ju podrli in iz tega naredili praznik. Bolje sedaj kot nikoli, toda zakaj ne že prej z energijami, ki jih je zgodovinsko dogajanje izpred desetih let sprožilo? Isto velja za prometni otok na dnu Škabrijelove, ki je zaradi inercije še vedno tam. Napovedali so, da ga bodo odstranili. Hvala! Do pred kratkim je isto veljalo tudi za solkanski blok. Še vedno pa velja za italijanska cvetlična korita, ki na skupnem trgu poudarjajo mejo. Proč z njimi! Bolje tole-riramo rdečo črto, ki v Solkanu in Šempetru teče po robu držav. Včeraj so podrli ograjo, danes bodo še zidek. V širino ne dosegata štirih metrov. Odtod se mejni zidek z ograjo vred nadaljuje še tristo metrov do skupnega trga in nadaljnjih sedemsto metrov do solkanskega bloka. Še tisoč metrov! Štiri metre vsakih deset let. Štirideset metrov po sto letih. Štiristo metrov po tisoč letih. In zadnji štirje metri po 2.500 letih. Koliko praznikov naš še čaka ... ITALIJA - Premier je včeraj predstavil nov vladni program Renzi bi želel v Palačo Chigi, a Letta se ne umika Danes razčiščenje na zasedanju vodstva Demokratske stranke RIM - Novi vodja Demokratske stranke Matteo Renzi bi želel prevzeti vajeti vlade. Včeraj se je sestal s premierom Enricom Letto, da bi se dogovorila za »nekrvav« prehod. Po oceni nekaterih naj bi Renzi že imel v žepu seznam ministrov svoje vlade. A Letta se ne namerava umakniti kar tako iz palače Chigi. »Ne odstopi se zaradi govoric,« je poudaril in Ren-zija izzval, naj javno razkrije svoje namene. Še več. Letta je včeraj predstavil program, ki naj bi novo vlado pod njegovim vodstvom zaposloval do izpeljave volilne ter dogovorjenih institucionalnih reform. Program obsega 50 toč, razdeljenih v 11 tematskih sklopov, v središču katerega so ukrepi za gospodarski preporod. Kdo bo prevladal, Renzi ali Letta? Odgovor naj bi danes dalo vodstvo Demokratske stranke, kateri oba pripadata. Na 4. strani ZOI 2014 - Zgodovinska zmaga Zlata Tina SOČI - Slovenija ima prvo zlato olimpijsko kolajno na zimskih olimpijskih igrah v zgodovini. Za zlato pravljico na progi Roza Hutor je poskrbela Tina Maze, ki se je po vrhunski predstavi zavihtela na sam vrh smukaškega sveta, kjer na olimpijskih igrah še ni stal Slovenec ali Slovenka. Mazejeva je osvojila skupno deseto slovensko zlato olimpijsko kolajno ter peto po osamosvojitvi države in prvo v zimskih športih. Prvo mesto v smuku si je delila s Švicarko Dominique Gisin, tretja je bila Lara Gut, rojakinja Gisi-nove. S Švicarko Dominique Gisin sta obenem sploh prvi smučarki v zgodovini, ki si delita olimpijsko zlato na ZOI. Na 19. strani GORICA-NOVA GORICA - Dogodek na meji Padli dve krili ograje Mesti potrebujeta prehod za ureditev kolesarske poti - Na skupnem trgu razstava o dogajanju izpred desetih let Pristaniška oblast bo podpisala sporazum za železarno Na S. strani GORICA-NOVA GORICA - Včeraj sta padli dve krili žičnate ograje na nekdanjem mejnem prehodu na Erjavčevi oz. na Škabrijelovi ulici. Dogodek je bil bolj praktične kot simbolne narave: občina Gorica za ureditev kolesarske poti do meje potrebuje prehod. Toda kljub temu smo vsaj za nekaj trenutkov zopet čutili podobno vznesenost kot pred natanko desetimi leti, ko je kot prva znanilka odprave mejne kontrole na slovensko-italijanski meji padla ograja pred novogoriško železniško postajo. Tam so včeraj uredili fotografsko razstavo o tedanjem dogajanju. Na Tržaškem potrebujejo več krvi Na S. strani Zapirajo ronško tovarno Detroit Na 15. strani SSG - Sklep upravnega sveta Diana Koloini do konca sezone TRST - Upravni svet Slovenskega stalnega gledališča je včeraj umetniško vodstvo ponovno poveril Diani Koloini. Dramaturginja in režiserka je SSG že vodila v lanskem letu, do 31. decembra 2013, ko ji je zapadla pogodba. SSG je od takrat brez umetniškega vodstva. Upravni svet, ki ga od prejšnjega tedna vodi Breda Pahor, se je včeraj Diani Koloini ponudil novo šestmesečno pogodbo z nalogo, da zaključi sezono in obenem nastavi naslednjo sezono. Medtem bodo objavili nov razpis za imenovanje umetniškega koordinatorja, ki bi funkcijo prevzel z začetkom sezone 2014/2015. Na 3. strani BUKOVA ALI HRASTOVA DRVA HDGIDfflD [MUMl Matija Praprotnife Lokev 154 info: 00386 (O) 31 276 171 Goriški Expomego »vrti« dva milijona Na 16. strani BRANKOVI C SlADJAN SRBSKE SPEC1AL1TETE IM TIPIČNE KRAŠKE JEDI Gabrovec, 24 Tel. 040-229168 9771124666007 2 Četrtek, 13. februarja 2014 ALPE-JADRAN / ljubljana - Privatizacija v središču razprave na Slovensko-italijanskem Forumu Slovenija mora ustvariti stimulativno podjetniško okolje Italija in Slovenija se v privatizacijo nekaterih državnih podjetij podajata tudi zaradi zmanjševanja javnega dolga LJUBLJANA - Slovensko-itali-janski Forum - Forum italo-sloveno je v času priprav Slovenije na novo privatizacijo pripravil srečanje, na katerem so predstavniki političnega, gospodarskega in bančnega sveta izmenjali izkušnje in mnenja za krepitev dvostranskih odnosov. Udeleženci so ob strahovih Slovenije pred tujim kapitalom izpostavili odgovorno lastništvo. Dogodek so včeraj v Ljubljani organizirali Slovensko italijanski forum italijansko veleposlaništvo, Agencija ICE Ljubljana in Ekonomska fakulteto v Ljubljani. V Imenu prirediteljev so uvodne misli so na srečanju podali docentka ekonomske fakultete dr. Metka Tekavčič, predsednik Slovensko italijanskega Foruma Jurij Giacomelli in italijanska veleposlanica v Ljubljani Rossella Franchini Sherifis. Včerajšnje srečanje je bilo nadaljevanje foruma o investicijah decembra lani v Milanu. Slovenija je v tem času potegnila resne poteze v smeri sanacije bančnega sistema, na vrsti pa je konsolidacija ter sanacija realnega gospodarstva. To so v razpravi poudarili udeleženci okrogle mize, ki so se osredotočili na teme javnega dolga in privatizacije. Pri tej se vsem poraja vprašanje, kako najti oz. zagotoviti odgovornega dolgoročnega lastnika, katerega namen ne bo uničenje prevzemne družbe ali povečevanje vrednosti le za enega deležnika. Profesor Ivan Ribnikar z ljubljanske Ekonomske fakultete je izpostavil, da »če si odgovoren lastnik, moraš zagotoviti ustrezen kapital takrat, ko je to potrebno«. Bil pa je kritičen do odnosa države kot lastnika podjetij. Po njegovem se ta pri upravljanju ni izkazala, pa ne zato, ker bi bila na splošno slab lastnik, kot je sedaj večkrat slišati, ampak zato, ker nobena vlada na tem področju ni naredila napredka. Vsaka je samo nekaj odvzela, nobena ničesar dodala, je orisal. Državni sekretar na ministrstvu za finance Mitja Mavko je na okrogli mizi zavrnil očitke, da je Slovenija pred razprodajo premoženja. »Napori potekajo na dveh frontah: boljše upravljanje in povečevanje vrednosti družb, ki bodo ostale v rokah države, ter privatizacija, ki mora potekati transparentno in učinkovito,« je ponazoril. Z Matejem Runjakom, članom uprave Slovenske odškodninske družbe, ki krovno pelje postopke napovedane privatizacije, sta se strinjala, da država ne more učinkovito in nadzorovano upravljati s 150 podjetji, ker je to preveč. Vendar pa bi država ob privatizaciji po mnenju profesorja Marka Jakliča z ljubljanske ekonomske fakultete morala imeti izoblikovane strateške usmeritve. Tako Italija kot Slovenija se v privatizacijo nekaterih državnih podjetjih podajata tudi zaradi zmanjševanja javnega dolga. Vendar po Ru-njakovih besedah to ni edini razlog. Poleg prestrukturiranja realnega gospodarstva, ki bo sledilo sanaciji bank, je privatizacija priložnost za vnos novih znanj in izkušenj. »To je priložnost za rast in razvoj za mlajše generacije,« je dejal. Udeleženci okrogle mize so se strinjali, da je Slovenija naredila ključne korake za sanacijo bančnega sistema, a je sedaj pred še težjo nalogo - sanacijo realnega gospodar- Udeleženci včerajšnje okrogle mize v Ljubljani sta stva. »Smo v bolečem in delikatnem obdobju,« je ponazoril Mavko in menil, da moramo izboljšati zlasti kor-porativno upravljanje podjetij. »Vaja pri sanaciji bank je bila dokaj predvidljiva, pri podjetjih bo drugače,« je menil. Kot je opozoril Jaklič, je problem ta, da so v Sloveniji nekateri verjeli, da bodo lahko nekateri nekdanji me-nedžerji postali dobri dolgoročni lastniki družb, izposojeni denar pa ni bil namenjen povečanju kapitala. »Slovenija mora ustvariti ustrezno stimulativno podjetniško okolje,« je poudaril, saj bo le tako lahko privabila pravi, in ne špekulativni kapital. Bojazen, da s tujim lastnikom ne moreš biti samostojen, se je sogovornikom zdela odveč. »To, da si del večje skupine, ni nujno slabost. To je glo-balizacija,« je menil Runjak, predsednik uprave Banke Koper iz italijanske bančne skupine Intesa San-paolo Giancarlo Miranda pa ga je dopolnil, da je »prav neodvisnost lahko zagotovljena ravno z močnim zasebnim lastnikom«. Po njegovem bo zlasti v privatizacijskih zgodbah nekaterih bank pomembna konsolidacija oz. bi morala ta dva procesa potekati vzporedno. Tudi predsednik uprave Unicredit banke Slovenija Stefan Vavti se je stri- njal, da je Slovenija vzpostavila dober okvir in dobro stabilizirala makroekonomsko okolje. V privatizacijskih procesih je prav tako na prvo mesto postavil korporativno upravljanje ter odgovorno lastništvo. »Če bo Slovenija nadaljevala v tej smeri, jo bodo tuji naložbeniki prepoznali kot privlačno destinacijo,« je prepričan. Italija je za Slovenijo drugi največji izvozni trg, Italija pa je bila leta 2012 trg, s katerega je Slovenija največ uvozila. Blagovna menjava je dosegla 6,4 milijarde evrov, menjava storitev 1,3 milijarde evrov. Italija se po obsegu tujih neposrednih investicij v Sloveniji uvrstila na tretje mesto. (STA) sežana - Gledališka predstava 25.671 - o problemu izbrisanih Nihče ni ostal neprizadet Pretresljiva in provokativna predstava postavlja gledalce pred dileme o lastni odgovornosti J H i 1K MŽi .'A teli - ■ - - .Ti V, m sfi < -J SEŽANA - Že dolgo časa me ni neka gledališka predstava tako šokirala, prevzela, postavila pred kruto realnost, vzbudila v meni občutek krivde. V ponedeljek sem si ogledala predstavo 25.671- o Izbrisanih v Kosovelovem domu v Sežani, ki so jo krstno uprizorili 21.marca 2013 v Prešernovem gledališču Kranj, se pravi, da je že skoraj leto dni gostujoča in verjamem, da se je po serijskih ponovitvah okrepila, postala je realnejša, kruta in provokativna. Ko sem prebrala kritike, sem zasledila stavek: nihče ne bo predstave zapustil neprizdet. A zdaleč nisem mislila, da bo res tako. Ob vstopu v dvorano so igralci pri vhodu vsakogar vprašali osebni dokument. Nasmehnila sem se ...zdaleč nisem mislila, kaj se bo s temi osebnimi izkaz- nicami (slovenskimi in italijanskimi-za-mejskimi) zgodilo... Režiser Oliver Frljic ter dramatur-ginja Marinka Poštrak sta v 90 minutah predstavila zgodbo o Izbrisanih, ljudeh, katerim je Republika Slovenija leta 1992 odvzela dokumente, socialno in zdravstveno zavarovanje, vsako možnost za zakonito zaposlitev, šolanje ali izhod iz države, možnost za sodelovanje v političnem življenju, osebni denar ter jim pustila strah pred policijo in deportacijo. Gledalec je v predstavi stalno pri-sliljen spremeniti zorni kot. Najprej ga režiser postavi pred tragično pričevanje mlade bosanske družine in njihovo vizijo tega izbrisanega življenja. Gledalec sočustvuje in ga je že skoraj sram bit Slovenec, rad bi se vrnil nazaj in nekaj spre-menil.Naenkrat pa posluša navadnega Prizor iz gledališke predstave 25.671- o Izbrisanih Slovenca, ki pripoveduje svojo vizijo o izbrisanih, o tem, da so imeli 6 mesecev časa za odločitev, če postati slovenski državljani in kako urediti lasten status ...in spet sočustvuješ, razmišljaš, da ima tudi on po svoje "prav'. A kje je potem resnica? V čem je krivica? Krivica je v tem, da je minilo že 22 let in da ta "zadeva" ni rešena, da nobena vlada in noben Slovenec ne ve, kako bi to rešil, katera moralna in ekonomska odškodnina bi zadostila teji tragediji. Gledalec je v predstavi postavljen na zatožno klop, igralci ga privedejo do tega, da se počuti krivega, zgrešenega, brezbrižnega in to v imenu tiste želje po samostojnosti, ki so si jo slovenski državljani zaželeli pred 23 leti. Tudi v Sežani ni nihče zapustil dvorane neprizadet! (MKs) vreme Nevarnost poplav še ni mimo LJUBLjANA - Medtem ko se po dobršnem delu države nadaljuje odpravljanje posledic vremenske ujme, vremenoslovci ob zadnjih padavinah svarijo pred povečanim pretokom rek in nevarnostjo poplav. Zaradi poplavljenih cestišč je več cest zaprtih. Pri Šoštanju se je sprožil tudi plaz, ki ogroža tri hi-še.Reka Krka bo zaradi obilnih padavin še naraščala in lahko poplavi tudi območja, ki ležijo višje od njenih običajnih razlivnih površin. Prebivalci ob Planinskem jezeru pa niso mirno spali že zadnjo noč. Voda je v Planini zalila sedem kleti, posredovati so morali gasilci in vojaki. Prav tako so gasilci s proti-poplavno zaščito na cesti Jakovica-Laze preprečili, da bi voda vas Jako-vica odrezala od sveta. Prebivalci Šmarate v Loški dolini pa iz vasi lahko pridejo zgolj s čolni. Ohranjajo se tudi poplavljene površine na Ljubljanskem barju, ki ga je popoldne obiskal tudi minister za infrastrukturo in prostor Samo Omerzel. V občinah Ig in Vrhnika so gasilci in civilna zaščita še naprej v stanju pripravljenosti, a zaradi po-nehanja padavin večjih težav ne pričakujejo več. Sicer pa se še vedno nadaljuje vzpostavljanje normalnih razmer in odpravljanje posledic škode, ki sta jo povzročila sneg in želd. Vlada je na dopisni seji ustanovila delovno skupino za usklajevanje aktivnosti pri odpravi posledic poplav, visokega snega in žleda. Skupina, ki jo vodi infrastrukturni minister Samo Omerzel, bo oblikovala tudi predlog potrebnih sprememb veljavnih zakonov oz. predlog zakona o interventnih ukrepih za odpravo posledic ledene ujme. Da mora DZ z interventno spremembo zakonodaje omogočiti čim hitrejšo odpravo posledic za vzpostavitev normalnih razmer, izpostavlja tudi poslanska skupina SDS. V ta namen je vložila zahtevo za sklic izredne seje DZ s predlogi ukrepov za čim prejšnjo odpravo in sanacijo posledic ledene ujme in predlogom interventnega zakona. Uprava za zaščito in reševanje je na pobudo Luke Koper in Mestne občine Koper pozvala vsa podjetja in samostojne podjetnike, ki imajo na razpolago gradbene stroje in kvalificirane delavce, k prostovoljni delovni akciji za odpravo posledic zadnje vremenske ujme, ki so jo imenovali Vsi za enega, eden za vse. Akciji, ki jo načrtujejo za prihajajočo soboto, so se pridružili tudi ministrstvo za obrambo, ministrstvo za infrastrukturo in prostor, Direkcija za ceste, Dars, Slovenska vojska, Gasilska brigada Koper in koprska civilna zaščita. Sicer pa so ponekod še vedno težave z dobavo električne energije. Največ ljudi, okoli 4500 odjemalcev je bilo popoldne brez napajanja iz mreže na območju Elektra Ljubljana, približno 1000 odjemalcem napajanje zagotavljajo z agregati. Na območjih Babnega polja, v dolini reke Kolpe, med Cerknico in Logatcem, med Logatcem in Žibr-šami ter Logatcem in Kalcami pa bo odprava vseh okvar in s tem izpad dobave električne energije trajal še nekaj dni. Nekaj manj kot 600 odjemalcev je brez napajanja tudi na območju Elektra Primorske. / ALPE-JADRAN, DEŽELA Četrtek, 13. februarja 2014 3 ssg - Včerajšnji sklep upravnega sveta predvideva tudi nov razpis Diana Koloini ponovno umetniška koordinatorka TRST - Upravni svet Slovenskega stalnega gledališča je na svoji včerajšnji seji določil, da umetniško vodstvo tržaškega teatra ponovno poveri Diani Koloini. Drama-turginja in režiserka je SSG kot znano že vodila v lanskem letu, pogodbo, ki je zapadla 31. decembra 2013, pa ji upravni svet, ki mu je takrat še predsedovala Maja Lapornik, ni obnovil. SSG je od takrat brez umetniškega vodstva. Upravni svet, ki ga od prejšnjega tedna vodi Breda Pahor, se je včeraj odločil drugače in Diani Koloini ponudil novo šestmesečno pogodbo ter nalogo, da zaključi sezono, ki jo je sama začrtala, in obenem nastavi sezono 2014/2015. Diana Koloini je ponudbo sprejela in bo v prihodnjih dneh podpisala novo pogodbo, na podlagi katere bo do srede poletja umetniška koordinatorka SSG. Smernice in vodilne dogodke nove sezone bodo verjetno predstavili javnosti že konec maja. Predsednica Breda Pahor je včeraj izrazila zadovoljstvo, da je upravnemu sve- tu, ki ostaja polemikam navkljub prepričan, da je pravnomočen (njegova članica Maja Lapornik pa se obeh dosedanjih sej ni udeležila), uspelo v enem tednu rešiti vprašanje, ki je bilo za nemoteno nadaljevanje dejavnosti nedvomno najnujnejše. »Ocenili smo, da je v tem trenutku nov mandat Diani Koloni najboljša možna rešitev, saj je pomanjkanje vodstva nesprejemljivo,« pravi predsednica. »Najlepša rešitev bi sicer predvidevala nov razpis: za njegovo izvedbo pa bi porabili nekaj mesecev, česar si teater ne more privoščiti.« Zato so se najprej odločili za novo pogodbo z Diano Koloini, medtem pa bodo objavili nov razpis za imenovanje umetniškega koordinatorja, ki bi funkcijo prevzel z začetkom sezone 2014/2015. Prejšnji razpis je postavljal pogoje, ki ne odgovarjajo potrebam in zahtevam gledališča, pravi predsednica, želja upravnega sveta je, da bi novo besedilo določalo strožje pogoje, novemu koordinatorju pa bi vse- ssk - Tiskovno sporočilo deželnega sveta Zaskrbljeni nad dogajanjem znotraj civilne družbe Slovenska skupnost jemlje na znanje razplet dogajanja v SSG z veliko zaskrbljenostjo. Ob spoštovanju legitimnih izbir krovnih organizaciji je potrebno poudariti, da je imenovanje novega predsednika SSG spremljal dogodek, ki bi lahko imel zelo negativne posledice za samostojnost naše skupnosti in njenih ustanov, zlasti še kulturnih. Statut SSG določa, da predsednika predlagajo tri slovenske ustanove, ki so članice skupščine SSG, se pravi SKGZ, SSO in Društvo slovensko gledališče. Ostale članice, se pravi javne ustanove (Dežela FJK, Pokrajina Trst in Občina Trst) pa naj bi predlog le vzele na znanje in torej potrdile. Tovrstno pravilo sloni na načelu, da je potrebno zagotoviti neodvisnost slovenskih ustanov pred pro tempore politično sliko krajevnih uprav, saj bi lahko slednja bila tudi negativno opredeljena. Žal se tri slovenske organizacije niso uspele dogovoriti za skupnega predsednika in poraja se utemeljen sum, da je kdo na to tudi stavil. Nesložnosti treh slovenski članov je sledilo tolmačenje s strani predstavnikov krajevnih uprav, ki je tehtnico konsenza večinsko prevesilo na kandidatko SKGZ. Glas javnih uprav je tako bil odločilen in presekal vsako možnost iskanja dogovora med tremi slovenskimi člani. Skgz se je očitno odločila, da težavnejše iskanje soglasja med Slovenci zamenja s poceni lobiranjem pri trenutnih političnih prijateljih v javnih ustanovah, kar predstavlja prvi tak precedens, ki zahteva pojasnila. Preseneča tudi, da je Skgz kar naenkrat zahtevala 'rotacijo' predsedniške funkcije v SSG že po enem mandatu, ko pa jo prav nič ne moti, da za krmilom Glasbene matice, Narodne in študijske knjižnice, Zadruge Primorski dnevnik, njenega založniškega podjetja Dzp-Prae in dolgo bi lahko še naštevali po več mandatov nemoteno sedijo več ali manj isti ljudje. Da ne govorimo o ustanovah bolj gospodarskega značaja, kjer kljub določeni stabilnosti v vodstvenem kadru že dalj časa kar zaznavno poka po vseh šivih: družba Dom prodaja nepremičnine, ki jih je bila podedovala od boljših časov, Tržaška knjigarna je v likvidaciji, Kmečka zveza se seli v nove prostore zaradi previsoke najemnine (družbe Dom), zgodovinski tiskarni v Montecchijevi ulici grozi zaprtje ali prodaja, itd. Tudi o uspehih goriške finančne družbe je dalj časa žal slišati bolj malo. Ali se vse to spreminja v revanšo na polju kulturnih ustanov? SSk ocenjuje dogodek v SSG kot hudo nespoštovanje neodvisnosti kulturnih ustanov naše narodne skupnosti ter dinamik in dogovarjanj, za katere morajo biti v prvi vrsti pristojne manjšinske ustanove. Vodstvo Skgz je že več dni pred občnim zborom SSG postalo gluho na vsako vabilo k dogovarjanju in naposled le sporočilo ime svoje kandidatke. Nesprejemljivo je pri vsem tem tudi zadržanje Društva slovensko gledališče, ki je nastalo kot odraz obeh krovnih organizacij, nakar je njegov predsednik Adriano Sossi, član Skgz in upravitelj v njenih podjetjih, milo rečeno potegnil le z eno. Sprašujemo se, kdaj so statutarni organi Društva o tem sklepali, kdaj je imelo društvo svoj zadnji občni zbor in kdaj zadnjo sejo upravnega odbora. Vprašanja so seveda retorična. Ni pa retorično dejstvo, da je finančne tegobe Društva prav pred meseci rešila Dežela z mastnim prispevkom, brez katerega bi Društvo niti ne sedelo za mizo skupščine SSG. Pri SSk se zato sprašujemo, ali bo razkazovanje mišic v senci političnih botrov postalo za Skgz praksa za reševanje nesoglasji med krovnima organizacijama. Tokrat je šlo tako in razplet gotovo ne bo koristil ugledu in tudi ne podpori našemu gledališču, ki bi, nasprotno, še kako potrebovalo usklajeno in odgovorno nastopanje vseh komponent naše narodne skupnosti. Radi bi verjeli, da je šlo le za spodrsljaj, ki ga le kot takega lahko presežemo. Žaljenje in obrekovanje predsednika SSO pa žal kaže prav nasprotno. Zanimivo je tudi, da se nihče ni čutil dolžan zahvaliti se dosedanji predsednici, ki je tri leta požrtvovalno, strokovno in nesebično vodila gledališče. Naj bo zato vsaj slovenski stranki dovoljeno, da se ji zahvali in po svoje tudi opraviči za tragikomedijo, ki ni bila vredna odra slovenske narodne skupnosti v Italiji. Stranka Slovenska skupnost ponuja sodelovanje in odkrito ter pošteno dogovarjanje, kar pa zahteva enako naravnane sogovornike. Hočemo verjeti, da jih ne bomo pogrešali. Diana Koloini nadazgank kakor radi poverili daljši, najverjetneje triletni mandat. Skupščina ustanovnih članov SSG, ki je kot znano zasedala 4. februarja, je novemu upravnemu svetu poverila tudi nalogo, naj imenuje novega administrativne- ga koordinatorja (te funkcije prejšnji upravni svet ni poveril nikomur). US se sedaj ukvarja z evidentiranjem profila, ki bi ga SSG najbolj potrebovalo, in ne nazadnje finančnega kritja, ki ga tovrstni profil zahteva. Na dnevnem redu včerajšnje seje pa je bilo tudi vprašanje o reformi FUS-a (italijanskega zakona, ki urejuje financiranje gledališč in drugih kulturnih ustanov) ter o novih pravilih za dodelitev državnih prispevkov gledališčem. Pred sejo so se člani Upravnega odbora prvič uradno sestali z uslužbenci. Predsednica se jim je zahvalila za profesionalnost in požrtvovalnost, ki so jo izkazali v teh nelahkih časih, nekateri posamezniki pa so upraviteljem sugerirali nekatere prioritetne naloge. Do izraza je prišlo tudi »milo rečeno nelagodje, ki so ga občutili v teh razmerah, obžalovali pa so tudi pomanjkanje komunikacije, zaradi katere so za marsikatero odločitev izvedeli iz časopisov,« je še pojasnila predsednica. (pd) Vlak v avtomobil: štirje mrtvi GRADEC - V bližini avstrijskega Deutschlandsberga južno od Gradca je včeraj vlak na železniškem prehodu trčil v osebno vozilo. Pri tem so umrle štiri osebe, je sporočila avstrijska tiskovna agencija APA. Kot je sporočila policija, je do nesreče prišlo nekaj po 18. uri v kraju Kohlbach v občini Hollenegg. Umrli so štirje potniki v avtomobilu, v katerega je vlak trčil na železniškem prehodu in ga nekaj metrov potiskal pred sabo. Izginil vodja Izbrisanih Aleksander Todorovic PTUJ - Ptujski policisti iščejo Aleksandra Todoroviča, ki ga pogrešajo od 20. januarja letos, so sporočili s Policijske uprave Maribor. To-doroviča, sicer vodjo Civilne iniciative izbrisanih aktivistov, so nazadnje videli na domačem Ptuju. Vsi, ki bi vedeli, kje je pogrešani, naj se oglasijo na telefonsko številko 113 ali 080 1200. Todorovič je star 59 let, je suhe postave in visok okoli 165 cm. Ima brado in temne lase. Je brez posebnih znamenj in nosi očala. Ko so ga nazadnje videli, je bil oblečen v olivno jakno in jeans hlače. idrija - Množica podrtih dreves naj bi barakam v glavnem prizanesla Ledena ujma poškodovala tudi gozd pri Partizanski tiskarni Slovenija Na fotografijah dva posnetka iz Partizanske tiskarne Slovenija arhiv deželni svet Čestitke Tini Maze Predsednik lacop in Gabrovec TRST - Slovenski smučarki Tini Maze, ki je na zimskih olimpijskih igrah v Sočiju osvojila zlato kolajno, sta včeraj med prvimi čestitala predsednik in podpredsednik deželnega sveta Furlanije-Julijske krajine Franco Iacop in Igor Gabrovec. Poudarila sta tudi zasluge, ki jih ima pri tej zmagi Goričan Andrea Massi. Iacop je izpostavil Tinino ganljivo zagrizenost in moč, Gabrovec pa je opozoril na uspehe majhnega naroda, ki se ponaša z olimpijskimi prvaki. Njune čestitke niso bile po godu čedajskemu deželnemu svetniku stranke Forza Italia Robertu Novel-liju, ki se sprašuje, zakaj deželna politika nista čestitala tudi Južnima Ti-rolcema Christofu Innerhoferju in Arminu Zoggelerju, ki sta Italiji priborila srebrno oziroma bronasto kolajno. IDRIJA - Ledeno ujmo, ki je minuli teden prizadela idrijsko-cerkljan-ske kraje, so občutili tudi v Partizanski tiskarni Slovenija, ki leži pod robom Vojskarske planote in kjer je bil tiskan Partizanski dnevnik, predhodnik Primorskega dnevnika. Glede na razmere, ki so vladale na 1000 metrih nadmorske višine, so v Mestnem muzeju Idrija pričakovali najhujše, a so podrta drevesa barakam v glavnem prizanesla. Po tednu dni nevzdržnih vremenskih razmer sta se v petek do Partizanske tiskarne Slovenija v spremstvu vojakov 132. gorskega polka Slovenske vojske podala oskrbnik Albin Skok in njegov sodelavec, domačin Robi Žgavec. Ugotovila sta, da je množica podrtih dreves, ki je ležala vse naokrog, barakam v glavnem prizanesla. Praznovanje 70-letnice začetka delovanja Partizanske tiskarne Slovenija bo tako potekalo predvsem v luči odpravljanja posledic katastrofalne ujme. V Mestnem muzeju Idrija si želijo, da bi obiskovalcem lahko čim prej omogočili varen dostop in ogled izjemnega avtentičnega tehničnega spomenika iz časa druge svetovne vojne. Partizanska tiskarna Slovenija je začela delovati 17. septembra 1944 in naslednje jutro so preko kurirske relejne postaje na Humu že odposlali 4000 izvodov Partizanskega dnevnika. Slednji je bil edini dnevni časopis v okupirani Evropi, ki ga je tiskalo kako odporniško gibanje. Izhajal je redno do konca vojne in to v dnevni nakladi od 4000 do 7000 izvodov. Nemci tiskarne niso nikoli odkrili, niti med zadnjo ofenzivo spomladi 1945 ne, ko so boji potekali v njeni neposredni bližini in je samo na Vojščici nad njo padlo 305 partizanskih borcev. Tiskarna je v celoti ohranjena in kot kulturnozgodovinski spomenik že od leta 1947 odprta za obiskovalce. Tudi tiskarski stroji še vedno delujejo. 4 Četrtek, 13. februarja 2014 ITALIJA / POLITIKA - Pred današnjim razčiščenjem na zasednju vodstva Demokratske stranke Letta predstavil program nove vlade in izzval Renzija RIM - Predsednik vlade Enrico Letta se še naprej sooča s pritiski k umiku, tudi iz vrst lastne stranke. Novi vodja Demokratske stranke Matteo Renzi se je namreč zavzel za čimprejšnjo izvedbo še nedokončanih reform, hkrati pa dal vedeti, da se vidi kot Let-tov naslednik na položaju premiera. A Letta se je tem pritiskom včeraj odločno uprl. Zaplet se bo predvidoma rešil danes popoldne na zasedanju vodstva Demokratske stranke, ki ga bo Renzi uvedel kot tajnik, a na katerem bo nastopil tudi Letta kot premier. Letta, ki je na čelu vlade od aprila lani, je včeraj popoldne v Palači Chigi predstavil nov program dela vlade, ki naj bi dal vladajoči koaliciji svež veter v jadra. Pred tem se je včeraj tudi srečal z Renzijem, kasneje pa na novinarski konferenci zavrnil možnost, da bi mesto v vladni palači prepustil komu drugemu. Kot je dejal, »nikakor ni v moji DNK, da prekinem služenje svoji državi«. »Ne odstopi se zaradi govoric,« je še poudaril in 39-letnega Renzija izzval, naj javno razkrije svoje namene, kakršnikoli že so. »Vsak ima dolžnost, da jasno pove, kaj dela v interesu države. Jaz sem ponosen na delo, ki ga je glede na razmere v državi opravila ta vladna ekipa,« je še dejal. Glede novega programa svoje vlade je Letta poudaril, da je ta usmerjen predvsem na doseganje gospodarske rasti in zaposlovanja. Kot je spomnil, je Italija premagala finančno krizo. Njene javne finance so stabilne, obresti na državne obveznice najnižje v zadnjih osmih letih, zadolževanje se bo letos prvič po šestih letih po zaslugi načrtovane privatizacije zmanjšalo, proračunski primanjkljaj pa je pod pragom treh odstotkov BDP. Lettov program obsega 50 točk, razdeljenih v 11 tematskih sklopov, od ureditve partnerskih zvez do znižanja stroškov energije, od državljanstva na osnovi kraja rojstva do boja proti zasvojenosti od iger na srečo. Med drugim predvideva, da bo v dvo-letju 2014-2015 mogoče uporabiti 30 milijard evrov za znižanje davčnega pritiska na podjetja in delo, kar naj bi dalo novega zagona gospodarstvu in zaposlovanju. Sicer pa je Letta dal razumeti, da je na osnovi nakazanega programa pripravljen voditi novo vlado, in to dokler ne bodo izpeljane že večkrat napovedane reforme. Gre za odobritev novega volilnega zakona, za spremembo senata v zbornico avtonomij ter za revizijo odnosov med državo ter deželnimi in krajevnimi upravami. Kaže, da je Renzi negativno sprejel Lettov izziv. Firenški župan ga včeraj ni hotel javno komentirati. Svoje stališče bo obrazložil danes popoldne na zasedanju vodstva Demokratske stranke (začelo se bo ob 15. uri in oddajala ga bo spletna TV YouDem). Mnogi pravijo, da naj bi Renzi že imel pripravljen seznam ministrov svoje vlade. Kako velika je možnost, da postane premier, pove tudi dejstvo, da so za Renzijevo vlado prižgali zeleno tudi manjši koalicijski partnerji, kot so privrženci podpredsednika vlade Angelina Alfana in nekdanjega premierja Maria Montija. Celo vodja opozicijske Severne lige Matteo Salvini je dejal, da je pripravljen na soočenje o tej možnosti. Proti zamenjavi premierja pa je opozicijska stranka Forza Italia, za katero bi to zahtevalo predhodne volitve. Premier Enrico Letta predstavlja nov vladni program ansa USTAVNO SODIŠČE - Razveljavitev t. i. zakona Fini-Giovanardi Zavrnjen zakon o drogah Postopek sprejemanja novih predpisov je bil nezakonit - Na prostost bi lahko izpustili 10.000 zapornikov RIM - Italijansko ustavno sodišče je včeraj razveljavilo t. i. zakon Fini-Giovanardi, ki je potrojil kazni za prodajo, gojenje ali posedovanje hašiša ter marihuane (na stila). Zakon je eden glavnih »krivcev« za prenatrpanost italijanskih zaporov. Ustavno sodišče je razsodilo, da je zakon, ki ga je leta 2006 sprejela Berlusconijeva vlada, nezakonit. Kasacijsko sodišče je svoj čas izjavilo, da naj bi zakon kršil 77. člen ustave. Pri uzakonitvi vladnega odloka naj bi prišlo do vnosa številnih popravkov, ki niso imeli nobene veze z izvirnim besedilom. Novi predpisi o drogah so se s popravkom namreč »prikradli« v uzakonitev odloka o zimskih olimpijskih igrah v Turinu. Zakon Fini-Giovanardi je pravno gledano izenačil trde in mehke droge ter poostril kazni. Za razpečevalce hašiša so predvideno kazen od 2 do 6 let zvišali na 6 do 20 let zapora. Po nekaterih ocenah naj bi na prostost lahko odšlo kakih 10.000 zapornikov. Organizacija Antigone, ki se bori za pravice zapornikov v Italiji, ocenjuje, da se je 40 odstotkov vseh zapornikov v Italiji za rešetkami znašlo zaradi drog. Italijanski zapori so med najbolj natrpanimi v EU, saj se v celicah, namenjenih za manj kot 48.000 zapornikov, nahaja okoli 62.000 ljudi. SMUČIŠČA - K sreči brez hujših posledic Plaz zasul stezo v Cortini d'Ampezzo CORTINA DAMPEZZO - V znanem smučarskem središču Cortina dAm-pezzo je včeraj opoldne nastal preplah. V kraju Ra Vales se je utrgal plaz snega in zasul smučarsko stezo Forcella Rossa, ki je bila redno odprta. K sreči pa so se tedaj na njej nahajali le štirje smučarji. Dva je sneg delno zasul, a sta se sama rešila. Takoj je nastopila krajevna gorska reševalna služba, ki pa je kmalu ugotovila, da ni bilo drugih ponesrečencev. Sicer pa v tem času obstaja velika nevarnost plazov v celotnem alpskem loku, še posebej v njegovem vzhodnem delu. V zadnjih časih je veliko snežilo, temperature pa so sorazmerno visoke, zaradi česar je sneg nestabilen. Oče ubil svoja otroka in si skušal soditi sam MONZA - V torek zvečer se je v kraju Paina v občini Giussano pri Monzi v Lombardiji tiho odigrala grozljiva družinska tragedija. Oče je na svojem domu z nožem ubil lastna otroka in si potem z istim orožjem skušal soditi sam. Moškemu je ime Michele Graziano in je star 37 let. Med spanjem je ubil 2-letnega Thomasa in 8-letno Eleno. Grazianu sta otroka rodili različni partnerki, ki sta obe z njim zaposleni v supermarketu Esselunga v kraju Lissone. Od zadnje partnerke se je ločil nekaj pred božičem. Kot je povedal njegov odvetnik, je v zadnjih časih Graziano trpel zaradi depresije. Večkrat je izrazil zaskrbljenost, češ da svojima otrokoma ne bo mogel nuditi vsega, kar potrebujeta. Zdaj leži v bolnišnici San Gerardo v Monzi. Moški z nožem pokončal svojo partnerko MILAN - V noči med torkom in sredo je bilo stanovanje na Trgu Accursio v Milanu prizorišče novega primera nasilja nad ženskami, tokrat s smrtnim izidom. 44-letni egiptovski priseljenec je z nožem pokončal svojo 48-letno ekvadorsko partnerko. Moški je vodil manjše čistilno podjetje, njegova partnerka pa je delala v geriatični kliniki. Ta se je pred nedavnim vrnila iz Ekvadorja, kamor je šla na obisk brez partnerja. Par je namreč zabredel v krizo. Kaže, da je Ekvadorka predlagala Egipčanu, naj se razideta, kar pa slednji ni hotel sprejeti. Zapornika prerezala železne rešetke in zbežala RIM - Rimska črna kronika beleži beg iz zapora Rebibbia v najbolj klasični obliki. Zapornika sta z žago prerezala železne rešetke ter se spustila na ulico s pomočjo privezanih rjuh. Dogodek se je pripetil v torek zvečer, ubežnika pa sta 42-letni Giampiero Cattini iz kraja Tor Bella Monaca ter 34-letni Sergio Di Palo iz kraja Primavalle. Oba sta bila pred nedavnim obsojena na 4 leta zapora zaradi kraje, posesti orožja in drugih manjših kaznivih dejanj. V zaporu bi morala sedeti do februarja oz. decembra 2018. Zdaj ju iščejo po vsej državi. Marinca v Indiji: Italija kritična do Ban Ki Moona RIM - Zunanja ministrica Emma Bo-nino bo danes dopoldne v senatu poročala o vprašanju italijanskih marin-cev Massimiliana Latorreja in Salvato-reja Gironeja, ki sta v Indiji v preiskovalnem priporu, potem ko sta pred dvema letoma med varovanjem tovorne ladje ubila dva indijska ribiča, misleč, da sta pirata. V Indiji jima nameravajo soditi na osnovi zakona proti terorizmu, kar pa Rim odločno zavrača, češ da Italija ni teroristična država. Rim je hudo razburil generalni sekretar ZN Ban Ki Moon, ki je zavrnil poziv Italije k posredovanju, češ da gre za bilateralno zadevo. Vittorio Conti komisar pokojninskega zavoda Inps RIM - Ekonomist Vittorio Conti je bil včeraj imenovan za komisarja pokojninskega zavoda Inps. Nasledil je predsednika Antonia Mastropasqua, ki je odstopil 1. t. m., potem ko je izbruhnila afera zaradi konflikta interesov, do katerega ga je privedlo hkratno vodenje številnih različnih ustanov in družb. Conti bo na vrhu Inpsa predvidoma do 30. septembra letos. Kot je povedal minister za delo Enrico Giovannini, bodo v tem času izvedli reformo pokojninskega zavoda, kar bo potem omogočilo imenovanje rednega vodstva. Giovannini je ob tem poudaril, da je finančno stanje Inpsa solidno. »Park« za gurmane BOLOGNA - Italija je znana po dobri hrani, sedaj pa želi očitno še povečati svoj ugled med gurmani. Pri Bologni namreč nastaja Fico Eataly World, neke vrste zabaviščni park za vse, ki uživajo v dobri hrani. Najboljša italijanska podjetja naj bi tu svoje specialitete predstavila že leta 2015. Fico Eataly World nastaja na območju nekdanje veletržnice v Bologni na 80.000 kvadratnih metrih površine. Ustvaril naj bi 5000 delovnih mest in pritegnil šest milijonov obiskovalcev letno, njegov promet pa naj bi se gibal okoli 80 milijonov evrov. Projekt je v nekaj mesecih pridobil podporo 20 zasebnih vlagateljev, poroča časnik Il Sole 24 Ore. Med investitorji je tudi prvi mož trgovinske verige Ea-taly Oscar Farinetti. Ta je pred dvema letoma v jugozahodnem delu Rima odprl tempelj za gurmane, imenovan Ea-taly Roma. Prav njegovi filozofiji naj bi sledil tudi tematski park. ■ ZLATO ■ (999,99 %%) za kg _ 30.605,01 +70,96 SOD NAFTE (159 litrov) 108,64 $ -0,04 ■ EVRO 1,3573 $ -0,80 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 12. februarja, 2014 valute evro (povprečni tečaj) 12. 2. 11. 2. ameriški dolar 1,3573 1,3676 japonski jen 138,89 140,00 bolgarski lev 1,9558 1,9558 češka krona 27,533 27,530 danska krona 7,4621 7,4622 britanski funt 0,82160 0,83075 madžarski forint 308,52 310,10 litovski litas 3,4528 3,4528 poljski zlot 4,1658 4,1825 romunski lev 4,4823 4,4768 švedska krona 8,7718 8,8200 švicarski frank 1,2249 1,2235 norveška kron 8,3320 8,3680 hrvaška kuna 7,6545 7,6545 ruski rubel 47,2415 47,5073 turška lira 2,9770 3,0076 avstralski dolar 1,5016 1,5148 braziljski real 3,2702 3,2895 kanadski dolar 1,4930 1,5093 kitajski juan 8,2289 8,2879 indijska rupija 84,2951 85,0904 mehiški peso 18,0643 18,1600 južnoafriški rand 14,9297 15,0272 Trst Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu / TRST Torek, 11. februarja 2014 5 APrimorski ~ dnevnik pristaniška oblast - Predsednica Monassijeva vključila aneks k dogovoru Še zadnji podpis pod sporazumom za železarno Dvourno zasedanje je bilo podobno groteskni gledališki predstavi fotodamj@n Dvourno zasedanje Pristaniškega odbora se je ob večkratni prekinitvi, zahtevah po pojasnilih, zavlačevanju in jezikovnemu igračkanju le zaključilo tako, kot so si vsi želeli. Morda pa ne ...Predsednica Pristaniške oblasti Marina Monassi je čisto na koncu srečanja končno potrdila, da bo programski sporazum za škedenjsko železarno tudi sama podpisala. Vendar pod določenimi pogoji. Kakor smo že poročali, je na včerajšnjem zasedanju Pristaniškega odbora morala pasti končna odločitev o podpisu programskega sporazuma za ške-denjsko železarno. Slednjega so namreč v Rimu, 30. januarja, že podpisali predstavniki Dežele Furlanije-Julijske krajine, Občine Trst, Pokrajine Trst in petih italijanskih ministrstev; da bi stopil v veljavo pa je bil potreben še podpis Pristaniške oblasti oz. njene predsednice Marine Monassi. Sporazum, za katerega so si prizadevale vse krajevne javne ustanove vključno z ministrstvi, ponuja namreč nove priložnosti za razvoj železarne in tržaške industrijske cone, saj predvideva javni prispevek 57 milijonov evrov (od teh bo 26 iz deželne blagajne) za naložbe. Za mizo in ob njej so se pred samim začetkom hudomušno zbijale šale na račun trajanja zasedanja in njegovega izida, ki niso bile naposled daleč od resnice. Monassijeva je uvodoma pojasnila svoje zavlačevanje: od ministrstev za infrastrukturo in gospodarstvo je namreč zahtevala še nekaj pojasnil. In ravno ta pojasnila v zvezi z onesnaženimi povr- šinami in plačevanjem državnih proti-dajatev, ki jih je Pristaniški oblasti 7. februarja dostavil šef kabineta ministrstva za infrastrukturo Giacomo Aiello, je predsednica zahtevala, da so bila vključena kot aneks oziroma dodatek k sporazumu, ki ostaja nespremenjen. Pri tem pa so se začela prava komedija, pravzaprav groteskna predstava teatra absurda. Prekinitve, nesporazumi, daljše prebiranje sklepov in »dul-cis in fundo« poglobljeno analiziranje v njem uporabljenih italijanskih izrazov in besednih zvez so zaznamovali celo- ten potek srečanja, vse do končnega glasovanja. Ko so se naposled domenili, kako naj se glasi dokončen sklep odbora Pristaniške oblasti, ki so ga morali posamezni člani nato glasovati, pa je spet prišlo do trenj. Večina je sicer predsednico Monassijevo pooblastila, da v imenu Pristaniške oblasti podpiše programski sporazum za železarno, nekateri pa so volili proti temu sklepu. Tržaški župan Roberto Cosolini, predsednica pokrajinske uprave Maria Teresa Bassa Poropat, miljski župan Nerio Nesladek in deželni odbornik za finance Francesco Peroni se namreč niso strinjali s sklepom o aneksu k sporazumu, saj bi znal po njihovem mnenju celo izničiti celoten dogovor. »Predsednica je aneks predstavila kot zaščitno sredstvo za avtonomijo in ekonomske interese Pristaniške oblasti, v resnici pa je ravno nasprotno. Aneks celo vključuje elemente, ki so v protislovju s samim sporazumom,« je ocenil Peroni. Zastor je baje padel, igre pa kaže še ni konec. Sara Sternad gibanje 5 zvezd Aris Prodani: »Z železarno vse večja zmeda« »Imenovanje predsednice Dežele FJK Debore Serracchiani na mesto izrednega komisarja je nov ukrep, ki ne poenostavlja postopkov in povzroča dodatno zmedo glede upravljanja industrijskega in okoljskega vprašanja ške-denjske železarne,« trdi tržaški poslanec Gibanja petih zvezd Aris Prodani v poslanskem vprašanju, ki ga je naslovil na ministra za okolje in gospodarski razvoj. Vlado sprašuje, ali je še veljaven programski sporazum, ki so ga institucije podpisale 25. maja 2012 za očiščenje tržaškega onesnaženega območja. »Ali se je delo začelo?« sprašuje poslanec in opozarja, da je bilo predvideno javno financiranje 13,5 milijona evrov. Prodani opozarja, da sodi območje, ki ga sporazum z dne 30. januarja letos uvršča med »kompleksna krizna industrijska območja« v okvir onesnaženega območja, ki ga obravnava omenjeni sporazum izpred dveh let. Kljub temu pa se v novem sporazumu ne omenja dokument iz leta 2012. Čas je, da se zadeva razjasni ter da stečejo analize terena in predhodni posegi na kopnem in na morju, poziva Prodani. promet - Niz nepredvidljivih dogodkov povzročil veliko preglavic Zapleten dopoldan Izliv motornega olja v Ulici Campanelle, okrušen kip na pročelju palače glavne pošte, v Rojanu zgorel avto Gasilci so se povzpeli do strehe palače, v kateri je sedež glavne pošte Včeraj zjutraj, dopoldne in zgodaj popoldne je bil promet zaradi spleta okoliščin na raznih koncih Trsta ohromljen, saj je skoraj sočasno prišlo do številnih nepredvidljivih dogodkov, ki so pošteno zaposlili tržaške občinske policiste, gasilce in prometne policiste, predvsem pa so povzročili preglavice občanom. Navsezgodaj se je na hitri cesti ustvaril pravi prometni zamašek, ki ga je povzročila nesreča tovornjaka (o tem v sosednjem članku), od 8. ure do 14.45 pa je bila zaprta za promet Ulica Campanelle, in sicer zaradi motornega olja, ki se je izlilo na cestišče. Čiščenje cestišča se je zavleklo in naposled zahtevalo skoraj sedemurno zaprtje. Okrog 11.30 je s palače, v kateri je sedež glavne pošte, zgrmel na Ulico Roma kos kipa, ki krasi poslopje. Nihče se ni poškodoval. Gasilci _i fotodamj@n so odstranili kose, z avtolestvijo pa so se povzpeli do vrha objekta ter zavarovali pročelje in pregledali streho. Odsek Ulice Roma med ulicama Ghe-ga in Milano je bil zaprt za promet do 13.45. To pa še ni bilo vse. Od 11.45 do 12.20 so občinski policisti zaprli še Ulico Barbariga v Rojanu, kjer je iz neznanih vzrokov zgorel parkiran avtomobil. Gasilci so brez težav pogasili požar. (af) hitra cesta Zaradi tovornjaka 7-urno zaprtje Včeraj okrog 6.10 je prišlo do prometne nesreče, zaradi katere je bila hitra cesta celih sedem ur zaprta za promet. Voznik večjega tovornjaka s priklopnikom, ki je vozil proti sedmemu pomolu, je v ovinku pri tovarni Italcementi izgubil nadzor nad vozilom. Tovornjak je preskočil razdelilno ograjo in se znašel na nasprotnem voznem pasu. V nesreči se ni poškodoval nihče, k sreči v tistem trenutku ni bilo drugih vozil v bližini. Tovornjakar je živ in zdrav izstopil iz svojega vozila. Na prizorišče nesreče so se pripeljali osebje cestne družbe Anas, gasilci in vozilo za avtovleko, ki je poskrbelo za odstranitev velikana s cestišča. Osebje prometne policije je medtem poskrbelo za zaprtje obeh voznih pasov na odseku od Ulice Caboto do sedmega pomola. Vozni pas v smeri proti sedmemu pomolu so spet odprli za promet ob 9.45, drugega pa šele ob 13.10. V jutranji konici, ko so preusmerjali vozila na bližnje mestne ulice, so nastali zastoji. Pozor, mokra cesta! Na spolzkih cestah so mestni redarji včeraj zabeležili več prometnih nesreč, v glavnem zaradi neprilagojene hitrosti. Za posebno nevarno se je izkazala Cesta za Opčine, na kateri je dopoldne in popoldne trčilo več vozil, popoldne je avtomobil pri hišni številki 7 celo pristal na strehi. Poškodovanih po prvih informacijah ni bilo. policija - Aretacija Goljufija s pohištvom Policisti mobilnega oddelka so v torek zjutraj v Miljah odvzeli prostost 51-let-nemu Tržačanu Giorgiu Bradettiju. Nekdanjega lastnika trgovine s pohištvom Mobili Stock, ki je bil na tržaškem priziv-nem sodišču obsojen zaradi sodelovanja v goljufiji, namerne povzročitve stečaja in nezakonite prilastitve denarja, so odvedli v tržaški zapor, kjer mora prestati preostalih pet mesecev in 12 dni kazni. Zgodba sega v začetek prejšnjega desetletja, v obdobje od avgusta do decembra 2001. Bradetti je bil vpleten v preiskavo o veliki goljufiji, katere žrtve so bili podjetja s pohištvom, banke in posamezniki, utrpeli naj bi bili za okrog deset milijard lir škode. Preiskava se je pričela, ko je lastnik tovarne iz Trevisa prijavil Bradettija in njegovega družbenika Nicolo Terrazzana, ker nista poravnala dolga (okrog 120 milijonov lir). Sledilo je več kot 200 prijav, ki so jih vložili razni trgovci, med katerimi so bili tudi zlatarji. Od osumljencev so sprejeli številne čeke, ki niso bili kriti, a je bilo prepozno. Banke niso nikoli prejele denarja, dobavitelji pohištva prav tako ne. Tržaška trgovca sta pohištvo plačala z ne-kritimi čeki in ga prodala v tujino, unovčila pa sta številne akontacije strank. Bradetti je ob izbruhu afere zbežal v tujino, njegovo podjetje je šlo v stečaj, na njegov račun je bil razpisan mednarodni nalog za prijetje. Maja 2004 so ga aretirali na milanskem letališču Malpensa, ko se je vrnil iz Dominikanske republike. 6 Četrtek, 13. februarja 2014 ŠPORT / devin-nabrežina - Okence-posvetovalnica za brezposelne ljudi Več znamo, več veljamo, in se tudi zaposlimo Pomagati ljudem v stiski v teh letih hude gospodarske krize je sila hvalevredno. To vlogo že več kot leto opravlja okence, ki deluje na sedežu devinsko-nabrežinskega odborništva za socialne zadeve v okviru projekta Več znamo, več veljamo. Okence s sedežem v Naselju S. Mauro, je namenjeno ljudem treh kraških občin, devinsko-nabrežinske, zgoniške in repentabrske občine, ki iščejo zaposlitev ali pa so ostali brez dela. Začelo je delovati novembra 2012 z deželno finančno podporo, po lanskem novembru pa njegovo delovanje z lastnimi sredstvi omogočajo tri kraške občine. Okence je odprto tri dni tedensko. Operaterja Erica Tricarico in Fabrizio Tommasi nudita ljudem, ki se nanj obrnejo, nekaj temeljnih informaciji, na primer kako pripraviti curriculum vitae, kako se predstaviti delodajalcu za sprejem v službo, pa tudi kako poiskati sredstva, ki spodbujajo oziroma z davčnimi olajšavami omogočajo zaposlitev. V prvem letu delovanja, do konec lanskega novembra, se je - v iskanju dela - obrnilo na okence skupno 75 oseb, od teh je bila večina žensk, 56, manj pa moških (19). Največ je bilo mladih pod 35 leti starosti, nekaj pa je bilo tudi starejših oseb, tistih, ki so ostali zaradi gospodarske krize na pragu petdesetih let brez dela. Obračun je zavidljiv: kar 32 ljudi (ali 43 odstotkov) je po obisku okenca Fabrizio Tommasi (levo) in Erica Tricarico dobilo novo zaposlitev z raznimi ter-minskimi ali drugačnimi delovnimi pogodbami. Pomeni, da sta znala operaterja tem ljudem konkretno pomagati. Med tistimi, ki so se dvakrat ali več obrnili na okence, jih je kar 80 odstotkov dobilo zaposlitev. Erica Tricarico in Fabrizio Tommasi sta na razpolago ljudem trikrat tedensko za skupnih 12 ur. fotodamj@n Osebe, ki se obračajo na okence, so sprva zelo rezervirane. Mnoge so demoti-virane, demoralizirane. Daljša brezposelnost ali izguba delovnega mesta je načela njihova upanja v boljše življenje. Takim je najprej treba vrniti zaupanje vase in jih spodbuditi, je pojsnila Erica Tricarico. Izrecno je poudarila, da okence ni zaposlovalni urad, pred katerim ljudje čakajo v vrstah. V bistvu je posvetovalnica za pomoč ljudem. Operaterja sta omenila nekaj uspešnih posegov. 44-letni diplomiranec je dobil zaposlitev kot odgovorni za nakupe v znanem tržaškem podjetju, ki deluje na področju prehrane; ženska srednjih let se je zaposlila kot trgovka. Eden od korist-nikov uslug okenca je odprl lastno delavnico za prodajo in popravilo pnevmatik v Trstu. Fabrizio Tommasi skrbi za spletno (dvojezično) stran okenca (parioppor-tunitaduino.it), ki je prisotno tudi na družbenih spletnih omrežjih. Obiskov je bilo več kot 8 tisoč, tudi iz drugih krajev države (in tudi iz Slovenije), v zadnjih mesecih pa so se za usluge okenca začeli zanimati tudi občani drugih občin v tržaški pokrajini (ker pač ostale občine ne nudijo svojim občanom podobne priložnosti). V zadnjih mesecih se je povpraševanje za usluge okenca znatno povečalo in preseglo številko sto. Ta porast kaže, da je okence potrebno. Ob tem pa se zastavlja resno vprašanje. Tri kraške občine so z lastnimi sredstvi zagotovili njegovo delovanje do konca junija. Kaj potem? Zavidljivi rezultati, ki sta jih operaterja Erica Tricarico in Fabrizio Tomma-si zabeležila v dobrem letu delovanja v korist domačemu prebivalstvu, nakazujejo le eno pot: kar tako naprej! M.K. cerovlje - Voda pronica s ceste v zasebno hišo Za lužo kriv pakt stabilnosti Javni upravitelji se zadnje leto hu-dujejo nad paktom stabilnosti, ki je s svojimi omejitvami zaustavil marsikatero pre-potrebno javno delo. V Cerovljah pa nad njim nergajo tudi vaščani, potem ko jim je občinska uprava odgovorila, da prav zaradi pakta stabilnosti ne more popraviti cestišča, na katerem se ob deževju zbere toliko vode, da pronica v hišo ob cesti. Zadeva sega v zadnje mesece Reto-ve občinske uprave v začetku lanskega leta. Občina je dala na novo tlakovati cesto v Cerovljah, ki je bila - resnici na ljubo - res potrebna novega asfalta. Pa se je zgodilo, da je podjetje na odseku ceste za hišnima številkama 17 in 18 izkopalo in odpeljalo toliko starega asfalta, da je tam - po tlakovanju - nastala pravcata kotanja brez vsakega odtočnega kanala. Odtlej se ob vsakem deževju na tistem odseku pojavi velika mlakuža. Voda, globoka tudi do dvajset centimetrov, zastaja in ne odteka. Ko vozila zavozijo vanjo, pljuskne v valu v zid spodnje hiše in čez ograjo, obenem pa tudi pronica skozi zid v hišo. Ta vodna ujma od lanske pomladi buri domačina Borisa Legišo, lastnika hiše, ki postaja ob vsakem deževju bolj vlažna. Maja lani je zbral podpise 55 vaš-čanov pod zahtevo novi občinski upravi, naj popravi tisti odsek ceste in odpravi kotanjo. Vaščani so zahtevo podpisali, ker mlakuža na cesti prizadene vse. Ob povodnjih se nabere toliko vode, da morajo izbrati drugo pot, če hočejo na drugo stran vasi. Ob zadnjih nalivih so si sicer pomagali z namestitvijo zasilne lesene brvi ob strani, da bi zagotovili varen in predvsem suh prehod čez lužo. A taka rešitev je lahko le zasilna, ne more postati trajna. Po prejemu pisma iz Cerovelj si je občinski tehnik ogledal območje, ugoto- Ob prehodu avtomobila je voda pljusknila na ceroveljsko domačijo. Desno na cesti lesena brv, ki so jo namestili domačini, da bi bili kos mlakuži foto boris legiša vil, a voda res zastaja, in da je poseg potreben. Nekaj dni pozneje pa je vaščane čakalo neprijetno presenečenje: občinska uprava je na oglasni deski v vasi razobesila sporočilo, s katerim je obvestila, da tistega »vodnega« odseka ceste ne more popraviti zaradi pakta stabilnosti. Ta prepoveduje občinam opravljanje cele vrste javnih del, med katere sodi tudi popravilo ceste. Boris Legiša je bil nad odgovorom jezen. Ze več časa je prisiljen popravljati zid, v katerega pronica voda s ceste, kar precej stane. »Občina od nas zahteva plačilo davka na nepremičnine, davka na odpadke, po novem pa tudi davka na razne servisne storitve. Mi plačujemo, od tega pa - ko potrebujemo - nič nimamo. Ali se vam zdi to pravično?« M.K. pristaniška oblast - Zamude ... Marina Monassi vrača udarec vladi Predsednica tržaške pristaniške oblasti Marina Monassi »vrača udarec« italijanski vladi, potem ko jo je ministrstvo za gospodarski razvoj »osamilo«, ker ni podpisala programskega sporazuma za škedenjsko železarno. Včeraj je sporočila, da še vedno pričakuje odgovor ministrstva za okolje o pristaniškem prostorskem načrtu, ki ga je bila poslala v Rim avgusta 2013. Obe- nem pa pričakuje od ministrstva odlok, ki naj bi zavrnil prvotno odobreni sklep o ustreznosti plinskega terminala v Za-vljah. Ta odlok je po mnenju predsednice pristaniške oblasti izredno pomemben za nadaljnji postopek pristaniškega prostorskega načrta. Pristaniška oblast je decembra lani pozvala ministrstvo, naj čim prej izda pričakovani odlok, nanj pa še vedno čaka. Dan kulture v Trebčah Slovensko kulturno društvo Primorec prireja ob dnevu slovenske kulture celovečerni koncert An-drejke Možina in Tria Lupinc, ki ga sestavljajo Zoran Lupinc - dia-tonična harmonika, Igor Starc -klasična kitara in Peter Filipčič -violončelo. Glasbeni uvod: OPZ Okrasje, dir. Petra Grassi. Prireditev bo drevi ob 20.30 v Ljudskem domu v Trebčah. V Škednju o Reziji Dom Jakob Ukmar, PD Kolonko-vec, KD Ivan Grbec vabijo na Prešernovo proslavo v znamenju Rezije, ki bo jutri ob 19. uri v dvorano KD Ivan Grbec, Škedenjska ul.124. Nastopili bodo malčki škedenjskega otroškega vrtca in otroci osnovne šole Ivan Grbec, sledi predstavitev Rezije, njenih zanimivosti in nastop folklorne skupine. Sodelujejo Luigia Negro, predsednica KD Rozajanski dum, Silvana Paletti, slovenska pesnica in pisateljica, člani folklorne skupine Val Resia, Pamela Pielich, predsednica folklorne skupine in Sandro Quaglia, član društva Ro-zajanski dum ter folklorne skupine. Nastopil bo pevski zbor Ivan Grbec pod vodstvom Silvane Do-brilla, slavnostni govornik bo prof. Marijan Kravos. Za evropsko levico Tržaški krožek Il Manifesto -Raffaele Dovenna je med pobudniki oblikovanja enotne liste levičarskih gibanj in strank na bližnjih evropskih volitvah. Pobudniki tudi podpirajo kandidaturo voditelja grške levice Alexisa Tsiprasa (Syriza) za predsednika Evropske komisije. Vse občane vabijo na javno srečanje jutri, 14. februarja, v Ljudskem domu na Pončani, že prihodnji teden pa naj bi zbirali predloge za kandidature, zato da bi pred koncem meseca začeli z zbiranjem podpisov (v vsaki deželi je potrebnih vsaj 3000) za predstavitev skupne liste. Znanstveniki v kavarni V kavarni Tommaseo se danes začenja nov niz pogovorov z raziskovalci na aktualne teme znanosti. Marcello Turconi bo ob 18. uri govoril o zdravi prehrani, Ales-sandro Crise pa na temo Sredozemlje, resnični ali namišljeni bolnik. Do junija se bo zvrstilo skupno pet takih srečanj, vsak drugi četrtek v mesecu ob 18. uri. Knjiga o razvoju Indije Na Trgovinski zbornici bo danes ob 17. uri predstavitev knjige Emanuele Scridel, ki opisuje kako se Indija razvija iz zaostale države v gospodarsko velesilo. Knjižna predstavitev V kavarni San Marco bo danes ob 18. uri novo literarno srečanje: Hernan De La Mar bo predstavil knjigo Milano 2400. V njej predstavlja turobno bodočnost megalopole, ki pa jo bo neko dekle nezavedno spremenilo. Kmalu dela v Lanterni Občina Trst sporoča, da bodo v kratkem začeli z deli za ureditev kopališča Lanterna pred novo sezono, ki jo bodo odprli 15. maja. Uporabnike, ki so pustili v skladišču naslanjače, torbe, brisače in drugo opremo vabijo, naj svoje stvari dvignejo najkasneje do 28. februarja, sicer jih bodo obravn-vavali kot zapuščene predmete. / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 13. februarja 2014 7 univerza - Evropski projekt RoofOfRock Čezmejno sodelovanje o trajnostni rabi kamna Izmenjava izkušenj in skupne smernice - Med partnerji Občina Dolina Kašen kamen bi si izbrali za obnovitev kraške, istrske ali dalmatinske hiške? Kako bi lahko ostali zvesti tradicionalnemu slogu? Na to bo poskusil odgovoriti evropski projekt RoofOfRock v pobudi Adriatic IPA CBC Adriatic - Italija, Hrvaška, BIH in Slovenija. Vodilni partner projekta je Geološki zavod Slovenije, pri njem pa med drugimi sodelujejo tudi Občina Dolina, Univerza na Primorskem, Univerza v Trstu in park Škocjanske jame. Podrobnosti projekta smo spoznali te dni na sestanku na oddelku za matematiko in geologijo tržaške Univerze. Šlo je za redno srečanje, na katerem glavni akterji podajo pregled dosedanjega opravljenega dela na projektu, predstavitev vmesnih rezultatov po posameznih delovnih sklopih in iskanje rešitev za morebitne nastale težave ter pripravo plana za nadaljnje delo. Prepričali smo se, da širok tim s polno paro dela na pripravah poenotene definicije ploščastega apnenca. Geolog Miloš Bavec, ki zastopa Geološki zavod Slovenije, nam je razložil, da gre za tipičen interdisciplinarni projekt, ki poteka po vsej jadranski obali, kjer imajo ploščaste apnence, ki so zanimivi, ker so zelo bogati s fosili. Že od nekdaj so prepoznani kot zanimivi, po drugi strani pa se jih uporablja za strehe, suhozid- ne kažune, zaradi česar so postale pomemben element krajine in arhitekture, je pojasnil naš sogovornik. Slišali smo, da je bilo njihovo izkoriščanje skozi zgodovino zelo zanimivo, saj so jih uporabljali na način, ki bi mu danes rekli trajnostni. To pomeni, da niso delali velikih kamnolomov, ampak so jih pobirali po njivah. Pri projektu RoofOfRock so tako združili naravovarstvenike, kulturne varnostnike, arhitekte, krajinarje, geologe, s Pastirska hiška -primer tipične kraške kamnite gradnje arhiv skupnimi močmi pa bodo naredili pregled zgodovine uporabe in vpliva na razvoj kulturne krajine. Na delovnem srečanju v Trstu so načrtovali smernice za prihodnost: kako bi s kamnom upravljali še naprej. V sklopu projekta, ki naj bi se zaključil 30. septembra leta 2015, vreden pa je nekaj več kot 2 milijona evrov, bodo pripravili dognanja in s tem tudi priporočila, kaj naj ljudje naredijo, če želijo dobro obnavljati stara poslopja. (sč) sdgz - Spoznavni obisk Generalna konzulka RS Ingrid Sergaš z gospodarstveniki Slovensko deželno gospodarsko združenje je v torek obiskala nova generalna konzulka RS v Trstu Ingrid Sergaš. Vodstvo krovne organizacije naših gospodarstvenikov jo je seznanilo s svojo dejavnostjo in storitvami podjetij Servis in Euroservis, tako v v Furlaniji-Julijski krajini, kot tudi v čezmejnem prostoru. V sproščenem vzdušju je bila evidentirana vrsta možnosti za sodelovanje, tako v prid zamejskega podjetništva, kot tudi za podjetja iz Slovenije, ki jih zanima italijansko tržišče. wartsila - Soočenje med podjetjem in sindikati Dialog in protest Vodstvo podjetja hoče povečati konkurenčnost, sindikati ne sprejmejo 130 odpustov Vodstvo skupine Wartsila Italia in sindikati bodo 12. marca začeli razpravljati o industrijskem načrtu skupine, kljub temu pa se sindikati ne bodo odrekli protestnim pobudam, za katere so se odločili zaradi napovedanih 130 odpustov v italijanskih tovarnah in uradih finskega koncerna. To izhaja z včerajšnjega soočenja krajevnih in državnih predstavnikov sindikatov Fim, Fiom in Uilm z vodstvom skupine. Wartsila Italia je potrdila, da namerava odpustiti 130 zaposlenih (večinoma v tovarni v dolinski občini, v kateri dela daleč največ delavcev). Reorganizacijo so naročili vrhovi svetovnega holdinga, ki hočejo ohraniti proizvodne dejavnosti in finančno stabilnost. Italijanski menedžerji proučujejo ukrepe, s katerimi preprečiti hujše posledice za celotno delovanje Wartsile na italijanskih tleh. Vodstvo je tudi predstavilo načrt racionalizacije proizvodnega procesa in poenostavitve proizvodov, nove storitve in druge novosti, ki težijo k povečanju konkurenčnosti podjetja. Sindikati nočejo sprejeti odpustov kot danost in hočejo podrobneje spoznati načrte skupine. Medtem pozivajo vse zaposlene, naj ne delajo nadur. križ - Program je izvedla domača Mladinska skupina V Slomškovem domu praznovali dan kulture Kriško prireditev ob kulturnem prazniku so oblikovali zlasti mladi fotodamj@n Praznik ob dnevu kulture z lutkovno igrico Zgodba o Prešernu Že prejšnji ponedeljek, 3. februarja, smo v Šempolajskem otroškem vrtcu praznovali dan slovenske kulture z gostovanjem lutkovne igrice 'Zgodba o Prešernu' in 'Mačkon se uči reči hvala!' v izvedbi otroške lutkovne delavnice Talal Hadi iz Ljubljane. Prisotni so bili tudi učenci osnovne šole S. Gruden. Na zabaven način so nam živalice in gledališki igralec Janez približali lik Franceta Prešerna in njegove poezije, ter ljubezen do slovenskega jezika. Gostovanje je omogočilo združenje staršev, katerim se iskreno zahvaljujemo. Otroci in vzgojiteljice šempolajskega vrtca V organizaciji Slomškovega društva in kriške župnijske skupnosti se je tudi letos v Križu odvijala Prešernova proslava. Dvorana Slomškovega doma je bila zasedena do zadnjega kotička. Kulturni program je re-žirala Mladinska skupina iz Križa. Nekateri njeni člani so tudi recitirali Prešernove Gazele, recitacije je na klavirju spremljala Dana Tenze. Poudarek je bil letos prav na domačih mladih glasbenikih, ki so aktivni v domači župniji ali pa imajo kriške korenine. Tako so poleg Dane Tenze nastopili še Sara Tenze in brata Max in Vanja Zuliani. Marko Manin, prijatelj naše župnijske skupnosti in Slomškovega društva, pa je na harmoniko zaigral slovenske narodne pesmi. Slavnostni govor je imela profesorica Majda Artač Sturman, ki je prijazno sprejela vabilo prirediteljev. Izpostavila je misel, da človek gradi svojo kulturo celo življenje. Po bogatem kulturnem sporedu, ki ga je zapečatila skupna Zdravljica, je vse udeležence in občinstvo čakala ravno tako bogata zakuska ob prijetnem klepetu. Matej Kosmač 8 Četrtek, 13. februarja 2014 ŠPORT / KRVODAJALSTVO - V Trstu napolnili 1400 vrečk manj kot v prejšnjem letu V zadnjem letu zbrali premalo krvi Prekoračili ovire zakona Fornero, težave z mobilno enoto - Dragocena pomoč proseškega Primorja V tržaški pokrajini je v zadnjem letu darovalo kri premalo ljudi, s krvjo so v tržaških bolnišnicah napolnili 1400 vrečk manj kot v prejšnjem letu. Negativni trend je sicer značilen za vso Italijo, a v srednje velikih mestih, kakršen je Trst, je problem bolj občuten, saj imajo v tamkajšnjih bolnišnicah vedno preskromne zaloge krvi. Zdravnik En-nio Furlani, ki že 31 let predseduje pokrajinskemu društvu krvodajalcev (ADS), meni, da so ljudje v večjih mestih manj povezani, saj se sosedje med seboj pogosto sploh ne poznajo, zato ne čutijo take potrebe po vzajemni pomoči, kot se dogaja v manjših skupnostih. Tržaško pokrajinsko društvo krvodajalcev šteje zavidljivih 22.400 članov, aktivnih krvodajalcev je nekaj čez 11.000. V letu 2013 so darovali 12.560 doz krvi, na transfuzijskem oddelku zdravstvenega podjetja pa so skupno zabeležili 13.500 darovanj (vštev-ši nečlane združenja in darovanja plazme). To število očitno ne zadošča, zato društvo s telefonskimi sporočilci in po drugih kanalih poziva svoje člane, naj gredo darovat kri v bolnišnico. Upad števila darovanj gre pripisati različnim dejavnikom. »V prvi vrsti bi omenil problem, ki je nastal okrog reforme ministrice Else Fornero. Ta naj bi krvodajalcem odvzela pravico do prostega dne oziroma je določala, da morajo nadoknaditi delovni dan,« pravi Furlani. Podoben problem se je postavil pri upokojencih, saj naj bi se pokojnine za krvodajalce nekoliko znižale. Po vztrajnih Predsednik društva ADS Ennio Furlani arhiv protestih je senat oktobra lani odobril zakonski odlok, ki ukinja ta določila in vrača krvodajalcem pravico do prostega dne. Reforma pa je povzročila skrbi in menda tudi znaten upad darovanj. Potem je tu problem mobilne enote za krvodajalske akcije. Vozilo, ki omogoča darovanje krvi na »terenu« (v mestu, na Krasu in drugod), je že tri mesece parkirano na dvorišču glavne tržaške bolnišnice, in sicer zaradi birokratskega zapleta. Vozilo je last društva krvodajalcev, gre za darilo fundacije tržaške hranilnice. Zdravstveno podjetje pa vnaša zdaj določene spremembe, ker se mora prilagoditi zahtevam Dežele FJK. Društvo in zdravstveno podjetje bi morala skleniti novo pogodbo za brezplačno posojilo vozila, zaenkrat pa je vozilo ustavljeno. »Mi smo se medtem organizirali in še sreča, da imamo zelo radodarne člane. Predsednik proseške-ga Primorja Roberto Zuppin, ki je krvodajalec, nam je posodil kombi Primorja, s katerim peljemo v bolnišnico dijake, študente in uslužbence sodelujočih podjetij. To nam je v veliko pomoč,« zatrjuje Furlani. Zgledno je sodelovanje z zavarovalnico Allianz, ki spodbuja krvodajalstvo med zaposlenimi. »Razna druga podjetja pa nočejo, da bi njihovi uslužbenci darovali kri, ker jim nočejo odstopiti delovnega dne, tudi to pa vpliva negativno,« razlaga predsednik krvodajalskega društva. Kri lahko darujemo v glavni tržaški bolnišnici (sektor krvodajalcev, od 8. do 11. ure, tel. št. 040-3992904, predhodna najava ni potrebna) ali v pediatrični bolnišnici Burlo Garofolo (od 8. do 11. ure, s predhodno najavo na tel. št. 040-3785274 ali 0403785392). V obeh bolnišnicah se lahko vpišemo tudi na seznam darovalcev kostnega mozga. (af) Mobilna enota na arhivski sliki s Proseka; vozila društva krvodajalcev, ki omogoča darovanje krvi »na terenu«, že nekaj mesecev ne morejo uporabljati TRŽAŠKA KNJIGARNA - Stališče zadruge Mladika Zaprtje TK bi bilo katastrofalno, a potebujemo konkretna zagotovila Prihodnost Tržaške knjigarne je kot znano že nekaj mesecev pod vprašajem. Podjetje je v stečaju, likvidacijski postopek se bo zaključil 31. marca. Če slovenska skupnost do takrat ne bo našla ustrezne rešitve, bosta prodajalni v Frančiškovi ulici in na Opčinah prenehali obratovati. Kot smo že večkrat poročali, sta bili k upravljanju Tržaške knjigarne »povabljeni« obe slovenski založbi iz Trsta - Mladika in Založništvo tržaškega tiska. Predsednik Mladike Marij Maver je pred dnevi v pogovoru za naš dnevnik že pojasnil, kakšni so njegovi pomisleki, upravni odbor zadruge Mladika pa je s tem v zvezi objavil daljše tiskovno sporočilo. »Ob povabilu za pristop k novemu nastajajočemu podjetju smo dne 20. 12. 2013 pisali sedanjim lastnikom in obema krovnima organizacijama pismo, s katerim smo jih zaprosili za nekatera zagotovila. Novo podjetje, pri katerem naj bi sodelovali, namreč nima zagonskih sredstev (za najemnino, opremo itn.) in tudi nima nobenega kritja za eventualne izgube v bodočnosti, ker podjetje, ki je v preteklosti ustvarjalo približno 50 tisoč evrov izgube letno, nima nobenih za- gotovil, da podobne izgube ne bo ustvarjalo tudi v bodoče. Do današnjega dne smo bili s tem v zvezi deležni le neob-vezujočih obljub, ne pa konkretnih pisnih zagotovil, brez katerih je naše sodelovanje pri projektu nemogoče. Zadruga Mladika, ki izdaja istoimensko revijo in nekaj knjig letno, namreč nima rezerv ali izrednih dohodkov za kritje omenjene izgube. Strinjamo pa se, da je umanjkanje slovenske knjigarne v središču mesta velika izguba, ki je nismo utrpeli niti pod fašizmom, saj sta na tak ali drugačen način do povojnega časa delovali v središču mesta papirnica Štoka in knjigarna Fortunato, ki sta skromno, vendar redno ponujali tudi slovenske knjige. Naša zadruga se zaveda katastrofe, ki jo pomeni izguba slovenske knjigarne v središču Trsta, saj gre za pomembno kulturno središče, ki se ga poslužujejo različne slovenske ustanove in posamezniki. Kot ustanova, ki ustvarjamo slovensko kulturo že skoraj 60 let, nam ni vseeno, če se zapre kulturna postojanka v Trstu, zato bomo sodelovali pri katerikoli pobudi, ki bo slonela na realnih temeljih,« piše še v tiskovnem sporočilu zadruge Mladika. NABREZINA Voden sprehod po sledeh vojne na Grmadi Občina Devin Nabrežina prireja v nedeljo, 16. februarja, vodeni naravoslovni sprehod po sledeh prve svetovne vojne na Grmadi. Udeleženci sprehoda bodo krenili na pot iz Medjevasi in z vzponom na Pečino nadaljevali proti podrtiji nekdanje kmetije na Kohišču in grebenu nad njo, ki je posejan z mogočnimi avstrijskimi utrdbami iz obdobja prve svetovne vojne. Kompleks v širši okolici Grmade je namreč predstavljal veliko oviro italijanski vojski pri napredovanju v smeri Trsta. Potek izleta nudi številne priložnosti za spoznavanje vegetacije in človekove uporabe teritorija, saj se trasa vije skozi širok izbor okolij: dele doraslega gozda, kraško goščo, borov gozd, kraško gmajno s sredozemskimi značilnostmi, travnike, vinograde in oljčne nasade, ki sestavljajo pravi mozaik biotske raznovrstnosti. Vračanje je predvideno po drugi poti, in sicer po Dolu, največji dolini pod pobočjem Grmade. Sprehod je srednje zahteven in bo trajal približno 2 uri. Izlet prireja Občina Devin Nabrežina s prispevkom in sodelovanjem Dežele Furlanije - Julijske krajine ter sodelovanjem WWF -Zaščitenega morskega območja v Miramaru. Za informacije in rezervacije vodenega ogleda v slovenščini: tel 040 2017374, do petka od 9.00 do 12.00, za informacije in rezervacije v italijanščini pa na tel. 366 9571118 do petka od 10.00 do 13.00. Rezervacije so veljavne samo po potrdilu pristojnega osebja. V gledališču Miela niz filmov o jamarstvu Drugi večer filmskega niza Al-pi Giulie Cinema, ki bo nocoj v dveh delih, ob 18. in ob 21. uri v dvorani gledališča Miela na tržaškem nabrežju, bo v celoti posvečen jamarstvu. Odvrteli bodo kar 15 kratkih filmov na jamarsko tematiko. V okviru večera bodo ob 20.30 podelili nagrade »Hell bells speleo awards«. Vstopnina za ogled vseh filmov znaša 5 evrov. OBČINA ZGONIK - Balkanska glasba Zimska Guča V soboto, 15. marca v šotoru pri Briščikih - Elvis Bajramovic in Roy Paci Guča na Krasu, največji festival balkanske glasbe v Italiji, stopa po sledeh slovitega italijanskega jaz-zovskega festivala v Umbriji. Zadnja leta prirejajo v deželi v srednji Italiji tudi zimsko inačico festivala, kar bo letos prvič storila tudi kraška Guča. Organizator, združenje Druga muzika, se je odločil za izvedbo »zimske edicije« Guče na Krasu, in sicer v soboto, 15. marca, na tradicionalnem prizorišču ob letališču pri Briščikih. Znano je, da vrtoglava balkanska glasba hipoma prevzame in ogreje poslušalce ter ustvari vroče vzdušje. Kljub temu pa so se organizatorji, da bo prireditev potekala v ogrevanem šotoru. Udeležence bo najprej segrel nemški glasbeni producent in disc jockey ukrajinsko-romunske-ga porekla Shantel (na sliki - MatthiasHombauer). Sedil bo nastop najbolj znane italijanske skupine, izvajalke balkanske glasbe, Municipale Balcanica, ki jo bosta izrecno ob tej priložnosti obogatila trobenta in glas svetovno znanega in priznanega Roya Paci-ja. Slednji je med drugim sodeloval z Manu Chaom ob zgodovinski turneji Radio Bemba. Večer bo zaključil srbski orkester Elvisa Bajramovica s tipičnimi balkanskimi ritmi srbskih trubačev. Pokrovitelj zimske edicije Guče na Krasu je Občina Zgonik v sodelovanju z Deželo Furlanijo- BARKOVLJE - Nocoj Predstavitev obrazne joge Kako se lahko pomladimo na preprost in zabaven način? Na to bo odgovorilo drevišnje srečanje na sedežu bar-kovljanskega kulturnega društva, kjer se bo ob 18. uri predstavila Goričanka Petra Miklus, ki bo spregovorila o tehniki obrazne joge. Gostja bo na brezplačnem srečanju povedala, kaj pravzaprav je obrazna joga. Gre namreč za vadbo, ki ima temelje v jogi. Obrazna joga temelji na poznavanju dejstva, da obraz sestavlja več kot 50 mišic, ki jih vsak dan uporabljamo za izražanje različnih čustev: vse od jeze, začudenja, veselja, žalosti itd. Za vse, ki bi radi podrobneje spoznali skrivnosti obrazne joge, bo Miklusova organizirala tečaj v SKD Barko-vlje. O tečaju bo govor tudi na drevišnjem uvodnem srečanju, cilj in namen tečaja pa je, da bi se uporabniki obrazne joge manj nepravilno mrščili in starali. Vaje obrazne joge namreč pripomorejo k pomlajenemu videzu kože, saj gnetenje in napenjanje poskrbi za prekrvavitev in s tem spretno izločanje strupenih snovi iz celic, ob tem pa obrazna masaža preprečuje oz. lajša tudi glavobole, zmanjšuje stres ... Za nameček pa so rezultati vidni že po štirih tednih redne vadbe. Naj povemo tudi, da se je Petra Miklus izobraževala pri znani slovenski učiteljici joge Savini A. Ritter. Na brezplačno predstavitev »naravnega liftinga obraza« so vabljeni vsi, ki bi radi ohranili mladosten in svež videz. (sč) / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 13. februarja 2014 9 Včeraj dan es Danes, ČETRTEK, 13. februarja 2014 KATARINA Sonce vzide ob 7.10 in zatone ob 17.28 - Dolžina dneva 10.18 - Luna vzide ob 16.20 in zatone ob 6.26. Jutri, PETEK, 14. februarja 2014 VALENTIN VREME VČERAJ: temperatura zraka 12 stopinj C, zračni tlak 1010 mb ustaljen, vlaga 75-odstotna, veter 5 km na uro severnik, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 11 stopinj C. [13 Lekarne Do sobote, 15. februarja 2014: Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Settefontane 39 - 040 390898, Oši-rek Osoppo 1 - 040 410515, Boljunec -040 228124 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Settefontane 39, Oširek Osoppo 1, Ul. Cavana 11, Boljunec - 040 228124 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Cavana 11 - 040 302303. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. "ZJ Obvestila SPDT obvešča člane in prijatelje, da bodo odborniki na razpolago za obnovitev društvene članarine in zavarovanja v okviru Planinske zveze Slovenije, oz. za vpis novih članov. Urnik: danes, 13. februarja, od 19. do 20. ure v razstavni dvorani ZKB na Opčinah, Ul. Ricreatorio 2. OBRAZNA JOGA za ženske in moške vseh starosti. Želite zgladiti ter izbrisati gube brez kirurga ali botoxa in imeti spet sijoč in mladosten videz? Zadostuje le nekaj minut na dan. Pridite v SKD Barkovlje na info-sestanek danes, 13. februarja, ob 18.00. SKD PRIMOREC prireja ob dnevu slovenske kulture celovečerni koncert Tria Lupinc in Andrejke Možina danes, 13. februarja, ob 20. uri v Ljudskem domu v Trebčah. Za glasbeni uvod bo poskrbel OPZ Krasje pod vodstvom Petre Grassi. Obiskovalci bodo imeli tudi možnost poravnati članarino za l. 2014. ČEBELARSKI KONZORCIJ za tržaško pokrajino v sodelovanju s čebelarskim društvom Sežana, organizira 8. marca izlet v Piacenzo, ob priliki znamenitega čebelarskega sejma Apimell. Vpisovanje in informacije do 14. februarja na tel. št. 333-6727601 (Andrej), preko maila cons.apicoltori-trieste@gmail.com ali petek 14. februarja, od 18.00 do 19.30 na sedežu v Repniču st. 61 (stara java). DRUŠTVO PRIJATELJEV NANOS organizira: v petek, 14. februarja, ob 18. uri potopisno predavanje »Hribovsko potepanje po Kirgiziji«, v gostilni na Razdrtem. Ob 20. uri pa nočni pohod na Nanos. KRU.T obvešča, da v sredo, 11. marca, steče spomladanski ciklus skupinske vadbe v termalnem bazenu v Grade-žu. Info in vpisovanje na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. SEKCIJA VZPI-ANPI - Naselje Sv. Sergija, Sv. Ana in Kolonkovec: v petek, 14. februarja, ob 18. uri bo v Domu Palmiro Togliatti, uU. Di Peco 7, praznik včlanjevanja in volilna skupščina. Sledila bo družabnost. Vabljeni tudi prijatelji VZPI. SKD RDEČA ZVEZDA vabi na »Aperi-tiv in zbirno akcijo rabljenih mobite-lov in polnilcev« - Kam s starim mobilnim telefonom, ki ste ga ravnokar zamenjali z najnovejšim? Dogodek bo potekal na Valentinovo - v petek, 14. februarja, od 19. ure dalje v društvenih prostorih v Saležu. TPK SIRENA vabi na 38. redni občni zbor v petek, 14. februarja, ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju na društvenem sedežu, Mira-marski drevored 32. ŠOLA ZIMSKEGA OBREZOVANJA: 14., 15., 21. in 22. februarja. Informacije na sedežu zavoda Ad Forman-dum, Ul. Ginnastica 72. Tel. 040566360, ts@adformandum.org. AŠD SK BRDINA obvešča, da bo v nedeljo, 16. februarja, ob priliki smučarskih tečajev na razpolago avtobusni prevoz za člane društva v Forni di Sopra. Predviden odhod avtobusa ob 6.30 iz parkirišča izpred črpalke ES-SO na Opčinah. Prosimo za točnost. Informacije in rezervacije: 3355476663 (Vanja). KRU.T - vabi v ponedeljek, 17. februarja, ob 18. uri na zaključno srečanje v sklopu predavanj »Prehrana je zdravje« na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8, 2. nadstropje. Dr. Rosa Della Fortuna, master II. stopnje v nevrop-sihofizični optimizaciji, bo govorila o metodi Kousmine - prehrambenih strategijah za pridobitev in ohranjanje dobrega počutja. Dodatne informacije in prijave (mesta so omejena) na Kru.tu, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. OBČINA DEVIN NABREŽINA prireja v nedeljo, 16. februarja, vodeni ogled »Grmada, naravoslovni sprehod po sledeh prve svetovne vojne«. Sprehod je srednje zahteven in bo trajal približno 2 uri. Pobudo prireja občina s prispevkom in sodelovanjem Dežele FJK ter sodelovanjem WWF - Zaščitenega morskega območja v Mira-maru. Info in rezervacije v slovenščini na tel. 040-2017374, od srede do petka od 9. do 12. ure; v italijanščini na tel. 366-9571118, od srede do petka od 10. do 13. ure. Rezervacije so veljavne samo po potrdilu zadolženega osebja. SO SPDT prireja avtobusne izlete za smučarje in ne samo. Naslednji bo v nedeljo, 16. februarja. Avtobus bo peljal najprej nesmučarje v terme Warmbad in smučarje v Gerlitzen -Osojščico. Odhod avtobusa izpred sedeža RAI, Ul. Fabio Severo, ob 6.30, iz Sesljana ob 6.45. Vpisovanje in dodatne informacije na tel. št. 3487757442 (Laura) ali na laurave-nier@tiscali.it. Toplo vabljeni! ALT - ZDRUŽENJE DRUŽIN ZA PREVENTIVO ODVISNOSTI organizira 17. februarja prvo brezplačno srečanje skupine za samopomoč za družine odvisnikov, ki jo bosta vodili psihologinji Roberta Sulčič in Daniela Belviso. Srečanja bodo potekala enkrat mesečno ob ponedeljkih od 17.30 do 19.30 v prostorih ALT - Ul. An-drona dei Orti 4. Informacije na tel.: 040-635830 ali 345-7661858. KD RDEČA ZVEZDA v sodelovanju z vaditeljem Janom organizira tečaj Hatha Yoge. Vadba bo ob ponedeljkih in četrtkih v društvenih prostorih. Urnik: za začetnike od 18.30 do 19.50; za ljubitelje od 20.00 do 21.20. Tečaj se začne v ponedeljek, 17. februarja in se bo zaključil v četrtek, 19. junija. IZREDNI OBČNI ZBOR SKD F. Prešeren: sprememba društvenega statuta kot možnost za vpis v register APS. Prvi sklic bo v torek, 18. februarja, ob 20.30, drugi pa v sredo, 19. februarja, ob 20.30. SKD SLAVKO ŠKAMPERLE v sodelovanju z vaditeljem Janom organizira tečaj Hatha Yoge. Vadba bo ob torkih in petkih v društvenih prostorih. Urnik: za začetnike od 18.30 do 19.50; za ljubitelje od 20.00 do 21.20. Tečaj se začne v torek, 18. februarja, in se bo zaključil v petek, 20. junija. DELAVNICA O PREHRANI pri SKD Igo Gruden bo potekala v društvenih prostorih v soboto, 22. februarja, z urnikom od 14.00 do 18.00. Vodila jo bo Ica Krebar, avtorica knjige »Kuharica za dušo in telo«. Pojasnila in vpis na tel.: (00386) 40303578 ali na: mate-ja.sajna@gmail.com. Zaželjene so predhodne prijave najkasneje do četrtka, 20. februarja. Vabljeni! SDD JAKA ŠTOKA sklicuje redni občni zbor v četrtek, 20. februarja, v drugem sklicu ob 20.30 na društvenem sedežu v Kulturnem domu na Prose-ku. OBČINA DOLINA sporoča, da bo do petka, 28. februarja, možno predložiti prošnje za dodelitev denarnega prispevka za povračilo stroškov za nakup, v š.l. 2013-14, učbenikov / individualnih učnih pripomočkov / vozovnic za lokalni javni prevoz v tržaški pokrajini v korist šoloobveznih učencev (osnovne šole in nižjih srednjih šol in prvih dveh razredov višjih srednjih šol), s stalnim bivališčem v občini Dolina. MOSP IN SLOVENSKI KULTURNI KLUB razpisujeta ob prazniku slovenske kulture literarni natečaj (vezna nit so motivi iz del Alojza Rebule). Namenjen je mladim od 15. do 25. leta starosti. Pobudo bogati projekt s predavanji in delavnicami umetniškega pisanja in govora. Nagrajevanje zmagovalcev in recital njihovih del bo sredi aprila v Peterlinovi dvorani, Ul. Donizetti 3. 13 Prireditve FOTOVIDEO TRST80 vabi na ogled fotografske razstave »Zima« Radivoja Mosettija v gostilni v Zgoniku (Zgo-nik 3). BO ČEBELA PREŽIVELA? - Skupina 35-55 SKD France Prešeren iz Bo-ljunca prireja danes, 13. februarja, ob 20.30 v društveni dvorani predavanje o svetu čebel z Danijelom Novakom, predsednikom Društva slovenskih čebelarjev v Trstu. Vabljeni. SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST prireja danes, 13. februarja, ob 20.30 v razstavni dvorani ZKB na Op-činah, Ul. Ricreatorio 2, potopisno predavanje. O Amiših, prebivalcih Pensilvanije, članih protestantske verske skupnosti, poznanih predvsem po preprostem načinu življenja, bo govorila zgodovinarka, novinarka in turistična vodička Andreja Rustja. DOM JAKOBA UKMARJA, PD Kolonkovec in KD Ivan Grbec vabijo v petek, 14. februarja, ob 19. uri na dan slovenske kulture »V znamenju Rezije«. Program bodo oblikovali: malčki škedenjskega otroškega vrtca, otroci COŠ Ivan Grbec - Marica Gregorič Stepančič; predstavniki rezijanske kulturne ustvarjalnosti: Luigia Negro, Silvana Paletti, Pamela Pielich, Sandro Quaglia, člani folklorne skupine »Val Resia«; ZPS Ivan Grbec, ki ga vodi Silvana Dobrilla. Slavnostni govornik bo Marjan Kravos. FRANKO VECCHIET: »MEMORABILIA« - Trst, Mestni muzej Revoltella od 15. februarja do 30. marca. Otvoritev razstave bo potekala v avditoriju muzeja v petek, 14. februarja, ob 17.30. Vabljeni! NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA vabi na odprtje fotografske razstave Marte Savignano »Falling in love with art«, ki bo v petek, 14. februarja, ob 17.30 v Ul. S. Francesco 20. PREŠERNO SKUPAJ - Slovenska kul- turna društva vzhodnega Krasa vabijo ob dnevu slovenske kulture: v petek, 14. februarja, v Prosvetni dom -Opčine, ob 10.30 na »Prešerno skupaj za otroke« - Ko se sanje spremenijo v magično igro: čarodejka Karly Ann; v soboto, 15. februarja, v Prosvetni dom - Opčine, ob 20. uri na osrednjo Prešernovo proslavo ob 10-letnici »Prešerno skupaj - Kaj pa je tebe treba bilo...«. Tekst in režija Marij Čuk, v izvedbi članov in zborov sodelujočih društev. SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO MAČKOLJE vabi na prireditev »Zaljubljeni v kulturo«. Ob petju okteta Aljaž, glasbi in nagovoru Dušana Jakomina se bomo srečali v petek, 14. februarja, ob 20.00 v dvorani Srenjske hiše v Mačkoljah. SKD IGO GRUDEN vabi člane in prijatelje na Družabni večer v soboto, 15. februarja, ob 20. uri; na programu je komedija (U)tri(n)ki z Matejem Grudnom in Iztokom Cergolom. DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM v sodelovanju z Glasbeno Matico vabi v nedeljo, 16. februarja, na Prešernovo proslavo. Nastopili bodo MePZ Jacobus Gallus pod vodstvom Marka Sancina in učenci Glasbene Matice. Priložnostno misel bo podal časnikar Sergij Pahor. Proslava bo v Marijinem domu v Rojanu (Ul. Cordaroli 29) ob 17. uri. POPOLDAN O ZAHODNI SAHARI - razstava slik, dokumentarec Otroci oblakov (režija Javierja Bardem) in debata. Sodelujejo profesorja sociologije Damjan Mandelc in Tjaša Učakar ter Gemma Maria Santiago Alonso (FF). Moderator Alejandro Rodriguez - v Kulturnem domu na Prose-ku v nedeljo, 16. februarja, ob 16.30. Vabljeni! RADIJSKI ODER sporoča, da bo nova predstava Gledališkega vrtiljaka, in sicer »Čudež v živalskem vrtu« v izvedbi Gledališča Tone Čufar z Jesenic v nedeljo, 16. februarja, v Marijinem domu pri Sv. Ivanu. Prva predstava bo na sporedu ob 16.00, druga pa ob 17.30. Vabljeni! ZSKD IN JSKD obveščata, da drugi koncert v sklopu 20. Revije kraških pihalnih godb, ki je bil predviden v nedeljo, 16. februarja, ob 17. uri v Kulturnem domu v Postojni odpade zaradi posledic slabih vremenskih razmer. GLASBENA MATICA - šola Marij Kogoj vabi na koncert »Glasbeniki ob Dnevu slovenske kulture« - nastop učencev s skladbami slovenskih avtorjev in predaja namenu novega klavirja v sredo, 19. februarja, ob 17.30 na sedežu Glasbene matice Trst, Ul. Montorsino 2. KLUB PRIJATELJSTVA in Vincencije-va Konferenca vabita na popoldansko Prešernovo proslavo »Prešeren za vse« v četrtek, 20. februarja, ob 16. uri v Peterlinovo dvorano, Ul. Donizetti 3, 1. nadstropje. Nastopajo: gledališka mladinska skupina, mlada glasbenika, gledališčnik A. Rustja, recitatorji; slavnostno misel bo podal prof. Drago Bajc. FINŽGARJEV DOM IN MCPZ SV. JER- N EJ vabita na Večer slovenske pesmi in besede, ki bo v soboto, 22. februarja, ob 20.00 v Finžgarjevem domu na Opčinah. Posvečen bo jubilantom, ki so zaznamovali kulturni utrip na Opčinah: skladatelju Stanetu Maliču, pisatelju Alojzu Rebuli ter zborom Vesela pomlad. DRUŠTVO MARIJ KOGOJ vabi na proslavo ob dnevu slovenske kulture: »Veselo na pot od Narodnega doma do Marije Miot«. Slavnostna govornica je dr. Bogomila Kravos. Pri programu sodelujejo učenci Nižje srednje šole Sv. Cirila in Metoda od Sv. Ivana. Proslava bo v nedeljo, 23. februarja, v dvorani Marijinega doma pri Sv. Ivanu v Trstu s pričetkom ob 17. uri. SKD ŠKAMPERLE, Š.Z. BOR IN VZPI-ANPI vabijo na ogled razstave »Ko je umrl moj oče«. Odprta bo vsak dan od 9. do 21. ure, do 23. februarja. Prispevki V spomin na Oskarja Ferlugo daruje družina 25,00 evrov za VZPI-ANPI Anton Ukmar Miro, Prosek-Kontovel. V spomin na starše daruje hčerka Vera 50,00 evrov za vzdrževanje spomenika bazoviških junakov in 50,00 evrov za Sklad Nade Pertot. V spomin na Silvano Regent darujejo Antoni R., Bensi D., Bezin A., Boga-tec D., Farneti H., Frandolic F., Guštin E., Mezgec C., Nanut E., Nanut R., Rolich C., Toffoli G., Trovi V., Vuga A., Drago B. 305,00 evrov za Jadralni klub Čupa. V spomin na drago Danielo Kralj darujeta Stanko in Adrijana 100,00 evrov za SlPZ Doberdob. ^ Zapustila nas je Albina 'Binčka' Zaccaria vd. Zuzek stara 85 let Žalostno vest sporočajo hči Sonia, sin Franco, snaha, vnukinje in ostali sorodniki. Pogreb bo v soboto, 15. februarja, ob 11.00 v cerkvi v Mavhinjah. Sprevod bo krenil ob 10.20 iz mrtvašnice v ulici Costalunga. Sesljan, 13. februarja 2014 Pogrebno podjetje Sartori Odilo Zadnji pozdrav dragi teti Binčki Boris, Joško in Sandra z družinami t Mirno je zaspala naša draga Olga Mahnič vd. Ban Žalostno vest sporočajo Janko z Vero, Darko z Lailo, vnukinje, pravnuki in vsi sorodniki. Od nje se bomo poslovili v soboto, 15. februarja, od 9.00 do 11.00 v mrtvašnici v ulici Costalunga. Sledila bo sveta maša v cerkvi pokopališča Sv. Ane. Žarni pogreb bo v Sesljanu v družinskem krogu. Trst, Sesljan, 13. februarja 2014 Pogrebno podjetje Sant'Anna - Nabrežina Par dni pred odhodom v Večnost sem poslušal pokojno stoletno Olgo Ban peti slovenske pesmi. V njen spomin in tolažbo sinovoma ter njunima družinama Jože Škerk Zborovodji Janku Banu in družini izrekajo ob smrti mame, gospe Olge, iskreno sožalje MeCPZ in MoPZ Sv. Jernej, župnik Franc Pohajač in vikar dr. Jože Bajzek Ob izgubi drage mame Olge izrekata pevovodji Janku Banu občuteno sožalje MePZ Igo Gruden in odbor SKD Igo Gruden Ob izgubi drage mame Olge izrekajo nekdanjemu pevovodji Janku Banu občuteno sožalje pevci vokalne skupine Sraka z družinami. 10 Četrtek, 13. februarja 2014 ŠPORT / SKD PRIMOREC prireja ob dnevu slovenske kulture celovečerni koncert Lupinc Trio in Andrejka Možina Glasbeni uvod: OPZ Krasje (dir. Petra Grassi) Četrtek, 13. februarja 2013, ob 20.00 Trebče, Ljudski dom Večer spada v sklop pobud Prešerno skupaj v organizaciji vzhodnokraških kulturnih društev. SPDT prireja danes ob 20.30 v razstavni dvorani ZKB na Opčinah, Ul. Ricreatorio 2, potopisno predavanje O AMIŠIH Govorila bo Andreja Rustja. Q Kino AMBASCIATORI - 16.15, 18.00, 20.00, 22.00 »Sotto una buona stella«. CINEMA DEI FABBRI - Dvorana je rezervirana. FELLINI - 16.40, 18.45, 21.00 »I segreti di Osage County«. GIOTTO MULTISALA 1 - 15.50, 17.50, 20.00, 22.10 »Storia d'inverno«. GIOTTO MULTISALA 2 - 15.50, 17.50, 20.00, 22.10 »Dallas Buyers Club«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »A proposito di Davis«. KOPER - PLANET TUŠ - 15.50 »Ledeno kraljestvo«; 16.00, 16.20 »Lego Film«; 17.00 »Lego Film 3D«; 17.15 »Ameriške prevare«; 20.00 »12 let suženj«; 17.30, 19.00, 21.05 »Neskončna ljubezen«; 15.30 »Pločevinko«; 15.40 »Purana na begu«; 18.30, 20.50 »Ro-bocop«; 18.15, 20.15 »Vampirska akademija«; 19.40 »Volk iz Wall Street«; 18.00, 20.30 »Zimska pripoved«. KOSOVELOV DOM SEŽANA - 20.00 »Okus po ljubezni«. NAZIONALE - Dvorana 1: 15.50, 17.50, 20.00, 22.10 »Monuments Men«; 16.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Smetto quando vo-glio«; Dvorana 2: 16.45 »Khumba«; 18.15, 21.15 »The Wolf of Wall Street«; Dvorana 3: 17.50, 20.00, 22.15 »Tutta colpa di Freud«; Dvorana 4: 16.45, 18.30, 20.15 »Belle & Sebastien«; 16.30, 22.15 »Tutto e perduto«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. THE SPACE CINEMA - 16.30, 20.30 »The Wolf of Wall Street«; 16.30 »Belle & Sebastien«; 16.40, 19.00, 20.00, 21.15, 22.15 »Sotto una buona stella«; 16.30, 19.00, 21.30 »Monuments Men«; 16.40, 20.00, 22.10 »Smetto quando voglio«; 16.30, 19.00, 21.30 »Robocop«; 16.30, 19.00, 21.30 »Storia d'inverno«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.10, 19.50, 22.10 »Monuments Men«; Dvorana 2: 17.30, 20.15, 22.15 »Sotto una buona stella«; Dvorana 3: 18.00, 20.00, 22.00 »Storia d'inverno«; Dvorana 4: 17.30 »Belle & Sebastien«; 19.50 »I segreti di Osage County«; 22.10 »Ro-bocop«; Dvorana 5: 17.15 »Khumba«; 20.00, 22.00 »A proposito di Davis«. Hn Osmice ALMA IN STANKO GRUDEN sta odprla osmico v Samatorci. Toplo vabljeni! Tel. 040-229349. DRUŽINA MERLAK je odprla osmico v Ul. San Sabba 6, v bližini Rižarne. Toči belo in črno vino z domačim prigrizkom. Tel.: 329-8006516. FRANC IN TOMAŽ sta v Mavhinjah odprla osmico. Vljudno vabljeni! Tel.: 040-299442. OSMICO sta odprla Nini in Stano v Medji vasi št. 14; tel. 040-208553. ZORKO je odprl osmico v Dolini. Pridite na domači prigrizek. J Mali oglasi RESEN IN ZANESLJIV FANT, nujno išče delo. Tel. št.: 329-3831585. GOSPA išče delo kot pomočnica v gospodinjstvu. Tel. št.: 339-6085622. GOSPA z izkušnjami išče delo kot negovalka starejših ali drugo pomoč. Tel. št. 340-3486273. ODDAJAMO V NAJEM samostojno hišo v Ricmanjih: 4 sobe, kuhinja, 2 kopalnici, shramba in dvorišče. Energetska tabela F. Poklicati od 17.00 do 19.00 na tel. št.: 3336190245. PARKIRNI PROSTOR dajem v najem v garažni hiši pri Stari Mitnici, Ul. Pondares. Tel. št.: 331-3317092. POMAGAM PRI UČENJU višješol-cem in srednješolcem (večletna izkušnja), tako tehnični kot splošni predmeti. Tel. št.: 339-8201250. PRODAM stanovanje v Trstu (Ul. Ri-valto), 3. nadstropje, 60 kv.m., 2 spalni sobi, kuhinja in kopalnica, sončna lega, pogled na občinski vrt, cena po dogovoru. Tel. št.: 040-764682. PRODAM 4 ALUMINIJASTA PLATIŠČA originalne bmw, mera 16, 5 lukenj, z gumami. Mere: 225-55-16. Cena: 200,00 evrov. Tel.: 348-544328. V PRITLIČJU pri Sv. Ivanu dajem v najem 60-metrski prostor, visok 4m. Tel. št.: 040-576116. 9 Šolske vesti OBČINA DOLINA sporoča, da bodo potekala, za š.l. 2014/15, vpisovanja v otroške jasli Colibri (Trst, Ul. Cu-riel 2 - samo za mesta v konvenciji z Občino Trst, ki so na razpolago za otroke s stalnim bivališčem v občini Dolina) do petka, 14. februarja, in vpisovanja v otroške občinske jasli v Dolini - slovenska in italijanska sekcija (Dolina št. 200) do petka, 28. februarja. Zainteresirane osebe bodo lahko, v spremstvu vzgojnega osebja, obiskale občinske jasli v Dolini ob torkih v mesecu februarju od 10. do 11. ure. Dodatne informacije in vpisni obrazci na www.san-dorligo-dolina.it. DRŽAVNI IZOBRAŽEVALNI ZAVOD J. STEFANA vabi v soboto, 15. februarja, od 8.30 do 11.30 na dan odprtih vrat. Nudili vam bomo vse informacije o vzgojno-izobraževalni ponudbi šole in predstavili delovanje kemijsko-biološkega, elektronskega in mehanskega oddelka. Toplo vabljeni starši, srednješolski učenci in vsi, ki bi radi spoznali naš zavod. M Izleti ŽUPNIJA REPENTABOR prireja 8-dnevno popotovanje po klasični in Pavlovi Grčiji od 2. do 9. junija. Na razpolago je še nekaj mest. Prijava na tel. 335-8186940 do 15. februarja. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV v Trstu, v sodelovanju s Kru.tom, vabi v petek, 7. marca, ob praznovanju dneva žena, na obisk Sejma cvetja in vrtnarstva v Porde-nonu. Vpisovanje in informacije na društvenem sedežu, Ul. Cicerone 8, 11. nad., tel. 040-360072. DRUŠTVO PODEŽELSKIH ŽENA vabi z letalom v Barcelono in na Costo Bravo 28. marca. Informacije na tel. 00386-41573326 (Marija). VOZNI RED VLAKOV VELJAVEN OD 15. DECEMBRA 2013 DO 14. JUNIJA 2014 ODHODI Proga TRST-BENETKE PRIHODI URA VRSTA SMER URA VRSTA 6.16 (BUS) 6.40 (RV) 7.22 (RV) 7.40 (R) 7.46 (IC) 8.15 (RV) 8.40 (R) 8.46 (RV) 9.10 (R) 9.46 (RV) 11.46 (RV) 12.08 (FB) 12.46 (RV) 13.40 (RV) 14.40 (RV) 14.46 (RV) 15.10 (R) 15.47 (RV) 16.10 (RV) 16.10 (RV) 16.46 (RV) 17.46 (RV) 18.10 (RV) 18.39 (IC) 18.47 (RV) 19.10 (R) 19.46 (RV) 20.10 (RV) 20.46 (RV) 21.10 (RV) 21.22 (FB) 21.46 (FA) 21.51 (RV) 22.22 (FB) 23.19 (FB) 23.31 (IC) 0.46 (RV) 5.15 6.10 6.16 6.20 6.38 6.45 7.15 7.21 7.50 8.15 9.15 9.38 12.15 12.20 13.01 13.15 13.20 13.50 14.15 15.15 16.15 16.50 17.01 17.15 17.20 17.50 18.15 18.20 18.50 19.15 20.15 20.40 21.15 22.06 22.13 (RV) (RV) (FB) (FB) (FA) (RV) (IC) (RV) (RV) (RV) (FB) (RV) (IC) (RV) (RV) (RV) (RV) (RV) (RV) (RV) (FB) (RV) (RV) (RV) (RV) (ICN) (RV) (IC) (RV) Tržič (5.38), Portogruaro (6.23), Mestre (7.08), Benetke (7.20) Tržič (6.32), Portogruaro (7.23), Mestre (8.08), Benetke (8.20) Mestre (7.40) nadaljuje do Milana (Obvezna rezervacija) Tržič (6.43), Červinjan (6.55), nadaljuje za Palmanovo (7.07), Videm (7.22), Carnia (8.13) (,> Tržič (7.01), Portogruaro (7.31), Mestre (8.14) nadaljuje do Turina (Obvezna rezervacija) Mestre (8.24) nadaljuje do Rima (Obvezna rezervacija) Tržič (7.38), Portogruaro (8.23) Mestre (9.08), Benetke (9.20) Tržič (7.44), Portogruaro (8.30), Mestre (9.12), nadaljuje v Rim (Obvezna rezervacija) Tržič (8.13), Červinjan (8.25), nadaljuje za Palmanovo (8.37), Videm (8.52) (1> (3> Tržič (8.38), Portogruaro (9.23), Mestre (10.08), Benetke (10.20) Tržič (9.38), Portogruaro (10.23), Mestre (11.08), Benetke (11.20) Tržič (10.01), Portogruaro (10.31), Mestre (11.14), nadaljuje do Turina (Obvezna rezervacija) Tržič (12.38), Portogruaro (1323), Mestre (14.08), Benetke (1424) Tržič (12.44), Červinjan(12.56), nadaljuje za Palmanovo (13.07), Videm (13.22), Trbiž (14.50) (1 (5> Tržič (13.24), Portogruaro (13.59), Mestre (14.52). Nadaljuje do Rima (Obvezna rezervacija) Tržič (13.38), Portogruaro (1423), Mestre (15.08), Benetke (1520) Tržič (13.43), Červinjan (13.55), nadaljuje za Palmanovo (14.07), Videm (14.22), Carnia (15.13) (1> (3>(vozi do 6.6) Tržič (14.13), Červinjan (14.25), nadaljuje za Palmanovo (14.37), Videm (14.52) (1> (3> Tržič (14.38), Portogruaro (1523), Mestre (16.08), Benetke (1620) Tržič (15.38), Portogruaro (1623), Mestre (17.08), Benetke (1720) Tržič (16.38), Portogruaro (1723), Mestre (18.08), Benetke (1820) Tržič (17.13), Červinjan (17.25), nadaljuje za Palmanovo (17.37), Videm (17.52), Trbiž (19.05) (1> (3> (5> Tržič (17.24), Portogruaro (17.58), Mestre (18.42), nadaljuje do Milana (Obvezna rezervacija) Tržič (17.38), Portogruaro (1823), Mestre (19.08), Benetke (1920) Tržič (17.44), Červinjan (17.56), nadaljuje za Palmanovo (18.07), Videm (18.22, Carnia (19.13) ™ (3> (5>(vozi tudi 17. 4.) Tržič (18.13), Červinjan (18.25), nadaljuje za Palmanovo (18.37), Videm (18.52), Trbiž (20.15) (1 (3> Tržič (18.38), Portogruaro (1823), Mestre (20.08), Benetke (2020) Tržič (18.44), Červinjan (18.56), nadaljuje za Palmanovo (19.07), Videm (19.22) (» (3> (5> Tržič (19.13), Červinjan (19.25), nadaljuje za Palmanovo (19.37), Videm (19.52), Carnia (20.40) (1> (3> Tržič (19.38), Portogruaro (2023), Mestre (21.08), Benetke (2120) Tržič (20.38), Portogruaro (21.23) (1 (3> Tržič (21.05), nadaljuje za Gorico (21.30), Videm (21.57), iz Benetk v Rim (Obvezna rezervacija) Tržič (21.38), Portogruaro (22.23) Tržič (22.29), Portogruaro (23.13), Mestre (00.05) (Obvezna rezervacija) Tržič (22.38), Portogruaro (23.23) (1 Červinjan (5.20), Tržič (5.41).'» Portog ruaro (5.31), Tržič (6.17).(1) Portogruaro (6.13), Tržič (6.59) "> Červinjan (7.04) Tržič (7.16) iz Carnie (5.39), Videm (6.38), v Palmanovo (7.06) "> Mestre (5.50), Portogruaro (6.35), Tržič (7.23) (Obvezna rezervacija) Portogruaro (7.06), Tržič (7.52)."' (Ne vozi 14. 6.) Červinjan (8.05), Tržič (8.17), iz Trbiža (6.10) preko Vidma (7.38) in Palmanove (7.53) (» (3) Benetke (6.41), Mestre (6.53), Portogruaro (7.37), Tržič (8.23) Červinjan (8.35), Tržič (8.47), iz Trbiža (6.45) preko Vidma (8.08) in Palmanove (8.23) (» (3) (5) Benetke (7.41), Mestre (7.53), Portogruaro (8.37), Tržič (9.23) Benetke (9.41), Mestre (9.53), Portogruaro (10.37), Tržič (11.23) Iz Turina v Mestre (10.20), Portogruaro (11.04), Tržič (11.45) (Obvezna rezervacija) Benetke (10.41), Mestre (10.53), Portogruaro (11.37), Tržič (12.23) Červinjan (13.04) Tržič (13.16) iz Vidma (12.30) preko Palmanove (12.53) (» Červinjan (14.05) Tržič (14.17) iz Vidma (13.38) preko Palmanove (13.53) (" (3) (5) Benetke (12.41), Mestre (12.53), Portogruaro (13.37), Tržič (14.23) Červinjan (14.35), Tržič (14.45), iz Carnie (13.21) preko Vidma (14.01), Palmanova (14.23)™ (Vozi do 7. 6.) Benetke (13.41), Mestre (13.53), Portogruaro (14.37), Tržič (15.23) Červinjan (15.35), Tržič (15.47), iz Carnie (14.30) preko Vidma (15.08), Palmanova (15.23) (» (3) (5) Červinjan (15.35), Tržič (15.47), preko Vidma (15.08), Palmanova (15.23) (6) Benetke (14.41), Mestre (14.53), Portogruaro (15.37), Tržič (16.23) Benetke (15.41), Mestre (15.53), Portogruaro (16.378), Tržič (17.23) Červinjan (17.35), Tržič (17.47), iz Trbiža (15.55), Videm (17.09), preko Palmanove (17.23) (" (3) Iz Rima v Mestre (16.46), Portogruaro (17.30), Tržič (18.16) (Obvezna rezervacija) Benetke (16.41), Mestre (16.53), Portogruaro (17.37), Tržič (18.23) Červinjan (18.35), Tržič (18.47), iz Carnie (17.21), Videm (18.01), preko Palmanove (18.23) (" (3) Benetke (17.41), Mestre (17.53), Portogruaro (18.37), Tržič (19.23) Červinjan (19.35), Tržič (19.47), iz Carnie (18.30), Videm (19.01), preko Palmanove (19.23) (" (3) Benetke (18.41), Mestre (18.53), Portogruaro (19.37), Tržič (20.23) Červinjan (20.35), Tržič (20.47), iz Carnie (19.21), Videm (20.08), preko Palmanove (20.23) (" (3) (5) Iz Turina v Mestre (19.49), Portogruaro (20.29), Tržič (20.59) (Obvezna rezervacija) Iz Rima v Mestre (20.21) (Obvezna rezervacija) Benetke (19.41), Mestre (19.53), Portogruaro (20.37), Tržič (21.23) Iz Milana v Mestre (20.46), Portogruaro (21.29), Tržič (21.59)(Obvezna rezervacija) Iz Milana v Mestre (21.55) (Obvezna rezervacija) Iz Rima v Mestre (21.38), Portogruaro (22.16), Tržič (23.01) (Obvezna rezervacija) Benetke (22.41), Mestre (22.53), Portogruaro (23.37), Tržič (0.23) ODHODI Proga TRST-VIDEM PRIHODI URA VRSTA 5.26 (R) 5.26 (R) 5.56 (R) 6.20 (R) 6.26 (R) 6.56 (RV) 7.26 (R) 7.26 (R) 7.50 (RV) 8.56 (RV) 9.26 (R) 10.56 (RV) 11.26 (R) 11.26 (R) 12.20 (R) 12.26 (R) 12.56 (RV) 13.26 (R) 13.26 (R) 13.20 (R) 13.50 (RV) 14.26 (R) 14.56 (RV) 15.26 (R) 15.56 (R) 16.26 (R) 16.50 (RV) 16.56 (RV) 17.20 (R) 17.26 (R) 17.26 (R) 17.26 (R) 17.50 (R) 17.56 (RV) 17.20 (R) 18.26 (R) 18.50 (R) 18.56 (RV) 19.26 (R) 20.26 (RV) 20.40 (ICN) 22.18 (R) URA VRSTA 6.34 (BUS) 7.34 (R) 7.40 (R) 8.04 (RV) 8.34 (R) 8.40 (R) 9.04 (R) 9.04 (R) 9.10 (R) 9.20 (ICN) 10.04 (RV) 10.34 (R) 10.55 (R) 11.04 (RV) 12.34 (R) 13.04 (RV) 13.40 (RV) 14.12 (R) 14.34 (R) 14.40 (RV) 15.04 (RV) 15.10 (R) 15.40 (R) 16.10 (RV) 16.10 (RV) 16.34 (R) 16.34 (R) 16.34 (R) 17.04 (RV) 17.40 (R) 18.04 (RV) 18.04 (RV) 18.10 (RV) 18.34 (R) 18.34 (R) 19.10 (R) 19.04 (RV) 19.34 (R) 20.04 (RV) 20.10 (RV) 20.22 (RV) 20.34 (R) 20.40 (R) 21.04 (RV) 21.10 (RV) 21.40 (R) 22.34 (RV) 22.34 (R) 23.04 (RV) 1.18 (RV) Tržič (5.56), Gorica (6.18), Videm (6.48) (2> Tržič (5.56), Gorica (6.18), Videm (6.48), nadaljuje za Benetke (» Tržič (6.25), Gorica (6.47), Videm (7.18), nadaljuje za Benetke (1> Tržič (6.43), Videm (7.22), preko Červinjana (6.55) in Palmanove (7.07), nadaljuje za Carnio (8.13)(1) Tržič (6.55), Gorica (7.17), Videm (7.48), nadaljuje za Sacile ™ Tržič (7.18), Gorica (7.39), Videm (8.04), nadaljuje za Benetke Tržič (7.55), Gorica (8.17), Videm (8.48) (" Tržič (7.55), Gorica (8.17.47), Videm (8.48), nadaljuje za Benetke 2 Tržič (8.13), Videm (8.52), preko Červinjana (8.25) in Palmanovo (8.37) (1>(3> Tržič (9.18), Gorica (9.39), Videm (10.04), nad. za Benetke Tržič (9.55), Gorica (10.17), Videm (10.48), za Trbiž (12.05) (2> Tržič (11.18), Gorica (11.39), Videm (12.04), nadaljuje za Benetke Tržič (11.55),Gorica (12.17),Videm (12.48), nad. za Benetke ™3> Tržič (11.55), Gorica (12.17),Videm (12.48), za Trbiž (14.05)(2) Tržič (12.44),Videm (13.22), preko Červinjana (12.56), Palmanovo (13.07); nadaljuje za Trbiž (14.50) (1 (5> Tržič (12.54), Gorica (13.17), Videm (13.48) (1> Tržič (13.18), Gorica (13.40), Videm (14.04), nadaljuje za Benetke Tržič (13.55), Gorica (14.17), Videm (14.48), nad. za Benetke ™3> Tržič (13.55), Gorica (14.17), Videm (14.48), za Trbiž (16.05) (2>(4> Tržič (13.43), Videm (14.22). Preko Červinjana (13.55) in Palmanove (14.07), za Carnio (15.13) (1>(3> (vozi do 6.6.) Tržič (14.13), Videm (14.52), preko Červinjana (14.25) in Palmanovo (14.37) ™3> Tržič (14.55), Gorica (15.17), Videm (15.48) («(ne vozi 14.6) Tržič (15.18), Gorica (15.39), Videm (16.04) nadaljuje za Benetke Tržič (15.55), Gorica (16.17), Videm (16.48) (2> (4> Tržič (16.26), Gorica (16.47), Videm (17.18) za Carnio (18.19) ™3> Tržič (16.55), Gorica (17.17), Videm (17.48) (" (3> Tržič (17.13), Videm (17.52); preko Červinjana (17.25) in Palmanovo (17.37) nadaljuje za Trbiž (19.05) (1> (3> (5> Tržič (17.18), Gorica (17.39), Videm (18.04) nadaljuje za Benetke Tržič (17.44), Videm (18.22), preko Červinjana (17.56) do Palmanove (18.07), za Carnio (19.13) (" (3> (5> (vozi 17.4) Tržič (17.55), Gorica (18.16), Videm (18.48) (1> (3> (5> Tržič (17.55), Gorica (18.16), Videm (18.48), nadaljuje za Trbiž (20.15) (2> (4> Tržič (17.50), Gorica (18.14), Videm (18.49) nad. za Benetke.® Tržič (18.13), Videm (18.52), preko Červinjana (18.25) do Palmanove (18.37), nadaljuje za Trbiž (20.15) (1> (3> Tržič (18.07), Gorica (18.40), Videm (19.04), nadaljuje za Benetke (» (3> (5> Tržič (18.44), Videm (19.22), preko Červinjana (18.56) do Palmanove (19.07), ™ (3> (5> Tržič (18.54), Gorica (19.15), Videm (19.48) (1> (3> Tržič (19.13), Videm (19.52), preko Červinjana (19.25) do Palmanove (19.37), nadaljuje za Carnio (20.40) (" (31 Tržič (19.18), Gorica (19.39), Videm (20.04), nadaljuje za Benetke Tržič (19.54), Gorica (20.16), Videm (20.48) Tržič (20.54), Gorica (21.16), Videm (21.48), nadaljuje za Benetke. Tržič (21.05), Gorica (21.30), Videm (21.57), nadaljuje za Benetke v Rim (Obvezna rezervacija) Tržič (22.46), Gorica (23.08), Videm (23.40) Videm (4.25), Gorica (5.17), Tržič (5.52) ™ Videm (6.12), Gorica (6.42), Tržič (7.05) ™ Videm (6.38), Tržič (7.16), v Palmanovo (6.53) in Červinjan (7.04), iz Carnie (5.39) (1> Videm (6.56), Gorica (7.20), Tržič (7.41), iz Benetk (1 (3> Videm (7.12), Gorica (7.42), Tržič (8.05) Videm (7.38), Tržič (8.17) v Palmanovo (7.53) in Červinjan (8.05), iz Trbiža (6.10) ™ (3> Videm (7.42), Gorica (8.12), Tržič (8.35), iz Benetk (1 (3> Videm (7.42), Gorica (8.12), Tržič (8.35), iz Trbiža (6.10) (4> Videm (8.08), Tržič (8.47), v Palmanovo (8.23) in Červinjan (8.35), iz Trbiža (6.45) (» (3> (5> Videm (7.55), Gorica (8.28), Tržič (8.55), prihaja iz Rima (Obvezna rezervacija) Videm (8.56), Gorica (9.10), Tržič (9.41), iz Benetk (1 Videm (9.12), Gorica (9.42), Tržič (10.05) (2> Videm (9.33), Gorica (10.03), Tržič (10.26), iz Benetk (1> Videm (9.56), Gorica (10.20), Tržič (10.41), iz Benetk (2> Videm (11.12), Gorica (11.42), Tržič (12.05) (2> Videm (11.56), Gorica (12.20), Tržič (12.41), iz Benetk Videm (12.30), Tržič (13.16) v Palmanovo (12.53) in Červinjan (13.04) (1> Videm (12.50), Gorica (13.30), Tržič (13.43) (" (5> Videm (13.12), Gorica (13.42), Tržič (14.05) (2> (vozi tudi od 7.4. do 21.4 in od 8.6) Videm (13.38), Tržič (14.17) v Palmanovo (13.53) in Červinjan (14.05) (" (3> (5> Videm (13.56), Gorica (14.20), Tržič (14.41). Iz Benetk Videm (14.01), Tržič (14.47) v Palmanovo (14.23) in Červinjan (14.35); iz Carnie (13.21) ™ (vozi do 7.6.) Videm (14.18), Gorica (14.48), Tržič (15.11) Videm (15.08), Tržič (15.47) v Palmanovo (15.23) in Červinjan (15.35); iz Carnie (13.38) ™ (3> (5> Videm (15.08), Tržič (15.47) preko Palmanove (15.23) in Červinjan (15.35)(6) Videm (15.12), Gorica (15.42), Tržič (16.05) (vozi 16.6.) Videm (15.12), Gorica (15.42), Tržič (16.05) iz Trbiža (13.55) (2> Videm (15.12), Gorica (15.42), Tržič (16.05) iz Carnie (14.30) (vozi ob sobotah do 7.6., ne vozi 19.4) Videm (15.56), Gorica (16.20), Tržič (16.41), iz Benetk Videm (16.18), Gorica (16.48), Tržič (17.11) (1 (3> (5> Videm (16.56), Gorica (17.20), Tržič (17.41) (" Videm (16.56), Gorica (17.20), Tržič (17.41), iz Benetk (1> (3> (5> Videm (17.00), Tržič (17.47) v Palmanovo (17.23) in Červinjan (17.35), iz Trbiža (15.55) (» (3> Videm (17.12), Gorica (17.42), Tržič (18.05) (3> Videm (17.12), Gorica (17.42), Tržič (18.05) iz Trbiža (15.55) (4> (2> Videm (18.01), Tržič (18.47), v Palmanovo (18.23) in Červinjan (18.35), iz Carnie (17.21) ™ (3> Videm (17.56), Gorica (18.20), Tržič (18.41), iz Benetk Videm (18.12), Gorica (18.42), Tržič (19.05) (" (3> Videm (18.56), Gorica (19.20), Tržič (19.41), iz Benetk(« (3> Videm (19.01), Tržič (19.47), v Palmanovo (19.22) in Červinjan (19.35), iz Carnie (18.30) (» 3 Videm (19.12), Gorica (19.38), Tržič (19.59), prihaja iz Trbiža (17.55) (2> Videm (19.12), Gorica (19.42), Tržič (20.05), prihaja iz Trbiža (17.55) (4> Videm (19.18), Gorica (19.48), Tržič (20.11) (1 (3> Videm (19.56), Gorica (20.20), Tržič (20.41), iz Benetk Videm (20.08), Tržič (20.47), v Palmanovo (20.23) in Červinjan (20.35), iz Carnie (19.21) ™ (3> (5> Videm (20.33), Gorica (20.56), Tržič (21.17), prihaja iz Carnie (19.47) (2> (vozi do 2.6.) Videm (21.12), Gorica (21.42), Tržič (22.05), iz Benetk (2> Videm (21.12), Gorica (21.42), Tržič (22.05) (1 Videm (21.56), Gorica (22.20), Tržič (22.41), iz Benetk Videm (23.56), Gorica (0.36), Tržič (0.48), iz Benetk 1,1 Vozi ob delavnikih - 121 Vozi ob praznikih - 131 Ne vozi ob sobotah - 14 Vozi ob sobotah - 151 Vozi od 7. 1. do 16. 4. in od 22. 4. do 7.4. - 18 Vozi 17. 4. in 18. 4. ter od 9. 6. do 13. 6. FA - Freccia Argento FB - Freccia Bianca IC- Intercity ICN- Intercity Notte RV- Regionale veloce R- Deželni vlak BUS- nadomestni avtobus / MNENJA, RUBRIKE Četrtek, 13. februarja 2014 1 1 GLOSA Italija naj pogleda v oči vsej zgodovinski resnici Jo2e Pirjevec Claudiji Černigoj je treba čestitati za imenitno oceno, ki jo je pred kratkim napisala o predstavi Simona Cristicchia "Magazzino 18". Za kaj gre? Za predstavo, ki jo je v letošnji sezoni postavilo na oder italijansko Stalno gledališče v Trstu, posvečeno "fojbam" in "ekzo-dusu". "Magazin 18" je skladišče v tržaški prosti luki, kjer je nakopičeno pohištvo optantov, ki so po letu 1947 v skladu s določili Pariške mirovne konference zapustili Jugoslavijo in se preselili v cono A Svobodnega tržaškega ozemlja ali v Italijo. Ko so se ljudje ustalili in našli primerno stanovanje, bi lahko to pohištvo znova prevzeli, kar so mnogi seveda tudi storili. Mnogim pa se stare omare, postelje, mize in stoli niso zdele več uporabni in so ga preprosto odpisali. Spremeniti "Magazin 18" v simbol preganjanja istrskih Italijanov in ga primerjati s predmeti, ki so se nakopičili v Auschwitzu in drugih uničevalnih taboriščih, ker so njihovi lastniki končali v plinskih celicah, kot to počenja Cristicchi, je podlo dejanje. Hvala Claudia, da si ga tako odločno, dostojanstveno in prepričljivo ožigosala! Zadeva me je toliko bolj prizadela, ker mi je obudila polno otroških spominov. Med op-tanti, ki so izrabili določilo iz Pariške mirovne pogodbe, da se izselijo iz ozemlja, ki ga je Italija morala prepustiti Jugoslaviji, je namreč bil tudi moj oče. Ni odhajal iz nacionalnih razlogov, kakor so to storili istrski Italijani, temveč iz ideoloških, ker ni želel živeti v komunističnem režimu.Tragedija pa je bila ista, saj je bilo treba zapustiti domači kraj in imetje v upanju, da ga bo rimska vlada prej ali slej odplačala iz zneska, ki ga je dolgovala Jugoslaviji v povračilo vojne škode. Za mojega očeta je bila se večja. Bil je namreč prepričan patriot in je bil zaradi tega leta 1940 ob čistki, ki jo je organizirala OVRA proti tigrovskemu gibanju, tudi zaprt v Coroneu. Odločiti se za italijansko državljanstvo, je morala biti zanj velika travma. Seveda je svojo "ita-lijanskost", komaj smo prišli v Trst, dokazal tako, da je sestro in mene vpisal v slovenske sole. Nekaj dni prej, preden smo odšli iz Sežane, so odpeljali naše pohištvo. Čeprav sem imel takrat samo sedem let se tistega dogajanja dobro spominjam. Končali smo v dveh podnajemniških sobah v bližini sv. Antona Novega in ostali praktično brez vsega. Moja mama se je ob bedi,v kateri smo se znašli, bridko zjokala. Pohištva dolgo časa ni bilo na spregled. Končalo je pač v kakšnem "Magazinu 18" in, kolikor vem, smo ga dobili šele po nekaj letih. Dobili smo tudi svoje otroške igrače, moja sestra veliko punčko skoraj naravne velikosti, jaz pa prav tako ogromnega medveda, s katerima pa ni bilo več kaj početi, saj sva med tem časom že prestopila prag rosnega otroštva. Mene je najbolj razveselilo dejstvo, da je prišla nazaj tudi mamina biblioteka, ki je štela od 300 do 500 knjig, večinoma slovenske in tuje beletristike. Svoje intelektualno zorenje sem začel z njo. Kot je očitno, se moji starši pohištvu nismo odpovedali, ker je bilo pač za nas dragoceno. Če so se drugi odločili, da ga ne prevzamejo, pomeni da je zares šlo za stare škatle, s katerimi niso vedeli kaj početi. Dvigniti sedaj to zavrženo kramo, v simbol "ekzodusa" je prava farsa, ki bi morala Italijane žaliti. Na žalost pa smo bili v letih, odkar Italija beleži "Dan spomina", prisiljeni spoznati, da italijanskega javnega mnenja ni lahko prizadeti, posebno če mu ponujaš zgodovino, ki mu je všeč. Če so Italijani "brava gente", če so žrtev slovanskega barbarstva",je vse v redu. Če skušaš, kakor si to drzne Claudia Černigoj, z dejstvi postaviti pod vprašaj kanonizirano in od parlamenta blagoslovljeno zgodovinsko resnico, pa si pokvarjen "negacionist", za katerega bi bil primeren zapor. Dejstvo, da se je mogla taka izkrivljena interpretacija zgodovine uveljaviti, pomeni seveda zmago fašistoidne desnice, kateri se je levica z redkimi izjemami pohlevno uklonila. Jaz jo interpretiram kot enega najbolj značilnih pokazateljev krize italijanske družbe, iz katere, zgleda, ni izhoda. Dejstvo, da igrajo v tej predstavi glavno vlogo najvišji predstavniki države,kot na primer predsednik senata Pietro Grasso, pomeni, da prevzemajo nase veliko odgovornost. Kajti, naj še tako govorijo o sožitju med Italijo in Slovenijo znotraj skupnega evropskega doma, tega sožitja v srcih Slovencev, predvsem Primorcev, ne bo, dokler ne bo Italija zmožna pogledati vsej zgodovinski resnici v oči. VREME OB KONCU TEDNA Med dvema frontama Darko Bradassi Po daljšem času smo včeraj na veselje velike večine vendarle zagledali tudi nekaj sončnih žarkov, vendar je šlo le za prehoden premor. Sonce nam v tej letošnji zimi res manjka, vlažno in deževno vreme brez dolgotrajnejših izboljšanj prevladuje že skoraj štiri mesece, kot da bi se življenje nekje ustavilo jeseni. Ni dvomov, da je tudi razpoloženje mnogih odvisno od tega. Znanstvene študije so dokazale, da so sončni žarki in svetloba potrebni za boljše razpoloženje in počutje. Zaenkrat pa se bomo morali zadovoljiti z le občasnimi kratkotrajnimi sončnimi utrinki med enim in drugim poslabšanjem ali med vlago in soncem, kajti tudi v bližnji prihodnosti dolgotrajnejših izboljšanj še ne bo. Prevladujejo namreč zahodne vremenske smernice, iznad Atlantika, kjer se zadržujejo globoka ciklonska območja, pa se proti nam pomika v najboljšem primeru le vlažen zrak, občasno pa tudi v sosledju vremenske fronte. To se bo dogajalo v tem koncu tedna in tudi v večjem delu prihodnjega. Ob prihodu vremenskih front se bodo vrstila poslabšanja, od odhodu pa morebitna delna izboljšanja. Nekaj sončnega vremena bomo podoživeli sprva tudi danes, ko se bodo naši kraji prehodno še znašli v območju višjega zračnega tlaka, ki je nastalo po odhodu včerajšnje fronte, vendar se že približuje nova oslabljena vremenska motnja. Čez dan bo od zahoda že več vlage in oblakov, v nočnih urah, ko bo nad severnim Jadranom nastalo tudi manjše prizemno ciklonsko območje, pa se bodo pojavljale padavine, ki bodo jutri dopoldne povečini že ponehale. Ob kratkotrajnem obratu vetrov od severovzhoda pa se bo jutri popoldne marsikje prikazalo nekaj sončnih žarkov. Prehodna okrepitev zračnega tlaka bo trajala do sobotnega jutra, ko bodo vetrovi obrnili od jugoza- hoda in bo spet pritekal vlažen atlantski zrak. V soboto čez dan bo več vlage in oblačnosti, vendar povečini še ne bo padavin. V noči na nedeljo in v nedeljo pa se bo našim krajem od zahoda približevala vremenska fronta. Na vreme pri nas bo vplivala z občutnejšim zalogajem padavin zlasti v noči na ponedeljek in v ponedeljek. Pred njo pa bo ozračje že občutno bolj vlažno, zato bo v nedeljo ponekod že možno občasno rosenje. Ozračje bo vsekakor vlažno in ponekod zamegljeno. V prihodnjem tednu se bo vremenska slika od torka nadaljevala po podobnem kalupu. Njeno težišče bo še naprej nad Atlantikom, od koder, se kot kaže, še dalj časa ne bo pomaknilo. Vrstila se bodo poslabšanja z vmesnimi obdobji spremenljivega vremena, še bodo razmeroma pogoste padavine, dolgotrajnejša sončna obdobja pa bodo zaenkrat bolj malo verjetna. Večjih pretresov vsaj do zadnje tretjine meseca predvidoma ne bo. Temperatura se bo obdržala na sedanjih vrednostih, v gorah bodo povečini razmere povečini komajda zadostne za sneženje, v nižinah, kjer bo za ta čas toplo, pa bo deževalo. Zaenkrat tudi v daljšem roku ne kaže ravno na občutnejše spremembe. Na sliki: med dvema frontama je prehodno nastalo šibko območje višjega zračnega tlaka ljubljana Klemen Žumer bo vodja pisarne EU v Sloveniji LJUBLJANA / BRUSELJ -Vodenje Informacijske pisarne Evropskega parlamenta v Ljubljani bo marca prevzel Klemen Zumer. Kot so za STA pojasnili v generalnem sekretariatu parlamenta, bo Zumer naloge prevzel 1. ali 16. marca, odvisno od tega, kako hitro bo njihova kadrovska služba uredila vse potrebno. Zumer je trenutno eden od predstavnikov za stike z javnostmi pri Evropski ljudski stranki (EPP), največji politični skupini v Evropskem parlamentu. Pred tem je bil med drugim asistent evropskega poslanca Lojzeta Peterleta. Izbira Zumra je lani sprožila nekaj vroče krvi med evropskimi poslanci iz Slovenije. Štirje poslanci iz vrst socialnih demokratov (S&D) in liberalcev (Alde) so Welleju avgusta v zvezi s tem poslali pismo. Njegova avtorica je bila Tanja Fa-jon (S&D/SD), ostali trije so se pod njega podpisali. V njem so med drugim problematizirali dolžino postopka izbire in dejstvo, da pisarna v času pred evropskimi volitvami nima vodje. Zumru, ki je že leta član NSi, so očitali, da je močno vpleten v politiko in zato ni primeren za vodenje pisarne institucije, ki predstavlja vse državljane. PISMA UREDNIŠTVU Podjetji Graphart in Graphart printing Spoštovano uredništvo, Rad bi vam posredoval nekaj pojasnil in pripomb v zvezi s člankom, ki je bil objavljen 29. januarja 2014 (Stroj bo še ropotal ... ) Nanašam se na način in besedilo v katerem je bilo omenjeno podjetje Graphart , ki je utrpelo stečaj, kot že vsi vemo, ter o novonastalem podjetju Graphart Printing. Najprej bi se zaustavil pri stavku »po neuspešnem poskusu obuditve podjetja Graphart«. Podjetje Graphart se je znašlo v hudih finančnih težavah, potem ko so se določeni začetni finančni pogoji v teku investicije same spremenili. Ni bilo veliko posluha s strani »aktivnih subjektov«, ki so celotnemu poteku sledili, kajti nekako najlažja pot je bila likvidirati (v širšem pomenu besede) podjetje, lastnike, njihova osebna premoženja in skušati obdržati le to, kar je bilo še vrednega: vpeljanost, komercialo in tehnologijo. Trije zelo pomembni aduti, ki so seveda pripomogli k nastanku Graphart Printinga, ki je prišel v roke nejasnega subjekta tako imenovanega »lastništva«. Seveda pa je tudi Graphart Printing, tako kot vsako podjetje, potrebovalo primerno izobražene kadre oziroma upravitelje, ki bi omogočili, da bi poslovanje steklo ter se celo bolj agresivno pojavilo na tržišču - saj kot sem omenil, stranke, stiki in komer- ciala so v novonastalem podjetju bili že utečeni. Podjetje je potrebovalo pravega vodjo, ki bi se vsak dan moral soočati z najrazličnejšimi izzivi. Tega pa ni bilo - Graphart Printing je bilo prepuščeno nekakemu »zbirokratizira-nemu« poskusu vodenja, kjer pa se referenta ni in ni dalo dobiti. Ne bi govoril o »nesrečni avanturi« Graphart Printinga, kot je to omenjal članek, ampak le o brezbrižnem pristopu raznih upraviteljev tega podjetja. A tudi za to je razlaga!! V mojem primeru je bilo tako, da sem kot lastnik tvegal vse, upravitelj pa - v najslabšem slučaju - le svojo plačo. David Stupar Solidarnost s Štoko Spoštovano uredništvo! Podpisani, v imenu članov izvršnega odbora in članic Sveta slovenskih organizacij, izražamo predsedniku Dragu Štoki vso solidarnost in podporo ob grobem in težko žaljivem napadu Nore Jankovič. Ob dejstvu, da živimo v demokratični družbi, ki temelji na spoštovanju različnosti mnenj, ni mogoče poteptati pravico vsake osebe do dostojanstva in spoštovanja. Prepričani smo, da ima predsednik Drago Štoka številne zasluge za našo narodno skupnost in še posebno da je Slovensko stalno gledališče prostor za vse Slovence. Mnenja smo tudi, da morajo vodilna mesta v naših organizacijah zasedati ose- be, ki imajo za to strokovno pristojnost, in da se potrdijo na podlagi konkretnih dosežkov in dobre uprave, ne glede na njihovo starost. V tem smislu se tudi čudimo, da je uredništvo Primorskega dnevnika tudi tokrat lahko dovolilo objavo tako žaljivega teksta, ki škodi ugledu edinega slovenskega dnevnika Slovencev v FJK, za katerega se je predsednik Štoka vedno zavzemal, da bi se ohranil in resnično postal dnevnik slovenske narodne skupnosti. Dario Bertinazzi - predsednik ZCPZ Gorica, Walter Bandelj - pokr. preds. SSO za Goriško, Marjan Terpin - preds. krožka A. Gregorčič, Igor Švab - pokr. preds. SSO za Tržaško, Mario Brescia -preds. društva Skultura 2001, Rafko Dolhar - preds. Krožka Virgil Šček, Maja Lapornik, Karlo Mucci - preds. ŽPZ iz Ronk, Jelka Daneu -predstavnica SSO v društvu Slovensko gledališče, Danilo Pahor - preds. društva Skupnost, Franca Padovan -preds. ZSKP, Julijan Čavdek - član izv. odb. SSO, Albert Devetak - član izv. odb. SSO, Marko Brajnik - preds. PD Štandrež, Ivan Peterlin - član izv. odb. SSO, Mihael Corsi - preds. ŠZ Olympia, Danilo Čotar - član društva Radio Spazio 103, Filip Hlede - preds. SKPD F. B. Sedej, Miloš Čotar - podpreds. ZSKP, Marko Terčič - preds. MePZ Lojze Bratuž, Jurij Paljk - odgovorni urednik Novi Glas, Janez Povše, Danijel Devetak - časnikar - Novi Glas, Andrej Vogrič - član odbora ŠZ Olympia, Mauro Leban - preds. Mladinskega doma, Irene Ferlat - član izv. odb. SSO, Mara Černic - preds. SCGV Emil Komel, Valentina Humar - članica odbora SCGV Emil Komel, Alessandra Schettino - ravnateljica SCGV Emil Komel, Franka Žgavec - preds. KC Lojze Bratuž, Milan Jarc - podreds. PD Podgora, Claudio Peric - preds. SKPD Hrast, Milko di Battista - član odbora NŠK, Tamara Kosič - članica odbora KC L. Bratuž, Bernard Špacapana - član Vincecijeve konference Gorica, Anna Wedam - članica odbora društva A. Černet iz Ukev, Giorgio Banchig - član izv. odb. SSO in preds. združenja Blankin, Damjan Paulin - preds. zadruge Goriška Mohorjeva, Ezio Gosgnach - član odbora zadruge Most, Sandro Quaglia - član Muzeja Rezijanski ludi in izv. odb. SSO, Janez Terpin - podpreds. KTD, Ana Saksida -preds. SD Sončnica, Riccardo Ruttar -član izv. odb. SSO, Sergij Petaros, Sergij Mahnič, Boris Slama, Igor Pavel Merku', Alojz Tul. Pripis uredništva Objavljena pisma odražajo izključno osebno mnenje piscev, v dnevniku pa so objavljena, če so v skladu z veljavno zakonodajo o tisku. 1 2 Četrtek, 13. februarja 2014 KULTURA / TRŽAŠKA PALAČA COSTANZI - Umetniško-dokumentarna razstava Iskanje duševnih vezi z violinistom V. Dugino Avtorica razstave je fotografinja Magrit Dittmann Soldičic Velemir in violina. To je bil neločljiv par. Pravzaprav je Velimir s svojo violino predstavljal nedeljivo celoto. Velemir Dugina se je rodil z glasbo v sebi. Njegovo izrazno sredstvo je bila njegova stalna spremljevalka-vio-lina. Na njo je igral kot koncertni mojster in kot ljudski godec. Zanj je obstajala samo glasba. Dobra. Tista, ki mu je še posebej bila blizu. Občutlji- vemu glasbeniku, ki je pri 29-letih sam pretrgal nit svojega življenja, je posvečena umetniško-dokumentarna razstava v tržaški palači Costanzi. Na petkovem odprtju je nemška fotografinja Magrit Dittmann Soldičic, avtorica umetniških fotografij, ki je tudi uredila razstavo, dejala, da ji je mladi glasbenik po duši zelo blizu. Zato je tudi iskala duševne sledi violinista Vele- SEŽANA - Kosovelov dom Tinkara in Rudi Bučar na Valentinovem večeru V Kosovelov dom Sežana prihajata jutri ob 20. uri dva mlada a že povsem uveljavljena glasbenika, avtorja, pevca ...Primorca ...TINKARA KOVAČ & RUDI BUČAR. Tinkara ne potrebuje posebnih predstavitev, saj vsi vemo, da je glasbenica, pevka, diplomirana flavtistka, producentka in avtorica glasbe in besedil. V petnajstih letih delovanja na glasbeni sceni je prejela številne nagrade (prva nagrada na Festivalu MMS1997, 8 zlatih petelinov leta 1998, zlata in platinasta odličja za vse albume, druga nagrada na izboru za Evro-vizijo v Sloveniji leta 1999, najboljši video in skladba na TV MP3 NOW v Londonu leta 2000, uvrstitev njene avtorske skladbe Reason Whyme deset najboljših na tekmovanju ISC leta 2003). S svojimi številnimi in raznolikimi zasedbami je v teh letih odigrala preko 800 koncertov v Sloveniji, Hrvaški, Avstriji in Italiji. Glasbena pot Rudija Bučarja, letnik 1978, sega v osnovnošolsko obdobje, ko je s prijateljem in kasnejšim stalnim sodelavcem Gabrom Radojevičem ustanovil skupino Spirits. Z njo je izdal glasbeni prvenec, Zemljin krik, že kmalu zatem pa z rockovske poti je zavil na neko drugo pot, Tinkara Kovač intimnejšo. Pod vplivom kultnega obalnega fotografa in glasbenika, pokojnega Luciana Kleve, je začel spoznavati glasbene odtise časa v rojstni Istri. Leta 2003 je izšel Rudijev prvi samostojni album Kapot, s katerim je slovenski (in mednarodni) javnosti približal istrske ljudske napeve skozi sodoben glasbeni jezik. Kritiki, še bolj pa široka publika, so ga sprejeli odprtih rok. Preizkusil se je tudi na Slovenski popevki (avtor skladbe Samo ti, v izvedbi Anike Horvat, zmagovalna skladba po izboru strokovne žirije, 2009; Naj traja, zmagovalna skladba po izboru strokovne žirije, 2011; Še malo, 2012). Posebno poglavje v Rudijevem ustvarjalnem opusu pa se je začelo z zasedbo Istrabend leta 2011. V njej sta se ob Rudiju (z)našla dva izjemna glasbenika mlajše generacije, harmonikar in skladatelj Janez Dovč ter tubist Goran Krmac. Sodelovanje je konec leta 2012 rodilo Rudijev tretji samostojni album, Rudi in Istrabend. Tinkara in Rudi bosta jutri predstavila novo sodelovanje, glasbeni projekt, ki ga bodo poslušalci lahko sami odkrili na večeru. Za več informacij o nakupu vstopnic lahko pokličete na tel. 00386 5731 2010 ali pa na www.kosovelovdom.si. Ogled avtorskih fotografij, ki jih je nemška fotografinja Magrit Dittmann Soldičic posvetila violinistu Velemirju Dugini fotodamj@n mirja Dugine in jih skušala vtisniti v svoje umetniške fotografije. To sledenje, ki tudi daje naslov razstavi, je bilo zaznamovano s podobnimi umetniškimi in svetovnonazorskimi pogledi fotografinje in glasbenika. Kljub vsestranski daljavi, Velemir se je leta 1958 anglo-irski materi in hrvaškemu očetu rodil v Avstraliji, se z družino preselil najprej na Reko in potem v Trst, se že kot otrok zapisal glasbi, pa ju po mnenju nemške fotografinje veliko povezuje. Kar je globlje. Kar je univerzalno. Kar je proti ustaljenemu redu. Kar je za mir. Na razstavi, ki bo odprta do 9. marca, so na ogled že omenjene avtorske fotografije in pa izbor dokumentarnih slik. Te sta prispevala brat Vjeko in sestra Joanne. Na njih seveda nastopa Velemir, ki že kot otrok smelo drži violino. Prikazan je od prvih poskusov do nastopov v najrazličnejših sestavih. Študij violine je pri uglednih docentih zaključil na tržaškem konservatoriju Tartini leta 1984. Igral je v orkestru tržaškega opernega gledališča Verdi, nato v orkestru veronske Arene, v Veroni pa je bil med pobudniki Kvinteta 900, s katerim je veliko koncertiral. Pred tem poglavjem, posvečenim klasični glasbi, v kateri je tudi izstopal kot violinist, pa je mali Vele začel razvijati svojo vsestransko glasbeno zanimanje na področju ljudske glasbe. In najprej je začel igrati v glasbenem ansamblu, ki je spremljal plesalce TFS Stu ledi. Bil je mlad, drobcen, nežen, vendar je bilo njegovo »goslanje« dinamično. Pelo je v tebi. Sestra Joanne, pravili smo ji sicer Jane, tudi zelo mlada, je plesala z nami, on pa je v ozadju z drugimi igral in igral. Še sedaj se v meni oglaša njegova glasba. Radovedni in iskateljski Vele je potem zaplul še v drugačne ljudske vode, npr. keltske ali irske. Udeleževal se je zelo različnih projektov, ki sta jih med drugimi vodila Alfredo Lacosegliaz in pa Moni Ovadia. Na razstavljenih slikah je prikazana njegova glasbena pot. Med temi je tudi fotografija mladega violinista z Nadjo Kriščak in tambu-raškim ansamblom med nastopom tržaške folklorne skupine Stu ledi. Velemir Dugina se je preizkusil tudi kot skladatelj in glasbeni opremljevalec dokumentarcev in predstav. Nekaj svojega poustvarjalnega dela je posnel na plošče. Poslušanje teh posnetkov bo morda ustvarilo nekaj tistega posebnega ozračja, ki ga je vselej znal pričarati Vele s svojo violino. Breda Pahor KONCERT - Antonello Venditti Publiki ponudil 4-urno navdušujoče pevsko popotovanje Šele ob enih ponoči, po kar štirih urah koncerta Antonella Ven-dittija, je navdušena množica zapuščala gledališče Rossetti; če ne gre za rekord, nismo daleč od tega. A šlo je za štiri ure, ki so se le občasno nekoliko »vlekle« zaradi včasih pretirano dolgih govorov rimskega pevca. Na pripovedi pa si pozabil, komaj je Venditti začel prepevati eno od številnih uspešnic, ki jih ima v repertoarju. Le nekaj minut po deveti uri je Antonello Venditti stopil na oder. Najprej se je spomnil svojega prvega tržaškega koncerta v gledališču Cristallo. V Trst ga je takrat pripeljal ravno sedanji župan Cosolini. Povratek v bodočnost torej, kot je naslov njegove turneje. Nadaljeval je s pripovedovanjem prvih let svojega življenja. Ven-ditti se je spominjal mladostniških let, rojstva v rimski četrti Trieste »kjer so živeli sami fašisti«, dokaj težaven odnos s staršema (zlasti s strogo profesorico latinščine, beri mamo) in z zelo verno nono, ki ga je vsako nedeljo prisilila k maši. A prav neko nedeljo, ko se je Venditti izognil babičinemu »opri-jemu« in se zatekel v sobo, je nastala njegova prva pesem Siora Rosa, ki je bila tudi uvodna pesem uspeha in prvega albuma skupaj s Francescom De Gregorijem. Preden bi se mu na odru pridružili člani skupine, je Venditti potegnil iz rokava še dva aduta, Compagno di scuola in Lo stambecco. Druga polovica koncerta je bila gotovo bolj živahna, začenši s pesmijo E' difficile chiamarlo amore. Začel se je del koncerta, ki je bil v veliki meri posvečen ženskam oziroma ženskim likom, ki so v njegovih uspešnicah večkrat prisotni. Tudi odnos do žensk, kot do družine, za Vendittija ni bil enostaven. Zlasti dokler je bila njegova postava preveč obilna. Nekaj gledalk je lahko koncertu sledilo iz privilegiranega prostora, to se pravi kar z odra. Med najbolj boleče ženske like, ki jih dobimo v Vendittijevih pesmih, nedvomno sodi Lilly. Dekle, ki jo uživanje heroina fizično popolnoma uniči. Tematika, ki je bila za tiste čase velika novost in zelo delikatna, o kateri se raje ne bi govorilo. Vendar je tudi takrat Venditti zadel v polno. Pesem je bila več tednov na vrhu najbolj prodanih in zasvojene je podalo v različni luči: niso bili več kriminalci, pač pa žrtve celotnega sistema, ki je želel, da bi se del prebivalstva popolnoma odtujil. Sledile so pesmi torkovega koncerta. O zelo krhkih odnosih s starši, tudi zaradi tega je Venditti kot štirinajstletnik ogromno jedel in tehtal tudi do 94 kilogramov, je prepeval v pesmi L'uc-cisione dei miei genitori. V prvem delu koncerta - Ven-ditti je bil sam na odru in vsako pesem spremljal izključno z igranjem klavirja - so bile prekinitve med pesmimi kar številne in dolge. Morda pretirano. Vendar je bilo nekaj anekdot nadvse zanimivih. V tistih letih je v živahnem Rimu lahko spoznal številne osebnosti italijanskega kulturnega življenja. Pisatelja Moravio in Marainijevo, slikarja in kiparja Schifana in mnoge druge: vse si lahko srečal na rimskih trgih. Venditti se je napojil s kulturo, ki ga je tudi navdihnila pri pisanju pesmi. V prvi poldrugi uri koncerta je Venditti zapel le osem pesmi, med temi pa eno izmed njegovih najbolj pomembnih, Roma capoccia, sam pa te velike uspešnice v preteklosti ni ljubil. Kot mladenič je namreč zelo malo poznal Rim (»do štirinajstega leta se v šolo nisem nikoli peljal z avtobusom«) in zato mu je bila vsebina pesmi tuja, kot mu je bil tuj Rim, mesto, v katerem se je rodil. A pesem ga je pripeljala do Sara - o ženski, ki je želela roditi otroka, kljub temu, da zaročenec tega ni želel - nato Nata sotto il segno dei pesci in Modena. Zaključila so se sedemdeseta leta, a od začetka koncerta je minilo že 160 minut. Pesem Ci vorrebbe un amico je posvetil Luciu Dalli, ki ga je »rešil«, ko je bil Venditti po ločitvi od žene v ekonomskih težavah. V nov dan - urini kazalci so prekoračili polnoč - smo se podali s pesmijo Notte prima degli esami, potrpežljive gledalce pa je pričakalo presenečenje. Na oder je stopil Paolo Rossi (njegovo predstavo 'La coscienza di Zeno spiegata al popolo' si lahko ravno v teh dneh ogledate v mali dvorani gledališča Rossetti), ki je z Vendittijem zapel Ricordati di me. Manjkal pa je še vrhunec večera. Skozi cel koncert je bilo itak veliko govora o političnem stanju v Italiji in tako - gre za novo povezavo z imenom turneje »Ritorno al futuro« - je koncert Venditti zaključil s pesmijo In que-sto mondo di ladri. Dolgo ploskanje še nekaj minut po padcu zastora je bilo nagrada za odličen koncert in hkrati sporočilo Vendittiju: oprostili smo ti tudi za (pre)dolge prekinitve. (I.F.) / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 13. februarja 2014 13 INTERVJU Z DOBITNIKOM PREŠERNOVE NAGRADE VLADIMIRJEM KAVČIČEM Morali bi se vprašati, koliko kulture potrebujemo Dobitnik Prešernove nagrade pisatelj Vladimir Kavčič se lahko pohvali z najobsežnejšim opusom v sodobni slovenski književnosti. Prevladujoča tematika njegovega pisanja je druga svetovna vojna in čas po njej. Kot je dejal v pogovoru za STA, so ga najbolj prizadela moralna vprašanja: od kod posamezniku pravica, da prizadene sočloveka. Kdaj pišete, kaj spodbudi nastanek zgodbe? Zagotovo je bila eden od vzrokov, da sem začel pisati, tesnoba, ki sem jo nosil s seboj. Tisti, ki smo bili v otroštvu izpostavljeni vojni, nam je to pustilo posledice. Danes vemo, da gre za posttravmatski sindrom. S pisanjem se človek razbremeni notranjih napetosti. Soustvarja svet, ki ga obvlada in hkrati razrešuje notranje dileme, ki ga mučijo. Prevladujoča tematika vašega pisanja je življenje med drugo svetovno vojno in po njej, v času, ki ste ga sami živeli. Kaj vas "sili" v neprestano obdelovanje te teme? Argumentacija zakaj in kako se v nadaljevanju poglablja z dodatnimi utemeljitvami. Avtor išče odgovore na temeljne človeške probleme in če ima odgovore, ki so po njegovi sodbi širšega pomena, poskuša z njimi v javnost. Sam sem prepričan, da je vsa umetniška dejavnost iskanje odgovora glede smisla in pomena človekovega življenja in njegove svobode. Je absolutna svoboda možna? Nikakor. Z omejitvami se srečujemo na vsakem koraku. Meje svobode seveda iščemo in jih vzpostavljamo vedno znova. Kateri aspekt vojne vas je najbolj zaznamoval? Tedaj sem bil še otrok, otrok pa je pomanjkljivo informiran in o svetu malo ve. Najbolj so me prizadela moralna vprašanja: od kod posamezniku pravica, da prizadene sočloveka. V nadaljevanju in, lahko bi rekli kar do danes, pa se sprašujem, kakšni mehanizmi to omogočajo, kaj sproža tako dejavnost in tudi kakšne so posledice tako pri tistem, ki je izvaja agresijo, kot pri tistem, ki je agresije deležen. V svojih delih ves čas odpirate etična vprašanja o krivdi, izdajstvu, uboju, smrti. V prvem obdobju ponujate tudi idejne teze za razreševanje konfliktov, pozneje se teznost umakne odprtosti, primatu vprašanj pred odgovori ... To je povezano z dozorevanjem, razvojem človekove zavesti, širjenjem njegovega vedenja o svetu, o ljudeh in o problematiki medsebojnih odnosov. Odnos do sveta se spreminja, včasih tudi zelo hitro. Velikokrat se je celo težko sklicevati na stališča, ki si jih zagovarjal pred 30, 40 leti. Med romani je najbolj avtobiografski Prihodnost, ki je ni bilo. Izšel je leta 2005, ko je od konca druge svetovne vojne minilo že šest desetletij, opisi v njem pa so izjemno živi, plastični ... Lahko bi rekel, da gre za neko obsesi-jo, ki se je pozneje izkazala kot obremenjujoča in celo škodljiva. Na začetku poti prevladujoča doživetja, ki se ti zdijo najpomembnejša, postanejo breme. Ugotoviš, da te zamejujejo. Z vidika moje zadnje knjige Od nikoder do nikamor je ta fiksacija breme. Preveč sem se vezal na določeno obdobje, generacijo, njeno problematiko in bil premalo odprt za sedanjost. To se mi je posvetilo leto ali dve nazaj, ko sem bil član komisije za pisateljske štipendije Javne agencije za knjigo RS. Zadnjo se je potegovalo okoli 100 piscev, od mene mlajših 20 ali več let in ugotovil sem, da je njihov svet bistveno drugačen. Vprašanja, ki mučijo mene, za večino od njih niti ne obstajajo. Kot je zapisano v utemeljitvi Prešernove nagrade, omenjeni roman razkrije najglobljo plast vojne tragedije: zunanja vojna je sicer končana, razvija pa se Vladimir Kavčič nova, še okrutnejša, ki znova in znova odpira rane in ji v travmatizirani individualni in kolektivni (pod)zavesti ni videti konca ... Roman Prihodnost, ki je ni bilo je spominski sprehod skozi nek čas in je pogojen z osebno komponento, ki mi je takrat napovedovala slabo prihodnost. Ta način pisanja sem si dovolil tudi zato, ker je lažje preigravati spomine, kot se poglabljati v idejne probleme, ki so bili pri meni sicer vedno odločujoči motiv. Čeprav so bila doživetja tista, ki so ustvarjala dispozicije za pisanje, je bil konkreten motiv za posamezno knjigo vedno neko načelno ali idejno vprašanje. To, da s starostjo oživljajo mladostni spomini, je znano. »Vse, na kar se je želel opreti, je že bila preteklost, prihodnost pa, kot da je odvisna o njega samega. A v resnici je bila tudi že določena in izbrana,« v romanu razmišlja glavni lik Danijel... Ko človek gleda nazaj na svoje življenje, se sprašuje, na kaj je sam resnično vplival. Če naj bi veljalo, da je človek za svojo usodo odgovoren sam, pa verjetno ni možno vedno racionalno utemeljiti, zakaj je ravnal, kot je ravnal. V romanju Minevanje nakazujete mogoč model sprave... Ga lahko povzamete? Sam sicer menim, da sprava ni mogoča in da do nje ne bo prišlo. Demokratični, večstrankarski sistem nasprotja celo spodbuja, saj od njih živi. Za Slovenijo bi trdil, da so ta nasprotja tudi ekonomsko utemeljena. V Sloveniji preprosto ni prostora za vse, vsi ljudje ne moremo uspevati, ne moremo zavzemati pomembnih in odločujočih, tudi gospodarsko zadovoljujočih pozicij. Zato moramo vedno znova izumljati načine, kako drug drugega izključujemo. V 80. letih minulega stoletja, ko sem pisal Minevanje, je obstajala skupina ljudi, tukajšnjih udeležencev vojne in povratnikov iz Argentine iz domobranskega tabora, znotraj katere se je ustvarila komunikacija v iskanju odgovorov na vprašanje, ali je sprava možna. Takrat smo menili, da bi bila možna, če bi vsaka stran odkrila svoje početje ter ga poskušala nasprotni strani razložiti in utemeljiti, nasprotna stan pa bi seveda morala storiti isto ter hkrati pokazati razumevanje za svojega nasprotnika. Vse skupaj se je namreč psihološko vzeto dogajalo z nekim razlogom. Nihče ni bi hudoben, ker bi sam želel biti hudoben, ampak so tu delovali neki notranji mehanizmi. In ko smo razpravljali o zmagovalcih in poražencih, se je izkazalo, da je meja med enimi in drugimi zelo zabrisana, da gre v bistvu za isti človeški material na levi in na desni. Če bi to priznali za preteklost in če bi vsakemu priznali pravico, da je bil, kar je bil, na podlagi njegovih lastnih argumentov in ar- gumentov njegove okolice, ki je vplivala na njegov razvoj, bi bil to že korak naprej. V nadaljevanju pa bi se morali dogovoriti, da teh medsebojnih nasprotij ne razrešujemo na silovit, krčevit način. Vendar pa se je izkazalo, da niti na eni niti na drugi strani ni bilo pripravljenosti, da bi drugemu priznali, da je imel razloge za svoje početje in pri tem je ostalo. Vaš model sprave se razlikuje od modela, kot ga predlaga Spomenka Hribar ... Mislim, da je njen model sprave, s katerim je začela v 80. letih minulega stoletja, eden najbolj zgrešenih in naivnih. Spomenka Hribar se je rodila leta 1941 in ni doživela grozot vojne. Ona ne ve, kaj pomeni videti, ko ti ubijejo bližnjega, ko ga mučijo. Gre za abstraktno govorjenje, ki pa temelji na katoliškem, verskem konceptu sprave. Gre pravzaprav za spravo z Bogom. Grešnik bi moral svoj greh priznati, se ga po-kesati ter prositi za milost in odpuščanje. Dobrohotni Bog bi mu odpustil in bi bilo urejeno. Samo dobrohotnega Boga v tem primeru ni bilo. Nasprotniki partizanske strani so bili v Argentini in so rekli: partizani, komunisti naj kar priznajo svojo krivdo in sprejmejo kazen, potem pa se bomo pogovarjali naprej. Vendar tako to ne gre. Obe strani bi morali pristati na isto. No, pristala ni nobena, zato se to nadaljuje in se bo še nadaljevalo. V enem od intervjujev ste dejali, da lahko bralec polno identifikacijo z določeno situacijo doživi le, če ima tudi sam podobno izkušnjo kot pisatelj. Koliko so vaši romani "dostopni" bralstvu brez izkušnje vojne? Zelo slabo. Le redke to sploh zanima in tu mora biti človek realist. Ko sem v 60. letih minulega stoletja napisal knjigo Od tu dalje, so se slovenski kritiki in slavisti zgolj obregnili ob naslov in me opozorili, da "od tu dalje" slovnično ni pravilno ... Ko sem se o tem pogovarjal z mojim zagrebškim prijateljem, ki je kontinuirano spremljal moje pisanje in mu povedal, da Slovencev ne zanima, da bi to dešifrirali, mi je dejal, da zadošča, če razume le en človek, saj se bo v toku zgodovine morda čez 100 let našel še kdo, ki bo razumel. Zelo malo možnosti je, da pa bi posameznik premikal svet ali postavljal meje v razvoju mišljenja. Zato se tudi vedno znova čudim, da se kapitalski sistem, ki živi na temeljih neo-liberalnega gospodarstva, sploh ukvarja z umetnostjo. Kaj za naš sistem pomenijo Prešernove nagrade? Nič. Država danes podpira pogrošno literaturo. Poskrbela je denimo, da imajo vse knjižnice Harryja Potterja. V 80-letih ste bili v vrhu kulturne administracije, bili ste tudi minister za kulturo v prejšnjem sistemu, ko je bila kultura vitalni del politike, kar bi danes zanjo težko trdili. Kako jo vidite danes? Socializem je na teoretskem nivoju štel kulturo za cilj družbenega razvoja. Tisto je bil tudi dosti srečen čas, ko se je vzpostavljala mreža kulturnih institucij in ko so bili rezultati vidni. Takrat smo dobili Cankarjev dom, kar se je izkazalo za dobro potezo. Ali pa na področju knjige: država je takrat vsako leto v celoti financirala izid 400 do 500 knjig, vključno z avtorskimi honorarji, ki so bili takrat v višini povprečne slovenske plače za eno avtorsko polo. A kljub temu, da so bili honorarji spodobni, tudi tedaj noben pisec ni živel od svoje literature. Vse knjige so izšle po isti proceduri, založbe so imele založniške svete, ki so odločali o izidu in že izid sam je tedaj pomenil priznanje avtorju. Danes pa je vse to razvodenelo. Založniški program se je oblikoval tako, da je vsako knjigo potrdila večina članov založniškega sveta. Založba je program predložila Kulturni skupnosti, ki je omogočala financiranje. V njej sem tudi sam deloval okoli štiri leta. In če je založniški svet zavrnil neko knjigo, je imel avtor možnost sprožiti na Kulturni skupnosti odprto razpravo o razlogih, zakaj je založniški svet zavrnil njegovo knjigo. Tega danes, ko imamo demokracijo, ni. Kulturo se danes vedno bolj pošilja na trg. Menite, da lahko preživi na trgu, ali bi vsaj del kulture še vedno morda podpirati država? Zakaj bi morala? V čigavem interesu? Interes je danes zgolj ekonomski. Slovenci smo tudi v kulturi še vedno premalo racionalni. Imamo dve slabi operi in prva stvar, ki bi jo lahko naredili, je, da bi iz dveh slabih naredili eno boljšo. Gre za vrsto dilem. Že v 80. letih minulega stoletja se je denimo zastavljalo vprašanje, koliko orkestrov potrebuje Ljubljana. Frankiurt je tedaj imel le enega, ki pa je lahko nastopil v različnih sestavih. V Sloveniji se česa takega nismo uspeli dogovoriti. V enem od intervjujev ste tudi dejali, da samostojno ministrstvo za kulturo ni potrebno. Menite še vedno tako? Seveda. Slovensko kulturo sestavljajo tradicionalne institucije, kot so nacionalna gledališča, Slovenska filharmonija, muzeji, galerije... in kaj lahko zanje stori ministrstvo? Od denarja, ki ga porabi za svoje delovanje, bi lahko živelo vsaj 400 slovenskih umetnikov. Kako je nastala slovenska kultura? Na začetku delovanja Slovenske matice so odborniki in člani matice vse delo opravili prostovoljno. Matica je ponudila nek knjižni program in šele, ko je zbrala naročnike, je izdala knjige. Danes pa Slovenska matica dobiva subvencijo od države, da lahko vzdržuje tajnico, fikus in telefon. Slovenci bi se morali vprašati, kaj je tista kultura, ki jo potrebujemo in ki smo jo pripravljeni vzdrževati. Predlog, da dobite Prešernovo nagrado, se je več let pojavljal na Upravnem odboru Prešernovega sklada, a ni prodrl. Čemu pripisujete letošnjo odločitev, da jo prejmete? Lahko samo ugibam. Najbrž je zmanjkalo "naših". To je čisti slučaj. Znana je tudi vaša izjava, da država ne more biti tista, ki odloča o vrednosti umetniškega dela... Praznovanje kulturnega praznika sega v leto 1945, ko je bila prva proslava v Črnomlju, v nadaljevanju pa je kultura ostala edino področje, ki si ga je za vrednotenje zadržala država. Že v 80. letih minulega stoletja smo nasprotovali temu, da kulturnike nagrajuje partijska država in smo želeli, da bi o nagradah odločala stroka. Vendar so stvari ostale nespremenjene do danes. Tudi tej državi ustreza, da ima v rokah inštrument, preko katerega lahko nagrajuje svoje pristaše. Tatjana Zemljič/STA filmi@pnmorski.eu GREMO V KINO Monuments men ZDA, Nemčija 2013 - 2014 Režija: George Clooney Igrajo: George Clooney, Matt Damon, Cate Blanchett, Jean Dujardin, John Goodman in Bill Murray Ocena: ★★★ Druga svetovna vojna v očeh posebne task force, skupine umetnostnih kritikov, zgodovinarjev in kustosov muzejev, ki so iz ZDA prišli v Evropo, da bi odvzeli nacistom dela Muncha, Picassa in Rodina, ki so jih ukradli številnim judovskim družinam, a tudi arhivom in muzejem. Georgeja Clooneyja tako spet dobimo v vlogi protagonista, režiserja, producenta in scenarista. Osiveli lepotec se nam predstavlja v vlogi šarmantnega moškega, tokrat vojaka kulture, ljubitelja umetnosti, ki se s sodelavci zavzema, da iztrže pozabi, predvsem pa nacistom, ukradene umetnine. Vojna drama je povzeta po resničnih dogodkih iz druge svetovne vojne. Po istoimenskem romanu Roberta M. Edsela in Breta Witterja, je Clooney želel tudi filmsko razkriti zgodovinsko poglavje, ko se je 345 Američanov po izkrcanju v Normandiji in uničenju samostana v Montecassinu podalo po Evropi. Njihova misija je bila reševanje umetnin. Ti ljudje, ki so do dneva prej sedeli za mizami arhivov in muzejev, so se na lepem znašli na bojni črti, o vojni pa so v resnici vedeli bolj malo. Po naporni vojaški vadbi so tako prispeli v Evropo, kjer jim je pripadnica upornikov Rose pomagala najti ukradene umetnine. Toda varovanje umetniške zapuščine se je za može, ki niso bili tega vajeni, izkazalo za smrtno nevarno opravilo. Film, ki ga je Clooney posnel delno tudi v Berlinu, se v teh dneh v istem mestu poteguje za zlatega medveda. Čeprav ni povsem prepričal kritike, gre ameriškemu mi-ljenčku predvsem ženske publike priznati dober namen, da bo z delom spregovoril tudi širšemu občinstvu o precej nepoznanem zgodovinskem poglavju, ki pa je kljub vsemu nadvse aktualno. Prav v začetku decembra so namreč na domu dediča nekega nacističnega oficirja odkrili slike in druge umetnine, v vrednosti milijarde in pol dolarjev, ki so v resnici pripadale številnim judovskim zbirateljem. Komur je bolj po godu originalna ameriška verzija s slovenskimi podnapisi, lahko počaka do naslednjega tedna, ko bo Clooneyev film na ogled tudi v slovenskih kinodvoranah. (Iga) —/ V ZDA zvišujejo dovoljeno mejo zadolževanja WASHINGTON - Predstavniški Četrtek, 13. februarja 2014 SVET sirija - Režim se želi pogajati le o lokalnih premirjih in terorizmu, opozicija o prehodni vladi V Ženevi nadaljevanje mirovnih pogajanj, v Homsu nove evakuacije V krvavem sirskem konfliktu je od marca 2011 umrlo več kot 130.000 ljudi ŽENEVA/HOMS - V Ženevi se nadaljujejo mirovna pogajanja, na katerih sprti strani iščeta politično rešitev za skoraj tri leta trajajoč krvavi konflikt v Siriji. Delegaciji režima in opozicije sta včeraj znova sedli za skupno mizo. Medtem se v Siriji nadaljujejo evakuacije civilistov iz obleganega Homsa. Posebni odposlanec ZN in Arabske lige za Sirijo Lakhdar Brahimi je včeraj pogajalce režima sirskega predsednika Bašarja al Asada in opozicije znova zbral za skupno mizo, poroča ruska tiskovna agencija Itar-Tass. Pred tem se je sestal z namestnikom ruskega zunanjega ministra, Genadijem Gatilovom, v četrtek naj bi se sestal še z ameriško državno podsekretarko Wendy Sherman. Brahimi želi v pogajanja tesneje kot doslej vplesti Rusijo in ZDA, državi, ki sta odigrali ključno vlogo pri organizaciji mirovne konference v Ženevi. Pogajanja so v zadnjih dneh zašla v slepo ulico, saj se želi delegacija režima pogajati izključno o lokalnih prekinitvah ognja in terorizmu, opozicija pa vztraja pri razpravi o oblikovanju prehodne sirske vlade. Brahimi bo sicer vztrajal, da pogajanja o vprašanjih terorizma in prehodne vlade potekajo vzporedno, je za Itar-Tass povedal neimenovani vir. Gatilov je sicer v Ženevi novinarjem povedal, da bo Rusija v Varnostnem svetu ZN vložila veto na predlagano novo resolucijo o humanitarni situaciji v Siriji. Omenjeno resolucijo, ki so jo oblikovale Avstralija, Jordanija in Luksem- ¥ Prizor evakuacije civilistov iz obleganega mesta Homs ansa i_l burg, je že v torek kot neuravnoteženo zavrnil ruski zunanji minister Sergej La-vrov. Rusija na drugi strani napoveduje predlog svoje resolucije, s katero bi opozorili na nevarnost terorizma v Siriji. V krvavem sirskem konfliktu je od marca 2011 umrlo več kot 130.000 ljudi. Medtem se v Siriji nadaljuje umik civilnega prebivalstva iz obleganega mesta Homs. V mesto so humanitarni delavci uspeli dostaviti nove zaloge hrane, je povedal guverner province Homs Ta- lal Barazi. "Vozila, ki dostavljajo pomoč, bodo ven pripeljala civiliste," je pojasnil. Od petka, ko sta se sirski sprti strani uspeli dogovoriti o začasni prekinitvi ognja na območju Homsa, so humanitarni delavci iz mesta evakuirali več kot 1000 civilistov. Številni so zelo šibki in podhranjeni, potem ko so ob zelo skromnih zalogah hrane preživeli več kot 18 mesecev. Evakuacijo vodi sirski Rdeči polmesec ob podpori ZN. Cilj je iz Hom-sa na varno pospremiti več okoli 3000 ljudi, ujetih na obleganih območjih v me- stu. V torek so zaradi logističnih težav operacijo začasno prekinili. Uspešno evakuacijo je sicer zasenčilo pridržanje 336 moških in fantov, starih od 15 do 55 let, ki so jih po umiku iz Homsa oblasti zadržale na zaslišanju. Doslej so jih na svobodo izpustili le 42. Evakuacijski konvoji so kljub prekinitvi ognja tudi tarča napadov. V bombardiranjih je umrlo 14 ljudi. Še posebej bo zahteven varen umik 28 družin, večinoma krščanskih, iz četrti Bustan al-Divan, opozarjajo aktivisti. (STA) dom ameriškega kongresa je v torek z 221 glasovi proti 201 potrdil predlog zakona, ki bo vladi omogočal nemoteno zadolževanje za naslednjih 13 mesecev. Podoben predlog bo kmalu potrdil še senat in nevarnost bankrota ZDA bo odpravljena do sredine marca 2015. Ameriški zakon določa, da lahko le kongres poviša dovoljeno mejo javnega dolga, ki je trenutno pri okrog 17.300 milijardah dolarjev. V preteklosti je bilo poviševanje dovoljene meje zadolževanja stvar rutine, odkar pa so v predstavniškem domu na oblasti republikanci, pa skorajda ni šlo brez drame, ki je sicer škodovala ugledu ZDA, hujših posledic pa ni bilo. V Federaciji BiH protesti in državljanski plenumi SARAJEVO - V več mestih v Federaciji BiH se nadaljujejo protesti, v katerih nezadovoljni prebivalci zahtevajo zamenjavo oblasti. Prav tako pa so včeraj v nekaterih večjih mestih oblikovali državljanske plenume, ki naj bi nato kantonalnim skupščinam predlagali bodoče vlade, sestavljene iz nestrankarskih strokovnjakov. V Tuzli so se včeraj zbirali predvsem zaposleni podjetij, ki so bankrotirala ali so v hudih finančnih težavah. Ti so se pridružili članom plenuma, ki so razpravljali o bodočem mandatarju za sestavo kantonalne vlade in njeni sestavi. Mestom, v katerih sklicujejo državljanske plenume - Tuzli, Brčku, Zenici in Sarajevu -, sta se medtem pridružila še Mostar in Bugojno. Medtem je včeraj skupščina sarajevskega kantona sprejela odstop tamkajšnje kantonalne vlade. Nova vlada mora biti v skladu z zakonom imenovana v prihodnjih 60 dneh. (STA) vreme - Januarja je padlo največ padavin v tem mesecu od leta 1776 Na Irskem in v Veliki Britaniji eno najhujših neurij zadnjih let LONDON/DUBLIN - Na Irskem in na zahodu Velike Britanije se borijo z enim najhujših neurij zadnjih let. Veter, ki piha s hitrostjo do 180 kilometrov na uro, je podrl številne drogove električne napeljave in drevesa. Več sto tisoč gospodinjstev je brez elektrike, v obeh državah so izdali rdeči alarm. Na Irskem je obstal del cestnega in železniškega prometa, letališči Shannon in Cork sta zaprti. Več kot četrt milijona irskih gospodinjstev je ostalo brez električne energije. V Veliki Britaniji rdeči alarm velja za Wales in dele severozahodne Anglije. Tam oblasti svarijo pred možnostjo poškodb infrastrukture zaradi močnega vetra, ljudi pa pozivajo, naj ostanejo doma. V Walesu je brez elektrike več kot 50.000 gospodinjstev. Promet je hudo moten. Medtem se zahodno od Londona prebivalci spopadajo s poplavami. Reka Temza je prestopila bregove v Berkshireju in Surreyu ter v Somersetu in poplavila več kot tisoč domov. Več sto ljudi so evakuirali, sedaj pa prihajajo poročila o plenjenju v praznih hišah. Pri izgradnji nasipov iz vrečk peska in reševanju pomaga kakih 2000 pripadnikov oboroženih sil. Letošnja zima je ena najbolj mokrih, kar jih pomnijo v Veliki Britaniji. Januarja je padlo največ padavin v tem mesecu od leta 1776. Pristojni britanski ministri so se včeraj sestali na nujnem srečanju. Britanski premier David Cameron je odpovedal načrtovano pot na Bližnji vzhod ter obljubil, da stroški ne bodo ovira pri naporih Reka Temza je poplavila dele Londona in njegove okolice ansa reševalcev ter da vlada ne bo varčevala pri pomoči za prizadete skupnosti. Politični analitiki so te besede označili za pogumne in menili, da si jih bodo ljudje dobro zapomnili. Katastrofo je sicer za napad na premiera izkoristil vodja laburistov Ed Mi-liband, ki je dejal, da dvomi v velike obljube vlade glede sredstev za pomoč in obnovo. Prav tako bi po njegovem prebivalci prizadetih območij potrebovali predvsem hitrejši odziv. Vlado je pozval še, naj znova premisli o načrtih za zmanjšanje proračuna nacionalne agencije za okolje, in poudaril, da bi morali v prihodnje več vlagati v izgradnjo protipoplavnih ovir. Cameron je Milibanda obtožil, da deli narod v času, ko bi država morala držati skupaj. (STA) amnesty international - Poročilo V Srednjeafriški republiki se dogaja etnično čiščenje BANGUI - Amnesty International (AI) je včeraj v svojem poročilu izpostavila, da se v Srednjeafriški republiki dogaja etnično čiščenje nad muslimani v državi, pripadniki mednarodnih mirovnih sil pa so nemočni, da bi to preprečili. Etnično čiščenje nad muslimani poteka od januarja dalje na zahodnem delu Srednjeafriške republike, ki je najbolj naseljeni del države, v poročilu opozarja AI. Dodaja, da imajo dokumentiranih najmanj 200 pobojev muslimanskih civilistov, ki so jih zakrivile vojaške skupine krščanskih skrajnežev, znane kot anti-balaka. Te so ustavili ob mar-čevskem državnem udaru leta 2013, ki ga je izvedla muslimanska uporniška skupina Seleka. "Pripadniki celotnih muslimanskih skupnosti so bili prisiljeni zbežati, na tisoče tistih, ki jim to ni uspelo, pa so jih pripadniki anti-balak ubili," še opozarja AI. Organizacija je pripadnike mednarodnih mirovnih enot pozvala, naj "hitro ukrepajo in preprečijo nadzor anti-balak nad cestno mrežo v državi ter namestijo zadostno število enot v mestih, kjer so muslimani ogroženi". Obubožana država je marca lani po državnem udaru padla v kaos in vrtinec nasilja, zaradi katerega je iz države, ki ima 4,6 milijona prebivalcev, zbežalo milijon ljudi. V državi je trenutno 5300 pripadnikov Afriške unije, ki v tej nekdanji francoski koloniji delujejo v skladu z mandatom Združenih narodov. Do marca naj bi se njihovo število povečalo na 6000. Francija je v državo poslala 1600 svojih vojakov, EU pa je obljubila, da bo od marca dalje po- slala 500 vojakov. ZDA so obljubile logistično podporo. Francoski obrambni minister Jean-Yves Le Drian je minuli teden dejal, da je prisotnost francoskih vojakov prinesla določeno stabilnost v prestolnico Bangui, za preostale dele države pa to še ne velja. Nova predsednica Srednjeafriške republike Catherine Samba Panza je napovedala, da bo sprožila vojno proti krščanskim milicam, ki napadajo muslimanske civiliste. "Šli bomo v vojno proti anti-balaki," je dejala ob obisku francoskega obrambnega ministra. "Oni mislijo, da sem šibka, ker sem ženska. Toda zdaj bodo anti-balake, ki hočejo ubijati, tudi same preganjane," je zagrozila. Združeni narodi so medtem v to nemirno državo začeli dostavljati pomoč v hrani. Prvo tovorno letalo Svetovnega programa za hrano (WFP) z 80 tonami riža je včerj pristalo v prestolnici Bangui. V mesto bodo vsak dan dostavili 24 pošiljk, kar pa ne bo dovolj za zadovoljitev vseh potreb. "To je precej izjemna operacija, naša največja zračna operacija v zadnjem času, večja od Sirije in Filipinov," je povedal tiskovni predstavnik WFP Alexis Masciarelli. Dodal je, da operacija ne bo rešila težave, saj pomoč v hrani potrebuje 1,3 milijona ljudi - četrtina prebivalstva Srednjeafriške republike. Iz Douale v Ka-merunu bodo z letali pripeljali 1800 ton riža, kar zadostuje za zgolj 150.000 ljudi. Pomoč najbolj nujno potrebujejo v begunskih taboriščih, v katera se je zateklo več kot 800.000 ljudi, ki so zbežali pred medverskim nasiljem. (STA) Četrtek, 13. februarja 2014 1 5 OW O Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu dolenje - štmaver - Po obilnem deževju iz prejšnjih dni Povečana nevarnost usadov, sanacija nujna Po obilnem deževju iz zadnjih tednov se je v gričevnatih krajih goriške pokrajine povečala nevarnost zemeljskih usadov. Največ težav imajo v Dolenjah in Štmavru, kjer bo za sanacijo nekaterih usadov poskrbela pokrajinska uprava. »V odpravljanje nevarnosti, ki jo predstavljajo usadi, vlagamo vsa razpoložljiva sredstva. Trenutno imamo na razpolago okrog 1.200.000 evrov,« pojasnjuje pokrajinska odbornica za javna dela Donatella Gi-roncoli in poudarja, da je za večji del potrebnih finančnih sredstev poskrbela dežela, ki je poverila pokrajinski upravi nalogo, da izpelje do konca posamezne upravne postopke in nato opravi sanacijo plazečih se gričevnatih pobočij. »V čim krajšem času se bomo lotili načrtovanja sanacijskega posega ob cesti med Bračanom in Dolenjami, kjer je cestišče ogroženo na treh lokacijah. Za sanacijski poseg nam je dežela dala na razpolago 200.000 evrov, nekaj več kot 100.000 evrov bomo pristavili še sami iz svojega proračuna,« pravi Gironcolijeva in opozarja, da so pri Dolenjah za težave krivi tudi vinogradniki. Ponekod so si uredili vinograde na nestabilnih pobočjih, s katerih odvajajo meteorne vode po odtočnih kanalih. »Vodo večinoma usmerjajo proti neuporabljenim gozdnim površinam, kar povzroča izpodjedanje zemlje in nato plazenje,« povzroča pokrajinska funk-cionarka Lara Carlot in pojasnjuje, da bodo pri Dolenjah sanirali dva usada, hkrati pa bodo med Bračanom in Dolenjami utrdili tudi temelje pokrajinske ceste št. 14, ki jih iz-podjeda Idrija, kjer je cestišče najbližje reki. Podoben poseg bodo opravili tudi v Zdrav-ščinah, kjer temelje pokrajinske ceste št. 8 iz-podjeda Soča. »V Zdravščinah imamo na razpolago 200.000 evrov za utrditev ceste. Za udeležence cestnega prometa trenutno ni težav,« pravi Gironcolijeva in pojasnjuje, da so 210.000 evrov deželnega prispevka prejeli tudi za sanacijo usada v Štmavru, in sicer na območju, ki mu domačini pravijo Pri Palači oz. V Plazu. Že samo ime pove, da je območje podvrženo plazenju, kar potrjuje tudi Lovrenc Persoglia, predsednik združenja Krajevna skupnost za Oslavje, Pevmo in Štmaver. Štmavrci se od vedno soočajo z usadi, ki niso vezani na pretirano izkoriščanje zemlje za potrebe kmetijstva, pač pa na samo geološko sestavo tal. Glede štmavrske-ga plaza Gironcolijeva pojasnjuje, da se je sanacijski poseg začel januarja, zaradi dolgo- Usad Pri Palači v Štmavru (zgoraj); delavca v Dolenjah (spodaj) bumbaca Prejšnji teden pa je deželna vlada odobrila še en prispevek za sanacijo drugega usada v Štmavru. V tem primeru bo imela pokrajina na razpolago 523.000 evrov za sanacijo usada na pobočju nad mostom nad Pev-mico v spodnjem koncu vasi, to se pravi na območju, ki mu domačini pravijo Pri Štan-tu. »Čakamo še na uradni dopis z dežele, potem pa se bomo lotili načrtovanja,« glede postopka za začetek sanacije usada pojasnjuje Carlotova, medtem ko Persoglia opozarja, da se je v zadnjih tednih usad nevarno premaknil in že ogroža cesto. Zato je v začetku tedna goriška občina uvedla delno zaporo cestišča, s čemer je preprečila, da bi se avtomobili peljali ob robu ceste, kjer je usad. Ker je postopek za sanacijo šele na začetku, bo treba na začetek del še malce počakati, predvidoma bi se lahko začela v roku nekaj mesecev. V Štmavru je sicer civilna zaščita pravkar na delu na štirih lokacijah; nedaleč od mostu čez Pevmico v Hudičevi luknji urejujejo odtok vode, pod nekdanjo šolo so utrdili podporni zid, pri Križniku ravno tako urejujejo odtok vode, v Koštaboni gradijo odtočno cev ob izviru, kjer voda pogosto po- Cestna znaka pred enim izmed štmavrskih usadov bumbaca trajnega dežja iz zadnjih tednov pa so delavci doslej le požagali nekaj dreves in očistili ro-bidovje, saj se s stroji niso mogli lotiti dela. Persoglia se je ravno včeraj pogovoril z delavci, ki so mu povedali, da bodo utrdili celotno pobočje. Na spodnjem koncu bodo zgradili podporni zid, na vrhu usada pa bodo tla utrdili s koli. plavlja cesto. Tudi v prejšnjih letih so v Štma-vru sanirali številne večje in manjše usade. Dvakrat so bili na delu na Znorišču, enkrat pri Koštaboni in ob župnišču, nekajkrat ob Pevmici. Štmavrci sobivajo z usadi že leta, zato pa toliko bolje vedo, da je treba vsakič pravočasno ukrepati za omejitev škode in nevarnosti. (dr) APrimorski ~ dnevnik Očistili so gozdne poti Na Tržiškem so očistili gozdne poti, ki vodijo na kraške vzpetine za mestom. Za poseg je poskrbela deželna civilna zaščita, ki je skupno očistila in uredila približno petnajst kilometrov gozdnih poti, tako da so prevozna tudi za gasilska vozila v primeru požarov. Obcestno rastlinje so posekali in odstranili, luknje napolnili z gramozom iz kraških kamnolomov, ceste so opremili z več odtočnimi kanali za meteorno vodo. Poseg je skupno trajal tri mesece. Gozdne poti so ponekod nekoliko razširili, tako da zdaj v širino merijo tri metre. Odlok za začetek del je še lani podpisal deželni odbornik za civilno zaščito Paolo Panontin, potem ko je bilo na tem območju med lanskim poletjem več gozdnih požarov. Takoj za Tržičem je namreč speljana železnica, ob kateri je lani večkrat zagorelo. Gasilci so pri gašenju požarov imeli kar nekaj težav zaradi nedostopnosti terena, zato pa so se na deželi odločili za ureditev gozdnih poti. »S posegom bo zagotovljena požarna varnost tik za mestom, kar je nedvomno pomembno tudi v vidiku pobud ob stoletnici začetka prve svetovne vojne, ki bodo priklicali številne obiskovalce tudi na ostaline na našem občinskem ozemlju,« poudarja županja Silvia Altran. Preverjal bo načrt A2A Paolu Plossiju je tržiška občinska uprava poverila nalogo, da preveri načrt za prenovo termoelektrarne A2A. Star je 52 let, po izobrazbi kemik, opravil je tudi doktorat iz biologije. Plossi je Trži-čan in edini, ki je vložil prošnjo za imenovanje, nakar je uspešno opravil kolokvij. Z delom bo začel v prihodnjih tednih, sicer pa ima na področju okolj-skih analiz bogate izkušnje. Doslej je sodeloval pri postopkih za izdajo neštetih okoljskih dovoljenj za tovarne in naprave. Za svoje delo bo prejel 5000 evrov plačila. Tržiška občina je pred časom sklenila, da bo pripravila natečaj za izbiro izvedenca, ker potrebuje pomoč za preverjanje načrta prenove termoelektrarne, ki ga pripravlja podjetje A2A. Kot znano želijo v vodstvu omenjenega podjetja centralo posodobiti in v njej sežigati izključno premog, čemur na Tržiškem nasprotujejo številne oko-ljevarstvene organizacije in tudi krajevne uprave. Plossi bo vzel v pretres načrt, ki ga bo pripravilo podjetje A2A, hkrati pa ima tudi nalogo, da pripravi morebitne protipredloge, ki bi zagotavljali nižji učinek na okolje. Postopek za izdajo okoljskih dovoljenj za posodobitev termoelektrarne je sicer zelo zapleten, dokumentacija bo romala tudi na pristojna ministrstva v Rim, trži-ška občina pa želi biti pri vsem načrtovanju aktivno soudeležena. ronke - Lastništvo namerava zapreti tovarno Detroit brez perspektiv Delavci kličejo na pomoč pokrajinske in deželne upravitelje pri iskanju podjetnika, ki bi prevzel obrat Zaskrbljeni delavci včeraj pred tovarno bonaventura Ronška tovarna družbe De Rigo Defrigeration-Detroit nima razvojnih perspektiv, zato jo nameravajo zapreti. To je med včerajšnjim srečanjem na goriškem sedežu zveze industrijalcev napovedal Vincenzino Duri, odgovorni za ronški obrat, v katerem je zaposlenih 140 delavcev. Duri je delavce tudi pozval, naj sprostijo vhod v tovarno, pred katero zaposleni protestirajo že od ponedeljka. Če iz tovarne ne bomo uspeli odpeljati že zgrajenih hladilnikov, bomo izgubili kupce in posledično bomo proizvodnjo prekinili že v začetku prihodnjega tedna, je bil oster Vincenzino Duri. V imenu delavcev pokrajinski tajnik sindikata FIOM Thomas Casotto poudarja, da je obnašanje lastništva ron-ške tovarne nedopustno. Zaradi tega napoveduje, da se bodo sindikalisti čim prej srečali s pokrajinskimi in deželnimi upravitelji, saj je treba najti podjetnike, ki bi bili pripravljeni prevzeti ronški obrat in v njem nadaljevati z proizvodnjo. Delavci hkrati napovedujejo, da se izpred vrat tovarne ne bodo premaknili, dokler se ne bo našel nov podjetnik, ki bi prevzel obrat in ga ohranil pri življenju. Odločitev lastništva ronške tovarne Detroit je že sinoči označil za nedopustno deželni svetnik Svobode, ekologije, levice Alessio Gratton, ki napoveduje, da bo o zadevi spregovoril v deželnem svetu. »Vložil bom svetniško vprašanje, s katerim bom zahteval, naj se na zasedanje omizja z državno vlado glede težav industrijskih obratov v Furlaniji-Julijski krajini vključi tudi Detroit,« napoveduje Gratton. Na napoved o zaprtju obrata sta se odzvala tudi deželni podpredsednik Sergio Bolzonello in deželna odbornica za delo Loredana Pa-nariti, ki sta že zaprosila za srečanje vodstvo družbe De Rigo Defrigera-tion-Detroit. 2 4 Torek, 11 • februarJa 2014 GORIŠKI PROSTOR / GORICA - Expomego z okrepljeno slovensko ponudbo Sejem »vrti« dva milijona Expomego »vrti« dva milijona evrov. Da je goriški vzorčni sejem pomembna prireditev za gospodarstvo celotnega goriškega prostora, je prepričan direktor družbe Udine e Gorizia Fie-re Maurizio Tripani. »Promet celotnega sejma samo za naše podjetje presega 200.000 evrov; če k temu prištejemo še vse, kar na sejmu potrosijo obiskovalci, in naložbe posameznih razstavljavcev presežemo 350.000 evrov. Če na koncu upoštevamo ugotovitev milanske univerze Bocconi, da je treba vsak evro, potrošen na sejmih, pomnožiti krat pet, saj le tako razumemo učinek sejemske prireditve na teritorij, lahko zatrdimo, da goriški Expomego "vrti" preko dva milijona evrov,« poudarja Tri-pani, ki se je včeraj na goriški Trgovinski zbornici udeležil predstavitve letošnjega Expomega, sicer že 42. po vrsti. Vzorčni sejem bo letos trajal štiri dni, začel se bo v četrtek, 20. februarja, in zaključil v nedeljo, 23. februarja. V četrtek in petek ga bo mogoče obiskati med 15. in 20. uro, v soboto in nedeljo pa med 10. in 20. uro; vstop bo vse štiri dni prost. Predstavitev letošnjega Ex-pomega je bila dvojezična, saj niti ne more biti drugače, če pomislimo, da kar polovica letošnjih razstavljavcev prihaja iz Slovenije. Ob navzočnosti goriškega župana Ettoreja Romolija, župana Šempetra-Vrtojbe Milana Turka in vodstva družbe Udine e Gorizia Fiere je v imenu Območne obrtne zbornice iz Nove Gorice spregovorila Boža Loverčič Špacapan. Po njenih besedah se je po lanski uspešni izkušnji mnogo razstavljavcev iz Slovenije odločilo, da se tudi letos udeleži sejma, veliko pa je tudi novih. Večinoma prihajajo iz goriških obmejnih občin, nekateri pa tudi z Obale in s Postojnskega. Po lanskem uspešnem sodelovanju sta novogoriška Območna obrtna zbornica in družba Udine e Gorizia Fiere septembra lanskega leta sklenili dogovor, na podlagi katerega so razstavljavcem iz Slovenije zagotovljeni ugodnejši pogoji za razsta- S preteklih izvedb vljanje. »Letos se bodo slovenski obrtniki, podjetniki in ponudniki turističnih destinacij predstavili v še večjem številu kot lani, na razpolago bodo imeli okrog 900 kvadratnih metrov površine, kar je skoraj enkrat več kot lani. Zaradi povečanega zanimanja bodo imeli podjetniki in obrtniki poleg hal A in B na razpolago tudi del hale D, ki je bila lani v celoti namenjena turizmu,« pravi Boža Loverčič Špacapan in pojasnjuje, da se bo predstavilo čez dvajset slovenskih obrtnikov in podjetnikov ter štirideset ponudnikov s področja turizma in gostinstva. Med slovenskimi razstavljavci bodo prevladovali ponudniki iz avtomobilskega sektorja, gradbeništva, lesne industrije, v hali D pa ponudniki turističnih destinacij, gostinstva in dejavnosti za dobro počutje in prosti čas. bumbaca Med včerajšnjo predstavitvijo sejma je Tripani tudi pojasnil, da si pri družbi Udine e Gorizia Fiere prizadevajo za organizacijo še kake sejemske pobude na goriškem sejmišču. »Skupno prirejamo šestnajst sejmov, vendar v Gorici le Expomego in "Pollice verde" Prizadevamo si, da bi v Gorici priredili še kak sejem; že pomislili smo na vino, saj naši kraji slovijo po izvrstni kapljici,« zaključuje Maurizio Tripani. (dr) GORICA Od pustnih ■ v v* slascic do golaža Letošnji vzorčni sejem Expo-mego bo popestrilo več spremnih dogodkov. Uradno odprtje bo v četrtek, 20. februarja, ob 16.30, takoj zatem bo stekel prikaz priprave cvrtih pustnih slaščic, za kar bodo poskrbele tri izvrstne kuharice. Iz goriške gostilne Pri Luni bo prišla Celestina Pintar, Vlada Favento bo predstavljala tržaško kuhinjo, Ivonne Scarello bo povedala, kako je navdušila za kuhanje sina Ema-nueleja, ki se kot edini v Furlaniji-Julijski krajini ponaša z dvema Michelinovima zvezdicama. V petek, 21. februarja, ob 17. uri bo praznik, ki ga bodo pripravili razstavljavci. Ob slovenski glasbi bodo ponujali tipične slovenske jedi. Med sejmom bo potekal tudi drugi festival golaža, ki je za goriškega župana Ettoreja Romolije zelo pametna pobuda. »Golaž je tipična jed, ki je za Goriško značilna ne glede na državno mejo, zato pa ga gre nedvomno ovrednotiti, da bi ga spoznali in cenili tudi drugje,« poudarja goriški župan. Na sejmu bo sicer mogoče pokusiti golaž po goriškem, avstrijskem in tudi madžarskem receptu. TRŽIČ - Lineaflex Jutri določijo vzrok požara Soseda obupuje zaradi čakanja Gasilci si bodo jutri še enkrat ogledali trgovino blazin Lineaflex v Ulici Primo maggio v Tržiču, ki jo je 25. januarja popolnoma uničil požar. Ob zaključku ogleda bodo pripravili poročilo z navedbo vzroka požara, kar bo omogočilo lastnikom, da vložijo svoji zavarovalnici prošnjo za povračilo škode. Na pripravo ekspertize nestrpno čaka tudi Laura Miniussi, lastnica sosednje slado-ledarne Dolcefreddo, ki je ravno tako utrpela veliko gmotno škodo. »Po zimskih počitnicah sem nameravala ponovno odpreti svojo prodajalno sladoledov 1. februarja, zdaj pa še vedno ne vem, kdaj bo lahko prišlo do odprtja,« pravi Laura Miniussi, ki sla-doledarno upravlja od leta 2002. Ogenj ni poškodoval njene prodajalne, vendar je veliko gmotno škodo povzročila voda, s katero so gasilci pogasili ognjene zublje. Voda je pronicala skozi zidove, tako da se je namočila lesena talna obloga, ki jo je v celoti treba zamenjati. Do okvare pa je prišlo na velikem hladilnem pultu, ki je ravno tako potreben zamenjave. »Za odpravo škode na raznih napravah in za zamenjavo hladilnega pulta bo potrebnih 20.000 evrov, ki jim je treba prišteti še kakih 10.000 evrov za druga obnovitvena dela,« pravi upravi-teljica sladoledarne, ki opozarja tudi na izgubljeni zaslužek po treh tednih zaprtja in na nevarnost, da se bo ureditev prodajalne zavlekla za več mesecev. Mi-niussijeva mora tudi vseeno plačevati najemnino, na koncu pa priznava, da je višek nesreče doživela 27. januarja. Dva dneva po požaru je zdrsnila na spolzkih tleh in si poškodovala vrat, zaradi česar je tri tedne nosila ovratnico. GORICA - Jutri občni zbor sekcije VZPI-ANPI Osvobodilnega boja ne prepuščajo pozabi V Kulturnem domu v Gorici bo jutri ob 17.30 letni občni zbor članov in prijateljev goriške sekcije partizanskega združenja VZPI-ANPI. Predsedniško poročilo Mirka Primožiča zaobjema lanskoletno delovanje v mestu, tudi v zvezi s povečano nestrpnostjo populističnih in neofašističnih gibanj, ki jim dolga gospodarska kriza široko odpira vrata. Sledili bosta tajniško in blagajniško poročilo, nato pozdravi gostov in razprava ter odobritev letošnjih programov de-la.Na občnem zboru se bodo prisotnim razdelile članske izkaznice. Sledila bo družabnost. Dejavnost v lanskem letu je bila pomembna tako glede števila pobud kot obravnavanih tem, ocenjujejo v VZPI-AN-PI. Poleg vsakoletnih obveznih prisotnosti in spominskih obeležitev, ki gredo od dneva spomina na holokavst do praznika osvoboditve in svečanostih na Blegošu. Pri vseh partizanskih spomenikih v goriški občini je sekcija organizirala srečanja in konference o zgodovinskih dogodkih. Ti so osvetlili razloge boja proti nacifašizmu in so ovrednotili doprinos, ki so ga partizani dali k zmagi nad njim za dosego svobode in pravičnejših socialnih odnosov. Število vpisanih se je povečalo v primeru s prejšnjim letom kljub smrti nekaterih pripadnikov partizanskih edinic in antifaši-stičnih organizacij. Občni zbor bo tudi prilika za srečanje in za nadaljnjo okrepitev dela v mestu Gorici, da se spomin na osvobodilni boj v njem ne prepusti pozabi in prikrivanju. Mirko Primožič Sejad Jušič NOVA GORICA Jušič novi komandir Policijska postaja Nova Gorica ima novega komandirja. Po upokojitvi Vi-lijana Lebana je postajo za kratek čas vodil Tomaž Rutar, te dni pa je bil za novega komandirja imenovan Sejad Jušič. Jušič je nazadnje opravljal naloge kot višji policijski inšpektor v Novi Gorici, v svoji 23-letni poklicni karieri pa je med drugim sedem let vodil bovško policijsko postajo. (km) GORICA - Preučili značilnosti Soče in njene struge Osnova za upravljanje Dežela bo zbrane podatke upoštevala pri posegih za smotrno vzdrževanje rečnega toka Soča med Gorico in Pevmo foto w.p. Soča nadaljuje s pritegovanjem pozornosti uprav, ustanov in uporabnikov, pa tudi veliko drugih, za katere ima opazovalec občutek, da so zraven le zaradi kulise-rije. Marsikdo, ki Sočo doživlja v živo, veliko večino od okrog sedemdeset udeležencev srečanja, ki je potekalo v slavnostni dvorani Attemsove palače na Kornu, na sami reki ne sreča niti slučajno. Vsekakor je načrt, ki ga je podprlo petindvajset občin goriške pokrajine in sama pokrajinska uprava, koristen iz vidika podrobnega poznavanja Sočinega toka na italijanskem odseku njene struge. Študijo za opredelitev plana o vzdrževanju reke Soče je na začetku srečanja pozdravil pokrajinski predsednik Enrico Gherghetta v imenu medobčinske konvencije, ki je začela s svojim delom pred šestimi leti. Člani, predstavniki uprav, so delom sledili brezplačno, kar je pomembno poudariti ob neprestanih kritikah, da razne uprave in ustanove lakomno žrejo javni denar. Tudi učinkovitost uporabe vloženih zasebnih sredstev (beri denarni zavodi) je bila doslej nadpovprečna, saj je bilo opravljenih ali že zastavljenih del za več kot 50 odstotkov vrednosti. Postavlja se vprašanje, kje in kako posegati v strugo in njeno neposredno bližino, da bodo dela smotrna, okolju prijazna in hkrati učinkovita za obrambo pred poplavami. Območna Konzulta za povezane hidrološke storitve Vzhodne Goriške, ki ji predseduje sam pokrajinski predsednik, je naročila študijskemu uradu Beta iz Padove, naj izmeri vse, kar je izmerljivo in povezano s soškim porečjem. Inženir Enrico Frank iz navedenega urada je o opravljenem delu poročal s pomočjo diapozitivov. Posredoval je nešteto podatkov o vodostajih, pretočnosti, presekih struge na številnih točkah od državne meje do izliva; prikazal je obstoječe in načrtovane poplavne površine, ki so jih zarisali in poslikali tudi z aerokamerami, zaradi česar so sedaj na razpolago grafikoni, ki se od realnega stanja lahko razlikujejo le dvajset centimetrov. Posebej so se posvetili odseku od Zagraja do Pierisa, kjer so zabeležili za vsak kvadratni meter kar štiri meritve. V glavnem so meritve potekale apri- la lani, ko je bil vodostaj nizek, hkrati pa ne sušen. Tudi rastlinje je bilo katalogizirano in čez pet ali deset let bo mogoče opraviti koristno primerjavo za razumevanje, kako se stvarnost na območju struge spreminja. V karte so vnesli tudi vse nizke gradnje. Deželna odbornica Sara Vito - prisotna je bila tudi pokrajinska kolegica Mara Čer-nic - je dejala, da bo deželna uprava upoštevala rezultate opravljene raziskave o stanju reke Soče, ki jo bogatijo grafikoni in skice. Pridobila bo koristno orodje za načrtovanje svojih posegov, ki naj služijo smotrnemu vzdrževanju rečnega toka v ravnotežju med potrebnimi posegi in spoštovanjem naravovarstvenih vrednot. Izziv za deželno Ravnateljstvo za okolje, je odbornica dodala, se nanaša na izogibanje možnosti, da bi izvajali le panične posege ob raznih nujnih okoliščinah in bi nasprotno načrtovali ter planirali ob upoštevanju dobrih praks preprečevanja škode. Že sam naslov študije daje dobro misliti, saj je v njej zaobjeto vzdrževanje naravnih značilnost glavnega in stranskih tokov. Sedaj bodo gradivo proučili in ocenili možnost njegovega vnosa v prakso. (ar) / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 13. februarja 2014 17 Soočenje trgovci-mesto Na sedežu zveze Confcommercio v Ulici Locchi v Gorici bo danes ob 14. uri soočenje med trgovci in mestom. Uvodoma bodo trgovci predstavili izsledke raziskave, ki so jo opravili, da bi razumeli učinek velike distribucije in čezmejne konkurence na trgovski sektor v mestu. Podatkov niso zbirali le v goriški občini, ampak tudi v Novi Gorici in Šempetru-Vrtojbi. Zainteresirano javnost vabijo k aktivni udeležbi. Nov urnik za zdravila Iz zdravstvenega podjetja sporočajo, da so spremenili urnik službe, ki po teritoriju dostavlja zdravila. Za naročila zdravil bo mogoče klicati od ponedeljka do petka med 9. in 11. uro na telefonsko številko 0481-592880; zdravila bo nato mogoče prevzeti v poslopju B ob nekdanji splošni bolnišnici v Ulici Vittorio Veneto v Gorici od ponedeljka do petka med 9. in 13. uro. Splavili bodo Britannio V tržiški ladjedelnici Fincantieri bodo jutri ob 12.45 splavili novo potniško ladjo Britannia, ki so jo zgradili po naročilu britanskega ladjarja P&O Cruises. Na krovu nove ladje bo potovalo 3600 potnikov, na prvo križarjenje se bo odpravila v začetku prihodnjega leta. Deset let raziskovanja Raziskovalna postaja ZRC SAZU v Novi Gorici prireja jutri ob 11. uri v novogoriški galeriji Frnaža ob desetletnici svojega delovanja predstavitev jubilejne številke Izvestja. Obenem bodo predstavili brošuro Marijine bož-jepotne cerkve med Alpami in Krasom in odprli razstavo fotografskega natečaja za mlade v okviru evropskega projekta Thetris. Goriški EZTS v Špetru V Slovenskem kulturnem domu v Špetru bo danes ob 18. uri tekla beseda o goriškem Evropskem združenju za teritorialno sodelovanje. O njem bo govoril Livio Semolič, predsednik SKGZ za goriško pokrajino in član skupščine goriškega EZTS. Magdi Allam v Gorici Evropski poslanec stranke Fratelli d'Italia Magdi Cristiano Allam se bo jutri ob 18. uri v pokrajinski palači v Gorici udeležil srečanja z naslovom »Salviamo gli Italiani« (Rešimo Italijane). Ob 14.30 se bo udeležil srečanja na sedežu zveze Confcommercio, ob 15.30 se bo srečal z občinskim odbornikom za okolje Francescom Del Sordijem, ob 19.30 pa bo obiskal Trgovinsko zbornico. [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI AL PONTE, Ul. don Bosco 175, tel. 0481-32515. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. ANTONIO, Ul. Romana 93, tel. 0481-40497. DEŽURNA LEKARNA V ŠTARANCANU SAN PIETRO E PAOLO, Ul. Trieste 31, tel. 0481-481252. DEŽURNA LEKARNA V MARIANU CINQUETTI, Ul. Manzoni 159, tel. 0481-69019. ~M Gledališče Dijaški dom DNEVI ODPRTIH VRAT Gorica Ul. Montesanto 84 - Gorica - tel. 0481 533495 - www.dijaskidom.it ZA SREDNJO IN VIŠJO ŠOLO jutri, 14. 2.2014 od 16.00 do 20.00 16.00 PRIKAZ POŠOLSKEGA IN IZOBRAŽEVALNEGA PROGRAMA (učna pomoč, tečaji, projekti...) 18.00 PREDSTAVITEV PROJEKTA „MLADI-I GIOVANI AL CENTRO" videospot: "RDEČA KAPICA IN VOLK KADILEC" sledi ZABAVA Z GLASBO macije v uradih CTA, Ul. Vittorio Veneto 7 v Gorici 10.00-14.00 (tel. 0481537280, 335-1753049, info@ctagori-zia.it, www.ctagorizia.it). V GLEDALIŠČU VERDI v Gorici: danes, 13. februarja, ob 20.45 »Il discorso del re« (David Seidler), igrata Luca Barbareschi in Filippo Dini. 24. februarja, ob 20.45 koncert organista Came-rona Carpenterja (nadomešča koncert violinista Amadeusa Leopolda, ki je bil napovedan za 22. februar); informacije pri blagajni v Ul. Garibaldi 2/a, tel. 0481-383601. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V GRADIŠČU: 14. februarja, ob 21. uri »A letto dopo Carosello«, nastopa Mic-hela Andreozzi; informacije pri blagajni v Ul. Ciotti 1 v Gradišču (tel. 0481-969753). V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU: v petek, 14. februarja, ob 20.45 koncert kvarteta Signum Saxophone Quartet; informacije in predprodaja vstopnic pri blagajni gledališča v Tržiču (tel. 0481-494664). V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: danes, 13. februarja, ob 20. uri »Timon Atenski« (William Shakespeare, Thomas Midd-leton); informacije na blagaj-na.sng@siol.net in po tel. 0038653352247. fl Razstave RAZSTAVA »KAMNI SPOMINA« goriškega fotografa Joška Prinčiča je na ogled v galeriji Kulturnega doma v Gorici; do 15. februarja od ponedeljka do petka 9.00-12.00, 16.00-18.00 ter med prireditvami. V GALERIJI TIR CENTRA MOSTO-VNA v Solkanu bo danes, 13. februarja, ob 20. uri odprtje razstave Višje strokovne šole Šolskega centra Srečka Kosovela Sežana. V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRA-TUŽ v Gorici je na ogled razstava »Pavel Medvešček ob 80-letnici«; do 15. februarja med prireditvami ali po dogovoru na tel. 0481-531445. V KULTURNEM DOMU V GORICI bo v torek, 18. februarja, ob 18. uri odprtje skupinske čezmejne likovne razstave »Soča brez meja - Isonzo senza confini«. À Koncerti 31. SOVODENJSKA POJE bo v nedeljo, 16. februarja, ob 18. uri v Kulturnem domu v Sovodnjah. Poleg pevskih zborov in solistov iz sovodenjske občine bodo letos nastopili pevci moškega pevskega zbora Vesna iz Križa z repertoarjem dalmatinskih pesmi. Vabljeni! V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI: 14. februarja ob 20.15 bo koncert kvarteta Mascara (Polona Udo-vič, glas; Timi Krajnc, kitara; Vojko Vešligaj, kitara; Mitja Režman, akustični bas); informacije in predprodaja vstopnic pri blagajni Kulturnega doma od 10. do 12. ure in od 15. do 17. ure ter uro pred koncertom (tel. 003865-3354013. 22.10 »Monuments Men«. Dvorana 2: 17.45 - 20.15 - 22.15 »Sot-to una buona stella«. Dvorana 3: 17.30 »Belle & Sebastien«; 20.00 - 22.00 »A proposito di Davis«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.10 - 19.50 -22.10 »Monuments Men«. Dvorana 2: 17.30 - 20.15 - 22.15 »Sot-to una buona stella«. Dvorana 3: 18.00 - 20.00 - 22.00 »Sto-ria d'inverno«. Dvorana 4: 17.30 »Belle & Sebastien«; 19.50 »I segreti di Osage County«; 22.10 »Robocop«. Dvorana 5: 17.15 »Khumba«; 20.00 -22.00 »A proposito di Davis«. H Šolske vesti VEČSTOPENJSKA ŠOLA DOBERDOB obvešča, da bo vpisovanje v vrtce, osnovne šole in nižjo srednjo šolo potekalo do petka, 28. februarja. Vpis v slovenske šole bo še vedno v papirnati obliki, vpisne pole so na razpolago na tajništvu v Doberdobu in na posameznih šolah. Urnik tajništva: ponedeljek in torek 8.00-9.30, sreda 14.00-16.00, četrtek in petek 12.30-13.30 in ob sobotah 8.00-10.00; informacije po tel. 048178009. VEČSTOPENJSKA ŠOLA V GORICI obvešča, da se vpisovanje otrok v otroške vrtce, v osnovne šole in v srednjo šolo večstopenjske šole bo potekalo do petka, 28. februarja, v uradih šole v Ul. Gra-bizio 38 v Gorici vsak ponedeljek od 10. do 13. ure, vsak torek od 15. do 17. ure, vsako sredo od 10. do 13. ure in od 15. do 17. ure, vsako soboto od 9. do 12. ure, v petek, 28. februarja, od 10. do 13. ure. Za šole s slovenskim učnim jezikom bo vpisovanje potekalo še v papirnati obliki. Vpisne pole so staršem na razpolago na tajništvu in na vsaki posamezni šoli. Družine smejo vložiti le eno prošnjo za vpis. DIJAŠKI DOM GORICA vabi na dneve odprtih vrat: danes, 13. februarja, od 13. do 18. ure bo potekal prikaz po-šolskega programa za osnovno šolo: ob 13.15 kosilo, ob 13.40 športne in ustvarjalne delavnice, ob 14.30 učna ura, ob 16.30 malica, ob 17. uri animacija s Stenom Vilarjem (za kosilo je potrebna prijava po tel. 0481-533495 do torka, 11. februarja). Za srednjo in višjo šolo bo v petek, 14. februarja, ob 16. uri prikaz pošolskega pouka in izobraževalnega programa, ob 18. uri predstavitev projekta »Mladi-I giova-ni al centro« z videospotom »Rdeča Kapica in volk kadilec«, sledila bo zabava z glasbo do 20. ure. M Izleti »ZIMSKI POPOLDNEVI« v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici ob 16.30: 15. februarja »La grande foresta«, 22. februarja »La citta e il drago«; infor- U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.10 - 19.50 NOVI GLAS vabi na potovanje v Maroko od 21. do 28. maja; informacije in vpisovanje na upravi Novega glasa, tel. 0481 533177, e-mail mohorje-va@gmail.com. UPOKOJENCI DOBERDOB organizirajo enodnevni avtobusni izlet na dan žena, 8. marca, v Veneto (Este, Arqua Petrarca, Padova); informacije in vpisovanje v trgovini pri Mili (tel. 048178398), v gostilni Peric (tel. 048178000) in pri Milošu (tel. 380-4203829). DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško obvešča udeležence Valentinovega vikenda v Termah Olimia, da bo avtobus odpeljal v petek, 14. fe- bruarja, ob 7. uri iz Doberdoba, nato s postanki v Sovodnjah, Štandrežu na Pi-lošču in pri lekarni, v Podgori pri telovadnici in v Gorici na trgu Medaglie d'oro/na Goriščku. Organizatorji priporočajo točnost. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV ZA GORIŠKO prireja tradicionalno praznovanje dneva žena v soboto, 8. marca, z izletom v hrvaško Istro za ogled mest Grožnjan in Rovinj. Vpisujejo po tel. 0481-882183 (Dragica V.), 0481-20801 (Sonja K.), 0481-884156 (Andrej F.), 347-1042156 (Rozina F.); na račun 20 evrov. PD RUPA-PEČ vabi na letošnji tradicionalni izlet v Jordanijo, ki bo potekal od 19. do 26. avgusta; informacije po tel. 0481-882285 (Ivo). □ Obvestila KD OTON ŽUPANČIČ vabi vse pustarje, ki bi radi sodelovali na sovodenjski po-vorki, naj se prijavijo najkasneje do sobote, 15. februarja: odrasli po tel. 3290913340 (Maja), otroci po tel. 3403985280 (Ivana). ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PRO-SVETE sklicuje redni letni občni zbor v četrtek, 20. februarja, ob 12. uri v prvem in ob 20. uri v drugem sklicu v sejni sobi Kulturnega centra Lojze Bratuž v Go- IS Prireditve BRIŠKI KVINTET, DEŽELNI SEDEŽ RAI FJK in občina Brda vabijo na predstavitev in ogled dokumentarnega filma »Spomin - Naših 60 let ob Avsenikovih melodijah« (scenarij in režija Aleksi Jer-cog), ki bo v soboto, 15. februarja, ob 20. uri v viteški dvorani gradu Dobrovo. Častni gost večera bo Slavko Avsenik ml.; nastopil bo Briški kvintet. ČLANI DRUŠTVA ZA KULTURO, TURIZEM IN RAZVOJ RENČE vabijo ob slovenskem kulturnem prazniku na lite-rarno-pogovorni večer »Edinost, sreča, sprava...«. Gosta večera bosta prejemnika naziva »Osebnost Primorske 2013« pater Bogdan Knavs in Vladimir Krpan, predsednik Območne organizacije Zveze borcev za vrednote NOB, domačin iz Renč. Prireditev bo danes, 13. februarja, ob 18. uri v Kulturni dvorani v Renčah. V kulturnem sporedu bodo sodelovali moški pevski zbor Provox, domači pevci in recitatorji. Pogovor bo povezoval novinar Edi Prošt. PREDAVANJE Alessandre Marin (Tržaška univerza) in Elisabette Peccol (Vi-demska univerza) z naslovom »Spoznajmo izrabo tal!« bo danes, 13. februarja, ob 17. uri v mediateki Ugo Ca-siraghi v Ul. Bombi v Gorici. V FUNDACIJI GORIŠKE HRANILNICE v Gosposki Ul. (Ul. Carducci) v Gorici bo danes, 13. februarja, ob 18.30 ob razstavi »Vito Timmel. Suggestioni secessioni-ste a Monfalcone« Philippe Daverio vodil predavanje z naslovom» Vito Timmel tra arte e follia. Tracce Jugendstil a Monfalcone«. V GORIŠKI KNJIŽNICI FRANCETA BEVKA na Trgu Edvarda Kardelja 4 v Novi Gorici bo danes, 13. februarja, ob 18. uri literarni večer z dijaki Šolskega centra, ki so sodelovali na natečaju GOvoRI-ČKA. V KNJIGARJI LEG na Korzu Verdi 67 v Gorici bodo v februarju tri srečanja z naslovom »Psiholog ob četrtkih«: 13. februarja ob 18. uri bo srečanje s psihologom Alessandrom Spreafichijem in specialistom v omeopatiji in omotok-sikologiji Paolom Comorettom na temo odnosa v paru; 20. in 27. februarja ob 18. se bosta specialista pogovarjala na temo prehranjevanje; vstop prost. ZDRUŽENJE NUOVO LAVORO prireja na sedežu v Raštelu v Gorici danes, 13. februarja, ob 18. uri srečanje na temo izboljšanja kvalitete osebnega življenja. Predavala bosta zdravnika Marco Fini-zio in Joan Canciani. ZRC SAZU RAZISKOVALNA POSTAJA NOVA GORICA vabi ob 10. obletnici delovanja na predstavitev jubilejne številke »Izvestja« in brošure »Marijine božjepotne cerkve med Alpami in Kra- som« ter na odprtje razstave fotografskega natečaja za mlade v okviru evropskega projekta Thetris v galeriji Frnaža (Erjavčeva ul. 4, Nova Gorica) v petek, 14. februarja, ob 11. uri. KD SABOTIN vabi na praznovanje sv. Valentina v soboto, 15. februarja, na sedežu društva v bivši osnovni šoli v Štma-vru (Znorišče 4). Na programu bodo predavanje in fotografska razstava »Štmaver in Podsabotin pred 1. svetovno vojno« g. Alessia Stasija ter nastopom MoZ Štmaver in Kromberških Vo-dopivcev. V nedeljo, 16. februarja, bo ob 10. uri odprtje kioskov na sedežu društva in ob 14. uri maša v domači cerkvi. SOVODENJSKA OBČINSKA uprava vabi na srečanje z občani, na katerem bo podala poročilo ob koncu mandata, v ponedeljek, 17. februarja, ob 19. uri v dvorani Zadružne banke v Sovodnjah. V OBČINSKI SEJNI DVORANI V DOBERDOBU (Rimska ulica 30) bo v ponedeljek, 17. februarja, ob 20. uri gost večera novinar in odgovorni urednik goriške redakcije dnevnika Il Piccolo, Roberto Covaz, avtor knjige »Amianto - polmoni dei cantierini di Monfalco-ne« (Azbes - Pljuča ladjedelniških delavcev v Tržiču). »NO HAY FALTA DE COBRE EN CHILE - v Čilu nam bakra ne manjka«. Kulturno društvo Sovodnje vabi na fotografsko predavanje popotnika Bruna Križmana o Čilu in Velikonočnem otoku v torek, 18. februarja, ob 19.30 v Kulturnem domu v Sovodnjah. GORIŠKI MUZEJ NOVA GORICA vabi v grad Kromberk v torek, 18. februarja, ob 20. uri na pogovor z Brankom Maruši-čem z naslovom »Goriški meščani in meščanke nekoliko drugače«. KATOLIŠKA KNJIGARNA v sodelovanju z založbami Mladika, ZTT in GMD vabi izjemoma v sredo, 19. februarja, ob 10. uri v galerijo Ars nad Katoliško knjigarno na kavo s knjigo. Gost srečanja bo mladi tržaški režiser in pisatelj Igor Pison, avtor zbirke kratkih zgodb »Zasilni izhodi« (Mladika 2013). Z njim se bo pogovarjal literarni zgodovinar David Bandelj. Kavo ponudi podjetje Pri-moaroma. PRIREDITEV »KULTURA BREZ MEJA / CULTURA SENZA CONFINI, Sooče-nja/Confronti« bo v nedeljo 23. februarja, na kmetiji Gradis'ciutta na Jazbinah v Števerjanu. Ob 16.30 odprtje likovne in fotografske razstave Društva briških likovnih ustvarjalcev Dablo in Skupina 75, ob 17. uri klepeti, pogovori, odkrivanja, spoznavanja, ki povezujejo srca preko meja. OKROGLA MIZA O ŠPORTU V ZAMEJSTVU »Kam pluje naš šport« bo v sredo, 26. februarja, ob 18.30 v Kulturnem domu v Gorici. Sodelovala bosta profesorja Andrej Vremec in Ivan Pe-terlin, predsednik ZSŠDI-ja, povezoval bo Albert Voncina. Pogrebi DANES V TRŽIČU: 11.00, Maria Presil iz bolnišnice v cerkev Device Marcelliane, sledila bo upepelitev; 12.50, Antonia Baldassi vd. Soranzio s pokopališča v cerkev Sv. Nikolaja in na pokopališče. ^ Zapustil nas je naš dragi Mario Peric star 89 let Žalostno vest sporočajo sin Franco, hči Marisa, snaha, vnuki, sestra in ostali sorodniki. Pogreb bo v petek, 14. februarja, ob 11. uri v cerkvi na Palkišču. Palkišče, 13. februarja 2014 Ob izgubi Maria Perica, tovariša in odbornika, izreka globoko sožalje svojcem sekcija VZPI-ANPI Dol-Jamlje 18 2 4 Torek, 11 • februarJa 2014 GORIŠKI PROSTOR / gorica-nova gorica - Odstranjen nov delček mejne ograje med mestoma Po desetih letih trezneje V znatno manjšem obsegu in ob prisotnosti manjšega števila medijev sta včeraj »padli« dve krili žičnate ograje na nekdanjem mejnem prehodu na Erjavčevi oz. na Ška-brijelovi ulici. V osnovi je bil dogodek bolj praktične kot simbolne narave: občina Gorica namreč za ureditev kolesarske poti do meje potrebuje prehod. Toda kljub temu smo včeraj vsaj za nekaj trenutkov zopet čutili podobno vznesenost kot pred natanko desetimi leti, ko je kot prva znanilka odprave mejne kontrole na slovensko-italijanski meji »padla« ograja pred novogoriško železniško postajo. Tokrat sta imela župana Nove Gorice in Gorice, Matej Arčon in Ettore Romoli, manj dela kot pred desetletjem njuna predhodnika Mirko Brulc in Vittorio Brancati. Delavci so namreč v nekaj trenutkih odžagali vijake in odstranili ograjo, župana pa sta zadnji hip utegnila poprijeti zanjo in jo vsaj simbolno pomagala odnesti vstran. Dogodek se je odvil predvsem pred fotografskimi objektivi in lečami kamer nekaj medijskih hiš. Drugih gledalcev, ki bi na lastne oči pospremili spreminjanje mejnega prehoda, skoraj- deseta obletnica - Razstava in odmevi Več stikov in izmenjav z mejo ali brez meje? Župana sta z zidka snela ograjo (zgoraj), fotografa sta »odkrila« razstavo (levo) fotok.m. »Odstranjevanja ograje na meji izpred desetih let se zelo dobro spominjam. Vesel sem, da sem bil del zgodovine, ki se nam je zgodila.« »Dogodka se spominjam kot zelo čustvenega. Bilo je veliko ljudi ... zgodovinski trenutek, skratka.« Novogoriški fotograf Leo Caharija in njegov goriški kolega Pier-luigi Bumbaca že vrsto let beležita dogajanje na obeh straneh meje. Dne 12. februarja 2004 sta stala vsak na svoji strani zelene žičnate ograje, vsak v svojem mestu in obenem vsak v svoji državi. Njune fotografije so dogodek ponesle v svet. Protagonista včerajšnje slovesnosti ob deseti obletnici odstranitve mejne ograje, kjer je nekaj mesecev kasneje nastal skupni trg obeh Goric, sta bila ravno fotografa. Osrednji del simbolne obeležitve desetletnice je bilo namreč odprtje ambientalne razstave štiriindvajsetih fotografij, ki so nastale tedaj in ob vstopu Slovenije v EU maja 2004, ko je bil obenem namenu uradno predan tudi Trg Evrope oz. Transalpina. »Če bi danes še enkrat fotografiral ta dogodek, bi naredil desetkrat več posnetkov, pa sem jih že tako naredil veliko,« pravi Caharija. »Fotografije so bile do- slej samo enkrat razstavljene, leto dni po padcu ograje. Do danes so bile v arhivu. Združil sem jih s kolego iz Italije, z njim sodelujeva že dolgo let, še preden je padla ograja. Kultura nima meja in prijateljstvo tudi ne,« je prepričan. Ne da bi vedela za odgovor drugega, oba z Bumbaco izmed vseh posnetkov kot najljubšega izpostavita tistega, na katerem župana držita pravkar sneto ograjo. »Lepo je bilo, posebno vzdušje. Verjetno nikoli nismo bili tako združeni, kot smo bili v tistem trenutku. Takrat ni bilo nobene meje, bili smo samo ljudje, ki skupaj doživljajo zelo pomemben trenutek,« se spominja Mara Černic, podpredsednica goriške pokrajine. »Še bolj resničen dogodek pa je bil leta 2007 z vstopom Slovenije v schengen-sko območje, ko so se res vse zapornice odstranile. Težko smo si predstavljali, kako bomo v Gorico lahko hodili povsod, kjer si lahko zamisliš. Potrebovali smo kar nekaj let, da smo ugotovili, da obstajajo vmes tudi poti, ki jih prej nismo uporabljali in niti poznali,« dodaja novogoriška režiserka Anja Medved. Da morata Gorici sodelovati ne glede na to, ali to omogočajo evropski projekti ali ne, je da ni bilo. Bistveno več občinstva je pritegnilo odprtje fotografske razstave na Trgu Evrope - Transalpini, ki je simbolno obeležila tamkajšnje odstranjevanje mreže pred desetimi leti. »To je bil pomemben trenutek. Ne le v tem, da smo porušili tisti zid, ampak tudi da smo presegli delitve, ki so jih ljudje v tem okolju živeli. Zato še vedno z veliko čustvi doživljam ta spomin in tudi današnji dan,« se spominja Vittorio Brancati. Na skupni trg obeh Goric je včeraj prišel tudi Brulc, ki se svojega županskega mandata spominja kot fantastičnega, saj so se v tistem obdobju »zgodili vsi ti veliki dogodki. Prvi je bil ta na meji, ko smo Evropo prepričevali, da ni padel zadnji berlinski zid. To nikoli ni bil. Takrat smo vsi bili evforični. Ljudje so imeli solzne oči. Pričakovanja so bila neverjetna, realnost pa je danes taka, kot je«. Romoli na dogodku pred desetimi leti ni bil prisoten. Bil je poslanec v rimskem parlamentu in je dogajanje spremljal s pomočjo medijev. »Po letih posameznih iniciativ, počasnih približevanj, s katerimi se je skušalo ponovno združiti odnose, ki jih je vojna dramatično razdelila, sta dve skupnosti lahko končno začeli skupen odnos. Iz gospodarskega vidika pa niso bili uresničeni tisti koraki, uspehi, ki smo jih pričakovali,« je poudaril in spomnil na ustanovitev EZTS, s katerim naj bi se obe skupnosti še bolj zbližali in postavili temelje za ekonomski razvoj celotnega območja. Mnenja o tem, ali EZTS izpolnjuje pričakovanja, so sicer deljena. Ro-moli ni prikrival zaskrbljenosti glede podpore italijanske in slovenske vlade, brez katere goriški projekti v EU ne bodo prodrli, zato je na Rim in Ljubljano včeraj naslovil poziv. »Deset let je hitro minilo, pričakovanja so bila velika,« je spomnil Arčon in dodal, da gre pri združevanju obeh mest za dolgotrajen proces, ki mora delovati na povezovanju ljudi, institucij. Na včerajšnji slovesnosti ni šlo brez omembe zlate olimpijske kolajne Tine Maze. »Kakšno naključje, da je prav na dan desete obletnice ob padcu meje Tina Maze osvojila olimpijsko zlato,« se je veselil Arčon in pristavil, kako sta Tina Maze in Andrea Massi v svetu najboljša slovensko-italijanska naveza, čemur bi lahko sledili tudi obe Gorici. Njegove besede so spodbudile urednico Primorskih novic Vesno Humar - dogodek na trgu je namreč potekal v organizaciji omenjene časopisne hiše in novogoriške mestne občine -, da je župana pozvala k temu, naj na skupni trg obeh Goric povabita par Maze-Massi s kolajno. Arčon je izziv že sprejel. Kje so že tisti časi, ko smo s prepustnicami, najprej sivimi, jugoslovanskimi, nato pa rjavimi, slovenskimi peš prečkali tisto mejo na Erjavčevi oz. Škabrijelovi ulici. Če si brez vprašanj uspel priti mimo carinika, si se že lahko oddahnil, na italijanski strani je šlo zlahka. Na varni razdalji smo lahko nato potegnili lire iz čevlja in jih prestavili v denarnico ... Kot bi se to dogajalo nekomu drugemu! V zadnjih desetih, dvajsetih letih se je res veliko spremenilo. Ob včerajšnji evforiji ob zlati olimpijski kolajni Tine Maze, se v spomin prikliče še dogodek z meje na Erjavčevi: ob pomembnem nogometnem prvenstvu je italijanski carinik tako zavzeto spremljal rezultate ob glasno navitem sprejemniku, da ni utegnil niti dvigniti pogleda iznad časopisa. Na steklo carinarnice si je nalepil listek z napisom »dobro« in »avanti«, v upanju, da ga nihče ne bo motil, mi pa si sploh nismo upali kar tako naprej in smo mencali pred tistim steklom, dokler nam vseeno ni pomignil, naj vendarle že gremo. Katja Munih V vrsti pred mozaikom sedanja goriška župana in njuna predhodnika ter ostali upravitelji (zgoraj desno), Matej Arčon in Ettore Romoli sredi trga z balončki (desno); fotografa Leo Caharija in Pierluigi Bumbaca sta se tokrat postavila pred kamero, ovekovečil pa ju je Mirko Brulc (spodaj) foto k. m. prepričan Igor Komel, ravnatelj goriškega Kulturnega doma. »Kot Goričan ugotavljam, da so se stvari, odkar je Slovenija samostojna in je stopila v EU, bistveno izboljšale. Tudi Slovenci, ki živimo v Italiji, imamo občutek, vsaj jaz osebno, da smo člani mesta, to nam priznavajo. Sedaj so drugi postali "drugorazredni meščani". Imamo namreč razne begunce, priseljence . Skratka, v tem trenutku smo na vseh ravneh prisotni pri odločanju v mestu,« pravi psihiater in politični delavec Bernard Spazzapan. »Pravzaprav sem razočaran. Od napovedanega sodelovanja, pričakovanja, da se bodo meje odprle, mesti povezali, ni ostalo skoraj nič,« ugotavlja Jože Šušmelj, nekdanji generalni konzul v Trstu in nekdanji predsednik skupščine občine Nova Gorica. »Mislim celo, da smo imeli v času meje veliko več stikov med Goricama, skupnih komisij, dela, kulturnih prireditev, izmenjav. Obe mesti sta v krizi, imata svoje težave, zato je tudi to sodelovanje zamrlo,« meni Šušmelj, ki je prvi dal pobudo za ustanovitev EZTS. »Vsi veliko pričakujemo od EZTS, ki naj bi z določenimi projekti povezal to sodelovanje, a se ne kaže kakšna velika perspektiva v tej smeri,« je razočaran Šušmelj. Med prisotnimi so bili tudi predsednik goriške pokrajine Enrico Gherghetta, na-čelnica novogoriške upravne enote Bojana Kompare, goriški prefekt Vittorio Zappalorto, kvestor Pier Riccardo Piovesana, deželni svetnik Rodolfo Ziberna, županja Sovodenj Alenka Florenin, nekaj uniformiranih italijanskih oficirjev, z izjemo Romolija pa noben član goriške mestne uprave . Prepeval je otroški pevski zbor osnovne šole Solkan, župana Arčon in Romoli pa sta ob koncu prireditve v zrak simbolno spustila šopa pisanih balonov. (km) w Četrtek, 13. februarja 2014 1 9 Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu ALPSKO SMUČANJE - Prva zlata kolajna za Slovenijo na ZOI SOČI - » Verjela sem v to, odkar sem tu. Prišla sem, da bom osvojila olimpijsko medaljo, pa ne srebrne ali bronaste, ampak zlato, in to sem naredila.« Tina Maze je v Sočiju osvojila to, kar si je tako srčno želela. Včeraj je uresničila sanje, svoji že bogati in uspešni karieri je dodala še piko na i: najžlahtnejšo odličje. Zapisala je novo, doslej najuspešnejše poglavje slovenske smučarske pravljice, saj je Sloveniji priborila tudi prvo zlato olimpijsko kolajno na zimskih olimpijskih igrah v zgodovini. V olimpijskem smuku je osvojila zlato, na najvišjo stopničko pa se je zavihtela z enakim časom kot Švicarska Gisin. Srebrnima kolajnama izpred štirih let v Vancouvru je dodala še zlato. Odločilni zagon je dobila v otroških spominih. »Danes mi je po glavi ves čas hodila moja prva otroška tekma, ki smo jo imeli prav v smuku v Črni. Rekla sem si - če si lahko tam zmagala tako majhna, ko so bili vsi večji za dve glavi, lahko še danes tu,« se je spomnila tudi svojih začetkov. Da lahko zmaga, pa je razmišljala že dan pred zgodovinsko tekmo: fizioterapevtki Nežki Poljanšek je priznala, da verjamem v to, da lahko zmaga. In ko verjameš, se zgodi. Smukaško progo je dobro poznala, nenazadnje je na njej nastopila tudi pred dnevi v superkombinaciji. Kljub temu jo je proga skrbela predvsem zaradi visokih temperatur, a ko smučaš dobro, se da vedno v vseh pogojih opraviti dobro, je pojasnila. Prvi najhitrejši čas je na progi Roza Hutor postavila Švicarka Dominique Gisin s startno številko osem. V nadaljevanju se ji je največ približala rojakinja Lara Gut, ki je zaostala desetinko sekunde. Ameriška favoritinja Julia Mancuso je prav tako zaostala, kot tudi tekmovalki iz Poljub proge, ki je uresničila Tinine življenjske sanje elitne skupine Avstrijka Elisabeth Gorgl in zmagovalka su-perkombinacije Nemka Maria Hofl-Riesch. Nato pa se je v ciljno areno spustila Mazejeva. Začela je zelo napadalno, ob predzadnjem merjenju vmesnega čas je imela pred Gisinovo najvišji naskok 38 stotink sekunde, ki se je do cilja sicer stopil, a na semaforju so se izpisale tri ničle ter številka ena, kar je pomenilo, da bosta zmagovalki ženskega olimpijskega smuka dve. Četrta je bila Italijanka Daniela Merighetti. Slovensko zmagoslavje je dopolnila Ilka Štuhec na 10. mestu. Tu se v bistvu zaključuje njena pot. Pred mikrofonom RTV Slovenije je napovedala, da se ne bo podala v drugi olimpijski ciklus, da bi rada nadaljevala do Vaila, kjer bo naslednje leto SP, vendar brez ciljev. Kar bo več, bo dobrodošlo. Cilj je bilo včerajšnje zlato. (STA) Pini: »Zdaj bolj igrivo« Ob Massiju si lahko delček zaslug pripiše tudi trener Mauro Pini, ki je vnesel potrebno mirnost v delovanje ekipe. K ekipi se je pridružil šele januarja po razhodu Mazejeve z Walterjem Ronconijem. »Pritisk pred tekmo je bil velik, ne le za Tino, za vse nas. Čutili smo, da lahko zmaga, ključni so bili zadnji trenutki, zadnji večer, zadnji dnevi. Po superkombinaciji smo analizirali tekmo in nato pozabili slabe občutke. Dan pred smukom smo imeli kosilo v mestu, malo smo se smejali, zvečer pa smo se začeli pripravljati na smuk,« je povedal švicarski strokovnjak Pini in še analiziral nastop Ma-zejeve: »V zadnji zavoj je prišla prehitro, bila je malo nagnjena nazaj in zato izgubila nekaj časa, pa je bilo vseeno tudi to dovolj. Po tej medalji bomo lahko nadaljevali malo bolj igrivo.« Švicarski strokovnjak je bil prej že osebni trener Lare Gut, ki se je osvojila bron, sodeloval pa je tudi s Gi-sinovo, v Vancouvru pa se je zlata v smuku veselil z Diderjem Defagom. kolajne Vianello, član zmagovitih ekip Pomembno vlogo v ekipi Team to aMaze igra sicer javnosti skrit serviser Andrea Vianello. »Ni bilo težko pripraviti smuči, čeprav je bilo toplo. Imeli smo vse pripravljeno, smuči, maže, obutev. Na vse smo bili pripravljeni. Sem na sedmih olimpijskih igrah in na vsakih sem sodeloval pri osvojitvi medalj, in sicer z Julio Mancuso, Blanco Fernandez Ochoa, Giorgiom Rocco in s Tino Maze,« je bogato dosedanjo pot strnil Vianello. Država Z S B Skupno Nemčija 6 1 1 8 Kanada 4 4 2 10 Norveška 4 3 5 12 Nizozemska 4 2 4 10 ZDA 3 1 5 9 Švica 3 0 1 4 Rusija 2 4 3 9 Avstrija 1 4 0 5 Slovenija 1 1 2 4 Francija 1 0 2 3 Belorusija 1 0 0 1 Južna Koreja 1 0 0 1 Poljska 1 0 0 1 Slovaška 1 0 0 1 Švedska 0 3 1 4 Češka 0 2 1 3 Japonska 0 2 1 3 Italija 0 1 1 2 Avstralija 0 1 0 1 Kitajska 0 1 0 1 Finska 0 1 0 1 Velika Britanija 0 0 1 1 Latvija 0 0 1 1 Ukrajina 0 0 1 1 APrimorski ~ dnevnik ANDREA MASSI Narisala progo, številko 1 in olimpijske kroge Vodja ekipe nove olimpijske smukaške šampionke Tine Maze Andrea Massi je zmagoslavje življenjske partnerke proslavil zelo čustveno, s slovensko trobojnico v rokah. Italijan iz Gorice je včeraj s ponosom dejal, da se počuti Slovenca. »Sedaj Tini ne manjka nič. Ima vse, kar je možno osvojiti, vse male in veliki globus, zmagala je v vseh disciplinah, ima kolajne s svetovnih prvenstev in sedaj tudi zlato z olimpijskih iger,« je bil vzhičen. S švicarskim trenerjem Maurom Pinijem se veselil v izteku tekmovališča. »Krasna zastava. Lahko ste ponosni nanjo, na vaše športnike. Neverjetno je, kar počnejo. Vse te medalje. Nihče ne more verjeti, da je to mogoče, iz tako majhne države, s tako majhnimi sredstvi,« je uspehe tudi drugih slovenskih športnic in športnikov pohvalil Massi. »To je bil naš dan. Ogrevanje, ogled proge, vse je teklo kot namazano. Pred tekmo sem Tini dejal, da bo tudi vožnja z napako dovolj za uspeh. In mislim, da je pomagalo, napako je sicer naredila v ciljnem delu, vendar pa je ne glede na to bilo zlato njeno. Tekmo sem doživel v cilju, bil sem s Pi-nijem, ki mu pripisujem vsaj pol zaslug za ta uspeh. V tem uspehu lahko strnem 12 let svojega življenja, ki sem ga preživel s Tino. Ta medalja vsebuje vse, dobro in slabo, vse, kar smo doživljali v zadnjih letih, tudi napade na nas tik pred igrami. Vendar pa smo ves čas ostali osredotočeni na tekmovanje. Ekipa je nastala zaradi Tine in je najboljša na svetu,« je vrelo iz Massija, ki je z oblikovanjem in strokovnim vodenjem ekipe ključno pripomogel, da se je Tina Maze dvignila na Olimp svetovnega alpskega smučanja in športa nasploh. Po superkombinaciji je sledil nov napad. Ta se ji je končno posrečil. »Tina si je že včeraj v sobi narisala progo in spodaj izpisala številko ena in olimpijske kroge. Je per-fekcionistka, na kombinaciji je zgrešila bron, vendar sije želela zlato, zato bron ne bi bil dovolj. Nje tretje mesto ne zanima. Sedaj je zmagala v najtežji disciplini, smuku, v kateri Slovenija ne premore niti ene proge za trening. V Soči smo prišli po tisto, kar je manjkalo v njeni zbirki. Po zlato,» je nadaljeval Massi. (STA) 2 0 Četrtek, 13. februarja 2014 ZIMSKE OLIMPIJSKE IGRE / Prvič v zgodovini Tina Maze in Švicarka Dominique Gisin (na fotografiji ANSA) sta prvi smučarki v zgodovini, ki si delita olimpijsko zlato na ZOI. Nazadnje sta si olimpijsko medaljo v alpskem smučanju leta 1992 v Albertvillu delili Američanka Diann Roffe in Avstrijka Anita Wach-ter, ki sta bili drugi v slalomu, pri moških pa sta si srebro razdelila Avstrijec Hans Knauss in Švicar Didier Cuche v superveleslalomu leta 1998 v Naganu. Čestitke z vseh strani Ob zgodovinskem uspehu Tine Maze na olimpijskem smuku v Sočiju so začele deževati čestitke. Dr. Janezu Kocijančič, predsedniku slovenskega olimpijskega komiteja pa so pismo s čestitkami ob osvojitvi kolajn vseh slovenskih olimpijcev poslal tudi predsednik ZSŠDI-ja Ivan Peterlin. Zapisal je, da se ob uspehih slovenskih športnikov utrjuje tudi Slovencem v Italiji samozavest in raste prepričanje, da je pripadnost slovenskemu narodu nekaj edinstvenega, nekaj, na kar je človek lahko ponosen. Marko Kalc (zgoraj): »Tina Maze si je zmago povsem zaslužila« ansa, arhiv SOCHI NAS POGOVOR - Marko Kale, profesor in trener Fenomenalen narod Po zmagi Tine Maze se je pogovoril z Massijem - Kolajna ne bo edina Zelo dober prijatelj in sošolec Go-ričana Andree Massija, trenerja olimpijske prvakinje v smuku Tine Maze, je profesor športne vzgoje in odbojkarski strokovnjak iz Trsta Marko Kalc, ki je bil nad uspehom Tina Maze zelo navdušen. Ste kolajno pričakovali? Vedel sem, da je dobra, saj je to dokazala že v smuku superkombinacije. Hitre discipline ji ležijo, letos je izjema le slalom. Ne vem pa, zakaj je tako. Bo to edina kolajna? Seveda ne, saj ima vse svoje discipline še pred sabo. S to zmago se ji je odvalil kamen od srca, zato bo zdaj sproščena in bo napadala. Zmagala je v najtežji disciplini. Zmagovalci smuka na olimpijskih igrah stopijo na Olimp. Kako si razlagate, da je bil začetek sezone pod pričakovanji? Ne vem. To morate vprašati Mazeje-vo. Po lanski rekordni sezoni je težko ostati v špici. Vsi pravijo, da je težko priti na vrh, še težje pa je tam ostati. Letos v pokalu pa vsekakor ni bilo vse tako slabo. Na kar nekaj tekmah je smučala slabše, pa še vedno je bila med najboljšimi. Treba je biti realni. Ste dober prijatelj Massija. Ste ga tudi poklicali? Da, pogovorila sva se. Bil je zadovoljen in ganjen, vesel in sproščen. Povedal je, da je bil poseben dan, čutili so, da bo in dejansko se je izšlo. Tina je smučala fenome-nalno, rezultat je povsem zaslužen. Za tem je 12 let dela. Čestitke! Vam je morda žal, da ni bila sama na prvem mestu? Seveda ne. Tisti, ki mu to pade na misel, je nor, pomeni, da ne vem, kaj to pomeni. Dijaki liceja Prešeren, kjer poučujete, so od Tine Maze po lanski zmagi svetovnega pokala dobili posvetilo na plakatu. Najbrž ste bili vi za tem? Tako je. Prosil sem jo, če bi nam nekaj posvetila, in je to storila. Tega smo veseli in ponosni. Uokvirjeni plakat visi na hodniku v prvem nadstropju, torej pri ravnateljstvu in na mestu, kjer gredo vsi dijaki mimo. Vsi si torej lahko ogledajo, kaj lahko doseže tudi tisti, ki prihaja iz majhne države. Zmenjeni smo bili tudi, da bi jo gostili, vendar se ni izšlo. Upam, da nam bo Razobesil zastavo, v nedeljo pa gre v Soči s Pahorjem V Gorici - kjer Massi in Tina tudi živita - je včeraj plapolala slovenska zastava v samem mestnem središču. Na balkon palače na Drevoredu XXIV maggio jo je razobesil odvetnik ekipe Team to aMaze, sicer pa deželni tajnik SSK Damjan Terpin, ki ima prav tam odvetniško pisarno: »Praznujemo zmago Tino Maze,« je utemeljil odločitev vihranja zastave. Terpin bo kot tesni sodelavec ekipe »zlate« Ma-zejeve odpotoval tudi v Soči: »Družina Tine Maze je povabila najožje prijatelje in sodelavce že pred časom,« je pojasnil in pristavil, da je potovanja v Rusijo zdaj še bolj zadovoljen. Iz Brnika bo z družino šampionke, hčerko odpotoval tudi sponzor Jarc, iz Urada predsednika Republike Slovenije pa so mu sporočili, da bo na letalu tudi predsednik Borut Pahor. Obisk predsednika Republike je spodbudil sam Terpin, nam je zaupal. (V.S.)Nafotografiji: Damjan Terpin s sodelavkama enkrat uspelo. Andrea je obljubil in se trudi, da bo prišla k nam na obisk. Slovenija ima že štiri kolajne. Ste pričakovali tako bero kolajn? Zanimivo je, da so večinoma med dobitnicami sama dekleta. Rezultat je feno-menalen. Slovenija je poleg Norveške država, ki ima največ kolajn glede na povprečje prebivalcev. Za dvomilijonski narod je to fenomenalno. To je rezultat sistematičnega dela. Sistem v Sloveniji je dober, čeprav ni najboljši. Športniki dobro delajo, v vseh panogah, šolstvo je dobro organizirano, podpira športnike. Vrniva se še k Tini Maze. Koliko je vplival prihod trenerja Pinija? Razbremenil je vzdušje v ekipi. Andrea potrebuje ob sebi pozitivne osebe in Pini je primerna oseba. Ob Mazejevi je edina ženska v ekipi fizioterapevtka Nežka Poljanšek. Je smučarka potrebovala ob sebi tudi žensko? Seveda, Tina potrebuje tudi žensko sogovornico. Nežka je dobra fiziotera-pevtka, je pa tudi čustvena in zna poslušati. Rezultati kažejo, da to Tini pomaga. Ali ima še možnosti v svetovnem pokalu? Vsi strokovnjaki so rekli, da bo glavni del svetovnega pokala šele po ZOI. Marsikaj se bo še zgodilo. (V.S.) GORICA - NOVA GORICA O Tininem zlatu tudi na Transalpini - Trgu Evrope Tudi na včerajšnji slovesnosti ob desetletnici odstranitve ograje na slovensko-italijanski meji med Gorico in Novo Gorico (več o tem na strani 18) ni šlo brez omembe zlate olimpijske kolajne Tine Maze. »Kakšno naključje, da je prav na dan desete obletnice ob padcu meje Tina Maze osvojila olimpijsko zlato!« se je prvega slovenskega zlatega odličja na zimski olimpijadi včeraj na Trgu Evrope oz. Transalpini veselil novogoriški župan Matej Arčon in obenem pristavil, kako sta Tina Maze in Andrea Massi v svetu najboljša slovensko-italijanska naveza, čemur bi lahko sledili tudi obe Gorici. Njegove besede so očitno spodbudile urednico Primorskih novic Vesno Humar - dogodek na meji je namreč potekal v organizaciji omenjene časopisne hiše in novogoriške mestne občine - , da je predvsem no-vogoriškega župana pozvala k temu, naj na skupni trg obeh Goric povabi par Maze-Massi. Arčon je izziv sprejel. (km) VCERAJ ALPSKO SMUČANJE (smuk, ženske): 1. Tina Maze (Slo) in Dominique Gisin (Švi) 1:41,57, 3. Lara Gut (Švi) +0,10, 4. Daniela Merighetti (Ita) +0,27 NORDIJSKA KOMBINACIJA (SREDNJA SKAKALNICA/TEK NA 10 KM): 1. Eric Frenzel (Nem) 23:50,2 2. Akito Vatabe (Jap) 0:04,2, 3. Magnus Krog (Nor) 0:08,1, 4. Alessandro Pittin (Ita) 0:09,3, 21. Marjan Jelenko (Slo) 1:33,0. HITROSTNO DRSANJE (1000 m): 1. Stefan Groothuis (Niz) 1:08,39, 2. Denny Morrison (Kan) 1:08,43, 3. Michel Mulder (Niz) 1:08,74. SANKANJE (dvosed): 1. Tobias Wendl/Tobias Arlt (Nem) 1:38,933, 2. Andreas Linger/Wolfgang Linger (Avt) + 0,522, 3. Andris Sics/Juris Sics (Lat) + 0,857, 7. Ludwig Rieder/Patrick Rastner (Ita) +1,106. DESKANJE (SNEŽNI ŽLEB): 1. Kaitlyn Farrington (ZDA) 91,75, 2. Torah Bright (Avs) 91,50, 3. Kelly Clark (ZDA) 90,75. UMETNOSTNO DRSANJE (športni pari): 1. Tatjana Volosožar/Maksim Trankov (Rus) 236,86, 2. Ksenija Stolbova/Fedor Klimov (Rus) 218,68, 3. Aljona Savchenko/Robin Szolkowy (Nem) 215,78. Za Italijo dve leseni kolajni Italijana Daniela Merighetti v smuku in Alessandro Pittin v nordijski kombinaciji sta včeraj v Sočiju za las izgubila kolajno. Nordijski kombinatorec iz Cerciventa je v nordijski kombinaciji (s srednje skakalnice) osvojil 4. mesto. Brona iz Vancouvra za las ni spel ubraniti. »Sem zadovoljen, saj je bila to moja letošnja najboljša predstava. Vendar na olimpijskih igrah četrto mesto ne šteje,« je bil razočaran tekmovalec iz naše dežele. Smučarka Daniela Merighetti je bila z nastopom tudi zadovoljna: »Smučala sem odlično, lahko bi bilo boljše. Vendar bila sem četrta in pika. Seveda bi rada kolajno, vendar je tudi četrto mesto dobra uvrstitev. Nekdo pač mora biti četrti.« Kranjca ne bo Robi Kranjec se ne bo udeležil današnjega treninga na veliki skakalnici, saj po poškodbi kolenskih vezi noče tvegati. Končno odločitev, ali bo nastopil na tekmi, naj bi zdravniki sporočili v danes dopoldne. »Stanje je boljše, smo optimistični,« so povedali v štabu skakalcev. OUTSIDERJI - Denis Doljak Navija za ruske igralke krlinga Asistent za informatiko na li-ceju Franceta Prešerna v Trstu in Sokolov košarkar Denis Doljak, ki živi v Samatorci, se je odločil, da bo na zimskih olimpijskih igrah v Sočiju navijal za domačin(k)e. Kdo je vaš najljubši outsider? Ni posameznik, ampak ekipa. Navijam za rusko žensko reprezentanco v krlingu. Simpatični sta mi predvsem Anna Sidorova in Ekate-rina Galkina. Povejte po pravici: koliko krlinških tekem ste si ogledali v svojem življenju? Nekaj sem jih videl po TV, čisto slučajno. A ta šport me je hitro prevzel, ker v bistvu gre za balinanje na ledu. Denis Doljak Če bi vašo Samatorco zajela poledica ali močan žled, bi poskusili igrati krling? Morda na kakšni mlaki. Saj se je krling rodil prav na ta način. Na spletu sem prebral, da so ga igrali na poledenelih jezercih na Škotskem, to menda že v srednjem veku. Igrali pa so s pravimi kamni, zato se v angleščini tisti krogli še danes reče »sto-ne«. Zdaj pa povejte, zakaj ste izbrali rusko reprezentanco. Imam simpatijo do vzhoda. In zakaj ste izbrali Rusinje, ne pa tudi Rusov? He, he. Ženska reprezentanca v krlingu je uspešnejša od moške ekipe. (p. v.) DANES KONČNE ODLOČITVE (6): 10.30 SMUČANJE PR. SLOGA slopestyle, moški (Eder, Ita) 11.00 SMUČARSKI TEK 10 km (klasično), ženske (Barbara Jezeršek, Slo; De Martin, Piller, Brocard, Ita) 11.00 SHORTTRACK 500 m, ženske (Fontana, Valcepina Ita) 15.00 HITROSTNO DRSANJE 1000 m, ženske 15.00 BIATLON 20 km, moški (Klemen Bauer, Jakov Fak, Janez Marič, Peter Dokl., Slo; Hofer, De Lorenzi, Windisch, Taschler, Ita) 17.15 SANKANJE štafeta (Italija) DRUGA TEKMOVANJA: 7.15 SMUČANJE PR. SLOGA slopestyle, moški - kvalifikacije 8.30 SKELETON ženske - 1 ./2. vožnja 11.00 SHORTTRACK 1000 m, moški - predtekmovanja; 5000 m-štafeta, moški - predtekmovanja 16.00 UMETNOSTNO DRSANJE moški - kratki program 6.00 KRLING ženske - predtekmovanje: Kanada - Danska, Kitajska - Velika Britanija, Švica - Švedska, 11.00 moški -predtekmovanje Švica - Rusija, Kanada -Danska, Norveška - Švedska, Velika Britanija - ZDA, 16.00 ženske -predtekmovanje Švedska - Danska, Rusija - Južna Koreja, Švica - Kanada, Japonska - ZDA 9.00 HOKEJ - ženske - skupina B: Japonska - Nemčija, 18.00 Švedska -Rusija; moški - skupina A: 13.30 Rusija -Slovenija (Bolšoj), 13.30 Slovaška - ZDA (Šajba), moški - skupina B: 9.00 Finska -Avstrija (Bolšoj), 18.00 Kanada - Norveška (Bolšoj) / ŠPORT Četrtek, 13. februarja 2014 21 nogomet - Črna sreda za Kras v zaostali tekmi elitne lige na proseški Rouni Poškodbi (ena hujša), izključitev in le točka Kras Repen - Virtus Corno 1:1 (1:0) Strelca: Grujic v 34. min iz 11-m in Diaw v 88. min. Kras: Calligaro, Tawgui (od 50. La Pasquala), Colavetta, Capalbo, Božič, Ar-čaba, Spetič, Grujic, Kneževič (od 60. Car-li), Žlogar, Maio (od 89. Petracci). Trener: Zupan. Virtus Corno: Simonelli, Missio, De Blasi, Bolsico, Zanon, Libri, Zampa, Osso Armellino, Diaw, Pascoletti, Zucchiati. Trener: Tortolo. Rdeč karton: Spetič v 71. min. (dvojni opomin). Črna sreda za repenski Kras, ki je poleg dveh točk za kak mesec izgubil tudi ka-petana Radenka Kneževiča. 34-letni sežanski napadalec se je v prvem delu drugega polčasa huje poškodoval. Po neuspešni gol akciji je preskočil vratarja in se zaletel v mrežo ob golu. »Skušal sem z rokama ubraniti glavo. Naposled sem se znašel na tleh in z močno bolečino v roki. Hitro sem pomislil, da je poškodba hujša,« se včerajšnjega dogodka spominja Kneževič, ki ga je po tekmi Krasova zdravnica Katja Simunich (ob igrišču mu je nudila prvo pomoč) odpeljala v izolsko bolnišnico. »Počena je nadlahtnica, to je kost nad komolcem. Jutri (danes op. av.) se bodo travmatologi odločili, ali bo potrebna operacija, ali pa ne,« nam je sinoči po telefonu povedal Krasov kapetan, ki je noč prespal v bolnišnici. Hujša poškodba je dejansko osenčila včerajšnjo tekmo, ki je bila precej živčna in vse prej kot atraktivna. Prvi strel v vrata so za sredo popoldne številni gledalci videli šele po četrt ure. Sprožil ga je gostujoči igralec, vratar Calligaro ga je brez težav strel ubranil. V prvem polčasu so bili gostje nekoliko nevarnejši od Krasa, saj so zgrešili vsaj dve izjemni priložnosti za gol. Povedel pa je Kras. V 34. minuti je enajstmetrovko (izboril si jo je Maio) uspešno izvedel Grujic. V drugem polčasu se slika na igrišču ni bistveno spremenila. Obe moštvi še naprej nista blesteli. Lepše priložnosti za gol so imeli gostitelji, čeprav mrežo so zatresli gostje. Po Kneževičevi poškodbi (pred tem je moral zaradi poškodbe gležnja zapustiti igrišče tudi Tawgui) je sodnik pokazal rdeč karton Spetiču, tako da je moral trener Branko Zupan spremeniti taktično posta- vitev. Da je Spetič pomemben igralec pri rdeče-belih, smo vedeli. Včeraj pa še potrditev: gostje so se z možem več na igrišču opogumili in dve minuti pred koncem tekme tudi izenačili z odličnim Diawom, ki je bil stalno trn v peti Krasovi obrambi. Po golu Corna so imeli rdeče-beli še dve lepi priložnosti za drugi gol. La Pasquala je z močnim strelom zadel stičišče prečke in vra-tnice. Nato je proti golu letel še Petraccijev strel, ki pa ga je prestregel gostujoči branilec pred golovo črto. Po trikratnem sodnikovem žvižgu je bil vse pozornosti deležen le Kneževič, ki so ga pospremili do avta in ga nato odpeljali proti bolnici. Zvečer je Krasov tabor nekoliko razveselila novica, da tudi drugouvrščena Fontanafredda ni zmagala. V gosteh v San Danieleju so igrali neodločeno 1:1. (jng) Ostali izidi: San Daniele - Fontanafredda 1:1, Gradisca - San Luigi 0:0, Ge-monese - Cjarlins 1:1, Rinignano - Muggia 2:1, Lumignacco - Tolmezzo 0:1, Manza-nese - Tricesimo 1:2. Državni pokal, med-deželna faza: Chions - Mori 1:1. Sežanski igralec Krasa Luka Spetič je moral zaradi rdečega kartona predčasno z igrišča fotodamj@n alpsko smučanje - Odpadla preizkušnja na Cerknem Nov koledar tekem PSP Prva tekma bo v kraju Forni di Sopra v nedeljo, 23. februarja, v organizaciji SK Brdina Organizatorji Primorskega smučarskega pokala (PSP) letos nimajo sreče. Zaradi vremenskih razmer v Sloveniji tekme PSP-ja ne bo niti ta konec tedna, ko bi prvo preizkušnjo moralo gostiti smučišče na Cerknem. V torek se je v Sežani sestal ožji odbor, ki je določil prenovljen koledar tekem. PSP bo letos dvignil zastor šele v nedeljo, 23. februarja, ko bo na vrsti Pokal Nova v organizaciji SK Brdina v kraju Forni di Sopra. V soboto, 1. marca bo v Cerknem Miškotov pokal (SK Kalič), teden dni kasneje, v soboto, 8. marca, pa bo v smučarskem centru Forni di Sopra Pokal prijateljstva treh dežel v organizaciji SK Devin. PSP bo zaključila tekma na Cerknem v organizaciji SK Ja-vornik v nedeljo, 23. marca. V primeru, da bi ena izmed tekem odpadla, imajo organizatorji na razpolago še termin zadnji konec tedna v marcu. Nagraje- vanje bo predvidoma v soboto, 26. aprila v prostorih Restavracije Bita v Križu z začetkom ob 17. uri. Tretjič Kekec na smučeh Že tretjič bodo na progi Cimacuta v kraju Forni di Sopra organizirali Kekca na smučeh, tekmo za vse tečajnike smučanja in deskanja, ki so osnove zimskih športov nabirali na sobotnih in nedeljskih tečajih vseh slovenskih smučarskih društev v Italiji. Tekmo priredja letos SK Devin v sodelovanju z ZSŠDI in prvič z organizacijo učiteljev smučanja OOZUS v nedeljo, 16. februarja 2014. Težavnost proge bo primerna za vse stopnje znanja: start bo ob 12.30, pred tem pa bo možen ogled proge. »Na tej tekmi ni pomemben čas, saj ne bo stopničk. Vsak nastopajoč bo prejel lesenega ska-kača,« je še pojasnila podpredsednica SK Devin Nadja Kralj. namizni tenis - Zgoniški Kras v ženskih in moških prvenstvih Krasovke v B-ligi nepremagljive in prve na lestvici, v nižjih ligah pa manj uspešni Tri krat 4:0. Tako bi lahko s številkami strnili nedeljski podvig namiznoteniških B ligašic Krasa, proti katerim nobena od treh nasprotnikovih ekip ni našla pravega orožja. Podvig zaobjema tudi začasno osvojitev prvega mesta na lestvici, potem ko je Kras plul v nevarnih vodah, na predzadnjem mestu. Na najboljši način so Sonja Doljak, Damjana Sedmak in Sonja Mi-lič začeli že proti TT Duomofolgore Tre-viso bivšega krasovega trenerja Matjaža Šercerja ter jim prepustile vsega skupaj le tri sete. Še največ dela je imela Doljakova proti Chiari Visentin (3:2), to pa je bilo tudi vse. V naslednji tekmi proti DAronco iz Gumina je omembe vreden prvi dvoboj med bivšo borovko Laro Posega in spet Sonjo Doljak, ki se je tudi zaključil v korist kra-sovke, čeprav s kančkom sreče (3:2). Mili-čeva in Sedmakova sta tudi odlično opravili svojo nalogo proti Ester Londero in An-ni Gubbiani. Še najbolj razveseljiv je izid zadnje tekme proti homogeni ekipi TT Sar-meola, ki ima v svoji sredi nevarno Marto Toffanin. Ravno proti njej je Doljakovo čakala težka naloga, ponovil pa se je poziti- ven rezultat 3:2 za predstavnico zgoniške-ga društva. Dve točki je osvojila tudi Mi-ličeva, Sedmakova pa eno. Skratka popolno zmagoslavje, saj nobena krasovka ni zapustila igrišča premagana. V moški C2-ligi so krasovci tokrat izgubili s 5:2 proti solidni TT Trieste Si-stiana. Začeli so sicer dobro, saj je Gianni Krasovka (ženska B-liga) Damjana Sedmak v akciji v nedeljo v Zgoniku fotodamj@n Rotella presenetil boljšega Maurizia Bom-baceja (3:2). Za drugo osvojeno točko pa so morali čakati vse do šestega dvoboja, ko je mladi Alessio Stibiel premagal izkušenega Vittoria Lubrana (3:1). Fabianiju Tomu pa tokrat ni šlo od rok. Tale izid pa kra-sovcem ne pretirano škoduje, ker so še naprej trdno zasidrani na četrtem mestu. nogomet - Pokal V polfinalu Napoli zmlel Romo NEAPELJ - V drugem povratnem pol-finalu državnega pokala je Napoli kar s 3:0 premagal Romo in se uvrstil v pokalni finale, v katerem bo 3. maja v Rimu igral proti Fio-rentini. Ekipa trenerja Beniteza je povedla že v prvem polčasu s Callejonom. V drugem delu sta mrežo Rome zatresla še Higuain in Jorginho. Tekmo si je ogledal tudi nekdanji zvezdnik Napolija in Argentine Maradona. A-LIGA - 24. krog, jutri (20.45): Milan - Bologna. DRAG PRIMORSKI PRESTOP -Slovenski nogometni reprezentant Tim Matavž, doma iz Šempetra pri Novi Gorici, je tik pred prestopom iz nizozemskega PSV-ja v ruski Rubin Kazan, saj je moštvo iz Eindhovna sprejelo ponudbo za napadalca. Matavž je v PSV prestopil leta 2011, pred tem pa je igral za Gorico in Groningen. Rubin naj bi za Matavža Nizozemcem odštel okoli osem milijonov evrov. PORAZ V ITALIJI - Odbojkarji Calcita Volleyballa so na povratni četrtfinalni tekmi pokala challenege izgubili proti An-dreoli Latini z 0:3 (-16, -18, -21) in se poslovili od nadaljevanja tekmovanja, saj so domačo tekmo prav tako izgubili z 1:3. SMRTNA KOSA - Južnoafriški kolesar na stezi Jeanne Nell je med dirko v keirinu v Cape Townu padel, po hudih poškodbah glave pa je kasneje umrl v bolnišnici. Po dolgem premoru pa so spet zaigrale C ligašice, ki so enkrat za las izgubile, enkrat pa brez težav zmagale. Proti DAronco Gemona sta Giada Sardo in Martina Bresciani klonili šele v petem odločilnem dvoboju. Nedvomno zadovoljni pa sta bili z izidom 5:0 proti TT Quadrifogliu, kateremu sta prepustili le drobtinice. V moški D-1 ligi pa zabeležimo zopet dvojni poraz. V skupini A Krasu ne gre, saj je bil TT Isontino boljši za 5:3. »Vsakič nam malo manjka, da dosežemo zmago, že celo sezono se nam to dogaja«, se je pritoževal Ettore Malorgio, ki je v soboto dosegel točko. Tudi Simone Giorgi in Robert Milič sta prispevala vsak po eno. Zadnjemu mestu na lestvici se ni mogoče več izogniti, play out bo edina rešitev. Kras B je tudi izgubil s 5:2 proti TT Fiumicellu. Točki sta osvojili Li-vio Tagliapietra proti Cosimu Immune (3:2) ter Katarina Milič proti Gabriele-ju Fabrisu po lepi predstavi (3:2). Četrto mesto na lestvici pomeni tudi boljše izhodišče v fazi play-outa. (R) košarka Slovenska igralka v Carigrad Slovenska košarkarica Kathrin Susanj (letnik 2000), ki nastopa pri miljskem Interclubu, bo avgusta nastopila na mednarodnem kampu v Carigradu. Tja bo odpotovala kot edina italijanska predstavnica: dijakinjo 3. razreda nižje srednje šole Cirila in Metoda na Ka-tinari so izbrali selektorji državne mladinske reprezentance, prav tako bo tja odpotoval še najperspektivnejši italijanski košarkar letnika 2000. Dogodek bo stekel v sklopu svetovnega ženskega prvenstva, ki bo avgusta meseca v Turčiji. Susa-njeva igra pri miljskem klubu v prvenstvu U15 in U14, izstopa po višini, igra na bekovski poziciji, odlikuje se po dobrih fizičnih sposobnostih, spretna je z obema rokama. Redno trenira v deželni reprezentanci Azzurrina, pred nekaj meseci pa se je udeležila tudi treninga najboljših igralk severne Italije. prej do novice www.primorski.eu1 i NAJDI NAS NA FACEBOOKU primorski_sport 22 Četrtek, 13. februarja 2014 ŠPORT / NEPRODORNA GAJA Gropajsko-padriška Gaja je v zaostalem krogu 3. amaterske lige gostovala v Ločniku in proti zadnjemu na lestvici iztrgala zgolj točko. »Pravzaprav bi lahko tudi izgubili, saj so najlepšo priložnost za gol imeli prav domačini,« je po tekmi povedal podpresednik Gaje Valter Milkovič, ki je še dodal: »Tudi mi smo bili nekajkrat nevarni. Proti vratom sta lepo, toda neuspešno streljala Prodanovič in Vrše.« Lucinico - Gaja 0:0 Gaja: Klun, Cerkvenic (Madotto), Pečar (Jan-kovic), Gargiuolo, Missi, Bernetič, Perlangeli, Sbrocchi, Milič (na sliki) (Prodanovič). MLADOST SE JE PREBUDILA PREPOZNO Po štirih zaporednih zmagah je Mladost izgubila. Potem ko so v prvem delu srečanja v glavnem gospodarili na igrišču, je Fiumicello povedel po prvem protinapadu v 15. minuti. Nato je Mladost ponovno napadala, a ni nikoli resneje ogrozila nasprotnikovih vrat. Po petnajstih minutah v drugem polčasu pa je Fiumicello podvojil. Napadalci domače ekipe so se izkazali za zelo učinkovite, ko so dosegli še tretji zadetek. Gostje so nato odreagirali in v zelo kratkem časovnem odmiku dvakrat zadeli z Erosem Kogojem in Vizintinom. V preostalih petih minutah so se Skarabot in soigralci podali v napad, a se je Fiumicello dobro branil, tako da se je na koncu tudi veselil zmage. (av) Fiumicello - Mladost 3:2 (1:0) Strelca: 78. Kogoj E., 86. Vizintin. Mladost: Ballerino, Bagon, Patessio (Bressan), Buffolin, Kogoj S. (Vizintin), Marušič (Furlan), Peric M., Kogoj E., Cadez, Ferletič (Tison), Skarabot. PRIMORJE PREMAGALO VODILNEGA Po živahni in proti koncu razburljivi tekmi je Primorje zasluženo premagalo ekipo Audaxa, ki je prva na lestvici. Tekma se ni začela najbolje za domačo ekipo, ki je po desetih minutah izgubljala z 0:1. Gostitelji pa se niso dali in v 25. minuti izenačili z enajstmetrovko Castiglioneja. Audax je pred polčasom spet povedel. Primorje je v drugem polčasu začelo odločno in ustvarilo nekaj ugodnih priložnosti za gol. Izenačilo je sredi polčasa s Kandenom. Končnica srečanja je bila precej razburljiva, Primorju pa je uspelo pet minut pred koncem tekme doseči zmagoviti zadetek z Danielijem. (lako) Primorje - Audax 3:2 (1:2) Strelci: Castiglione 11-m v 25.; Kandem v 63., Danieli v 85. Primorje: Giardirri, Udina, Mihic, Michieli, Issich, Zidarich (Kandem), Romano (Jarc), Mescia, Danieli, Castiglione, Altin (Paoletti). Rdeč karton: Giardirri v 94. min. nogomet - Zaostali krog promocijske lige Zadovoljni s točko Trieste Calcio - Vesna 1:1 (0:1) Strelca: Gianneo v 28., Fantina (TC) v 51. Vesna: Carli, A. Kerpan, Rebula, Božič, Škrbina, Pin, Dragosavljevič, Vitali, Venturini (od 63. Božičič), Muiesan, Gianneo. Trener: Zannutig. Proti zagrizenemu tržaškemu tekmecu iz Svetega Sergija si je Vesna v zaostalem krogu promocijske lige izborila točko. Trieste Calcio spada med najboljše tekmece prvenstva, ki odkrito cilja na uvrstitev za napredovanje v višjo ligo. Obe ekipi sta uprizorili dokaj dopadljivo in uravnovešeno srečanje, kjer so domačini prednjačili v boljši in razčlenjeni napadalni fazi, Križani pa so nasprotnikovo obrambo spravljali v večje težave s hitrimi protinapadi. Trieste calcio je sicer začel bolj agresivno, vendar je Vesnin vratar Carli uspešno branil vrata pred prvimi poskusi Tržačanov. Tekla je 10. minuta, ko je Albert Kerpan po preigravanju na desnem boku uspešno podal Gianneu, ki je iz dobrega položaja za las oplazil vratnico. Vesna se je po medlem začetku le zdramila. V 13. minuti je še poskušal Rebula iz razdalje, sodnik pa je dopuščal dokaj grobo igro na sredini igrišča, ki je postopoma dvigovala napetost med ekipama. Po daljši akciji domače ekipe se je dvojica Muiesan-Gianneo v 20. minuti s hitrimi podajami prikazala pred nasprotnikovim vratarjem. Muiesan je tudi zatresel mrežo, a se je znašel v prepovedanem položaju. Na zadetek pa je bilo treba čakati na 28. minuto. Gianneo je pred kazenskim prostorom uplenil odbito žogo in z visoko parabolo poslal žogo v sedmico. Domačini nikakor niso občutili Vesninega vodstva in tri minute kasneje so prodrli skozi kriško obrabno linijo. Rebula je stegnil nogo in navidezno porušil tržaškega napadalca, sod- KOŠARKA - D-liga Sokol že jutri na gostovanju v Krminu V 15. krogu košarkarske D-li-ge bo nabrežinski Sokol igral že jutri v gosteh proti krminski Albi, ki je na zadnji tekmi pri Briščikih premagala Kontovel. Tekma bo jutri zvečer ob 20.45 v Krminu. nik pa mu je prizanesel ob nezadovoljstvu publike in domače klopi. Vesna je do premora nekoliko umirila ritem igre, po vrnitvi iz slačilnice pa je v ospredje stopil domači vezni igralec Fantina. V protinapadu mu je v 51. minuti uspelo preigravanje številnih Vesninih majic in sunkovit diagonalni strel, ki je postavil izid na 1:1. Ekipi sta se nato raztegnili, več priložnosti so imeli domači napadalci, katerim se je kar dvakrat uspešno zoperstavil vratar Carli. S točko se ekipi nista zadovoljili. V 18. minuti je na igrišče stopil Božičič, ki je pred dnevi zbolel za gripo, in nekoliko zvišal težišče kriške enajsterice proti špici napada, vendar se stanje v golih ni spremenilo. V končni srečanja je bilo kar nekaj grobih posegov, med temi je sodnik pokazal rumeni karton Gianneu in Albertu Kerpanu. Po srečanju je bil Vesnin trener Andrea Zannutig sicer zadovoljen z izidom. »Premor nam je bistveno skvaril ritem igre in nekoliko tudi fizično kondicijo, saj neprestano treniramo na majhnem sintetičnem igrišču, kar se v 90. minuti bistveno pozna vsem igralcem. Točka pa je proti takemu tekmecu vsekakor zelo dragocena in povsem zaslužena,« je dejal Zannutig. (mar) Ostali izidi: Isonzo - Sangiorgina 2:2, Zaule - Torviscosa 0:0, Cervignano - Seve-gliano 3:2, Ronchi - Torreanese 0:0, Ol3 -Valnatisone 4:1, Terzo - Romans 0:1. Vrstni red: Juventina 43, Zaule 42, Vesna (s tekmo manj) 41, Torviscosa 37. Vesnin nogometaš Vincenzo Gianneo je bil včeraj v Trstu natančen arhiv nogomet - Vse tri ekipe naših društev v zaostalem krogu praznih rok Korak nazaj Sovodenj in Primorca Breg utonil v gradeški laguni Taktiziranje , PLANINSKI SVET Potopisno predavanje o Amiših Nocojšnje potopisno predavanje, ki ga prireja Slovensko planinsko društvo Trst, bo še posebno zanimivo; posvečeno bo Pensilvaniji predvsem pa delu njenega nemško govorečega prebivalstva, veji protestantske verske skupnosti, ki ji mi običajno pravimo Ami-ši. Slednji so znani po preprostem načinu življenja, ki temelji predvsem na ročnem delu in življenju v skupnosti. Tudi njihov način oblačenja je zelo preprost, običajno so oblečeni v črno. Prav tako zavračajo uporabo vsakršne moderne tehnologije. Njihove družine so velike, zato so ena najhitreje rastočih skupnosti v ZDA. V Evropi pripadnikov te skupnosti nimamo. Do tujcev so običajno zadržani, ne sprejemajo Gradese - Breg 3:2 (2:1) Strelca za Breg: v 24. Nigris; v 86. Coppola Breg: Daniele Daris, Labella (De-grassi), Suttora (Denis Daris), Cok, Coppola, Omari, Moscolin (Vianello), Ber-tocchi, Martini, Marturano, Nigris. Rdeč karton: v 90. Daniele Daris. Breg je moral v Gradežu priznati premoč gostiteljev. »Pravzaprav je poraz zaslužen, saj nismo igrali dobro,« je po tekmi priznal načelnik Bregove nogometne sekcije Giuliano Prašelj. Tekma se za goste ni začela najbolje, saj je domače moštvo povedlo že v 10. minuti. Breg pa je stanje izenačil v 24. minuti z Ni-grisom. Šest minut pred koncem polčasa pa je Gradese zopet povedel z enajstmetrovko. Tudi v drugem polčasu so gostitelji imeli več od igre in malo pred koncem regularnega dela tekme povečali izid na 3:1. Nato je zaostanek zmanjšal Coppola. Proti koncu še zanimiva epizoda. Sodnik je izključil Bregovega vratarja Darisa in dosodil najstrožjo kazen. V vrata je vstopil Marturano, ki je ubranil kazenski strel. Cernutovi varovanci so imeli nato v sodnikovem dodatku še eno priložnost za gol, ki pa so jo zgrešili. jih na svoje domove. To zanimivo skupnost bo nocoj predstavila diplomirana zgodovinarka, novinarka in turistična vodička Andreja Rustja. Gostja nocojšnjega večera se posveča tudi delu v mednarodnih humanitarnih organizacijah, v teh funkciji je dalj časa preživela v omenjeni nenavadni skupnosti. S posameznimi družinami se je posvečala vsakodnevnim opravilom v hiši, v hlevu in na polju, prisostvovala pa je tudi nekaterim njihovim verskim obredom in praznikom. Med bivanjem v njihovi skupnosti, med sodelovanjem pri procesu poučevanja, zdravstvene oskrbe in v vsakdanjem življenju je imela priliko spoznati tudi skrivnostne skupine mladih, ki se odločajo ali želijo nadaljevati z amiškim načinom življenja ali bi raje odšli v Primorec - Costalunga 0:2 (0:2) Primorec: Sartori, Di Gregorio, A. Cappai, Mascarin, Lauro (R. Castrillon), D. Lodi, N. Cappai, Skolnik, Cechet (Ronci), DAvanzo, Ruzzier. Trebensko moštvo je imelo v prvem polčasu premoč in je tudi zadelo prečko z DAvanzom. Kot se je že večkrat v tem prvenstvu zgodilo, pa so bili trebenski igralci neučinkoviti v napadu. V drugem delu tekme so prevzeli pobudo v svoje roke gostje. Primorec pa je s Cechetom imel ugodno priložnost, da bi povedel svoje moštvo v vodstvo, toda sam pred vrati je poslal žogo visoko nad prečko. Costa-lunga je postajala vse bolj nevarna in po napaki Primorčeve obrambe povedla z enajstmetrovko, ki jo je v 33. minuti uspešno izvedel nekdanji napadalec Primor-ja Steiner. Primorec se je vrgel v napad, da bi stanje izenačil pri tem pa se je nevarno odkril v obrambi, kar ga je v 40. minuti drago stalo. Gostje so imeli na razpolago najstrožjo kazen, ki so jo uspešno izvedli. (lako) Sovodnje - Aquileia 0:1 (0:0) Sovodnje: Baldissin, Biasiol, Stergulz, Galliussi (od 81. Pahor), Tomsič, Bernar- »običajen svet«, ki jim med drugim nudi alkohol, študij, avtomobile, mikrovalovne pečice in potovanja. Predavanje bo v dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah, Ul. Ri-creatorio 2, ob 20.30. Pred začetkom predavanja, in sicer od 19.00 ure dalje, bodo v istih prostorih odborniki na razpolago za poravnavo društvene članarine. dis, Ščurek, Flocco, Hriberšek, Maurencig, Bajec (od 61. Berič). Čeprav je pred kratkim posijalo sonce, so se nad Sovodnjami spet pojavili črni oblaki. Igralci Sovodenj so se potrudili, še vedno pa je ekipa v nekaterih slučajih nezbrana kot v primeru prejetega zadetka, ko je obramba pozabila na nasprotnikovega igralca. To ni bila edina napaka, saj bi gol gostov lahko padel že v prvem polčasu, če bi ne Baldissin dvakrat odlično branil. Tekmo so boljše začeli gostitelji, sčasoma pa so se gostje opogumili in srečanje je bilo zelo izenačeno z dobrim ritmom. Po golu so se So-vodenjci vrgli v napad in v 59. minuti je Bia-siol zapravil dobro priložnost. Najlepšo pa je imel v 71. minuti Maurencig, ko je zgrešil sam pred vratarjem, in Sovodnje se je moralo še enkrat sprijazniti s porazom. (M.F.) Ostali izidi: Begliano - Turriaco 1:1, Muglia - Cormonese 1:1, Domio - Pieris 2:0, Ponziana - Pro Gorizia 3:1, Mariano - Isontina 1:1. 2. AL: Zarja - Alabarda 3:1 (prejšnji teden), Montebello - Azzurra 2:3, Sagrado - Campanelle 1:0, Aurisina - Centro Se-dia 2:0, Piedimonte - Roianese 2:3, Romana - S. Canzian 1:0, Villesse - S. Andrea 0:1, Moraro - Sistiana 1:3. v gorici - V soboto DP Sokolček bo prvič gostila ŠZ Olympia V soboto bo v telovadnici AŠZ Olympia v Gorici prvič izven meja Slovenije državno prvenstvo v športni gimnastiki/orodni telovadbi po programu telovadnih vaj »Sokolček« v okviru Sokol-ske zveze Slovenije. Na slovenskem tekmovanju nastopajo mladi orodni telovadci goriškega društva Olympie že vrsto let. Tekmovanje se bo začelo ob 10.00 in se bo predvidoma zaključilo okrog 13.00. Navijačica štandreške Juventine in naša bralka Nikol Kerpan - doma iz Štandreža -, ki sije ogledala torkovo tekmo pri Svetema Ivanu v Trstu med San Giovannijem in Juventino (0:1), nam je poslala zanimiv posnetek (spodaj), kako je trener svetoivanskega kluba uro pred začetkom srečanja spremenil taktično postavitev svoje ekipe, potem ko je izvedel za postavo Juventine. Tudi trenerji amaterskih ekip so zelo pozorni na taktiko in prilagajajo ekipo, glede na karakteristike nasprotnika. Ü3 Obvestila r POSTANI NAŠ SLEDILEC primorski_sport AŠD SK BRDINA obvešča, da bo v nedeljo, 16. februarja, ob priliki smučarskih tečajev na razpolago avtobusni prevoz za člane društva v Forni di Sopra. Predviden odhod avtobusa ob 6.30 iz parkirišča izpred črpalke Esso na Opčinah. Prosimo za točnost. Informacije in rezervacije: 3355476663 (Vanja ). SK DEVIN v sodelovanju z ZSSDI prireja 3. izvedbo tekme »Kekec na smučeh« v nedeljo, 16. februarja, v kraju Forni di Sopra. Vabljeni vsi tečajniki naših društev SK Brdina, SD Mladina, Spdg, Spdt, SK Devin. AŠD BREG Košarkarska sekcija prireja smučarski izlet na Zoncolan v nedeljo, 23. 2. Zbirališče pred občinsko telovadnico ob 6.45. Cena izleta je € 15,00 na osebo (smučarske karte niso vključene). Zagotovljena je dobra družba, zabava in ples ob spremljavi našega priznanega DJ-ja Alyosa Paps. Za informacije in vpisnine so vam na razpolago Aleš Stefančič 3495196951, Gioia Sala 3358445365 in Martina Mauri 3484718440. SO SPDT prireja avtobusne izlete za smučarje in ne samo. Naslednji bo v nedeljo, 16. februarja. Avtobus bo peljal najprej nesmučarje v terme Warmbad in smučarje v Gerlitzen - Osojščico. Odhod avtobusa izpred sedeža RAI, Ul. Fabio Severo, ob 6.30, iz Sesljana ob 6.45. Vpisovanje in dodatne informacije na tel. št. 3487757442 (Laura) ali na lauravenier@tiscali.it. / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 13. februarja 2014 23 SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.30 Deželni Tv dnevnik 20.50 Alpe Jadran, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno Rai Due Rai Tre 21.15 Film: Into the Sun (akc.) 23.25 Serija: The Chase 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.45 La telefonata di Bel-pietro 8.50 Show: Mattino cinque 11.00 Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Cento-vetrine 14.45 Talk show: Uomini e donne 16.10 Nad.: Il segreto 16.55 Talk show: Po-meriggio cinque 18.50 Kviz: Avanti un al-tro! 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Show: Striscia la notizia - La Voce dell'irruenza 6.10 Aktualno: UnoMattina caffe 6.30 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina 7.00 8.00, 9.00, 11.00 Dnevnik 12.00 La prova del cuoco 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Show: Verdetto finale 15.20 La vita in diretta 16.50 Dnevnik 18.50 Kviz: L'eredita 20.00 Dnevnik 20.30 Igra: Affari tuoi 21.10 Nad.: Don Matteo 23.30 Aktualno: Porta a porta 21.10 Film: Com'e bello far l'amore (kom.) 23.30 Supercinema 0.00 Nad.: I Tu-dors O Italia 1 6.40 Risanke 8.10 Serija: Zorro 8.35 Nad.: Desperate Housewives 10.00 Dnevnik: Tg2 Insieme, sledijo rubrike 11.00 I fatti vostri 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Det-to fatto 16.15 Serija: Cold Case - Delitti irrisolti 17.50 Športna rubrika 18.15 Dnevnik 18.45 Serija: Squadra Speciale Cobra 11 20.30 23.30 Dnevnik 21.00 Nan.: LOL 21.10 Serija: NCIS - Los Angeles 22.45 Serija: Blue Bloods 23.45 Il grande cocomero 6.55 Nan.: Friends 7.40 Nad.: Una mamma per amica 9.30 Serija: Everwood 11.25 Serija: Dr. House - Medical division 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 13.40 Nan.: Futurama 14.05 Nan.: Simpsonovi 14.30 Risanka: Dragon Ball GT 14.55 Nan.: The Big Bang Theory 15.50 Nan.: Due uomini e mezzo 16.40 Nan.: How I met your mother 17.30 Serija: Covert Affairs 18.30 Dnevnik 19.20 Serija: C.S.I. 21.10 Mistero 0.35 Show: Le Iene La 7 6.00 Aktualno: News Rassegna stampa 7.00 Tg Regione - Buongiorno Italia 7.30 Tg Regione - Buongiorno Regione 8.00 Talk show: Agora 10.05 Rai Parlamento -Spaziolibero 10.15 Reportaža: Mi manda RaiTre 11.15 Elisir 12.00 Dnevnik 12.45 Pane quotidiano 13.10 Rai Educational 14.00 Deželni dnevnik in Dnevnik, sledijo rubrike 14.50 Tg Regione - Leonardo, sledi Dnevnik L.I.S., Piazza Affari 15.10 Nad.: Terra Nostra 16.00 Dok.: Aspettando Geo 16.40 Dok.: Geo 19.00 0.00 Dnevnik, Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Sconosciuti 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Film: I padroni del-la notte (dram.) 23.10 Gazebo u Rete 4 6.10 Televendita Media Shopping 6.25 Serija: Chips 7.20 Serija: Miami Vice 8.20 Serija: Hunter 9.45 Nan.: Carabinieri 10.50 Ri-cette all'italiana 11.30 Dnevnik 12.00 Serija: Detective in corsia 12.55 Serija: La si-gnora in giallo 14.00 Lo sportello di Forum 15.30 Serija: Hamburg distretto 21 16.35 Nad.: My life 16.55 Film: Innamorato paz-zo 18.55 Dnevnik 19.35 Nad.: Il Segreto 20.30 Nad.: Tempesta d'amore LA 7.30 Dnevnik 7.55 Omnibus 9.45 Coffee break 11.00 L'aria che tira 13.30 Dnevnik 14.00 Kronika 14.40 Serija: Le strade di San Francisco 16.40 Serija: The district 18.10 Nan.: Il commissario Cordier 20.00 Dnevnik 20.30 Otto e mezzo 21.10 Servizio pub-blico ^ Tele 4 stavitev mnenj Odbora za zdravstvo in Odbora za infrastrukturo, prenos 14.00 Seje delovnih teles: 15. seja Komisije za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti, prenos 17.00 Seje delovnih teles: 13. seja Komisije za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti, prenos 20.00 Aktualno 20.40 Ozadja 21.30 0.05 Žarišče 21.45 Kronika 22.00 Odkrito Spored se sproti prilagaja dogajanju v Državnem zboru Koper 13.20 Dnevni program 13.25 ZOI 16.00 Biatlon - 20 km (m), prenos 16.40 Smučarski teki - 10 km (ž) 18.00 23.20 Izostritev 18.35 Vremenska napoved 18.40 23.00 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes TV dnevnik 19.25 Četrtkova športna oddaja 19.30 Hokej na ledu: Slovaška - ZDA (m) 20.30 Tg events 20.45 Ora musica 21.00 Serija: Al bed and breakfast 21.30 Dok.: City folk 22.15 Avtomobilizem 22.30 Pavle Merku - portret 23.50 Na obisku Tv Primorka 8.35 9.00, 11.00, 14.00, 17.00 Tv prodajno okno 8.45 Pravljica 9.30 19.00 ŠKL 10.30 11.30, 14.30 Videostrani 17.30 Evropski večer Lojzeta Peterleta 20.00 Predstavljamo -Študij na Univerzi v Novi Gorici 20.30 Znanstveni večer 21.50 V službi občanov - komunala Nova Gorica 22.10 Glasbeni večer, sledita Tv prodajno okno in Videostrani pop Pop TV 7.00 8.30 Dnevnik 7.25 Aktualno: Salus Tv 7.40 Dok.: Italia da scoprire 8.05 Dok.: Bor-go Italia 12.40 Rotocalco Adnkronos 13.00 Le ricette di Giorgia 13.20 16.30 Dnevnik 13.45 Rubrika: Qui studio a voi stadio 17.00 19.00, 23.30 Trieste in diretta 18.00 Cal-cio.Puntozero 19.30 20.30 Dnevnik 20.00 Happy Hour 21.00 Ring 23.00 Dnevnik Jf* Slovenija 1 6.10 Kultura 6.15 Odmevi 6.55 Dobro jutro 10.40 Kviz: Male sive celice 11.25 Odpeti pesniki 12.00 O živalih in ljudeh 12.25 Na vrtu 13.00 15.00 Poročila, športne vesti, vremenska napoved 13.30 Odkrito 14.20 Slovenci v Italiji 15.10 Mostovi -Hidak 15.45 18.35 Risanke in odd. za otroke 16.45 Dobra ura 17.00 22.40 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 18.30 Infodrom 18.55 Dnevnik 19.30 Slovenska kronika 20.05 Tarča 21.30 Prava ideja! 22.00 Odmevi 23.05 Osmi dan 23.40 Panoptikum (T Slovenija 2 7.00 Otroški program: OP! 8.00 Kviz: Male sive celice 8.45 Infodrom 8.55 Otroški kanal 10.30 Olimpijski studio 10.50 Smučarski teki - 10 km (ž), prenos 12.25 Smučanje prostega sloga - smučanje po objektih (m), pon. 13.20 Hokej na ledu: Slovenija -Rusija (m), prenos 15.50 Biatlon - 20 km (m), vključitev v prenos 17.00 Hitrostno drsanje - 1000 m (ž), pon. 17.25 Sankanje - ekipno, vključitev v prenos 18.15 Hokej na ledu: Slovaška - ZDA (m), pon. 20.20 Žrebanje Deteljice 20.30 Sočijada, večerna olimpijska oddaja 21.00 Hitrostno drsanje - 500 m (ž), pon. 21.20 Umetnostno drsanje - kratki program (m), pon. 22.35 Nad.: Samohranilec 23.30 Zabavni kanal (t Slovenija 3 6.00 21.55 Sporočamo 6.35 Primorska kronika 8.00 Seje delovnih teles: 32. nujna seja Odbora za infrastrukturo in prostor, prenos 10.00 Seje delovnih teles: Javna pred- 6.00 Risane in otr. Serije 6.50 16.50 Nad.: Vihar 7.4015.50 Nad.: Prepovedana ljubezen 8.35 9.50, 11.00 Tv prodaja 8.50 10.05 Nad.: Ko listje pada 11.15 17.55 Nad.: Divja v srcu 12.10 Serija: Opremljevalci v zasedi 12.35 Serija: Opremljamo za najemnike 13.05 Serija: Naša mala klinika 14.00 Serija: Nepremagljivi dvojec 14.55 22.15 Serija: Gasilci v Chicagu 18.55 24UR - vreme 19.00 21.45 24UR - novice 20.00 Film: Velika družina, veliko smeha (kom., i. S. Martin) 23.10 Serija: Škandal Kanal A 6.50 Risanke in otroške serije 8.1516.35 Serija: Kako sem spoznal vajino mamo 8.40 19.00 Nan.: Veliki pokovci 9.1012.55 Serija: Alarm za Kobro 1110.0517.05 Nad.: Ni-kita 10.55 Astro TV 12.25 Tv prodaja 13.50 Serija: Najbolj zeleni domovi sveta 14.20 19.30 Serija: Zmeda v zraku 14.50 Film: 14 ur 20.05 Film: 2012 (zf.) 22.45 Nad.: Lov na morilca 23.35 Film: Tek za življenje RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00, 10.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena; 10.10 Glasbeni magazin; 11.00 Studio D; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Z goriške scene; 14.40, 17.10 Music box; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Odprta knjiga: Francis Scott Fitzgerald: Veliki Gatsby - 13. nad.; 18.00 Kulturne diagonale; 19.20 Na-povednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 14.30 Poročila; 5.00 Jutro na RK; 5.30 Jutranja kronika; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s sinoptikom; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Pregled prireditev; 10.00 RK svetuje; 10.45 ZOI; 11.00 Pesem in pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Poslovne informacije; 14.00 Aktualno; 15.30 DIO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.30 Fil-mofil; 19.00 Radijski dnevnik; 20.00 Glasbeni abonma; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Od glave do rapa. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35, 17.33 Eu-roregione News; 8.40, 12.15 Pesem tedna; k 13fb . VREDNO OGLEDA HM Četrtek, 13. februarja - UMI Rai 3, ob 21.05 I padroni della notte ZDA 2007 Režija: James Gray Igrajo: Joaquin Phoenix, Eva Men-des, Mark Wahlberg in Robert Duvall New York, konec osemdesetih let. Bobby Green, priljubljeni upravitelj legendarnega nočnega kluba El Caribe v Brooklynu, je obrnil hrbet svoji družini in družinskemu poslu. Spremenil je priimek in prikril svojo povezavo z več generacijami slovitih newyorških policistov. Edina, ki ve za vse to je njegova čudovita punca Amanda. Za sabo je Bobby zapustil očeta Alberta, policijskega načelnika in brata Josepha, ki je sledil očetovim sledem in so mu pred nedavnim zaupali preiskavo o preprodaji mamil, na račun ruske mafije. Poti obeh bratov pa se znova prekrižajo, ko v policijski akciji, Joseph vdre v Bobbyjev klub in ga aretira ... 9.00, 21.00 Luoghi e sapori; 9.35 Appunta-menti; 10.15, 19.20 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35 Anteprima classifica; 11.00, 18.00 Cultura e so-cieta; 11.35 Playlist; 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 20.30 Punto e a capo; 13.35 Ora musica; 14.00, 21.30 Mi ritorni in mente; 14.35 Saranno suonati; 15.30 Dogodki dneva; 16.00 Pomeriggio ore quattro; 18.35 Nel paese delle donne; 19.30 Večerni dnevnik; 20.00 La musica scelta da radio Capodistria; 22.00 Extra extra extra; 23.00 Tutti i topi vo-gliono ballare; 0.00 Nottetempo. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.30 Kronika; 5.55 Iz sporedov; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Dobra glasba, dober dan; 9.30 Ultrazvok, oddaja o zdravju; 10.10 Pod pokrovko; 11.30 ZOI; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 16.30 Evrožvenket; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.05 Literarni večer; 21.45 Glasba; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna oddaja v angleščini in nemščini; 22.40 Stari gramofon; 23.05 Literarni nok-turno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30, 8.25 Vremenska napoved; 7.00 Kronika; 7.55 - 21.00 ZOI; 8.15 Govorim rusko; 8.45 Koledar kulturnih prireditev; 8.55 Napoved radijskega sporeda; 9.15, 17.45 Naval na šport; 9.35, 16.33 Popevki tedna; 10.00 Ambulanta 202; 10.20 Časovni trak; 10.30 Novice; 11.00 Olimpijski spomini; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 13.00 Danes do 13.00; 13.25, 18.50 Sporedi; 13.30 Hokej: Rusija - Slovenija; 15.03 RS napoveduje; 16.45 Botrstvo; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.45 Soči - pregled dneva; 21.00 Minute za country; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Proti etru. SLOVENIJA 3 7.00 Kronika; 7.20 Spored; 7.25 Glasbena ju-tranjica; 8.00 Lirični utrinek;10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Glasbeni utrip; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Razgledi in razmisleki; 13.30 Naši operni umetniki; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Svet kulture; 16.30 Mladi virtuozi; 17.00 Izšlo je; 17.30 Banchetto musicale; 19.00 Literarni nokturno;19.10 Medigra; 19.30 Glasba, gledališče... and all that jazz; 20.00 Iz arhiva Simfonikov RTV Slovenija; 21.05 Arsov forum; 22.05 Radijska igra; 23.00 Glasba 20. stol.; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.00-6.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ). APrimorski ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2014 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2014 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS - Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 24 Četrtek, 13. februarja 2014_VREME, ZANIMIVOSTI / vremenska slika Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri. V četrtek bodo pred fronto dotekali vlažni jugozahodni tokovi. V noči na petek bo vremenska fronta vplivala na vreme pri nas. V petek čez dan pa bo dotekal bolj suh zrak. Ob morju in na območju Trbiža bo v glavnem prevladovala le zmerna oblačnost. V nižinskem pasu bo več spremenljivosti, zjutraj bo verjetna kratkotrajna megla. V Predalpah in v Karniji bo oblačno s popoldanskimi rahlimi padavinami. V noči bo zmerno deževalo, nad okoli 700m pa snežilo. Sprva bo delno jasno, popoldne pa se bo na zahodu znova pooblačilo. Pihati bo začel jugozahodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od -5 do 0, na Primorskem okoli 3, najvišje dnevne od 4 do 9, na Primorskem in v vzhodnih krajih do okoli 12 stopinj C. Ponoči in zjutraj bo zmerno V noči bo prehodno deževalo, deževalo, nad okoli 700m pa nad okoli 1000m nadmorske snežilo. Že zjutraj se bo na ob- višine pa snežilo. močju Karnije začelo jasniti in podnevi bo povsod po deželi prevladovalo lepo vreme. Kanin - Na Zlebeh . . .650 Vogel ................340 Kranjska Gora.........70 Krvavec..............190 Cerkno................95 Rogla ................105 Piancavallo...... . . . .420 Forni di Sopra .......380 Zoncolan............450 Trbiž .................280 Osojščica ............180 Mokrine .............430 V Indiji v desetih letih za tretjino manj revnih NEW DELHI - Število ljudi, ki v Indiji živijo pod pragom revščine, se je v zadnjih letih zmanjšalo za 34 odstotkov. Po nedavno objavljenih vladnih podatkih je med letoma 2004 in 2005 pod mejo revščine živelo 407,4 milijonov Indijcev, med letoma 2011 in 2012 pa 270 milijonov. Prag revščine je v letih 2004 in 2005 na podeželju znašal 447 rupij oziroma 5,2 evra mesečno na prebivalca, v urbanih naseljih pa 579 rupij ali dobrih šest evrov mesečno na prebivalca. V obdobju 2011 -2012 se je meja revščine zvišala na 816 rupij na podeželju in na 1000 rupij v mestih. Zadnji podatki še kažejo, da je največ revnih živelo v zvezni državi Utar Pradeš na severu Indije. (STA) izrael - Predsednik Evropskega parlamenta na obisku Martin Schulz s kritičnim govorom v nemščini razjezil izraelske poslance JERUZALEM - Predsednik Evropskega parlamenta Martin Schulz je včeraj govoril v izraelskem parlamentu v Jeruzalemu, pri čemer pa je naletel na burne odzive. Nekatere poslance je namreč zmotilo, da Schulz "v parlamentu judovske države" govori nemško. Drugi so bili besni zaradi njegove kritike obnašanja Izraela v odnosu do Palestincev. Poslanci ultranacionalistične stranke Habajit Hajehudi (Judovski dom) gospodarskega ministra Naftalija Beneta so ob govoru Schulza vzklikali "Sramota!" in protestno zapustili dvorano. Benet je Schulzu tudi očital laganje. Na svojem profilu na spletnem družbenem omrežju Facebook je Benet menil, da je Schulz lagal, ko je trdil, da imajo Palestinci na voljo manj vode kot Izraelci. Prav tako je govoril o izraelski blokadi območja Gaze. "Predsednika Evropskega parlamenta pozivam, da se distancira od obeh lažnivih izjav," je zapisal. "Od Nemca ne bom sprejemal laži," je še poudaril. Član stranke premiera Benjamina Netanjahuja Moše Feiglin je medtem prek Facebooka sporočil, da Schulzove-ga govora ni spremljal. "Med govorom bom odsoten, saj je nesprejemljivo, da bo v parlamentu judovske države podan govor v jeziku, v katerem so naše starše trpali v železniške vagone in v kremato-rije," je zapisal. Izraelski poslanci so na Evropo besni tudi, ker po njihovem Izraelu očita gradnjo naselbin, medtem ko se kršitev človekovih pravic v Siriji komaj dotakne. Schulz je sicer menil, da je Izrael preobčutljiv. "Vzajemna kritika je v demokracijah nekaj običajnega," je dejal novinarjem. "EU ostaja zvesta posebnemu odnosu z Izraelom, a to ne pomeni, da se mora strinjati z vsako odločitvijo izraelske vlade," je poudaril. (STA) V Južni Koreji znova množična poroka sekte Moon SEUL - V Južni Koreji se je včeraj poročilo okoli 2500 parov, med katerimi so se nekateri spoznali komaj pred nekaj dnevi. Obred je potekal v prostorih sekte Združitvena cerkev v Gapyeongu, vzhodno od Seula. To je šele drugi tak dogodek po smrti ustanovitelja sekte Sun Myung Moona. Množična poročna slavja so že dolgo zaščitni znak Združitvene cerkve oziroma sekte Moon. Leta 1997 je Sun Myung Moon v Washingtonu poročil 30.000 parov, dve leti kasneje pa je 21.000 parov napolnilo olimpijski stadion v Seulu. Ustanovitelj sekte je umrl septembra 2012, star 92 let. (STA) Predsednik Evropskega parlamenta Martin Schulz polaga venec v muzeju holokavsta Jad Vašem v Jeruzalemu ansa svoboda tiska - Novinarji brez meja Slovenija in Italija sta napredovali, ZDA navzdol WASHINGTON - Organizacija Novinarji brez meja je v svojem zadnjem poročilu o novinarski svobodi po svetu ZDA uvrstila šele na 46. mesto med 180 državami, predvsem zaradi pritiska vlade na medije in žvi-žgače, ki spravljajo v javnost zaupne informacije. Lani so bile 13. Letos pa sta na lestvici Novinarjev brez meja napredovali Slovenija in Italija. Slovenija je od lani napredovala za eno mesto na 34. mesto, Italija pa kar za devet mest na 49. mesto. Za Italijo je to pomemben premik, saj se spet nahaja v skupini velikih evropskih držav. Pred Slovenijo so od nekdanjih zda - Varnost in ohranjanje narave Washington v boj proti razširjeni trgovini s slonovino WASHINGTON - Administracija predsednika ZDA Baracka Obame je objavila nacionalno strategijo boja proti trgovini z divjimi živalmi, med drugim s slonovino, ker to predstavlja resno grožnjo svetovni varnosti in ohranjanju narave. Iz Afrike bo povsem prepovedan komercialni uvoz slono-vine, vključno s starinami. Izvoz pa bo mogoč v izjemnih primerih. ZDA bodo prepovedale tudi trgovino med zveznimi državami, razen za slonovino iz Afrike uvoženo pred letom 1990 in iz Azije pred letom 1975. Trgovina s starinami iz slonovi-ne, kot so na primer pištole s tovrs- tnimi ročaji, pa bo dovoljena le, če bo šlo za starine, ki so potrjeno starejše od 100 let. V Afriki je morda le še pol milijona slonov, na leto pa jih pobijejo okrog 35.000. Trgovina s slonovino na leto navrže do deset milijard dolarjev in pomaga financirati oborožene spopade v Afriki, na kar je nedavno z resolucijo opozoril tudi Varnostni svet ZN. ZDA sicer ne bodo povsem prepovedale uvoza slonovine iz Afrike. Američani bodo lahko še naprej potovali v Afriko in pobijali slone, kjer je to dovoljeno, domov pa bodo lahko pripeljali dve trofeji na lovca na leto. (STA) socialističnih držav na lestvici Češka (13.), Poljska (19.), Slovaška (20.) in Litva (32.). Velika Britanija se je uvrstila tik pred Slovenijo na 33. mesto, za Slovenijo pa je Španija na 35. mestu in Francija na 39. mestu. Slovenija je od leta 2012 na lestvici napredovala za dve mesti. Najslabše uvrščena članica EU na lestvici je Bolgarija na 100. mestu. Novinarji brez meja so na prvo mesto po novinarski svobodi v svetu ponovno uvrstili Finsko, na zadnje pa Eritrejo. Organizacija na splošno ugotavlja poslabšanje položaja na Bližnjem vzhodu, v Afriki in Aziji, med državami, ki so opazno napredovale, pa so Panama, Dominikanska republika, Bolivija in Južna Afrika. Izjemno nevarna je postala Sirija, kjer so po besedah ameriške direktorice Novinarjev brez meja Delphine Halgand lani ubili 45 novinarskih delavcev, od začetka državljanske vojne marca 2011 pa več kot 130. Poleg tega je v Siriji trenutno ugrabljenih, pogrešanih ali zaprtih 16 tujih novinarjev in 26 tujih novinarskih delavcev. Sirija je uvrščena na 177. mesto, pred Turkmenijo, Severno Korejo in Eritrejo. V Afriki postaja velik problem pojav, ki mu Novinarji brez meja pravijo privatizacija nasilja. Nedržavni dejavniki so tisti, ki postajajo glavni vir nasilja nad novinarji. Na primer razne uporniške skupine, kot je M23 v DR Kongu in milica al Šabab v Somaliji. Položaj se je krepko poslabšal tudi v Vietnamu, kjer o se oblasti spravile na zatiranje družabnih medijev. Vietnam je zdrsnil na 174. mesto, tik pred Kitajsko in Somalijo.