"PROLETARET JE DELAVSKI UST ZA misleče čitatelje. •v ST. — NO. 1256. ___ .... _______ _____ OFflCIAL ORGAN JUGOSLAV FEDERATION. S. P.ULA3ILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE m —oiM-rta— —Iff Dwhw 4. I »»T. mt tlo hM mffitm DRUGI NAJSTAREJŠI jugoslovanski socialistični list. SISTEM. »t CM——. hi.wi.4t t K« Act mt C+mgfmm *t mare4 >»4. 1ST». CHICAGO, ILL., 8. OKTOBRA, (OCTOBER 8.) 1931^ v LETO—VOL. XXVI. PROTEKTIRA ZLOCINSTVA IN KRIVICE SOVRAMI DELAVCEV ZA VEČJE IN BROZNEJSE1ECE TER MUČENJA Tisoče roparjev, ki so okradli ljudi za milijone, je na pre stem. Mnogi borci za pravice so v zaporu Izmed okrog petdeset obtoženih bankirjev v Chicagu, ki so zapasli ljudske milijone, sta bila samo dva že na zaslišanju, toda še nihče ni bil kaznovan. V New Yorku so obtožili nekaj bankirjev, kateri so pripravili tisočere družine ob vse, kar so si pritrgale v življenju. Obtožili so nekaj graftarjev, več sto drugih pa je bilo podvrženih preiskavi pred posebno državno komisijo, katera je ugotovila, da znašajo tatvine v obliki grafta milijone dolarjev na leto, toda nihče teh kršilcev postav ni pod ključem. S svojimi zakoni so napravili vse polno legalnih ovinkov, po katerih se ogibajo kazni tudi potem ko jim je zločin že dokazan. Ječe so le za upornike in izvržke Glavarji okrajev, župani mest, governerji držav in drugi visoki uradniki ne grade ječ za korumpirane poli-tičarje, niti ne za krvosese, ki bogate na račun srag, zdravja in bede milijonov ,nego jih grade za one v nižinah ljudskih plasti. Celo organizirani morilci so večinoma na prostem, istotako posestniki trusta za razpečavanje alkoholnih pijač, posestniki igralnic, bordelov in sličnih nezakonitih poklicov. Privilegij kršiti postave je v tej deželi prav tako naprodaj kakor ljubezen v bordelu. Celo kapitalistični dnevniki so prisiljeni nemalokrat grajati tega ali onega sodnika, ker preočividno protektira bosse velikih zločinskih kartelov. Opirajo se na "tehnikalije", samo da oproste privilegirane kršilce. V takih razmerah s takimi uradniki je torej nemogoče odpraviti zločinstva in korupcijo. Vzlic temu vodijo zagovorniki reakcije propagando za še večje in groz-nejše ječe. Butlerjeva definicija mučilnic Dne 26. septembra je v East Orange, N. J., obsojal general Smedley D. Butler one, ki so za odpravo takozva-ne "third degree", kar znači mučilne metode nad jetniki, bodisi da se jih prisili priznati zločin katerega so obdol-ženi, ali pa so mučeni zato, ker jih kdo na policiji ali v ječi sovraži. Zelo se je hudoval nad Wickershamovo komisijo, ker je v svojem poročilu naglašala, da je "third degree" metoda ne samo stopnja barbarske podivjanosti, nego dokazuje, da policiji ali upravi jetnišnice manjka inteligentnosti za razumno razreševanje zločinov ali za uvajanje discipline v zaporih.. General je v svojem govoru med drugim razglasil sledeči evangelij: « 4 "Spremenite policijske postaje in ječe v najstrašnejše prostore na svetu. Ako storite to, bo vsakogar groza pred njimi in se jih bo varoval." Navidezno se glasi za neuke ljudi generalovo priporočilo mikavno in praktično. Cisto drugačno sliko pa dobimo, ako si predočimo dejstvo, da se ogromna večina vseh večjih zločincev varuje ječ že zdaj z vso spretnostjo. V zaporih so največ mali kršilci prohibicije, morilci in roparji iz nižin, degeneriranci in sploh ljudje, katere je kapitalizem s svojimi slumsi in degradacijami stlačil v nižine. ; Ni potrebno, da vedno tako ostane Voditelji Ameriške legije in mnogi drugi reakcio-narji propagirajo, da naj vlada proglasi posebno stanje in predsednik naj si imenuje odbor narodne obrambe, kakor ga je imel med vojno. Zakon, ki mu to dovoljuje, je bil sprejet 1. 1916 in še ni bil preklican. Ako se bodo mogotci to jesen zbali radikalnega vala, pa bo zakon spet uve-ljaven in ječe se bodo začele polniti s takimi ljudmi, kateri so resnično v borbi proti zločinstvom in socialnim krivicam. Ni pa potrebno, da tako razmerje trajno ostane. Ljudstvo ima pravico spremeniti uredbo tako, da bodo ječe res prostor, kamor bo družba v interesu svoje varnosti poslala vse nenormalne in pokvarjene ljudi. Ječe v taki uredbi pa bodo bolj bolnišnice in poboljševalnice kakor pa zapori v današnjem in Butlerjevem pomenu besede. PROVOKACUA JAPONSKE V MANDŽURIJI TEŽKO POSREČEN BEG IZ ITALIJE PRED FAŠISTIČNIM TERORJEM Japonski imperializem ima resen namen polastiti »e Mandžurije ne le gospodarsko, nego si jo tudi politično podjarmiti. Pred par fedni je svet iznenadila vest, da je japonska armada okupiral» važno mesto Mukden v Mandžuriji in da je zavzela tudi mnoge druge strategične točke. Kitajci so prcrte stirali, kitajski vseučeliščniki v Nankingu so kitajskega vojnega ministra skoro do »mrti pretepli, ker ni nastopil drastično zoper Japonsko, in milijoni Kitajcev se navdušujejo za vojn3 proti mikadu, toda kitajska vlada se pač predobro zaveda, da je vzlic eferomnosti svoje deže'e brez moči v primeri z malo, toda n« j moderne j še miltarizirano Japonsko. Pač p a se je kitajska vlada obrnila zelo energično na ligo narodov za posredovanje in tudi na vlado Zed. držav, dobila pa je nezadovoljiv odziv. Liga narodov ni storila drugega kot da je Japonsko in Kitajsko vljudno naprosila, da naj prenehata s sovražnostmi, kakor da so Kitajci toliko krivi kot Japonci. V enakem smislu se glasi tudi ameriška "pomirjevalna" nota. Časopisje v sovjetski Rusiji dolži vse skupaj, da namenoma pomagajo japonskemu imperializmu, kar sicer ni dobesedno res, resnica pa je, da mu velesile v tem slučaju ni&o napravile ovir. Na sliki so japonske čete, ki so prišle v Mukden. V sredi je maršal Čansuelin, poveljnik kitajskih čet v Mandžuriji, katere pa so se umaknile brez boja. Iz takih incidentov je razvidno, da je vcijne nemogoče docela odpraviti, dokler ne bodo odpravljeni vzroki, radi katerih nastajajo. Temeljni vzrok vojnam in kaosu v družbenem organiz mu pa je kapitalizem in njegov imperializem. Rajše kot da bi pustili svoja življenja minevati pod fašističnim terorjem, je šest političnih jetnikov v Sardiniji pobegnilo iz fašistične kaznilnice. Na beg so se v vseh potankostih pripravili, plavali skriti v vodi in se potem vkrcali v mal pripravljen čoln, katerega so metali valovi na širokem morju med Sardinijo in algirsfcim obrežjem tri in pol dne, predno so se rešili na neko francosko ladjo. Bili so že brez pitne vode in hrane ter v borbi z razburkanim morjem do smrti izmučeni. Povedali so, da jim je hudo, ker so morali pustiti družine v Italiji, toda teror je postal zanje nevzdržen in so riskirali življenje rajše na begu nego da bi ga jim fašistična brutalnost polagoma izpila. Starost beguncev je od 19 do 28 let. Med njimi je en rudar, šofer, mesar, brivec, zidar in< ribič. Naselili so se v Franciji. Dne 30. sept. je bilo v Rimu obsojenih 51 oseb na 161 let ječe in visoke denarne kazni, ker jih je oblast obdolžila, da so komunisti in da širijo državi nevarne letake. ŠTEVILO BEDNIH NAGLO NARAŠČA, PLAČEi SE NIZAJO Ogromno znižanje zaslužka spravilo v bedo stotisoče ljudi.—Nešteto! družin apelira za pomoč. Mezde v skupni vsoti so bile •znižane glasom statistike delavskega biroja v Washing^onu v zadnjem letu 20.8 odstotkov, letošnje znižanje pa bo še višje. Število zaposljeniih se je znižalo lani okrog 12 odstotkov. Število družin v Chicagu, katere se obračajo na dobrodelne družbe za pomoč, je naraslo za nad 800 odstotkov, kar najboljše pojasni ogromno večanje bede. KDO RAZDIRA DRUŽINSKO ŽIVLJENJE, POVE STATISTIKA V prvih devetih mesecih tega leta so poroke v čikaš-kem okraju naxadovale šestnajst,odstotkov in v približno \enaki meri »v vseh drugih ameriških mestih. Na drugi strani pa število raz po rok narašča. Oboje je posledica sedanjih gospodarskih razmer. Tudi samomori se množeVsIed istega vzroka.1 Dolgo let je kapitalistična propaganda zatrjevala ljudem, da bo socializem razdrl družino«. V resnici >o razbija kapitalizem. Socializem Jo bo šele utrdil, ker ji bo dal podlago ekonomske sigurnosti. Tisoče in tisoče mladih ljudi, ki bi si Iradi napravili dom, todlagajo, ker nimajo zaslužka. Bodočnost jim malo obeta, pravzaprav nič, dokler ostane sedanji sistem. V interesu družine in 'človeštva sploh je* da si čimprej izvojuje socializem.. KONVENCIJA AMERIŠKE DELAVSKE FEDERACIJE 0 VAŽNIH PROBLEMIH Nepravi prostor za zborovanje.—Pivo, socialno zavarovanje in znižavanje plač.—Skrahirana politika Statistika useljevanja V prvih 7. mesecih tega leta je bilo pripuščenih v Zed. države 24,818 priseljencev, izselilo pa se jih je v istem času 57,876. Izmed teh jih je bilo 11,315 deportiranih, 7,164 je bilo podvrženih deportaciji, toda oblast jim je na prošnjo dovolila, da so se izselili svobodno, 38,566 pa jih je-odpotovalo prostovoljno. Kredit zvezne vlade Ko je zvezna vlada dala nedavno v nakup za 800 milijonov dolarjev bondov, je prišlo do 3. septembra zanje dvakrat toliko naročil. V istem času je ponudila v nakup svoje bonde čikaška Cook County, ki pa ni dobila odjemalcev. Sploh se bondi občin in okrajev zdaj težko prodajajo, ker so po zaslugi republikanskih-demokrat-skih administracij zadolženi do praga bankrotiranja. Izjema je samo mesto Milwaukee. KLUBI JSZ delujte za čimboljši USPEH svojih shodov, veselic in drugih priredb M Prošli pondeljek se je v Van-couverju, B. C., zbrala delegacija u ii i j Ameriške delavske federacije (American Federa-tion of Labor) na 51. redni konvenciji, na kateri razpravljajo o problemih stiokovno organiziranega delavstva. Pomen ameriških umij je v primeri z unijami nemškega fcli ang-leškega organiziranega delavstva majhen, dasi je to največja in najmodernejša inr-dustrialna država na svetu. A-meriške delavske unije so v tem letu zelo nazadovale in ene so samo še senca svoje nekdanje moči. Število članov, ki ga navaja statistično poročilo erksekutive, je sicer optimistično, toda varljivo, ker mnoge unije štejejo adaj marsikoga fca člana, ki že dolgo ni več v uniji. Samo Lewisova U. M. W of A. ima tisoče takih "članov", nevšlevši druge unije. Na konvenciji v Vancouver-ju je izgovorjena marsikakšma radikalna beseda, prikrita grožnja, toda delegacija se gib»-Ije v istih mejah ikak&r na vseh svojih konvencijah skozi zadnjih petnajst let. Tvorijo jo pač večinoma političarji demokratske in republikanske stranke, kateri verujejo v "nagrajevanje delavskih prijateljev" in v kaznovanje neprija-Jeljev. To je njihova politika dolga leta in čezdalje bolj postaja očitno, da služi edino blufanju delavstva. Konvencija delavskih delegatov z ne-delavsko in celo protidelavsko (ideologijo ne more dosti kori-jstiti delavstvu niti v takozva-nih dobrih časih, še veliko manj pa more kaj storiti v krizi, ka-I kršna je danes. Program Delavske federacije na konvenciji v Vancouver-ju določa znižanje delavnika, ohranitev plač kakor so bile do panike, 2.75% pivo, bolj znanstveno planiranje produkcije in distribucije, ustanovitev narodnega ekonomskega koncila pod vodstvom predsednika republike in slične sugestije. Medtem, ko vlada na konvenciji vodilne predstavnice a-meriškega delavstva največje pomanjkanje razredne zavesti, izrablja kapitalizem sedanji položaj za pojačanje svojih phitokratsikih privilegijev, za diktatorske naredbe in še za večje podjarmljenje delavcev politično in gospodarsko. Edina nada, ki še preostaja, je socialistična stranka. Ako se ojača, kakor upajo ne le socialisti nego tudi mnogi liberalni krogi, bo imel kapitalizem resnega nasprotnika, v jriije pa pride spet socialistični idealizem, kateri jih je pred vojno gnal po poti napredovanja. Kdo naj vzame profit? V Kanadi kontrolira prodajo alkoholnih pijač država in ona je deležna tudi profita. V tej deželi pa se je pod masko sve-tohlinstva pijančevanja razširilo in profit jemljejo le butle-garji, policaji in razni javni u-radniki. Socialistična stranka na severozapadu Socialistična stranka v državama Idaho in Washington je bila letos obnovljena z reorga-niziranjem več postojank, katere so se strnile na skupnih konferencah v državno organizacijo, da bo socialistična stranka zopet lahko funkcionirala kot taka. BESEDE NISO A)KCIJA. Ljudje, ki le godrnjajo, nočejo pa v delavsko organizacijo, namenoma pomagajo vzdrževati obstoječe krivice. UNIČEVALNA SILA VIHARJA Zaposljenost v illinoiskih premogovnikih V illinoiskih prem >govnikih je bilo julija t. I. za^osljenih 30,706 rudarjev, isti meitc leto poprej pa 87,310. V okraju Rock f Wi»con»inu j« tornado, ki j« divjal ntdavno, povsr«. ¿U at>oti«oco dolatrjov lluxfto. Enoga farmarja j« «bilo, ko jo tornado sruiil Kilo nad njim. Untforalna trla tornada j« rasvidbta i to ilika --...... (¡Jlas© i» ii iz Našega £ ii lb ci nji a NA AGITACIJI V CLEVELÀNDU Piše Anton Vičič (Nadaljevanje.) Slovenska naselbina v Cleve-lan/iu slovi za največjo v Ameriki. Z okolico presega tukajšnji slovenski živelj po številu čikaš :o, milwauško, waukegan-ako in bržkone še jolietsko naselbino po vrhu. Točnih številk seveda ni in zato je primerjava le približna. Clevelandski Slovenci so svojo "metropolo" zelo razglasili tudi v starem kraju. Ponosni ao na to svojo "Ljubljano" in v ma?aičem po pravici, f O tukajšnji slovenski naselbini nisem vedel prej drugega kot to kar sem čital v listih. V Clevelandu sem se nekaj časa ustavil pred štirimi leti mimogrede na potu v Jugoslavijo. Spremljal me je okrog s. Anton Garden, ki je bil takrat Cleve-lanučan ter mi pojasnil to in ono. 2e takrat je bil moj namen, da bi prišel sem za dlje časa po agitacijskem poslu in ko sem te svoje misli omenil, ao mi nekateri sodrugi odsve- ki navdušuje rojake v Clevelandu s ponosom. Služi jim za glavni centrum družabnega, društvenega ter kulturnega življenja. Pa tudi v politiki jim je ta dom glavni center. Rezurtati pa niso najboljši. Skupine in posamezniki raznih smeri se po svojih močeh, vsaka ikupina n$ svoj način, prizadevajo, da store kar smatrajo najboljše. Vsepovsod pa opaziš, da manjka našemu ljudstvu zavednosti. Cleve-lansko naselbino tvori v veliki večini industrialni proleta-riat, kateremu ni bilo še noben-krat postlano z udobnostjo in najmanj pa še danes. Nastale pa so v naselbini razmere, ki ao širjenje razredne zavesti in delavskih listov zavirale, kar ima svoje neugodne posledice. Tu izhajata dva slovenska dnevnika in dva tednika. Slednja sta glasili in last podpornih organizacij. Štirje listi pač lahko napravijo mnogo vzpodbude in pomagajo k napredku. MILICA MIRILA VZRUJENE FARMARJE krav^0"/1^0/0^-^- T f"**'*« ml«*<> le od idr.vih kr.v. V.led to«, "h^ t m^fi^! T*" ,drar"iiki d. « ¡»loči tuberkulozne. jL Ä&r S^îSiisai- *- h ÄÄ : je čutenje. 3 P Ul ***** m'1,Ci>» k*r » P"pomoglo, d* to spremenili •Po- tovali in rekli, da naj namero odložim na poznejši čas. Ta- d®lu med mladino, ko s j je ta "poznejši čas" zavlekel cela štiri leta. Bila so - _ .„ do ga in zdaj so za nami. Da- niu pa vidim, da bo treba še Zelo hvaležno nalogo imajo pri taTo v LŽEk r *edvomno H tak urad kat«" so izplačali največ dol- delu med mladino. Celo en tf-Klitv ! koriat de,avc«™ ter še Ka s pomočjo takega lokala, angleški tednik izhaja za slo- CoJnfh^ J P™*** v čaat r°jak™, ak<> ga 1 /U pravo življenje - se mi vensko mladino. Vzlicvse- t^il * Pk farjev Kapi- izvolijo. Kampanjski shod, na ^i, najdete v Slov. nar. domu vse- nes sem izprevidel, da so štiri le.a zamujena in skoro bi rekel, nenadomestljiva. S tem misl.i.i ,da uspehov, ki bi jih v miaulih štirih letih lahko imei. pri akciji za razširjenje veliko orati in da je polje v marsičem šele načeto. Jaz pišem seveda kot socialist. Ako bi mi bil ideal takole kaka " talizem ne bo mnenju nikdar po njihovem'katerem razvije s. Siskovich /v «o*» kluba št. 27 JSZ. Tu \,a ♦ j. ^ u P™Padej. svoj progTam, ki je program ,dobite razne liste in čitatelji *dor trdi da bo, je norec , ne- soc. organizacije v tem mestu, Prihajajo v lokal že okrog 9. ,umen "foreigner" ki je pre- se bo vršil 30. oktobra * Slov! sit ameriškega kruha. domu. Slovenci so že do- rodna ohcet" in slični "ideali^ Uko^gt avd>-katere včasi našteva milwauški !jo> dasi s tem pRAV mC *E •na- ----- ,— -----—------- c^„ . „, , . . iii . • .. . Jui o tem i r>/\ v XNrLi "Pro.ctarca" med cleveland- ^Partak, bi se jaz lahko divil in SLUŽIJO NARODU, katerega skizm Slovenci, zdaj ne bomo ta.co lahko dosegli in ne v to-likš.u meri. Bili so ugodnejši hvalil, kaj vse sem videl in kaj vse imajo. toliko naglašajo. torij SN D političnim šarlata« zjutraj. Posetniki so tu bodisi da zapravljajo, ali da čitajo, ali pa so na sejah in vajah do 11. in dalj vsak večer. Klub nom, kateri so mu obljubovali 27 Je v vseh ozirih aktivna vsp mogoča izboljšanja, kakor socialistična organizacija in tak navadno delajo pred volitvami, stalni prostor ji je res potreben. liki a meri. Bili so ugodnejši Toda mi iščemo ljudi - mno- nf ^ ^fZt? ^iT? P,°me" »J0. volitvah4 >a se udob»° J «a tudi knjižnico s precejšnjo čad in borba za obstanek ni žico naroda z delavsko zavest- 4J, ^SLJ1^ tl°J * K* r ,P°' Hi ^ ^^ 86 Čitate' 1- . t «i n lr 1» m* <4 A Ir A Lr /\M «A /« A ' in t mla /I i nn L-; ...i—..i:. i lujcittittt m x ios\eio . \ecajo ^raitarski naliv dolar- ■'J1 pridno poslužujejo. b.ia čako kruta kakor je d.-'jo. z mladino, ki ni zastruplje- lT^di totSe lil rm^I^ih Z^V™^ ^^t™ lna s kapitalistično-nazadniaskn1. " ln Jlh JeV> uRoJakl de,avc1' to Pa 1. . Klubo,v Pevsk^ «^r "Zarja", vas shod m pnporočam vam, ki je šel v prošlem letu skozi da se ga vsi udeležite. Repu- velike preizkušnje, se pridno blikanski in demokratski bossi pripravlja za svoj koncert na se ne zanimajo za vaše koristi, zahvalni dan 26. novembra. ¿car vam jasno priča ta kriza. Obljubujejo, da bodo javnost na s kapitalUtično-nazadnj«iko '^«¡rfedujejcT 7oT>7£o znajo Kiiza je v deželi in Cleve--vzgojo. Nm ,deal je^^ preobrat pametno presojati in tako se iz-land ai izjema. Mnogoteri na- v čilovf4kl miselnosti in zato se popolnujejo v zdravem pojmo-¿ih rojakov ,ki so se pred leti .nase delo pač razlikuje od ak- vanju življenja, izselili v Ameriko, da uidejo t>vnostih onih katerim je le za j v politikj se tukajšnje r<>ja. iusivkii » «~— t pcma >jkanju ter si pridobe zunanje efekte bol^š kos kruha, so danes navezani na — miloščino! Na Cleveland sem doslej gle- ke peha med demokrate m re- Pa poskusite enkrat s SVOJO ^presenetili s finim izvajanjem Mnogo mladine v ameriških publ&ance, kakor drugod, le stranko. Razmer ne bi mogla bogatega sporeda. Zbor še mestih tone v pohajkovanju, da so tu slovenski demokratski poslabšati, ker so dovolj slabe, omaga k odplačevanju dol- mi rojaki. Gledam in izprašu- ^ bom pisal 0 vtisih bolj direkt- jem in vem, da ima ta naselbina veiike pogoje za napredovanje, da pa ji manjka tiste sile, katera je zapopadena v delavskih organizacijah z iskreni- Potrkaš na tuja vrata, vstopiš, pojasniš namen prihoda in začne se besedna bitka. Starši pravijo, da jim ni za list, da so časi slabi, da imajo že drtige mi, močnimi, človekoljubnimi " ™ ^ ° ™ <" nameni. Preveč je notri "a-l^ ao W ^ ' se merišike" politike, bre^načelne 1 • 8V^ltni dovtipi želje pomagati si h kakšnim i J" ** P°čaai r**S™>V° službam z vplivom med rojaki V^Z*™ ^Ta - Cleveland je pač v Ameriki l^f !J/ f n° ™ J in to "politično" svojstvo te de- ^) Je skfa kak ____________fant ali dekle še osmešiti, jim žare oči veselja ¡nad tolikšno jiadarjenorftjo otroka. Naletel sem na take, ki se delavskemu ako sploh kateri. Občinske volitve so za delavce, male trgovce in male posestnike prav tako važne, kakor za velike železniške družbe, industrijske korporacije ter slične velike gospodarske interese. Ako se bogatim slojem in starši jih s ponosom gledajo, izplača kontrolirati postavodaj- na telesa, čemu ne bi ljudstvo poskrbelo, da se enkrat izvoli take ljudi, ki bi imeli le ljudske koristi v uvidu? Med socialističnimi kandidati za koncilmana je tutdi Slo- 8t. Clair Ave, je res zgradba, Igranju rogajo, dasi ne vedo i venec Joseph Siskovich, ki je veliko grafta 'in zelo malo po- *ov- Ima ga skoro vsaka slo- _ ov/ UItI A VBa. štenjakov v političnih uradih, venska dvorana ali dom in ce- kim ¿nem večji. Sodrugi prid- rodna po svojem dolgoletnem delu za povzdigo Slovencev na političnem, prosvetnem in tudi gospodarskem polju. Upam, da si v bodočnosti zgradi tudi močan mladinski odsek s sposobnim vodstvom. Z uspehi akcije za razširjenje "Proletarca" sem zadovoljen, ker so bili dozdaj z vsa ................. "°.S°deluJ?,j0 in d8"es- ko f 4 pišem, je bil z mano okrog s. A. Jankovich. Rezultat je bil pre- žele ima svoje močne zareze tudi v slovenski naselbini. Slovenski narodni dom na KLUBOM IN DRUŠTVOM ALI telite svojim priredbam čimveč moralnega in gmotnega uspeha? KT OGLAŠAJTE JIH V PROLETARCU i "JAKOB RUDA" — v — NEDELJO 25. OKTOBRA — OB 2:30 — POPOLDNE ; i v dvorani ČSPS f 1126 W. 18th St. senetljivo dober. Chicago, lilo MMMMMMMU Vacirca o fašizmu Chicago, III. — Vincenco Vacirca, znani bojevnik proti fašizmu, bivši socialistični poslanec v italijanskem državnem zboru, bo govoril o metodah fašistične diktature na socialističnem shodu v sredo 14. oktobra ob 8. zvečer v Workers liceju, 2733 Hirsch Boulevard, blizu California Ave, dva bloka južno od North Ave. Vstopnina je prosta. Shod sklicuje socialistična organizacija 7. distrik-ta. Vacirca, kateremu se je posrečilo priti iz Italije ter se rešiti ječe, deluje zdaj največ med italijanskimi izseljenci ter izgnanci v Franciji. Je eden najaktivnejših borcev proti fašizmu. V Ameriko so ga povabili italijanski socialisti na predavateljsko turo. Na shodu 14. oktobra bo govoril v angleškem jeziku. Tudi y Kansasu se giblje^ Arm«, Kane. — Socialistična stranka v Kansasu kaže zopet več aktivnosti. Dne 18.—19. sept. je v Topeki zboroval odbor stranke. Poleg podrobnih načrtov za poživljenje in oja-čanje naše politične organizacije je odbor razpravljal o volilni ikanmpangi in o načrtih za delo v prihodnjem letu. Odbor {e odobril tudi kandidaturo laldeman-Juliutf., ki je bil no-miniran za kandidata v zvezni senat na socialistični listi. Dalje je bilo sklenjeno, da stranka nominira razor* kandidatov v državne urade tudi (kandidate v najmanj treh kongresnih distriktih. V tretjem, v katerem sta okraja Crawford in Cherokee s svojimi slovenskimi naselji,misli kandidirati znani socialistični veteran dr. Bendu-re, ki je ob enem župan občine Baxter Springs. Odbor je zaključil, da se v teku 30 dni vnše socialistične konference in sicer v Concordia, Winfield in, Fort Scott. Sodruge in somišljenike opozarjam, da naj se udeleže zborovanja v Fort Scottu, tki je naj bližje naših krajev. Čas Zborovanja bo pravočasno .naznanjen. Tednik "The American Freeman", ki ga izdaja HaldemanL Julius v Girardu, Kans., postaja militanten socialistični list in obeta zavzeti mesto nekdanjega tednika "Appeal to Reason", kateri je istotako izhajal v Girardu. V Girardu je bil ustanovljen angleški socialistični klub in , deluje se tudi za ustanovitev mladinske podružnice YPSL. V Pittsburgu je bil pred tedni aretiran komunistični agitator J. I. Whiden. V Pittsburgu in okolici je obdržaval več shodov, kar pittsburškim mestnim očetom ni ugajalo. Ker mu drugače niso mogli do živega, so ga aretirali radi potepuštva (vagrahey). Na obravnavi 25. sept. je sodnik S. Webb zadevo vrgel iz dnevnega reda z izjavo, da je bil omenjeni aretiran ne da bi mu ¡mogli dokazati kak prestopek. Zanimivo je bilo, kako so se oblastniki izgovarjali drtug na drugega. Načelnik policije je pričal, da mu je mestni župan naročil, naj Whidena vzame v avto, ga pelje do meje mesta in vrže ven z grožnjo, da se ne sme povrniti. Zupan pa je dejal, da ne ve nič o tem. Obtoženca je zagovarjala zmana radikalna odvetnica Caroline Lowe iz Pütsburga, ki bo tudi glavna, govornica na socialistični konferenci v Fort Scottu. V Pittsburgu je zborovala "Women Christian Temperance Union", ki je povzdigovala v nebo 50-letnico prohibici je v Kansasu. Kansas je bil namreč "suh" davno prej predno je bil 18. amendment ustave sprejet. Rekli so, da je 50 let prohibicje prineslo Kansasu "dobro ime", "veliko blagostanje" in "pro-speriteto". (Za počt\ bi rekel Ribničan.) Res, velika prosperiteta. Farmarji raztrgana in bankroti- Jii, majne in druga industrija zapita, delavci brez dela, domove pa prodaja oblast na javni dražbi po dolarju. Anton Sular. Po vzhodnem Ohln Bridgeport, O. — Dne 25. in 26. sept. sem obiskal naselbine Glemcoe, Neffs in Powhatan Point. Povsod so razmere slabe. V slednji naselbini in tudi na Glencoe sem dobi! povoljno naročnikov. Na Powhatonu me je spremljal s. Kostrevec, na Glencoe pa itak vse poznam. Tudi na Neffsu se je eden pridružil "Proletarčevi" armadi. V soboto 26. sept. smo imeli sestanek v klubu št. 25 pri s. Veharju. Sodrugi jia Powha-tanu so aktivni in potrudili se bodo, da svoj klub še bolj po-jačajo. Na Glencoe stori za klub št. 2 kolikor more njegova tajnica Albina Kravanja, ali ovira so razmere, katere so v tej naselbini slabše kot v katerikoli v tem okrožju. Na delo ¡hodijo, kateri ga sploh imajo 20 milj daleč. Hvala vsem, ki so mi šli na roko in za njihovo naklonjenost. Pojdite po začrtani poti in ne ozirajte se na one, ki nas le grajajo, namesto da bi nam pomagali pri delu za boljšo bodočnost. Več sodnugov v omenjenih naselbinah mi je reklo, da pridejo v soboto 24. oktobra v jBridgeport na prireditev kluba št;. 11 JSZ. in njegovega pevskega zbora. Tem in vsem drugim kličemo, dobrodošli! Na sporedu bosta dve predstavi in pevske točke. Vstopnina je samo 35c za moške in 25c za ženske. Igrala bo izborna domača godba . Dne 27. sept. je imela sejo federacija SNPJ. V razpravi, .ki je bila živahna, so prišla na površje tudi delavska vprašanja. To je dobro, kajti le od ¡delavcev je odvisno, kdaj pridejo res boljši časi. Marsikdo mi je že omenil, da je govor Jane Fradlove 20. sept. napravil jako dober vtis. Jo bomo morali še povabiti. Ledine je še dosti in delavcev potrebujemo, da bi orali. Ako bi se ljudstvo, toliko zanimalo za delavsko gibanje kakor se za baseball, pa bi bilo drugače. Baseball parki so polni, na socialističnih shodih pa je udeležba bolj sred na. Brezbrižni ljudje potem ko se jim slabo godi najbolj kritizirajo in gro-,ze, kaj vse bi bilo treba narediti. i Na zimo se nam še slabše o-beta. Se tisti rovi, ki so nekaj obratovali ,so obrat omejili. Bede je mnogo. V Belmont County je valic jeseni korupcija v bujnem cvetju. Blagajnik okraja se je u-aTtrelil. Knjige izkazujejo, da je ljudstvo pripravil ob $12,000. Pease distrikt, v katerem živim, so trusti ogoljufali za $76,000 ¡v štirih letih. Vzlic temu so eni mnenja, da je ta uredba 1 aH right. Pa bo treba spremem-;be, če ne bo šel svet k vragu. Skrajni čas je, da se delavci zavzamejo in pristopijo trumoma v socialistično stranko. Jooeph Snoy. SHOD IN VESELICO 1 — priredi — KLUB ŠT, M J. S. Z. v soboto 17. okt. v S. N. D. IMPERIAL, PA. Začetek ob pol 8. zvečer. Na programu s. Anna P. ICrtma in drugi govorniki t«r pevaki zbor "Ilirija". Po programu plet in prosta zabava. Vabimo mojakejv toj in bliinih naeolbinah na ob i I on pomet. mirni mm jš To in ono pri nas in drugod Cleveland, O. — Metropola ae Siri! Med E. 55th in E. 72nd ulicami bodo St. Clair Ave. razširili 12 čevljev. Tudi telefonski drogovi ao izginili. Opozarjam vas nato, ako bi slučajno prišli k nam, da ne boBte dvomili, če ste prišli v pravi kraj. ^udi boji so v naprednih vrstah. Ko je "Ameriška domovina" svoječaBno prenovila svoj urad, se je pobahala, da zdaj njih kancelarija izgleda kot kaka banka! Sosedi "E." to ni bilo po volji, pa se je preselila v poslopje International banke, da je zdaj rea v banki. Take so razmere in boji v naprednih vrstah. koncilmana in za $1,800 letne plače. e |J Zgodilo se je, da je naš mestni odbornik Honorable J. L. Mihelich resigniral iz mestnega sveta in istotako James Mc-¡Ginty, oba demokrata. John noče zastopati našega naroda za $1,800 na leto, zato se je odločil kandidirati za sodnika s plačo okrog $7,000 na leto. Naj tu še enkrat povem, da demokratje in republikanci, ali kakor jim pravi naš urednik pri "E.", "progresivci" in 'konservativci", ne kandidirajo iz principov ali ljubezni do naroda, nego le radi osebnih ambicij, zapopadene v vplivu in plačah. That's aH. V interesu delavstva in z namenom služiti ljudstvu kandidirajo samo socialisti. IZKRCAVANJE JAPONSKIH ČET NA KITAJSKEM So pa razen teh tudi drugi napredni boji v naprednih vrstah. Naša stara republikanca, oba velika prijatelja našega lista v banki, sta si v laseh. Namreč Hopkins, prejšnji city manager, in pa Maurice Masch-ke, boss republikanske politične mašine v Clevelandu, si stojita nasproti. Hopkins je obdolžil Maurica, da tvori on nevidno mestno vlado. In Hopkins pač ve iz izkušnje, ker je bil on v svoji poziciji mestnega upravitelja ridn* vlada. Maschke mu je pa zalučil laž-njivca v obraz. Taka je toleranca voditeljev republikancev v metropoli, ki nas hočejo učiti amerikanizma in vladanja. Naš list "E." nam je razlagal že v dveh sredinih številkah .(katere so glasilo SSPZ.) razliko med demokrati in republikanci. Pravi, da ti dve suranki na papirju res obstojata, ampak razlike med njimi ni. (To pmo čuli že od pokojnega Eugene V. Debsa v Bijau teatru leta 1908.) Demokratov in republikancev po programu torej ni, nego le dve firmi pod takima označbama, v katerima so konservativci in progresivci. Po tolmačenju urednika "E." imamo torej v resnici le konser-avtivno in progresivno stranko. To me spravlja v zadrego, ker ne vem kam bi po tej definiciji prištel Maschkeja in Hopkin-sa. Ako vzamem za merilo napredovanje, tedaj je Maschke progresivec, ker napreduje, Hopkins pa konservativec, ker nazaduje. Ko je bil Hopkins city manager, je imjel $25,000 letne plače. Zdaj kandidira za Mestni čarter dovoljuje mestnemu koncilu imenovati na-Islednike na izpraznjena mesta. N* Miheličevo mesto je bil od republikanske večine imenovan za koncilmana do prihodnjih volitev republikanec italijanske narodnosti, ki bo v zbornici zastopal tudi naš narod. "Ameriška domovina" tarna. 'Enakopravnost" ji očita zlob-nost, ker se pri "A. D." niso pobrigali toliko, da se bi zavzeli v volilni kampanji tudi za republikance. In čemu tudi ne, ko pa med enimi in drugimi ni nik&ke razlike. In tako bi imeli chance, da bi republikanska večina izvolila na Miheličevo mesto slovenskega republikanca in domovina bi bila rešena. Taka je naša politika in boj v naprednih vrstah. Na sliki je ¿apooska vojna ladja v kitajskem pristanu, ki je pripeljala vojake v ojačanje japonskih čet za okupiranje M and ž uri)©. Zgoraj na desni je mladi mandžurski vojni lord maršal Čang-Hseuh-liang, ki je svojim četam ukazal, da naj se pred japonskim prodiranjem umaknej(o brez boja. Na levi je japonski general Honjo, o katerem pravijo, da je na svojo roko ukazal japonskim četam okupirati Mukden, glavno mesto Mandžurije, da ni s tem spra/sil v "diplomatične »agate" japonske vlade. Več o tem konfliktu je na prvi strani. Zdravi smo. Anton Vičič se nahaja med nami in obiskuje rojake. Cleveland je velika vas, kar je Anton šele zdaj izprevidel. Število naročnikov I "Proletarca" se množi, in to je, kar šteje. • V teku je volilna kampanja. Za koncilmane in v druge urade je mnogo kandidatov. Socialisti imajo v vsakem volilnem okraju enega kandidata v mestni svet, med njimi Josipa Siskoviča. Ako bo dobil Anton Vičič tisoč novih naročnikov, s. Sisko-vich 3,500 glasov kot kandidat v mestno zbornico in ako pride 1,500 volilcev na shod v Slov. ¡nar. dom na St. Clair Ave. dne 30. oktobra ob 8. zvečer, in ako pride 500 posetnikov na prireditev kluba št. 49 JSZ. dne 1. »••"•"§........................................MMM VABILO VABILO* k proslavi petindvajsetletnih obstoja DRUŠTVA "ZVON" ŠT. 70 J. S. K. J. v nedeljo 11. oktobra 19)1 v Narodni dvorani, 18th Street in Racine Ave. CHICAGO, ILL. Zadetek ob 3:30 pop. Vstopnica 50c. PO PROGRAMU PLES IN PROSTA ZABAVA. Vljudno vabimo cenjeno občinstvo v Chicagu in okolici na obrbno udeležbo. Jamčimo, da boste zadovoljni s programom in postrežbo. Na svidenje vam kliče Veselični odbor. novembra v Slov. del. dom, pa bomo lahko rekli, da beležimo velikanski napredek v naših vrstah. Vse to je namreč dosegljivo. Socialistična platforma vsebuje med drugim socializiranje javnih naprav, kot so cestne železnice, plinarne, elektrarne, telefonski sistei^ nagla pomoč nezaposljenim itd. Preudarite jo in uvideli boste, da bi vam bila njena izvedba v veliko korist. - a Konferenca soc. klubov in društev Prosvetne matice JSZ. bo v nedeljo 25. oktobra v Bar-bertonu. • Večer pred konferenco se vrši pod avspicijo kluba v Barbertonu priredba v prid konference, na kateri bo govorila v obeh jezikih naša mlada agitatorica Jane Fradel iz Latrobe, Pa. V nedeljo 25. oktobra ob 3. popoldne bo v Clevelandu v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. shod mladine, na katerem bo istotako govorila Jane Fradel. Shod bo v dvorani št. 1. • V torek 3. nov. je volilni dan. Oddajte svoje glasove za J. Siskoviča ter druge socialistične kandidate, kajti socialistična. stranka je edina, ki se konstruktivno bori za interese delovnega ljudstva. Frank Barbič. jah m vladi, bi v tako bogato počne kar hoče z delavsko ko-založeni deželi kakor je ta go- žo. tovo ne imeli krize. Tako pa • nam gospodarijo v interesu ka-1 Zdaj pa še nekaj o Rusiji, o pitaliz/ma oni, katere so izvoli-(kateri ddpisniki veliko razprav-li delavski in farmarski glaso- Ijajo, posebno v Prosveti. Am- brožič, Spartak, Trinastič in nekaj drugih se navdušujejo za predlog, da bi nekoga poslali v| Rusijo, ki nam bo potem sporo-1 čil, če je priporočljivo, da gremo tja ali ne. Hvalijo komunistično gospodarstvo, oziroma pišejo o silnih uspehih petletnega načrta za industrializira- vi. Bratje delavci, dovolj izkušenj imamo z republikansko in demokratsko stranko. Obe sta korumpirani in zvesti dekli po-sedujočih slojev. Pristopite v socialistične klube, kajti brez delavcev ne bo delavskih zmag. V tukajšnjem Slov. nar. do- mu bo v soboto 31. oktobra ob j nje Rusije. Domnevajo, da bo 8. zvečer predavala s. Anna P. ¡tam zdaj nova obljubljena de-Krasna, katera pride v krat-, žeia za izseljence iz vseh kra-kem v Illinois in Wisconsin na;jev SVeta. povabilo Prosvetne matice, klubov in društev na predavateljsko turo. Žene in dekleta, možje in fantje, vsi ste povabljeni na to zborovanje. Joseph Ovca. Jaz sem navaden težak in premogar. Majnarsko orodje —predvsem kramp in lopata, mi je edino sredstvo zaslužka za preživljanje. V sedanjih pasjih dneh nam še te prilike ¡Pasa z» ra7mKlianip Hft- ne dajo- Ma*ari ako P°£ineš Ldfcd Ld rd/,miMJdIIJC UW|od ^ada> t0 ni briga gospodarjeva. In v tej težki krizi smo spoznali, da smo za v Rusijo. Ce nam ameriški mogotci ne dajo dela, pa jo mahnemo tja. Saj je ruski proletariat usmiljen. Bo nas že kako ozdravil Restrikcije za izselitev v Rusijo so težje, kakdr pa za v Zed. države. Ljudi, ki znajo vihteti le kramp in lopato, tam ne manjka. Starih ne manjka in otrok imajo zadosti. Hočejo pa ljudi, ki so izvežbani pri strojih, ki so poleg tega še zdravi in ki tudi v ostalem odgovarjajo predpisom. Stari a-meriški slovenski delavci v A-meriki naj se nikar ne vesele, da bodo odpotovali v proletar-sko republiko, pa bodo dobili delo in država jih bo poskrbela za starost. Ako ste med 40. —50. letom, nič ne sanjajte o kaki izselitvi za delom v druge dežele. Svoje moči ste pustili v Ameriki, drugje vas ne bodo vzeli. Veste kaj ? Ker smo toliko garali in nagarali Ameriki bogastva, Itaj pa, če se bi res organizirali kakor nam precflaga-jo socialisti in bi si tukaj napravili proLetarsko republiko? V Rusiji je treba skoro vse šele zgraditi. Mi smo v Ameriki zgradili dovolj železnic, pravijo, da celo preveč, preveč premogovnikov imamo, preveč oljnih polj, preveč žita in vsega drugega je preveč. Cemu bi hodili drugam šele graditi, kar tukaj že imamo? Samo vzeti je treba, pa bomo preskrbljeni—vzeti namreč vlado. Agitirajmo za socialistično stranko in njen program, kar bd lažje delo kot pa da gremo v Rusijo in začnemo spet s pionirskim delom, katerega smo tu tekom desetletij že izvršil!. Simpatizirajmo z Rusijo, dajmo ji moralno pomoč, in to bomo storili na efekten način, ako pretvorimo ameriški kapitalizem v socialistično gospodarsko uredbo. To je možno, ker smo delavci v ogiomni večini. Ce pa nimamo več vere vase, da bi še kaj zmogli, nas pa tudi Rusija ne potrebuje. Povedal sem svoje mnenje po pravilu, da več ljudi več ve. Henrik Pečarič. V nedeljo 11. oktobra na konferenco v Chicagu Chicago, III. — v nedeljo 11 .oktobra se vrši v Labor liceju na S. Kedzie in Ogden Ave. konferenca članstva so-cialiatične stranke, na katero so še posebno vabljeni člani in članice JSZ. ter drugih organizacij. Prične se ob 10. dopoldne in prva točka dnevnega reda bo poročilo in razprava o federacijah ter socialističnih listih v Chicagu. Pridite točno. Clarence Senior bo poročal o kongresu delavske socialist i ¿ne internacionale na Dunaju in odborniki krajevne organizacije soc. stranke o illinoiski Farmer-Labor party. V razpravi bodo tudi druga vprašanja, ki se tičejo naše stranke v tem okraju. Opoldne ibo odmor. Konferenca se bo popoldne nadaljevala. Pridite vsi. Vsakdo naj prinese s seboj člansko knjižico, ki mu bo služila za vstopnico na zborovanje. P. O. NAJVEČJI PRIJATELJ. Delavski tisk je delavčev najzvestejši prijatelj. V NEDELJO V BARBERTONU, 0., 25. oktobra bo zborovanje ohijske Konference soc. klubov in društev Prosvetne matice JSZ. Prične se ob 9. dopoldne v dvorani samos. druš. "Domovina". Večer prej v isti dvorani zabava v prid Konferenčne blagajne. NAJVEČJA SLOVANSKA TISKARNA V AMERIKI NARODNA TISKARNA 2142-2150 BLUE ISLAND AVENUE CHICAGO, ILL. Mi V SImnikMi, Hrralkm, Slovaikam, čmikmm, Polj*k« kaW Iadi e AngleIhmm 1- Smmikmm Nal* nitbr* — ti»kaviaa m drmfttva im Premalokrat poročamo Springfield, 111. — V času, ko je bil tu na agitaciji s. An* ton Vičič, se je število naročnikov "Proletarca" zelo povečalo. Koristilo bi, če bi se ta ali oni od tu večkrat oglasil z dopisom, kajti poročila iz naše naselbine so res redka. Brezposelnih je mnogo in njihovo število se množi. Vča-si so bili premogarji v tem času prilično zaposljemi, ali zdaj izboljšanja še niso prišla. Morda bo na zimo kaj več dela v majnah. Povečanju števila nezaposlenih so krivi tudi novi stroji, kateri so odvzeli zaslužek polovici rudarjev. Kdaj pride čas, da bodo stroji delali tudi nam v korist? Ce bi delavci bili zastopani v zakonoda- volj.—Kako bo z izseljevanjem v Rusijo? Nanticoke, Pa.—Od kar smo dobili vsled splošne prosperite- . . X J IJC". Ii«a te počitnice, imamo časa do- k italističnega hlapčevstva volj tudi za premis jevanje. ko tuberkuloze in majnarske az-to pišem smo v volilni kampa-j bomo zopet pozabili nji za mestne in okrajne vo- g t bomo peli> da lKve Tekmeci se tepejo ••preje ne gremo dam', da se bo sjuzbe pod firmo republikanske £ ' dan „ in vse bo veselo.| in demokratske stranke. Od- če saniamo? Ozrimo; ločujejo nad temi aspiranti ka-1 in vjdeli bomo, da pitahstični agentje kateri jim tako enoStavna. Morda določajo "politiko . Peto 1 iz- n- mkQ medene udob_ nikov kateri jim pomagajo za £ kakor jo eni pričakujejo? glazek munsajna ah cigaro, je Morda tudi Rusija ne rabi mnogo. Ronajo od havza, sUrih delavcevf ne delavcev z do havza' na agitaciji, ne da ve|ikimi družinami, nego mla-(bi se zavedali, kako se s tem, e in izvežbane, ki bodo prinesli ponižujejo ter škodujejo svo- tja tudi nekoiiko denarja in potrebščin. Vsaj tako je razvidno iz aplikacij, katere pošilja prosilcem za izselitev new-yorški urad sovjetske vlade. Velika plesna veselica društva ' Pioneer" Chicago, III. — V soboto 3. oktobra je imelo angleško poslujoče društvo "Pioneer" plesno veselico v dvorani SNPJ., katera je imela izredno dober poset. Zastopana je bila večinoma mladina. Dvorana je bila lepo dekorirana. Imeli smo dve godbi in zabave je bilo dosti v spodnji kot v gornji dvorani.—Pionir. ŽELODČNO ZDRAVILO, KI GA NE MORE PREHVALITI DOVOLJ "Chicago, HI., 18. maja. — Nikdar •i nisem vzela za pomol drugega kot Trinerjevo Grenko Vino Sicer ga ne morem prehvaliti dovolj» resnično je najboljie želodčno zdm-vilo. Vaša Mre. E. Steider." V teh dneh depresije ljudje bolj pazijo kaj kupijo. Vedno več naročil za Triner-jevo grenko vino pomeni, da so ljudje prepričani o njega zanesljivosti. Je nenadomestljivo zoper zaprtje, slab apetit, neprebavnost, glavobol, zgubo spanca, in za enake nerede. V vseh lekarnah v malih in velikih steklenicah. Zdravniki ga priporočajo. Ako ga ne morete dobiti v vaši bliiini, pišite na: Jo«. Triner Co., 1333 So. Ashland Ave., Chicago, 111. Kako izdelate pristni grozdni sok vam pove knjiga KLETARSTVO" SPISAL Bohuslav Skalicky. (S 85. slikami.) Najboljši opis in navodila kako ravnati z grozdjem. Cena $1.7$ Naroča se v KNJIGARNI PROLETARCA 3639 W. 26th STREET, CHICAGO, ILL. ponižujejo ter škodujej jim interesom. V volilnih kampanjah si republikanski in demokratski po-litičarji ustanavljajo "citizens klube," Republican klube, De-mocratic klube itd., da z njimi zavajajo volilce. "Člani" v teh klubih imajo pravico samo agi-tirati in ploskati, ne pa odločati. Še nikoli niso bili delavci v politiki tako nevedni kakor zdaj, ker ne berejo drugega kakor kapitalistične liste. Govoril sem z nekaterimi, ki so člani "Republican" kluba in jih vprašal, ak0 se jim ne zdi, da bi bilo boljše, če se bi organizirali v socialistični stranki. /'Nikakor ne," je odgovoril eden, "kajti socializem s kapitalizmom drži/' Ali si morete predstavljati večjo nevednost? Kapitalistični agentje so ga preblufali, pa vidi v stranki delavstva—kapitalističnega zaveznika! Ni čudno, ako peščica kapitalistov ........................ Waterloo Dry Cleaning Co. COLLINWOOD, O. Frank Trebeč, čistimo, likamo iti popravljamo œoéke Iz. ien*ke otik-k« 15805 Waterloo Rd. Pristopajte k SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI. Naročit« «i dnovaik "PROSVETA" Stana sa calo lato tS.OO, pa) lata $3.00. Ustanavljajte nova drofttva. Deset članov (ic) je trmbm sa novo druitvo. Naslov sa Ust to sa tajnlitve le: 2S57 S. LAWNDALE AVE.. CHICAGO. ILL. Dr. Otis M. Walter ZDRAVNIK IN KIRURG 4002 West 26th Strmet, CHICAGO, ILL. V uradu od 1 do S. popoldne, ▼ torek, četrtek In petek «d 1. pop. do 8. zvečer. Tel., LAWNDALE 4871. V FRANCES WILLARD BOLNIŠNICI sd 9. do 10. dopoldan ob torkih, ¿"trikih in sobe tak. Milwaukee Leader Nsjve*ji ameriikl socialistt-Eni dnevnik —Naroiaiaa» $6.00 na leto, $8.00 sa pol leta, $1.80 sa tri mssece. Nasi or: 540 Juneau Ave. MILWAUKEE, WIS. Hisssssseewe«■sow "New Leader" | 11 anf laiki •acialUti^ai te4nlk j j i' I shaja v Ntw Yorku. Narodni- !! u na $2 na leto, $1 na pol leta. ¡j 1! Najboljše urejevan amrl««k* se- |! ¡j cialistiini list T Ameriki M»»o- j» || ro slovenskih delsvcev r* Sta. h j J Naročite si fa tudi rl. Narofa*- j ¡| no sanj sprejema "Proletaree*. « t—ff s sesiwssswi ■ Bsseeea Martin Baretincic & Soi POGREBNI ZAVOD 324 Broad Street Tal. 1475. JOHNSTOWN. PA. Prva Jugoslovanska restauracija DOMAČA KUHINJA Otto and Jerry Miškovsky, lastnika. 4047 W. 26th Street Sa priporoma SloToncean ' f*"""*---------rrrrrrrrrrf rairrm * Royal Bakery SLOVENSKA UNIJSKA PEKARNA. ANTON F. ŽAGAR, lastnik. 1724 S Sheridan R«U No. Chicago, 111. Tel. 6524. Gospodinje, zahtevajte ▼ trgovinah kruh ki naše pekarne. VLOGA V TEJ BANKI DOKAZUJE DA ZNATE TREZNO SODITI. KASPAR AMERICAN STATE BANK 1900 BLUE ISLAND AVE. CHICAGO, ILL. * ^tyt^vt^f Ml '(vfytvf Mt/¿f/.Vf Mf;.\f if miyf Mf ;tyi/t«t /.yt^f >m " Hočete pristno in čisto mleko za vafto deco in ostalo družino. Dovolite da vam postrežemo z njim. Dostavljeno na dom iz naje sanitarne, solnčno zračne NOVE MLEKARNE WENCEL'S DAIRY PRODUCTS EDINA SLOVENSKA MLEKARNA V CHICAGU. 2380-S2 Blue Island Ae«. Tel. Rooeevelt 3673 wffl PROLETAREC Lût sa inl«r«M dêUviktfft ljudstva. Izhaja vsak ¿«krtek. Isdsja J«|oilffvtn»k« Dtltvika Tiskov am Drusba, ____Ckioego, III. GlsdU JsiMlovantk« Socialiaticna Z v «s« KONVENČNI "PIKNIK" AMERIŠKE LEGIJE NAROČNINA ss Zedkijene driav« in Kanado ta cele koU. M.*0; m pol leta $1.76; m ¿etri leta $1.00. — >: so oeto Leto $8.(0; ma pol leU $2.0i. Vsi rokopisi le oglasi morajo biti ▼ našem uradu naj-poanejo do pondeljks popoldne ao prioWitee ▼ fttev&ki tekočega tedne. PROLETAREC eveiy Thursday by the Jtigeelee Wtrke«'i PubUflbiac Ce.. Inc. im. United ti 7b j _____________Frank Zoita Monaco'______ Chorlos Peg ©relee SUBSCRIPTION RATES: and Canada, One Year $3.00; Six Months Months $1.0«.—Foreign Countries, One Tear $8.60; Six Months $2.09, PROLETAREC W. 26th St., Chicago, 111. ,i Rockwoll 2164. Pojavljanje gibanj za "tretjo stranko" Leto' predsedniških volitev je blizu in gi-ban.a za ustanovitev novih "tretjih strank" se liinože zdaj bolj kot običajno v prejšnjih volilnih kampanjah. Vzrok je propast republikanske prosperitete, oziroma milijone brezposelnih in bankrotiranost farmarjev, ~~Vsekrižem s* Ogiašajd samopostavljeni voditelji, ki bi radi vodili ljudstvo v obljubljeno deželo v svoji "tretji stranki". Včasih je bilo v Mehiki ali na Haitiju skoro toliko generalov kakor vojakov. Tu se na enak način mno-že "Mojzesi", ki se ponujajo ljudstvu za edino prave vodnike. Prva "tretja stranka" v tem letu je bila ustanovljena julija na konvenciji v Monte Ne, Arkansas, na katero so sklicatelji pričakovali okrog 50,000 udeležencev, bilo pa jih je komaj 500, med temi nad polovico radovedneže/. Imenuje se "Liberty Party". Njen preuoednifiki kandidat je W. H. (Coin) Harvey. Ljudje so jo vzeli večinoma za šalo. Kazen Harvijcev je več drugih skupin in še vec posameznikov, ki bi radi postali voditelji nove velike "tretje stranke" in zmagati mislijo na celi črti že v prvem volilnem boju. Na vzhodu je ena skupina, ki se smatra za boij "čisto", kot so socialisti in komunisti skupaj. Ta kritizira oboje in čaka, da se val milijonov ameriških delavcev privali k njim. iS sv o j o demagogijo povzročajo delavski politični akciji veliko škodo, toda so srečni, ker ig.ajO "politično vlogo". Nekateri se zbirajo Otil cg mesečnika "Labor Age". "individualnost" povprečnega Amerikan-ca, Katero propagatorji kapitalizma toliko nag»i.šajo, preprečuje stvoritev velikega, prostovoljno disciplinarnega delavskega političnega gibanja. Vsak drugi ali tretji, ki je kaj biai, se Čuti pozvanega in sposobnega reše-va.i najtežje svetovne probleme in ob enem k'.uizira vse druge, ker niso taki kakor on. Namesto, da bi si prizadeval ustvariti razpoloženje za sodelovanje, ga v resnici pobija. Soc. stranka bi morala vse svoje energije porabi.i za organiziranje množic, toda neštetim sodrugom jemlje čas, popravljanje škode, ki jo delajo razni "nadčisti" preroki in kritiki. Prijatelji delavske politične akcije upajo, da se bo to jesen in prihodnjo pomlad vzlic tem oviram razvilo jako delavsko politično gibanje s socialističnim programom, bodisi v o-kvirju socialistične stranke same, ali pa z ze-diiijenjem soc. stranke ter raznih Farmer-Labor ter drugih skupin, katere delujejo za osvoboditev delavstva izpod klešč republikan-t*c in demokratske stranke. Socialistična stranka je pripravljena delati z vsemi, ki se definitivno izrečejo proti repu-biixanski-demokratski dvojčici in za delavsko politično akcijo, medtem pa deluje dalje za po^ačanje svojih postojank in svojega tiska, da bo čimbolj pripravljena za boje, ki so pred nami. Vsi se tope same ljnbezni do delavca Marsikak včerajšnji republikanski ali demokratski petoliznik je postal danes "radikalen" in stresa svoj "gnjev" nad kapitalisti. Ta preokret so storili zaradi svojih osebnih interesov. Ljudstvo jim je lestva, po kateri plezajo. Ako bi še naprej hvalili stranko "prosperitete" in njenega "velikega inženirja", bi se jim leiftva izmuznila. Zato se ljudem pri-kupujejo, da jih s frazami varajo dalje. To-lažljivo pri tem je, da se ljudstvo polagoma uči spoznavati resničnost pravila, da je treba človeka soditi po njegovih delih in iskrenosti, ne samo po besedah. Nobena vlada ne bi mogla obstajati brez ljudskega privoljenja. Tudi diktatura propade, ako nima mogočne opore v ljudstvu. Konvencije Ameriške legije so le pretveza, da se legijenarji lahko snidejo skupaj ter pijančujejo in počenjajo orgije pod varno»tno znamko patriotoma. Kakor prejšnje, je bila tudi detroitska konvencija Ameriške legije, ki se je vršila prosil mesec, le pijano ra-jtaje tisočerih izletnikov. Čudno, kako to, d m se mesta sploh potegujejo za take "kr».i-vencije" kajti še vselej so legijonarji v svoji isebrzdamosti povzročili posebno hotelirjem tisoče dolarjev s*ode. Hoteli v DetroitJ niso bili izjema. Edine "butleg artia" ima znjimi res velik profit, kajti v času kc^vencije se toči svobodno in "bare" postavljajo kar na troUkarjih, ali na velikih "truckih", pokg P* se seveda toči otvorjeno v hotelih in vseh drugih drugače skritih in opreznih točilnicah. Na sliki je skupina rajajočih legij*-narjcK, ki so prišli na "konvencijo" v Detroit za "good tirne". _____ Jos. Pišler umrl Ely, Minn. — Dne 30. septembra je umrl glavni tajnik Jugoslovanske katoliške jedno-te Joseph Pišler, ki je pred prihodom na Ely v glavni uraal Je- njeno .da bo v soboto 3. okto-,^ko v člo- bra imelo druš. "Pioneer" ve-|veka',kl bo za.^°.0 selko in da priredi nasprotna «arkoh mu lzb"es- - nesljivega morilca lahko naja- meš tudi za $50. Ali bodo "čikaški prepiri" gnali stvari 'pako daleč, da se bodo notorični zdražbarji tudi med Slovenci pogrezali v nižine najnizkotnejših denucijan-tov in še globlje? . Demagog Rihard pravi v enemu dopisu, da Proletarec, "ki je organ power trusta", one-čašča ime Richarda Zavertni-ka in s tem dobro ime SNPJ. ter društva, kateremu je tajnik. V svoji otročji domišljiji si SNPJ še vedno predstavlja za nekako prtaatno dedščino, katera mu je bila po krivem odvzeta, in zato se mu žolč s tako silo pretaka. Ako je v Rihardu še kaj volje in sposobnosti za dostojnost v polemiki, naj neha s taktiko, s katero se smeši in blati pred pametnim svetom. Kdo pa ao njegovi zavezniki? Mar ljudje, na katere more biti kot katerega je v radno veselico. To je^njena jmenu jugoslovanskih sociali-prva prireditev te vrste po voj- stov pozdravil s D. J. Lotrich. ni. Ashland avditorij ima pro- _ štora za do 5,000 ljudi. O po- . . . . , . it n a drobnostih prireditve bo sporo-, IZieKdnje /IdlH V U. O. A. čeno pozneje. Občinstvo s temi V Zed. državah je zdaj zla-le oibveščamo, da si bo rezervi- ta za blizu pet milijard dolar-ralo ta dan za poset strankine jev. Francija ga ima za dve zabave. Vršila se bo 1. januar- milijardi tri sto milijonov do-ja, torej ne na Silvestrov večer, larjev. Kapitalisti iz drugih na kar opozarjamo, da ne bo držav ga pošiljajo v varstvo te-kake zamenjave. Na Silvestrov ma dvema, ker ju smatrajo naj- večer ima veselico klub št. 1. P. O. bolj varnim polomi. pred finančnimi POGLED NA STAVBO Z VIŠKA ce. Kako ¡«gloda Empire State BulW»nf v Now Yorlru, ki |e najviijo po* •lop j« na eroto, is viliae aavvdol, ¡sokasujo ta slika. Fotografirana jo bil a is arakafrlora. Zgodovina delavskega gibanja na Slovenskem PRIREDIL ANTON KRISTAN (Nadaljevanje.) Delavnost društva je komaj opaziti, in bi najbolj gotovo obstojalo le še po imenu, če bi od časa do časa ne prišlo nekaj življenja po momentanem gibanju od zunaj. Dosedanja zborovanja so bila medla, obetajo pa biti bolj živahna. V 1. 1870 je to društvo ustanovilo podružnico za podporo bolnih in radi pogrebnine u-mrlim članom s temeljno glavnico od 300 goldinarjev. V letu 1870 je prejelo 17 članov podpore v skupnem znesku 107 goldinarjev. Kako malo se v teh krogih pozna in ceni ideja skupnosti po njeni dobrodelni strani, kaže okolnost, da ima ta podružnica prav malo pristašev. Sploh pa se opazuje, da so med delavci, ki jih je itak malo v glavnem deželnem mestu, razne smeri, ki so na tem, da se ločijo druga od druge in ki jih je pripisati deloma tujemu vplivu, deloma onim posebnostim, ki temelje ali na obrtniškem kastovskem duhu ali pa v božji vzgoji. Katoliško pomočniško društvo, ki obstoji že več let v Ljubljani, je bilo spočetka številno, v 1. 1870 pa je imelo le 28 članov g skupnim premoženjem v znesku 1310 goldinarjev. Pekovsko preskrbovalno društvo, fragment starega cehovstva, z realnim premoženjem 6045 goldinarjev ,je štelo 1. 1870 le 16 članov in ni moglo niti vseh pekov v mestu združiti v zadrugo. Izobraževalno društvo tiskarjev je štelo I. 1870 41 članov in je 1. 1871 ustanovilo bolniško in potovalno podporno blagajno s temeljno glavnico 1000 goldinarjev. Tudi to društvo je doslej le malo delovalo. V vseh teh društvih je zelo malo izobraževalnih elementov; pa tudi na kako kvantitativno pomnožitev svojih množic ne morejo tako dolgo računati, dokler se ne bo industrija razvila v tej smeri, za kar pa ni še nobenega izgleda. V ostalem delu dežele pa ne obstoje ta čas nobena deJiNska društva in nobeni delavski elementi, ki bi bili vredni omenitve, razen onih, ki so zaposleni v rudarskih in plavžai^ skih podjetjih Ce se tudi ne oziramo na to, da slkrbe t* podjetja za delavske hiše. bra-tovske skladnice in celo deloma za rudniške šole, *^ijveč s posebno pomočjo delodajalcev, ni pravzaprav pomožnega osobja te industrije šteti med one delavske sloje, ki kažejo n&g-nenja, da se polastijo socialnega vprašanja. Največ od teh jih spada med podeželsko prebivalstvo, ki ima nekaj posestva, četudi le prav majhno ,in prav v tem tiči vzrok, da bo težko v njih kaj razumevanja za kako tako-zvano socijalno gibanje. Iz teh vidikov bi bilo zaenkrat delovati za tem, da se ustanovi zavetišče za delavske o-troke do 12 let, ki bi bilo zvezano z veliko obrtno šolo. Obenem pa bi se moralo dati onim društvom, ki podpirajo in skrbe za bolne in onemogle delavce, precejšnjo pomoč. Sicer pa po eni strani ni potežkoč, ki se takemu nagibu za v naprej kažejo, podcenjevati. Po drugi strani pa se zdi, da je začeti z inicijativnim razgovorom z večjimi delodajalci, kar se zdi kot pravo sredstvo; ako ta razgovor uspe, se bodo napravili nadalj- ni koraki zaradi bolniško podpornih društev." • V svojih spominih poroča dr. Jos. Vošnjak, da se mu je po preselitvi v Ljubljano 1. 1872 prav klavrno godilo. Prav redki so bili, ki so iskali njegove zdravniške pomoči, in bil je prav malodušen. Nekega dne pa mu pride povedat žurnalist Arko, "ki je pisal v nemške liste, pa tudi v "Narod" pošiljal svoje notice, da me je po njegovem nasvetu neko delavsko podporno društvo imenovalo za svojega zdravnika z letno remuneracijo 30, reci trideset goldinarjev." Sprejel je to ponudbo, ker je upal, da po obiskovanju delavcev pride "z drugimi kiogi v dotiko". Seveda tega narodnega voditelja delavci niso prav nič zanimali, kajti bili so uboga bresproo:« para. V "Spominih ' jih nikjer niti nc omenja. a e e Deželni predsednik vojvodine Koroške je z dopisom 14. febr. istega poročal, da po njegovih opazovanjih ni koroško delavstvo z intemacijonalo v nobeni direktni zvezi; obstojajo tu delavska društva, in sicer delavsko izobraževalno društvo v Be!jaku, potem delavsko izobraževalno in bolniško podporno društvo fufinarjev za Prevalje in Guštanj ter delavsko izobraževalno društvo v HUttenber-gu. V Celovcu je več strokovnih društev. Voditelji so Elgitz, fotograf Rudolf Ulrich, brivski pomočnik Prešern in krojač Kari Kraus. Prvi pripada zmernim in ima pristaše med pametnim delom delavstva, zadnji, ki imajo velik vpliv na delavsko stranko, pa pri vsaki priložnosti kažejo socijalno demokratične tendence in so prešinjeni sovraštva do posedu-jočih. Deželni predsednik obljubuje ,da bo posvečal delavskemu gibanju vso pažnjo. Štajerski deželni predsednik je le na kratko poročal 7. aprila 1872, da se mu zdi, da imajo tamkajšnji delavci zvezo z generalnim svetom lnternacijonale v Londonu, in da se-cesija ekstremne avstroogrske stranke ni našla odziva ... * ....., a _ (Dalje prihodnjič.) DRAMA IN GLASBA I Naša otvoritvena INDIJSKA KONFERENCA V LONDONU MALO OBETA predstava bo drama 4 Jakob Roda9 Chicago, III. — V nedeljo 25. oktobra vprizori drameki odsek kluba št. 1 svojo prvo predstavo v t« j sezoni — veliko Cankarjevo dramo "JAKOB RUDA", ki bo prvič na alovenakem odru v Ameriki. Četudi naši publiki v Chicagu Cankar ni »e&nan, kajti vprizorjenih je bilo že več njegovih iger, bo ta predstava zanjo nekaj čisto novega. Drama "Jakob Ruda" je močno, krepko delo s snovjo iz meščanskega življenja. V nji je pisatelj zvezal vse plasti v močno socialno dramo. Otvar-ja se s polomom Rudove tovarne in veleposestva. Ruda, kateri je lahkomiselno zapravljal denar in veseljačil v tujini, gto-ji naenkrat pred alternativo— beraštva. Njegovo ženo, katera je v dolgem času njegove odsotnosti gospodarila in ga čakala, so skrbi in žalost umorile. Ruda po prihodu domov uvidi, da čaka njega, njegovo se^ro ter hčerko beraška palica. To je začetek in ozadje drame. In v tem položaju se vse življenje, slikano v drami, giblje okrog enega samega etičnega vprašanja: Ali je moralno prav, ali ni prav, da sta-rikavi bogataš Broš oženi Ru-dovo hčerko ter s tem reši Rudo? Ruda ni v tej drami več tisti veseljak kot v prejšnjih 10. letih, ko je rajal po svetu. Re-signiran je—čuti se indirektno krivega ženine smrti in je tudi duševno potrt. Vest ga peče, kar odseva iz vseh njegovih pogovorov. Ni njegov namen, da bi svoji hčerki Ani, katera je zaljubljena v revnega umetnika, poiskal bogatega ženina. Nasprotno. Pripravlja se, da vzame popotno palico. Njegovi sestri Marti, ki je praktična ženska, pa se zdi neumno beračiti na starost in sugestira njemu in pozneje Ani, da je bogati Broš, kateri si jo želi za ženo, edini izhod iz grozečega beraštva. V tem mišljenju gre tako daleč, da napravi na bratovo hčerko moralni pritisk, ko ji reče: "Ana, jaz ti ne prigovarjam. Ti imaš čisto svobodno voljo. A reci samo eno besedo, reci samo 'da ali ne' in vse kar imamo je rešeno ali izgubljeno . . In pozneje pravi bratu, ki dvomi, da je to pošteno: "Jakob, kakšne reči si domišljaš? Vse je tako jaaibo. Ana ne bo pogrešala ničesar, kikjer ne bi imela tako lepega življenja .. Lahko je razumeti etično naziranje Marte. Ona, stara samica, ne more zapopasti, kako je mogoče komu, tudi ako je mlad—izreči se za umetnikovo slavo in siromaštvo, ako so mu vrata od pila v udobnost in bogastvo. Vprašanje ljubezni ona ne razume. Razsoja le z materijalnega vidika. Ta silni pritisk, da bo rešena domačija, oče in teta, Ano moralno pri mora, da žrtvuje svojo prvo ljubezen in si iztbere bogatega Broša. Ruda ni zadovoljen. On vidi hčerkin obraz in sluti, da ni srečna. In tu se mu pojavi vprašanje i "Ali bi bila ta že-nitev, katera bi njega rešila, vredna Anine žrtve? Ne. To mu pritrdita tudi slikar Doto-nar in njegov prijatelj Dob-nik. V tragičnem dramatičnem govoru pred gosti na zaročni večer hčere Ane in Broša izpove Ruda svoj moralni zločin, kakor si ga predstavlja z ozirom na to zaroko. Odloči se, da obleče beraško suknjo, vzame popotno palico in, s tem prepreči Anino poroko z ženinom, katerega ne ljubi. Ali nihče razen Dobnika in Doli-narja ga ne razume. Oglasi se Broš, ki tolmači Rudovo izpoved za blaznost. In gosti res mislijo, razen omenjenih dveh, da je Ruda izgubil duševno ravnotežje . . . Ruda se zamisiH. Uvideva, da je samomor edina pot, katero mu čisto iakonično nasve-tuje Dobnik. Nerad napravi Ruda ta korak, silno nerad. Ali drugega izhoda nima . . . "Za grehe mora biti kazen!" To je logika njegove vesti. Slikarju Dolinarju pravi: "Zame ni mogoče. Moja preteklost leži na mojih ramenih ... In to breme je tako težko. Bežati bi moral iz svojega doma—tat svojega otroka ... Kje bi mogel najti pokoja? Glejte, moj dom se je zrušil,—in jaz naj bi stal ob sfcrani in gledal razvaline? ... Ne branite mi in ne zakrijte obraz . . . Tako je torej vse v redu in moja duša je lahka ..." V drami nastopijo dobri karakterji. Je lahko razumljiva. Razen nje boste videli tudi prizor iz Cankarjevega "Kurenta" in Cankarjevega "Hlapca Jerneja". Zato ni le naša že- zastopnikov Indij« in Anglijo, ki se vrši že več tednov v Londonu, ni ie nič pozitivnega oklenila. Kakor is*Uda, 1 ndija na tem posvetovanju se ne bo dobila svoboda, oziroma ponudena Ji iN le omejena avtonomija, kakršna je s« indijske nacionaliste nesprejemljiva. V «viru Gandhiju, |u «astopa na konferenci aspiracije Indije za ne-odjvisnost, «p pfli^as tisti indijski delegatje, ki se laskajo angleškim imperialistom vsled svojih "osebnih ambicij" Toriji pridno izrabljajo posebno verske razlike Indijcev, katere eo velik vzrok nesloge med njimi. V sredi na tej sliki je Gandhi. Na levi ja lord Sanke?, predsednik konference, in lord Posfl, na desni od Gandhija pa pandit Malayvia. lja, nego dolžnost slovenskega delavstva v Chicagu, da v nedeljo 25. oktobra napolni dvorano CSPS. do zadnjega kota. Vstopnina je znižana v pred-prodaji s 75 na 50c. Pri blagajni bodo vstopnice po 75c. Nabavite si jih čimprej. Dobite jih pri članih in članicah kluba št. 1, pevskega zbora "Sava", v uradu "Proletarca" in pri tajniku. Po končanem programu, kateri se prične ob 3. (dvorana bo odprta ob 2.) bomo imeli o-bičajno plesno in prosto zabavo. — P. O. NASVET ČLANA KLU-BA ŠT. 1, KI JE VREDEN UPOŠTEVANJA Vprizoritev "Revizorja" v Chicagu Chicago, lil. — V nedeljo 11. oiktobra vprizori dramski zbor "Nada", odsek Jugosloveneko-ga Prosvjetnoga Udruženja, komedijo vpetih dejanjih "Revizor". Njen avtor je največji ruaiki humoristični pisatelj tedanjih dni Nikolaj Vasiljevič Gogoij. — Predstava bo v nedeljo 11. oktobra olb 2:30 popoldne v dvorani CSPS na 1126 W .18th St. Vstopnice v pred-prodaji so po 50c in pri blagajni 75c. STATEMENT OF THE OWNERSHIP, MANAGEMENT, CIRCULATION, ETC. REQUIRED BY THE ACT OF CONGRESS OF AUGUST 24, 1912, of Proletarec, published weekly at Chicago, 111., October 1st 1931. State of Illinois, County of Cook, ss. Before me, s notary public, in snd for the state and county aforesaid, personally appeared Ghas. Pogorelec, who, having been duly sworn according to law, deposes and says that he is the business manager of the Proletarec and that the following is to the best of his knowledge and belief a true statement of the ownership, management, etc., of the aforesaid publication for the date shown in the above caption required by the Act of August 24, 1912, embodied in section 411. Postal Lsws and Regulations, printed on the reverse of this form, to-wit: - 1. That the names snd sddresses of the publisher, editor msnsgmg editor snd business managers are: Publisher, Jugoslsv Workmen's Publishing Compsny Inc., 3639 W. 26th St., Chicago, 111.; editor Frank Zaitz, 2527 So. Homan Ave.; managing editor, Frank Zaitz, 2527 So. Homan Ave.; business manager, Chas. Pogorelec, 2218 So. Ridgeway Ave. 2. That the owners are: Jugoslav Workmen's Pub. Co., Inc., 3639 W. 26th St, Chicago, 111. Slovene Section, Jugoslav Federation S. P., 8639 W. 2*th St, Chicago, 111. 3. That the known bondholders, mortgagees, and other security holders owning or holding 1 per cent or more of total amount of bonds, mortgages, or other securities ere: None. 4. That the two paragraphs next above, giving the nameb of the owners, stockholders, and security holders, if any, contain not only the list of stockholders and security holders as they appear upon the books of the company but also, in cases where the stockholder or security holder appears upon the books of the company as trustee or In any other fiduciary relation the name of the person or corporation for whom such trustee is acting, is given; also that the said two paragraphs contain statement* embracing affiant's full knowledge and belief as to the circumstances and conditions under which stockholder^ and security holders who do not appear upon the books of the company as trustees, hold stock and securities in a capacity other than that of a bona fide owner; and this affiant has no reason to believe that any other person, association or corporation has any interest, direct or indirect, in the said stock, bonds, or other securities than as so stated by him. CHAS. POGORELEC, Business Manager. Sworn to and gubscribed before me this 1st day of October 1981. . Joseph Steblay, Notary Public. (My commission expires Jun€ 80th, 1934.) Park View Wet Wash Laundry Co. FRANK GRILL, pred». PRVA SLOVENSKA PRALNICA V CHICAGU Naši vozniki pobirajo perilo po vsem mestu, Ciceru in Berwynu in dovažajo čistega na dom. TOČNA POSTREŽBA DELO JAMCENO. Telefoni: Canal 7172-7173 1727-1781 W. 21 st 9t Chicago, III. Chicago, III. — Publicijski odsek kluba št. 1 je prejel sledeče pismo: "Klub št. 1 je v predprodaji znižal ceno vstopnicam s 75 na 50c, toda mnogo rojakov je, ki tudi te znižane vstopnine ne zmore. Pred par dnevi sem ponudil vstopnico rojaku, kateri je z družino redno prihajal na vse naše predstave in koncerte. 'Zdaj pa res ne morem', je dejal. 'Je še par dolarjev pri hiši, ki pa bodo porabljeni za hrano.' Ta rojak že dolgo ne dela in njemu in ženi se dozdeva, da bo tudi skozi to jesen in zimo zamanj iskal delo. Pa sem si mislil: 'Zabave so vredni ,vedno so bili veseli klubovih priredtiev', in dal sem njima dve vstopnici, rekoč, da ako dobi delo, mi ju lahko plača kadarkoli, ako ne, je pa tudi dobro. Jaz sem še toliko srečen, da delam in se mi ne bo dosti poznalo. Sam pri sebi sem sklenil, da bom oddal na ta način svojim sorodnikom in prijateljem ,ki so že dolgo brez dela, najmanj pet vstopnic. Priporočam, da jih pokloni par vsakdo drugi, ki ima še delo, pa bomo imeli na naši predstavi spet obilno udeležbo. Ako boste to priobčili, mojega imena ni treba omenjati." Publicijskemu odseku se zdi to priporočilo jako dobro. Brezposelni so prav tako potrebni zdrave zabave kakor vsakdo drugi, in deležni jo bodo prav gotovo na klubovi prireditvi v nedeljo 25. oktobra, o kateri ste že gotovo brali, ako pa še n«, dofoite opis sporeda v tej številki. Ker stroški v zvezi s priredbo niso zmanjšani, je klub storil svoje že s tem, da je znižal ceno vstopnicam eno tretjino, toda nabaviti si jih morate v predprodaji. Ako jih Še nimate, pokličite na telefon ali pa pišite Petru Berniku, tajniku kluba, ali pa se obrnite z naročilom na urad "Prole-tarca".—P. O. Koncerti Toneta Šublja in Mitzi Grdine Anton Subelj in Mitzi Grdina bosta imela v Slov. nar. domu v Clevelandu koncert v nedeljo 11. oktobra. Igral bo Angelo Vitale simfonični orkester 15 mož. Šubelj in Mitzi Grdina botfia dalje imela koncert v Jolietu 18. oktobra, v LaSaHu 25. oktobra in 28. oktobra v Oglesby, 111. Listnica uredništva Zapisnik vzhodnoohijske konference ni mogel v to številko, enako več drugih dopisov. Slavnost društva "Zvon" št. 70 JSKJ Chicago, III. — Pred petindvajsetimi leti se je v Chicagu ustanovilo prvo društvo Jugoslovanske Katoliške Jednote, in sicer "Zvon" št. 70. Proslava petindvajsetletnice tega društva se bo vršila v nedeljo 11. oktobra v Narodni dvorani, 18th Street in Racine Ave. Po-poWne ob pol štirih se prične bogat program pevskih in drugih točk. Med drugim bomo slišali našega izbornega pevca Mr. Ludwig Skalo, ki je pel že večkrat na radio v Chicagu in v Milwaukeeju. Gospodični JDlsie in Harriet Wencel bota proizvajale razne umetne plese in pele angleške pesmi; sodelujeta z nastopi slovenska pevska zbora "Prešeren" in "Jezero". Poeeti nas tudi več glavnih uradnikov JSKJ. Oh yes, da se ne pozabi! Nastopila bosta tudi naša komika Joe Faj-far in Steve Foys, ki zapojeta kuplet "Profesorja". Izdana je posebna Spominska knjižica, ki jo bodo dobili udeleženci brezplačno. Jaz bom gotovo tam. Storite isto tudi vi. Poročevalec. dopis v "Proletarcu" in ko sem njegov "odgovor" prebral, moram izjaviti zaeno z vsakim drugim resnim čitateljem, da je Belle porabil kolono prostora pa ničesar povedal. Jaz ostanem pri prejšnjih trditvah in izvajanjih, ker so pravilne. Razkol v "Zarji" niso povzročili sodrugi iz "brloga", nego tisti, ki so za vsake sorte "politiko". Kako to, da se g. Belle ogiba omeniti tožbo, katero je njegova skupina naperila na zelo grd način proti klubu ter njegovemu pevskemu zboru? Ali ni v spisu vašega advokata polno stavkov, s katerimi se je skušalo diskrediti-rati pred sodnikom oziroma-sodniki naše člane zato, ker so socialisti? Ali niste v tem uganjali "politiko"? . , Zgodovina pevskega zbora "Zarja" vam je znana in znano vam je, da VI NIMATE NE LEGALNE NE MORALNE PRAVICE DO TEGA IMENA. Pa ga vendarle rabite! Cemu ? To naj pojasni Belle. S svojo taktiko ste sami nenamenoma dokazali, da je vaša trditev o "nepristranosti kulture" laž. Pravite, da glasba ne pozna strank in delate vtis, kakor da ste vi s svojim zborom nad i strankami. Kaj bi se onegavi-1 li! Le po pravici, g. Belle! Zamorec ne postane bel, pa če ga še tako umivate. Obujam. Obujanje Belleja C leve 1 and, O. —- Pevec Louis Belle se je po razkolu v "Zarji" zelo spozabil in veliko politizira. Zatrjuje, kot je pri takih navada ,da mu ni nič za politiko in da je njemu ter njegovim čisto vseeno, kakšne politične barve je kdo. Če bi si Belle dobro pogledal v dušo, bi priznal, da mu ni vseeno, kakšne politične misli je kdo, kajti ako bi mu bilo, bi gotovo ne mrzil socialistov kakor jih. . V "Prosveti" z dne 1. oktobra mi Belle odgovarja na moj Romanje okrog naročnikov Iz neke večje slovenske naselbine, kjer je Proletarec dobro razširjen po zaslugi lokalnega zastopnika, potovalnega agitatorja ter sodelavcev, piše zastopnik, tako se mu godi pri obiskovanju naročnikov, katerim je list prvič potekel. Običaj je, da precejšen odstotek naročnikov, kateri si list prvič naroče pod vplivom in pritiskom potovalnega agitatorja, odpade. K takim je šel naš zastopnik, k nekaterim celo po večkrat. Pravi, da lahko črpamo iz njegovega pisma; navedli bomo le najznačilnejše stavke. On piše: "V tej pošiljatvi ni nič novih naročnin. Skušal sem te dneve iztirjavatl one, katerim je naročnina potekla. Eni teh so si naročili list prvič pred pol letom. Marsikomu ga boste morali ustaviti, ker jih ne mika, da bi čitali, ali pa list odklanjajo radi slabih razmer. Taki obljubijo, da si ga spet naroče ko hitro kaj zaslužijo. Anton Grebenjak npr. ni pre-čital niti ene številke. Mu je vseeno, kaj pišejo listi. Za sredstva ni v stiski. Časopise naroča le da nima nadlege od agitatorjev. O'Green je bogat, pa ne bo več plačal. Lista ne čita. Sploh ne mara več slovenskega papirja v hišo. Ga je sram, pa tudi otrokom ni ljubo. Denar so mu znosili skupaj Slovenci. Peter Kožmerl se jezi, da pišeta Prosveta in Proletarec e-nako, zato bo Proletarca pustil. En list mu je zadosti. (Zastopniku Prosvete je dejal, da bo obdržal Proletarca, ker piše isto kot Prosveta. Izgleda, da ne čita nobenega in bo oba pustil.) Meni je rekel, da Proletarca čita, nato mi je priznal, da ga samo pogleda in v nada-Ijnem pomenku je rekel, da ga kar zavitega vrže v kot. John Metelko je katoliški mož, ki se je naročil na list, pa ni vedel na katerega. Bole ga tudi oči, pa časi so slabi. Dela vsak dan, torej ni časa za či-tanje. Geo Zenko je list naročil radi tistega zastopnika, ker se ga ni mogel otresti. Ali bere ga ne, ker je to kar list piše on že davno vedel. Andrew Berlič ne bo več plačal, ker nima za kaj. Včasi v starem kraju je bil socialist (pri Orlih!) zdaj pa ni več in misli, da je najboljše, ako smo vsak zase. Henry Dobrovolc želi, da mu lista ne ustavite. Bo gotovo plačal, kadar zasluži. Pravi, da mu je žal, ker si ni Proletarca že pred leti naročil. Či-tajo ga vsi v njegovi družini. Ona dva bolj slovenski del, o- troci pa angleško. Vsi so mnenja, da jako po pravici piše. P. P., zastopnik. Imena naročnikov niso prava, da ne bo pri prizadetih jeze in zamere. Take reči namreč berejo celo taki, ki nič drugega ne vidijo v listu. To bi na^li in zastopnik bi jih moral veliko preslišati. Zdaj mu jih ne bo treba, ker se taki Kožmerli, Grebenjaki itd. dobe v vseh naselbinah.—Up. Naš dan 17. oktobra Imperial, Pa. — Priprave za sprejem govornice A. P, Krasne ter za čimuspešnejše aran-žiranje klubove prireditve v soboto 17. oktobra so v polnem teku. Na sporedu bodo tudi pevske točke, ki jih bo izvajal canon-sburški pevski zbor "Ilirija" pod vodstvom R. Pleterška, godbene komade pa bo igral Melody Mixers orkester. Trije udeleženci dobe dobitke. Po končanem sporedu bo prosta in plesna zabava do polnoči. Vsi ste dobrodošli! Odbor. ♦M...................... John Metelko, 0. D. Preü¿eme oči in določimo očala < 6417 St. Clair Ava., CLEVELAND, O. oooossooooessseesssssoooo' BÄRBICS ORCHESTRA % za veselice, svatbe in domače zabave. ;¡ Zglasite se ali pišite na naslov F. BARBIČ 1216 E. 176th St., CLEVELAND, 0 (blizu Waterloo Rd. ♦ ♦♦MMM*MMMMMMM»< VINKO ARBANAS im w. is* st., ckivAf«, iu. Telefon Canal 484«. SLOVEN SKO-HRVATSKA TRGOVINA CVETLIC CfftlÍM U pl«M, IVUIU, Mfr»^ h«L Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN and SURGEON Office hours at 3724 W. 26th Stree Tel. Crawford 2212. 1:80 — 3:30 — 6:30 — 8:30 Dail) at Hlavaty'a Drug Store 1SS8 WEST 22ND ST. 4:30— 6:00 p. m. daily. Except Wed. and Sunday only by appointments, lesidence Tel.: Crawford 8441 PRIREDBE PODPORNIH IN DRUGIH DRUŠTEV OKTOBER. DETROIT, M1CKL — Igra in veselica tMukcgi odseka S. N. D. v nedeljo 11. oktobra t Radničkem domu na Ferry A v a. Opomba: Cena objavam v tej rubriki je $1.00 sa oel ca», to je do datuma priredbe. Vabimo d o do orna in draga društva, da «glaitjo svoje priredbe t tej koloni, katera bo priob-cena e listu vsak teden. Anton Zornik HERMIN1E. PA. Tigelina s lečanii blagem. Peči in piala! stroji posebnost. Tel. Herminie 2221. MB* Sto izvodov za dva dolarja V agitacijske namene pošljemo sto izvodov "Proletarca" sa dva dolarja. Naročite jih, kadar imate večjo sejo, veselico, shod, predstavo aH kako druge priredbo, in jih razdelit» med udeležence s priporočilom, da naj se nanj naroče. Poiljite naročilo prav®. , časno 1 SOORUGOM IN SIMPATIČARJEM V BARBERTONU IN OKOLICI. Seje kluba it. 232 JSZ. ae vrla v take druge nedeljo v mesecu ob 10. dopoldne t dvorani druitva "Domovina" na 14. eesti. Sodrugi, prihajajte i silaii na sejo in pridobivajte klubu nawlh članov, da na ta način ustvarimo močno postojanko J. S. Z. Somišljenike vabimo, da ae nam pri-druiijo. Socialistična stranka je v tej deieli edina delavska stranka s konstruktivnim programom, • kate-im si delavstvo lablso pribori boljčo bodočnost in končno osvoboditev Is mevdne suinostL _ FENCL'S RESTAVRACIJA IN KAVARNA 2609 S. Lawndale Ave., Chicago, IU. Tel. Crawford 13SI. Pristna in ekusna domača jedila. Cene «mama Pestreiba tečna. MMMMBaagapaBM m mmmjM.¡ Oktober ]e mesec KOOPERATIVE v SAK delavec bi moral biti ekonomsko NEODVISEN. To bo dosegel z zadružništvom. Slovenski sadruintki v Cleveland, Waukeganu-North Cbicagu in drugod imajo močne koe^erative. Slovenci In Hrvatje v Chicagu naj se jim pridružijo s tem, da bodo SVOJO POTREBŠČINE kupovali v Delavski Zadružni Prodajalni NA 2659 South Crawfonl Ave. Vprašajte za cene v tej delavski trgovini in videli boste, da van naša zadruga lahko zadovolji z dobrim blagom po nizkih cenah. Zaloga iivil vseh vrst. Običčite nas! Naia prodajalna je pridružena Ligi Kooperativ v Zed. drlavah. WORKMEN'S CO-OPERATIVE MERCANTILE ASS'N. Telefon Lawndale 3763. ^^TÜt^fWíMMíTWÜti v'éY/ aW IW M iwiw iWév/áW >WÉAV ÍWÉWÍWÍ\\ íft TISKOVINE SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA ATLANTIC PRTGs & PUB. CO. 2656-58 S. Crawford Ave., Chicago, III. Tal. Lawndale 20IS A. H. Skubic, preds. — J. P. Korecky taj. V nali tiskarni se tiaka "Proletarec". . ............ ........ . ..... BORIS LAVRENJEV: l ENAINTRIDESETI Ruski roman is državljanske vojno. Is mučil** prevedel sa "Proiotarca" Iv. Vuk (Nadaljevanje). SEDMO POGLAVJE, ki jo od sačolka s«lo »medeno, proti koncu pa se zbistri. ___Srebrne trombe, a na trombah vise zvončki, kristalni zvončki. Trombe zvene, zvončki žvenkljajo z nežnim zvokom, kakor ledeni kristali. — Tili-dinj, dinj, dinj. — Tili — bili, dlam, dlam. Trombe pa zvene v svojih lastnih melodijah : Tu-tu-tu-tu, tu—tu—tu—tu. Brezdvoma koračnico. Koračnico, da, seveda isto koračnico, ki se vedno igra pri paradah. In isti prostor, na katerega skozi zeleno svileno kopreno javorov sijejo solmčni žarki. Kapelnik dirigira orkester. Obrne k orkestru hrbet; iz plaščevega razparka zadaj kuka velik, plešast, rdečkast rep, in na njegovem repu je pritrjen zlat trak^ Na traku je zataknjena glasbena vilica. Rep maha na vse strani, glasbena vilica daje glas, kaže gozdnemu rogu in bobnu, kedaj morata začeti in trka godce, ki so zgrešili takt, na Čelo. Godci igrajo ,kar pljuča premorejo sape. Izgledajo ,kakor vsi drugi vojaki, slišijo pa gotovo različnim polkom. Kombiniran orkester. Ali godci nimajo nobenih ust. Gladko mesto je pod nosom. Trombe so vtaknili v levo nozdr. Z deano nosnico zdihavajo zrak, z levo pa igrajo. Zato imajo troiribe svojevrstno zveneč in vesel glas. — Nastop k paradni koračnici! — Paraaadna koračnica . . . puške na pleča! — Polk . . . — Stoti:i;a ... .. ..Desno kren . . . Prvi bataljon stopaj .... Stopaj! . . . Trombe: — Tu-tu-tu. Zvončki: — dinj-dinj-dinj. Stotnik Švecov stopica s svojimi lakastimi škornji spredaj. Stotnikova zadnjica je o-krogla in gladka kakor gnjat. Tapp-tapp! — Poročnik! — Poročnik! Poročnik k generalu! — Kateri poročnik? — Tretje stotnije! Govoruho-Otrok k generalu! General sedi na konju . . . sredi prostora. Obraz je rdeč, brke rujave. — Gospod poročnik, kakšna nesramnost? — Hi-hi-hi! . . . Ha-ha-ha! — Znorel, Jtaj ? Se smejete? . . . Kako se drznete? Pokažem vam! — Ho-ho-ho ... Vi niste general, vi ste maček, ekselenca! General sedi na konju. Do pasu je resničen general, od pasa doli pa ima noge mačka. Ko bi bile te noge še od kake plemenske mačke ... ne, to so noge čisto navadnega, rjavega dvoriščnega mačka, kakoršnih je povsod na podstrešjih dovolj. Sape mu tiče v stremenih. — Pred sodišče vas postavim, poročnik! — Nezaslišen škandal. Štabni častnik, a ven mu visi popek! Poročnik pogleda na tla in ostrmi. Izpod pasa mu je pogledal njegov lasten popek. Izgleda kakor tanka, zelenkasta cev in njegov konec se suče bliskovito v centrifugalnem krogu. Prime za popek, a izvije se mu vedno iz rok. — Aretirati! Kršitev prisege! General vzame šapo iz stremena in ga hoče zgrabiti s kremplji. Na šapi je bila prilepljena srebrna osftroga. Ali mesto koleščka je bilo tam oko. Cisto navadno oko. Čisto navadno, okro-glasto ,žolto oko, ki se žariva z ostro konico v poročnikovo srce. Mežika mu nežno in govori . . . kako vendar more oko govoriti? — Ne boj se! ... Ne boj se . .. Končno je prenehalo! Roka dvigne poročnikovo glavo. In ko je odprl oči, je zagledal shujšan obraz z žolti-mi vlaknami las in ravno itfto, žolto, nežno oko pred seboj. — Kakšen strah si mi naredil, ubožček. Celi teden sem se mučila s teboj. Že sem mislila, da te ne ohranim. Sama, čisto sama sva na otoku. Nobenega zdravila in nikogar, ki bi pomagal. Sprva si ves čas bruhal . .. Voda je tudi prokleto slana; želodec je ne prenese. Le s težavo so prodirale nežne, skrbipolne besede v zavest poročnika Nekoliko se vspne. Ozira se in ničesar ne razume. Okrog in okrog stena iz rib. Nad gorečim ognjiščem je visel na nabojniku pidker v ka-tprem je kipela voda. — Kaj se je zgodilo ?... Kje sem ?... — Oh, kaj si pozabil? Kaj me nisi poznal? Marjutka sem. S tanko, prozorno roko si drgne poročnik čelo. Spomni se, smehlja se in šepeta: — Da... spominjam se. Robinson in Petek! — Oh, se ti zopet začne blesti? Kako govoriš o petku? Jaz niti pojma nimam, kateri dan je danes. Sem s časom čisto navzkriž. Poročnik se zopet nasmehne. — Saj ni noben dan!... To je ime... Po»» vest je, kako se je nek človek, ko se je potopila ladja, rešil na neobljuden otok. Imel je prijatelja in ta se je imenoval Petek. Kaj nisi tega nikdar čitala? Omahnil je na jopič in začel kašljati. — Ne ... Pravljic sem čitala mnogo, tega pa nisem. Mimo leži in ne razburjaj se, da zopet ne zboliš. Skuhala bom medtem soma. Jedel boš in se okrepčal. Pomisli samo; cel teden nisi, razen vode .ničesar imel v ustih. Tvoja roka je prozorna, kakor sveča. Le mirno leži! Poročnik je počasi zaprl oči. Po njegovi glavi je šlo, kakor kristalno žvenkljanje. Spomni se tronnb s kristalnimi zvončki in se tiho nasmehne. — Kaj je? — vpraša Marjutka. — Spomnil sem se ... Smešne sanje sem imel, ko me je tresla mrzlica. — Kričal si ... Poveljeval si in zmerjal... Kaj sem vse doživela! Vihar je žvižgal, okrog in okrog je vse pusto, jaz pa čisto sama s teboj na tem otoku in pri tem ti n^tavesten. Naravnost bala sem se — mrzlično je vzdr-getala pri tem spominu — in nisem vedela, kaj storiti. — Kako si vse to prestala? — Vidiš, sem vseeno prestala. Najbolj me je strašilo, da ti od lakote ne umreš. Razen vode ni bilo ničesar več tu. Mlince, ki so ostali, sem ti podajala z vročo vodo. Sedaj so tu še samo ribe. Ali kakšna hrana so soljene ribe za bolnega človeka? Ko sem pa videla, da se premikaš in odpiraš oči, mi je postalo lažje. Poročnik stegne svojo roko k Marjutki. Položil je svoje vitke prste, ki so kljub temu, da so bili umazani, bili lepi, na Marjutkine roke. Božal jih je počasi in rekel: — Hvala ti, moja golobičica! Marjutka zardi in mu odtegne svoje roke. — Ne hvali! ... Ni vredno. Misliš mar, da bi pustila človeka umreti? Ali sem divja zver ali človek ? — Ali jaz sem vendar kadet. Sovražnik. Kaj se treba mučiti z menoj? Saj sama komaj dihaš. Marjutka je gledala zamišljeno pred se. Nato se je naenkrat stresla, mahnila z roko in se začela smejati. — Kakšen sovražnik si sedaj? Komaj roke dvigaš . . . Kako se naj tako govori ? Je pač to s teboj takšna moja usoda. Nisem t«' takrat zadela, prvič v svojem življenju sem zgrešila. .. no, bom se pač morala zato mučiti. Na, jej ! Ponudila mu je kotel, v katerem je plaval kos mastnega, rmenega soma. Okusno in nežno je dehtelo prozorno meso. Poročnik je vlovil kos iz kotla in jedel z apetitom. — Strašno je slan. Kar po grlu praska. To se ne da pomagati. Če bi bila tu sladka voda bi ribo oprala. Nesreča je, da je ni. Riba je soljena ,voda je slana. V lepe razmere sva zabredla, ribja fcolera! Poročnik je odrinil kotel od sebe. — Kaj ? Nočeš več ? — Ne. Sit sem. Sama jej. — Vrag vzemi slano ribo. Že celi teden mi je protivna. Obtiči mi v grlu kakor kak kol. Poročnik je ležal, podprt ob komolce. — Oh . .. Če bi imel kaj za kaditi! — je rekel hrepeneče. — Kaditi? Zakaj takoj ne poveš. V vreči je Sjemjanijova mahorka. Ker je bila nekoliko mokra sem jo posušila. Vedela sem, da boš hotel kaditi. Kadilec po prestani bolezni še bolj zaželi tobak. Na, vzemi. Poročnik je vzel tobačni mehur. Roke so mu dd razburjenosti drhtele. . — Ti si naravnost zlata, Maša! Boljša kot kakšna pestunja! — Brez pestunje pač živeti ne moreš! — je odgovorila Marjutka in zardela. — Eh, sedaj pa ni nobenega papirja. Vaš malinastordeči mi je vzel poslednji papir, pipo sem pa izgubil. — Papir ... — Marjutka se zamisli. Nato vzame odločno jopič, s katerim je bil poročnik pokrit, vtakne roko v žep in privleče majhen sveženj. Odveže sveženj in da poročniku nekaj listov. — No, zasuči. Poročnik vzame liste in jih pregleda. Nato upre svoje oči v Marjutko. Začudenje je sijalo iz njih modrine. — To so vendar tvoje pesmi? Kaj si ob pamet? Tega ne vzamem. — Vzemi, hudiča 1 Ne trgaj mi duše, ribja kolera! — zakriči Marjutka. Poročnik jo pogleda. ^ — Hvala! Tega ne bom nikdar pozabil I Odtrgal je majhen kos ogla in naredil kozjo nožico. 9trmel j-e ¿kozi rpodri oblaček dima nekam v daljavo. (Dalje prihodnjič.) • Na premnogih vratovih ljudi so le zeljnate glave. — F. C. STANOVANJSKE HIŠE SO SE PODRLE ■yMiuw i' i V Wast Philadclphiji •ta s« nekoga jutra koncem septembra podrli dve stari stanovanjski hiši fcer pokopali pod seboj veo stanovalce. Več jo bilo ubitih in nelvarno poškodovanih. N« sliki na levi so ruševine poelopij, na desni pa gasilci, ki so reševali podsute ljudi. V ameriških mestih j s tisoče takih hi i, katero bi bilo treba podreti, na njihovem mestu pa bi občine po vzgledu Dunaja lahk > zgradile lepe apartmente za stanovanja delavcem. Žal, da &o uprave mest po krivdi de5avca" v rokah korumpiranih političarjev, katerim ni prav nič za ljudsko hbjinjci SVET POTREBUJE GOSPC (PO LILLIAN D. ROCK PROSTO PREVEDLA A. P. K.) Kadar postanejo moški brez-močni, apelirajo na ženske in kadar imajo ženske prosto pot opravijo stvari efektivno in dobro. To je zaključek, do katerega sem prišla v glavnem s svojimi izkušnjami kot poklicna pravdnica. Strogo govorjeno, je to metaforičen izraz človeka, ki prihaja dnevno v dotiko z moškimi in ženskami in pozna duševni sestav obeh spolov. Carlyle je rekel enkrat, da vse kar je treba storiti, če hoče človek imeti konsepcijo prostora, je, da si predstavlja majhno razdaljo in potem nategne svojo domišljijo, in ni je daljave, ki bi si je ne mogel predstavljati. Istotako če hoče človek zajeti relativno viednoto moških in žensk, opravljajočih svoje poklice, ni treba več, kot premeriti relativne uspehe žensk v njihovih domovih in u-jspehe moških v businessu. Od vseh ustanov danes v obstoju je dom edini, ki je relativno popolen. In če bo naša civilizacija še nadalje obstala, bo to docela radi doma. To ni domneva, zgodovina podpira in potrjuje to izjavo. Moške trgovske ustanove ali državne ustanove so skoro vedno uspešne, kajti vkljub vsem našim ekonomskim teorijam in principom, je busmess še zmerom rodni proces, ki nemalokrat vodi v zmešnjavo. Če danes ženske ne pokažejo večje aktivnosti v državnih ali trgovskih zadevah, je to zgolj zato, ker jim moški svet tega ne dovoli. Moški, ki danes vodijo vse te posle, navadno obrnejo čisto enostavne probleme v prave pereče probleme in nerazrešljive pa v še bolj nerazrešljive in zamotane. Namesto pametnega načina reševanja problemov, se moški svet poslužuje govoranc in psihologi žira ubogi narod. Odpomoč priporočana.—Od-pomoč je enostavno v tem, da se obrnemo stran o \ nekaterih svojenih dogem moderne družbe. V dogmah ni nič svetega. Le življenje je sveto in vse drugo je takorekoč bfftpo- solnih. niči je to tudi apel, četudi prikrit. Spoznavši moževe težnje, gre žena na delo s podvojeno aktivnostjo in direkti-ra ter pomaga pri ponovnem vzpostavljanju moževega bu-:inessa. Ženstvo išče narodove zaupnosti.—Narod je v depresiji, ogrožen, nataknjen. Žen-stvo si prizadeva pridobiti njegovo zaupnost, da mu bo moglo nuditi dobrobit svoje aktivne opore in konstruktivne kooperacije. Mi smo najbogatejši narod na svetu in imamo o-benem čez mero revščine. Mi imamo nadprodukcijo žita na eni strani in lačne ljudi na drugi. Mnogo je dela, ki bi moralo biti v teku, pa imamo vkljub temu milijone brezpo- dlago za dobrobit človeštva, kakor so postavile dom za dobrobit družine. In ko bodo to storile, bo delo dovršena precizno in dobro. • Lillisn D. Kock je poznane odvetnica v New Yorku in iz njenega zanimivega članka je razvidno, da je vsestransko modema, ker veruje, kot vsi današnji razumi, ki kaj čtejejo za napredek človeitva, v ¿enaki svet in v mladino. Brez tega dvojega si ne more ink predstavljati podviga družbe na viijo stopnjo napredka. Ta radikalno misleča ¿enaka je ¿taca nekaj čez trideset let in je dobra govornica ter predavateljica. Zelo s« zanima za napredek ¿enstva in je članica raznih ¿enakih organizacij. O njenih nazirsnjih naj si čitateljice Mame napravijo sodbo in tako malo uporabijo razsodnost, katero pripisuje ¿enskemu svetu mlada odvetnica. Za delavsko ¿enstvo je dobro, če ima nekaj upogleda v naziranje visoko naobraženega ¿enstva, osobito že, č« je to naziranje sorodno našemu.«» Prevajalka.________ Priredbe klubov J. S. Z. in drugih soc. organizacij Wrfrrrrrrrprrfrrrrrrfff membno. Ce l>o dan a Ženskami Narod trpi pomanjkanje vse- ¡¡J*^*" OKTOBER. IMPERIAL, Pa. — Shod h ^ lica kluba it. 31 JSZ «v soboto 17. oktobra v Slov. nar. domu. (Govornica Anna P. Krasna. MILWAUKEE, WIS.—V soboto 24. oktobra predavanje Anna P. Krasna. BARBERTON, O. — V soboto 24. oktobra pri radi klub it. 132 JSZ. s •odelovan jem odbora konference zabavo v prid Konfaranca. Vriila sa bo v dvorani Sam. drv«. Domovina. BRIDGEPORT. O.—Klub it. 11 JSZ bo i mol aktspno • svojim povskira zborom priradbo s pat jam in predstavami v soboto 24. oktobra na BojrdeviHu. CHICAGO, 1LI--Dramska prod- stava kluba it 1 v nedeljo 25. ekto-bra v dvorani ČSPS. SHEBOYGAN, WIS. — Predava-nja A. P. Krasno v nodoljo 25. oktobra zvečer v Fhidernikovi dvorani. CLEVELAND, O.—V nodoljo 25. okt. ob 3. pop. govor s »družica Jana Fradol v Slov. nar. domu na St. Clair Ava. Predmet, "Appeal to Yaiuth and Votors". BARBERTON, O. — Zborovanja •oc. klubov in druitov Prosvetna matica v nadaljo 25. oktobra ob 9. dop. v dvorani Sam. drui. Domovina. WAUKEGAN, ILL. — Predavanja Anna P. Krasna v aredo 28. oktobra ob S. zvečer VSIov. nar. domu. CLEVELAND, O. — Socialistični kampanjaki »ihod v 'petek 30. oktobra prilika bodo našle, enostaven ga in beda prevladuje v deželi, način izhoda iz vseh proble-jVo je apel, prošnja za pomoč! inov. Organizirale se bodo, Ženske opazujejo ta položaj, volile in delale, ter napravile ga jemljejo na znanje in če bi državo in narod ,kakor so napravile dom—prikladen in dobro delujoč. Za enkrat ženske še zmerom po opičje posnemajo moške v politiki, ker sprememba se je vsekakor pričela v ekonomskem življenju. Žer.ska izgublja zaupanje v magičnega moškega za ekonomsko zaščito. Piejela je hu.d bile organizirane kot ženske, bi ga vzele na znanje formalno. Toda kakor je, so prisiljene vzeti situacijo na znanje s silo, ki je dinamična, kakor sila, ki povzroča klimo in oseko. Industrija se napolnjuje z ženskami, enako razni profesionalni poklici. To bo napra- voden na p iliko ,s precejšnjim udarec in odkrila skrivnost, da v'iIo ženske žensko-razvedne. I ie moški samo navaden urez- I^zvile se bodo v vseh poklicih zaupanjem v milo srečo in u- "l0*60 zemljan ,n ie jl Je.prav socio. Naši veliki in majhni|^ ne mora sama prevzeti na- finančniki niso nič manj vraž- f odgovornost za svoje bodo-jeverni v tem oziru, kot divja- če *>lago*anje. Njena eksistenci i* nlpmpmi 7.uInuli Hribih ca Je ogrožana in enako tudi iz plemena Zulus ali drugih primitivnih plemen. Ženske, če oi imele prosto in odprto polje, eksistenca moškeg.-t. Nič težavno ni napovedati, bi uredile stvari efektivnejše in f ubod<> praT kmalu pro.d,rle boljše ženske v vse panoge m aktiv- jnosti družbe ter postale žen- l omanjkanje razsodnosti. —, 8ko-zavedne. Bodo li moški izgleda, da je narava obdarila( hoteli ali n6f ženske bodo ka. človeštvo s precejšnjo mero zale pot-moški pa bodo sledi-razsodnosti, od katere pa so jj dobile ženske največji delež.; '¿ena nudi po moč .—Ženske Glavni izvor vseh naših seda- se zavedajo ,da bo moškim sko-njih problemov je veliko po- ro nemogoče ločiti se od svoje IVI O 11 1 1/ n r> 1 A M«% r«nrv/l M^oit AS /-V « A .... Ali se boste spet navduševali za Kandidate, katere vam bodo nominirali kapitalisti? manjkanje razsodnosti. Moje izkušnje v prakticiranju postav so me prepričale, da stroge postave niso tisto, kar brani večino naših domov pred razpadom vsled razporok, ampak le uporaba razsodnosti na strani žensk. V psihologičnem sestavu ženske je nekaj, kar jo dela nekako ohraniteljico—vedno delujoč faktor v napredku kolektivne porasti, katera seveda pomeni kolektivno in idividu-alno srečo ter zadovoljstvo. Včasih, v bolj odražujočem Razpoloženju mislim o ženski V svojstvih zemlje same; zemlja vzame vse vase samo, da zopet vzklije iz nje novo življenje. In če ženske tudi niso pri-poznane kot velike logičarke, še vseeno posedujejo neko instinktivno notranjo čutnost razsojanja, katera prodre v globine najbolj zamotanih problemov. Ta lastnost presega moško logiko in odstrani tisti ne- osebne importantnosti, katera se je oblikovala in utrjevala v njih skoz cele dobe. Iz tega vzroka ženske predvidevajo, da neglede nato, kako ogroženi ali poraženi se bodo moški čutili v njih borbi za preosnovo naroda in družbe ,se vseeno ne bodo nikoli ponižali in vpraši-li ženstva, da pomore narodu iz zagate in krize. Ženske pa vedo, da se lahko vpraša za pomoč indirektno, kakor se napr. pripeti mnogokrat v domačem življenju ko se vrne mož domov potrt in nataknjen vsled trgovskih ne-prilik in skrbi. Njegova zvesta žena, opazivši nataknjenost in nervoznost, kaj kmalu pridobi njegovo zaupanje ter prične dajati konstruktivne nasvete za preteče neprilike. To je prva stopnja nasproti olajšanju mučnega položaja. Že samo žalostno duševno stanje moža ženi zadostuje, da uvidi v tem prošnjo za pomoč; v res- kofo žens te. Organizirale se bodo in bodo spregovorile kot ženske. Mošk. postajajo skeptični. — Današnji moški svet se nahaja v čudnem položaju kaosa in zmede. Postal je skeptičen in nima nobene vere vase. Žen-stvo, če mu bo dana prilika, ne bo sledilo moškim. Prevzelo bo svojo odgovornost za družbo z zaupnostjo vase in z navdušenjem. Podvzeto delo bo vodilo naprej z mladostno voljo in živahnostjo. Mladost poznamo in vemo, da dela medtem ko starost kritizira, ostane cinična in klepe-če, neglede na dejstvo, da to zamotanocrti n« razreši. Z darom razsodnosti, ki ga posedujejo ženske, bodo pomagale kontrolirati državne institucije in industrijo in bodo oboje postavile na trdno po- nar. domu. Govorniki J o s. A. Siskovich in drugi. SPRINGFIELD, ILL. — Predavanja A. P. Krasna v soboto 31. okt. v Slov. nar. domu. NOVEMBER. COLLIN WOOD, O. — V nadaljo 1. nov. varijetni program in plašna zabava kluba it. 49 v SDD. LA SALLE, ILL. — Predavanja A. P Krasna v nedaljo 1. novembra v SND. CHICAGO, ILL. — Predavanje A. P. Krasna v petek 6. nov. zvačar v dvorani SNPJ. WEST ALL1S, WIS. — Predavanje A. P. Krasno v soboto 7. novembra zvačar. . CLEVELAND, O. — Petnajsti«* niča pevskega zbora "Zarja", odsek kluba it. 27 JSZ., na Zahvalni dan 25. novembra, združena s koncertom. CHICAGO, ILI--Koncert "Savo" v nedeljo 29. nov., dvonana ČSPS. DECEMBER. CHICAGO, IU__Dne 31. doc. Silv •atnova zabava kluba it 1 v Lawndale Masonic Ten*>l«. ' JANUAR. CHICAGO, IU__V soboto 1. januarja velika maikarada soc. organizacija okraja Cook v Ashland avditoriju. (Tajnike klubov prosimo, da uaas sporoča datuase svojih priredb, da jih uvrstimo v ta seznam.) SLOVENCEM PRIPOROČAMO KAVARNO MERKUR 3551 W. 26th St., CHICAGO, ILL. (V bližini «rada SNPJ tm Proiotarca.) FINA KUHINJA IN POSTREŽBA. KARL GLASER, lastnik. W/AVAVAVVAVW.V.V.VW OGLAŠEVALCE V PROLETARCU vam priporočamo v naklonjenost Alco vam lahko postrežejo enako dobro kakor drugje, zaslutijo, da jih t>«tronizirate! Povejte jim, da vas veseli, »rereee«w................................. ker oglašajo v Proletarcu J V znamenju krize Milwaukee, Wit. — Ljudstvo se je odvadilo smeha. Povsod vidiš skrbipolne obraze, sklonjene, sestradane postave brezposelnih, napol gole otroke, skupine postavajočih delavcev in delavk, zapite in bankrotirane trgovine. Podnevu, sredi mesta, na glavni cesti tava trume ljudi, povečini brez cilja in si ogledujejo bogate izložbe. Stopiš v to ali ono veletrgovino, vidii velike množice, povečini ženske, ali nobena ne kupuje, toda njih obrazi izražajo skrivne I želje in — skrbi. Oni dan, na civilnem sodišču / — več sto ljudi je prihajalo. Pred gotovim sodnikom so se / vršile razprave glede evikcij. Hitro so se obtoženci vrstili, drug za drugim, pred sodnikom. Kratka vprašanja in zamolkli, plahi odgovori. V par urah je bilo izrečenih več ko sto evikcij---tragedije, katerih globočino vidi človek na obrazih teh obupancev. Mala tovarna. — Na vratih urada napis: Razprodaja dne --Okrog poslopja stojijo delavci in delavke; na tovornem avtomobilu odvažajo prodane stroje. Pred par meseci je bilo v tistem poslopju še sedem različnih družb, sedaj so še tri, ki delajo po par ur na dan, po dva ali tri dni v tednu. Propadanje na vseh straneh. Urad velike zemljiške družbe — prazen. Pred enim letom «tvorka, ki zabava ljudi meeting will be permitted to vrJter free of chaise. Lets have a good ^presentation of young peoole, to hear comrade Fradel'« speech. Lillian Vchar, Cleveland, Ohio. Wet For Five Days In the city of Detroit, between the DTojAi nito r*dki. •tavlja "fetvork Teiko Pa n*jd»u Uémrek». Slika ▼am prod- is ra- """J« ©•nrorko ' M,ir. ■ , -7-----— <«- •>»i.j ¡»nu,, r» i^u' m *• ** <• »«'•jo v Angliji. simpa« Ptf»jo M Gilmartin. Zdaj mijal 10,000 delnic companije, katere so daj vredne nad pol milijona olarjev in 00 pozneje narasle nad milijon vrednosti. O koruptni izvolitvi Smitha je izdal omenjeni profesor itu-duo^v knjigi, kar je povzročilo, da je Smith prišel z izjavo o Rosenwaldu, češ, ako se _ resni- Zadeva pa ne bo takoj po-njegove zabljena. bile te- October 24. A good program will be ■taged. Everybody Welcome! 1 . , „ . -------- — Employee« of the U. S. Steel Cor. dates of September 1» and 24, oy*r Poration, have had their . 200,000 visitor» from every state In Thi. i. £ Jetnd tle £ the Union and other territories of U. happened. The first cut u»k 8. A. attended the American Legion Auguat 16, and now om&ei^n Convention Every hotel in the city, U • total reduction of twenVyoil end every hotel in Windsor, Canada, <*nt What is going to b^ome of was filled. Five-hundred Pullman the working people? The men will cars were side tracked to accom- *>« working for practicX nothi^ modate the visitors. The be* hotels Labor must built up a .Uong S" in town were turned into a bums ** Party and industrisl union to com handout. Drinking, crap games, bat these wage sfauhes. Eve^X poker games, and what not were help build this workman going on right in the lobby*. The **ni»ation _ ^ _ .....""" Legionaries would sit on window sills with their bare feet hanging out1 of the window, tearing pillow» apart and scattering feathers all over the I city; bags of wster would be dropped I from the windows on the people! walking by. Drunkards lying on the ! «idewalks in front of the hotels unniolested by the police. Legion, anes carrying bottles of liquor under Suggestions From Latrobe or- their arms as they paraded the streets ™ would drink and offer drinks to the the police. The city of Detroit was wet for five days. New beer bam sprung up over night One brewery Marfar*« Snoy, Bridgeport, Ohio. News and Happenings in Johnstown were Cofnrade Anton Turk, one of the we most active members of our English Division and an occasional tnbutor to the English out as good as we wished for. Not until the working class awakens to the fact that they are being ex-plotted under this capitalistic system, can better results be expected. For the November election a larger Socialist .vote is expected. Comrade« . ------ — Anna P. Kmsna, Andrew Vidrich, , ** *** ** th« c*m/*d«, Frank Podboy, ArKon Gabrenya and through-out this district Anton Ukmar, aJfl memfeew 0f the Si * \ her * b* ** will 5 are Social* £ to deliver the various county ^n^^r. ^ ~ It is the lo^fa m FComnade Anna P. Krasna, secret-ary of the English Division of branch No. 5 JSF will be on a speaking tour 24 10 N<>v^ber 9 for the JSb conference of the Illinois Wisconsin district. She is a very active member and worker in branch. "" our JSF branch No. candidates for offices in Cambria County" wish Krasna duty 0f every worker U> go" to" the on m^ion to polls in November and vote for these ^ candidates. Make it a point to Lets organise an English Division of branch No. 232 JSF in Bart>erton Saturday October 24. The JSF con-"llfe,:encf for ^ district will be con- Comrade ('has. Pogorelec of Chicago, 111., spent several days in Johnstown on business recently was procuring advertisements for the I hIunC,L!°ri ** d[ coming 1032 Family Almanac. Would ITJl , „ ^ with a and he have came a few day* earlier he \ fol,<>™ng. Lets hope that a could have been present at our reP?»entation <>1 the younger English Division was Prol^r^ k . , -TV >ection of | «uredly would have been a Proletarec has left Johnstown for teresbing one. state of New Jersey. His work for our branch has been appreciated by the members as well as other folks our meeting, which more in- producing 1000 half barreh. ¿er day S ,■■ kiChr,Cred,t u due him- Our to «upply the visitors. Windsor a « Djy,8lon wi»hes comrade Canada, received $11,600 for t SUCCees in whatever hi. liquor permits and $175,000 for TOCatK)n mV be-kiquor in two and oaie half days. They 1 * brought liquor across unmolested; ^ Jahn G»b^nya, a member of our anyone could bring across all they Ll*lujh Division, met with sn accident w ur 1m IA--' __ ▲ _ » a « ___ Predavanje Ane P. Krasne v Chicagu Anno P u J I—«ring across all they mei wim an accident Anna P. Krasna bo predava- «nt«! the,« few day., u,^' while «»¡„g to Utrobc. Hi» ,nou,r-ia v i^nicagu v petek 6. novem- rrom • «outhem __cvei#» mnu-kt «« .«j ____ Franca« Langarholc, Johnstown, Pa. folks will be present With good co-operation we can organise this club aind give the Cleveland some real competition. group A Call to Youth bra v dvorani SNPJ. r______ _______________j » . - —• —^ bi je imela stotisoče dolarjev, se- ° v Podkupiti, bi se daj je urad zaprt. Veliki na- istemu, ki mi je ponujal kupi zemljišč zunaj mesta, potem kriza. Tisti, ki so kupili, niso mogli plačevati. Vzelo se jim je stavbišča ali hiše, potem pa je banka zahtevala svoje in družba je propadla. Poznam ljudi, ki posedujejo po 50 do 75 tisoč dol. vredna posestva, pa padajo čimdalje globokeje. Nekdo mi je rekel: "Revnejši sem, kot pa sem bil pred dvajsetimi leti, ko sem začel. Najemnine ni, popravila, davek in obresti pa moram plačevati." Začel je razumevati socializem. "Jeklarski trust je znižal plače svojim delavcem; četrt milijona mož je prizadetih." V istem času je naznanil brzojav iz Moskve, da je višji ekonomski svet sovjetske vlade odredil za vse delavce, kovinske in premogovne industrije 30 odstotkov zvišanja plače. To" je tretje zvišanje plač v teku tega leta . . . Poznam dva delavca, zapo-sljena v tej industriji že več let. Mlada Nemca sta. Pripovedovala sta mi: "Prihranila sva si vsak po par tisoč dolarjev, ker zaslužek je bil dober, toda vedela pa sva obenem, ^la bodo najine moči popolnoma izčrpane, predno do-seževa starost 40 let." Kaj pa sedaj, ko zaslužita 50 odstotkov manj ko poprej? Da, tudi Hoover jeva prospe-riteta ima svojo dobro atran. Pri nas se naprimer opazuje, da 9e je zanimanje za razne narodne interese in narodne ponose zelo ohladilo. Slabi časi so marsikateremu odprli oči, da se sedaj ne smejijo več tirftim, ki so govorili o delavskih interesih. Mnogi so tudi spoznali, da delavsko gibanje vendar ni "lajanje v luno". ^ Zaflnjič so romali "naši rojaki" na božjo pot Holy Hill. Ce so molili za prosperiteto ali za več. pameti, mi ni znano. V južnem delu mesta so aretirali moža in ženo, pri katerih so se shajali učenci in učenke višje šole. Pili so žganje in prirejali orgije. Prohibicija. Spartak. Rosenwald je že več mesecev bolan. Zanj odgovarja njegova ramilija, ki pravi, da Smith- Italijanska armada Italija ima pod orožjem 280,-mož, brez fašistične milice; vojnih aeroplanov ima 1,501, in za vzdrževanje armade potrosi na leto okrog $300,000,000. southern *aie brought along cycle caught on fire and John was afifty gallon barrel of moonshine ^^ b"">ed about his legs and one Wmakey and set it up on one at the He was treated at a hospital waan /blvd. and passed drink« to all in Strobe and was later brought who cared to drink. The Legionaires l*cJt 10 Johnstown by comrade John took over the whole city. They were prwdel- We wish Wm a speedy re- Kmng orders to police instead of covery. police giving them orders. The city * was turned into a circus. A pie truck Notice rs hereby How about increasing the member ship of the English Division of branch w.f. . I7 JSF in Cleveland. On Sunday With the present industrial and October 25. lets convince the young economic depression I am surprised Slovenea that they should belong to that tbe young folks in Cleveland ^ branch. I will help you, and are not more interested in the Labor ririth y°ur co-operation we are bound movement. All they think about is 10 »«cceed. a good time, read comic strips and ^ Aim of All: A new English-••♦ports. They ignore the conditions Division in Barberton and a bigger and forget that times are getting on« »n Cleveland. Lets go! Don't woree everyday. hesitate! Most of us work almost nothing and JaB* Fr»«W, Leirohe, Pa. some do not work at all. In one _ three' f°!i F"* tWenty SODRUGOM three women and two men were Saia klub. ««»ployed, only eleven women work Li^ prvi IN it. Poglejte na te Številke pošiljanja KALIFORNIJSKEGA SOČNEGA GROZDJA ¡zloženega v San Francisca 1931 831 vagonov (do 2«. aept.) 1930 510 vagonov (do 28. sept.) was mL*10 branch'"no. 5 JSF., especially to ed ?nd tt? T '™ Wa*°n ^ ^ not present at our dL^ut^ "T* Uken and lMt meetin^ that «o^ meeting days few ?avs Dr0n* tk, .ehi!dPen' n the past were not so well attend-¡ia moc. 1 ed, therefore we appeal to the younger generation to join our ranks and help build an actiive ywith movement in Cleveland. We have leaflets for distribution and get interesting topics for discussion. In this way we acquaint ourselves as well as others with Socialism. Our meetings are held every second and fourth Friday of the month. On Sunday October 25, comrade Jane Fradel from Latrohe, Pa., will be in Cleveland. She will addresB an "Appeal to the Youth and Voters" at the Slovene National Homfe. In the evening a dance will take place and those attending the afternoon CALIFORNIA GRAPE CONTROL BOARD, Ltd« SAN FRANCISCO, CALIFORNIA Zastopajoč 8»% ealotnofa froxdnaga prtdalka Kalifornijo. Modna politična afera Frank L. Smith, ki je bil 1. 1926 izvoljen za zveznega senatorja v lllinoisu in potem od senatne zbornice odstavljen, ker to mu izvolitev kupile uti-Učne kompanije, j e prišel nedavno spet v ospredje z izjavo, da ga je skufial istega leta znani multimilijonar Julius Roaen-wald, vodilni magnat Sear» Roebuck kompanije, podkupiti, da bi se kandidaturi v senat odpovedal v prilog HOgh S. Magillu, za katerega se je pote-«oval Rosenwald. Smith trdi Najboljše vrste kalifornijsko SOČNO GROZDJE SE PRODAJA VSAK DAN NA ASHLAND & 27th ST. GRAPE YARD Zini andel - Muscatel • Alicantes Zinfandel bo trajal samo dva tedna. the night before the parade. They walked about without any pants, carrying such signs as, "Where are my Pants" and "Wearing only a coat and bvd's." The next day they received new pants by airplane. Amftraw Gram Jr., Detroit, Mich. Comrades in Imperial to Celebrate Branch No. 1 JSF of Imperial, Pa will give a "DomaČa sabava" Saturday October 17 begining 7 P. M. at the Slovene Hall. Anna P. Krasna from Johnstown, Pa., will be with us and will havs an interesting message for the audience. Singing society "Ilirija with its director R. Pletersek from CanoiMburg will entertain you before the dance. "Cuddy's Melody Mixers", pcfmlar orchestra promise an enjoyable evening for both the young and older. Many presents will be given away. The admisnon is 60c a couple and 26c for the single ladies. "Everybody Welwmie! J-o«opitiit« Yamnick, Imperial, Pa. Reports From Bridgeport The JSF conference and picnic iield at Boydsville, Ohio Sunday September 20, was a success. The committee wishes to thank all those that attended, including the comrade^ from Pennsylvania and different places of Ohio. Comrade Jane Fradel from Latrobe, Pa., delivered a good talk which should appeal to the younger generation. Comrade Victor Tusek of Power Point, Ohio, could not be present to speak on account of illness. We wish him a speedy recovery. The biggest event of the picnic was awarding the wanner of a gold watch and comVade Joseph Oven of Chicago held the lucky number. We hope he will be pleased with it The singing society, a division of branch No. 11 JSF Bridgeport, will sponsor a play and dance In conjunction with the branch on Saturday JSF. Our primary elections did not turn NATURE iGIVES THE HOME WINE MAKERS A HAJND Mr. Arthur Evens, one of America's ablest and best known newspaper writers, covering the California grape industry situation, in a featured article in a recent issue of the Chicago Tribune, among other things, says: "California, aided by advertising, is starting its flew of wine juice grapes to the home wine makers throughout the East. Bacchus, a •tranger to Mister Volstead, is si-ready in kitchen and cellar treading the sunkissed clusters, snd dealers report that more householders than ever are going in for domestic wine making. Here's the news of the industry: Prices are the lowest in years. The crop is smaller than the average, but the grapes are juicer and sweeter than usual. Nature, by way of compensation for a short harvest, hss increased the sugar content The most popular California grapes in this market are the Zinfsndels, Carrigane, Muscat, Mission, and Alicante Bouchet. Growers of California grapes have been holding back the crop for cool weather. A proficient wine maker will not make his "juices" until summer has cooled off into autumn, and the real rush generally gets into high with the beginning of October. The grapes are sold in carload lots, then from the jobber to retailer or consumer. They are peddled from the car in small lots at the fruit terminal. The big days, once the rush is on, are Saturdays and Sundays." The California Grape Control Board, which was organized by the Federal Farm' Board, and represents over 86 per cent of the grape growers, is carrying an extensive advertising campaign emphasizing the fact that it i« legal to msnufscture juice for home consumption. ................................................. If you want to read unbiased, truthful news and editorials that have the welfare of the public as the first consideration, SUBSCRIBE TO THE MILWAUKEE LEADER The only English Socialist Daily in America 540 W. Juneau Ave. Milwaukee, Wis. SUBSCRIPTION RATES: One ye.r *6.00—Si* month. $3.00—Thrae Month, 1.50 TO LEARN ABOUT PRESENT SOCIAL PROBLEMS READ UNEMPLOYMENTAND ITS REMEDIES By HARRY W. LAIDLER 104 pages.......... price 15c Socialism WHAT IT IS AND HOW TO GET IT By OSCAR AMERINGER 32 pages.......... price -j Qc The A B C of Socialism By FRED HENDERSON 16 pages.......... price Qc One Billion Wild Horses By STUART CHASE 24 pages .......... Literature agent«! S.nd tor Ik* quantity prtcN. SOCIALIST PARTY of AMERICA 2653 Wariiington Blvd. Chicago, III. price oc A Jugoslav Weekly Devoted to the Interest of the Workers. Official Organ of Jugoslav Federation, 8. P. rtt OUR AIM: EDUCATION, ORGANIZATION, CO-OPERATIVE, COMMONWEALTH NO. 1256. THE WAR AND WAGES With wage reductions of 10 per cent in the steel industry that affect about 300,000 workers, the drive being led by the United States Steel Corporation, the hypocritical formula of "equality of sacrifice" has come to the United States. The decision comes with the, announcement that the salaries of officers will be reduced. To the workers the cuts mean reduced rations but to the officials it does not mean missing a single cigar or parting with one car. United States Rubber has also announced a five day week but the hourly scale of wages remains unchanged, which means a reduction in weekly wages. This drive against wages by a great industry is not the first one. Wage slashing has been going on for more than a year but with this leading capitalistic oligarchy assuming the leadership we may expect other masters of American industries to follow the example, ft means pushing wage workers tc lower levels of living. The fact that three great corporations can reach into the homes of some 300,000 workers and arbitrarily reduce their standard of living is a striking example of the oligarchy that rules the American working class. Moreover, these industriéis are anti-union concerns. Organized pressure by the workers against exploitation is almost impossible. They are disfranchised in industry. They are serfs bound to their feudal masters as were the bondsmen of feudal owners several centuries ago in Europe. Only an elemental fury of resentment against more sweating would bring these masses out of the plants in ' a strike against their tormentors. Who won, the war, anyway? In all countries the workers who were sent as conscripts to the front have lost and the steel magnates who have ordered reduced rations in their plants fattened on extortionate profits while, the workers were being mutilated and killed at the front. Socialists were mobbed and jailed for their oppositioai to the imperialist war. Out of this black night of capitalism the masses who think at all must now appreciate our far-sighted petition and turn to the Socialist movement as their only hope. —The New Leader. Pafcliakad WnUj et 3S3S W. Mtk St. CHICAGO, ILL., OCTOBER 8, 1931 ANOTHER SMASH-UP? Irving Fisher, economist at Yale university, suggests that the depression would vanish and prosperity be restored if the workers would offer a cut in their wages. According to all the information that we have, wages are already cut to the bone, and it did not require an offer on labor's part to do it. But nobody has as yet claimed that prosperity has returned. And Mr. Fisher proves himself a poor expert. Be that as it may. Every time we hear a man of the type of Prof. Fisher talk like that, we are strengthened in our suspicion that the money lords do not want Hoover and the government to do anything to end the depression until labor is completely subdued. American capitalists are getting ready to cash in on the American standard of living", and with that another of the Greer^Woll dreams are in for a rude smash-up. —The Milwaukee Leader. JIIIIIH" '» ARCHLICHT IIIIIIHII IIKi... If Donald Lotrich nil Our Doings Here and There By JOHN RAK A. Drsifuss, secretary of the Cook (with jobs and money and these dif County Socialist Party writes that a Debs Memorial Meeting will be held by the Cook County Socialists. It is fitting and appropriate. Co memorial ixe a man who has done so much for the cause of the work era and humanity. We can remember Debs as a man who was able to hold his audience spell bound because he had such powerful language and so fluent a tongue. We remember Debs as a Comrade; as a prisoner; as a unionist as a fighter. Whatever he «iid it was with the sole intention of doing good. Every local ami every member of the party must join in to make this Memorial meeting ring with the name and deeds of Gene Debs. forent ward and precinct men must produce or they lose their job. Pennsylvania is active with electioneering and life anew is springing to the fore. • • • Thursday night, October 8, the regular meeting of the English Division of branch No. 1 JSF Chicago will be held. The committee for the Chicago Youivg People Socialist League will report on a plan of action for the coiming winter sponsored by the City Central YPSL. ies. His wife had died and left him with a daughter twenty one years of age. Brus, a rich magnate, finances Ruda and also aska him for his daughter's hand. The deal is made, but Anna does (not care for this rich lover. She loves Dolinar who is an artist. Ruda . Mo Th e" se^etary'a re^" and the later "realizes that his daught l^Z - preparation for a debate with er is not^happy an vO of a growling dog. "Hun crooks was th$ heeding of one of the leading daflfes. TVy have played that game so long that it's getting to be as bml and as monotonous as some comic strips. This n*.w commissioner may to which they would show indiffer ence in better days. Nevertheless, our Federation has done everything it possibly could and club No. 1 has been very active on the educational field. Our people, as other nationalities, especially foreign bom,^..^. --------^ citizens, form the lower rung in the .be a good man but just like otners ladder or progress. They are, to a before hW he'll have to do what he great extend, men and women who is told and the highest bidder is to« with the hand, strenuously; in going to get the spoils The real Te coalmines, in the steel «mils |crook*wont be touched evenunder and on the farms. They have lacked his guidance because it » not «S aiK1 ° .....intention of the two old party chefs to give a good adminW*. ration but rather to get what is in it. oVand at once the papers carry sigm* fit, therefore we appeal to yOU "" ~ ----to join our movement, the Socialist Party. in \Juj&Jtioa therefore making it harder for us to reach them and our clubs with their plays, programs and meetings are doing a great job by preparing them for entree into our ranks. At times there i* criticism because of lack of political action but our clubs here as elsewhere in the country have cooperated with Socialist organizations on the political field as well as conditions would permit. • • • Cooperation among the Socialist Press, the Language Federations and the Party is the topic for discusión at a general membership meeting on Sunday October 11, at the Labor Lyceum. Members of our Federation are urged to attend. It will start at 10:00 A. M. Other important discussions will take place. We may learn that Language Federations are Branch No. 31 JSF in Imperial, Pa., will sponsor a poo-gram and a dance Saturday October 17 at the Slovene Hall. Speakers, among them comrade Anna P. Krasna from Johnstown, will be heard. The singing society "Ilirija" of Canonsburg has been invited anrd will render a few select-> Sunday, October 11, a general jons. After the program the membership i|>nference of the Melody Mixers will entertain Socialist Party of Cook County both young and old with good will be held at the Labor dance music. Lyceum on Kedzie and Ogden , 9 Aves. The meeting will begin at 10 A. M. sharp. The sub- In the l*ter Partf °f ject matter for discussion will ™nth and the first week of be reports on the Socialist November our settlements in fress, foreign language Feder- lower Michigan Lake re- ations and the Party, the corv- in on will be a beehive of activ-ventTon of the" Parmer-Labor »ties with the final arrange- FRAGMENTS There are people in America who wodld like to buy surplus goods on long-time credit,^ but they are mere home folks. Not every senator abroad makes an ass of himself in Europe. Some go to the Philippin-es. 0 There are two reason for the lack of good literature: (1) Junk finds a publisher, and (2) good literature couldn't. Wouldnt' it seem strange to see some kind of leather goods made out of honest-to-good-ness leather? * . Some Big Shots look so common you can't recognize them except by the shortness of the jail sentence. s No nation, whether victorious or defeated, will ever admit that it conducted anything but a war of defense. o The greatest bulwark of exploitation is the ignorance of the exploited and their eternal readiness to extol the exploiters. • Then there is the independent in politics who votes for the lesser of two evils in the hope of abolishing both. m Americanism; Electing representatives to "do the will of the people"; dreading the worst every time they assemble. 9 For the workers of the nation capitalist politics means out of the breadlines to put a Democratic or Republican label on the industrial depression and then back to the breadline to get a dole. s Preparedness for war is the best preventive for peace. and the pluck hour shooters must be regarded as . , heroic, at least at the present stage, membership books. a THE SOLUTION 4< "The workers who produce the real wealth of the world and all the goods necessary to sustain life are not getting paid enough wages to buy back what they produce, hence the glut or so-called overproduction. In the building industry there is no overproduction when we consider the millions Who are living in filthy tenements, lousy flophouses and shacks of all descriptions in this, the richest country in the world, and the building trade worker, who is supposedly high paid, has been forced these past two years in many cities to throw hia fist for a handout or crash the breadlines. "What is the solution? "There is only one that will emancipate the worker—the abolition of the present profit system, and production for use. Then and then only will poverty be abolished and the young and old amply provided for as they should be without any hypocritical cant of charity or doles." The above, from The Plasterers' Journal, is, to o'i%* way of thinking, brief and very much to the point. When the editor said: "The abolition of the present profit system, and production for use," he stated the complete solution in a nutshell. —Toledo Union Leader. BARRIERS ON THE ROADWAY We are always interested in new developments. Going 400 miles an lwg ____________ hour seems to us like a whole lot.} fUvmrada Senior will ™ents for the series of lectures That has been done. Already they, P»rty. v^o" « b comrade Anna P. Krasna are calculating the time retired u, give from Johnstown, I>a. Her fit* reach Europe m a 400 mile an hour Socialist Cong!ess held 111 V 1U1 ... , • Milwau- plane. Aviation is progressing rapid- na \\\ Party members are ' " " ly but It has its 'share of fatal*** 'ntly requested to be pre- kee Saturday evening October Of these 400 mile an * > ^ them lheir 24 at the Harmony Hall. The c ' 6 dates for her lectures in other W^M settlements are: Sheboygan, ----9 Oct. 25; Wau>kegan, Oct. 28; "Sweet Adeline" "Jacob Ruda", a three act Springfield, Oct. 31; La Salle, - « . . * ^ A:oon^aA in „ drama by Ivan Cankar will be Nov. 1; Chicago, Nov. 6; West vas^of ^ater," say^a woman's page produced Sunday October 25 Allis, Nov. 7. We urge especial-item, "Will make wilted flowera brace at CSPS Hall by the Dramatic ly the you nig folks to attend right up." group of branch No. 1 JSF her lectures as she will speak ____—---- _ L 'That's nothing," writes old Ben Chicaiir0< This play reveals an also in English where young useful and nece^ary to bring about Hibbs. "Put the/lower* in a quart f|| who people will be present ill Socialism We hope to learn of all 0f bootleg and they will burst mio .. . , f f r . th^ good work of these Language gong.- has met with financial difficult- larger number. . groups but of course they must co-1 , , --- ---- ordinate in unison and utilise every ( _____ available opportunity to bring their members in closer contact with the County organization. • • • Now we have our friend Smedly Butler, late of the U. S. Navy, telling the rich mcguls that the dole it inevitable. This man who was censored for «peaking ill of the Italian dictator some 'Jme ago, has had his inmng with the authorities but managed to whip them to cover. He <^firme, rather timidly and reservedly, what we and our organization haa. been broadcasting for years. And it is a good thing at that. People that ordinarily wouldn't bolieve us when , we complain and report on conditions will iwten to one who has been an official of the N^vy and who has ^d I wide /publicity because he dared to , step on the toes of his superiors. We , should add him to our committee on unemployment insurance. * • • It is tilde to look about the country and see what some of out better or-trarvized localities are domg. For instance; we learn that Wisconsin has a good chance to eiect a Socialist Congressmen. The leadens of the party are laboring hard to send Otto Bourns to Washington. In Readvng our comrades mist fight a coalition of democrats and republican», but that is ss it should be, for we have stressed tine and again that there really wasn't any difference between the two old parties. Our party is go strong and our officials have made such a good record while they have been in power that the two old parties saw no othex oulet but to unite and in that way try to capture the portions. An intensive drive fe being conducted by the Socialists and we are told they have a splendid opportunity to reelect their nominees . and add othere to their list of offices. A very strong ticket has been nominated in New York City. A lot of good work is being *one out there however New York City ii like Chicago and the votes there are all bought and paid for. In these large cities they have divisions of the ward Reprinted from The Mijwsukee Lesder WHO "MADE" AMERICA Those prosperous folk who are so busy these days praising our present industrial system as the cause of ail America s greatness would do well to go back a little in history, and see how their predecessors, under similar circumstances, eulogized the "divine institution" of slavery. Answering a taunt that power had passed from the plantation south to the industrial north, James H. Hammond, senator from South Carolina, on the eve of the war between the states, was moved to this bit of eloquence: "Sir,' said he, "what the senator says is true. The power has passed from our hands into yours; but do no