KAMNIŠKI LETNIK XXI • LETO 1987 • ŠTEVILKA 11-12 Vsebina Osrednja tema: Moj 25. rojstni dan 1 Iz dela DPO in društev: Letna konferenca sindikata 7 Svilanit skozi leto 1987 8-17 Lutke na vrvici niso krive za izgube 9 Informacijska tehnologija - ITMA ’87 12 Vrhovi in vzori Svilanitovih športnikov 16 Prekrasen izlet z »napako« 18 Upokojili so se: Bogdan Seljak 19 Dobrodošli med nami: Alojz Turk 19 Za spominski album 20 »KAMNIŠKI TEKSTILEC« Letnik XXV. št. 11-12 1987 Glasilo delovne organizcije »SVILANIT« Kamnik Glasilo urejuje uredniški odbor Anka Hubad, Anton Jerman, Janez Kimovec, Marinka Gomiršek, Marinka Pinterič Odgovorna urednica: Mija Senožetnik Tehnični urednik: Ivana Skamen in Andrej Verbič Naklada: 900 izvodov Grafična izvedba: Franjo Jereb - Idrija OB NOVEM LETU Hitro je minilo leto, saj nas le še nekaj dni loči do novega. Ko se ob tej priliki ozremo nazaj kakšno je bilo naše delo in rezultati, lahko mirno rečemo, da naš trud in prizadevanja niso bila zaman. Naši rezultati v devetih mesecih so po dohodku, kakor tudi po osebnih dohodkih na samem vrhu Tekstilne industrije Slovenije. Podobne rezultate predvidevamo tudi do konca letošnjega leta. V devetih mesecih je bil celotni prihodek delovne organizacije v primerjavi z lanskim obdobjem dosežen z indeksom 213, dohodek z indeksom 184 in dosežena akumulacija 2.815.529.122 din. Pri teh rezultatih pa moramo primerjati revalorizacijske odhodke, ki predstavljajo veliko povečanje stroškov, katerih pa v preteklem letu ni bilo. Ti podatki nam nekoliko izkrivljajo primerjalno sliko, saj gre velik del teh stroškov v poslovni sklad, kar pa je razvidno le iz bilance premoženja. Proizvodnja je potekala v Svili po planskih predvidevanjih, v Frotirju pa je 0,6% pod planom saj novi stroji niso dajali rezultatov, kot se je predvidelo s planom, predvsem zaradi motenj klimatskih razmer, previsoko planiranih obratov strojev in še nekaj drugih razlogov. V minulem letu je bila oskrba s surovinami zadovoljiva saj je bilo na razpolago dovolj bombažne preje, kot že dolgo časa ne tako. Na področju prodaje smo, kljub otežkočeni situaciji na trgu, uspeli plasirati naše proizvode, saj je bila zaloga gotovih izdelkov v devetih mesecih manjša kot v začetku leta, razen frotir plaščev, katere pa smo s posebno prodajno akcijo uspeli’prodati. Zavedamo pa se težav, ki so na tržišču in so posledica padanja kupne moči potrošnikov in pomanjkanja denarja v trgovini. Poseben problem so večji sistemi v trgovini - grosisti; vztrajajo pri konsignacijski prodaji, Svilanit, verjetno edini met tekstilci pa vztraja in išče druge rešitve, da bi se izognil temu načinu prodaje. Ob tej priliki se je potrdila pravilnost naše poslovne politike, da smo držali v rokah.celotni trg po celi Jugoslaviji in pri tem skušali biti čim bolj poslovni. Zato bomo tudi v bodoče, poleg dobrega proizvodnega programa, kvalitete in desseigna, posvetili vso pozornost trgu in njegovim potrebam. Podobno kot na domačem trgu bodo tudi naši plani na zunanjem trgu realizirani, čeprav so tudi tu zahteve čedalje večje, tako po novih kvalitetah, kot tudi veliki pritiski na znižanje cen. Zavedamo se, da bomo svoj nivo obdržali le z dobro ponudbo in poslovnostjo, saj je konkurenca vsak dan hujša, predvsem iz Turčije in Portugalske. Da so bile naše usmeritve za izboljšanje in modernizacijo tehnološke opreme pravilne, nam potrjuje situacija, v kateri smo se kar naenkrat znašli, ko zunanji trg zahteva nove kvalitete in vzorce, katere s staro opremo ne bi mogli uresničiti. Z novimi ukrepi ZlS-a s eje rentabilnost izvoza nekoliko izboljšala, vendar nam velika devalvacija dinarja le ni prinesla toliko kot navidezno izgleda, saj je bila istočasno zmanjšana stimulacija izvoza kar za 15%, tako, da je sedaj posebno pri brisačah skoraj nepomembna. Zavedamo se, da nam novi ukrepi ne bodo prinesli nič dobrega. Naše cene so zamrznjene, enako cene dobaviteljev surovin. Zavedamo se da se z devalvacijo dinarja dražijo uvozne surovine (bombaž) in da dobavitelji ne bodo zdržali pri zamrznjenih cenah in se bo ponovilo tisto, kar je že bilo. Zahtevali bodo višje cene, ki uradno ne bodo priznane, tako kot v obdobju »sivih« cen. Zopet se zna ponoviti, da bomo imeli težave zaradi pomanjkanja preje, zaradi maksimiranih cen in predvidenih težav pri nabavi bombaža. Pomembno področje za naše poslovanje je devizna zakonodaja o kateri se veliko govori že dalj časa. Po rezultatih dosedanjih prizadevanj za ureditev devizne zakonodaje, tudi na tem področju ne pričakujemo nič dobrega, ker se trdovratno vztraja na starih pozicijah. Še nekaj misli o investicijski dejavnosti za prihodnje leto. Zaradi situacije na tržišču ocenjujemo, da bomo morali posvetiti vse napore, da se bomo obdržali na trgu. To nas bo stalo tudi nekaj sredstev, katere bomo morali usmeriti za boljši plasma naših proizvodov. Drugi del sredstev pa bomo usmerili v izboljšanje naše tehnologije, predvsem na tistih točkah, kjer bomo dosegli nove in boljše kvalitete. Tretje področje pa je, da še naprej skrbimo za našo dobro likvidnost, saj brez te ni uspešnega poslovanja. Ob zaključku želim, da pogumno vkorakamo v novo leto, zavedajoč se, da bo zelo težko in da nas čaka veliko napornih nalog, katere bomo premagali le z veliko slogo in trdim delom. Vsem članom kolektiva želim SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1988. Matija Jenko v&t i^t nfc Čfc Čfc Čfc ^ Čfc vfv vfv )’oJ> MOJ 25. ROJSTNI DAN Za njegov praznik smo mu kupili novo obleko - »Kamniškemu tekstilcu« namreč - tako bi morali zapisati že v prvi številki letošnjega tovarniškega glasila, ko smo ga tako pražnje odeli: na prvo stran smo posadili zasanjano mladenko, ki je z mislimi bogvedi kje! Morda v začetku leta 1962, ko smo našega tekstilca prvič izdali v preprosti ciklostil tehniki. A ni dovolj, da našega srebrnega jubilanta le pražnje odenemo; v teh 25 letih smo mu posvetili toliko pozornosti in truda, da se že spodobi, da mu namenimo v zadnji letošnji jubilejni številki nekaj prostora. Pisalo se je leto 1962 in prvi list v koledarju še ni bil obrnjen, ko smo lahko prebrali prvi prispevek v tovarniškem glasilu: ^ Vsak začetek je težak. Morda so bili med nami pesimisti, ki so zmajevali z glavami ter smatrali, da ne bomo uspeli ali pa celo, da nam tako glasilo ni potrebno. Prepričani smo, da bomo s to številko dokazali tudi maloštevilnim pesimistom, kako potrebne naloge smo se lotili in da nam ne more in ne sme biti žal sredstev, ki bodo v bodoče potrebna zato. Te naloge smo se lotili s skromnimi sredstvi, vendar obogateni z obilo dobre volje, kaji zavedamo se, da je v sistemu delavskega upravljanja služba obveščanja izredne važnosti. Zgrešeno je misliti, da je tako glasilo potrebno samo velikim podjetjem - nasprotno -smatramo, da velikost podjetja sploh ni in ne more biti ovira za to, ali naj ima podjetje svoje glasilo ali ne. Osnova mora biti današnji družbeni red in vloga neposrednega proizvajalca v vodenju našega gospodarstva. Res je, da večja podjetju lahko po zunanjosti bolje opremijo svoja glasila, vendar pa ni nobenega razloga, da bi manjša podjetja vsebinsko zaostajala. Spričo take utemeljitve ne bo naloga uredniškega odbora samo, da uvršča med članke politične tekste, temveč predvsem ta, da preko glasila objavlja sodelavcem rezultate dela posameznih ekonomskih enot ter da z vseh zornih kotov pojasnjuje sodelavcem enotne cilje podjetja. V tem glasilu bo imel sleherni sodelavec možnost, da izraža svoje poglede na posamezne probleme gospodarjenja ali pa ljudskih odnosov v podjetju. Uredniški odbor kot celota se bo z vsemi močmi trudil, da bo glasilo izhajalo pravočasno vsakega 15. v mesecu. Vendar v kolikor ne bo sodelovanja s strani ostalih sposobnih sodelavcev, bomo naleteli na težave, ki lahko resno ogrožajo nemoteno izdajo glasila... Tako je zapisal naš upokojeni direktor tov. Marcijan in glasilu zaželel vrsto let plodnega življenja, s pestro in sodobno vsebino. Upamo, da ga nismo razočarali! Takrat je bilo v naši tovarni zaposlenih 369 delavcev: .111 moških in 258 žena, 4 vajenci in 2 honorarna. Tako je navajala v poročilu kadrovsko socialne službe Mišič Danica, lahko pa smo tudi prebrali, kdo so se poročili v letu 1961: Tov. Kovačič Anica por. Bernot, Podjed Ivanka por. Pipan in Pipan Lovro, Burja Zinka por. Osolnik, Korošec Franc, Belšak Jožica por. Borec, Spruk Marija por. Zlatnar, Homšak Cecilija por. Marinič, Slanovec Cvetka por. Desnica, Grilc Marija por. Zarnik, Do-sedla Tatjana por. Savelj, Devetak Marjan, Okorn Tomaž, Grabnar Vinko in Mejač Ana por. Grabnar, Spruk Francka por. Martinc, Sušnik Štefanija por. Plahuta, Kozole Ljudmila por. Babnik, Drmal Elizabeta por. Balantič, Košir Anica por. Poravne, Balantič Andrej, Slapar Nikolaj in Likar Roman. Obilo sreče na novi življenjski poti! Večini takrat »novoporočenim« sodelavcem so njene želje dobro dele, saj vemo, da s svojimi življenjskimi tovariši še vedno mirno plujejo na isti barki, na katero so stopili skupaj pred več kot 25 leti. Pisali so tudi o »decentralizaciji delavskega samoupravljanja« kot garanciji dobrega uspeha. »Od uvedbe delavskih svetov pred enajstimi leti je bil storjen ogromen napredek v tempu razvoja pro-izvajalskih sil in proizvodnih odnosov. ..« Tako je pisal o tem Milan Golob. Izpuščeni niso bili »rezultati ekonomskih enot« od njihovega obstoja (ekonomskih enot ali EE) pa je takrat minevalo drugo leto. Objavljena je bila »shema delitve celotnega dohodka«: Večkrat se širokoustimo, kako da je informiranje sestavni del odločanja! Če delavec ve, o čem odloča, potem se ne bo počutil odtujenega od tovarne. In naš upokojeni direktor Marcijan je vedel za to modrost. Zato je svoj prispevek nadaljeval še v naslednjih številkah »tekstilca« ... V tej znameniti prvi številki glasila so si zadali »naše naloge v letu 1962:« Med ostalimi tudi te: EE 10- tkalnica Perovo: Z 71 delavci naj bi izvršila naslednji plan: (v stari in novi tkalnici): 642.771 m2 in 10.917.673 tisoč votkov EE20-tkalnica Mekinje: z 48 delavci 161.111 m2 in 5.378.084 tisoč votkov SPLOŠNI STROŠKI ---CELOTNI DOHODEK------------ PROMETNI DAVEK DOHODEK a) materialni stroški b) amortizacija c) obresti na posl. sklad in od kreditov d) drugi mater, stroški f) stroški za izobraž. g) prispevki za članarine zbornicam in drugim org. h) prispevki za soc. zavar. po določeni stopnji a) redni prometni davek od tka- - 15% prispevek skupnosti nin --------------------------- b) spl. prometni davek 0,5% qiSTi DOHODEK PODJETJA: a) del za OD b) ostali skladi: 1) rezervni 2) poslovni 3) skupne porabe Tako je shemo prikazal direktor Marcijan in prav po šolsko poučno pojasnjeval vsebino posameznih sestavin. Med ostalim je zapisal: kaj so materialni stroški za posamezne enote, da so tudi drobni inventar med ostalim tudi košare in zaboji za prejo, vedra, in da so ostali stroški: papir, kreda, svinčniki; med materialne stroške pa so sodile tudi nagrade vajencem za delo v tovarni v času njihove učne dobe. Ker sem prepričana, da nam v dandanašnjem času manjka kakšna takšna šolska ura, bom z njegovimi besedami citirala pojasnilo k strošku amortizacije: ^ »Stroji se obrabljajo in izgubljajo na svoji vrednosti. Zategadel vsako leto zmanjšujemo vrednost stroja ter zato pravimo, da del vrednosti stroja odpišemo. Ta odpisana vrednost je amortizacija (letna). Amortizacija je strošek, ki nastane radi obrabe stroja in ga podjetje vkalkulira v celotni dohodek. Višina amortizacije (obrabnina) je za posamezno osnovno sredstvo (stroji, zgradbe) predpisana po posebnih stopnjah. Tako na-primer znaša za tekstilne stroje 5% od nabavne vrednosti. N.pr.: Vrednost stroja je 100.000 din 5% letni odpis 5.000 din Sedanja vrednost je 95.000 din Odpis stroja se vrši vsako leto in to vedno v isti višini, vse dokler nismo izrabili v amortizacijskih sredstvih toliko denarja, kolikor je bila nabavna vrednost stroja - torej v našem primeru 100.000 din v 20 letih... EE 30 - tkalnica Šmarca: Z 86 delavci (na že obstoječih strojih, nočno izmeno v 7 mesecih in novimi stroji) 472.517m2 in 8.334..795 tisoč votkov EE 11 - tiskarna: Z 39 delavci naj bi potiskala 376.908 trn EE 12 - barvarna Z 17 delavci naj bi pobelila, pobarvaral in obedlala 270.000 kg preje in 329.892 trn blaga EE 13- konfekcija Z 52 delavci naj bi izdelala 1.381.948 kom konfek. izdelkov Vsi, ki se na votke in kvadratne metre zastopijo bodo znali poiskati razliko v količini proizvodnje v primerjavi z današnjimi časi, za laike pa bom citirala besede tov. Jenka Matija, ki je v januarski številki leta 1962 gornje številke takole pojasnjeval: »Ce primerjamo plan proizvodnje v letu 1962 s planom v letu 1961 se je ta povečala za 54 % (!), plan delovne sile pa le za 16 %. Iz tega je razvidno, da se bo proizvodnja bistveno dvignila, delovna sila pa le malo, kar gre predvsem na račun novih stro-jevm večjega koriščenja notranjih rezerv in večje storilnosti. Prepričani pa smo, da bomo ta plan še prekoračili, če le ne bo motenj zaradi višje sile...« Iz te prve številke se lahko tudi prepričamo, da »Svilanit« ni nikoli zanemarjal vključevanja v trgovske delovne organizacije. O tem priča naslednji prispevek: MODNA HIŠA Industrija se vključuje v nadrobno prodajo Dne 11. decembra so v Ljubljani v Cigaletovi ulici slovesno odprli »modno hišo« - prvo tovrstno specializirano industrijsko prodajalno v naši republiki. Ta »Modna hiša« predstavlja docela novo obliko trgovine, v kateri nudi 35 industriojskih podjetij, včlanjenih v Poslovnem združenju proizvajalcev tekstila in konfekcije, potrošnikom najširšo izbiro svojih izdelkov in to po načelu samoizbire, ki mnogo olajša nakup. Otvoritev take prodajalne je dogodek izrednega pomena za nadaljni razvoj in modernizacijo trgovine ne samo za Ljubljano, temveč za našo trgovino nasploh v okviru vse države. S tem načinom si industrija vedno bolj uspešno prizadeva vključiti se v neposredno nadrobno prodajo svojih izdelkov. »Modna hiša« v Ljubljani je sodobno urejena trgovina tipa veleblagovnice, ki je specializirna za tekstilno blago, konfekcijo in pletenine. S to »modno hišo« stopa industrija v neposreden stik s potrošniki, kar bo v korist tako potrošnikom, kakor tudi proizvodnji, ki bo po najkrajši poti spoznavala okus in želje kupcev...« Na koncu svojega prispevka pa je Jože Škerlec še pripisal: »Sklep samoupravnih organov naše tovarne, da se vključimo v »modno hišo« je za pozdraviti. Naši izdelki bodo tako neposredno potrošnikom na razpolago. S tem je tudi storjen odločilni korak in prvi prispevek, da skrajšamo pot izdelkov od proizvodnje do potoršnika ...« Kar verjeti ne morem, da je minilo že toliko let od tistega, za mene silno pomembnega dopoldneva, ko sva se s sestro z vlakom odpeljali v »belo« Ljubljano, seveda naravnost proti Modni hiši, kjer sem z odprtimi usti občudovala prekrasne izdelke. In celo dotakniti sem se jih smela! O »tekstilnem vzorčenju - z modo ali brez nje« se je razpisal naš sodelavec, zdaj zunanji, takrat pa »fpravi« sodelavec Peter Pečevnik. Med ostalim je razmišljal: KAKŠEN JE ODNOS TEKSTILNEGA VZORČENJA NA PR A M MODI V NA ŠEM PODJETJU Točen odgovor na to vprašanje ne bi bil pravilen, če bi rekli, da je vzorčenje v koraku z modo, prav tako pa ne moremo reči, da je vzorčenje popolnoma svojeglavo in indife-rento do mode. Da je tako, in da ni točno ne prvo ne drugo nam potrjuje več dejstev. Morda se bo kdo celo vprašal, kaj delamo v našem podjetju takega, da bi morali iti v korak z modo? Kar poglejmo naprimer naše izdelke iz svile. Vsi naši artikli iz te surovine (kravate, šali zavese, pregrinjala), zahtevajo čim tesnejši korak z modnimi novostmi sezone (velikost vzorca, modna barva dezena). Pri teh nujnih vsakodnevnih zahtevah tržišča po pestrem asortimanu pa se pojavljajo zapreke. Trenutna zahteva pri kravatnem vzor- čenju so velika sosledja, naši žakardski stroji pa dovoljujejo le 1/3 željenih velikosti sosledij. Ta problem bo v veliki meri rešen z nabavo novih žakardskih strojev. Na gledkih žakardskih statvah z minimalnimi tehničnimi možnostmi tkanja se momentalno izdeluje zelo prodajni artikel voile. Če pa se bo modna zahteva uprla temu artikla, bo težko najti artikel, ki bi se mogel izdelovati na teh strojih in ki bi bil iskan na tržišču. Poleg teh muhavosti je posebno vprašanje svilenih surovin. Surovine naročamo za leto dni naprej. To povzroča mnogokrat težave pri sestavljanju modnih barv. Tako torej o modi in našem odnosu do nje, ter možnostmi v letu 1962 ... Pisalo pa je tudi o »o vlogi in mestu ZK v novih pogojih«, Andrej Drmal pa je tistega leta pisal, kakšni naj bodo člani ZK, »da bodo opravičili zaupanje, katerega uživa ZK pri naših delovnih ljudeh.« Slavko Poljanšek je pisal »o sindikalni podružnici v bližnji prihodnosti« in ugotavljal, da se je »dejavnost sindikata razširila tudi na polje idejno politične vzgoje« ... ^ »V našem podjetju je zaposlena večinoma podeželska mladina ... Razdeljeni po treh obratih se ne morejo pogosto sestajati, da bi se pogovorili o raznih problemih, ki nastopajo v organizaciji LM (ljudska mladina). Na zadnji seji sekretariata smo diskutirali tudi o decentralizaciji aktiva LM vsaj po obratih, če že ne po EE. Mnenja smo bili, da bi bilo najbolje decentralizirati aktiv po obratih. Tako bi se razdelili na tri skupine: Perovo, Mekinje in Šmarca, katere bi vodili samostojni skretariati... S tem bi bila omogočena večja aktivnost mladincev. Mladina določenega obrata, lahko tudi samo ene izmene bi se sešla med odmorom in se pomenila o raznih problemih. V prijetnem, prijateljskem pogovoru se da veliko več povedati in napraviti, kot pa na neznansko dolgih in utrudljivih sestankih. Večkrat smo že razpravljali o prostorih, ki so določeni za družabno izžviljanje članov kolektiva. Pri nas je o tem kaj malo slišati. Saj nimamo niti enega prostora za sklicevanje sestankov komiteja ...« Tako se je o problemih mladinskega aktiva razpisal Pavel Žavbi, ko se je začelo pisati leto 1962. Na koncu našega »novorojenega« jubilanta je Miha Lap še zapisal »novice iz Tekstilnega obveščevalca«, zabavni kotiček na zadnjih straneh pa je vseboval: dva rebusa, križanko in posetnico. Za piko na i je bilo čisto na koncu skromno pripisano: glasilo bo izhajalo vsakega 15. v mesecu. Urejuje ga uredniški odbor: Pavlič Avgust, Brodnjak Henrik, Mišič Danica, Pečevnik Peter, Gregorič Anica, Mubi Katarina in Lap Mihael. Ko sem listala še po ostalih številkah Kamniškega tekstilca iz leta 1962, so se mi nekateri prispevki zdeli zanimivi za objavo. Pojdite z njimi v leto 1962 in obudite spomine na dobre stare čase, mlajšim sodelavcem pa tako ponujam »zgodovinsko urico« iz življenja tovarne pred 25 leti: VTISI S SEJMA »MODA 1962.« Moda! Moda, ki tiranizira svet, ženske in moške, mlade in stare, moda, ki kraljuje že od davnih dni vsemu človeštvu, je spet razburila posebno ženski svet naše ožje domovine z lepimi, manj lepimi in »groznimi« modeli na modni reviji, ki jo je priredil Center za sodobno oblačenje ob času sejma »Moda 1962«. Morda je človek sodobno oblečen, če navleče nase katero od tistih »grozljivih« oblek, ki so bile prikazane na reviji, prijetno pa tisto prav gotovo ni, ne na pogled ne za žep. To o »grozljivih« modelih. Videli pa smo precej lepih, praktičnih in sodobnih oblačil. Sami ste videli in sami sodite! Ker pa ni moda samo v krojih in modelih, ampak tudi v barvah, vzorcih, surovinah in vezavah tkanin, smo se ustavili v velikih razstavišče ih paviljonih na Gospodarskem razstavišču, kjer so bili razstavljeni najlepši izdelki naših kolektivov. Prava paša za oči! Že sami aranžmaji so bili taki, kakršnih še do sedaj ni bilo videti na nobenem sejmu. Rože, trava, zelenje, drevje, živali, luči in vmes blago in spet blago v vseh mogočih barvnih odtenkih. Gledamo z odprtimi usti in se ne mo- remo načuditi, kako je naša tekstilna industrija napredovala kljub staremu strojnemu parku. Vzorci presenečajo, barvne kombinacije so sem in tja skoraj preveč drzne, divje. Toda to narekuje moda. Mirne pastelne barvne kombinacije nas navdušujejo. Pletenine, perilo, čevlji, torbice, nogavice, otroška oblačila, vse je najlepše, najboljše in vendar včasih le malo pretirano »Modno«. Ustavili smo se kot opazovalci pred razstavnim kotičkom, kjer piše »Svilanit« in prisluhnimo obiskovalcem, to je tistim, ki so kupci razstavljenih predmetov. Vsak, pa še tako površen obiskovalec obstane ves začuden in navdušen pred »Biserom«, težkim tiskanim blagom za zavese. »Čudovito! Prekrasno! Vendar, vendar nekaj lepega! Najlepše blago za zavese! to so vzkliki, ki kar prijetno zvenijo v ušesih. Potem frotir! predvsem ugajajo ko-palni-jutranji plašči, tako vzorčno, kakor zaradi modela. Slišiš pohvalo za brisače, strižen - velur frotir pa priteguje obiskovalce, da ga morajo malo »pošlatati«. Navdušenje! Prav tako se ženske roke z bojaznijo dotikajo brokata za večerne obleke. Lepo, čudovito! »Svilanit« Ali ne delajo le kravate? (Kravata ni copata...) »Glej tam so! Lepe, lepe so, kar vse od kraja! Če bodo v trgovini, najprej si kupim tistole!« Kar stiska te v grlu! Delo naših rok, naše je to, za kar slišiš pohvalo. Prisluhneš stari ženici, ki govori »Tistole pregrinjalo je pa res lepo. Če ne bo predrago, ga bom kupila. Lep vzorec je in ZAČETEK ZAČETKA, KO TKAL BO VAŠ VOTEK Naj se predstavim: Vaš VOTEK sem. S kostmi in z mesom in zaenkrat s skoraj prazno glavo, poskušal bom skrbeti, da popravimo napake, napisal vam bom tudi kakšno fletno za zabavo. Prihajam k Vam z veliko željo, skoraj s prošnjo, da razumeli bi in ne jezili se takrat, ko bom pred Vas iztresel svojo krošnjo. Kot v tkalnici prepleta Vam osnovne niti hitri votek prihajam s prošnjo: l/sa pisma Vaša, Vaše želje bodo mi napotek kako naj se prepletam jaz med Vami, ki vsak od l/as je nit celoto. Saj nisem domišljav, če rečem, da skušal bom pomagati Vam tkati uspehe vsake delovne enote. Vse žalostne in smešne dogodivščine, ki se zgodijo v Vašem kolektivu, mi precej sporočite, In prosim še: Zares, z besedo častno mi, da boste le resnico govorili - obljubite, ker rad bi le pomagal, kolikor bom zmogel, jaz, Vaš mali, komaj še rojeni VOTEK, da me preklinjal kdo ne bo, ko bom mu niti štel, novorojeni jaz sirotek. Vsi delamo: ljudje in stroji; zato poskušal bom, da bo pisanje moje v zabavo Vašo. Če koga bom pomočil zaradi česarkoli v pisunsko svojo kašo, naj bo pravičen: kar tristo niti reče, bo kakor z žeblji tristocolskimi pribito že držalo, le jaz bi rad pisal bi le tisto, kar bo iz Vaših src skrbi pregnalo. fi5' t) / V-..4., / 'X. z" U f s Jj, 1 Z.. t, se- "-mm, Dopise pošiljajte na naslov: Kamniški tekstilec- za VOTEK Vas pozdravlja Vaš VOTEK Nadaljevanje začetka! Kdo se joče v obratu na Perovem? Mreža na odbojkarskem igrišču, komaj, komaj diha reva, čaka, da spomladi bo končala na gnojišču. }janwjdi tekstiUr - <'"uwm .KiiV(f i,:'0,nil1 s^upn»sli r^nslimi vofiivami *- 1 ..........~ l'.... s'— ■ .: . ■' •' V'. ' . ■ ' i i'' IZGUBLJENO: Več kot polovica članov uredniškega odbora je pred 20 dnevi na relaciji Nova vratarnica - Uprava - Skladišče izgubila spomin. Ker se isti smatra kot prazgodovinska vrednost, se naprošajo pošteni najditelji, naj ga proti dobri nagradi vrnejo. Škatlice lahko obdržijo. OBVESTILO: Lastniki zgoraj omenjenega izgubljenega predmeta se naprošajo, da naj ga v bodoče skrbno čuvajo, kajti bilo Jai zelo nerodno, da bi tudi drugi me-oozabili na zadnji rok za oddajo člpnlr^zanaš časopis. barve so tudi mirne.« Za seboj začudenje: «Ali niso to take, ki jih delajo le v Italiji? Pa so res lepe in tako lepo padajo« Takoj veš, da gre za voile blago za lahke zavese. Saj je res da je tudi po kvaliteti vredno pohvale. Dobro apretirano je in vesela bo takih zaves vsaka gospodinja, ki hoče imeti lep dom. Slišiš še pohvalo za šale in preslišiš kritiko, ki je malo, največ na račun trgovine, ki takega blaga ne prodaja in žal nam je, ker bi malo večji razstavni prostor še boljše pokazal naše delo. Na koncu se vprašam: »Ali smo uspeli?« Smo! Štiri zlate in ena srebrna medalja ni malo ob tako močni konkurenci. Vesel odhajaš in lepo ti je ob misli, da je vse to ustvaril naš kolektiv. In že se vprašaš, kaj in koliko še lepšega bomo položili na oltar Mode prihodnje leto. Zato: še veliko novih, lepih in kvalitetnih izdelkov! Peter Pečevnik DRUŽBENI STANDARD Ne mislim pisati zgodovine »Svilanita«, bo verjetno to snov obdelal kak drugi pisec, temveč bi podal nekaj misli o družbenem standardu našega podjetja. Ako pogledamo nekaj let nazaj, vidimo, da naše podjetje le ni novo rojeno, obstoja že lepo število let. Za primer našega 10- letnega jubileja naj bodo naši priznani artikli. Ko pogledamo iste strani vidimo, da je bil ustvarjen zelo velik na- l y••••••••••••••••••••• >••••••••••••••••••••• Dobrodošli med nami V pričetku decembra je pričel z delom v naši delovni organizaciji TURK Alojz, ključavničar, ki ima že daljše delovne izkušnje pri raznih ključavničarskih in monterskih delih! Sprejet je bil na dela in naloge ključavničarja za vzdrževanje barvnih in oplemnitilnih strojev. To je zanj novo področje dela, vendar smo prepričani, da bo na osnovi predhodnih izkušenj in z dobrim vključevanjem v delo lahko uspešno opravljal nove delovne naloge. Kot vajenec kovinarske stroke se je pri Alpremu izučil za splošnega ključavničarja. V času, ko je bi zaposlen v Alpremu je odslužil tudi vojaški rok, kot artilerijski mehanik. Ko je odslužil JLA in nadaljeval z delom v svoji prvotni organizaciji se je kmalu z družino preselil v Vipavo in se zaposlil v Splošnem kovinarskem podjetju Ajdovščina, kjer so izdelovali bolniške postelje. Kasneje se je zopet vrnil v Kamnik in delal v svoji prvi DO Alprem, kasneje pri zasebnem obrtniku Šraj Martinu in v kamniški Zarji. Vsepovsod je marljivo delal in si pridobival delovne izkušnje. Za razne druge aktivnosti nima preveč časa, saj je v številni družini polno opravkov in dela. Alojz Jerman — Moje žene so se odločile za shujševalno kuro in so doslej shujšale že 460 kil. ZA SPOMINSKI ALBUM Kako smo zadovoljni z letom 1987 in kaj si poleg zdravja še želimo v letu 1988 Marija ZAVAŠNIK, kontrolni oddelek Kaj slabega v letošnjem letu skoraj ne morem reči. V letu 1988 bom praznovala 30 let dela v Svilanitu in sem mišljenja, da se imamo dobro, pričakujemo le težje čase, ki pa si jih sicer ne želimo. Majda MLAKAR, konekcija frotirja Leto 1987 mi bo ostalo v spominu po dobrem osebnem dohodku in pogosti delitvi dobička. Slišati je, da imajo v drugih DO slabše rezultate poslovanja in osebne dohodke in si realno lahko želimo pri nas le to, da bi tako ostalo. Marija SERŠA, pripravljalnica: Z letom, ki se izteka, sem zadovoljna. Želim si, da bi bilo v domovini in v svetu manj težav in grozot. Težko mi je, ko po televiziji gledam lakoto in vojne, kako mora biti ljudem, ki to doživljajo?! Za delo v tovarni pa si želim le to, da bi sistem kontrole kvalitete bil bolj smiselen in da za manjše in nepomembne napake ne bi bila tako prizadeta pri osebnem dohodku! Marija CIGLER, tkalnica frotirja Časi so sicer slabši, kot so bili, vendar mislim, da smo z razmerami v naši delovni organizaciji lahko zadovoljni. Širše gledano pa me spremljajo iz dneva v dan cene, cene, nove cene, cene... Želim si, da ne bi bilo slabega materiala in da bi v širši družbi boljše delali; mislim, da nam »Agrokomerci« niso potrebni in da nas iz težav lahko reši le boljše delo. Lojze GOLOB, obrat družbene prehrane Na letošnje leto me bo spominjalo rojstvo sina, kmalu pa tudi ne bom pozabil na zastrupitev s hrano in si bom »Salmonelo« zapomnil kar za nekaj časa. Zadovoljen sem s tem kar imamo in si želim, da le ne bi bilo slabše. Sonja VRHOVNIK, šivalnica V letu 1987 smo imeli prometno nesrečo, ki sicer ni imela težjih posledic, toda vseeno bo ostala za nekaj časa v spominu. Z delom pa sem zadovoljna, saj imamo dobre osebne dohodke. Da bi le ostalo tako, kot je bilo in da bi bil sin priden. Marinka KIMOVEC, šivalnica Imam delo, ki ga rada opravljam, v tovarni imamo dobre osebne dohodke in v enoti se dobro razumemo. Bi s tem lahko bili nezadovoljni?! Želim si, da bi bilo še dolgo tako! Janez LUŽAR; barvarna Vsako leto prinese nekaj dobrega in nekaj slabega, zato tudi leto 87’ ni bilo izjema. Mislim, da smo pa v glavnem lahko zadovoljni. Pogoji dela so se nam z modernizacijo strojev precej spremenili na boljše. Kaj več kot imamo, si verjetno že težko želimo, če svoje želje le postavimo v vsaj malo realna razmišljanja. Želim si, da bi imeli delo in ohranili dobre rezultate poslovanja. Marjan ISKRA, vzdrževanje in energetika Na področju dela so se nam razmere bistveno spremenile na boljše. S plinom in novim kotlom je delo lažje in boljše. V teku so dela na mehčalni napravi in upam, da se bo z novo napravo olajšalo in izboljšalo še mehčanje vode, sicer pa naj poslovanje ostane tako dobro, kot je bilo doslej. Ivanka PAVIČ, pripravljalnica Poslovanje delovne organizacije je bilo uspešno in to je dovolj dober razlog, da smo lahko zadovoljni. Naj le tako ostane se naprej! Ančka BALANTIČ, tkalnica svile Zadovoljna sem z dobrimi rezultati poslovanja tovarne in s tem povezanimi dobrimi osebnimi dohodki. Zaradi družinskih razmer bom odšla iz delovne organizacije, z zaskrbljenostjo pa spremljam dogajanja s cenami, rastjo življenjskih stroškov in vedno težjimi pogoji. 61240 KAMNIK, KOVINARSKA 4, JUGOSLAVIJA TEL.: (061)831-711 /TELEX: 31318YUFROTIR