študijska knjižnica Celje
URADNI VESTNIK
CELJE
LETO XI	29. oktober 1966	Št. 32
V S E B
Komunalna skupnost socialnega zavarovanja delavcev Celje
*
443.	Statut Komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev Celje.
Skupščina občine Brežice
444.	Odlok o spremembi odloka o določitvi količine in vrste lesa, ki pripada lastniku gozda za neposredno uporabo v svojem kmečkem gospodarstvu in gospodinjstvu.
445.	Odlok o spremembi odloka o obrestni meri za obresti od poslovnega sklada določenih gospodarskih organizacij.
Skupščina občine Celje
446.	Odlok o družbeni pomoči
447.	Odlok o določitvi varstvenega pasu za zavarovanje vodnega vira lokalnega vodovoda za naselje Svetina.
448.	Odlok o ureditvi prometa na območju mesta Celja.
Skupščina občine Krško
449.	Sklep o potrditvi letnega zaključnega računa prispevkov in davkov za leto 1965.
Skupščina občine Šmarje pri Jelšah
450.	Odlok o ustanovitvi sklada za kreditiranje stanovanjske gradnje kmetom — aktivnim borcem in invalidom NOV.
451.	Odlok o spremembi odloka o izdatkih za potne in druge stroške, ki se priznavajo občinski upravi za materialne stroške.
452.	Odlok o spremembi odloka o prispevku za uporabo mestnega zemljišča.
Občina Žalec — Krajevna skupnost Vinska gora
453.	Sklep o krajevnem samoprispevku za ureditev ceste Pirešica— Vinska gora v letu 1966.
443.
Po 19. členu in 2. točki 22. člena temeljnega zakona o organizaciji in financiranju socialnega zavarovanja (Uradni list SFRJ, št. 24/65) je Skupščina komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev Celje na seji dne 23. septembra 1966 sprejela
STATUT
Komunalne skupnosti socialnega zavarovanje delavcev Celje
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Ta statut določa organizacijo, delovno področje in odgovornost organov samoupravljanja komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev Celje (v nadaljnjem besedilu: skupnost) in je njen temeljni samoupravni akt.
2.	člen
Skupnost je samostojna samoupravna organizacija zavarovancev — delavcev na svojem območju, ki je ustanovljena po določilih temeljnega zakona o organizaciji in financiranju socialnega zavarovanja.
3.	člen
V okviru skupnosti, ki zajema območja občin Brežice, Celje, Laško, Mozirje, Slovenske Konjice, Sevnica, Šentjur pri Celju, Šmarje pri Jelšah in Žalec, si zavarovanci po načelu vzajemnosti in solidarnosti zagotavljajo sredstva in pravice, določene s predpisi o zdravstvenem zavarovanju, oziroma s pogodbami o socialnem zavarovanju posameznih kategorij ter uresničujejo rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov dela po predpisih o invalidskem zavarovanju.
4.	člen
Skupnost je pravna oseba.
Sedež skupnosti je v Celju.
5.	člen
Skupnost ima svoj pečat. Pečat je okrogle oblike, premera 2,5 cm, v krogu pa ima napis: »Komunalna skupnost socialnega zavarovanja delavcev«, v sredini pa sedež skupnosti: »Celje«.
6.	člen
Skupnost izvršuje svojo dejavnost v skladu z zakoni, programom dejavnosti, statutom in drugimi, na tej podlagi izdanimi nredpisi.
7.	člen
Skupnost je organizirana po načelih vzajemnosti in solidarnosti ter samoupravljanja zavarovancev pri zagotavljanju sredstev in uresničevanju pravic zavarovanih oseb.
V okviru skupnosti uresničujejo zavarovanci sa-moupravnjanje po njeni skupščini in pri tem:
—	odločajo o sredstvih, ki jih je treba zagotoviti za sklade skupnosti, določene z zakonom;
—	zagotovijo tolikšna sredstva za sklade in takšno službo izvajanja socialnega zavarovanja, da zavarovanci normalno in popolno uveljavljajo svoje pravice iz socialnega zavarovanja;
—	organizirajo službo za izvajanje socialnega zavarovanja;
—	ustanavljajo svete zavarovancev v občinah in odbore zavarovancev v delovnih organizacijah;
—	urejajo s svojimi sklepi in smernicami izvajanje zavarovanja in uporabo sredstev, če to ni že urejeno z zakonom in na njegovi podlagi izdanimi predpisi;
—	poročajo o rezultatih poslovanja sklada za zdravstveno zavarovanje in o svojem delu občinskim skupščinam na svojem območju;
— opravljajo naloge, ki so dane skupščini v pristojnost v II. poglavju tega statuta.
8.	člen
Skladno s programom dejavnosti skupnost:
—	nalaga razpoložljiva sredstva tako, da si ustvarja za sklade dopolnilne dohodke, izboljšuje varstvo zavarovancev, stabilizira prispevke, zmanjšuje obremenitve zavarovancev in delovnih skupnosti s prispevki;
—	odstopa del prispevka delovnim organizacijam za njihovo neposredno sodelovanje pri izvajanju zdravstvenega zavarovanja;
—	organizira širša posvetovanja z zavarovanci, da dobi njihove predloge in mnenja še preden spreime splošne akte, s katerimi se urejajo pravice zavarovanih oseb, način, po katerem uveljavljajo svoje pravice in se določajo njihove obveznosti v zvezi z zagotovitvijo sredstev za sklade;
—	skrbi, da so splošni akti, ki urejajo pravice zavarovancev, način in pogoje za uveljavljanje teh pravic in obveznosti ter dolžnosti zavarovancev ali organizacij, dostopni (objavljeni) zavarovancem ali organizacijam;
—	sodeluje z organi družbeno-političnih skupnosti rovanja v zadevah, ki so skupnega pomena za socialno zavarovanje;
—	sodeluje s organi družbeno-političnih skupnosti in delovnimi skupnostmi pri uresničevanju svojih nalog;
—	sodeluje z organizacijami zdravstvene službe, da bi nudila zavarovancem čim učinkovitejše zdravstveno varstvo;
—	sodeluje z zavodom za zdravstveno varstvo, zavodom za zaposlovanje delavcev in zavodom za rehabilitacijo invalidov, da zavarovanci lažje uveljavijo svoje pravice.
9.	člen
Zavarovanci v okviru skupnosti uresničujejo samoupravo po skupščini skupnosti.
Na območju posamezne občine zavarovanci uresničujejo določene samoupravne pravice še preko svetov zavarovancev, v delovnih organizacijah pa lahko tudi preko odborov zavarovancev in v drugih oblikah, ki jih predvideva ta statut.
10.	člen
Splošni akti skupščine skupnosti se objavijo v tistem uradnem glasilu, v katerem objavljajo svoje akte občinske skupščine iz območja skupnosti.
11.	člen
Za izvajanje socialnega zavarovanja ustanovi skupnost komunalni zavod za socialno zavarovanje (v nadaljnjem besedilu: zavod).
Zavod opravlja za skupnost tiste naloge, ki so določene z zakonom, na podlagi zakona izdanimi predpisi, s tem statutom in s sporazumom v smislu V. poglavja tega statuta.
12.	člen
Skupščino predstavlja predsednik skupščine.
Skupnost delavcev zavoda zastopa direktor zavoda v okviru zakonskih in drugih, na podlagi zakona izdanih pooblastil.
13.	člen
S tem statutom skupnost podrobneje ureja: naloge skupnosti, njene organe in njihove naloge, sestav in način volitev članov skupščine, izvršilnega odbora, odborov in komisij, pravice in dolžnosti članov skupščine in njenih organov ter razmerje med skupnostjo in zavodom.
II.	NALOGE SKUPNOSTI, NJENI ORGANI IN NJIHOVE NALOGE
A. Naloge skupnosti
14.	člen
V okviru skupnosti se izvaja samouprava zdravstvenega zavarovanja in zagotavljajo sredstva za zdravstveno zavarovanje oseb v delovnem razmerju in drugih oseb, ki jih zajemajo predpisi o zdravstvenem zavarovanju delavcev in na podlagi zakona sklenjene pogodbe o socialnem zavarovanju.
Skupnost izvaja tudi rehalibitacijo in zaposlovanje invalidov po predpisih o invalidskem zavarovanju.
15.	člen
Pri izvajanju zdravstvenega zavarovanja sodelujejo poleg zavoda za socialno zavarovanje še zdravstveni zavodi, pri katerih zavarovane osebe uveljavljajo pravico do zdravstvenega varstva (31. člen temeljnega zakona o zdravstvenem zavarovanju) ter delovne organizacije, ki zagotavljajo svojim delavcem neposredno priznavanje posameznih pravic iz zdravstvenega zavarovanja ter rehabilitacije in zaposlovanja delovnih invalidov (13. člen temeljnega zakona o organizaciji in financiranju socialnega zavarovanja).
Podrobnejše določbe o sodelovanju zdravstvenih organizacij pri izvajanju zdravstvenega zavarovanja vsebuje pravilnik, po katerem uveljavljajo pri tukajšnji skupnosti zavarovane osebe svoje zdravstveno varstvo in pogodbe z zdravstvenimi zavodi o zdravstvenem varstvu za zavarovane osebe.
Pravice in dolžnosti organizacij pri izvajanju socialnega zavarovanja so določene v temeljnem zakonu o organizaciji in financiranju socialnega zavarovanja (zlasti 99. člen), ali pa se dogovorijo s posebnimi pogodbami, sklenjenimi med skupnostjo in delovnimi organizacijami.
16.	člen
Skupnost podrobneje določi svoje naloge s svojim programom dejavnosti.
Ta program mora biti vsklajen s programom zdravstvenega varstva, oziroma z orientacijskim načrtom za razvoj zdravstvenih zavodov, ki ga imajo občinske skupščine na območju skupnosti in na predlog zdravstvenega centra Celje.
Program dejavnosti se sprejme za eno ali več let.
17.	člen
Sredstva, ki so potrebna za zdravstveno zavarovanje v posameznem letu, se določajo in razporejajo s finančnim načrtom sklada za zdravstveno zavarovanje te skupnosti.
Ob zaključku poslovnega leta se z zaključnim računom ugotovijo dohodki in izdatki sklada za zdravstveno zavarovanje.
B. Organi skupnosti in njihove naloge
1.	Skupščina skupnosti, sveti in odbori zavarovancev
18.	člen
Najvišji samoupravni organ skupnosti je skupščina.
Skupščina dela po poslovniku, ki si ga sama predpiše.
Sestavo in način volitev članov skupščine ureja
III.	poglavje tega statuta.
19.	člen
Skupščina skupnosti opravlja zlasti tele zadeve:
—	določa program dejavnosti socialnega zavarovanja in ukrepe za zboljšanje varstva zavarovancev v okviru skupnosti in politiko uporabe skladov ter daje zavodu smernice za delo, da se pravilno uveljavijo pravice zavarovanih oseb, da racionalno poslujejo skladi skupnosti, da se ekonomično uporabljajo sredstva in rentabilno nalagajo razpoložljiva sredstva;
—	obravnava programe in ukrepe za razvoj in napredek zdravstvenega varstva zavarovanih oseb na področju skupnosti ter vprašanje, kako zagotoviti sredstva za zdravstveno preventivo in splošni razvoj zdravstvene službe;
—	zagotavlja sredstva za zdravstveno zavarovanje na območju skupnosti in odloča o tem, kaj je storiti oziroma predlagati v zvezi s temi vprašanji;
—	določa v skladu z zakonom stopnje prispevkov za zdravstveno zavarovanje in deli prispevke na sredstva za sklade in sredstva za izvrševanje službe;
—	določa del prispevka, ki se odstopa organizacijam za njihovo neposredno sodelovanje v zdravstvenem zavarovanju (bonifikacija);
—	sklepa o finančnem načrtu in zaključnem računu sklada skupnosti;
—	odloča o tem, kako zagotoviti dopolnilna sredstva in kako kriti primanjkljaje, ki nastanejo v poslovanju skladov skupnosti;
—	sprejema statut skupnosti;
—	sprejema druge splošne akte za izvajanje zdravstvenega zavarovanja, za katere je pristojna po zakonu;
—	izdaja pravilnik, po katerem uveljavljajo pri skupnosti zavarovane osebe svoje pravice do zdravstvenega varstva;
—	odloča o sklenitvi pogodb s posameznimi zdravstvenimi zavodi;
—	pooblasti svoj odbor ali komisijo, da v njenem imenu odloča o sklenitvi pogodb s posameznimi zdravstvenimi zavodi ali skupino zdravstvenih zavodov;
—	obravnava ukrepe na področju rehabilitacije in zaposlovanja delovnih invalidov;
—	odloča o ustanovitvi zavoda;
—	daje soglasje k statutu zavoda in k imenovanju direktorja zavoda;
—	obravnava letno poročilo zavoda o izvajanju socialnega zavarovanja;
—	sklepa sporazum z zavodom glede povračila za njegovo delo;
—	odloča o stvareh, ki zadevajo sodelovanje organizacij pri izvajanju zdravstvenega zavarovanja ter o osnovah in okvirih za sklenanje pogodb, s katerimi se določajo pravice in obveznosti skupnosti delavcev ter organizacij v zvezi s tem sodelovanjem;
—	odloča o sodelovanju z drugimi skupnostmi, organi in organizacijami o stvareh, ki so zanje skupnega pomena in določa svoje predstavnike v druge organe;
—	formira svoje organe, zlasti izvršilni odbor, odbore in komisije;
—	voli izmed svojih članov člane izvršilnega odbora, izmed svojih članov in drugih zavarovancev te skupnosti pa člane svojih odborov in komisij;
—	odloča o razširjenem zdravstvenem zavarovanju v smislu 106. člena temeljnega zakona o organizaciji in financiranju socialnega zavarovanja;
—	izvršuje druge zadeve, za katere je pristojna po zakonu in tem statutu.
20.	člen
Splošni akti skupščine so sklepi, smernice, navodila, priporočila in programi.
Vsi splošni akti skupščine, ki kakorkoli zavezujejo ali obremenjujejo zavarovance skupnosti ali delovne organizacije, se morajo objaviti v Uradnem vestniku Celje.
Za vse ostale splošne akte iz prvega odstavka tega člena pa skupščina odloči, obenem ko akt sprejme, ali ga tudi objavi v Uradnem vestniku, ali pa samo zavarovance seznani z bistveno vsebino akta na drug primeren način, bodisi v dnevnem tisku, radiu, televiziji, ali na drug krajevno običajen način, ali pa samo tako, da se odpravek akta vroči prizadetim.
21.	člen
Vsi splošni akti skupščine začnejo veljati osmi dan po objavi, kolikor v posameznem aktu ni določen krajši rok, vendar pa v nobenem slučaju ne morejo veljati za nazaj.
22.	člen
Skupščina skupnosti dela na sejah.
Seje skupščine so javne.
Skupščina skupnosti mora zasedati najmanj štirikrat letno.
23.	člen
Preden sprejme skupščina pravilnik, po katerem uveljavljajo zavarovane osebe svoje pravice do zdravstvenega varstva, program dejavnosti socialnega zavarovanja, sklep o dodatnem ali izrednem prispevku za zdravstveno zavarovanje in sklep o uporabi razpoložljivih sredstev skladov skupnosti in njihovih rezerv, mora dobiti mnenje zavarovancev. Mnenja in predloge zavarovancev v zadevah iz prejšnjega odstavka lahko skupščina skupnosti dobi tako, da:
—	organizira posvetovanja z zavarovanci po volilnih enotah;
—	organizira posvetovanja z zavarovanci po sindikalnih organizacijah;
—	dostavi osnutek akta večjim delovnim ali sindikalnim organizacijam;
—	objavi glavne značilnosti predvidenega akta v javnih sredstvih obveščanja in povabi prizadete, da izrečejo svoja mnenja in predloge;
—	anketira zavarovance.
Skupščina lahko sklene, da tudi o drugih svojih sklepih predhodno dobi mnenje zavarovancev na način, kot je predviden v prejšnjem odstavku tega člena.
24.	člen
Skupščina obvešča o svojem delu zavarovance in javnost tako, da najmanj enkrat letno in to najkasneje do konca marca izda poročilo o svojem delu.
Skupščina obvešča o svojem delu zavarovance in javnost tudi tako, da na svoje seje vabi novinarje lokalnih listov in radia.
25.	člen
V občinah skupnosti se ustanovijo sveti zavarovancev.
Sveti zavarovancev spremljajo poslovanje skladov in uspehe tega poslovanja v občini, obravnavajo predloge in mnenja v zvezi z zadevami iz njenega delovnega področja, uresničujejo sodelovanje z organi in organizacijami v občini in opravljajo druge zadeve, katere jim določi oziroma poveri skupščina komunalne skupnosti.
O ustanovitvi svetov sklepa skupščina skupnosti. S tem sklepom uredi način volitve sveta, njegovo delovno področje in razmerja do skupnosti in njene skupščine.
26.	člen
V posamezni delovni organizaciji, ki ima nad 500 zavarovancev, lahko skupščina skupnosti s posebnim sklepom ustanovi odbor zavarovancev.
Pogoje za ustanovitev odbora zavarovancev, njihove temeljne naloge in razmerje do skupščine skupnosti in njenega izvršilnega odbora ter svetov zavarovancev, predpiše skupščina skupnosti s sklepom o ustanovitvi odbora.
2.	Izvršilni odbor
27.	člen
Skupščina skupnosti ima svoj izvršilni odbor, ki ga izvoli izmed svojih članov.
Izvršilni odbor dela po skupščinskem poslovniku, kolikor si ne predpiše poseben poslovnik.
Sestavo in način volitev članov izvršilnega odbora ureja III. poglavje tega statuta.
28.	člen
Izvršilni odbor skupščine skupnosti opravlja zlasti tele zadeve:
—	skrbi za pravočasno in pravilno izvrševanje sklepov skupščine skupnosti;
—	predlaga skupščini skupnosti program dejavnosti socialnega zavarovanja, ki ga predhodno vskladi s programi občinskih skupščin in zdravstvenega centra Celje, kot je to predvideno v 16. členu tega statuta;
—	predlaga skupščini skupnosti finančni načrt in zaključni račun sklada za zdravstveno zavarovanje;
—	predlaga skupščini skupnosti osnutke splošnih aktov, za katere je pristojna skupščina;
—	predlaga skupščini skupnosti osnove za sklepanje pogodb z zdravstvenimi zavodi in organizacijami, ki sodelujejo pri izvajanju socialnega zavarovanja in sklepe za sklenitev pogodb s posameznimi zdravstvenimi zavodi ter eventualno po njenem pooblastilu odloča o sklenitvi pogodb s posameznimi zdravstvenimi zavodi ali skupino zdravstvenih zavodov;
—- skrbi za pravilno uveljavljanje pravic zavarovanih oseb;
—	skrbi, skladno s sklepi in smernicami skupščine skupnosti, za izvrševanje finančnega načrta, za namensko in racionalno vlaganje in uporabo sredstev skupnosti in njenih rezerv;
—	obravnava načrt in program za delo zavoda;
—	predlaga sklenitev sporazuma z zavodom glede povračila za njegovo delo;
—	odpisuje po pooblastilu skupščine neizterljive terjatve skupnosti;
—- skrbi za sklicevanje sej skupščine ter za sklicevanje in delo njenih odborov in komisij;
—	opravlja druge zadeve, ki mu jih nalaga La statut ali pa sklepi skupščine skupnosti.
29.	člen
Izvršilni odbor dela na sejah.
Seje izvršilnega odbora so javne.
Seje izvršilnega odbora skliče predsednik po potrebi, obvezno pa pred vsakim zasedanjem skupščine, najmanj pa vsaka 2 meseca.
3.	Odbori in komisije
30.	člen
Skupščina skupnosti si za uspešnejše delo imenuje tele stalne odbore in komisije:
—	odbor za organizacijska in finančna vprašanja ter vprašanja zdravstvenega zavarovanja;
—	komisijo za rehabilitacijo in zaposlovanje invalidnih oseb ter preventivno zaščito;
—	komisijo za prošnje in pritožbe.
31.	člen
Odbor za organizacijska in finančna vprašanja ter vprašanja zdravstvenega zavarovanja:
—- analizira vse predloge izvršilnega odbora skupščini, ki zadevajo vprašanja organizacije in financiranja zdravstvenega zavarovanja ter poroča skupščini o s\'ojih stališčih do teh predlogov;
—• analizira zlasti predloge izvršilnega odbora: o politiki uporabe skladov, o racionalnem poslovanju skladov, o ekonomični uporabi sredstev skladov, o rentabilnih naložbah sredstev skladov, o zagotovitvi sredstev za zdravstveno zavarovanje, o stopnjah prispevkov za zdravstveno zavarovanje, o delitvi prispevka na sredstva za sklade in sredstva za izvrševanje službe, o delu prispevka, ki se odstopa organizacijam za njihovo neposredno sodelovanje v zdravstvenem zavarovanju (bonifikacija), o finančnem načrtu in zaključnem računu sklada, o povračilu zavodu za njegovo delo in poroča skupščini o svojih stališčih do teh predlogov;
—	analizira vse predloge izvršilnega odbora skupščini, ki zadevajo vprašanja zdravstvenega zavarovanja ter poroča skupščini o svojih stališčih do teh predlogov;
—	analizira zlasti predloge izvršilnega odbora: o programih in ukrepih za razvoj in napredek zdravstvenega varstva zavarovanih oseb, o pravilniku, po katerem uveljavljajo pri skupnosti zavarovane osebe svoje pravice do zdravstvenega varstva, o pogodbah z zdravstvenimi zavodi, o razširjenem zdravstvenem zavarovanju in poroča skupščini o svojih stališčih do teh predlogov;
—	analizira letno poročilo o delu skupnosti ter poroča skupščini o svojih stališčih;
—	analizira pojave in probleme o zdravstvenem zavarovanju in zdravstveni službi ter predlaga ukrepe za zboljšanje zdravstvenega varstva zavarovancev;
—- pripravlja v sodelovanju z izvršilnim odborom zavoda osnutke splošnih aktov, ki jih sprejema skupščina skupnosti s področja zdravstvenega zavarovanja delavcev;
—	sodeluje z zdravstvenim centrom Celje pri urejanju odnosov v zvezi s sklepanjem pogodb z zdravstvenimi zavodi;
—- sodeluje z gospodarskimi in drugimi organizacijami pri organizaciji službe zdravstvenega zavarovanja in urejaniu drugih zadev s področja zdravstvenega zavarovanja ter daje predloge za ureditev teh vprašanj;
—	opravlja druge zadeve, za katere ga je pooblastila skupščina skupnosti.
32.	člen
Komisija za rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov ter preventivno zaščito:
—	analizira vse predloge izvršilnega odbora skupščini, ki zadevajo vprašanja o rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov ter poroča skupščini o svojih stališčih do teh predlogov;
— analizira vse predloge izvršilnega odbora skupščini, ki zadevajo vprašanja preventivne zaščite ter poroča skupščini o svojih stališčih do teh predlogov;
—	analizira in proučuje ukrepe na področju rehabilitacije in zaposlovanja invalidov, programe in ukrepe za zboljšanje in napredek zdravstvenega varstva zavarovanih oseb;
—	analizira stanje in probleme invalidov dela z območja skupnosti ter predlaga ukrepe ter sprejema priporočila za pravilno funkcioniranje te službe;
—	sodeluje z zavodi za zaposlovanje delavcev, zavodom za rehabilitacijo invalidov, gospodarskimi in drugimi organizacijami ter pristojnimi organi občinskih skupščin glede zaposlovanja invalidov ter njihove poklicne rehabilitacije;
—	analizira higiensko-tehnično varstvo pri delu po delovnih organizacijah in sodeluje z delovnimi in drugimi organizacijami pri organizaciji in zboljšanju te službe;
—	sodeluje z zdravstvenim centrom Celje, obratnimi ambulantami in drugimi organizacijami ter organi glede preventivne zdravstvene zaščite zavarovanih oseb;
—	analizira letno poročilo o delu skupnosti ter poroča skupščini o svojih stališčih;
—	opravlja druge zadeve, za katere jo je poobla« stila skupščina skupnosti.
33.	člen
Komisija za prošnje in pritožbe zavarovancev:
—	proučuje prošnje in pritožbe zavarovancev, ki se obračajo na skupščino ali njene organe;
—	urejuje s pristojnimi organi in zavodom posamezne prošnje in pritožbe zavarovanih oseb;
—	proučuje vse predloge in osnutke novih predpisov, ki bodo urejali pravice zavarovanih oseb iz socialnega zavarovanja ter daje skupščini in drugim zakonodajnim organom svoje mnenje o teh predlogih in osnutkih;
—	analizira letno poročilo zavoda in poroča skupščini zlasti o tem, kako so zavarovane osebe uveljavile svoje pravice iz socialnega zavarovanja;
—	daje v imenu skupnosti svoje mnenje o ustanovitvi ali ukinitvi posamezne podružnice;
—	opravlja druge zadeve, za katere jo pooblasti skupščina skupnosti.
34.	člen
Odbori in komisije delajo po skupščinskem poslovniku, kolikor si ne predpišejo poseben poslovnik.
Sestavo in način volitev članov odborov in komisij ureja III. poglavje tega statuta.
35.	člen
Odbori in komisije delajo na sejah.
Seje so javne.
Seje skliče predsednik po potrebi, obvezno pa pred vsakim zasedanjem skupščine in najmanj dvakrat na leto.
36.	člen
Odbore in komisije imenuje skupščina skupnosti s posebnim sklepom.
Skupščina imenuje odbor in komisije izmed svojih članov in izmed drugih strokovnih in javnih delavcev — svojih zavarovancev, vendar je za predsednika in njegovega namestnika lahko izvoljen le član skupščine skupnosti.
Predsednika in namestnika predsednika izvolijo odbori in komisije na svoji prvi seji, ki pa morata biti člana skupščine.
37.	člen
Skupščina lahko s posebnim sklepom imenuje tudi druge občasne komisije zato, da proučijo posamezna vprašanja in pripravijo akte, ki spadajo v pristojnost skupščine skupnosti.
S sklepom o imenovanju občasne komisije se določi sestav komisije in njene naloge.
III.	SESTAV IN NAČIN VOLITEV ČLANOV SKUPŠČINE SKUPNOSTI, IZVRŠILNEGA ODBORA, ODBOROV IN KOMISIJ
1.	Skupščina skupnosti
38.	člen
Skupščino skupnosti sestavljajo člani, ki jih volijo:
—	najvišji samoupravni organi delovnih skupnosti (delavski sveti, sveti zavodov, ustanov);
—	sindikalne organizacije delavcev, ki so zaposleni pri zasebnih delodajalcih, če teh ni, pa pristojni občinski sindikalni svet;
—	organi poklicnih organizacij zavarovancev — obrtnikov in oseb, ki opravljajo druge samostojne dejavnosti in so zavarovane po posebnih pogodbah (odvetniki, kolporterji, duhovniki itd.);
—	društva upokojencev in delovnih invalidov.
Vsak organ iz prvega odstavka tega člena predstavlja toliko zavarovancev, kolikor zavarovancev je v delovni ali drugi organizaciji, katere organ je.
39.	člen
Skupščina skupnosti ima 65 članov.
Za člana skupnosti delavcev je lahko izvoljen vsak, ki je zavarovanec po temeljnem zakonu o zdravstvenem zavarovanju delavcev na območju skupnosti delavcev in ki ima splošno volilno pravico.
Delavec zavoda ne more biti izvoljen za člana skupščine skupnosti.
40.	člen
Član skupščine skupnosti se voli na približno toliko zavarovancev, kolikor znaša količnik, če se skupno število zavarovancev na območju skupnosti deli s številom članov skupščine.
41.	člen
Člani skupščine skupnosti se volijo po volilnih enotah. V vsaki volilni enoti se formira volilno telo.
42.	člen
V delovni skupnosti, v kateri je toliko zavarovancev, da lahko sama voli enega ali več članov skupščine skupnosti, se oblikuje samostojna volilna enota, volilno telo v tej organizaciji pa je njen najvišji samoupravni organ (delavski svet, svet zavoda, upravni odbor društva upokojencev itd.).
43.	člen
Delovne skupnosti, ki ne morejo same oblikovati samostojne volilne enote zaradi premajhnega števila zavarovancev, se združijo glede na sorodnost dejavnosti ali službe v volilno enoto, v kateri se voli en ali več članov skupščine skupnosti delavcev.
Volilno telo v volilni enoti iz prejšnjega odstavka sestavljajo delegati iz delovnih skupnosti, ki so združene v volilni enoti.
Koliko delegatov voli v volilno telo posamezna delovna skupnost v volilni enoti, določi volilna komisija glede na število zavarovancev, ki jih posamezna delovna skupnost predstavlja, vendar tako, da voli vsaka delovna skupnost najmanj enega delegata. Delegate v volilno telo voli delovna skupnost izmed svojih delavcev.
44.	člen
Volilne enote določi s svojim sklepom izvršilni odbor skupščine skupnosti, volilna telesa pa volilna komisija.
V volilno enoto se lahko le izjemoma vključijo delovne skupnosti iz območja več občin.
45.	člen
S sklepom, po katerem se določijo volilne enote, se določi:
—	število volilnih enot in njihovo ime (oznaka);
—- delovne skupnosti, ki sestavljajo volilno enoto;
—	število članov skupščine skupnosti, ki jih voli posamezna volilna enota.
46.	člen
Volitve članov skupščine vodi volilna komisija.
Volilna komisija ima predsednika, tajnika in 3 člane ter prav toliko namestnikov. Volilno komisijo imenuje izvršilni odbor skupščine skupnosti delavcev.
Če član oziroma namestnik sprejme kandidaturo za člana skupščine, mu preneha funkcija v volilni komisiji in se na njegovo mesto imenuje drug član.
47.	člen
Čas volitev določi izvršilni odbor skupščine skupnosti. Volitve morajo biti razpisane v času do 30. novembra vsako drugo leto in se morajo opraviti najkasneje v enem mesecu po razpisu.
Administrativno-tehnična dela za volilno komisijo in volitve nasploh opravlja komunalni zavod za socialno zavarovanje.
48.	člen
Organizacije, ki predstavljajo samostojno volilno enoto, opravijo kandidiranje in volitve članov skupščine skupnosti na seji svojega najvišjega samoupravnega organa (delavski svet, odbor sindikalne organizacije, upravni odbor društva upokojencev itd.), ki jo skliče njegov predsednik.
49.	člen
če se volilno telo oblikuje iz delegatov več delovnih organizacij, opravijo kandidiranje in volitve delegati na skupni seji volilnega telesa.
Seje volilnega telesa v volilni enoti iz prejšnjega člena skliče volilna komisija, ali pa od nje pooblaščena delovna organizacija, ki spada v to volilno enoto, najmanj 8 dni pred volitvami. Obenem se določi čas in kraj seje volilnega telesa in pooblaščenca, ki vodi sejo volilnega telesa do izvolitve delovnega predsedstva.
50.	člen
Seji volilnega telesa lahko prisostvujejo vsi zavarovanci — člani delovnih skupnosti, ki tvorijo volilno enoto.
51.	člen
Seja volilnega telesa je sklepčna, če se je udeleži več kot polovica članov volilnega telesa.
Volilno telo odloča z večino glasov navzočih članov, če s tem statutom ni drugače določeno.
52.	člen
Seja volilnega telesa mora razpravljati najmanj o naslednjih točkah dnevnega reda:
1.	volitve delovnega predsedstva, zapisnikarja in dveh overiteljev zapisnika;
2.	razprava o delu komunalne skupnosti;
3.	predlaganje in določanje kandidatov za člane skupščine skupnosti (kandidiranje);
4.	volitve članov skupščine skupnosti.
Volilno telo pa si lahko določi tudi širši dnevni
red.
53.	člen
Delovno predsedstvo ima predsednika in dva člana, ki jih izvolijo navzoči z javnim glasovanjem.
Z javnim glasovanjem se izvoli tudi zapisnikar in dva overitelja zapisnika.
54.	člen
Kandidiranje lahko opravi kandidacijska komisija ali volilno telo neposredno.
Kandidate za člane skupščine skupnosti lahko predlagajo člani volilnega telesa ali pa delovne skupnosti, ki sestavljajo volilno telo ter njihove družbenopolitične organizacije in to najkasneje na seji volilnega telesa.
55.	člen
Če volilno telo odloči, da opravi kandidiranje kandidacijska komisija, izvoli izmed sebe 3—5 člansko kandidacijsko komisijo. Ta predlaga volilnemu telesu najmanj toliko kandidatov, kolikor članov skupščine voli volilno telo.
Če navzoči odločijo, da opravi kandidiranje volilno telo neposredno, lahko vsak član volilnega telesa predlaga po enega kandidata.
56.	člen
Po končanem kandidiranju glasuje volilno telo o kandidatni listi oziroma kandidaturi posameznih kandidatov. Glasovanje o tem je javno.
Kandidati so na kandidatni listi napisani po vrstnem redu, kakor so bile predlagane in sprejete njihove kandidature.
57.	člen
Volitve članov skupščine skupnosti so praviloma tajne z glasovalnimi lističi. Na teh so napisana imena kandidatov po vrstnem redu, kot so bile sprejete njihove kandidature. Voli se na ta način, da se številka pred kandidatovim imenom obkroži.
Vsak član volilnega telesa glasuje za toliko kandidatov, kolikor članov skupščine voli volilno telo. Če član volilnega telesa glasuje za več kandidatov, kot se jih voli, se šteje, da je glasoval za tiste kandidate, ki so po vrstnem redu najprej napisani na glasovalnem lističu.
Za člana skupščine je izvoljen tisti kandidat, ki je dobil največ glasov. Če dobi dvoje ali več kandidatov za zadnje mesto enako število glasov, se volitve za te kandidate ponovijo na isti seji.
58.	člen
Če kandidira pri volitvah le toliko kandidatov, kolikor se jih voli, lahko volilno telo soglasno sklene, da se voli javno.
Pri javnem glasovanju se glasuje za vsakega kandidata posebej. Izvoljen je kandidat, za katerega je glasovalo več kot polovica članov volilnega telesa. Če kateri od kandidatov ne dobi večine glasov, se volitve na istem sestanku ponovijo z drugim kandidatom.
59.	člen
Pri tajnem glasovanju vodi volitve in ugotavlja volilne rezultate volilni odbor, ki ga volilno telo izvoli izmed svojih članov. Volilni odbor ima predsednika in dva člana. Kandidat za člana skupščine ne more biti izvoljen v volilni odbor.
Pri javnem glasovanju vodi volitve in ugotavlja volilne rezultate delovno predsedstvo.
60.	člen
O delu volilnega telesa se piše zapisnik. Zapisnik obsega zlasti podatke o kraju in času seje volilnega telesa, o sklepčnosti, o izvolitvi delovnega predsedstva, zapisnikarja in overiteljev, o morebitni izvolitvi kandidacijske komisije in volilnega odbora ter o načinu volitev. V zapisniku se morajo navesti imena predlaganih kandidatov, število glasov, ki jih je posamezni kandidat dobil in kateri kandidati so bili izvoljeni za člane skupščine skupnosti.
Zapisnik podpišejo: predsedujoči član delovnega predsedstva, zapisnikar in overi tel j a zapisnika. Zapisnik pošlje delovno predsedstvo skupaj z vsem volilnim materialom volilni komisiji.
61.	člen
Volilna komisija izda izvoljenim članom skupščine potrdilo o izvolitvi, v katerem navede volilno enoto, v kateri je bil izvoljen. Potrdilo volilne komisije je dokaz pri verifikaciji mandata.
62.	člen
Če volilna komisija ugotovi, da volitve v posamezni volilni enoti niso bile opravljene tako, kakor določa ta statut, jih s svojo odločbo razveljavi.
Volitve v posamezni volilni enoti ali volitve v celoti lahko razveljavi tudi pristojni organ občinske skupščine Celje, ki je pristojen za zadeve socialnega zavarovanja, če ugotovi, da je bil pri volitvah kršen zakon ali ta statut.
Če so volitve razveljavljene, se opravijo v 15 dneh po razveljavitvi ponovne volitve.
63.	člen
Mandat članov skupščine skupnosti traja štiri leta, tako da se vsako drugo leto izmenja polovico članov skupščine.
Način, po katerem se prvič menja polovica članov skupščine, določi skupščina s posebnim sklepom.
Nihče ne more biti dvakrat zaporedoma izvoljen za člana skupščine skupnosti.
64.	člen
Članu skupščine skupnosti preneha mandat še pred potekom mandatne dobe:
1.	s smrtjo;
2.	z novo zaposlitvijo izven območja skupnosti;
3.	z izgubo svojstva zavarovanca;
4.	z izgubo splošne volilne pravice;
5.	s pravnomočno sodbo sodišča, po kateri je obsojen na zaporno kazen, daljšo od 6 mesecev;
6.	z odpovedjo mandatu, če skupščina skupnosti tako odpoved sprejme;
7.	z odpoklicem.
65.	člen
O odpovedi mandatu odloča skupščina skupnosti. V tem primeru preneha mandat, ko skupščina odpoved sprejme.
Za odpoklic velja poseben postopek, ki je predviden v tem statutu.
V vseh ostalih primerih preneha mandat z dnem, ko nastane vzrok, zaradi katerega preneha mandat.
66.	člen
Če preneha članu skupščine mandat pred potekom mandatne dobe, se razpišejo v tej volilni enoti nadomestne volitve. Nadomestne volitve se morajo opraviti v 30 dneh po prenehanju mandata.
Nadomestne volitve se ne razpišejo, če bi razrešenemu članu skupščine potekel mandat v roku, ki je krajši od 6 mesecev.
67.	člen
Ponovne in nadomestne volitve razpiše izvršilni odbor skupščine skupnosti. Pri tem se smiselno uporabljajo določila tega statuta o volitvah.
68.	člen
Mandat novoizvoljenega člana skupščine traja toliko časa, kolikor bi trajal mandat člana, na katerega mesto je izvoljen.
69.	člen
Verifikacija mandatov novoizvoljenih članov skupščine se opravi po postopku, ki je določen po tem statutu in poslovniku za delo skupščine skupnosti.
70.	člen
Člana skupščine skupnosti lahko odpokliče volilno telo, ki ga je izvolilo.
O odpoklicu se glasuje tajno z glasovalnimi lističi, na katerih sta napisani besedici »za odpoklic« in »proti odpoklicu«.
Član skupščine je odpoklican, če je za odpoklic glasovala večina vseh članov volilnega telesa. Njegova funkcija preneha z dnem, ko skupščina ugotovi, da mu je prenehal mandat.
71.	člen
Odpoklic člana skupnosti lahko predlaga:
—	ena tretjina članov volilnega telesa;
—	ena desetina vseh zavarovancev z območja volilne enote;
—	skupščina skupnosti delavcev, če član trikrat zaporedoma brez opravičila izostane od seje skupščine ali če drugače zanemarja svojo dolžnost.
Za tak predlog skupščine mora glasovati večina vseh članov skupščine.
72.	člen
Predlog za odpoklic se vloži pri volilni komisiji.
Če predlog ustreza zahtevam tega statuta, določi volilna komisija dan sestanka volilnega telesa zaradi glasovanja o odpoklicu.
Zoper odločbo volilne komisije, s katero se zavrne predlog za odpoklic, lahko vloži predlagatelj pritožbo v 15 dneh po vročitvi odločbe na organ, ki je volilno komisijo postavil.
Glede postopka volilnega telesa za glasovanje o odpoklicu se smiselno uporabljajo določila tega statuta, ki določajo postopek pri volitvah članov skupščine skupnosti.
73.	člen
Predlog za razveljavitev volitev zaradi nepravilnosti pri delu volilnega telesa ali volilne komisije, ki so bistveno vplivale na izid volitev, lahko poda vsaka delovna organizacija, ki tvori volilno enoto, njena sindikalna organizacija ali zavarovanec iz območja volilne enote.
Če gre za nepravilnost v delu volilnega telesa, odloča o tem volilna komisija, ki lahko predlog zavrne ali pa take volitve s svojo odločbo razveljavi in obenem odredi, v kakem obsegu se bodo opravile ponovne volitve. Te morajo biti opravljene v 15 dneh.
Če pa gre za nepravilnost v delu volilne komisije, odloča o tem pristojna občinska skupščina, ki lahko predlog zavrne ali pa volitve razveljavi in obenem odredi, v kakem obsegu se bodo opravile ponovne volitve. Te morajo biti opravljene v 15 dneh.
2.	Izvršilni odbor skupščine skupnosti
74.	člen
Izvršilni odbor skupščine skupnosti ima 11 članov in ga voli skupščina izmed svojih članov.
75.	člen
Predlog kandidatne liste za člane izvršilnega odbora skupščine skupnosti pripravi in predloži skupščini posebej izvoljena kandidacijska komisija.
Posamezne kandidate za spremembo ali dopolnitev kandidatne liste lahko predlagajo tudi drugi člani skupščine. Vsak član skupščine lahko predlaga enega kandidata.
Samostojno kandidatno listo lahko predlaga tudi skupina najmanj 10 članov skupščine skupnosti.
Kandidatne liste sprejema in potrjuje skupščina skupnosti z javnim glasovanjem.
76.	člen
Volitve članov izvršilnega odbora skupščine skupnosti so praviloma javne, skupščina pa lahko z navadno večino sklene, da so volitve tajne.
77.	člen
V primeru javnih volitev vodi volitve predsednik skupščine skupnosti.
Glasuje se o vsakem kandidatu posebej.
Če kandidira samo toliko članov, kolikor se jih voli, lahko skupščina sklene, da se za vse kandidate na kandidatni listi glasuje skupno.
78.	člen
V primeru tajnih volitev si skupščina za vodstvo volitev izvoli volilni odbor, ki ima predsednika in dva člana.
Tajne volitve se opravijo z glasovalnimi lističi, na katerih so kandidati napisani po vrstnem redu kot so bili sprejeti na kandidatno listo.
79.	člen
Če kandidira samo toliko kandidatov, kolikor se jih voli, je za izvolitev potrebna večina glasov vseh članov skupščine. Če kandidira več kandidatov, so izvoljeni tisti kandidati, ki so dobili največje število glasov.
Če dobi dvoje ali več kandidatov za zadnje mesto enako število glasov, se volitve za te kandidate ponovijo. Volitve se ponavljajo, dokler ne doseže eden izmed kandidatov potrebne večine.
80.	člen
Izvršilni odbor skupščine se mora sestati na prvo sejo v 14 dneh po izvolitvi. Prvo sejo novega izvršilnega odbora skliče predsednik skupščine.
Izvršilni odbor si na svoji seji izvoli izmed svojih članov predsednika in njegovega namestnika.
81.	člen
Seje izvršilnega odbora sklicuje predsednik izvršilnega odbora, v primerih ko je zadržan, pa njegov namestnik.
82.	člen
Izvršilni odbor dela na sejah.
Za delo izvršilnega odbora veljajo določila tega statuta in poslovnika za delo skupščine skupnosti, če si ne predpiše lastnega poslovnika za svoje delo.
83.	člen
Skupščina skupnosti lahko razreši posameznega člana izvršilnega odbora še pred potekom dobe, za katero je bil izvoljen. Predlog za razrešitev lahko poda sam član ali pa skupina 10 članov skupščine skupnosti ali pa izvršilni odbor.
V primeru, ko se razreši posamezni član izvršilnega odbora, izvoli skupščina skupnosti na njegovo mesto drugega člana. Njegov mandat traja toliko časa, za kolikor je bil izvoljen razrešeni član.
Skupščina skupnosti lahko razreši tudi ves izvršilni odbor še pred potekom dobe, za katero je bil izvoljen. V teh primerih ponovno voli vse člane izvršilnega odbora.
Nadomestne in ponovne volitve se opravijo po postopku, ki ga določa ta statut o volitvah izvršilnega odbora in poslovnik za delo skupščine skupnosti.
84.	člen
Mandat članov izvršilnega odbora traja štiri leta, pri čemer se vsako drugo leto izmenja polovico članov izvršilnega odbora.
Način, po katerem se prvič menja polovica članov izvršilnega odbora, določi skupščina skupnosti s posebnim sklepom, istočasno ko je določila, kako se prvič menja polovica članov skupščine skupnosti.
S prenehanjem mandata članu skupščine, preneha tudi funkcija v izvršilnem odboru skupščine.
3.	Odbori in komisije
85.	člen
Skupščina skupnosti ima tele odbore in komisije:
— odbor za organizacijska in finančna vprašanja ter vprašanja zdravstvenega zavarovanja, ki ima 9 članov;
—	komisijo za rehabilitacijo in zaposlovanje invalidnih oseb ter preventivno zaščito, ki ima 7 članov;
—	komisijo za prošnje in pritožbe, ki ima 5 članov.
86.	člen
Člane skupščinskih odborov in komisij voli skupščina izmed svojih članov in izmed drugih strokovnih članov in javnih delavcev — svojih zavarovancev.
Za volitve odborov in komisij se smiselno uporabijo določila tega statuta, ki veljajo za volitve izvršilnega odbora.
87.	člen
Odbori in komisije si na prvi seji izvolijo predsednika in njegovega namestnika izmed svojih članov.
Predsedniki odborov in komisij morajo biti člani skupščine.
88.	člen
Odbori in komisije delajo na sejah.
Za delo odborov in komisij veljajo določila tega statuta in poslovnika za delo skupščine skupnosti.
89.	člen
Mandat članov odborov in komisij traja za isto obdobje kot mandat članov izvršilnega odbora in veljajo za njihovo menjavo in ponovno izvolitev ista določila kot za člane izvršilnega odbora.
4.	Volitve članov skupščine republiške skupnosti socialnega zavarovanja
90.	člen
Za volitve članov skupščine republiške skupnosti socialnega zavarovanja se smiselno uporabljajo določila tega statuta, ki veljajo za volitve članov izvršilnega odbora skupščine skupnosti.
Volitve članov skupščine republiške skupnosti socialnega zavarovanja so praviloma tajne, če pa kandidira samo toliko kandidatov, kot se jih voli, lahko skupščina soglasno sklene, da so volitve javne.
IV.	PRAVICE IN DOLŽNOSTI ČLANOV SKUPŠČINE IN DRUGIH ORGANOV SKUPNOSTI
91.	člen
Članstvo v skupščini skupnosti in drugih organih skupnosti (II. poglavje tega statuta) je častna dolžnost zavarovanca te skupnosti.
92.	člen
Člani skupščine skupnosti in njenih organov imajo, kadar izvršujejo svojo funkcijo in naloge, pravico do povračila potnih stroškov, do dnevnice in do povračila za izgubljeni zaslužek, nimajo pa pravice do plačila za svoje delo.
Način, po katerem uveljavijo svoje pravice iz prvega odstavka tega člena, določi skupščina skupnosti s posebnim sklepom.
93.	člen
Člani skupščine skupnosti imajo tele pravice in dolžnosti:
—	voliti in voljen biti v vse organe skupnosti;
—	voliti izvršilni odbor skupščine, odbore in komisije skupščine, člane v skupščino republiške skupnosti pa v tolikšnem številu, ki po statutu republiške skup-
nosti odpade na to komunalno skupnost in voljen biti v vse te organe;
—	udeleževati se sej skupščine skupnosti izvršilnega odbora skupščine, odborov in komisij, katerih člani so;
—	razpravljati o predlogih in drugih materialih na sejah, izražati svoja stališča, dajati svoje predloge, pripombe in spreminjevalne predloge;
—	postavljati vprašanja iz delovnega področja skupnosti ter drugih organizacij, ki sodelujejo pri izvajanju zdravstvenega zavarovanja, rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov dela;
—	zahtevati na ta vprašanja odgovore in dajati svoje predloge in pripombe glede teh vprašanj;
—	obveščati zavarovance svoje volilne enote o razpravah na sejah skupščine skupnosti in o ukrepih, ki jih je skupščina sprejela ali jih namerava sprejeti;
—	obveščati skupščino o mnenjih in predlogih zavarovancev, ko skupščina o posameznih problemih razpravlja;
—	opravljati še druge funkcije in naloge, ki jih jim naloži skupščina skupnosti.
94.	člen
Člani drugih organov skupnosti imajo pri svojem delu v svojih organih iste pravice in dolžnosti, ki jih predvideva prejšnji člen za člane skupščine.
95.	člen
Člani skupščine skupnosti so za svoje delo odgovorni skupščini skupnosti, volilnemu telesu, ki jih je izvolilo in zavarovancem svoje volilne enote.
V.	RAZMERJE MED SKUPNOSTJO IN ZAVODOM
96.	člen
Za zadeve izvajanja socialnega zavarovanja je skupnost zavarovancev ustanovila komunalni zavod za socialno zavarovanje v Celju.
Komunalni zavod za socialno zavarovanje v Celju opravlja za skupnost vse zadeve, ki jih predvideva temeljni zakon o organizaciji in financiranju socialnega zavarovanja, na njegovi podlagi izdani predpisi, ta statut, statut zavoda in medsebojni sporazum (pogodba) med skupnostjo in zavodom.
97.	člen
Medsebojno razmerje med skupnostjo in zavodom se določa s sporazumom (pogodbo) med obema, ki jo sklene skupnost na predlog izvršilnega odbora in v imenu skupnosti podpiše predsednik skupščine ali njegov namestnik.
98.	člen
Sporazum po prejšnjem členu določa zlasti:
—	naloge, ki jih opravi zavod za skupnost po posebnem programu, ki je sestavni del tega sporazuma;
—	povračilo, ki ga dobi zavod za svoje delo in je odvisno od vrste in obsega dela, ki ga opravlja zavod za skupnost, od programa in od uspehov dela; v tem povračilu so vsebovana sredstva za osebne dohodke, s prispevki, poslovni stroški, vštevši tudi vzdrževanje inventarja in opreme in sredstva, ki jih zavod vlaga v sklade;
—	roki, v katerih se bodo opravile naloge po programu in obračunavala povračila;
—	časovno obdobje, za katero se sklepa sporazum.
VI.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
99.	člen
Osnutek statuta skupnosti je pripravil izvršilni odbor skupščine in ga predložil skupščini v pretres. Skupščina ga je pregledala in dala v javno razpravo, ki je trajala več kot 30 dni. Nato je zbral izvršilni odbor vse predloge in dopolnitve in sestavil končni predlog statuta, ki ga je predložil skupščini skupnosti danes v sklepanje in potrditev.
100.	člen
Za spremembe in dopolnitve statuta velja enak postopek kot za njegov sprejem.
101.	člen
Ko začne veljati ta statut, prenehajo veljati vsi sklepi bivših skupščin na tem območju, ki bi urejali enake ali podobne zadeve, v kolikor niso skladni z določili tega statuta.
102.	člen
Ta statut začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku Celje.
Št. 022-9/66-2/4-5/4
Celje, dne 23. septembra 1966
Predsednik skupščine Boris Božič 1. r.
444.
Po 42. členu zakona o gozdovih (Uradni list SRS, št. 30-309/65) in 132. členu statuta občine Brežice (Uradni vestnik okraja Celje, št. 28-241/64) je Skupščina občine Brežice na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 18. oktobra 1966 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o določitvi količine in vrste lesa, ki pripada lastniku gozda za neposredno uporabo v svojem kmečkem gospodarstvu in gospodinjstvu.
1.	člen
2.	člen odloka o določitvi količine in vrste lesa, ki pripada lastniku gozda za neposredno uporabo v svojem kmečkem gospodarstvu in gospodinjstvu (Uradni vestnik Celje, št. 8-109/66) se spremeni in glasi:
Za neposredno uporabo v kmečkem gospodarstvu in gospodinjstvu se določi 10.800 m1 2 3 bruto lesne mase, od tega pa:
—	10.200 m3 listavcev in
—	600 m3 iglavcev.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku Celje.
Št. 321-5/66-2
Brežice, dne 18. oktobra 1966
Predsednik Skupščine občine Brežice
Milan Šepetave 1. r.
445.
Po prvem in tretjem odstavku 7. člena zakona o obrestih od gospodarskih skladov (Uradni list FLRJ, št. 8-63/61, 13-178/63, 15-311/65, 35-616/65 in 56-904/65) in 132. členu statuta občine Brežice (Uradni vestnik okraja Celje, št. 28-241/65) je Skupščina občine Brežice na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 18. oktobra 1966 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o obrestni meri za obresti od poslovnega sklada določenih gospodarskih organizacij.
1.	člen
1.	člen odloka o obrestni meri za obresti od poslovnega sklada določenih gospodarskih organizacij (Uradni vestnik Celje, št. 8-106/66) se spremeni tako, da se glasi:
Gostinske gospodarske organizacije ter obrtna podjetja uslužnostne dejavnosti plačujejo v letu 1966 obresti od poslovnega sklada po obrestni meri 2 %.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku Celje.
Št. 420-17/66-3
Brežice, dne 18. oktobra 1966
Predsednik Skupščine občine Brežice
Milan Šepetave 1. r.
446.
Skupščina občine Celje je po 71., 73., 75. in 116. členu statuta občine Celje (Uradni vestnik okraja Celje, št. 27-240/64) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 14. oktobra 1966 sprejela
ODLOK
o družbeni pomoči
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Občanom s stalnim prebivališčem v občini Celje, ki nimajo najnujnejših sredstev in tudi ne možnosti za preživljanje, zagotavlja občina najnujnejša sredstva za vzdrževanje, če izpolnjujejo pogoje, ki jih določa ta odlok.
2.	člen
Pravico do prejemanja družbene pomoči imajo občani, ki niso sposobni za delo ali so zmanjšano sposobni za pridobitno delo, če nimajo lastnih sredstev za preživljanje ali za poklicno usposabljanje ter so brez zavezancev, ki bi morali po zakonu, oporoki ali pogodbi skrbeti zanje.
Pravico do družbene pomoči imajo tudi občani, ki so zaradi bolezni, smrti svojcev ali drugih vzrokov v izjemni stiski ter jim je potrebna začasna ali enkratna pomoč.
Izjemoma lahko dobijo enkratno pomoč tudi druge osebe, če se v času, ko so na območju občine, znajdejo v težkem socialnem stanju in jim je pomoč nujno potrebna.
3.	člen
Upravičenci, ki imajo nepremično premoženje, pa od tega nimajo dovolj dohodkov za preživljanje, lahko dobijo pomoč, če se sami ali njihovi zakoniti zastopniki obvežejo povrniti sredstva in dajo privolitev za zemljiškoknjižno zavarovanje.
4.	člen
Družbeno pomoč iz sredstev občinskega socialnega sklada daje občina v naslednjih oblikah:
1.	denarna pomoč;
2.	plačevanje rejnin in zavodskih oskrbnin;
3.	plačevanje stroškov za zdravljenje, zdravstvene storitve in zdravstvene pripomočke.
II.	DENARNA POMOČ
5.	člen
Denarna pomoč se daje občanom, če njihovega socialnega problema ni mogoče rešiti z drugimi učinkovitejšimi ukrepi.
Denarna pomoč je:
1.	stalna,
2.	začasna,
3.	enkratna.
6.	člen
Pravico do stalne denarne pomoči imajo ob pogoju iz 2. člena občani, ki niso sposobni za pridobitno delo in nimaio lastnih sredstev za preživljanje ter ni pričakovati, da se bo njihovo socialno stanje v doglednem času zboljšalo.
Pravico do stalne denarne pomoči imajo tudi mladoletne osebe brez staršev ali drugih svojcev, ki bi bili dolžni in zmožni skrbeti zanje ali če njihovi starši nimajo dovolj sredstev za preživljanje, vzgojo in poklicno usposabljanje svojih otrok. 7 8 9
7.	člen
Pravico do začasne denarne pomoči imajo občani, ki so zaradi bolezni, brezposelnosti ali iz drugih razlogov prišli v začasne socialne težave in je mogoče pričakovati, da se bo njihovo stanje v krajšem času zboljšalo.
Začasna denarna pomoč se dodeli občanom največ za dobo dveh let.
8.	člen
Pravico do enkratne denarne pomoči imajo občani, ki so zaradi bolezni, elementarnih nesreč ali drugih razlogov prišli v položaj, da jim je ta pomoč potrebna.
Enkratna pomoč se lahko dodeli tudi občanom z zelo nizkimi osebnimi dohodki za nabavo ozimnice in kurjave.
Izjemoma se enkratna denarna pomoč lahko dodeli tudi drugim osebam, ki niso občani občine Celje, če so v času svojega zadrževanja na območju občine Celje zašli v gmotne težave, da jim je taka pomoč nujno potrebna.
9.	člen
Stalna in začasna denarna pomoč znaša od 50 do 200 novih dinarjev mesečno.
Enkratna denarna pomoč lahko presega višino 200 novih dinarjev v utemeljenih primerih.
Kadar bi stalna ali začasna denarna pomoč v višini, določeni v prvem odstavku tega člena, ne dosegla svojega namena, se lahko dodeli denarna pomoč tudi v višjem znesku.
10.	člen
Denarna pomoč se praviloma nakaže na ime upravičenca ali njegovega zakonitega zastopnika.
Kadar se sklepa ali zve, da uporabnik denarne pomoči ne bo koristno uporabil, se lahko odredi izplačevanje drugi osebi, ki bo skrbela, da bo pomoč namensko uporabljena.
11.	člen
Koristniki denarne pomoči ali njihovi zakoniti zastopniki so dolžni sporočiti pristojnemu skrbstvenemu organu vsako spremembo, ki bi lahko vplivala na priznanje ali višino dodeljene pomoči, npr. sprememba prebivališča, zaposlitev, izboljšanje ali poslabšanje socialnih in gmotnih prilik in podobno.
12.	člen
Stalna in začasna denarna pomoč se izplačuje mesečno vnaprej in to najkasneje do 5. dne v mesecu.
13.	člen
Višina stalne in začasne denarne pomoči se lahko spremeni, ustrezno spremembam cen življenjskih stroškov.
O spremembi višine stalne in začasne denarne pomoči sklepa svet za zdravstvo in socialno politiko, na predlog občinskega centra za socialno delo.
III.	PLAČEVANJE REJNIN, ZAVODSKEGA VARSTVA IN VARSTVA ODRASLIH OSEB V DRUGIH DRUŽINAH
14.	člen
Pravico do plačila rejnine in oskrbnine v zavodih imajo mladoletni občani brez staršev ali sorodnikov, ki bi jih bili dolžni vzdrževati in so brez lastnih dohodkov ter tisti otroci, ki so bili odvzeti staršem, le-ti pa nimajo lastnih sredstev za plačevanje celotne rejnine ali oskrbnine, če so bili mladoletniki oddani v rejo ali zavodsko varstvo z odločbo ali pogodbo skrbstvenega organa.
Pravico do celotnega ali delnega plačila rejnine ali oskrbnine v zavodih imajo mladoletni občani z motnjami v telesnem in duševnem razvoju in so na habilitaciji, če njihovi starši ali zakoniti zastopniki nimajo lastnih sredstev za plačilo oskrbnih stroškov.
15.	člen
Pravico do plačila oskrbnine v socialnih zavodih oziroma pri drugih družinah imajo odrasli občani, če nimajo premoženja ali lastnih dohodkov in tudi ne sorodnikov, ki bi jih bili po zakonu, pogodbi ali oporoki dolžni vzdrževati in so bili.zaradi starosti, onemoglosti ali bolezni oddani v zavod ali v drugo družino.
Plačilo do delnega plačila oziroma doplačila oskrbnine v socialnih zavodih ali v drugih družinah imajo odrasli občani, ki imajo lastne dohodke (pokojnino, invalidnino, rento), pa ti ne dosegajo zneska polne oskrbnine in sicer v višini razlike med lastnimi dohodki in oskrbnino.
Za svoje osebne potrebe smejo oskrbovanci zadržati mesečno 10 % svojih dohodkov, vendar najmanj 10 novih dinarjev.
16.	člen
Koristniki družbene pomoči po 15. členu ali njihovi zakoniti zastopniki so dolžni sporočiti pristojnemu skrbstvenemu organu vsako spremembo, ki bi lahko vplivala na priznanje in višino dodeljene pomoči.
IV.	PLAČEVANJE STROŠKOV ZA ZDRAVLJENJE, ZDRAVSTVENE STORITVE IN ZDRAVSTVENE PRIPOMOČKE
17.	člen
Občani, ki niso zdravstveno zavarovani, imajo pravico do celotnega. ali delnega povračila sredstev za zdravstvene storitve.
Pravico do delnega povračila stroškov za zdravstvene storitve imajo tudi občani — kmetje, ki so zdravstveno zavarovani po zakonu o zdravstvenem zavarovanju kmetov, in sicer takrat, kadar stroški zdravljenja presegajo njihove ekonomske zmožnosti.
18.	člen
Pri ugotavljanju upravičenosti do kritja stroškov osebam po 17. členu se glede plačila zdravstvenih storitev uporabljajo določbe 2. člena, za presojo upravičenosti pa določbe 8. člena odloka.
19.	člen
Za zdravstvene storitve se po tem odloku štejejo:
—	zdravniška pomoč v ambulantah in na bolnikovem domu;
—	zdravniška pomoč in oskrbnina v bolnicah in drugih zdravstvenih zavodih:
—	sprejemanje zdravil in sanitetnih pripomočkov;
—	ortopedski pripomočki in zobna protetika;
—	prevozi v zdravstvene zavode.
V.	POSTOPEK IN DRUGE DOLOČBE
20.	člen
O priznanju pravice do družbene pomoči po tem odloku odloča občinski center za socialno delo na predlog stranke, socialno varstvene komisije pri krajevnih skupnostih ter drugih družbenih organizacij ali po uradni dolžnosti.
21.	člen
Zoper odločbo o priznanju, prenehanju ali spremembi družbene pomoči je dovoljena pritožba v 15 dneh po prejemu na Republiški sekretariat za zdravstvo in socialno varstvo.
22.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku Celje.
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o socialni pomoči (Uradni vestnik okraja Celje, št. 62-561/64).
št. 554-1/1966-3
Celje, dne 14. oktobra 1966
Predsednik Skupščine občine Celje
Zdravko Trogar 1. r.
447.
Skupščina občine Celje je po 25. členu zakona o vodah (Uradni list SRS, št. 22-121/66), v zvezi s 7. členom pravilnika o higienskih in tehničnih ukrepih za varstvo pitnih voda (Uradni list FLRJ, št. 44-583,60), v soglasju z Republiškim sanitarnim inšpektoratom
(št. 30-5314/162 z dne 22/6-1966) ter po 116. členu statuta občine Celje na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 14. oktobra 1966 sprejela
ODLOK
o določitvi varstvenega pasu za zavarovanje vodnega vira lokalnega vodovoda za naselje Svetino
L člen
Zaradi zaščite količin, kakovosti in obstoja vodovodnega vira na Svetini, iz katerega se črpa voda za oskrbovanje naselja Svetina, se določi varstveni pas.
2.	člen
Varstveni pas je širši in ožji.
3.	člen
širši varstveni pas obsega zemljiški kompleks, katerega meja poteka takole: na zahodni strani zajetja z izhodiščno točko na sečišču parcel 498, 500/1 in ceste št. 1149. Od tod proti severu seka pare. 500/1, 496, 480, 481, 483 in 486 do sečišča parcel št. 486, 484 in 470/1. Od tod po zunanjem robu parcele 470/1, 460/1 do ceste 1150. Od tod po južnem robu ceste 1150 proti vzhodu in jugu do sečišča ceste 1150 z zahodnim robom parcele 461/2. Od te točke proti jugovzhodu seka parcelo 461/2, pot 1142/8, zajame parcelo 466 do sečišča vzhodnega roba parcele 466 s cesto 1149. Od tod po južnem robu ceste 1149 proti zahodu do parcele 505, seka parcelo 505 do južnega roba parcele 503, vključno parcele 503, 502, 477 in pot 1142/9 do stika s cesto 1149. Od tega stika prečka cesto 1149 do izhodiščne točke.
4.	člen
Ožji varstveni pas je v sklopu širšega in zajema del pare. št. 490 in 502 k. o. Svetina. Meja poteka na severni strani do roba cestišča ceste Štore—Svetina, na vzhodu približno 3 m od objekta, na zahodu do naravne meje gozda, na jugu pa do obstoječega odtoka.
5.	člen
V	širšem varstvenem pasu ni dovoljeno neposredno odlaganje fekalnih snovi. Vsi nečisti objekti, ki tu že obstojajo in morebitni bodoči objekti, morajo biti strogo vodotesni.
6.	člen
V	ožjem varstvenem pasu je potrebno vzdrževati naj strožji higienski režim. Zemljo ni dovoljeno prekopavati in gnojiti. Tu se ne sme pasti živina. Dostop imajo le osebe, zaposlene pri vodovodu. Mejo tega pasu je treba ograditi, na samem zemljišču pa gojiti iglasto drevje.
7.	člen
Grafični potek mej varstvenih pasov je razviden iz situacij lokacijske dokumentacije, ki jo je izdelal Zavod za napredek gospodarstva v Celju v novembru 1965 pod št. 498/65 in ki je sestavni del tega odloka.
8.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku Celje.
Št. 324-7/1964
Celje, dne 14. oktobra 1966
Predsednik Skupščine občine Celje
Zdravko Trogar 1. r.
448.
Skupščina občine Celje je po 2. členu temeljnega zakona o varstvu prometa na javnih cestah (Uradni list SFRJ, št. 14-277/65), 8. členu temeljnega zakona o prekrških (Uradni list SFRJ, št. 26469/65) in 116. členu statuta občine Celje (Uradni vestnik okraja Celje, št. 27-240/64) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 14. oktobra 1966 sprejela
ODLOK
o ureditvi prometa na območju mesta Celja
1.	člen
S tem odlokom se ureja promet na javnih cestah, ulicah in trgih v mestu Celje.
Za mesto Celje se po tem odloku določi območje mesta, ki ga obkrožajo:
Savinjsko nabrežje, Čopova ulica, Ljubljanska cesta, Gregorčičeva ulica do Ipavčeve, Ipavčeva ulica, Dečkova cesta, Mariborska cesta, Aškerčeva ulica, Titov trg in Ulica XIV. divizije do Savinjskega nabrežja.
2.	člen
V mestu Celje je prepovedan promet z vprežnimi vozili, ročnimi vozički in gonjenje živine, in sicer po Mariborski cesti od odcepa ceste v smer Trnovlje do Levstikove ulice, po Levstikovi in Gregorčičevi ulici do Ljubljanske ceste in po Ljubljanski cesti do železniškega prehoda v Medlogu.
Prav tako je prepovedano prečkanje cest in ulic navedenih v prvem odstavku tega člena z vprežnimi vozili, ročnimi vozički in z živino razen na Ljubljanski cesti ob priključku Čopove ulice.
Prečkanje cest z ročnimi vozički je dovoljeno še na Mariborski cesti ob priključku Aškerčeve ulice in Ceste v Trnovlje.
3.	člen
Parkiranje osebnih avtomobilov je dovoljeno na za to določenih parkirnih prostorih.
Motorna kolesa in tricikle je dovoljeno puščati na prostorih, določenih za parkiranje osebnih vozil. 4 5 6
4.	člen
Začetne in končne postaje avtobusov lokalnega in medkrajevnega prometa so le na krajih, ki so za to določeni in označeni kot avtobusne postaje.
Postajališča za javni lokalni in medkrajevni avtobusni promet so lahko samo na za to določenih in označenih mestih.
5.	člen
Prepovedano je prislanjanje koles ob pločnike in zgradbe v naslednjih ulicah in trgih:
Stanetovi, Prešernovi, Ljubljanski cesti od križišča pri Vulkanizaciji do Narodnega doma, Gregorčičevi ulici, Vodnikovi, Cankarjevi, Lilekovi, Gledališki, Ulici XIV. divizije, Kocbekovi, Linhartovi, Pleteršnikovi, Ko-cenovi, Zagati, Ozki, Miklošičevi, Gubčevi, Savinovi, Titovem trgu. Trgu oktobrske revolucije, Trgu V. kongresa, Tomšičevem trgu, Slomškovem trgu in Trgu žrtev fašizma.
Na cestah, ulicah in trgih, navedenih v tem členu, je dovoljeno puščati kolesa le na mestih, ki so za to določena in opremljena.
6.	člen
Blago, kurivo in drugi predmeti, ki se dostavljajo stanovalcem v območju središča mesta, navedenega v
1.	členu tega odloka, in se odlagajo na ceste oziroma ulice v času med 6. in 21. uro, morajo biti odstranjeni brez odlašanja.
7.	člen
žaganje drv na ulicah oziroma pločnikih, navedenih v 5. členu tega odloka, je prepovedano.
8.	člen
Prepovedano je poučevanje kandidatov za voznike motornih vozil po Mariborski cesti, Levstikovi ulici, Gregorčičevi ulici in Ljubljanski cesti ob sobotah, dnevih pred prazniki, nedeljah in praznikih od 13. ure dalje, v ostalih dnevih pa v času med 13. in 15. uro.
Po teh ulicah oziroma cestah je ob navedenem času in dnevih prepovedana vožnja z delovnimi stroji.
9.	člen
V trgovskem centru mesta, kjer je s prometnimi znaki prepovedan promet za vsa vozila v obe smeri in če dovoz ni možen iz stranskih ulic, je dovoljeno voziti le, če gre za oskrbo trgovskih, gostinskih in obrtnih delovnih organizacij za njihovo redno poslovanje, pri stanovalcih pa za nabavo ozimnice in kurjave.
Za vsa vozila, v skladu z določili prvega odstavka tega člena je naj večja dovoljena hitrost 5 km na uro.
Določila tega člena se ne nanašajo na vozila s prednostjo.
10.	člen
Z denarno kaznijo do 300 N-din se kaznuje za prekršek delovna ali druga organizacija:
1.	če krši določila 2. in 3. člena tega odloka;
2.	če v nasprotju s 6. členom ne odstrani blaga ali drugih predmetov s ceste, ulice oziroma pločnika;
3.	če žaga drva na ulici oziroma pločniku;
4.	če krši določila 8. člena tega odloka.
Z denarno kaznijo do 30 N-din se kaznuje odgovorna oseba delovne ali druge organizacije, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
Z denarno kaznijo 5 N-din se kaznuje posameznik, če krši določila 5., 6., 7., 8. in 9. člena tega odloka.
Uslužbenec Ljudske milice sme izterjati denarno kazen 5 N-din od tistega, ki ga zaloti pri prekršku na kraju samem.
Če storilec prekrška, za katerega je predpisana denarna kazen, ki se izreka takoj na kraju prekrška, iz kakršnegakoli vzroka ne plača kazni, lahko stori to v 8 dneh od dneva, ko je storil prekršek.
11.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku Celje.
Št. 34-12/1966
Celje, dne 14. oktobra 1966
Predsednik Skupščine občine Celje
Zdravko Trogar 1. r.
449.
Skupščina občine Krško je po 13. členu uredbe o knjiženju prispevkov in davkov občanov (Uradni list SFRJ, št. 50-688/64) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 11. oktobra 1966 sprejela
SKLEP
o potrditvi letnega zaključnega računa prispevkov in davkov za leto 1965
Potrdi se letni zaključni račun prispevkov in davkov občine Krško za leto 1965.
II
Letni zaključni račun prispevkov in davkov obsega bilanco, bruto bilanco, pregled dolgov in preplačil zavezancev in zapisnik o pregledu letnega zaključnega računa.
III
Zaključni račun prispevkov in davkov občine Krško za leto 1965 izkazuje:
1.	Skupne obremenitve v znesku 504,875.909 S-din
2.	Plačila in odpisi v znesku	355,403.220 S-din
3.	Zaostanek dolga v znesku	149,472.689 S-din
6.	člen
Odločbo o dodelitvi kredita individualnim koristnikom izda komisija za zadeve borcev in invalidov NOV Skupščine občine Šmarje pri Jelšah. Odločbo podpiše predsednik komisije.
7.	člen
Sklad ima statut, ki ga sprejme upravni odbor sklada, potrdi pa občinska skupščina.
8.	člen
IV
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku Celje.
Št. 1-400-19/66
Krško, dne 11. oktobra 1966
Predsednik Skupščine občine Krško
Anton Javorič 1. r.
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku Celje.
Št. 010-5/66
Šmarje pri Jelšah, dne 18. oktobra 1966
Predsednik Skupščine občine Šmarje pri Jelšah Lojze Libnik 1. r.
450.
Skupščina občine Šmarje pri Jelšah je po 68. členu zakona o financiranju družbeno-političnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36-196/64) in 136. členu statuta občine Šmarje pri Jelšah (Uradni vestnik okraja Celje, št. 30-243/64) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 18. oktobra 1966 sprejela
ODLOK
451.
Skupščina občine Šmarje pri Jelšah je po 136. členu statuta občine Šmarje pri Jelšah (Uradni vestnik okraja Celje, št. 30-243/64) v zvezi s 7. členom temeljnega zakona o sredstvih za delo upravnih organov (Uradni list SFRJ, št. 46-633/64) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 18. oktobra 1966 sprejela
ODLOK
o ustanovitvi sklada za kreditiranje stanovanjske gradnje kmetom — aktivnim borcem in invalidom NOV
1. člen
S tem odlokom se ustanovi sklad za kreditiranje stanovanjske gradnje in adaptacije stanovanj kmetov — aktivnim borcem in invalidom NOV občine Šmarje pri Jelšah.
2. člen
Sredstva sklada so dotacija Skupščine občine Šmarje pri Jelšah in sredstva iz dotacije Glavnega odbora ZZB Slovenije.
3.	člen
Sredstva sklada so namenska in se smejo dajati kot kredit za dograditev in za večja popravila stanovanjskih hiš kmetov — aktivnih borcev in invalidov NOV, ki so socialno šibki in ne morejo sami dograditi hiš ali izvršiti nujnih popravil.
4.	člen
Sklad upravlja upravni odbor, ki ima predsednika in 5 članov. Upravni odbor imenuje občinska skupščina izmed odbornikov in drugih občanov. Predsednik odbora mora biti odbornik občinske skupščine. 5
5.	člen
Administrativne posle sklada vodi oddelek za občo upravo občine Šmarje pri Jelšah.
o spremembi odloka o izdatkih za potne in druge stroške, se priznavajo občinski upravi za materialne stroške
1. člen
V odloku o izdatkih za potne in druge stroške, ki se priznavajo občinski upravi za materialne stroške (Uradni vestnik Celje, št. 50-953/65) se spremeni prvi odstavek 3. člena tako, da se glasi:
Dnevnica, ki se plača v breme materialnih stroškov občinske uprave, znaša v polnem obsegu 40 N-din za vsak dan službenega potovanja potovanja v občini in 60 N-din za vsak dan službenega potovanje izven občine.
2. člen
Spremeni se 5. člen in se glasi:
Če delavec službeno potuje v kraj, kamor zaradi nujnosti opravka ali iz drugih utemeljenih razlogov ne more potovati z javnim prometnim sredstvom, ker je vozni red tega sredstva neugoden ali takega sredstva sploh ni, se priznava za materialne stroške kilometrina v naslednji višini:
—	za pešhojo
—	za vožnjo z dvokolesom
—	za vožnjo z mopedom ali motornim kolesom
—	za vožnjo z osebnim avtomobilom
0,25 N-din za km 0,25 N-din za km
0,30 N-din za km
0,60 N-din za km
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku Celje.
St. 010-6/66
Šmarje pri Jelšah, dne 18. oktobra 1966
Predsednik Skupščine občine Šmarje pri Jelšah Lojze Libnik 1. r.
452.
Skupščina občine Šmarje pri Jelšah je po 1. členu temeljnega zakona o prispevku za uporabo mestnega zemljišča (Uradni list SFRJ, št. 10/65) v zvezi s 3. in
8.	členom temeljnega zakona o prekrških (Uradni list SFRJ, št. 26/65) in 136. členom statuta občine Šmarje pri Jelšah na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 18. oktobra 1966 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o prispevku za uporabo mestnega zemljišča
1.	člen
V	odloku o prispevku za uporabo mestnega zemljišča (Uradni vestnik Celje, št. 4-55/66) se spremenijo določeni členi.
2.	člen
V	13. členu se besedilo pod c) v celoti črta.
3.	člen
V 15. členu se besedilo pod b) spremeni in se glasi:
od površine nezazidanega zemljišča, ki pripada posamezni stanovanjski zgradbi in ki presega 300 m2.
4.	člen
V	prvem stavku prvega odstavka 18. člena se za besedilom »ki ga sprejme krajevna skupnost« postavi pika. Nadaljnje besedilo tega stavka se v celoti črta.
V	drugi točki tega člena se za besedilom »zelene površine« namesto podpičja vstavi vejica in doda besedilo »izvzemši parkov«.
5.	čeln
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi. Uporablja se za leto 1966.
št. 010-5/66-1
Šmarje pri Jelšah, dne 18. oktobra 1966
Predsednik Skupščine občine Šmarje pri Jelšah Lojze Libnik 1. r.
453.
Svet Krajevne skupnosti Vinska gora je po 230. in 233. členu statuta občine Žalec in 134. členu zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SRS, št. 37-209/64) na podlagi sklepa zbora volilcev za območje Krajevne skupnosti Vinska gora z dne 17. aprila 1966 na seji dne 18. oktobra 1966 sprejel
SKLEP
o krajevnem samoprispevku za ureditev ceste Pirešica — Vinska gora v letu 1966
1.
Za ureditev ceste Pirešica — Vinska gora se v letu 1966 uvede krajevni samoprispevek.
2.
Zavezanci za krajevni samoprispevek so polnoletni občani, ki imajo stalno prebivališče na območju Krajevne skupnosti Vinska gora in sicer v naseljih Vinska gora, Lopatnik, Janškovo selo, Pirešica, Prel-ska, Lipje in Črnova.
3.
Krajevni samoprispevek se plača v denarju.
Zavezancem za krajevni samoprispevek se samoprispevek odmeri v enkratnem znesku v mejah od 20 do 500 N-din glede na premoženjsko stanje posameznega zavezanca.
4.
Krajevni samoprispevek odmeri svet Krajevne skupnosti Vinska gora, ki izda zavezancem pismeno odločbo o odmeri.
Zoper odločbo o odmeri krajevnega samoprispevka ni pritožbe, možen pa je upravni spor pred republiškim vrhovnim sodiščem.
5.
Krajevni samoprispevek se poravna v enem znesku, plača pa se s položnico na tekoči račun Krajevne skupnosti Vinska gora.
Od zavezancev, ki krajevnega samoprispevka ne poravnajo do 30. 11. 1966, se krajevni samoprispevek skladno s 142. členom zakona o prispevkih in davkih občanov prisilno izterja po splošnih predpisih.
6.
S krajevnim samoprispevkom se bo predvidoma zbralo 10.000 N-din. Sredstva, zbrana s krajevnim samoprispevkom, se smejo uporabiti le za ureditev ceste Pirešica — Vinska gora. Kolikor bi po dokončanju ceste ostal del sredstev neporabljen, se preostala sredstva uporabijo za popravilo ostalih cest na območju Krajevne skupnosti Vinska gora v skladu s sklepom zbora volilcev.
7.
Za zbiranje sredstev krajevnega samoprispevka in za izvajanje del pri obnovi ceste je odgovoren svet krajevne skupnosti, ki je po dokončanju del pri obnovi ceste dolžan sestaviti zaključni račun o uporabi teh sredstev in ga predložiti zboru volilcev v potrditev.
8.
Krajevnega samoprispevka so oproščeni občani, ki prejemajo socialno podporo, invalidnino ali minimalno pokojnino, nadalje dijaki, študentje in vajenci.
9.
Sklep se objavi v Uradnem vestniku Celje in na razglasni deski Krajevne skupnosti Vinska gora.
Sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku Celje.
Vinska gora, dne 18. oktobra 1966
Predsednik sveta Krajevne skupnosti Vinska gora Mirko Lešnik 1. r.
»Uradni vestnik Celje« izhaja po potrebi. Izdaja ga Zavod za informativno službo v Celju. Odgovorni urednik dr. Joško Pezdirc. List tiska Grafično podjetje Celjski tisk Celje. Uredništvo in uprava sta v Celju, Gledališka ulica št. 2, telefon 21-27, interna 05. Naročnina znaša letno 25.— N-din. Tekoči račun št. 507-3-223, pri Službi družbenega knjigovodstva Celje.