Leto IV., štev. 50 V Lïiifellanî, četrtek dne i. marca ÎB23 PcžiiUca pavšalirana. Posamezna sîev. stane 1 O In >ah»l« ob 4 z jutra t. Stane mesečno tU-— Din sa inozemstvo 20*— „ Oglasi po tarifa Uredništvo: iliklošičevs cest« st Ifi/L Telefon «L 72. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto In politiko. Upravnlštvo: Ljubljana. Prešernov« ul. šl 54. Telet št. 36. Podružnice: Maribor. Harvarska ulica št. 1. TeL št. '¿Z Celje. Aleksandr. eeita. Račun pn poštn. čekov« zavodu štev. 11.841 Ljubljana, 28. februarja. golit? po delih! Tako se glasi naslov klerikalne volilne brošure, ki jo je izdala in založila Katoliška tiskarna za s vse. ki so dobre volje». Brošura je strujsen pamflet. Večjega nbožnega spričevala bi si ne mogla dati ; obena politična stranka, kakor si ga je dala s to poslanico Koroščeva SLS. Iz nje je mogoče razbrati, kako sistematično negativna ie bila politika relativno najjačje slovenske stranke in Kako brez vsakih pozitivnih uspehov ja Vončalo vse dosedanje njeno parlamentarno delo. Niti en važnejši predlog klerikalnih poslancev ni bil sprejet v narodni skupščini, niti ena zadeva večjega pomena za ljudstvo se ni rešila iako. kot so oni hoteli. Saj je pa tudi vse parlamentarno delo klerikalcev obstojalo v samih praznih frazah in le redke so bile med njimi pametne besede, in umestni ter prepričevalni nasveti. Velika doba, ki je za naš naroči nastopila po prevratu, ko je bilo treba graditi temelje nove naše države ter pojavljati stebre za bodoči razvoj naroda. je našla v vrstah slovenskih klerikalcev same politične pritlikavce, ki ::iso le docela zaigrali nekdanjo moč in rsnome SLS marveč so a svojo ,»lilijo oškodovali tudi vitalne interese slovenskega ljudstva. Klerikalna brošura s ponosom zatrjuje. da je kristalizirala in pobijala klerikalna delegacija v narodni skupščini RADIKALSKE SKRBI. — NEMŠKI MANEVRI. — ZAVRNJENE LISTE. Ico„ izrazito «slovenska politika», je Gioverce v vseh panogah javnega življenja diskvalificirala in nas spravila na sîsb glas. da smo neresen in nezanesljiv element, da smo nofeposobni zavzemati v državni upravi odločilno bese-•io. Klerikalci in Radič so Slovencem vn Hrvatom zapravili skoraj ves kredit, -ci smo ga prečani, zlasti pa Slovenci leta 1918. še v tako obilni meri imeli. Historična krivda na tem zadeva predvsem g. Radiča in g. clr. Korošca l:ot voditelja večinskih strank na Hrvatskem in v Sloveniji. In vse bi se dalo še opravičiti, repa-rirati. ako bi bile v vprašanju le notranjepolitične zadeve. Naravno je, da se mora vsaka nova država boriti z velikimi začetnimi težkočami. Kjer je dobra volja in če tudi so sile naroda še nerazvite, vse cre in nobena ureditev v državi ni treba, da je večna. Pamet, tioč razmer ter tok ča=a izenači še tako velika brda. Drugače je pri vprašanjih. za katere velja samo izrek: Prilika zamujena, ne povrne se nobena. ?o tem je treba presojati naše zunanjepolitične zadeve. Kako drago ie Jiuroslavîîa plačala mirovni konferenci Radiceva veleiz-dajalstva in kako težko so bilo zapad-ne in severne granice Slovenije prizadele vslod nediplomatičnosti «slovenskih diplomatov». Rapal'o je našlo Jugoslavijo še v žalostnejšerr položaju kot mirovna konferenca v Parizu. Koroški jilebiscit! Najhujši debacle politike slovenskih klerikalcev, ki so si prilastili nri tem vprašanju edino .odločujoč vpliv. Nova katastrofa v Genovi-ï'anta Margheriti. Na koneu konca še sramoten, na« ponižiroči in gosno'W--ko uničujoči dogovor z Dunajem! Ali H mogl_o_ vse to tako priti da ri SLS vse pozitivno delo na državnem tistro'-stvtt izbegavala. ker je bilo komorlnei-r:e rg?"Iati med ljudstvom demrgo"'-jo? Ali bi se mogle te zgodovinske in Beograd, 28. februarja, g. Danes ie bil v akcijskem odboru radikalske stranke razgovor o spomenici narodnih društev z Maribora, Ceija in Ptuja ministrskemu predsedniku, ministru za notranje stvari in vojnemu ministru radi izzivalnih nemških manifestacij ob štajerski meji. Spomenice so v radikalskih krogih izzvale mučen vtis, ker kažejo solidaren odpor slovenskih narodnih organizacij proti taktiki, kojo so naprtili radikalcem slovenski radikalni rekruti. Radikalske laži in teror. Beograd, 28. februarja, r. Po vesteh iz Vojvodine radikaiski agitatorji plašijo narod, da bo Pašič ustavil in cdgodil volitve, ako bo videl, da ne bo zmagal. Razkladajo, da ima Pašič cd kralja pooblastilo, da sme storiti, kar hoče in ka-I kor se mu zdi Med drugim pretijo, da J bo točno zabeležen vsak, ali voli za Pa-šiča in radikalce ali ne. Pašičeva vlada da bo kruto obračunala z vsemi onimi, ki niso radikalci! Volilni sporazum med Nemci in Madžari. Beograd, 26. februarja, g. Po daljših pogajanjih je bil včeraj sklenjen med Nemci in Madžari volilni dogovor za Bačko, Banat in Srem in za vsa volilna okrožja, kjer so Nemci vložili volilne "liste. Madžari, ki sploh niso postavili svo- jih list so izjavili, da bodo glasovali za nemške kandidate. Zato pa so se Nemci zavezali, da b-ocio kar najcnergičncjc zastopali interese Madžarov skupno s svojimi v parlamentu kekor tudi spi >h interese narodnih manjšin v naši državi. Včeraj in danes je nemški kandidat v Subotici dr. Kurz nastopil na agitacijskih shodih v madžarskem jeziku. Ta uspeh nemške taktike je not dokaz r.emške neiskrenosti. ker na vsakem svojem zborovanju zatrjujejo svojim nemškim vo-lilcsm, da absolutno nikjer ne bodo z nobeno stranko in nobeno narodnostjo paktirali. ZcniljorccVJške liste. Beograd, 28. februarja, r. Zcmljorad-niška stranka je pred'ožiIa sodišču 32 kandidatskih list, od katerih so bile odklonjene tri: v osješkem, kumanavskem in skopljanskem ekrožju, ker niso bile sestavljene po predpisih. Komunistične liste. Beograd, 28. februarja, r. Neodvisna delavska stranka Jugoslavije (komunisti) je predložila kandidatske liste v 17 okrožjih. Iz južne Srbije poročla še niso prispela, znano pa je, da so bile irl liste cd-kicnjene, dve zato, ker nista izpolnili pogojev, ena pa v Osijeku na podlagi zakona o zaščiti države. čkl za okupacijske čete zvišati le spo razumno. Berlin, 28. februarja. 1. Francozi so po okupaciji Kcnigswintra raztegnili zasedbo do llormesa v smeri proti Elherfel-du. Nemška vlada je protestirala proti zaplembi 13 mili'ard mark. katere so Francozi zaplenili v brzovlaku Beil n-Kiiln in ki so bi!i namenjeni podružnici Re chsbanke izven ktilnske cone. Obenem je vlada protestirala proti francoskim represalijam v Oberhausnu. Essenu, Recklinnhausnu in Ilemeju ter proti kazenski ekspediciji v poslopje boehumske trgovske zbornice, kjer so Francozi odpeljali vse pohištvo: kar pa niso mogli vzeti, so razb'li: požgali so ba e tudi vse papirje in akte. «Times», «Daily Chronicle» in vse italijansko časopisje je to divjaštvo ostro obsodilo. Nemci so zaprli kana! Dortmund-Ems, znova onemogočili telefonske zveze v Porenju in razdrli v Koblenzi in Kapel-lenu žclS7niško progo na več mestih, i Ker 50 V cSragmlskS ragreds Zapostavljanje slovenskih krajev. Beograd, 28. februarja, g. Finanini minister js v sporazumu z min'strom za notranje stvari izdal naredbo, ki dobča ureditev krajev v drugi in tretji draginj-ski razred. Za Slovenijo sc je določilo, da pridejo v drugi razred vsa mesta in vsi oni kraji, kjer se nahajajo okrajna glavarstva, vsi ostali kraji se uvrstijo v lil. razred. Narcdba velja cd 1. marca. Predloge, da se upoštevajo tudi vehki industrijski kraji, nadalje kopališča in pa zlasti kraji v obmejnem teritoriju, ki vsi ¿icer formalno ne nosijo imena mest, pa imajo povsem mestni značaj, je finančni minister odklonil. NOVA VLADNA KRIZA V SOFIJI. BeograL 28. februarja, r. V kabinetu Ktambolijsbega se je pojavila nova delna kriza, ker namerava odstopiti poleg £e izstopivš'h ministrov Turlakova, Obo-va in ManoJIova tudi prosvetni minister Omarčeskov. skoraj nepopravljive pogreške nad slovenskim ljudstvom dogoditi, da bi vodstvo slovenskih klerikalcev ne bilo nesposobno? To so vprašanja, na katera bi predvsem morala dajati odgovor klerikalna volilna brošura, kajti vse dru-ro so v primeri s temi vprašanji problemi drugega reda. *In da bi ljudstvo ne bilo zaslepljeno, kakor je. in da bi ne nodlegalo brezvestni klerikalni agitaciji. H moral biti v Sloveniu na ta vj»rašanja 18. marca samo en odgovor: Za nesposobne in brezvestne klerikalce l ot največ;e škodljivce Slo-veneov nobene kroglice! j&asiferefc&a © !:iin: Vznemirjenje na Dunaja. Dunaj, 28. februarja, s. V tukasnjJi parlamentarnih krogih povzroča potek rimskih pogajanj glede Južne železnice precejšnje vznemirjenje. Iz dosedanjega poteka je razvidno, da ho3e Italija izvršiti sanae jo Južne že!ozn'cc predvsem na stroške Avstrije, ker bi morala Avstrija za svo ih 700 km proge letno plačati 6 in pol milijonov, oziroma 11 milijonov zlatih kron. Poleg tega naj bi se vozni park in strojni material razde-11 na ta način, da bi morale avstrijsko proge od Italije kupiti nazaj lokomotive. Tukaj so razširjeno vesti, da se je bivši sekcijski načelnik Mliller-Martini, ki vodi pogajanja dal pridobiti za italijanske predioge s tem, da so mu obljubili mesto generalnega ravnatelja avstrijskih prog Južns železnice. Vsa zadeva bo na petkovi seji narodnega sveta predmet interpelacije. Selevni las v trgsvms Beograd, 2?. februarja, g. Anketa v mi nistrstvu za soeia'no polit ko je danes razpravi a!a o pravilniku glede zapiranja in od ni ran 'a trgovin. Zastopniki trgovski zbornic so predlagali, da se da lokalnim trgovskim organizacijam čim večja avtonomija, da to vprašanje uredijo po lokalnih potrebah. Zastopniki delojemalcev pa so zahtevali, da naj bo ureditev enotna in se naj takoj pristopi razpravi o pravilniku. Seja je bila do-poldno prekinjena ter se je določilo, da se razprava o tem predmetu nadaljnjo jutri in v petek popoldne. Popoldne je anketa razpravljala o pravilniku glede delavskih zaupnikov. ssenu prepovodani vsi eaao- Usndsko. ki so še po osmi uri zvečer hodili po mestu. Vse so transportirali v Kattin-gen. Bankirji v zasedenem ozemlju so svoMi banke večinoma zapvii in odpotovali. RUSI HOČEJO OSVOBODITI NEMČIJO Milan, 28. februarja. 1. Listi poročajo iz Moskve: V pondeijek se Je sestal moskovski najvišji sovjet k izredni tajni seji, na kateri je Troekij izjavil, da ne bo poprej ravnotežja v Evropi, dokler rdeča armada ne osvobodi Nemčio. Sovjet je nato dovolil Trockemu ogromno izredne kredite za vojne nabave. V Merkvi se nahaja general Macken-sen, I:i reorganizira rdečo armado. TUDI NA HOLANDSKO FRANCOZI NE PUSTE VEČ PREMOGA. Borhun, 28. februarja, i. Francozi od včeraj ne purčaio več nobenih premo-govnih vlakov na Holandsko. in sicer z motivacijo, da se je ves premog, ki je pogodbeno določen, že prepeljal na Ho- HARDING SONDIRA TEREN PRI EVROPSKIH DRŽAVAH. Pariz, 28. februarja, s. Predsednik Karding je na podlagi resolucije zunanje komisije senata, ki je včeraj odkloni! ameriško udeležbo pri me,inir>!-ner.i razsodišču v Haagu, pozval ameriške zar-topnike v inozemstvu, naj po-izvejo pri evropskih državah ali bi mogel računati :ia usjieh eventualni ameriški predlog, naj se osnuje zveza držav. hi bi prevzela obveznost, preprečiti vsak cfccrofen konliikt ter izvesti splošno razorožitev. Amerika bi se v tem slučaju obvezala aktivno sodelova- ti pri sanaciji evropskih razmer. Prsi-pc.rroj za to pa bi bil, da ce kcnčnovc-.'Javno uredj vprašanje nemških repa-raci i. V francoskih vladnih kregib se pričakujejo še pred pričetkom te ameriške akcije predlogi od nevtralne strani za ureditev ruhrskoga spora. V ostalem je včerajšnji sklep senata naredil v Parizu ugoden vtis, ker vidijo v nJem dokaz, da se Amerika noče vmešavati v rukrsko zadavo volji Francije. enoiovosi o sklepih NASPROTUJOČE SI VESTI IZ ANGORE. pisale v Lausanni odobrene določbe mirovne pogodile, ako se odstavijo z dnev nega reda finančna in gospodarska vprašanja, čiie ureditev se mora izvršiti v teku šestih mesecev. London, 28. februarja. 1. Iz Angore in Carigrada* prihajajo o odlogu skupščine glede sprejetja zavezniških zahtev zelo nasprotujoče si vesti. Izmet paša je v skupšč.ni psdtobno poročal o poteku lau sannske konference in jc končno zahteval, r.aj se spiejmejo modificirane zavezniške zahteve, čemur pa se ie baje skupščina z ekstremistifino večino odločno uprla. Po drugih vesteh pa je skupščina spreela zavezniške zahteve. _ A-.-gora, 28. februarja, s. Viada je sta-viia narodni skupščini predlog, po katerem naj bi se, kakor javljajo listi, pod- TURČIJA PREDLAGA POLLETNO OD-GCDITEV MIROVNIH POGAJANJ? Dunaj, 28. februarja, j. «Abend» javi'a iz Carigrada, da bo angorska vlada, pred lagala zavezn kom, naj se lausanns'.:a po-svetovan a cdgode za šest mesecev in se na "prej razpravlja o gospodarskih in finančnih vprašanjih. Savsrskš s2oarst!ZEm Monakovo, 28. februarja, s. Na današnji saji deželnega zbora je bil z glasovi ljudske stranke in bavarskega cen-truma proti glasovom demokratov, kmetske zveze in sociialnih demokratov sprejet predlog, ki zahteva, da se. postavi na čelo bavarske države svobodno od ljudstva izvoljeni državni predsednik. Pri razpravi 0 tem predlo okoje. Dalje sc sklene ugoditi prošnji gradbene akcije, ki prosi za parcele. Načelniku prosvetnega odseka se odobri kredit za pouk strojepisja na trgovski šoli in za nabavo kraljevih slik na realki. Pri sklepanju o nabavi kraljevih slik so navzoči komunisti zapustili posvetovalnico. V mestnem kopališču se pclr.iže cene za 30 %, protituberkulezni ligi se odpišejo izdatki za elektriko, slovenski dijaški zadrugi na Dunaju «e izplača podpora 2000 Din, taksa z;; sprejem v občinsko zvezo sp poviša na 1000 Din. Kulturnim ustanovam se dovolijo sledeče podpore: Socijalno - demokratskemu društvu Svoboda 1000 Din. Glasbeni Matici 5000 Din, Ljudski kniižnici 500 Din. ljudski univerzi 1000 Din, s kad. slikarju Stiplovšku 0000 Din, Glasbeni Matici posebej 1000 Din. Odkloni se prošnja lovskega društva ra znižanje taks na lovske pse ter zahteva mestnih uslužbencev po izplačilu trinajste plače. Seja je trajala od sedme do enajste ure. Želeti bj bilo. da bi se seje vršile pogosteje in krajše, da ne bi potem svetniki vsled utrujenosti nekatere zadeve le [»vršno razpravljali. 'mi ¿crbels zt prerv!? to faTro potresre panogo našega gospodarstva, so bodo morale v bodoče ho riti vsled teh udarcev za svoj obstanek. (Op. ured: Konvencija, ki jo je podpisala dne 24. februarja radikalna vlada, določa, da imajo vse avstrijske javne in privatne korporacije zadolžnice, obligacije. akcije in splnh vse slične papirje plačati v avstrijskem denarju po tekočem kurzu. Od te določi» so izvzete samo rente, vojna posojila in vrednostni papirji, ki jim služijo v varnost železnice. Jugoslovanske korporacije pa morajo plačati take viednostne papirje (zadolžnice, obligacije, srečke, akcije itd.) v jugoslovanskih kronah po kurzu). fladikaiska p^gsclbs z Amlvn® irs smse farsfs Iz krogov naših hranilnic nam poročajo: Ko smo zvedeli, da namerava vlada končno urediti gospodarska vprašanja z Avstrijo, smo poslali pravočasno g. ministru dr. JI a r k o v i č u spomenico, v Jateri smo meu drug m navedli, da imajo slovenske hranilnice kakih 20 milijonov kron obligacij avstrijskih občin in dežel. Sporočili smo, da nameravajo nekatere občine c. pr. Celovec, Solnograd itd. predčasno izžrebati vse komunalno zadolžnice ter jih izplačati po nominalni vrednosti, to je 100 sedanjih avstrijskih kron za 100 predvojnih zlatih kron. Opozorili smo ga tudi na okolnost. da je Avstrija s posebnim zakonom dovolila predčasno izžreban je ter izplačilo tph papirjev po nominalni vrednosti. Končno so naši zastopniki predočlli gosp. ministru Markoviču. da so naše hranlnice svoj čas posodile avstrijskim občinam zlate krone, za katere nam sedaj ponujajo samo ničvredne avstrijske krone. Zaradi tega so prosili naši zastopniki gospoda ministra, da varue interese naših hranilnic s tem, da prisili Avstrijce, da vrnejo dolg tako, kakor so se obvezal: ga povrniti. Na komunalnih zadolžnicah ki smo jih podpisali, je namreč izrecno določeno, da se bo vsota povrnila v denarju, kakor je bil v Avstrija uveden z zakonom iz leta 1892, to je v zlatih kronah. Dogodilo se je pa nekaj neeuvenega. Gosp. minister Markovič se ni zavzel za našo opravičeno zahtevo, ni hotel niti poslušati naših zastopnikov in je samo-lastno pogazil naše interese. Človek bi mislil, da dobmo — ako je že nemogoče priti do zlatih kron — vsaj jugoslovanske krone s tem, da bi nam plačale avstrijske občine za 100 predvojnih kron 100 naših. Ali zmotili smo se, popuščanje gospoda ministra napiam Nemcem je šlo tako daleč, da se je v pogodbi z Avstrijo obvezal, da morajo naše hranilnice za komunalne zadolžnice ln slične papirja sprejeti 100 sedanjih avstrijskih kron za 100 zlatih kron. Naše hranilnice bi morale dobiti za avstrijske komunalne in slične papirje preko ene milijarde naših kron, po po godbi, ki jo je podpisala dne 24. febru-ar'a sedanja vlada, dobimo pa samo 120 tisoč jug. kron (reci sto dvajset tisoč naših kron). Kdo naj poravna to ogromno škodo, ki jo imajo naše hranilnice? Ali ni dovolj, da zgubimo ogromne milijone vsled nesrečne relacije 8 Din za 100 pred vojnih kron? Marsikatera naša hranilnica pride vsled teh določb v velike tež-koče. Hud udarec je prizadejan našemu branilničnemu življenju. Namesto, da bi jiranilmce.JL Svo^nu_ akronmimi .rezerva- Politične HbSbžHb + Pismo p. Ivana Hribarja dr. Josipu Sernecu. Z ozirom na poročilo «Slovenskega Naroda» o pismu, ki ga je pisal g. Hribar kot odgovor na proteste narodnih društev zaradi izdajanja nacijonalnih pridobitev, smo dobili iz Celja. Maribora in Ptuja sledeče odgovore naših poročevalcev: Celje: Tukajšnjim društvom besedilo še ni znano, ni torej moglo napraviti nikakega utiša. Ce g. Hribar krije svoja nam znana dejanja sedanjosti z izgovorom na svojo preteklost, ta zagovor v Celju ne zadostuje. — Maribor: Štirinajst žrtev Hribarjeve politike v zaporih mariborskega sodišča se pritožuje čez mraz in uši. Ko so Slovenci v Avstriji bili zaradi narodnosti v zaporih, smeli so jih vsaj sorodniki obiskovati, tudi veleizdajalce za časa vojne in celo g. Hribarja. Gospod Hribar bo moral konkretnejše govoriti o svoji nedolžnosti. Ptuj: Naša društva so navajala konkretna dejstva. Razpravljati so pripravljena točko za točko z gospodom Hribarjem, ne dajo se pa odpraviti s tem, da je bil g. Hribar nekdaj zaslužen mož. Njegova sedanjost vzbuja težke sumnje o čistosti namenov g. Hribarja v preteklosti. Tri društva so ljubljanski gospodje prisilili, da ?o podpis na spomenico — preklicala. Sebi niso napravila časti. onim. ki so jih nagovarjali pa služi vse to le v — sramoto. 4- Eksempe! klerikalne kulture in krščanske etike. Kdor se hoče na lastne oči prepričati, kako izgleda prvovrsten klerikalni rcvolveržurnal. naj vzame v roke samo eno številko dr. Ko-roščevega glasila mariborsko «Stražo». Popisi sežiganja in demoliranja hiš po Makedoniji, banditstva, ki jih uprizarja io hajduki in odmetniki po albanski granici. — kar vse naj dokaže, da je naša Jugoslavija prava roparska država, so še nedolžne stvari v primeri s strupom, ki ga sika list katoliške duhovščine med naš narod. V vsaki koloni, v vsaki notici golida blata na urade, na poedine uradnike, sodnike, oficirje, obrtnike, delavce, politike in kulturne delavce. Nikdo ni varen pred steklino; braniti se ne moreš: odgovorni urednik je posl. Pušenjak. ki brezčastno in nespodobno zlorablja svojo imuniteto, za katere hrbtom se vrše umebosno lopovščine. obrekovanja in častikraje. Zadnji čas je, da napredni ljudje na Slovenskem izpregledajo ter da se vsi kot en mož dvignejo na boj proti ko-rumpirani klerikalni strahovladi. -f- Število potrjenih list. Kakor do-znavajo beograjske «Novosti», je bilo doslej v vsej državi potrjenih 312 kandidatnih list, ki jih je postavilo okrog 32 političnih grup in frakcij. Jugoslovanski volilci imajo torej zares presenetljivo izbiro. -j- O radikalskem volilnem proglasu priobčuje beograjska «Politika», ki ni strankarski liok. Anton Markovič, Robert Himmer; trgovec Rasch; Al. Kalischnigg; špediter Karel Cölestin; trgovec Fr. Ranzinger; hotelir Milan Martinovid; trgovec Iv. K veder; carinik Trifun Vujaševid in Rudolf Stermecki. Zadnji dobi 21 dni odpustka, amfak šele ¡*> IS. marcu. Nemško listo so podpisali sledeči celjski gg.: dr. Skaberne. Viljem in Danijel Ra-kuseh, Karel Hauswirt, Karel J ust, Adolf Pcressich, Josip in Oton Achleit-ner, Rudolf Costa-Khun. dr. Rud. Sad-nik. dr. Georg Jesenko, Fr. Rebeu-scheg. Ivan Jicha (kavarna Prešeren), Iv. Jellenz. Avg. Kregan, Fritz Jako-witsch, Josip Kiirbiscb, Fritz Skobeme, Avg. Lakitsch, Iv. Rischner, Josip Wc-ren in Maks Peschitz. Svoji k svojim! + Agitacija nemške Etrarke. Nemška stranka razvija (»osebno živahno agitacijo v Banatu, Bački in Sremu. Novosp.dski glavni organ «Deutsches Volksblatt» naja vi ja kar 27 volilnih zborov, ki se bodo v provinci vršili do 11. marca. Na teh skupščinah se tudi provaja organizacija stranko povsod, kjer se doslej še ni izvršila. -f- Radicevci na Štajerskem. V pon-deljek so priredili radiéevei velik volilni shod v Grabah pri Središču, ki ja bil zelo dobro obiskan. Sploh izgleda, da bo pobrala v mariborski oblasti republikanske glasove Radideva lista, medtem ko dr. Novačan nima mnogo upanja na uspeh. 4- Radiceva dinastija. Radié ustanavlja svojo dinastijo. V «Slobodnein Domu» namreč piše, da so Bo«anci želeli. naj bi on sam bil rosilec vseh republikanskih kandidatnih lia v sarajevskem in travniškem okrožju. K temu pripominja Sti-pa Radié: «Naši bosanski republikanci, tako muslimani kakor katoliki, so s tem ne le zadovoljni, temveč uprav navdušeni. ker po stari sel jaški šegi vedo. da je sinovec skoraj isto kakor sin.» Tako vtem e! ju je Radié dinastijo svoje republikanske in krvne žlahte. 4- O volilnih čansah pašičevcev je mora! sam glavni radikalni odbor ugotoviti, da stojijo prav slabo. Vsestranska razcepljenost, nediscipliniranost po-edinih elementov in kornpcHa razjedajo radikalijo v temelju. Posebno mnego so radikalei izgubili v Vojvodini. S Švabi je račun dcfiniiivro prečrtan: a zvesti bo so odpovedali tudi vojvodinski Židi. ki so se izprva sicer izjavili za radikalno «tranko, zdaj pa na prigovarjanje cicnističnih agitatorjev sklonili, d;; ostanejo pasivni. Toda radikalei že iščejo nadomestilo: v Kosovski Mitro-viei so baje vjetim kafakom (odmetni-kom) obljubili, da jih izpustijo, ako se vdinjajo za radikalske agitatorje. Morda jim preskrbijo celo primerno opremo! -f Dr. Smodlaka in dr. Trembič. Ka-ker znano, se je dr. Trumbic zadnje čase postavil na stališče, da je Jugo-slovanstvo državni. Hrvat«ivo pa naci-jonalni pojm in da bi se Jugoslavija morala razdeliti na štiri teritorije: Srbijo. Hrvatsko. Slovenijo in Bosno, v kateri bi prevladovala srbska večina. Proti temu stališču priobčujs sedaj dr. Smodlaka dolrr ]>olemičen članek v splitski «Novi Dobi». Dr. Smcdlaka odločno stoji na stališču jugoslovanskega narodnega edinstva, zato se komaj teoretično. nikakor pa politično ne more strinjati s takim glediščem svojega tovariša. «Prej ko v 24 urah » pravi dr. Smodlaka. «bi po Trumbiéevem načrtu Velika Srbija )X)žrla Bosno. Hrvatska s severno Dalmacijo pa bi postala mala državica, podrejena Veliki Srbiji.» Gr,-sjxxla tovariša se tudi v taktičnem oziru ne strinjata: Trumbié se poteguje za enoten hrvatski blok, Smodlaka mu zoperstavlja jugoslovanskega, temelju-'očega na načelu narodnega edinstva. V nadaljnjem navaja dr. Smodlaka razloge za svojo novo opredelitev k zem-ljorad.nišKi stranki, češ, da je ona preprečila dva sovražna plemenska tabora. velikosrbskega in hrvatskega, in s tem bratomorni loj. Tu odgovarja «Ri-ječ»: To je zasluga vztrajnega dela in borbe demokratov! Klasično tlo za presoje vanje tega vprašanja je Hrvatska — in tu je samo demokratska stranka preprečila formiranje dveh blokov; ostale pokrajine sledijo v tem pogledu vedno moralnemu imperativu Zagreba in njegovi jugoslovanski misiji. — Smola dria. Trumbida. Dr. Trumbié'je v nedeljo nameraval prirediti s'-od v Sučurcu pri Splitu, kjer pa je bil spre K z mačjo godbo. V kästeln Malem je zavzelo ljudstvo proti njemu sovražno stališče in se ie moral vrniti v Trogir' kjer je zboroval potem v zaprtih prostorih. Njegovega shoda se je udeležilo 20 o-eb. Pred dvorano pa so priredili nacijonalisli veliko zborova nie ,nn katerem so demonstrirali proti blokad i m a?entom. 4- Bclcrarija in rcparacije. .-.a odgovor bolgarske vlade medzavezniški kontrolni komisiji, da je pripravljena v bodoče plačevati anuitete vojne odškodnine in da nudi jamstvo s svojimi carinami, ki jih more komisija zaseči ie reparacijska komisija odgovorila, da je s tem zadovoljna, zahteva pa, da ' bolgarska vlada sprejme zakon o za- 1 «tavr catln. Taxen »e predlog sobranju 'dne 15. marca. Radi tega sobranje ne ob razpuščeno v roku, ki ga je določil glavni odbor zemljoradniške stranke. Po sveiu — Hclečkova proslava v Pragi. V nedeljo se je vršila na praški «staromest- ski radnici» proslava 70lctnice Jos. Ho- i lečka. Slavnostni govor je imel profesor Hysek, čestitke so jubilarju sporočili v imenu vlade minister B e c h y n e, odpravek poslov jugoslovanskega poslaništva L a z a r e v i č, za vseučilišče" prei. H o r a č e k, za češke novinarje urednik M i š k o v s k y, za Sokolstvo dr. S c h e i-n e r. Proslave so se udeležili zastopnik predsednika Masaryka ter odposlanci mnogoštevilnih kulturnih organizacij in velika množica, ki je jubilantu živahno j aklamirala. Predsednik Masaryk je dal izročiti jubilantu lastnoročno pismo, v j katerem pravi, da se z veseljem prišteva k mnogobrojnim čitaleljem Holečkovih del ter žcii starini čeških novinarjev od vsega srca vse dobro. — Reorganizacija avstrijskih železnic. Tekom prihodnjega tedna bo Avstrija pozvala r.a Dunaj francoske in angleške eksperte, ki bodo študirali in stavili predloge glede reorganizacije avstrijskih železnic, ki so danes kljub ogromnim tarifom še vedno visoko pasivne in zato veliko breme državi. — Francoska rmena knjiga. Dne 20. t. m. je izšla francoska rmena knjiga z dokumenti o zadnji fazi reparacijskih pogajanj. V njej se nahajajo na 199 straneh razen angleške note Italiji in njenega odgovora vsi tozadevni dokumenti. Najzanimivejši del rmene knjige tvoriio zapiski o konferencah, med njimi tudi o vvashingtonski. — Visoko papeževo odlikovanje španski kraljici. Časopisje poroča iz Rima, da je papež sklenil podeliti španski kraljici najvišje papeško odlikovanje «zlato rožo». Zadnie tako odl kovanie je dobila belgijska kraljica že za časa papeža Leona XIII. — Volilna reforma v Bolgariji. Kakor poročajo iz Sofije, je sobranje v drugem čitanju sprejelo izpremembo volilnega zakona. Proporčni sisteni, ki je veljal dosedaj, je ukinjen ter je uveden sistem, ki favorizira večino. Volilno pravico dobijo tudi Muslimani in cigani. Vrh tega je zvišano število poslancev. V vladnih krogih se smatra, da bo vlada pri novih volitvah dobila najmanj 150 poslancev. — Francija In Rusija. Pariški listi neprestano objavljajo vesti, da se v kratkem odpošlje v Rusijo posebna komisija, ki naj pripravi teren za obnovo gospodarskih ednošajev med Francijo in Rusijo Zunanje ministrstvo pa ponovno izjavlja, da so vse te vesti neosnovar.e, kajti francoska vlada odklanja vsako oficijelno zvezo z Rusijo, dokler sovjetska vlada ne prizna mednarodnih obvez prejšnjih ruskih vlad. «kt aTorain. .^ancr, TTm m prrpmr; Kranj s poštnim vlakom ob 4.04 ter t» poda takoj nato na pokopališče, kjer zapoje na pokopališču v počaščenje Prešernovega in Jenkovega spomina ter vseh. na pokopališču pokopanih biago-pokojnikov dve nagrobnici, dočim spregovori zborov tajnik g. Ivo Teruzzi par besedi. Na ta Matični koncert opozarjamo občinstvo mesta Kranja in bližnje okolice. Vstopnice in spored z besedilom so v predprodaji v trgovini g. Ferda Sa-joviea. Dopisi Prosvefa LJubllanska drama. Četrtek, 1.: «Za pravdo in srce». D. Petek, 2.: «Madame Sans (jene». B. Sobota, 3.: «Vojiček». Delavska predstava po znižanih cenah. Fzv. Litiblianska opera Četrtek, 1.: «Vrag In Katra». E. Petek. 2.: «Rigoletto». C. Sobota, 3.: «Nižava». B. Nedelja, 4.: «Tosca». Izv Ponedeljek, 5.: Zaprto. Mariborsko gledališče. Četrtek, 1.: «Ono». C Sobota, 3.: «Urh, grof celjski». Izv. Proslava skladatelja Viktorja Parme. Nedelja, 4.: ob 15. uri: «Pogumni Tonček». Izv. Znižane cene. Ob pol 20.: «Urh. grof celjski». Izv. • Celjsko mestno gledališče. V torek dne 27. februarja j in s f!owiIskim zapoje znamenito arijo iz Verdijeve «Ai-de>. Cospa Kramer ima lep in zelo močan sopran. Njeno dosedanje umetniško delovanje nam vsekakor jamči za umetniški užitek. Oba solista go. Kramer in g. SowiIskega spiemlja na glasoviiju operni k-.pelnik g. Lovi o Matačič. ki sc 'e v kratki dobi njegovega delovanja v Ljubljani, vsled svojih izrednih umetniških vrlin, našemu občinstvu splošno priljubil. Predprodaja vstopnic v Mat:č-ni knjigarni na Kongresnem trgu in na večer koncerta od 7. ure daljo pri kon- | oertni blaga ni. Kon-ert pevskega zbora Glasbene Matice ljubljanske v Kranju. V nedeljo dne 4. marca popeldne ob 5. uri priredi pevski zbor Glasbene Matice, pod osebnim vodstvom konservatorijskega ravnatelja g. Mateja Hubada koncert v Sokol- JESENICE. V nedeljo se je vršil rodni občni zbor krajevne organizacije JDS, katerega se je udeležil tudi naš kandidat Ambrožič, ki Je ob tei priliki razvil svoj program. Udeležba sijajna — na novo je pristopilo veliko somišljenikov. Naš kandidat je žel za svoja izvajanja navdušene ovacije, kar je izraz zaupanja in spoštovanja do tega nesebičnega moža. HRASTNIK. «Slovencu» v pojasnilo: Ko je krajni šolski svet sklenil podreti staro dekliško šolo, ter prodati materija! je učiteljstvo zahtevalo, da se iz tega materija zgradita novi razred In telovadnica, ker dosedanji razredi ne odgovarjajo več ogromnemu številu otrok in je telovadnica vel.ko premajhna. Ker pa ta načrt za enkrat ni mogoče izvršiti, so združena narodno-kulturna društva (in ne «Sokol», kot zlobno trdi «Slovenec») prosila za materijah s katerim bi postavila na 50 m od šole oddaljenem prostoru, ki jim ga je v ta namen stavila na razpolago ga. Šentjurčeva, dvorano, ki jo takoj in za vedno prepuste tudi šoli za šolsko telovadnico in vse šolske prireditve, brezplačno v uporabo. S tem je bil krajevni šolski svet stavljen pred odločitev: da ali sam zida novo telovaiirco in razred, ali pa prepusti po zmerni ceni materijal narodno-kulturnim društvom, da ena postavijo dvorano, ki bo obenem tudi šolska telovadnica, sam pa z razmeroma malimi stroški preuredi staro telovadnico v razred. Naravno je, da se je večina krajev-nega šolskega sveta odločila za zadnje in je bi! materijal oddan Imenovanim društvom za 131.000 K, dočim se je cenil uradno na 120 — 160 tisoč kron. Oddaja se Je vršila pod sledečimi pogoji: 1.) materijal pripade vsem narodno-kul-turnim društvom (konzorciju) 2.) dostop v dvorano ne sme imeti nobeno politično društvo ali stranka in 3.) ostane krajevnemu šolskemu svetu več m* lesa, desk, peči, strelovod itd. Iz tega je torej jasno, da je članek v «Slovencu» le Izbruh slepe politične strasti. Ker ie pa splošno že znano, kje gotove gospode čevelj žuli, omenimo še tole: Za omenjeni materijal se poteguje tudi še gostilničar Alojz Loger, ki je vnet pristaš klerikalne stranke in gradi dvorano «Orlu-; ponuja zanj par tisočakov več ter — v zasmeh učiteljstvu in šoli — obljublja zadnji presta uporabo dvorane za šolsko telovadnico itd., kljub temu da danes že vsak otrok ve, da šolska telovadnica ne more biti oddaljena 20 minut od šole; seveda, če bi dobil materijal ta gospod. bi bila glava cela In — kozel sit. SLOVENSKA BISTRICA. V soboto dne 24. t. m. in v nedeljo dne 25. t m. uprizorjena igra «Cigani» je prekosila vse dosedaj cd «Čitalnice» prirejene pred stave. Dvorana hotela «Beograd» je bila obakrat popolnoma zasedena. Občinstvo se ni mogio zadosti začuditi — tako sigurnemu nastopu domačih diletan-tov. Vse vloge, od prve do zadnje, so bile srečno razdeljene. Zlasti so zelo dobro nastopili v glavnih vlogah gospe Lenka Janžekovič, Milica Kolenc, Anica Pučnik, in gdč. Pavla Krulc, nadalje ZS. Matko Janžekovič, Fran Karbaš, Fran Loger. Lojzek Pinter. Puncer, Peter ¿ko-fič in Maks Rovšek. Slednji je v svoji komični vlogi kot sodni sluga vzbudil dosti smeha pri občinstvu. Istotako tudi naš priljubljeni komik Lojzek Pinter. Posebno moramo še omeniti bančnega urad nika (Punecrja), ki je svojo težko vlogo sijajno izvedel. 'V sa čast neumornemu režiserju predsedniku «Čitalnice» dr. J. Pučniku, ki je vse tako vzorno vodil. Želimo le, da se igra «Cigani», ki je žela pri našem občinstvu tako lepe uspehe ponovi v najkrajšem času. V soboto, dne 3. marca oh 20. uri zvečer priredi «Zveza jugoslovanskih železničarjev» pevski koncert v hotelu «Beograd». SV. FLORI JAN PR! ROGATCU. V nedeljo 25. iebruarja je priredilo tuka:-šnic šolsko vodstvo nad vse pričakovanje lepo uspelo Šolarsko prireditev. Prvič v našem kraiu smo imeli prilik" videti marljivo učiteljstvo, ki Je posvetilo ctrokom toliko požrtvovalnosti in se s tako vnemo poprijelo trudapclncga cela, ki ie rodilo tudi zaslužen sad. Po krasnem nagovoru, ki £3 ¡e učitelj VVrezI r.a došie stariše, so otroci nastopili v dveh, za ta kraj zelo primernih igricah: «Ujedlnjenje» in «Cista vest». "Pri zelo dobri razdelitvi vlog, so vsi učcnci svoje naloge na tem otroškem odru brezhibno izvršili, posebno sc je odlikovala učenka tretjega razreda Wre-zlova, ki nam je v dveh glavnih vlogah predočila skoraj popolnoma rutiniran" igralko. Prireditev je zaključil iskreni i;ovor g. učitelja Stefancioza. ki je po-vdarja! važnost kulturnega dela, ki je potreben mladini k njenemu nadaljnemu razvoju. Zal smo morali opaziti, da se tukajšnji župnik in katehet te šele g. Ma-lajner ostentativno ni hotel udeležiti tf prireditve Domače vesti * Re*ki fašisti na Sušaku. Pretekli!in mučni bolezni v 77. letu starosti go torek je neki italijanski ka petan prišel na Sušak ter fotografiral zmaja, leva in glasovni steber na trsatskem gradu-umetniške predmete so reški fašisti hoteli odnesti. Kmalu nato je prispela skupina fašistov, da prevzame in odne se omenjene umetnine. Trsatsko prebivalstvo je bilo alarmirano in fašisti so se morali umakniti pred razjarjenim ljudstvom. Naša policija je za^tražila umetnine, ki po nam ostale ohranjene. Zdi se. rla je lastnica trsatskega gradu, grofica Nugent, bila v sporazumu z Italijani. * Vpostaviiev prometa s Sušakom Minister sacbračaja je od finančnega ministra zahteval kredit v znesku 15 milijonov dinarjev za vpostavitev blagovnega in osebnega prometa s Suša-kom. * Finančni minister v Ljubljani. Iz Beograda nam poročajo, da je sinoči odpotoval finančni minister S t o j a d i-n o v i 6 v Ljubljano. * Uradniški kongres v Brodu. Kakor poročajo iz Beograda, se vrši te dni v Brodu ob Savi uradniški kongres, na katerem bodo zastopane vse pokrajinske zveze državnih nameščencev. Kongres bo razpravljal o potrebnih korakih za zboljšanje gmotnega položaja državnih uslužbencev. * Izenačenje koledarja. Sv. sinod je poslal vsem pravoslavnim cerkvam okrožnico s prošnjo, da izrazijo svoje oinenje o reformi koledarja * Prvi doktor medicine na zagrebški cniverzi. Včeraj je bil ra zagrebški univerzi promoviran za doktorja medicine gosp. Zlatko Sreraec. Mladi doktor je napravil vse izpite in rigoroze v Zagrebu ter je tako prvi doktor medicine na zagrebški medicinski fakulteti. Promociji so prisostvovali vsi profesorji medicinske fakultete. * Podraženje cen v trgovinah. Gre-tnij trgovcev v Ljubljani sporoča: Zaradi podraženja cen v veletrgovinah in tovarnah so ljubljanski trgovci povišali cene v nadrobni prodaji nekaterim predmetom. Od 28. februarja dalje se bodo prodajali na drobno: sladkor: kocke 1 kg 26 Din. sina 24 Din; cikorija, Franck 1 kg 26 Din,' V2 kg 13 Din, Vi kg 6-50 Din. % kg 4-40 Dir; milo: Gazela in Zlatorog: 1 kg 20 Din. Schicht: 1 kg 21 Din; kava: naislabeia, surova: 1 kg 44 Din, najslabejša žgana 1 kg 56 din; mast, domača: 1 kg 42 Din; olje. namizno, liter 32 Din; petrolej, liter 7 Din. * Prebivalstvo Novega Sada. Po zadnjem ljudskem štetju šteje Novi Sad 11.720 Srbov, 13.479 Nemcev, 11.355 Madžarov, drugih narodnosti pa 2900 oseb. * Koliko vojnih vjetnikov se je vrnilo v Jugoslavijo. Po uradni statistiki ministrstva, za notranje zadeve se je od ujedinjenja Srbov, Hrvatov in Slovencev pa do 1. januarja 1023 vrnilo iz Rusije in Italije okroglo 28.000 naših vojakov in 150 častnikov, ki so bili vjeti. * Jubilej tiskarskega strokovnjaka. Danes praznuje SOIetnico tiskarskega delovan ja g. Srečko M a g o 1 i č, upravitelj «Zadružne tiskarne» v Ljubljani. Leta 1873. je vstopil kot lSletcn dečko v tedanjo Miličevo tiskarno na Starem trgu. služboval nato v raznih tiskarnah, od leta 1S02. pa je na svojem sedanjem mestu. G. Magolie ni znan le kot tiskarski strokovnjak, ampak zlasti tudi kot amaterski fotograf, kot slikar in ilustrator. Mnogo svo'ih del je razstavil na razstavah v Ljubljani. Beogradu in Sofiji: par njegovih slik je tudi v ljubljanskem muzeju. V prejšnjih letih se je uspešno poskušal tudi s peresom. Jubilantu želimo še mnego srečnih let! * Osebna vest. Bivši generalni ravnatelj državnega veleposestva Belje g. Anton Kristan se ,ie stalno pres ;lil v Ljubljano. Kakor čujemo, prevzame funkcijo poslevodečega podpredsednika Slovenske banke. * Imenovarja za upravno sodijče v Celja. Za predsednika upravnega sodšča v CpI.tu je imenovan dvorni svetnik dr. Ivan Vertačnik, za člana sodišča pa finančni svetnik Ljudevit B r e n c e in vladni svetnik Henrik S t e s k a. Za pred- čevskega Lumpenballa, kjer so veselo sodnika upravnega sodišča v Zagrebu je ¡plesali za cerkvene zvonove. Sedaj nam fpa Marija Tajnik, roj. Novak. Pokoj-nica ja bila vzor narodne matere, ki je svoje otroke vzgojila v strogo narodnem duhu. Njena gostilna «Pri basistu» je bila daleč na okoli znana kot zbirališče narodnih društev. Tam je bila tudi pred 40. leti zibelka šaleške čitalnice v Šoštanju. Blag ji spomin! * Zdravstveno stanje v Ljubljani V tednu od 18. do 24. februarja so je v mestni občini ljubljanski rodilo 26 otrok, umrlo pa je 12 moških in 12 žensk, skupaj torej 24 oseb in sicer: 3 osebe za je-tiko, S za srčno hibo, 3 za rakom, 2 za pljučnico, 1 za živijensko slabostjo, 1 za otročiško vročico, 9 oseb vsled drugih naravnih smrtnih vzrokov, 2 osebi pa vsled slučajne smrtne poškodbe. Na nalezljivih boleznih je obolelo 6 oseb: 2 na davici, 2 na škrlatici, 1 na trebušnem legar.u, 1 pa na dušljivem kašlju. * Nova bolnica. V Kragujevcu je bila te dni otvonena nova bolnica, ki lahko sprejme do 200 bolnikov ter je povsem moderno urejena. Z gradnjo se je bilo pričelo žo pred vojno. * Redni cbčni zbor mizarske zadruge v Celju se je vršil dne 25. februarja. Zbo-rovalci so protestirali proti centralizaciji bolniških blagajn, zlasti proti previsokim prispevkom. Nastopili so tudi proti šušmarjem. * Kmetijski pouk. V petek in soboto predava na živinorejskem tečaju v Pre-dosljah o živinoreji pomočnik okr. ekonoma g. Hlad ni k. * Kavarna »Emona» v novi palači Ljublnnske kreditne banke v Ljubljani je bila včeraj otvorjena. Lahko trdimo, da je to najlepša in največja kavatna v Sloveniji. V njej je prostora za 400 oseb. Urejena je popolnoma moderno in je zadoščeno tudi vsem higijeničnim predpisom. Za čist zrak skrbe mogočni ventilatorji. Garderoba je enotna (žalibog premajhna) in obešalnikov sploh ni. V I. nadstropju sta dve igralni sobi in poseben damski salon, ki je nekaj novega za Ljubljano. Lože in divani kavarne so opremljeni s svetlozclenm cvetličastim plišom, ob stenah so leseni temnorjavi oboji, lestenci stekleni s 6večnimi žarnicami. Enotna rumenkasta barva sten daje lokalu posebno gorak značaj. Kavarno vodi priznani strokovnjak gospod Jan Flala s soprogo. Ljubljana je dobila z njo mahoma velikomesten značaj in se s prenovljenimi kavarnami «Zvezdo», «Evropo» in «Unionom» lahko pokaže ne samo pred jugoslovansko, ampak tudi pred mednarodno publiko. Celjski radikal, veletrgovec Rudolf Stermecki, je že dalj časa fungiral kot zaupnik v novi stranki, ni pa čutil toliko takta v sebi, da bi sam stavil demokratski stranki zaupana mu javna mesta na razpolago. Šele na poziv strankinega načelstva je odložil mesto v občinskem zastopu in v ravnateljstvu Mestne hranilnice. Na n:egovo mesto pride v občinski odbor trgovec Ivan Ravnihar. * Insolvenca. Uvedeno je poravnalno postopanje o imovini Fr. Rozmana, trgovca v Celju. Poravnalni komisar je dež. s-dni svetnik Triller, upravitelj Avgust Kregan. Rok za oglase do dne 20. marca. * Narodni dom v Hrastniku. Tz Hrastnika nam piše o. Da oživotvorijo svo:o delovanje na polju narodne vzgoje in kulture, so na iniciativo odseka Sokola v Hrastniku, sklenila po večini vsa narodna društva, postaviti si svoj lastni dom; v ta namen se je ustanovil «Konzorcij za zgradbo Narodnega doma v Hrastniku». Doslej so priglasili pristop: «Sokol», «Glasbeno društvo», «Narodna čitahrca», moška in ženska podružnica «sv. Cirila in Meted.i» in «Strelski klub». Pričakovati pa je. da pristopijo tudi še ostala- društva. Konzorcij je začel takoi poslovati. Zemljišče za bodoči Narodni dom je podarila gospa Šenturčeva, nadalje je kupil konzorcij material stare podrte šole: primoran pa bo, pričeti v kratkem z nabiralno akcijo ter apeliramo na vso napredno javnost, da podpira to akcijo, katere končni cilj je, potom prosvetnega dela širiti narodno zavest ter streti moč pogtibonosnega rimskega kle-rikalizma. * Še enkrat o kočevskem Lumrcerballu. Zadnjič smo so nekoliko pošal li iz ko p.sja prvi del velikega pustolovskega T CnHtlli!! filma «Dr. Mabuse, igralec». Film je de- Vlili • Ca Ial furore povsod, kjer so ga doslej pred- S d pcrotnih razprav v Ljub-vajah, pa bo brez dvoma tudi v Ljublja- ,jan^K;lkor smo fe pOTOČali, prične 5, ni v ospredju zanimanja m razgovora ; * - - vse šU.ilne filmske publike. Je pa tudi j res naravnost rafinirano, a pri tem solidno zgrajeno delo, ki te drži ves čas v napetosti, ne da bi vplival razjedajoče ali kvarno, kakor običajni filmi te vrste. * Rodbinska tragedija. V nekem gozdu pri Zagorju blizu Št. Petra na Krasu so našli te dni v snegu truplo Antonije Žužek iz Št. Petra. Izsledil jo je pes, ki je z lajanjem privabil Tudi. Ko so jo potegnili iz snega, so videli, da je reva zadušena. Vrat je imela zadrgnjen z vrvjo, lase deloma izpuljene. Zgodba nesreč-nice je kratka, toda žalostna: Spoznala je v št. Pfctru železničarja Priora nek e iz Italije in se z njim poročila. Dobila sta hčerko in se preselila v Trst. Tam je kmalu spoznala, da se je poročila z malovrednim človekom. Grdo je postopal z njo in jo končno zapustil. Ko ga je prosila, naj se vrne k otroku, jo je sunil po stopnicah. Pred kratkim pa je prišel k njej ter ji rekel, da so hoče zopet spraviti z njo. Odpotovala sta v Št. Peter. češ da bosta sporočila staršem veselo novico. V št. Peter nista prišla. Njo so našli mrtvo v snegu, on je izginil neznano kam. * Požar v Mcstaru. V Mostam je te dni v starem delu mesta izbruhnil požar, ki je uničil več poslopij in štiri trgovine. Škoda je velika. Požar je baje nastal po razbiti petrolejski svetiljki na ulici. * V Satli utonil. V Sedlarjevem je utonil čevljarski mojster Valenč č iz Pla-viča na Hrvatskem. Precej vinjen sc je prošlo ned°ljo zvečer vračal z nekega «likofa» domov. Zabredel je v Sotlo in utonil. UtopFerca so našli šele tretji dan pri njem tudi še ves denar in žepno uro. * Tisočiirski falzifikat V Celju je bil zasleden pretekli petek en tisočiirski ban kovec-falzifikat. Intenzivnim rešeržam pol. svetnika dr. Senekoviča, ki je vodil I preiskavo osebno, se je posrečilo ugoto-I viti provenienco falzifikata ter zajeti j razširjevalca nekega Beraniča iz Cirkov-(cev pri Pragerskem. Pri njem se je dobilo polet 50.000 jug. kron še en nadalj t. m. prvo letošnje porotno zasedanje v Ljubljani in sicer z obnovitvijo obravna-i ve proti Alojziju Slcjku. Dne 6. t. m. bo I obravnava proti Rudolfu Pibrovcu radi ; goljufije, dne 7. t. m proti bratoma Janezu in Albertu Besednjaku iz Trsta radi čekovne goljufije, 8. t. m. proti Fran-cctu Smuku, Francetu Oblaku, Josipu Marnu in Francu Heuflu radi ropa in proti Rudolfu Satlerju radi tatvine; 9. t. m. proti Titu Bagovu radi ropa in Maiu Bcstokovu radi zlorabe uradne oblasti; 10. t. m. proti Rudolfu Lamotu radi ropa, 12. t. m. proti Francctu Otrinu in Francu Karlu radi goljufije, 13. t. m. proti Neži Vertinšek in Mariji Judeš radi de-tomora; 14. t. m. proti Francu Solnarju iu Francu Podbevšku radi posilstva, 15. t. m. proti Josipu Zupančiču in Josipu Bečanu radi težke telesne poškodbe in 16. t. m. proti Francu Svctcu, Martinu Cesarju, Antonu Okornu in Adoliu Gor-marju radi zlorabe uradne oblasti in proti Alojziju Osolniku radi tatvine. Vstopnico k obravnavam se dobe kot običajno v sobi št 26 poleg vhoda v porotno dvorano. Pcrcčilo o sodbi in razpravi, ki j3 ni bilo. Včeraj jc poročalo radikalno glasilo, da je bil urednik «Tabora» g. Ozim, ker je «Tabor» žalil g. Hribarja Smeti zaradT bombnega atentata na uredništvo splitskega dnevnika «Novo doba» pri katerem je bila usmrčena urad niča Ivka Bonačič. Obtoženec je zatrjeval, da ni imel namena izvršiti atentat na «Novo dobo», In da je čin izvršil v popolni pijanosti. Suič ie bil obsojen na dvanajst let težke ječe. Pismo iz Hercegovine Naročnik našega lista iz Hercegovi ne nam poroča: «Že eno leto sem tu. Vedno imam posla s priprostim ljudstvom, ki je sicer jako marljivo in dobro, vendar pa politično še zelo zaostalo Radič ima tu jako dobre agitatorje, katerim narod vsled svoje nezavednosti prav rad seda na limanice. Ni pa to čudno. Ljudstvo ni imelo nobenega pravega zastopnika v Beogradu, ki bi se zanj jotegoval in sc zavzel za njegove težnje. Posebno letos je bilo življenje tukajšnjega naroda zeio težko, ker so bili vsi i*>ltski pridelki uničeni radi velike suše. Hercegovina je jiasivna že v najboljših le-tili" posebno desni breg Neretve, kjer je prebivalstvu glavni pridelek tobak. Tudi ta je lansko leto nad vse pričakovanje slabo obrodil, ljudstvo pa je že pred žetvijo jemalo živež r.a upanje. Poleg slabe letine tare narod še drug» nadloga: to so volkovi, ki se pojavljajo v velikem številu. Sam seljak Ivan Trkolič iz Gornjega Crnča jih je letos obsojen na 100 Din. Bilo pa ni niti raz-j ujel v železje nič manj kakor 25, torej prave, šc manj pa sodbe. Le v uvodni'bolj zaslužen mož, kakor marsikak na- _ . . . , •, __TTlûriL-n . preiskavi je bil zaslišan g. Ozimič od preiskovalnega sodnika. Gospcdie radikali so torej prezgodaj telefonirali o obsodbi. Menda pa ja niso hoteli g. višji jurist s tem že vplivati na sodbo. Najuniestnej-še bo torej, da gospodje radikali ostanejo še nadalje pri običajnem izvirnem plankanju iz «Tabora» in «Jutra» — ne bo vsaj nepotrebnih blamaž, ker je že itak drugih dovolj. Oliradena tatica. Na poti v Mavče sta sc sešla proti večeru znana prebrisana tatica Mivškova, ki se nahaja sednj v ljubljanskih zaporih in pa poklicni tat Janez Istenič, ki si zlasti za zimo vedno preskrbi stanovanje v zaporu. Srečal ju i nji tisočiirski falzif:kat in ugotovilo, da i je orožnik, ki je ravno zasledoval Miv-Ue nahaja še tretji na Rakeku, ki ga je j škovo. Ukradla je namreč istega dne zla-j zasegel iz Celja v Rakek odposlani ku- 1 to uro. Prebrisani Istenič si je hitro po-| lir. Zadevo ima sedaj v rokah celjska magal iz zadrege. Predstavil je svojo imenovan Celso Cavaglieri, za člane pa Ivan Kost.eneič. Josip Sporer, Josip Sre-njanin, Jovan Stefanovič in Sava Stoja-novič. * Izpremembe v državni službi. Absol-virani agronom inž. Benedikt W e n k o je sprejet za strokovnega praktikanta v državno službo v področju pokrajinske uprave za Slovenijo, oddelka za kmetijstvo, ter dodeljen v službovanje imenovanemu oddelku. — V območju zdravstvenega odseka za Slovenijo so imenovani za «pravne praktikante: Fran'o Z e -'«vet pri upraviteljstvu javne boln'ce y Celju; Ignacij Pa po v pri upraviteljstvu splošne bolnice v Mariboru; Avgust Wrinskele pri upraviteljstvu državnih zavodov za oskrbo umobolnih v Ljubljani; Janko Grobelšek pri upraviteljstvu javne bolnice v Brežicah; Vinko B e r n i k in Jožef Burja pri upraviteljstvu splošne bolnice v Ljubljani. — Asistent dermatološkega oddelka splošne bolnice v L'ubljani dr. Fran V i r a n t je podal ostavko na državno službo. * Srebrna poroka. V Blagovni pri Celju je dne 17. februarja praznoval g. nad-učitelj Matko 2 g a j n a r s svojo soprogo L'ubo srebrno poroko. Še mnoga leta! * Smrtna kosa. V Družmirju pri šošta-pji je umrla dne 27. februaria do dolgi javlja o iz Kočevja, da so našo šalo ponekod razumeli tako, da so bili gg. kočevski duhovniki res navzoči na plesu ali bili protektorji prireditve. Prav radi konstatiramo, da to ne stoji. Objektivni čitatelji so gotovo sami opazili, da gre le za ironične opazke. Tudi ugotavljamo. da notice ni spisal nobeden naših pri jate! ev iz Kočevja, temveč je notica redakcijska šala. * Potres. V torek dne 27. februarja ob G.S5 so čutili v Laškem močan potresni sunek, ki je zazibal zidovje in postelje, da so zaspanci jaderno poskakali iz njiih. Smer sunka: juiovzhod na zahod. 4 Teror na delu. Upravitelj veleposestnike Post, g. Poljanski, je dobil v torek nato?, naj v teku 24 ur zapusti Zgornjo Polskavo. * Apel Bosancem! «Beograjski Dnevnik» se obrr.ča g posebnim apelom na bosanske volilce, nai na vsak način glasu-iejo za beograjskega žunana Dobro Mi-troviča, ker ako bo g. Mitrovič izvoFen ■»a poslanca, bo odstop i kot beograjski župan na najveSje zadovoljstvo in radost vseh moških in ženskih prebivalcev prestolnice, kakor tudi njihovih otrok. * 3 fl 1-0 ser. rah. me?la 50 I 1'raea . . 7. 752 7 1-0 |u?. sap. reí jasno lO j luomost. . 7. 755 7 10 brszTetra oblačuo 4-0 i 20 in Aleksandrova SM*¿ TF.ADÎM3RK t V Ljuhiiam harmnerrr I temner nižia. Solnce Tihajs oti 6 42 zahsjs oh I7'45 Si¿S¿žčžS_ž'rJ ¡ KjJÛSHA« ^ní ?rooyrstna strojepisca samostojna pisarniška meč išče primerne službe. Je sedaj državna uradnica izven Ljubljane; ker pri današn'"ih razmerah ne more izhajati. a nima izgleda, da bi prišla v Ljubliano, kjer bi lahko živela pri stariših. je prisiljena državno slržbo zapustiti. Cenjene ponudbe pod šifro «S. V.» na upravo »Jutra» v Ljubljani. » ; vsake vrste, tudi zajčje, kupuje trjotina z cr- ; "j"» D-Z£rav¡e- L¡ubl-6na-Sv- Flor¡ana uI-9 s kapitalom 500 000 Din se išče za zelo dobičkanosno. brezkonkurenčno industrijsko podjetje. Ponudbe pod „VeHk dobiček" ra Alcma Coinpany, anončna družba. Ljubljana, Kongresni trg št a f!« iS 55 li. Zevac or Krvavi kardinal Zgodovinski roman Ihtenie straliu mu odgovori iz nekega kcta in isti glas mu zopet odgovarja: «Da... Rascassc je mrtev---- Vedno je imel srečo... Ta intrigant jc umrl mirne smrti, dobil je sunek z mečem ... jaz, reva, bom pa strašno trpel pred smrtjo, ki mc tukaj čaka ... Kajti ta ječa jc večna in od :ukaj ne odideš, razen na merišče ali v grob!» Rascasse je ves besen strahu in smrtnih predstav sredi te neznosne tmine, sedaj poskoči kakor iz uma, raztegne roki, se udari po zidu in zatuli: «Kdo: si ti?» Ta hip ga nekaj zagrabi, in neznan glas zarenči nad njim: «Kdo se tukaj dere?» V temi se spopadeta dve telesi, strašno, blazno, v višku groze sledi vrsta medsebojnih krvoločnih napadov in obe telesi se skrivita in od-letita zopet vsaksebi do zidu. In oba renčita: «Sveti Labro te nosi! Kdo si ti?» «Kuga naj te udari! Kdo si?» «Corignan, pri papeževem trebuhu! Frater Corignanus!» «Ni res! Corignan jc mrtev! Priča sem jaz, Rascasse!» «Rascasse? Ti? Lažeš, Rascasse jc mrtev!» «Evo dokaz, da živimi» «Evo dokaza, da jaz nisem umrl!» In zopet se spopadeta. Sledi toča pesti, udarcev, batin, bunk, lasanja, grizenja. Spopad se vrši z obojestranskim frenetičnim navdušenjem, v epični temi, v višku zbesnelega, napo! norega straWu. f7aza"3njc sta oba krvava, kar čutita, čeprav ne vidita ničesar razen onih solne, ki sta si jih drug drugemu ukresala, vendar pa verujeta sedaj drug drugemu, da živita. Molk. Potem šumenje obleke, ki jo lastnik popravlja. Nazadnje vpraša Corignan: «Cujie, boter, povejte no, kako je to, da šc živite!» «In vi,» mu pravi Rascasse, «razložite mi, kako da še niste mrtvi?» Sledi dolgo razlaganje in pojasnjevanje, ki ga dovršita oba jetnika v popolnem soglašanju, da se jc Trencavel obnašal uprav nevedno in nc-junaško in da je navaden lopov. «Zares lopov!» potrdi Rascasse še enkrat, potem pa se domisli važnejšega in vpraša: «Cujte, Corignan, ali vas nisem poprej slišal govoriti, in stokati, da je ta ječa večr.a in da navadno iz nje ne prideva živa?» «Le preveč res!» potrdi Corignan trepetaje. «Ker sva tukaj, pomeni toliko, da naju je kardinal obsodil na večno, na dosmrtno ječo!» «O, hudičev kardinal!» krikne Rascasse. «če je pa takšna, morava poskusiti, kako ubeživa!» Toda Corignan ne posluša teh bedarij. Z globokim basom je pričel peti turobni mizerere... XXII. Vojvcdinja ds Chevreuse. Ko so se v hiši za zidovjem pri Saint Lazaire dogajali ti tragični dogodki, pomešani z nekoliko komike, za katero sta skrbela naša znanca Rascasse in Corignan, tačas torej pričakujeta grof de Chaiais in ¡epa vojvcdinja de Chevreuse novic, ki jih bosta dobiia o uspelem podjetju lepe Annais proti Richelieuu. Tako vsaj je bilo dogovorjeno... V tej uri torej naj bi tam švistnili meči in naj bi se odločila po zarot- nTskcm 3ogovoru usoda kraljestva. Ta ura jc za oba bila čudovita, polna obetov, ura sanj, ki jih navdihuje nora ambicija, ura sanj krvi in ljubezni. V prostrani orožarni palače jc zbranih dvajset selov. Pripravljeni so, da ponesejo vest o kardinalovi smrti, kraljici, Gastor-u, sinovom Gabrijele d' Estrees in vsem drugim zarotnikom. Več ko tristo plemičev pričakuje in ve, da se danes vrši in dogaja nekaj strašnega, nekaj daleko-sežnega. Vedo, da se igra pravkar visoka igra. Doma sede in nervozno pričakujejo vesti in se takoj podajo v Louvre, če bo pričakovano poro-j čilo «d o b r o». Kakor Richclicu sam, tako prisluš-; kuje tudi Marija de Chevreuse na vsak korak pred svojo sobo, na vsak najmanjši šum, ki bi jej v naprej naznani!, da sc bliža težko pričakovani glasnik. Tudi ona je zares pripravljena, da sc poda v bitko, da daruje četudi svoje lastno življenje. Zarota jej je resna zadeva, zadeva srca. Zadeva žrtve. In žene, ki se žrtvujejo, store to vedno bolj obširno in z večjo brezpogojno pripravljenostjo kakor moški. Razburjena, z utripajočim srcem, vsa izgubljena v svoji nestrpnosti, ie vojvodinja sedaj zares dražestna in zapeljiva. Toda njene misli so dramatične. V srcu jej divjajo strasti. Misli si: «Ce je Annais podlegla, bom nadaljevala borbo... Tukaj imam orodje, ki je zvesto in zanesljivo...» In kradoma pogleda grofa de Chaláis, mladeniča, ki jo gleda z vso udanostjo mladega svojega srca in ki jc tako ¡ep in junaški v svoji zrr-ni mladosti, da jej srce utrip.ije sedaj nagleje... «Orodje!» nadaljuje ona svoje misli in grudi se jej dvigajo. «Da li res ! n! zame nic Brtigega, Kakor samo I meč. ki ga sunem proti nasprotniku v odločilnem trenutku?» In začuti, da je pobledela, zadeta tudi ona v dno srca. «Imela sem fante!» nadaljuje svoje razmišljevanje. «Ljubila sern lorda Hoüanda do blaznosti, a!i vsaj mislila sem tako. Ta tukaj pa ni moj ljubi. Odkod torej prihaja moja tesnoba pri misli, da ga izgubim, da ga žrtvujem veliki stvari? Liublia sem... da, ljubila ... Mislila sem, da sem ljubljena... Ne spominjam se, da bi bila zardela... razven potem, ko jc bilo že prekasno... Sedaj pa... Oh, ali jc to nova nedolžnost srca, katero sem zadcbüa v tej novi strasti?.... Ali... morda da ga celo ljubim, jaz? Ali pa si le domišljam ljubezen, kakor prvič?...» Prime Chalaisa za roko in mu sladko reče: «Kaj razmišljate, grofe? Morda o velikem činu, ki se najbrž pravkar vrši? Ali na čine, ki nas še čakajo? Jutri, danes, nocoj? Kdo ve?.. Treba bo, da se okrog kraljice združijo močne roke in neustrašena srca ... Conde ne misli na nič drugega, nego kako bi si zopet pridobil kraljevo naklonjenost... D' Epernon plete intrige na lasten račun ... Vendóme bi rad v Bretanji ustvaril svoje lastno kraljestvo po lastnem vzorcu... Šc je dovoli udanih ljudi, in močnih osebnosti. Grofe, gotovo se ne motim, da spac'ate tudi vi med nje? Ali se sme kraljica zanašati, da najde v vas zvesto pomeč, ki je morda nlii pri Gastcr.u ne more iskati? In jaz sama, ali smem računati sredi opas-nosti... na vas?» Mladenič drgeta. Zapeljivi njen glas ga boža in upijanja, in zaprtih oči ga posluša, vsrkava vase. Nazadnje odgovori z naglasom nebrzdane strasti: I | «Gospa... bil sem prepričan, 3a j vas ljubim. Pri vseh nebesih vam i prisegam, da vas ljubim ! Domislil ! sent si, da mi je kardinal Richelieu izkazal vse svoje naklonjenosti in d3 mi je naklonjen tudi kralj na način, kakršne pri njeni niti ni navaden... Da moram biti torei kardinalu hvaležen in kralju udan... In da jc nečastno, če izdam i jednega i drugega. In vkljub temu zahajam vsako jutro i k enemu i drugemu v njuni palači, na place Royale... vkljub temu, da sem plemič... sem torej... prelomil svojo besedo o zvestobi in odkritosti... In rekel sem si... prepričal sem se, da je ni infamijc, brezčast-nosti, da ga ni dcia, ki bi se ga nc lotil, jaz, ki se mi doslej ne more nič očitati... pa le za vas in le tedaj, če bi katerikoli moj čin bila le stopnjica v vašo bližino... Med vsemi zarotniki sem jaz edini, ki nima pravice, zarotiti se, upirati se, in vendar ga ni zarotnika bolj gorečega, kakor sem jaz... Drugi, gospa, so vam ponudili svoje srce, ali svoj imetek, ali svoje življenje. Jaz vant ne nudim ničesar, zato sem vam pa dal vse. kar imam, svoje srce, svojo čast, svoj pogum, svoj meč... vse to šs prej, kakor ste vedeli... Sedaj vam lahko žrtvujem še eno. Svoje življenje ... Vaše je. Vzemite si je, kadarkoli hočete... Evo, gospa, ko ste me že vprašali, na kaj mislim. To sc bile moje misli...» Vojvodinja de Chevreuse molči minuto, ki se jej zdi dolga ura. Trepeta. Nekaj neznanega se je je polastilo. Grof de Chaiais ie samo njeno orodje? Igrala sc je z ljubeznijo! Vodila je grofa v nečast. Morda ga bo vodila tudi v smrt. Kakšna igra z jlubeznijo je to? Ali bo morda ona sama ostala ujeta v tej pasti? ("Dalje prihodnjič) V- fripuruča se špedicija ^ R. RANZ1NGER Ljubljana — Jesenice. 33 l kakor jopice, zimsko perilo, nogavice, rokavice v veliki izberi pri lv H. Sinkovfc nas!. R. Soss Ljubljana, Mestni trg štev. 18. anreaagaBHg«"'»-*"'™ * « j^TOjaasr-cmaaawjiin*. 'M oj^xx Jra jaur-y ■xœ^nr^œœBBzrvsBœiBirwi iz vse kraljevine, urejene po posameznih strokah ALOMA CCr^PANY, anončna in reklamna družba Z o. Z. SOS □UBLlUilS, Kongresni trg S BEOBilSD, Srsmslia ulica S ješt* Esa&ovrsho opsiio nasi pj ' honfenrEiičsil: censli ===== Krizevska opekarna A. lum & DRUG PÍE:raa: Ljubljana, Stritarjeva ulica žt. 9. Zahtevajte cen'ktl 8 i p i B—BPBa^—aBSaBBBBBBCB—a JMHi Proda se pred desetimi leti zidana M& p. ifeea h S3 1 z lep mi, FTet itni stanovanji in kletmi ter | diorifcrrm v Sp. Sliki. — Ponudbe pid ■; ,,Lcpa lega. Oln 32.500'—" na Annn^ni ' zavod Draco Brfeljsk in drug, LjubljSn», Soilna ulica ft. SOJ Nabairka ogreFnila drwar. Dso 12 marta 1923 godi ne, u 10 časova prijepcčliie,, održai ca se ustmena licitacija (dražba) za nabavkn o grelnih drira a kancelarij' In ter. dan t are Dravske divizijske oblasti u Ljubljani (kararra Vojvode Mišica, objekt XIV, prije nazna'ena „Belgijska vojašnica"), nadalje kod komande Vojnog okruga u Mariboru i Celju, kao i kod komande mesta a Ptuju i Slov*. Bistrici. Potreba jest: i! ■■• Ï1 G ar niz on r • j; I )> ■_ Ljubljana. 1: Maribor \\_ i! jjl Celje . S.' 1;- j; pt^j.. L Slov. Bistrica. Mesec: maj jum ju!i j avgust IX, o t* to* juovrm 'lerem-bar i bar i bar 1923 g o d i n e e. •S3 J» 3 kubnih - prostornih motara tvrdih i'grevcili dna 6C0 5C0 2C00 500 100 500 100 2COO 200 100 ¡ ICO 200 — 100 2COO 20C0 1CC0 2000 200 200 100 1500 100 100 100 !C0 100 109 100 500 ; 500 500 500 IGO I 100 100 50 100 50 9000 8500 1000 1C0U Iščo se sdLa?atrs t najbližji okolici ljubljano. iz en užituin-skeea ozemija. Eveiittielno sa prevzame z v-i*ni inventarjem. — Cenjeno potiu b p"d „Princa. v na" na uprav» « mtra», L ti'< lj_nj, i refcriiova u ici 54. SOi Brezkonkurenčno, v vsej Jugoslaviji dobro vpeljano IMDUST&IJSKO PODJETJE v Sloveniji, dr. z o. z, z rednimi naročili, išče menično fn hipotečne posojilo iz privatnih rok do zneska Pralni itrnii k kor lcdl 24fi SÄ »ÄS HOB!'BI strsil, prenašajo üazineoZCKtai SiíSji, t msnanicnl delsrslcf Ludovik Baraga Šclenburgova ulica čl. 6/1. Trgovski sotrudnik m isne stroke (Sli.venec), 19 let star, zdrnv in krt-pak, zmožen >1< vt-nšriue. rtm .ine in za potrebo si bo v četrtek dno 1. mate- ob 10 uri dopoldne pri Sv. Mihaelu pri Soitanju Itajuko |T.poročamu t bbg spomin. Družmirjc pri Šoštanju, dne 27. fibrnarja 1923. Josip Tajnik, kr divfni naltip avit li; Mtloi Tajnik, .liitcli, pinova. — Aia 8tropn'k. Biartja Scisn. Taci Cvenk, hčere. — Fraac Stropnik A'bart C»ank, zeta. — B.zl m Cooiilj» Tajnik, siuabe. 324 iTtioga, „jutru" sr. no, ccne i. mara îuzzf. Politični odmevi» Razme'itev napram Albaniji Po tolikih težavah dobivamo naposled definltivno mejo tudi napram Albaniji. Ni slučaj, da se ta zadeva ureja tik po doseženem sporazumu z Italijo, marveč obstoja med obema problemoma najtesnejša zveza. Saj smo vse neuspehe glede albanske meje dosegli po zasluženju Italije, ki nam je kakor na Krasu med Sočo ln Rečino tudi na albanskih sorah merila zemljo. Da z uspehi napram Albaniji ne moremo biti zadovoljni, smo že pGnovno poudarjali in je dovolj znano. Londonski dogovor je prisojal Srbiji vso severno Albanijo. Ko se jc izkazalo, da se ohrani skupna Albanija, sestoječa iz Albancev vseh treh konfesij. ne ie muslimanska Albanija, kakor so predvidevali med vojno v Londonu, smo zahtevali popravo albanske meie pri Skadru in pa ob Drinu v vsem njegovem poteku med Ohridskim jezerom in Skadrcm. V skladu s tem smo zasedli po zmagi v 1. 1918. dolino Drinovo. to je ekraje Has, Ljuma, Piškopeja in Golobrdo ter jugozapadno obrežje Ohridskega jezera. Toda neugoden potek naše dipbmatske Norhc z Italijo nas je potisnil tudi iz teh pozicij. -Velepcslaniška konferenca je razsodila, da ostanejo med Albanijo in Jugoslavijo v glavnem meie iz leta 19!3., čeprav se je takrat Rusija, naša zašeit-nica, udala' v koncesije le pod pritiskom takjatne situacije, vsicd nasprotstva Avstrije, ki jo je podpirala tudi Italija. Tako se je izvršila sedaj le poprava meje v skromnem obsegu, in sicer severovzhodna od Skadra, pri Prizrenu in pa pri Debru, pri Limu in Ohridskem jezeru pa se je dovoli'a celo poprava v albansko korist, dasi le v neznatnem obsegu. Hkrati smo morali na poziv antante evakuirati zasedeno albansko ozemlje, ustvaril pa se je med našimi in albanskimi Posadkam"; nevtralni pas, dokler se dcii-nitivno ne del :čija meje v podrobnem. .Meie, določene v 1. 1913. v osnovnih Wtezah, se namreč n'so nikdar konstituirale v detajlih, ker je prej izbruhnila velika svetovna vojna. Razmejitvena komisija je šele sedaj izgotovila svojo nalogo, in sedaj je veleposlaniška konferenca v Parizu dodelila mejašema obmejno ozemlje ter hkrati odpravila nev-iralno zono. Iz poročila izvemo le, kako se je do-Točila nova meja v odseku pri Prizrenu. Tu je potekala leta 1913. potegnjena me-!a najbolj neugodno, Ia sicer tako, da se Je pridelil Albaniji skrajni jugozapudn: kos Prizrenske kotline in južni kor.ee JVJetohije pri Djakovici. Meja ni potekala "goraj po višinah, po razvodju, marveč spodaj po dolini. To je dosegla Avstrija, da bi mogli Albanci tem lažje ogrožati naše dele ravnine; saj je bila cdrezana celo zveza med Prizrenom in Djakovico. — Tu se je potegnila meja od višine Dja-ii Prušit nad Djakovico zgoraj po grebenih preko gore Paštrik na Koriinik in dalje Korab, odkoder ostane zopet stara meja. Io je šele prirodna meja, ki daje Metihijsko in Prizrensko kotlino v celoti j nam, hkrati pa tudi gorsko pokrajino Gora med Koritnikom in Sarplanino. Ta Gora je skrajno kompaktno srbsko okrožje, katerega prebivalstvo pa je muslimanske vere, a nasprotno Albancem; še-¡e v jugozapadnem delu začno a'banske vasi in te so menda priznane Albaniji. Poročilo nam ničesar ne omenja o no-" I meji pri Debru in tudi ne v odseku se-verovzhodn i od Skadra, kjer je zelo važ-r.o vprašanje Vrmoše, ob izviru reke Lima. končno rešitev zadeve je pav za pravic uvod v nov. še bolj kompliciran problem. V pcljsko-litvanski spor se je vmeiala Rusija in mu je s tem zadala svetovno-politični značaj. Potek afere je še v živem spominu. Razvijala se je po isti šabloni, kakor vsa druga sorodna vprašanja. Litvam-i so najprej organizirali dobrovoljce. napadli in zavzeli njemensko ozemlje in postavili provizomo vla''o. Uporniki ;-o bili le deloma domačini iz njrmensl-ega ozemlja, večino ro tvorili Litvanci iz svobodne republike Litve. Veleposlanika konferenca se je zato obrnila direktno na litvansko vlado v Kovnu z zahtevo, da odpokliče svoje ljudi iz Mcmla in okolice. Iz Kovna so seveda odgovorili, da z vstati v njemenskem ozemlju nimajo nikakih stikov in. da na nje ne morejo vplivati. Sicer pa da so zahteve vstažev skozi in skozi upravičene in da je že čas, da se povrne njemensko ozemlje k materi Litvi. Gospodje veleposlaniki so se delali užaljene in stavili za evakuacijo ultimat do 1. februarja. Ta termin je potekel, potekel tudi prvi, drugi .teden. Litvanci so biii še vedno v Memlu, a antar.ta ni izvajala v ultimatu zagroženih konsekvenc. Litvanci so sklepali l>opolnoma pravilno, da antanta ne bo imela ne časa. ne sredstev, ne volje, se resno angažirati v memelskem vprašanju. ampak da ga bo skušala čimprej spraviti z dnevnega reda. Zares jc veleposlaniška konferenca odločila, da sme Litva prevzeti njemensko ozemlje z Memlom. Povdarjali smo že svoi čas, kako zeio je interesirana na Memlu, zlasti na memelskem pristanišču, tudi Poljska. Antanta jo je hotela vzdržati pri dobri volji na eni strani s tem, da je memelsko pristanišče v korist Poljske nekako nevtralizirala, na drugi strani na s tem. da je ugc:lila davni poljski želji po definitivni ureditvi nevtralne cone pri Vilni. Razdelila je to ozemlje med Poljsko in Litvo. Kakor običajno, tudi to pot z razdelitvi:o ni bila zadovoljna nobena stranka. Posebro hud je bil odpor na litvanski st-ari in ko so 'X)ljske čete zasedle Poljakom pripojeno ozemlje, so naletele na oborožen oclpor litvanskih vstašev. Poljaki so seveda tr or z lahl-oto zadušili in ostali gospodarji situacije. Ta zadeva bi bila s to v bistvu vendarle precej nekrvavo razmejitvijo rešena, in veleposlaniška konferenca. o~i-roma Zveza narodov gotovo ne bo Kulturni pregled Razpiamenimo mladino Ružena Jesenska poroča v Nar. Listih o najnovejši francoski mladinski literaturi. Vse mladinske knjižice dveh treh po! so danes nacionalne. Prinašajo ilustrirane povesti iz vojne dobe, prijetno poučne članke, anekdote, humoristične in tužne, a iz vseh teh knjižic čitaš, kako Francozi bude v duši naraščaja ognjevito ljubezen do domovine. Ničesar ne prikrivalo: govore o junakih ctrckih in odraslih na vseh bojiščih, govore k časti, srcu in vesti malih Francozov in Fran-coz'nj, razgrevajo jim kri s krvjo onih, ki so živeli med grozo in slavo vojne, zrli brezvestnemu krvoločnemu sovražniku v oči, spoznali njegovo brezobzirnost, bestijalnost, lakomnost.. ter so se žrtvovali do skrajnosti. Francija hoče živeti še nadalje, zato vzgaja svojo mladino za bodočnost, k odporu in samozavesti. «Tudi mi hočemo živeti. Hočemo ohraniti svojo državo, svobedo, teško odkupljeno po doigem suženjstvu. Zato dajmo v reke naših otrok knjižice tendenčno rodoljubne! Predvsem tendenčne, goreče tendtTične! Take, ki zabavajo, močno zanimajo, razgrevajo duše za junaštvo in ljubezen do očetnjave!» piše Jesenska. Pisateljica priporoča, naj bi pisali tudi Cehoslovaki patrijotično, a plemenito, zakaj Slovan naj bo vedno kuliu~cn. Mladina treba povznesti k Idealom, k ljubezni, zvestobi, požrtvovalnosti, junaštvu za domovino. Zakaj bodočnost jc temna in bo zahtevala mož. «Mi pisatelji smo sc združili k osvobo-jenju domovine; združimo sc zdaj k vzgoji naših ctrok, kar Je tudi akcija csvobo.icnja!» piše češka pisateljica. «Pišimo tako, da bodo naša deca to požirali, da jim to preide v kri! Ne gre tu za veliko umetnost, o mojstrstvu, toda za žgočo tendenčnost, ki tudi lahko usivaria krasne reči iz idealnih virov za ublaže-nje in idealiziranje naše mladeži!» Francozi vedo, čemu delajo to, tudi mi moramo vedeti! Pczlv veija pač še huje za Slovence. Ne pozabljajmo koroških, notranjskih in nemu igralcu z lahkoto najti primeren izhod na neopažen naem iz mučne situacije. v katero ga je zavedel slučajno zapuščajoči spomin soigralca. Iz nepojmljivega vzroka ni nastopila v «Starih grehih» markantna predstav'teljica Sou-love, dasi je navedena na lepakih. Tudi glede maskiranja, kateremu je treba vsekako posvečati več pozornosti in natančnosti, bi bi!o marsikaj oporekati. Posamezne maske igralcev niso bile v skladu t vlogami, opazila se je. da i-e je maskiranje izvršilo z mrzlično naglico. Začetek predstav naj bo točen in ne s polurno zamudo; med dejanjem naj se občinstva strogo zabrani vstop v dvorano. Gledališko upravo pa naprošamo, da pa dvomesečnem nepretrganem vprizarjenju veseloiger in burk prične z dramami. Opozorili smo hoto na glavne nedo-statke zadnjih dveh predstav z iskreno žePo. da se v bodoč« odpravijo, ako si hoče v javnosti žo priznan ugled uživajoč« igralna osobjo šentjakobskega odra ohraniti svoj renomč. Igri sta se vprizorili na do oboka po-dal'Sancm odru. čigar širina je še vedno nedostatna. Zavračamo pa «umetniški» okus dotičnika, na kojega nasvet so je cdrovo pročelje postavilo za obok (sic!) tako, da je na obeh straneh le del slikanih stebrov viden, ki vrhtega še v precejšnji meri zakrivata sceno poslu-Jalcem, sedečim ob obeh stenah dvorane. Saša. Dolnji i*rosveii?o delo v Lendavi 'Iz Zveze kulturnih društev v Ljubljani.) Drcmatičrl odsek Čitalnica v Dolnji Lendavi jo pokazal v minulem letu nad vse živahno delovna«, dasl se je imel boriti z najrazličnejšimi težkočami. Ponosni smo na malo peščico kulturnih in nacijonalnih delavcev, na kojih ramah je slonelo in sloni vse pro vetno delo v tem tako ogroženem okraju našo lepo domovin?. Ponosni smo nanje i" hvalež- ustraienemu delu «e Je poireSno, da n je vrSilo do sed.tj okoli 15 dramatičnih predstav. Pri prvih predstavah je bil obisk zelo slab. Najslabše je bila obiska-na Meškova «Mati». Ali. d.-.si je bilo samo 2G gledalcev, se je igrala baš ta igra zelo dobro. Pri večini predstav niti stroški r.iso biii kriti, ker je bila vstopnina zelo nizka, od domačinov pa je niso niti pobirali. Dajaii so jim večinoma profte vstopnice, samo da bi jih privabili in polagoma sprijaznili z novo državo. Seveda se proces vrši zelo počasi. Velik uspeh pa so imeli s predstavo «Divji !ovecs, ki se je vršila 20. januarja 1923. Prisostvovalo ji je nad 100 gledalcev. Tudi pri tej predstavi je dobilo mnogo domačinov brezplačne vstopnice. Dne 28. januarja 1023. sc je igra ponovila brezplačno za goriške begunec, ki so ns-stan.eni v novi leseni vasi, kaki dve uri cd Dol. Lendave. Razen tega se uprizarjajo brezplačne predstave tudi za vojake in šolske otroke. Vsako priliko porabijo, da bi pridobili še precej nezaupljivo ljudstvo in ljudem pokazali, da nicm<» takšni barbari, 7.1 kakršne nas ima'o na-ši nasprotniki. Mecenov, ki bi podpirali njih kulturno in narodno delo. nimajo, zato morajo delati in dati vse sami. ni smo jim, ker so ti naši pijonirji veči-goriških in primorskih zaruinjenih roja-'noma siabo plačani državni uslužbenci, kcv! Ne pozabljajmo grozodejstev nem- 'ti kljub velikanski niizeri': še niso izgu-ških, madjarsklh in laških! Ne dcpuščal- mo, da se utaplja naša mladsž v narodno brezbrižnost in topost' Slovenija je na najbolj opasni točki, in bodočnost je temna. Nam treba cclih mož in žen. Šentjakobski oder v Lj?sbjjaai Preteklo soboto so po krajšem premoru zaradi povečanja odra vprizorili smatrala za umestno, da se zrova raz-1 tretjič Stolbejevo veseloigro «Staii gre-plete spor za meje. kjer je odločitev j hi» in v nedeljo četrt ič angleško burko že padla. Poljska bi pri tem vendarle i«CharIe.'eva tetkas. Kakor se je dosicj ostala na boljšem. i-rralno osebje šentjakobskega odra od- t, .. , . likovalo z vzornimi vp:izoritvami. ne Povsem nepričakovano pa se je za- ' Poljska, Litva, Rusija Vprašanje Klajred (Memla) še vedno rd «rinilo s politične porornice. Odločitev veleposlaniške konference, o kalen se j« prvotno zdelo, da pomen-a čela v zadevo vmešavati sovjetska vla da, ali sama po svojih namenih aH na tihem pozvana, o tem še ni jasnosti. Zelo spretna je izrabita priliko, da se zopet ogla«i na diplomatskem torišču izven sovjetske Rusije. V ris k eni miru je morala slabša Rusija Poljski konc-e-dirati določbo, da se glede medsebojne meje vladi v Varšavi in Kovnu sami pogodita. F red ruskim porazom so si namreč v Moskvi lastili pravico seod-ločevati v tej zadevi in podpirati Litvo. Seriaj pa so obrniii zadevo in odrekajo Poljski pravico, sklicevati sc na sklep veleposlanike konference, ozir. Zveze narodov, češ da se morata soseJi pogoditi sami. Očividno hočejo ohrani.i v Moskvi poljsko-litavski mejr-i spor. obdržati stalno oviro konsoli iaere in na ta način otežiti i «lirični položaj v srednji Evropi, kajti od sovjetske vlade ščuvana Litva ne bo hotela zlepa pri-voliti v kočljivo pogodbo s Poljsko. Ruski nastop v tej zadevi je le en člen v verigi ruske sovjetske mednarodne politike. moremo tegr. trdili o zadnjih dveh predstavah. ki sta bili rcž'jtsl-.o površni in scenično pomanjkljivi. Obžalovati je to tem bolj, ker se je to dogodilo pri ponovni reprizi obeh iger, ki sta pri premi,'eri dokaj lepo uspeli. Predpogoj vsake dobre predstave je temeljito obvladanje vlog ter pravilna izgovorjava slovenščine. Zadnji igri sta v tem oziru. zlasti v moških vlogah, povsem odrekli. Šcpetalej se je nahajal v mučnem položaju, saj ga je bilo razločno čuti na konec dvorane. Zadnje dejanje v «Charlevevi teti» je bilo pod vsako kritiko. Zakesneli nastopi igralcev so povzroč'li v zadnjih prizorih pravcato bab lonsko zmešnjavo, ki se jc stopnjevala s popuščanjem spomina. Zdelo se nam je. kakor bi se hotel avditorij, ki jc v veseiem razpoloženju in z napeto pozornostjo sledil dejanju, namenoma na nedopusten način cd strani igralcev briskirati. Mislimo pri tem zlasti na izzivajoči. nsupravičl iv krohot Wykehama na odprt: sceni. G. režiserju priporočamo, naj slične netaktnosti na odru odtočno prepove. V enakih slučajih je» ven- bili vesela do dela in nade na boljše čass. Našo posebno priznanje pa gre predvsem učitelu Josipu Birsi. ki je požrtvovalno oskrboval knjižnico ZKD. in ki se je pobrigal tudi za dramatične predstave. Krjižri: a ZKD. je nastanjena v tair.-kaišnji šoli. De. p:ed kratkim so bili či-tatclji šn vet noma samo naši importj-rani uradniki. V zadnjem času pa se je obrnilo na bolje. Sedaj so začel; posegati po kn igah tudi domačini. Hicer j'h ni mn070 po številu, vendar p?, je pri-četek tu in upamo, da- bo vedno bolje, zlasti Ver opažamo, da so uspehi smotrc-r.egc delovanja narodne šo'e vedno večji. Učenci, ki obiskujejo narodno šolo žo dve levi, imajo že nekoliko več jugoslovanskega, duha in to ne bo brez vpliva na ostalo ljudstvo. Glavno posredno delo so koncentrirali naš: kulturni delavci v Dol. Lendavi na podeželske gledališke predstave. No- iOetnica igralskega p okli 31. Najstarejši še vedno aktivni član beograjskega udruženja glerlališenih igralcev Pero Dobrinovič bo 2. marca praznoval 50iet-nico svojega artističnega ndejstvovanja kot igralec v Beogradu in Novem Sadu. Isti dan bodo v Beogradu slovesno vprizorili «Dona Pietra Carusa» in «Čikine kolibe», v katerih bo nastopil tudi jubilant. Jubilej predsednika poljske akade- mlje. Profesor krakovske univerze Kazimir Morawski. predsednik poljske akademije znanosti, najboljši poljski klasični filolog. slavi te dni SOletnico svojega znanstvenega dela kot vseučiliščnj profesor. Pecr Gynt v Zagrebu. V. mesecu marcu se vprizori v zagrebškem Narodnem kazalištu Ibsenova velika drama Peer Gvnt kot premiera. Režijo vodi Tit ?črozzi. Dramo bodo dajali s spremlje-vanjem Griegove suito «Peer Gvnt». «Moskovski komorni teater» priredi v marcu veliko turnejo svojega ansambla po znpadni Evropi. Baje sa oglasi tudi v Jugoslaviji. To gledališče, ki ga umetniško vodi Aleksander Tairov. je najmodernejše gledališče v vsej Evropi. Vprizarja sanic ruske in francoske dorio-istične in futuristične drame in je zaslovelo že v Ameriki. Dr.umlerjeva razstava v Pragi Te dni se je v Pragi otvorila razstava slik francoskega slikarja Honor"ra Daum erja, l.atcro je prired lo češko grafično društvo Hollar. Daumier je b'l po vsebini najfan-tastičnejši umetnik svojega časa (1S0S. do ISTO.), po formi pa že predhodnik modernih francoskih kubiftičnih strem-l.enj. V ostalem s« ja najboli udejstvo-val kot karikaturist; ki je 40 let zalagal vse pariške humoristične liste s svojimi duhovitimi deli. Razstava je znamenita r.srad: slovesa avtorja razstavljenih del. pa zato, ker kaže kulturno francosko-češko bratstvo, ki bi ga bilo nr.m tudi, treba. Sokolski cestnik Iz delovanja Sokola L v Ljubljani 2. februarja se je vršil občni zbor Sokola I., ki spada brez dvoma med najboljša in na:agL'ncjšr. jugoslovanska sokolska d aštva. Ker smo uverjeni, da lahko služi njegovo delovanje za vzor mnogim drugim društvom, hočemo prinesti v izvlečku nekaj podatkov iz poročil, podanih na občnem zboru. Zaradi pomanjkanja prostora nam tega žal ni bilo mogoče storiti poprej. 0bSneg3 zbora se je udeležilo 120 bratov in sester. Po uvodnem nagovoru brata staroste poda tajnk poročilo o društvenem delovanju za pretekla po-dar količkaj preudarnemu ter izvežba-jsiovno leto. Odborove seje so se vršile vsaki drugi četrtek. Društvene uradne ure so bile ob delavnikih od IG. do 19. ure v društvenih prostorih na Taboru. Društvena knjižnica se je preselila v presto:e Siruon Gregorčičeve knjižnice in pomnožena z darovalnimi knjigami gospe Gruntarjeve nosi odslej ime Ignac Gnintarjeva knjižnica. Zapisnik izkazuje 700 številk prejetih in odposlanih dopisov. V društvenem upravnem delu so mno d bratje in sestre pokazali izredno marljivost in vestnost. Članska matrika izkazuje 1725 rednih članov in 11S usta-novnikov. Od lanskega leta znaša prirastek 307, števiio odstoplvših in umrlih 304. — O sejnih sklepih se volijo točni zapisniki. — V društvenih prostorih ima članstvo na razpolago ljubljansko duuv- Recept št. 2 Prijatelj, Tvoj rccept ne velja. osobna izvrševati nobena žena in }ene zveze, ako je mož — še zdrav in normalen. To je dekadenca. prijatelj! ki vodi morda le še h kokainstvu, potem na Studenec ali v «mrt. Pravijo, ria je laž senca resnice, zato je tudi v Tvojem pismu nekaj takih senc. Toda vse Tvoje sklepanje je napačno Pisala sem Ti. da sem nesrečna, ker sva se z mojim Ivanom začela prepirati, ker postaja skop in ker sc mi zdi, da me začenja zanemarjati. Prenaglila sem se. Se preden je do-spr! Tvoj odgovor, sem izprevidela, da je Ivan zlat mož. Prav tisto roč, ko si Ti rajal na ma«keradi po melodijah opojnih valčkov in 'ovil žarke poglede, sva si odkrila vnovič svoje srce: zaradi mene in najinih otrok je bil revež dva mcseca strašno nervozen! Zr.ru-!i mene in najinih otrok je skoparil žc par let! Zaradi moje in najinih otrok hoiločnosti je vzbudil v moji be;ia>"ti žen«ki glavi vtisk, da so mi ohlaja! O. kako krivična sem bila v svou ljubezni do Ivana! I11 vendar; tem bolj srečna sva bila potem, ko sva sc drug drugemu odkrila. Bilo nama je, kakor da sva zadela dve vcii!tr!;o in propadlo csiet-kinjo! Zakaj sfranžana suknja in shojeni čeveljčki so znak osrečujoče ko-modnosti. domačnosti in soli iiiosti. Verjemi, da ima Ivan suker.j. smokin-gov, žaketov, sakojev, pyjam itd. vsaj toliko, kolikor Ti! Toda doma za pisalno mizo se počuti e^itio udobno v stari suknji, v kateri bi lahko plaval. Prav posebno p.icteio gojiva do nje: v nji mi je rrvič otlkril svo:o d>Vgo zatajevalo ljubezen in ra nji je takrat prvič ležala v sladki omotici moja. po Ivana blazno poPtibljana glava' 7aio se Ivan še po |»etih letih noč« 3očiti rd tvoje suknje in prav resno mi zatrjuje. da je s to suknjo neločljivo zvezana sreča, karkoli je zaiučel in zasnoval v nji. mu je doslej vselej uspelo, dočim mu je v žaketti ali ceio v fraku začeto podjetje že često izj•odletelo' In moji čeveljčki? Njim se imam zahvali i. da ne poznam ne kurjih očes no utiščancev in tla smatra moj Ivan moje nege še dandanes za eno glavnih lepot mojega telesa. Zakaj Ivan je ¡rlede nog in glede marsičesa še iz-birčnejši in strožji nego glede rok. V ostalem imaš popolnoma prav, a se itak ne tiče mene. Slabe skušnje doživljaš. kakor je videti, in žal Te mi je. Smejala sem se pa vendar tako škodoželjno! Te ta ne pretiravaj! Spomnila sem se tiste operetne subrete, ki je odrekala (lrr.mat.-ki heroini vsak talent, ker je mrrila pozimi hlače iz barhenta preko kolen. In nič r.i (^omagalo, da je neki moj prijatelj hercino branil zagotavljajoč. da nosi na odru batistne hlačice nad kolenom. Mislim, da se ravna po vzgledu modre heroine večina tistih dam, ki jih občuduješ na plesih. Zadel pa ?5 me z odtrganim gumbomi odtrgan ie Se danes in nalašč ga n? nrišiješm. C'!o luknjo je pustil ra seboj! Groza, ro? Arnpal; olt^gal ga mi je sinček, ko me je objel in poljubil na vse zgo.iai z žarom, ki je bil naravnost na-ilen. «Mama-e ca!» je jecljal, ker še ne zna izgovarjati besede mamica in se iffce in strokom» !;ste: •:.?.•:!;.•■*.'»?! glcs-nik», «Tehnični vestmk?, «Vestni!* župe ' Ljubljana I», cVcstnik zagrebške župe», «Sokolič», «Zdravje», in «Vestnik C O S». O poročilih o društvenem delu v telovadnici in na prosvetnem polju, ki stvo-rita poglavje r.asc in iz katerih so zrcali vse ogromno smotreno, res pravo sokol-sko delo društva, izpregovorimo drugič. Društveni gospodar poroča o prirastku inventarja, o popravilih starega in o ■ napravah na Taboru. Na Taboru so se napravile ob straneh vzvišene teraso za gledalce. Godbe ni paviljon smo prestavili na vzhodno stran telovadišča. Na obe strani tega paviljona smo postavili dve manjši tribuni. Ograjo smo spomladi prebarvali, na jesen pa zasadili z živo račjo. Za izpopolnitev razsvetljave smo odstranili žice in položili okrog telovadišča podzemeljski krtbelj. Za odvajanje deževnice smo položili okrog telovadišča koritnice. Prostor med telovadiščem in srednjim vhodom v društvene prostore smo betonirali. Za škropljenje telovadišča smo nabavili gumijasto cevi v dolžini 90 ra. Za okrasitev Tabora ob slavnostnih prilikah smo nabavili 20 novih zastav. K prirastku spada tudi ena velika dvoleatva za popravila in montiranja pri visokih svetilnikih. Tudi telovadni inventar in pa obleke za naraščaj so se znatno pomnožile. Kupnim potom smo pridobili za društveno knjižnico 250 knjig najboljše vsebine. Na predlog zabavnega odseka smo nabavili vse potrebščine za naše prireditve na Taboru (trije paviljoni, okroglo mize. steklenice, vrčki, kozarci). Vsled slabih izkušenj je sklep odbora, da se inventar vobče no izposoja. Inventar orkestra je znatno n.v rastel na instrumentih in notnem matc-rijalu. Kurjava telovadnic in razsvetljava na Taboru so nas stale velike vsote. Izdatki, ki so bili v zvezi s gospodarsko funkcijo, znašajo v preteklem letu 70 tisoč Din. Prihodnje leto bodo ti izdatki znatno manjši, zato moramo pa povečati fond za našo stavbo. Vrednost vsega našega inventarja cenim po današnji vrednosti nad 263.000 Din. Zabavni ali prireditveni odsek je imel letos obilo posla, ker je vodil ne samo društvene prireditve, ampak je tudi sodeloval ob priliki vsesokoiskega zleta pri savezu. Vseh društvenih prireditev je bilo deset. V denarnem pogledu se moramo zaradi splošnega socijalnega položaja med občinstvom in pa vsled visokih državnih in občinskih taks zadovoljiti z manjšimi dohodki. Vendar pa so nam nesle vse prireditve 28.083 Din čistega dobička. Glasom poročila računovodje izkazuje sklepni račun te-le glavne številčne podatke: Račun dohička in izgube izkazuje na čistem prebitku 89.027.01 Din, račun bilance pa čisto končno društveno imovino v znesku 205.036.03 Din. Poleg tega obstoji posebej imovina «društva za zgradbo». Sprejeti proračun za leto 1923. izka-euje 87.620 Din dohodkov in 78.r>50 Din izdatkov. Med izdatke je vštet tudi prispevek za zgradbo, in sicer 50% od prireditev in 20% od društven:h rednih dohodkov. Cisti preračunani dohodek za leto 1923. znaša tedaj 29.070 Din. Vsa poročila so bila soglasno sprejeta. Volitve so se vršile z vzklikom in soglasno. O izidu smo že poročali. Na zaključku je bilo stavljeno od Članstva nekaj vprašanj na odbor. Med temi je bilo glede dr. Ravniharja in gle-do vesti, ki krožijo po Ljubljani, da je prišel sokolski savez v znatne dolgove vsled neprovidnega ravnanja s čehoslo-vaško valuto. Odbor je dobil od občnega zbora naročilo, da to vprašane potom župe razčisti in da pojasnilo članstvu. Glede dr. Ravniharja, saveznesa staroste in člana Sokola I., pa je dobil odbor naročilo, da sporoči savezu nekorektno nastopanje nekaterih bratov, ki so očividno pri ljubljanskih občinskih volitvah v preteklem decembru zlorabili sokolstvo v politične namene. Po uva-ževanju predlogov, kako povišati sklad za. zgradbo sokolskega doma. zaključi starosta soglasni in dobrouspeli občni zbor. Iz življenja in sveta Ce ženska hlače nosi Modne barve Prepirljivo Sokratovo ženo Ksantipo morda «vet poginoma po krivici obre-kuje in zasmehuje. Vendar Fa 'ma to vsaj eno dobro posledico: slabi glas, ki ga je raznesla o njej govorica, ji jo pridobil ncumrljivost in obenem izredno čast, da je postala v širokih krogih občinstva še bolj znana, kakor njen mož, eden največjih mislecev človeštva. Cela vrsta ljudi je namreč, ki imajo o tem slavnem grškem filozofu samo meglene pojme, ali pa še teh ne. zato pa poznajo njegovo grdo babnico Ksan-tipo kot tip hudobne in prepirljive zakonske družice. In tako se je zgodilo, da dandanes vsako erdo in jezično ženo imenujemo kratkomalo po Sokra-tovj ženi KsantijK). Vsekakor pa je zanimiv pojav, da so ravno znameniti možje, kakor uči zgodovina, imeli večinoma Ksantijte za boljše polovice. Angleški pisatelj Hardy se bavi s tem vprašanjem v posebni knjigi in prihaja do nerazveseljivega zaključka, da so bili veliki učenjaki in vojskovodje često doma prave šlaps in da so jih žene strahovale kakor otroke. Vojvoda Marlborough, veliki angleški vojskovodja, se je v mladih letiii !>oročil z dvorno damo kraljice Ane, Saro Jennings, znano krasotico, ki mu je delala naravnost peklenske muke. V nekem pismu, ki ga je poslal iz bojišč v Flaitdriji, razodeva vojvoda sramežljivo svoj strah pred ženo. Ir. ;>ri tem priznava kar odkrito, da, je raje neprestano v bojnem ognju, kaker da vidi svojo ženo. besno Saro. V boju z izvežbanimi vojščaki francoskega kralja Ludovika XIV. je gledal že tolikrat neustrašeno smrti v obraz, kadar pa se samo spomni na svojo hudo ženo, ga že navdajo občutki bojazni in strahu. Slapa prve vrste je bil tudi predsednik Zedinjenih držav, Abraham Lincoln. Tudi on se je poročil v mladih letih, razlikoval j>a se je od svojih sovrstnikov v tem, da je že za časa zaroke slutil usodo, ki se nnt je bližala. O značaju svoje «izvoljenke» je dobil tako čudne vtise, da je iskal svoj spas v begu in je na dan poroke v resnici izginil brez sledu. Poroka je bila nato sicer preložena, nikakor pa ne preklicana. Kajti energična Lincolnova nevesta, gospodična Todd, si je znala pomagati in predsednik Zedinjenih držav je, hočeš nočeš, moral vgrizniti v kislo jabolko in zlezti v zakonski jarem. Da si Lincoln ni popolnoma nié domišljal o svojem zakonskem življenju, dokazuje odgovor, ki ga je dal m'adi hčerki svojega krčmarja na vprašanje, kam se l>elje v tako slavnostni obleki. Rekel je namreč hladnokrvno: «Mislim, da v I*ekel!» In ni se zmotil. Njegov zakon se je razvil namreč v pravo mučeništvo. V vrsto šlap spada tudi ustanovitelj metodistične cerkvene občine, John Wesley. Bil je že na višku slave, ko se je poročil. Toda njegova žena je bila neizmerno ljubosumna in je zasledovala svojega moža po vseh njegovih potih. Odpirala je njegova pisma, j>ri-sluškovala pri vratih njegove študijske sobo, ako je imel koga v posetih in se ga je celo ponovno dejanski lotila. Celih dvajset let je pobožni Wesly v spo-korni vdanosti prenašal težki križ. dokler ni s smrtjo žene ¡ostal zopet svoboden. James Wiitt, izumitelj parnega stroja, sicer ni jtoročil ravno Ksantipe. vendar pa je imela njegova žena čudne manije, ki so ga spravljale često naravnost, v obup. Žena je namreč neprestano pometala, brskala, stikala in čistila. tako da ubogi izumitelj končno ni imel več prostorčka, kjer bi se mogel v mini posvetiti svojim študijam. Zato se je končno umaknil v neko siromašno kamrico v podstrešju, kjer je bil varen vsaj pred metlo in vrči svoje prečis.te zakonske polovice. Dolgo časa se je smatralo le mrtve barve za elegantne. Končno se vrača ženski okus k veselim, živim, tako rekoč glasnim, le ne kričavim barvam. Včasih je vladala v družbi in na ulici enoličnost, poslej zavlada mr.ogoličnost. Čemu bi bila siva. črna ali modra barva najlepša, no ve povedati nihče. ;Toda temnomodra, morska se je na-I ravnost vrinila kot zakon mode. Brez i »temeljenja in logike. Šivilje ponavlja-j jo druga za drugo, da je «decentna, fina, zares elegantna obleka za pomlad le temnomodra». A črna toaleta je v vsaki modi in )x>vsi>d takisto zares krasna in elegantna, kakor tudi siva ali bela. Ta enoliarvnost ima gotovo prednost, da ne oj>ozarja nase in r.e izziva ter je zato možno, isto obleko nositi dalje časa. ker je nihče ne opazi. Toaleta žive boje pa je vidna, marsikdo si jo zapomni in ako jo vidi nekajkrat, že misli, da hodi dama vedno v isti obleki. Dame si pomagajo iz enebarvnosti toalet z raznobarvnimi čepicami in klobuki ali šerpami. In zefirske bluze s kravato obetajo za pomlad večjo pestrost. Turško pisano blago najrazličnejših vzorcev prinese baje na ulico in v družbo mnogo pisane slikovitosti. Kaj je tu možnih kombinacij, presenetljivih efektov in barvnih harmonij! Rožnato progaste bluze z modro kravato, modro progaste z o;>ečno, zeleno progaste s črno kravato itd. Barve so modne vse, treba jih je lo prilagoditi čevljem in pokrival«. Tudi angleško blago prinese mnogo barvitosti. Dame dobe pogum, pokazati svoj značaj in temperament; puščobnost se umakne veselim hojam. Zlasti mladina in otroci se bodo lahko izživeli v primerni pestrosti. Čim svetlejši in pestrejši, tem ljubkejši. Klobuki bodo modni v vseh oblikah zlasti pa rdeči turbani s spredaj kratkim, na straneh dolgim pajčo-larom, ki se zove model a la Turka, dalje ninirhe iz ri|>sa. kroglasti klobuk iz satina de Chine s turškovzorko-vano petljo, liberty-dvorog s krili a la Mercur. crepe de Chine z rožami, cho-ehe z vencem cvetk i. dr. Stesnec sega le od pasu preko bokov: prostor med modrcem okoli prsi in stesnecem ostane svoboden. Kadar je igralec v zadregi Kadar se na odru strelja, ljudje mislijo. da gredo streli na slepo. Temu ¡»a ni vedno tako. Zakaj prod kratkim bi znameniti igralec E s c a n d e pri neki predstavi v pariški Comedie Fran^aisc skoro izgubil oko; pištola, ki jo je v jioteku igre nanj izprožil tovariš, je bila ostro nabasana. Na srečo ga je krogla le na lahko ranila in razen velikega strahu ni bilo resnejših posledic. Nesreče take vrste so redke. Kadar je na odru u izrabljati strelno orožje, so rekviziterji prav posebno na preži. So strelna orožja, ki se sprožijo prehitro, so i>a tudi taka, ki se sploh nočejo sprožiti. V nekem predmestnem gledališču v Parizu si j« imela heroina vzeti življenje s strelom iz revoiverja. Vlekla je za jeziček, a petelin ni udaril. Par mučnih trenutkov, tu pa tam se pojavi smeh. Pseudo-samomorilka je j;a krožila z očmi ter milo prosila, naj ji kdo' pomaga. Rekviziter je to videl, zagra-1 bil za električno žarnico, jo odvil iz | ležišča ter jo s silo treščil ob tla. da se je razletela s tako glasnim pokom kakor da je počilo iz revolverja. Obupani heroini je odleglo, zakaj sedaj je mogla pasti in umreti kakor jc bilo v igri > predpisano. Nekaj sličnega se je dogodilo Sari j Bernhardt med predstavo Toske. Ka-' kor veste. Toska v zadnjem aktu sname s stene razjielo ter ga položi na prsi policijskega trinoga, ki ga je baš umo-! rila z bodalom. Igrala je To«ko r Lv-or.u. V tej sceni se Toska sj>enja na steno, da bi snela razpelo. Tokrat je bilo vse zastonj: skoro je prevrgla kuliso. tako trdno je bilo razpelo z žeblji pribito na kuliso, da ga ni bilo mogoče sneti. Občirvstvo se je začelo zavedati, da se godi nekaj abnormalnega in že so nekateri mislili, da se tragedija izpremeni v smešno komedijo. Sarah je razumela položaj, pustila je križ in z izredno pričujočnostjo duha se je obrnila k truplu izdajalca, rekoč: «Ne. ti nisi vreden, da bi položila križ na tvoje prsi. ta križ usmiljenja!» Nihče ni cfiazil, da so bile besede ekstemporirane, občinstvo pa v... plosk! Ko je pa padlo zagrinjalo... predstavljati si. kako so oštevali tiste, ki so imeli opravka z opremo odra nri tej predstavi! L. d' O. Interes anvn a novinarska afera v Parizu Naš pariški poročevalec nam piše: Pariška politična javnost se te dni razburja nad sporom ki je nasta! med bivšim ministrskim predsednikom Cle-menceauom in znanim pariškim novinarjem Cracvjem. Crucv je Clemeneeaua intervjuval v ameriškem vlaku, preden se je Clemenceau povrnil v Francijo, ter je njegove odgovore po kablu brzojavil svojemu listu v Pariz. Njih publikacija js povzročila precej senzacije. Ko se je pa «Tiger» v Havru izkrcal, je očividno o stvareh razgovora po tal drueega mnenja ter je tajil, da hi se bil intervju s Cruevjem sploh vršil. Take stvari se večkrat dogode in navadno novinar molči, ker ve. da politik postavlja interese svoje stranke nad vso, tudi nad svoje lastne interese. Ali Crucy ni hotel irrati tako smešne uloge ter je bil mnenja, da novinar baš toliko velja kakor ivditik. Clemenceau je politik in žurnalist obenem. Zato je Crucy stvar predložil sindikatu novinarjev, naj o njej raasedi. Podal ie vse dokaze, ki so pričali za njegovo dobro vero in za resničnost njegovih trditev. Sindikat je odločil v njegov prid in zoper «Očeta zmage». Jaz mislim, da sta imela prav Cruey in Udruženje novinarjev. Clemenceau je velik mož. ki smo mu mi dolžni veliko zahvale. Ali zaradi tega se pa on tudi ne sme igrati s stanovsko častjo novinarjevo. Zakaj ni izjavil, da so ga dogodki izza intervjuja prisilili, da je izpremenil s vole mišljenje? To bi bila gola in čista resnica 111 tako j-dmanje bi ga kar nič ne bolelo. Vse bi bilo v redu in novinarskemu uničenju hi ne bilo treba ir.reči obsodbe zoper Clemeneeaua. L. «T O. Prodana tuja Mša Delomržni ljudje ima^o dandanes samo eno deio: belijo si noč in dan glavo, kako bi na čimbolj originalen način prišli na škodo drugih do premoženja. Šele pred kratkim je vzbudilo v Berlinu veliko občudovanje razkritje. J.i sta dva sleparja prodala v Berlinu neko krasno vilo, ki ni bila njihova last in ttv'i nista poznala lastnika. Oba ta dva sleparja pa je z originalnostjo posekal sedaj neki pustolovec, ki se je izdajal za kneza Sa^ieho iz znane starodavne ¡»olj-ke knežjo rodbine. Njemu se je namreč posrečilo, da jc v nekaj dneh neko hišo v Berlinu, na kateri iii bila niti ena opeka njegova last, po vseh predpisanih pravilih prodal kar trikrat in vtaknil v žep mnogo milijonov, ne da bi vedel za to lastnik hiše. Knez Sapieha se je namreč izdajal za pooblaščenca lastnika poslopja in so se mu kupci ponujali kar na debelo. Z vsakim je šel k drugemu notarju, se izkazal s potrebnimi listinami in nato prodal hišo proti takojšnjemu plačilu v znesku enega milijona. Vse je bilo v najlepSem redu. Ko pa je bilo treba najiravjti vpis novega lastnika v zemljiški knjigi, je prišlo nenadoma na dan, da je bil vsak izmed treh kupcev kupec zase in da so vsi trije nasedli izredno rafinirani slepariji. I.o-pov je izvršil v Berlinu in po drugih krajih še razne drugačne goljufijo. V nekem penzionatu je neki lSletni deklici. kateri se je predstavil za graščaka, zmešal tako glavo, da je zbežala skrivoma ž njim od staršev, ki so zahtevali od nje, naj prekine razmerje ž njim. Po dosedanjih poizvedbah se je odpeljal 1 deklico v Varšavo. Ugotovljeno je bilo dalje, da je dozdevni knez Sapieha pod imenom inženir Wey že poprej izvrši! celo vrsto lopovščin v Berlinu in bil ieta 1022. odposlan v neko umobolnico, da ga preiščejo zdravniki, ali je sploh pri [sameti ali ne. Splošno se domneva, da je bil j>oprej navaden poljski kmet. Epizod'ce «Makedonstvujušči». Sofija je zelo zanimivo mesto. Lansko jesen sem dobil dovoljenje, da smem prisostvovati tajni seji makedon-stvujuščih. Na tej seji so izrekli udeleženci štirinajst smrtnih obsodb proti odsotnim «izdajalcem» in političnim nasprotnikom. Po sodbi je krožila nabiralna pol.-!. Doneski za blagajno makedonskegn odbora. Podpisal sem deset frankov — frank po devet levov. «Oprostite!» mi pravi predsednik, —-«izvolite doložiti še štiri franke. Vstopnina znaša po 1 frank za smrtno obsodbo ...» , Onkraj meje. Capitano Prodolini je debil denar 7.1 svojo če;o. Ravno sedi v pisarni in šteje lite, — tok, tok, — njegov poročnik vstopi. Capitano Prodolini hitro pospravi lire v predalček in ga zaklene. «Oprostite, gospod capitano. kaj naj to pomeni? Come? Cornetto, takšno sumničeuje je žaljivo!» To la capitano |>omiri poročnika: «Eeco, fratello, — nič sumr.ičenje, Ie stara izkušnja! Več denarja po tvojem odhodu ne bo, tudi če ga ne spravim!» Ob srebrni poroki. V kmečki koči se je bližala srebrna poroka. «Ali naj za takrat zakol jemo mastne svinjo?», je vprašala žena. «Kaj še.» je zagodrnjal kmet, «kai pa more svinja za to, da sva midva že ¡25 let poročena!» Poštena kuharica. V Georgiji na Ruskem pripoveduj: /*-» o neki stari zamorski kuharici, ki j* bila silno ogorčena, ko so ugotovili, ris, je reka mlada zainorka kradla. «Čudno, čudno,» je. vzkliknila ogorčeno. «jaz ne bi nikdar kradla. Nikd.tr še ni=em vzela nobene stvari razen kak prigrizek ali kako oblačilo ali kako stvar, o kateri sem bila prepričan."-, da je milostiva moja gos;« ne rabi. ali ¡>a kak predmet, o katerem sem menila. da gospod sploh ne bo opazil, ako zmanjka.» X 25 ur v vodi. Iz Amerike poročajo, da sta skušala dva izborna plavalca iz Buenos-Airesa preplavati reko Rio de la Flata, ki je pri izlivu široka kakih 50 kir. Poskus se jima ni posrečil. Prvi plavač, Vito Duir.as, je opešal po 25urnem neprestanem plavanju, drugi, Ljudevit Garra-lendi pa po 23urncm plavanju V vsakem slučaju pa sta oba plavalca dosegla rekord v trajanju neprekinjenega bivanja v vodi. X Dunajski krematerij. Dne 17. t. nt. je poteklo mesec dni, odkar je bil ustanovljen dunajski krematori). Dosedaj sc v njem sežgali 76 trupel in sicer 45 oseb moškega in 31 oseb ženskega spola. Meč temi ¡e bilo 53 katolikov, 8 protestantov, 9 judov in 6 brezkonfesionalcev. obesil name. Ni ga razkošja nad Ijub-kanjem nedolžnih otrok in Ti ne moreš niti slutiti blaženstva. ki ga občutita oče in mati, ko se jima pritiska k licu kakor žametast cvet vrtnice mehko ličece otrokovo in ko iščejo njunih ust otroške ustnice, nežne kakor krilci metuljevi! O prijatelj, kot prijateljica bi Ti želela še sreče! Da bi doživel lilj>, ko bi držal prvič na svojih dlanih pravkar porojeno svoje detece, vse rožnato, čudovito majceno in nežno, da bi sc bal prijeti ga! Takrat bi tudi Ti, kakor je Ivan, drgetal od strmenja nad čudežem, da držiš bitijce, ki je nastalo iz stika Tvoje in ženine duše. Ni ga v vsem človeškem življenju večjega hipa nego jc ta. In karkoli je doživel Ivan od mladosti preko grozot in lejiot na vojni fronti, v svojem ¡>oklicu in v svojem zakonu doslej, se s trenutkom prvega dotika s prvim otrokom ne da niti izdaleka primerjati. Tako pravi on sam in zatrjuje mi, da tako govore vsi njegovi prijatelji-očetje. In to je moj recept za Te, prijatelj. Uidi nesreči smešnega starega samstva in poišči si blaženstvo moža in očeta, ki mu ni para! Pomladiš se. okrepiš, izjasniš. Vzdeduj se na Ivanu! In uve-riš sc, koliko resnice in strahopetne domišl jije .je bilo v Tvojem receptu. Vabim Te, da prihajaš vsako sredo na najine domače večere. Lepa. duhovita družba. In .venec naših mladenk. Najdeš si pravo! Pomorem Ti odkrito, če treba, kruto. Ker želi Ti srečo, ki si je vreden, s prijateljskim pozdravom vedno vdana Dr. škapint Karel Schonîierr: „Ono" (Premiera v mariborskem Narodnem gledališču.) Pretečeno soboto je uprizorilo mariborsko Narodno gledališče Schiinhcrr-jevo najnovejšo dramo: «Ono». Drama, kolikor sc mi je povedalo, v tisku še ni izšla. Za Dunajem in Gradcem jo je spravil na oder v lastni režiji ravnatelj Bratina. ki je delo tudi prevel v slovenščino. Igrala sta ravnatelj Bratina in gospa Bukšekova. Zavedam se popolnoma težkega posla kritika: O esenci življenja, ki je metafizičnega izvora, o teh svetlih srebrnih nitih, nikdar mirujočih, ki vežejo realnost z večnost o: o teh pisati je težko. Oskar Wilde pravi, da mora biti vsaka kritika, če naj doseza svoj namen, neke vrste avtobiografija. Realno vsakdanje življenje je vsota najrazličnejših konven-cijonalnosti, ki so zopet posledica teoretičnih, naučenih dogem. Realno življenje je mehanika, kopija teorije in prakse drugih. Kritika umetnosti, če naj bo resnična, pa zajemlje sv>je elemente globo-keje: zajema tam. kjer privrejo iz več- nosti oni čisti vrelci življenja, kjer je izvor življenja. Tu pa mora hoditi vsak sam zase. ne oziraje so na drugega, na soseda. Tu kreno popotnik z uglajene ceste na samotno življensko stezo, ki je čisto njegova. Schiinherrjevo dramatično moč pozna mariborsko gledališče že iz uprizorjenih dram: «Zemlja» in «Satan v ženski». Tem dvem delom je pridružil ravnatelj R ratina še tretje: «Ono^.. Prav isti problem. ki ga rešuje Schñnherr v «Satanu v ženski», ga rešuje tudi v tem delu. Tudi v drami «Ono» slika Sehfinherr elementarni naravni nasron ženske po materinstvu, b^j in zmago tega materinstva nad mrtvo znanostjo: zmago življen a in ljubezni nad dogmo. Dramatični konflikt v «Onem» pa je jačji in sllrejši ne?o v «Satanu v žensk;», ker podpirajo ta konflikt v cOnem» tudi krepki etični elementi, ko ih «Satan v ženski» nima. V «Satanu v žensk:» povzroča dramatični konflkt na eni strani elementarni nagon ženske, postati mati, na drugi strani telesna šibkost in SDolna slabost moža: v «Onem» pa ravno isti kategorični prirodni imperativ žene in dosledna, železna vola, ne ustvarjati bolnih plodov, na strani moža. «Potnla-dek mora b'ti močan in ne okužen, potem so ljudstvo dviga.» «On», zdravn k, gre tako daleč, da nje, odkar je po empirični metodi z mikroskopom spoznal, da nosi v sebi tuberkule, ne poljubi več. On: «Sedaj veš tudi to». Ona: «Ka'?» On: «Zakaj da te ne smem več polju- biti.» Ona: «Da. sedaj vem tudi to.» V tej dikciji, ki si je v celem delu zvesta, leži silna d namika. Železna doslednost je v psihologiji, kakor tudi v dejanju. Delo je močno vsebinsko, idejno in tehnično. Stil res-n:čno umetniškega dela je vedno adekvatna posoda vsebine. Mogoče je, da leži bistvo umetnosti ravno v tem krepkem zllt;n ide;c z obliko, v tej skladnosti vldne.ra z nevidnim. Sehfinherr doseza v svoj:h delih v veliki potenci to skladnost. Do6eza jo po dikciji in dejanju. Kaj rad se posiiuue sredstva estetične negacije, da s to negacijo po-zitivira in ojači idejo. Vse, kat je odveč, kar ne izžareva iz ideje, kar ne kliče po obliki, dosledno zavrača. To ne velja samo za sceno, ampak tudi za, dejanje. Na to sredstvo sem pokazal že v «Satanu v ženski». Le tri osebe in vedno isto pozorlšče brez vsake izpremembe. Tudi v «Or.em» le 2 osebi in tudi isto pozorišče brez vsake izpremembe. Moderna umetnost, ki prihaja iz im-presiionlstičnega gledanja sveta k eks-presijonističremu vstvaranju, je poglobila nevidno notranje živlenje človeka: zato pa se je lahko odrekla vsemu nepotrebnemu zunanjemu balastu v sceni in v osebah ter tudi v dejanja. To pomeni intenzlficiranje. koncentriran'e ideje. Oba značaja, njega in nje. sta podana v «Onem» z lelezno, skrajno kon-sekvenco. Ona stremi s cel'm svojim materinstvom lo po materinstvu, n ego-va volja pa je usmerjena na to, ne ¡ustvarjati bolnih otrok. On gre v svoji znanstveni doslednosti tako daleč, da odstrani iz njenega telesa že zapl"jcn'i življenje ter porabi za to njeno omedk-vico. v kateri jo narkotizira in izvrši svoj «koristen» posel. Poznavajoč «zvišano in zgoščeno» pohotnost tuberkuloznih. vzame z namenom, da ne bo mogel več ustvarjati, strup. Ko mtt ona pove v zadnjem dejan'u. da je zopet zanosila. hoče protistrup, da zopet stori to, kar je že storil in to «brez pomislck**-Le zato hoče še živeti, da zopet zamori spočeti plod. In vse to dela iz ljubezni do človeštva. Saj pravi v petem činu: «Kar je zdravega, naj živi — in ljubi.» Ni moj namen, kazati na vso pestro lepoto dela. Zato bi trebslo temeljite študije. ki bi «e mogle pečat" r',:»sti tudi s krepko, sočno dinamiko dikcije, ki se krije z idejo. Delo mrgoli izrazitih lepot. Nai le omenim motiv, «materinske pesmi», ko mu ona pave. da dela »avbl-co s čipkami», ko govori z ono. vso ob ema očo ljubeznijo in vero o tem. da ho' «Naše živelo» in «V svet ga pone-sem». naj omenim sliko njene žalosti, ko ¡po odstranitvi ploda pripoveduje njemu, ila prihaja iz parka, kjer spomladi f.e drevje brsti in poganja popje, ona pa ne vidi ne drevja, ne ljudi. Kako lepa jo Učena, ko ona pravi njemu, ko je pade! 'na kolera pred njo in jo objel: «Sedaj si ¡zopet človek». Stilizacija dela je čisto ratura!ističnr_ V soboto smo videli na odru umetnost.. Zdelo se mi je v prvem in drugem činti, loeialisa , «k.« Ka Boj proti min*stru za socialno polit.ko Te dni so radikalski in drugi velckapi-Jalistični listi z velikim zadovoljstvom raznesli vest, da namerava vlada ukiniti več oddelkov ministrstva za socialno politiko, kar da bo prihranilo mnogo stroškov, ker so se vsi ti oddelki izkazali kot čisto nepotrebni. Na katere oddelke se misli, dotično vladno poročilo ni povedalo. Gotovo se da kakor vsak drug urad tudi to ministrstvo skrčiti po številu oddelkov. S tem pa seveda stvarno ni nič prihranjenega, kajti naloge, ki so jih ti oddelki vršili ostanejo in namesto ukinjenega oddelka jih morajo prevzeti drugi. Ne moremo si prav misliti, da bi se moglo ukiniti delovanje države v vprašanja socialnega zavarovanja. Začetne težkoče, na katerih trpi ustrejstvo osigu-ranja zoper bolezni in nezgode prav posebno velevajo, da bi se imela dotična oddelenja zasesti s prvovrstnimi močmi. Ta denar bi bil v vsakem slučaju dobro naložen, kajti šele večietna praksa bo izločila pogreške. Zakonodajna naloga oddelka za socialno osiguranje je ogromna. Saj je jasna stvar, da je zakon o zavarovanju delavcev potreben rciormc, v pripravi pa so tudi načrti zakona o zavarovanju obrtnikov-mojstrov in naredba za izvedbo zavarovanja za slučaj onemoglosti. Na ministrstvo prihajajo v končno rešitev tudi sporni slučaji. Tudi stanovanjskega oddelenja se žal ne more še ukiniti. Dne 1. jan. 1925. prenehajo sicer prisilne mere glede stanovanj, vendar bodo še vedno potrebne upravne oblasti, ki se bodo speciehio ba-vile s stanovanjskim problemom. Ministrstvo je izdalo zakonski načrt o zgradbi malih stanovanj in sploh o ugodnostih za zgradbo novih hiš. Nehigljenska stanovanja v industriji in na kmetih kličejo po odpomoči. Znamenje velike kratkovidnosti je, če bi se ta del specializirane uprave ukinil. Mora! bi se pač prirediti drugi, toda s tem bi se ne prihranilo ničesar. ampak bi zmedo le še povečalo. Podobno Je z invalidskim vprašanjem, ki je pred rešitvijo. Kapitalistični nasprotniki ministrstva za socialno politiko si napram ugovoru, da je to ministrstvo že radi 750 tisoč vojnih žrtev potrebno, pomagajo s tem, da pravijo, da bo pač to delo prepuščeno vojnemu ministrstvu. Kdor le keličkaj pozna posebne težkoče obravnavanja invalidskih vprašanj, oskrbe vojnih sirot, na drugi strani pa tudi mehanizem vojaške uprave, se mora smejati tem predlogom, ki so jih voditslii radikalne stranka že opetovano stavijali demokratom ministrom za socialno politiko. Tudi delo za zaščito dece bo tudi najbolj brezsrčna vlada težko odpravila. Megla bi ga prepustiti drugemu ministrstvu, a s tem nc bi bilo nič prihranjenega, iztrgano bi pa bilo eno krilo socialnega dela iz svoje naravne zveze. Ravno na pelju dečie oskrbe so uspehi ministrstva za socialno politiko največji. Najraje ti pač reakcionarci ukinili oddelek za zaščito delavcev. Nc rečemo, da ie tam vse zlato; nasprotno, strogi krili.':.' smo srednje ali malo sposobnega uradništva in pa ljudi, ki so enostransko pretirani. Toda niti za hip nam ne pride na misel, da ci delavsko pravo ne bilo tako važno, da se ima z njim poseben del državne uorave pečati, da bi se inšpekcije dela kar odpravile in pa da bi se popolnoma odrekli vsaj nadzorstva in glavne regulacije delovnega trga. Čuje se, da se je ukinil oddelek za izseljeni-štvo. ki pa se gotovo v doslednem času v tej ali oni formi zopet pojavi, če ne drugače, pa v večjih izdatkih za Generalni Izseljeniški komlsarliat v Zagrebu. Tudi l ekcija statistike i? brez dvoma potrelna. Dokler trajajo nenormalne prehranjevalne in zlasti prometne razmere, bo potrebna intervenc'h države v preskrbi - ;.ih krajev, ker zato p-arat potreben in se ga ne more vsako leto sproti ustvarjali. Tudi dobrovoljsko vprašanje še obstoji. Popolnitve je potrebno zakonodajno oddelenje, ki mora izdelati vse okvirne zakone za tiste panoge socialne skrbi, ki bedo prepuščene oblastni samoupravi. Kakor rečeno, vse to delo bi se dalo razdrobiti in razkosati ter prideliti drugim ministrstvom zlasti ministrstvu policije in vojnemu ministrstvu. Denimo, da bi bil tam izvrsten moderen aparat, kljub temu bi morali biti vsi socialno misleči krogi proti odpravi ministrstva za socialno pelitiko, kajti že obstoj posebnega ministrstva za odpomoč raznim socialnim nedestatkom Je priznanje države. Da jc odpomoč njena dolžnost, je program za sebe. Nespametno bi bilo zanikati eksistcnco velike socialne bede. Ta beda in iz nje izvirajoče ogorčenje si mnogokrat iščeta duška v oblikah in sredstvih, glede katerih prizadetim pač ni zameriti, če jih ne izbirajo. Navadno gredo ti izrazi nezadovoljstva na račun splošnega gospodarstva v prvi vrsti pa na račun države. Številke bednih so ogromne in tudi s tega stališča država ne more zapirati aii pred njimi. Je res, da je možnost pomoči sorazmerno mala, kajti višje sile, povojna valutna kriza, slabe letine bijejo narod v tako kolosalnih razmerih, da more odpomoč doseči b najskrajnejše pojave bede. Na drugI strani pa vendar ni mogoče reči, da bi bi! uspeh naše skromne socialne skrbi ničev, kajti čioveški rod je potrpežljiv v prenašanju zla in treba mu je pokazat; mnogokrat le dobro voljo in nuditi majhen odstotek tega, kar rabi, pa si pomaga preko krize. Delavski stan in vse kar je z njim v razrednem sorodstvu, je gotovo tako važen, da potrebuje legalnega reprezentanta v vladi. ' ln naj se sodi mnogo bivših ministrov za socialno politiko kakor se hoče, gotovo je, da so premostili radi ali neradi marsikateri socialni prepad in obvarovali državo pred velikimi nesrečami Uvideva-mo, da marsikaj gre presurovo in pre-ckorno, da so bremena znatna, vendar nikakor ne gre da bi milijone bednih od-kazovali na vojnega in policijskega ministra. Za nas je vprašanje obstoja ministrstva za socialno politiko programsko vprašanje. Z lahka se da dokazati, da resnih prihrankov na številu uradništva, ki bi se bavilo z istim vprašanjem po drugih ministrstvih ne bi dosegli če sc ukine socialno ministrstvo. Mi bi mo^li j prisati največ na to, da se ministrstvo; ■za socialno politiko pridrež! rlr.' trstva, za narodno zdravje. Pa tudi to bi bilo šele morda kasneje cr.' rat priporočljivo, kajti danes in v bližnjih letih !r"iia oba ministra, če sta vestna, dela za 24 ur na dan in ne bo propadla država radi njune plače, ki je nižja, nego dohodek srednjega bančnega uradnika. Zdravstvene razmere v Postojni. Javna bolnica v Postojni, ki je bila vsled vojnih razmer precej zapuščena, bo v kratkem zopet postavljena v prejšnje stanje in se bo občinstvo v slučaju bolezni lahko poslužilo domače bolnice. Postojna ima sedaj zopet zdravnike, ki razumejo slovenski. Želeti pa je, da se nastavi tudi v bolnici zdravnik, ki bo strokovnjak v vseh boleznih in ki bo ra-zumel bolnike obeh narodnosti. Zdravstveno okrožje, ki obstoji iz občin Postojna, Bukovje. Koša na» Šmihel. ^t. Peter in Klavina, je izvolilo nov odbor. Za načelnika jo bil izvoljen Josip Dovgan, za namestnika pa Fran Kutin, oba iz Postojne. Dnevna oskrba v postojnski bolnici znaša sedaj 10 lir. žrtve tuberkuloze. Po statističnih podatkih je v zadnjih desetih letih znašala mortaliteta vsled tuberkuloze v Beogradu 31.62%. v Zagrebu 24.09%, v Ljubljani pa 13.32%. Kakor razvidno, je Beograd glede tuberkuloze v najslabšem položaju med mesti Jugoslavije. V zadnjih btih pa se je tudi v Beogradu mnogo storilo za pobijanje tuberkuloze, zlasti r. ustanavljanjem s.ntituberkuloznih dispanzerjev, katerih se je v naši državi ustanovilo doslej 20. Kongres protltuberkulozne lige v Pragi. Letos o binkoštih so bo v Pragi vršil kongres protituberkulozne lige, na katerem bodo o jetiki in njenem pobijanju predavali najznamenitejši češki zdravniki in vsenčiliški profesorji. Delavska krisa v Budimpešti. Bu-dimpjštansko delavstvo, na čelu meta-lurgični delavci, je pred kratkim zahtevalo od svojih delodajalcev zvišanje mezd. Zahtevo so delodajalci odbili. Sedaj so tvornice začele delavce odpuščati, vsled česar je na cesti oko'u 60 tisoč 1'udi. Nameščence od pili čaj o celo krojači, čevljarji in drugi mali obrtn'ki. Vzrok temu je splošno pomanjkanje dela in denarja. Beda berlinskih srednjih slojev. V Berlinu vlada med srednjimi sloji velika beda. Te dni so našli vdovo po zdravniku Hoffmanu poleg njene 341etno hčerke vso sestradano in zmrzlo v stanovanju. Vdova je kmalu izdhnila. hči pa umira. Oba žrtvi sedanjih socialnih razmer, sta žc nad dve leti živeli v velikem pomanjkanj«. Gospodarska vprašanja vestni gledališče moli. Motiti se nismo drznih druj drugega v molitvi. Zato ni bilo po prvem in drugem 5'nu aplavza. Zato pa smo se po tretjem činu zahvalili njemu in njej v tem obilnejši meri. Ne , morem reči, kdaj da sem bolj užival: ali tam. kjer spravi dejanje njega in nlo do ekstaze, ali tam, kjer ie vladala na odru tišina in molk, kričaia pa živ!jen;e in duša. Psihologična dinamika je " bila povsod in vedno silna. Pogrešal nisem na odru ne statistov, ne dekoracij. Bal som se. da bi v četrtem dejanju, ko vpraša on. če ni prišel še n'kdo iz tiskarne in ko nato zazvoni zvonček, da bi kdo ne vstopil. Deanje in idojo sta zlila on in ona v krepko enoto in harmonijo in nam podal ono prepko «Ono», kakor si ga ie Mraislil Schonherr. Scenerija je bila skladna z idejo in le-fa. Tik pred velikim oknom v ozadju Iupai malo sadno drevo, ki je v petem Se.anjn vzcvetelo. Tam zadaj pa pestro P°lje. Pa ne veliko, ampak, kakor izrezano. da je s tem še bolj ojačilo lepoto življenja. Tudi razsvetljava je ojačevala idejo in dejanje. Prevod ravnatelja Bratine je, kolikor sem mogel posneti, zelo dober. Mariborska inteligenca z malimi Izjemami premalo čisla naš najvišji kultur-ni zavod. Kje ste vsi odvetniki, trgovci, kje bančni ravnatelji? Športno prireditev v Goetzovi dvorani «te posetili; na prireditev trpečih gledaliških igralcev pa ste pozabili Zagrebški nogometaši v inozemstvu Gradjanski in Hašk bosta začela svojo letošnjo sezono v inozemstvu. Gradjan-ski odpotuje 13. marca iz Zagreba v Španijo, kjer bo igra! svojo prvo tekmo v Bilbau proti tamošnjim Atletikom, ki so ga pozvali na proslavo svoje 25Iet-nice. Po tej tekmi bo Gradjanski oba velikonočna praznika na turnirju v Parizu, pri katerem bodo sodelovali prvak Francije Red Star, Association Sportire in Real Club iz Madrida. Prvak ZNP. Hašk odide 17. marca na Češkoslovaško. V Pragi bo igral proti DFC„ nato v Brnu proti Moravski Sla-viji. Ker je DFC. najmočnejši nemški klub v Češkoslovaški, bo moral Hašk napeti vse sile. da častno zastopa jugoslovanski nogomet pri tej tekmi. Na svojem povratku igra zopet v Pragi proti Sparti. Hašk pa stoji tudi v pogajanjih za tekme na Dunaju, ko se vrne iz Prage. Najbrž bo Hašk, ki je za začetek marca pozvan tudi v Bud'mpešto, za tekmo z MTK. igral z dunajsko Hakoah in z Wackrom. Tudi Gradjanski je že dalj časa v pogajanjih za tekmo z madžarskim prvakom MTK. Dogovorjena je bilo. da se vrši ta tekma dne 4. marca v Zagrebu. Ker pa so vrši isti dan v Lausanni reprezentančna tekma med Švico in Madžarsko ter igrajo v madžarski reprezentanci štirje igralci MTK., jo Gradjanski odpovedal to tekmo z utemeljitvijo, da hoče nastopiti la proti prvemu moštvu MTK. Ta je pristal na to odgoditev termina in pozval Zagrebčane v Budimpešto. O tem pogajanja še niso končana. Službena objava LNP. V petek dne 2. t. m. se vrši seja posl. odbora ob 20. uri v sobi «Športne zveze». Narodni dom. Tajnik II. Seja upravnega odbora ljubljanske- ga nogometnega podsaveza se d.i- Mednarodne smučarske tekme na Semmaringu Ob krasnem vremenu in izredno ugodnih razmerah so se prošlo nedeljo vršile na Semmeringu mednarodne smučarske skakalne tekme. Od prijavljenih tekmovalcev so sicer izostali grsije iz Češkoslovaške in Italije in tudi Švica nI poslala svojih najboljših moči, vendar pa je kljub temu bila konkurenca prvovrstna. Tekme so dosegle svoj višek v lju-tem boju med ¡zbornima nemškima tekmovalcema ven der Flaniz in dr. Baad-rom, ki sta zasedla prvo in drugo mesto. Odlikoval se ie Dunajčan Mayrin-ger s svojim krasnim stilom v skokih. Tudi znani Scpp Bildstein Je pokazal lepe uspehe s tem, da Je izven kcnku-:n:e postavil dnevni rekord s skokom 44.5 m. — G'avni rezultati so: 1. von der Pla-nitz (Nemčija, klasifikacija 1-557, skoki 38.5, 43.5 in 42.5 m), 2. dr. E"nst Baa-der (Nemčija, 1.739, 38, 42.5, 43.5), 3 Hans Mayringer (Dunaj, 2.411, 32, 37, 38.5), Tekmovalo ie 29 smučarjev. nes cb 20. uri v lokalu Športne zveze. Prosi se polnoštevilr.e udeležbe. Klub kolesarjev in motociklistov «Ilirija•> v Ljubljeni vabi na VI. redni' občni zbor, kateri se vrši v ncdcijo dre II. t. m. ob 9. uri dopoldne v restavraciji Na-! rodnega doma v Ljubljani. Dnevni red: 1.) Poročilo predsedstva, 2.) tajnika, 3.) blagajnika, 4.) preglednikov, 5.) klubo-vega ijospedarja, 6.) volitev cdbora, preglednikov, rediteljev, 7.) slučajnosti. V slučaju nesklepčnosti se vrši občni zbor v smislu § 22 klubovih pravil 1 uro pozneje, kateri je ob vsakem številu članov sklepčen. Samostojni predlogi se morajo 8 dni pred občnim zborom pismeno prijaviti podpredsedniku kluba g. Rado Paternostu, Rimska cesta 2. Pozneje prijavljeni predlogi se ne bodo vpofte-vali. — Odbor. Razumevanje za sport na Češkoslovaškem. Kako važnost polagajo najvišji češkoslovaški krogi na pomen športa za povzdigo morale in fizične kvalitete naroda, se vidi peles mnogobrojnih drugih dejstev tudi iz tega, da je predsednik Masaryk poklonil češkemu hockcyskemu savezu, čigar moštvo je, kakor smo nedavno poročali doseglo v Parizu tako lepe uspehe ter si priborilo pokal Jeana Potina, dragocen pokal. Pri vseh tekmah Cehoslovakov v Parizu so bili prisotni legionarski general Syrovy, člani pariškega poslaništva in pcslaniški tajnik Uhlir. To dokazuje najbolje, da so češkoslovaški merodajni krogi, ako že nič druzega, spoznali vsaj veliki propagandni pomen športa. Kar sc naših razmer tiče, silijo naravnost pikre besede v pero. Našim športnikom sc odreka uporaba državnih jwslopij za treninge, odreka se jim pelovična vožnja po državni železnici in zelo redko kedaj vidimo kakega javnega funkcijonarja pri kaki športni prireditvi. Naša mladina je navezana edinoie na svojo Idealnost — in požrtvovalnost, kolikor ji je to pač mogoče. Upamo, da se te razmere vsaj malo iz-premene. Greh bi bil, ako ne bi vsi z vsemi močmi podpirali idealno stremljenje naše mladine! Maščevalo sc bo to! Rekord v enajstmetrovkah. Vratar Titz dunajskega S. K. West Wien je to sezono od 11 enajstmetrovk obranil devet. Vsekakor lep uspeh. Češkoslovaški nogometni savez (CSFA) šteje 26.61! članov. Nemška nogometna zveza na Češkoslovaškem Stale 7700, madžarska (M. L. Sz.) 2083 in židovska 1654 članov. Ustanovitelj češkoslovaške valute Tc dni na posledicah atentata umrli finančni minister dr. Rašin. ki je bil prvi češkoslovaški finančni minister v prvem dr. Kramarevem kabinetu, je bil ustanovitelj češkoslovaške valute. On je takoj po preobratu začel pripravljati ločitev češkoslovaške valute od takratne avstrijske in jo v februarju 1919. izvedel. Na ?eji češkoslovaške narodne skupščine 25. februarja 1919. jc bil p.edložen zakonski načrt, po katerem naj bi se iz.-vedla ta akcija. Zakon je bil sprejet in ozemlje češkoslovaške se je z« 14 dni hermetično zaprlo, vsak promet z inozemstvom je bil zabraujen. Tekom tega časa so bili žigosani vsi na ozemlju države se nahajajoči bankovci — kakor pozneje pri nas — in označeni tako kot samo: tajni češkoslovaški denar. Prloviea bankovcev se je lastnikom odtegnila in od vlade zadržala. Lastniki so dobili za odtegn.cne bankovce titre češkoslovaškega prisilnega posojila, ki sc jc obrestovalo po 1 %. bilo neprenosljivo in se moglo uporabljati za plačevanje oddaje premoženja. Odslej so imeli le žigosani bankovci v državi plačilno moč. Pozneje -o se ti žigosani bankovci Avstroogrske banko vzeli iz prometa in izmenjali za lastne kronske bankovce. Češkoslovaška je lahko zadovoljna, da je imela takoj po preobratu v finančnem ministrstvu moža s širokim obzorjem, daleko vid nega in energičnega. Dr. Rašin sc je takoj spočetka spoznal v položaju in opravičeno šel s stališča, da je češkoslovaška krona notranje več vredna ne-70 avstrijska in ostalih nasledstvenib držav, ker je tudi Češkoslovaška gospodarsko izmed vseh nasledstvenib držav najmočnejša. Njegova politika je bila — usmerjena na dcflacijo in fundacijo valute. Ker je ostalo zaradi odtegnitve polovice papirnatega denarja iz prometa v obtoku !e 7 in pol milijarde kron. se je kmalu občutilo pomanjkanje bankovcev 'n je moral finančni minister del zadržanih bankovcev zopet pustiti v promet. Dr. Rašin jo trdno vztrajal na tem. da se obtok bankovcev ne pomnoži za račun kreditov državi. Privatne notne banke ni hote! osnovati, temveč vrši izdajanje bankovcev in daje kredite državni bančni urad f.nančnega ministrstva, ki je da-'al le privatne kredite in še te v omejenem obsegu, a nikdar državnih. Obtok bankovcev v državi je znašal največ okoli 11 milijard češkoslovaških kron. a J sedaj ne znaša niti 9 milijard. Država je ' najela tudi posojilo, vplačljivo v zlatu, -rebru in inozemskem papirnatem denarju, ki naj bi tvorilo bazo bodoče valute. Dr. Rašinova politika glede praške borze 'e imela istotako vedno r vidiku zbolj-i šan e valute. Češkoslovaška krona svoje višine, ki jo je imela takoj po preobratu, kljub vsrmn ni mogla vzdržati — kakor tudi valute ostalih nasledstvenih držav ne — in je padla polagoma na 5 santimov v Curihu. Na tej višini se je držala dolgo časa, dokler ni leta 1921. začela naraščati in dosegla. re'o 20 santimov v Curihu. Na tej višini se r,i mogla, vzdržati 'n je oslabela na okoli 16. Češkoslovaška krona ;e po glavni zaslugi dr. Rašina pustila daleč za seboj vse valute nasledstvenih držav, ki jo tudi ne bodo došle menda nikoli. Le naš dinar ima šo največ izgledov, da bo prišel v kolikorioli-ko doglednem času na stopinjo češkoslovaške krone. Važno za trgovino in industrijo Trgovina, kakor industrija ct.i do =eglj tudi pri nas že presenetljive ur' e-hc. Ustanovila se je cela vrsta novih tvrdk vseh strok, ravnotako nam domača industrija že v marsičem nadomešča tuje izdelke ter zamore 2c občutno konkurirati z inozemskimi proizvodi. Še v večjem obsegu so se gospodarsko osamosvojili naši južni kraii. I kakor Vojvodina. Dosra in Srbija, ki j so "vsled vojne utrpele največ škode. Vsled tega se čuti vedno večja potreba seznaniti naše trgovre in industrijce iz južnih krajev z našimi domačimi ter nasprotno naše domače z onimi iz južnih in vzhodnih naših pokrajin. Naše najnovejše gospodarske pridobitve — naši velesejmi — tudi ne odpomorejo vsem potrebam trgovine in industrije, posebno ker se isti vrše samo jo nekaj dni. Ravnotako tudi adresarji in dnvre "odobne publikacije ri«o absolutno in trajno zanesljive, ker se naslovi in oredmet obratovanja pri posameznih firmah pogosto izpreminja ter se ustanavljajo dnevno rova podjetja. Da pa se odpomore tem nedestatkom in omogoči v našem gospodarstvu neomejen razmah, je naša domača anončna in reklamna družba AJoma Company v Ljubljani, že prel letom nričela zbirati obsežen materija! raj-boljših in najzanesljivejših naslovov vseh mogočih strok trgovine, obrti in industrije, ki šteje danes že več deset-tisoč izbranih adres iz vse kraljevine. Na ta način si zamore vsakdo za ma! denar na ban ti v najkrajšem času poljubno število naslovov, s pomočjo katerih lahko takoj stopi v direktno zvezo z interesenti iz vseh delov naše države ter si na ta način p-i bra ni mnogo drugih nepotrebnih izdatkov. V inozemstvu imajo 2r davno po vseh gospodarskih centrih podobne adresne c-isarne. ki vrše cgromr.o delo j posredovalca med prodajalcem in kupcem. Prepričani smo. da bo ta najnovejši [ojav vzbudil med našimi gospodarski mi krogi veliko zanimanje ter tako iz po]»olnij občutno vrzel med ponudnik-' in povpraševalci. TRŽNA POROČILA. Mariborski živinski sciem. Dne 27. februarja so prignali na mariborski živinski sejem 391 komadov: 3 konje, 5 bikov, 171'volov, 209 krav in 3 teleta. Cene so bile sledeče: debeli vol kg žive teže 44 — 51 K, poldebeli 38 — 43 K, plemenski vol 30 — 37, bik zaklan 30 — 35, klavne debele krave 34 — 40, plemenske krave 26 — 34, krave za klo-basarje 20 — 26, molzne krave 28 — 38, breje 28 — 38; mesne cene volovsko I kg 68 K. II. 64 K, meso bikov, krav, le-lic 56 K. telečje 1. 72 K, II. 70 K, svinjsko sveže 120 — 128 K. Zagrebški žitni trg (27. februarja) Postavno baška. odnosno vojvodinska postaja notirajo: pšenica 437.50 — 45?. turščica žolta 245 — 270, umetno posušena 300 — 305, rž 350 — 400, Ječmen za pivovarne 355 — 380, za krmo 305 — 340, oves 290 — 305, fižol pisani 3S0 — 425, beli 389 — 425, moka j pšenična «0» 687.50 -- 700, «2» 662.5*1 — 675, «4» 037.50 — 650, za krmo 221 ' — 250, otrobi drobni 180 — 200. debel ; 225 — 250. Tendenca mirna. - [ = Podružnica Slovenske banke v Mariboru preneha z današnjim dnem poslo-j vati. Njene posle prevzame podružnica Slavonske (prejšnje Union"; banke. = Cbčr.I zbor Celjske posoj:lni:c sevr. ši dne 3. marca ob 18. uri v sejni dvorani Nar. doma. Dnevni red: 1.) Volitev začasnega predsednika obe. zbora. 2.) Sklepanje o ustanovitvi delniške družbe. 3.) Volitev upravnega sveta. 4.) Volitev reviziekega odbora o zvišanju delniške glavnice od 1.000.000 Din na 2.500.00C Din z izdajo 15.000 delnic po 100 Din 6.) Slučajnosti. = Pomanjkanje denarja in krediti v inozemstvu. Iz Zagreba poročajo, da na ši državljani zaradi pomanjkanja denar ja v vedno večji meri najemajo kredite v inozemstvu. Ti krediti ?o kratkodobni, pa je vprašanje, ali se ne bo položaj še poostril, ko pride do vračanja. Zaradi prilagodenja tržišča sedanjim razmeram se je sicer položaj v zadnjem času nekoliko zboljšal. i = Terjatev Zivnostenske banke v Trstu pri propadli tvrdki Hacker in Krau* I znaša 90.523 lir. Zivnostcnska banka, po-idružnica v Trstu, je še vedno edina, ki ¡je službeno prijavila sodišču svojo ter i jatev. i = Uvoz avtomobilov. Ir. Beograda po .rotajo: Generalni direktor carin opozar j a z* razpisom šr. 39 carinarnice, da je v 'smislu odredbe Generalne direkcije carin in finančnega ministrstva uvoz avtomobilov prost ne 5amo po železnicah in parnikih. temveč tudi po priznanih carin-! skih potih. Uvoz avtomobilov se ima vr-jsiti preko carinarnic prvega in drugega razreda, ki so edine pristojne za carini ! renje. I = Zagrebški pomladanski sejem - i gospodarska razstava. Minister za trge-! vino in industrijo je izdal odredbo štev. 3271, po kateri se II. zagrebškemu vzor čnemu sejmu, ki se vrši od 22. aprila do 1. maja 1923 prizna značaj gospodarske razstave. = Insolver.ca Zadružne zveze za Julijsko Krajino v Trstu. Te dni je ustavila «Unione Cooperativa. della Venezia Giul-iia» (Zadružna zveza za Julijsko Krajino) v Trstu plačanja in potom sodišča ponudila svojim upnikom poravnavo z.-30 odst., plačljivih v treh obrokih v treh mesecih. Pasiva znašajo 3 milijone lir. Glavni upniki so istrski, tržaški in furlanski ,-provizacijski konzorciji. = Likvidacija d. d. «Jutiiieio Tricsti-nca v Trstu in prenos poslovanja v Jn-goslavi'o. Iz Trsta poročajo, da d. d. ejutiticio Triestino» likvidira. Likvidatorji poživljajo upnike, da prijavijo svoje terjatve. Družbo je osnoval leta. 1911 neki angleški konzorcij, da na področju bivše Avstro-ogrske razpečava juto. Ker je Trst sedai izgubil svoje zaledje, se je vprašanje likvidacije te družbe stalnr pietresalo. Sedaj po likvidaciji namerava angleški konzorcij prenesti poslov;v nje omenjene družbe na področje Jugo slaviie in se vršijo baje že tozadevna pogajanja. = Trgovinska pogodba med Avstrijo in Madžarsko, ki je bila sklenjena dn-20. februarja 1923. jo ratificirana in sto pi dne 2. marca v veljavo. = Zlata pariteta v Avstriji znaša od 26. februarja do 3. marca 14.400 Ka. = Razdelitev predvojnih dclgov Av-itro-ogrske. Reparacijska komisija v Parizu ,' v Ljubljani. Danes ob pel osmih zvečer v društveni čitalnici Vil. redni občni zbor. Udeležba obvezna! Gg. starešine vljudno vabljeni. — Odbor. s S. K. Ilirija v Ljubljani priredi da-zvečer v veliki dvorani hotela Tivoli družab::i večer z izbranim sporedom: 1. Konične točke. 2. Prvovrsten .hrovnik. 3. Pevski zbori. .Med točkami svira godba Dravske divizije. Začetek ob 8. uri, konec ob 1. uri. Vabljeni so Slani vseh športnih klubov in prijatelji :-;orta.. * Društvo. «Sočo» v Ljubljani razpošilja te dni vsem članom, ki niso še poravnali članarine za leto 1922, izpolnjene položnice. Prizadeti so naprošeni, da ta-::■)] po prejemu položnice plačajo članarino pri najbiižjem poštnem uradu ali pa pri društvenemu blagajniku g. Sfiligoju, Gledališka ulica'7/III. Člani, ki bi ne poravnali svojih zaostankov do konca marin t. I., se jih bo brez nadaljncga črtah. * Podružnica SPD. za kranjskogorski (kraj itr.a svoj redni občni zbor v Kranj-: "cigori dne 11. februarja t. 1. z običajnim vzporedom. * Razpis zdravniških služb. Okrožni r.rad za zavarovanje delnvccv v Ljubljani razpisuje 5 zdravniških služb in sicer 2 službi za splošno medicino pri poslovalnici v Ljubljani, 2 službi za splošno •fisdicino pri poslovalnici v Ptuju ter dužbo zdravnika za splošno medicino s r osebpnu ozirom r.a kirurgijo pri poslovalnici v Mariboru. Interesenti se opozarjajo na razpis v «Uradnem listu»,. * Slovensko zdravniško društvo nam sporoča: Slovensko zdravniško društvo raznania, da preneha s L marcem 1523 ;!csodba s sindikatom zavarovalnih dru-itev. Vršila so se ponovno pogajanja med zastopniki Slovenskega zdravniškega i"aštva v imenu Jugoslovanskega zdravniškega društva in delegati sindikata zavarovalnih društev, ki pa niso dovedla do nikakega zaključka. Slovensko zdrav-r.iško društvo prosi vse gg. kolege, da ¿d nadaljnega obvestila odklnnijo vsako "-reiskavo v svrho zavarovanja. * Koncert v Slov. Bistrici priredi v sn-r.oto 3. marca pevski zbor «Zveze jugoslovanskih železničarjev» iz Ljubljane rod vodstvom pevovedje g. M. Premel- ¿. S pestro izbranim vzporedom bo .iasbo ljubeče občinstvo gotovo jako zadovoljne. Začetek or> pol 8. uri zvečer. * Žensko zdravilišče Dobrna. V uradnem listu štev. 19 z dne 22. t. m. je razpisana v Dobrni pri Celju za sezijo 1323 i .trgovina z malimi predmeti (bazar). * Zagorje ob Savi. V nedeljo 4. t. m. ¿prizori tukajšnje Sokolsko društvo zna-¡~o šaioigro češkega pisatelja dr. Štol-¿>5: «Stari grehi*. Trojica starih grešnikov (br. liladnik, Kolbe in Stepišnik) bo T/praševala vest vsem skritim grešnikom-uledalcem. Začetek predstave, pri kateri .odeluje sekstet Glasbenega društva, ■očno ob 19. uri. Prcdprodaja vstopnic v ¡rgovlni br. VVeinbergerja. * Sadno drevje na mestnih vrtovih. ■Sadjarsko in vrtnarsko društvo priredi rihodnjo soboto v Ljubljani predavanje, a katero so vabljeni člani in prijatelji ' idjarstva in vrtnarstva. Predaval ho ■ •-jdjarski nadzornik M. liumek v dvorar! -.Mladike» ob osmih zvečer «o gojitvi in oskrbovanju sadnega drevja na mestnih vrtovih». * Društvu za zgradbo doma Sckola !■ t br. Mahovič cddal zbirko 184.50 Din, r-bEano ob priliki godovanja nekega čl a-j (■i v družbi pri br. Zupančiču. * tMariborska zastavljalnica v Gospo-' Si ulici 46 razglaša, da se bodo predali M. marca efekti številk od 2S40 do 4-160 ti dragocenosti od štev. 5775 do 79S0, se ne prepišejo ali zamenjajo do 10. marca. Dne 12. in 13. marca pa ostane 2avGd zaprt za strankin promet. *. Gremij irgovcev Te dni bosta izšla *• Trgovskem listu članka «O ugodnost-nem obdačenju izkupila za posekan les> in pa «O prizivih preti odmeri občne pri-dobn ne za leto 1922/23». Gremij trgovcev opozarja vse svoje člane in pa trgovce v Sloveniji na ta dva čianka. — Načelnik. * Dijaški kuh'nji «Domovina» v Ljub-%mi so darovali: Slavenska banka 500. 'Jin, g. Ivan Knez 250 Din, Občina Za-; -orie 250 Din, g. Fran Koilman 100 Din, Kmetslca posojilnica na Vrhniki 250 Din, 2. Peter Kozina 50 Din. V počaščenjc spomina dr. Ivana Tavčarja je daroval i. Fran Arko 200 Din. — Srčna hvala! * Za ena flijaSRa gospofll- 'kron za par čevljev, dajte mi jih za 700 nja dosedaj še ni obogatela, nobena ne V odgovor na napad v «Slov. Narodna, kron. Gotovo bi šla brez čevljev od nje- j obogati in nobena ne bo obogatela. Naše Obča beda in pomanjkanjo., ki tlači osobito državne uradnike z mnogobroj-no družino, sta potisnila nekemu g. urad-n'ku pero v roko, da je napisal v 30. številki Slovenskega Naroda z dne 11. februarja pritožbo proti organizaciji gospodinj. Kjer je pomanjkanje in beda, tam je nezadovoljnost, prepir in jeza. V ezi je napisal g. člankar svoj dopis, kar se pa v jezi napravi, to vobče ni dobro in prav. Tudi g. dopisniku se je zgodilo tako. Jezi se nad dijaškimi gospodinjami, da so predrage in da odirajo s svojimi zahtevami uboge dijake. Zgrešil je pravega krivca svojega slabega položaja in je krivdo zavrnil na nas. Pravi, da je ;e zameriti, če gledamo po malem dobič- ga. Prav tako je s hrano. Kdor r e more zahteve tedaj niso pretirane in prav nič plačati nepretirane cene, ta pač ne mo- ne «d še po odeništvu». Ako hočete zrna re šolati svojega otroka. Je sicer žalost- ¡govati izdatke za svoje otroke, potrkaj-no. toda resnično. te tam. kjer je pravo mesto za to — v N kakor pa ni naša organizacija zato ! Beograd, kjer vam režejo prepičel kruh tukaj, da bi dijaške gospodinje iz svoje- ;za vaše plodonosno delovanje, ali sezite ga žepa zalagale eventualni primanjkljaj j p» samopomoči, kakor učiteijstvo, ki ima za tuje otroke, saj £e svoje komaj : nabranih za svoj konvikt že nad m lijon spravljajo dn kruha. Večina od nas smo kron in ki bo imelo v dogledneni času žene državnih nameščencev, ki nas rav- ! svoj lasten dom za svoje otroke v Ljubno tako težijo sedanje mizerr.e razmere | Ijani. kakor vas. Nas sta beda in pomanjkanje i Ako g. člankar dvomi o utemeljenosti prisilila do tega, da se ukvarjamo z di- ! naših podatkov, naj kar sam poskusi, taki, dobro situiranim ljudem tega ni tre- j Likvidira naj državno službo in se pre-ba. Zato pa nam razsoden človek ne mo- | življa eno leto z dijaki. Koncem leta bo vse kai druzera pričakoval od naše organizacije, mislil je. da so je organizacija izvršila samo zato, da bomo skrbele «kako preskrbeti dijakom dobra in zdrava stanovanja proti primerni, nepretira-ni ceni». Da, zato skrbi naša organizacija, poleg tega pa tudi za zholjšanje našega lastnega položaja, ker ima vsaka organizacija v prvi vrsti ta smoter pred očmi. To nalogo nam je narekovalo naše mi-zerno stanje. Vse organizirane gospodinje gledamo na to. da se cene za prebrano dijakov no pretiravajo, da so stano-vr.na zdrava, da je hrana zadostna. Na-vijalke cen iščite pri neorganiziranih gospodinjah, to zahtevajo po 3000 kron in več na mesec. 2800 K pa ni nikakor pretirana cena - za dobro in ku in po zboljšanju našega gmotnega stan a, nihče nc more od nas zahtevati, da bi se trudile zabadava ali celo v prav gotovo tak milijonar, kakor so dijaške gospodinje, od katerih žive že danes mnoge v bedi in pomanjkanju. Organizacija dijaških gospodinj. atare'. tla 30 bnedl DI*. 3'- pranitaa. ¿9 20 bt;edi .i DI: vaskll« aadal'n'lh 5 bétail t 01*. — Tr-ovaM s«t»»l, io~bro in zadostno hrano niso ti zahtevki pretirani, ako nočejo gospodinje delati prav zastonj, ali celo v lastno škodo. Neupravičeno je mnenjo g. dopisnika, da bi se morale gospodinje ravnati v cenah po dohodkih dijakovega očeta. Na dohodke naše se ne ozira niti trgovec, niti mesar, niti peki itd. Kaj bi rekel čevljar, če bi ena izmed ras. šla k njemu, pa b: mu rekla: Gospod mojster, moji vsebino uredništvo ni odgovorno. t.akr;npga!ioli postranskega zaslužka. No straše su nobe-iirjja matinelne?a de!a; gredo tudi kot n^sac-i opeke in malte, pri sejevulci peski ali Klimo Le ics-ie pontid e p1 d «In teligeut» ni upravo «Jutra». Carinami dcklarant, v svo i stroki popolnoma vc'<*. i^eo mc^ia v L;nbljani ob drugje, pri špediciji ali d.-a gem podjetju. Cent. nonudbe pod «Tokojšen nastop» in upravo «Jutra» 6'J9 Obr&to?o£Ja, C«J7 izkn;eneîa, za vode visoke nape'osti in transfoimatnrs o podaje išče Elektrarna Fala-Marilmr. P I"; a a se potslli, 713 vršč srb'hrvaščine, sloveti-š«':ii.e in nemščino, ki je že potoval po Hrvat-kem in Sr-bili z galanterijo in partu-meri o. Isti dobi 6tanovauje v hi>i, liiti mo a nženjett brez ali največ enim otrokom 1'redn st ima tisti, ki zna kn igovo ls-vo in korespon-den o Ponudbo pol • 1'otn k», poštuoieieiio Ljubljana. Knjigovodja, perfekten bilančnik, z večletno prak-so in v.-eitr;in-ko trnovsko iiobrazbo. išče mt-sia pri velik<-m trgovcem sli industrijski m podjetju. ■onudbe po J «Knjigovod a 707» na upravo «J itra». 708 Enodružinska hlža, lirna, z vrt^n, v predmesti« v Ljubljini, so proJa. Ilopi«. na franjo Trupe, Stef nso-nova ulica št. G v Mariboru. Proda so posestvo obstoječe ic biše, gospodarskih poslopij, okn:-gb» II oralov ujiv in travnikov. pol orala vinograda, 3d ora'o/ godila 1er pašnika. Ponudbe nai se pošliejo Va-lcntinn Mililavc, po.-e-t ifcu v St. 1'avlii ob Pitbuldu — Gorica. e«" Oynalski mednarodni se m est! 18. do 24. marša 1923 Vsfed zmsstlšanih proizvs!^!nlh stroifeov brezkor»kisren€Re po-nudbs v vseh strokah. Pojasnila dajo Dunajski semenj, d. d. Wien V3\ pztafa semnja kakor tudi ofieijelna pisarna za po.usnila v LJUBLJANI: Avstrijski Konzulat, Turjaški trg 4 Xspraian strojnik 11 k majhni lokomobili se sprej-■ mo. Neoženjen ima pridnost, l'onnithe poslati na Fe:d.i Deb Ijaka, — G.tmcljne nad Ljubljana. {¡'JU Trgovski pomočnik, i 30 let ttar, se sprejme v tr-; jrov nn z me-anim bbg- m pri j Albinu 1'cčarju, Imeno, posta 1'oJčetitek. K3J Sčatarskl mojstrr, dolier tre'en in zanesljiv, se sprejme. Nastop takoj. 1'iača pu uogovi ru. Ponudbe B3 upravo «Jutri» pod «Ščeiar Pri c» in polt na dekle išč-m me-ta nataka r i ce. VeSča si m clovenske^M, nem;kig i in italijanskega e-/.ika in rai im< m tudi gospodinjska deli. Grtm tudi na iležvlo. NnS'op takoj. i'i83ri je na upravo «Jutra» pod «Natakarica». 7 > 1 Bukova drva na drobno in na debelo prodaja, dostavlja ista na dom ter žaga drva lesna drit/.ba «Ilirija», l.juMiaua, hialja Petra trg 8. Te efon 220." 681» 6S4 i* V Z Z z z i* »f z z "j \*9 »P a* Z z z p* ** Z z *J »p i* 0f. fifi ** » z d. d. Ljubljani prodaja iz slovenskih premogovnikov in trboveljski premog vseh kakovosti, ▼ celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za doznačo nporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava na debelo inozemski premog in koks vsake vrste ia vsakega izvora terpSno0ca i^čeliosiovaški in angleški koks za livarne in domačo uporabo, kcvaški premog, črni premog in brikete. Naslov: i7 ProsielBl zavod za premo?, d. {Umirila v UuMjani, hHks t-/II Pufrninlca t IIgvees Sada (B^kO- Z z j: ** *< e* t* ** »e M 'o Z K u ft> »> *> hi »> éi- t* »f ** J* *P t* 4f en 4* t* 4P or f( Obratovodja 701 za elektrotehnične centrale, visoke in nizke napetosti, želi premeniti snžlio. l'o-nedbe pud «Obratovodja» na upravo «Jutra» Učeno* 701 za kovaško obrt, 1 i do 15 let starega, zdravega, pošteuegi spre mo Jakm> K^piif, pod kortkt kovai, Nova vas, p l.esce (Gorenjsko). Pogoji p ■ dogovoru. Z aeslüv značaj, w sodni ofi.ijal, prej orožnik, vedno odličnjak, vsestransko tiporaldjiv. žeii upokojencu primerne slažlie (o-krbni>t o, na lzorstvo). 1'i tiudbe na npr. Jutra' pod .Zane-ijiv zmčaj*. Harisoniko, 705 dobro ohranjeno, trit'nsk«, prod m za lndO Din. Ve? se po zfe pri G. Novšaku, Imvcu, La-ko pri Celju. BrezplaSzto se odda solidnemu simca oprem jen i 60tia i liia k< lo-d.ora na de-eli. Klavir na razpolago Vpraša se r.a upr. «Juti 3» pod 11. 3^6;). N&jrafio 2000 K dobi, kdor preskrbi stanovanje, obstoječe ii dveh ali treh sob 8 pr.tikl nami, v l.jubliani. 1'onuJtie niupiavc «Jutra» poJ «Nagrada iOUO». " 71 Prodi 88: Bledu, dvonid 1. Vila na stropua. elektri na razsvetljava, de:oaia s pohištvom in ve ikim vrtom. 2. \ inngradno posestvo v brežiškem okram, 4 orale vino grada 6 iralov gosdt in miv, v najlepši legi s skoro novo bi-o. 3 l^epo metsko posestvo, bliiU Medv< d. nad 70 oralov z> mljf, največ go^da, dobro ohianjeno poslopje z inven tsriem vred. 4 Hiša, mo lerno urejena, pol ure od Ltublpitie, z vrtom in na žel,o tudi s hlevom Vprašanja i od «l'omIad> na upravo «Jutra». 707 Baraka 703 se proda v sobot» 3 t. m ob lit. uri dopoldne draž en m putom na Pridali, sre-lina. Gostilna ali restavra ija, po možnosti z inventarjem kak r tudi mesniia te visme v nsjenr. l)opi-o je poslati na u^rav» «Jutra» p.' i «¿tečna isko ca» uajktsueje do 15. marci t. I- Sodavifiar In pek s 100000 do 1500 0 tr n premoženja se želi priženiti ali v.eti v n^jem KuW go-ren o obrt Cenjene p nedbe poj «Sodavičar» na upr vo - 710 Kupi se parc3la 71 i ■100 n.* za zidavo vile bol." v sredini mesta, ( onudbe uč upravo «Jutra» pod «Parcela». 50.000 Din posojila. bi rabil takoj ni mer.ie% glasero so na šest mesecev, in zahtevo obresti. 1'onudbe pod èifio «Trgovec b08s nft upravo «Jutra» 6 8 mrnrn od 11. do 18. marca 1923. naj obišče vsakdo, ki želi novih trgovskih zvez. Ugodnosti za posetnike: 75 °U popusta pri vidiranju potnih listov, 33 °/0 popusta pri osebnih in brzovlakih češkoslovaških železnic pri potovanju v Prago in nazaj. Lsgit'maciie za ceno a Din 20*— se dobivajo pri češkoslovaškem konzulatu v Ljubljani, Breg št. 8 in oficijelnem zastopstvu, tvrdki ALOMA COMPANY, družba z o. z. LJubljana Beograd . , 'j Kongresni trg 3. Sremska ul. 9