Poltnl urad Calovec 2 — Verlagipostamt Klagenfurl 2
......53'
Izhaja v Celovcu — Erscheimmgsorf Klagenfurl
Posamezni Izvod 1,30 lil., mesečna naročnina 5 Šilingov
P. b. b.
Letnik XIX.
Celovec, petek, 6. november 1964
Štev. 45 (1161)
Visoka in prepričljiva zmaga predsednika Johnsona
Ameriški volivci so se izrekli za politiko miru in napredka
Ameriške volitve, katerih izid je vsa svetovna javnost pričakovala z največjim zanimanjem, so minile brez vsakega presenečenja: dosedanji predsednik Johnson je prepričljivo zmagal nad svojim nasprotnikom Goldvvaterjem in bo v začetku januarja kot 37. ameriški predsednik uradno prevzel posle. Na čelo ameriške politike bo stopil okrepljen z zaupanjem, ki ga je ameriško ljudstvo z veliko večino izreklo njegovi politiki in se s tem odločilo za program miru in splošnega napredka, za program demokratizacije ameriškega življenja in nadaljnjih prizadevanj za zmanjšanje mednarodne napetosti.
Kakor rečeno, (izid volitev nii ip res ©netil. Ameriški in drugi politični opazovalci so bili od vsega začetka prepričani, da republikanci S kandidatom, Ikat je senator Gold-wate.r, sploh nimajo izgleda in da je glede zmage demokratov oziroma nljihovega 'kandidata Johnsona torej odprto le še vprašanje, s kakšno večino bodo zmagali. Ve-
Borci za svobodo
k 20-letnici osvoboditve Avstrije
Avstrijsko odporniško gibanje je imelo pred nedavnim svoj občni zbor, na katerem je zavzelo Stališče tudi do nameravane uradne proslave 20-letnice osvoboditve Avstrije. V posebni resoluciji se je gibanje zahvalilo zvezni vladi za sklep, da bo priredila dostojno proslavo, ter poudarilo potrebo, da se mlada generacija seznani s prispevkom avstrijskih borcev za svobodo v boju proti fašističnemu nasilju. Hkrati je odporniško gibanje ponovilo svojo zahtevo, da je treba vsem tistim, ki so v borbi za svobodo Avstrije žrtvovali svoja	'jenja, postaviti dosojen spomenik.
Posebno odločno so se udeleženci občnega zbora izrekli za prepoved tistih organizacij, katerih dejavnost temelji na nacističnih tradicijah, organizacij, ki poveličujejo Hitlerjevo vojno, protifašistične borce za svobodo pa prikazujejo kot »izdajalce« in »morilce«. Glede take dejavnosti je tudi ustavno sodišče odločilo, da je naperjena proti avstrijski ustavi in kot taka nevarna za državo. Avstrijsko odporniško gibanje — je rečeno v resoluciji — želi dostojno proslavo 20-letnice osvoboditve naše domovine, zato poziva oblasti, da v kratkem času do predvidenih slavnosti onemogočijo nepoučljivim elementom nadaljevanje njihove protiustavne dejavnosti.
čina, 'ki jo je dobil Johnson, pa pomeni največijo zmago kakega predsedniškega kandidata v tem stoletju: 61,3% volivcev se je izreklo za Johnsona in Je 38,7 % glasov je bilo edemih za Gotdvvaterja.
Prav tako prepričljiv uspeh so dosegli ameriški demokrati tudi na volitvah v oba kongresna domova, ki so bile izvedene hkrati s predsedniškimi volitvami. V predstavniški dom (je bilo izvoljenih (po začasnih rezultatih) 278 demokratskih poslancev, medtem ko so republikanci dobili 134 poslancev; med novo izvoljenimi senatorji jih
pripada demokratski stranki 26 in republikanski Stranki 7.
Ameriški volivci so se torej—kakor kaže izid volitev — v polni meri zavedali, kolikšne važnosti Ije pravilna odločitev na volitvah, ne samo za Ameriko in njeno ljudstvo, marveč za vso mednarodno (javnost. To dejstvo poudarjajo v teh dneh širom po sveta, ko izid volitev tolmačijo kot »zmago razumnosti" ter z zadovoljstvom ugotavljajo, da je Amerika ostala zvesta načelom, ki jih ije v ameriško politiko vnesel pokojni 'predsednik K©nnedy, namreč načela notranje demokratizacije in mirnega sožitja v mednarodnih odnosih. K tem načelom se je takoj, ko je bila njegova zmaga zagotovljena, znova priznal tudi predsednik Johnson, ki je dejal, da je bil resnični zmagovalec na volitvah Kennedyjev politični program, za katerega uresničevanje se bo dosledno zavzemal.
Odnosi med Avstrijo in Madžarsko
so stopili v obdobje dobrega sosedstva
Zunanji minister dr. Kreisky je v spremstvu veččlanske delegacije prejšnji teden obiskal Madžarsko, kjer je z madžarskim zunanjim ministrom Petrom podpisal vrsto važnih sporazumov, s katerimi se v odnosih med obema državama začenja novo obdobje dobrega sosedstva in prijateljstva. Predvsem gre za ureditev medsebojnih premoženjskih zahtev in je bilo s tozadevnim sporazumom urejeno, da bo Avstrija plačala globalno vsoto 65 milijonov šilingov, medtem ko odpade na obveznosti Madžarske vsota 87,5 milijona šilingov. Poleg tega so bila ob tej priložnosti urejena tudi vprašanja markacije avslrijsko-madžar-ske meje in skupnega raziskovanja dogodkov na telj meji.
Obisk avstrijske vladne delegacije v Budimpešti pa ne pomeni te ureditve nekaterih konkretnih vprašanj, marveč predstavlja začetek povsem novega obdobja v medsebojnih odnosih. Že dejstvo, da je bil minister dr. Kreis!ky prvi avstrijski zunanji mi-
Francoski predsednik de Gaulle
spet povzroča skrbi svojim zaveznikom
Politika, ki jo zaStopa stari francoski predsednik de Gaulle, je polna presenečenj — ne samo za široko mednarodno javnost, marveč tudi in lahko bi rekli predvsem za liste, ki se smatrajo za njegove zaveznike. V letih, odkar obstoja Atlantski pafkt in odkar deluje Evropska gospodarska skupnost, je de Gaulle že večkrat poskrbel, da niti njegovi najožlji prijatelji niso več bili na jasnem, kam meri njegova politika. Da pripravlja de Gauilte novo »presenečenje", pa je postalo očitno v zadnjih dneh, ko so v Parizu povsem odkrito postavili vprašanje, ali bo Francija zapustila EGS in NATO?
Nova britanska vlada
je objavila svoj program
Angleška ‘kraljica Elizabeta II. je v torek otvorLla delovno sezono na volitvah prejšnjega meseca izvoljenega britanskega parlamenta, kateremu je bil predložen tudi program nove britanske vlade pod vodstvom Harolda Wilsona. Na podlagi tega programa se bo laburistična vlada prizadevala za zopetno podržavljenje kovinske industrije, katero je reprivatizirala konservativna vlada v 13 letih svojega vladanja. Pod državno kontrolo bodo prišla tudi gradbena zemljišča, medtem ko na davčnem področju napovedujejo določene reforme, ki bodo prizadele zlasti visoke dobičke in »nezaslužene dohodke«. Na zunanjepolitičnem področju se hoče nova vlada zavzemati za nadaljnje zmanjšanje mednarodne napetosti.
Morda so ugibanja o takem koraku trenutno še preuranjena, vendar je dejstvo, da de Gaulle nikakor ni navdušen za kakršnokoli zavezništvo, v katerem Amerika očitno igra vodilno vlogo. To pa v določeni meri velja talko za Atlantski pakt kakor tudi v Evropski gospodarski Skupnosti, čeprav v zadnjem primeru več ali manj le posredno, preko drugih zaveznikov, ki jih hoče Washingtan navezati nase is svojim načrtom o multilateralni atomski sili. Ravno ta načrt pa je bili glavni vzrok, da je de Gaulle krenil po lastni poti, ko je Francijo Vključil med atomske sile In iz NATO umaknil del francoskih čet, češ za lastno obrambo bomo sami najbolje poskrbeli. Ne nazadnje je na njegove odločitve vplivala tudi sprememba v Zahodni Nemčiji, ko je njegovega prijatelja Adenauerja zamenjal Erhard, ki vidi možnosti za združeno Evropo le v atlantskem zavezništvu z Ameriko, medtem ko bi de Gaulle hotel združevali Evropo brez Amerike.
Politični opazovalci menijo, da bo odločitev o nadaljnji usmeritvi Francije padla na prihodnji tiskovni konferenci predsednika de Gaulla, predvideni za mesec januar alt pa še za fo leto. V zahodnih krogih pričakujejo to odločitev z veliko za-skrb lij ©nosijo in opozarjajo na aktivnost, ki jo je pokazal de Gaulle v zadnjem času in ki nikakor ni bila po načrtih atlantskega zavezništva.
nisfer, ki je po petindvajsetih letih obiskal Madžarsko, dovolj jasno govori o pomenu tega obiska. Temu primerno so bili predstavniki Avstrije tudi sprejeti tako s strani madžarske vlade kakor tudi s strani madžarskega prebivalstva. Predvsem pa je temu obisku posvetil veliko pozornost tisk obeh držav.
Po (podpisu omenjenih sporazumov sta zunanja ministra obeh držav naglasila stvarno in prijateljsko vzdušje, ki je prevladovalo med pogajanji ter 'izrazila prepričanje, da so bili s lem ustvoifjeni pogoji za nadaljnje sporazumno reševanje skupnih problemov. Madžarski zunanji minister Peter je izjavil, da nalaga sosedstvo veliko odgovornost, s tem pa tudi mnoge naloge, katerih rešitev ni važna le za obe državi, marveč bo uspešno vplivala tudi na mednarodne odnose. Minister dr. Kreisky pa je poudaril, da je obisk v Budimpešti odprl novo obdobje odnosov o interesu ljudi, ki žive v obeh državah, kajti ustvarjeni so bili pogoji, ki bodo v prihodnjih tednih in mesecih omogočili pogajanja o nadaljnjih medsebojnih sporazumih.
Med obiskom avstrijske vladne delegacije v Budimpešti so bila pogajanja o raznih vprašanjih, ki se nanašajo na obe državi: o povišanju diplomatskih predstavništev in ustanovitvi konzulatov, o razširitvi blagovne izmenjave, ustanovitvi avstrijskega kulturnega instituta v Budimpešti, o sodelovanju obeh držav v pravnih, gospodarskih, socialnih in kulturnih vprašanjih ter o olajšanju potniškega prometa in carinskih predpisov med obema državama. Poleg tega pa je imel minister dr. Kreislky razgovore tudi s predsednikom madžarske vlade Kadarjem.
Mednarodna solidarnost
ob poplavah v Jugoslaviji
Kakor lani ob katastrofalnem potresu v Skopju, talko se je tudi ob letošnjih poplavah v Jugoslaviji pdkozala razveseljiva mednarodna solidarnost: ne le vsi jugoslovanski narodi, marveč široka svetovna javnost je stopila v akcijo in uvedla kampanjo za pomoč težko prizadetemu prebivalstvu. Lani je bilo geslo te mednarodne solidarnosti Skopje — letos je Zagreb tisti, ki je v svoji nesreči deležen splošne podpore; v enem in drugem primeru se je manifestirala bratska povezanost narodov ne glede na jezik ali politične meje.
Čim je prodrla v svei vest o katastrofalni poplavi v Zagrebu in drugih predelih Jugoslavije, so razne mednarodne humanitarne organizacije z Rdečim križem na čelu pozvale javnost na pomoč. Med prvimi, ki so se odzvali temu klicu, je bil avstrijski Rdeči križ, kateri je takoj odposlal v Zagreb svoje prve pošiljke. Sledile so mnoge druge države in v zadnjih dneh so prihajale v Zagreb pošiljke najrazličnejšega materiala iz vseh delov sveta.
Škodo, ki so jo poplave povzročile v Zagrebu, cenijo na 108 milijard dinarjev. Poplavljenih je bilo 45.000 stanovanj, 10.000 pa jih je bilo popolnoma uničenih ter je vsled tega zgubilo streho okoli 150.000 ljudi. Poleg tega je bilo uničenih 23 šol in 121 podjetij. Škoda na stanovanjih znaša 67 milijard, na komunalnih objektih 13 milijard, v gospodarstvu pa 24 milijard dinarjev, vendar pri lem še niso vštete izgube, ki so nastale zaradi nenormalnih pogojev proizvodnje. Velika pa je tudi škoda, ki so jo poplave povzročite v drugih predelih države: v Istri jo cenijo na več kol tri milijarde in v okraju Varaždin na poldrugo milijardo dinarjev.
Težko prizadete kraje je obiskal tudi predsednik SFRJ maršal Tito z drugimi visokimi predstavniki, medtem ko je zvezna vlada dala visoke vsote na razpolago za prvo pomoč.
Gradiščanski Hrvati
pri kanclerju dr. Klausu
Pred nedavnim je obiskala delegacija gradiščanskih Hrvatov zveznega kanclerja dr. Klausa, katerega je seznanila s položajem hrvaške narodne manjšine na Gradiščanskem ter mu obrazložila zahteve, ki jih imajo gradiščanski Hrvati do Avstrije v zvezi z zagotovitvijo pravic in enakopravnosti v smislu določil člena 7 državne pogodbe. Kancler dr. Klaus se je — kakor poroča dnevni tisk — zelo zanimal za življenje In delo hrvaških organizacij ter je obljubil, da bo podpiral njihove želje. Ob tej priložnosti je kancler izrazil prepričanje, da je koristno za Avstrijo, če vlada podpira narodne skupine.
Zunanji minister dr. Kreisky
obiskal Klub slovenskih študentov na Dunaju
V torek prejšnjega tedna je Klub slovenskih študentov na Dunaju obiskal zunanji minister dr. K r e i s k y, ki je članom kluba predaval o problemih avstrijske zunanje politike. Uvodoma je ugotovil, da sta neodvisnost in samostojnost Avstrije med glavnimi vprašanji avstrijske zunanje politike, katera je bolj komplicirana kot v drugih nevtralnih državah Evrope. Ko je govoril o problemih in težkočah gospodarske integracije (ki je za Avstrijo zunanjepolitični problem „sui generis"), je dr. Kreisky naglasil, da nalaga nevtralnost Avstriji posebne naloge. Gospodarska integracija Avstrije odvisi samo od tega, kar Avstrija zmore, ne pa od tega, kar hoče, kajti Avstrija se nikdar ne sme odpovedati osnovnim pogojem in bistvenim značilnostim nevtralnosti in neodvisnosti.
Nadalje je minister dr. Kreisky govoril o južnotirolskem vprašnaju, „kl je tudi eno izmed načelnih vprašanj avstrijske zunanje politike". Podal je kratek pregled avstrijskih odnosov do ostalih sosednih držav in poudaril, da si more Avstrija pridobiti mednarodni ugled samo z jasno in neoporečno zunanjo politiko.
Po predavanju je minister odgovarjal na posamezna vprašanja članov kluba in v zvezi z manjšinskim vprašanjem na Koroškem ugotovil, da so nekatera vprašanja sicer še nerešena, vendar je Avstrija pripravljena vsa ta vprašanja rešiti v sodelovanju s slovensko narodno skupino na Koroškem, kajti »pravična ureditev monjšinskega vprašanja prispeva k mednarodnemu ugledu Avstrije".

V sredo minulega tedna se je v parlamentu pričela razprava o državnem proračunu za leto 1965. Osnutek proračuna, ki ga je vlada predložila parlamentu, predvideva v rednem proračunu 63,8 milijarde šilingov dohodkov in izdatkov, v izrednem proračunu pa 3 milijarde šilingov nepokritih izdatkov, za katere vlada predlaga, da bi jih pokrila s kreditnimi operacijami. Po osnutku bo obseg pri-hodnjeletnega državnega proračuna narasel za 11 °/o, primanjkljaj v njem pa se bo zmanjšal za 874 milijonov šilingov. 2,8 milijarde šilingov izrednega proračuna bo šlo za odplačilo državnih dolgov in obresti za te dolgove.
Glavna značilnost državnega proračuna za leto 1965 ni le njegov povečan obseg in zmanjšan primanjkljaj, marveč tudi povečanje njegovih dohodkov za 13 °/o. Ker osnutek ne predvideva zvišanja davkov, je zanimivo najprej pogledati, po kakšni poti misli vlada oz. njen finančni minister priti do večjih dohodkov države. Po mnenju finančnega ministra lahko pričakujemo v prihodnjem letu ugoden gospodarski razvoj. Avstrija prehaja v fazo visoke konjunkture, ki je zajela večino indu-
Podoba državnega proračuna 1965
strijskih dežel in ki je baje za nekaj let zagotovljena. Letni porast vrednosti industrijske proizvodnje se suče okoli 8 °/o in surovi socialni produkt je v stalnem naraščanju. Leta 1962 je narasel za 1,5 °/o, lani za 4,4 °/o, letos pa bo predvidoma narasel za 6 °/o. Finančni minister tudi računa, da bo socialni produkt še naprej naraščal in da bo prihodnje leto narasel za okroglo 5 °/o.
Da se morajo v takem razvoju tudi dohodki javne roke, to je države, zveznih dežel in občin povečati, se razume samo po sebi. Tvorci proračuna predvidevajo, da bo imela država po glavnih treh vejah svojih dohodkov precej večje dohodke kot lani in letos. Dohodki iz davkov in dajatev bodo po njihovih računih narasli za 20 °/o na 37 milijard, dohodki državnih podjetij pa za 5 °/o na 22 milijard šilingov. Preostalih 4,8 milijarde šilingov dohodkov bo prinesel fond otroških in družinskih doklad, ki pa jih bo država v celoti spet izdala za iste namene.
Od svojih skupnih dohodkov bo država prihodnje leto po osnutku proračuna izdala blizu 3 milijarde za pokritje primanjkljaja zveznih železnic in pošte — katerih dohodki pa bodo narasli za 1 milijardo na 14,7 milijarde šilingov — in 19,7 milijarde za obvezne prispevke zveznim deželam in občinam. S tem bodo dohodki teh v prihodnjem letu narasli za 23 °/o. Na brutoinvesticije državne uprave bo odpadlo skupno 4 milijarde, na personalne in stvarne izdatke državne uprave pa 6,68 milijarde šilingov. Personalni izdatki bodo — v glavnem zaradi namestitve 5000 novih uslužbencev — narasli za 8,9 °lo, stvarni izdatki pa za 12,2 °/o. Orožništvo, policija in pošta bodo dobili 600 novih avtomobilov ter nekaj novih motornih ladij in letal za policijo in reševalno službo.
Tudi na področju kulturne, agrarne in socialne politike ter politike splošnega gospodarskega pospeševanja je novi proračun širo-kogrudnejši od lanskega in letošnjega. Na prvem mestu stojijo z 9,7 milijarde šilingov socialni izdatki, od katerih bo šlo 5,15 milijarde v prid pokojninskega zavarovanja. Na drugem mestu stojijo s 5,2 milijarde šilingov šolstvo, kultura in umetnost. Največjo pozornost posveča proračun visokim šolam, za katere ima z 993 milijoni predvidenih za 260 milijonov šilingov več sredstev kot letos. Za srednje in višje šole ter učiteljišča bo stalo prihodnje leto 185 milijonov šilingov več na razpolago.
Za pocenitev osnovnih živil in kmetijske proizvodnje je predvidenih 2,9 milijarde Šilingov, za kmetijstvo in gozdarstvo skupno z »zelenim načrtom* pa 1,9 milijarde šilingov. Sredstva »zelenega načrta* so povišana za 130 na 680 milijonov, sredstva za kmetijske vodogradnje pa za 68 na 268 milijonov šilingov, medtem ko se bo obseg AIK povečal za 100 na 800 milijonov šilingov.
Za gradnjo cest in avtocest bo v prihodnjem letu na razpolago 3,2, za druge državne gradnje pa 0,8 milijarde šilingov. Pri tem bodo imele avtoceste za 270 milijonov šilingov več sredstev kot letos. Če ob vsem tem še upoštevamo, da znaša prihodnjeletni proračun za deželno obrambo le 2,8 milijarde šilingov, potem vidimo, da je ta proračun res v marsičem »dober proračun*, kakor ga je pred parlamentom v imenu vlade imenoval njen finančni minister.
Zaradi trmoglavosti na avstrijski strani:
Pogajanja o avstrijsko-jugoslovanski trgovini prekinjena
Kakor smo poročali, so se 19. oktobra na Dunaju pričela pogajanja o avstrijski blagovni menjavi, pri čemer je šlo zlasti za realizacijo jugoslovanske želje po dalekosežni liberalizaciji te menjave in za popolno upoštevanje pravil GATT pri njej. Že takrat smo zapi-
Več denarja za gradnjo vodovodov
Vladni stranlki sta predložili parlamentu osnutek zakona, ki naj omogoči, da bo v prihodnjem letu iza gradnjo vodovodov in kanalizacijskega omrežja v zveznem proračunu na razpolago 300 milijonov šilingov. Doslej je imela vlada v te namene na razpolago le 100 milijonov šilingov.
V svojem osnutku zahtevata vladni stranki, da je treba iz fondov za obnovo stanovanjskih poslopij in iz fonda za stanovanja in naselja pri socialnem ministrstvu odvesti 10 °/o njihovih dohodkov v fond za gospodarstvo z vodo. Na ta način hoče vlada v prihodnje pospešiti gradnjo vodovodov in kanalizacijskega omrežja v novih naseljih in po občinah, ki zaradi svoje revnosti same niso v stanju, da bi zgradile potrebne vodovode.
Takih občin pa je ravno na Južnem Koroškem še vedno cela vrsta. Stvar njihovega prebivalstva in njihovih odborov je sedaj, da se pobrigajo za čim prejšnjo gradnjo vodovodov in za prispevke iz omenjenih sredstev.
šali, da Avstrija taki sprostitvi blagovne menjave z Jugoslavijo ni preveč naklonjena, kar je spričo tega, da se drugače zelo intenzivno trudi, da bi povečala obtok blagovne menjave z vsemi državami, nerazumljivo.
Naše mnenje, ki smo ga zapisali po poznanju ozkih gledišč krogov v našem trgovinskem ministrstvu, je bilo pravilno. Avstrijska delegacija se je deset dni branila upoštevati jugoslovansko željo in jo je kategorično odklanjala, vsled česar je v sredo zvečer minulega tedna jugoslovanska delegacija zapustila pogajanja in izjavila, da jih je pripravljena šele nadaljevati, ko bo avstrijska delegacija pripravljena, da odstopi od diskriminacije uvoza iz Jugoslavije.
V danih pogojih je zadržanje avstrijske delegacije na teh pogajanjih v resnici edinstveno. V svojem težavnem stremljenju, da bi našla pot v večjo Evropo in da bi aktivirala svojo trgovino z vsemi državami, ki z njo trgovati hočejo, je Avstrija po krivdi svoje delegacije na teh pogajanjih prišla v nemogoč položaj zaviralca razširitve in poenostavitve blagovne menjave. Kakor sedaj izgleda, ni pripravljena pristati v trgovini z Jugoslavijo na pogoje, pod katerimi trguje Jugoslavija z vsemi deželami OECD, katerih članica je tudi Avstrija, vključno Zahodne Nemčije in katere je celo odobril GATT. Tako zadržanje avstrijske delegacije je v resnici slaba vizitka za njena zunanjetrgovinska prizadevanja, kakor je to pred kratkim zapisal ugledni dunajski list »Die Presse«, ki je v svojam komentarju na to zadržanje krogom v avstrijskem trgovinskem ministrstvu zelo resno priporočal nekoliko več multilateralne miselnosti.
Petrokemična industrija na Južnem Koroškem
Pred kratkim je v koroškem deželnem zboru namestnik deželnega glavarja Hans Sima načel vprašanje nadaljnje industrializacije Južne Koroške, ki je gospodarsko nerazvito področje dežele. V svojem govoru, ki ga je imel, ko je deželnemu zboru tolmačil proračun za leto 1965, se je zavzel za to, da bi Avstrijska uprava mineralnih olj, ki je podržavljeno podjetje, ustanovile in razvila na Južnem Koroškem petrokemično industrijo, to je industrijo, za katero so črni in rjavi premog ter mineralno olje glavne surovine. To pobudo je dal spričo namena Avstrijske uprave mineralnih olj, da bi od Jadrana na Dunaj zgradila daljnovod za mineralna olja, ki naj bi tekel tudi skozi Južno Koroško.
Avstrijska uprava mineralnih olj je sredi minulega tedna obvestila namestnika deželnega glavarja Simo, da se je oprijela njegove pobude in vzela njeno realizacijo v razpravo.
Koroški Slovenci pozdravljamo to pobudo, kakor jo pozdravlja vse južnokoroško prebivalstvo. Že večkrat smo opozorili na probleme številnih občin širom Podjune, Roža, Gur in pri Zilji, ki jih le-te same ob dosedanji pomoči zvezne in deželne vlade ne morejo rešiti, ker jim manjka industrije, ki bi krepila njihovo gospodarsko moč. Želimo le, da bi pobuda padla res na plodna tla in da bi prišlo čim prej do njenega uresničenja. Želimo tudi, da bi tej pobudi sledile še podobne druge, kajti zgolj z modernizacijo cestnega omrežja in z novo železnico med Pliberkom in St. Pavlom gospodarska zaostalost in nerazvitost Južne Koroške še nikakor nista odpravljeni.
Uspešen izvoz barvastih kovin v Sloveniji
Izvoz slovenske industrije barvastih kovin, 'ki jo predstavljajo rudniki svinca v Mežici, ■rudnik živega srebra v Idriji, Cinkarna v Celju, tovarna glinice in aluminija v Kidričevem, tovarna »Impol« v Slovenski Bistrici, Mariborska livarna in nekatera manjša podjetja, se je letos ugodno razvijal.
Rudniki Mežica so letos že izvozili blaga v vrednosti 2,731 milijona dolarjev, do konca leta pa bodo izvozili blaga v vrednosti 3,860 milijona dolarjev, kar bo za 41,7 °/o več, kot so rudniki v Mežici predvideli. Lani je izvoz teh rudnikov dosegel vrednost 2,350
Avstrijski Rdeči križ pomaga Zagrebu
Med prve inozemske ustanove, ki so nudile pomoč zaradi velikih poplav težko preizkušenemu prebivalstvu hrvaškega glavnega mesta Zagreba, se je uvrstil avstrijski Rdeči križ. V noči od srede na četrtek prejšnjega tedna je prispela v Zagreb kolona avtomobilov avstrijskega Rdečega križa in Izročila upravi mesta 400 postelj, 2000 odej, 3000 jedilnih priborov, 450 kg vate in 3000 kg različnih zdravil. Liga Rdečega križa v Ženevi je pozvala vse svoje organizacije, da podobno pomagajo težko preizkušenemu mestu.
milijona dolarjev. Trenutno izvaža rudnik 50 °/o svoje proizvodnje.
Rudnik živega srebra Idrija je letos v prvih devetih mesecih z izvozom v vrednosti 2,260 milijona dolarjev že presegel letošnjo izvozno obveznost, ki je bila določena z 2,2 milijona dolarjev, po predvidevanjih bo do ikonca leta izvozil blaga za okroglo 3 milijone dolarjev, računajo pa, da bo v prihodnjem letu njegov izvoz narasel za nadaljnjih 6 °/o. S svojim izvozom je rudnik živega srebra Idrija visciko aktiven, saj je letos njegov uvoz predstavljal le vrednost 300.000 dolarjev.
Cinkarna Celje je v letošnjih osmih mesecih izvozila za 3,449 milijona dolarjev metalurških in kemičnih proizvodov, medtem ko znaša njen celoletni plan izvoza 3,6 milijona dolarjev. Ker je Cinkarna že v oktobru realizirala svoj plan celoletnega izvoza, bo do konca leta svoj izvoz stopnjevala na okroglo 4,35 milijona dolarjev.
Tovarna glinice in aluminija v Kidričevem je morala zaradi redukcij električne energije letos svojo produkcijo zmanjšati, kar povzroča tudi motnje v tovarni »Impol« v Slovenski Bistrici. Navzlic temu tovarna »Impol« računa, da bo letos lahko izvozila blaga v vrednosti 4 milijonov dolarjev, kar bo za 20 %> več, kot je bilo predvideno. Tovarna tudi računa, da bo lahko obdržala prihodnjeletni izvoz na letošnji višini. Svoje izvozne obveznosti bo izpolnila tudi mariborska »Livarna«. Cetprav je v izvozu za planom zaostajala za 7 »/o, meni, da bo lahko izvozila blaga v vrednosti 1,145 milijona dolarjev.
>osiRQKea)svecu
WASHINGTON. — Ameriški proračun za letošnje leto znaša 97,2 milijarde dolarjev, kar je za 700 milijonov dolarjev manj, kot je bilo predvideno. Kljub manjšemu proračunu pa se je primanjkljaj še povečal in znaša zdaj že 5,7 milijarde dolarjev. Predsednik Johnson je dal tudi že smernice za proračun za finančno leto 1966, ki ne bi smel bili večji od letošnjega. Vendar pa so strokovnjaki mnenja, da prihodnji proračun ne bo mogel bili manjši kot 100 milijard dolarjev.
BRUSELJ. — V kratkem pričakujejo pogajanja o zahtevi Španije, da bi bila sprejeta kot pridružena ali celo enakopravna članica EGS. Ko je Španija pred dvemi leti izrazila svojo željo, sta se Francija in Zahodna Nemčija izrekli za pridružitev in kasnejše članstvo Španije, medtem ko Italija, Nizozemska in Belgija vztrajajo na tem, da pride za Španijo v poštev le trgovinski sporazum.
LONDON. — Novi britanski zunanji minister je s svojega obiska v Ameriki prinesel predsedniku britanske vlade Wilsonu povabilo ameriškega predsednika Johnsona na obisk Ameriki. V londonskih vladnih krogih napovedujejo, da bo Wilson obiskal Washingion prve dni decembra ali sredi januarja prihodnjega leta.
PARIZ. — Belgijski zunanji minister Paul Henri Spaak je imel med svojim nedavnim obiskom v Parizu razgovore s predsednikom de Gaullom, predsednikom francoske vlade Pompidoujem in zunanjim ministrom de Murvillom. Po razgovorih je izjovil, „da stvari v zvezi Evrope ne gredo najbolje”, vendar je izrazil upanje, da bodo našli rešitve za aktualne probleme Zahodne Evrope.
HANNOVER. — Sodišče v Hannovru je obsodilo štiri bivše esesovce in gestapovce na prisilno delo od 2 do 5 let. Nacistični zločinci MOller, Schaub, Fuhrmann in Schmidt so bili obtoženi zločinov med drugo svetovno vojno na Poljskem. Obravnavo proti glavnemu obtožencu Richardu Nitschkeju, bivšemu šefu gestapa v oblasti Wlodava, so odložili.
TOKIO. — Okoli 4000 japonskih študentov je demonstriralo proti obisku ameriških jedrskih podmornic v japonskih pristaniščih. Policija je aretirala 6 voditeljev študentskih organizacij, nakar je prišlo do spopada med demonstranti in policijo.
BEOGRAD. — V kratkem bo obiskal Jugoslavijo ameriški senator in predsednik zunanjepolitičnega odbora senata J. Wil!iam Fulbrighf, ki bo prisostvoval podpisu sporazuma o kulturni izmenjavi med Ameriko in Jugoslavijo. Podpisovanja se bo udeležil tudi R. Ty!er, pomočnik ameriškega državnega sekretarja za zunanje zadeve.
DUNAJ. — Ta ponedeljek je prispel na uradni obisk v Avstrijo podpredsednik vlade in zunanji minister Združene arabske republike Mahmoud Fawzi, ki je s tem vrnil obisk avstrijskemu zunanjemu ministru dr. Kreiskemu, kateri je meseca marca bival v Združeni arabski republiki. Med obiskom na Dunaju so bila na dnevnem redu predvsem pogajanja o trgovinskih odnosih med obema državama.
BONN. — Bivši zahodnonemški kancler Adenauer je znova pokazal, da še vedno misli na čase, ko je sam odločal v politiki Zahodne Nemčije. Zadnjo nedeljo je ostro kritiziral politiko sedanjega kanclerja Erharda in zunanjega ministra Schrdderja, kar je močno razburilo zahodnonemške duhove, posebno kroge CDU, kjer pravijo, da bi taki izpadi stranki lahko škodovali pri prihodnjih državnozborskih volitvah.
JACKSON. — Kljub zakonu o državljanskih pravicah se rasistični spopadi v Ameriki še nadaljujejo. Prejšnji teden so neznani storilci v mestu Jackson zažgali cerkev tamkajšnjih črncev.
MADRID. — Bivši argentinski diktator Peron, ki živi v Španiji, se resno bavi z mislijo, da bi se vrnil v Argentino. Med nedavnim razgovorom z bivšim kolumbijskim predsednikom Pinello je Peron izjavil, da namerava načrt o povratku uresničiti še letos.
SAIGON. — Vietnamsko osvobodilno gibanje Viet-kong je pred dnevi izvedlo napad na južnoviefnam-sko letališče Bien Hoa, pičlih 20 kilometrov severno od glavnega mesta Južnega Vietnama, kjer je ameriška letalska postojanka. Med napadom je bilo uničenih 28 letal, od teh 20 ameriških reaktivnih bombnikov, ki so sposobni prevažati atomske bombe.
ESSEN. — Rudarji v zahodnonemških premogovnikih preživljajo resne čase. Že leta 1958 je bilo ustavljeno delo v mnogih premogovnikih, zdaj pa se bavijo z načrti, po katerih naj bi prenehalo obratovati nadaljnjih 36 premogovnikov, zaradi česar bi ostalo brez zaposlitve več tisoč rudarjev.
BERLIN. — Na podlagi sporazuma med berlinskim senatom in vzhodnonemško vlado je spet več stotisoč ljudi iz zahodnega Berlina potovalo k svojim sorodnikom v Vzhodno Nemčijo. Hkrati pa so vzhodnonemške oblasti uvedle posebne vlake, s koteriml je kakih 10.000 starih ljudi iz Vzhodne Nemčije odpotovalo na obisk v zahodni Berlin in Zahodno Nemčijo. Pričakujejo, da se bo fe ugodnosti v prihodnjih mesecih poslužilo okoli 3,2 milijona ljudi.
KARTUM. — V Sudanu je prišlo do upora proti vojaški vladi, med katerim je zgubilo življenje kakih 40 oseb. Vodstvo v državi je prevzela začasna civilna vlada, v kateri so zastopane vse politične stranke.
MEKKA. — Saudska Arabija je dobila novega kralja: dosedanji kralj Saud je bil prisiljen odstopiti in prestol je zasedel njegov brat princ Felsal, kateri je že od meseca marca dalje vodil vladne posle.
MADRID. — španski politični zaporniki v zloglasnem Francovem zaporu v Burgosu so naslovili na špansko inteligenco pismo, v katerem so analizirali politični položaj v državi in poudarili vlogo razumništva v boju proti Francovemu fašističnemu režimu.
PARIZ. — Francija in Sovjetska zveza bosta podpisali nov gospodarski sporazum, po katerem se bo trgovinska izmenjava med obema državama povečala za 50 odstotkov. V tem okviru bo dola Francija Sovjetski zvezi tudi dolgoročne kredite, kar je zlasti razburilo zahodnonemlko vlado, ki je izjavila, da Je Francija s tem korakom razbila enotno fronto EGS.
DUNAJ. — V času od 29. oktobra do 2. novembra je bival na obisku v Avstriji sovjetski minister za plovbo Bakajev, ki sl je v spremstvu vicekanclerja dr. Pittermanna ogledal razna podjetja podržavljene industrije.
\A*exvc/r\x^
Zgled in otrok
Vzgojna sredstva so mnogovrstna, njihov učinek na otrokov razvoj ni vedno ugoden. Psihologi, hi so se ukvarjali z otroško psihologijo, trdijo, da obstajata dve skupini vzgojnih sredstev. V prvo skupino štejemo: zgled, navajanje, zaposlitev (igro, delo, šport); v drugo skupino sodijo: ukaz (zapoved, prepoved), opozorilo (opomin, svarilo in prošnja), kazen in spodbuda.
Oglejmo si prvo vzgojno sredstvo: ZGLED!
Zgled je najprirodnejše in v družini najod-ločilnejše vzgojno sredstvo. Dober zgled lahko nadomešča dobršni del drugih vzgojnih sredstev. Otrok je za zgled zelo sprejemljiv.
Otrok vse kar okrog sebe doživlja, vidi ali sliši posnema zaradi močnega posnemalnega nagona. Nauči se govorjenja, rokovanja s predmeti in obnašanja. Otrokovo najvažnejše okolje, v katerem živi v dobi največje dovzetnosti, je družina. Prav tu mora dobiti otrok najboljše zglede.
Vemo, da so zgledi dobri in slabi. Otrok bi moral dobivati le dobre, predobro se pa vsi zavedamo, da smo ljudje podvrženi tudi slabostim in tako se nudijo otroku tudi slabi zgledi.
Otrok prevzema vse, izbira pa vplive, ki mu najbolj ustrezajo. Rajši sledi nagonom, kot bi jih brzdal. Navadno slab zgled streže nagonskim težnjam, medtem ko jih dober brzda. Težje se je brzdati, zato otrok raje sledi primeru sebičnosti kakor odpovedi, raje se igra kot bi delal.
Otrok je kaj bister in kritičen sodnik. Dobro opazi zglede nemarnosti, neobvladanosti m sebičnosti odraslih. Zato se nam ni treba čuditi, ko nam v svojo obrambo, ko ga grajamo, zabrusi, da je isto storil kot oče, mati ali brat, sestra. Prav zaradi tega je zgled za večino vzgojiteljev in staršev težavno vzgojno sredstvo. Kdor ga hoče s pridom uporabljati, mora paziti nase, odpravljati svoje napake in se izpopolnjevati.
Nevzgojeni starši se morajo torej na ljubo svojih otrok vzgajati in si prisvajati tisto, kar so v mladosti izpustili. Izkušnje dokazujejo, da sta ob otroku marsikateri oče in mati postala boljša in zrelejša človeka.
Pri naših študentih na Dunaju
V	eni zadnjih številk našega lista smo poročali o letošnjem občnem zboru Kluba slovenskih študentov na Dunaju, na katerem je bilo izvoljeno tudi novo vodstvo. Novi predsednik Pavel Zdovc je o bistu in ciljih kluba govoril na zadnjem klubskem sestanku, kjer je najprej orisal človeka kot socialno bitje, ki rase, se razvija in najde samega sebe v socialnih realnostih, na drugi strani pa sam po svojem bistvu in svoji dejavnosti sooblikuje družbene enote. Te enote temeljijo na osnovi vrednote ali vrednot, vrednota je jedro in obenem cilj ter gonilna sila dejavnosti. Pod takimi pogoji tudi narod kot naravna skupnost ali občestvo poraja iz sebe organizacije, katerih jedro je vrednota narodnost. V našem slovenskem primeru je prav jezik najvidnejši in najosnovnejši izraz narodne skupnosti. Čim jasnejša je zavest človeka in čim bolj ogrožena je narodnost, tem glasnejša je zahteva po zaščiti in tem bolj čuti zaveden človek potrebo po združitvi sil v organizaciji.
Po kratkem pregledu štiridesetletne zgodovine kluba je njegov novi predsednik nakazal razmere po drugi svetovni vojni in opozorili na naloge, ki jih ima Ikllub tako na znotraj kakor tudi na zunaj. Notranja dejavnost kluba ima za cilj svetovno odprto in praktično narodno izobrazbo svojih članov, vendar v odprti nešovinisitični narodni zavesti. Nakazal je konkretne naloge in možnosti za prihodnje mesece, hkrati pa opozoril na bodoče perspektive, ko bo na Dunaju 50 in več slovenskih visokošolcev, „kar je zelo nadebudno, če bomo vnaprej vsi skupaj znali najti pravo, razumno in realno pot".
Druga stran klubske dejavnosti, ki je v zadnjih letih stopila bolj v ospredje, je usmerjena na zunaj. Danes Slovenci v Avstriji nismo več v izolaciji, nismo prepuščeni samim sebi; klub je razumel znamenja novega časa in je navezal stike z osebnostmi avstrijskega javnega življenja. Te stike hoče klub tudi v bodoče vzdrževati in izgrajevati. Danes avstrijske mladinske organizacije same iščejo stike z nami, izdajanje Informacij je odprlo klubu nove perspektive, ki jim hočemo tudi v bodoče slediti. „Stari zidovi se podirajo, odpirajo se -nove možnosti — naša vera v dobro voljo Avstrije in človeško rešitev manjšinskega vprašanja is e krepi".
V	svojem govoru se je predsednik Zdovc dotaknil tudi odnosov kluba do drugih slovenskih organizacij, do starejše generacije in predvsem do mladine. Starejši generaciji, ki je delovala pod mnogo težjimi pogoji in neredko trpela za svoje prepričanje — je dejal — dolgujemo noše spoštovanje, kljub vsej kritičnosti, ki se pripisuje mladini. To-
da kritični naj ibomo tudi napram sebi. Če mladina dela in se trudi ter napravi tu in tam kakšno napako, ji bo to odpuščeno, toda za mladino, ki spi in nič ne dela ter zato nima nobene priložnosti delati napake, ni aproščenja. Kakor je klub lahko član še kake druge organizacije, tako hoče gojiti dobre odnose še posebno do društev, iz katerih prihajajo njegovi člani.
Ob koncu je pozval vse člane kluba k skupnemu naporu in delu: nastaja nov čas, odprta so vrata, danes so možnosti, ki nos kličejo v vsej resnosti in odgovornosti na rešitev vprašanj. „Mi ne smemo in ne moremo nazaj v stagnacijo; da pa bomo mogli izpolnjevati svoje dolžnosti, nočemo postavljati na prvo mesto stvari, ki jim gre le drugo ali tretje mesto. Bodimo za mir, za dobre medsebojne odnose!"
Ameriška vojaška godba bo gostovala v Avstriji
Danes bo prispela na turnejo po Avstriji ameriška vojaška godba iz Wiesbadena v Zahodni Nemčiji. Poleg snemanja v avstrijskem radiu bo priredil 40-članski ansambel, ki je z velikim uspehom gostoval v številnih državah Evrope in Srednjega vzhoda, štiri koncerte, in sicer 8. novembra na Dunaju, 9. novembra v Linzu, 12. novembra v Celovcu (ob 20. uri
v Domu glasbe) in 13. novembra v Železnem na Gradiščanskem.
Spored za koncerte v Avstriji obsega 45-minutni prerez skozi stvaritve Georga Gersh-wina ter kompozicije raznih drugih ameriških skladateljev, kot so Count Basie, Cole Porter, Sam Nestico, Joseph Wiggins in Neal Hefti.
Meškov večer
v Mariboru
Ob nedavni 90-letnici rojstva pisatelja Ksaverja Meška je priredil Klub koroških Slovencev v Mariboru spominsko slovesnost pod naslovom Meškov večer, ki je zelo lepo uspela. Meška, ki je bil častni član Kluba koroških Slovencev in tesno povezan z njim, je kot pisatelja in človeka orisal prof. Simon Dobernik, medlem ko so pisateljeva dela brali Zmago in Jasna Porekar, Majda Natek in Danica Makiin.
Pevski zbor Kluba koroških Slovencev iz Ljubljane je pod vodstvom Hanzija Novaka zapel vrsto koroških pesmi, ki so bile deležne splošnega priznanja. Na prireditvi sta spregovorila tudi predsednik mariborskega pododbora Tone Brandner in tajnik osrednjega odbora Franjo Staudeker.
Uspele spominske prireditve se Je uedležil tudi pisateljev nečak generalni vikar dr. Jožef Meško.
Bogat spored
kulturne revije v Št. Vidu
Kulturni referat mesta Št. Vid ob Glini bo v dneh o-d 13. do 15. novembra že šestič priredil kulturno revijo, 'katere spored ibo spet bo-gat in pester, razdeljen -na glasbeni in literarni del. V -glasbenem -delu bodo celovški madrigalisti ipod vodstvom svojega dirigenta Mittergra-dneggerja in ansambel graški-h filharmonikov ob sodelovanju številnih solistov izvajali kompozicije sodobnih avstrijskih skladateljev, medtem ko so v literarnem delu predvideni nastopi znanih koroških in avstrij-sih pesnikov in pisateljev, ki bodo brali iz svojih del odnosno bodo njihova dela predstavili priznani umetniki.
Kulturna revija v Št. Vidu ob Glini je že v zadnjih letih pritegnila lepo število poslušalcev, kar je -pričakovati tudi letos, saj je znano, da imajo Šentvidčani veliko razumevanje za kulturno-umetniško dejavnost.
! -• ^
:uiamix DROKine
0	Ravnatelj Umetnostne galerije v Mariboru Branko Rudolf je prejSnji teden obhajal svoj Šestdesetletni življenjski jubilej, ob katerem je bil deležen neštetih čestitk in najboljših želja. Njegovo ime je neločljivo povezano s slovensko kulturo in umetnostjo, njegova neumorna dejavnost je rodila bogate sadove na raznih področjih. Letos je bil tudi med tistimi, ki so bili nagrajeni ob začetku mariborske kulturne revije. Čestitkam jubilantu se pridružujemo tudi koroški Slovenci.
0 Med nedavnimi poplavami v Zagrebu je bilo poškodovanih ali uničenih tudi mnogo filmov. V skladišču „Morava-film” je voda poškodovala 197 kopij ter znaša škoda okoli 15 milijonov dinarjev, medtem ko je bilo v skladišču „Croatia-filnT uničenih 600 kopij in cenijo nastalo škodo na 80 milijonov dinarjev.
0 Letošnjo Nobelovo nagrado za fiziko je švedska akademija znanosti podelila trem znanstvenikom: polovico dobi ameriški znanstvenik Charles H. Townes, drugo polovico pa si delita sovjetska znanstvenika Nikolaj G. Baso in Aleksander M. Prohorov. Nobelovo nagrado za kemijo pa je dobila britanska znanstvenica Dorothy Crowfoot-Hodkin.
0 V Opatiji je trenutno mednarodni seminar o sistemu izobraževanja odraslih, na katerem sodeluje poleg Jugoslovanov 46 predstavnikov iz 30 držav Evrope, Afrike in Amerike fer nekatere mednarodne organizacije za izobraževanje, med njimi tudi UNESCO — organizacija OZN za kulturo in prosveto.
0 Na Reki je izšla knjiga »Bratje v krvi", v kateri sta reška novinarja Aldo Bressan in Luciano Giuricin opisala zgodovino revolucionarnih bojev Italijanov v Jugoslaviji in njihovega sodelovanja v narodnoosvobodilni vojski Jugoslavije. Gre za vojaški dnevnik 40.000 borcev italijanske narodnosti, izmed katerih jih je 20.000 padlo v bojih proti fašizmu na jugoslovanskih tleh. Knjigo, za katero se močno zanimajo tudi v Italiji, je izdalo in tiskalo kaloiniško podjetje italijanske manjšine v Istri.
0 Na sedežu svetovne organizacije so Dan združenih narodov proslavili z govorom generalnega sekretarja U Tanta in koncertom londonskega simfoničnega orkestra, kateri je izvajal dela Blissa, Brucka, Brittna In Bartoka. Hkrati so bili slavnostni koncerti tudi v Parizu, Pragi in 2enevi.
Program za mir in mednarodno sodelovanje2
IV. Miroljubna koeksistenca in kodifikacija njenih načel v OZN
Upoštevajoč načela, -razglašena v Banidungu 1955, resolucijo OZN iz 1960, deklaracijo 'beograjske konference, -ustanovno listino Organizacije afriške enotnosti in številne skupne deklaracije voditeljev držav in vlad o miroljubni koeksistenci,
potrjujoč svoje globoko prepričanje, da imora človeštvo v sedanjih raz-merah imeti miroljubno koeksistenco za edini način utrjevanja svetovnega miru, iki mora sloneti na svobodi, enakosti in -pravičnosti med narodi v novem okvi-r-u miroljubnih in skladnih odnosov med državami
in narodi -sveta,
upoštevajoč dejstvo, -da je načelo miroljubne koeksistence zasnovano na pravici vseh narodov, da so svobodni in da si izbirajo politične, gospodarske in družbene sisteme v skladu s svojo nacionalno indentiteto in s svojimi ideali, ter -da je to načelo v nasprotju z vsako obliko tuje nadvlade,
-trdno prepričani, da so popolna prepoved grožnje s silo in uporabe sile, odkrite ali prikrite, opustitev vseh oblik prisiljevanja v mednarodnih odnosih, ukinitev neenakopravnih odnosov in izboljševanje mednarodnega -sodelovanja z namenom, da bi pospešili gospodarski, družbeni in kulturni razvoj, -potrebni pogoji za ohranitev miru in splošni napredek človeštva,
voditelji držav -in vlad slovesno razglašajo naslednja temeljna načela miroljubne koeksistence:
•	Pravica do popolne neodvisnosti, ki je nedotakljiva pravica, mora biti takoj in brezpogojno priznana kot pravica, ki pripada vsem narodom v skladu z ustanovno listino in resolucijami Generalne skupščine OZN, in dolžnost vseh držav je, da to pravico spoštujejo in olajšujejo njeno uporabo.
•	Pravico do samoodločbe, ki je nedotakljiva pravica, je treba priznati kot pravico, ki pripada vsem narodom in v skladu s tem imajo vse dežele in narodi pravico odločati o svojem političnem statusu in svobodno ubirati pot svojega gospodarskega, socialnega in kulturnega razvoja, brez zastraševanja ali oviranja.
•	Miroljubna koeksistenca med državami z različnimi družbenimi in političnimi sistemi je možna in potrebna, ta koeksistenca favorizira navezovanje dobrih sosedstvenih odnosov med državami z namenom, da bi ustvarili trajen mir in splošno blaginjo.
•	Suvereno enakost držav je treba priznati in spoštovati. Ta vključuje pravico vseh narodov do svobodnega izkoriščanja njihovega naravnega bogastva.
•	Države morajo opustiti vsako uporabo grožnje ali sile, naperjene proti ozemeljski integriteti in politični neodvisnosti drugih držav, ne sme se priznati noben položaj, ki bi nastal z grožnjo ali uporabo sile, in zlasti sedanje meje držav morajo biti nedotakljive. V skladu s tem mora
vsaka država opustiti vmešavanje v zadeve drugih držav, odkrito ali prikrito ali s subverzijo in raznimi oblikami političnega, gospodarskega in vojaškega pritiska. Omenjene spore je treba poravnavati na miroljuben način. Še več, razglašajo, da je dolžnost držav, ne priznati nobenega položaja, kakršen bi nastal z grožnjo ali uporabo sile, ki se z njo kršijo določbe ustanovne listine OZN.
•	Vse države morajo spoštovati osnovne pravice in svoboščine človekove osebnosti in enakost vseh narodov in ras.
® Vse mednarodne spopade je treba urediti po miroljubni poti, v duhu medsebojnega zaupanja in na podlagi enakosti in suverenosti, tako da pravičnost in zakonite pravice ne bodo trpele; vse države se morajo posvetiti pospeševanju in uveljavljanju ukrepov z namenom, da hi se zmanjšala mednarodna napetost in da bi dosegli splošno in popolno razorožitev.
•	Vse države morajo sodelovati z namenom, da bi pospešili gospodarski razvoj na svetu, zlasti pa v državah, ki so na poti razvoja. To sodelovanje, katerega smoter mora biti zožitev prepada, ki se zdaj širi med življenjskim standardom držav v razvoju in razvitih držav, je nujno potrebno za ohranitev trajnega miru.
•	Države morajo zvesto izpolnjevati svoje mednarodne obveznosti v skladu z načeli in cilji OZN.
Konferenca priporoča Generalni skupščini OZN, naj ob svoji dvajsetletnici sprejme deklaracijo o načelih miroljubne koeksistence. Ta de-
klaracija bo pomemben korak na poti do kodifikacije teh načel.
V. Spoštovanje suverenosti držav in njihove ozemeljske integritete;
problemi razcepljenih narodov
Konferenca voditeljev držav ali vlad razglaša svojo popolno privrženost osnovnemu načelu mednarodnih odnosov, po katerem sta suverenost in ozemeljska integriteta vseh držav, velikih in majhnih, -nedotakljivi in ju je treba spoštovati.
Glede -na to, da -so države, udeleženke konference, povečini dosegle svojo nacionalno neodvisnost po več letih boja, potrjujejo svojo trdno odločenost, da se iz vsemi sredstvi, £i so v njihovi moči, upro vsakemu poskusu, da bi okrnili njihovo -suverenost i-n kršili -njihovo ozemeljsko integriteto. Zavezujejo se, da bodo spoštovale -meje, kakršne so -bile, ko so dežele postale -neodvisne; pri vsem tem je treba -dele ozemelj, ki so jih odvzele okupacijske sile in jih spremenile v avtonomne baze za svoje cilje v času neodvisnosti, vrniti zainteresiranim deželam.
Konferenca slovesno potrjuje pravico vseh narodov, da sprejmejo tisto obliko državne ureditve, o kateri sodijo, da najbolje ustreza njihovemu razvoju.
Konferenca sodi, da je eden izmed vzrokov mednarodne napetosti v problemu razcepljenih narodov. Izraža svoje popolne simpatije z narodi takšnih dežel in podpira njihovo željo, da dosežejo enotnost. Poziva zainteresirane -dežele, da iščejo pravično i-n trajno rešitev z namenom, -da se združijo njihova ozemlja z miroljubnimi metodami, brez zunanjega vmešavanja ali pri-
tiska. Sodi, da uporaba grožnje ali sile ne more pripeljati d-o zadovoljive rešitve in da lahko samo ogrozi mednarodno varnost.
V skrbeh zaradi položaja v zvezi s Cip-rom poziva konferenca vse države, da v skladu s svojimi Obveznostmi glede na ustanovno 'listino OZN spoštujejo suverenost, enotnost, neodvisnost i-n ozemeljsko integriteto Cipra ter opustijo v-sako grožnjo ali uporabo sile ali intervencijo, naperjeno proti Cipru, i-n vsakršna -prizadevanja, vsiliti Cipra krivične rešitve, nesprejemljive za ciprsko ljudstvo. Ciper kot enakopraven član Združenih -narodov ima pravico, da uživa in mora uživati neomejeno in nemoteno suverenost in neodvisnost ter -mora omogočiti svojemu -ljudstvu, -da svobodno, brez kakršne zunanje intervencije ali vmešavanja, začrta politično prihodnost dežele na podlagi načel samoodločbe, v skladu z ustanovno listino OZN.
Konferenca sodi, da so .tuj pritisk -in intervencija z namenom, vsiliti spremembe političnemu, gospodarskemu in -družbenemu sistemu, ki si -ga ije izbrala kakšna dežela, v nasprotju z načeli mednarodnega prava in miroljubne koeksistence, ter glede na to zahteva od vlade Amerike, da odstrani svojo -trgovinsko in gospodarsko blokado, ki jo izvaja proti Kubi. Konferenca tudi ugotavlja pripravljenost kubanske vlade, da poravna svoje spore z Ameriko na enakopravni podlagi, ter poziva ti dve vladi, da se začneta pogajati v ta namen, v skladu z načeli miroljubne koeksistence in mednarodnega sodelovanja.
(Dalje prihodnjič)
Medved v Slovenjem Plojberku:
Za čigave koristi gre ?
Ko se je pred tedni pojavil v Slovenjem Plajberku medved samotar, ki je po splošnem mnenju najbolj podivjan in nevaren, je domače prebivalstvo upravičeno dvignilo hrup in zahtevalo njegov odstrel. V Celovcu pa so bili drugega mnenja. Bagatelizirali so škodo, ki jo je začel povzročati med ovcami, sklicevali so se na njegovo zaščito in izdali celo odlok, po katerem je njegov odstrel pod kaznijo prepovedan.
Medved sedaj že tedne lahko nemoteno dela škodo in ogroža življenje prebivalstva, ki gre v teh samotnih krajih za delom, zlasti pa življenje otrok, ki hodijo po samotnih poteh in stezah v šolo. Zadnji dogodki, ko je n. pr. kosmatinca samotarja ponoči srečal kmet na poti domov v Brodi in ko je par dni navrh na nasprotni strani Slovenje ga Plajber-ka, v Žingerci, raztrgal šest ali sedem ovac, njegovo nevarnost še bolj ponazarjajo. Jasno je, da bo sedaj, ko se je zanj pričel čas stradanja, medved še bolj krvoločen in za prebivalstvo še bolj nevaren.
Plajberžani so upravičeno zaskrbljeni, še bolj upravičeno pa so ogorčeni nad brezbrižnostjo krogov v Celovcu. V zadnjih 14 dneh sta se na pristojnih mestih zglasili že dve delegaciji, najprej delegacija, ki jo je vodd svetnik okrajne kmečke zbornice Valentin VZaldhauser, p. d. Podnar v Žabnici, za njo pa v ponedeljek delegacija občine, ki jo je vodil župan Simon VZaldhauser. Obe delegaciji sta zahtevali odstrel medveda in odškodnino za 94 ovac, ki jih je po ugotovitvi občine medved doslej raztrgal.
Kljub vsemu pa medveda še vedno ščiti odlok pristojnega referenta deželne vlade, ki prepoveduje njegov odstrel. Ta odlok izroča medvedu na voljo več kot 500 prebivalcev te občine. Čigave koristi potemtakem zastopajo pri deželni vladif Koristi domačih prebivalcev gotovo ne, kajti omenjeni odlok postavlja le-te v položaj, v katerem so živeli pred stoletji, ko je bila fevdalni gospodi divjačina več vredna, kot človeško življenje in imetje.
J
Spomnili smo se svojih padlih borcev za svobodo
Zvesti antifašistični tradiciji smo se koroški Slovenci ob Dnevu mrtvih spomnili tudi svojih žrtev in junakov, ki so dali svoje življenje v borbi proti fašizmu za našo osvoboditev in zopetno povrnitev na domove. Na 39 pokopališčih, kjer so po naših krajih grobovi in grobišča več kot 400 partizanov, ki so v času po množičnem izseljevanju 14. in 15. aprila 1942 do 12. maja 1945 padli za našo osvoboditev ter za osvoboditev, samostojnost in neodvisnost Avstrije, so bila grobišča za ta dan lepo urejena, naše ljudstvo pa je nanosilo na nje obilo cvetja. Na Dan mrtvih so bili na grobovih tudi venci, ki jih je položila Zveza koroških partizanov, in venci Generalnega konzulata SFR Jugoslavije v Celovcu. V teh dneh je ljudstvo na grobovih svojih padlih borcev za svobodo tudi pridno prižigalo sveče.
V nedeljo je bila tudi na graškem osrednjem pokopališču pred spomenikom žrtev fašističnega nasilja veličastna žalna svečanost, katere se je udeležilo 500 svojcev žrtev fašističnega nasilja in predstavnikov družbenopolitičnih in antifašističnih organizacij iz Štajerske ter mariborskega in celjskega okraja. Pred komemoracijo na pokopališču so žalni gostje na čelu z namestnikom štajerskega deželnega glavarja Matzner-jem počastili spomin na žrtve, ki so jih obglavili v zaporih graškega deželnega sodišča, pred spomenikom na pokopališču pa sta spregovorila namestnik deželnega glavarja Matzner in predsednik občinske skupščine Maribor, Mirko Žlender.
Občina Sele ima veliko problemov
Pred 'kratkim je sklical seiski župan občinski odbor na sejo, katere dnevni red je obsegal 12 točk, vsled česar je trajata več koit 5 ur. Na seji so bili navzoči vsi odborniki.
Po čifa-niju zapisnika zadnje seje je občinski odbor na sejo, ikatere dnevni red je mo Janeza Kropivnika p. d. Gašperija v Zgornjem Kotu, v katerem se je zahvalil občinskemu odboru za prispevek pri gradnji ceste do svoje kmetije. To je vredno, da omenimo zaradi tega, ker se obračajo ljudje tekom leta z raznimi prošnjami na občino — katerim ta po možnosti tudi ustreže — zahvaliti se za izkazano pomoč pa skoraj Vsi pozabijo.
Ansambel Boris Frank v Borovljah
V ponedeljek, 9. novembra zvečer ob 8. uri nastopi v kinodvorani v Borovljah ansambel Borisa Franka s pevko Danico Filipličevo in z napovedovalcem Tinom Gosslom. Predprodaja vstopnic v trafiki Outschar v Borovljah.
Plaz v Črnem vrhu ogroža Zavoze
V nedeljo bi v gorski vasici Zavoze v občini Šmartjeta v Rožu kmalu prišlo do velike katastrofe. V črnem vrhu, Okoli 300 m nad vasjo, se je pričel proti dolini pomikati plaz, ki je zajezil vaški potok. Za jezom se je pričela naglo nabirati voda, ki je kmalu predrla jez in se, trgajoč drevje in skale, vitla proti vasi in po okoliškem polju ter raztrgala zavoško ceSto v dolžini 250 m. Veliko škodo je pri tem utrpel gozd-
Naznanilo
V četrtek, 26. novembra 1964, dopoldne ob 9. uri bo v prostorih Koroške delavske zbornice v Celovcu
OBČNI ZBOR SLOVENSKE KMEČKE ZVEZE
Občni zbor bo povezan z zanimivimi gospodarskimi, komunalnimi in kmetijskimi predavanji in bo zaradi tega trajal ves dan.
ni delavec Janez Pocheim, katerega poslopja so skoraj postala žrtev poplave.
Gasilci iz Kočuhe in šmarjete so se skupno z domačini in orožniki Vso noč od nedelje na ponedeljek in v ponedeljek ves dan borili prati podivjani naravni sili vode iz potoka, ki je bil drugače komaj v stanju gnati kakšen mlin. Zaenkrat je neposredna nadaljnja nevarnost odvrnjena. Škoda, ki sta jo plaz in podivjani potok povzročila, znaša blizu milijona šilingov.
Po mnenju strokovnjakov sta plaz in poplava pošledica pritiska podtalne vode, ki se je v tem območju nabrala v času Oktobrskega deževja in ki je izbruhnila na tem mestu na dan. Drugače ne bi bilo mogoče, da bi se v razmeroma kratkem času nabralo za plazom, ki je zajezil potok, toliko vode, kakor se je je nabralo. Kakor znano se nahaja v tem območju precej ledeniških votlin, vsled česar je nedeljsko neurje lahko svarilen primer za nadaljnje podobne pdjave.
Kotiček za delavce in nameščence:
Končanje službenega razmerja
Navadno konča službeno razmerje z odpovedjo bodisi s strani delojemalca ali delodajalca. Razen izjem ipri odpovedih ni treba navesti vzrokov odpovedi. Kar pa je pri odpovedih važno, sta čas in termin odpovedi, ki »ta določena bodisi v kolektivnih ali osebnih pogodbah, bodisi v tozadevnih zakonih. Vsekakor mora čas med dnevom izročitve odpovedi in med dnevom končanja službenega razmerja odgovarjati predpisom pogodbe, oziroma kjer te ni, pa predpisom tozadevnega zakona.
Službeno razmerje je mogoče odpovedati tudi začasa bolniškega stanja. Tudi v tem primeru veljajo običajni predpisi in določila pogodb, treba pa je vedeti, da v tem primeru delojemalec ne sme biti prikrajšan za bolniško odpravnino, ki mu po zakonu pripada .
Če je bilo službeno razmerje sklenjeno samo za določeni čas, preneha s potekom tega časa brez potrebe kakršnekoli odpovedi. Če službeno razmerje po preteku tega časa brez izrecne nove pogodbe traja še naprej — pa čeprav morebiti samo en dan — stopijo v
veljavo določila pristojne kolektivne pogodbe ali zakona.
Službeno razmerje lahko preneha tudi z b t e z p o g o j n i m odpustom s strani delodajalca ali brezpogojnim končanjem službenega razmerja s strani delojemalca. V obeh primerih mora biti končanje -službenega razmerja v skladu s tozadevnimi predpisi kolektivne pogodbe ali zakona. V nasprotnem primeru je partner, ki je izrekel brezpogojno končanje službenega razmerja, dolžan plačati drugemu odpovedno odškodnino, če je bil to delodajalec, pa tudi odpravnino, odpravnino za dopust, božično remu-neraaijo in poddbno.
V obojestranskem sporazumu službeno razmerje lahko konča vsak čas in brez vsakega vzroka. V tem primeru je priporočljivo, da se sporazum napravi pismeno. Sploh je priporočljivo, da ob vsakem končanju službenega -razmerja — ko sta obojestransko izpolnila vse formalnosti — delojemalec in delodajalec pismeno potrdita, da iz končanega službenega razmerja nimata eden do drugega -nobenih zahtev več.
Občinski tajnik je prebral tudi pismo poštne uprave v Borovljah, s katerim je odbila prošnjo za dostavljanje pošte -v Srednji Kot. V tej zadevi ni spregovorjena zadnja beseda, kajti kakor je slišali, je poštna uprava do svoje odločitve prišla, ker je poslušala samo nasvete svojih stalnih Selških ..svetovalcev". Prebivalci Srednjega Kola se bod-o še naprej borili za enakopravnost vseh občanov.
V svojem poročilu o stanju blagajne je občinski odbornik Herman Velik povedal, da je bila blagajna pregledana 8. septembra t. I. in da je bilo pri tem ugotovljeno, da je blagajniško poslovanje v redu. Zahvalil se je tajniku Nandeju in njegovi pomočnici Marici Čebul za njuno vestno in natančno delo. — Kakor je slišati, Sta oba nameščenca -lahko zgled drugim občinskim uslužbencem v deželi.
Občinski odibo-r se je nato bavil z nekaterimi problemi v Zgornjem Kotu, pri čemer je sklenili, da bo občina prevzela delež za elektrifikacijo ljudske šole v Kotu v znesku 25.000 šilingov. S tem bodo deleži ostalih i-ntereserttov na elektrifikaciji Kota nekoliko znižani. Nadalje je občinski odbor tudi sklenil, da bo občina poskrbela za pluženje ceste v Zgornji Kot. Upamo, da bo to storjeno, preden zapade sneg.
Velike težave povzroča občini pomanjkanje prostorov za parkiranje avtomobilov na seiski vasi. Gneča pred Falijem je vedno hujša. Poleti še nekam g-re, ker si ljudje pomagajo s tem, da potisnejo svoja vozila na travnike, kar pa povzroča nezadovoljstvo lastnikov. Pozimi, jeseni in pomladi pa je v tem pogledu položaj nevzdržen. Maži in Hus bosta morala prej ali slej pomagati občini i-n ji dati nekaj sveta v najem ali pa ga ji prodati, da bo tam uredila javne -parkirne prostore.
Pirevoz šolarjev iz Š ajd e v selsko šolo in v glavno šolo v Borovlje je zadnje čase zelo razburjal duhove nekaterih občinskih odbornikov in ljudi iz Šajde. Pri tem se je pokazalo, da jim ni šlo toliko za otroke, kot za koristi posameznih „možijev", ki so pri tem želeli Izbili nekaj osebnih zaslug, čudimo se, zakaj se že sedaj tako ženejo, ko vedo, da so jim občinski stolčki še dobrih 5 let sigurni.
Šdjdarjem je dala občina prispevek 2000 šilingov za popravilo njihove ceste. Kdkor pa pravijo, je vse delo zastonj, dokler ne bo cesta nad Zvižijem razširjena im dokler ne bo -ddbita na obeh straneh odtočni jarek.
Ob koncu seje so odborniki načeli še nekaj drugih vprašanj, za katere pa bo mogoče ustrezno rešitev najti šele s časom. Rim menda tudi niso sezidali v enem dnevu.
Prihodnji plemenski sejmi
0 V sredo 11. novembra 1964, bo v ST. VIDU ob Glini plemenski sejem za simodolsko govedo (biki, krave in telice). Pričetek ob 9.30 uri.
0 V četrtek, 19. novembra, bo v LEODNU plemenski sejem za bike, krave in telice rumenega goveda. 0 V petek, 20. novembra 1964, bo v LIENZU plemenski sejem za krave in telice pinegatrskega goveda.
0 V sredo, 23. novembra 1964, bo v Leobnu plemenski sejem za bike, krave in telice s J mo dolske-g a goveda.
KOLEDAR
Petek, 6. november: Lenart Sobota, 7. november: Engelberl Nedelja, 8. november: Bogomir Ponedeljek, 9. november: Teodor Torek, 10. november:	Andrej
Sreda, 11. november: Mariin Celrtek, 12. november: Martin
Zimski letalski promet AUA
S 1. novembrom je AUA spremenila svoj letalski red. Razen v nedeljah je Celovec po letalskih zvezah -povezan z Dunajem vsak dan z enim letalom. Le-to vzleti iz Celovca ob 13.55 uri in pristane na Dunaju ob 15.40 uri. Z Dunaja valeti letalo p-roti Celovcu vsak dan ob 11.25 uri in pristane v Celovcu ob 13.20 uri.
Prometni urad AUA v Celovcu, Postgasse, bo tudi pevzimi odprt in sicer od ponedeljka do petka vsak dan od 8. do 12. ure in od 14. do 18. ure, v sobotah pa od 8. do 13. ure.
Starostne rente bodo povišane
Tekom prihodnjega leta bodo starostne rente zvišane za 70 šilingov mesečno. Potrebna sredstva so že vnešena v osnutek zveznega proračuna.
Po sporazumu med vladnima strankama bo zvišanje izvedeno v dveh etapah in sicer bodo rente s 1. januarjem 1965 zvišane za 35 šilingov, s 1. julijem pa za nadaljnjih 35 šilingov. Tega žvi-šanja bodo deležni vsi, ki so že doslej k svoji renti prejemali izravnalno doklado (Ausgleichzulage). Zakonski par iz te skupine rentnikov bo od 1. januarja 1965 dobil 1220 šilingov rente, od 1. julija 1965 pa 1255 šilingov. Neoženje-ni rentniki, vdovci in vdove bodo od 1. januarja 1965 dobili 875 šilingov mesečne rente, od 1. julija 1965 pa 910 šilingov. Podobno se bo zvišala renta za otroke, ki so osiroteli po rentnikih. K ravnokar navedenim zneskom pride še 30 šilingov mesečne doklade za stanovanje.
Na Radišah
bodo v nedeljo, 8. novembra ob 15. uri v farni dvorani ponovno gostovali študentje (oder mladje) z veseloigro „Scapinove zvijače". Prisrčno vabljeni!
TO IN ONO
v"
od S m oh or a do £abota
BLAČE. — Med 21 koroškimi občinami, ki jih je Avstrij»ka občinslka zveza označila za kraje oddiha, so tudi Blače. Na dvojezičnem ozemlju sta ta naz-iv dobili še občini Ma-rija na Zilji in Gozdanje.
BISTRICA V ROŽU. — Kakor je bilo slišati v deželnem zboru, zavlačuje finančno ministrstvo pričetek tukajšnje elektrarne, ker osporava pogodbo med DDK in KELAG glede soudeležbe in dobave to-Ika iz elektrarne v Kazazah. Dokler to vprašanje ni -rešeno, ni mogoče misliti na podobno pogodbo za tukajšnjo elektrarno.
SVETNA VAS. — Če bo v prihodnjih tednih vreme še ugodno, bo še letos zgotovljen smučarski lift od Jožofa na vrh Žingarce, ki bo premostil 400 m višinske razlike.
BOROVLJE. — Nameščenec KESTAGa Kurt Nussbaumer je ponosen na svoj usipeh pni ribolovu v Dravi, kjer je pred kratkim dobil na trnek sulca, ki je bil 122 cm dolg i-n 20,5 kg težak.
CELOVEC. — Tovarna čevljev Neuner v Celovcu je po drugi svetovni vojni izdelala že 10 milijonov čevljev. Njen letni izvoz bo letos narasel na 100.000 čevljev. — Iz Celovca se odpravlja petčlanska ekspedicija na 20.000 Ik-m dolgo pot v Afriko, kjer bo raziskala pogor-je Tibetsi.
APAČE. — V nedeljskih jutranjih urah je v jezu elektrarne v Borovnici pri Ho-melšaih z avtomobilom utonil 30-lecni delavec Alfred Woschitz iz Spodnje vesce pri Šma-rjeti v Rožu.
GOSELNA VAS. — Po sklepu občine Dobrla vas bo dobilo Goselnovaško jezero dvoje kopališč. Na zahodni strani jezera bo zgradila kopališče uprava samostana, občina pa ga bo zgradila na vzhodni strani.
PLIBERK. — V nedeljo teden bo tukaj občinska Slavnost, ko bo oibčina predala novo ObčinSko hišo svojemu namenu. Na nedavni občinski seji pa je bila Sklenjena prodaja poslopja bivše občine Liibuče.
PUDAB. — V četrtek minulega tedna je postala štiriletna Ana Srienc žrtev prometne nesreče. Ko je neprevidno Skočila na cesto, je prišla pod kolesa tovornjaka in je obležala mrtva na cesti.
Voda - gorivo bodočnosti
Gorivo, ki na našem planetu največ obeta, je voda! Do te ugotovitve so prišli po povsem različnih poteh predstavniki številnih znanstvenih vej. Računi fizikov, na primer, so pokazali, da da »izgorevanje" težkega vodika, ki ga vsebuje liter vode, isto energijo kot 300 litrov bencina. Atomske reakcije bodo naša morja in oceane spremenila v »bencin". Hidroiogi predlagajo, naj bi izkoriščali stalno energijo plime. Geologi menijo, da so energija bodočnosti — podzemske vode.
Sonce je najbližja zvezda
Stoletja prej, ko so poznali razdaljo do katerekoli zvezde, ije veliki fizik Isaac New-ton pravilno domneval, da so zvezde oddaljena Sonca, talko zalo oddaljena, da ne moremo videti nijihove površine, posebno ne s tedanjimi teleskopi. Tudi z današnjimi orjaškimi teleskopi je še ne moremo. Sonce je torej edina zvezda, ki jo lahko vidimo »v prvem planu«, kot bi retkli filmski ljudje.
Še večje se nam seveda polkaže v teleskopu ali skozi lečo kamere. Koristno je opazovati vesolje iz najvišjih plasti atmosfere. Šele na ta način 'se 'je astronomom posrečilo silikati sončno površino. Fotografije z opazovalnih balonov so pokazale, da ta še zdaleč ni gladka. Razbita je na tisoče in tisoče »celic«. Večina astronomov se strinja v mnenju, da so svetle točke na sončni površini zgornje ploskve stebrov žarečih plinov, ki bruhajo iz notranjosti Sonca na površino. Ko se ohlajajo, se začnejo nižati in postajajo temnejši: to so ■temna »zrna« na površini Sonca. Povprečno ima vsak tak plinasti steber življenjsko dobo pet minut. Slike istega sektorja sončne površine, posnete v časovnem razdobju petih minut, kažejo popolnoma spremenjen razpored belih in črnih »zrn«.
Poleg teh stalnih izbruhov plinov nastajajo še drugi, redkejši, a mogočnejši. To so orjaške »bakle«, ki se cesto raztezajo po milijonih kvadratnih kilometrov sončne površine. Razlagajo si ijih tako, da se nenadoma sprosti energija, ki jo je »zajezilo« močno magnetno polje. V petih do desetih minutah, ko bakla najbolj žari, izbruha pravi slap energije na ultravijoličnem koncu spektra. To povečano sevanje zmede plasti ionosfere, od katere se odbijajo radijski valovi, in povzroča močne motnje. Bakle pošiljajo v vesolje tudi lastne radijske signale, ki jih radijski teleskopi na Zemlji zlahka ujamejo.
Najlepše lahko slikamo sončno površine s kamerami, opremljenimi s filtri, ki prepuščajo samo določeno valovno dolžino — predvsem valovno dolžino svetlobe, ki jo izžarevata vodik in helij (izbruhe na sončni površini sestavljata predvsem ta dva plina). Na takih slikah jasno opazimo še en pojav, namreč skupine sončnih peg. Pojavljajo se kot nepravilne črne luknje na sončni ipovfšini. Pa niso niti orne niti luknje. Gre za ogromna področja, kjer nekaj dni ali tednov Sonce ne izžareva običajne količine energije. Zato so ta področja relativno 'hladna. Toda temnejša so videti samo v primerjavi z bolj vročo okolico. (Tudi če bi lahko gledali samo v sončno pego, bi vas njen sijaj oslepil.) Energija, ki jo zadržujejo sončne pege, se mora sprostiti kje drugje. In res je v bližini peg največ izbruhov bakel.
Sončne pege, ki nastopajo v ciklih vsakih enajst let, povzročajo prav take motnje kot bakle. Magnetni viharji zmedejo radijske oddaje in imajo še druge nevšečne posledice, na njihov račun pa gre tudi pojav čudovitega severnega sija.
Zanesljive razlage za sončne pege in njihov 11-letni cikel znanstveniki niso še dognali. Zdi se pa, da je vzrok tem pojavom neenakomerna rotacija Sonca. Ekvatorialna področja Sonca se vrte hitreje (25 dni) kot področja v
V Sovjetski zvezi je zelo pomembna energija globokih termalnih vod. V povprečju so zaloge termalnih vod na Zemlji enake polovici vod, ki jih vsebujejo svi svetovni oceani. Ta »goreči ocean" je že pripravljen izvor za oskrbovanje s toploto in energijo.
Na podzemno toplino ne računamo zgolj zaradi tega, ker so zaloge premoga, nafte lin zemeljskega plina omejene in ker jih moiromo zategadelj racionalno izkoriščati, temveč tudi zaradi tega, ker je izkoriščanje vroče vode in pare ekonomičnejše kot izgorevanje goriv, posebno v krajih, kamor morajo goriva dovažati. Poskusi so pokazali, da se stroški vrtanja, geatermičnega parka in prevajanja toplote amortizirajo že po treh do štirih letih, izvor vode in pore pa lahko deluje tudi 20 do 40 let.
Globinsko toploto Zemlje lahko izkoriščamo za objekte družbenega standarda, za elektrifikacijo mest, v proizvodnji povrt-nin in sočivja. Zemeljske »peči" manjšajo porabo deficitarnih goriv, vsi stroški, povezani s pretvarjanjem goriv v toploto, pa
bližini tečajev (33 dni). To je mogoče, ker je sonce plinasto in ne trdno telo.
Opazovanje Sonca je zelo važno. Številne opazovalnice ipo vsem svetu se posvečajo samo temu nebesnemu telesu. Ne gre isamo za znanstvene raziskave, ampak za napovedovanje radijdkih motenj in magnetnih viharjev. Zadnje čase so dobile še novo nalogo: opozarjati morajo na nevarna obdobja, ko ne bi bilo dobro pošiljati v vesolje astronavtov. Kadar je sončna aktivnost na višku, bombardira Zemljo ipravi dež radioaktivnih delcev, pred katerimi nas ščiti atmosfera, /ki pa bi bili človeku nad zaščitno zračno plastjo izredno nevarni.
Sončne opazovalnice raziskujejo tudi spektrom korane. Do nedavnega je bila žareča sončna atmosfera vidna samo ob popolnem sončnem mrku. Zdaj jo lahko opazovalnice slikajo kadarkoli.
Korona je nekak radijski oddajnik Sonca. Molekule v njenih razredčenih plinih se gibljejo tako, da nastajajo radijski in svetlobni valovi. Zato morajo observatoriji vsak dan nadzirati tudi radijske valove s Sonca.
Prav za konec smo pustili najvažnejše dejstvo o Soncu: sije in žari. In to .tako svetlo kot tisoč trilijonov (število z 21 ničlami) 1000-vatnih žarnic. Vsako sekundo pošlje v vesolje štiri tisoč kvintilijonov (število s 33 ničlami) ergov energije. To dela že nekaj milijonov — recimo raje milijard — let in s precejšnjo gotovostjo lahko upamo, da bo žarelo še iprav toliko časa.
postanejo nepotrebni. Razen tega postaja zrak čistejši, delavni pogoji pa boljši, saj se mesta osvobajajo dima termoelektrarn in kurilnic
številne termalne vode so polne mineralov. Žveplo, jod, bron, kalijeve in druge soli v njih zanimajo kemično industrijo. Zato velja razmišljati o kompleksnem 'izkoriščanju (podzemnih vod 'iin pripravljati posebne metode odvajanja važnih kemikalij i,z njih. Pri tem pa ne smemo pozabiti na zdravilne sposobnosti vode.
Globinska toplota je očitno celo važna za gospodarstvo. V Sovjetski zvezi so se odločili, da bodo praktično izkoristili najbolj ekonomične termalne vrelce ter mešanice vode in pare. Odločili so se, da bodo termalne vode industrijsko izkoriščali lam, kjer so z vrtanjem že prišli do vročih vod, na področjih, kjer je dovolj globokih vrtin. Takih Ikrojev je v Sovjetski zvezi precej, med drugim tudi v pustih predelih Kazahstana in Sibirije.
Na Kamčatki so doslej odkriti 116 skupin termalnih izvirov. Nej zanimivejši so izviri, ki dajo v enem dnevu 32 milijard kalorij energije (ta količina je enaka energiji, 'ki jo dobe z izkoriščanjem 6,4 milijona fon navadnega goriva).
Podatki sibirskega oddelka geološkega inštituta so pokazati, da lahko mesto Petro-pavlaVsIk (140.000 prebivalcev) popolnoma tenmofioiirajo s pomočjo izvira toplote vulkanskega porekla s temperaturo do 150 stopinj. Prvi del izgradnje bo zagotovil osnovno oskrbo mesta in predmestja s toploto, veljal pa bo največ 27 milijonov rubljev. Gorivo ki ga morajo danes dovažati, velja 15,5 milijona letno.
Inštitut za povrtnine se je odločil, da bo zgradil kombinat, ki bo lahko s pomočjo
izkoriščanja termalnih voda proizvedel letno 6500 centov povrtnin.
Izkoriščanje Zerriljine globinske toplote je 'torej praktična naloga današnjega časa. Ta naloga seveda ni preprosta. Ne zaradi tega, ker bi ne bilo dovolj podjetij za raziskavo vrtin, potem ko se pojavijo termalne vode, temveč zaradi tega, iker raziskav ne izvajajo kompleksno. Dogaja se na primer, da večkrat ponavljajo raziskave, ki so jih drugi že opravili.
Brez dvoma bodo pri izpolnjevanju teh novih, velikih nalog na vsem področju sodelovale različne znanstveno-raziskovalne lin proizvodne Ustanove ter organizacije.

0 Pred nekaj leti je vzbudil po vsem svetu veliko pozornost nov način gradnje oceanskih ladij. Sistem predvideva dvoje trupov, ki sta med seboj povezana. Vsak trup ima svoj lastni pogonski motor. Ladja, grajena na fak način, je mnogo bolj stabilna, nudi večji upor velikim valovom in z njo laije manevrirajo. Novega načina gradnje so se prvi poslužili Japonci, ki grade v ladjedelnici mesta Kobe prvo tako ladjo. Preračunali so, da bo gradnja celo cenejia in pa lažja, ker bodo izdelali vsak trup posebej in ju Sele nato sestavili. In končno: po novem sistemu bo ladja po predvidenih računih dosegla tudi večjo hitrost.
£ Nekateri izkuieni nabiralci gob trde, da rastejo gobe posebno takrat, ko med dežjem močno grmi. Ker so to lahko samo domneve, ki nimajo znanstvene podlage, jim seveda nihče ne verjame. Na več ameriških letališčih, kjer vzletajo in pristajajo reaktivna letala, pa so opazili, da raste v bližnjih gozdovih in obrobnih trnvnikih nenavadno veliko gob. Povezava med pokanjem reaktivcev in grmenjem pa morda le ni naključje!
$ švedski inženirji in geologi so izdelali sistem, po katerem bodo v katerem koli kraju na zemlji lahko 5—6 ur vnaprej napovedali potres. Potrebno bi bi’f> zgraditi po vsem svetu seizmografske radiosonde, ki bi bile vsaj 10 km pod zemljo in povezane z avtomatičnim odajnikom na zemeljski površini. Sistem obveščanja bi bil podoben današnjim avtomatskim meteorološkim postajam. Čim globlje bi položili sonde, tem večja točnost napovedi bi bila mogoča. Praktično se stalno premikajo zemeljse plasti zaradi izravnave notranjih napetosti, vendar geologi lahko razberejo iz krivulj skorajšnje večje premike in s tem potrese, švedski znanstveniki pravijo, da bo potrebno po končni izgradnji sond še najmanj dve leti poizkusov, da bodo dobili take izkušnje, ki ne bodo dovedle do napačnih alarmov za nevarnost.
0 Na Češkem so izdelali prvo fransistorizirano televizijsko snemalno kamero, ki ima z izjemo osrednje Vi-dicon cevi samo transistorje. 12-voltna baterija oskrbuje kamero z električnim tokom. Kamera je zelo majhnih razsežnosti, tehta komaj 4,5 kg in jo lahko uporabljajo za 405, 525 in 625-vrstni sistem — prav tako pa tudi za frekvenci 50 4n 60 Hz.
Vretenčarjev letalcev je le malo
Ptice so seveda izvzete. Med prave letalce potem lahko prištevamo samo še netopirje. Drugi zastopniki »letalcev* pa ne letijo, ampak jadrajo ali se spuščajo. Značilen je primer letečih veveric, teh malih živali z mehkim krznom. Tedaj, ko iztegnejo noge, se razpne tudi kot harmonika zložena koža in se spremeni v »krila«. Veverica s temi krili ne zamahuje, niti frfota, marveč se z višje točke spušča na nižjo, z višjega drevesa na nižjega. Podobno je pri letečih kuščarjih in letečem makaku. Tudi leteče ribe ne zaslužijo tega vzdevka, saj se poženejo iz vode, razžirijo svoje široke plavuti in se nato v zraku spretno lovijo sve dotlej, dokler jih nosi zagonski moment.
Pogosto slišimo tudi zgodbe o letečih kačah. Vprašanje, če take zares živijo, je več ko utemeljeno. V strogem pomenu besede kače gotovo ne letijo. Vendar pa so kače, ki jadrajo. Podobno kot veverice se poganjajo z drevesa na drugo nižje tudi do treh metrov oddaljeno sosedno drevo. Pred »poletom« se kača zravna, po dolžini usloči in razširi. Med temi jadralnimi kačami so tudi čudoviti skakalci. Ko usekajo, se povsem odženejo od tal. Neka azijska zlato črna drevesna kača pa s tal lovi majhne ptice v letu.
<><><><><><><>0<><><><><>0<><><><><><><><x><><><><><><><><><><><><><><><><><><><><><><><><><><><><>^^
Med ložo in odrom je bilo plesišče. Ob boru so bili običajni visoki stolčki, za pultom pa skoraj bele maske japonskih deklet, Iki so mešale pijače. Na belini njihovih obrazov so se temno črtale samo obrvi, oči in polna, obarvana usta. Cocktaile so mešale z veliko ročnostjo in brerdušnostjo v izrazu. Obrazi so bili videti mladi, vendar bi v njih težko odkril 'kakršnokoli potezo mladosti. Bile so lepe kot 'dekleta na lepakih raznih letalskih družb, ki mamijo z eksotiko. Njih glave bi lahko obslikol z orhidejami in dobil svojevrstne oltarne podobe.
Prvi občutki so bili prijetni: zato, ker sem se po zatohli soparnosti znašel v hlajenem prostoru.
Komaj sem sedel, je prišla Noi. Imela je temno rdečo večerno obleko iz kitajske svile. Na ustnicah je ibilo več rdečila kot v letalu in tudi obrvi je Imela močneje poudarjene. Usedla se je. Vtem ko sem jo meril s pogledi, je kot v zadregi rekla:
»Sem mar drugačna kot popoldne?"
Prišel je natakar. Naročil 'sem dva whiSkyja s sodo. Prinesel je pijačo iin dva listka, ki ju je zataknil pod zasenčeno svetilko na mizi: na enem je bil račun za pijačo, na drugem za Noi. Povedala mi je, da sodi k dekletom v loži, ki jih z lastnikom zabavišča veže pogodba, po ka-
teri si lahko slednjo izmed njih izbere gost, da z njo pleše in se zabava. Ura take zabave stane 50 tiklov ali dva in pol dolarja. Večina gostov želi od ‘teh družabnic še druge usluge, vendar se gospodar v to ne vtika. Vsaj neposredno ne. Posredno pa te toliko, kolikor ne mara 'slišati od petičnih gostov nobenih pritožb zaradi neuslužnosti, neprijaznosti in podobnega. Seveda se to le redkokdaj primeri, kajti ob slabi plači dekleta služijo denar šele z nadurnim delom.
Nai mi je mehanizem poslovanja in odnosov razložila nazorno in brez Olepšav. Potem je rekla:
»Tu je drago. Ne bi hotela, da plačaš zame. Sicer mi je vseeno, tokrat pa mi ni. Če hočeš, se lahko dobiva kje drugje."
Zaplesala sva. Oba whiskyja sem popil sam. Rekla 'je, da dekleta rada pijo, njej pa da se pijača upira. Da pa mora piti, ker tako zahteva lastnik: zaradi kansumacije seveda. Med plesom sem opazil, da so dekleta v loži povečini dopadljiva. Mnoge med njimi bi se lahko kosale z občudovanimi filmskimi zvezdami. Vse so bile lepo in okusno Oblečene. Molokatera je pretiravala s kričavo cenenostjo.
Noi se je med plesom znova predajala pelinu spominov. Izgubili so časovno in prostorsko odrejenost ter se povzdignili na 'namišljen puščavski rob, kjer Ijih je sli po življenju povračala razbolena tata morgana. Spet je govorila o Američanu ter o svoji vdanosti in zvestobi. Ob drugih, ki so mu sledili, je ostal le odblesk prvega srečanja. Seveda so ji govorili iste besede kot prvi in ji isto itudi obljubljali, vendar pa ije poslej že poznala pravila igre. Vsa srečanja so bila uglašena na mol prvega razočaranja. Bilo jih je dosti. Kljub temu, da ni Ob njih ničesar pričakovala, je vsako novo srečanje zase prina-
šalo svojo muko. In denar za življenje seveda: za njeno in sinovo.
Rekla je:
»Dosti moških sem imela. Med njimi so bili dobri in ljubeznivi, toda največ je bilo zoprnih. Pri tistih, ki so bili najbolj odurni, sem se zgavorlla z menstruacijo. Tako delajo tudi nekatera druga dekleta. Čeprav sem zelo pazila nase, kolikor pač ženske lahko pazimo, sem imela sedem splavov. Vsi so bili boleči. Tudi pred kratkim se m'i je zgodilo, toda tokrat je šlo naprej samo od sebe. Se spomniš zavitka, ki sem ga imela v torbioi v letalu? Nerodno mi je bilo, ko si gledal vanj, čeprav mi ob tokih rečeh ni nerodno, Ne vem, čemu: mogoče zato, ker si bil obziren."
Nadaljevala je:
»Povedala sem mami, da sva se srečala in da si dal čokolado za fantka. Veš, zelo sem vesela, da isva se srečala v letalu in ne tu. Saj me razumeš? Ko si me vprašal za naslov, ti ga v začetku nisem hotela dali. Nerodno mi je bilo, ker vem, da imate na Zahodu do teh stvari drugačen odnos kot pri nas. Se ti zdim neumna? Tebi je verjetno vseeno, meni pa ni. Si 'bil zelo presenečen, ko si prišel sem?"
Znova sem opazil, da ima Noi fine in mehke poteze, brez tistih tankih gubic okoli oči in ust, ki jih vtisnejo nezmerne strasti nočnega življenja. V letalu so jo izdale besede: o bolečini, o strtem srcu in tisti prividni brežini sreče, Iki ostaja za mučno vsakdanjostjo nedotaknjena. Ljudje so ji prizadejali več zla, kot je znašala odškodnina zanj. Bila je premlada, ba bi jo bili kompromisi vsega oropali. Njene besede še niso bile otopela molitvica, ki služi kat meladramična uvertura v vsakdanji ljubezenski posel. Preganjano nežnost so mi odkrile dlani, 'kretnje, besede in prizadetost. V vsem tem še ni bilo
Okameneli
smehljaj
JOŽE
CIUHA
6. november 1964
CitvcJz in napake
Skoraj vsak otrok ima lastnosti, ki nas motijo ali smo zaradi njih celo zaskrbljeni. Ker se odrasli zavedamo, da utegnejo biti negativne lastnosti nevarne razvoju, jih bomo skušali odpraviti.
Zavedati pa se moramo, da so med napakami odraslih in napakami otrok velike razlike. Odrasel človek ima bogatejše izkušnje, zna svoje nagone obvladati, je razsodnejsi in ima kolikor toliko zgrajeno osebnost. Otrok pa pogosto še ne loči dobro od slabega, njegove izkušnje so pomanjkljive, često ravna po nagonu in ima še zelo skromno razvit občutek razsodnosti.
Zaradi tega otrokove napake ne smemo tako strogo soditi kot napake odraslih, seveda jih pa pod nobenim pogojem ne smemo spregledati. Vsaka, navidezno prav nedolžna otroška napaka more imeti za otrokov razvoj, pa tudi za ožjo in širšo skupnost, zelo neugodne posledice.
IZVOR NAPAK
Mnenja o izvorih napak so različna. Verjetno pa je glavna korenina nagonsko življenje. Nagoni so sami po sebi prirodne lastnosti. Da bi nagone dušili, bi bilo nesmiselno, pa tudi škodljivo. Zahtevati pa moramo obvladovanje nagonov od vsakega posameznika in tudi od otroka. Če ga prepuščamo samemu sebi, se nagoni razbohotijo in človek ni več njihov gospodar, ampak suženj.
Ljudje v otrokovi bližini imajo velik vpliv nanj. Precej napak je razvojno pogojenih, to se pravi, da vsako razvojno obdobje prinaša ugodne pogoje za to ali ono otroško napako. Ta napaka ob pravilni vzgoji spet mine, ob nepravilni pa se celo okrepi. Otroške napake lahko izvirajo tudi iz dednosti. Malo verjetnosti pa je, da bi neka otroška napaka imela samo en vzrok; navadno so udeleženi kar vsi štirje.
VRSTE NAPAK
Morda se boste začudili, ker so vzgojitelji našteli okoli 300 otroških napak. Ne smemo pa prezreti, da marsikaj v zgodnjem otroštvu še ni napaka (na primer sebičnost), pozneje pa je. Napak je več vrst in so jih znanstveniki takole zvrstili:
•	Bojazljivost, preobčutljivost, otožnost, strašljivost, negotovost itd. Te napake se nanašajo na čustvovanje.
•	Napake, ki se nanašajo na hotenje in voljo, so: lažnivost, nepoštenost (kraja), uničevalnost, zlobnost okrutnost.
•	Požrešnost, nesnažnost, nerednost, klepetavost, muhavost, neodločnost.
•	Lenivost, neubogljivost, predrznost, upornost, robatost ipd.
Čeprav smo tu našteli le nekaj napak, smo se že ob njih lahko prestrašili. Če pomislimo na ogromno število napak, ki bi jih lahko našli pri odraslih in na dejstvo, da so otroške napake delno tudi zrcalo njihovega sveta, moramo res občutiti potrebo boja proti njim.
Prehlad in njegove posledice
Že prvi jesenski dnevi, da ne govorimo o poznejših zimskih mesecih, prinašajo vrsto bolezni, ki so značilne za to obdobje. Glavna od teh bolezni je prehlad, iz katerega pa se lahiko rodijo težje in nevarnejše komplikacije. Sicer imamo sedaj že razna sredstva za zdravljenje prehlada, vendar pa nam nobeno ne pomaga, da bi lahko že v enem samem dnevu odpravili to nevšečno bolezen.
Kaj torej storiti, da se zavarujemo pred prehladom in kako ga bomo olajšali? Navadno se že zdaj radi držimo pravila, da v jeseni zdržimo kar se da dolgo v poletnih oblačilih češ, da se tako utrjujemo za zimo. To koristi nekaterim ljudem, toda drugi, ki so posebno občutljivi za mraz, si s tem nakopljejo temeljit prehlad. Zato naj velja pravilo — oblecimo se, kadar nas zebe, toda ne samo volneno jopico čez svileno obleko, tudi svilene
5 lepotnih zapovedi
9 Zjutraj in zvečer si umijte obraz najprej s toplo, potem pa še z mrzlo vodo. Večerno umivanje je bolj važno kot jutranje! Ponoči obraz počiva, zato morajo biti znojnice dobro očiščene, da koža lahko diha.
9 Vsaj enkrat tedensko lahko odrgnite obraz z alkoholom, ki ste mu primešale nekaj kafre ali salicija.
£ Ne izpostavljajte se prehudemu soncu, prav tako pa varujte obraz hudega mraza.
$ Spite v prezračeni sobi! Vsaj spomladi, poleti in jeseni naj bo vaše okno spalnice odprto.
@ Smejte se! Smeh daje obrazu mik in mu ohranja mladost.
hlačke zamenjajmo s toplejšimi 'bombažnimi. V hladnih jutranjih urah si zavarujmo glavo s pokrivalom. Zgodaj jeseni je dovolj svilena ruta, pozneje pa jo nadomestimo z lahko volneno ruto, ali s klobukom oziroma z volneno kapo. Seveda ni potrebno pretiravati. V hladnih jesenskih dneh si lahiko umivamo glavo, tudi če smo nekoliko prehlajene, a vedno s toplo vodo in v prostoru, kjer ni prepiha.
Druga skrb naj velja nogam, kr naj bodo vedno suhe. Če dežuje, se preobuvajmo kar najhitreje v suhe čevlje. Mokre in mrzle noge so neštetokrat prvo znamenje, da se bomo prehladili.
Prehlad laže prenašamo, če se gibljemo — zlasti na svežem zraku — kakor če ga zdravimo v postelji. Tu seveda ne gre za gripozna obolenja z zvišano temperaturo, pač pa za normalni prehlad z normalno telesno temperaturo. Poleg tega uporabljajmo mazila in kapljice za nos, ki olajšujejo dihanje, predvsem zvečer in ponoči, ker prehlad neredko ovira spanje. Kozarček toplega olkohola in vroč lipov čaj zvečer tudi olajšata nevšečnost prehlada.
Pri prehladu se moramo zavedati, da nam ta ne sme povzročiti temperature. Prehlad kvečjemu povzroči glavobol. Če pa smo »tako prehlajeni«, da se nam temperatura poviša, da izgubimo apetit, tedaj pomeni, da imamo opravka že z influenco. Ta pa ni tako blaga bolezen, kot jo ocenjujemo. Doba iti-kubacije pri influenci traja lahko le nekaj ur, lahko pa tudi štiri dni. Ko občutimo drget, povišano temperaturo ter glavobol, ni več dvoma. V takih primerih je postelja obvezna in dobro je tudi, če pokličemo zdravnika.
Če influenca traja več kot štiri do pet dni in nam temperatura ne začenja upadati, moramo že misliti na kako komplikacijo. Naj-pogostnejša komplikacija influence je pljučnica. O tej ne bomo govorili, ker je že preveč resna bolezen, da bi jo mogli obdelati v kratkem članku. Bolje bo pojasnil zdravnik, ki ga bomo poklicali k bolniku.
Pri delu pravilno razsvetljavo
Vsem je znana dobrodejno;! sonca. A zdaj v jesenskih dneh je kaj redko in vse preveč ljudi še ne ve, da ni umetna luč nič manj potrebna za dobro delovanje telesa in duha.
Doktor Weber pripoveduje, kako se je več let zaman trudil, da bi odpravil bolečine v glavi in sklepih neki svoji stari pacijentki, ki se je stalno pritoževala nad preutrujenostjo.
Nekoč se je žena tako slabo počutila, da jo je moral doktor Weber obiskati na domu. Tedaj je presenečen stopil v popolnoma teman prostor in ker je moral bolnico preiskati, je prižgal električno luč. Žarnica je imela 15 wattov, tako da je bilo moč razločevati predmete le nekaj korakov naokoli. Drugega svetlobnega vira v sobi ni bilo. In v tem polmraku je žena delala pri šivalnem stroju pozno v noč. Ko ji je zdravnik razložil, da njeni glavoboli in bolečine nimajo drugega vzroka, je odvrnila, da je elektrika predraga.
Ni je bolj škodljive štedljivosti. Najnovejše raziskave so pokazale, da večina ljudi živi le pri tretjini svetlobe, ki jo oči potrebujejo, da lahko brez težav delajo. Po mnenju strokovnjakov je potrebna 100 W žarnica za razsvetljavo 10 m1 površine. Za večjo površino je bolje uporabiti več svetlobnih virov, kot pa pretirano zvečati jakost ene same žarnice. Študije, ki jih je opravila univerza v Ohiu, omogočajo izračunati potrebno svetlobo za različne dejavnosti: 100 W za pisalno mizo ali pri šivalnem stroju; 70 W v kuhinji; 50 W pri šminkanju ali britju. Vsakikrat, ko so bile upoštevane te številke, se je občutno zboljšala storilnost, bilo je manj utrujenosti in glavobola.
KAKO HRANIMO POLETNO GARDEROBO
Verjetno sle si že poletna oblačila oprale in jih skrbno spravile. Saj vemo, da bi jim umazanija le škodovala iin bi v prihodnji sezoni z žalosljo ugotovile, da obleka ni prav nič več lepa. Zopet bi bili novi izdatki potrebni za nakup blaga. Zalo bomo raje vse potrebno uredile.
Obleke si operile, ni jih pa treba likati. Prav talko jih ne bomo škrobile. škrob bi predstavljal hrano raznim insektom, ki bi škodovali blagu, škrob pa tudi vsrka vlago, kar Vsekakor škoduje materialu.
Ko smo vse oprale, bomo še pregledale, če je potrebno, da kaj zakrpamo ali prišijemo gumb. Nato bomo obleke položile z zavitki naftalina v najlon vrečke. Omara ali kovček kjer bomo hranili oblačila, naj bo zaprt, da se me bodo obleke navzele duha po tobaku ali kuhinji.
Poletne čevlje boste prav talko temeljito očistile im jih namazale z globinam, notranjost pa bomo izmile z bencinom. Čevlje bomo natlačile s papirjem, da bodo obdržali svojo obliko. Platnena obuvala samo trdo ščetkamo. Lakaste čevlje majtepše očistimo z mlekom. Prav talko lahko negujemo usnjene torbice. Usnje namažemo z brezbarvnim globinam, kovinske dele pa s posebno kremo.
Poskusite!
Trikrat krompir
ZAPEČEN KROMPIRJEV PIRE Z JAJCI
1	V« kg krompirja, slan krop, V« I mleka, 3 kdg margarine, pet jajc, paradižnik, drobnjak, 2 dkg surovega masla.
Z mlekom umešan krompirjev pire zvrnemo v namaščeno kozico; površino zgladimo z namaščeno žlico. Za vsako osebo napravimo v pireju vdolbino, v katero ubijemo surovo jajce, ga prekrijemo s pretlačenim paradižnikovim mesom ali z žličko mezge, potresemo z drobnjakom in zabelimo s stopljenim surovim maslom. Jed postavimo v pečico, da jajca zakrknejo.
KROMPIR S SKUTO
1	V* kg krompirja, 3 dkg masti, 1/j I mleka, 2 jajci, pot kilograma skute, zelen peteršilj, sol.
Opran krompir skuhamo, olupimo, zrežemo na rezine in ga polovico stresemo v dobro pomaščeno kozico. Po vrhu naložimo nadev, dodamo drugo polovico krompirja in prilijemo mleko, v katerega smo razžvrkljali jajci. Počasi pečemo pol ure.
Nadev: skuti primešamo dobro sesekljano, prepraženo čebulo in dodamo sesekljan zelen peteršilj ter sol.
KROMPIR S SLANINO
2	žlici masti, 1 čebula, 10 dkg prekajene slanine, 1 V* kilograma krompirja, sol.
Na masti prepražimo sesekljano čebulo in na kocke zrezano slanino, dodamo kuhan, olupljen in na rezine zrezan krompir, solimo in dobro prepražimo.
Drobni nasveti
H Ne 'kuhajte Jajc v pokriti posodi, ker bodo popokala.
■	Z blatom poškropljeno obleko čistke le ipopoluoma posušeno. Če krtača ne pomaga, poskusite odpraviti madeže s kruhovo sredico.
■	Če se vam je preproga po čiščenju zgubala, jo na neravnih mestih zlikajte čež vlažno krpo.
o<xx>ooo<><>o<><><><><><><><><>o<><><><><><><><>o<><><><><>o<><><><><><><>o<><>o<x>o<><><><><><>^
poklicne uglajenosti in »rutine. Še je trapila z »iluzijami, ki bi v njihovi plehki bleščavi zaman iskal kakršenkoli barvni odtenek živiljenslkasti. Kdo ve, koliko časa bo minilo, preden bodo postale besede o sreči in nesreči, ki mi jih je pripovedovala, povsem votle in jih bodo tjavdan poslušati njeni ljubimci, če se jim ne bo preveč mudilo od nje ali če ne bodo preveč zaspani.
Ob notranji rob prta si je obrisala ustnice in rekla:
,Me hočeš poljubiti?"
In čez nekaj časa:
.Nocoj ne moreš z mono. Če lahko počakaš dva ali tri dni, bova lahko skupaj. Se ti zdii smešno, če ti rečem, da bi bila rada s teboj?"
Na oder ab plesišču se je vzpelo dekle iz lože. Ob spremljavi godbenikov je začelo prepevati popevko „o »reki brez povratka”. Bila je Kitajka z veselimi očmi in širokim nasmehom, v črni svileni obleki, v katero so bili vezeni zlati zmaji in je bila ob straneh Visoko preklana. Sicer otožno popevko je pela z vedrim glasom in živahnim pozibavanjem v bokih. Vtem je od strani odkrivala svoja močna iin živa stegna.
Za njo je prišla na oder precej manjša Japonka in zapela neko čudno pesem, z glasom, ki ni poznal poudarkov in zanesenosti. Oči so bredušno strmele v vijoličasti dim, roke pa so kot mrtve Visele ob brezrokavni, do vratu zapeti temno modri obleki. Noge niso udarjale takta in tudi boki so ostali nemi. Od vsega so se premikale le ustnice. Če bi si ob njej omislil zlato ozadje, bi bila njena glava podobna nezemski Madoni bizantinske Ikone. Seveda bolj po izrazu kot po potezah: zato so bila njena usta prepolna in njene oči preveč poševne. V obrazu je bita namreč ista brezstrastnost in odmaknjenost kot na starih, zadimljenih slikah. Vtem ko je Kitajka
pela v angleščini, je Japonka pela v nerazumljivem vzod-njaškem jeziku: verjetno v japonščini. Not je med plesom rekla:
„Že spet je povsem pijana. Ne bo več dolgo vzdržala in tudi gospodar jo že gleda postrani. Gotovo bi jo bil že nagnal, če bi moški ne bi bili tako nori nanjo. Vsaj deset jih prihaja samo radi nje. Z drugimi dekleti se ne druži: zato je ne marajo. Pa tudi zato ne, ker jo imajo moški talko radi. Vedno je sama in skoraj nič ne govori. Meni se smili, ker se mi zdi, da je prav tako nesrečna kot jaz: ali pa še bolj. Kdo ve? Jaz imaim vsaj otroka. Veš, eno takšno smo že imeli, i'n imela je denarja, kolikor je hotela. Moški so ji dajali vse. Pila je bolj kot mornarji. Za pijačo so prišle injekcije, in še preden je začela hirati, jo je šef nagnal. Nobena, ki se ji oči bleščijo, ga ne more preslepiti."
Dekle, ki je pelo, je verjetno že izplačalo kompromise. Pred njo ni bilo več matija in obale. Bila je razbitina z varljivim videzom. Rojena je bila za poete, prilike pa so jo naredile za cipo. (Razmišljam na povsem ne-vz odri jaški način).
Ura se je bližala deseti, ko je Noi rekla:
„Veš, zares ne bi Tada videla, da bi zame trošil denar. Pridi jutri in domenila se bova za sobo. V soboto sem namreč prosta. Laho bi kam šla. Mogoče v templje, če te zanimajo. Zelo lepi so in rada jih obiskujem. Kupila bova veliko rož in sveč. Toda v soboto še ne bova mogla. Boš hotel biti z menpj samo tako? Jaz moram čakati, toda čakala bi tudi sicer. Saj rrti verjameš, kajne? Tudi ti počakaj. Ne bo ti žal: boš Videl, da nama bo zelo lepo."
Ko sem šel, me je spremila skozi vrata:
„ Počakaj, poiskala ti bom izvoščka, sicer te E»odo
ogulili. Jutri te bom čakala. Pridi. Vem, da nisi bogat. Tudi zalo si mi Všeč. Mrziim belce, ki se napihujejo z denarjem."
Našla je voznika in odpeljal sem se. Ko sem se vrnil v hotel, mi ni bilo do spanja. Ventilatorji še niso mogli pregnati vročine in Vlage.
Šel sem med hiše, kjer se s cestami spletajo mostički in kanali. Voda se je v njih leno precejala. Z vonjem sem zaznal rije gnilobo. Po njnj so počasi polzele lučke, Iki so jih vanjo spuščali ljudje: predvsem ženske. Bile so pritrjene na ladjice, podobne tistim, ki jih pri nas iz papirja zvijajo otroci. Plavajoče luči so z bregov in iz teime spremljali pogledi. Vpraša! sem soseda, ki je stal oib meni:
»'Kaj pomenijo te lučke na vodii?"
„To je Loi Kratong.”
V	precej nalomljeni angleščini mi je razložil, da gre za praznik, ki ga praznujejo ob koncu monsuna. Ljudje spuščajo ladjice s svečami, da bi s temi darili pomirili vodne duhove.
*
Včeraj dopoldne je Noi prišla pome: Itako sva se bila domenila v soboto. Bila je čedno napravljena in čudno »zadržana. Neverjetno se mi je zdelo, da bi lahko bila v sramežljivosti enaka šestnaj»stletnici. In 'k temu vzhodnjakinje sploh niso sramežljive na način, kot ga poznamo pri nas. Vendar je bila spremenjena: ko da bi liz »nje vela iplohost in preobčutljivosf. Pomislil bi, da je vise drugo, kot plačana prijateljica noči.
V	sobi me je poiskal voznik, vtem ko je sama počakala v avtu.
(Nadaljevanje sledi)
JOHN F. SUTER
PRIJETNO MESTO
Doktor Arturo Gutierrez je sedel v zavoju betonske klopi v obliki črke S ter zamišljeno gledal v tla. Ko je zaslišal korake, je dvignil glavo ter s cigar.illom vljudno pomahal prijatelju Teniente Cerveri, naj sede. Tenienite je pokimal ter sedel v drugi zavoj S, tako da je bil obrnjen proti doktorju.
Bilo je zgodaj zvečer in na trgu je bilo mirno, čeprav je bilo videti precej ljudi. Skupina godbenikov je nameščala stole na betonski plošči, ki je nadomeščala tradicionalni prostor za godbo. Na drugi strani trga se je s pritajenim klop klop pomikal konj, ki je vlekel naložen voz. Mimo klopi pa je prav tedaj šlo nekaj belo oblečenih Indijancev, ki se niso ozrli ne na levo ne na desno.
Doktor je vzdihnil: »V prijetnem kraju živimo.« Ponudil je prijatelju cigarillo.
Policist ga je vtaknil med ustnice ter prižgal vžigalico, ki je osvetlila njegov ozki, orlovski obraz. »Zločinov skorajda ne poznamo. Manij jih je kot v kateremkoli mestu v Srednji Ameriki,« je rekel in zamahnil z vžigalico, da je ugasnila. »Polizia je pri na skoraj .samo v cikras. Če mi ne bi nekaj malega vrgel denar, Iki sem ga naložil v bratovo delavnico, bi moral malone stradati.«
Doktor Gutierrez se je očarljivo nasmehnil in pri tem so se mu pod tenko pristriženimi brčicami pokazali bleščeči beli zobje. Z brado je pokazal na majhnega Indijanca, ki je marljivo drgnil čevlje nekega turista iiz Združenih držav.
»Vedno več Norteamericanos prihaja sem. Morebiti bodo sčasoma prinesli s seboj tudi kake svoje navade. Potem bo morda tudi za vas dovolj kruha.«
Teniente Cervera je rekel ravnodušno: »Jaz bcim na mestu.«
Oba sta molče vlekla iz cigarillov.
Končino je rekel poročnik: »Slišal sem, da sta pred kratkim umrla dva Norteamericanos, vaša prijatelja. Rumena mrzlica, kaj ne?«
Doktor Gutierrez je pokimal in na obrazu mu je bilo brati resnobo. »Ne bi rekel ravno, da sta bila moja prijatelja. Na svo silo sta hotela na izlet k razvalinam v džungli, čeprav smo ju svarili. Jaz sam sem jima najbolj prigovarjal, naj nikar ne gresta.«
Tenienta Cervera je rekel s poudarkom: »Vlada bi morala poslati denar, da bi iztrebil^ 'komarje v tistem predelu ali pa prepovedati agenciji Fernandez Tours organiziranje izletov ik razvalinam. Nekoč tam ni bilo rumene mrzlice, a prekleti moskiti prihajajo z letali...«
»Cepivo proti rumeni mrzlici bi nam zelo koristilo. A niti en zdravnik v mestu ga nima, prijatelj moj. Vendar pa je treba reči, da so nam ga obljubili.«
Poročnik se je pozorno zazrl v prijateljev obraz. »Ali ste popolnoma prepričani, da ste svarili tista dva? Da jima niste morda prigovarjali, naj gresta? Ali pa se posmehovali nevarnosti? Zakaj slišal sem ...«
»Lahko si mislim, kaj ste Slišali,« je mirno rekel doktor. »Da vas ne bi izmišljene govorice zavedle, bo najbolje, če vam ‘kar sam povem, kako je bilo.
Saj veste, da sem tri leta prebil v Združenih državah, iko sem študiral v neki bolnišnici na Vzhodu. Takrat sem spoznal senoro Estelle Martin, ki ije nedavno umrla za rumeno mrzlico. Takrat ji je bilo ime senorita Estelle Wright. Saj ste ijo videli — ko je bila še živa, seveda? Tiste rdeče lase, tisto gladko snežno belo polt, tiste zelene oči? Ženska, ki bi zmešala glavo vsakemu moškemu. Priznati moram, da jo je tudi meni.
Pošten človek sem in če vam rečem, da takrat tudi sam nisem bil neprivlačen, ne pravim tega, ker sem premalo skromen. Ni čudno torej, da sem si pridobil nijeno naklonjenost in nekaj časa me je prepričevala, da ji samo jaz nekaj pomenim. Pripravljen sem bil ostati v Združenih državah, samo da bi jo imel.
Seveda ije bilo vanjo zaljubljenih še več drugih, a tega takrat nisem vedel. Stara zgodba, kaj? Ta Samuel Martin je imel pač več denarja kot drugi, to je vse. Poročila se je z ■njim iz povsem poslovnih razlogov. Meni ni ničesar povedala, niti poslovila se ni. Zbral sem torej ostanke svojega srca ter se vrnil v domovino. Tu sem živel štiri leta v pozabi.«
»Potem,« je zamrmral poročnik Cervera, »sta prišla Martinova sem in slučajno ste ju opazili.«
»Niti ne tako slučajno. Moj mlajši brat Rudolf je, kakor veste, direktor hotela Cervantes. Ndkega dne, pred kakim mesecem, mi je zaupal, da je strastno zaljubljen v neko gostjo, turistko, božansko žensko, iki je poročena z neko klado. Klada, to že. A božanska ženska — pha!
Naslednji dan mi je v hotelski veži predstavil Martinova. O, Rudolfo zna biti zelo pazljiv; predstavil ju je kot gosta, mene pa kot zelo dobrega zdravnika. Ona je seveda priznala, da me pozna in to je storila zelo očarljivo. Njen mož, ki je precej štorast, ni uganil, kdo sem. Zdaj sam bil samo eden iz
domačinov, nad katerim Je treba prevzeti pokroviteljstvo.
Uvidel sem, da ta ženska bere moje misli: da mi je vseeno, kako bo na njeno početje reagiral mož, da pa mi ni vseeno, kaj se bo pripetilo Rudolfu. Saj veste, kako lep je Rudolf? A tako naiven! Vedela je, kako se bojim, da mi bo uničila brata. A ni hotela odnehati. V njenih vražjih očeh sem bral, da me izziva.«
»Tudi mož ni mogel biti kaj prida,« je zamišljeno dejal poročnik. »Govoriio kako ie podkupil nekakega našega uradnika na carini da je gledal stran, ko je nesel čez mejo dragocene narodne umetnine.«
»To mi nič mar,« je rekel doktor Gutierrez. »Govoril sem torej z Rudolfom, mu povedal vse ter ga prosil, naj pusti to vražjo žensko. A on se mi je samo smejal. V obupu sem šel v katedralo ter zadevo preložil na božja ramena.
Dva dni kasneje so bile moije prošnje uslišane, čeprav takrat tega še nisem vedel. Senor in senora Martin sta oklenila, da se bosta s Fernandezovim džipom odpeljala k razvalinam v džunglo. Na moje veliko presenečenje pa sta prej prišla ik .meni po cepivo proti rumeni mrzlici. Bila -sta že pri vseh drugih zdravnikih, a nobeden ga ni imel. Nekdo jima je dejal, da bi morda jaz lahko kaj pomagal. Kajpak jima nisem mogel ničesar dati. Lahko sem ju le posvaril .naj ne hodita v džunglo.«
»Preseneča me, da ste ju posvarili,« je rekel Teniente Cervera. »Saj bi vašemu bratu samo 'koristilo, če bi bili molčali.«
»Zdravnik sem,« je preprosto odvrnil doktor. »A še bolj vas bom presenetil. ;Ne le da sem ju posvaril, še več, svetoval sem jima, naj namesto cepiva uporabita vsaj mažo proti mrčesu, če vsekakor hočeta iti. In ne le to, celo sam sem jima zmešal mazilo.«
_ »Zmešal? Saj bi ga bila vendar lahko kupila v farmacii.«
»Seveda, prijatelj .moj,« je rekel zdravnik, »kot bi rekli v njuni deželi, lahko bi ga kupila v vsaki drogeriji. Toda ne smete pozabiti, da senor Martin, štorasti, zavaljeni senor Martin, ,ne kupuje v nobeni drogeriji* v deželi, kakršna je naša. Ko sem mu svetoval, naj kupi mazilo v lekarni, ni hotel niti slišati o tem. V svoji nevednosti je mislil, da mu bodo prodali citronello ali kako drugo smrdljivo stvar. Toda večina sodobnih maž proti mrčesu je vendar skoraj brez vonja. Natanko se spominjam, kako mi je rekel: ,Za Stello poiščite kak dražljiv vonj, meni pa napravite nekaj . .moškega. Čomprez?* Govoril je v tisti svoji španščini, sicer pa ste gotovo opazili, kako slabo je obvladal naš jezilk?«
»Za takega človeka,« ije dejal poročnik, »je seveda^ jasno, da je hotel imeti nekaj posebnega. Pošten človek se mora kar truditi, da se ne okoristi ina rovaš tepcev, kakršen je bil ta.«
»Z jezika ste mi vzeli misel,« je pritrdil doktor. »Ko je zahteval mazilo, sem se spomnil na Rudolfovo nezgodo. Če bom pripravil mazilo, sem si rekel, 'bom 'lahko zaračunal nekaj^več in pri tem kaj malega zaslužil. Tako je pač življenje.«
»Naša dežela je tako revna,« je vzdihnil poročnik.
»Res ije,« je rekel doktor Gutierrez. »Revni smo, vendar pa 'potrebujemo denar, da se bomo lahko borili proti moskitom. Sicer tisti, ki imajo denar, ne bodo prihajali sem. Kot zdravstveni delavec sl želim, da bi moskite uničili, čeprav je eden izmed njih rešil mojega brata.«
Umolknila sta iin potegnila iz cigarillov. Mimo je prišel umazan Indijanček z velikimi očmi in lizal nieve, odišavljen led. A led mu je zdrsnil iz vrečke in ‘se razletel po tleh. Otrok je za hip žalostno pogledal za njim, nato pa je odšel dalje in pričel žvečiti vrečko.
Doktor Gutierrez se je zazrl v led, ki se je naglo topil. Razmišljal je, kalko bo vodo popila zemlja, dišavo ipa bo zjutraj posrkal mrčes do zadnjega atoma. Pri tem se je, že drugič v zadnjih tednih, spomnil, da mnogo več snovi, mnogo več vonjev privlači mrčes kot pa ga odbija.
S prostora za godbo sredi trga so priplavali prvi zvoki. Rahel vetrič je skuštral bršljan na zidovih starih hiš okoli trga.
»V prijetnem kraju živimo,« je rekel doktor Gutierrez.
Teniente Cervera je zadovoljno pokimal: »Zločinov skorajda ne poznamo.«
III! AFORIZMA lili
•	Težko je reči, kdo v življenju povzroča več neprijetnosti; ali sovražnik s slabimi ali prijatelji z dobrimi
nameni.	Bulwer Lytton
o ° o
•	Klasiki so pisatelji, o katerih vsak govori, a jih nihče ne bere. wiide
Dr. Kadereit je osamljen sedel v svoji sprejemnici še dolgo zalem, ko je odpravil zadnjega pacienta.
Miisli starega zdravnika so se razpredale Okrog fanta, čigar ime in sliko je videl v časopisu.
Karel Relling ... morilec.
Pred petintridesetimi leti je 'bil prisoten, ko je otrok zagledal luč sveta. Karel je bil sin poštenih staršev, toda že v otroku je tičalo nekaj zlobnega in nepojmljivega.
Njegov oče, vaški kovač je bil že v grobu, le gospa Rellingova je še živela v hišici, ki je bila nekoč kovačnica. Karel je bil edinec. Svoj čas je bila na fanta ponosna, toda odkar se je znašel prvič za zapahi, se je v njeni notranjosti nekaj zlomilo.
Na vasi se je pokazala le v najnujnejših primerih.
Kar na lepem pa umor... in k vsemu še prostaški umor. Roparski napad.
Opazovali so ga, ko je zapuščal hišo žrtve. Ženska, ki ga je srečata, je natančno opisala mreno na levem očesu. Doslej ga policija še ni zasledila.
Že v Rellingovi otroški dobi so imeli z njim težave. Razen njegovega poguma, ki je čestokrat izbruhnil v predrznost, bi lahko nošli 'kaj redke vrline. Med vojno so ga vpoklical!!, toda njegov trmasti in nedisciplinirani značaj ga je izoblikoval v kaj bednega vcjaka — kljub pogumu.
V nastopajoči temi: je polagoma temnelo gričevje na obzorju. Stari zdravnik je še vedno zamišljeno sionel ob oknu, pogreznjen v svoje misli.
Morilec . . . kljub vsemu dolguje zdravnik njemu, morilcu, hvaležnost, Iki je nikdar ne bo mogel vračati. Tik pred koncem vojne 'je rešil Relliing življenje njegovemu sinu. Borila sta se v istem bataljonu. Relling je splezat imed strelske jedke, od koder je privlekel nezavestnega ranjenca v varen okop. Brez pomisleka je tvegal lastno živ-
Prostor na vrhu stopnic je bil komajda večji od omare. V svitu slabe luči je zagledal zdravnik morilca, ki je ležal na kupu vreč. Njegov obraz je bil bled. Toda brazgotina nad očesom je bila še bolj bleda.
„Vaša mati pravi, da ste bolni, Karl,” je dejal zdravnik,
»Da," je odgovoril Karl s čemernim glasom, ki ga je zdravnik dobro poznal, „saj bi jo drugače že davno popihat..."
»Kje vas pa boli?”
»Tukaj, doktor, vražje bolečine. Kor rjovel bi.”
Med govorjenjem se je nenehno zibal sem in tja.
»Bo-li tukaj?” je vprašal zdravnik.
Relling je vzdihnil in prikimal.
„Slepič. Vzemite toplomer v usta."
Čakala ista molče. Zdravnik je slišal materino dihanje.
„41,1," (je rekel zdravnik po bežnem pogledu na toplomer. »Takoj vas morajo operirati. Bojim se, da se bliža konec. V bolnišnico morate."
„Salj ne morem,” je izbruhnilo iz njega. To vendar dobro veste.”
„Se zavedate, kat; pomeni vnetje slepiča?"
„Seveda, bolečin pa ne vzdržim več.”
»Nekoliko jih lahko ublažim," je dejal zdravnik. „Več ne morem storiti, niti pri najboljši volji. Imate kakšen kozarec?"
Iz torbe je vzel steklenico in natočil v kozarec tekočino.
Karel jo je hlastno izpil.
„Po tem boste lahko zaspali,” pravi zdravnik. „Več ne morem storiti niti pri naj-ši volji. Četudi bi bil kirurg ... Tukaj, v tej luknji, vas ne more nihče operirati."
„Bado bolečine popustile?" je vprašala mati.
»Seveda. Prepričan sem. Pri priči bo zaspal.”
»Hvala bogu,” je rekla mati. »Hvala bogu!"
HOLLOWAY HORN
Edina priložnost
fjenje. Razen male praske nad levim očesom ni ničesar izkupil. Zdravnikov sin je počatsi okreval. Če bi ga pustili dalje časa v granatnem lijaku, bi bilo po njem.
Danes je sin priznan očesni kirurg v glavnem mestu.
Zdravnik se je vzdignil. Namenil se je obiskati Rellingovo mater. Misel, da sedi zdaj zapuščena v svoji skromni hišici, ga je težila.
Pred vrtnimi vrati ga je nekdo ogovoril. Prepoznal je glas Reilingave matere.
»Vaše pomoči sem polrebna, gospod doktor, on je prišel."
»Bog nebeški!” je vzkliknil zdravnik.
»Kam naij se vendar zateče, če ne k meni”, je preprosto pripomnila mati.
»Toda policija najbrž opazuje vašo hišo, gospa Rellingova.”
»To vem. In tudi on. Bolan je, gospod doktor. Neznosne bolečine ima.”
»Kaj ... ‘kaj ga muči?”
»Ne veva. Vedno ste bili tako dobri z njim, kljub vsemu. Saj vem, pokvarjen človek je, toda sama ne bom nikdar pozabila, ko je 'bil še nebogljenček... drobcen. Vi ste edini, ki mu lahko pomaga."
»Kje tiči?”
»Doma pri meni. Prišel je takolj zatem ... fko je ... prek gora je prišel. Hudo je preplašen, gospod doktor."
»Policija je seveda preiskala vaš dom?”
»Nad staro kovačnico je pregrada, za katero nihče ne ve. Že prejšnje čase se je vedno tam skrival."
»V desetih minutah pridem za varni,” je mirno pripomnil zdravnik. »Le po svojo torbo bom skočil.”
Mati se je proseče zazrla vanj. »Gospod doktor, vašemu sinu je rešil življenje ..
»Tega nisem nikdar pozabil, gospa Rei-tingova,” je resno pripomnil zdravnik.
Ko se je približal kovačnici, ni nikogar opazil.
Kakor vselej pri abiških bolnikov, je tudi takrat prižgal žepno svetilko.
Na vrata je potrkal tako močno, da je bilo slišati tudi na ulico.
Ko sta bila v ‘kuhinji, ije potrkalo na vrata.
Vstopila sita dva moška. »Policija,” je dejal eden od njiju. »Hiša je obkoljena, in kdo sle vi?” je radovedno pogledal zdravnika.
»Zdravnik, doktor Kadereit."
»Smem vprašati, kaj 'tu počenjate, gospod doktor?"
»Prišel sem po zdravniški dolžnosti. Gospa Rellingova me je poklicala.”
»Saj menda veste, doktor, 'stvar ije zelo resna, če bi..."
Stražnik se je obotavljal.
»Verjetno bo najbolje, če vam povem resnico. K Rellingavemu Karlu me je poklicala,” je po kratkem premisleku odgovoril zdravnik.
»Potemtakem je v hiši?"
Rellingova mati se je oprijela stola. Z izbuljenimi očmi se je zazrla v zdravnika.
»Tako je. V podstrešju nad kovačnico leži. Toda le z rešilnim vozom ga lahko spravite odtod v bolnišnico. Hudo je bolan. Slepič."
»Prav. Vsekakor bi ga želela videti.” Obrnjen k materi je pristavil: »Zelo mi je žal.”
»Več niste mogli storiti zanj, gospod doktor?” je vprašala mirno, ko sta se moža oddaljila.
»Storil sem vse, kar je bilo v moji moči,” je pripomnil. »Bil sem njegov dolžnik.”
Zaslišala sta nagle kordke vračajočih se mož.
»Bi stopili z nami, gospod doktor,” je dejal eden izmed njiju z negotovim glasom.
Rellingova mati jim je sledila s pogledom.
Kmalu zatem se je zdravnik sam vrnil. Mirno ji Ije povedal, da je isin mrtev.
Za trenutek je obstala njena dlan v njegovi. Iz oči ji Ije odsevala hvaležnost.
Vaščani so bili zbegani In začudeni, ko so teden dni zatem zvedeli za zdravnikovo 'selitev.
Prakso je opustil ter se preselil k sinu v glavno mesto.

Svetovno prebivalstvo hitro narašča
Na sedežu OZN v New Yorku so objavili poročilo, v katerem je rečeno, da bo konec tega stoletja — torej do leta 2000 — živelo na svetu okoli šest milijard ljudi, to se pravi dvakrat več, kot jih je bilo leta 1960. Pri tem pa poročilo ne izključuje možnosti, da bo takrat svetovno prebivalstvo znašalo celo več kot sedem milijard, če se bo prirastek še naprej zviševal tako hitro kot zdaj in če bo smrtnost ostala takšna, kot je bila v petdesetih letih tega stoletja.
Po napovedih strokovnjakov OZN bo leta 2000 živelo 81 odstotkov svetovnega prebivalstva v deželah, ki sodijo med nezadostno razvite in v katerih živi zdaj 71 odstotkov vseh prebivalcev sveta. Prebivalstvo Latinske Amerike se bo do leta 2000 pomnožilo 3,6-kratno v primerjavi s sedanjim stanjem, v Afriki in jugovzhodni Aziji bo živelo trikrat več ljudi, v vzhodni Aziji in Oceaniji 2,3-krat več, v Severni Ameriki in v Sovjetski zvezi dvakrat več medtem ko se bo število evropskega prebivalstva zvišalo za tretjino.
Poročilo vsebuje nadalje tudi podatke, po katerih se je zadnja leta med prebivalstvom dežel v razvoju znatno zmanjšala smrtnost novorojenčkov, tako da znaša letni prirastek 1 do 3,5 odstotka, medtem ko se število prebivalcev v razvitih deželah zviša za 0,5 do 1,7 odstotka na leto.
Najdaljši viseči most na svetu
V kratkem bodo v New Yorku izročili v promet most, ki se boči nad vhodom v pristanišče in ki bo povezoval dva dela mnogo-milijonskega velemesta — Staten Island z Broocklymom.
Most, ki bo na vsej črti 68 m nad gladino Hudsona, tako da bodo lahko pod njim plule tudi največje prekooceanske ladje, se bo imenoval »Verraizono« — po rojaku in sodobniku Krištofa Kolumba. Po razponu 1300 metrov med glavnima nosilnima stebroma bo to doslej najdaljši viseči most na svetu, v celotni dolžini pa bo za 300 m zaostajal za kalifornijskim, ki je dolg 2800 m. Osrednji del nerwyorškega visečega mostu nosijo štirje jekleni kalbli, katerih vsak je pleten iz 20.000 žic. Samo v glavna nosilna stebra so vgradili poldrugi milijon ton betona.
Promet čez novi most se bo po dokončni dograditvi odvijal v dveh nadstropjih, katerih vsako bo imelo šest vozišč. Vendar bo trenutno izročeno v promet le zgornje nadstropje, kajti spodnji del bodo »obesili« pod viseči most šele čez štiri ali pet let.
Za izgradnjo tega mostu je dala newyorška občina dolgoročne kredite — gradbeni stroški so znašali okoli 325 milijonov dolarjev — katere bodo polagoma odplačevali avtomobilisti: za vsako vožnjo bo namreč treba plačati pol dolarja.
Vabilo
Hranilnica in posojilnica Št. Janž v Rožu, registrirana zadruga z neomejenim jamstvom, ima v soboto, dne 7. novembra 1964 s pričetkom ob 19. uri zvečer v Zadružnem domu v Št. Janžu svoj
OBČNI ZBOR
z običajnim dnevnim redom. Vsi člani so na občni zbor vabljeni.
Upravni odbor
P AD TO PROGRAM
RADIO CELOVEC
I. PROGRAM
Poročita: 5.45 , 6.45 , 7.45, 12.30, 16.45, 20.00 22.00 Dnevne oddaje (razen nedelje): 5.55 Kmečka oddaja —
6.00	Pestro mešano — 7.55 Gospodarske vesti — 8.15 Jutranji koncert — 9.00 Pozdrav nate (razen sobote in nedelje) — 10.00 Za gospodinjo — 11.00 Ljudske viže — 11.45 Oddaja za podeželje — 12.00 Opoldanski zvonovi
—	12.40 Deželna poročila — 13.05 Opoldanski koncert
—	14.55 Posebej za vas — 16.00 Glasba zate — 17.00 Popoldanski koncert — 18.45 Pestro mešano — 18.55 Lokalne športne novice — 19.30 Odmev časa — 20.10 Deželna poročila.
Sobota, 7. 11.: 8.05 Domači vrt — 14J5 Pozdrav nate
—	15.30 Križana dekla — 15.50 Govorimo o naših znamkah — 16.30 Pisani svet — 18.00 Kulturna prizma — 18.25 Kjer pojejo, tam ostanemo — 19-10 Odmev časa — 20.15 Pojemo in govorimo o deželi ob Dravi — 22.20 Plesna glasba po naročilu.
Nedelja, 8. 11.: 8.05 Kmečka oddaja — 9.05 Nekdanji favoriti popevk — ,11.00 Koncert v zelenem — 13.45 Iz domačih krajev — ,14.30 Pozdrav nate — 16.30 Križem skozi svet, križem skozi čas — 18.05 Koncert ljudskih pesmi — 19.00 Nedeljski šport — 20.10 40 let avstrijskega radia — 21.15 Kontrola rojstev, svetovni problem številka 1.
Ponedeljek, 9. 11.: 8.00 Knjige za božično darilo — 15J15 Komorna glasba — 15.45 Koroški knjižni kotiček —
18.15	Tisk in gospodarstvo — 18.35 Mladinska oddaja —
20.15	Vsakdanji problemi pod lečo — 20.30 Koroška lovska ura.
Torek, 10. 11.: 15j1 5 Knjige za božično darilo — 15.30 Kam poletiš, dragi golobček — 15.45 Kulturna dejavnost dežele — ,18.00 Četrt ure mestne uprave — 18.15 Iz prve roke — 19.00 XY ve vse — 20-15 Sestra Henrieta, slušna igra.
Sreda, 11. 11.: 15-15 Zabavni zbor iz Kopenhagna —
15.30	Knjige za božično darilo — 18.00 Zima se bliža —
18.30	Znanstvena govorilna ura — 19.00 Iz športnega študija — 20.15 Svetovni radijski teden 1964.
Četrtek, 12. 11.: 15.15 Ura pesmi — 15.45 Koroški avtorji — 18.00 Koroška kulturna poročila — 18.20 Oddaja za delavce — »18.35 Mladinska oddaja — 19.00 XY ve
Izredno močan padec cen za pralne stroje in sesalce pri podjetju za elektrotehniko
ing. A. Schlapper
v Št. Jakobu v Rožu
HOOVER - proizvodi so izvrstni v kakovosti in senzacionalni v ceni.
Neobvezna predvajanja ob vsakem {asu
vse — 20.15 Podoba dežele: Salzburška — 21.15 Zveneča alpska dežela.
Petek, 13. 11.: 15.15 Komorna glasba — 15.45 Kulturno ogledalo — 18.00 Koroški visokošolski tedni — 18.35 Kaj pravi industrija — 20j15 Vesela vdova in njeno okolje —
21.00	Ura pesmi.
II. PROGRAM
Poročila: 6.00, 7.00, 8.00, 13.00 17.00, 19.00, 22.00, 23.00, 00.00.
Dnevne oddaje (razen nedelje): 5.30 Dobro jutro — 6.10 Z glasbo v dan — 6.40 Jutranja opazovanja — 6.50 Pestro mešano — 7.20 Jutranja glasba — 11.00 Veseli ob enajstih — 11.45 Za avtomobiliste (razen nedelje) — 13.-10 Pestro mešano — 14.50 Objave za Avstrijo — 15.00 Šolska oddaja — 16.30 Koncertna ura — 17.10 Kulturne vesti — 17.30 Reporterji med potjo — 18.00 Vsakodnevna glasbena oddaja s plošč — 19.20 Kaj slišimo zvečer
—	21.55 Športni komentar.
Sobota, 7. 11.: 8.20 Prosimo, prav prijazno — 9.30 Bodite čisto tiho — 9.45 Ti in žival — 13.55 Pet minut agrarne politike — 15.00 Fotografiraj bolje — 16.00 Za delovno ženo — 17.25 Avstrijska hitparada — 19.10 Oddaja zveznega kanclerja — 19.30 Velika šansa — 21.15 Ob dvanajsti uri, dve minuti i-n štirinajst sekund — 21.45 Svetovni šport
Nedelja, 8. 11.: 8.15 Kaj je novega? — 10.00 Tedensko ogledalo domačega tiska — 13.10 Za avtomobiliste —
14.30	Horesi, dramatizirana pripovedka — 15.00 Ljudstvo in domovina — 1I6.OO Temza—Donava — 17.05 Inozemski tisk koncem tedna — 18.00 Mednarodna radijska univerza
—	19.10 Teden dni svetovnih dogajanj — 19.30 Svetovni radijski teden — 21.30 Zborovski koncert.
Ponedeljek, 9. 11.: 8.10 Prosimo, prav prijazno — 9.35 Iz stvaritev velikih mojstrov — 13.20 Rokodelstvo ima zlata tla — 15.30 Narodne pesmi in plesi iz Eifla —
16.00	Otroška ura — 17.15 Brali smo za vas — 17.40 Oddaja za ženo — 20.00 Svetovni radijski teden — 21.10 Mortin Luther King, Nobelov nagrajenec za mir 1964.
Torek, 10. 11.: 8.20 Glasba na tekočem traku — 9.05 Avstrijski izumitelji in tehniki — 14.35 Zgubljeni raj —
15.30	Mali dunajski radijski orkester — 16.00 Esej v našem času — 16.30 2ivljenje se prične pri šestdesetih — 17.40 Živeti brez strahu pred boleznijo — 19.30 Poleti z nami — 20.30 Operetni koncert.
Sreda, 11. 11.: 8.10 Prosimo, prav prijazno — 9.35 Iz stvaritev velikih mojstrov — 13.20 Teden pri Združenih narodih — 14.35 Lirik Oscar Sander — 15.30 Gershwino-ve kompozicije — 17;15 Iz raziskovalnega dela naših visokih šol — 17.40 Domači zdravnik — 19.30 Halo teen-agerji — 20.15 Vseh devet — 21.40 Popravi, kar so drugi zagrešili.
Četrtek, 12. 11.: 8JO Glasba na tekočem traku — 9.Š5 Iz stvaritev velikih mojstrov — 14.35 Eminescu, pesnik večerne zvezde — 15.30 Avstrijski komponisti — 16.00 Ob sedemdesetletnici Coudenhova-Kalergija — 17.15 Raziskovalci v gosteh — .17.40 Oddaja za ženo — 19.30 Zveneči filmski magazin — 20.30 Svetovni radijski teden.
Petek, II. 11.: 8.10 Prosimo, prav prijazno — 9.35 Iz stvaritev velikih mojstrov — 13.20 Rokodelstvo ima zlata tla — 13.30 Za prijatelja opere — 14.35 Mednarodna radijska univerza — 15.30 Lahka mešanica — 16.00 Otroška ura — >17.15 Znanje za vse — 19.30 Občan Calaisa, slušna igra — 20.40 Slovanske impresije — 21.00 Nabiralnik za pritožbena pisma — 21.25 Ekumenski koncil.
SLOVENSKE ODDAJE
Sobota, 7. 11.: 9.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca.
Nedelja, 8. 11.: 7.30 Duhovni nagovor — S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo.
Ponedeljek, 9. 11.: 14.15 Poročila, objave, pregled tedenskega sporeda — Za vsakega nekaj — 10 minut za športnike — 18.00 Za naše male poslušalce.
Torek, 10. 11.: 14.15 Poročila, objave — Za našo vas.
Sreda, 11. 11.: 14.15 Poročila, objave — Kar želite, zaigramo.
Četrtek, 12. 11.: 14J5 Poročila, objave — Gledališka publika.
Petek, 13. 11.: 14j1 5 Poročila, objave — Od petka do petka po naših krajih in pri naših ljudeh — Igrajo češki ansambli.
RADIO LJUBLJANA
oddaja na srednjem valu 327,1 — 257 — 212,4 — 202 m UKV frekvence 88,5 — 92,9 — 94,1 — 90,5 — 97,9 MHz
Poročila: 5J5, 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 18.00, 22.00, 23.00, 24.00.
Dnevne oddaje (razen nedelje): 5.00 Dobro jutro —
11.00	Za avtomobiliste — 12.05 Kmetijska oddaja — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Priporočajo vam
—	15.00 Popoldanski radijski dnevnik — 16.00 Vsak dan za vas — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 19.05 Glasbene razglednice — 19.30 Večerni radijski dnevnik.
Sobota, 7. 11.: 8.05 Poslušamo Akademski pevski oktet
—	8.55 Vsakdo naj vzame svoje — il2.30 Narodne in partizanske — 14.05 Iz ruske baletne glasbe — 14.35 Naši poslušalci čestitajo i-n pozdravljajo — 15.30 Borbene pesmi sovjetskih narodov — 17.35 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov — (18.45 S knjižnega trga — 20.00 Mladi za mlade — 21.00 Zaplešite z nami — 22.10 Oddaja za naše izseljence.
Nedelja, 8. 11.: 8.00 Gabi in njene dogodivščine, mladinska radijska igra — 9.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 10.00 Se pomnite, tovariši — 11.40 Nedeljska reportaža — 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 13.30 Za našo vas — 13.50 Pred domačo hišo — 14.00 Nedeljski operni koncert — 15.05 Danes popoldne — 17.30 Humoreska tedna — 18.30 Pol ure Španije — 20.00 V nedeljo zvečer — 22J0 Plesna glasba.
Ponedeljek, 9. 11.: 8.55 Za mlade radovedneže — 9.25 Iz narodne zakladnice — 10.35 Naš podlistek — 12.15 Čez hrib in dol — 14.05 S poti po Češkem, Slovaškem in Moravskem — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 17.05 Iz opernega sveta — 18.45 Pota sodobne medicine — 20.00 Zabavne melodije — 20.50 Večer francoske glasbe.
Torek, 10. 11.: 8.25 Nekaj melodij iz pretekle dobe — 9.25 Scene iz manj znanih oper — 12j15 češke narodne pesmi — 14.05 Ledena doba in njeni sledovi — 15.30 V torek nasvidenje — 17.05 Koncert po željah poslušalcev
—	18.45 Na mednarodnih križpotjih — 20.20 Samomorilec, radijska igra — 21.05 Serenadni večer — 22.10 Plesna glasba.
Sreda, 11. 11.: 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.10 Srbske, madžarske »n ruske romance — 10.45 človek in zdravje — >12.15 Na kmečki peči — 12.30 Iz nemških romantičnih oper — 14.35 Kaj in kako pojo mladi pevci pri nas in po vsetu — 15.30 Dolenjsko ženi-tovanje — 17.05 Shakespeare in glasba — 18.45 Naš razgovor — 20.00 Koncert mariborskega komornega zbora — 20.40 Puritanci, radijska priredba opere — 22.10 Plesna glasba.
Četrtek, 12. 11.: 9.25 Glasbeni vedež — 9.45 Nekaj domačih viž in napevov — 12.15 Pred domačo hišo — 14.05 Iz repertoarja ansambla ljubljanske opere — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljojo — 15.30 Igra kmečka godba — 15.40 Literarni sprehod — 17.05 Turistična oddaja — 18.45 Jezikovni pogovori — 20.00 četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Izročilo XX. stoletja
—	22J0 Nočni akordi.
Petek, 13. 11.: 8.35 Za vsakogor nekaj — 8.55 Pionirski tednik — 10.35 Novo na knjižni polici — 12J5 Nekaj domačih v instrumentalni izvedbi — 14.35 Beethoven v variacijskih stavkih — 15.30 Grške narodne pesmi — 14.45 Novo v znanosti — 17.05 Petkov simfonični koncert —
18.15	Revija naših pevcev zabavne glasbe — 20.00 Arena za virtuoze — 20.30 Tedenski zunanjepolitični pregled — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.10 Za ljubitelje jazza.
Izdajatelj, založnik in lastnik: Zveza slovenskih organizo-cij na Koroškem; glavni urednik: Rado Janežič, odgovorni urednik: Lovro Potočnik; uredništvo In uprava: Celovec -Klagenfurt, Gasometergasse 10, telefon 56-24. — Tiskat Založniška in tiskarska družba z o. ]. Drava, Celovec -Borovlje. — Dopisi naj se pošiljajo na naslov: Celovec -Klagenfurt 2, Postfach 124.
■
Pavlihova pratika
za leto 1965 prispela
Vsem tistim, ki so se že zanimali za PAVLIHOVO PRATIKO, sporočamo, da je končno prispela. Obsega 192 strani humorja in zabavnih prispevkov z raznih področij:	horoskop,
uganke, ženitne običaje in poročne obrede z vseh koncev sveta, skrivalnice, pravne nasvete, nagrajene naj-debelejše laži, recepte zoper dolgčas in razne druge »proizvode" šaljivosti; k vsemu temu pa seveda tudi številne »primerne" ilustracije. Stane samo 10 šilingov.
KNJIGARNA »NAŠA KNJIGA" CELOVEC
RADIO TRST
Sobota, 7. 11.: lil .45 Ameriški odmevi — 15.00 Zo avtomobiliste — 15.30 Voda sprave, radijska drama — 16.55 Bodoči solisti — 18.30 Glasbena oddaja za mladino — 19.15 Družinski obzornik — 20.30 Teden v Italiji
—	20.45 Zbor »Akademik* iz Ljubljane.
Nedelja, 8. 11.: 9.00 Kmetijska oddaja — 11.>15 Oddaja za najmlajše — 13.00 Kdo, kdaj, zakaj — 15.45 Pevski zbori Furlanije-Julijske krojine — 16.00 Nov pesniški rod
—	20.30 Iz slovenske folklore.
Ponedeljek, 9. 11.: 12.15 Iz slovenske folklore — 18.00 Znanstveni leksikon — 1i9J5 Plošče za vas — 20.30 Zmagoslavje časti, komična opera.
Torek,	10.	11.:	12.15	Pomenek	s	poslušalkami	—	18.0(3
Tečaj italijanščine — 19.15 Pisani balončki — 21.30 Slovenske novele 19. stoletja — 21.55 Koncertisti naše dežele.
Sreda,	11.	11.:	12.15	Podobe	iz	narave — 13.30	Pri-
jetna srečanja — 18.00 Radijska univerza — 19.15 Higiena in zdravje — 20.30 Simfonični koncert orkestra gledališča Verdi.
Četrtek, 12. 11.: 12-15 V Trstu pred 100 leti — 18.00 Tečaj italijanščine — 19.15 Sirimo obzorja — 20.30 Puran z leseno nogo.
Petek,	13.	11.:	12.15	Pomenek	s	poslušalkami	—	18.00
Venec pravljic in pripovedk — 18.30 Jugoslovanski solisti —	19.15 Poglavja	iz zgodovine slovenske književ-
nosti — 20.30 Gospodarstvo in delo — 21.00 Koncert operne glasbe.
~e Lev 12,1 J A
Sobota, 7. 11.: 17.00 Za otroke — 18.05 Za družino — 18.33 Kaj vidimo novega — 19.30 Cas v sliki — 20.10 Delopust v eksilu.
Nedelja, 8. 11.: 17.00 Za otroke — 17.25 Svet mladine
—	17.55 Od Montreala v Chicago — 18.30 Fury — 19.00
Sedem dni	časovnih dogajanj	— 19.30	Odaja direktorja
televizije — 20.15 Brzovlak za Benetke.
Ponedeljek, 9. 11.: 18.33 Tečaj francoščine — 19.00 Aktualni šport	— 19.30	Cas v	sliki —	20.10 Maigret	in
stara dama — 20.05 Športno omizje.
Torek, 10. 11.: 18.33 Tečaj angleščine — il9.00 Slike iz Avstrije —	19.30 Cas	v sliki	—	20.10	Enaindvajset	—
21.00	Horizonti, razgledi.
Sreda, 11. 11.:	11.00	Horizonti	— lil.50	Maigret in
stara dama	17.00 Za	otroke	—	17.30	Ko sem bil	še
kmečki fant — 17.45 Za družino — 18.33 Tečaj francoščine — >19.00 Maroške impresije — 19.30 Cas v sliki — 20J0 Sneg na Kilimandžaru — 22.05 Uniforma brez čara.
Četrtek, 12. 11.:	11.00	Izložbeno	okno —	12.00 Anton
Pilgram — 18.33 Tečaj	angleščine	— 19.00	Športni kalejdoskop — 19.30	Cas	v sliki —	20.10 Zeleno grozdje
—	21.05 Mestni pogovori.
Petek, 13. 11.: lil.00 V službi Avstrije — 11.30 Sneg na Kilimandžaru — T8.30 Za prijotelja zinamk — 19.00 Televizijska kuhinja — 19.30 Cas v stiki — 20.10 Zasliševanje, televizijska igra — 21.25 Konji, jezdeci in razvaline.
Ta teden vam priporočamo:
Stare
priljubljene knjige
Jindrich Simon Baor: GOLOBČEK, roman, 256 sir., br.
Henry Bordeaux: SRCE IN KRI (roman) — POŠTENA ŽENA (novela),
216 str., br.
Antonio Fogairzaro: PESNIKOVA SKRIVNOST, roman, 176 sir., br.
Žane Grey: JEZDECI ŠKRLATNE KADULJE, roman 254 str., br.
Tommaso Grossi: KNEZ MARKO, zgodovinski roman, 192 str., ilirstr., br. H. Rider Haggard: DEKLE Z BISERI, zgodovinski roman, 240 str., ilustr., ibr. lan Hay: POTA IN ZAPREKE, roman, 244 str., br.
Janko Jesemsky: DEMOKRATI, satiričen roman, 192 str., br.
Aino Kailas: MAŠČEVANJE SVETE REKE, zbirka .povesti, 160 str., br. Nikolaj Ljeskov: ZAČARANI ROMAR, zbirka povesti, 188 str., br.
Matija Malešič: V ZELENEM POLJU ROŽA, povest, 172 str., br.
Baronica Orczy: LJUBEZEN, KI REŠUJE, roman, 184 str., br.
Silvio Pellico: MOJE JEČE, spominski zapiski, 192 str., i 1 ustr., br. Louis-Fredefic Rouguette: VELIKI BELI MOLK, roman z Aljaske,
176 str., 'ilirstr., br.
Dolores Vieser: PODKRNOŠKI GOSPOD, zgodovinski roman, 224 str., br. Hugo Wast: ZLATO VEČNEGA JUDA, roman, 264 str., br.
Percival C. Wren: TRIJE BRATJE, roman iz Afrike, 224 str., 'ilustr., br.
Stojan Zagoroinav: LJUBEZEN KRALJIČNE SOFIJE, povest, 152 str., br. Prežihov Voranc: JAMNICA, roman soseske, 532 str., ppl,
Ivan Cankar: PODOBE IZ SANJ, zbirka črtic, 168 str., br.
Henrik Sienlkievvicz: Z OGNJEM IN MEČEM, povest iz davnih let,
214 str., velikega formata, ilirstr., ppl. Vse navedene knjige so Jz antikvari{ne zaloge in na razpolago samo v Izvodu. Zato pohitite!
»Naša knjiga«, Celovec, Wulfengasse
10 šil..
10 šil 10 šil-
10
10
10
10
10
10
10
10
10
10
10
10
10
10
10
35
37
šil.
šil.
šil..
šil.
ŠIL
šil.
šil.
šil.
šil-
šil.
šil.
šil.
šil.
šil.
šil-
šrL
šil..
52 šil.
enem