Leto LXXm, St. 69
PoltatM plačana * fotovtat - DI« Poatfebflhi tat besahlt
IZDAJA ZA NARODNE PIONIRJE
Preis - Cena L 2
OrednUtvo la upravas Ljubljana Kopitarjeva i Telefon 13.61-23-64. MeaeAna naročnina 1] lir. — Cek. ra& Ljubljana 10.650 ta naročnino la 10.394 ia laaerate. Izključno ta-atopetvo u oglase Is Italije In laozemstvat DPI S. A. Milano.
Boki
SLOVEN
MAKU. , 19«
27
TOKEK
Feindliche Grossangriffe an der West- und Ostfront
Starker ieindlicher Druck in Ungarn und im slovvakischen Gebirge — Grossangriif auf Gotenhafen und Danzig auigeiangen — Abvvehreriolgc in der grossen Schacht am Niederrhein — Scharfe Bevvegungskampie am unteren Main und den nordlichen Auslaufern des Odenvvaldes
DNB. Aus dem Fiihrerhauptquartier, 26. Miirz. Das Oberkommando der Wehr-maeht gibt bekannl:
In Ungarn setien unsero Verbande den Tordringenden feindlichen An-grilfstruppen in der Linio B a 1 a t o n -iiired-Papa hartuiickigeii Wider-stand enlgegen. Zvvischen K i s b o r und Donau sovvie am unteren Oran gc-liihrte Angriile der Sovvjets vvurden bis aul einzelne Einbriiche abgeschlagen. Auch im tlovvakischcn Gebirge hielt der Gegner seinen starken Druck im Raum von N e u s o h I aulrecht.
In S e h I e s i e n dauerten die Ab-vvekrkainple zvvischen S o h r a u und Stre h len an. lm Schvverpuukt dieser Kampie bei Leobsehiiti vvurden 101 Panter abgeschossen. Die Besatzung von Breslau behauptele den Festungsbereich bis aul geringe Einbriiche in verbissc-nen Hiiuserkaniplen gegen den verslarkt anrennenden Feind.
Vor der Kestung K ii s t r i n icr-srhlug uusere Artillerie bolschevvistische Vorstosse. Unternehmungen gegen unsere Oderbriickeukople beiderseits Steltin blieben erlolglos. Unter starker Steige-rung ihres Krafte- und Materialeinsatzes setzten die Sowjet9 ihren Grossangriif auf Gotenhafen, Danzig und die Kiiste siidlich des F r'i s c h e u H aH s forl. Sie vvurden nach anlitnglichem Ge-liindeverlust in schvverem Kingen auf-gefangen.
Die feindlichen Aufmarschraumo vor Gotenhafen, Zoppot und Dan-tig liegen unter auhaltendem Feuer schvverer und leiehter Secstreikriille.
Erneut« Angriffe des Gegners dstlich L i b a u hatten keinen Erfolg. Nordostlich Frauenburg und nordvvestlich 1» o bi en errangen unsere tapleron Truppen einen vollen Abvvehrerfolg und brachten den Sovvjcts hohe Verluste bei.
In Fuftk&mnfen schossen unsere Jiiger iiber der Ostfront 45 Flugzeuge ab.
ln der grossen Schlacht am Niederrhein verteidigten unsere Truppen die Tiefe des Hauptkampffeldes zali uud sotiten glcichzeitig ihre Angriffe gegen rile aus der Luft gelandeten Englander uud Amcrikaner fort, die sich gestern vveite* verstarkten. Tnippen des Ileeres vernichteten 60 Lastensegler. Flakartillerie der Lultvvalfe schnss am 24. Mart bei der BekSmpfung der Luftlandting 149 anglo-amerikanische Flugienge, darunter 75 vollbeladene Lastensegler ab. Die 18. Flakbrigade unter Fiihrung von Generalmajor llalberstadt halle an diesem Erlolg mit 135 Abschttssen hervor-ragenden Anteil.
An der unteren LI p p e und bei D i n s I a k e n gelangen dem Feind nach erbilterten Kampfen tiefere Einbriicho
bis au die Ostrander des II ii n x e r >V u 1 d e s.
Auch von der unteren Sieg bis tur Rhoinschleife nordlich K o b 1 c n z lobl die Schlacht in unverminderter Heftigkeit.'fm frontalen Angriff driirkten die Amcrikaner unsere Stelluugen siidostlich II c n n e f zuriick, ostlich der Wicd und nordlich 11 e n d o r f kamen sie mehrere Kilometer vorwSrts. Bei Braubach und B o p p a r d haben unsere Truppen dic ortlichon Briickcn-kiipfe des Feindes auf dem iisllichen Rheinnfer abgeriegelt, vviihrend sie den Gegner bei S t. Goarshausen vvieder iiber deu Sirom zuriickvvarfon.
Aus dem Briirkcnkopf O p p c n h c i m sind amerikanische Panzcrkriilte nach Osten durchgchrochcn und haben mit Spilzcn den Main bei II a n a u und Aschalfcnhurg erroicht. Zvvischen don nordlichen Ausliiulern des Oden-vvnldes und dem unteren Main sind da-her heitige Bcvvcgungsgelechte enl-brannt.
Zvvischen Wo r m s und L u d w i g s -h a f e n hal der Feind den Rhein iibersrhritten. Dagcgen scheiterten seine Ueberselzversuche bei Speyer. An der Front siidlich davon haben sicli uusere Truppen auf das iistlichc Flussuler zu-riickgekampll.
Jagd- und Schlachtllugzeuge griffen bei Tag und Nacht gegen starko Ab-wehr die anglo-amerikanischcn Rhein-iihergange mil Bomben und Bordvvaffcn an.
In M i I i e 1 i t a I i c n erlitten die Anierikancr und Briten bei zahlreichen vergeldichen Vorslossen an der I i g n -r i s c h e n Kiiste. in den Bergen siidlich B o l o g n a, sovv ie im A d r i a - Abschnitt empfindliche Verluste.
Im Umkreis von B i h a f in West-kroatien hehaupteten sich unsere Truppen gegen den Druck starker Banden und festiglen ihre Stellungen. Die Sau-berungsunternelimen im Drina-Sa-ve-Dreieek vverden unter harten Kiimplen lortgesetzt.
Durch Terrorangrille britiseher Bom-berverbiinde erlitten besonders die Wohnvierlel von II a n n o v e r, M U n -s t e r und Osnahriick schvvere Scli3-den. Orte im nor d deutschen Raum. sovvie Egor und Prag waren das Ziel amerikaniseher Kampfllugzeuge. In der Nacht vvar die Tatigkeit des Feindes iiber dom Reichsgobiet gering. Der Gegner verlor in Luftkampfen und durch Flakartillerie der Lultvvalfe 33 meist viermotorige Bomber.
Sichcrungsfahricugo eines Geleits schossen vor der vvestnorvvegischer Kiisle 2 britische Schneilboote in Brand.
Sovražnikovi velenapadi na zahodnem in vzhodnem bojišču
Močan sovražni pritisk na Madžarskem in v slovaškem pogorju — Velenapad na Gotenhafen in Danzig prestrežen. Obrambni uspehi v veliki bitki ob spodnjem Renu — Ostri premikalni boji ob spodnjem Mainu in severnih
obronkih Odenwalda
Fiihrerjev glavni stan, 26. marca. DNB. Vrhovno poveljstvo oboroženih
Aa Madžarskem so nudili naši oddelki prodirajočim sovražnim napadalnim skupinam trdovraten odpor na črti Bal a ton f ii red — Papa. Sovjetske napade med Kisborjcm in Donavo ter ob spodnjem Granu smo odbili razen posameznih vdorov. Tudi v slovaškem pogorju nasprotnik nadalje močno pritiska na področju Banskc Bistrice.
V Š1e z i j i se nadaljujejo obrambni boji med Sohrauom in Strehle-nom. Na težiščih teh bojev pri Leob-schiitzn smo uničili 101 oklepnik. Trdnjava Breslau je v zagrizenih hišnih bojih obdržala trdnjavsko področje^ razen majhnih vdorov kljub oja-čenim napadom sovražnika.
Pred trdnjavo Kiistrin jc razbilo naše topništvo boljševiške sunke. Napadi proti našim mostiščem ob Odri ua obeh straneh S t e 11 i na so bili brezuspešni. Z močno ojačeno uporabo sil in gradiva so nadaljevali Sovjeti s svojim velenapadom proti G o t e n -hafenn, Dan žigu in obali južno od zaliva Frisches H aH. Napade smo po pričetni izgubi ozemlja prestregli po težkih bojih.
Težke in lahke pomorske sile neprestano obstreljujejo sovrBŽna zbirališča pred Gotenhafen om, Zop-potom in Danzigom.
Ponovni nasprotnikovi napadi vzhodno od L i b a u a so bili brezuspešni. Severnovzhodno od Frauenburga in severnozapadno od D o 1) 1 e n a so izvojevale naše hrabre čete popolen obramben uspeh ter zadale Sovjetom visoke izgube.
V	letalskih bojih so sestrelili naši lovci nad vzhodnim bojiščem 45 letal.
V	veliki bitki ob spodnjem Renu so naše čete žilavo branile globino glavnega bojišča ter istočasno nadaljevale s svojimi napadi proti Angležem ia Amerikancem, ki so pristali i* »r«.
Naraščajoči sovražni napori na bojiščih
ka. Napadi so sc včeraj nadalje oja-čili. Čete vojske so uničile 60 tovornih jadralnih letal. Protiletalsko topništvo v sestavu letalstva je sestrelilo 24. marca v borbi s silami, pripeljanimi po zraku 149 angloamcriških letal, od teh 75 polno natovorjenih tovornih jadralnih letal. Odličen delež na tem uspehu je imela s 135 odstreli 18. protiletalska brigada, ki ji poveljuje generalni major Halbcrstadt.
Ob spodnji L i p p i in pri Dinsla-k e n u so se posrečili sovražniku po ogorčenih bojih globlji vdori do vzhodnega roba gozda pri H ii n x u.
Tudi od spodnje S i c g e do koleaa Rena severno od K o b i e n z a divja bitka z nezmanjšano silovitostjo. S čelnim napadom so potisnili Amerikanci naše postojanke jugovzhodno od II e n-n e f a nazaj ter so vzhodno od W i e d a iu severno od Bendorfa napredovali več kilometrov. Pri Braubach u in Boppardu so naše čete zajezile krajevna sovražna mostišča na vzhodnem obrežju Rena, medtem ko so pri S t. Goarshausen u vrgle nasprotnika zopet nazaj preko reke.
Iz mostišča Openheim so prodrle ameriške oklepniške sile proti vzhodu ter so dosegle z ostmi Ma i n
Sri H a n a u in Aschaffenburgu. aradi tega so se razplamteli med severnimi obronki Odcnvvalda in spodnjim M a i n o m silni premikalni spopadi.
Sovražnik je prekoračil R e u med Wormsom in Ludvigshafenom. Nasprotno pa so se izjalovili njegovi poskusi za prekoračenje pri Spe-y e r j u. Na bojišču južno od ton so se prebile naše čete nazaj na vzhodno obrežje reke.
Lovska in borbena letala so podnevi in ponoči kljub močni obrambi z bombami in strojnicami napadala angloameriškc prehode preko Rena.
V srednji Italiji so utrpeli Amc rikanci in Britanci občutne izgube pri številnih brezuspešnih sunkih nh li -
Berlin. 20. marca. V bitki ob spodnjem Renu, kjer napadajo močni deli t>. ameriške armado in 2. britanska armada, skuša sovražnik z najmočnejšo uporalio gradiva, ki se da primerjali le z uporabo gradiva v invazijskih dneh, razbiti nemške obrambno črte med Rcesoin in Wese-lom. Kljub močnemu topniškemu ognju in neprestanim bombardiranjem je dosegel sovražnik z visokimi izgubam! le nekatere vdore v nemško glavno bojišče. Pri NVeselu in Reesn so vrgle nemške čele prvotno prodrlega nasprotnika z odločnimi protisunki nazaj. Za ojačenje čelnega napada je izkrcal sovražnik za hrbtom nemških črt močne sile iz zraka, ki so jih v ta namen pripravljene nemške sile udarno napadle ter potisnile nazaj-Prav tako napadajo Nemci čete. izkrcane iz zraka med spodnjo Lippo in Renom-Ob srednjem Renu so prodrli Severnoamerikanci iz svojeal mostišča pri Remagenu dalje proti seiveru in jugovzhodu ter so dosegli krajevne vdore. Tudi z napadi napadalnih skupin južno od Koblen-za skušajo Amerikanci razbremeniti na mostišču pri Remagenu težko se boreče lastne čele. Istočasno se z vsemi silami trudijo, da bi razširili svoje mostišče južno od Mainza. Na jugu zapadmga bojišča se je prebila jvosadka Ludvvigshafena po obrambi vseh napadov na vzhodno obrežje Rena in tudi med Speyerjem in Lau-terburgom so se ohdržale nemške čete na korakoma skrajšanih Črtah ter uničile številne oklepnike.
V nasprolju z zapadnim bojiSčem, kjer skuša sovražnik združili svoje številne posamezne akcije v enoten naval, so bili boji na vzhodu, kot dosloj, krajevno omejeni. Na Madžarskem so ojačili boljševiki svoje napade z uporabo močnejših oklepniških sil. V Bakony gozdu «-o sicer napredovale, toda v dolini zapadno od pogorja Vertes in južno od Donave so obležale v nemškem ohrambnem ognju. V šleziji so premestili Sovjeti težišče svojih napadov bolj na krila iiojneqa področja, vendar tudi tukaj kljub občutnim izgubam niso mogli napredovali. Tudi pri Klistrinu so se prav tako krvavo zrušili boljševiški probojni poskusi. Na severu vzhodnega bojišča so Sovjeti brezuspešno poskušali po ojačenem topniškem ognju s težkimi oklepniškimi sunsi uničiti odpor zgledno se boreČih nemških oddelkov na obrambnem področju na obeli traneh Gdanskega zaliva. Tudi v Kurlandiji, kjer je sovražnik napadal razen pri Frauenburgu in Doblenu tudi vzhodno od Libaua, ni dosegel nobenih omembe vrednih uspehov.
Čeprav so se osredotočili sovražni napadi na zahodu na nekatera omejena težišča, so vendair v glavnem gledano, dali enotne operacije. Kakšen pomen dajejo Angloamerikanci tej drugi fazi njihove pomladanske ofenzive, je razvidno predvsem iz uporabe močnih oddelkov, iz-krcanih iz zraka ter i*z osredotočenja njihovih sil na ustvarjenih mostiščih. Najmočneje pritiskajo sedaj od spodnjem Renu. Kljub težkim ognjenim udarcem in neprestanim letalskim napadom jo mogla sovražna pehota, ki se stalno oja-čuje, zavzeti le ozek pas obrežja. Pod vtisom obrambnega ognja in nemških proti udarcev predvsem pri \Veselu in Reesu, so sovražni napadalni valovi vedno znova obležali V ojačenje tamkajšnjih sil je izkrcal sovražnik iz zraka severno in jugovzhodno od Wesela močne oddelke padalcev in letalske pehote. V ta namen pripravljene nemške sile so takoj napadle prihajajoča letala, tovorna letala ter področja, kjer so pristala. Na nekem mestu so sestrelile 38 bombnikov-vlačilcev ter 20 lovomih jadralnih letal
še v poletu in uničile -10 nadaljnjih letal na zemlji. Zaradi hitrega posega so zajeli Nemci že preko 400 padalcev ter številne majhne oklepnike, ki jih izkrcala tovorna jadralna lelala. Z vseh strani napadeni in stisnjeni oddelki, izkrcani iz zraka, so lilrpeli težke izgube pri poskusu, da bi vzpostavili zvezo s svojimi silami, ki napadajo ob spodnjem Renu. Da bi prekrižali nemške protiukrepe ter vezali rezerve, so skuhali Amerikanci s približno 10O napadalnimi čotni prav tako prekoračili Ren pri Ilom-bergtt. Tii podvig pa se je zrušil v osredotočenem obrambnem ognju in nili en sovražnik ni mogel na tem mestu stopiti na vzhodno obrežje reke- Istočasno z napadom ob spodnjem Renu je narnstel sovražnikov pritisk na mostišču pri Remagenu. Tu napadajo Amerikanci od petka zjutraj z. močnimi silami na široki liojiii črti. Zahodno od Siegburga še vedno napadajoči bataljoni so se zrušili v nemškem ognju ali pa so jih Nemci s protisunki zaustavili. Na vzhodni in jugovzhodni strani so se razplamteli za vsako majhno vas in za vsak predel gozda ogorčeni hoji. Sovražnik jo lahko samo korakoma ter s podporo nizko letečih letalcev poglobil svoj včerajšnji vdor v smeri proti avtomobilski cesti. Samo na področju Nemvieda se mu je posrečilo premagali majhno ravnino jugovzhodno od izliva \Vieda, toda tudi tu se je ustavil napad na gričevnatem ozemlju med Oberbieberjem in Endersom.
Da bi razbremenil se težko boreče oddelke na mostišču pri Remagenu, je napadel sovražnik juz.no od Koblenza med Braubachom in St. Goarshausenom z iz-vidniškimi silami nemško obrambo v upanju, da bo našel šibko mesto za ustvaritev novega mostišča. Na višinah neposredno ob Renu so Nemci napadli ter zajezili sovražne napadalne skupine, ki so prekoračile reko. Boji fo v večernih urah še trajali.
Kot ob spodnjem Renu in na mostišču ob Remagenu je ojačil nasprotnik svoj pritisk tudi na področju Oppenbei-ma. Tukaj je hitro izgradil nekaj vojnih mostov, od katerih so hrabri nemški bojni plavalci enega težko poškodovali. Pod varstvom lovcev in zapornega ognja protiletalskega topništva je prepeljal nasprotnik močno sile preko reke ter pričel napadati z oklepniškimi oddelki na ravnini med Remagenoin in Odenvvaldom. Po izgub polnih bojih so trn prestregle nemške čete severno od Gross-Gernua in pri Griesheimu. Ker sovražnik ni mogel napredovati proli severu in vzhodu, je združil močne oklepniške oddelke za napad proti vzhodu in jugovzhodu. Pri 1'fungstadtu je skušal prehiti nemške črte, vendar se je tudi tam ustavil ob nemških zapornih postojankah. Pri tem pa je vendar dosegel avtomobilsko cesto Frainkfurl—Mannheim, po kateri pritiska sedaj proti jugu. Sovražna oklepniška krdela so se zapletla na področju Gomshci-ma v težke še ponoči trajajoče oklepniške dvolioje. Dalje južno od tod se jo prebila jiosadka Ludvvigshafena po uničenju več oklepnikov na vzhodno obrežje reke. S tem se je končal večdnevni krvavi l>oj, pri katerem jo bil poveljnik Ludvvigshafena, podpolkovnik Loffler duša odpora. Se v poslednjih 48 urah boja, pri katerem jo vedenje Kreisleilerja ter policijskih oblasti močno podprlo obrambo, so uničile protiletalske baterije na tem področju 17 oklepnikov. Med Srpeyerjein in Lauterburgom 60 varovale nemške sprednje straže v številnih oporiščih manjšo mostišče na zahodnem obrežju reke ter omogočile odmik glavnih čet^preko reko kljub deloma silnim sovražnim napadom.
Sovjetska sredozemska politika
Stockholm, 25. marca. >Stockholnis Tidningenc javlja iz Londona, da je povzročila odpoved nevtralnostnega pakta s Turčijo, ki ji je prednjačila sovjetska gonja proli turškim političnim vodjem, v Ankari splošno nervoznost. Turčija je upala, da bo doprinesla vojna napoved Nemčiji do boljšega razumevanja med Sovjeti in Turki. Po mnenju londonskih diplomatskih krogov je Moskva sicer pripravljena skleniti s Turčijo nov dogovor, vendar pa bo zahtevala vistosmer-jenje turške zunanje politike s sovjetsko, odgovarjajoče moskovski izjavi, da hočejo imeti kot sosede prijateljsko usmerjene državo, to se pravi države, ki plešejo v svoji zunanji politiki po moskovski piščalki.
Kot .javlja nadalje »Dagons Nyheter< je nastal po londonskem mnenju zaradi odpovedi dogovora, o katerem ni bi'
g u r s k i obali, v gorah južno od B o -logne ter na jadranskem odseku.
Na širšem področju Bihača v zapadni Hrvaški so vzdržale naše čete pritisk močnih tolp ter utrdile svoje postojanke, čiščenje v trikotniku med brin o in Savo sc nadaljuje med trdimi boji.
Pri stivihovalnih napadih britanskih bomhniških oddelkov so utrpeli posebno stanovanjski okraji II a n n o v r a , M ii n s t r n in Osnabriicka težko škodo. Kraji v severni Nemčiji ter Chcb in Praga so bili cilj ameriških bojnih letni. Nasprotnik je izgubil v letalskih bojih in zaradi letalskega topništva v sestavu lelalstva 33 večinoma štirimotornih bombnikov.
Zaščitna vozila neke spremljave so zažgala pred zapadno norveško obaln dvn britanska hitra bojna čolna.
Uvedba poletnega časa
Berlin, 25. marca. Tudi leiov bodo uvedli v Nemčiji poletni čas. Zn eno uro naprej liodo pomaknili tire 2. aprila oh drugi uri ponoči.
Japonska ljudska vojska
Tokio, 25. marca. Namestnik vojnega ministra generalni poročnik Shibavama jn sporočil v parlamentu, da bo zn primer sovražnega vdora na Japonsko ustanovljena »Ljudska vojska*.
Tej ljudski vojski ne bodo pripadali samo rezervisti vseh vrst orožja, marveč tudi vse narodne zveze, policija Ud. Ljudsko vojsko bodo vodili visoki rezervni častniki. Razen tega so predvidene posebne mere. da bodo posamezne province in prefeklure neodvisne glede obrambnih mer od osrednje oblasti.
Japonska se torej ne samo moralno in duhovno, marveč tudi materialno pripravlja na bodoče dogodke, kot je razvidno iz najnovejših odrinili za izgraditev obrambnih naprav. Na Japonskem se t-vedajo, da je nastopila s padcem majhnega toda strateško važnega Zveplenega otoka nova faza vojne na Pacifiku.
»
Idiotska« politika
London prej nič. poučen, v jugovzhodnem evropskem položaju nov faktor negotovosti.^ Vznemirjenost vlada predvsem nad načinom pisanja sovjetskega časopisja proti Turčiji.
Stockholm, 23. 3. »Stockholms Tid-n in gen t domneva v uvodniku jkx1 naslovom -Sredozemska politika Sovjetske zveze«, da je bila Anglija prisiljena popustiti v Jalti sovjetskim zahle-vum glede vzhodnega , Sredozemlja. Radikalna sprememba mednarodne j>o-litikc Turčije rnorn dovesti clo radikalne spremembe britanske sredozemske politike. Če bo Turčija nadomestila odpovedano pogodbo z ožjo priključitvijo v sovjetsko politiko, potem bo nadaljnji turški odpor proti sovjetskemu pritisk "i težaven. Prnv tako pa bo Anglija t-7,ko tehtno ugovarjal^ turškemu popuščainju napram .Sovjotoin. S tem ko je pričela Sovjetska zveza Izvajati svojo sredozemsko jioliti.ko, Sredozemlje ni več britanska idila.
Ženeva, marca. Polurudni francoski li?t »l.e Monde« obravnava željo Sovjetske zveze po reviziji konvencije iz Motrcuxa ter željo po uporabi D.ird.mel. List piše med ostalim: Sedaj, ko je Turčija vojskujoča se dežela, je edino od nje odvisno nli po konvenciji iz Montreuxa dovoli prehod vojnih ladij skozi Durdanele. Iz teh razlogov je »razumljivo«, da Sovjetska zveza ne more biti nudalje sporazumna s takšnim dogovorom ter da zahteva revizijo v smislu, ki bolje od-govarja vlogi, ki jo namerava odslej igrati Sovjetska zveza v vzhodni Ev-rop| in v Sredozemlju.
Stockholm. Britanski list »Catholic Herald« ugotavlja, da je angloameri ška jtolitika napram Sovjetski /vezi popolnoma idiotska. Tu politika je odgovorna za lo, da se je lahko boljševizem razširil preko vzhodne in jugovzhodne Evrope. Postopanje z Belgijo. Nizozemsko, Italijo in Španijo je ustvarilo tako labilne razmere, d« bo Moskva z lahkoto dosegla prednost. Anglija odbija deželo za deželo, snmo fl.i bi ustregla Sovjetski zvezi.
»Čakajo nas še težki boji«
Nlorkltnlm. 20- marca. Angloameriftki podvigi ob spodnjem Renu so vzbudili v Londonu in vVaahingtonu zopet običajen optimizem, ki se pa kot kaže izkušnja, po gotovem času precej poleže Tudi sedaj je že slišati glasove angloamcriških vojaških strokovnjakov, ki svarijo pred prevelikim optimizmom, da bi obvarovali Angleže in Amerikance pred velikimi razočaranji. Tako opozarja previdno nme. riški vojaški komentator liahlvvin, da Čakajo britanske in ameriško čete na zapadnem bojišču >So težki boji« Opozarja, da je razvoj vojaških operacij »odvisen od strateških načrtov Nemcev.'.
Tudi vvashlngtonski dopisnik |K>lurad-ne ameriške poročevalsko agencije Associated Press odločno svnrt pred pretiranimi upanji. Nezadovoljstvo Aineriknn-cev fued tem, da li izgub polni boji v doglednem času Se ne IhxIo končani, izraža dopisnik agencije AP z ugotovitvijo, da govorijo uradni vvashinglonski krog', od Rele hiše do Capitola, od »ojnegn do mornariškega ministra vedno le eno: »Tudi nadalje bomo prisiljeni izvosti ogromne napore.«
Terorističen režim Lublina na
Poljskem
Varčujte z vodo!
Stockholm, 20. marca. Po londonski poročevalski službi objavlja iOsservalore Romano« realistično poročilo o trenutnem položaiu na Poljskem, v katerem pravi: »Delovanje lublinskega komiteja se od 1 i kuje s številnimi strogimi merami in odredbami, ki v veliki meri omejujejo osebno svobodo poljskega prebivalstva. Oblasti so zaplenile vse radijske aparate ter tudi vse pisalne stroje. Prav tako Imelo morali oddali vsi telefonske aparate ter motorizirana vozila. Poljske tiskarne, ki so delale z.a poljsko podtalno gibanje, so zaprli. Močno jo bila omejena možnost potovanja iz enega poljskega predela v drugi. Za vsako najmanjše potovanje je potrebno polno dovoljenje, ki se ga le zelo težko dobi. Na deželi kljub odporu poljskih kmetov nasilno izvajajo Ivoliševi-zacijo. Zaradi uvedbe nove -'alute je izgubilo poljsko prebivalstvo vse svoje [>ri-hranke, ker lahko vsakdo zamenja samo do 5000 zlotov.
Časopisna »svoboda« v Romuniji
Dunaj. Kakor javlja agencija »Tass. iz. Bukarešte, je prepovedalo romunsko propagnndno ministrstvo izhajanje li sta »Tiimpul«, ker je objavili na prvi strani neko poročilo, da sta glavni odbor delavskih združenj držtivnili nameščencev ter gcncrnlnn delavska federacija zahtevala razlastitev nepremičnin v romunskih mestih. Bukurc-štnnski listi so morali objaviti kategoričen demanti generalne delavske federacije, ki pravi, da je članek lista »Timpul« gola iznajdba reakcionarjcv, ki hočejo kompromitirati delavska združenja. Dva lista sta bila ustavljena za en dan, kor sta jioiintisnila la članek listu »Timpul«.
Stockholm. Kakor javlja sovjetska agencija »Tass«, je prepovedalo romunsko propagandno ministrstvo razen lista »Timpul« še devet nadaljnjih provincijskih listov, med temi »Avin-tul«. Prepovedali so tudi izhajanje lista »Romania nova« v Sibiu, čigar izdajatelj je bil Maniujev sorodnik.
Madrid. Norman Armotir, tovi veleposlanik Združenih držav v Španiji, je izročil generalu Francu svoje poverilnico v narodni palači, v prisotnosti španskega zunanjega ministra Lequerici-..
Milan. »Corriere della Sera« javlja, da je bil Bonomijev zastopnik v Bukarešti Rova Scopa odpoklican na moskovski mamig.
>SIAH'ENKC«, fore*, *r.9uScaiQ4& - št. GO
Grolove žrtev komunistične strahovlade
odkrivajo tudi na Gorenjskem — I f trupel v grobovih nad
Goričanami
kor smo ie omenili, lisica odkrila K rob, v katerem so našli ostanke Janka Sinka iz Sp. sv. Marjete. Njega in njegovo ieno so odpeljali nasilno komunistični morilci lansko spomlad. Nekaj meeccev star otrok je ostal doma in so za njega nato začeli skrbeti sosedje, Srak jo bil zaposlen prt cestnem nadzorstvu. Medtem ko so biti drugi umorjenei le zvezani, je bil ta po vseh znakih hudo mučen. Desna roka mu je bila odbita ter je ležala pod truplom. Na nogah je imel seveda veza. Groba njegove žene niso našli. — Nedaleč od Šinkovega groba so sred; gabrovega gozdiča našli Erjavca Karla in Erjavca Franca. Oba sta bila zgledna družinska očeta in Kari je bil oče desetih otrok. V bližini Erjavčevih so po golem naključju našli še drug grob. Pozornost sta vzbudili dve odmirajoči smrečici. Bili sta le zataknjeni kakor božično drevesce v zemljo. Ker je poznano, da so komunistični morilci grol>ove navadno zakrivali na U način, da so jih na toJtro > posadili« s smrečicami, so delavci poskusili z odko-pavmijom in takoj ugotovili, da 90 nad grobom. Ta grob je bil i»edno globolk, namreč 1 in pol metra, kar je dokaz, da sita obe žrtvi Skalar Kari in njegova sestra Skalar Marija iz Mednega morala sama sebi kopati grob.
V	bližnji in daljni medvodski okolici je bila javna tajnost, da so nad Goriča-
nami pod Tehovcem skriti grobovi žrtev, ki so jih komunisti odvedli predlansko zimo v decembru. Tedaj je komunistična strahovlada na Gorenjskem bila najsilnejša in je hotela strerti tudi sleherni odpor pošteno mislečih Gorenjcev. Zato je začela z -^likvidacijami«, ki naj bi uplašile prav vse, ki se niso hoteli ukloniti OF.
Kljub temu, da je bilo med ljudstvom znano, da leže grot>ovi uekje nad Gorl-čanami se o tem dolgo časa nihče ni upal govoriti, ker se jo bal, da bodo morda prišli še po njega. Letošnja pomlad pa ja začela odkrivati grobove žrtev na kaj s vojsk i način. Radi suhega vremena ljudje pridno grabijo i>o gozdovih steljo, zlasti otroci morajo pri tom opravku pomagata. Skupinski grob, v katerem so kasneje našli štiri Viimarčane, je tako odkrila neka deklica. Grablje so se ji zapletle v cunjo in ko je bolj krepko l>otegnila, je videla, da je to kos zakopane obleke, takoj nato pa ji je že nos povedal, da je nad grobom. Nek drug •.'rob je odkrila lisica, ki je izkopala rov 1I0 njega; smrad, ki je skozi rov udarjal, pa je opozoril mimoidoče,
V	soboto 17. marca so začeli nad Go-ričaiiami z uradnim odkopavanjem. Naloge se je lotilo orožništvo, varnostna l>olicija, gorenjsko domobranstvo im domačini, ki so prihiteli tudi zato, da bodo [»omagali ugotavljati mrliče. V prvem grobu so odkopali nad ozko dolino, od koder je lep ra7.gled na corkev sv. Jakoba, JO cm globoko jamo, v kateri sta ležala Novak Anton in Duhovnik Avgust. Novak Anton je bil svoj čas delavec v To-liačni tovarni ter je bil doma iz Tacna |)od Šmarno goro. Rodil se je leta 1884. Zadnje čase je živel v vasici Vaše pri Medvodah s svojo ženo. Duhovnik Avgust je bil doma h Gorenje vasi, rodil se je 188G in je stanoval v Vašah kot upokojen orožnik. Oba ee nista brigala /a nič drugega kot za svoje delo, kar jo razumljivo, saj sta bila že skoraj 60 let -Sara. — V naslednjem grobu so odkrili Sliiri Viimarčane. Te so odpeljali od doma v dneh od 13. do 17. decembra 1943. liili so to Kregar Pepe, Kregar Jožo!, Cvertnik Martin in Duhovnik Mihael. — Kake četrt ure naprej proti sv. Florjanu na takozvauih 1'upečvih.- Mrlah je, ka-
Odkiriti grobovi na Gorenjskem gotovo niso edini, so le žalostno potrdilo, da jo bila komunistična strahovlada na nadi zemlji povsod čisto eruika in da je povsod skušala svoje zločinsko početje previdno utajiti in prikriti. Toda nič ni tako skrito... Kakor so so odprli grobovi na raznih krajih na Dolenjskem, tako se sedaj odpirajo na Gorenjskem in dopri-našajo dokaze o tem, da ao komunisti povsod pobijali ne samo svoje odločne in načelne nasprotnike, ampak tudi take, ki niso hoteli trobiti v njihov rog. Ce so tudi na Gorenjskem morali pod rdečim zločinom pasti zavedni Slovenci in Slovenke, zato da bodo spregledali zapo-ljanci, ki se danes upravičeno zgražajo nad strašnimi grobovi, potem te žrtve niso bile zastonj. Medte-m ko jih ljudstvo e spoštovanjem spremlja na zadnji poti v blagoslovljeno zemljo, jim daje
Vsakdanja LJubljana...
Cvetna nedelja in Marijin praznik
Cvetna nedelja, v naših krajih peta v času vojne vihre. Je bila leto« združena s praznikom Marijinega oznanjenja, ko »o v deteti pojavijo prve lastavioe, znamlke pomladi. Tu in tam «0 že ljudjo zapazili prvo lastavice, ki obletavajo posamezna gospodarska poslopja ln al ure.ajo svoja gnezda. Na lotoSnjo cveitao nedeljo so ljudjo nosili k blagoslovitvi skromne oljčne vejice in skromno butarice, kl niso bile obložene z jabolki in pomarančami. Cerkveni blagoslovi oljk ao bili po vsoh ljubljanskih cerkvah izvrienl še nekam v redu in broz večjih ovir. Nedelja je bila na zunaj, kakor vso letoAn.i«, sončna, vedra.
Živilski trg na cvetni teden
V deželo Je prišla lepa cvetna nedelja, obdana s tradicijami ln narodnimi običaji košatih in velikih butar ln povezana z oljkami. Prejšnja leta je bil cvetni teden, kl je letos prav sončon, veder in topel, na živilskem trgu bogato okrašen z oljčnimi vejicami. Povsod so oljke prodajali. V p«, tem letu vojne vihre Je Izostal večji dovoz oljk, brez katerih si naš človek ne more misliti cvetne nedelje. Gospodinje so se ie spraševale, da U bo kdo prinesel kako oljko na trg. In v soboto zgodaj ee je pojavila pri tromostju krepka žena, ki je začela prodajati oljčne vejice. Z velikimi težavami j« prinesla v Ljubljano večjo butaro Istrske oljko. Gospo iinje «0 naglo segal« po oljki, kl J« bila od 5 lir naprej vejica. Na Cankarjevem nabrežju, ob Zmajskem mostu tn tudi drugod so prodajali tudi letos male butare, prav majčkene ln nekoliko večje. Prav velikih butar, kakršne so bile druga leta postavljene na trg In kl so jih radi kupovali okoliški kmetje, ni bilo naprodaj. Butarica, takšna, da jo j« človek lahko del v gumbnioo, J« bila po 15 lir. Nekoliko večje butarice pa po 50 lir. Vse butare so bile pokupljene. Trg J« na splošno kazal 1» cvetno soboto običajno tržno sliko kot druge prozaična dneve.
Nadporočnik Drago Furlan — ? »Oran« — podlegel ranam
21. marea je bil v boju u komunističnimi tolovaji nevarno ranjen domobranski nadporočnik Drago Furlan - »Oran«. Njegovi lantje so ga kljub nevarnosti takoj odnesli 7. bojišča in prepoljall v novomeško bolnišnico. Na žalost tudi zdravniki niso mogli smrtno novarno ranjonomu rešiti življenja. Minuti četrtek je Izdihnil. Kajni nndporoč. nik je bil že večkrat ranjen in jo pred nedavnim prejel ranjensko značko ln odllko-vauj« železnega križca druge stopnje. Bil je znan zaradi svoje osebne hrabrosti in udarnosti. Njegovi domobranci so mu bili izredno vdani. Sodaj žalujejo zi njim mnogi drugi soborci, prijatelji ln znanci. Od njegovih svojcev živi samo bratec, kl jo edini preživel pokol j, kl so ga uprizorili komunistični tolovaji v njegovi družini, ko so pobili mator in očeta Naj junak počiva v iniru, ko je doprinesel največjo žrtev za 1 pšo bodočnost svoje domovino, ki jI j« služil zvesto in požrtvovalno.
KULTURNI OBZORNIK K literarnemu večeru v Drami
Spored »Večera slovenske lirike«
Jože Peterlin: Beseda za uvod; Oton Zupančič: V brezglave; Joža Lavrcnčič: Ob vrnitvi; recitira Slavko Jan. Anton Vodnik: Sveti Doroteji; Jože Dular: Zvestoba, Mlin; Fran Gcrbic: Kami; poje Franc Lan. >ois. pri klavirju Jože Osana. Vinko žitnik! Naši zemlji. Na Orlovem vrhui Stanko I!račko: Kopalko. Iskrena pesem. Ljubezen, ska pesem v večeru Velikega petka; Seve-rin Sali: Prošnja za mrtvega pesnika. 1» Speva rodni zemlji«; recitira Marija Vera. Odmor. - Alojzij Gradnik: k«! Obisk v taborišču na Babu: Pavle Karlln: Izpoved; recitira Marija Vera. Cvetko Oo-iar: Molitev; Vinko Bellčič: Zora pomladi. Oktober; Ante Debeljak: Pomladna vihra; Dušan Ludvik: Deklo z vrčem. Padlemu bratrancu; recitira Slavko Jan. Anton Ln. j.jvic: Iskal sem tvojih mladih dni ...: poje Vrano Langus, pri klavirju Jože Osana. Mitja Sarahon: Prvo srečmje, Dež, Sončni .lan; Leopold Stanek: Večer pred pomladjo, Pesem kmečkega doma; Severln Bali: Pozdravljam tc, zemlja ...; recitira Marija Vera. — Začetek ob IT ln ne ob 19, je bilo prvotno javljeno.__
kot
Zatemnitveni čas od 19.15 do 5.35
od 2.020 do 3.S20 lir. V tretji skupini so nameščene! s posobno strokovno izobrazbo ali s posebnim specijalnim znanjem, čo so zaposleni uH.rezno tej izobrazbi ali v okvirju svojega specijalnega znanja. V Ljubljani znašajo njih plače od 3.960 do 4.860, Izven Ljubljano 3.220 do 4.120 lir. V četrti skupini »o nameščenci z dovršeno visokošolsko iz. r„., .	.»u ...	j.„.	. obrazbo, če so zaposleni ustrezno svoji iz-
tudi zadnjo čast iin priznanje za njihovo obrazbl ali nameščenci s delom iz skupine :.(.„ i.: iJL „„„.,.	' 1 nadpovprečno kvalifikacijo na posebno
~	" odličnih ali posebno zaupnih mestih. Njih
mesečna plače so v Ljubljani določene na 4 950 do 6.230 Ur, Izven Ljubljane od 4.02» do 5.320 lir.
Nadalje določa nova mezdna nredltev tndi tedenske plače šoferjev, pisarniških slug, čuvajev Itd. Mladoletni delavci prejemajo nekoliko nižje mezde tn plače, ravno-tako tudi ženske. Nameščenke iz akupin 2. I. ln 4. prejomajo 80% plače določene za t« skupino.
naijvečjo žrtev, ki 1k> mnogo doprinesla, da se raztrgajo rdefe mreže nad našim narodom.
GOSPODARSTVO
Nova mezdna ureditev za trgovino
Vrhovni komisar j« izdal po zgledu drugih mezdnih ureditev sedal tudi novo mozd-no ureditev za trgovino, trgovske pomožn« obrti, kakor tudi za prevozništvo, transport, špedicijo In posredovalno obrt. Nova ureditev mezd ln plač je stopila v veljavo dne 1. marca U 1.
Splošna določila o delovnem času itd. so ostala nespremenjena. Določene mesečne plače za nameščence so nekoliko drugačne kot za one industrijske in obrtne stroke, za katere jo ž« izdana, odn. io objavljena nova ln pb "
ureditev mezd Nameščenci kot v industriji ln obrti
plač. so razdeljeni
t skupin prvi skupini so
nameščenci, ki opravljajo preprosto ali shematično dolo ali kl dolnjo po navodilu (nova mezdna ureditev podaja tudi primere nameščencev te skupine. Za te nameščence so določone plače po letih poklicnega dela (ne v istem podjetju) od 1.700 do 2.610 lir v Ljubljani ln 1.400 do 2.310 lir izven Ljubljano. V drugo skupino spadajo nameščeno!, Id opravljajo težavna dela po splošnih navodilih samostojno. Za njih znaša določena plača v Ljubljani po letih poklicnega službovanja od 2.500 do 3.800 Hr, izven Ljubljane
Veljavnost oblačilnih Izkaznic sa dojenčke ln noseče ženske Prezident pokrajinske uprave div. general Bupnlk jo predpisal nekatere spremembe Izvršilnih določb k naredbi za zagotovitev tekstilne oskrbo delovnega ljudstva, ln sicer gled« veljavnosti oblačilnih izkaznic za dojenčke in oblačilnih izkaznio za noseče ženo. Tretji in četrti odstavek čl. 6 teh izvršilnih določb objavljenih v »Službenem listu« 16. septembra 1944) se odslej glasita takole:
Oblačilna izkaznica za dojenčke preneha veljati po pretoku enega leta od dneva izdajo; izkaznico za novorojenčke staro izda je, ki so bilo izdano pred septembrom 1944 (doslej prod 1. jnlijem 1944) izgubijo veljav, nost 81. marca 1945 (doslej SI decembra 1944), kolikor ne bi njihova veljavnoat glede na datum Izdaje žo prej potekla.
Oblačilna Izkaznica za noseče žen« so Izda v četrtem mesocu nosočm-stl ln prenehn veljati po preteku štirih mesecev (doslej treh mesecev) od dneva Izdajo.
Varcujte z elektriko!
Izplačevanje pristojbin prt Pokrajinskem vojaškem uradu
za april 1945
Vojallrl nrad Pokrajinske uprave (Poljanska cesta 2) objavlja izplačevanje pristojbin dosedanjim upravičencem po naslednjem redu:
1.	Začasna pokojnina: aktivnim častnikom, vojaškim uradnikom Ir podčastnikom in preživnina svojoem vojnih ujetnikov aktivne jugoslovansko vojske od 28. do 81. marca 1945 — na dosedanji način.
2.	Preživnina svojcem vojnih ujetnikov rezervne jugoslovansko vojsko od S. do 7. aprila 1945.
3.	Podpora svojoem civilnih Internlran-cev po sledečem redu:
za Ljubljano: 24. aprila 1945: črke A—J,
25.	aprila 1945: črk« K-O,
26.	aprila 1945: črke P—Ž,
M okolloo: 27., 28. In SO aprila 1945.
4.	Vzdrževalnlna svojcem Blovencev, kl služijo v nemški vojski: od 24. do 28. aprila.
5.	Posmrtnina vdovam padlih pripadnikov vaških straž, čim prejmejo odlok o priznani posmrtninl, sicer pa v tim u izplačevanja pristojbin za vojne ujetnike.
Pristojbine so izplačujejo v gornjih dnevih od 7. do 11. uro, v slučaju alarma tudi popoldne od 16. do 19. ure.
Od lt. do M. aprila ne bo nradovanja ia stranke.
Upravičenol morajo predloilti sledeče listine:
a) osebno Izkaznico (ako dviga druga ose.
i pismeno pooblt eano številko ln
ha, potom
Uradni razglas
Na podlagi poziva, U ga je Izdal HBhe-rer SS. and Pollaelftlhrer lm Wehrkrels XVIII, 88-ObergruppenfUhrer t.nd General der PoUsel BOsener, so se moislt vsi moški v starosti od II do M let javiti na sgla-ševallščlh Pfill-Aktlon.
Mnogim pa ls poklicnih ali drugih raalo-gov nI b4Io mogoče zglasltl se ob določenih dneh.
Z ozirom na to ae bodo še v sredo 28. Javljenlh zglaševallščlh vršila vpisovanja, t. m. In v četrtek M. t. m na vseh te objavljenih zglaševallščlh vršila vpisovanja. Zato naj se v teh dveh dneh Javijo na zglaševallščlh svojih okrajev val tisti moški v starosti od II do M let U te svoje obveznosti i« niso Izpolnili.
Hkratn se ponovno opozarja, da bodo proti vsem tistim, kl ae li kakršnih koli sebičnih nagibov zglaallnl dolžnosti odtegujejo, Izdani najstrožji policijski ukrepi. Vsakdo, kl ae ne javi, škoduje lastni narodni skupnosti.
Obratovalni čas v trgov, obratih, zasebnih zavodih in pisarnah
Sef pokrajinske uprave je pod VIII. št. 117211 od dane« odredil naslednje:
Obratovanje v trgovinskih obratih ter v zasebnih zavodih In pisarnah Izvzemši v transportnih podjetjih se do nadaljnjega do. l..ča na čas med 7. In 1131 uit dopoldne ter med lt. ln 18.31 uro popoldne
Obratovalni čas za gostinska podjetja so določi s posebno odredbo.
Ta odredba stopi takoj v veljavo.
Izšla je
nova dvojna številka »Svetove« knjige:
»RIMSKA CESTA c
Zanimivo la zelo poačno snov ie obdelal
ini. Pire. Berite »Svetove« knjige. naročite m aa edino slovensko poljudno znanstveno knjižnico »SVET«!
Obvestila Prevoda
Delitev moke za drugo polovico meseca marca
Potrošniki v Ljubljani prejmejo pri avojom stalnem trgovcu za drugo polovico marca na ustrezne odrezke z datumi od 16. do 31. marca:
1.	Na osnovno tivilsko nakaznico: 992 g moke za testenin«, 992 g krušna mok« In 15 g kvasa;
2.	na dodatno živilsko nakaznico za delavce pri težkih delih (TD) 2645 g krušne moke, 18 g kvasa;
S. na dodatno živilsko nakaznico u de. lave« pri najtežjih delih (NTD) 3968 g k ruš. ne moke, 20 g kvasa;
4.	na posebno nakaznico za noseče žene (N) 1984 g krušne moke, 10 g kvasa;
5.	na dodatno nakaznico sa kruh za bolnik« 1820 g krušne moka, 7 g kvasa;
6.	na dodatno nakaznico za mladino od 9—18 let (DoMc) na odrezek »e 314« brez pr«tlskanlh trt ali i eno pretlskano rumenkasto vodoravno črto: 660 g krušne mok«, 4 g kvaaa.
Na dodatno ilvllako nakaznico za ročne delavce (RD) a« deli samo na odrezke i datnml od L do II. marea: 1320 g krušne moke, 7 g kvasa.
Na naštete dodatne nakaznloe se nabavi lahko samo moka ln zato peki na te nakaznic« ne amejo prodajati kruha.
Moko smejo prodajati trgovci v Ljubljani na osnovno nakaznico brez pre t Iskanih črt ali i eno pretlskano modro vodoravno črto ln na dodatn« nakaznice za delavce pretlskane z modro črko »O« aH z eno modro vodoravno črto.
Potrošniki lahko nabavijo moko takoj, ako Jo ima trgoveo v zalogi, sioer pa od 29. maroa dalje.
NOVO!	NOVO!
Dr.Tihamer Toth: »ZNAČAJ«
142 strani — broš. M Ilr, vez. M Ur.
LJUDSKA KNJIGARNA V LJUBLJANI
Posvetimo se z vsemi močmi ie iskanju resnice.
(So. Aoguitin.)
KOLEDAR)
Torek, 17. aniea: Janez Damaščan, sporna val oc in cerkveni učenik; Buport,
škof; Lidija, mučenioa. Sreda, 28. sušea: Janez Kaplstran, »poznavalec; Sikst III., papjt; Guntram, Kralj.
Lunina sprememba: Sčip ob 18.44. IB&ARNI8BA SLUŽBA)
Nočno slnžbo Imajo lekarne: mr. Bakar-čič, Sv, Jakoba trg 9; mr. Kamor, Miklošičeva cesta 20; mr. Murmayer, Sv. Petra cesta 78. . ZATEMNITEV OD 11.15 DO 5.3S
J
novice.
i&meno pooblastilo z vpi ;o ln datumom njegove oeebne izkaznice;
b) originalno poŠto svojega člana z žigom januarja 1945; kdor take pošte nima, potrdilo policijske stražnico (občinskega urarla) ozir. uradna potrdila Slo vonskega llilečega križa ali dotične taboriščne komande;
o) podporno knjižico Pokrajinskega pod. pomega odbora v Ljubljani, kdor isto
Pristojbin« se brez teh listin ne bodo Izplačevale.
Opombe:
6.	Ako poodlne osobo razpolagajo z nepremičninami in zemljo v površini, kaitora je zadostna za preživljanje vsoh svojcev, oziroma imajo take dohodko. da prosega o odrejeni količnik, ki je kot maksimalni predpisan pri tukajšnjem uradu, se jim bo preživnina oziroma podpora ukinila.
7.	Družinam interniranih, konfinlranlh, priprtih ali v vojnem ujetništvu se nahajajo, člh razvrščenih in nerazvrščonih uslužbonoov države, pokrajino aH drugih javnih in pomožnih ustanov, no pripadajo nikakršne pristojbine pri tukašnjem uradu
Pokrajinski vojaški urad
Pred škofijo 5
Miklošičeva 5
MALI OGLASI
PRODAMO: predsob-no garnituro, otomano izvrstno ohranjeno -samsko spalnico, preproge in drugo. Trgovina »Oglede, Mestni trg 3.
1 Službe 1 I "O* I
SOBARICO pridno in pošteno takoj iprej-men). Naslov v upravi .Slov^ pod štev. 2014. Dobro KUHARICO ta-koj sprejmem. Naslov v upr. »Slov.« it. 2011.
j~ Kupimo |
SLI K F. naših .larellib in mlajHib molstruv ko uim Pridem aa dom Naslove pustiti » npr »Slov « pod »Slike« it. IVIT.
Sodobno letalsko orožje: lovski bombnik
Kriegsberichter Gerhard Meyer-WIIdau je te dni v »Tagcspostl« objavil članek o novem tipu letala-samoborca.
Be leta 1940. se jo dozdovalo naravnost nemogoče, da bi bilo kako lovsko letalo oboroženo tudi 7. bombami. Bojna letala, kl so postala tako urna kot lovska letala, so nosila po več ton težko bombe, česar ni zmoglo nobeno lovsko lotalo. Tedaj se je govorilo o nekakšni »krizi lovskega letala«, kl nI bilo nič voč dosti hitrejšo od bombnika in Je bil bombnik tudi le skoraj tako okreten kot lovsko letalo. A zaradi protiletalskih topov in balonskih ovir so morali bombniki letati v vodno višjih višinah In so ni dalo z bombami nič več smotrno ravnati. Mimo tega je lovsko letalo kaj hitro prebolelo svojo krizo. Zgrajeni so bili novi lovci, ki so postali zaradi svoje gradnje in zmožnosti tudi v obstreljevanju nevarni tekmeci bombnikov, kateri so so morali odeti s oklepi in opremiti r težkim orožjem. A navzlic oklopu ln oboroiitvl je bombnik ven-lnrle zaostajat zn novim iovčem. Nemški inženirji so prvi spoznali, da s« bo ne. mara »kriza lovskega letala« spremenila v »krlao boiubnika«. Dve poti sta vodili ii te
zagate In sicer »leteče spremstvo«, torej bombniki pod zaščito lovocv, ali pa tvorba povsem novega letala, kl je bilo prav za prav lovsko letalo, pa se je udejstvovalo kot bombnik, torej lovski bomhnlk. Zamisel novega letala je bila jako drzna, saj je lov. sko letalo žo sploh preveč obremenjono, kar s« pravi, da Ima spričo svoje tele tako majhna krila, da jo njegova nosilnost že povsem Izčrpana. Zatorej se jo dozdevalo voč ko tvegano, da bi obesili nanj šo kako tožko bombo, kako »razbljalko bunkerjev«. Zamisel za novo letalo se je porodila ondi, odkoder Je Izšlo prvo nemško hitro lovsko letalo, torej pri profo9orju Mosscrsehmittu ln pri njegovih sodelavcih. Inženirji pri prof. Mcsserschmittn so tvegali, da so na lovsko letalo Me 109 kar obesili težko bombo.
Tnko jc bil lznajden lovski bombnik. Nomška tehnika j« kot M trenil Iznašla tisto, kar J« bilo takrat nujno potrebno: bombnik, kl Je moral sam braniti svojo kožo. Hkrati pa j« bila s tem tudi v vojni z bombniki nakazana tista pot, kl je vodila k najdrznejšim činom nemškega vojaštva — pot k samoborcem. Zakaj lovski bombnik, iak, kakršnega je graditelj videi in dovršil, je bil »samoborec«, kt nI mogel ln tudi ne hotel pregnati bojne letalo. Koder je uMtea nUiMk ilriBA ln emi* tete anln*-
na bojna letala zmeraj potrebna. Kjor pa morajo letala prodrotl globoko v sovražnikovo zaledje ln obvladati zapore najhujše sovražnikove obrambe, aH kjer hrumi ognjeni orkan ljutih bitk, ondi mora bombno letalo liki sulica bliskovito ln M las natančno zadeti.
V »urnih bojnih švadronlh« se je taktika napadanja lovskih bombnikov, kl je taktika vdora in napada, razvila do popolne učinkovitosti. Pri tem se je izkazalo, da lovski bombnik zmore več, kot so graditelji od nJega prlčakovalil Izkazalo se je, da more napadati, kot ne zna noben strmo-glavcc, da uničuje ln razdira kolone tovornikov ln oklepnikov, da Je prav za prav sinteza strmoglavoa in bojnega letala. Skoraj nobeno drugo letala no mor« tako kot lovski bombnik naphstl ln razpršiti kako lotalsko armado ln odmetavati svoj« bombe točno na ellj tudi takrat, ko zemlja ogenj kar bljuva In Je vse nobo polno samih ža-ročih, plamtečih prog.
Hkrati e tem novim letalom je nastala osebnost novega letalca. Letalci U najtršega jekla, kl so le vodili strmoglavo« ln krmarili nad ognjenim vrtincem pšuutruu in oklepniških bitk, ao postali zdaj še lovci. Tako eo našli torišče, M njih osebnost izda poslednja**
KANTt iročke). oloče-rtnan'«. knpnje »re trona'ta«. A Hmelak Ijnbliana, Ciril-Meto
deva vs a_(►
5 kg MODRE GAL1CE in elektromotor 5'/i KS kupim ali zamenjam za protivrednost. Naslov v nprnvi »Slov.« pod St. 2115.
1 Sobe |
j ISte>o |
SAMA GOSPA - ves dan odsotna, išče prazno sobo. Najraje v predmestju. Naslov v upravi »Slov.« pod »Snažna« št. 2111.
j Prodamo J
PERJE-PUH. 3 kg prodom. Ogled od B—lt. Naslov v upr. »Slov «
pod St . 2070.__0
LIMONO v čaju do bro nadomešča limo. nin oksirakt »Citrol«. Stekleničko prinesite s seboj. Drogerija Ant. Kane. Židovska ul. t. "USODNO PfiODAMi
železen Štedilnik br« Seno stensko ogledalo 88X71, žimnato iimnl-co - dobro ohranjeno, lepo pregrinjalo za kavč, otomano, 2 '-spri in prepro»o. Ogleda se lahko od R zjntraj do 6 zvečer. Naslov v upr.
1 »Slov..« pod it, 2113.
Izamenjamcl
MOŠKO OBLEKO, po-nošeno, čevlje it. 40 in 5 m blaga za pernice (inlet), predvojna roba, zamenjam. BorSt-nar, Verovškova 22-1., Šiška.
»fitlrl leta kasneje.« Pod tem naslovom bo drevi v ljudski oddaji ljubljanskega radia govoril urednik »Slovenskega domobranstva« g. Ljenko Urbančič ob četrti obletnici Slmovičevega puča, dne 2i. marca 1941.
Učiteljice! Prvič s* prireja posebej zs Vaa onodnevui študijski misijonski tečaj, in sioer na volikonočni torek 3. aprila dopoldne oh pol osmih (ne ob osmih, kot prvotno razglašeno) in popoldne ob 15 v Llchtenturnu, v Domu duhovnih vaj, vsakokrat po dve url. V primeru alarma jc začetek vsakokrat pol u • po končanem alarmu. Predavajo duhovniki — misijonski strokovnjaki.
Dr. Volovšek Josip aopet ordlntra.
Upokojenci — prizadet' po bombnem napadu naj se javijo pri Soolalni pomoči. Gosposvetska 2-1. Seboj naj prinesejo osebno izkaznico, knjižioo, kl so jo dobili na evo-jom zbirališču, čo pa te nimajo pa potrdilo Mestnega županstva, da so oškodovani po bombnem napadu in koliko. — Združenje javnih uslužbencev.
Dr. Rožena Merljak. Miklošičeva e. 18. telef. 29-89, ordinlra od 1. aprila dalje od H4 do H5 popoldne.
Der Konzertabend des Senders Laibach
Entgegen der nrspriinglichen Ver-lautbarung iindet der Konzertabend des Senders Laibach am Dienstag, 27. Miirz, nicht um 19 Uhr 30, sondern schon um 18,00 Uhr im grossen Unionsaal statt.
Mitvvirkend sind: der Gast der Laibacher Stnatsoper Kammersanger Dr. Julius Polzer, der Geiger Miran Viher und der Pianist Marijan LipovSek.
Das Programm bietet eine erlesene Ausvvahl aus dem Liedschaffen von Franz Schubert, Robert Schumann, Hugo WolI, Hans Pfitzner und Richard Strauss, sovvie eine Violinsonate von Johannes Brnhms.
Restliche Karten sind in der Buch-handlung Glasbena matica ab ? LIhr triih una an der Abendkasse zu haben.
Koncertni večer Radia Ljnbljana
Opozarjamo naše čltatelje, da priredi Radio Ljubljana Koncertni večer v veliki Unionski dvorani v torek dne 27. marca ob 18. uri in ne ob 19.30 uri kot je bilo objavljeno v petek 23. t. m.
Nastopili bodo: gost ljubljanske državne opere komorni pevee dr. Julius Pol ser. violinist Miran Viher in pianist Marjan L i p o v g e k. Spored bo obsegal zbrane pesmi Franza Schuberta, Roberta Schumanna, Huga Wol!a, Hansa Pfitzner ja, Riharda Straussa in violinsko sonato, ki jo je zložil Johannes Brahms.
Še preostale vstopnice se prodajajo v knjigarni Glasbene Matice od 7. ure zjutraj in v torek zvečer pri blagajni Unionske dvorane.
Operno gledališče
Torek, 2T. marea ob 17: Bernhard Shaw:
»Pjrgmallon«. Bed O. Sreda, 28. marea ob l.i Bernard Shaw:
»Pjrgmallon«. Bed Sreda._
Kinematografi
KINO UNION — Zaradi koncerta danes obe predstavi odpadeta.	TeL 22-21
KINO MATICA - »Germanla« — Predstave ob 17 in 19.	Tel. 22-41
KINO 8LOOA — »Fllharmonlkl« — Pred-
t Sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretežko vest, da nas je t 40. letu starosti zapustil kot žrtev letalskega napada naš najboljši, preskrbuj moz, očka, brat itd., go6pod
Albert Killer
Pogreb perdragega pokojnika bo v sredo 28. t m. ob 9 z Zal, kapela sv. Nikolaja, k Sv. Križu.
Prosimo tihega sožalja.
Ljubljana, dne 26. marca 1945. Žalujoča žena s hčerkama in ostalo sorodstvo.
SUKNJO zamenjam za čevlje št. 43—44 ali za živila. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 2102.
MOSKE ČEVLJE St. 42 prodam ali zamenjam. Naslov v npr. »Slov.« pod št. 2088.
i Poizvedbe {
OSEBA, ki ie v nedeljo odpeljala izpred Splošne bolnišnice kolo znamke »Stiria« št. 95471, evid. št. 38634. jo bila poznana ter je naprošena, naj ga vrne na isto mesto, da sc izogne posledicam. OSEBA, kl jI je bila izročena krušna karta pred Križevniško cerkvijo pred vrati . je naprošena, da jo vrne na naslov, kl jc na karti sli pa jo odda v upravi »Slovenca«,
PSICA, ki sliši na ime Gida. se jo zgubile v četrtek dopoldne, je rjava . črnimi lisami na vratu, ima nov pas na zadrgo. Najditelj noj jo odda proti nagradi 500 Ilr: Ciglar-jeva I, Motlns Ludvik.
POTNO DOVOLJENJE za hloke 33, 27 in 24. na ime Petri! Gabrijel r Dev. Mar. Poljn 20. sem zgubil v soboto dopoldne od Dev, M. Polja do Hranil« Pn. Stenegs najditelj« pro. sim, naj ga odda na gornji na«lov ali pa i X »pravo »Slovenca«.
t
Tvrdka A. Goreč »poroča žalostno vest, da je pri zračnem napadu pri Postojni tragično umrl njen prokurist, gospod
Albert Killer
Rajnega, ki je posvetil rte svoje sposobnosti procvitu našega podjetja, bomo ohranui v traj. nem spominu!
LJubljana, dne 24. marca 1945.
t
Na cvetno nedeljo je v starosti 78 let za-tisnil svoje blage oči naš dobri očka, tast in dedek, gospod
Franc Kokolj
K večnemu počitku ga bomo spremili daooš 27. t. m. z Zal, kapela sv. Andreja, k Sv. Križa. Ljubljana, dne 27. marca 1945.
Žalujoči: Slavko, Franjo, sinova; Marija, hčerka; Iv«, Marija, sinohl; Alija, Matjaž, Peter, vnuki in ostalo sorodstvo.
t
Utrujen« od trpljenja ie odšla, st«ra 66 let uživat večni pokoj v Gospodu naša mama
Marija Jalen
Pogreb bo v torek 27. t. m. ob 9 dop. z Žal, kapela sv. Petra, k Sv. Križu. Ljubljana, dne 25. marca 1945. Slavka in Anica, hčerki; Jnllja Klančcr, sestra.
t
Javljamo vsem znancem, da smo položili k večnemu počitku 6. marca 1945 V Pod-gradn nošo dobro mamo, gospo
Ivano Zguv roj. Doles
Podgrad, Milano, Borovnica, 26. marca t MS. Emilija por. Dobner, Elizabeta ln Alojzi), otroci.
Z« »LJudikn ttsksrno«: Jožr Krsmsrlč — Izda-atetj: Joiko Krošelj — Urednik: Janko Hafnec.