rtorrk. fMrtek imolioto ,b,,» in »tU* v M»ri-l w i«.-ilj»nj* na Iflo Sgt. - k. >ol M* — . trt !<■•» • * •• iu «
P« pošti
m lfl.> 10 «1. - k.
I,,, 11M i u ,.i.ranii»lvii M rtolaM Wffi t"'""-
'/..i navmln.i it. i , vr^t.' m |'la»njr i; kr., te «• iiutimin I krat, ft kr. fe Hf ti.liu škrat, 4 kr. če in tiika llkrut-
VIM-« IIISTIIfllkl'
p.i prostoru.
/a T<ak ti«***k j** pla.'ati kolik (MtaftlJ) m M k.
Kok„|.i-i »<. nt- mu aj.i. ilupi-i iiiij m l>lai(iivuljiiii frunknifjn.
V Maiiho.u fi. Junija 18(i8.
Brezova mast in ljubljanski iieniskufnrji.
n.
Kaj je cesarski namestnik gosp. (Jon rad p), Eybisfeld odgovoril narodnim nasprotnikom, ki so pri njem bi i s „promemorijo", ni znano; zdaj se sliši to, zdaj 6no. Ali nedavno je stara kača dunajska „Pressc" razglasila iz Ljubljane, 2fi. maja narejen dopis, v kterem strupen gad, ki je morda sam sestavil to besno „promemorijo", ali jo gotovo vsaj dalje času imel v rokah, govorf, da tistih 200 (zdaj jih imenujejo eel6 že 805) na tej prošnji podpisanih, največ davka plaCujo6.ll meščanov dunajski vladi očita, „da ministerstvo premalo pazi na to, kar se v Ljubljani godi; da se vladi vse to zdi premalo važno, pa da ona tako s premajhno pozornostjo podpira prizadevanje svojih najsrditejših nasprotnikov!''
Ali se to ne pravi brez ovinkov: slavna vladal ti zato ne veš, kaj se pri nas godi, ker si namestil sebe v Ljubljani postavila moža, ki je preslab ali preslep za svojo službo? Grozno je, kako daleč smo že prišli! Ti možički, ki lica napenjajo, kakor hi iz njihovih ust govorila ne vsa Kranjska dežela, ampak vsa Evropa, in to samo zato, ker trdijo, da v Ljubljani plačujejo največ davka, smejo kaj tacega z oči v oč( povedati cesarskemu namestniku, kteremu celo niso hoteli izročiti svoje „promemorije", ampak samo njen prepis, kajti „promemorijo" so brez njega sami nesli na Dunaj! Mi Slovenci nismo nikdar v Ljubljani storili nič zalega Nemcem, kteri nas tero že 1000 let, in gosp. Oonrad nikoli, Slovence podpirajo, ni zaviral nemških ali (kar si je eno in isto) nemškutarskih koristi, ampak tudi pod njim, kakor zmerom poprej, smo se vedno mi prezirali, da bo je onim dobro vstrezalo, pa vendar ga ne gonimo iz Ljubljane mi, ampak Nemci in nem-škutarji, kteiim je vedno Ugajal, če je le mogel. Koliko dni je tega, kar je nemških ttirnarjcv načelniku dal oblast, da sme „ Gut-heilu" izreči njegovo zadovoljnost, ker se je pri tepeži v Jožici modro (taktvoll) sukal, in načelnik je urno tekel s tem pooblastilom k vredništvu prijazne „Laibaeheriee" ! „Novicc" in „Triglav" pač nista bila zadovoljna s to polivalo, kajti povedala sta, da so turnarji na mengšanski izgred šli z revolverji, z dolgimi lovskimi noži, s težkimi palicami, ktere imajo svinec v belici, kakor bi tekli razbojnike lovit; rekla sta, da so se drli, kakor razvajeni paglovei, na ubozega kmeta, ki je šel po cesti z veličini vozom, očitaje mu, da napak vozi, nkorsfvno so potom sami turnarski an-gelji varhi, žandarji, potrdili, da se je voznik prav ognil; druzega voznika, da so ustavili zopet razsajajo, da se prav ne Ogibljo, ter ga cel6 tirali nazaj v Trzin — ali pokazalo 80 je tudi tukaj , da paglavska, šibe vredna razuzdanost, od vina iu piva omotna, ni vedela, kaj je delala, kajti mož, kterega so potem še le po za-
mudi dveMi ur dalje pustili, ni bil ničesar kriv, „Novicc" in „Triglav" pišeta, da je nekdo izmed tnrnarske jate v prsi dregnil mi -tarja, ker je hotel imeti mostovino; da je drugi kmečko ženo pri prvi gostilnici od črnovškega mosta po rami vdaril s palico, in da je ta sirota bila potejji^še po glavi ranjena s sabljo, kar se je lehko zgodilo, saj so' turnarji imeli okrog sebe vse polno vojakov, jezdecih in pešcev: da so turnarji okna pobijali, na vezena vrata butali v hišah, v klerili so bili mirni ljudje, da so na sablje dočakali dva tiha, iz gostilnice doimi idoča pivca; da so že dopoldne, v Mengiš grede, kmečke mladeniče dražili in klicali, vprašaje: „ali imate denes kaj poguma? Tako pričata „Novice" in „Triglav" o ljudeh, kteri so se poprej enkrat že javno bahali, da so si po deželi pridobili prijaznost kmečkega ljudstva, ter niti »Novicam", niti „Triglavu" še nihče ni dokazal neresnice. Ako bi novi „Sokol" bil samo nekoliko teli reči zakrivil, kdo ve, ali bi že drugi dan, ali vsaj teden po tem, ne bil tudi on razgnan? Začelo se je res preiskavanje tudi o tepeži na Jezici; ali gospod cesarski namestnik ni čakal, da bi preiskavanje izteklo, ampak sam je precej razsodil, da so se turnarji modro (taktvoll) nosili — saj kako se pa morejo Nemci (akoravno ves ljubi „Gutheil" morda ne šteje 10 pravili Nemcev) kdaj neinodro obnašati! V tem si je gosp. (!onrad ostal gotovo dosleden, da lani po znanem hrupu na velicem trgu tudi ni čakal konca preiskavanja, ampak ustavil je precej „Južnega Sokola", Ljubljani je precej vzel sanioupravje, začasno mu odstavivši župana dr. Costo, kteri je bil popolnem nedolžen, kakor je sijajno spričala sodba, ki mu gotovo ni bila prizanesljiva; samo ta razloček je, da lani se je precej kaznovalo, a letos precej pohvalilo društvo, čegar samo nekoliko udov se je lani bilo udeležilo, letos pa so bili vsi od prvega do zadnjega deležniki enake praske. In kakšno lice je gospod eesarski namestnik letos pokazal novemu „Sokolu", kteri se ni še za las pregrešil, razen da so mu pri zadnjem izgredu svetili in strelali? Gosp. ces. namestnik je res tudi tukaj izrekel zahvalo, samo da ne „Sokolu", nego g. Guttmanu, kteri zdaj opravlja županove posle, da je namreč Guttinan modro iu skrbno razpostavil paznike, kteri so izvrstno Culi, da „Sokol" ni razgrajal!! —
.,Sokol" je bil torej z okolišem grajan, akoravno se mu ne ve najmanjše trohe očitati, in ljubi „(itithcilček" pobožan, akoravno je okna pobijal itd. Za vse to so pa nemškutarji in Nemci gospođuConradu vendar na ravnost povedali, da jim je trn vpeti!
Nemškutarji nas vedno psujejo, . da smo rovarji, skrivni krtje, ki na tihem (spodkopavamo drŽavo, ako se potezamo za svoje pravice, ktere so nam vsaj zagotovljene; oni pa sami sebe imenujejo nedolžne ovce, ki nobena vode ne skali, mirne meščane, a po časopisih vedno rjove* na Slovence, ktere skrunijo z grdimi,
18
črčarije iz Londona.
I.
Nekterim rMtalcem „Slovenskoga Naroda". Vi nekteri čitalci, menim tisti, ki hi slučajno moje črčarije čitali --• saj večina čilalcev more za kaj boljšega čas porabiti — Vam imam a trm uvodno naznaniti, da sem tako nesrečen človek, kakor vi vsi drugi; da nisem samorast, da imam doma nekoliko žlahto, in sicer trojico stricev z. rodbino — ki mi največ prizadeva; oni namreč mislijo po svoje, a jaz po svojo; kar jo njim belo, jo meni črno, njihov dan je moja noč, k čemur oni rečejo: da! jaz odgovarjam: ne! ko trdijo, da je hudič črn, jaz pravim, da je bel, ko ga oni malajo z repom in rogovi, ga jaz s frakom in cilindrom, po najnovejši in najlepši šegi. Takšen je prepir in k temu še moji nesrečni listi in črčkanje, v naglici zvošono, v naglici odposlano, kako »i moglo dostojno hiti! V tej žalostni zadregi podtaknem so Vam, gospod vrednik, pod pazduho, da mi iz sile pomagate; pošiljal bodem mesto neposredno moji trojici Vam listo, da jih Vi pogladite in potem onim odpošljeto; vendar kastrirati jih no smete, ker pred to operacijo imam najveći strah. Morebiti hoste potem Vi nekteri ćitab, kar doma na Slovenskem moja strična trojica misli in kako se ji na mnenje in vprašanje iz Londona odgovarja. K temu še opomnim, da nikakor ne želim, da hi vsi nekteri moje črčarije čitali, lehko da hi še komu škodile, ker od nevarnega kraja zapadne Evrope pridejo, kjer jo bojda, kakor sem h.
večkrat po slovenskih časnikih čital, nek „okuž.en duh"; zato, kdor se okuženosti zapadne Evrope in duhov hoji. prosim ga v naprej, naj mojih črčarij ne bere!
II.
Stric Radoveden nagaja me mu česar o Londonu in londonskom življenji nacrtati. Da, v naši naravi je, da človek vedno le na to naj bolj misli, kar mu je oddaljeno, a za to, kar lil U je ravno pred nosom, se mnogokrat ne briga; česar nima, tega si želi, a ko zažcljcno stvar dobi, brž se je nabiti. Jaz se Londona še nikakor nisem naveličal; pa kaj hi zato o njem črčkal ? Celi svet ve, daje London najveće mesto na zemlji, da v njem nad tri milijone ljudi prebiva, daje središče vse trgovine, daje os denarnemu kolesu, po kterem se naj veći del sveta suče, da mu železnice pO zemlji več ne zadostujejo iu zato jih na V86 strani pod zemljo preproga, da so ulice pod ulicami, ceste pod cestami, shodi in proda jalnicc pod ponosno reko Taniizo: vse to je znano, ve so tudi pripovedovati o londonski dimnasti megli, kako j" neprijetno in polna otožnosti ali splelna, ko človek cele ledne žarnoga Boloca videti ne more; — da. a kaj zato? o pomladi iu poletji je tudi v Londonu jasnega neha. iu ako še nekoliko časa ono sobice na nebu meglenja ne predore, sveti pa mu po dnevu in noči druga zvezda: zlata svoboda, London bolj je veličasten, kakor star Babilon, bolj vreden kakor Blonokoščonl turu Davidov, da ga oni ljudje, k litanije molijo, v svoje molitve vpletajo — zbor je svetnikov — pa naj bolj pravo pribežališče grešnikov, svoboden dom vsem. ki tega nimajo iu iščejo, Kdo ni vso došel pod jegOVO streho: nekdaj princ Loui« Napoleon, za njin
Orleanidi, Kossuth. Mazzini, Metternih, Guizot, Freiligratb, Gsribaldi, Roiai
strupenimi lažmi, in Če je pri tem poslu morda treba, tudi pokličejo na pomoČ policijo, beriče in žandarje. Vlada jim vse to daje. a vse to jim je premalo. V sborili zdelujejo lažnjivc spise, v kterili opravljajo vse. kar jo narodno, s svojimi slinami kiižijo vse, kar z njimi ne rjove, in svojim Inžnjivim spisom dobivajo podpise od brljavih ljudi, kteri m niti ne preboro, da bi vedeli, na kaj se podpisavajo, a potem kriče* na Dunaj, da IJ05 ljubljanskih, največ davka trpečih meščanov zahteva, naj se Slovenci po Kranjskem zatero, kakor gad na cesti, in vladi v zobe očitajo, da je slepa, ako tega ne stori, ker lic ve', kaj dela, če nas. svojih najhujših nasprotnikov, vseh ob enem ne obesi! Gotovo je smešno ali poleg tega vendar le resnično, da so ncinskiitarski vrtoglavo! v svojem divjanji tako daleč zagolomisili, da mislijo, daje celo dunajski vladi mogoče groziti s tisto policijo , s ktero jih je ona sama do zdaj vedno tako ljubcziijivo podpirala, in ktero so do zdaj o vsaki priliki klicali samo na-nas, a zdaj jo skoraj že tudi kličejo zoper samo vlado. Celo stari cesarski uradniki v penziji se v Ljubljani že javno upajo reči: tudi Oonrad naj gre spat, če ne bode po naše delal! -- In česa nam se je v tem hrupu nadejati od dunajske vlade? Akoravno je početje in zahtevanje naših sovražnikov tako strastno in krivično, da vpije, vendar v danešnjili časih, v kterili so načela postopanja nekako vegasta, tega nihče naprej ne more vedeti!
Narodno gospodarstvo.
Odgovor <j- 8, ul<'<l<:      njegovo tpovoSilo r /.'' ti. ..Slov. Naroda" i ..Ali Potablo <ili PreddV4
(Konce.)
Odveč lii hil" na drobno razkladati vse sitnosti, ki kupčijo na mejah različnih držav zavirajo. Samostalna Predelska poteza ne pozna takih zavir: na Potabelski hi pa one trgovino do Trsta dvakrat zadržavale. Tolažiti se, da bodo dotične zapreko na mejah odpravili, je prazno slepeče upanje. Ker jo g. S. pred ko ne sam trgovce, ho i/, lastne skušnje vedel, koliko sitnosti ima že pri izvažanji blaga iz Trsta v notranje naše dežele; gotovo tudi dobro pozna one še veče sitnosti pri vožnji črez tujo  — italijansko mejo.
(iospod S. se z. Rieterom potegovaje zaPotabelsko črto pravi: „treba je naj krajše ceste iu to tako hitro, ko mogoče sezidati". Naši nasprotniki nezvedence tudi s tem slepijo, da pravijo: „pot iz koroškega Kokavoga do Trsta je dosti krajša črez Potabelsko sedlo, kakor črez Predel". Ker se neke domače priproste prisloviee navesti ne drznem, hi nasprotnikom rekel, da se jim zdi pot okoli ogla skoz stranske duri v hišo krajša, kot skoz sprednja velika vrata! Slednji zeniljekaz kaže, da Predelska Poteza drži iz Trsta naravnost proti severju do Kokavega; ona črez Potabelsko sedlo pa pelje po dolgem ovinku črez zahodno Furlanijo do reČODOga koroškega kraja. Dolgost dotičnih črt sem na drobno razkazal v s. in 9. št. „Slov. Naroda'-. Danes oh kratkem to-le:
Od KokaVOga črez Potabelsko sedlo v Videm je 18'/, milje. Od Ko-kavega črez. Predel v Kohorul, in od tod mimo Starega-mesta v Videm je pa le 12% m, Pot med Italijo iu zahodnimi avstrijanskimi deželami je po Predelski potezi zajedno miljo krajša, negoonačrez Potabelski prelaz. Zato 80 ne da Predelčanom nikakor očitati, da gledajo le na Tržaško kupčijo, nt; pa tudi na kupčijo med Koroškim itd., pa Italijo. Oni priznajo ono stransko črto iz Ko-robida v Videm za neobhodno potrebno, in le strastni Potahelčani jo pri svojih prekanjenih namerah in zvitih primerah vedno prezirajo.
Crez Predel drži tudi najkrajša pot do morja. Od Kokavega crez Predel do Trsta je l',)1/., milje. Od Kokavega črez Potabelsko sedlo v Videm in od tod mimo Gorice (po juž. žel.) v Trst je '-'"»'/^ milje, ali ko hi Potabel-
ska črta bila od Vidma naprej mimo Pabnanovc v Trst potegnjena, bi vsa merila 22% miljo. Pot iz Koroškega do morja je po Potabelski potezi za ver kut i; milj  ali za dobro :i milje) daljša nego ona naravnost črez Predel.
Od rečenega koroškega kraja je po Potabelski črti do Vidma in od tod poj lini železnici v Benetke 31 milj: čebipaPotabelska železnica šla leda Glimone in od tod mimo Kodrojpa in Motte v Benetke, hi merila le 25 milj. Res je sicer Potabelska črta mimo Vidma in Pahnanove za Trst \'22x/,t m.i. še za 2'/, milje krajša, kot je samostalna Potabelska črta za Benetke (25 m, : pa pomisliti je, da Italijani nimajo nikakoršnih posebnih interesov železnica sezidati od Glimone črez Videni v Polnianovo, kajti ta poteza hi le koristila nam Austrijancem, nam Tržačunom. Se na slabšem bi pa bili, kobi Italijani [Potabelsko potezo od Glimone naprej mimo Kodrojpa sezidali naravnost vBe-netke. in se tudi vdali napraviti stransko vejo od Olintone do Vidma, kjer se bi z. južno železnico sklenila; kajti potem bi imelo vse blago za daljno prekomorsko kupčijo namenjeno v Benetke le 25 milj, v Trst pa 2ii '/j milje: tedaj daljšo pot v našo domačo luko, kot v tujo italijansko, K vsem tem hi pa nas še samovoljna sebičnost južne železnice i od Vidma do Trsta) tlačila. Benečani hi vzeli Trstu vso prekomorsko kupčijo, ki se ho po princ - Rndolfovi železnici razvijala; da res ravno to nameravajo, mi očitno priča, pred omenjeni soglasni sklep o nasvetu predsednika Antouin. Trstu proteča navarnost je velika, zato g. S. priporočim, naj zadnji ta odstavek od vseh strani na tanko pregleda!
Železnica črez Predel se hi tudi tako hitro lahko napravila, kot ona <re/ Potabelsko sedlo; naj jo le primerno razdele in dotične oddelke oh enem zidati začno (gl. „Slov. Narod", št. 10.): tudi se zdi, da zastran tega Potabelsko črto preveč hvalijo in se le premalo ozirajo na silne povodnje in zasipe v Belski dolini. Ako vse to in še druge razloge skup povzamemo, znamo na Predelsko črto z dosti večo pravico, ko na Potabelsko obračati znano pri-slovico: „time is nioncv" in Trst bo cvetek
Odveč se mi zdi tu iznova še z drugimi tehtnimi djanskimi podporami zaslanjati potezo črez Predelj, da hi njena naprava iu zdržava več ne veljala, kot pri oni črez Potabelsko sedlo, da hi se kupčija po znotranji princ-Rudolfov! železnici nikakor naravno ne razvijala, ko bi njeni južni oddelek in iztok bil v tujih rokah itd.
Vsi ti premnogi razlogi in nikakor ne kaka osebna prekanjenost, so nagibali Daninosu, Cloetta, Ksehera, K. Morpurgo in žl. Parentea, da so se s. maja v določljivi seji kupčijske zbornice tako živo potegovali za izpeljavo princ-UudoHove železnice črez Predel. Taki djanski razlogi so naštete govornike navduševali, da so očitno izrekli svojo skrhljivost za domačo tržišče, za domačo deželo, za domačo državo iu to s tako prepričljivo besedo, da so jim natlačeni poslušalci slavo klicali. Nasprotniki naši: Ilieter, Brull, Tanzi so tujci, ki so iz raznih vetrov prišli v naše mesto dobička iskat. Res čudno bi bilo, da bi jedini ti tujci prav poznali potrebe in koristi našega tržišča iu našo države, našinci pa le v slepi tanioti tavali! Zakaj niso poslušalci njih govorov .spremljali s slavoklici, zakaj se še celo g. S. ni drznil mogočnega Švicarja Bie-terja pozdraviti s tihim bravo (dobro)?! Rad bi vedel, kaj se bi v kakem velikem italijanskem mestu naseljenim tujcem zgodilo, kose bi pri enaki priliki ali iz kacill prekanjenih sebičnih vzrokov ali pa iz kratkovidnosti drznili trdovratno potegovati z besedo in peresom in z drugimi sredstvi za tuje ne-Italijanske koristi; iu to vkljub očitno izrečeni želji celega ljudstva. Kaj hi bili Benečani storili 15. maja, ko bi bil le jeden odbornik ondešnje kupčijske zbornice (ne kaki tujec, ampak kaki rojen Benečan) se drznil govoriti, ali celo glasovati zoper prenapete, in nikakor ne trdno podstavljene nasvete predsednika Antouina.
Bog daj, da hi se naša vlada ne dala pi oslepiti, da bi državni zbor po ustavni poti izpolnil besede presvitlega cesarja, ktere je 7. svečana 1.1. nu dotično primorsko poslanico izrekel, in izvolil potezo črez Predel, ki s svojo Stransko vejo iz Kobarida v Videm jednako ustreza avstrijanski kot italijanski kupčiji.
P r i s t a v e k. Ravno kar mi je prišla v roke neka priklada tukajšuo „Tr, Ztg.", klera objavi jako obširni posnetek obravnave kupčijske zbornice iz seje s. maja. Marsikako reč bi imel še pristaviti mojemu odgovoru namenjenemu g. S.; zlasti bi v več mestih popravljal S—ovo sporočilo, ker ga je preveč posvoji glavi zavijal in le premalo gledal pri tej stvari
Pulskv, Orsini, Pepoli llercen, Drini, ter sto in sto drugih: odstavljeni glavarji in tirani, ter zviti nepokorljivi zarotniki, domoljubi obsojeni iu pregnani, ugodneži despotismu, ter mueeiiiki svobode: vsi zbirajo se tukaj mirno, ni postav proti tujcem ni odlokov, po kterili bi se izganjali, ako niso Unynau-ovc ali Loppz-ove vrste; za takošne je društveni o>tiakizem. Zato pa je London med vsemi mesti naj bolj kosraopolitičen: tukaj so oddelki, v kterili prebivajo po naj bolj rVnncozi. Italijani. Nemci. Švicuri. Grki, Turki, Kpanjoli. Judi, Polaci, Himlostanci, Kinezi, iu zastopniki vseh drugih narodov in jezikov. Ko bi se ne bila povest o babilonskem stolpu že dolgo poprej izmislila, tukaj bi ji bila druga prilika, vendar različni jeziki ne branijo skupnemu druženju in delovanju, ker obče vezilo je jezik anglijsld. Tukaj če hočeš različnosti človeškega Življenja opazivati, pojdi v London; želiš videti bogatstvo v vsem svojem cvetu iu liscu, pridi sem: če ti drago poznavati in slišati proslavljene osebe obojega spola in v kteri koli vrsti človeškega delovanja, tukaj je mesto jih najti: si pisatelj umetnosti dramatiške in pevske , hiti v London, tukaj so zdaj zbrani iz vseh delov sveta naj veči umetniki te vrste; bi rad razgledoval čudeže, ktere dela človeški um in industrija, eto ti obilo jih na ogled; ako slediš znanstvene, starinske preiskave, imaš britanski inuseum vrh drugih takšnih zbirk; ti je na srcu književnost, v Londonu moraš se ti veseliti; ljubiš tekoče časopisje in vsakovrstno vsakdanjo robo za berilo, tukaj ti je je do sitnosti, želiš poslušati prave naslednike Demosthenovo in Ciee-ronove, požuri se v tukajšni parlament; si navdušen za krščansko misjonar-stvo, eto ti pripravnega mesta L.vcter- Hali; pa kako bi mogel še sto in sto drugih prednosti znamenitosti in prijetnosti tega čudovitega mesta ome-
niti, kteiih ni konca ne kraja; naj zadostuje, če rečem, da vsega česar ti tvoje srce poželeti in domišljija izmisliti more, najdeš tukaj v vsej svoji svrbi. Končuje pa obči obzor prednosti londonskih ne smem pozabiti omenit Vam, kterim še Lelj srca ni zadrgnol, Vam ki se še niste zaprestanili iu še po tem sladkem jarmu zdihtijete, da v London pridete; tukaj so Vam dekleta! tanke, gibke in visokorastne. kakor jelke. široke, okrogle, košate, kakor senčne kopice; brhke, živahne in pogumne, kakor Amacone, ktere marljivo posnemajo; mirne, krotke in pobožne kakor Boecaciova Griselda; ponosne, zvedene in učene z doktorskimi diplomi; ponižne in zadovoljne z himnami in biblijo; zgovorljive, kakor srake, kedar se razpeljavajo in molč-ljive, kakor boter Benedikt, kedar so posti: a vso so kodraste, šopaste in kitaste, ter kakšni jim zlati lasje! naši koruzini rogi se z svojimi naj skrijejo; in jihove oči: kako so jim modre! še bolj kot pohorski čvešplji; a lica, bela, kakor kozje mleko, in rudeča, kot makovo cvetje; pa kaj še vse več"; jaz bi zelo grešil, ko bi hotel jilmvo lepoto še dalje primerjati s tako vzvišenimi slikami; to ni moj posel, ftmoč zaljubljenih pesnikov, s kterimi smo tudi mi Slovenci oskrbljeni, naj ti blagovoljno moj dopis dopolnijo, ideali nahajajo se v Londonu, jez morem le reči: Angličanke I.ondončanke so lepe. zale, krasne — bogate.
tako potrebno nndsebnost. Pa če bo treba, bom dotično gradivo porabil pri drugi priliki.
V Trstu, 21. maja 1868. Bčink . . ee.
Naša društva.
(Dramatično društvo.) Zadnjo sejo je imel začasni odbor dne 2. junija. Odločilo se je, da se razkliče izvanreden občen zbor na dan ■>1 junija ob '/»t l zjutraj v čitalnični dvorani, za ktero se naprosi odbor čitalnico. V prvem občnem zboru dne 15. marca spremenjena pravila je potrdilo slavno e. k. deželno predsedstvo in je dobodo čestiti gg. udje ob enem z vabilom. Naj važnejša točka tega občnega zbora bode volitev novega pomnoženega odbora, in se je zarad tega nadjati, da se čestiti gg. jruštveniki obilno vdeležijo. o. Oerbic se zahvaluje pismeno za podporo pri njegovem koncertu dne 16. maja. Vdopisn slavnega deželnega odbora kranjskega začne se živa razprava.   Glasi se dopis tako le:
Št. 1646. Slavnemu dram. društvu v roke gosp. predsedniku Petru Grasseli-ju — Tukaj.
Deželno gledišče se je prepustilo tudi za prihodnje leto Ant. Zbll-nerju za nemške predstave.   V     4 dotične pogodbe se je pogodilo:
„Da podvzetnik gledišče prepusti deželnemu odboru vsak mesec enkrat za slovenske glediščne predstave dramatičnega društva proti temu, da ono podvzetniku Zollnerju odda polovico čistega dohodka tistega večera. Zato se je podvzetnik zavezal, da društvu brez vsacega povračila prepusti svojo pripravno glediščno obleko in tiste člane svojega orkestra, ki so v njegovi službi".
To se daje slavnemu odboru dramatičnega društva na znanje s pri-stavkoin, naj odbor saj 10 dni pred vsako predstavo deželnemu odboru svojo željo izreče.
Deželni odbor Kranjski.
V Ljubljani 26, vel. travna 1868. \Vurzbnoh m. p. Večina odbornikov govori o tem smislu, daje to, kar dovoljuje slavni
deželni odbor prekumerno, da dram. odbor s tem ne more biti zadovoljen, ker bo dobiček imel le glediški vodja, vsaj za ta cdinikrat naj bi se bil pustil ves dohodek društvu. Pričakovalo se je, da bode slavni deželni odbor boljo podpiral društvo. Omenilo se je, da naloga društva je pospeševati slovensko dramatiko, nikdar pa ne tlako delati; ako se igra pod temi pogoji, delala bi se le sramotna tlaka glediškemu vodju. Omenilo se je dalje, da, ako se napravijo tri predstave izvan nemške saisone, dobi društvo toliko dohodka, ko iz vseh zimskih predstav pod omenjenimi pogoji. Btavljajo se trije predlogi:
Prvi je: Naj odbor sklene, da se na svetu j o občnemu zboru: da dramatično društvo ne bode igralo pod pogodbami stavljenimi od slavnega odbora deželnega.
Drugi predlog pripoznava ravno to, samo hoče, da se vendar pridrži pravica porabiti to ponudbo, č o bo društvo h o 11 o.
Tretji predlog hoče, naj odbor ne sklepa nič, temveč vse prepusti občnemu zboru.
Pri glasovanji je sprejet s 5 zoper 4 glasov prvi predlog.
Občni zbor bode tedaj razločil v zadnji vrsti to važno stvar, zatorej je tem bolj pričakovati, da bode vdoložba živahna.
I) o p i s i.
Iz Haloz. (Kako se pravica deli Slovencem zaostavšim v sekovski vladiko v i u i.) Spominam se, ka sem bral pred nekoliko leti v nekem bečkem listu: sramota bi bila za Avstrijo, ako bi se Benetke prodalo za lepo vsoto noveev, ktero so onda obetali Lahi; vendar v kratkem so bilo zročene Italjanskemu za neko čiplo rešnino po dobljeni zmagi, češ, ka smo rešili vojno čast, a prijeli le*nekaj malo odkupnine. Kedar se jo raz-tnejavalo med Laškim in Avstrijskim, odletelo je tudi kakih 10 tisoč Slovencev, za ktere najbrže ni več rešitve, na skorem se polašijo; očitni listovi so sicer nagovarjali, da se nekaj inači določi moja, toda zastonj, šlo je, le ostanke krasnega razrečja rezijanskega ohranimo za zgodovinski spomin in na znanje potomkom, ka bodo prebirali v pozni dobi, kje vse so bivali sinci slovenski.
1850. leta je razmeril razvod na vladino povelje Stirsko v slovenski in nemški del ; prvemu je bilo prikrojeno mariborsko okrožje, tako namreč, da se jo prepustilo graškemu okrožju, kar jo bilo nemškega v mariborskem, k temu pa jo pridruženo nekdanje celjsko. Vendar, kakor poinod, godilo nam seje pri tem razmerjavanji, ostalo je onkraj mariborskega okrožja kakih 12 tisoč Slovencev, in sicer dve čisto slovenski župnikovini a več slovcnsko-neui-Skih. O preustrojstvu labodske in sekovske vladikovine bila je za merilo med njima vzeta politiška meja, učinjena omenjenega leta, vendar s pristavkom : za ono dobo; v ugodnejšem času pa je treba vzajemnim sporazumenjem obeh kn. vi. redništev še ono število ondi puščenib Slovencev zročiti Labodu. O tom jo novarnost v odlogu, ne zgodbi se brž, spreminejo vzpet na veke za nas. Nikakor ni bila volja prvostolnika solnograškega in rimske stolice, da se v preustrojstvu notranjo-avstrijskih vladikovin več tisoč Slovencev vrže nemštvu v žrelo. Mislim, ka še kn. vi. labodsko stolništvo ima toliko ljubezni do rojakov slovenske krvi, da to važno reč spravi na dnevni red, sicer je označiteljno rekel tožnim glasom nek častni rodoljub; naš Orožen ni več Orožen, nego Oroscben.   Zašto plače Slava mati V
Kazve drugih župnikovin ima tudi sv. lovrenška više Ivnika proti marborški strani trdo Slovence, kterim se prebira po navadi vsako nedeljo iu praznik blagovestjo slovenski in dvakrat jim ho brž na leto slovenski pro-poveda, Prejšnji župnik bivši ljutomerskega kraja zleženik, teduj Slovenec, umrl jo prod dvema letoma, za njim je bil postavljen upravitelj, Slovenec
a za nekaj časa stalni župnik Neslovenec. narodi ril se na Ogerskem, kteri niti ne ve razumljivo prebirati blagovestja v slovenskem jeziku, ne da bi mogel Slovence spovedavati ali jim celo prepovedati. Slovenci po takem zapuščeni in zanemarjeni od duhovne vlade sekovske brez dušnega pastirja, brez vodnika in tolažnika šli so in trd Nemec z njimi vprašat marberškega dekana (misleči, ka je oboje ista vladikovinai. kaj so čineči v toliki zadrgi, povedano jim je, kterim potem je iskati pomoči. Dobivši zdrav nasvet šli so v Gradec k pokojnemu vladiki, toda bob bali so /r. tedaj se jim je velelo iti k nekemu kanoniku, kteri jih je s kakimi takimi obečanji na dobrem odpravil domu, Čakajoči dolže časa niso pričakali ničesar, zato so drugoč poskusili moder svet iskati pri istem dekanu, kaj nadalje; naznanilo se jim je, da se pismeno oglasijo pri kn. vi. redništvii. Tudi to je učinjeno, in pismena prošnja je toliko opravila, da je odredjen bil razvod, toda povse nemški in poslan na mesto in torišče, da spregleda iu pozve, kaj in kako. Vse je ostalo kljubu nemškemu razvodu, kakor je bilo prvlje, in nek kanonik *) je še predrzno in ponosno rekel: sekovska vladikovina mora imeti čisto nemško lice. Srečo dobro, imaj, samo naše Slovence nam vrnite, potem pa nikomur nikaj. Poskusili so še slovenski Lovrenčani pismeno se oglasiti pri prvostolniku sol-nograškoin; kaj se je ali se bodo ondi odredilo, ne vemo. Iz te osodne dogodite se žareče lešči , ka je oni gospodi mnogo več za poneničenje naših Slovencev, nego za pravo dušno pastirstvo, za umno vodbo iu tolažbo onih ovčič. Sekovska vladikovina ima še sedaj okoli 70 slovenskih duhovnikov, kteri ondi pastirju jo, ne hi li lehko bilo Slovenca onamo postaviti za župnika'.''jeli tako ravnanje hvaležno, jeli pošteno, je li primerno blagemu nauku onega, v čegar imeni bi imeli vladati? Od tod izvira nujna dolžnost, da se neodlagoma potegnemo za sekovske Slovence. — Iz takih iu enakih primerov je očivestno, kaj pomeni „Slovence zobati".
Iz Prage 28. maja. (Je li Praga nemška ali češka V) Na to vprašanje je lahko odgovoriti. Pri zadnji svečanosti pokladanja temeljnega kamna narodnemu gledišču prepričal se je ves slovanski svet, da jo zlata Praga prava matka vseh slovanskih prebivalcev na Češkem, Moravskom in Sleškem. Pa tudi pri drugih prilikah se je dovolj pokazalo, da so Nemci tukaj v grozni nianjščini; kažem le na tukajšno volitve v srenjski odbor. Tedaj je vendar nemške manjščfae? Da — semtertje tudi glavico pomoli pa na tak način, da se ne da posebno priporočevati hvalisaua nemška kultura, ktero pravijo, da jo morajo razširjati med nas Slovani.
Zanimivo je pogledati v ta tabor, in spoznavati, kakšne baze ljudi šotam za neinštvo novačijo. Pred vsemi zagledamo zidove —■ oni odločijo. Vsi trobijo v en rog, kedar velja, Češkemu narodu nasprotovati; sploh pa stopajo vedno za onimi, ki zvonec nosijo, ali pa vladino krmilo v rokah drže; iu ker jo bila doslej vlada — absolutistična, centralistična, dualistična in kaka — tična šo — izključljivo nemška, zatoraj so tudi oni Nemci. Njih število je precej veliko; ne bom previsoko zadel, čo rečem, da jih je kakih 20.000 V Jožetinskem oddelu — ki se pravi tudi židovsko mesto — imajo oni večino. Večidel jih je v 2. nekaj tudi v 1. volitvenem razredu. Stokrat so morali že pobegniti, dostikrat jim je ljudstvo že korajžo pokazalo; vendar jih mika Praga, kjer so pač da po svojem barantati. Zidovi vzdržavajo nemško gledišče, nemško kazino, nemško kupčijsko društvo. Ti zavodi bi bili že davno zaspali, ko ne bi zidovi jih rešili pogina.
Kazim zidov žive v Pragi kake stoterice dosluženih častnikov, ki korakajo tudi za Nemci, kakor drugod. Tretja iu sicer močna pritiklina nemškega /ivelja so uradniki. Kakor bode Vam znano, so načelniki različnih c. k. uradni j, kterili je v Pragi brez konca iu kraja, naseljeni ptujci ali pa taki ljudje, ki so si znali prikupiti vladi. Od teh pa že ni tirjati, da hi bili prijazni prizadevam češkega naroda, ki je že od 1. 1846 v naj silnejši opoziciji vsem dozdanjim vladam. Niži uradniki pa se morajo ravnati po viših, ker so ti Nemci, toraj so tudi oni; vsaj pravo misel ne smejo odkrivati. Pri volitvah za srenjski odbor se jim kratko veli, kterega Nemca ali pa ljubljenca vlade imajo voliti.
Ako se vse to pretehta iu premisli, da Cehi rado iu prostovoljno vsako žrtvo prinašajo, da z navdušenjem dopolnujcjo političan! dolžnosti — se z dobro vestjo ne da govoriti o umetno stvorjenein čestvu, tembolj pa se sine reči, da je v Pragi neinštvo stvorjeno. Ako zbrišete uradnike iu zidove iz tukajšnih mestnih listin, hote morali iskati, kakor Diogen s smolnico, da hote našli Nemca.
Ako tedaj kedaj kje berete ali pa slišite: „Nemci so zmagali pri volitvah za kupčijsko zbornico'1, ali pa „Nemci so to in uno svečanost napravili, in ta in u ni zavod ali društvo osnovali, prestavljajte vedno besedo „dajče" z „zidovi z uradniki vred", in prevod bo izvrsten. Te razmere pa ne bodo vedno trajale; sisteme se spreminjajo, vlade odstopavljajo, uradniki se obračajo po vetriču, zidove pa bomo že v kozji rog nagnali. Praga zdaj le velika cislitanska vas, kakor jo čejo ponižati — bode zopet zlata Praga z vsem nekdanjim obsevom; za gotovo hode nekaj mescev imela v obročji svojega kralja, ona bode kot kraljevsko mesto zopet vživala prejšno slavo. To no zabrani niti židovstvo, niti hirajoči cislitanski liberalizem.
„V imenu več domoljubov" prinašajo „Novice" sledeče
V a b i I o.
Tako imenovana nemška stranka v Ljubljani (po deželi naši je ni, ker kopica Nemcev brez draživeov v miru živi z narodom našim) je visocemu
*) Kteri nam jo predobro znan od 18.">0. lulu kakor pastirskega bogoslovja učitelj, dobivši nekokrat tri izdelane nalogu tudi v slovenskem jeziku, pozelene! jo rekši: vi ni ponujate hrano, kakor Strk lesioi (jetra v putri imajoči dolgi a drobni duler), in potom: kdor no zna nemški, ne bode rodjeni govoril je, kakor bi bil knez in vladika, vendar po-7ubil jo v prenajjoti nemški gorljivosti, ktero si je kot poslanec donesel iz Frjnkobroda, ka jo bilo 10 krasuih dokanovin slovenskih v sekovski vladikovini in tri pomešane, v bo-giislovskem semenišči pa dobra tretjina slovenskih bogoslovcev, Kdo ne ve, ka se jo bridko jokal pokojni vladika sekovski poslodnjikrat deleči potrdo v šeavniški okolici, ker ljubil je naš kraj, naše ljudstvo, kakor pravi oče, in solznat je rekel, zgubiti tedaj moram aornoiiiščo *n. boi7i»!ovci>, "rterih jo obilno dobljal od nai. Pil,
r. kr. minister-tvu izročila spisek, kterega zagovarja v 147. in 148. listu dunajska stara „Prene*. Njena pisanja je p"lna rabulističnih (zvijaškili) fraz in grdili psovk na narodove voditelje in obžaljivc dogodim na Ježiei demonstrativnega majskega potovanja se brez podlage naiodnjo preiskavo sprevračajo tako, kakor da bi 86 U /nalo, kaj in kako je bilo. V glasovitom toni spisku ta stranka prav jasno in prav odločno svoje namere odkriva, ila v ,.stari nemški drŽavi" hočejo edino nemški gospodovati in nemško kulturo uganjali, slovenski narod pa vkljub njogovim pravicam ponemčiti.
Privrženci te stranke, to je. njeni kolovodjo se poni tem takem zvi-rajo, kakor očitni šuntarji zoper ustavno ravnopravnost slovenskega naroda, kajti ne duha ne sluha ni v celem tem ..iVessinom'- sestavku, da na Kranjskem biva narod slovenski, čegar pravice se morajo spoštovati.
Ta narod, komur gre moralična iu pravna dolžnost skrbeti za ohranjene in spopolnovanje SV^je osebnosti in blagostanja, zahteva od ustavne vlade javno rabo svojega jezika v svoji domačiji. ker on mu je netajiljivi pogoj za to, da narod živi iu se čedalje bolj ouiikuje, — pri vsem tem pa ne ovira Nemcev, da govorijo svoj jezik in se oniiknjejo po svoje.
In ker narod po svojih rodoljubih na postavni poti zahteva pravice iste, ki jih v ustavni državi vživati mora vsak narod, natolcuje se — čemur jo „Pressini" sestavek živa priča — da so omenjene nezgode na Jezici slovenski časniki, šole, prižnice, „Sokol", čitalnice, po kaplanih in „Sokolili" zapeljani kmetje krivi; — trditi se predrzno, da naša dežela je „dežela nemške države", čemur priča je izid poslednjih volitev mestnih odbornikov, ker kažejo, da nemštvo, ki ga zahtevajo nekteri meščani, je želja cele dežele; — ni jih sram. prizadevanja narodnjakov, ki so za ustavno ravnopravnost in veljavo našega jezika na postavni poti poganjajo, psovati kot spletke iu nasteke zoper ustavo, jih krivičiti podpihovanja inudeleštva početij, ki se „organiziran komplot" imenuje, — skušene prijatelje naroda našega imenovati zapeljivec ljudstva, strupeni svoj jezik iu to prav brutalno brusiti nad njimi, oskrunjevati jih z obrekami, da so sovražniki ustave, samo sebe pa kot svobodoljube svetu razglašati. Tako je početje liberalcev, kteri pod mernik hočejo staviti luč narodnih pravic, ki so po državnih temeljnih postavali in po potrjenji Njih Veličanstvu cesarja zagotovljene vsem narodom avstrijskim! Namesti pravičnim biti narodu našemu, namesti se držati izrečenega pravila ministorstvu dr. (liskre, da ,,v Avstriji vsak voditi mora, da res prejme, kar mu po pravici gre", sleparijo nasprotni agitatorji nevedne se svojimi brezvestnimi (perfidnim!) izmišljanu in skušajo po nepostavnih ovinkih vlisičiti si za pravico to, kar je krivica narodu!
V tacih neprenosljivih okoliščinah, ktere so gnjusoba tudi vsacemu poštenemu Nemcu, kteri družini privošči, kar je njemu pravo, je neobhodna potreba, da se ustanovi po izvedenih domoljubih društvo, čegar cilj in konec bode varovati in izvrševati ustavne narodovo pravice, — na postavni poti odvračati nakane in napade na ustavno našo pravo ter so v ta namen posluževati po ustavi nam zagotovljenih priniočkov. iu vsacemu, ki zaveda narodnih pravic, hiti na pomoč, da nikjer iu nikoli, kadar gre za ustavno ravnopravnost, no zgreši prave poti.
V ta namen tedaj, da se ustanovi društvo za varstvo ustavnih narodnih pravic, se vabijo domoljubi bljižnji hi daljni dežele naše, kteri dandanes vsled očitnega ,,1'ressinega" programa čutijo preživo potrebo tacega društva: naj blagovoljno oznanijo gosp. dr. Janezu Ahačiču, mestnemu odborniku in posestniku, da jih je volja pristopiti temu društvu, ki bode zvesto delalo na postavno-ustavni poti in čegar orožje bode edino samo: pravo (das Recht) v mejah temeljnih državnih postav. Kadar se oglasi več domoljubov v pristop, so bodo po družbeni postavi predpisana pot nastopila, da so ustanovi to društvo. Časi so resni in nasprotniki naši nas sami morajo, da se osnova lojalno tako društvo, ktereniu geslo bode: „narodno pravo na pod-slomhi ustavni"!
Nemška deputacija iz Ljubljane, ki jo šla na Dunaj policijske, vojaške in ministerske pomoči zoper ravnopravnost in Slovence iskat, bila je od ministra (iiskra in Taafeja sprejeta in je svojo slavno nalogo rešila, kakor jo vedela in znala. Ministra sta, kakor tudi ve „Pr.", deputatično zdi-hovanje, toženje in vse drugo jako prijazno poslušala, tako da si ljubljanski Nemci obetajo najboljšega uspeha. Mi vsem tem Pressinim čončarijam ne moremo besedice verjeti, ker si ne moremo domišljcvati, da bi „ustavne in pravne države" ministri sodili in obsodili le na tožbo tožnikov, a ne zaslišali tožbe in pritožbe tožencev!
I'olitinii razgled.
V 118. seji zbornice poslancev so konečno na vrsto prišli finančni predlogi vladini. Večina odborova nasvetuje spremembo celega drž. dolga 't'/o dolg, od kterega hi so ne smelo ničesar odtrgati, 2o°/0 kuponski davek pri loterijskih posojilih leta 1651. 1660 in dnčnem posojilu leta 1864, 25% davščino od loterijskih dobitkov, 25 miljonov novega nezaložonega drž. posojila in prodajo nepremakljivega drž. imetka. Poročevalec Skenc čvrsto zagovarja predlog trde med drugim, da bo primaiijkljej prihodnega leta znašal 60 milj, če no šo več, dokazuje neveljavnost vladinih predlogov H koncu se obrne proti vladnemu časnikarstvu, ktero jo potem minister Berger pod svoj ščil vzel. — Manjšina nasvetuje po svojem poročevalcu Banhauser spremembo založenega drž. dolga v 5% dolg, kterega kuponi se naj s 16°/° nadači: Loterijska posojila leta 1854-60 dačno posojilo leta 1804 kakor tudi odškodnine odstranjenih davščin naj se v svojih obrestih s 20°/0 nadačijo. /a glavno besedovanje je vpisanih 1(1 govornikov proti odborovi večini med tem tudi Poljaki in govornik za večino. Med besedovanjem je vrgel poslance VVickholl' ministru Bergerju sledečo očitanje v oči. Kdor je v Avstriji na policijskih prsih dorastel, vračal se bo pri vsaki priliki, kakor dober sin k svoji muteri (policiji). Minister Berger je ravnokar pokazal, da jo dober sin svoje matero in da se spominja prs, na kterih jo sesal.
Reehbauor hoče neki drugič nasvetovati davek na premoženje in tako zadobiti novih zaslug za ministerstvo a proti ljudstvu. — Vlada neki ne ho dovolila većega koponskega davka nego 20",,.
Gosposka zbornica je sprejela osnovo postave o dopoluivuib črtah princ Rudolfove železnice.
Vlada jfl zopet prepovedali češko kupšeino na Visoki gori. češ, da je namen teh zborov obrnjen proti ustavi, „Polit." pravi k temu: Mi sprevidimo iz vladinoga vedenja, da ni ministerstvo ne trenutek časa varno pred „svobo-domiselnimi postavami", ktere je samo v prvi vrsti izdelavah), vidimo, da ministemtvu pravi svobodi ni kos, da jo tekoj odstrani, kjer se hoče kdo te svobede v djanskem življenji posluževati.
V vladinih rokah stoječa „Bohemia" si pušča iz Dunaja pisati: Mogoče, celo verjetno je, da je za zdaj dovršena cerkvena postavodaja na ustavni poti. Pravica državno postavodaje pa ima svojo meje le v ustavi in cerkvenih pravicah v ustavi vtrjenili. Državna postavodaja jo v teli mejah absolutna in neokrajšna.
Nasveti hrvaške regnikolarno deputacije se Ogrom pohotni dozdevajo, saino Reke, pravijo, ne dade nikakor iz svoje neposredne oblasti.
V italijanskem zboru je nasvetoval — po vladi podpiran — poslanec Cairoli, naj se podeli italijansko državljanstvo vsem onim Italijanom, ki so se naselili iz italijanskih pa še ne h kraljestvu »padajočih dežel, ako so že kje dobili pravico meščanstva.
Finančni minister italijanski hoče imenja razpuščenib samostanov v to porabiti, da odpravi posilno vrednost iu veljavo denarja.
Francoski minister notranjih zadev je zavkazal svojim podložnim ob-lastnijam, da se imenuje zmerno iu pohotno vesti proti časnikom vseh vrst. Cesar Napoleon je boleben.   Itazdvoj v Tunisu je popoluama poravnan.
Iz Bukarešte se piše: Naša vlada se je konečno odločila razglasiti vsa pisma, ki se tičejo preganjanja Zidov. Morebiti se bo potem tudi v tej reči nekoliko razvedrilo.
■ /1» ra *#. ii. j eno »I n ■/.!><•.
SlužIm i>i istojnika v rodivnici Ljubljanski; letna plača 315 gl. s staniscem in odškodovanjem za kurjavo in svečavo; treba znanje slovenščine in zdravništva, pos
porodništva.
Služlia namestniška pri drž. pravilniji v Gradcu oz. kje drugod; letna plača !)4.ri gl. oz. 840 gl., prošnja do 15. junija pri c. k. viši pravilniji.
SlužIm inženirja barkinih strojev; letna plača 1260 gl. in stanišče; prošnju i krstnim lisloni in zvedoćbo dovršene tehnike in atrojstva pol, barkinega do 30.'' junija pri 0. k. vojaškem ininisterstvu.
Služba pisarja s G00 gl. in priročnika s 400 gl. letne plačo pri vseučiliščini knjižnici v Gradcu, prošnja do 20. junija pri 0, k. namestniji V Gradcu.
Javne <:i-a/l»o H. juniju
Krnj usko: II. izv. družba Selan-ovega posestva pop. št. 940/XVIII. pri ib'ž. sod , cena 977 gl. HO kr
II. izv. dr. (iaser-ovega pos, h. št. 2 pri okr, ur. v Loki; cena 7:24 gl. 20 kr. Prost. III. izv. d. velik, posestva (iairau pri okr. ur. v Ljubljani.
III. izv. d. pos. Jožefe Kntijnro rktf. št. 778/1 ksk. št. 70 v GradiSi pri okr. ur. v Ljubljani cena 2949 gl. 70 n.
Sop. II. izv. d. pos. Fr. Hočevura url), št. 107 g. Hcifnitz urb. št. 7 VVeickersdoil pri okr. ur. v Ribnici zar. H4 gl. cena 1603 gl.
Štajersko: II. izv. dr. Zupancevo pos. okr. ur. Laško, št. 286 zar. 45! gl. cena 603 gld.
V. juniju.
Kraju sk o: Sop. 11. izv. d. Selesovo pos. št. 6, urb. št. 9 pri okr. ur. v Bistiivi zar. 120 gl. cena 1150 gl.
II. izv. d. Shnončičcvo pos. v Št. Jurji pop. it. 24 Poganck pri okr. ur. v Litiji zar. 001 gl. 51 n., cena 2721 gl. r>0 n.
11. izv. d. Lukanovo pos. v Podgori urb. it. 81 Hallerstcin in dom. št. 809 Selinee-berg pri okr. ur. v Ložah zar. 40 gl. '.12 n., cena 980 gl. in 40 gl.
Sop. III. izv. d. pos. Jožefe Kutiaro knsk. št. 70 v Gradiši pri dež. sodu. v Ljubljani ; cena 2842 gl. 70 n.
1. izv. d pos. Jurjii Hiti-a rkf. št. 860 Ilasbcrg, pri okr. ur. v Planini zar. 314 gl. 98 n. cena, 1447 gl. 90 n.
I. izv. d. pos. Mih. Srebotnika iz Laz, urb. št. 3">l Hasberg pri okr. ur. v Planini zar. 42 gl. cena 253 gl.
I. izv. d. pos. Ivana Zalaznika rklf. št. 10, urb. št. 8 Logatec pri okr. ur. v Planini zar. !111 gl. 8 n. cena 3841 gl.
I. izv. d. pos. Ivana Marolta v Marovčji št. 1, urb. št. 55 nd Grtenegg pri okr ur. v Vel. Laščah zar. 290 gl. 05 n., cena 1320 gl.;
1'rcst. izv. d. pos. Franca Drobnica, cena 1490 gl. o. u. Lašče.
I. izv. d. pos. Mat. Pavlica pod corkvo o. u. Lašče zar. 20 gl, 83 n. c. 1370 gl. Štajersko:   II. izv. dražba Flucher-ovih pos. urb. št. 11  in gor. št. 14 ad
Platzerhof, c. 8911 gl. in urb. št. 47T/ia Pr' "t. Jakopu c. 050 gl. p. okr. ur. v Mariboru.
H. izv. dr. pos. Terezijo Fuchs urb. št. 2 pri okr. ur. v Mariboru; c. 253 2 gl.
II. izv. d. 3 glavnin na št. 7'/, ad Gallenshofen zavarovanih, ena po 189 gl.60D, pri okr. ur. v Slov. Uistriei.
I, izv. d. pos. Jož. in Lizo Miliclič urb. št. 193 ad Obmurek pri okr. ur. vCinu-roku zar. 1O0 gl., cena 2700 gl.
L izv. d. tirjulve Jak. Iglarja] urb. št. 97 ad Faul zavarovane, cena 2100 gl. p< o. u. v Mariboru.
Koroško: II. izv. d. Kovačevo pos. v Brežnici pri okr. ur. v 1'liherku zar. '^I'1 gl. c. 11M ' gl.
Listnica vredništvn. G. J. P—t v Kr. Sestavek je tiskan od besede do bo-3ede v 21. št. JJlov, Nar." na 2. strani. — G. J. V. v Lj.: §§§§§. (losp. A. v Lj.: 7\;l za Gnezd. — G, St. v Tr. Pride prihodnjič na vrsto. — G. K—l v Ljublj. Do konca let« velja 5 gl. 84 kr.
I>iiunjgka bor/a od 5. Junija.
5°/,, metalike .">ti ti. 40 kr. fi°/„ inetaliko z obresti v maji in nov. b% narod, posojilo  02 (1. 30 kr. 1800 drž. posojilo   81 11, 80 kr. Akcije narod, banko   70 <l. 80 kr.
Kreditne akcije H4 fl. 00 kr. II. 50 London   110 II. 55 kr. Srebro   114 11. .'0 kr. Cekini   5 11. .00 kr,
L»lei'ijll<> ircčlie :i. junija. Iz Gradca: 64  79 29  68 44.
Izdittelj in odgovorni vrednik Anton Tomšič.
Lastniki: Dr. Jože Vošnjak In drugI.
Tinkar Lduard Janzlr