POGOSTO JIH SREČAMO Postrežček št. 30 Skoraj vsak dan ga vidim na vogalu Cankarjeve in Titove, nasproti glavne. pošte. In, ko grem tako mimo, se mi zdi sko-raj samo po sebi umevno, da je tam. Včasih sam, včasih sta dva, kdaj pa kdaj pa celo štir-je; tako, kot so tam glavna po-šta, hotel Slon, pa bližnji Daj-Dam. Vsak dan so tam, a se mi dozdeva, da jih je zadnje čase vse manj pa tudi td, ki so ostali so vse trših korakov in okornejših kretenj... Dela nam včasih res ni manjkalo Pranc Skotic, sedeminšestde-set let, številka trideset. To bi bila tako na kratko in na hit-ro njegova »osebna izkaznica«. Ko stopim k njemu na kra-tek pogovor, za hipec pomol-čim in, ko začneva pri najvaž-nejšem pač, pri njegovih letih, tistih; ki jih nosi na plečih in onih, službenih, ne morem skri-ti presenečenja. Da se dobro drži in sploh, dobro izgleda, mu pravim, on pa le zmajuje z glavo. »Vcasih, da, včasih sem bil pg cele dneve tu, na ulici. Veliko dela je bilo. Sedaj pa ... na-padla me je stodkorna. Si mo-rete misliti, samo t-ri deke kru-ha lahko pojem na dan ... Eh, saj ni, da bi gavoril o dieti... Včasih. je bilo v Ljubljani tri-deset postreščkov. To so ti, ki imajo na kapi zeleno obrobo. Oni drugi, kotnisionaTji na po-staji (z rdedo obTobo'in nek- daj močna konkurenca) sam niso vštetd. Danes je postre-ščkov samo še pet in zanimivo, Pranc Škofic še vedno nosi svo-jo staro številko, 30, ki ga spremlja že čez štirideset let. Doma je iz Cerkelj pri Kra-nju. Najstarejšega med tremi fanti ga je pot že s šestnajstd-mi leti vodila v Ljubljano. Za-čel je v mlekarni. Po bolnišni-cah, hotelih in drugod je razva-žal mleko. »Vam povem,« pravi, »takrat seim se najedel mleka in kru-ha in to je bilo tudi doslej mo-ja najljubša hrana, zajetna re-zina kruha in dobra merica mleka. Seveda, sprva je bilo težko. Treba se je bilo uveljaviti, si pridobiti svoje stranke. A dela je bilo vesndarie dovolj za vse. Stali sroo pri Šuštarskem mo-stu, pri Prešernu, pred hote-lom Union pa pred Slonom in tu, pred glavno pošto. Vča&ih je bilo veliko dela po hotelih pa bile so razne selitve. No, teh je še sedaj, veliko manj pa je prevozov iz trgovin. Zdaj trgo-vine same dostavljajo blago kupcem. Sedaj pa je pravza-prav dovolj dela le Se s prese-litvami pisarniške opreme in podobnim. Za mlade je zaslužek preslab Pa sem ga vprašal še, kako da med njtmi ni mlajših, se morda ne zanimajo za takšno delo? »Tu, vidite,« mi pravi, »mo-raš biti preclvsem pošten«. Ker samo molče prikimam, se mu zdi, da nl dovolj jasno povedal, kar je mislil, zato še enkrat ponovi to o poštenosti in p.ravi, da so v društvu že imeli tudi mlajše, a ni šlo naj-bolje in so jlh morali odslo-viti. »Mlad človek bi rad hitro za-služil; za avto, kino, zabavo, in sploh nd pripravljen na tako, priložnostno, kapljanje dinarč-kov, kjer moraš poleg tega še trikrat previdno premisliti, ko-liko boš računal, da se bo, po eni plati, splačalo prepeljati, po drugl strani pa, da račun ne bo previsok. Se stranki enkrat zameriš in potem ... Franc Skofic je upokojen. Pred petimi letd je njegova po-kojnina znašala 600 dinarjev. Sedaj jih dobiva 1500 in mora, tako pravi, nekaj malega še prislužiti zraven. 2ena je doma gospodinja in vse je drago: elektrika, hrana, obleka pa vse vsakdanje drobnarije, brez ka-terih človek pač ne more, ča-sopisi, televizija pa kakSne re-vije. »Toda danes se pravzaprav niti ne bd mogel pritoževati preveč, pravi. Ko bi bilo le zdravje. Včaslh, včasih je bilo treba hudo natančno premisli-ti, kam bo šel vsak dinar, ko so se otroci šolali. šest jih je bilo in vsi so napravili vsaj srednje šole, pet deklet, fant je stro.jni inženir... In zdaj je seveda hiša polna vnučkov. Najstarejši je že gimnazijec, mlajši pa še prav radi pobr-skajo po orjaškdh dedkovih že-pih, kjer se vedno najde kak-šen bombonček ali kakšna po-slastica«. Prej domov kot včasih »Kako dolgo še?« mu pra-vim. Pa še to me zanima, kako to, da si v teh letih postreščM niso mogli ufediti vsaj skrara-nega pokritega prostora za po-čitek, za zaščito pred vročino in mrazom, pa pred snegom ia .: vetrom? »Hja, saj je to res«, mi pri~ trdi. »Dobro bi bUo! Toda ml moramo bdti tu na ulici, kjer nas Ijudje lahko vidijo in do-bijo, ko nas potrebujejo. No, ja, tako smo se pač navadili. Prej sem delal kar po cele dne-ve, zdaj grem pa po navadi že ob enih domov. U*rujen sesm pa tudi ne smem čakati druge ure, ; ko je na cesti tako strahotna ; gneča in se bojdm s triciklcttn na cesto. Potem doma kaj preberem, sadim in negujem rože. In z vrtom imam strašno veselje. Veste imarno eno tako majh-no zaplato zemlje zadaj za »Ti-kijem« v Šiški, pa tako pride-lamo vsega po malem ...« In potem se spet skupaj je-ziva nad umazanim zrakom v Ljubljani pa nad prehudo giie-čo na cesti in nad brezobzir-nimi vozniki, kd se tu, y Cen-tru, preprosto požvižgajo na prometne predpise in pogovar-java se še o njegovem konjič-ku, velikem zanimanju za vre-me kin vremenske napovedi (pa ne po revmi v kolenu), prav zares in precej natančno ... Toda, ura gre proti eni m potetn se bo kmalu pričela zu-naj na cesti huda gneča ... Dragica Bošnjak