DNEVNIK Poštnina plačana v gotovim »• Aod- ooetaie 1 gruppo Ceiia 4UU 11T Lelo XXXVII. Št. 202 (11.024) TRST, četrtek, 27. avgusta 1981 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob, v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do l. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi, «KAZENSKl POHOD* JE BAJE PREŠEL V PRAVO INVAZIJO Agresija južnoafriške vojske v Angoli grožnja miru in stabilnosti v Afriki Angola že napoveduje, da bo zaprosila za vojaško pomoč Kubo - V zahodnoevropskih prestolnicah zahtevajo umik južnoafriške vojske s Pretorio, da so postali že neke vrste politično - vojaško zavezništvo. Reagan je namreč že nekajkrat poudaril, da je Južnoafriška republika resničen ameriški prijatelj in branik pred komunističnim prodiran 'em v Afriki. Vnašanje nove napetosti na mednarodno prizorišče pa kct kaže ni po godu niti tistim zahodnim državam. ki so s svojimi trgovinskimi in političnimi vezmi s Pretorio preprečile učinkovitost gospodarskih in političnih sankcij OZN proti Južnoafriški republiki. Kot prva je z neobičajno odločnostjo protestirala in zahtevala umik južnoafriške vojske Lizbona. Prav tako neobičajno odločno je bilo britansko zunanje mi- LIZBONA — Vojska južnoafriškega rasističnega režima nadaljuje * napadom na angolsko ozemlje. Razsežnosti invazije niso še jasne, J-uanda je že proglasila splošno mobilizacijo, predsednik Jose Eduardo «os Santos napoveduje, da bo zaprosil za vojaško pomoč Kubanec, južnoafriški napad vnaša novo napetost in odpira vrata blokovski konfrontaciji na črni celini. Lizbona,----------------- ~ondon, Pariz in Bonn zahtevajo takojšen umik južnoafriških vojakov * Otgolskega ozemlja. Svet je včeraj z zaprepadenostjo "Sotovil, da vdor dveh motorizira-kolon južnoafriške vojske z namibijskega na angolsko ozemlje, ni jjten izmed tolikih »kazenskih po-®ia je prišlo do spopada med južno-:9riškimi in kubanskimi vojaki, kar “e Luanda odločno zanikala, a obe-poudarila, da hoče rasistični s takimi vestmi doseči pod-Reaganove administracije. *a Moskvo pa ni dvomov. Sedanji ®Pad je le rezultat Reaganove %?npore južnoafriškemu režimu. Tr-Jrevv pa ni s trte izvita, saj je a-Ariškj predsednik izboljšal odnose nistrstvo, ki je zahtevalo prekinitev agresije in umik južnoafriških vojakov z angolskega ozemlja. Isto sta zahtevala tudi Pariz in Bonn. V zahodnoevropskih prestolnicah se dobro zavedajo, da bo južnoafriški poskus destabilizacije v Angoli sprožil nepredvidljive zaplete. Načrti Pretorie so neuresničljivi, saj bi Angola takoj zaprosila za tujo po-meč, v trenutku ko bi agresija o-grcžala njen obstoj in ozemeljsko celovitost. Tudi igranje na karto marionetnih in reakcionarnih črnskih gibanj je obsojeno na propad. Ni pa naključje, da je napad prešel v invazijo prav na dan, ko v Organizaciji združenih narodov s svečano sejo proslavljajo «dan Namibije*. Pretoria je do sedaj ob tihi podpori Zahoda dosledno zavračala uresničitev resolucije 435 OZN. ki predvideva neodvisnost Namibije pod nadzorstvom OZN. Tudi pet za hodnih držav (ZDA. Kanada, Velika Britanija, Francija in Zvezna republika Nemčija) je v dosedanjem iskanju kompromisne rešitev tratilo s časom, kar ie Pretoria s pridom vnovčevala. Osvobodilni boj SVMPO pa je za Pretorio trši oreh od vseh dosedanjih načelnih izjav in obsodb. Ker ni usoela v Namibiji Pretoria streti osvoocdilnega boja, je ojačila svoje napade na Angolo, ki jo dolži, da nudi podporo in kritje borcem SVVAPO. »Kazenski pohodi* pa niso dosegli pričakovanega učinka, zato se je Pretoria odločila za invazijo, ki bi destabilizirala angolski režim. S tem pa je zebredla v kalne vode blokovske konfrontacije, saj bosta Havana in Moskva preprečili padec Dos Santosovega režima. Bržkone v Pretorii upajo, da bodo s tem odvrnili pozornost od namibijskega vprašanja, ki bi ga zasenčil sedanji spopad. KONČAN SPAD0UNIJEV OBISK NA POTRESNEM PODROČJU Mnogo je še treba storiti posebno v velikih mestih Zaskrbljenost enotne sindikalne zveze CGIL-C1SL-UIL zaradi zamud pri izvajanju obnovitvenih načrtov NEAPELJ — »Mnogo je bilo storjenega, toda mnogo bo še treba storiti,* je dejal predsednik vlade Spadolini po sestanku na prefekturi s pristojnima ministroma Zam-berlettijem, Signorilcjem, deželnimi in občinskimi upravitelji in državnimi funkcionarji, ki je zaključil njegov obisk na področjih Kampa-nije in Bazilikate, ki jih je pred devetimi meseci razdejal potres. Pri tem je izrazil ugodno oceno o o-pravljenem delu za obnovo na podeželju, manj ugodno pa glede počasnejšega napredovanja v večjih mestih. Na vprašanja novinarjev, ki so ga spomnili, da živi v sicilski pokrajini Belice še vedno 35.000 potre-sencev v barakah, je Spadolini obljubil, da si bo vlada prizadevala, da se to ne bo ponovilo in da bo storila vse mogoče, da reši stanovanjsko vprašanje potresencev pred zimo, kljub velikim težavam pri infrastrukturah. saj je priznal, da je videl mnogo hiš brez elektrike in LE »NAČELNI* USPEH SREČANJA MED BEGINOM IN SADATOM Begin še vedno trmasto odklanja vsakršno obliko pogajanj s PLO Egiptovski voditelj s tem stališčem ne soglaša - Pogovori o avtonomiji Palestine še vedno v slepi ulici - «No comment» o izraelskem napadu na iraški jedrski center ALEKSANDRIJA — »Zadovoljstvo* zaradi uspeha srečanja med Beginom in Sadatom, ki se ie končalo včeraj v Aleksandriji, je bilo tcltrat zelo »načelno* in le malo »vsebinsko*. Voditelja Egipta in Izraela sta sicer najavila, da se bodo v drugi polovici šGplefhbra začeli pogovori o avtonomiji Palestine ter sta upravičila dejstvo da so bili pogovori tako dolgo prekinjeni z besedami, da ie bilo treba pač počakati na izid volitev v ZDA in Izraelu vendar sta takoj nato poudarila vsak svoje stališče. Če se ti stališči ujemata v načelnih izjavah, da je pač treba spoštovati in izvajati campdavidske Dogovore, pa ni mogoče govoriti o soglasju, ko gre za obravnavanje posameznih konkretnih vprašanj. V celoti sp se torej izpolnile napovedi, ki so govorile o v glavnem neuspešnem srečanju. Oba voditelja sta v svojih izjavah, v katerih sta nakazala stališči svojih vlad o pogajanjih o avtonomiji Palesliinc, ostala uri starem, ne eden ne drugi se ni oddaljil od -prejšnjih stališč, ki so pred letom dni povzročila nenadno prekinitev pogovorov. Obstajajo torej bistvene razlike, in rti jih tijialo. Prvo je vprašanje organizacije za osvoboditev Palestine PLO' ki jo ie Sadat pred kratkim na srečanju z Reaganom »ovrednotil* ter jo predstavil kot eno zakonitih predstavnikov palestinskega ljudstva, dodal pa je še, da se je s PLO mogoče pogajati. Včeraj pa .ie Begin, z nedvomno večjo odločnostjo od Sadatove izrecno poudaril, da Izrael ne namerava in ne bo nikoli začel dialoga Begina in Sadata na včerajšnji tiskovni konferenci potrjuje dokajšnjo hladnost srečanja (AP) s PLO, češ da sc nima o čem po gajati s skupino, ki, kot ie naredila Al Fantah. »izredno repiezen-tančno silo PLO» na nedavni konferenci v Damasku, irna za cilj popolno od tir a vo Izraela, politično, vojaško in-zemljepisno. In Begh. jc še dodal, da hi mogoče pozabiti, da je PLO »hlapec Moskve*, kar prihaja do izraza iz ponudb številnih socialističnih držav, da posredujejo v sporu, ter da je Arafat pred kratkim v Bejrutu izjavil, da se namerava »skupno z Gedafiiem* boriti proti «skupnem imperialističnemu sovražniku*. Drugo vprašanje odnosov med državama, ki ostaja odprto, je »normalizacija* v odnosih med Egiptom in Izraelom. Sam Sadat je dejal, da «še vedno obstajajo nekatere težave*, Begin pa je izrazil željo, da se postopek normalizacije* v bodočnosti poglobi. Prav tako Sadat ni pozabil pohvaliti Sau-dove Arabije, ko je z zadovoljstvom ocenil dosego premirja v Libanonu, za kar se gre zahvaliti skupnim naporom »ZDA in Saudove Arabije*. Dejal je, da je treba na tem premirju graditi bodočnost in da je tudi to vplivalo na odločitev, da se nadaljujejo pogovori o avtonomiji. Po drugi strani pa je Begin dejal, da je Izrael »zelo zaskrbljen* nad odločitvijo ZDA, da posredujejo Saudovi Arabiji posebna radarska letala, kar v Tel Avivu ocenjujejo kot grožnjo za varnost I-zraela. In končno je tiskovno konferenco označil še «no ccmment* na vprašanje o tem, če sta državnika govorila o izraelskem napadu na iraški jedrski center. Skratka, če je mogoče v skopih besedah o-ceniti izid sestanka med Beginom in Sadatom, je treba reči, da so se v Aleksandriji sporne točke še bolj izkristalizirale, namesto da bi se poravnale. Med temi pa ostaja na prvem mestu prav palestinsko vprašanje, pri katerem Izrael trmasto vztraja pri svojih zastarelih stališčih. V Genovi srečanje Piccoli - Faniani GENOVA — Vsedržavni tajnik KD Piccoli je včeraj nepričakovano dopotoval z letalom v Genovo, kjer ga je na letališču pričakal sen. Fan-fani, ki se sicer mudi na počitnicah v Portofinu. Demokrščanska politična voditelja sta skupaj odšla na genovski sedež KD, kjer sta se dolgo zadržala v pogovoru. Takoj nato se je Piccoli vrnil v Rim, Fanfani pa v Portofino. O vsebini pogovora ni vesti, jasno pa je, da gre za notranja vprašanja v KD pred važ nim zasedanjem, ki bo v nedeljo v Tridentu vode. Neapeljski župan Valenzi mu je ob tem predložil potrebo po nujnem nakazilu prvih 450 (od 1.500) milijard za popravilo in gradnjo novih 20.000 stanovanj. Med sestankom so zastopniki deželne enotne zveze CGIL - CISL -UIL predložili predsedniku vlade dokument, ki izraža »hudo zaskrbljenost za velike zamude pri izvajanju načrta o povratku prebivalstva v domače kraje*. To obvezo je treba spoštovati pred koncem jeseni, poudarjajo sindikati, ker je prvi pogoj za reden potek šolskega pouka in za nadaljevanje obnove v sprejemljivih rokih. Deželni svetovalci KPI so pa kritično ocenili Spadolini-jev obisk, češ da je bil slabo pripravljen in brez učinka ter da je predsednik vlade v svojih nastopih brez potrebe preveč poudarjal vprašanje boja proti inflaciji. Trgovci in zadruge danes pri Marcori RIM — Zajezitev inflacije ostaja osrednji smoter tako vlade, kot političnih in sindikalnih sil, ki se pripravljajo na obnovitev dejavnosti po velikih dopustih. Prav tako pa ostajajo precej različna stališča o poteh, ki naj vodijo k temu cilju, o čemer se bodo obnovila tristranska soočanja (a bržkone ob ločenih mizah) med vlado, podjetniki in sindikati v prvi polovici septembra. Minister Marcora bo sprejel danes popoldne (do uvodnem »načelnem* stiku samega Spa-dolinija) zastopnike trgovcev in zadružnih ustanov, da začne težko pot ugotavljanja konkretnih usre-pov, ki naj zavrejo naraščanje cen. Andreotti o «pake(u» /it Južno tirolsko BOČEN — Posl. Andreotti* ki so mudi na počitnicah v Meranu, je v intervjuju dnevniku «L’Adige» iz Tridenla ponovil, da je že čas, da bi zaključili fazo izva:anja paketa za Južno Tirolsko. Potrdil je tudi svoje stališče glede možnosti ustanovitve drugostopenjskega upravnega sodišča, ki bi ga sestavljalo pol članov italijanskega jezika in pol nemškega, na koncu pa je še zanikal pisanje nekega tednika, po katerem naj bi KD in SVP spletkarili, da bi prišlo do zamenjave škofa Bočna in Brisna msgr. Gargitterja. Jubilejna Kraška ohcet Sinoči so v Repnu slavnostno odprli Kraške dneve, ki bodo dosegli višek v nedeljo zjutraj z jubilejno Kraško ohcetjo na Re-pentabru. Zadruga «Naš Kras* je v sodelovanju z repentabrsko občinsko upravo pripravila letos zelo pester in zanimiv program prireditev, ki bo nedvomno privabil vsak dan v Repen veliko število obiskovalcev tako iz okolice kot tudi iz mesta. Drevi bo v Repnu kot izjemen gost nastopil mladinski pevski zbor Glasbene matice iz Trsta. Na sliki: predsednik Zadruge «Naš Kras* Egon Kraus otvarja prireditev na dvorišču Kraške hiše v Repnu. (Poročilo na 2. strani). MILANSKI DEL PREISKAVE 0 PETROLEJSKEM ŠKANDALU Preiskovalci prijavili sodišču skupno 42 oseb V Trevisu so medtem zaslišali «pobeglega» Silvana Bonettija MILAN — Po skoraj enem letu sta sodnika Silocchi in Cofano končala milanski del preiskave o tako imenovanem petrolejskem škandalu. Sodišču sta prijavila skupno 42 oseb. med katerimi sta tudi indu-.trijca brata Bruno in Enrico Mu-selli. lastnika rafinerije «Bitumoit» od koder sc je razširila velegolju fi.ja na račun državne blagajne irr pa bivša častnika finančne straže Gissi in Galasso. Preiskavo so, začeli leta 1978 v Trevisu. milanski sodniki pa so imeli nalogo, da razkrijejo dejavnost «Bitumoila». Ugotovil! so da je skupina industrijcev do zapletenem krogu kupčij in ponarejene dokumentacije izmaknila Davčnim uradom najmanj 13 milijard lir. Od 42 obtožencev sta v zaporu zaenkrat le dva. štirje, med katerimi ie tudi »siva eminenca* Bruno Muselli. pa so se najbrž zate- V TRENUTKU ZAOSTRITVE POLITIČNE KRIZE NA POUSKEM Krniti: odločen «ne» opoziciji Glemp: 30 dni miru in molitve VARŠAVA — «če sc bo nadaljevalo z nekaterimi načini izražanja nezadovoljstva, posebno s pouličnimi manifestacijami, bo eksplozija v političnem življenju Poljske samo še vprašanje časa*. Tako se ie izrazil prvi sekretar PZDP Stanjslav Kania. ko .ie predvčerajšnjim govoril na zborovanju delavcev v največji poznanski tovarni »Cegielski* «Te manifestacije — ie dodal Kania — niso spontane. Zadevajo ljudi, ki skušajo izkoriščati v zelo dobro določene namene dejavnost sindikata Solidarnost.* »Gre za dejavnosti, ki niso samo Kompromis o referendumu v Zahodni Sahari „ (Dopisnik Dela za Primorski dnevnik) NAIROBI — Mini vrh sedmih afriških voditeljev iz Izbora, modrih» o Zahodni Sahari je včeraj ob petih Jutra j, po celonočni seji, sprejel mirovni načrt, ki ga , predložili obema prizadetima stranema, to je Ma-Jtl1 in fronti Polisario. Ta načrt predvideva izvedbo 'f^šnega in svobodnega referenduma*, na katerem bi ®“toalet Zahodne Sahare isvobodno in demokratično* c °čali o svoji usodi, to je bodisi o neodvisnosti ali pa izključitvi k Maroku. ž.f mirovni in dokončni dokument o načinu izvedbe Jfrenduma v Zahodni Sahari, lear bo šele predmet i. boljnjih pogajanj med obema sprtima stranema, to je ‘»okoin in fronto Polisario, ki na sedanjem dvodnevnem ■ doiskem srečanju v Nairobiju še nista naši' skupnega Predstavnik fronte Polisario je pozno sinoči nam-x.v izjavil, da ne vidi pozitivnih sprememb v maroškem uilsču in da po njegovem maroški kralj *ni za mir*. rf.e Po pogajanjih med obema sprtima stranema bo °0r sedmih afriških voditeljev, pod vodstvom kenijske-odi ^Sf^sednika Moija, ki predseduje afriški organizaciji, “t-il «o svojem nadaljnjem koraku». edeni afriških voditeljev, ki je imelo svojo poslednjo (.J? “d enih do petih ponoči v Kengattovem konferenc-'t centru v Nairobiju, se je dogovorilo o vzpostavitvi Po šestletni srditi saharski vojni in o izvedbi tii! °“ncPo in svobodnega referenduma* pod mednarod-Zah nadzorslvom. Referendum naj bi potekal na ozemlju ziinHe Sahare, kot ga začrtujejo, zemljevidi v OZN: f> ,?° je, da so bili zastran tega spori, saj je fronta v'*«rio xi preteklosti trdila, da je to ozemlje dosti tJe- Referendum mora zagotoviti, kot pravi mirovm načrt sedmih afriških voditeljev, da bodo prebivalci Zahodne Sahare «svobodno in demokratično odločali o prihodnosti svojega ozemlja*, to je, da doseže neodvisnost ali da postane sestavni del Maroka. Mavretanija, ki si je leta 1975 razdelila z Marokom Zahodno Saharo, se je že pred dvema letoma dokončno odpovedala svoji polovici ozemlja in je refeiendum zato ne bo upošteval. Kar zadeva število zahodnosaharskega prebivalstva, ki naj bi ga referendum zajel, so afriški voditelji iz aodbora modrih» napravili nekakšen kompromis med stališčem Marolta, ki je zahteval, naj bi upoštevali le zadnje špansko uradno štetje, ter med stališčem Polisario, ki je terjal, naj bi vključili tudi begunce, ki so se iz Zahodne Sahare zatekli v begunska taborišča na alžirskem jugu. Odločili so namreč, naj bi na referendumu sodelovali vsi tisti Saharci, ki jih je zajelo štetje iz leta 1974, to je 73.500, kot tudi begunci, ki jih je registriral visoki komisar OZN za begunce. Kot menijo, naj bi bilo teh beguncev kakih 100.000. Vrhu tega naj bi, kar zadeva štetje iz leta 1074, upoštevali tudi naravni prirastek prebivalstva do danes. Glede na to, da je Maroko na lokalnih volitvah to pomlad dobil podporo pri tistih Saharcih, ki žive v naseljenih krajih, da pa z druge strani fronta Polisario uživa neizpodbitno podporo pri begunskem prebivalstvu, so možnosti za uspeh na referendumu po takšnem kompromisu več ali manj izenačene. Seveda pa je zastran prebivalstva, ki ga bo zajel referendum, še pričakovati spore, saj fronta Polisario trdi, da je Maroko našel v Zahodni Sahari večje število maroških državljanov, medtem ko Maroko trdi. da je v begunskih taboriščih tudi večje število Alžircev. Afriški voditelji iz codbora modrih» so sklenili tudi ustanoviti začasno administracijo, ki naj bi sodelovala z obstoječo, od Maroka postavljeno lokalno administracijo ter z mirovnimi silami iz OZN in OAE. Pod okriljem »odbora modrih* naj bi na ozemlju vzpostavili premirje in obe strani se morata zavezati, da ga bosta spoštovali. Datum premirja naj bi kasneje, po pogajanjih s sprtima stranema, določil sedmerni odbor. Mirovni načrt predvideva, da se *sile obeh strani umaknejo v svoja oporišča*. nakar naj bi prišli opazovalci in mirovne sile iz OAE in OZN, ki bi nadzorovali spoštovanje premirja. Kot kaže, naj bi poglavitno vlogo pri nadzorstvu nad premirjem in pri izvedbi referenduma odigrala svetovna organizacija in »odbor modrih* je naročil trenutnemu predsedniku OAE, kenijskemu voditelju Moiju, naj se posvetuje z generalnim sekretarjem OZN o finansiranju celotne mirovne operacije v Zahodni Sahari, po mirovnem planu se tako obe sprti strani kot tudi sosednje države obvezujejo, da bodo spoštovale rezultate referenduma in da se poslej ne bodo več vmešavale v notranje zadeve Zahodne Sahare. Sporazum, ki so ga po dvodnevnih razgretih razpravah, med katerimi so nekajkrat poklicali na zaslišanje* tako kralja Hasana 11. kot generalnega sekretarja fronte Polisario Mohameda Abdelaziza, dosegli afriški voditelji iz ^odbora sedmih* je mogoče šteti kot korak naprej k dokončni rešitvi mučnega zahodnosaharskega spora, ki je leta ogrožal enotnost v OAE. Ni pa seveda še dokončni korak: pričakovati je še dolga in naporna pogajanja, s posredovanjem kenijskega voditelja Moija, med Marokom in fronto Polisario. TIT DOBRŠEK' naperjene proti socializmu temveč tudi proti Poljski in njeni varnosti — je dejal Kania ter prioo-mnil, da se bo PZDP uprla s vsemi svojimi silami tem pobudam.* «Ne moremo dovoliti — je pristavil — da bi bile uničeni dosežki socializma, da bi bili ogroženi temelji sistema v naši državi, da bi se nenadoma sprožil proces, ki bi nas pripeljal do konfrontacije.* Kania je potem še govoril o vpra šanju sredstev množičnega obveščanja. V tej zvezi .je poudaril, da ta sredstva niso nepolitičnega značaja in da ima partija vodilno vlogo pri obveščanju. »Ne bomo dovolili — je dejal Kania — nobene akcije, ki bi skušala ohromiti sredstva javnega obveščanja.* Stališče poljskih političnih in vladnih predstavnikov je torej jasno. V teh okvirih se odvija sedaj politični boj, ki je ntprda dosegel svoj začasni višek v homiliji, ki jo je naslovil vsem Poljakom nadškof Gniezna in Varšave Glemp (poljski primas) s svojim nastopom ob priložnosti romanja z Czestochovvi. kjer se vsako leto verni Poljaki zbirajo v tem času: da počastijo svojo zaščitnico czestochovsko »črno mater božjo*. Iz primasovega homilije lahko izluščimo nekaj pomembnih usmeritev: Glemp poziva Poljake za enomesečno premirje in na molitev. Zahteva pa, da bi žrtve, ki bi jih morali doprinesti Poljaki, da bi u-redili svoje gospodarsko in družbeno življenje, vsaj nekoliko koristiti delovnemu človeku. Zanimivo pa je, da je nadškof omenil besede kardinala Wiszynskega, ko je ta govoril o »skupni odgovornosti* za »skupne napake*. Glede vprašanja sredstev množičnega obveščanja je bil primas nekoliko bolj satiričen, češ, da se mora nasprotna stran (opozicija) za-Vkati k politični satiri, izpadom in celo k stavkam, ker pač nima dostopa do teh sredstav. V- nadaljevanju svojega govora je itadškof Glemp poudaril pozitivno vlogo pomoči, ki prihaja Poljakom i" tujine, posebno iz ZDA in od Poljakov v tujini. Potem pa napoved z- leto 2U00: «Poljska 2000 let bo država v kateri se bo spoštovala zakonitost, bo dobro upravljala Poljska, ki je bodo vsi tujci spoštovali.* Sicer pa je opaziti na Poljskem določeno odstopanje krajevnih sindikalnih gibanj od splošnih smernic sindikata Solidarnosti. Tiskarji v 01sztynu so sklenili, da bodo stavkali do nedoločenega roka. da bi preprečili izhajanje partijskega glasila. dokler ne bodo sprejeli njihov zahtev. kli v tujino. Včeraj so medtem / Trevisu zaslišali industrije« Silvana Hoiietti-ja. katerega so brazilske oblasti izročile italijanskim pred enim tednom. Bonetti je ie delno izpolnil pričakovanja preiskovalcev. Priznal je. da je podkupil nekatere finančne stražarje, n je obenem tudi zanikal, da bi kdajkoli plačeval za »posebne usluge* tudi visoke finančne stražnike ali politične osebnosti. Izkazalo se .je tpdi, da je bil Bonetti le mani pomemben člen v »hierarhiji* velegoljufov in da so ostali osumljenci zvračalt nanj vso odgovornost le zato. ker se sam ni mogel braniti. Očitno so upali, da ga v tujini ne bodo aretirali. a so se tokrat, na srečo, pošteno ušteli. Ob koncu zaslišan>a so namreč preiskovalci izjavili, da bodo v prihodniih dneh pripravili soočanje med Bonettiiem in nekaterimi drugimi osumljenimi indu-strijci. KPI prvič na občini manjšini Bologni BOLOGNA — Komunistična svetovalska skupina je včeraj, prvič v zadnjih 35 letih, ostala v manjšini pri glasovanju v občinskem svetu, ki je na njeno pobudo razpravljal o «problemih miru v zvezi z atomskim oboroževanjem*. Pri tem s« je razklala levičarska večina, ki tradicionalno vodi bolonjsko občino, saj so socialisti, s podžupanom Ghe-rardijem vred, predložili o tem vprašanju resolucijo skupaj s KD, PSDI, PRI in PLI, ki so v Bologni v opoziciji. Resolucija, ki je prejela tudi glasove MSI. je v bistvu zagovarjal« skiepe vlade glede namestitve jedrskih izstrelkov na Siciliji in je ostro obsojala SZ, češ da je v zadnjih letih »pospešila oborožitev in vodila vojaške agresije ter imperialistično ekspanzijo.* Ob odsotnosti 7 svetovalcev KPI je bila odobrena z 28 glasovi proti 21. HiiiiiiiiiiiiniiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiui iiiiiiiiimiiiiiiiiuiiiiiiiniiuiiHiiiiiiuiiiiMits Gedufi v Damasku sprejel Arafata DAMASK - Libijski voditelj Ge-dafi, ki se nahaja na obisku v Siriji, se je predsinočnjim sestal tudi z voditeljem organizacije za o-svoboditev Palestine Arafatom. Palestinska tiskovna agencija VAFA Arafat in Gedufi (Telefoto AP) poroča, da so se kasneje sestanka udeležili tudi člani delegacije »libanonskega nacionalnega gibanja* predsednik palestinskega nacionalnega sveta Kaled Al Fkhum in nekateri člani vodstva PLO. O vsebini pogovorov ni poročil. Medtem pa že bistveno pojenjuje-jo polemike zaradi nedavnega letalskega spopada med libijskimi in a-meriškimi lovci v Sidrskem zalivu. Libijsko zunanje ministrstvo je včeraj uradno objavilo verzijo dogodkov, ki so jo sicer že večkrat podali, zadnjikrat v torek na tiskovni konferenci na libijskem veleposlaništvu v Rimu. V \Vashingtonu pa so sporočili, da ne bodo objavili magnetofonskega posnetka pogovorov med libijskimi piloti, ki sa jih posneli na letalonosilki Nimitz 19. avgusta letos. Ameriško obrambno ministrstvo hoče očitno očuvati vojaško tajnost in je zato demantiralo vest o objavi posnetkov pogovorov, s katero so hoteli Američani dokazali, da so bili izzvani. L SEMINAR 0 PREVOZIH V EGS Pravni vidiki ureditve evropskih aerodromov Udeleženci mednarodnega seminarja so poslušali včeraj dva referata - Popoldan obisk tržaškega pristanišča V konferenčni dvorani ekonomske fakultete tržaške univerze se na daljuje mednarodni seminar o organizaciji zračnih prevozov v EGS, ki ga prireja Institut za študij prevozov v Evropski gospodarski skupnosti. Po ponedeljkovi slovesni otvoritvi je bil včerajšnji dan izrazito delovnega značaja, saj so udeleženci seminarja (gre za strokovnjake iz vseh držav članic EGS) zjutraj razpravljali o različnih vidikih letalskega prometa, popoldne pa so si ogledali tržaško pristanišče in se seznanili s potekom dela v njem. Dopoldanski del je bil, kot rečeno, namenjen razpravi in referatom, Čeprav se razprava ni povsem razživela, pa je bila kljub temu zanimiva in je osvetlila marsikatero vprašanje. Naj pri tem povemo, da je diskusijo vodil dr. Davide Collini, glavni direktor za civilno letalstvo pri ministrstvu za prevoze. Prvi referat pa je imel Raynold Unger, ravnatelj osebja na londonskem letališču. Ta je govoril o infrastrukturah, služnostih ter raznih upravah na enem izmed največjih letališč na svetu in ob tem pokazal na delovanje samega letališča. Druga tema pa se je nanašala na pravni vidik aerodromov. O tem je govoril prof. Francesco A. Quer-ci, dekan pravne fakultete tržaške univerze in predsednik višjega sveta pri italijanski tovorni mornarici. Querci je orisal dokaj zapleteno juridično vprašanje aerodromov, ki jih je treba prav tako nazivati, saj spada pod ta pojem letališče samo in z njim povezane ostale strukture, kot na primer skladišča in druga poslopja. Predavatelj je opozoril, da juridična narava aerodromov že od vsega začetka razburja duhove pravnikov, predvsem pa zračna plovba v gospodarske namene. Sedanje zanimanje pravnikov pa ni več osredotočeno na študij aerodroma kot «dobrine», marveč na študij aerodroma kot organiziranega kompleksa, nuditelja pomožnih služnosti zračnemu prometu. V tej optiki tudi italijansko pravosodje predvideva točno začrtano ločnico med pojmoma »lastnine* in «delova nja» aerodroma, oziroma točno loči državne od zasebnih aerodromov. Državni aerodromi so tisti, ki so last države ali kake druge teritorialne javne ustanove, oziroma jih je država ustanovila. Zasebni aerodromi pa so tisti, ki jih je država ali druga teritorialna javna ustanova ustanovila na zasebnih tleh, oziroma tisti, ki so jih ustanovili zasebniki ali pa taki, ki jih ustanovi javna ustanova brez teritorialnega značaja. Skratka, precej kompleksno vprašanje, ki pa je bistvenega pomena, ako se hoče točno poznati predmet v razpravi, to je zračni promet. Poleg tega pa je pravna plat problema nujna tudi zaradi tega, ker določa naravo in pomen zračnega prometa ter točno razmejuje pristojnosti in odgovornosti. Današnji dan bo v celoti posvečen razpravi in referatom, V bistvu se bo tematika naslonila na problem komplementarnosti zemeljskega in zračnega prometa, na njune tehnične in gospodarske vidike. Oškodovani prodajalci časopisov zahtevajo publikacije založnikov včlanjenih v FIEG Spor med 54 prodajalci časopisov in distribucijskim podjetjem «Lito-ranea adriatica*. ki jim je od začetka meseca prekinilo dobavo časopisov, se bo v prihodnjih dneh, po predvidevanjih, še razširil. Avtonomni sindikat prodajalcev časopisov SNAG je namreč pozval založnike, ki so članjeni v združenje FIEG in publikacije katerih razširja »Litoranea adriatica», naj takoj preskrbijo dobavo časopisov 54 prizadetim prodajalcem, kot to jasno določa pogodba, ki je bila podpisana marca letos. Avtonomni sindikat je založnike tudi opozoril, da bo podvzel proti njim ustrezne ukrepe, če ne bodo prodajalci dobili do danes njihovih časopisov. Lastniki prodajaln se bodo medtem zbrali drevi ob 20.30 na sedežu Združenja trgovcev v Ul. S. Nicolo 7, da bi izbrali pravnega izvedenca sindikata. V DIJAŠKEM DOMU SREČKO KOSOVEL V TRSTU Strokovni seminar za vzgojitelje in ravnatelje domov iz zamejstva Seminarju se udeležuje 25 pedagoških delavcev iz Trsta, Gorice in Celovca - Zanimiva predavanja in razporeditev notranjega dela V CENTRU PRI PROSEKU Zanimiv praznik kulture in športa Krožek tržaških pristaniških delavcev prireja od danes do nedelje v športnem centru med Prosekom in Opčinami prvi praznik kulture in športa z bogatim sporedom prireditev. Danes ob 18. uri bodo odprli kioske, ob isti uri pa bo srečanje v balinanju med ekipama Trsta in Kopra. V okviru praznika bo jutri ob 19. uri zanimivo javno srečanje z debato o temi «Delo, šport in kultura v Trstu», na katerem bodo sodelovali Paolo Hikel, konzul enotne pristaniške družbe, Emilio Felluga, predsednik pokrajinskega odbora CONI, Arnaldo Pittoni, deželni svetovalec in predsednik športnega združenja Intemazionale, Franco Del Čampo, občinski svetovalec ter Antonino Ingrao, predsednik krožka tržaških pristaniških delavcev. Praznik se bo nadaljeval v soboto in nedeljo s kolesarsko dirko za memorial »Steffinlongo* ter s športnimi srečanji med tržaškimi in koprskimi pristaniščniki. Vsak večer bo za ples igral glasbeni ansambel «Lo Zodiaco», obiskovalci pa si bodo lahko ogledali razstavo slik. fotografij in otroških risb. V nedeljo zjutraj bo tudi turnir v bri-školi; prijave sprejemajo na telefonski številki 630-015. Včeraj se je v kasarni »Vittorio Emanuele* poslovil od našega mesta gen. Nicola Chiari, ki bo odslej vrhovni poveljnik finančnih stražnikov. Krajše slovesnosti so se udeležili predstavniki civilnih in vojaških oblasti. OD 1. DO 5. SEPTEMBRA V PRIREDBI ZSKD POSVET O OTROŠKI FOLKLORNI DEJAVNOSTI Vodila ga bosta strokovnjaka Iko Otrin in Mirko Raniovi Počitnice se iztekajo in pred nami je nova sezona s svojimi željami, zahtevami in ponudbami. Medtem ko društva organizirajo še zadnje *poletne» prireditve, se je Zveza slovenskih kulturam društev očitno odločila za manj cmanifestativen» začetek in pričenja sezono s seminarjem za vodje otroških folklornih skupin. Seminar, ki bo potekal od 1. do 5. septembra v popoldanskih urah v tržaškem Dijaškem domu, je jušno namenjen prvenstveno tistim, ki bi se radi ukvarjali z otroško folklorno dejavnostjo, vendar utegne zanimati vse tiste ljudi, ki se ukvarjajo z otroki, še posebno ssi c da učitelje in vzgojitelje na splošno. Organizator je določil rok take, da se lahko udeležijo seminarja tudi učitelji pred uradnim začetkom šolskega leta. Potrošili bi še nekaj besed o samem poteku seminarja. Prvi del seminarja bo vodil znani slovenski koreograf Iko Otrin, ki je izdelal podrobno teorijo in serijo praktičnih vaj - igric s pol resnim naslovom «teorija la-la-bum». V bistvu gre za serijo vaj, s katerimi vaditelj pri otroku razvije smisel za ritem, reflekse in koordinacijo gibov in ga v igri in s pomočjo pomožnih besed ali zlogov, kot so na primer ela-la-bum», brez vsakršne- ga odbijajočega štetja, uči osnovnih plesnih elementov in plesov. V drugem delu seminarja bo zvoni raziskovalec slovenskega ljudskega izročila in koreograf na folklor- nem področju Mirko Ramovš prikazal in obdelal slovenske otroške plese in vse tiste slovenske plese, ki so uporabljivi ali prilagodljiv1 X7. _ -j__:___ o_____:____ Ur, dfb za otroške skupine. Seminar bo der polnjevalo nekaj predavanj: o pri' stopu k taki dejavnosti na splošno, o nošah ali o načinu, kako naj bodo otroške folklorne skupine oblečene, o petju, ki je bistveni element folklore, o spremljavi skupin in še o pripravi plesnih točk ali o priredbah za otroke. Za udeležbo seminarja ni potrebna posebna priprava, čeprav bo potekal pretežno praktično, s prikazovanjem vaj in plesov. Prijavi sprejema ZSKD do 29. avgusta. (nak) Vpis v otroške vrtce Tržaška občina sporoča, da bodo morali starši otrok, ki so vpisani na občinskih otroških vrtcih, *• šolsko leto 1981 - 82 potrditi vpi* svojih otrok v dneh 9., 10. in _ 11* septembra na posameznih otroštan vrtcih ali na uradih, ki so za pristojni. Udeleženci seminarja v tržaškem Dijaškem domu ..................................................................................................................................iHnuniinniiiiiinimiiiiimninii.. Darila za Kraško ohcet Za nevesto in ženina, ki se bosta poročila na letošnji deseti Kraški ohceti, 30. avgusta, so prispela nova darila. Objavljamo seznam darovalcev. OBČINA REPENTABOR — 500 tisoč lir kot prispevek za izdelavo nevestine narodne noše. SLOVENSKA KULTURNO - GOSPODARSKA ZVEZA - narodna noša za ženina. Zadruga »NAŠ KRAS* — poročna prstana. KMEČKA ZVEZA - 150 steklenic vina. Trgovina čevljev MALALAN, Opčine — čevlji za nevesto in ženina. Potovalna agencija »ATLAS* iz Zagreba — poročno potovanje na Ibizo z enotedenskim bivanjem v hotelu prve kategorije. Cvetličarna ŠVAGELJ, Opčine — poročni šopek in 200 nageljnov. Zlatama in urama MALALAN, Opčine — srebrni okvir. Trgovina čevljev FERNANDO, Trst, Ul. Coroneo 7 — ženska torbica in moška srajca. Trgovina jestvin ŠKABAR (najemnika Anita in Sil veri j), Opčine — 10 kg konfetov. Kozmetični salon RUŽIČA, Boljunec — paket kozmetičnih izdelkov. PRIMORSKI DNEVNIK — enoletna naročnina na Primorski dnevnik. FOTO EGON, Trst, Ul. Oriani 2 — usnjeni album in okvir s poročno sliko. TRŽAŠKA KNJIGARNA — knjigi »Slovensko ljudsko izročilo* in »Vodnikove kuharske bukve*. Železnina UNUSSI, Opčine —.servis krožnikov za 6 oseb. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV - knjiga »Zgodovina Slovencev*. TRŽAŠKA KREDITNA BANKA - hranilna knjižica z 200.000 lirami. HRANILNICA in POSOJILNICA NA OPČINAH — hranilna knjižica z 200.000 lirami. Pekarna ČOK, Opčine — poročni kolač. Prodajna galerija kraške umetne obrti »BOR*. Nabrežina — 2 lesena krožnika s kraškimi motivi. SIBET S.p.A., Proseška postaja št. 5/b — prenosni hladilnik Coca Cole. DOSEDANJI KRAŠKI PARI — 2 vezenine, leseno skrinjico in servis v narodnih motivih. Darila za nevesto in ženina oziroma za Kraško ohcet lahko najavite po telefonu uredništvu Primorskega dnevnika, in sicer na številko 794-672 ali pa na potovalni urad Aurora, tel. 60-261. KLJUB SENZACIONALNEMU PISANJU TRST NI BIL SREDIŠČE Izkoriščanje jugoslovanskih otrok za beračenje in tatvine v Italiji Organizator je baje neki italijanski Rom po imenu Zaim - Dvesto aretacij v Jugoslaviji Italijanska tiskovna agencija AN SA je pred kratkim poročala o izkoriščanju jugoslovanskih otrok v Italiji in je med drugim omenila, da je bil Trst eno od središč te kriminalne dejavnosti. Tržaške pristojne oblasti nam sicer niso znale povedati nič konkretnejšega in so se le omejile na ugotovitev, da je praktično nemogoče učinkovito nadzorovati vstop jugoslovanskih otrok v Italijo saj ti navadno potujejo s potnimi listi staršev ali sorodnikov. Trst naj bi bil po njihovem mnenju le prehodna točka tega prekupčevanja z belim blagom. Italijanska tiskovna agencija je to novico povzela po prispevku skopskega dopisnika beograjskega dnevnika »Večernje novosti* Drejiča Sr-bobrana, ki v daljši reportaži odkriva ozadje tega izkoriščanja mladoletnikov. Slovenska javnost je bila o tej kriminalni dejavnost obveščena že aprila letos, ko je Nedeljski dnevnik objavil pogovor s petnajstletnim Romom Goranom, ki je zbežal in se je vrnil v Jugoslavijo. Zgodba se je začela odvijati marca letos, ko sta dva njegova znanca uspela prepričati njega in njegovega prijatelja Aceta, naj izkoristita svoje zveze in se odpravita na delo v Italijo, kjer naj bi veliko zaslužila. Aceta in Gorana sta nato odpeljala v Prištino, kjer ju je prevzel neki drugi Rom, baje italijanski državljan po imenu Zaim. Ta naj bi ju pretihotapil čez mejo nekje pri Trstu s pomočjo manjše barke. Z njimi so bili še štirje otroci in neka ženska. Vsi skupaj so v Trstu stopili na vlak in se odpeljali do Neaplja in nato so nadaljevali pot do Paretta. kjer so otroke zaprli v posebno Zaimovo taborišče ograjeno z bodečo žico. Tu so ju vzeli v roke Zaimovi »stro kovnjaki*. ki so ju pretepli, da bi jima izbili iz glave vse želje po begu, ali pa da bi delala na lastno V OKVIRU SEŽANSKEGA OBČINSKEGA PRAZNIKA V Mali galeriji razstava slikarja Silvestra Komela V okviru sežanskega občinskega I je. določene le s pojmoma barva in praznika bodo v petek ob 19. uri prostor. Sedaj pa se v njegovih v sežanski Mali galeriji odprli raz- delih »vse bolj ostrijo obrisi re-stavo novogoriškega slikarja Silve-1 snične krajine, ki jo tako dobro stra Komela. Letošnji nagrajenec Prešernovega sklada bo v Sežani predstavil svoje trenutno ustvarjanje in povzetek svojega slikarskega razvoja v zadnjem pol desetletju. Kot je napisal kritik Peter Krečič, se je Komel v prejšnjih letih povsem predal svojemu tempera mentu in se je usmeril v abstrakci- pozna: vlogo poševnih žarkov zahajajočega sonca, bodisi shemalizi-rane podobe določenega motiva v naravi. Njihov nekdanji eksperimentalni značaj je skoraj povsem izginil, kar utopil se je v novo slikarsko vizijo, kjer se prav počasi uveljavljajo prvotne 'zemeljske’, ne več kozmične’ zakonitosti*. pest. Nato pa se je začel »hitri tečaj* o kraji in beračenju, dve »deli*, ki naj bi poleg prostitucije prinašale denap gospodarju Zaimu. Goranu in njegovemu prijatelju Acetu je skupaj še z dvema Romoma približno po mesecu dni uspelo zbežati. Izkoristili so pijanost paznikov. ki so proslavljali poroko Zaimo-ve hčere. Goran, Ace in eden od Romov so se nato kot slepi potniki odpeljali z vlakom proti Rimu, vendar so jih pred Rimom odkrili in Gorana so tudi ujeli in predali karabinjerjem. uoranova zgodba pa ni osamljena. saj so italijanske oblasti lani vinile Jugoslaviji 471 otrok, do aprila letos pa 228. Jugoslovanska uprava za notranje zadeve je razvila široko preiskavo po vsej državi in kot so povedali v skopskem sekretariatu za notranje zadeve, naj bi ukrepali kar proti 20« osebam, ki so na katerikoli način sodelovale v tem izkoriščanju otrok. Skopsko sodišče je že obsodilo 9 oseb na večmesečno zaporno kazen. S široko akcijo pa nameravajo tudi osvestiti prebivalstvo, da ne bo nasedalo spretnim mešetarjem. Želel« sta ostati nepoznana Agenti letečega oddelka tržaške kvesture so prejšnjo noč aretirali 54-letnega Stellia Metlico in 35-tet-nega R. Chicco. Zgoraj omenjena sta se nahajala v javnem lokalu v Ul. Udine, ko so v bar prišli agenti, ki »o legitimirali prisotne. Chicca in Metlica, ki sta bila brez osebnih dokumentov, nista hotela agentom povedati svojih imen in sta jih žalila ter se jim upirala. • V sredo, 2. septembra, se bo ob 19. uri sestala v sejni dvorani ACT v Ul. dei Macelli 1 glavna skupščina pokrajinskega konzorcija za prevoze ACT. Dijaški domovi ali vzgojni zavodi so nastajali iz potreb družbe ali posameznih skupnosti in njihove občutljivosti za ustvarjanje ustreznih pogojev za njihovo vsestransko rast m razvoj, ki ga narekuje razpon družbenih interesov. Zato domovi niso in ne morejo biti samo urejeno stanovanje, ampak so in morajo biti središča vsestranske dejavnosti Tako piše v nekakšnem vademe-kumu oziroma programu slovenskega dijaškega doma Srečko Kosovel iz Trsta, nemara pa veljajo ta načela tudi za vse druge domove, ne samo v zamejstvu, čeprav je pri teh še dodatna pedagoška in družbena funkcija — v posebnih okoliščinah zgraditi narodno zavedno osebnost, ki se bo vedno zavedala svojega izvora. Skratka, vloga dijaških domov je točno določena in njenega pomena ne gre podcenjevati. Seveda, za dobro »poslovanje* dijaškega doma je potrebna strokovna usposobljenost vzgojiteljev in vodstvenega osebja, ki se mora stalno soočati z novimi pedagoškimi prijemi Prav zaradi povedanega ima seminar za vzgojitelje in ravnatelje slovenskih dijaških domov v zamejstvu, ki se je pričel včeraj v prostorih dijaškega doma Srečko Kosovel, nadvse poseben pomen. Letošnji seminar je že deseti zapovrstjo, na njem pa se vzgojitelji iz Trsta, Gorice in Celovca seznanjajo s pedagoško stvarnostjo v domovih v Sloveniji, ta stvarnost pa se le v maločem razlikuje od naše. Letos obiskuje seminar 25 udeležencev, od teh je sedem s Koroškega, na njem pa predavajo priznani strokovnjaki iz Slovenije. Naj na tem mestu tudi omenimo, da je organizator seminarja Zavod SR Slovenije za šolstvo, katerega predstavnik Momčilo Jankovič, ki je odgovoren za dijaške domove, je prisoten tudi v Trstu. Seminar je značilen tudi po tem, da so udeleženci organizirani v skupnost, prav tako kot bi morala biti za časa pouka v dijaških domovih. Na samoupravni osnovi ima tudi vsak svojo odgovornost oziroma funkcijo, tako da se udeleženci tudi praktično navajajo k različnim oblikam dela. Seminar je razdeljen na obvezen in neobvezen del. Zjutraj udeleženci sledijo predavanjem, seminarskemu delu in delu po skupinah, popoldnevi pa so namenjeni ogledom kulturnozgodovinskih spomenikov in posebnosti, pa obiskom raznih manifestacij. Tako so bili včeraj vzgojitelji in ravnatelji dijaških domov v Repnu na prvem dnevu Kraške ohceti. Katere tematike pa obravnavajo na seminarju, ki se bo zaključil jutri? Včeraj in danes je bila na sporedu tema «Domska skupnost kot temelj demokratične vzgoje v domu* o kateri je govoril dr. Vinko Skalar, jutri pa bosta na sporedu dve tematiki. Mag. Savin Jogan bo govoril o nacionalnem vprašanju in jugoslovanskem federalizmu, Bojan Brumen pa o vzgojitelju kot mentorju interesnih dejavnosti v domu. Totocalcio, Totip in Enalotto dražji Pristojno ministrstvo je na Uradnem vestniku objavilo dekret o podražitvi stav Totocalcio, Totip in E-nalotto. S prihodnjim tednom bodo morali tisti, ki hočejo poskusiti srečo, odšteti najmanj 500 lir, saj se bo cena posameznih stolpcev zvišala od dosedanjih 200 na 250 lir. SINOČI V REPENTABRSKI OBČINI OB MNOŽIČNI UDELEŽBI Slavnostno odprtje jubilejnih Kraških dnevov Tiskovna konferenca in zanimiv kulturni spored - Priprave na nedeljsko 10. Kraško ohcet - Drevi koncert mladinskega zbora Glasbene matice tako S sinočnje tiskovne konference v sejni dvorani repentabrske občine ZARADI NOVICA SKOKA PREMIČNE LESTVICE V torek, 1. septembra bodo zvišali pokojnine S prvim septembrom bodo 12 milijonom italijanskih upokojencev povišali pokojnine na podlagi poviškov premične lestvice: pokojnine javnih uslužbencev in penzijp večje od minimalnih bodo tako zvišali za novih 10 točk draginjske doklade, kar pomeni, da bodo prejeli upokojenci teh kategorij 19.100 lir več (vsaka točka šteje 1.910 lir), minimalne in socialne pokojnine pa bodo povišali za 3,9 odstotka dosedanjega zneska. S prihodnjim izračunom premične lestvice bodo upokojencem izplačevali draginjsko doklado v štirimesečnih rokih: 1, januarja, 1. maja in 1. septembra. Letos je premična lestvica poskočila januarja, julija in septembra. Po podatkih vsedržavnega zavoda za socialno skrbstvo INPS bodo poviški pokojnin po kategorijah naslednji: pokojnine odvisnih delavcev: minimalne z manj kot 750 prispevki od 204.050 lir na 212.000; minimalne s 780 prispevki od 217.250 lir na 225.750; višje od minimalnih bodo prejele povišek 19.100 lir, kar znaša 10 točk draginjske doklade. Pokojnine neodvisnih delavcev bodo povišali od 181.450 lir na 188.550 lir, invalidnine od 162.150 lir na 168.450 lir. Penzije višje od minimalnih bodo povišali za 3,9 odstotka pokojnine z dne 31. avgusta 1981. Jutri stavka gostinskih delavcev Vsi delavci zaposleni v gostinskem sektorju bodo jutri, 28. t.m., stavkali. Stavko je oklicala deželna sindikalna federacija CGIL, CISL in UEL ter jo utemeljila z dejstvom, da so bila po krivdi vladnih krogov prekinjena pogajanja za obnovo delovne pogodbe. Sindikati zahtevajo boljše delovne pogoje, pa tudi bolj organizirano delovanje turističnih dejavnikov, kot tudi zmanjšanje delovnega urnika. Ena glavnih zahtev pa je tudi povišek pla če, saj je sedanja neustrezna. Tako bodo jutri v naši deželi in seveda tudi v Trstu in okolici, zaprti hoteli, penzioni, restavracije. bari,’ potovalne a-gencije, menze, kampingi itd. Letalskega nadzorstva nad onesnaženostjo Tržaškega zaliva še vedno niso obnovili še vedno niso obnovili posebne letalske službe za nadzorovanje onesnaženosti morja v Tržaškem zalivu, ki je prekinila z delom maja letos zaradi u-pravnih sporov. To službo, ki je začela delovati že leta 1975, je upravljal konzorcij, ki ga sestavljajo tržaška občina, pokrajinska uprava in sosednje občine ter letoviščarske ustanove. Tržaški zaliv sta nadzorovala dva mestna stražarja, Pietro Oretti in Bruno Zacchigna, ki sta «a preletavala z letalom družbe Aligiulia iz Ronk. Beležila sta vse spremembe, ki sta jih opazila na morju. Ugotovitve sta nato posredovala pristojnim ustanovam, ki jim je poverjena naloga, da primerno ukrepajo proti onesnaževanju. S temi letalskimi pregledi je bilo mogoče določiti tudi najbolj onesnažena in za zdravje že nevarna območja ob obalah Tržaškega zaliva. Še posebej je prišla do izraza onesnaženost morja v Miljskem zalivu, kjer so že večkrat našteli več kot 100 kolibakterij v kubičnem centimetru vode, kar je skrajna dovoljena mera. letalska nadzorna služba proti onesnaževanju morja je bila še posebej učinkovita v primerih večjega onesnaževanja, ki so ga povzročili tankerji, oziroma pri večjem dotekanju strupenih snovi v morje. Omogočila je namreč hitro izsleditev krivca in tudi sprejem hitrih ukrepov proti nadaljnjemu onesnaževanju. V sugestivnem okviru Repna so se sinoči začeli Kraški dnevi z bogatim kulturnim sporedom, ki bodo dosegli višek v nedeljo zjutraj s slavnostno Kraško ohcetjo v cerkvici na Repentabru. Naša največja in najpomembnejša etnografska prireditev praznuje svojo desetletnico, zato so se prireditelji, Zadruga »Naš Kras* v sodelovanju z repentabrsko občino, letos posebno potrudili pri izbiri kvalitetnega programa in pri tem so jim kot vedno priskočili na pomoč občani, ki o neutrudno prispevali, da bo tudi nedeljska Kraška ohcet čimlepše uspela ter privabila v njihovo občino lepo število narodnih noš in obiskovalcev. Spored Kraških dnevov so prireditelji predstavili tisku na včerajšnji tiskovni konferenci, ki sta jo vodila krajevni župan Pavel Colja in predsednik Zadruge »Naš Kras* Egon Kraus. Župan je poudaril predvsem vlogo, ki jo igra Kraška ohcet pri poznavanju krajevnih in zgodovinskih lepot repentabrske občine ter pohvalil prebivalstvo, ki že od vsega začetka nesebično prispeva k uspehu manifestacije. Kraus pa je predstavnikom javnih občil orisal desetletno zgodovino te pobude in napore ter prizadevanja Zadruge »Naš Kras* za ohranjevanje našega etnografskega bogastva. Zatem je bila v Kraški hiši uradna otvoritev prireditve, ki so se je udeležili številni ugledni gostje in predstavniki oblasti. Prisotni so bili med drugim prefekt Marrosu, generalni konzul SFRJ v Trstu Cigoj, predstavniki pokrajinske uprave, tajnik SKGZ Udovič, polkovnik Ce-sari, ki je predstavljal tržaškega kvestorja, karabinjerski častnik Per-rone, predsednik in tajnik Kmečke zveze, Guštin in Bukavec, zgoniški župan Guštin, dolinski podžupan Pe-čenik, predsednik Kraške gorske skupnosti Budin, ravnatelj etnološkega muzeja iz Ljubljane Kuhar, predsednik upravnega sveta TKB Polojac in ravnatelj openske hranilnice in posojilnice Gantar. Goste in številno občinstvo sta pozdravila župan Colja in predsednik Zadruge »Naš Kras* Kraus. Ob tem so vedno v prostorih Kraške hiše odprli razstavo akvarelov našega goriškega rojaka Andreja Košiča, ki predstavlja občinstvu tipične kraške motive. V bližnjem Kraškem kulturnem središču so nato odprli vsestransko zanimivo razstavo narodnih noš s Tržaškega in vse Primorske, ki so jo za to priliko pripravili strokovnjaki ljubljanskega etnološkega muzeja. Razstavo dopolnjuj* bogata serija oljnatih slik, ki prav obravnavajo tematiko naših narodnih noš. Na dvorišču kulturnega središča ,ie nato Tržaški oktet, kj ga vodi Janko Ban, ubrano zane) venček umetnih in ljudskih motivov. V pristni Štefkovi domačiji pa '® nazadnje župan Pavel Colja odpri 19. razstavo in pokušnjo domačega terana. Letos razstavlja svoj PJ’1' delek skupno deset domačih pridelovalcev vin, posebna strokovna k°-misija pa je že ocenila najboljša razstavljena vina. Prvo nagrado 1* osvojil Roman Purič (Repen 13)> drugo nagrado Silvester Škabar (Repen 106), tretja nagrada pa pripadala Emilu Puriču (Repen I"-,, Ohisknvalri na hnHn impli V Obiskovalci pa bodo imeli v dneh na voljo v Repnu še ,. osmice, ki bodo poleg domače ka- SPORED KRAŠKIH DNEVOV DANES Ob 20. uri v Kraškem kulturnem središču v Repnu koncert mladinskega zbora Glasbene matice iz Trsta. Ob 20.30 fantovska in dekliška. Ob 20.30 v Repnu ples z ansamblom «Taims». JUTRI Ob 21. uri koncert godbe na pihala iz Nabrežine na repen-skem trgu. SOBOTA Ob 20.30 prenos bale iz Cola v Kraško hišo v Repen. Ob 21. uri ples. NEDELJA Ob 10. uri slavnostna Kraška ohcet na Repentabru. Ob 11. uri zakuska za narodne noše na Colu. Ob 11.45 sprevod narodnih nož in gostov. Ob 17. uri folklora in ples. pljice nudile tudi pristne krask* jedi. Sinočnji spored ie sklenil P*® z ansamblom »Veseli godci* it ljunca. Kot vidimo ,ie torej sinoči v pentabrski občini že zavladalo fT selo praznično vzdušje, ki se B nadaljevalo vse do nedeljo doz« v noč. Slavoloka iz brin.ievih V*V ob vhodih v Repen in na Col pr' eata o prizadevnosti domačinov obenem vabita vse, da se udele"_ io prireditev desete, jubilejne Kr ške ohceti. Zaradi veseljakov vlak odpotoval pol ure pozneje Nobena novost ni, da so v'a*tl0., Italiji večkrat v zamudi, toda 1 1 krat ni šlo za pomanjkljivost * lezniške uprave, ce je včeraj ekspr® sni vlak za Rim odpotoval s jP°’ urno zamudo. Skupina ndadento® ’ ki je prišla na postajo, da bi P?, zdravila prijatelje, ki so odpotov* na odsluženje vojaškega roka, >. ovirala normalni potek operacij pr®” odhodom vlaka. Veseljake je .^L miril šele nastop policajev, ki ” omogočil odhod vlaka. Včeraj zjutraj so na ortopedsk^1 HHgillfll (flnuno Enlnio« pnnoipll oddelku glavne bolnice sprejeli 5 letnega Vincenza Corcionija i* _i ma, ki si je zlomil prst na des roki, ko je v tržaškem pristani*®, skušal priklopiti prikolico na * ■ tovornjak. Zdravil se bo mesec Sekcija KPI Lonjer - Katlnara , reka iskreno sožalje Učlju Glarim ob izgubi očeta. Ob smrti dragega očeta Mari* j* rekata iskreno sožalje Učlju ni KD Lonjer - Katinara i*1 ^ Adria. TPPZ Pinko Tomažič Izrek* Loko sožalje članu Mariu Glavinl ^ izgubi očeta. POIZVEDBA! Dne 7. 8. 1981 je odšel neznano kam, MIRAN LUBEJ, roj. 18. 4 1953 v Mariboru, stanujoč Šentiljska cesta 99/d, Maribor. Visok 170 cm, daljših temnorjavih las, z brki in brado. Oblečen je bil v črni pulover, črne hlače o-but v rdeče nizke čevlje, okrog pasu svetli pas a na glavi je imel slamnat klobuk. Prosimo vsakogar, ki bi mogoče o njem kaj vedel ali ga kje videl, naj sporoči prvi postaji milice. Fant naj bi se po vsej verjetnosti nahajal nekje ob slovenski obali. Prav tako tudi prosimo voznika svetlega avtomobila, ki mu je tega dne ob 14.30 ustavil na avtostopu v bližini Kopra, naj se zglasi pri prvi postaji milice. Za vašo pomoč se že v naprej zahvaljujemo. Zaskrbljeni starši! Marija in Franc Lubej V Mariboru, dne 24 . 8. 1981 Pripravljalni odbor za postavitev spomenika padlim v Prečniku prireja 29., 30. in 31 avgusta 1981 PETI PARTIZANSKI PRAZNIK v Prečniku GODBENO DRUŠTVO PROSEK obvešča svoje člane in članice, da se bodo jutri ob 20.30 v prostorih Soščeve hiše na Proseku spet začele redne tedenske vaje Včeraj-danes Danes, ČETRTEK, 27. avgusta - a ZLATKO “On® vzide ob 6.20 in zatone ob 19.53 — Dolžina dneva 13.33 — Lu-vzide ob 3.26 in zatone ob 18.53. Jutri, PETEK, 28. avgusta AVGUŠTIN ^reme včeraj: najvišja temperatu-ra 23,2 stopinje, najnižja 15,2, ob 18. ^ 23 stopinj, zračni tlak 1022,6 mb nptanovitno ustaljen, brezvetrje, vjaga 48 odstotna, morje rahlo razgibano, temperatura morja 21,6 sto-Pmje. „ ROJSTVA IN SMRTI Rodili SO SE: Matteo Moradei, materina Škerl, Serafina Liccardi, ‘j*as$imo Albanese, Eriča Candido, i/leonora Pahor, Tito Detoni, Wtt-nam Heidebrunn. , UMRLI SO: 76-letni Luciano Tro-'an, 73-letna Irma Marassi vd. Bu-f^hian, 70-letni Giuliano Favretto 1,1 71-letni Silvio Finotti. dnevna služba lekarn , (od 8.30 do 20.30) . Ul- Rossetti 33, Ul. Roma 16, Ul. ,• Stock 9, P.le Valmaura 11. 8-30 do 13. in od 16. do 20.30) Trg Goldoni 8. Ul. Belpoggio 4. NOČNA SLUŽBA LEKARN _ (od 20.30 dalje) Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4. _ LEKARNE V OKOMCl “oljunec: tel. 228-124: Bazovica: 226-165- ODČine: tel 211001; ij°sek; tel 225 141: Božje polje Sjonik: tel. 225 596; Nabrežina: tel. 400-121; Sesljan: tel 209 197: Zavije: *!- 213 137; Milje: tel. 271 124. Nravstvena dežurna služba , Nočna služba od 21. do 8. ure ?*• 732 627, predpraznična od i4 do **• ure in praznična od 8. do 20 Upe. tel 68 441 Kino Razna obvestila KD J. Rapotec - Prebeneg priredi v soboto, 29. avgusta, ob 19.30 pri spomeniku komemoracijo ob 37-let-nici ustrelitve petih vaških kurirk ter proslavo 40-letnice OF. Sledi pohod. Zveza slovenskih kulturnih društev - Ul. sv. Frančiška 20/11, telefon 040/767303, sprejema do sobote, 29. avgusta, prijave za seminar o o-troški folklorni dejavnosti. NŠK obvešča, da bo knjižnica zaprta do 2. septembra 1981. Na srednjih šolah Simon Gregorčič v Dolini, Igo Gruden v Nabrežini in Ivan Cankar pri Sv. Jakobu v Trstu je v teku vpisovanje za eksperimentalni tečaj 150 ur za delavce v šolskem letu 1981/82. Na tečaj se lahko vpišejo vsi, ki so že izpolnili 16. leto starosti in nimajo diplome nižje srednje šole. Za vpis je potrebno napisati prošnjo naslovljeno na ravnateljstvo šole — obrazci so na razpolago v tajništvu, ter predložit-' rojstni list. Ariston 21.15 (na prostem) «A qual-cuno piace caldo*. Režija Billy Wilder. Marilyn Monroe, Jack Lemmon, Tony Curtis. Ritz 18.00 «Salon Kitty». Prepovedan mladini pod 18. letom. Eden 16.30 «11 decamerone*. Režija P. Pasolini. Prepovedan mladini pod 18. letom. Grattacielo 16.00—22.15 «Qua la mano*. A. Celentano, E. Montesano. Fenice 17.00 «Non entrate in quella easa*. Prepovedan mladini pod 14. letom. Cristalio 17.15 «Agente 007: Vivi e lascia morire*. Roger Moore. Aurora 16.45 «Agente 007: Missione Goldfinger*. Capitol 17.30 «Provaci ancora Sam*. Woody Allen. Moderno 16.30 «11 bisbetico doma-to». A. Celentano, O. .Muti. Mignon 16.30 «Bruce Lee, ii colpo che frantuma*. Nazionale 16.00 «Le erotiche tenta-zioni di Cristina*. Filodrammatico 15.00 «Super orgas-mo». Prepovedan mladini pod 18. letom. Vittorio Veneto 17.00 «La časa sul-la collina di paglia*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Radio 16.00 «Vedove in calore*. Pre povedan mladini pod 18. letom. Valmaura (poletni kino) 21.15 «A-merican graffity 11». Ljudski vrt (poletni kino) 21.15 «Ma-naos». Izleti Zveza vojnih invalidov NOV prireja dne 19. septembra 1981 ob zaključku leta invalida, enodnevni izlet v Dolenjske Toplice. Program: ob 6.30 odhod z avtobusom izpred sodne palače:/^ 10.30 (it. čas) prihod v DolenjsltaJBuplflie; ob 11. uri (it. čas) proslava s krajših« k^tur-nim progrcd®2t$,W srečanje v plavanju, -rrattr-kosilo in ogled «Baze 20». Sledi prosta zabava. Vse infor macije na sedežu Zveze. Ul. Mon tecchi 6 - Trst, od 9. do 12. ure. Vpisovanje do 2. septembra 1981. Odbor. Združenje Union - Podlonjer priredi enodnevni izlet na Gorenjsko s postankom v Ljubljani na medna rodni razstavi vin, in sicer v nede ljo, 6. ,septembra 1981. Vpisovanje vsak torek in petek v Ul. Valdiri-vo 30 od 17.30 do 19. ure in ob ponedeljkih na Lonjerski cesti 177 od 20. ure do 20.30 (tel. 64-459 ali 732858)., Šolske vesti Ravnateljstvo državnega učitelji šča A. M. Slomšek sporoča, da se bodo pričeli popravni in sprejemni izpiti na učiteljišču in vzgojiteljski šoli v torek, 1. septembra, ob 8.30 s pismeno nalogo iz slovenščine. Razpored ostalih izpitov je izobešen na oglasni deski učiteljišča. Lastnik BULLO GIANPAOLO Razstave Na gradu sv. Justa je še vedno odprta razstava »Perujsko zlato*. Obiskovalci si jo lahko ogledajo vsak dan od 10. do 19. ure Tržaška občina sporoča, da se ho do v tem mesecu v občinski umetnostni galeriji zvrstile naslednje razstave: do jutri, 28. avgusta bodo razstavljena dela Brune Berlotti -Frausinove in Luigija Forginija ter od 29. avgusta do 6. septembra dela Renate Velicogne Bliznakoffove in Lucia Covre. Mali oglasi telefon (040) 7946 72 PRODAMO dvosobno opremljeno stanovanje z garažo. Telefonirati v večernih urah na št. 040/811186. KUPIM hidravlično stiskalnico 80 cm premera na kolesih in električni mlinček za grozdje. Prodam ročno stiskalnico 50 cm premera. Telefonirati na št 0481/390569. PRODAM čoln Elan z motorjem 10 ks po ugodni ceni. Telefonirati na št. 0481/882209. OSMICO je odprl Robert Pipan iz Mavhinj. PRODAM horizontalno stiskalnico (prešo) za grozdje znamke Ho-ward motopress kapacitete 16 hektolitrov do 25 stotov grozdja. Telefonirati na 0481/85 153. IŠČEM pomočnico za občasno temeljito čiščenje Stanovanja. Telefonirati na št. 040/412507 vsak dan od 13.30 do 14.30. OSMICO je odprl Virgilij Radetič v Sabljičih (Jamije). Toči belo in črno domače vino NA PRODAJ bar trafika z dovoljenjem za ločqnjg.| alkoholnih pijač, turistično n: Krnimo velik promet, takojšnji prevzem. Tel. 040/64 425. PRODAM motokuitivator Pasquali 11 konjskih moči Franc Cibic. Ol, Brigata • Cuneo št. 20 Podgora. KUPTM ape 50 ccm Telefon 040/ 228701 HONORARNO ali stalno zaposlimo uradnico/ka tudi priletno/ega z delnim znanjem srbohrvaščine. Ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika. Ul. Montecchi 6, pod šiTro «Srbohrvaščina». IŠČEMO za občasno prevajanje ko-respondenta za angleški jezik. Ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika. Ul. Montecchi 6. n od šifro «Prevaialec». OSMICO ie odprl Rudi Košuta (Be ljan), Križ 44. Toči belo in črno domače vino. VČERAJ SO O TEM RAZPRAVLJALI NA POKRAJINI Trgovska zavoda «1. Cankar» in «Ž. Zois» z novim letom v stavbo v Ulici Rismondo? Gre za nekdanjo stanovanjsko stavbo, ki jo letos za nove prostore zapuščajo dijaki zavoda € Fermi}' - Zakaj ni prostora v 3. nadstropju stavbe v Ulici Alviano? - Kdaj nujna gradnja slovenskega šolskega središča v južnem delu mesta? Kot .ie znano in kot smo tudi v našem listu že poročali, postaja z novim šolskim letom vprašanje prostorov za slovenska trgovska zavoda «Ivan Cankar» in «žiga Zois* ter za slovenski občinski vrtec v jugovzhodnem delu mesta pereče. Stavba v Ulici Vittorio Veneto, v kateri so te tri naše šole, je last nekega cerkvenega zavoda in že lani se je govorilo, da .ie bila prodana neki družbi iz Milana. Zaradi tega naj bi bili že lani lastniki stavbe silili občino in pokrajino (prva skrbi za zavod «Ivan Can- ske prostore že danes najmanj šestnajst prostornih učilnic in drugih prostorov. To pomeni da bi bilo enajst prostorov v Ulici Rismondo, tako so nam povedali včeraj popoldne zainteresirani, premalo za normalno poslovanje šole. Pouka seveda ne bi hoteli okrniti. Po prvih vesteh so torei z vestjo o včerajšnji odločitvi na pokrajini šolski krogi nezadovoljni. Sprašujejo se tudi, v tem z njimi soglašamo, zaka.i ni možen sporazum med pokrajinsko upravo in lastniki nekdanjih šolskih stavb v kar* in za otroški vrtec, druga pa • d I j7xt \T X za zavod «žiga Zois*), da bi te Uhci Randacci° (Novl in Mah dom) šole izselili in dobili zanje novo stavbo. Lani .ie bil govor, da ie bila stavba že prodana, po zadnjih vesteh pa so stavbo šele v teh dneh merili in zdi se, da kupoprodajna pogodba še ni bila sklenjena. Kupec pa baje zahteva od sedanjega lastnika, t.j. od cerkve, naj stavbo izseli in šele potem se sklene kupoprodajna pogodba. Seveda se v zvezi s tem odpira vprašanje, kam s slovenskimi šolami. Svoj čas je bil govor, da bi lahko oba trgovska zavoda preselili v tretje nadstropje stavbe nekdanjega semenišča v Ulici Alviano, kjer so že itak druge slovenske šole. Vrtec pa bi dobil nove prostore čez nekaj mesecev v novi stavbi, ki jo občina gradi v naselju sv. Ane. Sedaj pa se zdi, da je odločitvena kocka padla. Včeraj je bil v palači pokrajinske uprave sestanek med zastopniki pokrajine in občine ter šolskega skrbništva. Baje so na sestanek povabili tudi zastopnike zainteresiranih šol, čeprav smo še vedno v počitniškem času (odločitve o šolskih prostorih se pri nas vedno sprejemajo tik pred začetkom šolskega ieta, nikdar ure.i). Na sestanku so sklenili, da se slovenska trgovska zavoda «Ivan Cankar* in «žiga Zois* preselita iz stavbe v Ulici Vittorio Veneto v staro stavbo v Ulico Rismondo, kjer so do lanskega šolskega leta bile učilnice zavoda za geometre «En-rico Fermi*. Ti dobiio v tem šolskem letu učilnice v prenovljenih prostorih umobolnice v Ulici Vittorio Veneto. Omenjena stavba v U-lici Rismondo ie nekoč služila ura dom pokra iinskega zdravnika in ži-vinov.dravnik&,/, .v- njej so bila tudi stanovanja’. Kasneje jo je zaradi naraščajočih potreb sosedne šule za geometre in "knjigovodje pokrajina dčTftfi' preuredila za šolske potrebe, vendarle so bili v njej tako dijaki kot profesorji sila nezadovoljni, saj je bila stavba neprimerna za solo. Zdi se, da je pokrajinska uprava dala v tej stavbi enajst prostorov na razpolago zavodu «Ivan Cankar* in tri prostore zavodu »Žiga Zois*. To je sila premalo, saj ima zavod «Ivan Cankar* že sedaj v stavbi v Ulici Vittorio Veneto več prostorov. Ta šola bi potrebovala za učilnice urade, posebne učilnice, profesorsko sobo in pritiklin- DA PRIHRANITE pohištvo paolo DOLINA Telefon: 820862 DOM JO 137 TRST ROLICH NABREŽINA Kamnolomi 35/c — Tel. 20 03-71 KERAMIČNE PLOŠČICE SANITARIJE o na.jemninski pogodbi ali nakupu teh stavb za šolske potrebe, tako dveh slovenskih trgovskih zavodov kot italijanske realne gimnazije. Vse to pa postavlja v ospredje vprašanje, sedaj že nujno, o gradnji slovenskega šolskega centra v južnem delu mesta, tam, k.jer je to izrecno predvideno v novem urba- V Detroitu se postopoma obnavlja proizvodnja V tržiškem podjetju Detroit se postopoma obnavlja proizvodna dejavnost. Na delo se je, po prvem odločilnem posegu deželnega odbora, ki je zagotovil jamstva za milijardo lir kreditov, vrnilo okrog 230 delavcev, kar predstavlja skoraj polovico zaposlenih. Razmere naj bi se povsem normalizirale v prihodnjih tednih, čeprav ostaja še vrsta nepojasnjenih vprašanj glede nadaljnj usode podjetja, kajti poseg dežele sam na sebi ne pomeni dokončne rešitve, ampak je le poskus za začasno premostitev krize. Sindikalni predstavniki so te dni znova postavili zah tevo, da mora podjetje ostali na področju Tržiča, sicer bi bili brez pravega pomena vsi dosedanji posegi dežele. SKRBI ZA UPRAVITCUC V TRŽIČU ZAMUDE PRI IZVAJANJU NAČRTA NAPELJAVE ZEMELJSKEGA PLINA Doslej so na omrežje priključili le okrog 700 gospo-dinjstev - Za zamudo naj bi bili krivi uporabniki sami Dela za napeljavo plinskega o-mrežja v Tržiču potekajo s precejšnjo zamudo. Na prvem odseku, ki obsega področje Ulice Romana in nekaterih bližnjih ulic, naj bi bilo na plinsko omrežje predvidoma priključenih že okrog 1700 gospodinjstev. Dejansko pa so doslej o-pravili le kakih 700 priključkov, a do prihodnjega meseca bodo poskrbeli še za nadaljnjih 500. Od omenjenega števila gospodinjstev pa je le kakih 170, ki imajo že tudi vgra jen plinski števec, oziroma so poskrbela za preureditev naprav za ogrevanje, oziroma za uporabo zemeljskega plina. Intereseptov (in prošenj) za plin je kak precej, u-gotavljajo na občini, vendar mnogi še niso poskrbeli za preureditev naprav za ogrevanje, oziroma za kuhanje in pridobivanje tople vode. Prav to je eden od razlogov za občutno zamudo pri izvajanju načrta metanizacije. Medtem so pričeli z zemeljskemi deli tudi na drugem odseku plinskega omrežja, to je na področju starega mestnega jedra. Zaradi nujnih del bo v prihodnjih tednih po vsej verjetnosti treba preurediti promet na tem območju, računati pa je treba tudi na druge težave. Dela naj bi predvidoma dokončali do marca prihodnjega leta, ko bodo na omrežje priključili večino gospodinjstev in drugih uporabnikov, še do konca letošnjega leta pa bodo na plinsko omrežje priključili splošno bolnišnico ter stanovanjsko naselje v Ul. Crocera. nističnem načrtu. SODILI SO JIM PO HITREM POSTOPKU Pogojna kazen za mladeniče ki so krožili s pištolo za pasom Poldrugo leto za Klavdija Prinčiča, 16 mesecev za Edvarda Budala ter 10 mesecev in 20 dni zapora za Tullia Bralnika - Poleg tega še denarna kazen Jutri in v soboto tekmovanje kovinarjev Jutri in v soboto se bo v razl>finih krajih, od Tolmina do Idrije ter Ajdovščine in Nove Gorice, odvijalo o. delovno tekmovanje kovinarjev severnoprimorske regije, ki se ga bo predvidoma udeležilo nad 150 tekmovalcev. Tekmovanje organizira sind’kat delavcev kovinske in kovinskopredelovalne industrije. Jutri ob 17. uri (po jugoslovanskem času) se bodo delavci pomerili v teoretičnem delu (samoupravljanje, varstvo pri delu, strokovno teoretsko znanje) v hotelu Soča na Mostu na Soči, praktični del pa bo na sporedu v soboto, v jutranjih urajp, v raznih delovnih organizacijah. Zvečer bo v hotelu Soča na Mostu slovesnost ob zaključku letošnje prireditve ter podelitev priznanj. Naj ob koncu navedeno še, da se bo tekmovanja udeležilo tudi 11 delavcev iz Tržiča (predstavniki sindikat kovinarjev FLM) ter 4 delavci iz Zvezne republike Nemčije. Z obsodbo — pogojno sicer — na zaporno kazen in plačilo denarne globe se je včeraj pred goriškim okrožnim sodiščem zaključila sodna obravnava proti skupini mladeničev iz Štandreža zaradi posesti in nošnje vojnega orožja in streliva in zaradi posesti navadnega strelnega orožja ter nekaterih drugih prekrškov. Trojici so sodili po hitrem postopku. Že sama vest ob aretaciji je vzbudila precejšnje zanimanje med javnostjo, zlasti pa med prebivalci štandreža, ki so včeraj malodane napolnili sodno dvorano in z radovednostjo- sledili obravnav*,- ki *ae t je (zaključila šele sredi popoldneva z obsodbo vseh treh obtožencev, 32-letnemu Klavdiju Prinčiču je sodišče (predsednik Muscato, ' stranska'1'sodnika Succi in Gagliardi, javni tožilec Pascoli, zapisnikar Brescia) prisodilo leto in pol zapora ter globo v višini 150.000 lir, na 10 mesecev in 20 dni zapora ter 100.000 lir kazni je bil obsojen 17-letni Tullio Brainik — sodišče mu je spričo mladoletnosti priznalo posebne o-lajševalne okoliščine — na leto dni in štiri mesece zapora ter denarno kazen 140.000 lir pa je bil obsojen 21-letni Edvard Budal. Sodišče je notrdilo zaplembo vsega orožja in drugih predmetov. Kazen je, kakor smo že uvodoma zapisali, pogojna in brez vpisa v kazenski list. Vsem obtožencem pa so priznali splošne olajševalne okoliščine. Obtožnica na račun trojice, ki so jo aretirali 16. avgusta pozno zvečer v Ulici Della Bona v Gorici, je bila dokaj zajetna. Prinčič in Budal sta bila obtožena posesti vojnega orožja in municije, Prinčič pa poleg tega tudi posesti navadnega strelnega o-rožja, vsi trije skupaj pa nošnje orožja na javnem prostoru in nošnje orodja (izvijači in klešče), s katerim bi lahko drugim osebam povzročili telesne poškodbe. Dovplj. težka obtožnica torej, posebej, kar zadeva nošnjo vojnega orožja, za kar je javni tožilec predlagal precej stroge zaporne kazni: za Prinčiča dve-leti ir pol zapora, za Budala dve leti zapora in mesec dni aresta, za Brajnika pa 16 mesecev zapora. Poleg plačila denarne kazni seveda. Zagovornikom (odvetniki Battello, Pascoli in Maniacco) je med dokaj razgibano sodno obravnavo uspelo dokazati, da v bistvu ne sodijo nevarni trojici zakrknjenih roparjev, ampak samo skupini sicer malce čudnih mladeničev. Razen Brajnika namreč doslej še nihče ni imel o-pravka s’ sodiščem. ZA VSAKOGAR NEKAJ POSEBNEGA foto-kino kontaktne leče a Ulica Buonarroti 6 (prečna Ul. Rossetti) TRST Telefon 77 29 96 'fMnicajji PRIMO ROVIS Nudi pravim ljubiteljem kave 1. široko izbiro najboljše kave 2. najbolj ugodne cene, ki se ujemajo s kakovostjo kave 3 dnevno sveže praženo kovo na vašem domu in se obveže, da bo ohranilo nespremenjene cene SKODELICA KAVE 200 lir Kavne mešanice CREMCAFFE so vam na razpolago v degustaciji na Trgu Goldoni št. 10 ter v vseh trgovinah, supermarketih in kavarnah. iiiiiiiiiiiimtiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiMiiiiiiiiiMiiiiiiimiiiivimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiuiiiMiiiMMMnmiiimiiMiiniiiiiuiiMiMiMiiMHtiimiiiiiiiiiiiTiiiiiiMiiiiiiiiimiiiB DANES SIMPOZIJ, OD JUTRI DALJE TEKMOVANJE Gorica bo štiri dni prestolnica evropske folklorne dejavnosti Nastopi folklornih skupin iz trinajstih držav - V nedeljo po mestnih ulicah tradicionalni sprevod Od danes do nedelje bo Gorica središče evropske folklore. Danes popoldne ob 17. uri se prične v dvorani pokrajinskega sveta mednarodno študijsko srečanje strokovnjakov, ki bo trajalo do vključno sobote. Jutri in v soboto bo v telovadnici v dolinici Korna tekmovanje folklornih skup,n. V nedeljo popoldne pa bo mimohod skupin in godb po glavnih mestnih ulicah, ob zaključku pa bo, vedno v dolinici Korna, zaključni nastop najboljših skupin. študijsko srečan je bo letos osmič, mednarodno tekmovanje že enajstič, mednarodna folklorna parada po mestu pa že šestnajstič. Na strokovnem posvetovanju, ki bo v dvorani pokrajinskega sveta danes zvečer, jutri ves dan in v soboto dopoldne, sodelujejo s poročili strokovnjaki iz Italije, Romunije in Jugoslavije. Iz Jugoslavije prideta inž. Bruno Ravnikar iz Ljubljane, ki bo govoril o inovacijah v jugoslovanskih ljudskih plesih in prof. Anita Forlani iz Tinjana, ki bo govorila o problematiki italijan-. ske folklore v Jugoslaviji Oba bosta poročala v soboto zjutraj. Na mednarodnem tekmovanju folklornih skupin z naslovom «Ca-stello di Gorizia* sodeluje letos devetnajst skupin iz trinajstih držav. Kar šest skupin .je iz Italije, po dve sta iz Jugoslavije. Portugalske in Madžarske, po ena pa iz Francije, Švice, Romunije, Grčije, Španije, Avstrije in Turčije. Jutri zvečer bo prvi nastop v telovadnici v dolinici Korna. Začetek prireditve je ob 20.30, Na prvem večeru nastopijo skupine «Rancho das Lavradeiras* iz Trofe (Portugalska), «Aurunci» iz San Castre-se di Sessa Aurunca (Caserta), «La cordon camarguais* iz Nimesa (Francija), «Laccio d’amore» iz Penna S. Andrea (Teramo). «Baar» iz Baara (Švica), «Irgoli* iz Irgg- lija (Nuoro), «Bokreta» iz Szanyja (Madžarska), «Semenicul» iz Rešite (Romunija), «Gymnastiki eteria agrinou* iz Agriniona (Grčija). V soboto zvečer, vedno ob 20.30, nastopijo naslednje skupine: «Co-ros y danzas de Yecla» iz Yecle (Španija), «Marco Garbin* iz Rovinja (Jugoslavija), n-tervjuji; 15.37 Italijan na poč'1' nicah: 19.00, 20.10 in 22.00 StoP1 mo korak nazaj; 19 50 Vzgojna oddaja;,20.30 Opereta. LJUBLJANA 7.00, 7.30. 8.00, 9.00, 10.00. H-00' 12.00, 13.00, 15.00, 20 00 Poročila: 7.1 Prometne informacije; 7,2U Rekreacija; 7.35 Vremensko P°rO' čilo za pomorščake; 8.30 Iz. nas111 sporedov; 8.45 Dobro jutro, otr°" ci!; 9.08 Z glasbo v dober dan. 9.30 Mladina poje; 10.05 Z radiom na poti: 11. Rezervirano za---. 12.35 Znano in priljubljeno; 18.j« Znane melodije; 13.30 Kmetijs?1 nasveti; 13.40 Od vasi do vasi. 14.00 Danes do 13.; 14.20 Zabavna glasba; 14.30 Priporoča jo vam—* 15.05 Enajsta šola; 15.20 Konce1]' za mlade poslušalce; 15.40 JcrJ kovni pogovori; 16.00 Dogodki 11 odmevi: 16.30 Zabavna glasba; 10.50 Radio danes, radio jutri-’ 17.00 Vrtiljak; 18.00 Studio ’> l7-1 19.00 Vsa zemlja bo z nami zape la...; 19.15 Lokalne radijske P° staje s1-, vključujejo; 19.25 Madžar ska glasba za orgle; 20.25 Za bavna glasba; 20.35 Lahko noč. o troci!; 20.45 Minute z ansamblom Franca Puharja; 21.00 Četrtim večer domačih pesmi in napevov- 22.05 Literarni večer; 22.45 Lepe melodije; 23.25 Iz naših sporedov- 23.30 Plesna glasba iz jugoslova skih studiov; 00.05 Lirični utrm ki; 00.10 Paleta popevk jugoslo vanskih avtorjev. ŠPORT ŠPORT ŠPORT kolesarstvo SVETOVNO PRVENSTVO V ČSSR NDR prva zlata kolajna Osvojila jo je v vožnji na 100 km ekipno na kronometer - Drugi Sovjeti, Italijani peti, Jugoslovani pa deseti - Danes počitek PRAGA — Prvi dan svetovnega •^lesarskega prvenstva v Strahovu * ®>inil brez večjih presenečenj. Včeraj so podelili prva odličja v •“»kilometrski amaterski ekipni vož-nli na kronometer. Svetovni prvak ¥ v tej disciplini NDR (Boden, Ur°gan, Kummer in Ludvvig), ki je Prvič uradno preizkusila novo dir-talno- tehniko. Namesto običajnih “°les so vzhodni Nemci uporabljali “icikle z nižjim obrnjenim vola-!’onj. s tem pa so bistveno zmanjša-Jj odpor zraka in povečali hitrost. . lahkoto so tako premagali svo-standardnega nasprotnika SZ. Italijani Delle Čase, Pellegrin, Maf-in Milani so osvojili predvideno Peto mesto, čeprav bi z boljšim fi-e>sem lahko odnesli Nizozemcem »trto. Jugoslavija je s skromnejšo eki-P° zasedla pričakovano deseto mesto. VRSTNI RED 1- NDR 1.59T6” “• Sovjetska zveza po 2'50” 3- ČSSR 3T2" J. Nizozemska 4’21" l- Italija 4'41” “• Francija 5’30” '■ Norveška 6’14” *• Švedska 619” ,9„ Belgija 6’27” tP. Jugoslavija 6'55” Danes bodo kolesarji počivali, ju-“1 Pa bodo na vrsti ženske, ki boji0 tekmovale v cestni vožnji. Medtem so včeraj že odpotovali v Pra-*° italijanski kolesarji profesionalci P°d vodstvom selektorja Alfreda Tartinija. Kapetan »azzurrov* Moser in Sajami imata kljub zagotovljeni pristnosti sedanjega svetovnega prva ka Bernarda Hinaulta resnične možnosti, da se prerineta v sam vrh svetovnega kolesarstva. Spored SP CESTNA TEKMOVANJA (Praga) DANES: počitek JUTRI, 28. 8.: 10.00 ženska vožnja (4 krogi — 53.600 km) SOBOTA, 29. 8.: 13.00 amaterska vožnja za posameznike (14 krogov — 187.600 km) NEDELJA, 30. 8.: 9.00 profesionalci (21 krogov — 281,400 km) DIRKALIŠČNA TEKMOVANJA (Brno) PONEDELJEK, 31. 8.: 20.30 kilometer s startom z mesta za amaterje TOREK, 1. 9.: 20.30 ženska hitrostna vožnja 22.00 amaterska zasledovalna vožnja (posamezniki) SREDA, 2. 9.: 20.10 amaterska vožnja za motorji 21.10 keirin za profesionalce 22.00 amaterska zasledovalna vožnja (posamezniki) ČETRTEK, 3. 9.: 22.15 amaterska ekipna zasledovalna vožnja 22.40 nasledovalna vožnja profesionalcev (posamezniki) PETEK, 4. 9.: 20.25 hitrostna vožnja v tandemu 21.00 zasledovalna vožnja (posameznice) 22.10 posamezniki po točkah (profesionalci) SOBOTA, 5. 9.: 15.20 posamezniki po točkah (a-materji) 17.10 hitrostna vožnja profesionalcev 17.30 vožnja za motorji (profesionalci) BOKS Trije dvoboji NEW YORK — 3. oktobra bodo v ZDA kar trije boksarski dvoboji za svetovni naslov. Prva dva bosta v Chicagu (Illinois), kjer bo Marvin Hagler branil naslov svetovnega prvaka v srednji kategoriji proti Si-rijcu Hamshuju (WBC-WBA), Američan Nike Wea.ver.,pa,se bo boril za ohranitev svojega - naslova v težki kategoriji proti rojaku Jamesu Tillisu (verzija WBA). Tretji dvoboj bo v Atlantic Cityju, kjer bo Nikaragujec Alejris Arguello branil naslov svetovnega prvaka v lahki kategoriji (verzija WBC) proti Američanu Rayu Manciniju. Gonzales — Noel ATLANTIC CITY - Mehiški boksar Rodolfo Gonzales in boksar iz Trinidada Claude Noel se bosta spoprijela za svetovni naslov v lahki kategoriji (verzija WBA), v kateri trenutno ni prvaka, 12. septembra v Atlantic Cityju. OBVESTILO Odbojkarska sekcija ŠZ Bor sporoča, da bo seja sekcije v ponedeljek, 31. avgusta, ob 19.30. Vabljeni so tudi trenerji. ATLETIKA NA MITINGU V KOBLENIU Milja spet Ovettova Svetovni rekord ne tej razdalji je odvzel Coeu KOBLENZ — Britanec Steve Ovett je spet postal lastnik svetovnega rekorda v teku na eno miljo. Na mednarodnem atletskem mitingu v Koblenzu je sinoči pretekel to progo v 3’48’’40 in je tako odvzel svetovni rekord svojemu rojaku Se-bastianu Coeu. ki ga je postavil pred komaj tednom dni na mednarodnem mitingu v Ziirichu s časom 3’48”53. Pred tem pa je bil najboljši rezultat na svetu na eno miljo dolgi progi last Ovetta s časom 3’48”80 . MITING PRIJATELJSTVA V PIZI Puica ni uspela zrušiti rekorda PIZA — Sinočnjega mednarodnega atletskega mitinga v Pizi se je udeležilo več kot 200 atletov, izmed ■ katerih bodo mnogi nastopili tudi na tekmovanju za svetovni pokal, ki bo na sporedu v Rimu od 4. do 6. septembra. Dosegli so nekaj za- dovoljivih rezultatov, najboljši pa so bili ti: ŽENSKE 800 m: Cuemueno (Ken.) 2’01”97 višina: Ritter (ZDA) 185 cm kopje: Richter (Madž.) 63,88 m daljina: Ferguson (Bah.) 6,37 m 100 m ovire: Lombardo (It.) 13”60 400 m: Frooks (Kan.) 53"02 milja: Puica (Rom.) 4’25"24 Romunka Puica je skušala v teku na eno miljo doseči nov svetovni rekord. Zelo dobro je tekla prvi in drugi krog, nato pa ji je prav v finišu zmanjkalo moči in v svoji nameri ni uspela. MOŠKI 10.000 m: Kedir (Eti.) krogla: Dolegie (Kan.) 5.000 m: Jackson (Ken.) 100 m: Nunez (Dom.) 110 m ovire: Cooper (ZDA) SKOKI V VODO 28’02"04 19,67 m 13’40"40 10” 48 13”51 NiugiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiimiiminniiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiitiiiiiiMinitfiiiiiiMiiitiimiiitiiiii NOGOMET ITALIJANSKI POKAL TESNA ZMAGA VIDEMČANOV VIDEM — V tekmovanju za italijanski nogometni pokal je sinoči U-dinese premagal Bologno z 1:0 (1:0). UDINESE: Della Corna, Gerolin, Tesser, Fanesi, Cattaneo, Orlando, Causio, Pin, Miano (65. min. De A-gostini), Orazi, Muraro (75. min. Cinello). SODNIK: Pieri iz Genove. GOL: Orlando v 27. min. Videmčani so vsekakor odigrali boljši del tekme v prvem polčasu, k so tudi dosegli edini gol srečanja: Causio je lepo zaposlil Orlanda, ki je z razdalje 25 metrov poslal neubranljiv strel z levi kot Zi-nettijevih vrat. Po doseženi prednosti pa so gostitelji popustili, zlasti v drugem polčasu, SKUPINA 1 Ca vese - Juventus 0:2 Torino - Rimini 2:0 Počitek: Perugia LESTVICA Juventus 4; Torino in Perugia 2; Rimini in Cavese bi PRIHODNJE KOLO (30.8.) Juventus - Perugia (20.30), Rimini - Cavese ’(I7.30). počitek: Torino. SKUPINA 2 Catania - Catanzaro 0:4 Pistonese - Cesena 1:0 Počitek: Palermo LESTVICA Pistoipse 3; Cesena in Catanzaro 2; Palermo 1; Catania 0. PRIHODNJE KOLO Catania - Pistoiese (17.00), Palermo - Catanzaro (17.00) počitek: Cesena SKUPINA 3 Inter - Verona 2:0 Pescara - Spal 0:0 Počitek: Milan LESTVICA Inter 4; Verona 2; Pescara in Spal 1; Milan 0. PRIHODNJE KOLO Milan - Pescara (20.45), Spal - Inter (20.30) počitek: Verona. SKUPINA 4 Como - Sambenedettese 1:1 Lecce - Sampdoria , 0:0 Počitek: Cagliari LESTVICA Sampdoria 3; Lecce 2; Cagliari, Como in Sambenedettese 1. PRIHODNJE KOLO Lecce - Como (17.00), Sambenedettese - Cagliari (20.45), počitek: Sampdoria. SKUPINA 5 Ascolj - Avellino 1:1 Bari - Cremonese 0:0 Počitek: Napoli LESTVICA Avellino, Bari in Cremonese 2; Napoli in Ascoli 1. PRIHODNJE KOLO Asčoli - Bari (18.00), Napoli - Cremonese (20.45), počitek: Avellino. SKUPINA 6 Brescia - Foggia 2:1 Genoa - Fiorentina 1:0 Počitek: Varese LESTVICA Genoa 3; Brescia in Fiorentina 2; Varese 1: Foggia 0. PRIHODNJE KOLO Foggia - Varese (17.30). Genoa -Brescia (18.00), počitek: Fiorentina. SKUPINA 7 Lazio - Reggiana 1:1 Udinese - Bologna 1:0 Počitek: Piša LESTVICA Udinese 3; Lazio 2; Bologna, Reggiana, Piša 1. PRIHODNJE KOLO Reggiana - Piša (20.45), Udinese - Lazio (17.30), počitek: Bologna. NA EP V SPLITU Sovjeti računajo na zlati kolajni MOSKVA — Trener sovjetskih skakalcev v vodo Anatolij Larju-škin je izjavil, da računa na vsaj dve zlati kolajni njegovih varovancev, ki bodo nastopili na evropskem prvenstvu v Splitu, ekipno pa naj bi bila Sovjetska zveza prva. Larjuškin je tudi povedal, da svoje ekipe še ni dokončno sestavil, gotovo pa bosta v n.jej olimpijska zmagovalca Saša Portonov in Irina Kalinina. njima pa se bo pridružilo verjetno več zelo mladih skakalcev. ki so pokazali v zadnjih nastopih izredno nadarjenost. TENIS Poraz Ocleppa WHITE PLAINS (New York) - I-talijan Gianni Ocleppo je v prvem kolu mednarodnega teniškega turnirja v White Plainsu izgubil proti Romunu Nasteseju s 7:6, 6:3. Argentinec Guillermo Vilas je v istem kolu premagal Francoza Henrija Laconteja s 6:0, 6:3. KOŠARKA PO PRIPRAVAH NA OPČINAH Jadranovci jutri na Otočec Pod vodstvom trenerja Splichala bodo tu trenirali deset dni • Prvenstvene tekme v tržaški športni palači - «Naš cilj obstanek v CI Iigi» Košarkarji Jadrana so že začeli s pripravami na bližnje prvenstvo C-l lige. Da bi o ekipi zvedeli kaj več, smo se odpravili na Opčine, kjer igralci vestno vadijo, ter zastavili trenerju Splichalu nekaj vprašanj: cKdaj ste začeli z letošnjimi pripravami?» Splichal: »Prejšnji ponedeljek. Trening imamo vsak dan tu na Opčinah. Obiskujejo ga košarkarji, ki bodo letos nastopali v prvenstvu C-l lige, to so: Klobas, Žerjal, Klavdij in Ivo Starc, Ban, Vitez, Adrijan in Valter Sosič, Udovič, Kraus in Daneu, ter igralci Poleta in Kontovela letnika 1964. V petek pa se bomo odpravili na Otočec, kjer bomo ostali deset dni. Hotel, v katerem bomo prenočevali, je siedi narave, daleč od mesta. Za skupne priprave so taki pogoji seveda idealni. Trenirali bomo dvakrat do trikrat na dan: del treningov bo posvečen telesni pripravi, obenem pa bomo veliko vadili teh- nične elemente košarke.» «Kakšen cilj si zastavljate pred začetkom prvenstva? Ali poznate kakšnega nasprotnika7» »Zavedam se, da smo letos v višji ligi kot lani in da je zato kakovost ekip boljša. Iz tega razloga je naš cilj ta, da ostanemo v C-l ligi. Vsekakor pa bo treba igrati bolje kot v lanskem prvenstvu. Priznati moram, da naših nasprotnikov poznam bolj malo. Nekoliko so mi znane le ekipe II Mobile Co-droipo, Elmitex Vicenza in Pachera S. Bonifacio, s katerimi smo se že lani borili za "stop v C-l ligo. Poleg tega sem na nekem turnirju videl igrati ekipo Canella S. Donš. Vendar o teh ekipah ne morem povedati nič natančnega, ker so se laliko med poletjem ojačile ali pa nasprotno, postale šibkejše, o ostalih pa sploh nič ne vem.» »Kje boste v letošnjem prvenstvu nastopali in kje trenirali?» »Domače tekme borno odigrali v tržaški športni palači, poleg tega pa MAHWAH (ZDA) — V drugem kolu ženskega mednarodnega teniškega turnirja v tem kraju so dosegli te izide: Casale (ZDA) — Turnbull (Avst.) 6:0, 6:2; Hanika (ZRN) — Stove (Niz.) 6:4, 6:3; Potter (ZDA) - Orton (ZDA) 7:6, 6:2; Wade (VB) — Reynolds (ZDA) 6:3, 6:1; Man-dlikova (ČSSR) - Durie (VB) 6:2, 6:1. • < "• ' " Skupina Jadranovik košark arjev s trenerjem SpUchalom nmi„i„m.')im*u,u,•>••>»...............tnmnmniimiiiimramitiiiiitimin................mm...............................................ni...im.................... NOGOMET (MEMORIAL ŽARKA RACETA» Breg in Zarja igrala poprečno Tekma se je končala brez zadetkov - Drevi ob 20.30 Primorec-Gaja Zarja — Breg 0:0 ZARJA: Racman, Žagar, Grgič, Franko (63. min. Tonietti), Macor, Križmančič, Fabio Ražem, Damjan Fonda, Lenarduzzi, Sossi, Egon Fonda (46. min. Vojko Ražem). BREG: Micor, Pinzin, Rodella (67. Hrvatič), Peroša, Dazzara, Pregare, Cigui, Albertini, Samec, Strnad, Lavriha (54. min. Ražem). SODNIK: Umani iz Trsta. GLEDALCEV: 300. V prvi kvalifikacijski tekmi A skupine »Racetovega memoriala* sta se sinoči Breg in Zarja razšla pri neodločenem izidu 0:0. SPORED TEGA TEDNA Drevi: Primorec - Gaja 120.30) Jutri: Aurisina - Kras (20.30) 29. 8.: Vesna - Primorje (20.30) 30. 8.: počitek ‘‘»Ujansko moštvo, ki je včeraj na SP v ČSSR osvojilo 5. mesto (AP) *'w«u,tltl|,t||1................................................................ NA 10-DNEVNIH PRIPRAVAH Nogomet ZA PRIJATELJSKO TEKMO Veliko zanimanje v Firencah za nastop svetovnih prvakov FIRENCE — V soboto bo na ”°8°inetnem stadionu v Firencah 4 ljateljska nogometna tekma med TOontinsko reprezentanco in itali-nskim prvoligašem Fiorentino. 1» Argentince bodo v tej tekmi med drugimi tudi vsi najbolj-V argentinski asi kot Maradona. v ethpes in Ramon Diaz. zato vlada Firencah veliko zanimanje za ptekmo. “redvideva se, da bo na tej tek j/ v Firencah prisotno rekordno javilo gledalcev (okrog 55 tisoč) 1 bo tud' zaslužek rekorden. 5 OSA RK A NA KADElSKK." EP Prvaki so Sovjeti SOLUN — Sovjetska zveza je pre UJjfela Italijo z 72:57 (40:30) v fi-■hem srečanju za prvo mesto ev-jJ^taga košarkarskega kadetskega wy°nstva v Solunu. Končna lestvica: » V Sovjetska zveza, 2. Italija, 3. Nemčija, 4. Finska. 5. Jugo-*Tv,ia, 6. Turčija, 7. Grčija, 8. I-p ,**• 9. Španija, 10. Francija, 11. 0lJska in 12. švedska. ODBOJKA MLADE SLOCAŠICE V ROVINJU Skupina 15 igralk - Trenerja Tiziana Križmančič in Ivan Peterlin V soboto je odpotovala v Rovinj skupina mlajših igralk ŠZ Sloga. V tem prijaznem istrskem mestecu ki je zamejskim odbojkarjem dobro znan, saj so tja hodile na priprave cele generacije igralcev, bodo mlade slogašice ostale 10 dni. V Rovinju se mudijo igralke tretje ekipe, odbojkarice prvih dveh Šlogimh šesterk so, kot znano, bile na pripravah v Mežici, najmlaj ši Slogin naraščaj pa se bo udeležil tečaja pri Banih. Naj omenimo, da je na ta tečaj Sloga prijavila pri bližno 80 odbojkaric začetnic. Povrnimo se k slogašicam, ki so v Rovinju. Na priprave je odpotovalo 15 igralk, ki so gostje tabora Visoke šole za telesno kulturo v Ljubljani. Trenirala bosta Tiziana Križmančič in Ivan Peterlin, kot spremljevalec pa je v Rovinju tudi odbornik Ivo Sosič. Igralke so še zelo mlade in bodo v prihodnji sezoni nastopile v pr venstvu prve divizije in v kategoriji naraščajnic. V teh desetih dneh skupnih priprav bodo odbojkarice v glavnem pilile tehniko in se tako skušale kar najbolje pripraviti na bližnje prvenstvene obveznosti. Naj ob koncu navedemo ie na- slov, kjer so mlade slogašice: Tabor VŠTK »Valalta* - Rovinj. Inka Italija — Romunija 3:1 RIGA — V, predzadnjem dnevu tekmovanj za memorial »Savin* je odbojkarska reprezentanca Italije premagala včeraj Romunijo s 3:1. Ostali izidi: Poljska - Bolgarija 3:2, SZ - Kuba 3:0. Lestvica: SZ 8, Odbojkarski (ečaj pri Banih Vsi tisti, ki so se pri jr ili za tečaj pri Banih preko lastnega društva s posebno prijavnico, naj se zberejo v ponedeljek, 31. avgusta, ob 8.30 pri Banih. Tečaj bo potekal takole: 8.30 zbor trenerjev in tečajnikov, od 9.00 do 11.00 jutranji trening, od 11.00 do 12.30 programirani odmor, od 12.30 do 13.30 kosilo, od 13.30 do 15.00 programirani počitek, od 15.00 do 17.00 popoldanski trening, ob 17.30 odhod. Romunija 6, Kuba in Poljska 4, Italija 2, Bolgarija 0 točk. Zmaga Jugoslavije, poraz Italije ALASSIO — V prvem kolu med narodnega mladinskega odbojkarskega turnirja v Alassiu za »Lovoriko Ravizza* je Jugoslavija premagala Grčijo s 3:1, Francija pa je odpravila Italijo s 3:2. AVTOMOBILIZEM MONZA — Včeraj zjutraj je Carlos Reutemann opravil z avtomobilom znamke williams 50 krogov treninga po dirkališču v Monzi. Njegov najboljši čas je le za 3 stotinke sekunde slabši od Jonesovega, ki je na istem dirkališču poskusil dan prej. Arnoux In Prost RIM — Pilota formule 1 Renč Arnoux in Alain Prost bosta tudi leta 1982 tekmovala z avtomobili renault. Arnoux, ki je lani zmagal na VN Brazilije in Južne Afrike, tekmuje letos tretje leto za avtomobilsko hišo Renault, Prost pa šele prvo. Ekipi sta se predstavili na igrišču v običajnih postavah. V vrstah Zarje nismo videli Puzzerja, Dane in Sameseja, katere so nadomestili Racman, Damjan Fonda in Sossi. Novost v postavi enajsterice dolinske občine pa sta predstavljala krilec Pregare, bivši član moštva Gia-rizzole in Ražem, ki je bi’ lansko sezono na posodi pri miljskem Fortitudu. Že ob začetnih udarcih je bilo razvidno, da obe ekipi nista kondicijsko še nared in zato je bil tempo igre precej počasen, skoraj bi rekli dolgočasen. Igra se je v glavnem odvijala na sredini igrišča. Obrambi sta imeli premoč nad napadalci. Skratka, dolgočasje v prvem polčasu, ki se je končal brez gola. V nadaljevanju kljub zamenjavam. se stanje na igrišču v bistvu ni spremenilo. Obe ekipi sta taktično, tehnično, predvsem pa a-gonistično, povsem razočarali. E-O na dva razburljiva trenutka sta bila. ko je Samec v 79. min. zadel prečko, nekaj sekund pozneje pa je Lenarduzzi dosegel gol iz očitnega »off-sideja*. ki ga .je sodnik upravičeno razveljavil. Tekma je jasno pokazala, da bosta imela trenerja Križmančič in Softič še precej dela, saj nogometaši obeh ekip se niso še uigrali. B R. razpečevalci mamil. Sam je priznal, da je za kriva dejanja prejel 12.000 mark (6 milijonov lir). Hercules — Argentina 0:2 ALICANTE — Argentinska nogometna reprezentanca je že drugič zmagala na svoji letošnji turneji po Evropi. Potem ko je pred dnevi premagala Valencio z 1:0, je bila tokrat boljša od španskega prvoligaša Herculesa iz Alicanteja, ki je podlegel Argentincem z 0:2. Oba gola za Argentino je dal Ramon Diaz. Ženski nogomet na Kitajskem PEKING - Na Kitajskem postaja s časom nogomet vedno bolj popularen ne le med moškimi, ampak tudi med ženskami. V pokrajini Yunnan (južna Kitajska) se ;e namreč od 15. do 23. avgusta odvijal prvi kitajski državni turnir v žen skem nogometu. Na turnirju so nastopale ženske ekipe, ki so jih pred kratkim ustanovile nekatere višje srednje šole in visoke šole za telesno kulturo. Aretiran italijanski nogometaš BRUSELJ — Belgijska policija je aretirala na letališču v Bruslju italijanskega nogometaša, ki že več KOŠARKA MEDNARODNI TURNIR V TODIJU Sarajevčani zmagali po dveh podaljških TODI (Perugia) — Na mednarodnem košarkarskem turnirju v Todi-ju pri Perugii je sarajevska Bosna po ogorčeni borbi in po dveh podaljških premagala italijanskega prvoligaša Ferrarelle iz Rietija s 97:96 (45:39, 80:80; 88:88). Najboljši strelec v sarajevskih vrstah je bil Bena ček, ki je dosegel 26 točk, dobro pa sta igrala tudi Mutapčič (23) in Djurič (13). V drugem srečanju tega, prvega kola je turinski Grimaldi premagal Juventud iz Badalone s 94:88. CONSKI TURNIR V BEČIČIH Nastopili bodo (udi Italijani BEOGRAD — Dvajset šahistov iz Jugoslavije, Italije, Portugalske, E-gicta, Malte, Turčije in Cipra se bo udeležilo mednarodnega conskega šahovskega turnirja v Bečičih pri Budvi, v Črni gori, ki bo na sporedu letos od 4. do 31. oktobra. Dva najboljša udeleženca tega turnirja za sredozemsko področje se bosta uvrstila na medeonski turnir, ki bo prihodnje leto. Ob koncu septembra pa bo ženski šahovski turnir za r-edozemsko pod- , rebitnem prestopu italijanskega pi-ročje v Čupriji, v Srbiji. I lota k Alfa Romeu sedaj propadle. bomo tam trenirali tudi v petkih. Za ostale treninge pa telovadnica še ni znana. Verjetno bomo med tednom, razen v petkih seveda, vadili v novi telovadnici repentabr-ske občine ali na Proseku, lahko pa tudi v Dolini. Trenirali bomo pač, kjer bo prostor.» «S kakšnimi težavami se bo V° vašem mnenju soočala ekipa med prvenstvom?» »Na dober potek prvenstva bo nedvomno mnogo vplivalo finančno stanje ekipe. Vendar pa me ta problem toliko ne skrbi, ker sem prepričali, da se bo tudi letos kot lani odbor Jadrana izkazal. Igralci so tudi v dosedanjih treningih dokazali, da so resni in požrtvovalni. Gotov sem, da bodo dali vse od sebe in mi zato ne delali nikakršnih pz-eglavic. Problemi za ekipo pa lahko na žalost pridejo zaradi raznih poškodb in bolezni. Take neprijetnosti se dogajajo marsikateri ekipi, ni pa jih mogoče predvidevati.* »Kafco bo letos z mladinskimi ekipami Jadrana?» »Odborniki Jadrana se dogovarjajo, da bi zbrali najboljše slovenske tržaške košarkarje letnikov 1963 in 1964, sestavili ekipo in z njo nastopali v državni mladinski ligi. Za to pa je treba vprašati še razna društva. Nekaj teh igralcev bi nato prestopilo v prvo ekipo Jadrana, drugi pa bd se vrnili v matične AVTOMOBILIZEM De Angelis na lotusu LONDON — Avtomobilska pilota Fl Elio de Angelis in Anglež Ni-gel Mansell bosta v letu 1982 spet dirkala na lotusih. Oba pilota sta namreč pred dnevi obnovila pogodbo z avtomobilsko hišo Colina Chapmana, tako da so vesti o mo- Kongres v Tripoliju o telesni kulturi V Tripoliju se je zaključil kongres neuvrščenih držav, na katerem so razpravljali o telesni kulturi in njeni problematiki. Sinoči so sprejeli resolucijo, v kateri so postavili odločne in enotne zahteve za temeljite spremembe v mednarodnem športnem gibanju, poleg tega pa tudi za uvedbo novih mednarodnih odnosov. V diskusiji, v katero je poseglo približno 30 delegatov, je prišla do izraza velika enakost stališč. Vsi so zahtevali spre-membno stanja v Mednarodnem olimpijskem odboru in v mednarodnih športnih zvezah. Ugotovili so, da je ie skrajni čas, da etrdnjava konservativnosti v športu» (MOO) odpre svoja vrata tudi neuvrščenim državam in deželam v razvoju. Nesprejemljivo je namreč, da imajo pravico do glasovanja samo nekatere članice te anahronistične stereotipne in zaprte organizacije. Na kongresu so med drugim menili, da je treba vsem državam omogočiti enakopravno sodelovanje pri sprejemanju važnih sklepov. Ob koncu so še sklenili, da bodo udeleženke zasedanja poslale pisma predsedniku mednarodnega olimpijskega odbora Antoniu Samaranchu in glavnemu direktorju UNESCO M'Boi. Predsednik zasedanja, libijski podtajnik za šport dr. Al Mansdouri je podčrtal, da neuvrščeni od svojih zahtev ne bodo odstopili, poleg tega pa se sploh ne postavlja več vprašanje, če naj sedanje mednarodne odnose v športu spremenijo, vprašanje je le, kako naj to store. Zasedanja v Tripoliju se je udeležilo 60 držav. klube. Po mojem mnenju bi se društvom to splačalo. Izgubila bi namreč najboljše mladince za eno ali dve sezoni, ko bi se pa ti vrnili, bi bili močnejši in bolj izkušeni. Bilo bi torej pozitivno tako za igralce kot pa za njihova društva.* B. Bajc Iz planinskega sveta Pohod SPDT od Vršiča do Bohinja V nedeljo se je skupina 50 planincev SPDT podala na enotedenski vsakoletni že tradicionalni pohod, ki bo letos potekal od Vršiča do Bohinja, že istega dne se je glavnina podala na Mojstrovko, drugi pa so se podali na krajši pohod na Sleme, od koder je zelo lep razgled na Tamar in Jalovec. Prvi dan so planinci prenočili v Erjavčevi koči na Vršiču, v naslednjih dneh pa se bndo še povzpeli na Prisojnik, Jiazor, Škrlatico. Triglav in še m druge vrhove. Nekateri so se že. drugi pa se bodo še pred zaključkom poti vrnili domov, kjer jih pač tarejo de lovne in druge obveznosti. Vse po drobnosti bomo še javili Ta visoka rosojanska pot Konec septembra bodo predvidoma rezijanski planinci otvorili svojo krožno planinsko pot. ki poteka po gorah, ki objemajo to lepo gorsko dolino *Ta visoka rosojanska pot» — Alta via Resiana poteka v glavnem po arebenskem svetu, delno pa se odvija tudi na področju italiiansko-iunoslovanske meje. Ta pot je markirana e rdečimi trikotniki v obeh straneh Na neka- let stanuje v Belgiji, Lucia D’Ono- ter ih odsekih se ti trikotniki kritna. Krivijo ga, da je sodeloval z I iajo * markacijami Italijanskega planinskega društva in z markacijami zamejske vertikale. Ta visoka rosojanska pot se začenja v vasi Solbica v Reziji, povzpne pa se tudi na Kanin, na vrh Krnice ter še marsikom. Vsi listi, ki bodo lahko dokazali, da so zaključili to pot (torej imeli žige treh najvišjih vrhov te poti) bodo lahko dvignili spominsko značko v hotelu Val Re-sia v Ravanci, v baru Scossa v Osojanah in na sedežu Alpinismo Friulano v Centi. D. J. Jeseni Jugoslovani spet v Himalajo Jugoslovanski alpinisti so se že uveljavili z nekaterimi odličnimi dosežki, kot so Makalu. Gašebrun, Everest in Lhotse, ki jih uvrščajo v sam svetovni vrh alpinizma. Letošnjo jesen se bo napotila v Himalajo majhna šestčlanska alpinistična odprava, ki bo poskušala osvojiti vrh Daulagirija, visokega 8167 metrov po še nepreplezani 4000 metrov visoki južni steni. To »mini* odpravo bo vodil znani alpinist thimalajec» Stane Belak - šrauf. Za kritje stroškov le odprave bo Planinska zveza Slovenije izdala skupni koledar HIMALAJA 1982. na katerem bodo opisi vseh dosedanjih jugoslovanskih odprav v Himalajo od Trisula 1960 do južne stene Lhotse ia 1981. Koledar bo imel 36 barvnih reprodukcij, cena izvoda pa bo 110 do 120 dinarjev. Razširitev Triglavskega doma na Kredarici Razširitev Triglavskega doma na Kredarici (2545 m) je nujna, je ugotovil akcijski odbor za povečanje in posodobitev te visokogorske postojanke, ki mu načeluje Mitja Ribičič. Zmogljivost Kredarice, najvišie ležeče planinske postojanke v Jugoslaviji, bodo do leta 1984 povečali od sedanji 90 na 150 ležišč, vendar tako. da bi lahko v naslednjih letih domu stalno pr igra je rali nove prenočitvene in restavracijske objekte. Prednost so dali razširitvi vodnega zbiralnika in gradnji prizidka k domu in bodo šele kasneje izgradili tovorno žičnico Gradivo za razširitev doma in potrebščine ra oskrbovanie triglavskih postojank — poleg Triglavskega doma še Staničeve koče in Planike — bo prevažal na Kredarico helikopter republiškega sekretariata na notranje zadeve. Tak transport bo pocenil gradnjo za 40 milijonov dinarjev, razen tega pa bo prvi del prizidka zgrajen dve leti prej, kot so prvotno načrtovali, če bi se lotili najprej gradnje tovorne iicnicej l. O. Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchi 6, PP 559 Tel. (040) 79 40 72 (4 linije) Podružnica Gorica, Drevored 24 Maggio 1 — Tel. (0481) 8 33 82 - 8 57 23 Naročnino Mesečna 7.000 lir — celoletno 84.000 V SFRJ številko 5,50 din, ob nedeljah 6.00 din, zo zasebnike mesečno 80,00, letno 800,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 100,00, letno 1000,00. Poštni tekoči račun za Italije Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5874 Stran 6 27. avgusta 1981 Za SFRJ žiro račun 50101-603-45361 «ADIT» DZS 61000 Ljubljano Gradišča 10/11. nad., teleton 22207 Oglasi Ob delavnikih: trgovski 1 modul 'šir. 1 st„ viš. 43 rnml 27.000 lir. Finančni 900, legalni 800, osmrtnice 300. sozaiio 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir beseaa. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 15%. Oglasi iz dežele Furlanije-Juh|SK® krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dez v Italiji pri SPI. Odgovorni urednik Gorazd Veeel Izdaja in tiska dlan italijanske zvaz« časopisnih založnikov FJ£G \ & . ^aj PASADENA — V vesoljskem ;jr l' m C i PO NEUSPELIH JULIJSKIH POGAJANJIH Novi predlogi Britancev za severnoirske jetnike Londonski «Times* piše, da jo vlada pripravljena popustili ■ Osnovni pogoj prekinitve gladovnih stavk pa ostaja cenil za žaljivega. Dejal je, da bri tanski »premier* kaže bolj malo spoštovanja do demokratično izvoljenega poslanca in potrjuje svojo politično «kratkovidnost in neumnost* dc tako perečega vprašanja. PARIZ — Francoski ministrski svet ,je včeraj pod predsedstvom predsednika Mitterranda sprejel zakonski osnutek o ukinitvi smrtne kazni v Franciji. Osnutek ima 4 člene. O njem bo razpravljala skupščina 17, in 18. septembra. Od držav. ki pripadajo zahodni Evropi je smrtna kazen v veljavi le še v Turčiji. V ZDA je smrtna kazen še v 30 državah od petdesetih. RAZOČARANJE V ITALIJI PO PREVELIKEM OPTIMIZMU KOMISIJA EGS V BISTVU PODPRLA STALIŠČE FRANCIJE 0 VINSKI VOJNI V Bruslju niso sprejeli nobenih sklepov glede italijanskega vina, ki ne more iz skladišč zaradi pomanjkljive dokumentacije Voyager II. srečal Saturna Velik uspeh pa tudi okvara BRUSELJ — Preoptimistična pričakovanja. ki so jih v italijanski javnosti in zlasti v kmetijskih krogih vzbujale samozavestne izjave vlade in »olepšana« tolmačenja o stališčih EGS v sredstvih javnega obveščanja, so doživela včeraj bridko razočaranje. V «vinski vojni* med Italijo in Francijo je, v nasprotju s tolmačenji, ki so jih razširjali v Italiji, izvršna komisija Evropske gospodarske skupnosti potegnila s francosko vlado, češ da ima vso pravico zadrževati velike količine italijanskega vina v carinskih skladiščih, dokler Italija ne predloži ustrezne dokumentacije. Kot je znano, je v vinskem pristanišču Sete v južni Franciji u-1 skladiščenih več kot 300.000 hekto- MiiiiiuiiiititiiiiiaMiiiiiimMiiiiiiiiiiHiiiiiiniiiiiiiitutMUiiimiiiiuiMiiiuiuiiiiiittiiiimiimuiiiiiiiuiiiiiiiHiMiuiiiMitiiimiiiiiiiiiMiiuiiiiiitiiMitiiiiiaiiiHiniiiiHi« V IRANU UZAKONILI REPRESIJO LONDON — Navzlic številnim neuspehom in zapletom in pomanjkanju resnične politične volje vseh zainteresiranih Strahi, da bi prišlo do sprejemljive rešitve, se na Severnem Irskem nadaljujejo pogajanja z.'jetniki irske republikanske armade,.; ki so zaprti v belfaškem zaporu Maže. Uradno so pogajanja prekinili pred enim mesecem, ko sta londonska vlada in irski separatisti trdovratno vztrajali pri svojih stališčih. Britanci so sicer ponuja li Ircem več koncesij, ki so jih le ti zahtevali, vendar pa pod pogojem, da se najprej prekine Vrsta gladovnih stavk, ki so že zahtevale smrt desetih pripadnikov IRA. Separatisti so to ponudbo ocenili zgolj kot »propagandno* in jo zato tudi zavrnili, saj se zavedajo, da so »tragični samomori* v zaporu, za kar krivijo nepopustljivost britanskih o-b'asti, najboljše sredstvo za pridobivanje naklonjenosti svetovnega javnega mnenja in solidarnosti irskega naroda. Poved za začetek novih pogajanj je tako dal včeraj ugledni londonski »Timesa, ki poroča, da je britanska vlada pripravljena dovoliti vsem severnoirskim jetnikom, da o-blačijo civilne obleke v zaporu. Vlada naj bi tudi za 20 odstotkov zmanjšala kazen vsem jetnikom, ki bodo prekinili tako imenovano «blan-ket protest*, to je zavrnitev jet-mšldh uniform in oblačenje odej. Političnim zapornikom v IVIazeu naj bi tudi dovolili večjo svobodo združevanja, medtem ko kaže, da vlada nj pripravljena dopustiti jetnikom IRA, da se ne udeležijo obveznega de1 a v zaporu in posvetijo raje politični in kulturni dejavnosti. ; Jasno je, da skuša londonska vlada s temi predlogi prebosti strnjene vrste irskih 'separatistov in spodkopati temelje njihovega protesta v zaporu, saj gre sicer za povsem formalne koncesije, s katerimi razpolagajo vsi ostali «navadni» jetniki. Britanski tajnik za Severno Irsko Humphrey Atkins je namreč že večkrat izjavil, da so oblasti pripravljene pomagati vsem zapornikom, ki se ne udeležujejo ali prekinejo razne oblike protesta. Glede na to, da so si jetniki IRA zadali izredno oster in naporen «režim» — nekateri jetniki iz protesta že pet let ne prestopijo niti praga svoje celice ali se ne oprhajo — je razumljivo, da so ponudbe londonske vlade za najbolj občutljive in šibke dokaj vabljive. Najbrž gre torej le za zelo subtilen psihološki pritisk, ki pa utegne obroditi zaželene sa dbve. Že sedaj so se namreč nekateri pripadniki IRA pokorili jetni-škemu pravilniku in so zato deležni posebno ugodnega tratmana od strani jetniške uprave. Vendar pa je po mnenju «Timesa» možno, da se bosta obe strani sporazumeli tudi glede še ostalih spornih točk — delo v zaporu in svobodno združevanje — ki zaenkrat preprečujejo, da bi se stanje v severnoirskih zaporih naposled normaliziralo. Kot že irski premier Garret Fitzgerald, je včeraj tudi Margaret Thatcher odklonila vabilo severnoirskega poslanca in predstavnika ka toliške skupnosti (hrena Carrona, ki je predlagal, naj bi se sestala za dosego sporazuma glede gladovnih stavk v belfaškem zaporo Maže. Thatcherjeva je predlagala poslancu snidenje s podtajnikom pri ministrstvu za Severno Irsko Michaelom Allisonom. Ta predlog je Carron o- Kt MII II lil litini tli tulil im tl tu ti iiiiiitiiiiitiitiMiiit Minili IIII im imiiMMiMiiiiuiii ti III UH IMIMII lili lil mi tu IIIIIIHUI mm Uliti milili lil IIIIMII lili milili Iiiiiiiim IMIIIU Z avtomobilom v berlinski zid litrov italijanskega cenenega vina. ki ga francoski trgovci uvažajo za »rezanje* domačih vin, v luki je pa še 5 ladij z okrog 40.000 hi v tankerjih. Francoski cariniki, s popolno podporo svoje vlade, ne dovolijo plasiranja tega vina na tržišče. ker spremne listine ne vsebujejo obveznega (po zakonodaji EGS) podatka o državnem izvoru pridelka. Zaman so vsi (nerodni) izgovori italijanskih izvoznikov, da so jiir doslej take pomanjkljivosti spregledali, kot se zdijo zaman italijanski namigi na povračilne ukrepe proti francoskemu blagu. Italija je vlagala veliko zaupa nje v včerajšnjo sejo posebnega odbora EGS za nadzorstvo nad vinskim tržiščem, ki se je pa uasprot- TEHERAN — V Iranu se nadaljuje z nezmanjšano ostrino lov na »teroriste* in »prevratnike*. Iranska «islamska sodišča* so po 20. juniju, ko so odstranili predsednika Banisadra. obsodila na smrt preko 700 «kon-trare.volucionarjev*. V zadnjih dneh so samo v Tabrizu aretirali 250 »mudžahedinov*. katerih usoda je 'praktično že zapečatena. Iranski parlament je namreč včeraj, odobril dva nova člena zakona, ki določa politične, vojne administrativne in finančne zločine pred in po revoluciji leta 1979. Oba člena predvidevata kot najhujše zločine pripadnost tajni policiji < Savak* in šahovi stranki «Rastakiz», vohunjenje v koris tujih držav in pripadnost tajnim organizacijam kot so framasonj. Prav tako uvršča med najhujše zločince osebe, ki,.so v obdobju od leta 1963 (Homeinijev beg v tujino) do leta 1979 (zmaga islamske revolucije) opravljali funk-. či-je- poslanca, senatorja, ministra, ministrskega namestnika, veleposlanika ali guvernerja. Za obdobje po revoluciji pa so najhujši zločini «vse vrste Upiranja proti iranski islamski republiki*, kot tudi »dejavnosti, ki 'so v nasprotju z interesi države, od širjenja lažnih vesti, nedovoljenih strank do mirnih in nasilnih manifestacij*. Prav tako je zločin »vsaka oblika propagande proti .iranski islamski republiki*. Islamski sodnik v Tabrizu pa je včeraj zagrozil, da bodo sodili in obsodili na smrt vse tiste osebe, ki bodo finančno podpirale opozicijo ali pa dajale v najem stanovanja pripadnikom »kontrarevolucionarnih organizacij*. Sodeč po pisanju teheranskega dnevnika «Ettela at* je iranska levica ob podpori ZDA sprožila pravo teroristično' ofenzivo, da bi svetu dokazala nemoč islamskih voditeljev, izraža prepričanje, da so se kon-trarevolucionarji všteli, ko mislijo, da je mogoče s političnimi umori »obglaviti islamsko revolucijo*. Posredno pa dnevnik priznava, da oblastem kljub represiji ni uspelo zajeziti atentatov in celo napoveduje podobne akcije, kot je bila eksplozija na sedežu Islamske republikanske stranke, v katerem je izgubilo življenje 72 vodilnih osebnosti državnega aparata in vladne stranke. Na sliki (telefoto AP): zamenjava vojnih ujetnikov na ciprskem letališču Larnaka je ena redkih vesti, ki spominja na iraško - iransko vojno. no končala brez vsake odločitve. Za tak izid krivijo v krogih italijanske delegacije zastopnika izvršne komisije EGS. holandskega funkcionarja ravnateljstva za kmetijstvo Driespronga, češ da je bilo njegovo uvodno poročilo o vinskem sporu preveč «aseptično». Želeli so si namreč, da bi komisija EGS povsem osvojila italijansko stališče, da Francija krši norme o svobodnem trgovanju. Driesprong je na le ponovil opomin pariški vladi, naj sprosti prodajo italijanskega iona. za katero je bila predložena neoporečna dokumentacija. Doslej so pa italijanski pristojni uradi dopolnili dokumentacijo le za manjši del 'pošiljk. > Vprašanje viškov vinske proizvodnje v Italiji in Franciji, ki je sprožilo tudi letos spopad, ostaja torej slej ko prej odprto in njegova rešitev vse prej kot bližnja. Popoldne se je sicer v Bruslju sestala tudi posebna delovna skupina izvedencev. ki naj bi proučila popravke k 'pravilnikom za prodajo vina, a ni šla dlje od predloga o finansiranju destilacije nadaljnjih 900 tisoč hi viškov. Z »vinsko vojno* se bodo morali torej po vsem videzu spoprijeti kmetijski, ministri deseterice, ki se bodo sestali septembra. Medtem se v Italiji reakcije v kmetijskih krogih čedalje - bolj ločujejo po dveh taborih: veleposestniki in sicilski vinski trgovci se zgražajo nad francoskim »bojkotom* in zahtevajo protiukrepe. demokratični kmečki sindikati (Conf-coltivatori) in zadružne organizacije pa ugotavljajo, da je pravi problem odprava škodljivega posredništva in preosnova proizvodnje od količinske h kakovostni, tako da bi' prodajali vino v steklenicah. Tudi predsednik sicilske deželne vlade D’Acquisto je mnenja, da bi morali Italija in Francija sodelovati za večji prodor na svetovnih tržiščih, namesto, da bi se pričkali med sabo. BOGOTA — Kolumbijska policija je včeraj zaplenila v samem središču prestolnice kar 35' Jdlbgramov čistega kokaina v vrednosti dveh milijard in pol lir. Verjetno je šlo za poskus samomora; drugače si zahodnobertinske oblasti ne vedo razlagati dejstva, da je včeraj neki 21 letni mladenič s polno hitroatjo zavozil v berlinski zid v zahodnem sektorju mesta. Pri tem je del zidu porušil in vzhodnoberlinski zidarji a* ga, pod strogim nadzorstvom policije, hitro popra vlii (Telefoto AP) KLJUB POŽRTVOVALNOSTI GASILCEV\ VOJSKE^ IN PR OS TO VOLJČE V Zaradi zamud in zastarele tehnologije požari uničujejo italijanske gozdove MONTE ARGENTARIO (Grosse-to) — Ko so se vsi že oddahnili, so včeraj ponovno izbruhnili plameni na polotoku Argentario. Veter, ki neprestano menjuje smer, je s pogorišč razpihal iskre naše neprizadete gozdne površine. Dramatični ekološka katastrofa dobiva tako iz ure v uro večje razsežnosti. Plameni so do sedaj uničili preko 1.600 hektarjev gozda in mediteran ske makije, ogrožajo pa že turistična naselja in zaselke ob obali. Gasilci, vojska in prostovoljci so po dveh dneh neprekinjenega gašenja na meji svojih moči. Požar je tako dokončno razgalil pomanjkljivosti italijanske civilne zaščite in protipožarnih ukrepov. En sam zastarel »hercules C-130* za vso Italijo, ki se mora po opravljeni misiji vrniti na izhodiščno letališče, da vkrca novo vodo in protipožarne kemikalije, je le kaplja v morju požarov, ki v teh dneh pestijo Italijo. Polemike zaradi pomanjkljivosti in zamud se bodo v prihodnjih dneh še stopnjevale. Vsem je na dlani, da s tako zastarelo tehnologijo bo Italija prej ali slej izgubila svoje gozdne površine. Država nujno potrebuje »vodne bombnike* (canadair), ki lahko uskladiščijo vodo v svoje cisterne nad morjem ne da bi pri stajali na letališčih. Grčija ima 5 takih «botnbnikov», Španija 14, Francija 15. Italija, pa kot rečeno, le en zastarel »hercules*. Medtem pa so včeraj dobršen del drugih manjših požarov v Liguriji, Toskani, Kampaniji in na Siciliji zajeli. Še vedno gori na otoku Maret-timo pri Trapaniju in pri Imperii. Včeraj pa je izbruhnil požar ogromnih razsežnosti pri Trevignanu ob jezeru Baraceiano. Ognjena fronta je široka 10 kilometrov in se pri biižuje jezeru. Zaradi težko prehodnega ozemlja gasilci, vojska in prostovoljci niso kos požaru. Plamene gasijo predvsem s helikopterji, preventivno pa ustvarjajo goličave, da bi ustavili plamene. Zaradi močnega vetra pa so taki ukrepi brezupni. DŽAKARTA — Indonezijski otok vulkanskega izvora Krakatoa, ki se je leta 1883 ob največji eksploziji, kar jih pomni moderna zgodovina, nenadoma pojavil nad morsko gladino. je zopet aktiven. Vulkanologi pravijo, da iz ognjenika prihajajo znaki »prebujanja* v obliki izločanja pepela in kamnov. Na Argeutariu se plameni približujejo hišam dišču v Pasadeni so včeraj Prazno* vali veliko znanstveno in delov«. zmago. Točno ob 6.25 po našem *e' galnem času je vesoljska sond* «voyager H.* prišla najbliže plane' tu Saturnu: 101385 km ter se F0-tem začela oddaljevati od Od predvidene (teoretične) razdalj znaša dejanski odklon samo 48 k®* kar je neznatna malenkost, če pm mislimo, da je sonda preletela sedaj eno milijardo in pol km. _ Vesolje in zadovoljstvo znanstv ^ nikov pa je nekoliko skalilo na daljnje dogajanje: sonda se je na mreč skrila za planet, radi česa so utihnile radijske in televiziji oddaje. Po poldrugi uri, točno <> 8.58, se je sonda spet oglasila, vem dar pa z določenimi pomanjkljiv08' mi. Ravnatelj načrta «voyager« b' sker Davis je ob 13. uri obvesui časnikarje, da je, sodeč po poda' kih, ki so jih prejeli ob 9.33, vrtlji' va plošča na kateri je pritrjeni deset optičnih instrumentov, dem biokirana. Premika se lahko v vertikalni smeri, ne pa desno in l°v?' Zaradi tega je izpadlo delovanj štirih instrumentov. Registrator r? dioastronomskih valov deluje s vedno. .. f Zakaj se je okvara pripet«8 ■ Znanstveniki domnevajo, da je s0? da v svojem poletu med Saturnov1: mi kolobarji zadela verjetno 0 kak drobec ter se delno poškodov^ la. Pasadenski znanstveniki pa s bili na to možnost pripravljeni, c lo na hujšo nezgodo, to je da se sploh razbila. . . V vseh teh urah je sonda, z mo že omenjenega molka, ncP*' nehoma oddajala podatke in slik • ki bodo izredno pomembni za 11 daljnje preučevanje tega planeta-ki je že skoraj na robu našega son čnega sistema. Pasadenski zj1?1’ stveniki so mrzlično sledili P°.et^ ker se zavedajo, da je ta za.-priložnost, da se natančneje pre«0 jo planet in njegovi nešteviln* broči ter 17 lun (prej smo jih znali 12, naknadno pa je «Voysg I.» odkril še pet satelitov), ker «voyager II.» odslej potoval v sm ri planeta Urana (kamor bi prisp® 1. 1986) in potem še naprej do P1 neta Neptuna (zadnji planet sonen ga sistema). Naj omenimo še, da se je son včeraj zjutraj 21 minut po sreč. nju s Saturnom približala na 87J km satelitu «E». Ta luna, ki je e od 17 je predstavljala enega od zjT lo važnih ciljev raziskovanja. ke, ki so jih prejeli, so PreseL-vsa pričakovanja. Aparati so krili na satelitu hribe in doline s di bleščečih in poledenelih prosti'8^ štev. Pad ledom je morda tudi V da, 4. septembra se bo sonda P bližala k zadnjemu Saturnove«1 satelitu. ». Ed\vin Meese, Reaganov P? nik, je izjavil, da se predsednik lo zanima za nadaljevanje veso skih raziskav in da bo še na