PoSnfoa plačana v gofovfnl. _ Leto XI., št. 153 LJubljana, sobota s* julija I930 Cena t Din Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon it 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. laseratni oddelek: Ljubljana, Prešer» nova ulica 4. — Telefon št. 2492, Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št. 13. — Telefon št 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. — Telefon št. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljub« ljana št. 11.842; Praha čislo 78.180: Wien št. 105.241. Naročnina znaša mesečno 25.— Din, za inozemstvo^ 40.— Din. Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon št 3122, 3123. 3124. 3125 in 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13. Te« lefon št 2440 (ponoči 2582) Celje: Kocenova nL 3 Telefon št. 190. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Ostra protikomunistična akcija na Finskem Vlada je podala ostavko, da omogoči sestavo koncentracijske vlade za pobijanje komunizma - Sprejem zakona o zaščiti države Helsingfors, 4. julija d. Ostavka fin-ske vlade je bila že dalj časa pripravljena zaradi vedno ostrejših sporov med komunisti in meščanskimi sloji. Početki te borbe segajo daleč nazaj do ustanovitve finske države, ko so finski komunisti s pomočjo ruskih boljševikov organizirali komunistično vstajo, ki je privedla do ene najbolj strašnih državljanskih vojn, v kateri pa so končno komuniste premagali meščanski elementi. Po nastopu nacionalistične vlade, ki ii je predsedoval predsednik Vasa, se je priče'o trebfjenje komunistov, ki je trajalo vse do današnjih dni. Finsko meščanstvo se je neusmiljeno mašče-.valo za komunistična zlodejstva. Ta smotrena protikomunistična politika je imela dokaj vidnih uspehov. Socialisti so se popolnoma odpovedali 2vezaim s komunisti, ter se odločno po- stavili v obrambo države in ustave. Komunistična stranka je bila že pred nekaj leti prepovedana ter je njen vpliv minimalen. Novo protikomunistično gibanje, ki se je pričelo poslednje čase v Finski, ima svoj izvor v provinci Osterbotten. Na pobudo poslancev te province je bil izdelan načrt zakona za zaščito države, ki prepoveduje vsako kakršnokoli komunistično akcijo in izdajanje komunističnih listov ter razveljavlja vse komunistične mandate v poslanski zbornici in samoupravnih zastopih. Pri glasovanju o tem zakonu je vlada podala ostavko, da bi na ta način omogočila sestavo koncentracijske meščanske vlade, ki bo povedla najostrejšo borbo proti komunistom s pomočjo sprejetih zakonov. Sprava med Karolom in princeso Heleno Ločitev zakona bo razveljavljena, nakar bo postala princesa Helena kraljica in se udeležila kronanja kralja Karola Bukarešta, 4. julija, s. »Lupta,« ki je običajno dobro poučena o zadevah na dvoru, prinaša naslednje poročilo o opravi med kraljem Karolom in njegovo soprogo Heleno: »Kralj Karol se je udeležil večerje na gradu Controceni, pri kateri so bii navzoči tudi kraljica, princ Nikolaj in prestolonaslednik Mihael. Kraljica in prestolonaslednik sta nato odpotovala na letno bivanje na grad Smajo, kamor jima bo sledil kralj v osmih ali desetih dneh. Pred tem bo kralj počakal, da bo razveljavljena ločitev zakona, o čemer bo padla odločitev T*red apelacijskim sodiščem v Bukarešti. Prošnja je bila že izročena sodišču in pričakovati ie, da bo tekom prihodnjega tedna rešena. Kralj Karol je imel zaradi tega vprašanja daljša posvetovanja z divema odličnima romunskima pravnikoma.« Bukarešta, 4. julija, g. Po svetu razširjene govorice o povratku ge. Lupes ou v Rumunijo ne odgovarjajo dejstvom. Res je ravno nasprotno, da je akcija za spravo med kraljem KaroJom in princeso Heleno že skoro zaključena, Apelacijsko sodišče v Bukarešti bo že tekom prihodnjega tedna na podlagi svoiečasne protokolirane izjave bivšega prestolonaslednika, da na ločitev ne pristane, izreklo razsveljavFjenje ločitve. Princesa Helena, ki ima že naslov Veličanstva. bo postala s tem kraljica. Svečanosti ob kronanju se bo kraljevska dvojica udeležila že skupno. Državni tožilec kroti poljsko opozicijo Na zahtevo vlade je 33 opozicijonalnih poslancev obtoženih zaradi protidržavnega delovanja - Ogorčenje opozicije Varšava, 4. julija s. Na odredbo vla- I sklicanja krakovskega kongresa. Med > ]/> r] rvi\r\ r\ nr a \7.r1.n i č,+\7r» a t r--i L- n \ • i i +JC ~ —; —: ~ ----: — _______i -1 - ~ de je državno pravdništvo v Krakovu dejansko obtožilo glavne sklicatelje krakovskega kongresa opozicionalnih strank. Prizadetih je 33 poslancev, katere državno pravdništvo obtožuje zaradi protidržavnega delovanja in motenja javnega miru. Pri tem se sklicuje ra staro določbo avstrijskega kazenskega zakonika, ki določa za slične prestopke 1—5 let ječe. Kot pogoj, da bo uvedeno postopanje končalo z obsodbo, bo treba, da bo Sejm prizadete poslance izročil sodišču, Zdi pa se, da se bo vlada le s težavo odločila za sklicanje Sejma, ki naj bi potem razpravljal o tej izročitvi. Opozicija je sprejela ta odlok vlade r ogromnim ogorčenjem, ki mu dajejo duška opozicionalni poslanci na shodih in v listih, kjer ogorčeno napadajo vlado ter jo opozarjajo, naj se v poslednjem hipu strezni ter ubere druga pota, če ne misli priti rati države do državljan ske vojne. Obtoženi poslanci so sklenili, da se he bodo prijavili k zaslišanju in da bodo odklonili vsako pojasnilo o motivih obtoženimi poslanci so ugledne politične osebnosti, kakor bivši ministrski predsednik Witos, dalje bivši podpred sednik vlade Thugut in voditelji delavske socialistične stranke, poslanci Bar-licki, Niedzialkowski in Zulawski ter voditelj krščansko demokratske stranke Chadzinski. Vlada grozi, da bo v slučaju, če bi Sejm odklonil izročitev teh poslancev, tega razpustila, razpisala nove volitve ter aretirala vse obtožene poslance. Varšava, 4 julija g. Posebna komisija pravosodnega ministrstva je odpotovala v Krakov, da sodeluje pri kazenski preiskavi proti opoziciji. V prostorih socialističnega lista »Naprzod« in socialističnega Delavskega doma v Krakovu, sta bili izvršeni hišni preiskavi, pri katerih je policija zaplenila številne izvode prepovedane krakovske resolucije. Razen tega je našla seznam članov socialistične milice. Zastopniki levičarske opozicije in centruma se bodo v kratkem sestali, da bodo sklepali o nadaljnjih ukrepih v borbi proti vladi. Novi nacionalistični izgredi v Porenju Divjanje narodnih socialistov proti renjskih mestih — Intervencija Berlin, 4, julija g. Kakor v Mainzu, | iako so se ponovili danes težki izgredi proti separatistom tudi v Wiesbadenu in Frankentalu. V Wiesbadenu, kjer je bil sedež separatističnega pokreta, je v pretekli noči več sto oseb pod vodstvom mladih ljudi na motociklih izropalo in popolnoma razdejalo stanovanja in trgovine bivših separatistov v raznih delih mesta. Dasi so bile varnostne oblasti takoj pozvane na pomoč, se jim vendarle ni posrečilo ujeti storilcev, niti preprečiti ogromne škode, ki so jo povzročili. Policijski rtredsednik v Wiesbadercu je takoj zahteval policijska ojačenja iz Frankfurta, ki so prispela tekom današnjega dneva v mesto in takoj prevzela varnostno službo. Tudi v predmestjih Mainza so se ponovili izgredi proti separatistom, vendar niso bili težjega značaja. Kakor iz-l>e »Berliner Tageblatt«, bodo imeli ob- separatistom v izpraznjenih po-francoske vlade v Berlinu žalovanja vredni dogodki v Mainzu in drugih mestih Porenja diplomatske posledice. Nemčija je namreč v Haagu podpisala amnestijsko pogodbo, po kateri mora ščititi bivše separatiste pred morebitnim pregananjem. V političnih krogih računajo, da 'bo francoska vlada zaradi zadnjih dogodkov v Porenju posredovala pri državni vladi v Berlinu. Kote, 4. julija s. Semkaj je prispelo" 80 nemških športnih letalcev, ki bodo jutri in pojutrišnjem leteli pri »Poletu osvoboditve nad Porenjem« ter s tem v okviru III. nemškega vztrajnostnega poleta manifestirali za izpraznjene nemške kraje. Poleta se bo udeležil tudi zrakoplov »Grof Zeppelin« in največje suhozemsko letalo »W 2000«. Venizetos na dopustu . Atene, 4. julija. AA. Predsednik grSke vlade Vandzelos je odpotoval na odmor za nekoliko dni na otoke ISsejskega morja. SMERNICE DRŽAVNE POLITIKE Zgodovinska seja ministrskega sveta - Ravna jugoslovenska pot vlade in vse javne uprave - Nacijonaha misija banskih svetov - Sokolski pokret je del državne politike Beograd, 4. julija, M. Danes popoldne od 17.30 do 19.30 se je vršila seja ministrskega sveta pod predsedstvom ministrskega predsednika generala Petra Živkoviča. Seji so prisostvovali vsi ministri razen ministra Neudorferja, ki je bolan. Na seji je ministrski predsednik podal obširno poročilo o splošnem političnem položaju, podčr tavajoč neosnova-nost vseh onih vesti, ki se širijo zlonamerno, češ da se pripravljajo neke iz-premembe. Naglasa! je potrebo iskrenega in složnega dela v izvajanju velikih nalog, ki še čakajo vlado. Vsi člani vlade so se popolnoma strinjala s pravcem naše nacionalne in državne politike, kakor tudi z direktivami za delo, ki jih je podal ministrski predsednik. Ti sklepi in načela se glase: Državni in nacionalni program je določen novemu režimu z dvema zgodovinskima činoma Nj. Vel. kralja, ki tvorita osnovo državnega In nacionalnega življenja in razvoja kraljevine Jugoslavije. To sta: 1. Manifest z dine 6. januraja 1929., ki se mora vzeti v celoti i po motivih i po težnjah. Noben del tega manifesta se ne more izvajati tako, da bi se drugi del opustil. V njem je izrečena zadnja beseda o starem sistemu uprave. Starega ne moremo in nočemo več, iščemo nove metode in krčimo nova pota. 2. Zakon z dne 3. oktobra 1929. Etnični in etični sistem našega zgodvinske-ga in nacionalnega razvoja je definitiv-no določen z imenom kraljevine, ki je bilo navdušeno sprejeto od vsega našega naroda. Administrativna razdelitev kraljevine na banovine je presekala za vedno zgodovinske meje, te ovire nacionalnega '»ormiranja in razvoja ter ustvarila banovine, močne in za življenje usposobljene upravne in gospodarske ediinice. S tem zakonom je postavljeno absolutno načelo: eden narod, ena nacionalna zavest. Spoštovanje plemenskih imen in tradicij je vsem vzvišeno, ima pa vedno služiti razvoju nacionalne sinteze in edmstva. Plemenske zastave naj v pieteti pripadajo pro-šlosti, nacionalna bodočnost pa boče samo jugoslovensko nacionalno troboj-nico. Na osnovi teh dveh činov in znane zgodovinske izjave Nj. Vel. kralja, ki je v idejni in organski zvezi ž njima, izhajajo imperativno naslednji sklepi in direktive dela kraljevske vlade, čije delo mora biti jasno dolločeno in homogeno v pojmovanju poedinih glavnih vprašanj ter čvrsto in sigurno v konsekvent-nosti izvajanja vladne politike in akcije. Osnovno načelo sedanjega režima izključuje politične stranke in sodelovanje njihovih predstavnikov v državni upravi, ker je neoporečno dejstvo, da je znano delovanje političnih strank spravilo v vprašanje ne samo življen-ske in gospodarske interese naroda in države ter vsakega posameznika, marveč tudi resno ogrožalo državno in narodno ediinstvo. S takim delom so politične stranke izgubile pravico do obstoja. One ne obstojajo več ln se s svojimi strankarskimi clji ne morejo nikdar več povrniti. Predsednik kraljevske vlade je osredotočil delo vseh ministrov in skrbi za sistematično izvrševanje državnega programa. Njegova pravica in dolžnost je, da se zavzema za to, da vsi ministri upravljajo svoje resore po izdanih navodilih in v medsebojnem skladu. Nj. Vel. kralj po svoji uvidevnosti in po svojem zaupanju imenuje ministre kot šefe posameznih panog državne uiprave. Ministri stopajo v vlado kot poedinci, ne pa kot strankarski ljudje, ali pa kot predstavniki kake plemenske, verske ali politične skupine. Ministri upravljajo svoje resore in izvršujejo stavljene jim naloge, ravnajoč se pri tem izključno po interesih nacionalne in državne ce-ine in zavedajoč se, da. mora biti zakon enak za vse in da se interesi posameznikov, pokrajin in plemen morajo podrediti interesom celine. V tem cilju so ministri dolžni skrbeti za to, da se njim podrejeni državni organi niti v službi, niti v privatnem živ-jenju ne pregreše proti svoji javni funkciji ter da iskreno in vdano stoje v službi jugoslovenske misli, državne ureditve in sedanjega reda. Zaradi čim boljše in cenejše uprave se mora gledati na racionalizacijo in na ekspeditivnost administracije potom de-koncentracije. Posebno pozornost se mora posvečati izbiri in napredovanju uredništva, ki mora biti popolnoma vdano interesom nacionalne in državne celine. Postavlja se kot kategorična zahteva državne politike, a v državni in javni službi ni mesta za uradnike in funkcionarje, čijih službeno delo in dr-žamje ni v skladu s temi načeli. Vse uradniške stanovske organizacije morajo prilagoditi svoje delovanje nacionalnim interesom in nositi jugoslovensko obeležje. Vera uradnika ne more biti ovira za njegovo imenovanje in funkcijo sirom vse kraljevine. Administrativna razdelitev na devet banovin ie definitivna. Njihova administracija se mora popolnoma izvesti in razvijati, da bi se banovine čim prej in čim bolj usposobile kot upravne in gospodarske edinice. V skladu s postavljenimi načeli se od banskih svetov te njihovih članov pričakuje in zahteva, da bodo iskreni in vdani pomočniki Jugoslovenske nacionalne in državne politike v banovinah poleg izvrševanja določenih jim dolžnosti. Dokler sedanji sistem uprave v občinah še traja, je neobhodno potrebno izvršiti revizijo dela in osebne sestave vseh občinskih uprav, da bi čim boljše odgovarjale potrebam naroda in splošni državni politiki, kakor tudi zaradi priprav za moderen in primernejši sistem občinske uprave. Od osnovne šole do univerze mora biti pouk izvajan strogo v jugosloven-skem navicnalnem duhu s spoštovanjem omladine do nacijonalne zgodovine in kulture in njeno globoko vero v napredek in bodočnost Jugoslavije. Učno osobje mora v popolnosti odgovarjati po svojih sposobnostih in kvalifikacijah tem postavljenim nalogam. Z zakonom z dne 6. decembra 1929 je bil ustanovljen Sokol kraljevine Jugoslavije, ki mora s svojim integralnim naci°nalnim značajem pokriti vse slične dosedanje plemenske in verske organizacije. Razvoj Sokolstva v širokih masah naroda, kjer ima Sokol svojo kulturno in prosvetno misij0, postaja del programa državne politike, ki se mora izvesti brez zastoja. Država je dolžna omogočiti priznanim veroizpovedim popolno moralno misijo in samostojen razvoj ter enakopravnost, da bi odgovarjale svojim visokim nalogam ter da bi se po svoji dolžnosti odzvale zaupanju in iskreno sodelovale v nacionalnem življenju države, izogibajoč pa se vedno in povsod vsake politične akcije in političnega udejstvova-nja v kateremkoli pogledu. Vsaka kulturna, humana in gospodarska akcija, v kolikor ni v državnih rokah, bo našla ob vsaki Priliki pomoč s strani države, če ni naperjena proti državni politiki in jugoslovenski nacionalni misli. Zveza Slovenije z morjem Sušak, 4. julija, n. V nedeljo 6. t. m. se bo vršila na inicijativo sušaškega župana dr. Ružiča konferenca zastopnikov gospo« darskih krogov iz savske in dravske bano« vine, na kateri se bo razpravljalo o po« spešitvi dela za zgradbo železniške proge, ki bi spajala Slovenijo s sušaško luko. Strokovno poročilo za to konferenco je sestavil pomočnik direktorja ljubljanske železniške direkcije inž. Klodič, ki je tudi avtor načrta za zgradbo fe železnice. Kon« ference se bodo udeležili med drugimi podban "dravske banovine dr. Pirkmajer, podban savske banovine Stojanovič, za« stopniki ministrstva trgovine in prometne« ga ministrstva ter zastopniki zagrebške in ljubljanske zbornice za TOI. V soboto ob 6. popoldne se bo vršila na Sušaku pred« konferenca. Delegacija iz Ljubljane bo prispela na Sušak v nedeljo zjutraj v dveh posebnih vagonih. Jugoslovenska pomoč francoskim poplavljencem Beograd, 4. julija, r. Včeraj je glavni odbor za zbiranje prispevkov za poplavljence v Franciji izročil francoskemu poslaniku g. Dardu ostanek doslej nabranih prispevkov, s čemur je bila ta akcija zaključena. Skupno je bilo v Jugoslaviji nabranih za francoske poplavljence 3 milijone Din, 6570 frankov in 40 drahem. Skupno s prispevki, ki jih je zbralo uredništvo beograjske »Politike« je Jugoslavija prispevala za francoske poplavljence 3 in pol milijona. Poslanik Dard se je odboru v imenu francoske vlade iskreno zahvalil za trud in požrtvovalnost, ki jo smatra za nov dokaz iskrenega prijateljstva Jugoslavije do Francije. Od zbranega prispevka je bilo določenih 200.000 Din za podporo Pomladka Rdečega Križa, ostali znesek pa se bo vporabil za obnovo opustošenih krajev na ta način, da se bo zgradilo več vasi v jugoslovenskem stilu kot trajen spomin na požrtvovalnost jugoslovenskega naroda. Razen tega bo osnovan poseben fond za to, da bosta mogla vsako leto dva francoska dijaka prebiti počitnice v Jugoslaviji. Zakon o kaznilniških upravnikih Beograd, 4. julija. AA. Nj. Vel. kralj je na predlog ministra pravde in po zaslišanju predsednika ministrskega sveta podpisal in proglasil zakon o plačah in ostalih dohodkih upravnikov in namestnikov upravnikov kaznilniških zavodov. § 1. Upravniki in namestniki upravnikov kaznilniških zavodov, ki so prej bili sodniki, imajo čin, plačo in ostale dohodek in to upravniki kot sodniki okrožnih sodišč, namestniki upravnikov pa kot tajniki ape-lacijskih sodišč. Za pokojnino veljajo zanje odredbe čl. 19 zakona o sodnikih rednih sodišč z dne 8. januarja 1929. Plačilna leta na položaju kaznilniških zavodov se jim računajo za napredovanje enako kakor sodnikom sodna leta. Prevedbe bodo pričele dne 1. avgusta 1930 v skladu s predpisi čl. 54 zakona o sodnikih rednih sodišč. § 2. Zvišane plače in ostali dohodki upravnikov kaznilniških zavodov in namestnikov upravnikov po prejšnjem paragrafu se bo-bo izplačale do konca tega proračunskega leta iz prihrankov rednih proračunskih partij in postavk proračuna za leto 1930-1931 za osebne dohodke osobja kaznilnic. Iz sodne službe Beograd, 4. julija, p. »Službene Novinec objavljajo ukaz o napredovanju v sodni službi. Med drugimi so napredovali v 3 a/I dr. Avgust Munda, namestnik viš. drž. tožilca v Ljubljani, nadalje Albert Levičnik, sodnik apelacijskega sodišča v Ljubljani, v 3/1 Vilko Lavrenčak, namestnik drž. tožilca v Ljubljani, v 5/1 pa Metod Komotar, sodnik sreskega sodišča v Murski SobotL — Na lastno prošnjo je upokojen sodnik okrož. sodišča v Ljubljani Oton Vidic. Ljubljanski montanisti na ekskurziji po ČSR Praga, 4. julija, g. Na češkoslovaško je prispelo pod vodstvom prof. Kopylova 15 slušateljev montanističnega oddelka ljubljanske univerze, ki so včeraj obiskali ostravsko-karvinski premogovni revir. Nato so si ogledali danes železarne v Vitkovicah ter montanske naprave severne železnice. V Ostra vi so posebno prisrčno pozdravili ravnatelja inž. Kropača, ki je bil do prevrata ravnatelj rudnika v Idriji in pozneje profesor v Ljubljani ter je sedaj ravnatelj rafinerij nafte v Kbelyju na Slovaškem. Podaljšanje železniških legitimacij za državne uslužbence Beograd, 4. julija. AA Minister prometa je s svojim sklepom G. D. 55.033, z dne 3. t. m. podaljšal veljavo sklepa G. D. 46.513-30 z dne 31. junija t. I. do 1. avgusta t. 1., ker radi tehničnih poškodb ni bilo mogoče izdati državnim uslužbencem predpisanih legitimacij za polovično vožnjo na železnicah in državnih parnikih. Poedine pristojne oblasti bodo izdajale kot do zdaj tudi nadalje potrdila. Visoko odlikovanje novega muslimanskega verskega poglavarja Beograd, 4. julija. AA. Nj. Vel. kralj je z ukazom dne 28. junija t. L odlikoval z redom Belega orla n. reda reis ul ulemo Maglajliča aHdži Safeta Ibrahima. Samomor Slovenke v Zagrebu Zagreb, 4. julija n. Danes dopoldne je iz-vi šila samomor 30 letna delavka tovarne »Union« Pavla Juričeva, rodom iz Slovenije. Vrgla se je pod vlak, ki jo je popolnoma razmesaril. V pismu, ki ga je zapustila, pravi, da ni nihče kriv njene smrti. Vse življenje je bila vedno nesrečna in zato se je odločila za smrt Njeni znanci pripovedujejo, da je živela v veliki bedi, vrhu tega pa je bila skoro vedno bolehna. Senzacijonalen proces Zagreb, 4. julija n. Po dvodnevni razpravi, ki je vzbujala v Zagrebu pozornost, kakor svoječasno sloviti proces proti Pr-piču, je bila danes razglašena razsodba v procesu proti Josipu Franklu, iz ugledne zagrebške rodbine, ki je bil obtožen zaradi roparskega umora. Dne 4. aprila je zvabil v svojo pisarno inkasanta neke zagrebške tvrdke in ga napadel s sekiro, hoteč mu oropati 60.000 Din. Franki je bil obsojen na 12 let robije, razen tega pa bo moral od-sedeti še pol leta zapora, na katerega je bii pred dvema letoma pogojno obsojen zaradi nekih goljufij. Franki je obsodbo sprejel, ZAKON O UNIVERZAH Včeraj podpisani zakon je stopil takoj v veljavo - Obsežna avtonomija univerz - Nepremestljivost profesorjev - Položaj in prejemki univerzitetnega osobja Tragična smrt dveh ljudi v Kolpi Usodno bredenje globoke vode — Brezupno reševanje — mrtvašnici, mož na povratku iz Amerike Žena Metlika, 4. julija. Zaradi srtne vročine, ki je zavladala zadnje dni, je tudi pri nas kopalna sezona na višku. Vše. kar le more, hiti v objem hladnih valov Kolpe, ki pa je danes zahtevala, žal, svoji prvi dve letošnji žrtvi. Popoldne okrog 14. sta utonila gospa Marfja ivanetičeva in na dopustu se miudeči mornar Jože Plut. Imenovana sta se po kosilu šla skupno kopat. Na zelo plitkem mestu sta prekoračila strugo in splezala na mali otok sredi Kolpe. Dočim je Kolpa na eni strani otoka zelo plitka, je na drugem koncu do 5 metrov giofooka in zelo deroča. Plut in Ivanetičeva sta hotela na tem mestu priti tudi na nasprotno obalo reke. Ivanetičeva, ki ni znala plavati, se je začela kmalu potapljati. Plut, ki je star mornar in izboren pla-vač, ji je skočil takoj na pomoč, vendar pa se ga je potapljajoča Ivanetičeva tako oklenila, da je ni mogel rešiti. Najprej se ga je krčevito oprijela, ko pa jo je zalila voda, je popustila in izginila v globino. Končno je skušal P'ut sam splavati na breg. vendar pa mu je bržkone voda vdrla v pljuča in je 2 metra pred obalo utonil. Na Plutove klice so drugi kopalci, ki so bili v bližini, takoj prihiteli na pomoč, vendar pa je bilo že prepozno. Šele čez četrt ure so našli najprej Pluta, potem pa še gospo Ivanetičevo. Skušali so ju z umetnim dihanjem spraviti k živfjenju, a vse zaman. Poklicani okrožni zdravnik dr. Pavešič iz Metlike je mogel ugotoviti samo nastop smrti. Trupli žrtev tragične nesreče so zvečer prepeljali v metliško mrtvašnico. Nesreča se je vsega prebivalstva tem bollj dojmila. ker je Plut po 22 letnem bivanju v Ameriki šele pred 14 dnevi prišel na 3 tedenski dopust. Ivanetičeva, ki je oddaljena sorodnica pokojnega Pluta, pa je baš te dni čakala na svojega soproga, ki je istotako zaposlen že več let v Ameriki, od koder se pravkar vrača v domovino. Zapušča 3 neoreskrbiljene otroke. Bilanca mednarodne konference dela Dosežen je bil sporazum o delovnem času zasebnih nameščencev in o ukinjenju prisilnega dela v kolonijah — Odločitev o delovnem času v rudnikih je odložena na prihodnje leto večina; sklenjeno pa je bilo, da pride to vprašanje prihodnje leto ponovno na dnevni red. Dalje je bila sprejeta konvencija o reguliranju prisilnega dela v kolonjiah. Nekatere vlade, ki razpolagajo s kolonijami, so podale svoje ugovore v ne-'kih detajlnih vprašanjih. Mirovne pogodbe dajejo pravico kolonijalmm državam, da smejo konvencijo mednarodnega urada za delo le deloma ratificirati glede na razmere v svojih kolonijah. V sedanji konvenciji je posebno važna obveza popolne ukintive prisilnega dela v kolonijah, vendar se začasno še dopušča tudi reguliranje samo za javne potrebe. Po petih letih pa bo tre-ba načeti možnost dokončne ukinitve prisilnega dela. Beograd, 4. julija, AA. Na letošnji konferenci mednarodnega urada za delo, ki so se je udeležili tudi delegati naše države, so sklepali v glavnem: 1. o delovnem času v premogokopih, 2. o delovnem času nameščencev v uradih in trgovinah, 3. o reguliranju prisilnega dela v kolonijah. Na konferenci je bila sprejeta konvencija o omejitvi delovnega časa na osem ur za nameščence v uradih in osobje v trgovinah. Osob.ie v sanitetnih ustanovah ie Izvzeto iz te konvencije, pogoji za njihovo delo bodo določeni na posebni anketi. Konferenca je izdelala tudi konvencijo o delovnem času v premogokopih. Pri tem vprašanju je prišlo do kontro-verz v interesih in pri končnem glasovanju ni bila dosežena dvetre.tjinska Polemika med škofom Balthasarjem in Bethlenom Škof Balthasar zavrača očitke Bethlena, da je v inozemstvu klevetal Madžarsko in škodoval Državnim interesom Budimpešta, 4. julija ds. Škof reformirane cerkve v Debreczinu Balthasar je objavil v madžarskih listih daljšp izjavo, v kateri zavrača očitke, ki jih je naperil proti njemu predsednik vlade grof Bethlen. Ta je med drugim očital škofu Balthasarju, ki je član Gorenjega doma, da je namenoma škodoval z izmišljenimi informacijami Madžarski na seji članov francoskega zunanjega odbora in poskušal kar najbolj otežkočiti potovanje grofa Bethlena v London in Pariz. Grof Bethlen je pripisoval to akcijo škofa Balthasarja ostremu verskemu boju med protestanti in katoličani ter mnenju protestantov, da podpira madžarska vlada klerikalno katoliško politiko, naperjeno proti reformirani cerkvi. Škof Balthasar nastopa v izjavi .proti napadom ministrskega predsednika grofa Bethlena in izjavlja, da je bil grof Bethlen najbrž slabo informiran o vsebini njegovih razgovorov, škof Balthasar je prosil samo za podporo in simpatije za madžarski narod pri velesilah, dočim o razmerju med katoliško cerkvijo, vlado in reformirano akcijo sploh ni bilo govora. Ministrski predsednik grof Bethlen je objavil nato novo izjavo, češ, da so ugovori škofa Balthasarja popolnoma neutemeljeni. Njegove informacije izvirajo iz najboft verodostojnih virov in so obtožbe škofa Balthasarja, da ščuva baš grof Bethlen k verskim sporom, naravnost smešne Proslava SOletnice lajične šole v Franciji Predlog poslanca Herriota za slovesno praznovanje 50-letnice uvedbe lajičnega pouka in 100-letnice rojstva predsednika Ferryja Pariz, 4. julija AA, Včeraj popoldne in v toku cele noči so v parlamentu razpravljali o načrtu zakonskega predloga poslanca Herriota, ki se nanaša na organizacijo razstave leta 1931. povodom proslave 50-letnice sklenitve zakona o obveznem lajičnem pouku in proslavi stoletnice rojstva francoskega predsednika Gouilleta Ferryja. Zaradi Ferryjeve proslave so bila mišljenja zelo deljena. Posebno velik je bil spor med socialisti in radikalnimi demokrati. Socialisti so Proti proslavi zaradi političnega zadržanja Ferryja, med tem ko je desnica proti proslavi zaradi tega, ker je Ferry ustanovil meščansko šolstvo. Poslanec Tompson je predlagal, da naj se v zakon postavi klavzula o svobodni šoli in nevtralnem pouku. Predsednik vlade Tardieu je, ne da bi zahteval pri Sem 'zaupnico, .priporočil predlog g. Tompsona. Nato so Herriot in socialisti izjavili, da so za lajizacijo in nevtralizacijo pouka. Ta predlog pa je bil zavrnjen z 281 proti 279 glasovom, prvi del predloga, ki se nanaša na lajične šole. je bil potem sprejet s 450 proti 1-35 glasovom, drugi predlog pa, ki se nanaša na proslavo Ferryja, je bil izglasovan s 387 proti 146 glasovom. Seja je bila zelo živahna, padlo je mnogo medklicev ter je traiala do 4. ure zjutraj. Beograd, 4. julija p. Današnje »Službene Novine« objavljajo zakon o univerzah, kt stopi z današnjim dnem v veljavo. O glavnih določbah novega zakona smo poročali že včeraj, danes pa posnemamo še nekatere važnejše podrobnejše določbe. Zakon naglasa, da predstavljajo univerze najvišjo prosvetno ustanovo za strokovno izobrazbo, za gojitev znanosti in za izgraditev nacionalne kulture. Univerze so avtonomna telesa, ki vrše svoje naloge potom svojih organov pod vrhovnim nadzorstvom prosvetnega ministra. Univerze so pravne osebe, Ki lahko sprejemajo darila, zapuščina in ustanove. Fakultete in katedre, ki bi se osnovale iz kakih daril ali zapuščin, se lahko imenujejo po dotičnem dobrotniku. Univerze obstojajo v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani. Posebni nazivi univerz, kakor je n. pr. univerza Nj. Vel. kralja Aleksandra v Ljubljani se podeljujejo na predlog prosvetnega ministra s kraljevim ukazom. Kot fakultete beograjske univerze obstojata pravna fakulteta v Subotici in filozofska v Skopi ju. Beograjska univerza ima 6 fakultet: filozofsko, pravno, pravoslavno bogoslovno, medicinsko s farmacevtsko, tehnično in po-ljedelsko-šumarsko. Zagrebška univerza ima 7 fakultet: filozofsko, pravno, katoliško bogoslovno, medicinsko, veterinarsko, tehnično in polje-delsko-šumarsko. Ljubljanska univerza ima 5 fakultet: filozofsko, pravno, katoliško bogoslovno, medicinsko in tehnično. Medicinska fakulteta bo imela do nadaljnesia samo štiri semestre. Učno osobje univerz tvorijo redni in izredni profesorji, docenti, privatni docenti, honorarni profesorji, honorarni učitelji, lektorji in učitelji veščin. Profesorji imajo lahko po potrebi tudi svoje asistente. Za rednega profesorja se lahko imenujejo samo priznani znanstveniki ali po razpisanem natečaju one osebe, ki jih izvoli univerzitetni senat in ki so poleg svoje doktorske diplome s svojim znanstvenim delom dokazale, da obvladajo dotično stroko, za katero so izvoljene. Izredni profesorji lahko postanejo redni profesorji tudi izven natečaja, so si s kakim novim delom pridobili znanstveno kvalifikacijo za rednega profesorja. V tehnični in poljedelsko-šumarski fakulteti lahko doktorsko diplomo nadomesti izpričevalo o strokovnih izpitih, če ima njihovo znanstveno delo posebno strokovno vrednost. Redne in izredne profesorje voli fakultetni svet, njihovo izvolitev pa potrdi ali zavrne univerzitetni senat. Za izvolitev ie potrebna večina glasov skupnega števila rednih profesorjev dotične univerze, za izredne profesorje pa večina glasov skupnega števila rednih in izrednih profesorjev. Vsaka izvolitev se mora predložiti prosvetnemu ministru v odobritev. Profesorji se nastavljajo s kraljevim ukazom, si pridobe z imenovanjem takoj stalnost in so nepremestljivi v državni službi. Docenti se nastavljajo na podlagi natečaja po izvolitvi fakultetnega sveta na predlog profesorja dotične stroke. Za docente se lahko postavijo osebe, ki imajo doktorsko diplomo in o kateri smatra fakultetni svet na podlagi njihovih objavljenih znanstvenih del, da bodo mogli poučevati v svoji panogi. Privatni docenti se postavljajo po lastni motivirani prošnji na podlagi izvolitve fakultetnega sveta. Imeti morajo kvalifikacijo, predpisano za docente. Po petih letih dociranja se morajo podvreči ponovni vo-litvi. Za lektorje se postavljajo na podlagi natečaja osebe s fakultetno ali višjo strok, izobrazbo. Vsaka tri leta se volijo na novo. Ce niso izvoljeni, se stavijo na razpoloženje ministrstvu prosvete. Za višje univerzitetne učitelje veščin, ki se postavljajo na podlagi natečaja, je predpisana srednješolska strokovna izobrazba in učiteljski izpit. Asistenti so lahko razvrščeni «.ot volon-terji in kot dnevničarji. Imeti morajo :a-kultetno izobrazbo. Izvoli jih fakultetni svet, potrebna pa je odobritev univerzitetnega senata. Vsaka tri leta se volijo na novo. Asistenti, ki še nimajo državnega strokovnega izpita, ga morajo položiti najkasneje v roku treh let. Honorarni profesorji lahko postanejo bivši univerzitetni profesorji. Nepremestljivost profesorjev Redni in izredni profesorji ne morejo biti premeščeni v drugo službo, na drugo univerzo ali na drugo fakulteto ali sploh na drug položaj, brez svojega pristanka. Redne in izredne profesorje lahko pro« svetni minister odstavi samo v primerih, da to predlaga univerzitetni senat zaradi oslabelosti, ki jim onemogoča držanje red* nih predavanj, kar mora ugotoviti zdrav« niška komisija, ali pa v primerih, da so se s svojim javnim ali privatnim življenjem onemogočili. Za tak predlog je potrebna dvetretjinska večina celokupnega števila profesorjev dotične univerze. Profesorji, ki so dokončali 65. leto starosti, lahko z odobrenjem prosvetnega ministra ostane« jo v službi še do 70. leta. Administrativne posle vrši univerzitetni tajnik, ki mora imeti univerzitetno izobrazbo. Na univerzah, ki imajo nad 3 tisoč slušateljev, se lahko na* stavi še pomožni tainik. Poleg strokovne* ga izoita mora imeti univ. tajnik najmanj 12 let efektivne državne službe. Pritičejo mu prejemki izrednega profesorja. Po« možni tainik mora imeti pravno fakulte« to, državni strokovni izpit in najmanj pet let državne službe, pritičejo pa mu pri« stojbine fakultetnega tajnika I. kat. Za ostalo pisarniško osobje je predpisana srednješolska izobrazba, .v ostalem pa ves ljajo zanje določbe uradniškega zakona. Napredovenje profesorjev in drugega osobja Redni in izredni profesorji, docenti, viš« ji učit-elji veščin, razvrščeni asistenti, taj« niki, upravnik knjižnice in univ. tajnik SDadajo v prvo uradniško kategorijo. Red« ni profesorji se postavljajo s položajem in plačo uradnikov 2«I ter napredujejo po štirih letih univerzitetne službe v skupino 2a. Izredni profesorji, tajniki univerz in upravniki bibliotek se postavljajo v 4J ter napredujejo po štirih letih univerzi« tetne službe ali po 17 letih državne služ« be v 4a, z osmimi odnosno 21 letih držav« ne službe v 3 in po 12 odnosno 25 letih državne službe v 3a skupino. Docenti se postavljajo v 6«1 in napre« dujejo po štirih letih v 5«I, po nadaljnjih petih letih v 4«I, po nadaljnih štirih letih v 4=a in po nadaljnjih petih letih v 3. sku« pino. Višji učitelji veščin, pomožni tajni« ki in tajniki fakultet .napredujejo po do« ljčbah uradniškega zakona. Prejemki Položajne plače znašajo v 4a 18.000, v 3a 39.000 in v 2a 45.000 Din letno. Ostale pristojbine, kakor sta..irina, rodbinske do« klade in draginjske doklade jim pritičejo po določbah uradniškega zakona. Učitelji veščin in lektorji brez fakultet« ne izobrazbe imajo plače, enake srednje« šolskim učiteljem. Asistenti in dnevničarji dobijo plačo, ki jim jo odmeri univerzitet« na uprava, volonterji morajo služiti brez« piačno, vendar pa se jim doba šteje v po« znt išo državno službo. Univerzitetni profesorji in ostalo teh« nično osobja I. kat. prejema še posebej doklade, ki znašajo za skupino 2a 3100, 2 « 2700, 3a « 2120, 3 « 1720, 4a = 1320, 4, 5 in 6 po 920, 7 in 8 po 520 ter za 9. skupino 200 Din mesečno. Administrativnemu in tehničnemu osob« ju II. kat pritičejo doklade v znesku 300 Revolucija v Boliviji Časopisna kronika je zabeležila kratke vesti, da je v Boliviji izbruhnila in zmagala revolucija. Ta našemu občinstvu najbrž malo znana država leži v sredini Južne Amerike med Brazilijo in Argentino in se geografsko deli v dva ločena dela, v visoki plato, ležeč .3000 m nad morjem, kjer so Evropci zelo redki in je zemlja za kmetijstvo večinoma neugodna, ter v nepregledno, pol tropično močvirnato dolino, ki se razteza od podnožja visokogorja Andov do mej Brazilije, Paraguaja in Argentine. Prebivalstvo tvorijo v veliki večini avtohtoni Indijanci, civilizatorič^ no in kulturno zelo zaostali, kakih 15 odstotkov je mešancev in le 5 % je čistokrvnih Špancev. Politiko vodijo me-šanci ali »cholos«, kakor se~v Boliviji imenujejo, čisti belci pa se večinoma bavijo s trgovino ter z raznimi duševnimi poklici. Glavna pridobitna panoga bolivijske-ga gospodarstva je kositrova industrija, ki pa je sedaj v velikih neprilikah zaradi slabih cen kositra na svetovnem tržišču. V manjši meri pridobivajo v Boliviji tudi srebro, baker, antimon in svinec, a tudi vse te rude so v ceni zelo padle. Na ozemlju Chaco, za katerega se prepirata Bolivija in Paraguaj, so tudi petrolejska ležišča, ki so privabila severne Američane, da so začeli vrtati za vrelci in so polagoma dobili v zakup pod zelo ugodnimi pogoji ogromne predele. Američani tudi pritiskajo na Bolivijo in Paraguaj, naj uredita svoje medsebojno razmerje, ker njihovi interesi zahtevajo v teh krajih red in mir, posebno še, ker se bavijo z mislijo napeljati čez to ozemlje petro-leske cevi do reke Paraguaj, najbližje in največje prometne žile, ki veže Bolivijo z zunanjim, svetom. Gospodarski in finančni položaj Bolivije ni posebno rožnat. Prometne zveze so zelo primitivne ali jih pa sploh ni. Zato trpi prebivalstvo kljub ogromnemu in redko naseljenemu ozemlju cesto pomanjkanje življenskih potrebščin. Palčevanje obresti za inozemska posojila požre skoraj polovico državnega proračuna, ki ga krijejo največ z izvozno carino na kositrovo rudo. Ker je dežela gospodarsko skoraj še nerazvita, ne dela vlada nobenih težav tujemu kapitalu in kakor povsod v Južni Ameriki, dobivajo tudi v Boliviji zlasti Zedinjene države od dne do dne dominantnejšo pozicijo. Ustavno je Bolivija republika in kakor v vseh ameriških španskih državah, je tudi tukaj borba za predsedniško mesto vedno zelo ostra in strastna. Revolucija leta 1920. je prinesla na površje dr. Saavedro, ki je vodil usodo države do leta 1926., ko so se vršile nove volitve, ki pa niso izpadle po Saave-drovih računih. Zato je ta volitve krat-kornalo razveljavil in pozval iz pregnanstva prejšnjega predsednika dr. Silesa, ki naj bi bil r.a predsedniškem mestu do leta 1930., ko bi Saavedra la- 1 v 3. skupini 450 v 2. in 600 Din mesečno v 1. skupini. Foleg teh posebnih doklad imajo rektor« ji mesečno 3000 Din, dekani pa 1000 Din doklade, upravniki zavodov, seminarjev in laboratorijev pa 500 Din mesečno. Za pridobitev pravice do pokojnine veljajo določbe uradniškega zakona. Od posebne doklade se všteje po 20 letih službe v penzijo 50 odstotkov, po 25 letih 60, po 30 letih 70 in po 35 letih 100 odstotkov doklade v višini, ki jo je užival v času upokojitve. Privatni docenti ne dobivajo za svoja predavanja nikakih nagrad. Redni slušatelji univerz so lahko absolventi gimnazije, realne gimnazije ali realke s položeno veliko maturo. Fakultetske uredbe bodo določale, ali so za sprejem na posamezne fakultete potrebni za poedine srednje šole dopolnilni izpiti. Dijaki, ki nimajo pogojev za redne slušatelje, se z odobritvijo fakultetnega sveta lahko vpišejo kot izredni slušatelji. Slušateljem, * ki so študirali na inozemskih univerzah, se lahko priznajo vsi ali posamezni semestri, absolvirani na tujih univerzah. Redni pouk traja na vseh univerzah v zimskem semestru od 25. septembra do 15. februarja, v poletnem semestru po od 1. marca do 30. junija. Glede organizacije univerzitetnih knjižnic, ki morajo obstojati na vsaki univerzi poleg specijalnih fakultetnih knjižnic, bo Izdan poseben zakon. Prehodne odredbe določajo, da dobe redni in izredni profesorji ter docenti, ki imajo že nad pet let univerzitetne službe, stalnost z objavljen-Jem tega zakona brez posebnih formalnosti in da bodo prevedeni po tem zakonu v roku enega meseca, ostalo učno osobje pa se mora v roku enesa meseca po objavi tega zakona podvreči novi volitvi. Učitelji veščin, ki imajo že 15 let službe, se prevedejo za višje učitelje veščin in napredujejo po določbah tega zakona. Fakultetni tajniki brez fakultetne izobrazbe, ki imajo že 20 let službe obdrže svoje položaje. Z objavljenjem tega zakona se ukinejo določbe o posebnih dokladah univerzitetnega učnega osobja z dne 3. julija 1926 in pritičejo doklade po tem zakonu. hko zopet sam kandidiral. Ustava namreč ne dovoljuje, da je ena in ista oseba dvakrat zaporedoma predsednik republike. Ko je :pa Siles dobil državno oblast v roke, je izigral Saavedro in druge svoje prejšnje prijatelje, jih pregnal iz drža-, ve ter začel vladati po svoji volji. Proglasil je obsedno stanje in uvedel strogo cenzuro, tako da je bila vsaka opozicija nemogoča. Pri tem ga je podpirala brezhibna vohunska organizacija in kdor si je dovolil le malo kritiko proti režimu, je bil prognan v kak samoten in nezdrav kraj, odkoder so se le redki vrnili. Predsednik se je opiral na močno in urejeno vojsko pod vodstvom nekdanjega pruskega generala Knudta, ki je našel sredi Amerike po vojni svojo novo domovino. Bil si je tako svest svoje moči, da je letos maja meseca, ko bi bil moral razpisati nove predsedniške volitve, ukinil ustavo, od-godil volitve na nedoločen čas in izdal poseben zakon, ki mu je podeljeval diktatorsko oblast. Tedaj pa je bilo vročekrvnim Bolivij-cem le preveč. Zavrelo je v vojski, kjer so emigranti že leta in leta netili upor in častniki so izdali proglas na narod in vojsko, v katerem so pozivali prebivalstvo, naj vrže Silesa in njegovo kama-rilo. Večji del armade se je pridružil vstašem, general Kundt, ki se je postavil v bran revolucionarnim četam, pa je bil popolnoma poražen in je plačal z življenjem svojo zvestobo do Silesa. Siles sam se je zatekel na ameriško poslaništvo, kjer čaka ugodne prilike za beg v tujino, med tem ko se triumfalno vračajo iz emigracije od njega izgnani politiki in obljubljajo narodu svobodo, ki mu jo je Siles ugrabil. Papež odlikoval dr. Schobra Dunaj, 4. julija. AA. Papež je odlikoval avstrijskega zveznega kancelarja dr. Scho« bra z velikim križem Pijevega reda. Dr« žavni tajnik v Vatikanu kardinal Pacelli je izjavil avstrijskemu poslaniku pri Va« tikanu dr. Kohlrusu, da je papež s tem odlikovanjem želel priznati zasluge dr. Schobra za osiguranje svetovnega miru. Gozdni požari na Švedskem Stockholm, 4. julija. AA. V severni švedski je izbruhnil v tamošnjih gozdovih ogromen požar, škodo cenijo na nekoliko milijonov švedskih kron. Voz treščil v reko Lerida, 4. julija, s. Voz s sedmimi osebami je padel v reko. Pet oseb je utonilo, dve pa so v zadnjem hipu rešili,; Nesreča se je pripetila, ker so se splašili konji ter potegnili za seboj voz v reko. Costes in Bellonte bosta letela preko Oceana Pariz, 4. julija, d. Znana francoska letalca Costes in Bellonte, ki sta že leto dni v največji tajnosti pripravljala polet iz Pariza v Zedinjene države, sta včeraj izjavila, da bosta napravila s svojim letalom 15-urni poizkusni polet V Ameriki bodo oba letalca svečano p 'i. Letalo je opremljeno za polet č... milj. Preorijentiranje romunskih liberalcev Bukarešta, 4. julija. AA. Vintilu Brati« anu je sklical bivše liberalne ministre ter jim predložil v proučitev memorandum, ki ga bo izročil ob priliki avdijence kralju Karolu. Kakor poročajo listi bo zaprosil za to avdijenco jutri. Tisk enodušno po« zdravlja novo orijentacijo liberalne stran« ke in njenega šefa, kar pripisuje akciji Ju« rija Bratiana. Tragična smrt mladega finančnika London, 4. julija, d. V neki sobi so našli včeraj ustreljenega bogatega 33 - letnega Sidneyja Russella Cooka, znanega družabnika firme borznih senzalov Rowe. Kakor je dognala preiskava se je mladenič ponesreči ustrelil, ko je čistil svoj revolver. Neurja v solunski okolici Solun, 4. julija. AA. Radi velikih neurij v zadnjih dneh je nastala na poljih velika škoda. Dve osebi sta ntonilL Podvigi ameriških bamttov Detroit, 4. julija. AA. Snoči so neznani razbojniki ubili dva potnika, ki sta sedela v svodih avtomobilih pred hotelom »La Sallec. Redarstvo meni, da gre za medsebojne obračane razbojniških tolp iz Chi-caga. Zaključek zasedanja ameriške zbornice Washington, 4. julija. AA. Zbornica je snoči zaključila zasedanje. Politični krogi pričakujejo, da bo predsednik republike sklical senat k izredni seji v ponedeljek 7. t. m. Na dnevnem redu te seje bo razprava o pomorskem paktu v Londonu. Francosko-italijanski odnošaji Pariz, 4. julija. AA. Minister za zunanje zadeve Briand je sprejel francoskega poslanika v Rimu De Beaumarchaisa. Njun razgovor se je nanašal na odnošaje med Francijo in Italijo. Vstaja v zapadni Perziji Angora, 4. julija. AA. S perzijske meje poročajo, da revolucionarji ropajo v obmejnih krajih. Prebivalstvo trumoma zapušča prebivališča in beži v planine. Nemiri pri nogometni tekmi v Gradcu • Dunaj, 11. julija. AA. Za časa nogometnih tekem, ki so se vršile v Gradcu med graškim Atletskim športnim klubom in dunajskim Atletskim športnim klubom je prišlo do neredov in pretepov, tako da je dunajski klub hotel zapustiti igrišče. Pri tem so se napadalci lotili članov dunajskega športnega kluba, pri čemer je prišlo do ostrih spopadov. Končno je morala nastopiti policija, ki je razpršila množico. Naši kraji in ljudje Z vsesokolskega zleta Mogočen nastop članov Sokola kraljevine Jugoslavije k prostim vajam na Vidov dan in v nedeljo, 29. junija. Naš praznik Pišejo nam: Prvič slavimo dan sv. Cirila in Metoda kot državni praznik. Družba CM je naprosila svoje podružnice posebno ob meji, naj zažgo kresove. Prav tako. S tem ni treba, da ne bi goreli kresovi na kresni večer. Tudi oni so naši staroslo-vanski. A kresovi, ki naj žare daleč preko slovenskih gora na znotraj in na zunai. naj bodo le zunanji znak našega praznika. Mi pa moramo ta praznik slaviti še v svojem notranjem življenju, v njegovem pravem smislu, to je: v znamenju našega slovanskega bogoslužja. Edino potem bo dobil ta dan svoj pravi pomen za naše narodno živlienie. Za to edino pravo ciril-metodsko idejo se ne bi smeli boriti samo posamezniki, ampak ves narod. Kakor nam 1. december govori o uje-dinjenju naroda, kakor Vidovdan o žrtvah za našo svobodo, tako bi moral da-našn.ši praznik odmevati v enj sami misli, da uresničimo v svojih cerkvah ideal obeh blagovestnikov, da molimo Bogu ne v tujem latinskem jeziku, ki nam je bil vsiljen, ampak v slovanskem, ki je bil in je priznan še danes tudi v katoliški cerkvi. Ne bodimo narod iam-rovcev, ki samo vzdihuje in toži, vzemimo si svoje pravice, ki so nam priznane. Saj se je letos na sv. Jožefa dan celo Pri papežvi maši v sv. Petra cerkvi P^o v staroslovanskem jeziku. Takrat se je tudi pri nas izpregovorilo o tem, potem pa je bilo zopet vse tiho »Naša doba« je prinesla prav zanimive dokaze, kako neiskreno politiko so •uganjali na Dunaju in v Rimu s to našo svetinjo 1. 1881., ko ie škof Strossma-yer vodil Slovane v Rim. Danes ni tistega Dunaja več in Rimu se ni več treba izgovarjati, da ne bi izgubil naklonjenosti avstrijskega cesarja, ki je bil hud nasprotnik slovanskega bogoslužja. Danes je vse to mogoče, ne samo mogoče, danes je to naravna zahteva časa, ki so jo priznali ze 1918 naši jugoslovenski škofje. Cemu torej oklevamo? Ce ne ves narod, bi morale predvsem vse naše kulturne in predvsem verske institucije povzdigniti svoj glas. Ali ni sramota za nas, če je vse pripravljeno, da smerno peti slovansko mašo — mi pa kliub temu pojemo latinsko!? Ali smo pozabili, kaj se je godilo pred 25 leti v Ricmanjitt? Ali nimamo toliko ponosa, da bi vsaj to, kar nam vsi priznajo, da je naše, vzeli za svoje? Kaj pomaga vse čaščenje Cirila in Metoda, če pa ne uveljavimo v svojem verskem življenju tega, kar tvori bistveno vrednoto njunega poslanstva! Ali nismo nehvaležni po-lovičarji. ki na eni strani slavimo njiju delo-, ker sta nam ustvarila slovansko bogoslužje in mu v težkih časih priborila najvišje priznanje, na drugi strani Pa se ne zganemo, da bi ta njun dar, ki ga je tuja sila zatrla, zoipet oživili, kakor zasluži! Zato naj Ciril-Metodov praznik ne bo samo zunanji znak naše narodne zavesti, ampak predvsem za nas opomin, kaj je naša dolžnost. Treba bi bilo — fn skrajen čas je, — da se med vsem narodom začne veliko gibanje za slovansko bogoslužje in* da ideja Cirila in Metoda postane splošna narodna ideja, t. j.: narod mora biti s svojo cerkvijo združen tudi po jeziku! Slovo novomeških abiturijentov Novo mesto, 4. julija V drugi svet, v novo življenje gredo. Ne z mračnimi čeli. Duše poio in oči sijejo v dalje. Gredo tja, kjer »srca zažive svobodno, kjer nad so nova oblačila . . .« Njih delo in slovo ie oda na mladost. Ne bodo jemali slovesa v zakajenih gostilnah, — slišali jih bomo, kako se z veselim petjem in vriskanjem poslavljajo od romantičnih zidov, brežkega »vlaka«, visokega kapi tla in vse valovite okolice dolenjske metropole. Kakor Kettejeva se bo razlegla njihova pesem nad temno Krko: adijo — adijo. Akademija, ki io priredijo jutri v soboto novomeški abiturijenti v Sokol-skem domu, bo prelepo izrazila njihovo dosedanje skupno življenje, tovarištvo in delo. Dokazala bo, s kako velikim pridom in uspehom so se udejstvovali tudi izven šole. Poslavljajo se. A mi jim k jutrišnji akademij čestitamo v naprej, ker smo vsa njihova snovanja in prizadevanja spremljali vedno le s pritrdilom: Tako je prav! Prijatelji dijaštva, stopite zvečer v Sokolski dom. Toplo jim stisnite roko v Slavnostna M premiera v terefc S NI govori in poje v krasnem češkem zvočnem filmu OBEŠENJAKOVA TONČKA Pretresljiva usoda dekleta, ki je ostalo plemenito in nepokvarjeno, dasiravno je bila blodnica Pomen naprav na Mariborskem otoku Priliko oživotvorienja nove naprave na mariborskem Lidu uporabljam tudi za kratek in umesten apel na sosednje občine: Ruše, Bistrica, Limbuš in Studenci, ki naj kot mejaši na desnem bregu Drave skrbe za čim prejšnjo in čim boljšo zvezo z otokom (za prvo brod). V ta namen naj se dajejo samo pobude, marveč naj zadevn0 akcijo tudi materialno podpro. Pri vsem tem pripada pomembna vloga tudi tovarniškim podjetjem na desnem bregu Drave, zlasti onim, ki zaposluieio v zdravju ne povsem prikladnem vzdušju delavce. Kajti zrak. solnce in voda so najučinkovi-tejšičanitelji za jačenje zdravja delavstva in najuspešnejše orožje proti je-tiki in drugim socialnim boleznim. Vodstva tovarn naj upoštevajo nepobitno izkustvo, da znači dvig delavskega zdravja velik zaklad za podjetje samo. Prebivalci bližnje Kamnice naj se zavedajo v polnem obsegu pomena zdravstvene naprave tudi zase. ker bo privabila brez dvoma veliko število tujcev. Opozarjam pa, da je za privabo tujcev potreben poseben postopek. Kajti modema doba zahteva modernih, času primernih metod. Minula je že »pa-triarhalična doba«, ko je bila kapljica dobrega vina že sama dovolj privlačna sila za tujce in je lahko uravnavala tujsiki promet. Tujec in zletnik iz sedanje dobe pa zahtevata mnogo več in sicer poleg okusnega, tečnega in v cenah ne pretiranega želodčnega krepčila predvsem solnce, zrak, vodo, gozd, lepo okolico, osvežujoče nasade, dalje razne higienske in estetske naprave ustreznost in končno razne udobnosti, h katerim spadajo med drugim tudi okusni, čisti in snažni prostori ter solidna in prijazna postrežba. Mejaši naj ukrenejo kar najhitreje vse potrebno, da obrnejo pozornost tujcev in izletnikov na domači kraj kakor tudi, da jdh v vsakem pogledu zadovoljijo. Glede tujskega prometa naj bo vsak domačin do skrajnosti pazljiv, kajti nikjer se ne more povzročiti s s-tarokopitnostjo, okorelostjo, nerazumevanjem in neotesanostjo toliko škode, kakor ravno na tuj-sko-prometnem polju. Tujec, kj je s tega ali onega vidika doživel razočaranje v kakem kraju, se ne povrne zlepa in postane po večini trajna škodljiva pro- slovo, obenem pa boste pripomogli, da bodo ti vrli fantje mogli na sinjem Jadranu izpeti prelepo pesem študentov-skih let K proslavi Andrejčkovega Jožeta Ljubljanskim izletnikom, ki se udeleže 6. t. m. v Krašnji odkritja spominske plošče pisatelju Jožetu Podmiljšča-ku, sporočamo še naknadno, da je odhod iz Ljubljane s kamniškim vlakom ob 7.46 do Domžal, od tam do Krašnje pa z avtom. Za one. ki žele potovati že iz Ljubljane z avtobusom, pa preskrbi Drevoz do Krašnje naše solidno podjetje Adamčič in Komp. z odhodom iz Liubljane okoli 8. izpred Figovca. Vozne cene so zmerne. Odbor vabi k proslavi poleg Ljubljančanov. Kamničanov. Domžalčanov tudi vse sosednje ofočane, urade, zastopnike javnih in avtonomnih oblasti, društva in posameznike. Pri prireditvi sodeluje, kakor je bilo že omenjeno, narodno železničarsko godbeno društvo »Sloga« iz Ljubljane s priznanim moškim in mešanim zborom ter godbo. Na popoldanski veselici, ki je zamišljena kot koncert, nastopi s prostimi vajami in orodno telovadbo tudi domžalski Sokol. V primeru slabega vremena se preloži proslava na prihodnjo nedeljo. Petdesetletnica domžalskega gasilnega društva D°mžale, 4. julija V nedeljo 6. t. m. bo praznovalo prostovoljno gasilno društvo v Domžalah 50-letnico svoje ustanovitve. Ustanovitev tega nad vse važnega društva spada v dobo, ko društveno življenje med Slovenci ni imelo one zmožnosti in sposobnosti razmaha kakor ga ima danes. Zato se ni čuditi, ako so žilavi in vztrajni Nemoi-Tirolci, ki so naseljeni v Domžalah, prvi spoznali pomen in potrebo gasilnega društva. Oni so 1. maja 1. 1880. na ustanovnem občnem zboru sestavili odbor, ki je imel za predsednika takratnega župana pokojnega Mateja Janežiča ter od 9 odbornikov: 3 Slovence in 6 Nemcev. Že na dan ustanovitve je štelo društvo, poleg 9 članov odbora, 25 sodelujočih in 13 podpornih članov, skupno tedaj 47; od teh 19 Slovencev in 28 Nemcev Vodilna mesta so bila zasedena po sposobnih in delavnih močeh iz vrst Nemcev; marljivo in vestno sodelovanje Slovencev pa je dajalo društvu ono vrednoto, na podlagi katere so domačini z zaupanjem pospeševali in podpirali obstoj društva. Vestno poslovanje so zaradi razmer po 1. maju 1890. prevzeli novi odborniki. med katerimi so ostala kot člani odbora samo še 3 Nemci. Kakor poprej, je tudi sedaj skrbelo društvo predvsem za številno članstvo ter za tireklama za dotični kraj. Tudi je pričakovati, da se bodo domačini in tujci hoteli naseliti v okolici zdravstvene naprave. Zaradi tega svetujemo mejašem, da so zmerni v cenah za stavbna zemljišča in da s pretiranimi zahtevami ne odbijajo oseb, ki bi se hoteli naseliti v bližini Lide. Brez dvoma sta mesto Maribor in njegova okolica pridobila z oživotvor-jenjem zdravstvene naprave znatno na veljavi in sta postala preko noči važno izletniško središče ne le za prebivalce iz južnih krajev naše kraljevine, ki iščejo v Sloveniji kaj radi osveženje in zatočišče pred pekočimi žarki južnega solnca, marveč tudi za tujce iz sosednjih držav. Tega velikega pomena na.j se zavedajo vsi merodajni činitelji ne le mesta Maribora, marveč tudi okolice in naj streme za tem, da bo nova naprava tudi v prid blagostanju tukajšnjega prebivalstva. Z njo naj se nadomesti tudi škoda, katera je zadela Maribor v zadnji dobi z ukinitvijo in z izselitvijo raznih oblasti. K dosegi tega vzvišenega cilja naj bi vsak meščan in okoličan .smatral za svojo dolžnost da prispeva po svojih močeh. — Docent dr. Ivan Matko. Grandiozna simfonija ljubezni in morskih valov! — V glavnih vlogah .Premiera! (S etty Sompsotf in Jliehard an srčkov 5. in 6. julija si je tako gnala k srcu, da se ji je začel mračiti um. V takem stanju je napravila konec svojemu bednemu življenju in se je te dni obesila v svoji spalnici. Tragična usoda stare ženice je vzbudila splošno sočustvovanje. * Hudo ponesrečena stavbna delavca. V Žužemberku na Dolenjskem se je pripetila v četrtek popoldne huda nesreča. Na strehi neke nove stavbe sta bila zaposlena posestnikov sin Jože Zupančič ter 37-letni Ivan Koželj. Sredi dela je nenadoma obema spodrsnilo in sta oba strmoglavila z višine na tla. Obležala sta hudo poškodo vana. Zupančič si je zlomil obe roKi, Koželj pa obe nogi. Poškodovana delavca so prepeljali v splošno bolnico v Ljubljani. * Sportnikova hrana. Da bi doznali mišljenje praktičnega športnika glede pravilne prehrane in vedeli, v koliko se je racionalna prehrana udomačila med našimi športniki, smo se obrnili na g. Luko Predamča, ki je v zadnjih treh letih zmagal pri sedmih tekmah dirkanja na dolge proge. G. Predanič je med drugim izjavil naslednje: »Teoretičnih p avil prehrane ;>itcr ne poznam, ker pa se ba^m toliko s t po* tem, sem si sam instinktivno uredil način pravilna prehrane. Dnevno ne iem mesa. Več:no-ma vživam sočivje, mleko, jajca in testenine; meso jem povprečno t-ikrat na teden. Brez vsakega laskanja pa moram zatrditi, da mi je OvomaHme dr. A. \Vander-ia že dolgo časa znana kot posebno dobra hrana. Ovomaltine ie res prirodno, koncentrirano in nepresegljivo hranilno sredstvo. Po dveh mesecih, ko sem začel zauživati Ovomaltino, sem zmagal v prvi teKmi tn od tega časa med treningom najrajši vživam to odlično hrano. Prepričan sem, da ta hrana osvežuje in obnavlja moje sile. Pooblaščam vas, da v mojem imenu priporočate Ovomaltino. ki mi ie že toliko koristila.« * Lov občine Mala gora (srez Kočevje) se bo oddajal v zakup za dobo od 1. avgusta 1930 do 31. marca 1935. na iavni dražbi v soboto 19. t. m. ob 11. pri sreskem načelniku v Kočevju, soba 5, kier so v vpogled dražbeni pogoji. V okolišu se nahajajo srne, zajci, divji prašiči, medvedi lisice, jazbeci, divje mačke, kune in druga divjačina. * Obleke In klobuke kemično čisti, barva, plisira in lika tovarna Jos. Reich. Iz Ljubljane u— Naš washingtonski poslanik dr. Pi= tamic v Ljubljani. Te dni je prispel iz Wa* shingtona v Ljubljano na oddih naš tamo« šnji poslanik g. dr. Leonid Pitamic. Po* slanik bo danes posctil ljubljansko uni« verzo, naslednje dni pa se bo odpeljal na Madžarsko obiskat svoje sorodnike. u— Tenorista Rijavec in Šimenc v Ljub* Ijani. Pred dnevi sta prispela v Ljubljano oba naša sloveča tenorista Josip Rijavec in Mario Šimenc. Rijavec je prišel sem s svojo soprogo, s katero pojde te dni na oddih v Rogaško Slatino. u— Odhod prve kolonije Kola jugoslos venskih sester na motje. Te dni se je od« peljala v Kraljevico na morje prva kolo« nija Kola jugoslovenskih sester. Prva sku« pina šteje 90 otrok; 32 otrokom je omogo« čil brezplačno letovanje mestni magistrat, drugi pa plačujejo celo, polovično i. če« trtinsko oskrbnino. Nekaj jih je Kolo spre« jelo tudi brezplačno Letos otroci prvič le« tujejo v Dečjem domu Franje Tavčarjeve iv vilah »Nirvana« in »Iluška«), ki ima 17 lepih sob z vsem konfortom. Dom je bil kupljen, kakor je znano, ob 601etnici ge. Franje Tavčarjeve. Kolonijo vodi požrtvo« valna oskrbnica ga. Minka Gašperhnova, Dri nadzorstvu pa ji pomaga vešča učite« "jica gdč. Vida Schottova. u— Vojni razpored za obveznike rojstnih letnikov 1880. do 1909. ter za dajalce živine in vozil se bo priobčeval v Ljubljani v dneh od 10. do 20. t. m. v mestnem vojaškem uradu, na Ambroževem trgu 7-L, soba 4. Vsi prizadeti se opozarjajo, da pridejo zanesljivo k priobčitvi ter se točno drže navodil, ki so razvidna iz tozadevnega razglasa, ki je nabit po mestu. Izostanki in druge nerednosti se kaznujejo po voj. kazenskem zakonu, ki ne pozna šale; zato naj vsakdo v lastnem interesu pazi, da ne bo vpisan med izostale. Danes! Danes! Kresni večer s plesom na Bellevue. Godba Sokola I. Sokol Šiška. u_ Prizori iz zastavljalnice. Včeraj je bila naša mestna zastavljalnica pozorišče mučnih prizorov. Vanjo so prihajale različne stranke, da tri dni pred dražbo, ki bo v ponedeljek, rešijo zastavljene predmete, odnosno podaljšajo zastavne roke. Silno pa so bile stranke razočarane, ko se jim je reklo, da je po pravilih določeni tridnevni rok že potekel, ker se narodni praznik sv. Cirila iti Metoda ter nedelja ne štejeta med te tri dni. Prizadete stranke bi torej morale opraviti omenjeni posel vsaj že v torek. Strankam je sicer še dana možnost rešiti zastavljene predmete v ponedeljek na dan dražbe pred 9. uro, ako plačajo popolni zastavni znesek. Toda kje naj siromaki drugi se itak ne poslužujejo te žalostne poti — vzamejo naenkrat denar za rešitev cer še borih nekaj dinarjev za podaljšanje težko utrpe. Odločilni činitelji naj uvi- dijo bedni položaj prizadetih, ki lahko na ta način utrpe nenadomestljivo škodo, ter naj preložijo dražbo vsaj za tri dni! u— Šentjakobska knjižnica v Ljubljani, Stari trg 11, je izposodila pretekli mesec junij 3058 strankam 11.024 knjig, prvo letošnje polletje pa na 22.699 strank 83.296 knjig. Knjižnica posluje vsak delavnik od 4. popoldne do 8. zvečer in izposoja slovenske, srbskohrvatske, češke, ruske, poljske, francoske, italijanske, nemške, angle ške in esperantske knjige ter modne liste vsakomur, kdor se zadostno legitimira. Za znanstvene knjige izposojevalni rok trt tedne. Knjige se pošiljajo tudi na deželo po pošti. Za deželo izposojevalni rok tri tedne, za znanstvene knjige štiri tedne, izven Savske in Dravske banovine še po en teden več. Na razpolago popolni tiskani imeniki knjig, ki iih kupi. da si napišeš številke knjig doma. u— Zadruga kovinskih obrti v Ljubljani vabi svoje člane, da se po možnosti udeleže pogieba na tragični način umrlega tovariša Antona Justina, ki se bo vrši! dants v soboto ob 16. iz mrtvašnice splošne bolnice v Ljubljani na pokopališče na Viču. u— Sokol Moste vabi članstvo na redni prijateljski sestanek, ki bo to nedeljo 6. t. m. z začetkom točno ob 9. dopoldne v sokolski telovadnici na Selu. Na tem sestanku bo imel naš prosvetar brat Rozman važno predavanje o Sokolu kraljevine Jugoslavije. Prosimo, da se članstvo gotovo udeleži sestanka. u— Československa obec v Lublani. Oslava pamatky Mistra Jana Husi kona se v sobotu 5. t. m. o osme hodine večer ve Zvezde- Necht nechybi nikdo. Nedelni pujčovani knih až do odvolani odpada. Krema „Sonnenbraune" daje koži prirodno temnorjavo barvo m ščiti pred solnčarico. 154 u— Karambol med vojaškim in mestnim avtobusom. .Na oglu Resljeve ceste in Slomškove ulice je prišlo včeraj do silne« ga karambola med vojaškim tovornim av« tomobilom ter mestnim avtobusom znam« ke »Steyr«, ki se je peljal iz garaže po Slom.šl ovi ulici v smeri proti Dunajski ce« sti. Vojaški voz se je pripeljal natovorjen z raznimi zaboji po Resljevi cesti, nakar je hotel šofer zaviti v Slomškovo ulico. Namesto da bi šofer zavil v loku v ime« novano ulico, je ogdl rezal. Baš tedaj pa je privozil iz imenovane ulice mestni av« tobus, nakar je sledil sunek. Šoferja sta malo pred karambolom dajala varnostna znamenja, vendar zaleta nista mogla pre« prečiti. Pri karambolu je največ trpel mestni avtobus, ki mu je težki vojaški voz razbil hladilnik ter poškodoval tudi druge dele. Škoda na mestnem avtobusu znaša okrog 9000 Din, dočim je utrpel vo« jaški voz le neznatne poškodbe. u_ Karambol dveh kolesarjev. Šofer Josip K. ter uradnik Ivan M. sta privozila predvčerajšnjim popoldne po hodniku ob Celovški cesti, kier sta se baš pred pivovarno Union zaletela drug v drugega. Posledica trčenja je bila, da sta oba zletela po tleh ir, se je K. ranil v jezik, M. pa na desni roki. Kako je prišlo do nesreče, poškodovanca sama dobro ne vesta, najbrže pa je nezgoda posledica neprevidnosti obeh kolesarjev. u— Ukradena dragocena palica. Preiskava v zadevi »črne vožnje«, ki so si jo privoščili neznani zlikovci z motornim kolesom primariia dr. Krajca izpred Krapšove kavarne proti D. M. v Poliu, napreduje le počasi in dosedaj storilci še niso Izsledeni. Včeraj je prijavil tudi upokojeni profesor g. Ivan Steblovnik, da so ga oškodovali isti neznanci. Gospod profesor se je vozil z dr. Krajcem v prikolici in nato pred odhodom v kavarno pustil v prikolici svojo nad 200 Dm vredno sprehajalno palico iz ebenovine in slonokoščenim držajem, ki si jo je bržkone obdržal eden izmed zlikov-cev. Ukradena palica je edina svoje vrste v Ljubljani. u— Ena najstarejših gostiln v Ljubljani, gostilna pri »Belem Kranjcu« v Florjanski ulici, je zopet otvorjena. Lastnica, gospa Kajfeževa, soproga enega največjih vinskih trgovcev v Jugoslaviji in tudi inozemstva, hoče priboriti tej stari gostilni sloves, ki ga ie vživala v »starih dobrih časih«. Menimo, da ji to doseči ne bo težko. V svojem soprogu ima pač vinskega strokovnjaka, in to strokovnjaka v pravem pomena besede. Ce je letno nakupil in prodal do 700 vagonov vina v tuzemstvu, na Dunaiu, kjer je imel več slovitih restavracij, j>a letno 400 vagonov vina, potem vemo, da bo gospod Kajfež znal pridobiti za gostilno vina, ki se ga bodo Ljubljančani in okoličani veselili. Do sedaj je gostilna delala le bolj z uslužbenci, v naprej pa hoče vzeti vso zadevo v svoje roke in nuditi gostom vsega najboljšega, kar se more od res dobre gostilne zahtevati, tako da bo gostilna pri »Belem Kranjcu« postala zapet shajališče Ljubljančanov in tuicev. u— Tombola ljubljanskega Aero-kluba, ki vam lahko prinese dobitek več sto dinarjev v denarju za mal izdatek 2 Din. se vrši pri Keršiču, na Bellevueju in pri Mikliču. u— Tamburaško društvo Krim sklicuje 7. redni občni zbor za nedeljo 6. t. m. ob 8. zjutraj v gostilni pri »Sodčku«. u— Prva vrtna veselica v korist Podpornemu društvu slepih bo v nedeljo 13. t. m. v gostilni pri »(Mostu«, Beričevo. Za izvrstno kapljico, jed in zabavo je poskrbljeno. Za obilen obi sk se priporoča prireditelj [van Morela. Iz Celja ;— Uničenje drevesnega nasada pri »Diani«. Iz krogov kopalcev in ljubiteljev naravnih lepot smo prejeli naslednjo pritožbo: Mestna občina je dala deloma posekati, deloma pa zelo obsekati košato drevje nad kopališčem »Diana« in poleg nje na Bregu pri Celju. Kopališče je kupila mestna občina lani zaradi tega, ker se je ponudila ugodna prilika in ker obe dosedanji mestni kopališči nista zadostovali potrebam mesta. S posekanjem drevja pa so kopalci izgubili v prvi vrsti senco, ki si jo marsikdo po solnčenju iskreno želi; dalje je kopalce v »Diani« ščitilo gosto drevje pred prašnimi oblaki, ki jih dvigajo neprestano mimo vozeči avtomobili in druga vozila, končno pa je drevje s široko razvitimi koreninami varovalo breg pred posipanjem in odtrgavanjem. Ne razumemo, kdo si je mogel zamisliti to opustošenje lepega nasada. Obračamo se na Olepševalno tn tujskoprometno društvo, da nastopi v obrambo naravnih krasot celjskega mesta In da v bodoče prepreči slična nesmiselna pustošenja. e— Smrtna kosa. V Gaberju je umrla 42 letna trgovčeva soproga ga. Marija Senčarjeva, v celjski bolnici pa 57 letna dninarica Neža Joštova iz Škofje vasi. — Blag jima spomin! e— Po krivem je prisegel. Predvčerajšnjim se je vršila na tukajšnjem sodišču obravnava, pri kateri je 25 letni Rafael J. iz Lokovme pri Dobrni prisegel, da nima prav nobenega imetka, ki bi ga mogel označiti za svojega, in da je reven kot cerkvena miš. Sodni eksekutor Videčnik pa je fantu sledil in ga na cesti prijel, ko se je hotel odpeljati s svojim kolesom. Dal ga je aretirati in je nato pri telesni preiskavi našel pri niem še v čevljih 60 Din denarja. Fanta so zaradi krive prisege zaprli. e— Nepošten gost. Policiji ie prijavila sobarica v hotelu »Beli vol« Frančiška Rozmanova, da je te dni neznanokam pobegnil 39 letni krojač Josip Sušnik in odnesel na hrani in stanovanju lepo vsoto 954 Din. Stanoval in jedel je namreč v hotelu že od 10. do 30. junija. Po delavski knjigi, ki jo je zapustil v spomin, je pristojen v Cešnjice pri Kamniku. Poleg tega pa je pustil v svoji sobi še neko drugo delavsko knjižico, glasečo se na ime 22 letnega krojača Janka Balkovca, doma z Vinice v Beli Krajini. Zdaj policija ne ve. ali je Sušnik res Sušnik, ali je morda Balkovec, ali pa celo kdo drugi. Iz Maribora a— V'seji kopališkega odseka v četrtek zvečer se je pod vodstvom g. župana dr. Ju-vana razpravljalo več tekočih zadev. Nastavljen je bil za otok posebni stalni stražnik. Plavalnemu mojstru se bo za nedelje in praznike v svrho razbremenitve pridelil pomočnik. — Za solnčenje se bodo uredili prenosljivi leseni podi in ležalni stoli. — Radio postaja na otoku se ne bo uredila, ker je otok v prvi vrsti namenjen oddihu in pa tudi, ker so izvedenci izrekli mnenje, da bi bila zaradi rednih atmosfernih motenj na otoku nepraktična. — V kabine bodo dana ogledala, ki jih bo dala proti koncesijam za reklamo na otoku brezplačno na razpolago tvrdka Jugo - avtomat. Zrcala bodo v velikosti 20 X 30 cm. — Ponudba dr. Feldman-• '{i '/»ti postaviti na otoku hotel v švicarskem stilu in ki prosi za odstop primerneg.i zemljišča, se u< ivn. i,,. ne mo biti principiielnih pomislekov obravnavala v seji občinskega sveta. Snočnii seji Je prvič prisostvoval tudi novi član odseka g. VVexeI imenovan od Olepševalnega društva a— Ljudsko gibanje v Mariboru. V prvi polovici letošnjega leta se je rodilo v Mariboru 605 otrok (301 fant in 304 deklice). Med temi 27 mrtvorojenih. Umrlo pa je v istem času 371 oseb (213 moških in 15S žensk). Porok pa je bilo 223. V stolni župniji se je rodilo 331, umrlo ie 77 oseb, v frančišk. župniji se je rodilo 76, umrlo 49, v magdalenski župniji rodilo 186, umrlo 233, v evangeljski župniji rodilo 8. umrlo 4, v pravoslavni cerkveni občini rodile 4, umrle 3 osebe. odpravi hitro in brez sledu ..CREME ORIZOL" Dobiva se v lekarnah, drogerijah In parfumerijah. Depot: Cosmochemia, Zagreb, SmiCiklasova 23. Telefon 49—99. I I a— Jubilej dela. Po vsej mariborski okolici in izven nje dobro znani in splošno priljubljeni vodja manufakturne trgovine g. Antona Macuna v Mariboru, g. Avgust VVinkler, praznuje danes 50 letnico zvestega službovanja v eni in isti hiši. Dolgih 50 let ie bil svojim trem šefom najboljši in najzvestejši sodelavec in svetovalec v pravem pomenu besede. Rodom iz prijaznega Sv. Lovrenca na Pohorju, je pričel svojo življenjsko pot že kot vajenec v sedanji hiši trgovca g. Macuna. Pač nekaj redkega in gotovo brez primere v našem mestu. Čilemu jubilantu kličemo: Še na mnoga leta! a— Imenovanje v moški kaznilnici. Za paznike - zvaničnike so imenovani dosedanji dnevničarji: Alojz Rupnik. Matija Vilfan. Maks Primožič, Edvard Strlič, Sigmund Vez-jak in Ivan Lešjak; za paznike - služitelje pa dosedanji dnevničarji: Angel Kolenc, Sergo Anton, Ferdinand Štelear, Ivan Pihlar, Franc Rebernak, Franc Januška, Emil Sre-denšek in Roman Stramie. a— Zadnja pot stolnega župnika Franca Moravca. Ob ogromni udeležbi občinstva se je vršil včeraj popoldne pogreb stolnega župnika Franca Moravca. Iz župnišča, kjer so združeni pevski zbori ubrano zapeli Vilhar-jevo žalostinko, so prenesli krsto v stolnico, kjer je pomožni škof dr. Tomažič ob asistenci številne duhovščine opravil mrtvaške molitve. Ob katafalku je spregovoril blagemu pokojniku v slovo pretresljive besede kanonik dr. Vraber, nakar so združeni pevski zbori zapeli j Človek, glej dognan je svojec 2alni sprevod so otvorile razne cerkvene organizacije s svojimi zastavami, za krsto pa je stopalo poleg sorodnikov 92 duhovnikov, svirala pa je godba katoliške omladine. Bansko upravo je zastopal okrožni inšpektor dr. Schaubach, mestno občino pa župan dr. Ju van. Ob odprtem grobu je spregovoril v zadnje slovo pomožni"škof dr. Tomažič, ki je pokojnika v kratkem govoru slavil kot lju-domilega dušnega pastirja in velikega dobrotnika vseh revnih. Po izvršenih pogrebnih obredih so pevci zapeli tugospoev, godba pa je zaigrala žalostinko >Na svidenje«. a— Avtobusne vožnje na Mariborski otok. Zaradi izredno velikega prometa na progi Glavni trg - Kamnica, se bodo ob nedeljah in praznikih po potrebi uporabljali tudi avtobusi drugih mestnih prog za prevoz občinstva do kopališča in nazaj. Občinstvo, ki se poslužuje avtobusne vožnje po mestu, se naproša, da po končani vožnji uniči vozne lislke. a— Koncert v mestnem parku bo v nedeljo 6. L m. od pol 11. do 12. Koncertira kapela katoliške omladine. l 9— 25 letnico svojega obstoja bo praznovalo v nedeljo, 13. t. m. prostovoljno gasilno društvo na Pobrežiu. Proslava bo edružena obenem z blagoslovitvijo nove motorne brizgalne. a— Težak karambol na križieču. V poročilu pod tem naslovom v št. 151, ne odgovarja — kakor smo naknadno ugotovili — re-sniia trditev, da Josip Huber ni imel voza-škt-ga izpita in voznega dovoljenja.. Huber ima začasno vzono dovoljenje št. 491/1 od 10 junija 1930. a— Solnčariea. V četrtek popoldne je na Koroški cesti omedlela in se zgrudila zaradi soiučarice 181etna prodajalka trgovine Sc.ramm na Aleksandrovi cesti hlza Ple-tersnik. Rešilni avto jo je prepeljal na dom. a— Zopet kolo. V četrtek je bilo uradniku špedicije Merkur, Janku Felaherju iz hišne veže na Slomškovem trgu st 11, Kjer se je mudil v mestnem knjigovodstvu, ukradeno kolo, vredno 1600 Din. Iz Kranja T_ Športno gibanje. Športni odsek tu-raišnjega Sokola priredi drevi v Strzev2m pr/ kopališki restavraciji »Slavec« kresn. večer z velikim ognjem, jutri v nedelo >a istotam veselico. - Jutri dopoldne se no vršila nogometna tekma med doma. cim odsekom in »Svobodo« z Jesen.c za prvenstvo Gorenjske. . , r— Narodna čitalnica bo imela v petek 11 t m ob 20. nadaljevanje občnega zbora v 'prostorih restavracije Narodnega doma. Dnevni red: poročilo predsedstva in volitve novega odbora. „ , ., . r_ Avtobusne zveze z Golnikom. Avto, busno podjetje Paar in Stravs sedaj oskr, huje avtobusne zveze na progi Kranj— Kokrica—Goriče—Golnik ob nedeljah, ce, trikih in sobotah, in sicer z odhodom iz Kranja ob 8.30 in 16., z odhodom z Gol, nika ob 9. in ob 17.45, nadalje ob pone, de'jkih z odhodom iz Krania ob 7. m 16., ? odhodom z Golnika na ob 7.30 in 17.4o. S to zvezo so mnogo pridobile poleg zdra, vilišča Golnika ostale vasi Gonče. Irste, nik, Tenetiše in druge, v katerih se zlasti razvija letoviščarstvo. , r_ Tomočniški trgovski zbor obvešča Svoje člane, da se nameravani izlet z avtobusom v Beljak in v Avstrijo ne bo vršil zaradi premale priglasitve članstva. Iz Tržiča £_ Zanimiva stavba. Posestnik Andrej Tišlar je kupi! pred leti tam pri mostu sv. Janeza malo leseno hišico ki ie bila staremu Tržiču v najlepši okras in značilnost, svojim stanovalcem pa že vsekakor v nevarnost. Zato se je odločil, da i" oopravi, odnosno da jo spodzida. In res. Stavbenik ie napravil načrt, komisija ga je odobrila n hitro se ie začel okrog lesen^sra otrrodia iare hišice dvigati zid iz opeke, sedai ie J>rasel do vrha, streha se ie odstranila, Ustavila nova in skoro bo selitev v novo Jišo mogoča. Gradnja te hišice se dozdeva človeku kakor levitev kače, ki sleče tesno obleko, da se obleče v ohlapnejšo. Tudi ta hišica se ie čudovito hitro zleviia. Lesena fiiša je bila nad tristo let stara in bi vedela marsikaj povedati iz zgodovine našega mesta. Marsikak mimoidoči turist in amater se ie tu ustavil, pogledal zar'--;"o reč in jtisnil svoj aparat in odnesel lep spomin, vijaki meščanske šole so jo skoro vsako Eto slikali za svoie vaje, strokovni učitelj b Kernc pa ie napravil z njenim motivom Ir lepih pastelov, ki krase stanovanja nje-pvih prijateljev. Sedai ie izsrinila idilična Smantika in napravila prostor mocfferni VrozL Iz Kamnika ka— Pojasnilo. Od našega dopisnika smo prejeli dopis pod naslovom »700 let, niča Kamnika«. Ker je bil dopis odgovor na notico v »Slovenskem Narodu«, smo članek odstopili temu listu. Začetnici imen •nista istovetni z g. dr. R. Karbo, temveč je članek napisal g. Rajko Kos. ka— Drugi sezonski koncert. Nad vse agilni kamniški salonski orkester priredi danes v soboto 5. julija ob pol 9. zvečer svoj drugi koncert, to pot na vrtu restav, racije g. A. Cererja. Iz Kočevja k?— Osebna vest. V Novo mesto je prestavljen po službeni potrebi sreski načelnik, vladni svetnik g. Friderik Loger. Na njegovo mesto je imenovan novljanski sreski načelnik g. Albert Tlačer. kč— "Pritožba proti sanacijskemu načrtu. Kakor smo že poročali, je mestni župan g. dr. Kostanjevec predložil mestnemu občinskemu odboru podroben sanacijski načrt obenem z novinti proračuni mestne občine, ubožnega krajevnega zaklada ter mestne vodarne in elektrarne v pretres. Sanacijski načrt in prorač. so bili potem sprejeti in odobreni; glasovali so zanje vsi odborniki razen enega. Kakor poroča >Gottscheer Zeitung*;, je 72 mestnih posestnikov obenem z nekaterimi Matovnifani vložilo na kraljevo ban-sko upravo pritožbo. kč— Hočevar prišel po Muri, Dravi in Do navi v Beograd. Zanimivo ih dolgo potovanje si je zamislil jurist Fric Koenig, sin odvetnika dr. Koeniua, ki se je spravil v lasten čolniček v zgornjem toku Mure. zajadral po Dravi in nato še po Donavi prav do Beograda. Mladi veslač je porabil za pot celih šest dni. kg— Napovedano jubilejno delo ob kočevski šeststoletnici je sedaj izšlo. Obsega 304 strani (teksta 2"0). V knjigi je priobčenih 27 slik. Stane 50 Din. Dobi se pri pripravljalnem odboru za kočevsko šeststoletnico in pri knjieotržcu g. Matiji Romu. kč— Huda nesreča. V pt?tek 27. junija je vozil posestnik Leon Kožar in gozda proti domu nekaj drv. Ko je zapeljal na domače dvorišče, je začel izprezati. Pri tem pa ga je konj brcnil v roko in mu io zlomil. Kožarja so prepeljali v ljubljansko bolnico, kjer so mu morali roko odrezati. Iz Litije i_ Napredovanje g. Senekoviča. Dose« danji sreski podnačelnik litijskega sreza g. Ivan Scnekovič je imenovan za sreske, ga načelnika v Samoboru v Savski bano, vini. Vladni svetnik g. Senckovič se je v teku svojega službovanja v litijskem okra, ju priljubil v vseh tukajšnjih krogih. Stranke, ki jih je uradna pot zanesla na sresko načelstvo, so pri g. Senekoviču do, bile vedno točne in natančne podatke. Kljub temu, da je služboval v Litiji, ni mogel dobiti pri nas stanovanja in je sta, noval v Celju, odkoder se je vozil v služ, bovanje v Litijo. Kljub oddaljenemu bi, vališču pa je bil v uradu vedno točen. Že, limo mu na novem mestu obilo sreče! i— Podoknlca kumici prapora šmarskega »Zvona« bo v soboto zvečer. Istočasno kakor ge. kumici Zoretovi v Črnem potoku, zapojejo podoknico tudi g. Podboju, pokrovitelju prireditve, ki bo na lastno željo ta večer s svojo družbo v Črnem potoku. . i— Članom Slovenske Matice, ki še do sedaj niso dvignili knjig osebno pri po, verjeniku, jih dostavi te dni raznašalec na dom. Iz Hrastnika h— Svoboda II. (steklarji) priredijo ju, tri popoldne na vrtu gostilne Hofbauer koncert, pri katerem nastopi moški zbor in društveni orkester pod vodstvom go, spoda Diermayerja. h— Za restavracijo ni zaprosila kemič, na tovarna, kakor je bilo pomotoma nave, deno v. poročilu trbveljske občinske seje, temveč steklarna v Hrastniku. Iz Laškega 1— Cerkvena proslava pri Sv. Mohorju. V nedeljo 13. t. m. se je proslavila pri Sv. Mohorju 5251etnica obstoja tamkajšnje cerkve, obenem bo blagoslovljenje novih cerkvenih zvonov. Zgradile so se tudi nove orgije in cerkev se je zunaj in znotraj prav čedno obnovila. Pričakujemo za to redko slavnost prav lep obisk tudi iz okoliških krajev. Cerkveno slavnost bo vodil msgr. dr. Franc Kruljc iz Laškega, odkoder se bo udeležilo prireditve tudi Pevsko in godbeno društvo. Iz Šoštanja št— Nov napredek v olepšavanju našega mesta pomeni vsekakor odločitev . železniške uprave, ki je odredila, da se s 1. julijem t. 1. ukinejo lesna skladišča, ležeča med kolodvorom in restavracijo Jugoslavija. Kratko pred svetovno vojno so ta prostor zasuli, od tedaj pa ie bil tamkaj jarek, poln razne navlake. Med vojno je služil za razkladanje premoga in taninskega lesa za to-« varno usnja. Ko se je po prevratu pri nas trgovina z lesom zelo razvila, je začela železniška uprava številnim interesentom dajati ležarinske prostore v najem. Dobrih 10 let so sedaj že kazili zunanje lice našega kolodvora ktipi lesa, ki so včasih celo promet po cesti ovirali. Da bi se ti kupi lesa spravili drugam in da bi se prostor primerno olepšal, so si prizadevali občina, okrajni zastop in Olepševalno društvo, vendar zaman. Zdaj se je železniška uprava sama odločila k temu. Ko bo n- ^^'ien nameravani plot na meii med železniškim svetom in svetom okrajnega zastopa in ko bodo zasajene lipe ter postavljene klopi, bo pot na kolodvor res lepa. Železniška uprava se ie prostovoljno odrekla visokim dohodkom, ki jih je prejemala za najemnino. Zdaj Je vrsta na lokalnih činiteljih, da ne bo ostalo samo pri izpraznitvi in da- bo načrt dosledno izveden. Iz Slovenjgradca s2« 285—295, >5« 225 — 235, >,6« 178 — 180, »7« 105—115, >8* 80 — 90. + Somborska blagovna borza. (4. t. m.). Tendenca stalna. Promet 182 vagonov. — Pšenica: baška, stara, 77 kg 180—185: 78 kilogramov 185—190; baška, nova 78-80 kg 160—165; 77-78 kg 157.50—162.50; banaška, Tisa, šlep, nova, 79-80 kg 160—165; banaška, Bega, šlep, nova 77-77 kg 157.50 do 162.50. Oves: baški 130—135; sremski, slavonski 135—140. Rž: baška 105—110. Ječmen: baški, novi, 64-65 kg 95 do 100. — Koruza: baška 105—110; za avgust 110 do 115. Moka: baška »Ogg« 330—340; »0g« 325—335; »2« 290—300; >5« 230—240; >7« 115—125; »8« 90—100. Otrobi: baški 78 do 80. + Budimpeštanska terminska borza (4. t. m.). Tendenca trdna, promet živahen. Pšenica: za oktober 19.34—19.35; rž: za oktober 12 66—12.67; koruza: za julij 15.66 do 15.68, za avgust 15.70—15.75, tranzitna za julij 13.65—13.70. Iz uradnih in dragih službenih objav Na ponovne želje mnogih naših naročnikov bomo odslej v »Jutru« objavljali vse bistvene podatke iz onih uradnih in drugih službenih objav, ki so poprej izhajale v »Uradnem listu«, a jih sedanji »Službeni list« kr. banske uprave ne prinaša več. Javna licitacija: Banska uprava razpisuje javno pismeno licitacijo za nabavo motornega cestnega valjarja na dan 4. avgusta 1930 ob 11. dopoldne. (Podrobnosti glej v včerajšnjem listu.) Razpust društva: Društvo »Podružnica Krščanske šole« v Sorici je razpu-ščeno, ker nima več pogojev za pravni obstoj. Razpis službe cestarja: Banska uprava razpisuje službo banovinskega cestarja v območju okrajnega cestnega odbora na Bledu za cestne proge: a) od odcepa ceste Rečica-Miino do mosta čez Savo pri erar. žagi v Soteski, b) Bohinjska Bela-kolodvor. Prosilci morajo izpolniti splošne pogoje in ne smejo biti mlajši od 23 in ne starejši od 30 let. Lastnoročno pisane, s 5 Din kol-kovane prošnje z vsemi prilogami je predložiti do 20. julija 1930 kr. banski upravi v Ljubjani. Proglasitev mrtvim: Okrožno sodišče v Mariboru je uvedlo postopanje, da se proglase mrtvim a) Rozalija Barbarič, lči Ane Barbarič v Šalovcih roj. 14. januarja 1886 v Šalovcu, ki ie odšla meseca marca 1910 v Ameriko, b) Neža Barbarič. hči iste od ravnotam, roj. 16. maja 1893, ki je odšla meseca marca 1910 v Ameriko. Dražba: Pri okrajnem sodišču v Radovljici bo 11. avgusta 1930 ob 11. uri dopoldne dražba nepremičnin: 1/11 deleža parcele št. 495. k. o. Rečica, pot s srenjskimi pravicami do skupnega sveta, vi. št. 146 k. o. Boli. Bela. zemljiška knjiga Rečica, vi. št. 52. Cenilna vrednost: 465 Din; najmanjši ponudek 45.50 Din. Prost°voljna sodna dražba zelo ugodnih stavbišč v Zagoricah št 16 na Bledu bo dne 17. julija ob 17. uri. Izklicna cena 15 Din za kvadratni meter. Direkcija državnega rudnika Velenje razpisuje a) na dan 10. julija- ob 11. uri nabavo 6 komadov gumijevih obročev z zračnimi stanicami. b) na dan 18. avgusta J930 nabavo 700 m kablja v gumijasti cevi 4X6 mm3 Cu. Pogoji se dobe pri direkciji. Advokatska komora v Ljubljani objavlja. da je g. dr. Ivan Štempihar z dnem 2. 7. 1930 vpisan v imenik advokatov s sedežem na Jesenicah. »Petovia«, usnjarska industrija d. d. Na bregu pri Ptuju, objavlja bilanco in račun izgube in dobička za leto 1929. Bilanca izkazuje pri glavnici 1.500.000 Din dobička 20.807 Din. KULTURNI PREGLED Prihodnja sezona v ljubljanski drami Iz razgovora z ravnateljem g. P. Golio Sezona v drami je bila že pred tedni za tljučena, vrli ansambel se že mesec dni irabro vojskuje z vročino, muhami in pu-Jliko na nehvaležni poti po bratskih mestih, v gledaliških prostorih je zdaj idilično mirno. Uprava še kljubuje poletni sopari, nekje kleplje stroj, kdaj pa kdaj zahrešči kak korak, drugače pa niti za kulisami ni nič novega. Na vsej fronti mir! Nič problemov, nič intrig; celo kritikom so odpuščeni nekateri • grehi. In vendar je časnikarjeva službena radovednost _ ne moja oseba — potrkala na vratih ravnatelja drame g. Golie. __ Razgovor ob tem času?! Pomagal sem si s Hilarjem. Hilar je velika avtoriteta, čeprav je res, da Ljubljana še od daleč ni Praga. Naše občinstvo je nemara sedaj res najmanj radovedno, kako bo teater v jeseni. Toda zdaj smo nekako na razpotju: prejšnje se nam odmika, novo se približuje. Čez mesec dni se bodo v gledališču zopet pričele priprave in septembra bo sezona otvorjena. Torej pogled nazaj in naprej! Tako sva začela razgovor z g. ravnateljem Golio. _ O pretekli sezoni najprej? Reči moram, da je bila za dramo nad vse zadovoljiva Obisk se je ponovno povečal, in ker nameravamo še dalje v tej smeri, bi nas prav veselilo, če bi tudi zanimanje občinstva rastlo v enakem tempu. Ne da bi pretiravali v optimizmu, je treba pribiti dejstvo: Drama si je priborila v Ljubljani trdna tla, za njo ne more več nastati resna kriza, nji ne bo šlo za biti ali ne biti. Preko te nevarnosti smo že in to je v zgodovini slovenske drame razveseljiva resnica. Naše občinstvo je zadosti pokazalo, da zna biti celo navdušeno za dober in lep repertoar. _ Ali ne bi rekli, da mu klasični m moderni resnobni komadi nič kaj ne tek; nejo? , . _ Brez dvoma je, da kaže za sedaj največjo ljubezen do veseloiger. Te zaznamujejo tudi v prošli sezoni največji obisk. Tako smo n. pr. »Našega gospoda župnika« dali 21kra.t in »Veliko abecedo« 14-krat vedno z dobrim obiskom. S klasiki je res bolj trda. »Fausta« smo spravili Škrat na oder. »Dona Carlosa« lOkrat, »Vihar« 7krat. Vzroki, da gre ta stvar bolj kot ona, so kaj različni. Mislim, da bi naredila prehud ovinek, če bi se spustila v teoretsko premotrivanje tega vprašanja. Morala bi načeti ves kompleks vprašanj, ki se imenuje sodobno gledališče. _ Nu, skušajva se spustiti k obrisom prihodnje sezone. Predvsem: Kako bo z ansambiom? Kako je z g. Rogozom? _ Ansambel ostane neizpremenjen; začasno bomo pogrešali režiserja g. Debev-ca ki mora k vojakom. Težko pričakovani g Rogoz se najbrž ne vrne. Veliki uspehi, ki jih ima v Pragi, so napotili upravo Narodnega divadla, da mu je ponudila stalno mesto, če bo g. Rogoz res ostal v Pragi, ga bo naša drama z največjim obžalovanjem črtala iz seznama svojih članov. Čeprav sa bo vedno pogrešala, pa smatra, - -I—» _______ „ \T m mojstrstvo, tako da velja za nekakega spe« cialista za Krležo. — Vse lepo. Repertoarni načrt ste v glavnih obrisih že izdelali? Pravijo, da se nam obetajo domače krstne predstave. Ra« di bi videli, ali so plodovi naših novih dramatikov že kaj zrelejši? Kaj se nam torej obeta?! — Obeta se to in ono, toda od literar« nih obetov ne moremo živeti, kakor tudi ne od kopice negodnih komadov, ki se nam grmadijo v tejle omari. Spominjate se, da so mi že z več strani očitali, češ, da dajem premalo domačih; padla je celo trda beseda, da »drama suvereno prezira slovenske avtorje«. Naj Vam postrežem s številkami. Odkar sem ravnatelj ljubljan« ske drame, smo uprizorili 37 izvirnih slo« venskih del s 26 avtorji. Nu, gledališki uspeh — hm! — je imelo samo kakih enajst del. Naj Vam jih naštejem? Evo: Cankar (»Hlapci«, »Za narodov blagor«, »Pohujšanje v dolini šentflorjanski«), Žu« pančič (»Veronika Deseniška«), Finžgar (»Divji lovec«), Medved (»Za pravdo in srce«), Novačan (»Herman Celjski«), Mil« činski (»Čarobni prstan«), Golar (»Vdova Rošlinka«) in Lipah (»Glavni dobitek«). Poudarjam: uspeh pri občinstvu. Literar« ni uspeh — to je druga pesem. — Ali niste pozabili avtorja »Peterčka« in »Triglavke bajke«? »Peterček« je bil vendar tolikokrat na odru! — Prosim! Toda preidiva k temu, kar novega bomo lahko dali ali bi morebiti dali. Radi bi ponovili Župančičevo »Vero« nit" Deseniško«, toda avtor ji ne dovoli znova na oder, dokler je ne predela Če bo utegnil — bo torej prenovljena Vero* nika zopet dogodek za prijatelje sloven« ske dramatske tvorbe. Potem uprizorimo »Kraljično Haris« pokojnega Leskovca ;n Šnuderlovo »Pravljico o rajski ptici«. Pre« gljeva drama »Ljubljanski študentje« je že več sezon na programu, težave pa so naslednie: Drama potrebuje temeljite dra-. ma^urške obdelave, ki io bo preskrbel po vsej priliki avtor sam. Druga težava je \n--scenacija. V vsej gledališki garderobi ni moči najti ne enega kostuma iz časov, v katerih se dogaja Pregljeva drama; tako U: jo bilo treba popolnoma ia novo -»pre« miti, kar stane seveda mnogo denarja. Imamo še dva komada, ki bi prišla v po« štev: Kraigherjevo dramo »Na fronti se* stre Žive« in Grumov, »Dogodek >' mestu Gogi«. Prvo delo odklanjam iz načelnih r, 'ogov, ker iščem v vsakem drarnat-ikem delu poleg tehnične in estetske strani tu« di dramatsko etiko, pa je v tem delu re morem najti. Grumov komad sicer tud; ni po mojem okusu, vendar ga nameravam predlagati v uprizoritev zaradi izv-rnosti njegovega scenskega problema Iz hrvaške dramatike pride vsekako na naš oder Krleža, morda »Gospoda Clem« bajevi« ali kaj drugega, — kakor rečeno, v režiji g. dr Gavelle. Ponujeni sta nam tudi deli: Begovič: »Amerikanska jahta u splitskoj luci« in Ivakič: Gospodarica Ru« ža«, ki smo ju takisto sprejeli v reperto« arni načrt. Iz srbske dramatike bomo si« prav ga do vetrno pugicoaia, ^^ —, arn] nacrt# lz srdske aramaliite umnu oi= da bi bil angažman g. Rogoza v Narodnem . gurno dali Nušičevo »Gospo ministrovko« divadlu največje priznanje, ki ga je do- j in §e ^aj, ge ]j0 v Beogradu kaka dobra slej dobila ljubljajnska drama_ za svoj_ dva« \ novost! — Iz ostalih slovanskih slovstev? — Predvsem bomo črpali iz ruskega re« pertoarja. Tako bi hoteli dati Andrejeva »Dneve našega življenja« v novem prevo« du, dalje že prej uprizorjenega Gogoljeve« ga »Revizorja« v prevodu dr Ivana Prija« telja; imamo namen uprizorit; klasično de« lo Gribojedova »Gorje od uma« v prevo« du B. Vdovča«Georgesa, vendar pa ta ko« mad zahteva temeljite dramaturške obde« lave in trenutno še ne morem reči, kdaj pride na vrsto. Zelo radi bi uprizorili ka« kega Čehova, nemara »Tri sestre«, mimo tega so še vedno v načrtu »Bratje Karama« zovi«, ki jih nameravam jaz dramatizirati in sicer docela v smislu Hudožestvenega teatra, kjer je dramatizatorjeva naloga sa« mo v tem, da zveže med seboj dialoge v romanu. Izmed modernih pripravljamo »Serijo A 000001« Aleksjeja Tolstega. Iz češkega repertoarja je že pripravljen prevod Langerjeve komedije »Izpreobrni« tev Janeza Piškurja« (v izvirniku Ferdvše Pistoria), gdč. Scheinpflugova, ki jo ljub« ljansko občinstvo pozna izza zadnjega go« stovanja članov Nar. divadla, nam je pred« ložila svojo dramo »Ubiti«. Moja iskrena želja je, da bi uprizorili še kakšen komad bivšega slovenskega igralca Františka Bo« »ici aonna ljubljanska --------------. najstletni trud. Dosihmal smo od Cehov le sprejemali, zdaj bomo morda lahko tudi mi dajali... _ Torej ostane g. Rogoz nenadomescen. A prooos • ali niso pisali, da bo g. dr. Branko Gavella angažiran kot režiser? Nekateri so celo v duhu videli Vase ob-glavljenje, ker so trdili, da postane g. dr. Gavella ravnatelj ljubljanske drame. G. Golia se je nasmehnil in urno odvrnil: — Zadeva z g. dr. Gavello je takale: Najprej smo ga bili mi sami povabili, da bi costoval kot režiser v drami in v ope« ri kakor gostuje n. pr. v Osijeku in men« da ga vabijo tudi v Berlin. Iz nekih raz« logov pa je uprava zaprosila prosvetno ministrstvo odobritve takega aranžmana z g. Gavello. Ko bo ministrstvo odobrilo, se bo g. dr. Gavella sigurno pojavil v Ljubljani. Nu. da bi prevzel ravnateljsko mesto v drami, to je bila samo pobožna želja maloštevilnih mojih neprijateljev. — Ali bo imel g. dr. Gavella pri nas kakšne posebne režiserske naloge? — Predvsem bi mu poverili režijo hrva« ških in srbskih del. Zlasti bi želeli, da bi nam zrežiral kakega Krležo, ker je baš pri tem težkem dramatiku pokazal izredno Detektivske povesti Kako so nastale. — Od E. A. Poea do današnjih. — Čitatelji kot detektivi. — Bodočnost detektivk. Dorothy L. Sayers ie napisala o tem zanimivem predmetu dališe razmotrivanje, iz katerega posnemamo: Detetivska povest in povesti o strahovih imajo zelo star izvor. Vsak narod je v svojem folkloru očuval pravljice o strahovih in grozotah vseh vrst, detektivsko zgodbo pa zaslediš že v židovskih apokriiih, pri Herodotu in v Aeneidi. Dočim pa so bile povesti o strahovih priljubljene v slednji dobi in v sleherni deželi, se je detektivska povest pojavljaja kaj različno, najčešče v slabih, le za poizkušnjo napisanih zasnutkih in se je šele sredi minulega stoletja razvila v bohotno cvetje. Med leti 1840.—45. je ustvaril muhasti genij Edgarja Allana Poea — ki ie prej pisal zgodbe z motivi groze — pet povesti, v katerih so bili za vse čase določeni poglavitni zakoni detektivske povesti. V povestih »Umor v ulici Morgue« in »Človek si« je ustvaril Poe nekaj, kar bi lahko imenovali skrivnostno fikcijo in kar se razlikuje i od čisto detektivske zgodbe i od tipične povesti o strahotah. V zgodbi te mešane vrste čitatelja najprej zamrazi po životu zaradi kakšnega skrivnostnega, na prvi pogled nerazrešljivega umora; šele potem jame delovati pravi detektivski stroj, da razkrije in pojasni tajno strašnega dogodka in kaznuje morilca. Od Poea dalje so sc vs» tri oanoge razvijale skupaj ali vsaka posebej: detektivska povest ter povesti skrivnosti in groze. Prav za prav je čudno, da se detektivska povest ni prej razcvela. Nemara je bilo krivo to, da so bili prej slabši zakoni in zasledovanje zločinca znatno bolj preprosto; ves postopek je obstajal v aretaciji, mučenju, priznanju in smrti. Tudi prej so pisatelji tvorili povesti o zločincih, toda detektivska povest se je mogla razviti stoprav tedaj, ko so se simpatije javnosti postavile na stran zakona in reda. V nekdanjih časih so pisci uprav občudovali zvijačnost m spretnost zločincev. To pa je bilo naturno, zakaj takratni zakoni so bili kruti in samo-pašni. Opažamo nadalje, da detektivska povest najbolj cvete v anglosaškem svetu. Znano je, da je angleška javnost vedno na strani policije. Britski zakonik s svojo tradicijo »športnega duha« in »fair play-a« tudi nasproti zločincem, je posebno ugoden za vznik detektivskega pripovedništva, ker vodi svoj plen na dokaj dolgi vrvi, tako da nastaja vmes med začetkom in koncem cela vrsta presenetljivih dogodkov. Tudi v Franciji, kjer je poulični stražnik manj priljubljen nego v Angliji, je detektivska služba izborno organizirana in zelo čislana. Francija ima takisto že precejšnjo izbiro detektivskih povesti, čeprav od daleč ne tako obilno kakor' Anglia in Amerika. Edgar Allan Poe je v svojih detektivskih povestih ustvaril osnovno formo za vse nadaljnje zgodbe te bire in baže: skrivnostnega, sijajnega detektiva, čigar dejanje občuduje in popisuje njegov prijatelj, ki za JAN KUBELIK, svetovnoznani češki goslač, slavi danes petdesetletnico. Rodil se je 5. julija 1880 v Michlu in je že kot 12Ietni deček vstopil na praški konservatorij, kjer ga je učil go-slaštva znameniti prof. ševčik. Konservatorij je absolviral 1. 1898. in je potlej prepotoval dobršen del sveta kot virtuoz, čigar koncerti so bili vedno umetniški dogodek. Mojster Kubelik je ponovno in z velikim uspehom nastopil tudi pri nas. huslava. Res je, da njegove reči literarno niso kdo ve kaj, vendar bi se t uprizorit« vijo tega ali onega komada malo oddol« žili pri nas nekoč tako priljubljenemu Bo« huslavu, ki je med vojno oslepel More« biti bi prišla v poštev tudi Hilbertova »Irena«. Iz poljske utegnemo dat; Nal« kowske »Dom žena«, iz bolgarske književ« nosti pa Kostovega »Golemanova«. — Kako pa klasiki? Shakespeare pred« vsem, kaj ne? — Da, toda za sedaj samo »Sen kresne noči«, ki bo otvoritvena predstava. Potem bomo postavili na oder kakega Schillerja »Razbojnike« ali »Marijo Stuart«. Priprav« ljen je ves material za vprizoritev Balza« covega »Mercadeta«. Pa preidiva k moder« nim Pripravljamo L, Franka dramo »Die Ursache« in Zuckmayerjev »Zirkus Knie«, dva nova nemška komada, ki bosta goto« vo užgala. Potlej bomo dali Hoffmanns« thalovega »Jedermanna«, če bo preveden. Radi bi dali tudi kaj svojevrstnega; iz« brali smo iz jidiš«literature svetovno zna« no Šaloma Ascha »Bog osvete«. Salomu Aschu smo dolžni hvalo, da se je na lan« skem dunajskem kongresu PEN«klubov ta« ko krepko zavzel za male narode in lite« rature, med njimi tudi za slovensko, ki je bila potem mednarodno priznana kot po« sebna literatura Nadalje upamo, da nam bo g. dr. Gavella zrežiral GaIsworthyjev »Beg«. , — Vse to je lepo, toda — galerije go« tovo niste pozabili. S kakšnimi veseloigra« mi nameravate zdraviti proslulo ljubljan« sko čmernost? — Seveda "je preskrbljeno za primeren veseli repertoar. N. pr. Nestroy še zdaleč ni izčrpan: za sedaj mislimo na veseloigro »Kampel«. Literarnega dela repertoarja ni težko sestaviti, toda iskanje veseloiger, ki bodo verjetno zadovoljile i široko občin« stvo i (vsaj do neke mere) bolj izbirčne ljudi, to je, verjemite mi, muka. Velika gledališča si pomagajo tako, da pošljejo šefe dram na potovanje, zakaj odrsko efektno veseloigro neprimerno lažje spo« znaš in pretehtaš z ušesi in očmi, nego sa« mo z očmi (v knjigi). Pri nas pa za taka potovanja ni, kajpak, budžetne možnosti. — Naposled še to: Kaj mislite o bodo« čem razvoju gledališkega dela na Sloven« skem? — Ostanem slej ko prej pri svojem, že znanem prepričanju in upam, da mi bo čas dal prav. Potrebna je popolna končen« tracija vseh aktivnih umetniških sil in pravočasna iztrebitev vseh nesposobnih. Maribor ne bi pri preosnovi po mojem načrtu kvalitativno prav nič izgubil: to ..r« dim kljub protestu vseh ondotnih društev. Ni važno, imeti gledališče. Važno je, ime« ti dobro gledališče, ki se lahko vedno raz« vija in izpopolnjuje, ki se stalno zboljšu« je. To pa je pri nas mogoče samo tako, če izpeljemo osredotočenje in strogo se« lekcijo vseh naših sil. Nu, več pa res ne kaze povedati za po« letno soparo. Vprašal sem še, kako je kaj a turnejo — toda za sedaj: glej poročila Fr. L. O tem bomo še izpregovorili. Vse kaže, da bodo naši romarji nabrali precej izkušenj med brati. Dotlej — zdravstvui, Talija! bb takšno mojstrstvo ni sposoben. Take dvojice so v vsej poznejši detektivski literaturi; najslavnejša sta Sherlock Holmes in \Vat-son. Slednji je nekak satelit prvega; njemu v usta polaga avtor besede občudovanja, ki jih drugače ne bi mogel izreči o svojih duhovitih domislekih. Čitatelj, ki po navadi ni tako bistroumen in duhovit kakor avtor, je vsaj za spoznanje bolj prebrisan nego VVatson. Vidi malo dalje v oblake skrivnosti. ki se je z njimi obdal detektiv. Tako se čuti polaskanega, kakorkoli avtor po svoje rešuje zapletliaje in zlasti pri končnih odločitvah rad obrne stvar drugače,-nego jo vidi \Vatson s svojim slabim pogledom in matorimi možgani, pa tudi drug'ače, nego se vidi čitatelju. To je zelo važno, zakaj v tem je nekaka umetniška etika detektivske povesti. Začetnik prave forme detektivske povesti je bil torej E. A. Poe. L. 1887. je na polje detektivskih fikcij padel kakor bomba Co-nan Doyle s s\ojo povestjo »Study in Scar-let« in z vrsto čudovitih, sherlock-holme-sovskih prigod. Doyle je kroglo, katere jedro je ustvaril Poe, spravil v gibanje in posihmal se vali navzdol prava lavina de-tetivskih povesti, ki še vedno narašča. Ni mogoče slediti vseh detektivk, ki izhajajo v knjigah in listih; tisk je poln umorov, tatvin, požigov, sleparij, zarot, tajn, razbojnikov, morilcev, policije, detektivov — zdi se, da ena polovica ljudi na zemlji izmišlja skrivnosti, da bi jih druga mogla razreševati. Nekritični čitatelji še vedno dajejo prednost takim detektivskim povestim, ki jim Češka študija o začetkih slovenske zabavne proze V »časopisu za moderno filologijo« je napisal naš marljivi raziskovalec kulturnih in literarnih zvez v češkoslovaška pre-teklosti. dr. Vaclav Buffian. lektor češkega jezika na ljubljanski univerzi zanimivo studii i o o začetkih našesa leposlovja. ki je nas tem boli razveselila. ke.r nam oznanja podnaslov, da ie to samo »uvodno poglavje k nameravani knjčgj »O slovenski noveiltstoki«. Kakor vedno, sc pisatelj tudi *ti ni zadovoljili z doslej degnanimi rezultati in ni hotel podat- kakega površnega pregleda, ampak ie sam posege! globoko v prve začetke našega ljudskega leposlovja in dognal nekaj razodetij iz snovania in delovanja naših začetnikov. To mu ie bilo tem lažje, ker ie pisatelj že v svojih prejšnjih študijah globoko prodrl v zveze med slovensko in češko literaturo k) izkopal io-zabnosti zanimive stike, ki iih ie imel posebno o. Marko Polilin s sodobnimi češkimi redovniki, s čimer ie odkril ouoolnoma novo ozadje naše pohlinovščine. ki poleg svoje s'abe strani pomeni za nas vendarle prv; začetek n pridnega prebujeni a. Pisatelj začenja svojo študijo z našo prosvetljeno dob3 (Zois), ko se pojavijo prvi znaki zabavne proze (Kmetom za potrebo inu pomoč). Pred tem bi modi k tej vrsti slovstva le deloma prištevati naše pridigarje, ki so za zslede v svojih pridigah podajali razne zgodovinske in sočasne zgodbe. Ljudske povesti svetopisemske vsebine in v drugih literaturah znane moralne zgodbe iz prejšnjih časov so v našem slovsivu neznane. Tudi orosvetliena doba goii zabavno prozo samo kot poučen zgled, ki eovori silneje od besednih naukov. Vodnik ie bil pesnik in wrat:kao strmih stopnicah v vežo. — Križ božji! kako pa hodiš? je pritekla Katra. Držeč se za koleno, se je pomočnik prestopil in ječa}: — Krisituš... obesil se je ... Z vsesokolskega zleta Na levi: Skupina poljskih Sokolov in Sokolic posluša na zletišču nagovor Nj. Vel. kralja na Sokolstvo. Starosta poljskega Sokolstva, grof Za-moyski (srednji v prvi vrsti) drži v rokah dragoceni trak, ki ga je v imenu poljskega Sokolstva pripel na novi, od kralja podarjeni prapor SKJ. Na desni: Četa kmečkih Sokolov pred odhodom na zbirališče k slavnostnemu sprevodu v nedeljo. Nov rekord v zraku Brata. John in Kenneth Hunter (sredi skupine) iz odlične družine chicaških zračnih pilotov (oba moža na levi in desni sta njiju brata) sta že preko 20 dni v zraku in sta s tem že davno potolkla zadnji rekord o vztrajnostnem poletu. Kurivo in živila si obnavljata med letanjem s pomožnim letalom po znani metodi, prej pa se ne menita spustiti na tla, dokler ju ne bo k temu prisilil kakšen tehnični defekt, že z dosedanjim vztrajanjem sta si zaslužila preko 20.000 funtov nagrade. Dva športna prvaka sta se poročila Rene Lacoste, znani francoski teniški mojster, se je poročil s francosko prvakinjo v igranju golfa Chion de la Chaume. Radio IZVLEČEK IZ PROGRAMOV Sobota 5. julija LJUBLJANA 12.30: Reproducirana glasba. — 13: Napoved časa, borza, reproducirana glasba. — 13.30: Poročila iz dnevnikov. — 18.30: Koncert radio-orkestra. — 19.,30: Športno predavanje. 20: Prenos koncerta iz Beograda — 22: Napoved časa in poročila — 22.15: Prenos z Bleda. Nedelja 6. julija. LJUBLJANA 9.30: Prenos cerkvene glasbe. — 10: Versko predavanje. —i 10.20: Nalezljive bolezni domačih živali. — 11: Koncert radio-orkestra —< 12.15: Tedenski pregled — 15: Reproducirana glasba — 15.30: Prenos iz Rožne doline — 16.30: Citraški tercet »Ve" sna« — 20: Violinski večer g. Rih. Zike; pri klavirju prof. Ravnik — 21: Koncert radio-orkestra — 22: Napoved časa in poročila — 22.15: Prenos z Bleda. BEOGRAD 9: Prenos iz Saborne cerkve — 10.30: Reproducirana glasba —: 12.30: Mladinski koncert — 16: Ciganska godba — 17.30: Narodne melodije. 20: Koncert pevskega zbora — 21: Koncert radio-orkestra — 22: Poročila — 22.15: Sprehod po Evropi — ZAGREB 11.30: Orkestralen koncert — 20.35: 'Klavirski koncert — 22: Lahka godba orkestra — PRAGA 20.10: Prenos orkestralnega koncerta iz Karlovih Varov 22.20: Koncert iz Bratislave — BRNO 18.30: Arije in pesmi — 20: Prenos koncerta iz Prage — 22.20: Koncert iz Bratislave — VARŠAVA 17.25: Koncert godbe na pihala — 20.15: Koncert solistov in orkestra — 23: Godba za ples — DUNAJ 10.30: Koncert na orgle — 11: Koncert dunajskega simt. orkestra — 13.15: Opoldanski koncert — 15.45: Pevski in klavirski koncert — 16.15: Koncert opernega orkestra — 18.40: Arije — 18.55: Avstrijski skia-datelii — 20: Operetni večer — BERLIN 19.35: Violinski koncert — 20.30: Neapeljske pesmi — Godba za ples — FRANKFURT 19.30: Orkestralen koncert — 21: Mešan prosram — 23: Lahka glasba — LANGENBERG 20: Opera »Marta« — Jazz-band — STUTT-GART 19.30: Prenos koncerta iz Frank-furta — 23: Lahka glasba — BUDIMPEŠTA 12.30: Koncert opernega orkestra — 14: Plošče — 16: Madžarske pesmi — 17.15: Vojaška godba — 20.10 Skladbe Joh. Straussa — 22: Koncert ciganske kapele — RIM 17.30 Vokalen in instrumentalen koncert — 18.15: Godba za ples — 21.02: Sicilsk; večer. Ako želiš imeti lepe knjige, pristopi k Vodnikovi družbi! Navidezna smrt Vsj smo čitali čudne zgodibe o navidezno mrtvih, ki so jih žive pokopali. A malo kido ve, da grozi slična pošastna smrt vsakemu od nas. Statistika trdi, da pokopljejo celo v najbolj kulturnih deželah živega naijmanj vsakega 500. človeka! Zairadi "tega je predložilo 35 francoskih poslancev, po večini zdravnikov, zbornici nov zakonski načrt o posebni medicinski preiskavi mrtvecev, ki bi morala biti prvi pogoj za izdajo uradnega spričevala o smrti. Parlament bo nedvomno sprejel načrt, ker sta že pred leti zavzeli slično stališče Medicinska in Znanstvena akademija. Kaj je vreden slepič? Dr. Nitsche v Berlinu se je zmotil pri zdravljenju mlade služkinje. Imela je samo želodčno vnetje, zdravnik pa je mislil, da je vsega kriv slepič. Izvršil je operacijo in šele takrat je videl, da slepiču nič ne manjka. »Za vsak primer« ga je vendar izrezal. Služkinja, kj je to izvedela, je vložila tožbo, ker se je izvršila operacija brez njene vednosti in je baje poslabšala njeno zdravje. Zdrav nik se je zagovarjal s tem, da je bolnici hotel samo dobro, ker »ne pomeni po današnji medicinskih naukih odstranitev slepiča nobene nevarnosti za zdravje«. Vendar so ugotovili sodniki, da niso vsi strokovnjaki tega mnenja, in so zdravnika obsodili na 1000 mark globe, ker je »po nepotrebnem organizmu tožiteljice prizadel lažjo poškodbo«. Dremavica v Pragi Strokovno glasilo češkoslovaških zdravnikov poroča, da so se v Pragi pojavili štirje primeri dremavice (spalne bolezni). Bolnike bodo skušali ozdraviti z novim lečilom, tako zvanim afe-dirinom, ki ga pridobivajo iz neke afriške rastline. Dopisi RADEČE PRI ZIDANEM MOSTU. Obširne priprave za proslavo blagoslovitve nove motorne brizgalne 6. t. m. in za temu sledečo veliko ljudsko veselico v mestnem parku so končane. Pohvalno omenjamo, da so na en ali drug način skoro vsi Radečani pri tem rade volje sodelovali v zavesti, da bo to praznik njih vseh in da bo nova motorna brizgalna v korist vsemu prebivalstvu. Želimo samo še to, da bi v nedeljo 6. t. m. sodelovalo tudi vreme in nam bilo naklonjeno, tako da se bo ves obširni spored proslave lahko izvršil nemoteno na prostem in da bi naši vrli gasilci tako prišli na svoj račun. Iz bližnje in daljne okolice pa pričakujemo čim številnejši obisk gostov in prijateljev, ki jim zagotavljamo, da se bodo pri nas prav dobro imeli. Na veselo svidenje! ZIDANI MOST. V nedeljo 6. t. m. do» poldne priredi posavska podružnica SPD v proslavo. 30 letnice na Zidanem mostu veliko veselico, na kateri bo poleg godbe koncertirala tvrdka Slord na veliki kon« certni napravi. Radijska tvrdka Slord si je pridobila najboljši glas zaradi izredne kvalitete proizvodov, konstrukcij danske* ga fizika inž. Thenebroka. Jugoslovensko delavnico v Ptuju vodi naš rojak inž. Mlaker. Koncert nam bo nudil gotovo najlepši užitek. njim sto tisoče ljudi najstrašnejše smrti. »Vedno me zasledujejo vzkliki nesreč-mežev, ki jih je ugrize 1 stekel volk v Argoisu, ko sem bil majhen deček,« je deijal potgostoma Pasteur. Vedel (ie, kako »ledeni kiri v žilah onemoglo zavijanje steklega psa. Vedel je tudi, da so še pred nedavnim nesrečneže, ki so bili le osumljeni, da jih je ugriznil stekel pes, neusmiljeno streljali, obešali ali pobija® kakor nevarne živali. V verige so jih kovali usmilienejši in liro dajali od daleč hrane, dokler ni najstrašnejša smrt končala njihovih muk. Od tiste noči dalje se to ni moglo več pripetiti. Zveza obolelih na legarju Ta čudna družba se je ustanovila v francoskem mestu Lyonu. Šteje več tisoč članov, večinoma sorodnikov 300 meščanov, ki so umrli pred kratkim radi leganja. Preiskava je ugotovila, da je obiskala Lyon nalezljiva bolezen radi okužene pitne vode. Tovarne ob reki Rhoni so odvajale umazano vodo v potok »L' epauvre diable«, ne da bi se pobrigale za kanalizacijo. Potok je zastrupil reko in v Lyonu se je pojavila epidemija, ki bo morebiti zahtevala še nadaljnje žrtve med sedanjimi številnimi bolniki. Zveza obolelih na legarju je vložila po svojih pravnih zastopnikih tožbo proti tovarnam in zdravstvenim oblastim, ki se niso pobrigale za preprečevanje nevarnosti. V Parizu preiskujejo mestni fiziki pitno vodo vsako drugo uro, v Lyonu pa se to zgodi samo enkrat dnevno. Prvi kongres za carinsko zvezo v Parizu Kakor smo že poročali, se je v francoskem zunanjem ministrstvu otvoril prvi evropski kongres za mednarodno carinsko zvezo, ki ga vodi Francoz Le Trocquer (si. v krogu). Mož, ki je bil nagloblje v globočinl morja Ameriški raziskovalec William Beebe je pri Bermudih s posebnim potapljaškim zvoncem dosegel globočino 460 m. Dosedanji rekord je znašal približno 100 m. Gobavci V Oslu je izšlo poročilo edinega norveškega leprozorija (zdravilišče za gobave). Vzdržuje 72 gobavcev, ki so večinoma že priletni. Strašna bolezen da lahko bolniku dočakati celo 94 ali 96 let! Najmlajši med sedanjimi gobavci na Norveškem bo končal v 30 letih svode žailostno življenj e. Potem bo ostala Norveška najbrž brez gobavcev, prvič v svoji zgodovini. Gobavost je prej razsajala med ribiči. Prinesli so jo baje Vikingi, ki so pustošili v srednjem veku po Franciji. Sedaj zdravijo bolezen z novim serumom, ki ga je odkril dunajski znanstvenik dr. Herman Bo-sital. Preizkusili so ga ponovno z uspehom v Indiji. Zanimivo je, da šele sedaj zbirajo francoske oblasti podatke o gobavcih. ker jim hočejo omogočiti novo zdravljenje. Do sedaj jih tam sploh niso internirali in so živeli pri sorodnikih. Gobavost v splošnem baje ni nalezljiva, če ima bolnik svoje posebne prostore in posodo. Poleg Indije in Daljnjega Vzhoda so razširjene predvsem po močviirnaftih severnih deželah: Norveški, Finski, Rusiji in drugod. Vedno več vseučiliščnikov na Češkoslovaškem Iz Plrage poročajo, da se čim dalje bolj dviga števlo oseb, ki posečajo vseučilišče, dočim se manjša število Obiskovalcev tehničnih visokih šol. Od 1. 1922. do 1928. je število vseučiliških slušateljev naraslo n. pr. za 2521 oseb, dočim je padlo na tehničnih visokih šolah za 1743 oseb. Število slušateljic se je pomnožilo na vseučiliščih za 44 odstotkov, na tehničnih visokih šolali pa je padlo za 28 odst 45 letnica prvega cepljenja proti steklini 6. t. ~n. preteče 45 let. od ter je kemik — ne zdravnik — Louis Pasteur dal človeku prvo injekcijo protii pasji steklini. 6. julija 1885. je potrkala na v rata Pasteurjeve delavnice v Rue d' Ulm ga Meisterjeva iz Meissengotta v Alzaciji. S seboj ie vod la 9 letnega fantka, ki ga je bil dva dna prej ogrized stekel pes, da je imel- 14 ran in je komaj hodil. Jokaje je vila pred Pasteur-jem roke: »Rešite mojega sina, usmilite se ga, gospod Pasteur!« Naroči ji je, naS pride ob petlih popoldne, sam pa se je zamislil: Res, da si je njegove poskuse na steklih pseh ogledala uradna, iz najboljših zdravnikov vse Francije izbrana komisija in je potrdila uspešno zdravljenje psov z jasno izjavo: Če napraviš psa imunega s postopnim v cepljenje m vedno bolj strupenega mozga kuncev, ki so poginili za steklino, mu nič na svetu ne more prizadeti stekline. — Ta izrek komisije je sprejelo vse človeštvo z največjim navdušenjem. Iz vseh delov sveta so prihajala pisma, Obupni pozivi zdravnikov in groze zfrrtoh staršev, ki so videli prihajati gotovo najgroznejšo smrt svojih, od steklih psov ogrizlih otrok. V naistrastneiših prošnjah so vsi prosili Pasteurta cepiva za rešitev človeških življenj! In Pasteur! Kdo more doumeti, koliko je takrat trpel? Dovolj težko mu je bilo, da ie pri zdravljenju vranične-ga prisada ugonobil večje množine ovc samo zaradi tega, ker je bilo cepivo samo za spoznanje premočno. Sedaj pa je šlo za nekaj drugega, nego za ovce. Majhna pomota je pomenla tu smrt ljudi, ljubkih, malih, nedolžnih otrok. Pasteur je sicer vedel, da ni noben njegovih psov poginil zaradi cepitve. Celo vsi od steklih tovarišev ugrizeni psi so ostali po cepitvi zdravi. Zato morajo pri ljudeh cepitve prav tako vpli- vati — morajo...! Vendar... če pa? .. Ta »če« miu je jemal pogum v srcu. Ce? Strašne podobe so vstajale pred njegovima očmi: Otroci vpijeto za vodo, ki je ne more od bolezni davljeno grlo požirati; ali s,i naj upa rešiti? Pa jih je videl mrtve, umorjene po svoji lastni roki, k'i jih je hotela rešiti. Kaj mu storiti ... Popoldne je prišla mati z otrokom. Kaj naj ji poreče? Dva zdravnika, Vul-pian in Graucher, sta si prišla pravkar pogledati njegove uspehe na pseh. Njima je pokazal otroka. Ko vidi Vulpian strašne gnojne rane, vzklikne: »Cepite ga, g. Pasteur! Ce ne pomagate, je otrokova smrt neizogibna.« Pasteur se je vdal in je v noči 6 julija 1885. cepil prvo človeško bitje z Oslabljenimi bakterijami stekline, ki jih še do danes nihče ni videl, kakšne so. Nič za to! Otrok je pa le ozdravel po štirinajstih cepitvah in se je vrnil s srečno materjo popolnoma zdrav v svojo alzaško domovino. Pasteur ni nič več dvomil. Komaj je odšel mladi Meister domov, je takoj javil svetu, da je sedaj s svojimi poskusi tako daleč, da more pomagatii za steklino obolelim ljudem. Obupani ogrizmjenci so se iz vsega sveta zgrinjali v laboratorij oudodelnika iz Rue d' Ulma. Ves znanstven} svet je obstal presenečen, ko je gledal v dvojico nikoli pospravljenih sob, kjer so se Pasteur. Roux in Chamberland mučiti od zore do mraka, da ustirežejo navalu ogriznjencev iz vseh dežel, ki so vsi v svojih sicer nerazumljivih jezikih razumljivo klicali le eno prošnjo : »Pomagajte!« Noč 6. junfia bi si v spoiriin na tisto noč zaslužila kresove po vsem svetu, v spomin velikemu dobrotniku človeštva, ki je pred 45 leti rešil prvega od steklega psa ugriznjenega bolnika in za Na proslavo 1000-letnice islandskega parlamenta je prišlo preko 50.000 gostov z danskim kraljevim parom na čelu. Slika nam kaže spredaj od leve proti desni: dansko kraljico Aleksandro, v narodni noši ženo islandskega vladnega predsednika Thorhallssona, danskega kralja Kristijana in Thorhallssona. CENE MALIM OGLASOM: Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Če naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra*, je plačati posebno pristojbino 2 Din. Če pa je oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din. Telefonske številke: 2492. 3492 hoče da mm mM po«/;« po pomtt Hos/ce **K GaGo drago tti/ormoet/e ttcoco mm m aKt* ojtamov naj pritomi o mnantGah a i^J ho prejel odgovora S « ZmMrnWW CENE MALIM OGLASOM: Ženitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsa-kc beseda / Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine je uposla-ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čujejo. Št. ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani, 11842. Pisarniško moč izvezbaao v »trojopicj-u in »emljiški knjigi iščem — Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Notar«. 36340 Mehanik-šofer % večletno prakso, vešč T.-eb popravil, tudi šival lih strojev in kole« — > kavcijo, dobi takoj službo Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. ~ 26333 Slikarskega in pleskar. pomočnika dobrega. sprejmem proti - r. : T A zelo dobri p^aoi 26745 frizerka fina onduierka. dobi takoj stalne mesto Plača po zahtevi. — Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Frizerka«. 26454 Izurjeno pletiljo sprejmem. Naslov t oglasnem oddelku »Jutra«. 26793 Več čevljarskih pomočnikov strokovnih, kateri so vajeni delati na stroje, sprejme tovarna Ant. Krisper, Žjr. Šiška št. 5. 36871 Fiksum in provizijo oudtmo potnikom manufak-turne stroke, za obisk pn vatnih strank v Ljubljani id okolici Gospodje, kate rj bo v tem svojstvu že delali, naj ee javijo. Naslov pove »glas.!! oddelek »Jutra« 26060 V provizijo iščem dobro idoč artikel za Banat, Bačko. Slavonijo. Bosno: sem dobro upe-I.ian. Hitre Donudbi i: a j st pošljejo na anončno eksp. Hinko Sa*. Maribor, pod »Dober potnik manufaktu-re« 26537 Učenca t ljudsko ah 1 aH 2 raz meščansko šolo. kmečkih a.i obrt. staršev, sprejmem v trgovino s špec. in žit. blagim. — Stanovanje in hrana, v hiši. Drugo po dogovoru. Naislov na ogl. oldelek »Jutra« . 26<38 2 konjarja ki sta bila že dalj časa zaposlena na takem mestu, sprejmem takoj. Plača po dogovoru. Reflektanti naj pošljejo svoja službena spričevala na vpogled na Jos. Lenarčič, Verd p. Vrhnika. 26716 Dobro vzgojeno dekle se sprejme kot učenka zia • jamsko krojaštvo. Hrana in stanovanje v hiši proti izvnž&vanju gospodinjskih del. Poštenje, ubogljivost in veselje do dela pogoj-Prednost ima veliko močno dekle eventuelno siro-ia. M o rini atelje M. Sare. Kutarjeva ul. vila Trnovska. stranski vhod II. nad. Ljubljana. 26715 Medičar. pomočnika kateri razume tudi slaščičarstvo, sprejmem. Nastop takoj. D. Rogui. Sušak. 26712 Dekle za vse hišne posle, ki zna : idi kuhati, sprejmem. — J« lahko tudi starejša, a marljiva in poštena. Go-'.'.na Bradica Rogoš, Su-26711 KinOoperater lzučen eiektromehanik, kateri razume tudi ključavničarsko delo, dobi službo. Izpit ni potreben, ga lahko položi pozneje, ker izprašan r>;.erate' v hiši. — Saši op takoj. Ponudbe na »Kino Central«, Zemun. 2(3091 Šivilje dobro izurjene za fino moško perila. sprejmem takoj. Prednost imajo tise. ki so že bile zaposlene v kaki tovarni perila. Ponudbe na Ivan Medic, industrija parila Novo me- 8E,o. ' 26693 Prodajalko starejšo. izurjeno v mešanim blagu, takoj sprejmem. Prosta hrana in stanovanj«, dobra plača. — Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »L;ub';ana«. 26583 Snujoče se i velepodjetje n.kohclnih in brezalkoholnih pijač išče za takojšen na.-top verziraflie skladiščnike. potnike, knjigovod-kinjo in korespondenco, zniozne srbourvasoine — Ponudbe pod »Čimprej 1930« na oglasni oddelek »•Jutra«. 26529 Mesarski }n preka-jevalski pomočnik kateri je vojaščine prost, dobi službo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 26503 Pekov, vajenca sprejmem v moderno pekarno. Preskrbiip mu oblake Josip Stojan. umet. pekarna, Pišeee. 26836 Mizar, vajenca sprejme takoi Jožef_ Mrak: mizarstvo. Glince XIII. 5. 26S90 Žagarja sposobnega. zmožnega popravil za veneci.ianko, sprejmem blizu Maribora. Stanovanje za malo družino. Dlača od m3. Sprejme se samo zmožne in trezne osebe, ki razumejo delati na 2 klini. Ponudbe ie poslati z navedbo starosti in prejšnjih služb na oglasni oddelek »Jutra«. Služba in moč je stalna. 26854 Vajenko s predpisano šolsko pred-izobrazbo sprejme trgovina z usnjem. Ponudbe pod šifro »Usnje« na oglasni oddelek »Jutra«. 26833 Osebno uverenje oddam in nastopim tudi službo natakarice. — Vec ustmeno po dogovoru. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod »M. B.« 26834 Tapet, pomočnik dobi takoi mesto. Osred-kar & Dolničar. tapetništvo. Igriška ulica 10, Liubliana. 268o0 Gospodinjo veščo gospodarstva in pe-rutninarstva in dobre kuhe iščem za posestvo v Sloveniji. Nastop 1. septembra. Ponudbe na ogl. odd. Jutra« pod »Spretna gospodinja«. 26859 Učenca manufakturno trgovino v Ljubljani ob Iartni-oskrbi sprejmem. Ponudbe pod »Manufaktura« na ogl. oddelek »Jutra«. 26000 Mesarskega vajenca močnega, siprejmem takoj. Jože Jelene, Sp. Šiška, Celovška c. 54. 26920 Vajenca z dobro šolsko izobrazbo in zanesljivega iz Ljubljane ali bližnje okolice sprejme v temeljito iavež-banje Rudolf Matzele, splošno ključavničarstvo, Ljubi jama, Sv. Petra nasip 13._26916 Postrežnico pošteno, zanesljivo, starejšo. od zjutraj do 4. popoldne, iščem za takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 26917 Posredovalnica Ogrinc Ljubljana, Miklošičeva 28 rabi več natakaric, sobaric. služkinj m točilca (Schanbburscha). 26935 Mizar, pomočnika izurjenega v s-favbinski stroki iščem. Nastop takoj Josip Bizjak. mizarski mojster. Trbovlje. 26939 Prodajalko išče večja mešana trgovina na deželi Prednost ima-;o z daljšo prekso in predložitev slike. Ponudbe pod »Sfešana tTgovina« na ogl. odd. »Jutra«. 26928 * 4- Postrežnico iščem. Naslov v oglasnem Starinarja zaradi nakupa imenitne starine iščem. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 26842 Agenta za Ljubljano in okolico iščemo za takoi za prodajo svetovno znanega sredstva proti mrčesom. Cenj. ponudbe na oslasni oddelek »Jutra« nod »Agilen«. 26893 Na Bledu želi zaupne mesto samo stojna izkušena gospa iz boljših krogov. Gre otrokom ali sličnc. Dopise pod »Perfektna v nemščini. — plača minimalna!« na oglasni oddelek »Ju tra«. 26735 Prikrojevalka za fino moško, žensko in otroško perilo, prvovrstna moč z večletno prakso išče za Ljubljano ali bližino Ljubljane službo. Cenj ponudbe na Hinko Sa* Maribor, pod »Dobra moč«. 26838 Štiričlanski orkester na lok za vrtne koncerte ob nedeljah in praznikih iščem za poletno sezono. Rok Lasan. gostilničar. Selo-Moste. Pokopališka ulica 14. Zglasiti danes! r« L oblast*. Koocesijonfrana šoferska šola Camernik, Ljubljana UunajsK« cesta Ste v. ib (Jugoavto). led 2236 Pouk in praktične vožnje, £51 Francoščino in nemščino poučujem učence(ke) za ponavljjlni izpit. Dopise pod »Strokovna učiteljica« na oglasni oddelek »Jutra« 26642 MTETgTire Prodajalka pridna in zanesljiva, starejša moč, išče službo v mestu aLi na deželi, gre tudi kot blagajničarka v kako restiavracij'o. Ponudbe pod pridna in zanesljiva. 26753 Trgov, pomočnik mešane stroke želi preme-niti službo. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Dobra trgovska moč«. 26734 V pouk v trgovino mešane stroke želi obrazbomeš. 6troke želi vstopiti 14 letna deklica s primerno šolsko izobrazbo, najraje na deželo. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Veselje do trgovine 36«. 26536 Strojevodja drž. železnic, izv^n službe, 31 lflt star. išče mesta ket strojnik ali strojevodja. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Strojevodja«. 26421 Vpokojen policijski uradnik srednjih let, trezen, ver-ziran v vseh pisarniško-administrativnih poslih, zmožen slov., srbohrv. in nemščine v govoru in pisavi. išče mesto pisarniškega uradnika, zastopnika. potnika ali pa kakšno drugo primerno službo. — Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutira« pod šifro »Marljiv uradnik«. 26747 Mesto praktikanta iščem za svojega sina. 18 let starega, v kaki pisarni (industrijsko in trgovsko podjetje). Absolviral je meščansko šolo in knjigovodski tečaj. Cenj. ponudbe pod »Praktikant« na tobačno trafiko Weiss, Maribor. Grajski trg 7. 26839 Železokrivec izurjen, sprejema dela na akord ali v režiji. Ponudbe na podružnico »Ju tra« v Celju pod šifro »Zclezokrivcc«. 26826 Plačilni natakar kavcije zmožen. starejši, išče službo. Dopise na podružnico »Jutra« Maribor ood »Kavcije zn«i™n-. 26822 Šofer-mehanik z večletno praksp. zmožen vseh popravil. išče službo za takoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« Dod »Trezen in zmožen«. 26853 Premog in drva prodaj* Jezeršek. Vodmat. 900 Puhasto perje Kg po 3b Ots razpošiljam po poTzotj« najmanj S kg. Potem čisto beLo gosje kg po 130 Din In čisti pub kg po 250 Din. L. liro z o rit Zagreb. Uica 82. K10.000 Din kavcije« na podružnico Jutra 26781 v Ceij,u. 269-56 Za znamke diam 1 do 4-cevni radio-aparat. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Filatelist«. 26906 Motorno kolo znamke BSA, debro ohranjeno, se radi nakupa avtomobila ugodno proda. Naelov t oglasnem oddelku »Jutra«. 26534 Auto »Fiat 5€»«, potniški, davka prost, malo rabljen, skoraj nov, pc jako ugodni ceni naprodaj. Ponudbe na ogla-ni oddelek »Jutra« pod »Fiat 509«. 36808 Ford najnovejše zadnje ti,pe. zaprt, ugodno proda Ca-mernik. Ljubljana. Dunajska cesta 36 36683 3 tovor, avtomobili na prodaj oi 600—1500 kg nosilnosti. Na ocled pri M. Kavčič, Zg. Šiška 26641 Potniški avto V brezhibnem stanju, davka prost, naprodaj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Dvosedežni W.m-d<-rer< 26570 Motorna kolesa rabljena, različnih znamk in velikosti pi?d najugodnejšimi plačilnimi pogoji vedDo na zalogi pri _ zastopstvu »James«- Ljubljana. Vegova nI. 8. 364ft4 Motorno kolo Frera 500 ccm. v brezhibnem stanju, se ceno proda. Iv. Aparnik Kamnik. 26/95 Manjše posestvo y brežiškem srezu. sesto-ječd ii hiše. kleti, gosp poslopja in nekaj zemljišča prodam. V hiši je gostilna in nad 60 let stara trgovina Pripravno pred vsem za mlajšega trgovca -začetnika. Vprašanja po slati na advokatsko pisarno dr. Drnovška v Brežicah. kjer so na razpolago v?e informacij«. 266D5 Posestvo naprodaj v občini Zg. Šiška Poizve se »Embal«, Celovška cesta 14. 26610 Stanovanjsko hišo z vrtom ali dvodružinsko vilo z vrtom na bližnji periferiji Ljubljane kupim takoi. Posredovalci izključeni. Ponudbe na ogiasni oddelek »Jutra« pod značko »Ugodna prilika 200«. 26821 Pozor! Pozor! Popolnoma novo hišo krasno oz. vilo z3stanova-niema in 2 kletmi prodam pod Rožnikom. Pot na Drcnikov vrh št. 1. 26538 Motorno kolo 500 cm3 v izvrstnem sta-niu. proda Franc Bcrton-celj. Domžale. 26783 Indian Scaut model 1938, malo vožen za vsako sprejemljivo ceno naprodaj. Cizerl, Studenci pri Maribora. 3694? Moško kolo dobro ohranjeno, prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 36782 Dobro lahko kolo naprodaj. Figovec. skladišče. 26936 Žensko kolo dobro ohranjeno, preidam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 269S7 Drobilec za gramo«. kompleten motorjem, rabljen, v dobrem stanju, takoj kupim. Ponudbe pod šifro G. R 300 na oglasni oddelek »Jutra«. 26616 Telefonske aparate namizne, rabljene z in-duktorjem. kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* ped »Telefon«. 26192 Smrekovo lubje vsaki količini kunuje stalno tvrdka Skerbec Bar-tolj. Liubliana. Miklošiče va c. 6. telefon 2595. 26888 Ježice vsako množino kupim. Ponudbe na oglasni oddelek Jutr?« nod »Jcžice«. 26835 Izložebno okno in dvoje vrat za trgovino ter nekaj navadnih oken in vrat kupim. Ponudbe na oglasni o-idelek »Jivtr.i« pod »Izložba«. 36026 Družabnika (co) 30.000 Din glavnice iščem za otvoritev trgovine z dobro idočimi predmeti. Trg. izobraženi imajo prednost. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Družabnik«. 26889 G. T h. Botman: Potovanja in čudovite prigode Tomija Popkinsa « ^ »t«® Stavbna parcela vogalna — za Bežigradom naprodaj. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifre »Bežigrad 600 m»«. 26366 Laško Dr« hife 7. zemljiščem ali bre« proda Schmidlin. Laika. 36322 107/108. Ko pridejo do kmetove domačije, ogledajo prijazno sliko: kmetica, ki njihovega prihoda ni opazila, ima opravek z ročnim delom, krava pa s perilom. Sijajno so bili pogoščeni, kmetič pa je urno telefoniral v mesto in sporočil neču-veno novico. Kajpada, Zemljanom, ki so prvič prispeli na Mars, mora biti prirejen svečan sprejem. To bo velika reč! Grad Kupim brez ali malenkost zemlje. Cerae samo nizke! Ponudte na oglasni oddelek »Jutra« pod »Grad«. 36754 Posestvo v Skalah pri Velenju blizu premogovnika prodam. Obstoji iz hiše, gospodarskih poslopij, vse v dobrem stanju, sadovnjak, njive, sozd, skupaj devet johov. Cena po dogovoru. Harlič-ka Franc. Skale pri Velenja. 26856 Hišo z gostilno ali dobro trgovino kupim. Resne ponudbe poslati na oglasni oddelek »Jutra« Pod >150.000—300.000 Din« 368« Hišo z večjim kompleksom njiv in travnikov, vzamem v najem ali kupim. Ponudbe in pojasnila poslati na oglasni oddelek »Jutra« pod »Hitro ali pozneje«. 26895 Parcelo v Zeleni jami prodam za nizko ceno. Poizve ee Vodmat, Cigiarjeva ulica, št 30 36460 Starinsko pohištvo ogleiala, slike itd. naprodaj na Glincah, Tržaška cesta št. 6. 36651 Ugodna prilika Prodam vsled pomanjkanja prostora dve dobro ohranjeni postelji. ■ nočne omarice, umivalnik, omaro za obleko. lep divan. 6 stolov in dr. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 26887 Pohištvo za samsko sobo, dobro ohranjeno, kupim. Ponudbe na ogiasni oddelek Jutra pod »Garantirano čisto«. 26924 Spalnico prodam zaradi selitve. — Tržaška cesta 28-11, levo. 26934 OMcižUti Platneno obleko moško. belo. prodam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 26881 Več gospodov v centru sprejmem na dobro domačo hrano. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 36760 Gostilno dobro idočo. ob državni cesti blizu kolodvora, z lepim vrtom in njivo prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 26884 Trgovski lokal v neposredni bližini Vodnikovega trga. iščem za 1. avgust ali za pozneje. Cenjene ponudbe pod »št. 999« na oglasni oddelek »Jutra«. 26815 Gostilno dobro idočj. n« prav veliko, vzamem v najem sa takoj ali pozneje ter imam svojo točilno jiravico. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Dobro idoča 5«. 36761 Kavarno ali restavracijo (boljšo gostilno) vzamem v najem. Doipisi pod 395 S. K. na oglasni odielek »Jutra«. 36743 Trgovina z mešanim blagom v Ljubljani se cdda takoj v najem pod zelo ugodnimi pogoji. V hiši se dobi event. tudi stanovanje. Naslov pove ogl. odd. »Jutra«. 26670 Stanovanje v novi biši. dve sobi. Icn- hinja m manjši loka), pripraven za mesarja, brivca ali krojača, v sredini industrije. tako) oddam skupno ali posamezno. — Natančneje pri Mahnič, Gaberje 159. Celje. 26828 Hišnik dobi stanovanje v vili za sebe in ženo proti obvezi da bo dnevno oskrboval ■potrebna vrtna dela. Prednost ima umirovljeni vrtnar. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 36962 US5 Gostilna in kavarna »Pod Klančkom« otvarja v soboto in nede Ijo na novo urejen senčnat vrt s proizvajanjem najnovejših šlagerjev na prvovrstnem radio-o.iačevalcu tvrdke Bar. Za obilen po-set se priporoča Fani Fe-gičeva. 26891 Tovarniške prostore lfip.% svetle, z vpeljanim vodovodom, telefonom, električno razsvetljavo in silo oddam pod zelo ugodnimi pogoji v najem. Ponudbe na cglasni oddelek »JuJra« pod »Praktično urejeni prostori«. 36788 Osebno pravico oddam v najem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 26765 Trgovina z mešanim blagom in tra fiko. dobro idoča. v lepem in prometnem kraju na deželi, se odda takoj v najem ali pa se sprejme družabnik z večjim kapitalom. Ponudbe na oglasn oddelek »Jutra« pod »Brez konkurence«. 26855 Stanovanje 2 sob, kuhinje in pritiklin išče mlad zakonski par v bližini Vodnikovega trga za 1 avgust ali pozneje Ponudbe ped »Dobro plačam« na oglasni oddelek »Jutra«. 26816 Moderno stanovanje 3 sobno, visokcpritlično, v vili poleg Tivolija, ee takoj odda. — Istotam tudi dvosobno stanovanje v podpritličju. Reflekti-ra se samo na mirne či.«U stranke. Vpraša se Rutarjeva ul.. vila Trnovska, stranski vhod, II. nad. 36714 Stanovanje 3 eob, sobo zi služkinjo in pritikline išče zakonski par brez otrok za julij ali avgust. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Mirno snažno stanovanje. 2670S Stanovanje 2 sob, kuhinje, elektrika, oddam takoj mladim zakoncem brez otrok. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 26603 Stanovanje 1 eobe in kuhinje iščem za takoj v (predmestju Ljubljane. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Točen plačnik«. 36786 Za mecesnov belag 63 in 53 mm. 18 do 28 cm. 280 do 285 cm iščem stalnega in sigurnega dobav-Ijaica za celo leto. Ponudbe z označbo eventualne gotove zaloge (ako je neprebrano blago) in najtočnejše cene, franko Postojna na ogl. oddelek »Jutra« pod »Celoletna dobava«. ' 26337 Bukovih drv - okroglic suhih, cca 2 vagona, poceni prodam skupno ali na drobno Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Okroglice«. 26657 Majhen lokal z blagom, živilj (branjari-ja) vred, takoj oddam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 36730 Gostilno oddam na prometnem kraju takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 26875 I Stanovanje lepo. solnčno, sestoječe iz 2 srb, kuhinj« in pritiklin, oddam s 1. avgustom mirni stranki. Ogleda*i je od 10 —12. are dopoldan. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 36785 Držav, nameščenec z odraslim otrokom išče za oktober mirno in čisto sta. novanje 2 sob in kuhinje s pritiklinami. Ponudbe pod šifro D. D. do 20. t. m. na oglasni oddelek »Jutra«. 26896 Stanovanje dvosobno, s pritiklinami v Stožicah št. 119, nasproti Urbančka. se odda s 15. t. m. za Din 500 mesečno. 26865 Stanovanje 2 sob in kuhinje, parket, elektrika, oddam za avgust. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 26852 Branjarija Stanovanje 1 sobo in kuhinjo ali samo sobo išče mirna tričlanska družina, skoro celi dan odsotna, najraje v bližini Tabora. Na željo pla6am za daljšo dobo naprej. Ponudbe poslati na oglasni oddelek »Jutra« pod »Mesec avgust«. 26849 | Enosob. stanovanje za takoi ali pozneje iščeta zakonca brez otrok. na prometnem braiu takoj Ponudbe na oglasni od-pocem naprodaj. Naslov v I deiek »Jutra« pod šifro Ofl. odd. »Jutra«. 36911 »Mirna«. 26845 Otvoritev gostilne Podpisana vljudno naznanjam, da otvorim v ne deljo dne 6. julija v mojih prostorih Kodeljevo ob Ljubljanici 21. gonilno, v kateri pride vsak gost na svoj račun Točila bom pristna dolenjska in štajerska vina. Tudi za prigrizek je poskrbljeno. Za obilen poset se 'priporoča Fani Troha. 26907 Sob* Opremljeno sobo oddam takoj gospodu. Gasilska 10. Ljubljana. 36800 Elegantno sobo z vhodom iz stopnic oddam za 15. VU ali 1. Vin. samo častniku alt višjemu uradniku. Naslov v oglasnem oddel. »Jutra« 36769 Prazno sobo oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jubra«. 36767 Solnčno sobo veliko (pritličje) najlepša lega v bližini pošte, oddam. Poseben vbod, pripra/vno tudS za pisarno. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Centrum«. Separirano sobo z električno razsvetljavo oddaim solidnemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 36406 Prazno sobo lepe, t električno razsvetljavo, parketirano ter s fosebniim vhodom odvičeva ulica 34, Selo. 26770 2 gospoda ali 2 gdč sprejmem kot sostanovalca v Spodnji Šiški. Naslov v oglasmom oddelku »Jutra«. 36764 Opremljeno sobo veliko. _ zračno. oddam eventuelno z uporabo kuhinje eni ali dvema osebama — brez oskrbe. — Naslov: Streliška ulica 5. 26874 Veliko prazno sobo oddam za pisarno ali obrt s 1. avgustom v VVolfovi ulic. Poizvedbe pri zlatar- ulici. Poizivedbc pri zlatar- Opremljeno sobo s strogo separiranim vhodom išče gospod za mesec dni. Naslov na oglasni oddelek »Jutra« pod »Počitnice«. 26897 Sobo opremljeno ali prazno, pri glavni pošt-i, separirano. oddam za 15. julij. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 26880 Sobo oddam dvema gospodoma. Florianska ■!. 25. 26843 Prijazen kabinet oddam e 16. julijem v sredini mesta. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 26910 Sostanovalca sprejmem takoj. Cankarjevo nabrežje 7-II. 26913 Separ. sobico elektrika, parket, oddam s 15. julijem za 200 Din. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 26919 Opremljeno sobo separirano s stopnic, takoj oddam v Ciril Metodovi ulici 19-T—4. 26929 Portorose »Villa Trento«. v slov rokah, oddaja sobe z iz vrstno hrano po zmernih cenah. Leži v neposredni bližini mola in »Palast-Hotela« 2664:] Izletnikom in miru potrebnim letovi-ščarjem se priporoča »Hotel Bistrica«, oddaljen 7 minut od postaje Bistrica-Bohinjsko Jezero z lepim senčnim vrtom ob potoku Bistrica. Postrežba točna in solidna, hrana vedno sveža in tečna, sobe novo-opremljene in zajamčeno 5i. ste, cene zelo zme*ne. — Pojasnila daje podjetnica Anica Stare, hotelirka na Bohinjski Bistrici. 26569 Iščem mlado damo inteligentno, soignirano in elegantno kot partnerico za avte partije in kopanje v poletnih mesecih-. Cenj. ponudbe s sliko na oglas, oddelek »Jutra« pod »40-letM tujec«. 26794 »Vrtnica« Dvignite pismo v oglasnem oddelku »Jntra«. 26878 »Iščem« Prosim, dvignite pismo v oglasnem oddelku »Jutra«. 26879 L©pa noč 11299 30 — III — 30 — dvignite pismo v oglasnem oddelku »Jutra«. 26931 Poziv! Dotični poštni UTa»faik, ki je govoril z gosp. Bra-tužem telefonično, naj se ponovno oglasi. 26961 Dobrna Pevsko društvo »Savinjski Zvon« iz Št. Petra v Savinjski dolini priredi v nedeljo 6. julija izlet na Dobrno v hotel »Dobrna«. Vsi prijatelji petja in zabave so vljudno vabljeni. 26958 Ločenec Ne po lastni krivdi, star 31 let, i enim otrokem, z dvonadstropno hišo, v zelo prometnem kraju v inozemstvu, se želi takoj poročiti z gospodično ali vdovo brez otrok v starosti od 24 do 33 let s primernim imetjem in ki bi bila zvesta v zakonu in dobra gospodinja. Le resne iponudbe s polnim naslovom in sliko, katero se na zahtevo vrne nazaj, je poslati na ogl. odd. »Jutra« pod šifre »Nisem si mislila«. 26965 Psa »Dobermana« 2—4 mesece starega, moškega spola, kupim. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 26848 Pozor lovci! Zaradi opustitve lova. cen« prodam 3 eno leto stare istrijanske brake in staro Psico. Vsi kratke dlake. — Franc Ivane, mlin in žaga, Ponikve št. 35. Videm-Dobrepolje. 26898 Psa čuvaja 11 mesecev starega Ber-nardinca. ki bi bil pripraven za večje podjetje ali grajščino ali za mesarja, prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 26892 Pisalni stroj znamke Adler. prav mal« rabljen. predam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 36604 Preklic Podpisani Arhar Alojz preklicujem in obžalujem vse, kar sem dne 19. VI. 1930 zvečer na dvorišču gostilne pri Anžekn v Šiški žaljivega govoril o gospodu Avgustu Korlarju, šclske-m upravitelju v pokoju. in se mu zahvaljujem, da je od sodne tožbe odstopil. Ljubljana. 3. VU. 1930. Arhar Alojzij. 36911 Pota za prebavo, za dihanje. za krvotok. živčne bolezni, splošna utrujenost, predčasna uvenelost in drago ugonabljaio organizem onih. katerih kri je oneči-ščena z otrovi narušene razmene materije (kakor * sečno kislino, urati. okso-lati i. dr.). Da obvarujete sebe teh bolezni, a prav tako je tudi zaradi njih zdravljenja potrebno od časa do časa očistiti kri gori imenovanih strupov s fiziološkim eks-traktom (kakor ie »K a I e-f 1 u i d« D. Kaleničenka) iz žlez mladih živali. Po dovršenem kurzu zdravljeni« s »Kalefluidom« izginejo bolezni, slabosti, delovna nesposobnost in prejšnji bolnik zopet uživa vse lepote življenja mladih let. Brezplačno pošljemo novo metodo »Pomlajevanja in zdravljenja bolezni«, preporod moči in zdravja — Obrnite se na: Beograd, Kr Milana 58. Miloš Mar-kovic. Za Ameriko: A. Tchernoff. 50 EasL 127 St. New Y0rk City. »Kalefluid« se prodaja v vseh lekarnah in drogeri-jah. 8843 Uniforme vseh vrst izdeluje Simon Klimanek, Selenburgova ulica štev. 6. 21468 T. SOKLl£ MARIBOR Opremljeno sobico oddam v centru. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 26894 Lepo sobo oddam boljšemu solidnemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 26863 Separirano sobo v vili na Mirju oddam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 26864 Solnčno sobo posebnim vhodom, lepo opremljeno. oddam stalnemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 26847 Sobo popolnoma separirano s stopnišča, s hrano in popolno oskrbo oddam boljši osebi na Rimski cesti št. 4. 26820 Neopremljeno sobo suterenu, elektrika, ev. 6 hrano, takoj oddam gospodu. Naslov v oglasnem oddelku »Jntra«. 36925 SL0VENIA-TRANSPORT Ljubljana, Miklošičeva cesta štev. 36. Kontorist vsestransko verziran saldakontist, zmožen nemščine in hrvaščine, z uglajenim nastopom in daljšo pisarniško prakso, se sprejme. Lastnoročno pisane ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod »Samostojna moč". iooss V. Williams: KRVAVA MAŠA Epopeja velike francoske revolucije. ' Zelo se je poglobil v francosko politiko, ker se je bal, da mu bi nepoznanje razmer nekoč lahko škodovalo. Po različnih opazkah je tu in tam izvohal, da je državljan Charpentier zapustil Francijo bržčas že pred izbruhom revolucije. Regnault, komisar v Kodanju, je nato na Danskem postal nanj pozoren in ga je najel kot vohuna, da nadzoruje člane različnih nakupovalnih komisij, ki jih je začasna vlada pošilja na Dansko. Sprva torej ni bilo nič sumljivo, da se »Charpentier« ni takoj znašel v tekočem. Pa Hektor je bil domiseln in bister in je tako hitro razgonetal položaj, da ga je Couthon čestokrat moral pohvaliti. Nekega jutra je Hektor čital pohabljencu, ležečemu v naslanjaču, novice »Moniteurja«. Tu je v sobo stopila gospa Couthonova. »Couthon«, je dejala z blagim, »mlado dekletce stoji zunaj v kuhinii in prosi, da jo sprejmeš za prav kratek razgovor«. »Mar je ne poznaš, ženka?« je vprašal Couthon in šaljivo pripomnil: »Menda ne zopet kaka Cordayeva?« »Ne. ne, drobna šivilja je. ki je zadnji čas šivala zame. Izgubila je službo in trpi hudo revščino. Išče svojega brata, ki je iz naših krajev prišel v Pariz, in upa , da ji boš pri tem morda lahko pomagal. Saj jo boš sprejel, kaj ne?« »Seveda, seveda, ljuba ženka, kar naj pride!« Gospa Couthonova je zopet odšla in kmalu nato je bilo od zunaj slišati glas: »Nikar se ne boj. dete moje. Moj mož je dober človek«. * * * Bila je deklica iz ulice La Loi. Hektor jo je takoj zopet poznal, čeprav se je precej spremenila. Biila je še znatno vitkejša, kakor takrat, njen bledi obrazek je razodeval veliko bedo, njene oči so ležale globoko pod čelom, njene ročice, ki jih je nervozno sklepala, so bile strašno osušene. Obleka na njej je bila siromašna in nikakor več tako snažna, kakor takrat. Drobne, bose nožice so tičale v grobih cokljah. Na plavih kodrih je nosila starikavo rdečo čepico z neizbežno kokardo. Hektorja je začelo dušiti v grlu, ko je dekletce takšno gledal zopet pred seboj. Revna, obupana in zapuščena je stala tu v sobi in njene sinje oči so se uprle proseče v omraženega moža, ki je ležal tu v naslonjaču. »Nu, dete moje,« je dejal Couthon dobrotno, »državljanka Couthonova mi je rekla, da si iz naših krajev, iz Auvergnea.« Govoril je očetovsko ljubeznivo, kar vse se je skladalo s prijazno domačnostjo: starejši njegov fantek se je namreč igral na preprogi s snežno belim zajčkom, dočim je Couthon sam držal drugega fantička na kolenih in ga božal. »Da. državljan,« je tiho odvrnilo dekletce. »Kako ti je ime?« »Loison, državljan.« »Odkod prihajaš?« »Iz Clermonta, državljan.« Couthon je prikimal dobrodušno: »V svoji mladosti sem čestokrat bil tam. Krasna pokrajina... Kakor čujem, iščeš brata, ljubo dete. Kako se imenuje?« 1 »Mallet, državljan. Ferdinand Mallet.« Pri teh besedah se je pojavila nenadna izprememba na Coutho-novem obrazu. Videti je bilo, kakor da je v njem nenadoma vzpla-polal ogenj. »Mallet!« je ponovil, »Mallet? Iz Clermonta?« Zapičil je svoje oči v dekletov bledi obrazek in rekel z poudarkom: »Iz Chateaua de la Tour?« »Da, državljan.« »Kje... kje je... tvoja mati?« — Njegov glas je zvenel osorno in trdo. »Umrla je, državljan.« »In kaj je z Malletom?« »Tudi oče je umrl.« Divja, satanska radost se je pojavila na pohabljenčevem obrazu. »MoraJ je pod giljotino, kaj ne?« »Da, na trgu Armes v Cfermontu, državljan, v prvem letu republike,« je topo odvrnila mala. Couthon je omahnil z glavo in hripavo pokašljal. »In ti iz zaroda barona de Malleta in njegove zakonolomne žene, ti prihajaš k meni in upaš na mojo pomoč?« Grdo se je zarežal pohabljenec, odstavil sinčka s kolen in strgal odejo s svojih pohabljenih nog. »Poglej, kakšno hvalo dolgujem tvojim staršem!« je zakričal trpeče. »To mi je povzročila Luiza de Malletova! Ona me je napravila takega. Zmamila me je k sestanku, ki je uničil vse moje življenje. Tvoj oče pa je bil na preži, da bi naju presenetil. In da se skrijem pred njim, mi ni preostalo nič drugega, kakor da sem celo zimsko noč preležal v ledeno mrzlem potoku. Tako sta me ta dva lopova pohabila. Pokvečila sta mi sicer obe nogi, nista pa mogla poškodovati mojih možganov. In ne bom miroval prej, preden vsa vaša zalega ne bo uničena! Tvojega brata naj ti pomagam najti? O, da! To bom storil! Cim ga ujamem, bo kihnil v Samso-novo košaro. Ti pa, moje ljubo, lepo dete, si boš to lahko ogledalo.« Vpil je in jecal od jeze. Zverinska poteza divjaštva se je zarezala v njegov bledi, s potom obliti obraz. Videti je bilo razločno, da so ga zadrževali samo pohabljeni udje, da se ni takoj vrgel na bedno dekletce. Nesrečna Loison pa je stala molčeča pred njim in je čvrsto prekrižanih rok zrla s ponosnim mirom v tega hrope-čega, od srda razgrizenega moža. »Primite jo, primite jo!« je vpil Couthon in tipal po vrvi, da bi pozvonil. Tisti hip 'je v sobo prihitela njegova žena, priskočila h Couthon u in objela njegovo roko, ki je segala po zvoncu. Pri tem je okrenila bledi obraz in kliknila dekletcu: »Pojdi, za božjo voljo, beži!« Hektor, ki je vedel, da bo zvonec pozval stražo, je skočil pokonci in se dotaknil nesrečne Loisone na ramenu. Ta dotik je učinkoval nanjo, kakor da se je brebudila iz sanj. Desnico je položila na grudi in se zaupno ozrla k Hektorju. Najfinejše obrit je (razura), kolikor jih je. Kaj pričakujete od popolnega ©britja (razu-re) ? Naglo peno in nikako zadiranje rezila v kožo. Poizkusite s Colgate! Oblačna krem as ta pena prodre do korenin brade in jo tako omehča, da rezilo ne more raniti. To gladko polzi in posname kocine kar čudežno... Popolno ©britje (razura). ki traja do večera. Dvesto ©britij (razur) v vsakem Colgate-kosu Preskrbite si takoj Colgate in zadovoljni boste! COLGATCS SKAVIN6 STICK Handy Grip Shaving stick COLGATES's Shaving stick Refill Naznanilo otvoritve! It Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da bom I otvoril t nedeljo, dne O. t. m. gostilno pri ,Andreju' II Kavškova cesta 18, Ljubljana VII, 1 šiška. ANDREJ BELIC, gostilničar. Točila se bodo vedno zajamčeno pristna štajerska in dolenjska VINA. — Na razpolago tudi vedno mrzla in gorka JEDILA. 9083 Zagotavljajoč točne in solidne postrežbe se priporoča za obilen obisk pensionat - restavracija Pod Stolom žirovnica se toplo priporoča cenjenemu občinstvu za mnogobrojni obisk. — čiste sobe — cene zmerne. — Kopalnica v hisi. Z odličnim spoštovanjem 8702 FR. ŠKOLARIS. gramofonisti! Vsa popravila na Vaših aparatih, čiščenje in mazanje istih izvršimo v naši špecijalni delavnici za mehaniko. Izvršimo tudi vsa v precizno mehaniko spadajoča dela točno in ceno. Rezanje zobnih koles. Nadomestni, posamezni deli k različnim gramofonom in najfinejše igle vseh vrst vedno v zalogi. Največja zaloga prvovrstnih aparatov in najnovejših električno posnetih plošč. 8972 »GRAMOFON" A. Rasberger, Ljubljana MIKLOŠIČEVA CESTA ŠT. 34. Ceniki zastonj. Tvorniška zaloga. Ceniki zastonj. izvanredna prilika! Železna »lužinska patent postelja zložljiva, s ta-pecirafiom madraconi, zelo praktična za vsako hišo, hotele, nočne službe in potujuče ' osobe stane samo Din 390.—. Razpošiljam po poitne-nom povzetju. TAKO IZGLEDA SLOŽEN Lesena pateat pbstelja, zložljiva, s tapeciranim madracom. zelo praktična. stane samo D 280. Ležalka »a snnčanje — (Liegcstuhl) najnovije vrsti. stane samo Dia 150- Madraci panjeni z vol. nora stanejo samo D '50. L. brozov1c, zagreb ilica 82. 0.& K. VAG0NETI rabljeni in novi veuno v zalogi. Izdajamo tudi v najem. Zastonstvo ^-—-nio: TEHNA"- družba z o. z. LJUBLJANA, Mestni trg št. 25/1. Telefon 25—80. 7339 Mag. št. 24371./30 ref. IX. Razpis. Občinska uprava mesta Ljubljane razpisuje oddalo zidarskih del za zgradbo obcestne ograje na Celovški cesti ob Cekinovem gradu. Razpisni pripomočki se dobe dne 7. in 8. julija 1930 med uradnimi urami v mestnem gradbenem uradu šolski drevored št. 2/II. Oferte je treba vložiti do 11. ure dne 14. julija 1930. Mestni magistrat v Ljubljani, dne 3. julija 1930. Šele sedaj sem sprevidel, da ni zdravja brez dobre prebave želodca. Pritisk v želodcu, pogosta vrtoglavost, glavobol, nespečnost, zoprn okus, vzpehavanje, hemoroidi (zlata žila) so navadno posledica mučne zaprtosti. V vseh teh slučajih je najbolje jemati L A K S I T ki je najprijetnejši za zauživanje, ker ima vonj in okus čokolade in je najcenejši. — Originalna škatljica za 12kratno uporabo stane v vseh drogerijah in lekarnah 10 Din. — Po pošti razpošilja 166 DVORSKA LEKARNA, BOGOJEVICA, SKOPLJE. zahvala Za številne dokaze iskrenega sočutja, ki smo iih prejeli za časa bolezni in ob smrti nad vse ljubljenega očeta, starega očeta, brata in strica, gospoda Franca Vedenika se vsem najsrčneje zahvaljujemo. Hvala iskrena vsem, ki so v tako mnogobrojnem številu spremili dragega pokojnika k zadnjemu počitku ter darovali toliko krasnih vencev in cvetja. Posebna hvala bodi prečastiti duhovščini za spremstvo na zadnji poti, kakor tudi Sokolskemu pevskemu zboru v št. Pavlu za globoko pretresujoče petje žalostink. Sv. Pavel pri Preboldu, 3. julija 1930. Žalujoči ostali 10067 Še par dni je časa za nakup srečk. Vendar hitite, polovičnih in celih srečk že primanjkuje. — SREČA NE ČAKA! če Vam je namenjena v tem kolu, morate igrati, sicer Vam uide za vedno! Poizkus velja! 8. julija se prodaja srečk zaključi. ZADRUŽNA HRANILNICA, r. z. z o. z. Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 19. Naše srečke se dobijo v podružnicah „Jutra" oglasnem oddelku „Jutra" v Prešernovi ulici. in y ANTISEPTIČNO PREPARIRANA I GUMA« je znatno bolj zdrava in zanesljiva. Zahtevajte povsod izrecno njo. 129 Mhor S DOKTOR PRAVA IN ADVOKAT Docteur en Droit et Avocat mesto — • 4«» la ville de JeSeMCe, 1X5 (pri Peklarju) Dravska banovina. Posluje v jezikih: slovenskem, srbo-hrvatskem, angleškem, francoskem in nemškem. 10081 Affaires menčes en langues: slove* ne, serbocroate, allemande, anglais se et frangaise. Samo še 10 dni si lahko kupite najcenejše čevlje na odprodaji čevljev „Do* ko". Prešernova ulica št. 9 (dvorišče). « Oglejte si cene v izložbi, damski prej 240 Din, sedaj samo 140 Din. 10092 Se priporoča IVAN ČARMAN. in potrebščine najceneje t drogerijai KARIC, LJUBLJANA KANC fWot!ram), MARIBOR CENIK GRATIS! Izvršujemo vsa amaterska dela. Oglasi v „ jutru" imajo siguren uspeh! Dr. Aleš Stanovnik je odprl odvetniško pisarno 1C090 na Jesenicah v hotelu _Pošta". zahvala Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so nam ob smrti naše predrage mame, stare mame, tašče in tete, gospe Marije Pogorele izrazili svoje sožalje, vsem, ki so njeno zadnjo pot olepšali s cvetjem in veDci in vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti. Prav posebno zahvalo smo dolžni gg. zdravnikom dr. Arku, dr. Majcnu in dr. špornu, častitim sestram usmiljenkam, ravnateljstvu in uradništvu Kreditnega zavoda za trgovino in industrijo, upraviteljstvu in učiteljskemu zboru osnovne šole v Št. Vidu nad Ljubljano, članom šentjakobskega odra ter sploh vsem, ki so na katerikoli način lajšali naši mami trpljenje zadnjih dni. Ljubljana, dne 5. julija 1930. Žalujoči ostali. Urejuje Davorin Ravjjen. Izdaja za konzorcij »Jutrat Adoli Ribnika*. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnama franc Jezersek. Za jmseratnl de' je odgovoren Alojzij Novak. M v LjubManl,