flMER AMERICAN IN ŠPIRIT FOREICN ^ IN LANGUAGE ONLV AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 155 CLEVELAND, 0. TUESDAY MORNING, JULY 2, 1940 LETO XLIII. — VOL. XLIII. Roosevelt vprašal za nove davke of Namen teh novih davkov bi bil v prvi vrsti dobiti nov denar za obrambo dežele, v drugi vrsti pa preprečiti korporacijam in posameznikom delati milijone na račun vojnih priprav. Washington, 1. jul. — Predhodnik Roosevelt je naročil kon-feresu, naj naloži davek na posameznike in korporacije, kateri pavek bi se sistematično-dvigal: *'eeji ko je dobiček, večji davki. Rooseveltova poslanica glede teh davkov se glasi: I "Na delu smo z ogromnim narodnim naporom, da si pradimo obrambo dežele, da N bomo lahko ubranili pakemu morebitnemu napadu, pato smo vprašali celo najrevnejšega državljana, da pomaga. Kaša dolžnost je gledati, da bo Breme enakomerno razdeljeno, kolikor more kdo plačati in da lekateri ne bodo imeli dobička H žrtev drugih. Zato priporočim kongresu, da naloži sistematično višajoč davek na dobi-ki naj bo naložen na vse po-ameznike in vse korporacije 'rez ozira." Mr. Roosevelt ni navedel, kako visok naj bo ta davek, toda sodi se, da bo ta davek v višini onega izza dni zadnje svetovne vojne. Od leta 1917 do 1921 je federalna vlada pobirala davek na dobičke in sicer vse od 20 do 65 odstotkov. Leta 1917, na primer, je bil davek na ves dobiček nad $3000. Vsaka korporacija je še lahko odštela 9 odstotkov za investiran kapital. Nad vsem tem je bil pa davek do 60 odstotkov od vsega dobička. Potem se je pa davek znižaval in je bil leta 1921 le 40 odstotkov od dobička, nakar je bil po kongresu odpravljen. Pričakuje se, da bo kongres vpeljal podoben davek. In če bo vpeljan, potem je gotovo, da korporacije ali posamezniki ne bodo bogateli na račun vojnih priprav. Vsa znamenja kažejo, da je Rusija pripravljena braniti Balkan pred Nemčijo §§ ___ j ! Budapest, 1. jul. — V diplomi latskih krogih se govori, da je |Mja vprašala Turčijo za do-"" vljenje, da sme braniti aH podlagati braniti Dardanele. To se '"'ffiatra kot gotovo znamenje, da Rusija odločena braniti vsak ®Pad od zapada, to je od strani j^femčije ali Italije. Toda za to )rambo bo pa najbrže Rusija 'htevala Dardanele kot plačilo. lldi se pričakuje, da ima Rusi-; v načrtu prodreti še dlje v alkan kot samo do Romunske in Jse bo enkrat gotovo udarila Nemčijo radi tega, ker ima tu- di svoje namene na Balkanu. Vse kaže, da bo Rusija izrabila ugoden trenutek, ko sta Nemčija in Italija zaposleni na zapadu in da se bo pripravila za obrambo proti napadu od strani Nemčije. S tem pohodom Rusije proti zapadu bo Nemčija prisiljena odločiti se v eno ali drugo smer: nadaljevati z napadom na Anglijo, ali pa se obrniti proti Balkanu, predno se Rusija tam dodobra utrdi. Diplomatski krogi zdaj ugibljejo, če dela Rusija to v sporazumu Anglije, ali dela na svojo roko kot v obrambo proti Nemčije. j Senator Wheeler svari, da se bo ustanovila tretja stranka, ki bo odločno proti vojni 28 U'cag0, 111. _ Senator Bur-n K. Wheeler iz Montane je 'dal v javnost svarilo, da se bo povila tretja politična stran-' bo zavzela določno proti-stališče, če se demokrat-stranka odločno ne zaveže, iv"e bo Poslala ameriških vojaka kako tujezemsko bojišče, demokratska stranka mora ' stranka miru," je rekel eeler, ki je bil že večkrat ome-ptt kot možni predsedniški ^ dat demokratske stranke, je tudi imenoval Wen-Willkiea, kandidata republi-111 stranke, kcft odvietnilca! ta Wall Streeta, ki je še do nedavna zagovarjal vmešavanje Zed. držav v evropsko vojno. Wheeler je tudi obdolžil republikansko stranko, da se je spretno izognila in se ni hotela zavezati, da se ne bo niti kapljica ameriške krvi prelila na evropskih bojiščih. "Mi ki želimo, da se drži Ameriko iz vojne," je rekel Wheeler, "moramo gledati, da demokratska stranka sprejme obljubo, ki jo je prezrla republikanska stranka v svojo kampanjsko platformo." f Nov grob , c?raj je umrl v Glenville Usnici Nick Klickovich, sta-"a 1424 E. 47th St. Umrl a Posledicah operacije. Star 11 46 let in rojen v selu Sti-°bčina Lasinija. Sem je leta 1913. Tukaj zapu-s°progo Stano, v Evropi pa sestri. Bil je član srbskega a sv. Sava, št. 1. Pogreb ,v 0skrbi zavod Anton Grdi-' ln Sinovi. Izstavljena veselica 71 slabega vremena zadnjo ^'Jo, bo priredila fara sv. *llne prihodnjo nedeljo 7. Vrtno veselico in razdeli- , lte tega in pridite v nede-ksv- Kristini. >n židje in komunisti so morili, še predno so prišli Rusi v Besarabijo Bucharest, 1. jul. — Prvi begunci, ki so dospeli iz Besarabi-je in Bukovine, pripovedujejo o strahovladi rdečega elementa, predno so prišle v te kraje ruske čete. Požigali in plenili so cerkve in morili politične sovražnike. Begunci pripovedujejo, da je rdeči element obstoječ iz Židov in komunistov, takoj, ko so odšle iz teh krajev romunske oblasti, udri v ječe in osvobodil vse politične kaznjence, ki so bili večinoma komunisti. Vsi skupaj so se potem zagnali na cerkve in jih začeli pleniti in zažigati. Potem so začeli metati kamenje v vlake, na katerih so bežali ljudje pred rusko armado, židje in komunisti so se maščevali radi preganjanja od strani romunske vlade, ki je nedavno odredila, da ne sme noben Žid ob-državati kake javne službe ali biti na čelu kake industrije. -o-- Glede registracije Kakor javljajo najnovejša poročila, se bo pričelo z registracijo nedržavljanov 28. avgusta. Vsi nedržavljani v .starosti od 14 leta naprej se bodo morali registrirati in vzelo se bo tudi odtise njih prstov. Oni, ki so stari manj kot 14 let se bodo samo registrirali, toda odtise prstov se jim ne bo vzelo. Zato jih bode pa lahko registrirah- njih starši ali varuhi. Tudi taki, ki so tukaj samo na obisku, ali di-iaki iz inozemstva ne bodo izvzeti. Izvzeti pa bodo uradniki tu-jezemskih držav in njih družine. Registracijo in odtise prstov bodo vršili najbližji poštni uradi. -o-— Sestre Rdečega križa Vse one žene in dekleta, ki jim je bilo določeno, da pridejo delat v glavni stan Rdečega križa v petek večer, naj pri de i o danes večer z ostalo slovensko skupino. To je radi tega, ker se mora zanje dobiti nov prostor za delo, ker je bil prejšnji prodan. To bo v veljavi kake tri tedne in potem bodo pa zopet lahko delale ob petkih. Slovenska skupina pa dela kot prej ob torkih večer. Listnica uredništva J. S. —Ker ste prišli v Zed. države nepostavnim potom pred 1. julijem 1924, Vas ne morejo deportirati, toda državljan ne morete postati. Vsi oni pa, ki so prišli nepostavnim potom v to deželo po tem dnevu, so podvrženi deportaciji. Prestala operacijo Mrs. Mary Franko, 1010 E. 70th St. je v Glenville bolnišnici srečno prestala operacijo. Za par dni obiski še niso dovoljeni, pušča mater Romunska seje odpovedala protekciji zaveznikov Plemstvo za ameriško državljanstvo Neir York. — španski plemenitaš grof George de Cuevas, ki je poročil hčerko najstarejše hčere John D. Rcckefellerja, bo zaprosil za a< m ei š k V> državljanstvo. Pravi, da se bo odslej popolnoma zadovoljil g navadnim naslovom "mister" in da se požvižga za, svoj plemenitaški naslov. Seveda, omenja pa ne, da imajo pri tem glavno beseda Rockefeller-jevi milijoni. —o- Willkie bi imel rad Roosevelta proti sebi New York. —- Wendell L. Willkie, republikanski kandidat za predsednika Zed. držav, se je izjavil, da upa, da bodo demo-kratje izbrali na čikaški konvenciji 15. julija predsednika Roosevelta za kandidata. Willkie se je izrazil, da iskreno želi imeti kot svojega protikandidata samega Roosevelta, ni pa povedal, zakaj. Povedal je tudi, da bo sprejel uradno nominacijo kot kandidat v svojem rojstnem kraju, Elvvood, Indiana, toda ni povedal kdaj. Takrat bo tudi razložil svojo kampanjsko platformo. : WPA bo gradila novo pot ob jezeru brez mesta Cleveland ima lepo priliko, da mu bo federalna vlada zgradila štiri milje dolgo pot ob jezeru, ne da bi mesto za to prispevalo en cent. Stroški za to pot so preračunani na $2,000,000 in bi bili kriti iz sklada WPA. Ta nova pot bi bila ob jezeru od 9. ceste do Gordon parka in sicer bi tekla ob sedanji, že zgrajeni poti oziroma, da bi tekli na tem kraju ob jezeru dve poti sporedno, ena za promet vzhodno, druga za promet zapadno. Zgradila bi se tudi tri križišča, takozvani "cloverleaf sistem" in sicer na 40., 55. in 72. cesti. Mestu ni treba drugega kot pripraviti, načrte in zasuti globine ob sedanji poti, kar ne bi dalo dosti dela, če bi se zgradilo novo pot južno od sedanje. Zadušnica V sredo ob devetih se bo brala sv. maša za pokojno Marto Ha-mar ob priliki šeste obletnice njene smrti. Nagla smrt • Poroča se nam, da je v soboto 29. junija nenadoma preminil Joe Kocjan, doma iz Rodice pri Domžalah. V stari domovini za- NAJNOVEJŠEVESTI BUCHAREST, 2. jul, —Sinoči je dospelo iz Nemčije večje število bombnikov na vojaško zrakoplovno pristanišče pri Brasovu. To se tolmači, da je Nemčija pripravljena ustaviti nadaljno prodiranje ruske armade v Romunsko. LONDON, 2. jul—Včeraj'je bilo prvič, da so nemška letala napadla Anglijo še pri belem dnevu. Napad je bil na Škotsko. Enajst oseb je bilo ubitih in 20 ranjenih. Angleški letalci so sklatili dva nemška letala, ostale so prepodili. LONDON, 1. jul,—Splošno se govori tukaj, da se bivši francoski premier Reynaud ni ponesrečil z avtomobilom, ampak da je bil žrtev nemške tajne policije, ki mu je hotela preprečiti beg v Maroko, kjer je hotel vzdigniti vstajo. Poroča se tudi, da vlači nemška tajna policija odlične Francoze v ječo, ker se boji, da bi dvignili narod k revoluciji proti Nemčiji. -o-- Kralj Leopold pod nemškim nadzorstvom Brussels. — Leopold III., belgijski kralj, je faktično jetnik ^ae.,ken' kjer je pod nadzorstvom nekega nemškega generala. Ljudje pripovedujejo, da ne gre kralj nikdar iz palače, niti ne izprehod po svojih vrtovih. Edino družbo mu dela njegova mati Elizabeta. Njegovi otroci so ali v Švici, ali pa v Italiji. Nad Belgijo vlada lokalna vlada, Iti je pod oblastjo nemške armade. Izlet v Geauga Lake Park Kot že poročano, bo na 4. julija v Geauga Lake Parku velika slavnost, kjer bodo dobili številni prosilci za ameriško državljanstvo diplome. Kdor se hoče peljati z vlakom, to lahko stori. Vlak odpelje ob devetih zjutraj iz Lake Erie postaje, ki se nahaja pod Superior mostom. Vožnja na oba kraja bo 50 centov. Vozne listke lahko kupite v Citizens Bureau, Marshall Bldg., 3. nadstropje. Izvanredna seja V sredo 3. julija se vrši seja upravnea odbora Kluba društev in upravnega odbora Slovenskega društvenega doma na Recher Ave. Začetek seje ob osmih zvečer. Zadušnica V četrtek 4. julija se bo brala v cerkvi sv. Vida ob osmih zadušnica za pokojno Frances Lau-sche. Sorodniki in prijatelji so prijazno vabljeni. v Ženin je bil za pričo pri svoji poroki Omaha, Nebraska. — Pred tu kajšno sodnijo se je obravnava la družinska zadeva, kakršne še na tej sodni j i ni bilo in najbrže tudi ne kje drugje. Mrs. Ruth Barnett je tožila mamreč za raz-poroko in sodnik je obsodil moža, da ji mora plačevati po $2.00 na teden za vzdrževanje otroka. Mož je pa rekel, da ga žena ne more tožiti za razporoko, ker nista poročena. Povedal je sledeče: Jack Barnett in Ruth Loving, stara po 18 in 16 let, bi se bila rada poročila, pa sta se bala, da ne bosta dobila poročnega dovo- i i V sredo večer bo ples! Jugoslav (Slovene) Club bo imel v sredo večer ples na Glen Ridge farmi. Jackie Zorčev orkester bo skrbel za plesne komade. Fina okrepčila bodo na razpolago. Vstopnina samo 25c za osebo. Kažipot do prostora: h Euclid Ave. po Green Rd. ene miljo in pol do Glenridge Rd., na levo po Glenridge Rd. do prv* farme. Enajsta obletnica V četrtek 4. julija ob osmih se bo brald v cerkvi Marije Vnebo-vzete na Holmes Ave. zadušnica za pok. Antonom Slovenec v spomin 11. obletnice njegove smrti. Prijatelji in znanci so prijazno vabljeni. ljenja, ker sta oba izgledala mlada in ker sta oba bolj male postave. Zato je Jack sklenil, da se bosta poročila z namestnikoma. To je bilo še v juliju 1938. Res je dobil Jack za ta načrt nekega znanca in njegovo ženo, ki sta vzela poročno dovoljenje v imenu Jacka Barnett in Ruth Loving. Nato so se vsi štirje odpeljali do mirovnega sodnika. Medtem ko je nevesta Ruth ostala zunaj v avtu, so šli ostali tri: je k sodniku. Jack je bil za pričo, a njegova prijatelja sta si podala roko v "zakonsko zvezo" kot Jack in Ruth Barnett. Ko je pri|el Jack ven, je rekel svoji "ženi": "No, .zdaj sva pa poročena!" Vse je šlo lepo naprej in nihče, razen teh štirih, ni vedel o slepariji. Rodil se jima je fantek, ki je star zdaj že' eno leto. Ko je sodnik slišal o vsej stvari, je Jacka obsodil, da bo moral vseeno plačevati po $2.00 za sina, čeprav je poroka neveljavna, a obenem je zadevo naznanil proaekutorju. Sodnik je rekel: "V Rusiji se poroča z namestniki, toda v tej deželi tega še ne bomo delali!" Odslej se bo naslanjala Romunija samo na Nemčijo. Iz Madžarske se poroča, da je na bojnem pohodu in da se pripravlja za okupacijo Sed-mograške. Bucharest, 1. julija. — Romunska vlada je danes naznanila, da se odpove garanciji Anglije in Francije glede varnosti svojih meja in da se bo odslej njena politika ravnala po novi orientaciji Evrope. Anglija in Francija sta 13. aprila 1939 garantirali Romuniji njene meje. Seve, zadnje tedne ni imela ta garancija nobenega pomena več. V dipolmatskih krogih se zato sluti, da je Romunija sprejela varstvo Nemčije v očigled vpada Rusije v Bukovino in Besarabijo in pa radi grožnje od strani Madžarske in Bolgarije, da bosta zahtevali del sedanje Romunske, prva Sedmograško, druga Dobrudžo. Poroča se že, da so se romun- ske obmejne straže spopadle z .bolgarskimi in madžarskimi patruljami, in da je bilo pri tem več mrtvih. Romunska zbira svojo armado, katero cenijo na :2,000,000 mož, na madžarski in bolgarski meji. Poroča se tudi, da je pripeljala ruska armada v okupirano romunsko ozemlju ogromno število tankov, oklopnih avtomobilov in mehanizirano topništvo. Poročila trdijo, da so Rusi še pred prihodom armade z letali pripeljali mnogo vojaštva, ki so ga spustili na tla po Besarabiji in Bukovini. Ti vojaki so imeli s seboj motorna kolesa in strojne puške. Pri tem je prišlo do več spopadov z domačini in baje je bilo ubitih mnogo oseb. NEMCI SO ZASEDLI ANGLEŠKE OTOKE London, 1. jul. — Ministrstvo za zrakoplovbo je izdalo poročilo, da so prileteli sinoči nemški bombniki nad Anglijo, da so vrgli več zažigalnih bomb in da so angleški letalci sklatili dva nemška letala. Obratno so pa angleški letalci bombardirali nemška skladišča olja v bližini Hamburga. Nad Francijo »o angleški le- talci sklatili pet nemških letal. Vlada zanikuje vesti, da bi nemška letala pripeljala vojaštvo na jzapadno obal Anglije. Potrjuje pa, da so Nemci zasedli dva angleška otoka v Rokavskem prelivu, Jersey in Guernsey, katere so Angleži izpraznili že zadnji ■teden; .........— -- -...... HOJI V EGIPTU SE NADALJUJEJO Cairo, 1. jul. —- Na meji Nubije in italijanske Eritreje sta dva angleška oklopna avtomobila napadla italijansko konjenico, broječo 1,200 mož. Petdeset Italijanov je padlo, ostali so se razkropili med bližnje hribe. Kot trdijo poročila, sta prišla angleška oklopna avtomobila naenkrat pred laško konjenico. Brez oklevanja so se Angleži zapodili proti kavaleriji in odprli ogenj iz strojnih pušk. Nastala je velika zmeda, konji so se plašili in Italijani niso niti mislili na obrambo. Na vse strani so se razkropili, pustivši na mestu ubite in ranjene. Angleški leteči so zopet napadli Libijo in bombardirali zrakoplovno pristanišče v E1 Gub-bi. Italijani so bombardirali Port Sudan ob Rdečem morju, toda niso napravili nobene škode. -v Ogromen program v četrtek za praznovanje 4. julija V mestnem stadionu se pripravlja za praznovanje 4. julija, dan ameriške neodvisnosti, veliko narodno slavlje. Godba, umetalni ogenj in premikajoče slike so na programu. Program bo veljal nad $10,000, kar vse je bilo darovano po raznih patrioti-čnih organizacijah. Ti doneski so omogočili, da bo narod lahko prišel gledat to ogromno prireditev, ne da bi plačal kaj vstopnine. V stadionu je 80,000 sedežev in pričakuje se, da bo vsak sedež okupiran. Vrata v stadion se bodo odprla v četrtek ob sedmih zvečer. Program se pa prične ob osmih in sicer bo najprej pol ure godbe in petja. Glavna atrakcija ta večer bo slavni baritonist Metropolitan operne družbe, Donald Dickson, ki bo nastopil v polurnem solopetju. 500 skavtov bo razvilo največjo ameriško zastavo, kateri bodo vsi navzoči prisegli ponovno zvestobo. Končno bo pa 35 minut umetalnega ognja. -o- Poroka V soboto sta se poročila v cerkvi St, Columbkille na Superior Ave. Mr. Valentin Novak in Miss Enima Knecht. Ženin je sin poznane družine Mr. in Mrs. Anto'n NoVak, 5204 St. Clair Ave. Vse najboljše! Nemci so dali stroge postave za Pariz Pariš, 1. jul. — Nemška vojaška vlada je odredila za Pariz enake postave, kot so postavljene v Nemčiji. Za prestopek nekaterih je smrtna kazen, predvsem za one, pri katerih bi se dobilo orožje ali radio aparat. Vse prestopke bo sodilo nemško vojaško sodišče. Po novih odredbah se narod ne sme shajati na shodih, ne sme prirejati proti-nemških demonstracij, ne sme poslušati radijskih oznanil, ki so naperjena proti Nemčiji, delavci ne smejo stavkati, niti ne smejo delodajalci odpustiti delavcev,' kjer se izdelujejo vojne potrebščine za Nemčijo. NEMŠKI UJETNIKI V KANADI New York. — Iz Kanade se poroča, da je dospel tje prvi transport nemških vojnih ujetnikov iz Evrope. Poslani so bili iz Anglije. Sodnik prepovedal pikete Okrajni sodnik McMahon je prepovedal uniji CIO imeti več kot gotovo število piketov pred tovarno Die Casting Co. na Be-rea Rd. Zadnje dni je prišlo namreč pred tovarno do več spopadov in nasilja. Sodnik je določil, da ne smejo biti pred vhodom v tovarno več kot štiri pi-ketne straže. Ko je zastopnik unije kritiziral sodnikovo odredbo, je ta zagrozil, da ga bo vrgel v ječo, če ne bo nehal z očitanjem nepravičnosti. "AMERIŠKA DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER f r •117 St Clair Avenue Cleveland, Ohio Published dally except Sundays and Holldays NAROČNINA: Za Ameriko ln Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po poŠti, celo leto $7.00. Za Ameriko ln Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po poŠti, pol leta $3.50. , Za Cleveland. po raznažalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. Posamezna številka, 3c. i ■ ■ .i........................ BESEDA IZ MIOM —......................•.-»■■« Dobro kaže! SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mali, $7.00 per year. !J.S. and Canada, $3.00 for 6 months; Cleve?and, by mali, $3.50 for fl months. Cleveland and Euclid, by carrlers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscrlptloci. $7.00 per year. Slngle coples, 3c. Entered as second clasj. matter January 5th, 1909, at tbe Post Office at Cleveland, Ohlo, under the Act of March 3d, 1878. No. 155 Tues., July 2, 1940 Prvi poraz za Hitlerja Hitlerju je šlo dozdaj vse kakor namazano. Vse, kar si je nagrabil dozdaj, je bilo vse v njegovih načrtih. In kar je pri tem najbolj značilno je to, da je te svoje načrte javno razglasil v svoji knjigi "Mein Kampf" (moj boj), Toda v knjigi je tudi zapisano, da se bo razširila nemška sila tudi tje na rusko stepo, do Urala na vzhodu in na Črno morje na jugovzhodu. To, da je Stalinu prepustil velik del Poljske, Hitlerja ni motilo, ker je bil v to prisiljen radi tega, da mu je Stalin dovolil razsajati po ostali Evropi. Mislil si je, naj Stalin le kar spravi to, saj ne bo dolgo imel. Kadar bo Hitler opravil na zapadu, se bo malo oddahnil, potem bo pa mar-širal v Ukrajino in ker bo že na pohodu, bo stopil pa še malo notri v Rusijo "samo za kratek čas." Naenkrat se je pa nekaj zgodilo, kar ni Hitlerju prav nič všeč. Stalin je namreč prav tako pretkan lisjak in si je mislil, da bi bilo od njega lepo in dostojno, če ne bi počakal Hitlerja doma, ampak bi mu še iz same vljudnosti nekoliko nasproti ,pa je poslal armado v Romunsko, kjer je zasedla Besrabijo in Bukovino. Hitler je kar ostrmel, debelo požrl, se kislo nasmejal, potem pa rekel, da so to popolnoma "vjerna z njegovimi načrti." Pa vsi vemo, da se ne vjema in svet ve, da jo je Stalin Hitlerju zaigral, kot dozdaj še nihče ne. Stalin je zasedel del Romunske in' je prišel tako v neposredno bližino romunskih oljnih polj, od katerih je odvisna vsa operacija nemške armade. Dalje je Stalin zasedel ustje reke Donave in postavil svoje bojne ladje v strategična morska pristanišča v Črnem morju. Torej prav te kraje, ki so v Hitlerjevem načrtu, da bodo nekoč nemški. Hitler namreč potrebuje oblast nad Donavo in v Črnem morju, če hoče razširiti svojo voljo proti jugovzhodu. Zdaj je pa postal Stalin popolen gospodar tukaj. Če bil Hitler nameraval zasesti te kraje prej, bi imel malo dela z ondotnimi državami, ki bi bile morda protestirale, zdaj bo pa malo drugače, ker bo imel opravka z vso rusko armado in zraven pa še s kako drugo, ki bo šla Rusiji na pomoč, da se ubranijo Hitlerja na vzhodu. Nam se zdi, da jo je Hitler zdaj prvič dobil po glavi. Nekateri sicer trdijo, da je šel Stalin v Romunsko v sporazumu Italije in Nemčije, česar pa nihče ne verjame. Spominjamo se namreč, da je tudi Mussolini nekoč grozil, da bolj-ševiška noga ne bo nikdar stopila na balkanska tla. Zdaj pa, ko se je Stalii» vgnezdil v severnem delu Balkana, pa Mussolini pravi, da se je to zgodilo z njegovim "privoljenjem " Kdor verjame bo zveličan! Kakor vse izgleda, je Stalin prehitel Hitlerja in Mus-solinija in prišel na Balkan pred njima. In tega Stalin ni storil z velikodušnim namenom, da bi branil balkanske države pred nemškim in italijanskim diktatorjem. Še malo ne! To |e storil za obrambo Stalina samega, ki je prekrižal Hitlerju in Mussoliniju načrte, na Balkanu. Stalin ima Hitlerja zdaj popolnoma v rokah. Zdaj ima on oblast nad vsem oljem, ki ga Hitler potrebuje za svoje tanke in letala. Torej tudi če bi hotel Hitler napasti Rusijo, bi ne mogel tega storiti, ker ne bo imel olja. Da bi mu ga pa Stalin dal zato, da bi si Hitler nalil gazolina in olja v tanke in letala za boj proti Rusiji,tse pa ne bo zgodilo. Nekateri trdijo, da je storil Stalin ta korak v sporazumu Anglije, da bi Hitlerja obrnil proti vzhodu. To je lahko mogoče, toda je dvomljivo. Stalinu je postal Hitler zadnje čase vse premočan in se je zbal za svojo lastno kožo. Resnica je sicer, da bi Stalin lahko veliko pomagal Angliji, če bi udaril proti Nemčiji, toda tega najbrže ne bo storil. Stalin namreč prav tako sovraži Anglijo kot jo Hitler. Seveda, v diplomaciji pravo sovraštvo ne pride naravnost na dan, ampak šele po ovinkih, torej ne bi bilo nič nemogoče, da bi se sporazumeli Rusija in Anglija in bi skupaj udarili prot Nemčiji. V slučaju, če je Rusija zasedla ta del Romunske in Črno morje, da prepreči Hitlerju pohod v to smer, potem je to storila v sporazumu Turške. Če je pa res, kot trdi Nemčija, da je Stalin to napravil v sporazumu Nemčije in Italije, in da ima pri tem svoje prste vmes še Japonska, potem se bližajo pa Balkanu črni dnevi. Potem je čisto gotovo, da bo zasedel Stalin tudi Dardanele, po katerih se Rusiji že stoletja cede sline. Rusija namreč silno potrebuje izhoda na morje, kjer bi njene ladje lahko plule tudi pozimi in to je le iz Črnega morja skozi Dardanele v Sredozemsko morje. Sicer je neverjetno, da bi šel Stalin igrat karte z Hitlerjem in Musso-linijem, ker bi končno le on vlekel kratko, toda to bo pokazala bližnja bodočnost. Zaenkrat je bolj verjetno, da je šel Stalin v Romunsko res samo za svojo lastno varnost. Ne gre nam namreč v glavo, da ne bi Stalin videl eno ped pred seboj. Z vso gotovostjo lahko pričakuje, da bo planil Hitler po njem takoj, ko bo opravil z Anglijo. To je tako gotovo kot je amen v očenašu. Zato tudi ne moremo verjeti, da bi bil najnovejši korak Stalina v sporazumu Nemčije in Italije. In v tem slučaju imamo tudi upanje, da Hitler in Mussolini ne bosta prišla na Balkan. Če bi hotela priti, bosta morala zadeti ob rusko armado, pa naj suneta kjerkoli. In če nas naša analiza ne vara, potem lahko rečemo, da je dobil zdaj Hitler prvi občuten udarec po glavi in za prvim prav lahko slede drugi. Po poročilih, katere sem do-sedaj prejela od naših agilnih odbornic Slovenske ženske zveze, bi lahko brez skrbi napovedala, da se bo podalo lepo število romarjev k Mariji Pomagaj na griček v Lemont, 111. v nedeljo 21. julija. Ker sem pa obenem dobila vprašanja kako bo to šlo, Mr. Grdina vabi za 14. julija in me pa za 21. julija, je na mestu, da podam odgovor potom splošno branega dnevnika Ameriška Domovina, da je med obema strankama najlepši sporazum in da prevladuje za en kot drugi izlet enako vrlo zanimanje. Kakor sem Mr. Grdini povedala, tako tukaj ponavljam: 14. julija naj gredo po večini naši mo žaki in še posebno člani Naj svetejšega Imena in 21. julija pa pot pripravite za naš nežni spol. Ker je veliko družin, katerim je nemogoče, da bi šla vsa družina obenkrat, ampak lahko se pa uredi, da gre gospodar prvi, 14. julija, in potem pa. gospodinja in hčerke 21. julija. Seveda je razumljivo, da bodo šle ženske tudi 14. julija, kakor so dobrodošli tudi moški na 21. julija. Cena vožnji je za obakrat enaka. Naša skupina, se bo vozila po New York Central železnici in odpeljali se bomo iz Union Terminal postaje na Public Square Kakor sem že poročala, da je zelo važno, da si dobite vozne listke ob času, da potem ne bo zadnjo minuto navala in ne bo vsak dobil toliko udobnosti na vlaku kot pa bo, ako vemo vsaj deset dni prej, koliko nas bo šlo. Tikete lahko dobite pri sledečih: Frances Sušel, 726 E. 160th St. (Collinwood). Frances Rupert, 19303 Shaw-nee Ave. (Euclid). Mary Hrovat, 3524 E. 82nd St. (Newburgh). Anna Pelcic, 13320 Cross-burn Ave. (West Park). Mary Otoničar, 1110 E. 66 St. (St. Clair). Ženske se prosi, da se pokažejo tisti dan v svoji prelepi narodni noši, s tem bo romanje prav res kot v starem kraju. Saj imate lepe peče in a v be kakor tudi svilena krila in "poštirkane" jopice, da se boste postavile kot ste vajene po Clevelandu, kadar imamo kakšno posebno slovesnost. Za informacije me lahko pokličete vsak čas. Pozdrav! Albina Novak, Tel.: HEnd. 1572. Amerika je dežela velikih iz-prememb, ki so že marsikoga presenetile. V Evropi je za-plamtel plamen vojne, ki je že ugonobil mnogita vse, kar so premogli. To ni vojna kakor smo o njih čitali v zgodovinskih knjigah, ampak je to kontinentalna vojna brez primere, ki bo uničila narode in države, ki sedaj nimajo življenskega pogoja. Ameriki ali bolje rečeno Ze dinjenim državam preti izolacija, to je, da ostanejo osamljene kakršne so. Brez dvoma se nahajamo sedaj pred zelo važnimi izpremembami. Naša krasna stara domovina pa čaka usodo, kakršno ji bodo za enkrat dali prefrigani diktatorji. Stoletna borba za svobodo malih narodov ostane za enkrat le spomin kot to sedaj izgleda. Ali pa moremo mi Slovenci tukaj v Ameriki gledati vse to, ne da bi se kaj zganili ? Ali nismo dovolj močni, da bi priznali, da marsikje potre-oujemo okrepitve in začnemo s skupnim delom? Mar ne vidimo med nami razkosanja v strankah, društvih, jednotah, časopisih, itd., med tem, ko smo v resnici le en narod, navezani drug na drugega? Z veseljem konstatiram, da se je med nami polegel nespametni in nepotrebni boj, ki smo ga prinesli s seboj iz stare domovine. Postali smo bolj strpljivi. Hujskači so se menda tudi vleteli in na tisoče jih je že odšlo k večnemu počitku. Le tudi priznajmo, da se naše vrste redčijo, še nekaj let in ostala bo naša mladina sama za nami in sicer taka kakor smo jo izučili. Pred nami stoji mrzlo vprašanje, koliko časa moremo še obstojati taki kot smo? Ali koliko časa bomo še, če koncentri ramo svoje sile v močno skupno vez? Predno nadaljujem naj pribijeni, da ta dopis pi šem iz svojega lastnega nagi ba in imam le dober namen za našo slovensko javnost. Uživam tudi svobodo do izražanja z milijoni drugih, ki žive v tej deželi. Zato se tudi ne bojim nikogar, dokler me kdo ne prepriča, da sem storil napako. V mestu Clevelandu, v katerem živi nad milijon ljudi in v katerem je zapopadeno od mesto dveh in samo en oglas namesto dveh in še mnogo drugih takih stvari. Tak list bi lahko veliko več posvetil pozornosti naši mladini, izobraževalnim društvom, mladinskim zborom ter splošno prosvetnim organizacijam. Oglasi, na primer, so največja pomoč časnikom. Tisoče dolarjev na leto gre v ta namen od raznih trgovin. Mar mi Slovenci dobimo svoj delež? In če bi ga dobili, bi že samo to štelo lepe dohodke, med tem ko sedaj tujci delajo dobiček na naš račun. Vprašanje pa je, ali smo dovolj veliki, da bi se kaj takega uresničilo med nami? Vse to pa je odvisno od tistih, ki so pri podjetjih zainteresirani. Naše vrste se krajšajo in prišel bo čas, ko bo mogoče prepozno in ta čas ni več daleč. Praktična preureditev bi prinesla nam vsem koristi. V tej veri sem udi napisal ta članek ter že-im, da tudi drugi razmišljajo o tem in pomagajo v ta namen. Danes lahko trdimo, da je naša naselbina tukaj v Clevelandu zmožna imeti dnevnik, ki bi bil v ponos vsem Slovencem po vsem svetu. Seveda ustanovljen bi moral biti na praktični podlagi. Združili bi vse naše ogromno naselje v eno močno grupo, ki bi prinašala koristi našemu življu v mnogo večjem obsegu kakor pa sedaj. -o- Vohunstvo — igra z življenjem in smrtjo Naš napredek M. I. Lah Z veseljem bi rad napisal čitateljem kaj o našem splošnem napredku, saj ustvarjena dobra volja je tista moralna moč, ki nas krepi za, nadaljne napore v življenju. Toda slepa hvala še otroka pokvari, da postane domišljav ter izgubi energijo za nadaljno delo. Mi, ali naš narod, kar nas je prišlo preko luže, smo pa že vsi odrasli ljudje ter smo tudi pričeli gledati življenje — n.azaj. Vprašanje našega napredka (mislim v splošno) je precej kočljivo, tako, da^če se nekoliko poglobimo, bi bil šolski red komaj ali celo "nezadostno." Kot narod smo v zadnjih petdeset letih zaslužili milijone ter s tem nehote bogatili indu-strijce in tuje trgovce, kar je ostalo, ali kar so dobili naši domači trgovci je bilo le drobtinica. Naše ustanove se drže pri življenju le zato, ker z veselicami in pod drugimi pretvezami dobijo sodelovanje. Tako da, če bi postavili te naše ustanove na prosto trgovsko bazo, kjer bi morale kompeti-rati z drugimi, bi kmalu postale žrtve drugih. 60 do 70'/? inozemcev, imamo tri angleške dnevnike. Med inozemci je mnogo več listov, kateri komaj obstojajo ali bolje rečeno životarijo. Slovenci imamo dva dnevnika, ki tudi eksistirata, gotovo pa bi bilo bolje za oba, če bi se združila v eno podjetje. Toda naj to pustim, kakšne dobrine bi imela od tega? Vem, pa, da bi mi naročniki veliko več prejeli nego sedaj. Domišljam si namreč'dnevnik, v katerem bi našlo osobje obeh sedanjih dnevnikov posel in ki bi s svojo večjo cirkulacijo dona-šal veliko več kakor pa samo podvojene dohodke, na primer, oglasi veletrgovin iz mesta. Kakor sem že rekel, je med nami ponehala "zelena" politika in kar jo je še ostalo, pa naj tudi izgine ter naj se list opremi z informativnim čtivom, kar bi bilo mogoče s podvojeno močjo. Odnošaji in politično razpoloženje zadnje svetovne vojne se ne bo povrnilo med nas. Svetovni dogodki zadnjih časov so postavili mnogo učenih političnih prerokov v zmote. Spremembe, dobre ali slabe, so prišle od drugod, mi Slovenci jih posebno sedaj moremo malo ali nič spreminjati, čemu torej biti ekonomsko razdvojeni, ko pa imamo od tega naročniki koristi in oni, ki so zainteresirani v podjetju? Ker sem prepričan, da bi tak izboljšan dnevnik lahko mnogo pripomogel nam v drugem oziru, kjer bi zadostoval, na primer, samo en dopis na- Glavna naloga različnih obveščevalnih uradov je, da pred začetkom vojne organizirajo in zavarujejo tajno službo v sovražnikovi deželi za ves čas, kolikor bi vojna trajala. V mirnih časih je vohunska služba precej lahka, kakor hitro se pa začne vojna, se nevarnosti in težave postote-rijo. V mirnem času obsodijo tujega vohuna na štiri ali pet let ječe, v vojnem pa ga za isti greh ustrelijo. Zato je potrebno pridobiti za vohunsko službo takšne agente, ki s svojimi zvezami, s svojim poklicem in listinami ne vzbujajo nobene sumnje. Včasih tudi to ne pomaga. Ena sama mala napaka se v mirnem času lahko popravi, v času vojne pa privede do katastrofe. Tajni agenti morajo zato poznati zelo dobro splošni položaj in vsa vojaška vprašanja. Za tajno službo je potrebna dolga priprava v tehničnem in kulturnem pogledu, osebna spretnost in prisebnost. Dalje mora biti vohun skrajno požrtvovalen, hladnokrven, prezirati mora nevarnosti in biti svoji domovini vdan. Med svetovno vojno se je zgodilo ,da je kakšen tajni agent izdal svoje tovariše, da bi rešil samega sebe ,ali pa je opravljal dvojno službo. Ni izključeno, da se to ponavlja tudi v sedanji vojni. To so v glavnem pogoji za vsakega vohuna za časa vojne. Nek Francoz je dejal, da je Gestapo skušala stopiti v zvezo z Nemci, ki bivajo v Angliji in Franciji že leta 1936. Tega leta so bili prav gotovo popisani že vsi Nemci, ki bi se morali ob izbruhu vojne vrniti v domovino z zadnjim vlakom, zadnjo ladjo, nekaj bi jih ostalo in bi se pustili internirati, da bi bili spet osvobojeni. V začetku vojne je bilo število Nemcev v Franciji in Angliji ogromno. V Angliji so našteli 126,389 Nemcev, od teh 7469 Avstrijcev. Razdeljeni so bili na tri skupine. Prva skupina šteje 486 oseb, ki so izpovedale svojo zvestobo nacionalnemu socializmu ter so bili internirani v grofiji Kent. Druga skupina političnih beguncev šteje 71,199 Nemcev in 822 Avstrijcev, ki so pod stalnim nadzorstvom. Ti politični begunci se ne smejo preseliti brez dovoljenja, smejo se pa gibati na prostoru v polmeru 8 milj. Ne smejo imeti ne av- ko zapelji tomobila, niti fotografskega a-parata. Tretja skupina šteje skupno 47,285 Nemcev in 6597 Avstrijcev, ki niso pod nobenim nadzorstvom, ker so asimilirani. To so oni, ki so se poženili v Angliji in katerih otroci so popolni Angleži. V Franciji niso bile objavljene uradne številke, toda verjetno je, da je tja pribežalo še večje število političnih begun-, cev. Francoska vlada jih je nekaj internirala, pozneje so pa bili izpuščeni na svobodo. Med temi političnimi begunci jih je prav gotovo nekaj, ki so v službi Gestapo in III. Post. Vendar tvorijo glavni okvir častniki generalnega štaba, ki se dovršenim znanjem jezika in s svojimi dokumenti izdajajo v Angliji za državljane iz različnih angleških dominijonov, v Franciji pa kot domačini iz Al-zacije in Lorene. Potem je tu se z dovršenim znanjem jezika skega ozemlja, ki imajo češki potni list, ali Nemci iz poljskega koridorja ali Poznanja, ki imajo poljski potni list, ter stalno število državljanov iz nevtralnih držav, za katere se navadno ugotovi, da so Belgijci iz M?4medy,ja ali okolic'e, Danci iz Schlesviga ali okolice, če so pa Amerikanci, so se njihovi predniki pred petdesetimi ali šestdesetimi leti vkrcali v Bremenu za potovanje v Novi svet. Ujeli so dva vohuna, za katera so ugotovili, da sta poljska častnika iz Grodna, ki sta ušla iz romunskega koncentracijskega taborišča v Francijo. Pred kratkim je Home Office ugotovil, da je bila skupina mladih deklet, češke narodnosti, ki je bila zaposlena na važnih mestih v Londonu in v bližini vojaških taborišč vojnih pristanišč v službi tuje tajne agencije. Angleška in francoska protivohunska agencija neusmiljeno preganjata nevtral-ce, ki so na sumu, da so nemškega porekla. Po izbruhu vojne je gotovo ostalo v Nemčiji nekaj francosko - angleških tajnih agentov kljub veliki pazljivosti Gestapa. Ti agenti, častniki' francoskega generalnega štaba, ali absolventi vseučilišča v Devon-shireu se predstavljajo kot Nemci iz Amerike. Najraje se izdajajo kot Nemci iz Amerike, še leta 1937 so Nemci vabili iz Amerike veliko število ameriških inženirjev nemškega po rekla. Ponuđene so jim bile velike nagrade, stanovanje brezplačno in zastonjsko potovanje na ladjah Hamburg -Amerika Line. Pogodba najmanj na dve leti. Nemčiji je bilo mnogo na tem, da spozna način dela ameriških tovarn in ujame tudi kakšne skrivnosti. Inženirji so se v velikem številu prijavili na nemški klic. Možno, da se je na ta poziv prijavil tudi kakšen agent Inteligence Servicea. Poznana je tudi afera Unity Mitford in marsikdo je mnenja, da se poslužujejo zavezniki v Nemčiji žensk za tajno službo. O hčeri lorda Reedesdalea so angleški listi mnogo pisali in prinašali dolge članke in različna odkritja. Za večino Angležev je bila Miss Unity vohun-ka. "Daily Mail" se je bal napisati, da so višji predstavniki Gestapa vedeli, da je Miss Un-ity vohunka, zato je postopal z Miss Unity kot z vohunko, s katero se je kar najbolje razumel, samo da je ne bi zamenjal kak drug vohun, ki bi bi', ostal nepoznan nacistom. V glavnem se udejstvujejo v vohunski službi moški. Ta služba zahteva natančnosti, znanstvenega in tehničnega znanja. So tudi ženske, ki znajo prisluškovati po raznih salonih, dalje takšne, ki gredo v službo kot sobarice k poslanikom, državnikom, kjer vzamejo važne državne dokumente. Vohunke pa, kakršne predstavljajo filmi in razni romani, so zelo redke. Naj bo žena še ta-se ji ni kar tako lahko seliti od generala do j plomata, a še tem bolj v Ne čiji, kjer posebno pazijo naij sebno in ljubavno življe« častnikov, diplomatov in p1 tikov. Koliko ljudi je na svet« Ob koncu lanskega leta jelo po podatkih Društva n« dov na svetu 2,143,000,000 Pj bivalcev. Evropa jih je št brez Rusije 400 milijonov, A; ka nekaj nad 150, Sevef Amerika 142, Srednja in JU; Amerika nad 130, Avstro pa 10 in pol milijona. Izi poedinih držav je na prvem1; stu Kitajska, ki ima 450 " jonov prebivalcev. Sledi ji; dija s 186, Rusija s 170 (»J 180 do 182), Zedinjene drža^ 130, Nemčija z Avstrijo in deti z 79, Japonska s 70, j landska Indija z 68, Anglij 48, Brazilija in Italija s p«; Francija z 42 milijoni. -o- Vojna statistika Leta 1918 je ubila ena | vrženih bomb v Parizu poVf čno 9 in ranila 22 ljudi. Df ubije ista količina bomb 1 rani 47 ljudi. Za časa ofenzive je bilo trebno, da je. delalo v zalf; 12 delavcev, da je imel en; vojak na bojišču vse poti'e[ Za časa defenzive pa je P; na enega vojaka — devet d1 cev. Da top enkrat ustreli, j^ trebno skupaj 80 ljudi. Zadnje leto svetovne v je padel vsak peti vojak, s IZ DOMOVINE —Otrok na železniških1 nicah. Na železniški f med Rušami in Falo je p<>; vlak triletnega fantička, je igral med tračnicami, tem ko je njegova mati d na bližnji njivi. Otrok 1 imel srečo, da so tau K odrezala samo nekaj prst<5 roki, sicer pa je ostal nepf dovan. —Največji mlin v zgorel. V PetrovaradiH; nastal požar, ki je uničili večji mlin v državi. mlina je bil Nikola L®j Mlin so leta 1916 zgradili C džari in je za časa svej /ojne dobavljal moko aj n iki vojski. Požar je unići; 11 leg mlina tudi vsa skladiš1', njih je bilo 30 vagonov f; in 50 vagonov moke. do cenijo na 6 do 8 mili; dinarjev. Podjetje je bin varovano za 9 milijonov, i —V Julijski krajini nej n kam s češnjami. Kmetje! n lijski krajini se s strt vprašujejo, kam bodo z f njimi češnjami, če izvoi bo. Zaradi vojne so zapil gleSki, francoski, belgijK holandski trgi, le nemški prt od 1. junija. Glede cf ie še nič ne ve. Nekatej vozniki kolebajo, ali bi izi ali ne, ker je treba češnj't čati v gotovini, plačilo od ca pa je mogoče pričaj šele po tednih, ker so 'plaf kliringu navadno zelo <1 trajna. —Otrok umrl za opekli Nedavno zvečer so pripf v ljubljansko bolnišnico! ko Zalokarjevo, komaj le'j i staro hčerko posestnika 1 kovice. Otrok se je bil kuhinji, pa je s štedilnik* nil nase lonec kropa in no opekel po vsem životu najskrbnejši negi zdraV je nesrečna ranjenka po urah trpljenja umrla. —Nevihta s točo v Meov P i ilo alf ?n tr P' d1 E f poj 4 : lf V. ste it d lili Sil lA lili ,'C av. ići iš< - f i'lil )il ' J e! e trf I i • O* Pl te i| aH Nismo natančno razumeli, odkod nenadna sprememba v čuvstvih dražestne done Eula-lije, in čeprav je bil Bernard veselo iznenađen, da je tako nepričakovano čul vesti o svojem bratu, se je vendar premagal, ni skočil v njeno naročje, le njeno roko je približal mestu, kjer so bile njegove ustnice. "V San Francisco potujem, da obiščem brata," je dejal. "Ali veste, kje je sedaj?" "Alma, moja hčerka, ga je našla pri moji sestri v San Franciscu. Ko se je vračala domov, se je pripravljal, da poj-de v mine — rudnike —. In tile senori so vaši prijatelji, senor Bernardo?" "Da. Mnogo zahvale sem jim dolžen. Tale senor Old Shat-terhand na primer mi je rešil življenje v puščavi Liano esta-cado, rešil me je iz rok stake-manov in osvobodil iz ujetništva pri Komančih." Spet je tlesknila v roke. "Ali je mogoče —? Toliko ste doživeli —? O, pripovedovati mi morate! Ampak povejte, kako je to, da ste mormon, vaš brat pa ni?" "Nismo nikaki mormoni, se- nora Eulalia! Pošalili smo se." Brž se je okrenila k ranehe-ru. "Ali čujete, don Fernando de Venango e Guajalpa, nikaki hormoni niso, nikaki roparji in morilci ne! Ničesar niso zagreli od vsega tega, česar jih obtožujete! Naši gostje bodo, Pri nas bodo ostali, dokler se jim bo zljubilo! Alma, brž skoči v kuhinjo in Prinesi steklenico z julepom! piti moramo dobrodošlico!" . Ob besedi julep se je ranehe-ru lice razjasnilo. Zaslutil sem, da dobi steklenico julepa le o Posebnih slovesnih prilikah v r°ke. Zato mu tudi nisem prav nic zameril, da je našo navzočnost porabil za tako "slovesno 111 Posebno priliko." Julep, tako sem, zasodil, bo sklenil še tesno zvezo med "roparji in moril-C1' pa raneherom. Senorita Alma je skočila — mislim, da se ji je pri njenih naglih kretnjah nesnaga na be-drih v kosce razpočila — in se skokoma vrnila s trebušasto stepenico in s čašo primerne veli-osti. Kdor ve, kako brozgo prodajo yankeeji v tistih krajih Pod imenom julep, nas bo razumi, zakaj smo si kvečjemu ust-mce omočili s tisto dvomljivo Palačo. Dami seve sta izpili vsa-ka svojo čašo z užitkom, kot da J0 "ajboljši lunel. Winnetou je Vobče odklonil "ognjeno vodo" !" Pil. Ranchero pa si je nalival 111 nalival vse dokler mu njego-Va odločna gospodarica ni iztrga steklenice iz rok. Le ne preveč, don Fernando de Venango e Rostredo y Colova- Saj veste, da nimamo več ko dve steklenici te pijače L" Pokažite gostom sobe! Dami pa se bodeta preoblekli in pr.i-Pravili obed. Kajti senores so Jačni. p°jdi, Alma! A dios, senores!" Lami sta izginili v luknji, Jer je bila menda njuna gar-^eroba ali pa kuhinja ali pa o-0je. Nas pa je peljal ranehe-ro v "naše sobe." „ ^stopili smo in bili hipoma v Vseh sobah." Bila je namreč sa-ena. Pa taka, da bi ji pri nas rekli skedenj. Mizo smo na-1 v njej in klopi iz neobdela-lllh brun. Sedli smo. Opazil sem, da so se vaqueri po našem odhodu marljivo °tili naših konj in sedel, naj-"rz da bi preiskali in "pregleda-vsebino, šel sem ven in snel konjem sedla ter jih znosil v so-• Poznal sem dobro preizkuše-0 naziranje, da je najboljši va-quero obenem tudi največji lo-: m0 pov. Bobu pa sem naročil, naj ostane pri konjih na paši zunaj pred vrati. Bridko se je pritoževal. "Oh, massa jesti v sobi mnogo dober lepe reči —. Zakaj nig-ger Bob ostati pri konjih —?" Tolažil sem ga. "Ker si močnejši in pogum-nejši ko Winnetou in Sans ear! Zato ti lahko konje mirno zaupamo v varstvo." "Ah, oh —! Biti čisto mnogo zelo res! Bob biti močen in pogumen! Bob paziti na konje!" Pa spet se je užalostil. "Pa Bob nič jesti —." "Nič se ne boj! Jesti ti bomo že poslali, koj ko kaj dobimo! In vse dobiš, kar dobimo mi!" Zadovoljno se je režal. "Ah, oh, Bob jesti dobiti! Bob stražiti! Dobro, čisto mnogo zelo dobro!" Vrnil sem se v sobo k tovarišem. Redkobesedni so bili. Win-netou vobče ni govoril, Sans ea-ru je bilo neprijetno med štirimi stenami, edini Marshal je našel včasi kako besedo. Končno sta prišli dami. čisto spremenjeni sta bili, človek bi bil skoraj mislil, da sta pravkar prispeli s korza prestolice. Obleka mehikanskih dam ni ravno čisto po evropski modi. Klobuka niti pri najmodernejši dami ne vidiš, vse pa nosijo re-bozo, več metrov dolgi šal. Dama v družbi si ga ovije krog ramen, približno kakor pri nas. Kadar pa gre na obisk ali pa zvečer na korzo, pa si ga ogrne čez glavo, tako da pušča obraz prost. Ker je robozo narejen iz fine, prozorne tkanine, ji služi tudi za pajčolan, zagrne si z njim glavo, ramena in lice. Rebozo imenitne dame mora biti ročno delo Indijanke. Dve leti dela izurjena pletiljka na njem, zato je tudi zelo drag. Ograjeni v rebozo sta vstopili naši dami. Umili sta se, tudi bosi nista bili več, čevlje in nogavice sta oblekli. Da ju nisem prej videl v "domači obleki," bi mi bila vsaj Alma vsekakor ugajala. Sedli smo za mizd", dami seve na častno mesto, stregla pa je stara črnka Betty. Dami sta neprestano govorili o senor Al-lanu in zasumil sem, da se je senorita Alma zagledala v mladega draguljarja in da ga ne more več pozabiti. Jedilni list je bil pristno me-hikanski. Dobili smo govedino z rižem, ki je bil čisto rdeč od španske paprike, močnate jedi s česnom, sočivje s čebulo, kozletino, črno od popra, piščance s čebulo in česnom in pečenko s poprom in česnom in nazadnje so bila moja usta tako poprasta in moj jezik je bil tako papriciran in moje grlo tako polno česna in čebule, da sem mislil, cel pekel mi gori v ustih. Nežni dami sta seveda bili manj občutljivi ko Old Shatter-hand in sta pomnožili in povečali užitek še s cigaretami in z julepom in da bi tudi Bob dobil svoj delež, mu je nesel eden vaquerov njegov delež na stari izhojeni rogoznici. Tudi julepa so mu poslali in sicer v prazni pločevinasti škatli, v kateri je bila menda prej kdaj poma-da za lase ali pa mazilo za tvore. Da bi še tisti dan odpotovali, o tem niti govorili nismo. Senorita Alma se ni genila od dobrega Bernarda in mene nesrečnega vvestmana je radi moje vljudnosti zadela kazen, da sem moral dvorjaniti senoriti Eulaliji. Kakor je bila izpo-četka "sitna" — po našem rečeno — tako zelo se je pri večerji spremenila v najljubez-nivejšo damo. Iz Old Shatter-handa sem se v kratkem prelevil v senor Carlosa in v don Carlosa in ko je Bernard pove- Danes jih žal ni več. Zadnji so bili ustreljeni sredi prejšnjega stoletja, ko so se zaradi delovanja mnogoštevilnih ste klarn in zaradi cvetoče lesne trgovine zaželi dotedanji po horski pragozdi redčiti vedno bolj, dokler ni ogromno Pohorje po svojih širokih, dolgih hrbtih, še bolj pa ko svojih rebrih in pobočjih, (pokazalo velikih golih jas. • Spomin na velikega prijatelja medu, sadja, ovsa in drobnice, spomin na godrnjavo zver, ki jo domačini zalezujejo z veliko vnemo, se z njo borijo in premetavajo, spomin na kosmatega, nerodnega podplatarja pa še živi ne le v znanih medvedjih jamah in brlogih, temveč tudi v pohorskih vaseh in to v neposredni bližini Maribora. Pohorski medved ima moč dvanajsterih krepkih mož, je sploh primer velike telesne moči in krepkih mišic. Pritepe se v sadovnjak ob gozdu, se postavi na zadnje noge in začne tresti deblo stare hruške, da zrelega sadu kar dežuje na tla. Ko ga medved pobira, prihiti kmetič s kolom ter ga pogumno prepodi, enako tudi, kadar mu v čebeljnaku krade med, kadar mu ob ovseni njivi smuka lečo in oves, kadar koplje s svojimi srpasto zakrivljenimi kremplji dišeči krompir. Ob gornjem koncu strme ovsene njive, obdane z lečo, sede pohorski sladkosnedež na tla in smuči po zadnjici proti njene- dal svoje doživljaje, sem napredoval v pridnega in junaškega Carlosa. In ko smo vsta- li, je vprašala "svojega" ljubega Carlosa, kaj bi najrajši nesel svoji nevesti za spomin. Na kar sem ji seveda moral odgovoriti, da nimam pravice zbirati takih spominov, ker še v obče nimam neveste, in da bi ji ušel, sem ji dejal, da je ne smem motiti v njenih gospodinjskih "dttfžttostih in da moram pogledati po konjih, pa sem se ji izmuznil. (Dalje prihodnjič) mu spodnjemu koncu, pri tem se drži pokoncu, stresa in pri-pogiblje s prednjima šapama latje k gobcu ter smuka z njega zrelo zrnje. Ko tako pri-drči na spodnji konec njive, vstane, taca po vseh štirih zopet nazaj in prične znova svoje škodljivo opravilo, če je oves že požet in snopovje zloženo v visoko kopo, trga kopo in zoblje s snopja zrnje. »Pohorski kmetič pred letom 1848 proti takemu početju mrmrave-ga podplatarja ni imel drugega sredstva nego kol in zvijačo. Kmet postavi globok prepad, zraven pa priveže s tanko trto na količ gare-dvokolnice. Težki podplatar se seveda takoj spravi na voziček, da bi lažje prišel do ovsenega snopja. Trta se pretrga in medved trešči z vozičkom vred v prepad. Omamljen obleži poleg dvo-kolnice v globočini. Ko se zopet zave in zagleda gare, jih zgrabi s prednjimi tacami ter jih razdrobi na kose. Nato od-godrnja, a na tisto njivo ga ni več. S posebnimi ropotajočimi napravami je skušal pohorski met odvrniti medveda od svojega doma, od njiv, drobnice in sadnega drevja. Pri taki leseni napravi vrti voda kolo, kladivo pa udarja enakomerno kot v kovačnici in posnema ropota-nje fužine, ki v njej kujejo in izdelujejo sekire, lopate, srpe, krampe in drugo železno orodje. Pohorski medved pa ni samo divja zver, temveč je tudi ukaželjna glava. Ko zagleda tako ropotajočo napravo, stopi bliže, si jo ogleda od vseh strani, od spodaj, od zgoraj', tipa, voha, prisluškuje in preiskuje, kakor otrok novo igračko. Tedaj ga udari kladivo po gobcu. Ves razjarjen se požene kosmatinec na leseno napravo, na kolo, na kladivo, na podstavek, trga, grize, tepta, lomi in besni, dokler vse naprave ne podere in razruši do tal. V začetku 19! stoletja je živel tedaj na vzhodnem Pohorju daleč znani glažutar Fran-celj, rodom Nemec iz češkega, zaposlen v steklarni pod |Sv. Arehom. Na sedanjem Reiser-jevem posestvu nad Pekrami zalezuje medveda. Kmalu se srečata. Strel zadoni in edina krogla slabo zadene. Mogočno se zravna medved. Fran-celj zbeži in beži, dokler se ne čuti varnega za zaprtimi hišnimi vrati pri kmetu Trbisu. Skupno z domačimi gredo gledat. Na mestu najdejo medveda mrtvega, okoli njega pa vse mlade bukve in smreke pregri-zene, prelomljene in izruvane. V tajinstveni "Pošteli," kjer so nekoč bivali Ilirci in Keltje, v njenem gradišču, so trije lovci iz bližnjega Razvanja pre-žali vsak zase na medveda. Prvi lovec ga zapazi in ustreli. Medved nekoliko zagodrnja, pa stopa mirno v smeri proti Radvanju, mimo drugega in tretjega lovca, ki mrzlično stiskata puški ob drevo, pa se jih ne upata sprožiti in streljati na sicer ranjeno zver. Zaradi nastale noči se vrnejo v Razvanje. Ko gredo dva dni pozneje zopet na "Poštelo," najdejo medveda mrtvega v gozdu pod gradiščem blizu gradu Betnava. To je bilo leta 1840. Lovec Medved je v letu 1840 v pohorskem gozdu nad Gor-njeradvanjskim gradom na lovu z drugimi. Slabo zadene medveda. Obstreljena zver se že hoče zagnati vanj, tedaj pri-hite na njegove obupne klice tovariši, ustrele krvoločno žival in tako rešijo Medveda pred medvedom. Ko so v 17. stoletju laški kupci in trgovci sekali gozdove v Vrhovem dolu blizu Limbuša, je v gozdu kmeta Marina italijanski delavec s sekiro ubil spečega medveda, prežeč nanj iz drevesa, zavratno. V takoime-novani "Klavžni," v divje raz-rvanih jarkih in jarugah severne Bistrice in v bližnjem Loškem parku sta se leta 1790 metala s kosmatincem brata Kolt iz Bistrice. Blizu glažute ju napade rrićdV'ed, a onadva ga premagata v borbi za življenje samo z lovskim nožem. Leta 1780 je neki Bistričan RM..........•. Parnih- McKeesport naložen z raznimi potrebščinami, katere je poslal ameriški Rdeči križ, zapušča Ne.iv York in je na potu v Bilbao v Španiji. Ves tovor je vreden $1,000,000, Pošiljatev obstoja iz raznih zdravniških potrebščin in krog 5,000 ton živeža. Parnik plove pod ameriško in zastavo Rdečega križa. Nemci v napadu na francosko vas. Ob priliki, tega naskoka so zavzeli-tudi Pariz in zahtevali, da se Francija poda. Bombnim napadom; in- pa tankom vedno sledi v hitrem izpadu tudi infanterija. tudi v Loškem jarku blizu čan-drove žage obstrelil medveda. Medved spravi lovca pod sebe, a spretni in duhaprisotni pohorski lovec ga zabode z nožem in zakolje. Še pred letom 1848 je huda predla nekemu mesarju iz Slivnice. Bil je na neki kmetiji na Pohorju, kjer je klal prašiča in pozno v noč delal klobase. Nekoliko dobre volje in s polnim nahrbtnikom klobas se pomika skozi črni gozd proti domu. Tedaj ga sreča medved in stopa godrnjaje za njim. V strahu in trepetu mu Slivničan spusti na tla dišečo klobaso, pa se spusti v beg. Mrcina jo takoj pogoltne, pa je bežečemu mesarju takoj zopet za petami. Ta mu spusti hitro drugo klobaso na tla ter začne zopet teči. Brž jo medved zopet zgrabi ter urno stopa za mesarjem. Ko je mesar zadnjo klobaso, ves poten od strahu, prepustil medvedu, tresoč se kaj bo zdaj, se je prikazala >prv nili klobuki in čepice vseh oblik , in barv, roke so se stegale, dru- : ge odpirale vrata voz in metale prtljago na tla. Neznani ljudje so se objemali okoli vratu in Čez prsi, trepljali po ramenih, se bili po hrbtih, trgali drug drugemu kovčege iz rok in krilili z njimi nad glavami. Nekdo je naskočil Volbenka Wildeja, ga skoraj podrl na tla, ga davil za vrat in mu cmoknil gromovit poljub na lice. "živijo, prijatelj davni!" Bil je seveda Ivan, ki ga je svetlo gledal z vlažnimi, smejo-čimi se očmi in ga porival od e-ne roke do druge in, kakor da mora vedeti ves svet, venomer ponavljal: '"To je Volbenk, to je Vol-benk." In Volbenk se je smejal iz vsega sera, ko so Francozi govorili vanj vse vprek, v prepričanju, da razume le malo ali pa nič fraheoski. V/blbenk je porabil vse, kar mu je od pariškega jezika še' ostalo v spominu, stresal roke po vrsti vsem in vsakemu rekel kolega. Bil je tudi v Parizu takoj domač, tembolj ker ga je I-van naravnost s postaje odvedel na svoj dom, ne da bi se oziral na Volbenkove ugovori. Ivan ni mogel dočakati, da bi prišel do vrat v stanovanje, klical je že na stopnicah, prestopajoč se čez tri stopnice hkrati: "Volbenk je že tu!" z Nežna, svetla postava se je pojavila med vrati in stegnila obe roki Volbenku v pozdrav. "Dobrodošli," je rekla nemško, "jaz sem Ivanova mati." Volbenk se je nagnil nad njeno roko, toda Ivan ga je sunil pod rebra: "Saj jo smeš objeti." Svetla gospa se je zasmejala in ga poljubila na obe lici. Že je hotel Volbenk vljudno vprašati po očetu, ko se je spomnil, da ga Ivan že leta ni več omenjal v svojih pismih. Zato je molčal. Ivan ga je odvedel v svojo sobo in ga prosil, naj se udomači v njej kakor bi bil doma. Silil ga je tudi, naj se brž napravi za večerjo, in ga potem pustil samega. Volbenk je pogledal o-koli sebe po sobi in zazdelo se mu je, da ne bo mogel sleči suknjiča, ne da bi zadel ob steno ali ob kos pohištva, šele pozneje je opazil čudovito lepo, izbrano ličnost oprave. Vse barve t so se blagodejno ujemale, pričen-ši od stare preproge do velikega senčnika na svetilki. Marmorna leva, bronasta ura na nihalo nad njo in lepi svečniki na steni so ga posebno razveselili, ker se je takoj domislil stare Fani, ki je tako rada gledala živ o-genj. Za vrati z zaveso je iztak-nil kopalnica in se je končno začel preoblačiti. Najmanj desetkrat je prišel Ivan uprašat, ali je že pripravljen. Silno nepočakan je bil. Slednjič je Volbenk le končal in Ivan ga je potegnil s seboj v obednico — kakor takrat, pri teti Ivani. Ko je vstopil, je opazil, da Ivanova mati le s težavo prikriva smeh. Volbenk je postal nemiren. Ni poznal francoskih navad in se TJTJTnnjrmjTJTjn_rLTLR , e bal, da se je kaj pregrešil pri ivoji obleki. Nehote mu je se-r\& roka h kravjiti. Ali ni po tukajšnji navadi? Ivan si je mel -oke, stal zdaj na eni zdaj na irugi nogi in se smejal kakor bi ponorel. Tudi mati se je drža-a na smeh in celo služkinja z koncem z juho se je hehetala. redaj se je izza svilenega okenskega zastora biserno razsul jasen smeh v vsej glasovni lestvici, ki jo premoreta norčavost in razposajenost. Ivan je odgrnil zastor. "Moj Bog — Rožamarija." Volbenk je začutil, kako mu je bušila kri v čelo. Tudi Rožamarija je zardela ko mak in njen smeh je onemel, ker Volbenk ni zmogel nobene besede. ■ "Ali nisem izboren režiser, gledališka točka se je dobro obnesla, kaj, bratec stari?" je vprašal Ivan. "Da, da," je jecljal Volbenk ves iz sebe. "Kako je prišla sem?!' Rožamarija, ki se je kmalu znašla, je odvrnila pol muhavo pol boječe: "Z železnico," se mu je zasmejala. Dobri mami se je pa zasmilil in razrešila mu je uganko. Wegwartovi so bili obljubili, da bodo obiskali Ivana in njegovo mater o veliki noči. A v zadnjem hipu so strica Frica nujni posli zadržali. Odkar je padel dolar, je bil v hudih skrbeh zaradi tovarne, ker je bil svoje majhne prihranke naložil v dolarjih, blago pa moral plačevati v švicarskih frankih. Tako res ni mogel misliti na počitnice. Teta Ivana pa seveda brez moža ni hodila na pot in oba bratranca sta imela izpite. Zdaj se je pa dogodil čudež. Rožamarija je prišla v Pariz tudi z neko mladinsko skupino. In zdaj je tu. Sama je bila prosila, naj o tem nič ne izdajo Volbenku, da ga bo mogla presenetiti. "Veš," ■jo je podražil Ivan, "Rožamarija, ki še ni nikoli potovala brez staršev, se je zdaj, kakor sodim, odločila za izlet v Pariz, ker ji je prišlo na uho, da bo naletela tu na Dunaj." Rožamarija je bratranca proseče pogledala. "Prosim te, Ivan, ne govori vendar takih neumnosti." A bila je ves večer v zadregi. Nasprotno pa je bil Volbenk srečen kot že davno ne. A z besedo ni znal izraziti svojega veselja, le neprestano je ponujal Rožimariji kruha, soli ali gorčice in srce se mu je smejalo, če je rekla hvala in dvignila o-či k njemu. Ti dnevi, ki jih je Volbenk ob Rožimariji, Ivanu in njegovi materi preživel v Parizu, so bili krasni. Svojski čar tega mesta ga je vsega prevzel. Ivan je zahteval, da mora Volbenk pomesti izi svoje butice z vsemi starimi podobami Pariza in Francije sploh, preden mu kaj pokaže. In potem ga ni vodil po zabaviščih tujskoprometne industrije, kjer najdeš vse, samo Francije ne, ampak ga je peljal med svoje prijatelje. Seznanil ga je z resničnim pariškim življenjem, ki se pred tujcem nepredirno zapira. Pokazal mu je, kako skrbno negujejo Francozi družabnost ter staro zunanjo kulturo in kako se radi smeje, s čimer v tej deželi dostikrat sramežljivo prikrivajo nežno občutljivost Volbenk; se je tem ljudem čudil in menil, da je prestavljen za sto let nazaj. čutil se je v tej podedovani ustaljenosti varnega. in.Jbill zanjo hvaležen. Spoznal je, ka- co žive in delajo, se mučijo in , ;udi počivajo preprosti Pariža-ii, in vse je na ves glas hvalil. Najbolj se je čudil, da je moglo j i ti to ljubeznivo, razigrano veselo ljudstvo tako vase zaprto, kakor so le še severnjaki. Presenetilo ga je, da je videl pri narodu, ki je razvpit zaradi lahkomiselnosti, toliko potrpljenja in delavnosti, kakor je ne bi pričakoval. ženske, ki se jih je bil umišljal Mot mameče -zapeljivke, so bile dražestno ponikne, skromne v kretnjah, glasu in vsem vedenju. Njihovi pridnosti, varčnosti in zmernosti se je moral zahvaliti ta narod za svoje stoletja staro blagostanje. Samo to, da Francozi ne morejo misliti stvarno, da so odvisni od čustva in da pretirano ljubijo lepo obliko, se je Volbenku zdelo čudno. 'Hodil je k predavanjem, v bolnice in v dobrodelne ustanove in ugotovil, da je bilo njegovo rodno mesto v tem pogledu mnogo pred Parizom, posebno v ljudskem zdravstvu in socialnem skrbstvu. Videl jfe, da so sloveči francoski učenjaki živeli v razmerah, s kakršnimi bi se v njegovi domovini ne zadovoljil niti podeželski lekarnar. "Preveč varčujete," je omenil Ivanu. "Morda imaš prav, toda varčnost nam daje odpornost," je odgovoril Ivan. "Vi Nemci sezidate za vsako prekapnico celo palačo, tudi če tičite sicer do vratu v revščini. Nam je pa že prekapnica dovolj, tudi če bi •lahko bolje naredili." "Toda če svet hoče imeti do zadnjega natančne izdelke, se temu ne bo mogoče braniti," je ugovarjal Volbenk. "In vzemi za primer medicino, če bi bil jaz bolnik, bi bilo seveda tudi meni ljubše, da bi me ne operirali kar za silo." Ivan je osupnil. "Da, seveda, v posameznem primeru. Za družbo V celoti je pa naše varčevanje le bolj na mestu. Dognano je vendar, da se hočete pri vaš na splošno povzpeti nad svoje razmere." "Mladi narodi ne vedo nič o varčevanju, Ivan, zanašajo se na svojo moč." Ivan ni odgovoril nič več. Njegov poduhovljeni obraz je zastrla senca. Tedaj je prijela R6žamari- ia oba za roko in živahno spre- : govorila: "Vidva sta drug drugemu zelo potrebna." Tako je bilo vedno, če sta se Ivan in Volbenk v svojih prerekanjih razgrela in je že dišalo po ognju, ju je Rožamarija spet spravila. Prišlo je samo po sebi, da se je Ivona po nekaj dneh priključila družbi, četudi je bilo razmerje med njo in Rožoma-rijo zelo hladno. Naravno nasprotje med obema je bilo prehudo, da bi se dalo premostiti. Ivona je skupaj z Volbenkom v tenisu porazila neko francosko mojstrsko dvojico in je v hipu zaslovela po vsem Parizu. Toda Volbenk je dobro opazil,' da je njen način vedenja budil sicer radovednost, nič pa tiste navdušenosti kakor v njegovi domovini. Vljudni in dvor-ljivi so biti z njo, toda vedno s prikritim posmehom', ki ga je Volbenk razločno čutil. Rožomarijo so moški pozdravljali domala z nežnim strahom; najhujši razposajenci so se spreminjali ob njej v spo- štujoče dvorljifce. Ivono je to jezilo in spraševala se je, česa njej manjka. Kaj naj bi pri njej odbijalo? Njen gospodovalno ukazujoči glas? Njen odločni način ogovarjanja? Njen naravnostni pogled, ki je mo-dril moškega kakor predmet? Ali pa morda njeni dolgi, prožni koraki, s katerimi je brez spoštovanja merila cerkve in muzeje? Ali pa tudi njena hladna stvarnost, ki ji ni branila, da ne bi segla po svojem fotografskem aparatu, ko so nekega dne potegnili iz Seine samomorilko? Takrat ji je Ivan potegnil aparat iz rok in rekel: "Oprostite, gospodična, toda 'ne morem jamčiti, da vas ljudje ne ozmerjajo." Zmignila je z rameni in odgovorila : "Meni je to vseeno." "Meni ne, gospodična, ker je z nami še ena dama." Ivoni so se oči hudobno za-bliskale in ošinile Rožomarijo. A molčala je. Ivona se je vedla do Rože-marije vsak dan bolj hladno in včasih kar izzivalno. Nalašč in glasno je Volbenka tikala; očitno je kazala, kako je z njim domača, in se jedko srdila nad preprostostjo sestrične z dežele, ki tega vedenja niti razumeti ni hotela. Volbenk ji je polzel iz rok, bolj in bolj je to čutila. Vsi so ga vzljubili. Njegovo naravno in odkrito vedenje, ki ga je olažila prirojena plemenitost, in v veliki meri tudi njegova izredna lepota mu je pridobivala povsod prijateljev. Marsikatera pariška deklica se je smehljaje obrnila za njim, če je šel mimo. A Volbenk je videl le Rožomarijo, Morda jo je gledal še preveč, i moralo biti M društvo, spadajoče h K. S. K. Jednoti. Kjerkoli Se nimate društva, M spadajočega k tej solventni katoliški podporni organizaciji, ustano-[y vite ga; treba je le osem oseb v starosti od 16. do 60. leta. — Za na-Nj daljna pojasnila ln navodila pišite na glavnega tajnika: JOSIP ZALAR, 351 No. Chicago Street. Joliet. Illinois. VSA TA PEPSI-COLA - ^^. mmm Da. priročni družinski karton pepsi-cola drži šest steklenic ... 12 velikih po-žirkov. Samo opažu f te, kako gre narod za to boljšo pijačo z boljšim okusom. Bodite pripravljeni! imejte vedno karton pepsi-co-la v vaši ledenici \jo//v tu t ^ Zaupanje MODRI TRGOVCI POKAŽEJO SVOJE ZAUPANJE V NAKUPOVALNO MOČ SLOVENSKEGA NARODA V CLEVELANDU S TEM. DA OGLAŠAJO V Ameriški Domovini najstarejšem slovenskem časopisu y Clevelandu 6117 St. Clair Ave. HEnderson 0628 AMERIŠKA DOMOVINA j ____________■ bi morala biti v vsaki slovenski hiši