Leto II.
PoStnina platana o galantni.
Ljubljana, ponedeljek 14. junija 1920.
NI LIST
Štev. 133.
Cene po poiti:
za celo leto . H 8V— za pol leta . K ffZ‘— za M leta. K Zl'— zal mesec. . K V— Za Ljubljano mesečna 7 R
Zb iBoinufn maeino H ir—
Uredništva in opran: Hapitarjeva illca it. 6
Breda, teleta štev. SO
______________________________________________         V
Posamezna Številka 60 vin. ~ NEODVISEN DNEVNIK ~ Posamezna Številka 60 vin.
Delavsko slavile na Koroškem.
Vrbif^^11*' 14. Junija, Včeraj se je ob nih del*	vršilo	slavlje	kršč.	social-
W i • lh .oržanizacij. S posebnim vla-udelpif PpPcljalo v Vetrinj nad 1500
Koroške ’^Na V	Gorcniske	in
»odu ... n,sItI P^taji so se spre-^enslfo^j12!	stotine	koroškega	slo-
^avnosfrl ?tva.’ ki ’e došI° Peš na 80 došle lupine iz Spodnje Koroške
.Veličasti
triom' *rvaStenJc ^ sprevod proti Ve-slca _.,vf S°dbi: vevška na čelu, Kranjca mn -• T sred*ni sta igrali. Velikanih	ljudstva je zagrnila ceste in
bi Se j , ž°dbe korakala v Vetrinj, kjer ^red fUk j vr®^ti sveta maša na prostem. *evati n ^ °m v Vetrini Pa ic začelo de-in se j'e ar So razdrli že postavljeni oltar je bila ma^a morala vršiti v cerkvi, ki Prekra« °^.° Premajhna. Pri sv. maši je r je h‘1 pevski z^or P' Z.Ljubljana. *v. ma- 0 v programu določeno, da bo nost na ,nf Pros^em *n P° maši takoj slavoloki „ lst®m prostoru, se je vsled dežja j* prelnJij;	i.	 i_
ob vfil' shod, ki se je vršil popol-ieibi do - m jezeru ob ogromni ude-žencev Q^Ceža ljudstva in zunanjih udele-
Kr,
Arijsko
asovi godb, salezijanske, vevške jezero na av-
4niske so doneli čez
Podala*vS^5a.n’ ^>evs^a Zveza Ljubljana je 0 Pri CC ~0:nccrtiiiH točk, ki so žele ve-iica DnZ’?an'e; Prav posebno pa je mno-^ravljala krasno petje moškega
zbora naših boroveljskih delavcev, ki so prepevali koroške narodne pesmi na način, kakor jih nismo slišali pri nas še pri nobenem koncertu.
Na zborovanju so govorili: Fr. Sušnik, Ivan Gostinčar, Kremžar in Žužek,
Zborovanje je izzvenelo v zahtevo, da se bori slovenski koroški delavec proti nemškemu kapitalizmu, ki zasužnjuje koroško slovensko ljudstvo, bori se proti nemškemu imeprializmu, da hoče z nemškim ljudstvom mir in spravo. Ob viharnem odobravanju so zborovalci izjavili, da je tudi doslej nosil vse breme narodnega in socialnega osvobodilnega boja na Koroškem krščanski delavec v družbi krščanskega kmeta. Zbor je izjavil po ustih tisočerih zborovalcev, da je koroško slovensko delavno ljudstvo doma tu in onstran Vrbskega jezera do Gospe Svete, da drugo je le umetno potujčeno, da se svojim pravicam ne odreče tu, da bo ob plebiscitu — ki ga smatramo za nepotrebnega — pokazalo, da se svojih pravic ne odreče.
Ker se borimo za socialno in narodno pravičnost, zato izjavljamo, da je pravičnost, sprava in mir mogoč le na temelju krščanskih načel.
Utrujeni od dolge poti so se vračali udeleženci na svoje domove, a zadovoljni in polni odločne volje do dela.
O gospodarstvu Jugoslavije.
?ter K
Hi
v*-' defJ.alutn
Izjava finančnega ministra.
12. junija. Finančni mini-
,-w KDcLPa™* -	  -
0n> list ^tojanovič je imel z zastopni-
Cltja[ ^	fntorviou;	biOr	1P
m j ,^nformation« interview, kjer je ■ drugim; nniti "l0 vprašanje v Jugoslaviji se je Mi jema*° *ačelo reševati s tem, da so se ^grsl^ b ,!Z Prometa bankovci Avstro-te 4	•	Zahvaliti se imamo izbomr
,r velikemu številu pitanih prešita itj važnih produktov (žito, ko-*ago jn *i ga moremo staviti na razpo-JJar 0a e«*tvu, da si je opomogel naš di-^odo .Vetovnem trgu. Uverjeni smo, da ^ a d at- “
nas cene (Doslej se
kmalu začele to še ne čuti. Op.
ni fUP°*^evamo dejstvo, da naša dr-^Pimaf ° trpela pod preplavljanjem s Potem ;ltl^ denarjem kakor druge dežele, Soje za asno> da ima naš dinar vse po-Glej ,.avo valuto.
»e	pa	je tre*
eci izvoz ,kar se je to dosedaj do-
PreDr j? Pa je treba tudi na to, da se Ni]0 ^ eci izvoz ,kar se je to dosedaj do-\ da i2 preveliki meri. Paziti moramo na ■ edbat^-)Za ne paraliziramo s preostrimi n,em j, ’ kakor n. pr. z monopolizira-^ibržg OZa- (Ta demokraški minister bi v°žtia c °Pe* rad imel izvoznike! Ur.) Iz-n4^Orov4ri”a • nudi za£lostno jamstvo za (Tnan,e ‘zvoza in za izboljšanje kup-l0llla ity,.SIno že okusili! Ur.) Za prehrano l'ite0ca ani° živil dovolj. Svobodna kon-Ce0e ] 2ahtevi in ponudbi bo urejeva-j°Vllem tZtfVSe^a sledi, da bo na sve-fiv- To k dinar eden najdražjih denar-dlnenara?™!pl!va!0 na padanje cen, ker n!Sedanil .xe. .in ker ne morejo ostati na cene j Vl., u* V prvi vrsti se to nanaša IV1* in drugih življenskih potreb-Vsa rain temu dejstvu se bodo razbli-
blatfS^rem^eRia trgovcev, vzdrževati h*11'9 Cen-nM dosedanji višini. Vsled pa-6	2>vi	om se bodo uredile tudi ce-
D 8„enju blagu.
'Iv,
°2a°ve(?an>i
j » <- režim nenadzorovanega rzavo s kronsko-dinarsko valuto
je olajšal borzno špekulcijo, zlasti, ker so se vse cene blaga iz inozemstva morale plačevati v takozvani zdravi valuti, kar je imelo za posledico podraženje uvoženih predmetov. Prepoved uvoza bo imelo za posledico ozdravljenje dinarske valut^, ako bo država gledala na to, da se uvažajo le najpotrebnejši predmeti. Tako se bodo cene doma paralizirale z dviganjem dinar-a, kakor se to že sedaj opaža. Z uvozom vrednost dinarja nikakor ne bo ogrožena, ker je povpraševanje po izvozu dvakrat do trikrat večje kot potreba po uvozu. Vrednost poljedelskih pridelkov, posuše nega sadja, mesa ,obdelanega lesa in drugih proizvodov, ki se morejo izvažati, se ceni na podlagi današnjih cen na štiri mi-1 jarde. Vrednost blaga, ki se mora uvoziti iz inozemstva, pa se ceni približno na eno milijardo. Oblasti v Sloveniji in na Hrvat-skem, kjer vojni ni porušila ali uničila domače industrije, niso vstanu, zadovoljiti povpraševanju po industrijskih proizvodih. Obžalovati je, da smo v pogledu dviganja naše domače industrije zaostali za eno leto. Industrija je vsled pomanjkljivih prometnih sredstev in vsled nezadostnih siro-vin zaspala za nekaj mesecev, To je eden glavnih vzrokov in čutimo ga še sedaj, ko naše gospodarsko življenje in naše cene še niso urejene,
Vsled ozdravljenja naše valute se bo poslej carina plačevala tudi v dinarjih. Na ta način bo mogoče državo dovesti do normalnega gospodarskega in finančnega živ-lenja. Na tej podlagi pripravljam novi proračun, ki ga bom predložil narodnemu predstavništvu. S tem proračunom se bo dalo doseči ravnotežje med izdatki in dohodki. Uvedel bom nove davke, ki jih bo država lalko plačevala. Proračun preteklega leta je bil brez stvarnih dohodkov in vsled tega je dovedel državo v težaven položaj. Novi proračun bo končno prenehal z dosedanjo prakso.
Vojaški upor v Trstu.
k W IT •
aJayi izrs- ■,.,Uniia- Snoči so se pripetili tu Sn ■ °v in E- -i.pri katerih je sodeloval del Alklttlel* mCpVt ^ed arditi je vrelo, ker cii5ianijo. st - domov na dopust oditi v J*s^ii so Up*ne arditov, pomešane s Na » Sod ;fe 2i^ra^e snoči pri Sv. Jakobu
“	®1\I	ielt>	rl	____________i!  X—
-ur--	- so n 1 m® demonstrirati po mestu-
ialfilt^lno k:° 1 fdečo zastavo, peli inter-ki skuj® vsklikali Ljeninu. Šent-
Pmi je na trgu Garibaldi prišla
nasproti druga skupina arditov s civilisti, ki so prirejali protidemonstracije. Obe skupini sta se spopadli in se je z obeh strani streljalo. Straža je končno skupini razgnala.
Tretja skupina upornih arditov je v zvezi s civilisti nastopala na Oberdanko-vem trgu, odkoder je med neprestanim streljanjem odšla na trg Edinosti. Tam so prišli izgredi do viška- Demonstranti so ob-
streljevali magistrat in Lloydovo palačo in napadli posredujoče častnike, policijo in karabinijerje. V Lloydovi palači in na magistratu so pogasili vse luči. Del demonstrantov je krenil po Corsu, Na trgu Goldoni so se vršili govori i govorila je tudi neka ženska. Oddelek neupomih arditov, ki so hoteli miriti, je množica pognala v beg. Začelo se je gosto streljanje, nakar se je množica razkropila-
Posebna skupina arditov je napadla južni kolodvor, vdrla v notranjost in preprečila nadalno delo. Pri tem je bil težko ranjen neki finančni stražnik. Ves promet se je ustavil, vlaki niso odšli. Na potu s kolodvora so arditi napadali častnike in jim trgali znake.
V vojašnici na Montebellu so uporni arditi ušli preko zidu in začeli demonstrirati, Prišlo je mednje posredovat nekaj zvestih arditov s častniki. Vnel se je hud boj, v katerem so bili trije zvesti vojaki smrtno-nevarno ranjeni. Tudi tu je razgnalo množico, ki se je bila pridružila upornim ardi-tom, še-le močno streljanje straž.
Proti jutru se je končno povrnil v mesto mir. Po ulicah so korakali oddelki brigade Ferrara, karabinijerjev in policije.
Uradna poročila število žrtev skrbno piikrivajo; dostop v bolnišnice, kjer leža ranjenci, je prepovedan. Poročila v listih je cenzura zaplenila.
Italijani poraženi v Albaniji.
Esad paša sovražnik Itali|anov.
LDU Trst, 12. junija. O dogodkih v Albaniji poroča »111 Piccolo« iz Rima: Glasom zadnjih vesti iz Valone je položaj v Albaniji neizpremenjen. Albanski uporniki so se ustavili na višinah okoli mesta in motijo mesto v nočnih urah z živahnim puškinim ognjem. Italijanska posadka drži vztrajno svoje pozicije v mestu in je uspešno podpirana od vojnih ladij, ki so zasidrane pred mestom, V Valoni se pričakuje še prihod drugih čet. Težaven je postal položaj vsled okolnosti, da so dogodki zad" njih dni prisilili posadko v Santi Quaen-ta, da se je umaknila iz te postojanke v Valono, Ta umik bo povzročil komplikacije v južni Albaniji. Vest, da so uporniki ujeli italijanski oddelek 400 mož, se gotovo nanaša na posadko v Telepeni, ki je ostala izolirana vsled prekinjenja brzojavnih in telefonskih zvez. Med njimi sta tudi dva polkovnika
Italijanski list »II Tempo« trdi po svojih informacijah, da je albanski upor bil baje povzročen po proglasu Esada paše, naslovljenem na albanske nacionaliste in
po dogovoru, sklenjenim med Esadom pašo in belgrajsko vlado. Dogovor obsega baje sledeče točke:
1. Esad paša je dosegel sporazum z belgrajsko vlado in ji stavil na razpolaganje ves svoj vpliv, ki ga ima v Albaniji.
2. Belgrajska vlada se zaveže, da bo podpirala neodvisnost Albanije pod kontrolo Esada paše in obljublja, da ga bo imenovala za dosmrtnega albanskega guvernerja,
2, Po Esadovi smrti preidejo vse pravice, ki jih ima Esad paša na albanski prestol, na državo SHS.
Rimski list »Epoca« pa išče razloge za uspehe upornikov v Nittijevi politiki, ki se je v najtežavnejšem trenutku odločil, da izprazni deželo.
»U Piccolo« poroča nadalje, da sta bi* la generala Piacentini in Raimondo, ki stal poveljevala italijanskim četam v Albaniji, odpoklicana in da je bilo izročeno poveljstvo italijanskih čet v Albaniji brigadnemu generalu Bobbio,
Esad paša — umorjen.
LDU Pariz, 13. junija. (DunKU — Ha-vas.) Neki albanski dijak je z dvema re-volverskimi streloma usmrtil tukaj bivajočega voditelja albanskega odposlanstva Essad pašo.
LDU Pariz, 13. junija. (DunKU — Ha-vas.) 0 atentatu na Essad pašo poročajo: Voditelj albanske delegacije je pravkar zapustil svoj hotel na Rue de Castillone, ko je skočil proti njemu mlad mož in nanj dvakrat ustrelil iz revolverja. Essad paša se je
zgrudil. Takoj so ga prenesli v hotel, kjer je izdihnil. Atentatorja je prijel policijski agent in ga odvedel na policijski komisa-rijat. Imenuje se Rusten Aveni, je 25 let star, albanski državljan in gojenec učiteljišča. Atentator izjavlja, da zločina ni izvršil s premišljenostjo, temveč, da se ga je v trenotku, ko je zagledal pred seboj albanskega diktatorja, polastila misel, da ga napade, ker se je spomnil muk, ki jih je povzročil Essad paša njegovi domovini.
Češko-socialistična vlada za kapitaliste.
Izdana socializacija.
HDU Praga, 12. junija. (ČTU) Kakor poroča »Tribuna«, je vlada sklenila, vse državne rudnike in vrelce na Slovaškem dati v najem družbi za 40 milijonov čeho-
slovaških kron, Ta družba se sestavlja iz Galicije, Živnostenske banke, Praške banke in Agrarne banke.
REGENT ALEKSANDER OBIŠČE LJUBLJANO IN ZAGREB.
LDU Belgrad, 12. junija. Presbiro do-znava, da odpotuje regent Aleksander dne 22. t. m. v Zagreb, kjer ostane štiri dni, dne 27, t. m, pa v Ljubljano, kjer se bo mudil tri dni,
TABOR KOROŠKIH KMETOV.
LDU Grebinj, 13, junija. Na kmetskem taboru v Grebinju na Koroškem dne 13. junija 1920, katerega se je udeležilo 5000 ljudi, so izjavili:
1. da je plebiscit na slovenskem Koroškem popolnoma nepotreben, ker med njimi sploh ni pravih Nemcev. Protestirajo, da jim je bil vsiljen plebiscit;
2. protestirajo, da za časa plebiscita ministri avstrijske republike na kolenih prosijo v Belgradu živil, ko se v coni B hvalijo, da imajo preveč živil. Zahtevajo garancijo, da se ta živila ne izgubijo z Dunaja v cono B;
3. z vso ljubeznijo se oklepajo svoje jugoslovanske države in njene dinastije in upajo da bo koroški kmet kmalu ustoličil na Gosposvetskem polju jugoslovanskega
Karagjorgjeviča. Na taboru so govorili sami domači govorniki.
MINISTRSKI SVET-LDU Belgrad, 12. junija. Danes dopoldne je bila seja ministrskega sveta, ki je trajala od 10.30 do 13.15. Na tej seji se je razpravljalo mnogo važnih vprašanj, zlasti onih, ki se nanašajo na kolikor mogoče popolno soglasnost v delovanju pokrajinskih vlad med seboj in v delovanju z osrednjo vlado.
USTAŠI V TRACIJI PORAZILI GRKE.
LDU Bukarešta, 13. junija. (DKU) Brzojavni agenciji »Damian« poročajo iz Sofije: V Traciji je postavil Tevfik bej revolucionarno vlado, obstoječo ix 5 Turkov in 4 Bolgarov. Turške čete so Grke pri Xantiju napadle in porazile,
RUMUNIJA BO IZVOZILA ZA 3 MILIJARDE ŽITA.
LDU Bukarešta, 13. junija. (DKU — Damian) Po preračunjenju poljedelskega ministrstva bo Rumunija lahko izvozila za 3 milijarde žita.
VOLIVNI ZAKON V NARODNEM PREDSTAVNIŠTVU.
Beigrad, 12. junija. Začetkom današnje seje je posl. dr. Šimrak interpeliral radi omejitve zborovalne svobode na Hrvat-skem, posl. Kopač pa radi dogodkov na Zaloški cesti v Ljubljani. Nato je zbornica prešla na dnevni red in začela razpravo o volivnem zakonu.
Minister Protič je uvodoma prosil zbornico, naj svoje delo kolikor mogoče složno in hitro dovrši, in opozoril posebno na dve določbi volivnega zakona: 1. da bo ustavotvorna skupščina sklenila tudi nekaj zakonov, ki z ustavo niso v neposredni zvezi, a so državi nujno potrebni; 2. da tisti tujci, ki imajo po mirovni pogodbi pravico, da si pridobe državljanstvo ,v kaki zunanji državi, ne dobe volivne pravice.
V debati sta se oglasila republikanec Jaša Prodanovič in socialist Korač, ki sta očitala volivnemu zakonu razne pomanjkljivosti, zlasti t/udi gornji dve določbi. Korač je predlagal, naj dobe volivno pravico tudi ženske. V imenu demokratske stranke je govoril dr. Paleček, ki je vo-livni zakonski načrt zagovarjal. Za žensko volivno pravico so načelno tudi demokrati, a smatrajo da se zaenkrat še ne da uresničiti. Potem je z vso vnemo govoril za »Kancelparagraf« in menil, da ni naperjen proti nobeni veri in da naj bi katoliški poslanci sami glasovali zanj.
Za Palečkom je govoril posl. Zujevič, nakar se je generalna debata zaključila in Je bil volivni zakon v načelu sprejet. Vladi je veliko na tem, da se volivni zakon čim preje reši; kakor hitro bo sprejet y drugem branju, se bodo razpisale volitve v konstituanto.
PROTI ŠPEKULACIJI.
H)U Beigrad, 13. junija. Kakor se do-znava je minister za finance izdal nared-bo upravam borz v Zagrebu in Belgradu, naj prepovedo bankam nastopati kot ku-povalkam deviz za inozemstvo. Na ta način se hoče preprečiti špekulacija gotovih bank, ki hočejo umetno vzdržati visoki kurz tujih valut, da bi se cene našega dinarja ubilo.
JUGOSLOVANSKI VOLI ZA SOKOLE.
LDU Beigrad, 13. junija. Ministrski svet je sklenil, da se dovoli čehoslovaški republiki izvoz 1000 volov iz naše države. Kot rekompenzacija dobi naša država 7 Vagonov sladkorja. Čehoslovaška vlada je prosila izvoz z uitemeljenjem, da mora prehraniti koncem meseca množice gostov, ki pridejo v Prago na vsesokolski izlet,
BOJI MED POLJAKI IN RUSI.
LDU Varšava, 12. junija, (DunKU) — Nemško-poljski tiskovni urad poroča o bojih na rusio-poljski fronti z dne 10, t, m,: Dne 10, junija začeta velika bitka na Be-rezini je bila včeraj končana z našo zmago. Bila se je s krvavo trdovratnostjo, pri čemer so posamezni kraji večkrat menjavali svojega gospodarja. Doslej smo ujeli 300 sovražnikov in zaplenili 57 strojnic,
KAPITALIZEM.
LDU Praga, 12. junija, (ČTU) Živno-stenska banka razdeljuje letos 9% dividendo. Delniška glavnica se poviša na 300 milijonov kron.
KRIZA V AVSTRIJI.
LDU Dunaj, 12, junija. (ČTU) Dopoldne je bila pri predsedniku Seitzu konferenca voditeljev treh parlamentarnih strank. Za krščanske socialce so bili na-vzočni podkancelar Fink in poslanca dr. Weiskirchner in Kunschak, za Velenemce predsednik dr. Dinghofer in poslanec dr. Straffner, za socialne demokrate pa dr. Adler, Abram in dr. Bauer. Posvetovanja so se bavila s političnim položajem in s sestavo nove vlade.
OMEJENO KLANJE ŽIVINE.
LDU Beigrad, 13, junija. Na predlog ministra za kmetijstvo dr. Velizarja Jankoviča je sklenil ministrski svet, da se v vsej Jugoslaviji prepove klanje živine dvakrat na teden, Ta odredba je potrebna, da ,se varuje odgoja mlade živine.
SOCIALIST — ITALIJANSKI ZUNANJI MINISTER.
LDU Rim, 12. jun. (Dun. KU — Agencija Stefani). Po novejših vesteh postane bivši minister Boraomi, ki pripada stranki reformiranih socialistov, prejkone minisiter za zunanje posle v Giolittijevi vladi, ki se sedaj sestavlja.
GIOLITTUEVA VLADA iV ITALIJI.
LDU Beigrad, 12. junija. Povodom brzojavke, da je italijanski kralj poveril Giolittjiu sestavo nove vlade, piše »Pro-gres«: Ni dvoma, da pomeni povratek Giolittija na vlado opustitev pomirljive rešitve jadranskega vprašanja, za katero je stremela prejšnja Nittijeva vlada. Iz vseh vesti, ki prihajajo iz Italije glede pripadnosti Reke in Dalmacije, je sklepati, da je italijansko javno mnenje zopet zelo razdraženo in da je proti prijateljski rešitvi tega perečega vprašanja. Ako se jemlje v poštev, da je pri padcu Nittija igrala veliko vlogo katoliška ljudska stranka, ki je v
zadnjem času jela poudarjati potrebo rešitve Dalmacije, in da se je Giolitti s povratkom na vlado približal nacionalistom, potem je jasno, da bo nova vlada na nam neprijaznem stališču. Napram tej politiki nove italijanske vlade mora biti naša smernica ta, da vztrajamo odločno in konse-kventno na našem stališču do konca. — Svesti si svoje pravice moramo vztrajati in biti nepopustljivi napram Italijanom, — Kajti prej ali slej bodo naši sovražniki morali uvideti, da je edina rešitev mogoča le v neposrednem sporazumu z nami.
LDU Beigrad, 13, junija. Sedaj ko je poverjena sestava novega italijanskega kabineta Giolittiju, se trudijo italofilski listi, da bi dokazali, da se izpr*memba v vladi tiče samo notranje politike in da se dosedanja orientacija v zunanji politiki ne bo predrugačila, Ker sodijo, da bodo v novem kabinetu intervencionisti, med njimi Bono-mi in Meda, trdijo, da bo njihova prisotnost v kabinetu najboljše jamstvo za stabilnost zunanje politike. Socialisti obetajo, da bodo v primeru, ako pride Giolitti v vlado, predlagali, da se morajo takoj postaviti pred sodišče vsi krivci, ki so povzročili vstop Italije v svetovno vojno, — Medtem ko piše francoski tisk rezervirano o vstopu Giolittija v vlado, pa izraža del angleškega časopisja odkrito svoj strah, da se bo s povratkom Giolittija obnovila predvojna germanofilska politika, vsled česar naglaša, da je ravno zato najbolj potrebna iskrena koalicija med Francijo in Italijo, bolj kot kdaj prej,
Polltfline novice.
Kako so volile ženske na Nemškem. Pri zadnjih državnozborskih volitvah na Nemškem se je udeležilo volitev mnogo manj žensk nego moških, dasi je več ženskih kakor moških volilcev. Tako je volilo v Kolinu 119.263 moškil in 110.364 žensk, Samo za Centrum je volilo več žensk nego moških. Posamezne stranke so dobile: Centrum 32.964 moških in 49,154 ženskih glasov, večinski socialni demokrati 36.295 moških in 24.134 ženskih, nemška ljudska stranka 17.768 moških in 15.914 ženskih, neodvisni socialni demokrati 18.245 ozir. 8973, demokrati 6554 ozir. 4677, krščanska ljudska stranka 4247 ozir, 4060, nemškonacionalna stranka 3190 moških in 3422 ženskih glasov.
4- Vladna kriza ▼ Avstriji. Vsled izstopa socialnih demokratov iz koalicije in vlade je bila celokupna vlada prisiljena, da poda ostavko. Izhod iz sedanje krize bo jako težaven- Vsenemci sicer izjavljajo, da bi bili pripravljeni stopiti v vlado, ako bi krščanski socialci prevzeli vodstvo; v ostalem pa zahtevajo nove volitve. Krščanskosocialna glasila pa v tako rešitev ne stavijo nobenih nad in naglašajo, da se mora sedanji spor v koaliciji na vsak način poravnati, sestaviti nova koalicijska vlada in dati ustavotvorni skupščini priliko, da izvrši svojo nalogo: to je, da reši zakon o oddaji premoženja in ustavo ter zagotovi nepolitični značaj narodne brambe. Kakor piše v »Reichsposti« posl. dr, Seipel, je kriza nastala v glavnem radi vprašanja armade. Socialni demokrati si trdovratno skušajo v narodni hrambi ustvariti svoje strankarsko orodje, dočim krščanski socialci zahtevajo, da stoj armada izven vseh strankarsko političnih vplivov. Zato so te dni stavili v narodni skupščini predlog, da se boljševški vojaški sveti odpravijo. Za predlog so glasovale tudi ostale meščanske stranke ter je tako dobil večino. Socialni demokrati so nato tvegali vladno krizo in odstopili.
Dnevna novice.
— Podržavljenje trgovske šole v Ljubljani. Bivši deželni odbor kranjski je ustanovil leta 1908 Slovensko trgovsko šolo v Ljubljani, ki je obsegala v začetku deški oddelek in Zadružno šolo ter se je leta-1913 toliko razširila, da se ji je priklopil tudi dekliški oddelek, Absolventje in ab-solventinje šole so dokazali v svojih praktičnih poklicih, da dosega šola docela svoj namen, Znimanje za šolo je od leta do leta večje, ker se je javnost prepričala, da prihaja iz šole za prakso dobro poraben naraščaj, V tekočem šolskem letu obsega šola 7 razredov z 260 učenci in učenkami. Šolo je vzdrževala dežela Kranjska. Ker je prešla uprava bivše dežele Kranjske v državno upravo, je prevzela država z bud-getnim letom 1920/1921 tudi Slovensko trgovsko šolo v Ljubljani v svojo upravo ter jo je izpremenila v Državno dvorazred-no trgovsko šolo. Pridržala je vse dosedanje učiteljske moči in je izročila vodstvo dosedanjemu ravnatelju Josipu Gogalu.
— Vpisovanje v pripravljalni razred in I. letnik deškega in dekliškega oddelka Državne dvorazredne trgovske šole ▼ Ljubljani bo 6., 7. in 8. julija t. 1, od 8. do 12. ure. V pripravljalni razred se sprejemajo le učenci, ki so dovršili šesti razred ali oddelek ljudske šole ali II. razred srednje šole ali I. razred triletne ozir. II. razred štiriletne meščanske šole ali popolno me-
ščansko šolo in so stari vsaj 13 let. Za pripravljalni razred ni sprejemnih izpitov, V prvi letnik se sprejemajo učenci in učenke, ki so dovršili IV. razred srednje šole ali popolno meščansko šolo ali pripravljalni razred dvorazredne trgovske šole in so stari vsaj 14 let. Za te ni sprejemnega izpita, Poleg teh se sprejemajo v I, letnik tudi tisti učenci in učenke, ki so dobili v IV. razredu srednje šole v napredku drugi red, ali tisti, ki so dovršili III. razred srednje šole ali VIII- razred ljudske šole ali predzadnji razred meščanske šole, ako so stari vsaj 14 let in napravijo sprejemni izpit iz slovenščine, nemščine, računstva, geometrije, prirodopisja, zemljepisja in fizike. Pri izkušnji se zahteva toliko znanja, kolikor si ga pridobe učenci v pripravljalnem razredu. Vpisovanje v II. deški in dekliški letnik se vrši 5. julija od 8. do 12. ure in začetkom šolskega leta. Vstopnina je 10 kron, prispevek k učilom pa 20 kron, K vpisovanju je prinesti krstni list in zadnje šolsko izpričevalo. Vpisuje se lahko tudi pismenim potom. Vsa nadaljnja pojasnila daje ravnateljstvo zavoda.
Ravnateljstvo.
— Lokomotive Škodovih tovarn. Iz Škodovih tvomic v Plznu se je 11. t. m. odpeljala prva izgotovljena lokomotiva. V kratkem ji sledi mnogo drugih.
— Veriženje in tihotapstvo v ljubljanski okolici se strogo zasleduje. Zaradi tihotapstva ali pa verižništva so bili obsojeni v zadnjem času: Kristjan Stopar na 5000 kron, Alojzij Bizjak iz Vipave na 6000 kron, Uršula Brenčič iz Podlipe na 20 kron, Franc Urbas iz Logatca na 100 kron in 1 teden zapora, Alojzij Nabergoj iz zasedenega ozemlja na 200 kron, Antonija Šušteršič z Vrhnike na 100 kron in 1 dan zapora, Marija Lenarčič z Blatne Brezovice na 100 kron in 1 dan zapora, Marija Mrzlikar na 200 kron globe in 2 dni zapora, Josip Mehle iz Paradišč na 500 kron globe in 15 dni zapora, Anton Urbas iz Logatca na 100 kron globe in 1 teden zapora, Jožefa Turk z Vrhnike na 10000 kron globe in 1 mesec zapora, Marija Kavčič z Vrhnike na 300 kron globe in 1 teden zapora, Marjana Kogovšek iz Podlipe na 200 kron globe in 3 dni zapora, Matevž Govekar iz Švare pri Žireh na 500 kron globe in 1 mesec zapora, Peter Bizjak iz Postojne na 1000 kron globe in 1 teden zapora, Jožef Fortuna in Frančiška Košir iz Smrečja, vsak na 200 kron globe in 3 dni zapora, Anton Ambrož iz Zavrha na 1000 kron globe in 1 mesec zapora, Anton Žitko iz Dol. Logatca na 2 meseca zapora, Ciril Osredkar iz Vel. Ligojne na 5000 kron globe in 1 mesec zapora, Janez Kenk iz Podgore na 200 kron globe in na 1 teden zapora, Dolinar Franc iz Podgore na 200 kron globe in 1 teden zapora.
— Ker je prodajala zaplenjeno moko, je bila obsojena Uršula Robežnik z Viča na 2000 K globe in 1 mesec zapora,
— Izkoriščanje delavcev, Gospod Razmund Andretto na Viču, ki izdeluje salame se ne ozira na postavno predpisani delavni čas. Na glavarstvu v Ljubljani je bil zato nedavno kaznovan na 200 kron globe in na 10 dni zapora.
— Zaradi navijanja cen je bil obsojen Josip Šeligoj iz Preserja na 1000 kron globe in 1 teden zapora,
— Radi draženja mleka je bila obsojena Marija Mravlje iz Brezovice na 400 kron globe in na 24 ur zapora,
— Ker je dražil petrolej, je bil obsojen Leopold Leber iz Polhovega Gradca na 100 kron globe in 1 teden zapora.
— Cestarju Francetu Pezdirju z Loga št, 36 je bilo ukradeno kolo znamke Puch vredno 1500 kron,
— Iz Bele krajine. Dne 7. t. m, je bilo vlomljeno skozi okno v hišo Ivane Kromar na Smoški Luži pri Vrtači. Vlomilec jo je oškodoval za 6886 kron.
— Zasledovani ropar in tat. Okrožno sodišče v Novim mestu zasleduje zaradi ropa in tatvine cigana Tomaža Brajdiča. Hodi skupaj s ciganko Pepco, katera je kozavega obraza. Brajdič je tudi obdolžen tatvine šestih kompletnih komatov.
— Murska Sobota. Posestniku Janezu Florjancu v Cerincih so neznani tatovi pokradli blaga v vrednosti 7520 kron.
— Tatvina umetnin. Grofu Hoyosu pri Hornu v Nemški Avstriji so ukradli neznani storilci 15 oljnatih slik, katere so velike umetniške vrednosti.
— Črnivec. Posestnici Frančiški Poli-čar v Črnivcu je bila ukradena srebrna ura, ženski rjavi volneni zimski plašč, volnena siva nova jopa in zelenkasto krilo, Škode je 5500 kron,
— Vlom na Vrhu, V kočo Marije Obol-nar na Vrhu pri Leskovcu je vlomil precej velik moški šibke postave, posivelih brk in s poraščeno brado, star do 50 let, kateri je pustil svojo razcapano sivo suknjo in oblekel ukradeno obleko. Obolnarjeva je oškodovana za 700 kron.
— Zasledovan goljuf- Zasleduje se leta 1885 v Neapelju rojeni Antonio Beato, kateri je izvabil trgovcu Valterju Schrottu na Dunaju 539.000 kron.
— Valute dne 12, junija na belgrajski borzi: 20 dinarski zlat 22.70 dinarja ;1 angleški funt 85 dinarjev; 100 francoskih
frankov 165 din.; 1 dolar 21 dinarjev; , italijanskih lir 127 dinarjev; 100 bolg. vov 40 din.; 100 nem. mark 63.25 “inaH ' 100 rumunskih lejev 53.50 dinarja; lw ško-slovaških kron 57.50 din,; 100 kron 15 dinarjev.
Ljubljanska novU*-
lj Milijonar, ki prodaja pokran*®0 moko. Tukajšnje okrajno sodišče je o dilo veletržca Ivana Kneza na j** ali 5 dni zapora, ker je prodajal 1	'
graščico zmešano, zdravju škodljivo m Malo je vredno ljudsko zdravje.
lj Zglaševanje strank. Policijsko nateljstvo razglaša, da se je v za~nlf?I|me. su opazilo, da razne stranke, ne da Dl le dovoljenje mestnega magistrata, ou jo tujcem sobe za prenočevanje za večkratno uporabo. Dotične stranke svojih prenočevalcev tudi ne zglasal „ policiji, kakor je to zakonito predpis3 Vsled tega se opozarja, da se bo vsa slučaj najstrožje kaznoval,
lj Umrla je ga. Ružena Kristan, sop1
ga bivšega ministra Antona Kristan-, . ^ lj Dijaška in ljudska kuhinja v Lj y
ni vabi svoje člane na redni občni z^^|ne
bo v četrtek, 24. junija ob 5. uri P?P° v Jugoslovanski tiskarni« v I. nadsr P V torek 22. junija bo ob isti uri 0 seja. Te dni razpošiljamo položnice za P čevanje članarine. Za duhovnike smo ^ ložnice priložili »Škosijskemu ^mef ljubljanske člane pa »Slovencu«, s društvu prihranimo nekaj stroškov,, za se upravništvu obeh listov zahvalj11!^ — Članarina za redne člane znaša n^j(r0. 4 krone na leto. Ker se pa danes za ge ne kupi jako malo živil, prosimo, člani po možnosti dvignejo nad ta , mum ter po svojih močeh pošljejo kaj ». Sicer pa bomo hvaležni tudi za naj ^ dar, ki ga prejmemo; le nePor ne ostane nobena položnica, •—• jj, lj Poveljnik ameriške mornaric** dranu, Andrews, ki je stopal Italijane®. ^ sebno v Splitu trdo na prste, bo pM°. j, dni s soprogo in hčerko iz Rima v o® 8 lj Poveljnik čehoslovaške s*.kirfrS ja« made, general Syrovy, se je P^PJjv nes s svojim štabom v Ljubljano. nem kolodvoru so ga pozdravili zast ljubljanski oblasti. Prevozu čehosi°v.e2J,j. čet delajo italijanski komunistični ze^aflS-čarji velike ovire. Vrše se glede na ^ port čet z italijanskim oblastmi v r3le pogajanja. Izključeno ni, da bodo ^Q, čete korakati do Logatca peš, ali P* do poslali avtomobile ponje. ^ tukajs' lj Nezgoda Jadranske banke« ' Me®* nji podružnici Jadranske bamk®,80^
ipanjolskima judoma in verižnikon^ ^ jertu Papovu in Izidorju Alkalaju P® ^ moti izplačali na 7 čekov 450 000	.	0fa.
več. Juda sta denar pobasala in se eJ$t pravila iz Ljubljane. Banka je P* ffcStiU še pravočasno pomoto opazila in . pfr oblast. Orožniki so zasačili Papova * kalaja v vlaku na Zidanem mostu m jeli. Imela sta pri sebi še skoro ves^ ^ lj Zopet velik vlom v Ljubljan*^,^ Bleivveisovi cesti št. 19 stanuje sPrev s« in krojač Anton Osolin. V prostem c 0J-peča s krojaštvom, S svojo ženo	s® J .|a	v
peljal 6, t. m- v	Domžale. Žena	j®	j	je
sredo in četrtek	doma; v soboto	zj
prišel k Osolinu	neki železničar	P®
in je našel stanovanje odprto,	j*
naznanil policiji, katera je ugotov»a< j[$( vlomilec odnesel veliko obleke, zlatnine, ure itd. v vrednosti 45.00^ , lj Pretep na Tržaški cesti » ^u(,c>vi okoli polnoči, ko prično hudobni ,.g{l. kroga »alkohol« kljub odredbi Pr° čevanju vladati na ulicah, so se. na.tfljci ^ cesti korajžni fantje stepli. Pri **ViroIceV' pri gozdnem vrtu so potrgali nekaj j,o' s katerimi so drug drugega ljubeZ,nlvfoče' žali. Nastopila je policija, katera K krvne fante aretirala,
Narodno gledišče-
Drama.	q
Ponedeljek, 14. junija. Dvoboj. Ab.
Torek, 15.	junija,	Veleja.	Ab. B
Sreda, 16.	junija, Dvoboj.	Ab. E.
Četrtek, 17. junija, Veleja. Ab, C,
Petek, 18. junija, zaprto.	n
Sobota, 19. junija. Ljubosmje. Ab< Nedelja, 20. junija, Veleja. Ab D.
Opera,
Ponedeljek, 14. junija, zaprto. ..p. Torek, 15.	junija,	II Trovatore, A j ofske'
Sreda. 16.	junija,	Vesele	žene	2eCl
Ab. izven. Gostuje gosp, N*, basist državne opere na Dunaju-Četrtek, 17. junija, Vesele žene . %e 1 ske, Ab. izven. Gostuje g. N* basist državne opere na Dun^i/ 0. f Petek, 18. junija, II Trovatore, ' pfr< ' Sobota, 19. junija, Jevgeij Onjeg1 < .^$0 Nedelja, 20. junija, Vesele žene ske, Ab. A,
Odgovorni urednik Jože Ka Izdajatelj konzorcij »Večernega Tiska »Jugoslovanska tiskarna«