PROLETARCI VSEH DE2EL, ZDRUŽITE SEI ■LJODIK« PBAV1C A« USTANOVLJENA 4. OKTOBRA UM - UXD NARODNOOSVOBODILNO borbo n IZHAJALA KOT 14-DNKVNIK IN TEDNIK — OD OSVOBODITVE DO L JTJLUA tsn KOT DNBTV-NIK. NATO PA KOT TEDNIK - OD L JUNIJA 199] IZHAJA V REDAKCIJSKI POVEZANOSTI K »BORBO« List Izhaja vsak dan razen petka - Cena 10 dinarjev U VOLITVAH LAHKO NAZORNO POKAŽEMO REZULTATE poglobljene demokratičnosti v našem družbenem razvoju IZDAJA IN TISKA ČASOPISNO ZALOŽNIŠKO PODJETJE •LJUDSKA PRAVICA« DIREKTOR PODJETJA LEV MODIC GLAVNI IN ODGOVORNI UREDNIK IVAN ŠINKOVEC Ljubljana, 7. septembra. — Na včerajšnji seji Glavnega odbora Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije je imel predsednik tovariš Miha Marinko naslednji referat: Referat tovariša Mihe Marinka Dovolite mi, da za uvod po- j eno, in spričo ogromnih nalog, £em nekaj misli, ki naj bi služile ki stoje pred občinskimi in okraj -kot vodilo za našo obširnejšo raz- I nimi odbori, se postavlja nujna Pravo. Kot vam je znano, so vo- j potreba, da se tudi glede kvali-iilne priprave že močno razgi- i tete občinskih ljudskih odborov bane in v polnem teku. Predsed- i doseže čim boljši rezultat, stvo SZDL ie že pred razpisom volitev imelo svojo sejo, o tem pa so razpravljali že tudi okrajni •ljudski odbori, prav tako pa je v polnem teku že tudi aktivnost na terenu. Spričo tega je naloga glavnega odbora SZDL na današnjem zasedanju' predvsem v S* . da politično vsebino in pozivi volilno dejavnost naših or-gamzacij. Zato bom dal samo splošen uvod in nekaj vtisov spri- voii?n« h' ga stan1a v zvezi z HH1 mmmmm volilno dejavnostjo, ki je na te- M fŠtSP - * Jasno*?™?™ mislim- da je treba |i§§ Jfc stavlia^v!, ofmi, da pred- fen cikhi« 3e* volitve zakl^u“ smo ^ VSe.te dejavnosti, ki ^ W > dve lpH IZV8)ali,že skozi zadnji f mtinair. V razvi^nju našega ko-t__ nega sistema. Zaradi vsega dela zadnjih dveh let so te oatve neobhodne, zlasti ie za- k"'?* *e®a> ker so nekateri naši fmski odbori po vseh teh spre- ' S * jfe L- ^ niembah v teritorialnem obsegu * Komun in okrajev že dokaj osta- MHBpcT , IJI *+!• zahtevajo, da jih v pred- -'-y roječih volitvah pomladimo in f* svpimo. Spričo ogromnega dela. J*'''*%$!1 10 Je bilo v minulih letih nare- 5*^. " 3 Temeljita politična šola , .?er. so bodoče naloge občin- boka in temeljita politična šola k ^udskih odborov, katerim ne le naših kadrov, temveč čim °d° odgovornosti in kompe- širših slojev delovnih množic. Te ence še povečale, izredno važna volitve in vse razprave okoli njih war, bi bilo zelo napačno, če bi * celotna volilna kampanja zre-Hcira)a prvenstveno samo na teh-lo bi 'n ^adrovska vprašanja, bi- lahko predstavljajo zelc velik korak naprej, ker imamo priložnost, da gradimo na konkretnih dejstvih, na konkretnih izkušnjah, ki jih ima po občinah in okrajih že delavsko in družbeno samoupravljanje. Na tej osnovi lahko gradimo zrele politične koncepcije o naši politični ureditvi in lahko dejansko dosežemo dokaj-šen kvalitetni skok v politični zrelosti naših množic. Mislim, da se take volitve, kakor so bližnje volitve v okrajne in občinske odbore, lahko v mno-gočem materialno in vsebinsko razlikujejo od katerihkoli drugih parlamentarnih volitev. Tu lahko nazorno pokažemo rezultate, dosežene v našem dosedanjem razvoju, rezultate poglobljene demokratičnosti v našem družbenem življenju. Poudariti moramo tudi, koliko novih ljudi se je pri takem razvoju politično dvignilo in kako se je razširilo število sodelujočih v raznih upravnih organih in kako se je s tem prenašala odgovornost na veliko širši. krog ljudi, pri čemer se je razvijala mnogo večja kritičnost in podobno. Na tej široki osnovi mi neprimerno laže ilustriramo s konkretnimi primeri obstoj socialistične družbe, kako se ta družba razvija in kako se v tej družbi utrjujejo socialistični odnosi. Zato je izredno važno, da se vodstva naših političnih organiza-jcij z vsemi silami potrudijo, da Predsednik Tito je včeraj odprl jesenski zagrebški velesejem JESENSKI ZAGREBŠKI VELESEJEM ODPRI Zrcalo našega gospodarskega vzpona Slavnostni otvoritvi je prisostvoval predsednik Tito s soprogo bi tem volitvam dala ustrezno I politično vsebino. To pomeni, da , je treba v vsaki občini, v vsakem okraju In kraju znati sumirati rezultate, dosežene v minulih letih, in ki so nedvomno ogromni. ! Kot je že na mnogih drugih sestankih bilo rečeno, je nedvom-j no res, da vsi skupaj čestokrat ; preveč jadikujemo, češ manjka 1 nam še tega ali onega, rabili bi J še ta ali ona sredstva, skratka, apetit nam vse bolj raste. Vedno pa pozabljamo vreči pogled nazaj, in če to storimo, smo lahko presenečeni nad tem, kar smo dosegli, kajti dosegli smo velike rezultate v primerjavi s prejšnjim časom, ko te lokalne samo- (Nadal)evanje na 2. str.) Zagreb, 7. septembra. —Dane* popoldne je bila svečana otvoritev 53. mednarodnega jesenskega zagrebškega velesejma oziroma 12. povojnega zagrebškega velesejma, ki Je prvi v celoti na novem velesejemskem prostoru; ta prostor obsega več kot 460.000 kv. m. na desni obali Save. Svečani otvoritvi je prisotvoval predsednik republike Josip Broz Tito t soprogo Jovanko Broi. Otvoritvi velesejma so priso- čiča. Navzoči so navdušeno, po-stvovali tudi podpredsednik Zvez-! zdravijali predsednika Tka, ki se nega izvršnega sveta Rodoljub je rokoval s pristojnimi politi č-Čolakovic, predsednik Izvršnega nimi in državnimi funkcionarji, sveta Hrvatske Jakov Blaževič, nato pa je predsednik Ljudskega predsednik Izvršnega sveta Slo- j______________________________________ veni je Boris Kraigher, podpred-1 sodnik Izvršnega sveta Srbije i Voj« Lekovič, predsednik Cen- i rovič, bo vsekakor v marsičem j zrcalil takšna sedanja ekonomska ! gibanja, ne le po številu in izbiri razstavljenega blaga, po številu razstavljavcev in sodelujočih, mairveč tudi po komercialnih in drugih uspehih, kakor jih je zrcalil v vsem povojnem obdobju. Za jugoslovanski gospodareki vzpon v tem letu je zlasti značilno, da je bil ustvarjen skoraj na vseh področjih gospodarske dejavnosti: v proizvodnji, v no- tralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije Djuro Salaj, člani Zveznega izvršnega sveta Franc Leskošek, Mijalko Todorovič, Veljko Zekovič in Marijan Brecelj ter predsednik Ljudskega odbora Beograda Djurica Jojkič. Natanko ob devetih je prispel na Zagrebški velesejem predsednik repuiblike Josip Broz Tito s soprogo Jovanko Broz v spremstvu podpredsednika Izvršnega sveta LR Hrvatske Ivana Kraja- in . napačno, če bi razglabljali v. Popravljali samo predloge za andidature in podobno, ker bi tem izredno poslabšali situa-Pravzaprav otežkočali sam • akt. Razen tega pa ne bi U+-* v°htev skovali tistega po-icnega kapitala, ki ga pri tem oramo doseči. Vsake volitve so Rt z.n? Politično dogajanje. Pred-, v°litve pa mislim, da so PO BRITANSKO-JUGOSLOVANSKIH RAZGOVORIH V BEOGRADU UTRJENE PRIJATELJSKE VEZI Danes bo objavljeno skupno poročilo, nakar bo g. Lloyd odpotoval domov Beograd, 7. sept. (Tanjug.) Danes so se končali jugo-slovansko-britanski politični razgovori, uradno sporočilo o njih pa bo objavljeno jutri ob desetih dopoldne. Na razgovorih so sodelovali jskimi državniki razen državnega _ vwuivc pa mislim, ua i0A.uui ui/.avmM urzavi zlasti pomembne glede me- državni^ sekretar za zunanje za-'sekretarja Koče Popoviča 2 a 'n vloge Socialistične zve-Za+ fkršno ima danes pri nas. pi=v izredno važna naloga So-lih, iiCne zveze> da se ob teh vo-ki nudijo same po sebi ®dno bogato osnovo, izvede glo- deve Koča Popovič in zunanji minister Velike Britanije Selwyn Lloyd ter njuni sodelavci. V kabinetu državnega sekretarja za zunanje zadeve, kjer go bili razgovori, je državni sekretar za zunanje zadeve Koča Popovič izjavil novinarjem naslednje: »S potekom in z rezultati razgovorov sem zelo zadovoljen. Razgovori so utrdili dosedanje državna podsekretarja za zunanje zadeve Srdja Priča in Mladen Ivekovič, veleposlanik FLRJ v Londonu Ivo Vejvoda, načelni- (Nadaljevanje na 4. strani) PREDSEDNIK TITO O SVOJIH VTISIH Z RAZSTAVE Predsednik Tito in njegova soproga sta si skoraj tri ure ogledovala razstavne paviljone na Zagrebškem velesejmu. Po ogledu velesejma je dal predsednik Tito novinarjem Izjavo o svojih vtisih, v kateri je dejal: »Lahko rečem, da me je ta razstava in tisto, kar sem tu videl, prepričalo, da postaja Zagrebški velesejem čedalje pomembnejši kot eden najodličnejših sejmov mednarodnega značaja. Razstavljeno blago in organizacija pričata, da so voditelji in organizatorji velesejma prispevali mnogo truda ln dosegli uspehe, ki jim jih moramo zavidati. Moja želja je, da bi bili naslednji sejmi tukaj — da tako povem — pregled tehničnih pridobitev, na- • ših gospodarskih in industrijskih možnosti, da bi tako prišle do svojega najpopolnejšega Izraza. Se enkrat čestitam organizatorjem velesejma.« odbora Zagreba Večeslav Holje-1 tranji in mednarodni menjavi, v vac pozdravil navzoče goste. [naraščanju življenjskega standar-Potem je govoril člah Zvezne- j da, v investicijski dejavnosti itd. ga izvršnega sveta Mijalko Todo-! Seveda je v središču vsega po-rovič, ki je med drugim dejal, j membno naraščanje produktiv- da je bil letošnji jesenski med narodni zagrebški velesejem odprt v času, ko je naše razgibano nosti družbenega dela v nacionalnem obsegu. Industrijska proizvodnja, je poudaril Mijalko To- Razstava »Družina in gospodinjstvo 1957« odprta . * i nazgovori so uiruiii uoseuanje Dotvvi? ’• 7' sePtembra. Panes prijateljske vezi med našima de-ZaerJuPi6 Je kila v starem delu j Lelama. Vse drugo bo povedano raz*t«T v,elesejma odprta j v uradnem sporočilu.« «tvn m« ’*I^ru^na in gospodinj-i Britanski zunanji minister so in ~ ? otroškim sejmom, ki; Selwyn Lloyd je dejal: itvnn, *niz’ra" P°d pokrovitelj- ■ »Razgovori so formalno za-otvnHf,.*tovariša Tita. Svečani j ključeni. Ves čas so potekali v Zvp?nl« iS° prisostvoali člana! zelo prisrčnem, prijateljskem Lest™* i3 ^vr®ne6a sveta Franc j vzdušju. Menim, da so bili ti raz-PrertccJ -i i? Pavle Gregorič,1 govori zelo koristni.« Diurn dni k Centralnega sveta ZSJ Državni sekretar Koča Popo-litičnf j *er mnogi drugi po- vič je potem dodal, da se poki Predstavniki in zastopni- vsem strinja z izjavo svojega ko-družbenih organizacij. |ege g. Llovda. Predel fV° °dprla članica Na današnjem sestanku so za-SZm i n Zveznega odbora ključili izmenjavo mnenj o med-druffim Pj8 Kardelj, ki je med narodnih vprašanjih. Po razpravi razstav poudanla, da je namen te o Bližnjem vzhodu in razorožitvi da Ki .e’ P.°dpreti prizadevanja, sta prešla zunanja ministra na ma sklepe V. plenu- odnose med Jugoslavijo in Veli- jimi S • se pravi, da s svo- ko Britanijo. Govorila sta tako stanrm=°,?f i A. pPmaSa dejavnosti o gospodarskih, kakor tudi o kul-svetov Mii skupnosti in hišnih turnih zvezah in sestavila pred-rila tnJ a£a “Jdustrija, je pouda- loge za nadaljnjo krepitev teh na ’ že sposob- odnosov. naših h«? ii. cene^e življenje Z jugoslovanske strani so so-n*Sih delovnih ljudi. I delovili pri razgovorih z britan- Predsednlk republike Tito je v petek sprejel britanskega zrianjega ministra Selwyna Lloyda gospodarstvo v polni dejavnosti.! dorovič, je narasla v prvih sed- Velesejem, je rekel tovariš Todo- mih mesecih glede na isto ob- dobje lanskega leta za 19 "/o in kot kaže, bo tudi kmetijska proizvodnja dosegla letos velik uspeh. Realna potrošnja prebivalstva, je rekel nadalje tovariš Todorovič, se je v sedmih mesecih povečala v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta za več kot 20%. Realne plače delavcev in uslužbencev so letos za več kot 13 "/• večje od lanskih. Produktivnost dela je znatno narasla, tako d« je kljub takšnemu povečanju realnega dohodka delavca delež plačnega sklada v skupnih izplačilih gospodarskih organizacij v prvem polletju manjši kot lansko_ leto pri ustaljenih cenah. To dejstvo znova potrjuje, da najracionalnejši gospodarski razvoj ne gre skozi ogrožanje ali zatezanje življenjskega standarda delavca, marveč skozi takšne odnose razdelitve, kjer je blaginja ljudstva glavni cilj proizvodnje. V nadaljevanju svojega govora je Mijalko Todorovič poudaril, da se je znatno povečala menjava s tujino (v prvem polletju za okrog 34 •/« v primeri s prvim polletjem lanskega leta). v*rivtsMSKn MapnvED za nedeljo S. septembra Pretežno sončno, pozneje od zapada naraščajoča oblačnost. Zjutraj po kotlinah megla. Temperatura peno« od 8 do 12,' v Primorju 16. najvižja dnevna do 26 stopinj C. Ljubljana, nedelja, 8. septembra 1957 LETO XIII. Stev. 211 PRED 15 LETI': USTANOVITEV SLOVENSKIH PARTIZANSKIH BRIGAD ZATO, DA NE BI NIKOLI POZABILI Iz razgovora s politkomisarjem Cankarjeve brigade, narodnim herojem Jožetom Borštnarjem 'l -t j ' Med borci Cankarjeve brigade Brigade so bile nadaljnja faza rasti slovenske partizanske vojske. Bile so enote višjega tipa, sposobne, da se spoprimejo z večjimi sovražnimi formacijami, bile so nosilec svobode na ozemlju, kjer so se borile in zadrževale. Brigada Toneta Tomšiča, Ljube Šercerja, Ivana Cankarja in Matije Gubca so ustanovili septembra leta 1942. Dne 26. avgusta istega leta je namreč Glavni štab slovenske partizanske vojske izdal odredbo, ki med drugim pravi: »Spričo nadaljevanja italijanske ofenzive proti partizanom III. in V. grupe in položaju, ki je zaradi te ofenzive nastal, odrejamo takojšnjo izvedbo že odrejenih in novih ukrepov...« Potem odredba navaja združitev partizanskih čet, odredov itd., nato pa nadaljuje: »Vse ostalo moštvo se združi v manevrske brigade. K organizaciji teh brigad .je treba nemudoma pristopiti. Manevrske brigade so podrejene .neposredno Glavnemu štabu.« Brigade so formirali in organizirali na svečanih ustanovnih mitingih. Te mitinge so pripravili tako vojaško, da so krepili vojaški duh, ki je moral prevevati brigade, pa tudi politično, da so poudarili nujnost tesnega sodelovanja terena in vojske. Ob ustanovitvi prve — Gubčeve brigade 4. septembra 1942 so tudi nekaj najboljših terenskih delavcev in aktivistov priključili brigadi s posebno politično nalogo. PROTI OKUPATORJU IN IZDAJALCEM Brigad^ Ivana Cankarja je bila ustanovljena 29. septembra 1942. Politkomisar Cankarjeve brigade, Jože Borštnar, nam je ob 15-letnici ustanovitve slovenskih brigad povedal nekaj misli o velikem pomenu, ki so ga imele v položaju po roški ofenzivi. Brigade so pomenile nekako ravnotežje za spopade s sovražnikom, kajti bile so sposobne tudi za večje borbe, v katerih je bilo moč zapleniti tudi veliko orožja. Brigade so kaj kmalu opravičile svoj obstoj, postale so strah sovražnika in mu dokazale, da z malimi enotami ne bo mogel ničesar več opraviti. Moral se je preusmeriti na večje postojanke in večje enote. Brigade pa so prekrižale račune tudi belogardističnim izdajalcem. Poslej niso mogli več živeti v senci in zaščiti sovražnikovih bajonetov, temveč so se morali razgaliti kot sodelavci okupatorja, pokazati se s sovražnikovo puško oboroženi, odkriti vse, kar so prej pred preprostimi ljudmi skrivali pod preobleko samostojne »slovenske vojske«. PARTIZANOV NI VEC ... Po roški ofenzivi je bila sovražna propaganda silno delavna. Tovariš Borštnar je omenil, da so tedaj po Dolenjskem širili vesti, da partizanov ni več in da so na Gorjancih ostali le še štirje... Zato pa so hoteli partizani z močnimi akcijami in tudi s svojo množičnostjo dokazati, kako na trhlih nogah so alarmantne trditve, Še posebej pa ljudem v zamreženih mestih vliti novega poguma z akcijami, ki so pričale, da je partizansko gibanje ne le živo, temveč tudi močno. Enote Cankarjeve brigade so se prvikrat zbrale 28. septembra 1942 na Lapinju na Kočevskem. Ze ob ustanovitvi so borci čutili, da je brigada kompletna vojaška formacija, ki zahteva popolnejši ustroj, večje vojaško znanje, sposobnosti in tudi večje podrejanje skupnim načrtom. Prvi časi brigade so bili posvečeni seznanjanju borcev z bistvom in nalogami brigade. Ta pouk pa ni bil morda na tečajih ali v šdli, temveč neposredno v boju, v akciji. Analizirali so potek, napake, uspehe akcij. Brigade so bile hkrati tudi kovačnice vojaških in političnih kadrov, brigade so bile pro-pagator, ki so utrjevale politični položaj na terenu, posredovale so ljudem vesti o zunanji in notranji politiki, prirejate mitinge itd. V brigadah je bilo razvito tudi družabno in kulturno življenje. Imele so svoje liste in pevske zbore. ' AKCIJE CANKARJEVE BRIGADE LETA 1942 Po dejanskem formiranju je šla Cankarjeva brigada na delo, izpolnjevati svoje naloge. Pri Kočarjih so njene enote razbile manjšo italijansko kolono, zažgale kamion in zaplenile' tudi orožje. Potem so Cankarjevci pri Trnovcu, to je pred nosom Metlike, ob belem dnevu napadli italijansko preskrbovalno kolono, nato pa belogardistično postojanko pri Podbočju pri Kostanjevici. Skupno s XIII. hrvatsko proletarsko brigado je Cankarjeva brigada likvidirala italijansko belogardistično postojanko na Suhorju. Tik pred novim letom je napadla nemško postojanko v rudniku Krmelj. Tovariš Borštnar je bolj našteval, kot opisoval. Potem je še brskal po spominih in končno omenil, da vse leto 1942 niti dvakrat niso spali na istem mestu. Običajno so marši-rali skoro vsako noč. Brigade so se yeliko gibale, ljudje so jih radi sprejemali, kajti ob njih so se čutili vame, hkrati pa so vnašale tudi veliko zmede v vrste sovražnika, ki ni nikoli vedel, kdaj in od kod mu pretijo streli iz partizanskih mitraljezov in kakšna je moč napadalcev. Sovražnik je moral hiti v večni pripravljenosti. »Ne vem. če boste znali napisati tako, kot bi rad povedal o tistem tovarištvu in požrtvovalnosti, ki sta odlikovala partizanske borce, o nesebični-skrbi za ranjence, o delitvi zadnje skorje kruha, sploh o poštenosti in predanosti vedno in povsod, kar je tudi tako močno povezalo našo partizansko vojsko z našim ljudstvom. O hrabrosti posameznih borcev, ki so jurišali s skojevci in komunisti na čelu. pa je bilo že tako in tako veliko napisanega.* Misli tovariša Borštnarja pa ie nedvomno pred desetimi leti lepo strnil v svojih besedah vrhovni komandant brigad, predsednik republike tovariš Tito, ki je na proslavi v Dolenjskih Toplicah dejal: »Te dneve proslavljamo In se jih tako združeno spominjamo zato, da današnji ln bodoči rodovi ne bi S koli pozabili, koliko nadčloveških naporov nas Je stalo . kar imamo danes.« M. R. S SEJE GLAVNEGA ODBORA OSNOVNI PROBLEMI (Nadaljevanje s 1. strani) ugodno situacijo glede gospodar- bosti v našem ne do kraja izde- s strani grosističnih p J - iniciative ni bilo. Ce tega ne bi ske neodvisnosti s katerekoli stra- lanem gospodarskem sistemu. Tu- čemer lahko rečemo, a a j znali sumirati, bi puščali vnemar ni. To nam v znatni meri olaj- di teh stvari ne gre zanikovali. čestokrat Kriva x p da dragocene vrednote, ki jih nujno šuje tudi vse naše napore glede yendar pa je več ali manj na:,im »omup- rrep nferaji moramo uporabiti kot dragocen naše notranje prosperitete in na- številnim kadrom jasno, kako cestoKrai političen kapital za afirmaci j o na- dalj njega dviga blaginje. To nas vsaj načeloma ta naš gospodarski še politične graditve, kot drago- bo tudi znatno hitreje privedlo v sistem izpopolnjevati, kako izpo- cen kapital za nadaljnje utrje- situacijo, ko bo Jugoslavija lahko polniti gospodarski mehanizem, vanje socialistične zavesti. Re- še v mnogo večji meri kakor do- xu pa se moramo tudi jasno za- zultati, ki so bili v tem času do- slej igrala pozitivno vlogo v vedati, da so še velike težave seženi, niso samo v materialnem splošnem taboru socializma, proti glede premagovanja posledic sta- smislu, temveč tudi v razvijanju blokovskemu združevanju, kjer bo rega načina, ki nam še danes de- aktivizacije širokih delovnih mno- lahko Jugoslavija v celoti afir- ia ziasti velike težave v gospo- ““oa so te žic, v splošni gospodarski stimu- mirala svoje ustvarjalne sile kot darsko razvitih občinah, zlasti pa sf°- ; *ve“® cm-ičn tega, laciji, ki se je v tem času močno organizacija družbe, ki je dejan- v občinah naših industrijskih kra- j ^tvan se zlasti v, P_ razvila, in tudi v nedvomno mno- sko socialistična. jev in mest. Vendar bi bilo na- ’ . nnv7rnčilo da go večjem poletu proizvajalnih Pri nas je seveda še mnogo pak, če tudi pri tem ne bi videli, trosmKov, K Dotrošnikov’ ki -r,—.. x ui w lota v loto na- 130 tudi s strani potro;>m*uv, v svojem .pehanju za budžetslu-i mi dohodki odvzemajo trgovini dobiček, ki ga je realizirala, in ga uporabljajo v druge namene, ne pa za napredek same trgovine. Podobne pojave imamo tudi v go* stinštvu in turizmu, o čemer bom še kasneje spregovoril nekaj be- sil, v razvijanju same proizvod- slabosti. Povsem napačno bi bilo, da pa tudi tu iz leta v leto na- nje, predvsem pa v pomnožitvi števila ljudi, ki sodelujejo v upravljanju. če bi v volilno kampanjo šli s predujemo. Glede tega lahko na-samim hvalisanjem. Mislim, da vedemo primere, ki dokazujejo, mora biti naša celotna politična kako smo v dokajšnji meri od-dejavnosti v volitvah zelo realna pravili na primer trzavice, ki smo in odkrita; ljudem moramo naliti jih imeli okoli materialnih sred-čistega vina, pravilno moramo ce- stev za stanovanja Sedaj se, kot niti politične uspehe in jih izra- veste, stanovanjski fondi več ali biti kot političen kapital, hkrati manj avtomatično formirajo in pa biti dovolj kritični do lastnih 1 na ta način se grade nova sta-- slabosti v odnosu do vsakodnev- novanja z vidika objektivnih go-pe prakse. Tu pa je treba jasno ; spodarskih zmogljivosti, ki tu ali ■ predočiti, da imamo tudi še sla- tam obstajajo. Socializem začenjamo nazorno dokazovati v praksi Spričo vsega tega ffa je izred no važno, da zna naš aktiv vsa dogajanja v okviru občine povezati s celotnim našim družbenim sistemom. Treba je poudariti, da so občine sestavni del zgradbe celotne Jugoslavije, in v tej zvezi, dati državljanom jasno predstavo o tem, kako je celoten kompleks Naj se vrnem na konkretno realnih plač Delavec v podjetju jugoslovanske notranje politike in torišče naših občin. Zdi se mi, ! rešuje vprašanje svoje nominal-ra7viiania vseh oblik soeialistič- da se naše občine, zlasti mestne ne plače in je plača po učinku na-STS21» v induslrijjkih tolih, vej ali vsez.dnie končni izr« njegovega in identičen z naše države. Treba je da pri nas socializem Resna vprašanja s katerimi se moramo spoprijeti so hkrati tudi proizvajalci, večji pritisk, da bo gospodarska politika občine tudi na področju potrošnje taka, kot bo to ustrezalo samim potrošnikom. Ena stvar .1® torišče proizvodnje, kjer se stvari z delavskimi sveti več ali manj dobro razvijajo, na torišču potrošnje pa so še zmerom velike slabosti. Vzemimo nadalje okorelost m neorientiranost pri reševanju problemov uslužnostne obrti. imamo povsem nemogočo situacijo. Na eni strani manjše število obrtnikov sijajno uspeva in postajajo milijonarji ter vzlic dokaj blokiranim pogojem bogate, Pri čemer jim dostikrat nismo kos, da bi jim s konkurenco zbijali monopolni položaj, kar seveda direktno vpliva na potrošnika, k* mora usluge drago plačevati. Tu je še zmerom premalo smisla za c K. V čl It: II -*■* * j------- —' - v ‘ • n ti i (c sc iinci um identičen z zunanio politiko manS zadovoljujejo s tem, da truda. Vprašanje pa je. koliko bo t objine imaj0 čestokrat mnogo identičen z zunanjo ponuKO trenutno nekoliko boljšo ta njegova plača tudi dejansko | b^. d ofmi reševanje velikih pn au, situacijo glede stanovanja, glede | vredna. Prav tu pa se kažejo ve- k0munalnih problemov in inve- de cen na trgu in podob- ; like slabosti, ko nam cene se i stic.. pozabljajo pa, da je tu še pred letom dni, ko smo J vedno zelo rade skačejo. Se ved- ogromno stVari, ki so prav tako in ki jih je treba aa pri nas socializem m fraza, p'lae gišde cen na trgu in podob-! like slabosti, ko nam cene temveč da začenjamo socializem * ^ d Jetom dni> ko sm0 j vedno zelo rade skačejo. Se t, D, oprijemljivimi o- vg. skupaj precej kritično gledali j no imamo opravka s sezonskim ^uino pereče ii it na te probleme. Zdaj imamo do-j skokom cen, ki pa je v glavnem regevat{ na torišCu potrošnje. Ttt kot tak z zelo oprijemljivimi do-kazi nazorno Naša notranja ustvarjalnost je pogoj za ustvarjanje dejanskega socialističnega sistema oziroma sistema, v katerem se razvija socializem in demokratični odnosi med ljudmi. Tu gre za graditev odnosov, ki so vezani s proizvodnjo in s tem posredno z vsem gospodarskim življenjem in z vso družbeno skupnostjo. seženo dokajšnjo stabilizacijo, ki napreduje in se utrjuje in tudi na podeželju nimamo večjih problemov. Celo več, položaj kmečkega prebivalstva je znatno boljši, kakor pa položaj naših delavcev in nameščencev. Bilo bi pa zelo nevarno, če bi se s tako ugotovitvijo zadovoljili in se zato usmerjali samo na razpravljanje o kandida- Vse to predstavlja zelo solid- turah. Tu se moramo z vso resno osnovo za veliko afirmacijo,! nostjo lotiti obravnave še vseh ki jo Jugoslavija dosega na zuna- tistih naših slabosti, ki jih imamo njem področju. Jugoslavija ima in na katere smo večkrat opozar-svojstven položaj v mednarodnih jali ter o njih govorimo. Nasta-odnosih. Mislim, da je treba ta j jajo tudi taka vprašanja, ki pred-svojstven položaj znati v tej vo- stavljajo za nas določeno nevar- lilni dejavnosti.predočiti. Potrebno je, da izhaj^oč iz teh konkretnih form in vsebine družbene de- nost. Ta nevarnost je na eni strani v lokalizmu, v tendencah centralizma in v izredno grobih po- javnosti, ki se v vsakodnevnem; javih monopolističnih tendenc življenju in vsaki celici naše družbe razvija, dokazujemo, kako prav na tej osnovi temelji naša politika borbe za mir, borbe za aktivno koeksistenco v najširšem mednarodnem merilu in borba proti blokovski razdelitvi sveta. Predvsem z našo notranjo stvarnostjo se Jugoslavija afirmira kot resnična socialistična dežela, ki si je vzlic raznim peripetijam tako z Vzhoda kot z Zahoda zagotovila svoje vedno bolj trdne pozicije glede neodvisnosti, in hkrati dejansko postaja vse bolj in bolj faktor, ki popularizira socializem kot tak po vsem svetu. Ta moment je treba v naši politični dejavnosti v čim večji meri izkoristiti, te argumente je treba povedati in na tej osnovi doseči nadaljnjo politično zrelost naših občin. Naše občine se vse preveč zapirajo v lasten krog in pozabljajo gledati izven tega kroga, pozabljajo, skratka, na probleme, ki jih občine ne morejo same reševati; preozko gledajo na svojo raznih podjetij, zlasti grosističnih, kar vse dobiva v tej naši stvarnosti naše mnogo nacionalne države zelo izrazit in nevaren prizvok šovinizma. To so zelo resni problemi, s katerimi se morajo naše politične organizacije in naj-zavednejše sile spopasti, jih te meljito predočiti in se angažirati zato, da te zavedne politične sile te nevarne pojave v čim večji meri paralizirajo. Zato mislim, da je treba v sedanji politični dejavnosti znova in še širše obravnavati vse te slabosti prav zaradi tega, da bi na osnovi teh razprav lahko prišli do mnogo bolj sproščenega in kvalitetno dobrega izbora kandidatur za občinske odbornike. Ne bi hotel, da bi s temi kritičnimi pripombami, ki jih bomo iznašali, kakorkoli zmanjšali napore in uspehe, ki so jih dosegli naši kadri. Vendar je dejstvo, da z neko večjo razgledanostjo, s tem, da predočimo kompleksno problematiko, da z zrelejšo in boljšo orientacijo na našo notranjo poli- posledica slabosti v naši trgovini, Vzemimo samo vprašanje drobnega oskrbovanja naših gospodinjstev s strani trgovine; detajlistična mreža je premajhna in zato imamo še vedno opravka z nevarnimi pojavi monopolizma gre torej za celo vrsto drobnih vprašanj, ki morda na zunaj pri njihovem reševanju ni videti tolikšnega učinka, katerih rešitev pa pri uporabi znatno manjših sredstev lahko predstavlja zlasti za potrošnike velik učinek. Gostinstvo in turizem - važni panogi Posebno poglavje, ki ga jet treba podvreči kritiki v tej volilni kampanji, je tudi vprašanje gostinstva in turizma. Teh dveh panog ne smemo jemati kot ne-važni. Nanje moramo gledati kot na zelo važni gospodarski panogi, ki sta po eni strani izdaten vir dohodka, na drugi strani pa direktno posegata v življenjski standard našega delavca in nameščenca. Gostinstvo in turizem v veliki meri služita realizaciji pridobitev, ki se našemu delovnemu človeku izražajo skozi njegov dopust. Ko govorimo o tem, da je preliv inozemskih gostov silno porastel, pa je treba pri tem poudariti, da je še mnogo večje število domačih ljudi, ki se poslužujejo gostinskih uslug, in vzlic temu je ta panoga še vedno pasivna. Tu moramo stremeti za tem, da postane ta dejavnost družbeno aktivna, tako da se bo v veliki meri sama brez nekih dodatnih družbenih dotacij iz lastnih sredstev regenerirala. V občinah čestokrat še prevladuje vpliv monopolizma obstoječih gostinskih in turističnih organizacij, raznih združenj in podobno; večja podjetja se boje kon problematiko in, kot pravimo, l tiko mnoga vprašanja hitreje lah-zaradi dreves ne vidijo gozda, ko rešujemo, zlasti kot je to vpra-Ta zaprtost povzroča v določenem fnje napredovanja življenjskega smislu tudi izgubljanje orienta- standarda za občine in okraje, cije pri lastnem gospodarjenju.1 Ze večkrat smo obravnavali Zato je v tem našem sistemu ena in mislim, da je v volilnih pripra-izmed osnovnih nalog naših poli- vah prav tako treba govoriti o tičnih organizacij, da razbijejo te vprašanjih, ki so zelo pereča, zla-težnje, da pojasnjujejo, da ne sti za mestne in industrijske cen-sme vsaka občina stremeti za ne- tre, to je vprašanja, ki se pojav-ko avtarkijo in da bi vsaka ob- ljajo v trgovini zlasti glede slabe čina imela vse. Treba je v gospo- opreme, transportnih sredstev in darskem razvoju imeti pred očmi podobno, kar vse onemogoča za-celoten razvoj in v tem razvoju ugotoviti boljšo preskrbo industrij-iskati čim ugodnejšega mesta, skih krajev in mest. Zelo kritične iskati svojo afirmacijo, s čimer pojave imamo zdaj v takih kra-vsaka posamezna enota napravi jih, kot so na primer Jesenice, znatno večje usluge in koristi Trbovlje in večja središča, ki so skupnosti in sebi. Glede vseh teh zmerom pod vtisom trenutnega stvari so zdaj nedvomno še mno- nihanja trga kmečkih pridelkov, ga odprta vprašanja, toda treba kar zelo hitro in zelo v živo za nogo ohrani in razvija, da se obdrži princip stimulacije zaposlenih, hkrati pa da se zagotovi družbena evidenca nad presežki, ki se tu ustvarjajo, zato da bi ti presežki bili res družbeno evidentirani in usmerjena njihova uporaba v to, da se na tem torišču, čim več doseže. Poseben moment, ki ga želim poudariti, je tudi pojav, ki im® svoje osnove nekoliko globlje. Dejstvo je, da mestne in industrijske občine in okraji v znatno večji meri pobirajo dohodnino od prebivalstva kot tiste občine, ki so po svoji ekonomski strukturi v pretežni meri navezane direktno na dohodnino od kmečkega prebivalstva. Imamo pojave, da v kmečkih občinah dohodnina dosti slabše priteka. Bistvo je v tem, da so industrijske in mestne občine v svojih budžetskih do* hodkih mnogo bolj stisnjene, njihove potrebe pa so zelo velike in zato streme za tem, da čimprej realizirajo to, kar imajo po planu in proračunu ustvariti. Medtem pa tega prizadevanja ni v tolikšni meri pri podeželskih občinah; obstaja nevarnost, da se bo tako popuščanje v predvolilni kampa- iivf v Vvj u ^ J ^ “J u | r & • i — kurence, ne žele, da bi se odpirali I nji še stopnjevalo z namenom, aa novi lokali, ker bi se na ta način I bi se doseglo zadovoljive rezul-slabile pozicije velikih. Mi se mo- ! tate pri volitvah. S tem si seveda ramo boriti proti takim pojavom; i spodrezujejo svoje lastne osnove občine morajo z vsemi poobla- : in je to slaba politika, ki onemo-stili, ki jih imajo, posegati vmes, | goča prosperiteto teh kmečkin da se to celotno posredovalno pa- občin. Ljudem je treba naliti čistega vina Zato se postavlja v odnosu na vedati, pa naj gledajo nanje vo- te pojave zelo resna zahteva, da je treba ob volilni agitaciji in ob livci, kakor hočejo. Mislim, da je vedno bolje vo- je težiti, da se taka orientacija na splošen razvoj doseže ne samo v okviru ene občine, temveč tudi vsakega okraja in republike, pa tudi v okviru federacije. Tu se postavlja vprašanje celote. Eden izmed osnovnih problemov, ki jih je treba v tej volilni kampanji predočiti, je nedvomno tudi to, kako odpraviti zaostalost v kmetijski proizvodnji, dvigniti to proizvodnjo in v celoti povečati proizvodnjo za izvoz. Povečan izvoz je hkrati tudi vprašanje borbe za čim hitrejše uravnove-šenje plačilne bilance, s čimer mi mnogo hitreje utrjujemo položaj Jugoslavije v mednarodnih odnosih in s čimer dosegamo zelc dene našega človeka, ki živi od plače. Izredno važno je, kako doseči to, da bo delavski element prišel polno do izraza in našel način, kako pritisniti na občinski ljudski odbor glede njegove politike, ki se zrcali v odnosu do je ireua uu vumui - . . ,, jsrjžJTs ir„if.TPr;is zalflLi Taka kmečka mentaliteta, g '•“» ^ ličnejše načme in zaide celo v tictprn ki i7 leta v w0 <=amO nekatere novinarske kroge - naj nTmore ničesar^ na- moreift1 raimetf tei stvari V praviti in ki mora s,Rdnjit pr9' morejo razumeti te a stvari, v . , . nr»kritn nove in zvezi s plačevanjem davkov se ■ p® .'' izvajanju kon- mnogi £®10 Biti na : struktivne politike in ki ima rea- pomanjkanje delovne sile^ Biti pa napredek pred očmi in se s* nam mora jasno da ne bomo da-I n£predek odkrito bori, bo jali potuhe zato, da bi nekdo svo- , vednQ (n bolje doscgel rejo zemljo slabo obdeloval. Tisti, u t v naši repubiiki imamo ki sam ni sposoben obdelati svoje doy takih imerov in zat0 so zemlje naj jo dž drugemu, ki bo tokrat med posameznimi obči-to zemlje £obro in rentabilno ob-j veljke razlike K1er s0 do- delal. Te stvari je treba jasno po- Volivci ljubljanskih občin: BE2IGRAD • CENTER • MOSTE • RUDNIK • SlSKA ln VIC se lahko prepričate ali ste vpisani v volilni imenik telefonsko na št. 31-020 ali pa osebno v Kotnikovi ulici 6, soba 71/111 in to od 9. do 10. septembra 1957 neprekinjeno od 7. do 19. ure. bro prijeli, gre stvar naprej. Kje* pa so popuščali, tam po navadi m proračunskih sredstev, ni sredstev za investicije in niti sredstev z* napredek kmetijske proizvodnje. Kdor popušča kmečkemu jadikovanju, je zelo slep in naiven. Res je, da so tu in tam pr*” meri, kjer je treba nekaj napra* viti in pomagati. Vendar pa Je treba imeti pred očmi. da predstavljajo ogromno breme za nas že sedaj ugodnosti, ki jih uživa SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA SLOVENIJE V SEDANJI VOLILNI KAMPANJI sedanji praksi videle in preizkusile. Naj opozorim že na eno stvar, da je nujno treba, da pri občin- skih odborih dosežemo pomladitev z novimi ljudmi, kajti razpolagamo z ogromnim številom ljudi, ki jih brez nadaljnjega lahko volimo in ki so se izkazali že s svojim dosedanjim delom v raznih svetih in organih občinskega ljudskega odbora. Pri tem pa je treba misliti tudi na sestav bodočih občinskih ljudskih odborov. Izven vsakega dvoma je, da bomo vpliv delavcev zagotovili. Bilo bi pa napačno, če bi se orientirali samo na to, temveč je treba misliti tudi na žene, na mladino, na inteligenco in na to pestrost, da dobimo kvaliteten sestav bodočih ljudskih odborov in iz njih izhajajočih okrajnih ljudskih odborov. Poskrbeti, da bodo v odbore prišle tudi žene kmečko prebivalstvo, česar če- stih ukrepih, ki se podvzemajo, stokrat ne znamo politično dovolj da se doseže čim večji polet v raz-tako izkoristiti, da bi povedali vijanju kmetijske proizvodnje. O ljudem^ da te ugodnosti nudi na- vseh teh stvareh je trebavkmeč-sa družba. Dohodnina, ki jo do- kih občinah z vso realnostjo in bivamo v obliki davka, je še ved- odkritostjo govoriti. Le na ta na-no tako majhna, da niti približ- čin bomo tudi tu dosegli potrebne no ne pokriva sredstev, ki jih mo- rezultate. Če pa bi kljub temu ramo dati za tiste ugodnosti, ki kak demagog uspel, se bo to na-Jih že sedaj uživa kmečko prebi- vsezadnje maščevalo le volivcem valstvo, da ne govorim posebej o samim, kajti realizacija take posredi tih, o regresih in o vseh ti- litike je lahko samo negativna. Velika izbira kandidatov Ce bomo delali na tak način, potem lahko pričakujemo, da bomo imeli mnogo solidnejše Osnove pri predlogih za kandidature, pri čemer ne mislim zanikati tega, da bi se odbori in organizacije Socialistične zveze ne smeli ukvarjati z vprašanji kandidature in s skrbjo, koga bi tu ali tam postavili za kandidata. Ne, tudi to je važno, vprašanje je le, na V zvezi s tem bo treba raču- stične zveze morajo zato predoči-Kaksen način je to izvedeno. Važ- ; nati tudi na določene težave. Gle- ti, da so te žene sposobne, da ne-no Predvsem, ali je to nareje- de tega se bodo morale angažirati kaj znajo, pa tudi to, kakšne ko-no na podlagi temeljitega občega tudi politične organizacije. Za nas risti bodo imeli občinski ljudski obravnavanja, na podlagi doseže- bo nedvomno velika korist, če odbori, če bodo te žene sodelova-nih uspehov in rezultatov, kakor bomo poskrbeli, da bodo v od- le pri njihovem delu. Navsezad-t^di na podlagi ocenitve negativ- bore prišle tudi žene. Pri tem mi- nje pa ni najhujše tudi to, če nin lastnosti in pojavov, ki jih je slim, da se je treba orientirati dobimo v občinske odbore tudi treba kritizirati. Na tej osnovi je zlasti na tiste žene, ki so že de- take žene, ki bodo morda kaj bolj treba izvesti neko selekcijo in po- lovale v raznih svetih in organih pritiskale na predsednika in mu jasno stališče, s tega sta- občinskih odborov in katerih šte- povzročale tu in tam kake sit-£ ™,.Pa braniti določeno vilo ni bilo tako neznatno. To mo- nosti, kajti to bo prisililo tega Kandidaturo. Na tako politično ramo doseči zlasti v mestih.in in- predsednika, da bo moral misliti osnovo in program se lahko po- dustfijskih centrih; nekoliko teže tudi na take probleme, ki jih bo-tem stvari postavijo široko, saj bo to v kmečkih občinah. Tam do iznašale žene in ne bo mogel imamo veliko izbiro in je veliko bodo večje težave, čeprav tudi tu mirno mimo njih. ? ti? ^ut^’ za katere mirne du- ni rečeno, da ne bi imeli dovolj ' Tudi to je eden izmed pozi-se lahko rečemo, da je prav vse- aktivnih žena, ki zaslužijo, da pri- tivnih momentov, čeprav lahko eno, ali bo v občinski ljudski od- dejo v organe oblasti. Če hočemo pričakujemo, da se bodo žene bolj oor izvoljen ta ali oni, ker smo glede vprašanj standarda, social- enostransko angažirale, čeprav ni prepričani, da bo pri tem ali onem nega skrbstva in podobno doseči to nujo. To je med drugim tudi izboru občinski ljudski odbor vse- kaj več, potem se je treba tudi tu skrb in stvar naše politične aktiv- , _____________ +5?. la“ko dober. V tem oziru je v večji meri angažirati, zlasti pa nosti, da se te žene ne bodo ori- j srednim gospodarjenjem v naj-treba dati čimveč pobud, da bodo je po mojem mnenju treba anga- entirale samo na skrb za razne'nižjih enotah. Vse te stvari mo- m o. _J?. volivcev aktivni, da bodo žirati več žena, pri čemer ne gre gospodiniske servise, ampak da ramo imeti pred očmi, predvsem SZDL za tem, da bi bili ti zbori prišli do izraza najrazličnejši za to, da bi izboljšali samo od- se bodo brigale tudi za situacijo pa to, da te rezultate dosežemo Prelogi, seveda pa naj bo krite- - - - • ........................ da bi množice iz-tistega, ki so ga že pri do- dani Glavnega odbora SZDL Slovenije med sejo dard. Ta pa je v veliki meri odvisen tudi od tega, kako se stvari rešujejo v neposrednem gospodarjenju občine. Prav na te stvari se čestokrat pozablja v prepričanju, da se more vprašanje standarda reševati samo v najširšem obsegu. Pozablja se na možnosti, ki se dosežejo z nepo- zanje in da se le-ti zavedajo pomembnosti vloge tega novega organizma v ljudskih odborih. Zato so tudi zainteresirani, da bi v zbore proizvajalcev prišli res dobri ljudje. Zanimiva je tudi ugotovitev, da kažejo občinske organizacije SZDL mnogo večje zanimanje za kadrovski sestav splošnih zborov in da streme občinski forumi stotek. Prepričan sem, da imamo na trgu, za preskrbo in za celo na osnovi čim širšega in najbolj dovolj žena. ki imajo precejšnje j vrsto drugih problemov, ki so iz- j demokratičnega razpravljanja na izkušnje Organizacije sociali- redno važni za življenjski stan- I zborih volivcev. IZ RAZPRAVE PO REFERATU TOVARIŠA MIHE MARINKA Po referatu tovariša Mihe Ma-nnka se Je razvila razprava, v Kateri so govorili tovariši Jože Potrč, Vlado Majhen, Janez Vipotnik, Stefan Pavšič, Miloš Ledinek in Albert Jakopič. .Dr. Jože Potrč je med drugim ‘ da 3e na zborih volivcev jffti konstruktivno razpravo, da glede davkov kritizirajo samo ne-prejen kataster, pa politiko taks. upravičene pritožbe ljudi zadelo tudi trgovsko mrežo in ho-ejo n. pr. vedeti, kako pride do ga, da je odkupna cena nekemu artiklu 10 dinarjev, potrošnik Pa plača zanj 20 do 24 dinarjev. Vk/nečkemu prebivalstvu je treba razložiti vsaj osnovne pojave i(fSe, demokratične politike, saj u -5 .a kopica vprašanj, na katera °čejo ljudje odgovore. dogovarjanja. Ce občine pošljejo,' delu. Tako se n. pr. občinske or- kar hočejo, bo okrajni zbor takšen, da bo zelo težavno postavljati svete, ki pa imajo veliko odgovornost. Težave torej dela sedaj še vprašanje dosega dobrega socialnega sestava in pravilne izbire ljudi, ki jih bo treba kot delegate pritegniti iz občin v okrajne zbore. Občine so se teh vprašanj zelo resno lotile in se trudijo, da bi dosegle najboljšo vskladitev. Cimveč se posvetovati s posamezniki in organizacijami O izbiri kandidatov za volitve v občinske zbore je med drugim ganizacije SZDL malo zanimajo za nove organe pri bodočih ljudskih odborih — za zbore proizvajalcev. Nasprotno pa na drugi strani opažamo, da je v delovnih kolektivih zelo veliko zanimanje v večji meri sestavljeni iz znanih javnih delavcev, čeprav so le-ti že precej obremenjeni z raznimi dolžnostmi. Ko so v ljubljanskem okraju razpravljali z nekaterimi občinskimi organizacijami SZDL o kadrovskem programu glede na to, kakšni ljudje naj pridejo v občinske ljudske odbore, so v vrsti obenem ugotovili, da pri sestavu glede na odstotek žena nazadujejo. Ponekod je bila celo nevarnost, da bi v bodoče odbore prišlo še manj žena kot doslej, čeprav je njih število že tako minimalno. Zato je sekretariat Okrajnega odbora SZDL v Ljubljani postavil, da bi bilo prav, če bi bodoči občinski ljudski odbori imeli vsaj kakih 20 % žena. Pozitivne rezultate o delu zborov proizvajalcev okrajnih ljudskih odborov prenesti na občine Tovariš Stefan Pavšič je v svojih izvajanjih dejal, da je treba pozitivne izkušnje, ki smo jih dobili v dosedanjem delu zborov proizvajalcev okrajnih ljud- občinskih ljudskih odborov izog- Tovariš Jakopič je potem dejal, da je treba analizirati delo ljudskih odborov, tako okrajnega kot občinskih, ker je treba prav tu pokazati rezultate. Po drugi strani pa je treba vse usmeriti v boj za izboljšanje komunalnega gospodarstva in higiensko sanitarnih razmer po mestih v okraju. Pri tem se bodo naglo izkristalizirali kandidati, ki so se že v raznih komisijah in hišnih svetih borili za izboljšanje higienskih pogojev, ki se zelo direktno tikajo standarda človeka. Ze prve diskusije glede kandidatov kažejo, da ljudje prilično dobro zadenejo tisto, kar so občine same predvidele. Ko so pregledovali prve predloge za kandidate, so ugotovili, da je okraj letos zaživel v določeno širino in kaže, da bodo v veliki meri povsod novi odborniki. Zanimivo je, da so se zaželi volivci orientirati tudi na inteligenco, to je na profesorje in zdravnike ter druge. Z izvolitvijo v naša prizadevanja vključene inteligence bodo lahko dobiti zelo kvalitetne odbore. Na koncu je tovariš Jakopič dejal: »Naša akcija je nadalje potekala tudi v okviru zborov voliv-cev-proizvajalcev, kjer smo sprožili žive diskusije. Zavedamo se važnosti zbora proizvajalcev, organa, od katerega lahko zelo veliko pričakujemo, zlasti, če bomo začeli z njim takoj in načrtno delati. Ko se bo ob tej volilni akciji SZDL po upadu v poletnem niti pomanjkljivostim. Na koncu svojega govora je tovariš Pavšič spregovoril tudi rov proizvajalcev oKrajnin nua- nekaj besed o izvolitvi žensk, v, ,7- - r- _ skih odborov, prenesti sedaj na Predlagal je, naj bi tam, kjer ^ nadaljevati Zato bo občine in o njih govoriti na vo- kandidira dobra ženska, ne dali j J-*; lilnih sestankih. Zbori proizvajal- ! sokandidata. Po navadi so nam- j ^ rpv nlrivsilVi cn ir .jnHniiVl lptih ro* »oncli-o -roln cTrrnmno (n np I J1 Pr°lz'ajalcev, organom, ki nam V mariborskem okraju večja povezava med občinami in podjetji VrV % T,*, arVg11?1 cev po okrajih so v zadnjih letih i reč ženske zelo skromne in ne ^ mn«™ govoril tudi tovariš Janez \ipot- napravili ogromen korak naprej kandidirajo rade. Tam, kjer kan- , v ! ^ Jec^T morajo občln- i in v veliki meri pomagali pri didira dobra ženska, naj kandi- i ^ v T iČ3r«~b<£JS ,Se,SteviV- "H^oju našega gospodarstva. V dira sama ali pa naj ima žensko kl 9e ^ P°^ v ,n' k ne programe, kaksm ljudje mariborskem okraju so posamez- za sokandidatkinjo, ne pa mo- ' ni odborniki v zboru proizvajal- škega. | V ilustracijo bi navedel samo cev preveč ozko gledali na neka- i »Nosilci celotnega predvolilne- j en primer: Ne samo pri nas, am-tere stvari in mnogokrat zasto- ga dela so občinski politični fo- i pak tudi v drugih okrajih hoče pali samo lastno podjetje. Vzrok rumi,« le začel svoio razpravo vsaka vas vrsto dejavnosti. Sle-je bil v tem, da so bili največkrat tovariš Miloš Ledinek. “Zaveda- hema tovarna v okraju želi last-premalo gospodarsko razgledani, joč se tega, smo izvršili nekatere no orodjarno itd. Vsa taka in po-saj so poznali samo problematiko predpriprave. Z občinskimi od- dobna vprašanja bi moral usmer-svojega podjetja. bori SZDL murskosoboškega jati in regulirati zbor proizva- Drugi vzrok za ožino razume- okraja smo imeli posvetovanje in | jalcev. Če se povrneta k prejšnje-vanja je treba iskati v tem, da se pogovorili o uspehih in po naj predstavljajo bodoče občinske ljudske odbore, da bodo kos J nalogam, ki so pred njimi. Izredno važno je, posvetovati se s tudi delavcem na administrativ- čimveč ljudmi in organizacijami, nih delovnih mestih, kjer ni pro- zlasti osnovnimi organizacijami izvodnje. Kritika se nanaša tudi SZDL, ki naj dajo svoje pred-na delitev dohodka. loge. Pri tem gre seve tudi za V podjetjih je, kar zadeva vo- i sodelovanje sindikalne in mladin- mu primeru, bi moral na primer zbor proizvajalcev doseči pravilno razdelitev orodjarn, saj zadošča ena sama dobro organizirana in opremljena orodjarna za ves litve, zelo veliko zanimanje za j organizaciji, pa tudi delav- občinske zbore proizvajalcev. Vi- j svetov in drugih organov s0 v (Zbore proizvajalcev, kar je manjkljivostih družbenega uprav-deti je, da je večja povezava med ! "as®ga menamzma na področju videti paradoksno, bili izvoljeni Ijanja na področju našega okraja občinami in podjetji. Če greš v ^Lc^rne^a upravljanja, ki naj marsikje izvečine nameščenci, ki Napravili smo analizo dosedanje- katerokoli komuno, vidiš, da so popevajo svoj delež k čimbolj- s0 premalo poznali samo proiz- ga dela ne samo v občinskih or- se komune lotile dela, saj so j ® Korovskemu sestavu bo- vodnjo, oziroma niso bili sezna- ganih in organizacijah, ampak okraj. Tudi vrsta drugih vpra skoro vse kmečke občine obnovile [ "°.c'n 7,^ , . odborov. S tako njeni z našo celotno problema- tudi v okrajnem merilu. šanj se bo lahko prav na zboru šolske zgradbe, ki že 15 let niso Pripravljenimi predlogi bo SZDL tiko. Značilno je tudi, da včasih . Na sestankih po vaseh je tre- proizvajalcev izkristalizirala, če bile popravljene. Kmetje čutijo, p™la na zbore volivcev in tam kar po dve leti ni nihče poročal ba zlasti obrazložiti prihodnje ga bomo usmerili tako, da bodo da je komuna mnogo storila i * topaia svoja stalisča ter bra- delavskemu svetu o delu zborov delo zborov proizvajalcev v ob- njegovi člani iz ozkih, tovarni- .zanje. ni a svoje kandidate. proizvajalcev. Vse te izkušnje činskih ljudskih odborih, ker ških pogledov prešli na širše pod- Glede kandidatur za bodoče 1 Tovariš Vipotnik je dejal, da nam morajo biti v opozorilo, da [marsikomu ni jasno, kaj bodo de- : ročje šn da bodo dovolj široko in odbornike bi lahko dejal, da se j že sedaj ugotavljamo nekaj za- se bomo pri zborih proizvajalcev ! lali zbori proizvajalcev.« ^---------” ' v predpripravah kaže orientira nost na več kandidatur. Ljudje j namreč nočejo ene same kandi- j dature. Pri volitvah bodo bržčas lokalistični spori zaradi odbornikov, ker se je teritorij občin tako povečal, da pride v sklop iovariš Vlado Majhen je go- I velike enote več vasi in zaselkov. nimivih pojavov v predvolilnem -ju ? Politični situaciji v ma- v predvolilnem delu je treba jas-orskem okraju. Dejal je, da no povedati, da ne gre za lokalne o na. terenu pojavila razprava! stvari in je treba zato lokalizem r>ri«im’ 1 so .nekatere občine j odpravljati. Proti temu lokalizmu kie e* * močnejšim središčem ! bo treba noudarjati važnost kra-1° ve.čji red ln Pritisk! jevnih odborov, kajti ni važno var« ,p p™- volitev, bodo aktivisti na preavo- eIavcev- lilnih zborih podali pregled re- V predvolilni akciji nam gre zultatov dveletnega komunalnega predvsem za politično aktiviza-sistema. Tako bodo imeli vsi po- cijo. V ta namen smo najprej litični aktivi dobro, osnovo za predvideli sestanke Socialistične razpravo o tem, kar smo dosegli, zveze, ki naj izkristalizira svoje kar še lahko dosežemo in kako predloge kandidatov, njena dolž-bomo to dosegli. Poudarek so dali nost pa je tudi, poskrbeti za kva-zlasti na gospodarjenje samih liteto in sklepčnost zborov voliv-občin in na pridobivanje dohod- cev. Seveda smo pri tem pouda-kov, pred njimi pa stoji vrsta na- rili, da je naloga Socialistične samimi volitvami, drugič pa je log, za katere mentio, da jih bo zveze, sodelovati pri izbiri kan- treba omogočiti ljudem, da bi laže izvršiti, če bodo ljudem te- didacijske komisije, ki bo na nrišli na volišče v najkrajšem meljito pojasnili še nerazjasnje- zborih volivcev razpravljala o času. Važna naloga Socialistične na vprašanja in seveda tudi na- kandidatih in je od njene izbire zveze je v tem, da organizira, čin, kaiko naj bi te naloge iz- mnogo odvisno, kakšne kandi-čimveč volišč in na čimlažji na-1 polnili. date bomo imeli.« Možnosti ne Pred vrati je zasedanje Generalne nializma - Alžir ali Ciper - zadenemo skupščine Združenih narodov. Glavni tajnik OZN Dag Hammarskljoeld je v svojem poročilu poudaril, da se zasedanje začenja v boljšem ozračju kot dosedanja. Morda bi lahko naredil izjemo za predlansko zasedanje, ko se je po ženevski konferenci res začelo ob takšno problematiko kot je oblika mednarodne pomoči nerazvitim deželam. Spomnimo se, kako so se pred dolgim mesecem dni na zasedanju v Ženevi delegacije nekaterih velesil borile proti takojšnjemu uveljavljenju načela mednarodne pomoči in posku- v ozračju splošnega — za realno opa- šale preprečiti, da bi Generalna skiip-zovanje morda celo malce naivnega ščina razpravljala o ustanovitvi sklada — upanja v skorajšno temeljito izbolj- združenih narodov za pomoč nerazvi-šanje položaja v svetu. Toda če letoš- tim deželam (SUNFED). Zmaga načela nje zasedanje— lansko je bilo v senci mednarodnega finansiranja bi spodre- nato še Madžarske — po opti- zala tla ne le staremu kolonializmu, mističnem ozračju zaostaja za pred- temveč tudi - in morda predvsem raz-lanskim, je vendarle očitno, da je od- nim novim oblikam prodiranja gospo-tedaj svet le napravil korake naprej darskega in političnega vpliva, in da je - v celoti vzeto - po ožaj Ce torej pri vsem tem govorimo bolj zrel za resen napredek kot takrat. 0 boju za prednost na bližnjem zase-F? zadetek — bolje uvod — danju Generalne skupščine, pri tem letošnjega zasedanja pravzaprav v ne- ne mislimo samo na psihološko-propa-ugodnem znamenju, ker vsebuje ele- gandistično prednost v učinkovanju na mente, ki že vnaprej zmanjšujejo javno mnenje, temveč tudi na predlo?* izkoriščanja vseh obstoječih nost v boju za pozicije, ki so čedalje objektivnih pogojev za dejansko po- bolj neskladne z modernim pojmova-mirjenje in uveljavljanje sistema mir- njem svetovne skupnosti narodov in ne koeksistence. držav. Preozki bi bili, ko bi govorili , _ samo o borbi med bloki; ta je danes DOT za prednost v precejšnji meri samo še varnostni .. ... . , _ . jez pred premočnim vdorom novih V zadnjem mesecu se Je položaj teženj v ospredje mednarodnega do-na Srednjem vzhodu ponovno zaostril gajanja. - in kriza se še ni razpletla - v Evropi pa stagnira zaradi nemških volitev. Razorožitveni razgovori so se končali brez vidnega uspeha, če že nočemo ponoviti za Zorinom, da so doživeli neuspeh. Neposredni uvod v letošnje seje Generalni skupščine OZN pa bo izredno zasedanje o Madžarski. Zadeva je prišla na dnevni red, Razorožitev in Združeni narodi Tudi razorožitveni problem se nedvomno uvršča v ta okvir. Namestniki zunanlih ministrov v Londonu niso dosegli drugega uspeha kot to, da se Zahodna resolucija o Madžarski New York, 7. sept. (Reuter).— Velika Britanija in ZDA sta poslali delegacijam ostalih dežel v OZN osnutek resolucije o Madžarski. Resolucija obsoja Sovjetsko zvezo in pravi, naj pošlje OZN posebnega odposlanca v Moskvo. Ta naj bi se s predstavniki sovjetske vlade domenil o tem, kaj je SZ pripravljena ukreniti, da bi uveljavili prejšnje resolucije Generalne skupščine o Madžarski. Osnutek britansko-ameriške resolucije bodo predložili prihodnji torek Generalni skupščini na izrednem zasedanju, na katerem bodo obravnavali poročilo petih o Madžarski. Predsednik Zoli odprl sejem v Bariju Bari, 7. sept. (AFP) Predsed- Naši razgovori v Tokiu Proučili so možnosti za blagovno menjavo — Japonska televizija je sinoči prenašala intervju s Svetozarjem Vukmanovičem Tokio, 7. 'sept. (Tanjug) Clan nje zadeve drugih. Časniki pri-jugoslovanske gospodarske dele- j občujeio tudi fotografije z ve-gacije Vojin Guzina je imel danes I čerje, Ki jo je japonska vlada si-dopoldne razgovore z japonskimi | noči priredila gospodarskimi funkcionarji v mi- gostom, nistrstvu za industrijo. Na teh razgovorih so proučili možnosti za blagovno menjavo, in sicer v okviru splošnih razgovorov o razširitvi gospodarskega sodelovanja med Jugoslavijo in Japonsko. Davišnji tokijski časniki objavljajo dolge članke, posvečene obisku jugoslovanske delegacije na Japonskem. Vsi časniki priobčujejo izjavo , podpredsednika jugoslovanskim Danes opoldne so bili člani jugoslovanske delegacije gostje na kosilu pri cesarju Hirohitu. Japonska televizija je nocoj prenašala intervju s podpredsedni- ČU EN LAJ sprejel ameriške mladince čeprav je mnogo delegacij temu na- jim je posrečilo formulirati svoje nasprotovalo. Bile so pač prepričane, da Črte. V resnici ta uspeh ni velik — pogrevanje madžarskih dogodkov ni- pravzaprav se zdi, da je zaradi po-kakor ne more ustvariti tistega ozraČ- drobno izdelanih načrtov položaj bolj ja, ki bi bilo v Generalni skupščini blokiran kot včasih, ko je bilo vse v potrebno, če naj bo njeno delo res megli in je bilo možnosti še na pre-plodno. Nedvomno se bodo s postav- tek. Mrtva točka, ki se je že dalj časa ljanjem Madžarske na dnevni red raz- kazala na razgovorih v Lancaster Hou-pihnile medblokovske razprtije. Se su. Je prišla zdaj povsem do izraza, več, opaziti je poskuse, da se težišče Edini izhod — če naj se razgovori ne zanimanja prenese na ideološko pod- izrodijo v propagandistično obarvano ročje, čeprav glavna vprašanja, ki pre- prepiranje - Je prekinitev. Toda do tresajo današnji svet, terjajo vse dru- kdaj? Formalna stališča tu ne pove-gačne prijeme. do mnogo. Zahodni delegati bi želeli Na drugi strani Je prišla sovjetska razgovore obnoviti kaj kmalu, že okto-nota o Srednjem vzhodu. V nekaterih bra, ZSSR pa predlaga odložitev do arabskih deželah — v Egiptu in Siriji konca zasedanja Generalne skupščine. — je nota doživela neprikrito dober Dejansko gre za to, ali naj o razoro-sprejem, saj med drugim pribija ne- žitvi Generalna skupščina razpravlja, kaj res nespornih dejstev. Na zahodu ali oa nai formalno obnovi leni razgo-dolžijo Moskvo, da ima nota glavni vori nudijo pretvezo za predlog, naj se namen odvrniti pozornost od debate temu vprašanju izogne. Dvojnost sta-o Madžarski. Z enako upravičenostjo lišča Je povsem razumljiva. ZSSR ra-lahko seveda v Moskvi trdijo, da ho- čuna, da bi se precejšnje število dele-čejo zahodne velesile z madžarsko di- gacij izreklo vsaj za kak delni spora-skusijo odvrniti pozornost od svoje zurn, na imer za prekinitev atom-politjke na Srednjem vzhodu in od skih poskusov. Na Zahodu pa imata svojih kolonialnih problemov. Drži pa, predvsem obe manjši velesili čisto poda je položaj na Srednjem vzhodu - sebne interese, za katere večina dele-kot pričajo dnevna časopisna poročila garij ne more imeti kdo ve kakšnega — danes mnogo bolj aktualen in pred- razumevanja. V zadniem času se je vsem mnogo bolj eksploziven. že večkrat pokazalo, da utegnejo gla- A naj bo kakorkoli — takle uvod sovania v Generalni skupščin! pripra-Izdaja poskuse, da bi se težišče dela viti nepHietna presenečenja. Generalne skupščine odvrnilo od vpra- 'Vendar pa Je mnogo znakov, ki šanj, ki zares terjajo rešitev, ki pa kažejo, da ne manika pogojev za temu ali onemu izmed velikih ali pol- plodno delo najvišjega in najbolj re-velikih niso po volji. Tudi če pustimo prezentativnega organa Združenih na-ob strani vprašanje preostankov kolo- rodov. R. Cilenšek nik italijanske vlade A done Zoli i Vukmanoviea o možnosti za mi-je danes v Bariju odprl medna- roljubno sodelovanje z vsemi de-rodni levamtski sejem, na katerem , želami ne glede na njihovo druž-sodeluje več kot 6000 razstav-1 beno ureditev, na podlagi enako-ljavcev iz 30 dežel. Na sejmu raz- j pravnosti, medsebojnega spošto-stavljajo tudi naša podjetja. vanja in nevmešavanja v notra- kom Zveznega izvršnega sveta Svetozarjem Vukmanovičem, ki vodi delegacijo. Naši letalci na proslavi v Varšavi Varšava, 7. sept. (Tanjug). 7* Komandant jugoslovanskega vojnega letalstva generalni polkovnik Zdenko Ulepič je prispel v Varšavo kot vodja delegacije ju* goslovanskega vojnega letalstva. Delegacija se bo udeležila pr°* slav v tednu poljskega letalstva, ki se bo začel jutri v Varšavi. Na varšavskem letališču je po* zdravil generala Ulepiča povelj* Peking, 7. sept. (Tanjug). — Kakor poroča pekinški radio, je kitajski predsednik Cu En Laj da- nik poljskih letalskih" sil general nes sprejel 41 ameriških študen- 1 tov, ki so po mednarodnem mla- dinskem festivalu iskali Kitajsko. v Moskvi ob- IZJAVA POLJSKEGA VELEPOSLANIKA HENRYKA GROCHULSKEGA • • Obisk poljske delegacije bo logična posledica prijateljstva in sodelovanja z Jugoslavijo BIVANJE BRITANSKEGA ZUNANJEGA MINISTRA SELWYNA LLOYDA V JUGOSLAVIJI Četrti dan obiska v naši državi (Nadaljevanje s 1. strani) ka oddelkov v državnem sekretariatu za zunanje zadeve Jože Zemljak in Branko Draškovič ter svetnika Branko Karapandža in Momčilo Peleš. Razen zunanjega ministra Lloyda so se udeležili tega sestanka namestnik državnega podsekretarja v Foreign Officeu William Hayter, veleposlanik Velike Britanije v Beogradu John Nicholls, parlamentarni tajnik ministra Lloyda polkovnik Robert Grosvenor, .pomočnik podtajnika v Foreign Officeu Archi-bald Ross, osebni tajnik britanskega zunanjega ministra Dennis ništva se Laskey načelnik oddelka v Fo- j popoldne reign Officeu Peter Hope in svetnik veleposlaništva Peter Hayman. Veleposlanik Velike Britanijč v Beogradu John Nicholls je-priredil danes v svoji rezidenci kosilo, ki so se ga z jugoslovanske strani udeležili državni sekretar za zunanje zadeve Koča Popovič, državni podsekretar za zunanje zadeve Mladen. Ivekovič, veleposlanik FLRJ v Londonu Ivo Vej-voda in drugi funkcionarji državnega sekretariata za zunanje zadeve; z britanske strani pa razen ministra Lloyda člani njegovega spremstva. Beograd, 7. sept. (Jugopres). »Bližnji obisk poljske partijske in vladne delegacije bo logična posledica prijateljstva in sodelovanja, ki sc stalno Poglablja in razširja med Poljsko in Jugoslavijo« — je izjavil Jugopresu poljski veleposlanik v Beogradu Henryk Grochulski. Ko je naglasil, da pripisuje nimi državami. Lahko pričaku-temu obisku velik pomen, in da jemo, da bo svetovno javno mne-je hiter razvoj prijateljskih od- nje pozitivno ocenilo ta korak kot nosov med Poljsko in Jugosla- enega važnih momentov v med-vijo v zadnjih letih ustvaril pri- narodni politiki, srčno ozračje med dvema naro- Govoreč o dosedanjih rezul- doma, je Grochulski dejal: »Brez tatih razvoja poljsko-jugoslo-dvoma bo ta obisk dogodek ve-: vanskih odnosov, je Grochulski likega pomena. Prispeval bo k dejal: "-Dosedanji razvoj odno- ustvarjanju še ugodnejšega ozrač-t - — našekkupnePrijega!pomTnIZiega Poljski gOStje bodo RliŠli sestanka je treba oceniti tudi s tudi v Slovenijo stališča odnosov med socialistič- Beograd, 7. sept. (Tanjug). Kot se je izvedelo, bo delegacija CK Poljske združene delavske partije in vlade LR Poljske, ki jo vodita prvi sekretar CK PZDP Wladi-slaw Gomulka in predsednik ministrskega sveta Juzef Cyrankie-wicz, med sedemdnevnim uradnim obiskom v Jugoslaviji obiskala poleg Beograda tudi LR Slovenijo in LR Hrvatsko, kjer-si bo ogledala nekatera industrijska sov med Poljsko in Jugoslavijo na političnem, gospodarskem in J. Frey-Bielecki na čelu skupine višjih častnikov poljskega letalstva. Sprejema na letališču se je udeležil tudi jugoslovanski veleposlanik v Varšavi Milorad Mi-latovič. • Priča in Makiedo odpotovala v New York Beograd, 7. sept. (Tanjug). Namestnik šefa jugoslovanske delegacije na XII. zasedanju Generalne skupščine OZN državni podsekretar za zunanje zadeve Srdja Priča in član delegacije dr. Ser- ustavil pa se je tudi pri zasebnem kmetu Nikoli ,Djurdjgyiču, ki gaji znane yorkshirske prašiče. Minister Lloyd in njegovi sodelavci so se zanimali za delo zadruge, ki je bila ustanovljena leta 1945 in je v njej včlanjenih okoli 650 kulturnem področju daje vse gije Makiedo sta nocoj preko Pa* osnove in odpira najširše mož- riza odpotovala v New York. nosti nadaljnjega in vsestranske- Vodja delegacije, državni sekre-ga poglabljanja. Ni potrebno po- tar za zunanje zadeve Koča Posebej pojasnjevati, da je to v povič bo šel na zasedanje po-interesu obeh držav. zneje. ‘ Prvi sekretar CK PŽDP Gomuika in poljski premier Cyrankiewic* "Na vprašanje, kakšne ukrepe Sovjetska HOta NeitlČiU bi bilo treba podvzeti, da bi se Moskva 7 sent (Reuter) So-podjetja in kulturne znamenito- sodelovanje med Poljsko in Ju- vjetski ZUnanji minister Gromiko Meri tu.ran (om , . goslavijo še bolj razširilo in je danes izročil zahodnonemške- je V ujej vciaujeuiu u»y„ rtel^rlia okrepilo, je Grochulski izjavil, mu veleposlaniku v Moskvi Haa- kmečkih gospodarstev. Zadružni-1 p° ° ,? ®”ec ”a da je treba predvsem izkoristiti su odgovor sovjetske vlade na ki so pripravili gostom okrepčilo,' nr- ,. . sporazume, ki že obstajajo na noto Zahodne Nemčije z dne 26. vmes pa so se pogovarjali o kme- j erpiskpc,n lu.rickaea crihc-o " mnogih področjih, na primer q maja, ki se nanaša na vprašanje tijstvu in zadružništvu v tem | grajskega ljudskega odbora. Predsednik mnogih področjih, na primer blagovni izmenjavi, kulturnem' nemške združitve. Sovjetska no* Britanski zunanji minister jutri ob 11.30 z letalom odpoto-Selwyn, Lloyd je danes popoldne val iz naše države, obiskal kmečko zadrugo v Stari 11•i TnClt-\ CX V Xj IVUibUl iiciiJ jjoivu c.ci 1. utiitvc. iJU v Jc 10rva okraju. — Minister Lloyd se je ! _' .p ... „ , p sodelovanju, znanstveno - tehnič- ta odklanja gledišče bonnske vla; —u .. t-, , _i—n m — Broz nto bo priredil na čast ... ...j, j... _________xu_.u „„i0.i i poljski partiiski Britanski zunanji minister bo vrnil v Beograd okoli 19. ure. ““ L nem sodelovanju, kakor tudi dru- de o odgovornosti štirih velesil poljski partijski in državni dele- oani« ge sporazume, sklenjene med po- za rešitev nemškega vprašanja in ji s: ™ ^ slovansko-poljski razgovori. DVFVMK Pazovi. Iz britanskega veleposla-je odpeljal ob štirih v spremstvu jugoslovanskega veleposlanika v Londonu Iva Vejvode, britanskega veleposlanika v Beogradu Johna Nichollsa in drugih funkcionarjev Foreign Officea, ki so z njim Z VSEH STRANI SVETA VELIKA BRITANIJA PRIHOD PREDSTAVNIKOV KITAJSKE INDUSTRIJE nemške vlade o ustanovitvi nemške federacije. Delo Varnostnega sveta New York, 7. sept. (AFP). ' Varnostni svet je sinoči odložil m na d^ato o jordansko-izraelskem tretjih sP°ru in sklenil, naj predstavnik Združenih narodov v komisiji 23 nadzorstvo premirja v Palestini Nedvomno - je zaključil svo- 15 dneh poroča Varnostnemu jo izjavo veleposlanik Grochul- svetu o položaju, ski - bo ozračje zaupanja in V ponedeljek bo Varnostni svet dejal poljski veleposlanik — se ti sporazumi lahko razširijo kot je bilo to storjeno s protokolom z dne 5. septembra 1957 na področju kooperacije posameznih industrijskih panog obeh držav in na podlagi sodelovanja na tržiščih.* Podpredsednik Zveznega iz-vršnega sveta Edvard Kardelj si je včeraj ogledal v Zagrebu mednarodno revialno razstavo »Družina in gospodinjstvo 1957«. Na modni reviji so bili tudi člani Zveznega izvršnega sveta Veljko Zekovič, Mijalko Todorovič in Nikola Minčev ter podpredsednik Zveze sindikatov Jugoslavije Ivan Bo-žičevie in drugi funkcionarji Podpredsednik Izvršnega sveta LR Slovenije Stane Kavčič je priredil sinoči v prostorih Izvršnega sveta večerjo zn udeležence zasedanja mednarodnega urada za vino. Raren teh gostov je bilo na večerji več članov Izvršnega sveta Slovenije, ljudskih poslancev in kmetijskih strokovnjakov. Okoli 600 agronomov iz vse države je posredovalo zvezni statistični službi podatke, da koruza dobro kaže na dveh tretjinah zasejanih površin. Grozdje ugodno dozoreva na devetih desetinah vinogradnih površin. Zelo dobro kažejo tudi druge kulture, zlasti sladkorna pesa, hmelj, bombaž, tobak, sončnice in krompir. Na včerajšnjem posvetovanju v Novem Sadu so ugotovili predsedniki in tajniki okrajnih volilnih komisij, da je prva faza predvolilnih pri prav uspešno zaključena. Do ločene so volilne enote in šte vilo odbornikov, ki i i h bo v vojvodinskih občinah 7474 okrajni sveti in zbori proizva jalcev pa bodo imeli skupno 1463 odbornikov. ZDA ATOMSKA KONFERENCA New York, 7. sept. (AFP). V pone-prispeli v Beograd. Najprej si je deljek se bo začela na Kolumbijski minister ogledal zadružno uprav- "toSfSSES, Ut ŠSmE £ ■ _______ __________ no poslopje in plemensko živino, novane »mala ženevska konferenca-, dustrije, ki bodo v veliki Britaniji oro- lskrenostl> kakor tudi vse pogo- razpravljal o sprejemu Mongolske znanstvenikov ta fickov"?« u£ev?“ britansk° industrijo, v Ptej stejše manifestacije prijateljstva ljudske republike. Južne Koreje med njimi iz sz, zda, velike Britanije: venko BrttTniio ^Pnrc!?ct»vn7 med našima državama, omogočilo in Južnega Vietnama v Združene Indije in Zahodne Nemčije. ^^fuineTdustrije,^vtokJpS dose§0 še boljših rezultatov. I narode. čakujejo predstavnike ostalih industrij-KANADA , |eca Pan°S V za5elku Prednjega ms- LAURENT SE UMIKA | Ottawa, 7. sept. (Reuter). Bivši pred- NOV ANTIBIOTIK sednik kanadske vlade Louis Saint London, 7. sept. (Reuter). Kakor po- GRIPA POJEMA Ženeva, 7. sept. (AP). Svetovna zdravstvena organizacija je objavila, da se je prejšnji teden v raznih delih sveta povečalo število bolnikov, ki se Jih je lotila azijska gripa, da pa Je na splošno moč reči, da epidemija po vsem svetu pojema. V Indoneziji, kjer se Je Laurent je sinoči povedal, da je skle- r0čačasni!r aprila epidemija začela, je do konca nll izstopiti iz vodstva liberalne stran- s0 znanstveniki lzMMlnili novi anti- f* k(nO)> ... . . avgusta zbolelo za gripo poldrag mi- ke, ki le bila poražena na zadnjih par- blotik eritromicin ki te Dodoben neni lijon, ljudi. Podobno je.bilotudi v ne- lamemarnih volitvah v Kanadi Lau- cUlnm vendarle' katerih drugih azijskih deželah, kjer rent ;e bil vodja liberalcev od leta 1948. protf NOVI POGOJI cillnu, vendar Je mnogo učinkovitejši pa epidemija zdaj naglo popušča. Bo- Rekei Je da bo odstopil iz zdravstvenih zn^nstveliik^sn^zTisSii^raAi i?1kroboY' EA*no Italijanski listi so jo prinesli na Pred* volno* (ePoh^taVaia^ela*^' na ^...^edal,M.J_bour?d- b*°**k^J>vot? gripi, ki so mu dali aime iS SLlSTHUSS SSSu^jS^o£g,°^iU$. «? latinsko-ameriSkfe dežele. V Braziliji je zbolelo 3000 ljudi, v Kolumbiji pa 48.000, od katerih jih je 28 umrlo, no podal ostavko in kdaj bo sklican kongres stranke, na katerem bodo izvolili novega predsednika. Ko se je pred dobrim meserem raz- izza kulis. Gronchl je torej odpotova' širila vest, da bo predsednik ltalt- v Teheran s precej težkimi skrbmi. Janške republike Gronchl obiskal . .. , .nn Iran, je šla skoraj neopazno mimo. naJb8oIJ umaza^ta poglav?,™ zadnjega io Je obstajala cela y - Mnogi so napihovali dramatizirali to borbo. Takrat se J, PO SESTANKU EISENHOWER—DULLES—HENDERSON Orožje na Bližnji vzhod »zaradi naraščajoče sovjetske dominacije v Siriji« VVushington, 7. sept. (AP). — Na tiskovni konferenci je Dijl-Združene države Amerike so po-j les dejal, da je funkcionar State spešile realizacijo programa za1 Departementa Henderson poročal izročitev orožja deželam, ki so v Eisenhowerju o svojih razgovorih JAPONSKA TAJFUN JE PUSTOŠIL Tokio, 7. sept. (AFP). Včeraj zjutraj Je divjal nad Jugozahodnim delom otoka Kiu Siu tajfun, v katerem sta bila po prvih podatkih ubita dva človeka, devet Je bilo ranjenih, medtem ko je bilo 108 hiš povsem razdejanih, 600 drugih poplavljenih, 16 ladij pa je bilo potopljenih ali poškodovanih. Tajfun je povsem opustošil plantaže banan na krat pojavili v vseh večjih listih obširni napisi o tem obisku. Medtem Je namreč nastopilo več novih momentov. bila fie glavna borba med ameriški111} Na Srednjem vzhodu „ Po„VOn» spet zaostri), države ?“ *e " °^Loe"° nasnil",rie Atlantskega pakta priprnvllato veliko m drlL' Te S0 P „kO demonstracijo svotega ladjevja v Sre- .LšiJJ?. i vzhod, Jn se ki-ep _ dozcmlju - oflcialno'gre samo za ma- k„P )I v Saudski Arabiji.■ Jj nevre — Amerika ie ie sklenila ria i»n ni Saud ni hotel zaupati AflR, . nevre - Amerika Je že sklenila, da bo * '“u<^ ‘V ‘""Jika podprla Turčijo. Irak. .Jordan ln Liba- ?®:n*}}'^PPtrolejsklh ležišč. Amerik non, torej države, ki meje na Sirijo ,Jf blla Pa"jr*f n_ov- ^ komproto' z novim orožjem in novimi krediti. faktor na Srednjem vzhodu. Egipt je dobil iz Sovjetske zveze nehaj Čeprav Ibn Sattd o kakšnih ekonob1-novih pomorskih enot, Italija pa je ®klh teorijah ni Imel niti pojma, ven' sklenila z Iransko vlado sporazum o dar Je s tem zadel dve muhi naenkrat- f—'J **“ Izkoriščanju Iranskih petrolejskih vrel- izroči! Je koncesijo za izkoriščanj® ton i °toka. Veter Je dosegel hitrost cev pri Qtimu po izredno ugodnih po- vrelcev Američanom (družbi Aram®®) iou km na uro. *- — *-■- - - -- - soseščini Sirije. V ta namen bodo s predstavniki Turčije, Libanona, z letali prepeljali ameriško orožje v Jordanijo, je danes sporočil zunanji minister Dulles po sestanku s predsednikom Eisenho-werjem v Beli hiši. V Omanu še boji Kairo, 7. septembra (AFP). — Predstavnik omanskega imama v Kairu El Karsi je danes na tiskovni konferenci izjavil, da se \ — tako je izjavil minister Dulles Iraka in Jordanije. Dejal je, da proti sosedom Sirije »organizirajo subverzivno dejavnost z namenom, da bi strmoglavili nove vlade teh arabskih dežel«. Henderson je poročal, da je v razgovorih z državniki teh štirih dežel ugotovil zaskrbljenost »zaradi očitno naraščajoče sovjetske dominacije v Siriji«. Eisenhovver je potrdil namen omanski uporniki še naprej bo-1 — da bodo ZDA na Srednjem jujejo. Sultanovim četam, ki jim vzhodu uveljavile politiko, ki jo poveljujejo Angleži, so zadali hu- je sprejel tudi Kongres in ki pode izgube. V bojih v De Situ in meni protiutež »tem sovjetskim De Gibrisu je padlo več sto sul- j potezam«. Sestanek pri Eisen-tanovih vojakov. I howerju je trajal dve uri. Grožnja z izobčenjem Rim, 7. sept. (AP) V papeškem pismu je danes Pij XII. madžarskim duhovnikom strogo prepovedal zahtevati ali sprejeti kakršnokoli javno funkcijo. V sporočilu, ki ga je objavilo vatikansko uradno glasilo, je rečeno, da se morajo duhovniki, ki so morda člani madžarskega parlamenta ali delajo v drugih javnih službah, o roku štirinajst dni odpovedati temu položaju. Kdor se ne bo ravnal po tem navodilu, bo izobčen, je rečeno o papeškem pismu. gojih zn Iran. Namesto paritete pri de- *n s* tako otresel angleške kontrol®! litvi dobička si je Iranska vlada zago- Poleg tega .pa Je dosegel še to, da 5<[ tovila 75-*i» udeležbo pri delitvi le-tega, Američan! pristali na načelo enakost medtem ko bo ostalo Italiji le 25%. S Pri delitvi dobička, torej na princip tem Je Italija prekršila dosedanll že so : 50- To Je bilo nekaj novega v zS°' skoraj univerzalni princip fiftv : fifty. 1 dovint petrolejskih družb. Do drug® Razumljivo je zato, da reakeila ni svetovne vojne so mednarodne družb® Izostala. Najprej le reagirala Amerika, skoraj diktirale svoje pogoje. Edino J Pred dnevi Je ugledni »New Vork Tl- Mehiki so sl polomile zobe, povso® mes« ostro napadel Itatijansko-lranski drugje pa so bile skoraj država sporazum. Ameriški list Je celo zagrozi! dokaz<< za »socialisti{no dikta- ■■■i desn ce Id v konkretnem pri- ga ]e v zelo skromni restavra- kov Pr°meta, daleč zaostaja za vencija zagotavlja večji dohodek nodietiih SDet ie lahko meru soglašajo s socialisti. «Ji Použil pred CMihodom na po- industr«° “esa. Francozi pred- od pšenice in sladkorne pese, ki I naSSaSStHM' KanC,er JUHUS Raab Dokaj živčno je OVP reagira a žitnice. Gospod Dupont je z očmi radi dobro jedo. V lanskem Ju Francija ne potrebuje? demokraciji spričo rastoče odloč- na nenadno bolezen svojega šefa bežno preletel številke: letu blla industrija mesa v | j nosti sindikalnih odborov. Zato delavske zaupnike iz tovarne J? zveznega kanclerja ing. Ju- 15 frankov . kruh letnem prometu na prvem me- spbfmfviti ktivf * je zahtevala, da se krivci eksem- »Graf & Stift«. To pravico nam- lmsa Raaba. Zaradi okvare mo- Žn *rankov • goveji zrezek stu ~.v8.00 milijard frankov! Lani v PAŠNIKE i plarično kaznujejo, s čimer bi bilo reč ima kot suveren države. S tem 40 frankov . merica piva je Pnsl° na vsakega Francoza »enkrat za vselej« konec »sociali- je afera likvidirana. Proti Schar- pila pri kanclerju delna ohromi- To znese 285 frankov, z napit- 53 kg mesa fpred vojno samo Felix Gaillard se je odločil, da ' stičnemu terorju« v tovarnah, fovemu podpisu ni priziva. Se- tey desne noge, nakar se je mo- nino vred pa 320. Datum: 20. iulii. 40 In vtem ko poje Nemec bo te čudne številke postavil na i SPO je po drugi strani prizna- veda je desničarski tisk zagnal ral zateči v bolnišnico. Čeprav so Gospod Dupont je zmečkal pa- Povprečno 2 kg teletine na leto, bolj razumno in smiselno pod-1 vala, da so se sindikalni vodite- krik in vik, češ da je SPO prek zdravniki mnenja, da Raabova pirček in tesno mu je postalo pri P0^ Francoz štiri in polkrat lago. Zajamčena cena pšenice je ljj v tovarni »Graf & Stift« pre- svojega bivšega predsednika iz- bolezen ni resnega značaja in da srcu, ko je ugotovil, da mu je do več. govedine pa celo 23 kg. Ra- zmanjšana za 150 frapkov za me- grešili proti zakonu; toda »Anti- vršila posilstvo nad zakonodajo b0 *™alu. lahko zapustil bolniško Konca meseca ostalo le še za de- zen *ega so Francozom po volji trski stot, za povečanje živinske- Terorr-Gesetz« je bil uveden le- in da se je pregrešila nad neod- Postelj, je v centrali Uvi na set obedov. Račun je ležal v košu samo Plemeniti deli govedine in ga sklada pa je bilo napovedanih ta 1930, v času torej, ko se je visnostjo pravosodja. Zato je pri- Karntnerstrasse zavladala globo- za papir do večera. Zvečer ea ie teletine. Ostalo namenijo za iz- io milijard frankov subvencij, avstrijska vlada z vsemi silami čakovati, da bo ta dogodek pre- ka zaskrbljenost, mg. Raab je gospod Dupont pobral ea skrbno voz’ Toda da bi spremenili njive v borila proti socialističnemu giba- cej vplival na bližajočo se parla- centralna osebnost ne samo stran- Dormmoi _ P0 rai’- §a skrbno Te številke ne bi delale lju_ j dobre pašnike bi bili potrebni n£ Ta zakon je bil, podobno kot mentarno sezono in na delovanje ^. temveč celotnega avstrijskega dem iz vlade sivih las, če bi vsaj dve leti. Spremeniti kmeto- prosluli Taftov zakon v Združe- politične koalicije. P°““cnegai avijenja. ue di se ustrezale proizvodni zmogljivo- valca v živinorejca pa bi terjalo nih državah, tako rekoč ena iz- Se močnejši signal za bodoče w co mr ' aejav- sti. Toda bogata Francija, katere še več časa. Francoza je treba med trdnjav boja proti delav- koalicijske prepire je »občinski pašniki nudijo odlično živinsko potemtakem pripraviti do tega, stvu. Zato po mnenju SPO ne gre puč«, čeprav se je zgodil izven sto meščanov, torej »ljudstvo« (▼ resnici so bili to samo izbrani člani OVP) razpustil občinski svet in razpisal nove volitve. V debati je šlo za kredit v višini 10 milijonov šilingov, ki ga namerava Krems najeti pri državni banki. Ta denar bi naj po načrtih OVP uporabili za širokopotezno adaptacijo velike vojašnice. S tem bi Krems »pridobil na pomenu« in si razen tega zagotovil stalen vir dohodkov s strani garnizije, ki bi jo nastanili v obnovljeni vojašnici. Tudi SPO je za to, da sa kredit najame — toda ne za popravilo vojašnice, temveč za gradnjo stanovanj. Ker je temu argumentu težko oporekati, se je OVP odločila za »direktno demokracijo«: ponovne volitve naj odločijo, katerega izmed obeh pro- računom: “ primer^al z novIm nqn !ratlk°V • kruh, Rn !rankov • goveji zrezek 60 frankov . pivo strijskem javnem življenju ob- apitn*no vred skupai 420 krmo, mora uvažati govedo in da bo ta čas, dokler se ne bo po- takega prekrška, ki sploh ni pre- političnega središča, v mestecu .. . t ? v- Datum: 20. avgusta. Na- teleta. Hkrati prideluje več pše-, večal živinski sklad, jedel svini- i kršek, temveč izraz delavske sa- Krems. OVP-jevski župan Krem- P. " nesoglasij in Pn me|ec dni pozneje. nice in sladkorne pese, kot ji je no, kmeta pa do tega, da bo po- j moobrambe, vlačiti pred sodišče, sa je namreč v burni javni de- , ® v : ? . v. ,1ZJ^1 isp°d_ °upont je računal na potrebno, in ju prodaja na tujem I stal živinorejec. Bogdan Pešic z obsojenimi posamezniki bi bilo bati, v kateri je sodelovalo več j^nosji^so^ga,^caKaie ^tezKe^ na- ha: ?np=alleZ, .na^manjšega uspe-na nar, kl ga je naračunal vsn+1 iU?u’ bil znatno večji od na ojo je naštel v svoji de- Pri ?101 - na kra^ Pameti- mu m Mali avtomobili osvajajo ZDA Ameriška industrija pa gradi čedalje večje, močnejše in dražje avtomobile Slo, da bi črtal biftek in ga (Od našega »talnega dopisnika) nih z njihovimi kvalitetami, da s cenejšim svinjskim; _ ,Vero York. septembra jih bodo tudi za naprej kunovaili. loge: koalicijska debata okrog konkordata in državnega prora- čuna ter važni politični obiski v Moskvi, Beogradu in Skandinaviji. Njegova odsotnost bi pomenila precejšnjo oslabitev desni- čarske linije. OVP namreč nima osebnosti, ki bi se po razsodnosti ... . , v. , ... , in političnem vplivu lahko merila lika je tudi v tezi avtomobilov: bliskih družb sklenilo razne po- z.ing, Raabom. evropski so težki od 600 do godbe z evropskimi tvrdkami in ' Slavko Fras 1100 kg, ameriški pa tudi po začelo razen svojih prodajati tudi _____________________________________ ________ 1500 kg. Ameriški imajo sicer več njihove avtomobile, sedežev — šest namesto štiri. Na drugi strani je sindikat kotlptTT* ^ ^vHijsRnni iVero York, septembra jih bodo tudi za naprej kupovali samn m ? Francoze je meso T~ » 0 toncu tega leta bodo Ti avtomobili so namreč praktič-kveči ®°' edina, svinino pa jedo j J uvozili v ZDA še skoraj ni’ ker so majhni, medtem ko so gosDod h k0t pred'!ed' Skratka’ 200.000 malih, ekonomič- ameriški osebni avtomobili DTe- vem n rP°nt 'e ^ v nere®^i' nih in cenenih avtomobi- veliki. Polovica sedanjih last- i Vendar pa se zdi, da to tudi za avtomobilskih delavcev zahteval, ramo Za^ *n V- *?kem ®a mo_ lov evropske proizvodnje, kar nikov malih evropskih avtomobi- Američane ni več odločilni raz- naj avtomobilske družbe pocenijo kor vfaPUstiti’ nai si Pomaga ka- pomeni, da se bo njihov uvoz »a Jov pravi, da jih je kupila zato, log. svoje avtomobile, ker so profiti drug ri?„Zn?' Sicer Fa je nekdo ameriški trg, ki se je začel leta ker so ekonomični, 20% jih je. Dve izmed ameriških avtomo- teh družb previsoki, razen tega zant 1131 namesto njega in 1950, letos povečal v primerjavi kupilo zato, ker jih je lahko bilskih tvrdk, Studebaker in Pa vpliva podražitev avtomobilo-' z lanskim letom za 100 °/o. upravljati, 19 »/o zato, keir so ce- i Nash (Rambler), sta se odločili na naraščanje inflacije. Predsec! »OPERACIJA svinjski kap*. Dve sto tis«ž nemških Volks- neJfi in samo 3°/o zato, ker se znižati ceno svojih avtomobilov, nik tega sindikata Reuther j. r„.nn, _ wagnov, britanskih Fordov, it ali- razlikujejo od ameriških, ker so Druge velike tvrdke kot Ford, predlagal, da bi se sindikati \ ni minuto d Gaillard, finanč- janskih Fiatov in drugih avtomo- nekaj nenavadnega, novega. , General Motors in ostale pa bodo tem primeru odrekli zahtevam po j e ve vlarlo•°iI.rge®'Maun2u,ry" bilov z onstran Oceana pa je Zakaj narašča uvoz evropskih šle drugo pot. Leta 1958 bodo večjih plačah. Za ta predlog pa terim si ip’ ^ *S račun, nad ka- samo kapljica v morju avtomo- avtomobilov v ZDA kljub visoki poslale na trg večje, trpežnejše, družbe niso pokazale navdušenj sPod Dunontman •? +1 ®i°” hilov, ki jih proizvajajo ameriške ameriški avtomobilski proizvod- luksuznejše avtomobile s še moč- Drži prav gotovo eno: živ- tjarnesto sPrem(rn takole: tovarne. Samo v prvi polovici te- nji? Predvsem gre za ceno. Samo nejšimi motorji in bolj aerodina- ljenjski stroški povprečnega Ame- »svinjski ka .• . napisal ga leta so v Ameriki izdelali dve vrsti ameriških avtomobilov mičnih oblik. Na ta način name- rioana iz dneva v dan naraščajo. 220 frankmr tln -ZraV-^niCen0' ^’r’ milijone avtomobilov. Pa sta cenejši od 2000 dolarjev, vsi ravajo uspešno konkurirati ev- kar se dogaja sicer tudi v mno-kruha na ir J ,je z™2?1 ceno vendar od leta 1954 naprej čeda- drugi so dražji. Medtem pa pro- ropskim avtomobilom. Menijo gih drugih deželah, ki jim preti je bilo • 1frankov' taK0 k?1 lje bolj narašča uvoz malih ev- dajajo Renaultove Dauphine, “ ‘ .......... ' vstavil ,. 1-,a> namesto piva je ropskih avtomobilov. Kljub vsem, Volkswagne, Fiate, britanske For- bii 2n;J*no’ prsv. tako ni P°za- omejitvam in transportnim stro- de in češke Škode na ameriškem kov in • - x naPitnine 5 fran- škom so uvozili leta 1954 v ZDA trgu po okrog 1500 dolarjev. Ra- Povsem i!1 ,!z Julija je postal 32.403 nove evropske avtomobile, zen tega so vsi ti avtomobili bolj Gospod plni 'z flvsusta. leta 1955 že 58.460 (80 %> več), ekonomični. Ameriški avtomobili tomobilov, podobnih evropskim, ture, o odnosih dela in kapitala, Pomel rrkp t^1' KS1 zadovoljno leta 1956 — 98.187 (68 °/o več), le- potrošijo več goriva kot pa ev- veljala okrog 250 milijonov do- o ohranitvi tega ali onega tržišča, n°težie nrnro'*8 1 spraY v,.rav" tos pa kar za 100°/o več. ropski. Dosežejo zato malo večjo larjev (z vsemi načrti in pre- o inflaciji z vsemi njenimi mo- spoda D»n t i8 m°Zn?S i 1°” Anketa nekega poslovnega hitrost, toda to ni toliko važno, orientacijo v proizvodnem proce- rebitnimi posledicami in o priza- Gailiard iih I?’ ■ 'ie u eHx časopisa je ugotovila, da je 94 °/o ker lahko tudi mali evropski av- su). Ker pa se ameriški kupci devanjih, da ne bi prišlo do Walter Reuther, predsednik sin-nosti- ali J 1Z-- ’ sfdanjih lastnikov malih evrop-! tomobili hitreje vozijo kakor do- i čedalje bolj zanimajo za cenejše 1 krize. dikata ameriških avtomobilskih dine 'in teletine'zT toliko da^ avtomobilov tako zadovol j-1 vol ju jejo prometni predpisi. Raz- avtomobile, je že mnogo a\-tomo- 1 Hlagoje Lazič delavcev ^ile enalro l-.IU.. -l! \\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\V>V'\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\VVV"'',' - \SV\\\\\\V,\\\W\\\\W\V.\\\\\\V\WV'• \\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\VV',V’.V' avtomobilom. namreč, da so tehnične novosti inflacija. Tako se mala tema o za ameriške kupce še zmeraj pri- bodoči proizvodnji velikih ali vlačnejše kot pa nižje cene, med- malih avtomobilov simptomatično tem ko v Detroitu zatrjujejo, da razrašča v dosti bolj zapletena bi uvedba proizvodnje malih av- razmišljanja o trajnosti konjunk- S' da .enake cenam v juliju, ali pa ima -'7-011 Podražitev mesa, ki ga ln o P°vPJ'ečni Francoz najrajši, meč }ak° prisili, da se odloči za uvao ge vrste. Francija je lani za več kot 10 milijard /ankov mesa. Glede na nedavno O Oslo, avgusta slo je poleti v svoji veselost} in razigranosti vihrav kakor fant v puberteti. Pravijo, da je pozimi mi- PISMO S SEVERA Vedr:, sončni Oslo Kon Tiki. Kon Tiki je dokazal, da so sodobni Norvežani dostojni nasledniki tradicij dežele smelih raziskovalcev. Junaštvo mladih Norvežanov, ki so prispeli Iz devalv;c!;‘CSftt;» na ?enaVI}° ^ Dme"; P0Zlm’ 7 ~ ~ ~ Peruja na otoke Polinezije na preprostem v letu 1957 f-Ki * 1, i/°iHr fki zmeŠaVsem obalo. lite, pridite in pustite v mestu čimveč zgodovinskih tez, je postalo stvar narod- lard preračunal devaiJ^Hin Norvežanom glave, pa postane razigran v zatinjih petindvajsetih letih se je tuje valute. Na Norveškem lahko vidiš nega ponosa. V tem vseskozi sodobnem da mora Franriin 3p* ?,? J 8 ta dežela tako zelo spremenila, da ni sko- marsikaj, pa tudi v Oslu se človeku ni muzeju je .splav Kon Tiki, narejen iz hlo- ' in vrvi. Norvežani ti pokažejo vse, kar imajo. «a mora „ .. .. ... ta aezeia tako zelo spremenila, aa ni sko- marsikai, pa tudi v Oslu se človeku ni muzej °mejitl uvoz ip nnm ^dežele. Ko posije toplo sonce, prirejajo v raj prebivalca, ki ne bi imel vsaj bicikla, treba dolgočasiti. Začneš lahko s staro dov ir koj zavrgel’ Franro7i nsf ipd n °slu prave pafade^in vse prevzame esti- če že nima motornega vozila. Ob nedeljah slavo — Vikingi. Na polotoku Biday stoje Norvežani u poKazejo vse, «.ar lmaju. svinino- čim več svinine w S va ,° H ^ y ctrfh se Pomikajo iz mesta dolge kolone izlet- v belih dvoranah črne nizke in elegantne V vsakem parku vidiš spomenike Nanse- manj govedine in * -t ,°^ tI nikov v Prosto naravo. V vsakem parku ladje iz 9. stoletja, na katerih so drzni na, Amundsena, Ibsena, Bjornsona in dese- _ teletine. oblek, sončnikov m irnih naočnikov. Iz- stoji klop pri klopi in če je vreme količ- predniki teh mirnih, discipliniranih držav- tine drugih. Trgovine so polne stiliziranih °°NJAC MISLI ENO, MULA i ložbena okna S° k°P,j * kaj ugodno, so vse zasedene. Vsi ljudje ijanov pluli po južnih morjih na osvajalne narodnih ročnih del. Ce gledaš Oslo s ■ PA DRUGO H1 P1™ sončnim opeklinam. Kavar- so obrnjeni proti soncu. Celo kadar hodijo pohode. Človek kar verjeti ne more, da hriba Ekberg ali s smučarske skakalnice , Felix Gaillard bo imel v hnin ! nar|! P°stayijo pestre sončniKe in mize pQ ulicah> se po možnosti ozirajo proti so s temi kakih 10 metrov dolgimi ladjami Holmenkolna, ki je Meka vseh smučar- ki ga je bil napovedal ODraviti’ Ijf soncu. Trgovine so polne banan, dateljnov, pluli tako daleč. Blizu muzeja vikinških skih skakalcev sveta, je videti veličasten. 2 dvema močnimTsowažZoma! “M p™anč, limon, kokosovih orehov, ja- ladij, ki so jih našli v bližini fjorda Oslo, Čeprav so ljudje v njem tihi. absolutno z gospo Dupont, ki ve tisoč in (ji recept, kako pripraviti gove- urBeui uu ,llLa£,„ . . sPozna, in z modnim zdrulenierr n-36 * T- ^ ° tudi tujce. Na tisoče Francozov, Ameri- njimi je tudi srednjeveški norveški gradič v njem nobenega policaja Prometni sig mesarjev Njegovi zavezniki n lludl- Tu postanejo 1.1 ud je po »praženju- ,xanov Nemcev, Holandcev, Italijanov, in z značilno arhitekturo iz 8. stoletja. nali so avtomatični in nihče jih ne nad- so r,J^N]eg°vl zvezniki pa ,,a soncu nekaiv, rdečkast,. Spanc’ev hodi po uljcah Tujci pač prina. pa R0 Norvežani ponosni na z6ruje. Vendar pa hodijo ljudje čez ulice Po številu prebivalcev Oslo ni večji od šai° devize in so tudi na Norveškem do- svoje polarne raziskovalce in njihove samo po rumenih ertah^tram^ji in av o- Betirada, po prostoni pa je eno največjih hrodošli. ladje. Polarno ladjo .Fram«, znano iz bus, v^ natankc, p» .zn,™ mest na svetu. Razen ožjega središča je to 2e na letališču me je carinik vprašal Mansenove, Sverdrupove in Amundsenov j nervozen vsi delajo po- oravzaprav velik gozd. poln lesenih hiš. ali imam tujo valuto in ko sem mu od- odprave v pdarne kraje so ■Pr^«J1 ^ 'torta za našo 001me nedosegljivo so- ored katerimi stoje v poletnih mesecih govoril, da imam nekaj ameriških dolar, topno in zgradili nad njo muzejsko p ca . . „ so patriotizem Francozov in nji-; v® državljanske vrline, ki jiV-■ie treba znati vzbuditi in ki uteg tn ° ~ kar s‘CRr n' prav nie 8° j v° — prevladati njihove navn i,,’. ter združenje izdelovale io i’. se Pravi svinjskih wba£ s? Pravi svinjskih "mesar pleTene mizice in stoli. V vseh turističnih lev, mi je rekel: -Oprostite-. Ni me vpra- slopje. V njem so razstavljeni instru- lidno^ Nikjer ^e:s^0bneobri- Si kl .le nesorazmerno slabot- krajih mrgoli avtomobilov, v gozdovih in šal, koliko jih imam in zanimal se tudi m, menti, orodje obleka, orožje in 7,Wkanih oblekah bi za- od pravih mesarjev,' to je, ob potokih pa lovcev in ribičev. V zalivu zakaj jih nameravam potrošiti. Glavno je, predmeti raziskovalcev. Razen tega vidi “h, ki prodajajo meso — kar | pred mestom se pozibava na stotine ja- da jih prineseš v deželo. Oslo da vsake- človek v Oslu že eno privlačnost - namreč Razen tega vidi tih ali ljudi v zmečkanih oblekah bi za man iskal v tem mestu. ?:ivko Milič V novi šoii - stari zvonci začetek pouka smo spet pričakali brez nekaterih učnih knjig — Zakaj so se podražile šolske potrebščine? Razstavo »Celje 1957« obiskalo 44.000 ljudr Z začetkom šolskega leta so prišle tudi nooe skrbi za dijake in za starše. Prvi se morajo zopet učiti in pisati domače naloge, drugi pa drugače čutijo, da so prenehale počitnice. Precejšnjo skrb in velik izdatek predstavlja za starše nqkup novih knjig in šolskih potrebščin. Letos staršev gotovo niio razveselile zvišane cene knjig in šolskih potrebščin. *Tisoč tri sto dinarjev sem plačala za šolske potrebščine za sina in še nisem kupila vsega,« nam je potožila neka mamica. Zakaj tolikšno povišanje cen? ZAKAJ SO NARASTLE CENE ŠOLSKIM POTREBŠČINAM? Državni založbi Slovenije. »Se do letos nam ni nihče napisal učbe- Letošnja gospodarsko kulturna prireditev pod geslom »Celje 1957“ je v celoti uspela. Slednje j potrjujejo tudi številna pohvalna krivo pomanjkanju ustreznih uč- priznanja ugiednih funkcionarjev SMna srt« * s*"*? dovolj pretehtanih učnih n.črtov, °d «• avgu.u pa do 4 septem-Toda kaj ne izraža letošnje po- kra si je razstave industrije, obr manjkanje učbenikov trpke resni- tj in trgovine, kmetijstva in go-ce, da samo obetanja NOVE zdarstvo ter strokovnega šolstva, SOLE ne bo rodilo sadu, če jih kulture, zdravstva, Ljudske teh-ne bomo materialno dovolj pod- nike itd> ogiedalo 44.000 ljudi, prli. Začetek letošnjega šolskega , Samo nedeljo v septembru s„r v5„ji«s sSf Pia:, *»» vsem pa dijake srednjih šol, ki i0-000 obiskovalcev. Z letošnjo Pri Državni založbi so nam nikov za zgodovino za višje raz- bodo morali zaradi pomanjkanja j prireditvijo je Celje — kot smo v povedali: »Res je, da so se po- rede gimnazij .Nekateri profesorji učnih knjig tudi letos zapisovati j našem listu enkrat že zapisali - j _ i. 1: c-«. /-v1-* 1;,K; 1 J-, iih i_______• _____________'________________________________i______• j _ t ^ tt« tr precej pridobilo. F. K. cer utemeljili s tem, da je letos 1 Opisna geometrija je v tisku že dražja električna energija in po- gradnjo te šole (prejšnjo so požgali i da so tudi pol leta in je še postavili niso. večane plače, je pač vse prej kot gg™1 Domžale, UubUa domačini. dražile šolske potrebščine in tudi so nam sicer obljubili) da jih predavanja po nareku, učila. Za to pa so krivi le proiz- bodo napisali, pa iz vsega tega Prav tako pa se je treba za- vajalci — saj so cene zrezkov in ni bilo nič. Učbenika za filozofijo misliti tudi ob podražitvi šolskih Nova Šola V Zlatem polju proizvodov iz lesa (ravnila in po- ni in ga verjetno tako kmalu tudi potrebščin, ki je zlasti v druži- ti.*™ k-. dobno) kar za 10 do 15 °/o višje, ne bo. Podobno je tudi z učbeni- n ah z več otroki več kot občutno. EAlspaJS ^,o5 buaouso eup3.i To podražitev so proizvajalci si- i kom za umetnostno zgodovino. Navajanje, da so vzrok podražitvi -zbjoap baou susCbjSop cer utemeljili s tem J- “ '-1— 1 r>~— - ——*» J—-- -1-1-*-=*-- ---------------------------------------------------— ■>^ dražja elektrika in ___________________,, ,, ______ . , _ ^ _________ ______ plače uslužbencev višje — meni- : Letos pa bo izšlo nekaj knjig, ki prepričljivo, mo pa, da bi bile cene njihovih j bodo dijakom in profesorjem proizvodov lahko le nekoliko j mnogo koristile. Cez Kakšen me-nižje. Cene ostalih šolskih potreb- | sec bomo že prodajali Zgornikov ščin pa so ostale iste.« j zemljepis za nižje gimnazije, nem- i ško berilo za višje gimnazije, PRI POUKU TUDI LETOS — ! Hadži jevo »Zoologijo« za višjo S SVINČNIKI V ROKAH J gimnazijo (ponatis), angleško Tudi profesorji in dijaki letos i vadnico št. 4 in kemijo za osmi nfeo zado-1 Iz vsega napisanega in iz na- sicer, da je pretiraval, vsekakor , mogle sprejeti vseh otrok, nikov morajo profesorji počasi I drugih poizvedovanj lahko pa je v njegovih besedah tudi | »Po podatkih, ki so nam jih razlagati da si lahko dijaki pi- razberemo, da smo pričakali za- mnogo resnice. ; dali statistiki, smo naval v prve žejo zapiske. Pri tem pa trpi četek letošnjega šolskega leta spet Število otrok narašča iz leta j razrede tudi pričakovali. Za letos - premalo pripravljeni. Morda je v leto, šolskih prostorov pa ni- smo še nekako speljali, kako bo ponk.t PREGLAVICE Z AVTORJI IN TISKARNAMI »Mi bi izdali vse učbenike, čt nam ne bi delali težave avtorji in tiskarne,« so nam pojasnili pri pa drugo leto, ko se nam obeta še večji do^tok, pa ne vemo niti Cene se niso spremenile Včeraj Je bil ljubljanski žiivij?1^ I trg izredno dobro založen. Izredno i veliko Je bilo kupcev, seveda wQ ’ prodajalcev ni manjkalo. Se v po?' : nifa dopoldanskih urah si je vsaKO“ I lahko nabavil, karkoli si je poželel-] Izredno veliko je bilo različnih goD’ Svežih fig, grozdja in malih kuni*' ric česar zadnje čase, vzlic velikemu povpraševanju ne primanjkuje, je bilo tudi včeraj dovolj. Zadnje dni se cene niso bistveno spremenile. Tako so ponujali krompir po 19, solato po 60, endivjo P° 60, radič po 60, špinačo po 60, cve- tačo 50 do 70, kumare 10 do paradižnik po 40 in stročji fižol P 55 dinarjev za kilogram. Sadje so n“^ dili po ustaljenih cenah. Tako so vilne gospodinje nakupovale sadje po 60 dinarjev, fige po 70, breskv® po 70 do 100. grozdje od 90 do ljjy* lubenice po 30, in dinje po 40 o1' Biserni jubilej Včeraj dopoldne so v ljubljanski Tovarni kleja svečano proslavili petinsedemdesetletnico obstoja in obratovanja tovarne. Slovesnosti so se mimo predstavnikov Združenja kemične Industrije FLRJ in sorodnih industrijskih podjetij udeležili tudi številni drug' gostje; med njimi podpredsednik republiškega Izvršnega sveta Viktor Avbelj, predsed- j ¥“lc IUU1U’ “a ....... , . . - I kljubujejo gneč* in neredkim »repom« pred prodajalnami, tudi letos nik ljubljanskega okraja dr. *■* .... . . „ ,... . ... . , x Marijan Dermastia, člana Iz- nc morejo po8trečl z novlmI učben,ki* kl *ih fc dol*° Pešamo, vršnega sveta LRS Vlado Krivic in Jože Ingolič in drugi predstavniki ljndske oblasti družbenih in političnih organizacij. Včerajšnjo slovesnost so začeli s svečanim zasedanjem delavskega sveta tovarne, na katerem so podčrtali predvsem proizvodne uspehe tovarne od 1947 naprej. Hkrati so na tem zasedanju podelili priznanja dvanajstim delavcem, med njimi sta dve ženski, ki so najdlje zaposleni v tovarni ter razvili prvi sindikalni prapor, kl mu je kumoval predsednik republiškega odbora sindikata kemičnih delavcev Franc Pla-zar. Po razvitju prapora so odkrili v tovarni spominsko ploščo delavcema partizanoma Antonu Kastelicu in Jakobu Pircu, ki sta preminula ob veliki eksploziji 1. 1947., ki Je močno prizadejala tovarno. stanovanj, tako da si morajo nekaj učilnic izposojati na bližnji gimnaziji. Kljub temu so lahko sprejeli kar 234 novih učencev, vendar so jih morali nekaj odkloniti. »Rekorden« obisk ima vsekakor osnovna šola v Spodnji Šiški, ki je morala na novo vpisati nič manj kot 345 učencev in bo imela kar 10 prvih razredov. Tudi beži-sami,« nam je zaskrbljeno dejal | grajska osnovna šola ne zaostaja upravitelj osnovne šole Center, i za šišensko, saj bo imela kar 11 mlečnim izdelkom se cena Občinski ljudski odbor Center paralelk prvega razreda. Kljub spremenila, saj so sirček prodajaj namerava sicer graditi novo šolo prizadevanju in naravnost umet- po 100, sir po 340, surovo maiso P na vogalu Igriške in Gregorčičeve niški razvrstitvi pa niso mogli ^ ps° cena cpre^e- ulice, toda do prihodnjega leta spraviti vseh svojih učencev pod nila, včeraj pa so prodajali tud* še ne bo pod streho, zlasti ker z streho, tako da so si morali izpo- purane in sicer po 1000 din, >c"nCJ gradnjo še niso začeli. Tako je soditi še tri učilnice v bližnji ^kiano perutaino po 3°o din’^0" osnovna šola »Center« le pojem, gimnaziji. gram. Podražila so se jajca, ki 60 saj je dejansko sploh ni. Sola, Sola na Prulah, ki komaj zma- jih prodajali od 19 do 20 din. ki ima 22 oddelkov, od tega 7 pr- guje svoje potrebe, — saj ima v ----- vih razredov z 238 učenpi, in si- 12 učilnicah kar 20 oddelkov, od cer pet učilnic imajo na VI. gim- tega 6 prvih, — pa mora deliti naziji v Šubičevi ulici, pet učil- svoje prostore še s pomožno šolo nic gostuje v osnovni šoli Vrtača, »Janeza Levca« in še z Obrtniško eno učilnico pa jim nudi na raz- šolo. polago osnovna šola Frana Lev- V vsej Ljubljani torej ni niti stika. ene šole, ki bi imela vsaj eno Na viški šoli bi potrebovali učilnico prazno. Vsa upravitelj-»Ribničane«, da bi jim razrinili stva so morala reševati problem, šolo kot so sebi cerkev, kajti za- šolskih prostorov ob novem šol-radi premajhnih prostorov niso skem letu z izrednimi ukrepi, saj mogli sprejeti vseh otrok in bodo v Ljubljani ni šole, ki ne bi imela morali čakati na naslednje šolsko vsaj 6 prvih razredov.' leto. V majhni stavbi ima svoje Kako, nujna je ob vsem pove-prostore še postaja LM, poleg nje danem graditev novih šol skoraj pa je v njej še nekaj privatnih ni treba posebej poudarjati. SKRB ZA ZDRAVJE SKOZI ŠTEVILKE Nekaj zgovornih številk iz dela okrajnega zavoda za socialno zavarovanje, ki kažejo, da je moč dobro gospodariti, ne da bi bili prikrajšani zavarovanci DROBIŽ od tu in tam • v LJUBLJANSKEM OKRAJU 2E 145.000 ZAVAROVANCEV. Obseg dela ljubljanskega okrajnega Zavoda za socialno zavarovanje s« stalno veča. Vsako leto je več aktivnih zavarovancev in po priključitvi dosedanjega kočevskega okraja zajema ljubljanski zavod sedaj le 11S.OOO aktivnih zavarovancev. Ce prištejemo k temu 27.000 upokojencev, vidimo, da je Število naraslo že na 145.000. Upravi zavoda nalaga to velike naloge, saj morajo uslužbenci na obiirnem terenu zbirati potrebne podatke In dokumentacijo v zvezi z dajatvami, Id jih ima zavod. • ZDRAVSTVENE n STORITVE SO SE ZELO PODRAŽILE. Zaradi večjega števila zavarovancev in splošnega povijanja plač so se povečali tudi dohodki zavoda in to iz prispevka za socialno zavarovanje. Skupno so ti dohodki večji za U odstotkov. To je omogočalo večji dotok sredstev tudi v sklad za zdravstveno zavarovanje, kl se Je v letoSnjem prvem polletju povečal za 24 odstotkov. Vedeti pa moramo, da so se močno podražile tudi zdravstvene storitve in da stalno naraščajo cene oskrbnega dne v bolnišnicah In klimatskih zdraviliščih, dražja so zdravila in vse to vpliva, da so se izdatki za zdravstvene storitve povzpeli nad dohodke m sicer za s odstotkov. • MANJ NEREDNOSTI PRI OD-PRISPEVKOV KOT VSEJ VERJETNOSTI UGODNA. Na osnovi finančnega poslovanja v prvem polletju je moč pričakovati, da bo zaključna bilanca ljubljanskega. Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje ugodna, kolikor ne bo zavoda preveč obremenil primanjkljaj Kočevja, ki znaša že v prvi polovici letošnjega leta okrog e milijonov din. • DOBRO OPREMLJENA IN KVA- LITETNA ZDRAVSTVENA SLUŽBA NI POCENI. Omenili smo že, da so »e Izdatki za zdravstveno zavarovanje zelo povišali, če upoštevamo indeks M« za leto 1955, se je letos najbolj podražilo klimatsko zdravljenje in to za okrog 60 odstotkov, najmanj — za 12 odstotkov — pa nadomestilo za plače za čas bolezni. Vmes se giblje podražitev zdravil, zobozdravstvena Za moped bi bil potreben izpit Včeraj je nekaj minut po 14. url drvel rešilni avtomobil po Tržaški cesti. Na križišču z Glinškovo ulico, kjer se Je drenjala množica ljudi, Je na makadamskem delu cestišča negibno ves okrvavljen ležal starejši moški, nekaj metrov od njega pa razbiti moped. »Pripeljal se je po Glinški ulici, tik pred menoj tako, da je še s komolcem udaril v konja in zapeljal na Tržaško,« nam Je pripovedoval voznik vprežnega voza. »Prav tedaj pa Je po Triaški pridrvel vojaški kamion in z vso silo trčil vanj. Vrglo ga Je kakih 4 m v zrak, VINJEN MOTORIST ZAKRIVIL NESREČO. Včeraj okrog štirih popoldne se je pripetila na Vilharjevi cesti prometna nesreča, ij. Gospodarskega razstavišča se je po Vilharjevi cesti peljal modno vinjen motorist F. S., ki je vijugal po cesti sem in tja. j VAJANJU Nasproti mu je privozil osebni avto, I prej8nja LETA. Plačevanje prlspeV- j tlko^da ’j“ prlTetel katerega je upravljal p. B. In je ob; zavarovanje je letos 1 "a makadamski del srečanlu zavozil skralno v desno. J . .««**. ».4— i- Prav tedaj pa je vinjenega motorista točnejše kot prejšnja leta, za kar zaneslo močno na levo, tako da je Ima precej zaslug inštruktaža in revi-trčil v zadnji blatnik avtomobila. Pri zljska služba, ki je pomagala z na-tem je skupaj s sovozačem padel sveti podjetjem. Tudi privatna obrt-po cestišču in dobil le lažje telesne podjetja letos bolj točno plačujejo svoje obveznosti zavodu, kl se poškodbe, gmotna škoda pa znaša okoli 70.000 din. cestišča, kjer je ležal kot mrtev.« Reševalci so ga takoj odpeljali v ljub. ljansko bolnišnico, vendar je zaradi težkih poškodb tri ure kasneje podle- Z AVTOMOBILOM V NEPREVIDNEGA KOLESARJA. Včeraj je v poznih večernih urah vozil osebni avto skozi Logatec italijanski državljan K. M. Pred hišno številko 11 je dohitel . . „ _ . kolesarja M. C. Le-ta je tik pred; Privatnikih, zlasti še, ker se Je na avtomobilom, ki je vozil z zmerno razpis rubeži najpogosteje dogodilo, hitrostjo, nenadoma zavil v levo. So- da so privatni obrtniki plačali svoje m. «i. . . . gel. Zvedeli smo, da Je odločil po slabih Izkušnjah v pre- Je bil invalidski teklih letih za poostrene ukrepe pro- upokojenec Križnar ti nerednim plačnikom. Izvršni odbor zavoda meni, da bi bilo nepravilno, če bi puščal neporavnane dolgove pri fer je sicer naglo zavrl, vendar pa je kljub temu trčil v kolesarja, pri čemer ga je vrglo na pokrov motorja. Na srečo je odnesel le lažje telesne poškodbe, materialna škoda pa znaša okrog 26.0*0 din. dolgove, kar dokazuje, da so s plačilom svojih obveznost! le odlašali in Jih namenoma zavlačevali. • ZAKLJUČNA BILANCA KONEC LETOŠNJEGA LETA BO PO Stanislav iz Tržiča. K-IIMIHMHB ' 9 »6.11 uslužhcn kat kurir v f' sUHaBSaM tovarni! finega po- ' * sl w’!* hlštva Nesreče z mopedi In podobnimi lažjimi motorji so na i vseh motornih vozil, ki naj bi jim dnevnem redu. Vozniki vozijo raz-1 le potrdilo o plačani zavarovalnini meroma hitro, pri tem pa ne poznajo: dokončno odprlo pot na cesto. storitev, ambulantnega zdravljenja, zdravljenja v bolnišnicah Itd. Dokončne cene še ni bilo moč določiti za ambulantne storitve in za oskrbni dan na novi polikliniki, ker je ta velika ustanova šele začela poslovati. Čeprav terja dobro urejena zdravstvena služba velike stroške, pa je z ustanovo, kot je n. pr. nova poliklinika, močno ustreženo bolnikom, saj pridejo hitro do zdravnika, delo Je kvalitetnejše in. končno je rešen v Ljubljani problem nezgodne postaje. prav tako je Mestna porodnišnica razbremenila ginekološko kliniko, nove prostore pa je pridobil tudi Zdravstveni dom Center po preselitvi specialističnih ordinacij v novo polikliniko. • STROŠKE LAHKO ZMANJŠAMO Z DOBRIM GOSPODARJENJEM, NE DA BI BIL BOLNIK PRIKRAJŠAN PRI OSKRBI. K dobremu gospodarjenju sodi boljša kontrola o porabi sanitetnega materiala in zdravil, pravilno razporejanje obiskov na domovih bolnikov in omejevanje nenuj-nih prevozov. Tudi v administrativnem poslovanju v ambulantah zdravstvenih domov ugotavlja zavod številne nerodnosti: dvakrat zaračunane storitve.zavodu, zaračunavanje zdravstvenih storitev, za katere zavod nt plačnik, kot n. pr. za preglede za predvojaško vzgojo, za osebje živilske stroke, prvi pregledi pred vste-pom na delo itd. To Je potrebno urediti in voditi bolj točne račune, hkrati pa Je potrebno varčevati vsepovsod, kjer je to mogoče. M. N. Volivci, prepričajte se, ali ste vpisani v volilni imenik! V petek zvečer se je v nafti*0 polni dvorani Obrtniškega dom* zbrala vsa ljubljanska frizersfc® elita. Zagrebška Tovarna kozro«* tičnlh izdelkov »Neva« je P°?a* zala svoja najnovejša kozmetičn® sredstva za barvanje in mazanJ las. Ko so na modelih' P°ka*v učinke novih kozmetičnih sred' stev, so gledalci izkazali itallj®0' skim in našim frizerjem, kak°* tudi izdelkom tovarne s plosk*' njem polno priznanje. N.omLc& VIC PRED VOLITVAMI Na zadnji seji občinskega ljudf^ ga odbora LJubljana-Vič so pred on vi sprejeli nekaj sprememb in polnitev občinskega statuta, tako bo ObLO Vič v prihodnje imel \ odbornikov občinskega zbora in odbornikov zbora proizvajalcev, seji so imenovali tudi občinsko Jj misijo za volilne Imenike ter “ v misijo za sestavo volilnih imenik tistih gospodarskih organizacij, kl** poslujejo manj kot 20 proizvajal0* DOMŽALE ZBORI VOLIVCEV Priprave za volitve se v domž^ skl občini počasi bližajo koncu, hodnjl teden bodo začeli še z volivcev, ki bodo v tej občini 1 j ali od 14. do 23. septembra. NOVO BANKO ZIDAJO Pred dobrim tednom so v Domž3^ začeli z gradnjo novega banc""-poslopja, ki bo stalo v bližini j niškega prelaza ob levi strani kaj.„ niške proge. Stavba, v kateri bo »J, mo podružnice Komunalne bank« nekaj stanovanj, bo dograjena P.0 hodnjo Jesen, za gradnjo pa porabili blizu 35 milijonov dinarj RIBNICA ZDAJ JE NAJVEČ DELA Po vsej ribniški občini se Najnoverše v športu vseh prometnih predpisov, kar je zanje čestokrat usodno. Ne bi bilo napak, fe bi or za ni TNZ o tem temeljiteje razmislili ln morda zahtevali tudi od mopedistov prometne i izpite. Prav tako bi bilo potrebno razmisliti o obveznem zavarovanju I Na sliki: ponesrečenega Stanislava ZVEZNA KOŠARKARSKA LIGA Križnarja so reševalci nemudoma z ci„. iaa.ot\ reševalnim avtomobilom odpeljali v Olimpija—Sloboda 130:55 (66:21) bolnišnico. Toda pomagati ni bilo več mogoče. Ob petih popoldne Je Križ- Zel jezni Car—Jugomontaža nar izdihnil. 68:60 (36:27) t*o vsej rrDnisKi oociiu — j-bene in politične organizacije z® -nje dni pospešeno pripravljajo a bližnje volitve v občinske odbore. Pred kratkim pa se je se®ji i tudi ObLO Ribnica in na svoji sprejel nekaj sprememb ln nitev občinskega statuta ter o številu odbornikov v obeh in številu volilnih enot v rioni«. občini. Tako bo občinski zbor v P hodnje štel 24, zbor proizvajalcev v IS odbornikov. Odbornike za oba zjjjr I ra pa bodo volili v 28 volilnih en *«h. bistroumnost: se ni vse Kako navajati bistroumnega otroka na delo — Delati se mora navaditi že zamlada, le tako bo v življenju ' kaj dosegel Vsakdo izmed r;as pozna veliko ljudi, ki so bili zamlada odlični učenci, pozneje pa so čisto popustili. V večini primerov gre za pomanjkanje delovnih navad. Šola pač ne more svojega dela povsem prilagoditi individualnim sposobnostim in nagnjenjem vsakega posameznega otroka ter zato pretežno prilagaja svoje delo zmožnostim povprečnega učenca. Zato lahko otroci, ki so zlasti bistroumni, ki z lahkoto in naglo dojemajo in imajo dober spojnin, dosežejo zavidljiv uspeh tudi brez posebnih naporov. Toda takšni otroci imajo zato neresen odnos do dela in si ne pridobijo delovnih navad. To pa se jim pozneje, v višjih razredih, na fakulteti ,Y~praktienem življenju, ki terja od njih naporov in sistematičnega dela, kruto maščuje. Prepreči/i te kvarne po- delal in napredoval ustrezno svojim sposobnostim. V tej šoli se ne bi smelo dogajati, da se posamez- sjedice, je treba, da se za to z vso sKrbjo zavzemajo tako učitelji kot tudi stairši. 1 j Reformirana šola naj bi bila aosti boH prožna od tradicionalne sole. Učenec v reformirani šoli nikom kljub največjemu prizadevanju ne bi posrečilo uspešno opravljati njihovih nalog, ki jim jin nalaga šola, medtem ko bi jih Nas bo Pariz navdušil? Pariška moda za jesen 195? in 1957/56 je prinesla modele podobnim iz leta 1927. Značilnost en modelov za jesensko in zim-sko modo je, da so obleke ravne, rez označenega pasu iri da sedajo kn,a komaj do kolen. Krilo je tesno oprijeto, zgornji de! oble-e P& je širok. 1 , J'ke kažejo tipične modele letošnje mode. nai dobi dovolj možnosti da bo nJihovl srečnejši tovariši zmago-’ vali brez posebnih naporov. No- benega razloga ni, da bi dvomili v to, da bodo učitelji to tudi dosegli. Vendar pa pouk nikoli ne bo mogel biti popolnoma prilagojen vsakemu posameznemu učencu. Zategadelj morajo starši tudi skrbeti za to, da so njihovi otroci zaposleni. Nekateri stairši skrbe za to že od nekdaj in njihove izkušnje nam lahko mnogo pomagajo. j Skrbnim staršem dobre šolske ocene njihovega otroka še ne zadoščajo, da bi na njihovi podlagi sklepali, da se otrok pravilno razvija. Zmerom se vprašajo, ali so te ocene zares plod dejanskega prizadevanja in truda ali pa so samo izraz otroške bistroumnosti. Če ugotovijo, da ima otrok uspeh v šoli samo zato, ker so mu šolske obveznosti prelahke oziroma, da se za ta uspeli še malo ni resno in sistematično potrudil, tedaj bodo s svojim vzgojnim čutom ukrenili potrebno, da bi svojega otroka navadili na vsakodnevno delo, ker jim je več do tega kot pa do odličnih ocen. V šoli se posvetujejo z učitelji. Pri tem jih naprosijo, naj od otroka zahtevajo več, pa četudi zaradi tega ne bo več »od- ličnjak«. Ti starši razumejo, da je bodočnost otroka mnogo bolj važna kot pa njegov trenutni uspeh. Pravi vzgojitelj bo tudi z drugimi ukrepi doma poskrbel za zaposlenost svojega otroka. Šolskim nalogam se bodo tako pridružile tudi družinske obveznosti, ki jih starši odmerijo tako, da enakomerno zaposlijo otroka z delom. Razumljivo je, da pri tem ne smemo iti do skrajnosti, ker je preobremenjenost prav toliko, škodljiva kot pomanjkanje dolž-1 nosti. Naloge morajo biti takšne j narave, da otroka prisilijo k temu, da dela vsak dan uro ali! dve. Te naloge so lahko raznolike. Praviloma pa morajo biti takšne, da je moč potem, ko je otrok nalogo opravil, tudi videti, ali se je pri tem res potrudil. Sem sodijo svobodno čitanje, pismeni sestavki, tehnika, ročno delo, glasba, ustvarjanie zbirk, raču- Dva modela oblek' nagnjenjem, marveč tudi njegovi rasti. Namen takšnega ravnanja t otroki je, predvsem doseči, da si otrok z delom pridobi delovne navade, od katerih je življenjski uspeh vsakega človeka mnogo bolj odvisen kot pa od njegove bistroumnosti. Človek, ki ni navajen delati, nima in ne more imeti nikjer uspeha, zlasti ne pri takšnem delu, ki zahteva mnogo truda, in zato tisti učenci, tudi najsposobnejši, ki si ne pridobe takšnih navad, ne morejo računati na to, da bodo imeli v svojem poznejšem razvoju kake uspehe. Ker si otrok pridobi delovne navade — tako kot tudi vse druge navade — najlaže v mladosti, je hudo zgrešeno, če starši ne skrbe za to, da se otroci že za mlada leta navadijo delati, posebno še, če gre za nadarjene otroke, ki lahko v življenju mnogo dosežejo, če se .navadijo delati. Potrebno je samo malo več pedagoškega čuta, ko določamo otroku delo in prosti čas, in pa manj utvar, da so odlične ocene praviloma izraz ne le velikih sposobnosti, marveč tudi otrokovega prizadevanja in dela. Milan Bakovljev Pri takem delu morata biti vztrajna PREHODNI PLAŠČI Jesen pniiaja in spet bo treba mislit5 na toplo obleko. Naša risba kaže, kako lahko oblečemo fantka ali deklico nanje, prebiranje poljudno-znan-stvenih knjig itd. Te dolžnosti je treba izbirati in jih množiti v sorazmerju z otroškim dozorevanjem in duševno rastjo. Tako bomo dosegli, da bo otrok zmeraj dovolj — ne pa pretirano — zaposlen z nalogami, ki ustrezajo ne le njegovim Tudi o plaščih za prehodni čas se moramo pomeniti! Kakšni so modeli teh plaščev, blaga, barva? Ce na splošno govorim o plaščih, moram reči, da ni bistveno novega pravzaprav nič, da se linija prehodnega plašča ravno tako kot linija kostima letos ni spremenila, temveč je obdržala še kar stalno ravno, visečo ali ravno zvončasto obliko. Toliko o liniji! Kar zadeva material prehodnih plaščev, prevladuje letos predvsem dlakasto blago — razrie vrste mohairjev, cheviot-chevron (volneno blago z vzorcem), kompaktni tweed, mehek velour in podobne volnene tkanine. Na sre- čo lahko zapišem, da tudi tweed stopa zmerom bolj v ospredje, da je zelo priljubljen in da pri nas ZA SOLE, DOMOVE IN GOSPODINJSTVA Sladki m pikantni namazi Minulo nedeljo smo začeli priobčevati navodila in nasvete, kako uporabimo živila mednarodne pomoči. Nasveti bodo prav prišli zlasti šolskim kuhinjam in raznim domovom za pripravljanje malic. Pa tudi gospodinje se jih bodo lahko posluževale, saj dobivajo pomoč matere z majhnimi otroki, invalidi in drugi. Sicer pa lahko pripravimo omenjena jedila tudi iz domačih živil. Danes bomo govorili o namazih. *vost um * daljšo jopico in pasom 9 Špinačni namaz: (za s oseb) 25 dkg skute, 5 dkg surovega masla, 5 dkg Špinače, strok česna in sol po okusu. Surovo maslo (ali margarino, lahko tudi mešamo, nekaj margarine, masla in rastlinske masti), penasto vmešamo ter dodamo dobro odcejeno skuto. (Skuto iz naravnega mleka moramo pretlačati, medtem ko skuto iz mleka v prahu ni treba tlačiti, ker je že sicer zelo mehka). Dodamo še strok česna, ki smo ga strli s soljo in surovo, sesekljano špinačo ter vse skupaj dobro premešamo. Se naknadno soljenje navadno ni potrebno, ker je slano surovo maslo. Rezine kruha primemo namažemo. Opomniti Je potrebno tudi to, da je bolje, če otroku količino kruha, ki mu pripada, nudCmo v dveh namazanih rezinah, ne pa v enem debelo odrezanem kosu kruha, ki ga otrok pogosto zavrže. Namesto špinačnega namaza lahko na enak- način pripravimo namaz z raznimi užitnimi zelišči, kar je zlasti primemo v zgodnji pomladi. Eno ali več surovih zelišč sesekljamo in dodamo umešani skuti z maslom. Najbolj poznana zelišča so: regrat, kislica, mlade koprive, rman, loboda, studenčna kreša. itd. c SLADKI NAMAZ S KORENJEM IN JABOLKI: 25 dkg skute, 5 dkg maščobe (masla, margarine ali masti), 5 dkg korenja (rdečega vrtnega), 5 dkg jabolk, sol ali sladkor pač po okusu, za zboljšanje okusa pa lahko tudi lupinica in sok limone. Maščobo dobro umešamo, dodamo skuto, nastrgana jabolka, nastrgano vrtno korenje (če imamo, tudi naribano ali sesekljano limonino lupinico in malo limoninega soka). Ce nismo uporabljati masla, je potrebno tudi nekoliko osoliti. Končno še po okusu osladimo, vse skupaj premešamo in namažemo na kruh. • PIKANTNI NAMAZ: Včasih prija zlasti doraščajočj mladini boU j pikantni namaz, ki pa ga tudi lahko 1 pripravimo iz živil CAHE , pomoči. 10 dkg topljenega sira, 5 dkg surovega masla, 1 dkg drobnjaka ali peteršilja, redkvice, hrena ali paradižnikove 1 mezge, čebule, sol po potrebi^ Topljeni sir dobro zgnetemo z maslom: če pripravljamo večje količine namaza, je najbolje, če sur zmeljemo na mesoreznici in nato gladko umešamo z maslom Tej zmesi dodamo drobno sesekljan drobnjak alt peteršilj, lahko tudi nastrgano rdečo, belo ali črno redkvico ali pa hren. l V zimskem času si lako pomagamo [ tudi z dodajanjem paradižnikove i mezge ali pa drobno sesekljane č®- i : bule. • LIPTAVSKI SIR: 25 dkg skute, , 5 dkg surovega masla, 5 dkg čebule, j 5 dkg kislih kumaric, zelen peteršilj, ! sladka paprika, sol. Maslo penasto umešamo ter dodamo skuto in ostale dodatke. Peteršilj in kumarice dobro sesekljamo. Papriciramo in osolimo, za manjše otroke pa papriko opustimo. Opisane namaze lahko pripravljamo tudi v domačem gospodinjstvu ali na šolah, kjer živil od mednarodne pomoči ni. Namazi so zdravi in izdatni ter, kar Je najvažnejše, poceni, Namazi $ kruhom stanejo od 13 do 18 din na osebo. I Na enega otroka navadno računamo za šolsko malico 8 do 10 dkg kruha, 5 dkg skute ali 2 dkg topljenega sira, l dkg masla, 1 do 2 dkg ze-I len j a ve ali sadja, ki ga dodamo namazu. pijače pa nudimo otroku 2 do 2,5 del. Elegantna plašča sta izdelana iz svetlomodrega in sivega mohairja Na hitro pripravljeno kosilo CVETACNA JUHA, KLOBASNI ŽLIČNIKI, MEŠANA SOLATA Cvetačna juha: Pol kilograma cvetače razdelimo na manjše cvetove, kocen pa razrežemo na drobne kock,e ali tanjše, kratke rezance. Nastrgamo še dva rdeča korenčka, polovico čebule in pol kilograma na kocke zrezanega krompirja. Vse'to denemo na veliko žlico razbeljene margarine in dušimo pet minut. Nato zalijemo z vročo vodo in kuhamo v manjši količim vode, ker bomo jed pozneje zalilj z juho mesnih žličnikov. Ce želimo gostejšo juho, Ji dodamo kruhovih drobtin, okus pa zboljšamo z Južno kocko Juho zalijemo ie z vodo, v kateri smo kuhali klobasne žličnike. Kiobasni žličniki: Iz pol kilograma bele moke, pol litra vode, žlice masti in jajca naredimo glako testo za žličnike Sesekljajmo še 30 dkg šunka-rice, med katero vmešamo zvrhano žlico sesekljanega peterka in česna, in dobro zmešamo med testo. Medtem pripravimo dva litra kropa, ga osolimo ln dodamo vejico zelene. 21ico pomočimo v vodo in oblikujemo iz testa žličnike, ki jih polagamo v krop. Žličniki so kuhani v dobrih desetih minutah, nato Jih s pe-novko poberemo v toplo skledo, nakar jih zabelimo z razbeljeno margarino in potresemo še s trdim sirom. K žličnikom serviramo okusno solato, in sicer pol kilograma endivije, ki je primešamo tri paradižnike. Kosilo stane 340 dinarjev to ima 4700 kalorij. j niti ni preveč drag. Zato ga lahko I izberete za plašč Potrebujete pri-bližno 2,30 m blaga dvojne širine 140 cm. In barva blaga za prehodni plašč? Crno-bela, temnordeča, siva, rumena, svetlomodra in petrolej zelena barva. Zdaj pa še nekaj podrobnosti o jesenskem športnem plašču in o bolj elegantnem plašču. Vse dobro veste, da nosite za službo, trg in sploh za vsak dan bolj športne obleke in plašče, ker so te bolj praktični in trpežni. Zato morate tudi ločiti športni plašč po barvi, materialu in modelu od plašča za popoldne in zvečer. Posebno morate paziti na to pri nakupu in pri izbiri blaga za nov plašč. Kakšen bo prvi plašč? Narejen bo preprosto, ravno ukrojen, z všitimi ozkimi rokavi, z moškimi reverji, zapet z dvovrstnimi gumbi in našitimi patn.iami. Lahko bo imel tudi pas, ki ga boste le včasih zavezale Barva tega plašča bo ali siva. drap, rjava, zelena ali rumena, ne pa modra, črna, temnordeča ali kaka druga izrazita občutljiva barva. Material bo običajno tweed, nadalje Zbiramo za vas ZBIRAJTE ZA NAS in spodnja polica naj bq pritrjena na. steno. * Ce ste od dežja dobili madeže na i Športna plašča sta izdelana ij rjavih čevljih, Jih očistite z mlekom 1 rjavo-belega tweeda in zeleno-in citronovim sokom Namesto citro- belega chevrona novega soka lahko uporabite na- j vadno vinsko kislino (ACITRON). ki j jo razredčite z malo vode. v to te- | karirasto volneno blago, pepita kočino namočite vato in z njo drgni- | blago v smislu tweeda tkano in te po madežu. j slične cenejše in manj občutljive * ' | tkanine. In drugi boljši plašč? Ta Kako lahko izrabite prostor v O- • bo tiudi Preprosto ukrojen le s Prostor med dvema oknoma lahko du, vidite na sliki. 'Spodaj postavite j nimf^umbi3^0^ brez2 njih^Na manJŽ0 omar,co' zgoraJ pa razm““te 1 sliki vidite nekaj primerov, po stavite montažno polico sestavljeno iz dveh palic in petih desk. Zgornja TAKŠNI SMO pa bi morali biti drugačni Za vsakogar ima dan samo štiriindvajset ur * Pasom, ki pa Prišit in plašča ne stisne Za delavca, nameščenca, za gospo-dinjo in Študenta, za vsakogar ima dan le štiriindvajset ur. Včasih je teh štiriindvajset ur marsikomu preveč, kolikokrat bi si jih želeli pa še štiriindvajset, da bi lahko storili vse, kar n*m je storiti. Zlasti »ospodinjam vse prepogosto zmanjka časa. Marsikdaj ne koristi Še tako dobra organizacija dela, še tako dobra razporeditev časa. Časa je premalo, dela preveč. In vendar so ljudje, ki mislijo, da so samo oni zaposleni, vsi drugi pa imajo čaja na pretok. V eni izmed ljubljanskih mlekarn. V neki čisto določeni. Vendar se po-dobno dogaja še marsikje drugje, če ne malone v vseh. Prostor tesen, ob eni steni so v žičnih zabojčkih zložene visoko pod strop steklenice. Ob drugi steni majhna mizica za morebitne golt«, ki bi radi sedli k čaši mleka ali jogurtu. V sredini se pa gnetejo ljudje in čakajo na mleko in kruh. Vsak dan je tako. Do kake desete ure je skoraj zmeraj polno. Da je treba še malo delj čakati, pride po navadi še pek s kruhom. Kruh je treba sprejeti in prešteti. In gneča je še malo temnejša. Ob vrsti se pa prerivajo tisti, ki se jim silno mudi, tu in tam kaka gospodinja, uslužbenci iz sOsednih uradov in trgovin ter dijaki in dija kinje. Ta bi rad samo žemlfico, oni samo rogljiček, tretji še pet dek marmelade in pet dek masla. In takih »samo« se nabere več, kakor je ljudi v vrsti Pri tem pa tisti (v glavnem so to gospodinje, ki jih čas morda še bolj preganja ko druge), ki potrpež Ijivo čakajo in mislijo na to, kaj vse jih še čaka doma, poslušajo taka opravičila: >imam šolo, mudi se mi«, drugi: »moram nazaj ▼ službo, prosim«, »v mesnico še moram, tam imam vrsto«. Takih in podobnih izgovorov ie na pretek. Najbolj se je pa odrezala pastama ženska, ki je prosila prodajalko, i naj ji hitro postreže, ker je pustila otroka sameea doma in še na mizi $a | je pustila, vsaj povedala bi ne, da je tako nespametna, da pusti otroka na i mizi samega, sama pa gre v mlekarno in morda se kam l Najbolj smešno pri vsem tem je pa, da se vsi listi, ki se rinejo naprej I in se jim mudi ter bi radi samo žemljico, to in ono, samo ono, ne zave- I dajo, da bi tisti v vrsti tudi radi sa» mo kilo kruha in samo liter ali pa dva [ mleka. Zanimivo, da se ne zavedajo, da se prodajalka s tehtanjem petih i dek masla ne zamudi nič manj, kakor z merjenjem litra mleka. Zanimivo, da i ne vedo, da imajo vsi, ki čakajo dan za dnem na liter mleka, na kilo kru- l ha, prav tako samo štiriindvajset ur Časa dnevno in da so prav tako zapo- i sleni kot vsi ostali. Mar ima gospod* sdnica v n.ja doma manj dela, kot urad .. .. . p#v evke 'n pevci. Odbor, ganizapii zanimate za sodobno or-slovanii m.tehniko pisarniškega po-spekt t Pišite po brezplačni pro-dobna )novo ilustrirano revijo »So-Linhn plsarna« na naslov uprave: Gosposka 12 . 2922 Eani-^v ila “niverza v Ljubljani or-tu rirv? ^ v letošnjem šolskem le- stva te{aje: iz osnov knjigovod- jo!^!?;!, f stopnje knjigovodstva za stva »-Ti!:0, stopnje knjdgovod- jij ™ jrsoviiib in gostinstvo, začetka Uevalni tečaj knjigovodstva dilno zadruge, tečaj za vo- dar^kiiT miBtrativno osebje gospo-gosnnril organizacij in tečaj iz osnov za »rte §a poslovanja. Zadnji rok 10. r'i-*„i.za vse navedene tečaje je didati ^ ^ - 1957 ■ Zainteresirani kan-ltia ‘lit« pismene prijave oziro- razlai^r. ^.te prospekt s podrobno vodilf ■> ne u*ne snovi ter z na- .VpiK na naslov LJUDSKA JEVa LJUBLJANA, CANKAR- ,1«STA 5/III. 2924 JUihiMH , n podjetja vseh vrst ter bili S Pisarniški uslužbenci so do-novo 1 .brezplačne prospekte za sarna VJtrirano revijo »Sodobna pt-PaganA . 1)0 P1^ nas novost za pro-frike iv 'n organizacijo moderne tehtno V!1„:sarniSkega poslovanja. Vabi-ročiin'«« °a nam takoj odpošljete na-pjšite ^ 4 prospekta niste dobili, »Sori n v,na naslov: Uprava revije ska 1? Pisarna«, Ljubljana, Gospo- 2922 CentX°?°^enc* podružnic Ljubljana niainiK Tabor! Člani, uživalci mini-nt na,,.,*’ °jnin> podpore res potreb-ko rir. , samo na pokojnino, lah-Prtstnin)0nca sePtembra t. 1. vlože pri za nvCil...P°družnici pismene prošnje v« » Hno Rimsko pomoč. ®Cinp ,, °!slie knjige In Šolske potreb-zaloJhi Izbiri dobite pri Državni trg 2r ®,ovenije. Ljubljana. Mestni ur- ”■ Trg revolucije 19 In Čopova | ZAHVALA nenadni izgubi našega očeta Se ANTONA BOZNIKA k; so^PJ^rfneje zahvaljujemo vsem, Zili „„,nami sočustvovali in nam izra-■*e' Prav posebej pa se zahva-cem sosedom, številnim daroval- skem,y ,nc,ev in cvetja, eksploatacij-Cem tivu Store, godbi in pev- ?i= nZa ganljive žalostinke. dr p!, dolgujemo veliko zahvalo nartVot r?viSu' ki je nudil pokojniku 'noč r> po^rtvovalno zdravniško potov ’ri:^v Prisrčno se zahvaljujemo Lošterku za tovariško ttiite-hi in trud, Občinskemu ko- ri OLO ter vsem ostalim govorni za poslovilne besede, hvalni enkrat vsem skupaj nepopisna Družina Božnikova. Zavod za varjenje LRS v Ljubljani, Ptujska ulica U (Bežigrad, nasproti Stadiona) otvarja jesenske varilske tečaje z osnovnim in nadaljevalnim tečajem za obločno varjenje dne 10. sept. t. 1. ob 8 uri zjutraj. Sekcija Maribor, Kneza Koclja 14, pa z osnovnim tečajem za obločno varjenje dne 10. t. m. — Informacije in pojasnila: Uprava Zavoda za varjenje LRS, Ljubljana, Erjavčeva 15, tel. 22-318. Dober nasvet! Ce želiš odlično mastno kremo, potem zahtevaj samo »■ULTRAGIN« — šport kremo. Dobiš jo v vseh parfumerijah. »FLEX« slovi za čiščenje mastnih madežev in ga lahko kupiš v vseh trgovinah, ki prodajajo m^lo. Pazi na znamko »FLEX«! ODVETNICA ANČKA AZNOH je pieselila pisarno v Cigaletovo ulico 3, telefon 20-647. S 0 L S T V 0 Vpisovanje v Enoletni administrativni tečaj, Višji administrativni tečaj in Stenodaktilografski tečaj ter specialne strojepisne in stenografske tečaje (začetne in višje, dnevne in večerne) pri Zavodu s samostojnim finansiranjem »Administrativni tečaji«, Ljubljana, Roška 19, bo od 16. septembra dalje. Podrobna navodila za sprejem in pričetek pouka dobite pismeno ali osebno pri tajništvu Zavoda proti plačilu 60 din za prospekt in ostale tiskovine. — Uradne ure za stranke so začasno dopoldne od 10. do 12. ure, od 9. septembra dalje pa tudi popoldne od 16. do 19. ure. — Za pismeni odgovor priložite tudi znamko. — Vodstvo tečaja. 2921 Višja šola za telesno vzgojo, Ljubljana. Kandidati za vpis v I. letnik naj se zberejo dne 23. septembra ob 9. uri/ v prostorih šole na Taboru 13, kjer bodo zdravniško pregledani. Dne 24. septembra ob 8. uri zjutraj bo v prostorih šole na Taboru 13 preizkušnja fizičnih sposobnosti kandidatov, ki obsega tek na 100 m, 1000 m (za ženske 800 m), skok v višino, suvanje krogle (7,25 ali 4 kg), poljubno vajo na bradlji, poljuben preskok čez konja oziroma kozo, plezanje po vrvi, spretnost v obvladanju žoge ter plavanje. Komisija bo predlagala sprejem na šolo na podlag; skupne ocene zmogljivosti in zdravstvenega stanja kandidatov. Sprejeti kandidati se vpišejo takoj po opravljeni preizkušnji. Ob vpisu morajo predložiti spričevalo o opravljeni veliki maturi oziroma diplomo kakšne srednje strokovne šole. Vpis za slušatelje 2. in 3. letnika bo od 25. do 30. septembra. Naknaden vpis dovoli uprava šole samo na podlagi prošnje, v kateri je treba obrazložiti vzrok zakasnitve. Predavanja na šoli se bodo začela dne 1. oktobra. — Uprava. 2920 ZBOROVODSKA SOLA PRI SVETU SVOBOD IN PROSVETNIH DRUŠTEV OKRAJA LJUBLJANA. Vpisovanje v vse letnike Zborovodske šole v šolskem letu 1957/58 bo dne 17. septembra 1957, in S'cer od 10. do 12. in od 17. do 18. ure na nižji Glasbeni šoli — Ljub-ljana-Center, Vegova 5, soba 11. Zbo-rovodska šola vzgaja amaterske zborovodje za vodstvo šolskih ali ljudsko-prosvetnih zborov in je namenjena predvsem tistim, ki se želijo poleg svojega osnovnega poklica usposobiti še v zborovodstvu. Sola je primerna za dijake glasbenih šol, srednjih šol, univerze in strokovnih šol, ki bi radi po končanem šolanju vodili pevske zbore in za kandidate, kil Jih štipendirajo razna podjetja, občinski ljudski odbori in okraji:, da bi vodili pozneje njihove pevske zbore. Sola traja tri leta. V prvi letnik se sprejmejo učenci po končanem 1-6. letu starosti. Za sprejem v šolo mora vsak kandidat vložiti prošnjo do 14. septembra 1957 v pisarno nižje Glasbene šole Liubljana-Center, Vegova 5, soba 11. Sprejemni izpiti, za 1. letnik Zborovodske šole bodo dne 16. septembra t. 1. ob 8. ali 15. uri v sobi 3. — Svet Svobod in prosvetnih društev okraja Ljubljana, Ljubljana, Cankarjeva cesta 5/III. 2923 RAZPIS za sprejem slušateljev na Akademijo upodabljajočih umetnosti v Ljubljani. Prijave za sprejemni izpit s pripadajočimi prilogami (zadnje šolsko spričevalo, življenjepis in svoja dela) morajo kandidati, predložiti rektoratu AUU v Ljubljani, Stross-maverjeva 1, do 30. septembra 1957. Dne 2. oktobra 1957 bo objavljen seznam kandidatov, ki bodo pripuščeni k sprejemnemu izpitu, na oglasni deski v veži Akademije. Sprejemni izpit bo od 7. do 11. oktobra t. 1. Dne j 2. oktobra bodo kandidati na isti način obveščeni^ če so izpit napravili. 14. oktobra se prične redni j>ouk. Po-drobna navodila dobe kadndidatr v rektoratu. — Rektorat Akademije upodabljajočih umetnosti v Ljubljani. GLEDALIŠČA Mladinsko gledališče v Ljubljani vabi k sodelovanju mladino, ki se za- nima za gledališko delo. Vpis v tečaje bo od 9.-16. septembra t. 1. vsak dan od 10-12 in od 17-18 v pisarni Mladinskega gledališča, Trg Francoske revolucije l. DRAMA LJUBLJANA Sobota, 14. septembra ob 20 - Axelrod: Sedem let skomin. Izven in za podeželje. Opozarjamo občinstvo na prvo letošnjo predstavo uspele Axelrodove komedije »Sedem let skomin«, ki bo v soboto, 14. septembra ob 20. uri. Vlogo Helene bo Igrala Vida Levstikova. Vstopnice so v prodaji od četrtka 12. septembra. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA GLEDALIŠKA PASAŽA razpisuje abonma za sezono 1957/58 Vpisovanje za dosedanje abonente od ponedeljka 9. do srede 11. t. m., za nove abonente od četrtka 12. do sobote 14. t. m. med 10. in 12. uro ter med 16. in 18. uro. 17. (VfTIRSKE S0B0TB »PARK« italijanski barvni film »Dekle z reke«. V glavni vlogi Sophia Loren. Predstave ob 10, 15, 17.30 in 20. uri. RAZPISA RAZPIS - Državni sekretariat za pravosodno upravo LRS v Ljubljani razpisuje 6 mest strojepisk pri sodiščih v Ljubljani. Pogoji: dovršena nižja srednja šo- j la ter znanje strojepisja. Plača po j predpisih. Za strojepiske v nazivu I/b in I/a razreda je predvidena še dopolnilna plača v višini 2000 din mesečno. Prošnje z življenjepisom vložite na-personalnem oddelku Državnega sekretariata za pravosodno upravo LRS (Sodna palača) najkasneje do 20. septembra 1957. 2931-z Razpis Bolnica za tuberkulozo v Sežani razpisuje mesto za samostojno admi- j nistrativno moč. Nastop službe je takoj ali najkasneje 1. oktobra 1957. ] Pogoji: znanje strojepisja ter praksa ’ v splošni in personalni administraciji:! Stanovanje in prehrana v bolnici. ] Prošnje sprejema uprava bolnice do 15. septembra 1957. 2930-z ■in:. -*E VEST) Dežurna lekarna: Nedelja, 8. septembra: lekarna j »Center«, Gosposka ul. 12. Ponedeljek, 9. septembra: lekarna »Tabor«, Trg Revolucije 3. KINO I »UNION«; Amer. barv. cinemaseopsld,. film: »Carmen Jones«. 1 »PARTIZAN«: Sovjetski barv. film: »Mehikanec«. »UDARNIK«: Ameriški film: »Proti vsem pričam«. PF! »SKf CELJSKO GLEDALIŠČE Nedelja, 8. sept. 1957 ob 14 - Prežihov Voranc: Pemjakov* - Gostovanje v Bočni - ob 20 - Prežihov Voranc: Pemjakovi - Gostovanje v Rečici ob Savinji. KINO »UNION«: angleški film »Skozi pekel«. V gl. vi. Virginia McKeena in Peter Finch. »METROPOL«: francoski barvni film »Bell Amy« (»Lepi striček«), »LETNI KINO«: nemški film »Močnejši od noči«. Si&TINE Ameriški barvni film »Beau Brum-mell«. V glavni vlogi Stewart Gran-ger, Elizabeth Taylor in Peter Ustinov. i"? I »DELAVSKI DOM«: ameriški barvni film »Mož iz Kolorada«. V glavni vlogi William Holden, Glenn Ford in Ellen Drew. »SVOBODA-TRBOVLJE H«: ameriški film »Obsojeni«. V glavni' vlogi Glenn Ford in Broderlck Crawford. VEST) 12 KRANJA »STORŽIČ«: ob 14 kitajski film »Cirkus«. Ob 16, 18 in 20 ameriški barvni film »Maščevalec iz Dallasa«. V glavni vlogi Gary Cooper in Ruth Roman. Danes zadnjič! »TRIGLAV«: japonski barvni film »Vrata pekla«. Predstave ob 15, IT in 19. »SVOBODA«: kitajski film »Cirkus«. Predstave ob 15, 17 ln 19. NAKLO: italijanski film »Sto let ljubezni«. Predstavi ob 17 ln 19. ?. BLEDA Ameriški barvni film »Kleopatra«. V glavni vlogi Rhonda Fleming, Wil-liam Lundigan ln Raymond Burr. Predstave ob 14, 18, 18 ln 20.S0. Vesti z Jesenic in okolice Zdravnliko dežurno službo ima na Jesenicah dr. Tancar Avgust, Gosposvetska cesta i Brivsko dežurno službo ima v nedeljo 8. septembra 1957 Glogovšek Jože, Marinkova ulica. KINO »RADIO«: ameriški barvni film »Dimni signal«. V glavni vlogi Dana An-drews in Piper Laurie. Predstave ob 16, 18 ln 20. Ob 11 matinela češkega barvnega filma »Pot v prazgodovino«. »PLAV2«: ameriški film »Tujec me je poklical«, v glavni vlogi Gary Merril, Shelly Winters, Michael Rennie in Bette Davis. Ob 10 matineja češkega barvnega filma »Pot v prazgodovino«. ŽIROVNICA: ameriški film »Na morilčevi sledi«. Predstavi ob 17 in 20. Danes zadnjič! 'DO V JE-MOJSTR AN A: francoski film »Lizbonske noči«. V glavni vlogi Francolse Arnoul, Daniel Gelin in TrevOr Howard. Predstava ob 20. Ob 17 češki barvni film »Pot v prazgodovino«. KOROŠKA BELA: ameriški barvni film »Dimni signal«. V glavni vlogi Dana Andrews in Piper Laurie. Predstavi ob 17 in 19. Danes zadnjikrat! Jutri ameriški film »Tujec me je poklical«. VESTI IZ KOPRA GLEDALIŠČE SLOVENSKEGA PRIMORJA V KOPRU Nedelja, 8. septembra ob 20. url Do-brlčanin: »Skupno stanovanje«, predstava v Komnu Ponedeljek, 9. septembra ob 20. url Dobrlčanln: »Skupno stanovanje«, predstava v Sežani Sreda, 11. september ob 20 uri Dobrlčanln: »Skupno stanovanje«, predstava v Izoli. RADIO LJUBLJANA Spored za nedeljo, 8. septembra poročila: 6.06, 7.00, 13.0«, 1*.00, 19.30, 22.00, 22.55. 6.00—7.00 Veder nedeljski Jutranji pozdrav (spored domačih napevov — vmes ob 7.15 Reklame — 7.30 Radijski koledar in prireditve dneva — 7.35 Zabavne melodije — 8.30 Mladinska radijska igra — James Krtiss-Mitja Mejak: Pevska tekma zajcev na Goljavl (ponovitev) — 9.21 Slovenske narodne im umetne pesmi — 9.45 Se pomnite tovariši — Ob 15-letnlci Jugoslovanske vaj ne mornarice — 10.15 Kar radi poslušate .. . (pisana vrsta priljubljenih skladb) — 11.15 Opoldanski glasbeni spored — 12.00 60 minut z zabavnimi orkestri in solisti — 13.15 Zabavna glasba, vmes reklame —13.30 Za našo vas — 14.00 Naši poslušalci čestitajo ln pozdravljajo - I. — 15.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - U. — 16.00 Matija Maležač: Mladoletja v Bohinju (reportaža) — 16.30 Glasbeni mozaiiik — 17.30 Radijska igra — Anatole France: Crajjn-quebiile (ponovitev) — Režija: Miroslav Kragelj — V naslovni vlogi: Lojze Potokar — 18.16 Melodije za dobro voljo — 19.00 Zabavna glasba, vmes reklame — 20.00 »Malo od tu in malo od tam« (zabavna glasbena oddaja s konferanso) — 21.00 Športna ne- delja — 21.15 Jugoslovanska simfonična glasba — 22.15 Zaplešimo! — 22.00 Posebna športna reportaža iz Kranja ob drugem dnevu mednarodnih moto-dlrk v speedway vožnji (reporter Beno Hvala) — 22.15 Zaplešimo! — 23.00—23.15 in 23.30—24.00 Oddaja za tujino (prenos iz Zagreba) II. program 10.15—11.15 Nedeljski simfonični koncert — 13.10 Promenadni koncert — 14.00 Ljubljanska kronika ln obvestila — 14.15 Prijetne melodije za oddih in razvedrilo — 15.00 Napoved časa, poročila in vremenska napoved — 15.10—16.00 Slavni pevci — slavne arije 22 15—23.00 Nočni komorni koncert KINO »UNION« Slovenski tlim Ne čaka; na mai Tednik »2ivljenje ni greh« samo pri zadnji predstavi. Predstave ob 15, 17, 19 ln 21. Ob 10 matineja istega filma. V glavni vlogi Metka Gabrijelčič in Frane Trefalt. Prodaja vstopnic od 9-11 ter od 14 dalje KINO »KOMUNA«: sovj. barvni film »Enainštirideseti«, Tednik F. N. 36. Predstave ob 15, 17, 19 tn 21. uri. V glavni vlogi: Izolda Izvlckaja. KINO »SLOGA«: kit. film »Belolaso dekle«. Brez tednika. Predstave ob 18.30 in 21. url. V okviru 40-letnice oktobrske revolucije se predvaja sovjetski film »Vibroško predmestje« — predstava ob 15. uri. Prodaja vstopnic v obeh kinematografih od 9 do 11 in od 14. ure dalje. KINO »VIC« Ameriški barvni film »Vrni se striček Vili« Tednik »Filmske novice štev: 35«. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. V glavni vlogi Glenn Ford ln Terry Moore. Prodaja vstopnic od 9-11 ter od 14 dalje. KINO -SOCA«: Zaradi gradbenih del zaprto! LETNI KINO »BEŽIGRAD«: angl. film l »Madlena«. Predstava ob 20. uri. Prodaja vstopnic uro pred pričetkom predstave, j MLADINSKI KINO LM, Kotnikova 8, predvaja ameriški film »Izgubljeni sin«. Predstavi danes ob 9 in 11. KINO -LITOSTROJ-: ameriški barvni j film »Rdeče podveze«. Predstavi ob 18 in 20. Prodaja vstopnic uro pred pričetkom prve predstave. Danes I zadnjič I Upravni odbor Zdravstvene posterje Zabukovca razpisuje delovno mesto za babico za okoliš Zabukovca-Griže Pogoji: dovršena babiška šola z nekaj prakse. - Plača po tarifnem pravilniku.' — Prošnje z življenjepisom pošljite na zgornji naslov. 2942 >XVVXV\N>X>XVXVvXVX'>>CVXVV\XXXXVVNXVVVv ,v^W KEMIČNI INSTITUT »BORIS KIDRIČ« Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani Hajdrihova 10 razpisuj« I - naslednja delovna mesta za: asistenta Pogoji: tehniška fakulteta -kemijski oddelek, ali prirodo-slovno-matematična fakulteta — kemijski oddelek laboranta Pogoji: tehniška srednja šola -kemijski oddelek pisarniško moč Pogoji: popolno obvladanje strojepisja in vsaj enega tujega jezika. Plača po uredbi in dopolnilna plača. Ponudbe z življenjepisom pošljite na upravo Inštituta. 2918 S hranilno vlogo pri MESTNI HRANILNICI LJUBLJANSKI se zavarujete pred nepredvidenimi izdatki INSTITUT »JOŽEF STEFAN« LJUBLJANA razpisuje naslednji delovni mesti za: strojnega tehnika s tehniško srednjo šolo kemijskega tehnika s tehniško srednjo šolo 2902 ZAHVALA Ob tragični izgubi našega dragega moža in očeta LUDVIKA TERČONA se zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji Poti. Posebno zahvalo izrekamo Državnemu sekretariatu LRS, lajništvu za notranje zadeve OLO Ljubljana in Koper, Avto-moto društvu E. Klemenčič, godbi LM, avtopodjetju "Slavnik«. Najiskrenejša hvala tistim, ki so mu nudili prvo pomoč, darovalcem vencev, govornikom za poslovilne besede, pevskemu zboru ter vsem ostalim. Koper, dne 3. septembra 1957. Žalujoča žena Mirjana, hčerka Mlrjanca in družina Omahen RAZPIS Na podlagi 10. člena Zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Uradni list FLRJ štev. 34/55) razpisuje Komisija za razpis mest direktorjev ObLO Koper delovno mesto UPRAVNIKA obrtnega podjetja »ELEKTROSERVIS« v Kopru Pogoji: obrtni mojster elektro-tehniške stroke b 5-letno prakso. Kolkovane prošnje z življenjepisom in opisom strokovne usposobljenosti dostavite na ObLO Koper v roku 10 dni po razpisu. ' „ 2907 KINO »TRIGLAV- Francoski barvni film »PUSTOLOVŠČINE SEVILJSKEGA BRIVCA« Tednik. V glavni vlogi Luls Marlano, Lollta Sevilla ln Daniele Goclet. Predstave ob 16, 18 in 20 url. Prodaja vstopnic od 15. dalje. Danes zadnjiS! Jutri jugoslovanski film »Milijoni na otoku«. KINO »SISKA« Nemški barvni film »PIKOŠKA« V glavni vlogi Llselotte Pulver ln Gunnar Moller. Predstave ob 16, 18 ln 30. Prodaja vstopnic od 14 dalje. OBČINA ROGAŠKA SLATINA PRODA osebni avto »GAS« (džip) malo rabljen, do sedaj prevoženih 15.000 km za 2,200.000 din osebni avto »BMW« še dobro ohranjen, za ceno 800.000 din 2919 Zdravstveni dom Radovljica razpisuje naslednja delovna mesta za: medicinsko sestro in dva zobotehnika Pravilno opremljene prošnje s kratkim življenjepisom dostavite najkasneje do 23. septembra 1957 na Zdravstveni dom Radovljica. '''uiiiiiiiiniMiiiiiiiuinniiiniMiiininiRMiiiiiiiiniiiiiiiiiniiiiiiiniiiiiiniMi^ SPREJMEMO V SLUŽBO takoj ali po dogovoru arhitekta in 2 tehnika s pooblastili Plača in stanovanje po dogovoru. — Ponudbe pošljite ZAVODU ZA STANOVANJSKO IZGRADNJO IN NADZORNO SLUŽBO KOPER - Verdijeva 17. 2889 MIMIHI UPRAVNI ODBOR PODJETJA »VINO-KRANJ« v Kranju, Gregorčičeva 5 razpisuje delovno mesto za: šefa-kletarja-enologa Pogoji: srednja kmetijska ali sorodna ustrezajoča šola, poznavanje vseh vrst kletarskih del z daljšo prakso. Ponudbe poslati na upravo podjetja do 20. septembra t. 1.. Nastop službe takoj. SPREJMEMO: strojne tehnike za turnus vodje v servisu uslužbenke s popolno srednjo šola, znanjem stenografije in strojepisja mojstre avtomehanike za servis kvalificirane avtoličarje za remont kvalificirane avtomehanike za servis delavce za priučena dela v ličarski delavnici vratarje POGOJ: vojaščine prosti. Javite se na upravi ECŽ-REMIZA LJUBLJANA - CELOVŠKA ,164 2803 AVT0P0DJETJE SLAVNIK - Koper razpisuje naslednja delovna mesta za: dve administrativni moči za knjigovodstvo — zaželena srednja ekonomska šola in osnovno znanje knjigovodstva vodjo poslovalnice »Slavnik« v Piranu absolvent srednje ekonomske šole ali nepopolna srednja šola s prakso v komercialno-prometno-turistični stroki vodjo poslovalnice »Slavnik« v Kopru absolvent srednje ekonomske šole ali nepopolna srednja šola s prakso v komercialno - prometno - turistični stroki Nastop službe takoj. — Plača po tarifnem pravilniku. — Prijave dostavite tajništvu podjetja v Kopru. Avtopodjetje »SLAVNIK« v Kopru 2903 VaaaU. a a a a a a. a a AA a AAAAAAv* RAZPIS Po členu 10 Pravilnika o oddajanju v izvajanje gradbenih objektov in del (Uradni list FLRJ št. 13/57) razpisuje ZAVOD ZA STANOVANJSKO IZGRADNJO OLO LJUBLJANA prvo javno licitacijo za oddajo gradbenih, obrtniških in instalacijskih del za upravno poslopje med Hacetovo ulico in dovozno potjo ter stanovanjsko zgradbo ob Crtomirovi ulici v Ljubljani Predračunska vrednost za vsa dela znaša: 44,502.356 din za upravno poslopje in 32,917.111 din za stanovanjsko zgradbo Roki za upravno poslopje so sledeči: popolna dovršitev objekta do 30. junija 1959, v letu 1957 pa mora biti zabetonirana plošča nad kletjo, III. faza, vključno kritje strehe, pa do 31. julija 1958. Roki za stanovanjsko zgradbo so sledeči: popolna dovršitev vseh del je 15. november 1958, v letu 1957 pa mora biti zabetonirana plošča nad I. nadstropjem, III. faza, vključno kritje strehe pa do 31. maja 1958. Licitacija bo dne 19. septembra 1957 ob 11. uri v prostorih Zavoda za stanovanjsko izgradnjo OLO Ljubljana, Beethovnova .ulica 11/VII. Varščino 1 % predračunske vrednosti je treba predložiti z garancijskim pismom banke najkasneje do začetka licitacije. Ponudbe morajo biti opremljene po čl. 15 in 16 zgoraj citiranega pravilnika. Ponudbi priložite priloge po razpisnih pogojih v skladu s členom 17 Pravilnika. Ponudbe bomo sprejemali na dan licitacije dne 19. septembra 1957 do 11. ure v prostorih Zavoda za stanovanjsko izgradnjo OLO Ljubljana, Beethovnova 11/VII. Licitacijski elaborati in splošni pogoji bodo interesentom na razpolago od 6. septembra 1957 dalje vsak dan od 12. do 14. ure v prostorih Zavoda. Ponudniki morajo pred začetkom licitacije plačati v gotovini predpisano občinsko takso v znesku 7940 din za stanovanjsko zgradbo in 9675 din za upravno poslopje. Investitor: Zavod za stanovanjsko izgradnjo OLO Ljubljana 2910_______________________________________________________ SLAŠČIČARJI! Za 11. in 12. september ob 9. uri smo v prostorih gostinskega podjetja »MOSOR-*, Jurišičeva ulica 2/1 v Zagrebu organizirali za svoje odjemalce in ostale zainteresirane specialni tečaj za pripravljanje sladoleda kasata in drugih italijanskih specialitet Tečaj je brezplačen. Tečaj organizirajo: -JUGOUGOSTITELJ-, Beograd »GRIO, Zagreb »OPREMA«, Sarajevo »MERKUR«, Ljubljana »TRGOPROMET«, Reka »ALKOPROMET«, Skoplje »INVEST-IMPORT«, Beograd 2991 Mojstrska šola kemijske stroke pri TS§ Vpisovanje v dveletno Mojstrsko šolo kemijske stroke pri Tehniški srednji šoli v Ljubljani bo 15. septembra 1957 ob 10. uri v poslopju TSŠ, Aškerčeva 7. Pravico do vpisa imajo kvalificirani delavci kemijske stroke. Kandidati naj prinesejo k vpisu prošnjo za sprejem v šolo (kolkovano s 30 dinarji državne takse in 20 din takse OLO Ljubljana) ter potrdilo o kvalifikaciji, delovno knjižico, zdravniško spričevalo in izpisek iz matične knjige. 2917 DIREKCIJA TSŠ RAZPIS Po členu 10 Pravilnika o oddajanju v izvajanje gradbenih objektov in del (Uradni list FLRJ št. 13/57) razpisuje ZAVOD ZA STANOVANJSKO IZGRADNJO OLO LJUBLJANA prvo javno licitacijo za oddajo gradbenih in obrtniških del za stanovanjsko zgradbo KB v Vrhovčevl ulici v Ljubljani Predračunska vrednost za gradbena in obrtniška dela znaša 49,012.538 din. Rok za popolno dovršitev vseh del je 31. oktober 1958, v letu 1957 pa mora biti zgradba dograjena do III. faze. Licitacija bo dne 20. septembra 1957 ob 11. uri v prostorih Zavoda za stanovanjsko izgradnjo OLO Ljubljana — Beethovnova 11/VII. Varščino 1 % predračunske vrednosti je treba predložiti z garancijskim pismom banke najkasneje do začetka licitacije. Ponudbe morajo biti opremljene v skladu s členom 15 in 16 zgoraj citiranega pravilnika. Ponudbi priložite priloge po razpisnih pogojih v skladu s 17. členom Pravilnika. Ponudbe bomo sprejemali na dan licitacije dne 20. septembra 1957 do 11. ure v prostorih Zavoda za stanovanjsko izgradnjo OLO Ljubljana, Beethovnova 11'VII. Licitacijski elaborati in splošni pogoji bodo interesentom na razpolago od 9. septembra 1957 dalje vsak dan od 12. do 14. ure v prostorih Zavoda. Ponudniki morajo pred začetkom licitacije plačati predpisano občinsko takso v znesku 10202 din v gotovini. Investitor: Zavod za stanovanjsko izgradnjo OLO Ljubljana Kmetijsko gozdarsko posestvo NOVO MESTO razpisuje delovna mesta za: 3 finančne knjigovodje 2 obratna knjigovodja 1 blagajnika za Gozdni obrat Črnomelj Interesenti morajo imeti ustrezno strokovno in šolsko izobrazbo ter vsaj 3-letno prakso. — Nastop službe možen takoj. Prošnjo in lastnoročno pisan življenjepis dostavite na upravo podjetja. 2911 Montažno podjetje »TOPLOVOD« LJUBLJANA - CRTOMIROVA 6 sprejme takoj: več strojnih tehnikov in projektantov inženirja ali tehnika za normiranje administratorko s srednjo ekonomsko šolo več monterjev za instalacijo vodovoda, centralne kurjave in elektrike Plača po tarifnem pravilniku in dogovoru. Pismene in ustne prijave sprejema uprava podjetja v Črtomi-rovi ulici. 2943 Komisija za razpis mesta direktorja za Gradbeno podjetje Tržič pri Občinskem ljudskem odboru Tržič razpisuje na podlagi člena 10 Zakona o pristojnosti občinskih in okraj* nih ljudskih odborov (Uradni list FLRJ št. 34-371/55) in člena 90 Uredbe o ustanavljanju podjetij in obrtov (Uradni list FLRJ št. 51-484/53) mesto direktorja GRADBENEGA PODJETJA TRŽIČ POGOJI: gradbeni inženir ali gradbeni tehnik z najmanj 5-letno prakso v gradbeni stroki in s pooblastilom za izvajanje gradbenih del. Plača pa tarifnem pravilniku ali po dogovoru, nastop službe je možen takoj ali po dogovoru. Prošnje s kratkim življenjepisom in dokaznimi listinami naj interesenti pošljejo Občinskemu ljudskemu odboru Tržič, komisiji za razpis mesta direktorja gradbenega podjetja do 20. septembra 1957. K 116 Otpremnicko poduzeče Hrvatske ZAGREB — STROJARSKA 19 sprejme uslužbenca za vodenje predstavništva tega podjetja v Ljubljani Pogoji: ustrezna strokovna izobrazba in praksa pri vodenju poslov v transportnih podjetjih. Ponudbe pošljite na zgornji nasloV — sekretariatu podjetja. 2888 »AZBEST«-PLOČE TOVARNA AZBESTNIH IZDELKOV razpisuje natečaj za izpopolnitev naslednjih delovnih mest za; PRAVNIKA POGOJI: pravnik z najmanj triletno prakso. REFERENTA ZA PRODAJO POGOJI: referent za prodajo — ekonomska fakulteta ali trgovska akademija z najmanj petletno prakso. REFERENTA ZA NABAVO POGOJI: referent za nabavo — srednja trgovska šola z najmanj petletno prakso. DVA TEHNIKA TEKSTILNE INDUSTRIJE POGOJI: tehnika — tri- do petletna praksa v tekstilni industriji. IN2ENIRJA TEHNOLOGA ali STROJNEGA INŽENIRJA POGOJI: inženir tehnolog ali strojni inženir - desetletna praksa na vodilnih položajih v kemični ali tekstilni industriji. Plače po tarifnem pravilniku podjetja ali po dogovoru. Stanovanja za samce zagotovljena, za poročene pa čez čas. Nastop službe takoj. Prošnje s podrobnimi podatki o dosedanjem službovanju in s krajšim življenjepisom pošljite na naslov podjetja do 1. oktobra 1957. Osebe, ki so bile kaznovane zaradi gospodarskega kriminala, ne pridejo v poštev. 2940 pridite \a lil \ll livi IHUIVI VIVCLI ClILM NAD 600 VRST NAJBOLJŠIH VIN IZ AL2IRA, ANGLIJE AVSTRALIJE. 111« ItIL V llAftUVl\l V liohl 5 L ILlTl AVSTRIJE,CIPRA,ČILA,FRANCIJE,GRČIJE,HOLANDIJE,ITALIJE,JU2 V lil k/UJUlli AFRIKE. KANADE, MALTE, ZAH. NEMČIJE, PORTUGALSKE. ROMU NA GOSPODARSKEM RAZSTAVIŠČU V LJUBLJANI OD 4. DO 15. SEPTEMBRA 1957 ^ Španije, Švice, URUGVAJA, zssr, JUGOSLAVIJE in od • - DRUGOD • MEDNARODNA STROKOVNA KOMISIJA BO OCENJE VALA IN NAGRAJEVALA NAJBOLJŠA VINA • TRADICIONALNA POKUŠNJA SVETOVNOZNANIH VIN • VINOGRADNIKI! OCLEJTE IN NABAVITE SI NAJMODERNEJŠE VINOGRADNIŠKE KLETAR SKE STROJE IN NAPRAVE TER DRUGE PRIPOMOČKE ZA VINOGRADNIŠTVO • 37. PLEN. ZASEDANJE VINOGRADNIKOV.?2 DRŽAV • DOSLEJ NAJVEČJA TOVRSTNA PRIREDITEV NA SVETU IZKORISTITE POPUST NA ŽELEZNICI * ObISCIte Ljubljano In Izkoristite 50?/« popust na 2elezn!cl! Gostinci! Novi vinski mošt in vse ostale alkoholne pijače VAM NUDI OBIŠČITE NAS NA VINO-MARIBOR III. MEDNARODNEM SEJMO VINA NA GOSPODARSKEM RAZSTAVIŠČU SPLOSNA bolnišnica KOPER razpisuje mesti za: glovi?o medicinsko sestro na porotiniško-ginekološkem oddelku v Kopru operacijsko bolničarko na otološkem oddelku v Piranu Nastop lahko takoj. - Prejemki po .uredbi in pravilniku. Prošnje vložite na Splošno bolnišnico Koper. 2885 Tovarna farmacevtskih in kemičnih proizvodov »L E K« Ljubljana, Celovška cesta 135 razpisuje delovno mesto za referenta za kontrolo kvalitete Pogoji: farmacevtska srednja šola ali ustrezna popolna srednja šola z znanjem strojepisja. Ponudbe s podrobnim življenjepisom in navedbo prakse pošljite upravi podjetja. Računovodstva gospodarskih organizacij Naročite se pravočasno na našo veliko, stalno letno izdajo »Priročnik za izdelavo zaključnih računov za leto 1951« Mihaila Sčekiča, Blažije Pajoviča, Nenada Butaša in Slavka Lisavca — v redakciji ing. Božidara Raceta. — Izdaja v latinici — cena v prednaročilu 1000 dinarjev. Ta dobro znana izdaja, v pripravi, bo letos znatno izpopolnjena z novo vsebino ln novimi primeri (o ekonomski analizi, načinu predložitve letnega poročila itd.), zato prosimo, da nam takoj pošljete predloge ali morebitne pripombe na prejšnje izdaje. f ® Priročnik bo pravočasno dostavljen vsem naročnikom! Opozarjamo pa, da bo Priročnik tudi letos tiskan v strogo omejenem številu izvodov! ® Hkrati obveščamo, da bomo tudi letos izdelali OBRAZCE m ZAKLJUČNE RAČUhS — BILANCO ZA LETO 19571 Na finem belem brezlesnem papirju v komple-tih za vse gospodarske organizacije (dobiček, dohodek, pavšalisti). Posebej izdaja v latinici ali v cirilici. ® Vsi obrazci za zaključne račune so urejeni v kompletih Po pet izvodov vsakega obrazca s platnicami iz kartona za fascikle (dosije). ® Naročila je treba poslati za eden ali več kompletov po Pet izvodov. ® Po želji kupca dobavljamo tudi polivinilske platnice s Patentnimi vijaki iste kvalitete kakor lansko leto. E "SAVllEMENA ADMINISTRACIJA«• J Založniško-tiskarsko podjetje BEOGRAD - PRIZRENSKA 6 Poštni predal 479 Tekoči račun 1031-T-5S2 — telefon 27-953 2937 DROBNI OGLASI Direkcija Radia Ljubljana razpisuje več mest ORKESTRSKIH GODBENIKOV (godala, pihala, trobila in tolkala) Pravico do prijave ima vsak godbenik, ki ni stalno nastavljen v kakšnem drugem poklicnem orkestru in ima dovršen vsaj tretji letnik Srednje glasbene šole. Prijave sprejema do vključno 15. septembra glasbeni oddelek Radia Ljubljana, ali pismeno: Radio Ljubljana, glasbeni oddelek, Tavčarjeva ulica 17. Po 15. septembru bodo vsi prijavljenci prejeli obvestila za avdicije. 2872 ZAPOSLITEV MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA, razpisuje mesto za dva kvalificirana elektromehanlka ali elektroin-stalaterja. Prednost imajo prosilci, ki imajo veselje do gledališke razsvetljave. Nadalje razpisuje mesto za dva honorarna električarja -osvetljevalca. Interesenti naj vložijo prošnjo na direkcijo Mestnega gledališča do 11. t. m. Nastop službe je možen takoj. 2945-z MATERIALNI IN FINANČNI KNJIGOVODJA z 10-letno prakso želi menjati službo. Pogoj: soba. Ponudbe na upravo lista pod »Vestna«. 701-z USLU2BENKA V KOMERCIALI, vešča samostojne administracije ter slovenske in srbohrvatske korespondence, verzirana, želi menjati službo. Ponudbe na oglasni oddelek pod »Sposobna moč«. 702-z VOZNIKA vajenega vožnje s konji po Ljubljani sprejme Peskokop Vodnik, Podutik 25., telefon 31-945. -z RAZPIS. Slovenska filharmonija razpisuje honorarno namestitev za blagajničarko (prodaja vstopnic). Delovni čas je največ štiri ure dnevno, honorar po dogovoru. V poštev prihajajo mlajše osebe. Interesenti naj osebno predajo pismene ponudbe upravi SF do 14. t. m., dnevno od 10. do 12. ure. * 2912 a-Z SLOVENSKA FILHARMONIJA razpisuje za takojšen nastop mesto IV. hornista. Plača tn dopolnilna plača po uredbi. Pismene ponudbe na upravo LP do 11. t. m. 2912 b-z SLOVENSKA FILHARMONIJA sprejme v svoj mešani zbor soprane, alte in tenorje. Pismene prijave na upravo Slovenske filharmonije do 11. t. m. Nastop službe takoj po uspešno opravljeni avdiciji 2912 C-z DVA UČITELJA sprejmemo za učno ali vzgojno delo. Sprejmemo tudi vsakogar, ki je sposoben nadomestiti starše otrokom v domski zaščiti'. Stanovanje samsko zagotovljeno. — Prehodni mladinski dom, Preddvor. 2915-z GOSPODINJSKO POMOČNICO sprejmem k 3-članski družini. Nastop služba 1. oktobra 1957. Naslov dobite v podružnici LP, Hrastnik. H 29-z SPREJMEMO v stalno zaposlitev, več avtomehanikov, šoferja za avtobus, ki Je avtomehanik po poklicu, in perfektno strojepisko. 2929-bz SVET PRIRODOSLOVNO matematično filozofske fakultete razpisuje 2 mesti asistentov za geografijo. Prošnje sprejema tajništvo fakultete 14 dni po objavi v Uradnem listu LRS. 2928-z 2ENSKO KOLO v dobrem stanju prodam. Poizve se pri Habicht, Ljubljana, Titova c. 29. NAROČNIKE IN SODELAVCE »Ljudske pravice« in »Ljubljanskega dnevnika« obveščamo da smo zaradi rušenja dosedanjih prostorov v Kopitarjevi ulici 2, začasno preselili našo upravo na Petkovškovo nabrežje 25. Vhod v naročninski, kolportažni in propagandni oddelek je iz Petkovškovega nabrežja. Telefonska številka za naroč-rtino je 22-494. za kolportažo in propagando pa 22-493. Vhod za upravo, računovodstvo in blagajno, ki opravlja vsa izplačila, je iz Trubarjeve ulice 24, pritličje. Telefonska številka za upravo je 22-491, za računovodstvo in blagajno pa 22-492. Oglasni oddelek je ostal v isti ulici, preselil se je le za eno hišo in je sedaj v Kopitarjevi 4, poleg tiskarne. Telefonsko številko ima 31-358. Foto-oddelek se je preselil v Kopitarjevo 6/III. Ob tej priložnosti opozarjamo naše bralce in nkročnike, da lahko naročajo in plačujejo naročnino za naša lista tudi v naši poslovalnici na Titovi cesti 15, v prostorih Cankarjeve založbe. Poslovalnica sprejema tudi naročila za osmrtnice, zahvale in vse vrste drugih oglasov in objav. Telefonska številka poslovalnice je 22-322. Preselilo se je tudi uredništvo kulturne rubrike »Ljudske pravice- iz Trubarjeve 24 v Kopitarjevo 6/11) in ima odslej telefonsko številko 31-357 in 31-030. Uredništvo in uprava »Ljudske pravice* in »Ljubljanskega dnevnika« SPREJEL BI ZAPOSLITEV kot trgovski potnik v * špeceriji ali tekstilni stroki Imam večletno prakso. Obvladam slovenski, srbohrvatslci in deloma italijanski ter nemški Jezik. Ponudbe poslati: Podružnica »Ljudske pravice«, Koper. Ko 149-z KAMGARN, francoski, prvovrsten, rjave barve, moderen vzorec za moško obleko ln kostum ali za dve moški obleki ugodno prodam. Berčič Franc. Gornji trg 22. -p TOMOS ROLLER, prav dobro ohranjen, cena 260.000 din. Ogled vsak dan od 12—16. — Toplovod, Trata 18. 606-p PRODAMO avto MERCEDES 170 Diesel, v odličnem stanju. Opel-Olim-plo tipa 1951, avtobus z 22 sedeži. Interesenti si lahko ogledajo in preizkusijo v našem podjetju. »Agroservis«, Ljubljana, Drača 41. 2929-ap GOSPODINJSKO pomočnico sprejmem k tričlanski družini. Košir, Ljubljana, Studenec, blok A. 2933-z ABSOLVENT ESS z nekaj prakse v komerciali Išče primerno zaposlitev. Ponudbe na oglasni oddelek ‘ pod »Primerna zaposlitev« 2937-z RAZNO ČISTOČA V HIŠI S STALNO UPORABO ISO! ČISTILO ZA KOVINI IN STEKLO. »SILVA« gozdno in lesno gospodarstvo AGV fakultete — Ljubljana Parmova ulica 41/111 razpisuje delovno mesto za administratorko s perfektnim obvladanjem strojepisja in stenografije ter po možnosti znanja enega tujega jezika. — Plača po tarifnem pravilniku oziroma po dogovoru. — Pismene ponudbe pošljite na zgornji naslov. 2908 Raznašalke ali raznašalce ■a raznašanje Časopisa v jutranjih In popoldan* skib arah za območja Center, Bežigrad in Šiško sprejmeta takoj upravi »LJUDSKE PRAVICE« In »LJUBLJANSKEGA DNEVNIKA«, Ljubljana, Kopitarjeva 2. — Zaslužek dober. PRODAM ŽAGANJE prodamo, »Rivar«, Ljubljana, Vič, Viška 65. PRODAM DVE KOLESI (ženski) obe v odličnem stanju. Otroška klinika, Stembal, Vrazov trg 1. PRODAM 15 kg TEHTNICO in štiri register blagajne. Naslov v oglas. odd. POCENI PRODAM skoraj novo zajč-nico in žago. Ogled od 14. do 16. Naslov: Poljska pot 38 a, Moste, . Ljubljana. 801-p PRODAMO kompletno transportno tonsko ldmoaparaturo za normalni trak. Kinoaparatura se sestoji lz: kinoprojektorja BallHa, ojačevalca, zvočnika in transformatorja, vse v odličnem stanju. Cena ugodna. — Kino Dornava p. Moškanjd pri Ptuju. ' 2914-p MESTNA PLINARNA v Ljubljani proda par konj. interesenti naj se javijo pri upravi Mestne plinarne, Resljeva 34 . 2813-p KLAVIR znamke Ehzbar, metalna konstrukcija, odličen ton, naprodaj za 125.000 din. - Naslov v oglasnem oddelku. 2939-p UGODNO PRODAM hrastovo spalnico in kuhinjsko kredenco (veliki format). Naslov v oglas, oddelku, -p PRODAM dobro gnojeno parcelo, primerno tudi za zidavo. 600 m' pri remizi v Šiški. Naslov v oglasnem oddelku. -P KUPIM PEKOVSKE loparje Izdelujem po naročilu. Franc Petak, mizar. Rogaška Slatina. 2932-r 2IMO za žimnice, čisto, rabljeno takoj kupim. Ponudbe na ogl. odd. pod »Cista žima«. LEPO SONČNO DVOSOBNO STANOVANJE s kabinetom in pritiklinami blizu centra, zamenjam z enakim ali trisobnim. Ponudbe pod »Bloki ! in vrt«. -r DIJAKA sprejmem na stanovanje in | hrano. Naslov v oglasnem ddleku. ČEDNO PRAZNO SOBICO, morda 9 . posebnim vhodom išče upokojena kuharica ves dan odsotna po mož-1 nosti v bližini »Zvezde« za takoj. Dam visoko nagrado in plačam najemnino za naprej. Ponudbe na ogl. oddelek pod »Zvezda«. ENOSOBNO STANOVANJE (kuhinja 3 X 4,5, soba 4,5 X 6,5 m) v centru menjam za enako ali večje v Siškl ali Rožni dolini. Ponudbe na upravo pod »Primemo za otroka«. 703-r ZAMENJAM veliko enosobno stanovanje v centru za dvosobno tudi izven t centra. Nudim nagrado. Ponudbe na oglasni oddelek pod geslom »Čimprejšnja zamenjava«. 700-r VEČJO SOBO in kabinet ozir. skladišče s prostim vhodom išče športna organizacija. Gre tudi v souporabo prostorov z drugo organizacijo. Najemnina po dogovoru. Ponudbe na upravo Ljudske pravice pod »September - šport«. 1554-r SOBO v centru ali bližini tramvajske postaje išče mirna, dobro vzgojena • študentka; plača za pol ali eno leto vnaprej. Naslov v ogl. oddelku, -r ISCEM DOBRO DOMAČO HRANO (samo kosilo) pri dobri in čisti družini. Plačam dobro. Naslov v ogl. oddelku. ODLIČNO PARKETNO loSčilo »BAL« si lahko nabavite pri »Orientu«, Titova cesta ln pri »Mavrici« Resljeva cesta pri Zmajskem mostu. DIJAKA sprejmem na stanovanje in hrano. Naslov v oglasnem oddelku. 1 KOMFORTNO trisobno stanovanje na Taboru zamenjam za enakovredno za Bežigradom. Ponudbe pod »Zamenjava stanovanja« na oglasnem oddelku LP. 2935-r CELJE-LJUBLJANA. Veliko komfortno trisobno stanovanje v najstrož-jem centru Celja takoj zamenjam j za podobno v Ljubljani. Naslov v I oglasnem oddelku. 878 CITRE in KITARO poučujem, Zavrl, Postojnska 14. poleg Tobačne tovarne 2934-r DOBER in IZOBRAŽEN mladenič želi spoznati privlačno, zgovorno a predvsem pridno dekle od 18 do 26 let. Slika zaželena. »Sonce sreče« 2936-r »Politička dokumentacija« štev. 3 V izdaji časopisno-založniškega podjetja »KULTURA«, Beograd, je izšel tretji zvezek »POLITlCKE DOKUMENTACIJE«. V tej številki je objavljeno gradivo s plenumov Centralnih komitejev Zveze komunistov Bosne in Hercegovine ter Crne gore in gradivo s plenumov Glavnih odborov SZDL Slovenije in Srbije. Obveščamo vse okrajne, občinske, tovarniške in ostale komiteje, osnovne organizacije in člane ZKJ, vojne pošte in druge bralce, da sprejema naročila za izdajo -POLITlCKE DOKUMENTACIJE« Casoplsno-založniško in tiskarsko podjetje »KULTURA« BEOGRAD - MOSE PIJADE 29/111 tekoči račun 10-KB-32-Z-77. Cena tretjega zvezka je 170 dinarjev. 2937 Ugodno prodamo: osebni avto znamke »0LIMPIA« osebni avto znamke »BIANCHI« motor generalno popravljen v dobrem stanju Ogled vsak dan od 8. do 14. ure v pod je tj.. Gradbeno podjetje »GRADBENIK« IZOLA - TOMAŽIČEVA 16 2906 AVKCIJSKE PRODAJE MED ZAGREBŠKIM VELESEJMOM V ZAGREBU Avkcijsko mesto pri Zvezi trgovinskih zbornic FLRJ organizira avkcijsko prodajo Industrijskega blaga. Avkcijski sestanki bodo na samem sejmišču v Zagrebu od 16. do 20. septembra 1957. Naprodaj bodo večje količine različnega industrijskega blaga s takojšnjo ln terminsko dobavo. Pozivamo trgovska podjetja, ki imajo blago lz uvoza, naj se pravočasno, oziroma takoj prijavijo. Domači proizvajalci prav tako lahko prijavijo svoje Izdelke za pro- dajo na avkcijskih sestankih. — Prijave pošljite na naš naslov — v Beogradu do 11. septembra 1957, po tem roku pa na — Zagrebški velesejem — za avkcijo. — Obvestila na telefon 26-917. Avkcijsko mesto » ,D **s,le Časopisno-*« lot niško podjetje »Ljudska pravica«, Ljubljana. Kopitarjeva a Ilc* •. telefon S#-181 - Notranjepolitična gospodarska rubrika Nazorjeva 12/11, telefon 20-507 In **1 ** Kulturna rubrika Trubarjeva 24, telefon 21-887 In 22-491 — Uprava Kopitarjeva ulica 2, telefon 39-18) — Telefon M naročnino 31-030 lo oglase 31-358— Telefon poslovalnice na Titovi cesti 22-322 - Mesečna naročnina 850 din, ta tujino 500 din - Tekoči račun 80-KB-6-Z-1893 — Poštni predal 42 — Poštnina plačana v gotovini - Rokopisov ne vračamo. ,*• • .<*■ zvočnih naočnikih, imenovanih NEDELJA, 8. SEPTEMBRA Drobne ZANIMIVOSTI Čemu bi *e vedno ženske navduševale za najnovejše krike mode, so rekli danski modni ustvarjalci in postregli za letošnjo kopalno sezono g Sčitastimi kapami za moške, kot vidite na sliki Poštni nabiralniki v Singapuru imajo eno steno iz železne mreže, skozi katero lahko poštar že od daleč vidi, ali bo treba odkleniti vratca in pobrati pisemsko pošto JUDO V MORNARICI V sovjetski vojski posvečajo telovadbi veliko pozornost. Nedavno so objavili sklep, da se bo moral prihodnje leto vsak pripadnik mornarice naučiti judo. NOVE LETALONOSILKE V ANGLIJI Angleži pripravljajo načrte za dve letalonosilki, ki bosta imeli hkrati tudi posebne prostore za krmar j ene Izstrelke. Graditi ju bodo začeli prihodnje leto, ker ne morpjo prej zaključiti nekaterih raziskav. Mornarica ju bo prevzela leta 1963. S PROSVETO K NAFTI V Iraku pripravljajo modernizacijo šolskega pouka. Vsi profesorji se bodo na posebnih tečajih seznanili z najnovejšl-ml pedagoškimi prijemi ln pripomočki. Akcijo finansirajo Združene države, zlobni jeziki pa trdijo, da z« to modernizacijo diši - po nafti. PRAZNOVERJE V PEKINGU Pekinška policija zasleduje pojav praznoverji, ki je zahtevalo že več človeških žrtev. Razširile so se namreč govorice, da voda v Jezercu, ki Je v neki pagodi, vsebuje zdravilno snov proti gripi. Množice so se začenjale zgrinjati v pagodo, ljudi e so pili »sveto vodo«, kmalu pa Jih je nekaj umrlo zaradi črevesnih bolezni. LEDENIKI SE TAJAJO Sovjetski znanstveniki so ugotovili, da so se zadnja leta naglo tajali ledeniki na gorski verigi Tuan Can. Posledice so neprijetne, ker imajo reke, ki pritekajo izpod teh pobočij, zadnje čase čedalje manj vode. ZNANO IME Sodnik v kanadskem Montrealu je prisluhnil, ko so mu pripeljali žensko, ki Je fazgra-jala popolnoma pijana. Plačala Je 25 dolar, globe, vsi listi pa so objavili novico na prvih straneh, ker se je pijanka imenovala Grace Kelljr. ZA POSLOVNO RABO Neki kanadski zdravnik sl je prinesel lz Chicaga popolno človeško okostje. Na carini so opremili zavoj z žigom »Brez carine - za poslovno rabo!« SUMLJIVO Neki francoski list Je objavil v rubriki »Službo Iščejo« tudi tale oglas: »Dvainštiridesetletna vdova, ki Ima zelo rada živali, išče zaposlitev v gospodinjstvu brez žensk.« NOGOMETNA SODNICA Cella Pltt«, ki Ji Je zdaj 17 let, si Je pridobila na 10-teden-skem tečaju kvalifikacijo nogometnega sodnika. V svoje vrste Jo je sprejela bristolska nogometna zveza. Cfelijln oče ln ded sta bila oba nogometna sodnika, zato dekle nadaljuje družinsko tradicijo. Prejšnji teden se je tričlanska švicarska letalska skupina odpravila z balonom na prvi polet čez alpske gorske vrhove. Posnetek kaže balon, ki je dosegel nad zasneženimi planinami nadmorsko višino 6500 m V Garibaldijev zaklad Sest let se že bori Američan" ka italijanskega rodu Clara zilotti za nekaj, kar označuje kot svojo dediščino. Clara se šteje za Garibaldijevo dedinjo. Zair/uje, da je Garibaldi zakopal zaklad, ko se je v enem izmed številnih bojev umikal pred argentinskim vojvodo Rosasom. pred šestimi leti je Clara predložila županu Montevidea in načrte, po katerih naj bi ta zaklad že dobrih sto let nekje na mestnem ozemlju, in sicer o bližini osrednjega pokopališči' Po daljšem posvetovanju so takrat dali dovoljenje za raziskovanje; Clara je najela delavci, ki pa niso našli ničesar. Pred kratkim je predložila nove sp*■ ske, ki kažejo, da so se pri PT’ vem iskanju zmotili za nekaj sto metrov. Spet je obredla mnog* urade, preden je dobila dovolje-nje, da sme kopati do globini desetih metrov. Po načrtih, jih ima, naj bi bila tam nekjt podzemeljska shramba. V navzočnosti občinskih Am{j’ cionarjev in številnih časopisni'n poročevalcev je Clara zastavil» prvo lopato, zdaj pa vsi čakajo, da bo našla dragocenosti. SevedS je morala dati visoko kavcijo, ki jo bo izgubila, če tudi to P0< ne bodo našli Garibaldijevež* zaklada. V NAOČNIKIH Modeme ojačevalce zvoka človek komaj opazi • >Krivico mi dela, kdor pra- ] To tožbo slovitega skladatelja nih pripomočkov že pri prvem • vi, da ne maram med ljudi. ! Beethovna bi povsem upravičeno poskusu vpraša štiri petine priza-A m! . . , ponovilo na milijone naglušnih detih, ali »se ne bo preveč vi- • Živahen sem bil m vnet za „ „^skih ^feiah in seve • družbo, potem pa sem se • umaknil, ker nisem mogel • ponavljati kar naprej: »Go-© vorite, prosim, glasneje, ker 9 slabo slišim in bom kmalu 0 popolnoma oglušell« e v roj rops tudi drugod po svetu. Ljudje Pojav razlagajo kot jasen do- delo«, 100-letniki Razen skrbi za telesno zdravje je odnos do življenja " y' za visoko starost, pravijo gerontologi 9 V nekaterih deželah še vedno niso opustili prakse ozi- • roma prepričanja, da ljudje v določeni starosti ne zrno- • rejo več določenega dela. Tu je seveda mišljena tista • življenjska doba, ko ljudje še niso dovolj stari za za- • služen počitek po življenjskem delu. Med štiridesetim in • petdesetim letom baje ljudje občutno popustijo v svoji • storilnosti in zmogljivosti, zato jih lastniki podjetij po- • nekod po svetu odpuščajo iz službe, in sicer predvsem • nameščence in uradnike s srednjimi dohodki. Ne glede na • to je lahko lastnik podjetja ali predstojnik urada >mocan ~ ede i sedemdesetletniki, Kako nesmiselno je siliti ljudi proti njihovi volji med »staro železo«, so pokazale raziskave, ki se jim je posvetila dr. Flanders-Dunbar na ameriški univerzi Columbia. Pregledala je malone vse ameriške stoletnike — v celoti jih je dve sto — ter peroučila njihov način življenja in umske sposobnosti. Njena ugotovitev je zanimiva: ljudje, ki se vse življenje izobražujejo, učijo in izpopolnjujejo, se na splošno "bolj približajo starostnim rekordom kot pa tisti, Posnetek, kako so bežali gasilci, Je ujel fotograf, ki je bil v bližini velikega skladišča kemikalij na ameriškem Zahodu v trenutku, ko Je izbruhnil požar. Trije gasilci, ki so si zaman prizadevali, da bi zadušili ogenj, so ob prvi eksploziji pobegnili, ker so se bali, da bodo eksplodirale druga za drugo še preostale posode s kemičnimi ■novmi ki se nekje v zreli starostni dobi nehajo zanimati za izboljšave v poklicnem delu, za novosti na raznih področjih človeške dejavnosti itd. Seveda je zdravnica postregla v podporo svojih trditev z najbolj izrazitimi primeri, vendar bo zanimivo, če jih nekaj omenimo, ker prav gotovo ne veljajo za Evropejce drugačna življenjska pravila kot za Američane. Neki stoletni bančnik si je krajšal prosti čas s tem, da je ustanavljal mladinske klube, neka starka pa je zaslužila sredstva za izobrazbo svoje pravnukinje s prirejanjem šivalnih in prikrojevalnih tečajev. Prav kot mnogi njuni starostni vrstniki tudi ta dva nista poznala tako imenovanih starostnih bolezni, spala sta dobro, vselej pa sta bila pripravljena za umerjeno razvedrilo in zabavo. Seveda jima je bil optimizem osnovno življenjsko geslo. Vse kaže, da je duševna svežost odločilnega pomena za vsesplošno vitalnost. Po mnenju ge-, rontologa dr. Martina Gumperta ! označuje vitalnost pet različnih činiteljev. ZdTavnik omenja voljo do življenja na prvem mestu, dalje poznavanje lastnih sposobnosti in ustrezno ureditev življenja. Kot tretjo in četrto točlco našteva dr. Gumpert človekovo zavest, da ljubi in da je lj.ubljen, najpomembneje pa je po njegovih ugotovitvah urjenje duha in pridobivanje novega znanja. Kdor premore razen skrbi za telesno zdravje te v kratkem nakazane lastnosti, ima vse možnosti, da bo doživel lepo starost, pTavi ge-rontolog Gumpert. Prvi bolnik V Buepos Airesu sta hotela dva argentinska zdravnika skupno odpreti zasebno kliniko. Preden sta jo odprla, sta se sporekla zaradi prostorov v njej. V trenutni ihti je eden potegnil iz žepa samokres in obstrelil družabnika. Seveda ga je obvezal, še preden je prišla policija. Najmodernejši elektroniki »naočniki za sluh« imajo 150 sestavnih delov, ki jih vadite na sliki | sprva ne marajo priznati, da jim popušča sluh, nato pa mnogi dobijo predsodke, se umaknejo iz družbe in živijo v svoji zagrenjenosti sami zase. Zdravniki za ušesne in za druge bolezni, katerih posledica je naglušnost, vedo povedati, da se spričo novih sluš- Nojvišji honorar Najvišji honorar, kar so jih j kdaj izplačali kakemu pisatelju za dovoljenje, da smejo prede-j lati njegovo knjigo za film, še, preden je knjiga izšla, znaša j 400.000 dolarjev, dobil pa ga je ] znani avtor »Mladih levov« Irving Shaw za svojo knjigo »Lucy j Crown«. kaz, da sjo naglušni ljudje vsaj v zadregi, če že nimajo predsodkov, zato je razumljivo, da je tudi takim ljudem priskočila na po- j moč moderna tehnika, ki nenehno izpopolnjuje ojačevalce zvoka. Zlasti onstran oceana objavljajo tako rekoč iz leta v leto opist-novih pripomočkov za naglušne, ki so dobili v sodobni elektronski znanosti učinkovito pomočnico, saj so najnovejši ojačevalni aparati komaj tolikšni, da jih človek ■ sploh še opazi, po večini pa so vgrajeni v okvire naočnikov. Prva leta so bili aparati zaradi transi-agi, zato si jih mogel privoščiti kdorkoli, zdaj pn prodajajo te ameriške izdelke na primer v Franciji po 50.000 fran kov. »akustikon«, so vse žice in drugi sestavni deli tik za ušesom J Prvi aparati za naglušne 5