Telefon št. 74.
Fosamna številka 10 7i.
P« pošti prejemu: ia
oeloleto naprej 2KK — h p »I teta » 13 » — » četrt > » 6 » 50» meseo » 2 »20 >
V ipravnlitvu prejemaa:
za
•elo leto naprej 20K- h pol leta » 10 » — > 3etrt » » 6 „ — » wesen » 1»70»
Za po3i!janje na dom 20 h na in*aec.
Političen list za slovenski narod.
Naročnino In inserate sprejema upravništvo v
Katol. Tiskarni Kopitarjeve ulice St. 9
Rokopisi se ne vra«ajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Uredništvo je v Seme-niških ulicah 5t. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan,izvzemJI
nedelje in praznike ob pol 6. uri popoldne.
štev. 250,
V Ljubljani, v četrtek, 29. oktobra 1903.
Letnik XXXI
Naša stranka in zadeva regulacije Mirne
Ker čujemo, skušajo nekateri begati volišče ob Mirni s tem, da jim razlagajo, kako naša stranka baje ovira regulacijsko delo, priobčujemo v sledečem vprafanje, koje je stavil dož. poalanec dr S c h \v e i t z e r z zadnji seji dei. zbora v tej zadevi. Iz tega se bode takoj razvidelo, da je naša stranka kolikor mogoče pospeševala to zadevo, da so jo pa ovirale stranke večine, slovenski iiboralci in Nemci.
Dr. Schweitzer je vprašal : »Častiti go spod deželni glavar ! Jaz se obračam do Vas z nekim vprašanjem in sicer v zadevi uravnave Mirne.
Vsom gospodom te visoke zbornice je gotovo znano tozadevno poročilo deželnega odbora. Jaz ne bom tukaj kritikoval tistega mojstra inženirja, ki je prvi delal načrte za regulacijo Mirne. V ilustracijo vrednosti njegovega načrta služi že to poročilo deželnega odbora samo, katero s suhimi besedami pravi, da je treba razun vseh tistih stotiso-čev (Poslanec dr. Tavčar: »Poročilo ni v razpravi!*), ki so se že zazidali in zakopali, še 276 000 K, da bi bilo pa še veliko več potreba, ako bi se tako delalo, kakor je hotel dotični inženir, ki je prvi načrte delal. Ča bi se namreč po njegovem nasvetu z materijalom ravnalo, bi se pa še 134.000 K več potrebovalo.
Stališče naše stranke nasproti temu predlogu in sploh naproti temu vprašanju je tudi že znano. Jaz bi tukaj samo sledeče kon-štatiral :
Naša stranka je že lansko leto izrekla, da je pripravljena sodelovati, ako se deželni zbor a d h o c v rešitev zadeve regulacije Mirne, skliče, in da bo za to vprašanje oziroma za rešitev tega vprašanja glasovala. (Poslanec dr. Tavčar : »Kje bomo pa denar vzeli ?")
To je bil prvi korak, katerega je storila naša stranka v dokaz, da rešitve tega vprašanja ne bo zavirala.
Potem je v letošnjem zasedanju naša stranka vložila nujni predlog, ki zahteva, da se to poročilo deželnega odbora nujno obravnava in nujno reši. (Posl. dr. Suster-fiič: »Tako je!") To je bil drugi korak, ka-
terega je naša stranka storila v tej zadevi, in kateri korak kaže, da je stranki na tem ležeče, da se ta zadeva reši.
Tretji korak, katerega je naši stranka storila, je ta, da je izrekla, da je pripravljena sodelovati in da je zadovoljna s tem, ako se vsi predlogi dnevnega reda naravnost odkažejo odsekom in da potem poročila o uravnavi Mirno in sklepu ne bo obstruirala.
Vsa ta dobra volja naše stranke je bila zaman, večina je uprizorila obstrukcijo (Poslanec dr. Tavčar: »Ža spet!«), kakršne v parlamentih še nikjer nismo videli, obstrukcijo, ki je v zgodovini parlamentarizma popolnoma nepoznana, popolnoma osamljena, da namreč večina obstruira v parlamen tarnem zboru. (Klici na levi: Tako je! Odobravanje na levi.) Torej ta večina je onemogočila vsako delovanje, torej tudi onemogočila rešitev tega zelo nujnega vprašanja, te zelo nujne zadeve. Jaz sicer upam, da bo večina še prišla na to, da je s temi svojimi koraki nekaj storila, kar ni bilo posebno modro. Enkrat je večina že pokazala, da ima takozvani „Treppenwitza, kakor ga imenuje Nemec: kadar je že zunaj, takrat se spomni, da je nekaj naredila, kar ni bilo posebno modro. (Veselost na levi.) Dokaz temu, da je v zadnjem zasedanju zaradi tistega ključa za odseke provzroČila obstrukcijo, potem pa je pozneje spoznala, da bi bila storila bolj modro, ako bi nam bila zahtevani ključ dovolila, in letos je to res naredila.
Tako torej upam, da bodo gospodje tudi glede drugih svojih korakov, ko bomo zunaj na stopnicah (Poslanec dr. Šusteršič : »Tam za vogljem jih pamet čaka!« — Veselost na levi), prišli na to, da niso ravnali posebno previdno; ampak s tem vprašanje glede uravnave Mirne še ni rešeno. (Poslanec dr. Tavčar: »Saj ste ga vi pokopali 1«) Gospod poslanec dr. Tavčar bo to seveda zmiraj trdil, ampak jaz sem ravnokar dokazal in konštatiral, da je kriva večina. Gospod poslanec dr. Tavčar kar žari same ljubezni do dela (Veselost na levi), toda kadar pridemo mi, da hočemo delati, pa pravi: »Sedaj pa jaz ne bom delal!«
Jaz bi torej vprašal gospoda deželnega glavarja, kako hoče deželni odbor postopati, da reši to zadevo, da se izvrši vsaj najnujnejše, da dotični posestniki ne bodo škode trpeli, da sa varuje princip, da dotični
posestniki tam ob Mirni ne Dodo zaradi postopanja veČine trpeli kake materijelne škode? (Ugovarjanje v Bredišču.)
Mi smo bili pripravljeni, rešiti to zadevo tako, kakor je v poročilu deželnega odbora predlagano, toda to nam onemogočuje večina in torej prosim gospoda deželnega glavarja, da je tako prijazen, in odgovori na to vprašanje.«
Deželni glavar je na to vprašanje odgovoril, da se potrebno ukrene, da se osi-gurajo dela in da se udeleženci obvarujejo škode.
Naša stranka je bila torej za rešitev tega vprašanja, tedaj seveda tudi za dovolitev v to potrebnega denarja, ali le pod pogojem, da vdeleženih posestnikov ob Mirni ne zadenejo nova bremena. Vse drugo, kar nekateri o tej stvari govore, je izmišljeno.
Iz deželnih zborov.
V štajerskem deželnem z b o r u je 28 t. m. poslanec Wagner utemeljeval predlog za ustanovite? deželne hiralnice v okraju Feldbacb, ozir. Fehring. Predlog se je oddal odseku. — V imenu naučnega odseka poroča poslanec dr. Hof-mann "VVellenhof in predlaga vsprejem naslednjega zakonskega načrU: V mestu Knittelfeld naj se ustanovi javna dekliška trii. urednica. Ta meščanska šola se bo na način vzdrževala kot ostale javne ljudske in meščanske šole. Potem stavi istotakšen predlog glede ustanovitve dekliške šole v Voitsbergu, Oba predloga sta bila vsprejeta brez debate. — Poslanec Ž i č k a r je vložil predlog za ustanovitev meščanske šole s slovenskim učnim jezikom v Sevnici. Poslanec dr. Dečko je podal interpelacijo vsled dvojezičnih tiskovin, ki so se izdale za slovenske občine.
Moravski deželni zbor. Nemci 89 interpelirali namestnika vsled nezadostnih prostorov na nemški tehniki v Brnu. Dr. Začek je utemeljeval predlog, v katerem zahteva od vlade, da ustanovi na Moravskem češko vseučilišče. Povdarja, da je ustanovi tev češkega vseušilišča nujna potreba za Čehe sploh, zlasti za one na Moravskem, že z ozirom na majhno število vseučilišč v Avstriji napram drugim deželam, in z ozirom na to, da v Astriji obstoji pet nemških, dve poljski, in le ena češka univerzlteta, in vendar je češkega naroda za nemškim največ v Avstriji. Prejšnje dunajske vlade bo že pred mnogimi leti izjavile, da je zdaj Moravska prva na vrsti, ki potrebuje univerze, in da
je naš narol prvi, ki ima pravico do nje. Z globokim obžalovanjem je govornik povdarjal, da ni morda nasprotstvo dunajske vlade in birokracije, ki zadržuje izpolnitev čeških želja, temveč, da s d nemški rojaki oni, ki to zavirajo. Roti nemško levico v interesu miru v deželi in v interesu notranjega reda v vsej državi, da odstopi od svojega nasprotovanja, in zlasti od razžalitev, s katerimi nemški shodi in nemški časopisi ponižujejo češko prebivalstvo. Žiljenje ii<S53£ž) ii škega naroda je, ako bi se mu moglo tati, da se zoperstavlja izobrazbi češkega naroda. NajsijajnejSe strani morav. zgodovine so popisane od češk. naroda zlasti v kulturnem oziru. Novo ustanovljeno vseučilišče na Moravskem bi imelo za dunajskim največ slušateljev. Ako Nemci povdarjajo, da hočejo Čehi s tem nemška mesta počehiti, mora izjaviti, da ni niti Brno niti 0!omuc nemško mesto, temveč imata le večino nemškega prebivalstva in močno češko manjšino. Češka univerza na Moravskem bode in mora biti, ker je življenjsko vprašanje Češkega naroda. Ako Nemci nočejo opustiti svojega nasprotstva, bodo morali vzeti nase vso odgovornost ne le za nerede v parlamentu, ampak tudi za vse posledice. Apeluje na Nemce, naj se ne ustavljajo več, in prosi, da se predlog odkaže odseku. — Za posl. dr. Začkom ie utemeljeval posl. dr. Ober-leithner predlog za ustanovitev nemške univerze v Brnu. Oba predloga se oddasta odseku. toestavil so je odsek za volivno reformo. Finančni odsek je vsprejel predlogo glede zvišanja učiteljskih plač.
Gališki dežolni zbor. V seji dne 28. oktobra se je v navzočnosti malo-ruskih poslancev končala debata o deželnem budgetu. Imenom poljske ljudske stranke je govoril poslanec Stapinski in povdarjal, da mora poljsko ljudstvo ravno tako trpeti od strani ool. upravnih uradnikov kct maloru-skc. Za te zlorabe pa poljsko ljudstvo ni odgovorno. Poljska ljudska stranka često podpira malcruske kandidata napram vladnim poljskim kandidatom, in malorusko časopisje prav po nepotrebnem izziva Poljake s pretnjo, da se bode zvezalo s Prusi. Vsled teh izzivanj je poljska ljudska stranka sklenila, glasovati zoper malorusko gimnazijo v Stanislavu.
Solnograški dežel. zbor. Dne 28. t. m. je prišla predloga za najetje posojila v znesku 6 mili j. za mestno občino solnograd v razpravo. Finančni odsek je predlagal, da se najame posojilo in da prevzame dežela garancije. Načrt zakona glede posojila je bil vzprejtt. Danes je imel deželni zbor zadnjo sejo.
Nižjeavstrijski dežel. zbor. V seji 28. okt. je odbornik Steiner govoril o razmerah na kliniki, kjer so neznosni
LISTEK.
Pisma s pota,
Poljski napisal H. Sienkiewicz.
Posl. Podravski.
(Dalje.)
Iz tega vsega izvira za moje rojake ta globoki nauk, naj bi poleg temeljitega učenja domačega jezika, učili svoje otroke tudi tujih jezikov. Danes znanje tujih jezikov znafii tolino, kakor imeti kruh v svojih rokah. Človek sioer more biti zares »naš znanec in splošno spoštovan«, če tudi ne zna nobenega, toda vsled lastne koristi je dobro: znati jih čim največ, tembolj, ker si mnogo mojih rojakov, kadar odrastejo, izberejo za bivanje takšne kraje, o katerih v otročjih letih v zemljepisju niti čitali niso.
Torej sem sklenil, da si čim najpoprej kupim Ollendorfovo slovnico ter z občudovanja vredno potrpežljivostjo preštudiram vse modre izreke imenovane knjige, ona tako globoka vprašanja, kot n. pr.: »Ali je
tujec snedel sosedovo seno, gospodarjevo žimnico in vrtnarjeve gumbe ?« samo da se kar najpreje mogoče naučim vsaj nekoliko več angleščine, nego je znajo naši dirkači. Med tem je natakar s pravo angleško hladnokrvnostjo jel si drgniti drugo koleno ne prenehajoč s počasnim glasom in zateg-ljivim akcentom uničevati mojo že itak uničeno potrpežljivost. Obrnem se k oknu, skozi katero je bilo moč videti v polumraku stolp vestminsterske stavbe ter jamem peti: »Govori, o Euridika ! ostaneš-li mi zvesta i«.
»Kaj neki hoče ta bivol ?« vpraša moj tovariš.
»Pravi, da ne odide poprej, dokler mu ne dam kaj za bolečine v kolenu.«
Bivolu je poBtalo očividno zoprno to govorjenje, kajti odšel je ven, ko nas je poprej zaničljivo pogledal. Sploh pa sem zapazil, da se Angleži odlikujejo z dokaj manjšo potrpežljivostjo do tujcev nego Francozi. Ko smo naslednjega dne, imajoči že sprevodnika, kupovali lakirane plašče za potovanje po oceanu, našli smo v prodajalni dva pro dajalca gentlemana a oba pijana, jeden od
nju nam je prodajal plašče, drugi pomak-nivši si klobuk na glavi za tilnik ter oprši se s hrbtom ob blago, nas je poluglasno zasmehoval ter pri tem pljuval nenavadno spretno na vse strani.
Drugi dan sem posvetil ogledovanju Londona, kolikor je mogoče to velikansko mesto ogledati, ako človek ne biva v njem najmanj pol leta. Obiskal sem Vestminster, kjer sem videl odvetnike in sodnike v dolgih, belih lasuljah, sprehajajoče se pod gotiškim stebriščem ter okrepljajoče si z ,džinom' svoje izčrpane moči. Obiskal sem tudi »Britisch Museum«, kjer sem znovič videl vsaj polovico grške Akropole, prinešene semkaj v žepih turistov; dalje zoološki vrt, cerkev sv. Pavla in druge pomenljive stavbe. Vnanjost mesta je turobna, ne more se nikakor kosati z zlatim Parizom. Hiše tu so ozke in neprevisoke, pozidane iz rdeče, ali presne opeke, katero maže dim in omiva dež, kar oboje povzroča le nesnago. Za to pa so trgi Bijajni in obširni. Povsod je polno kipov Nelsona in Wellingtona, levov, čuva-jočih te kipe, in na koncih ulic takisto mir-
nih in nepremičnih redarjev, podobnih^ka-menitim kipom. V mestu je vse živo; na milijone ljudi je videti po ulicah: vozniki, koleslji z jednim konjem, kočije, omnibusi drve alično verigi po vseh večjih ulicah. Proti poldnevu smo Be podali v IIydepark. Tu je videti na tisoče žensk in moških na konjih in množico odkritih voz. Lica moških so večinoma cdurna, podolgasta, z otrplimi očmi, le redko kje se višnjeva nor-mandska kri pojavi v pravilnih črtah na licu, v zalih plavih očeh in jasnih laseh. Ženske so večinoma zale, ali bolje vse^so zale, zlasti te, katere se sedaj tu vtrjujejo, jezdareč po širokih in dolgih drevoredih parka. Lica nekaterih so zareB poetična, pravcata angleška lica, jasna, mirna, zala. Podobne, ali bolje, podobno idealne sem videl samo na slikah Grottgerjevih. Težavno mi je povedati, do kakšne stopinje prihaja tu tako imenovana nežnost črt. Zdelo se mi je, da te pomehkužene aristokratične deklice rJso vstvarjene ia krvi in mesa, marveč iz zmesi solnčnih žarkov, megle, bleskov jutern'ce in duše. Zdi se ti, da so le za trenutek Btopile
odnašaji. V raznih prostorih imajo vse polno živali, da na njih poskušajo učinke serumov i. t. d. Potem se je prešlo na dnevni red, k razpravi glede občinskega volivnega reda. Zakon je bil pri tretjem branju vzprejet
Ogrska kriza.
Sinoči je deveterica liberalne vladne stranke odkrila svojo skrivnost. Grol T i s z a je namreč želel, naj se stranka snide, da zasliši sklep devetorice in program nove vlade ter se odloči. Dr. M U n n i c h je torej sinoči prečital načrt devetorice, ki obsega 8 točk:
1.	Znamenja skupne armade naj se v državno pravnem smislu prenarede.
2.	Vojaško kaz. pc stopanje mora biti ustno in javno ter mora dobiti veljavo tudi madjarski jezik.
3 O vojaških olajšavah naj odloča v zadnji vrsti minister za dež. brambo.
4.	Ogrski častniki naj se premestijo na Ogrsko. V ta namen naj sa pomnože vojaške šole z madjars<im učnim jezikom.
Pri tej točki predlaga grof T i s z a , da znanje madjarščina ni obvezno, pač pa bodi madjarščina učni jezik, ako so ga učenci zmožni.
5.	„Ogrska armada" mora ogrskim uradom dopisavati v madjarskem jeziku.
6 Za Hrvatsko in Slavonijo velja izjema zakona iz 1. 1868.
7. Vpelje naj se dveletna vojaška služba, določi mirovno število armade ter odpravi za enoletne prostovoljce drugo službeno leto.
8 Glede poveljnega in službenega jezika v armadi ostanejo ustavne vladarjeve pravice, kakor jih priznava zakon iz 1. 1867.
Zadnja točka je delala največ težav pri vseh obravnavah. Grof Tisza predlaga, naj se ta točka glasi: »Stranka naglaša. da more krona določati poveljni in službeni jezik v »ogrski armadi« v smislu § 11 člena 12 zakona iz 1. 1867. To določbo moreta preme-niti skupno krona in parlament. To svojo pravico parlament veruje, vendar pa stranka sedaj ne sprejme tega vprašanja v svoj program, ker to ne kaže iz važnih političnih vzrokov.«
Ko je bil načrt prečitan, oglasi se gref Tisza in pravi, da je razlika le nebistvena. Le v slučaju, da stranka odobri njegove označene nasvete, hoče prevzeti nalogo, da napravi zopet soglasje mej krono in narodom.
Končno Tisza predlaga, naj se posvetovanje odloži, da more vsakdo trezno premisliti o nasvetih.
Danes ima vladna stranka nadaljna posvetovanja, ki utegnejo biti šele jutri končana. Gotovo je že sedaj, da se velika večina liberalne stranke odloči za Tiszov program. Sitnosti utegne delati le grof Apponyi s svojimi ožjimi pristaši.
Kriza v Italiji.
Danes došli nemški listi imajo nešte-vilno ugibanj o sestavljanju novega ministrstva, a v vseh teh ugibanjih ni mogoče dobiti nič pozitivnega. Giolitti je te dni kon-feriral z raznimi odličnimi politiki in je včeraj podrobno poročal kralju o storjenih korakih.
Vse kaže, da se Giolittiju skoro gotovo posreči sestava nove vlade. Zatrjuje se, da Luzzati postane minister za vnanje Btvari. Prve dni krize pa so nekateri listi raznesli vest, da je kralj izrekel Giolittiju željo, naj bi Morin še nadalje estal minister za vnanje stvari. Na podlagi te izmišljene vesti hoteli so nekateri listi dokazati, da Zanardellijevo ministrstvo ni padlo vsltd izostalega carjevega potovanja v Rim. b9daj, ko se že ugiblje, kdo da postane novi minister za vnanje stvari, padel je tudi zadnji dokaz za omenjene trditve.
na zemljo, da se tu sredi zelenjadi poigrajo in potem razvijejo krila ter zlete nalik ticam, nalik golobom, ca solncem, Nikdar še ni vsakdanja skrb, nikdar znoj, nikdar navadna posemeljska nezgoda zamračila nobenega teh jasnih lio. Njih delo ima samo pomen zabave ; obkoljuje jih izobilje, izbrano življenje, uglajeno, kneževsko; vsak dan je zanje praznik. Te gospodične so gotovo vse nepokvarjene — saj tudi ne morejo biti drugačne ; niso prišle v dotiko z zlobo ; nemara so 6e komaj slišale o njej. To so cvetke človeškega rodu, ki cveto — in to je vse. To je njih oilj in zasluga do časa, ko se omože. Potem dado na svet otroke, kar je tudi zasluga in so Bploh, kakor pravijo ljudje, poznavajoči angleško družbo, dobre žene in matere, kar je tudi zasluga, potem pa umirajo ter gredo očividno v nebo, kar pa ni več zasluga, marveč nagrada — in kar jim pride tem lažje, ker v svojem življenju niso poznale skušnjav in zlega.
Mogoče bi bilo celo reči, da so se rodile radi tega, da v življenju uživajo srečo, po smrti pa dosežejo izveličanje
Kulturni boj.
I i Pariza se poreča, da se združi radikalna levica, kateri predseduje nekdanji minister Sarrien, z drugimi republikanci, da Be prekličejo odloki, s katerimi se še dovoljuje nekaterim kongregacijam poučevanje v šoli.
Armenci in llusi.
IzTll.sa se poroča: Strah se je polastil vse ruske Armenije. Armenski prebivaloi očitno napadajo ruske čete in kozake, ki plenijo blagajne armenske - narodne cerkve. Na Kavkazu se je stvoril armenski odbor, ki sa imenuje »Odbor narodne brambe" in ima po provinci|ah mnogo pododborov, katerih člani skoro vsak dan kakega vladnega agenta umore. Pred kratkim so našli v Eri-vanu štiri najsurovejša vladne agente umorjene. Pri Karsu, blizu turške meja so našli po deželi dobro znanega bogatega Turka Sirifbeja ubitega, ki je že dalje čas^ igral ulogo ruskega oglednika in agenta. Strifbej in njegov oče Bačinabej sta bila za časa ar menskega poboja v Erzerumu dve zelo važni osebi. Ker sta bila zelo bogata, nakupila sta orožja in ga razdelila med Turke bližnje pokrajine, kateri so potem napadli Armence.
Iz Tli sa javljajo nadalje: Ko se je guverner, knez Poličin, s soprogo vračal dne 14. t. mes. popoludne s sprehoda v okolici mesta, so trije možje napadli njegovo eki-pažo. Jeden njih je ranil kneza z bodalom na glavo, druga dva pa sta skušala potegniti ga iz kočije. Rane niso nevarne. Napadalca je policija zasledovala in ga slednjič usmrtila vstrelivši vanj.
Vojna nevarnost v Vzhodnji Aziji.
Poročilo iz Tokio javlja, da Rusi vtrju jejo Jongampho. Ta čin zamore biti zelo velike važnosti, ker so s tem Rusi kršili nedotakljivost Koreje. 40 ruskih vojakov je došlo 23. t. m. v Viju, 200 mož pa je prekoračilo Tumlu in vdrlo v korejsko ozemlje.
Upanje je kljub temu, da se obravnave med Rusijo in Japonsko končajo mirnim potom.
Ruska vlada je na premogovni borzi v Cardiff nakupila premoga za štiri velike par-nike, ki odplujejo v Vladivostok.
»Times" poroča iz Tokio: Posameznosti sestankov ruskega poslanca Rosen z ministrom za zunanje zadeve Komura so sicer tajne, vendar pa nareja vse na zunajnost vtis, da se oba kmalu sporazumeta. V Pe-trogradu izhajajoči „Novi Kraj", piše, da ostanejo ruske čete toliko časa v Mandžuriji, dokler niso razmere na vzhodu urejene tako, kakor Rusija zahteva. Sedaj je prišel za Rusijo oni ugodni trenutek, da napravi politično ravnotežje na vzhodu.
Nevspehi Japoncev na Formosi kažejo, da bo brez moči in da ne znajo kolonizirati. Japonske poskušnje, doseči na Koreji naselbine z lastnim pravosodstvom bi pripeljale do zasedbe Koreje. Japonska, ki ne dovoljuje ptujcam pravic posestnikov, ni dosegla še stopnje evropeiske države. Rusija dovoljuje le pod kontrolo naseljevanje Japoncev na Koreji.
Stavka v Bilbao.
Vse kategorije delavcev v Bilbao so se pridružile k štrajku. btevilo Strajkujočih znaša 4 0.000. Promet na železnici in na tramvaju je pretrgan. Strajkovci so skušali zaustaviti delo tudi v plinarnah, ali te so čuvane od konjiče. Vozove, ki so bili v prometu, so štrajkovci pozdravljali s klici: »Smrt buržoazijcem, [doli s tirani!« Strajkovci so obmetavali te vozove s kamenjem. Redarstvo je streljalo, na kar so štrajkovci tudi streljali. 6 oseb je bilo ranjenih, — Na klub posestnikov rudnikov so štrajkovci navalili. Inozemske tovarne so razobesile narodne zastave. Tudi nakladanje blaga na la-dije so štrajkovci preprečili. Operacije na borzi so suspendirane. — Vsled preglašenja obsednega stanja sta došla tja dva pešpolka in mnogo orožnikov. Časopisi so nehali izhajati. Prodajalnice so zaprte. Nad mestom je proglašeno obsedno stanje.
\z brzojavk.
L v o v. Poljski listi poročajo, da se bo državni zbor sešel mej 17. in 18. novem brom.
Belgrad. Srbski vojaški ataše na Dunaju podpolkovnik Jankovič je obsojen na 30 dni zapora, ker je v pijanosti grozil se danjemu sistemu v Srbiji.
Sofija. V okraju Burgas, v katerem je 15 000 makedonskih beguncev, se širi vsled lakote tifus.
Belgrad. Proračun brbije ima 15 milijonov dinariev deficita. Vlada namerava najeti posojilo 50 milijonov frankov, ker vojni minister sam zahteva 32 mil. frankov za voine potrebščine.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 29. oktobra.
Liberalni napor — proti kmetu.
Liberalci so pričeli skrbeti za kmeta. Cujte in strmite! Nikar pa ne mislite, da je ta ljubezen do kmetov resnična ali da poučujejo kmete o krivicah, ki se jim gode vsled krivičnega volivnega reda. Nikar ne mislite, da »Narod« poučuie kmete, kako krivičen je sedanji volilni volivni red, ko 45 nemških veleposestnikov voli 10 poslancev, okoli 6000 volivcev v mestih 8 poslancev, nad 37 000 kmetov pa le 16 poslancev. Kaj še! Liberalci lažejo kmetom, da bi jim po novi volivni reformi ukazovali hlapci, kar je seveda velikanska oslarija, ker vsakdo ve, da že imamo tako splošno volivno pravico za državni zbor v peti skupini in se izvrši na Kranjskem volitev tako, kakor hočejo kmetje. Tako bi bilo tudi pri volitvi za deželni zbor v splošni skupini, katero Bedaj zahtevajo katoliško narodni poslanci. Ta prememba krivičnega volivnega reda bi le pomnožila število kmečkih poslancev ter odpravila kri vico, ki jo morajo kmetje trpeti. Naši poslanci stoje v boju, da se kmetom volivna pravica razširi, in to je pač nujno, ker je treba čim preje ustvariti razmere, ko bo kmet gospodar v deželi in ne bo odvisen od pristran-ske nemško • liberalne večine v deželnem zboru. Tega se liberalci boje in zato lažejo na vse načine, da bo država ustavila vse podpore itd. Storili bomo korake, da ljudstvu razkrinkamo liberalne Bleparje, svoje somišljenike na deželi pa pozivljemo, da že sedaj store v tem oziru svojo dolžnost. Ves liberalni napor sicer nima veliko vspeha in le redke so občine, ki se vsedejo na liberalne limanice. Nekaj občin hočejo še vjeti, a kakor rečeno, veliko jih ne dobe, ker tudi kmet uvideva, da je pred vsem treba zlomiti moč tistih, ki so mu grozili s knofom, predno bo mogoče kmetu res korenito pomagati. Vse dosedanje postopanje liberalne nemško • slovenske večine kaže, da je posebno za kmetske davkoplačevalce v prvi vrsti nujno potrebna sprememba volivne pravice in pomnožitev kmetskih mandatov. »Na-rodovoi« naj si ne domišljujejo, da bodo z naročenimi izjavami posameznih županstev, n. pr. liberalnega županstva v Drtiji, ostra šili naše poslance, ki prej ne odnehajo, dokler ne izvojujejo volivne reforme, in naj se liberalci postavljajo na glavo! Naši poslanci imajo zaveBt, da ogromna večina ljudstva stoji za njimi. Tega dejstva ne utaje »Narodove« čenče, ne naročene izjave nekaterih občin. Ako se hočejo liberalci o tem prepričati, naj poskrbe, da bodo nove vo litve.
Vodovod na Stari Vrhniki. „Na-rod" z vidno slastjo objavlja prismodarije. ki mu jih pošiljajo trapasti ali pa lopovski dopisniki. Tako mu je baje z Vrhnike pi „Stara Vrhnika je pravo
Praga. Liga za uvedbo splošne in enake volivne pravice priobčuje v listih oklio in vabilo na shod, ki se vrfii v tej zadevi v Pragi.
London. Iz New Yorka javlja brzojavka, da se je na predsednika Moksike izvršil napad. V mestu Meksiki je neki iz zapora izpuščeni jetnik imenom Toscana petkrat ustrelil na predsednika Porfilrio Diaz, ne da bi ga zadel.
Černovice. Rusinski deželni poslanci so sklenili, da ne le zapuste deželni zbor, ampak da tudi odloče svoje mandate.
London. Iz St. Domingo se poroča, da so se vsi prebivalci okolu Mont Cibana uprli. Vodja vataiev je Moranel.
S t. H i p o 1 i t. V občinskem svetu kr-ščanskosocialna manjšina z obstrukcijo preprečuje razprave.
Belgrad. Avstrijska vlada je izjavila, da je zadovoljna z imenovanjem Vuica (Dalje prih.) 4 poslanikom na Dunaju.
salo neko človeče:
klerikalno gnezdo. Ljudje kar brenče t mega klerikalizma, pri tem se pa vendar z veliko vnemo potegujejo, da bi dobili vodovod. Ta vodovod je tudi res potreben, a če so Starovrhničani upali, da ga dobe, jim povemo, da jim je klerikalna ob itrukcija ta vodovod že požrla«. — To je skoval ali bedak, ki sliši travo rasti, ali pa političen lopov, ki vedoma piSe neresnico, letina je namreč to : Troški za vodovod na Stari Vrhniki so proračunjeni okroglo na 31.000 kron. Poljedelsko ministrstvo je že zagotovilo 40% državne podpor«, ka tere prvi obrok se takoj izplača, ko se delo prične, Deželni odbor je o b 1 j u b i 1 20% dež. podpore proti naknadnemu odobrenju dež. zbora. Torej morejo interesentje prevzeti 40% vseh trofikov, to je 12.400 kron tudi v slučaju, ako v dež. zboru ni obstruk-
cije. Ker je pa dež. odbor že obljubil 20% deželne podpore, torej je treba Staro-vrhničanom namesto 12 400 kron vzeti v roke 18 600 kron in morejo z delom tako j drugi teden pričeti. Izplačal se jim bode še letos prvi del državne podpore in gotovo tudi dež. podpora, ko poneha obstrukcija nemško-slo-venske liberalne večine v odsekih. Liberalni butci, zapomnite si, d a le liberalna obstrukcija v finančnem odseku ovira rešitev raznih vprašanj. Naša stranka je opetovano in glasno izjavila v deželnem zboru, da brea obstrukcije takoj dovoli hitro rešitev vseh predlog glede vodovodov, cest, sploh obče koristnih stvari. In kaj delajo liberalci ? Pobrali so poročila in jih zaprli v miznice. Torej primite za nosove liberalno večino v dež. zboru. Ta je vsega kriva.
Cesarja Franca Jožefa I. jubilej -ska ustanova. Južnoštajerska hranilnica v Celju bode oddala podpore iz jubilejske ustanove »Gasarja Franca Jožefa I « dijakom ali učencem slovenske narodnosti, ne oziraje se na kakovost in ne na mesto šole, katero obiskujejo. Prošnjiki morajo biti pristojni v okraje Šmarje pri Jelšah, Gornji-grad, Šoštanj, Sevnica ali Vransko. Prošnje je podati do 15i listopada 1903 pri južno-štajerski hranilnioi v Celju ter priložiti jim ubožno spričevalo, domovnico in spričevalo o zadnjem minolem šolskem tečaju, ter mora imeti prošnjik najmanj prvi napredovalni razred. Visokošolci pa se imajo izkazati s spričevali o državnih izpitih, oziroma b potrdili dveh docentov glavnih predmetov o povoljno opravljenih zasebnih izkušnjah, z indeksom, ki svedočuje pohajanje predavanj v minolem in vpis v tekočem tečaju. Podporo smejo tudi dobiti začetniki v javnih službah.
Žalostno- Piše nam rodoljub: »Slovenski Narod« je izjavil, da nima prostora za objavljenje prispevkov za Vegov spomenik, dočim bo odboru ustregli vbi nemški, češki, slovenski in hrvatski listi, do katerih je odbor v tej zadevi obrnil; vsi zadovoljno in brezplačno objavljajo prispevke. V odboru se deluje, hvala Bogu, složno in sta zastopani obe domači stranki iu obe narodnosti ter častniki. Torej še toliko ni vreden naš slavni Jurij, da bi mu mogočni Malovrh odkazal prostorček v svojih zevajočih predalih. Žalostno!
Učiteljske vesti. Ker je učitelj gosp. Jožef Pirnat prestavljen v Banjaloko, pride v Dobrepolje pomožni učitelj gosp. FranoLevstek. — Gdč. Bogomila Globočnik iz Ljubljane, je imenovana za provizorično učiteljico v bt. Jernej, ker učiteljica gdč. Franja Tavčar ni sprejela te služb©. — Gdč. Hermina Sirnik iz Ljubljane pride za učiteljico v Studencu (Brinje.) — Kako pomanjkanje učiteljstva je na Kranjskem, spričuje dejstvo, da še Ie po preteku enega meseca se je moglo sploh oddati to mesto in da je še-le peta na to mesto imenovana učiteljska moč, to službo sprejela.
Shod sodalitatis is. Cordis Jeau sa somniško dekani jo bo dne 4. nov. na R a d o v i o i, ne pa 11. novembra, kakor je bilo prvotno določeno. Začetek ob pol 11. uri.
Značilno. V Št. Vidu nad Ljubljano nastavljen je na ponavljalni šoli sa dečke verouk na peto uro, ta je od 1. do 2. ure popoludne. Ko so dečki presedeli štiri ure dopoludne pri drugih predmetih, sedč naj še peto uro popoludne pri verouku vkljub ugovoru veroučitelja, okrajn. šolsk. sveta in pristojne cerkvene oblasti. Tudi odlok o. kr. upravnega Bodišča z dne 6. sept 1880 štev. 1645 priznava pravico veroufiiteljem na ljudskih šolah, ki delujejo v dušnem pastirstvu, dasi morejo poljubno voliti učne ure za verouk. V St. Vidu seveda, kjer je šolski voditelj marljivi dopisnik »Slov. Naroda«, pa ta odlok ne velja, ker ima gosp. nadučitelj, kakor se govori splošno, o. kr. okr. in dež. šolski svet na svoji strani, če tudi slove § 6 š. zak. z dne 28. febr. 1874 drž. zak. št. 6 tako-le: »Ponavljavni pouk se daje trikrat v tednu, VBelej najmanj po dve uri, in sicer dvakrat za dečke in jeden-krat pa za deklice. Seveda, po
enkrat na teden je zložneje poučevati, ka- I kor po dvakrat. Ali je pa tudi v s p e š -n e j e ?
Družbi bv. Cirila in Metoda so
preračunani letni stroški na okroglih 3 2 000 kron. D i vodstvo no pride v zadrego ob mesečnih izplačevanjih svojih činiteljev, ne pozabite. Slovenci, tudi ne eden trenutek to svoje pač vsega vpo števanja vredne druibe. Vodstvo ne more stopiti koncem mes cev do svojega učitelj-stva in mu reči: Prvega prihodnjega ne prejmeta plače; počakajte! to bi bile več nego turške razmere, — L »to naj Vas ne motijo na velikih skupščinah kake ugodno Vodstvo Vam mora tam - a to resnico o simpa-Ijudstva d) družbe Vam s tem izjavljati: Sedaj pa žepe svoje roke. Di
na
izrečene besede, govoriti resiico -tijah slovenskega oznanjujoč noče mirujte in denite
se
prosto more gibati, mora druibinemu vodstvu biti vsak meseo 3 000 kron na razpolago. Zato Vi s vabimo že enkrat, domorodci, pohitite z veseiioami; z nabirkami za našo družbo ob svojih veselih in žalostnih zgodbah. Kadarkoli Vas pride bodi si iz tega ali druiega vzroka več skupaj, vselej Vam bodi v spominu iuii družba Jsv. Cirila in Metoda. Ia to bi žrtvovali za družbo težko, morda prav težko — narod Vam Vaše dobrosrčn- sti pozabil ne bo.
Proti zadnjim sodnijskim imenovanjem se je oglasil tudi odbor katoliškega političnega društva za sodnji okraj St. Lenart. Z isto zadevo se bo bavil tudi shod v Št. Lenartu, ki bo dne 8 novembra.
—	Samomor brivoa V gostilni v Trstu se j« zastrupil 54letni brivec Aloizij
utm»nn. Možu se menda ni najbolie go dilo. Svojo biivnico ie imel na Greti. Sinoči bil šel v neko bi ž i j o gostilno. Naenkrat e primešal viru neke brezbarvne tekočine, na kar je krmilu obledel in Be priiel za prsa bolečinah. Navzoči so ga prenesli v njegovo brivnio. kjer je kmalu umrl.
—	Zaroka. Gosp. Ivan K n a v s, člen rodbine Mankočeve v Trstu se je zaročil s lfterko znanega trgovca z lesom g. Frana rl m e I » k a.
S Stare Vrhnike nam pišejo dne 28. t. m : V t sti umazani ounj', ki jo na-zivaio »Slov. Narod«, se neko vrhniško li oeralče popolnem brez vse potrebe zaganja nss mirne Sturovrhničane, ki nikomur nič hudega ne želimo. Povemo mu pa, da nas to njegovo bevskanje prav nič ne vzne mirja, protestiramo le z \so odločnostjo, da bi kako nič vredio liberalče blatilo naše vse časti vredne duhovnike.
E len v imenu mnogih.
uesarjev dar. Gs»r je daroval za
pcgorelce nn Vačah 1000 kron.
—	Dela pri predoru v Hrušici sta
ei včeraj ogledala nadvojvoda Jjžel Ferdinand in Henrik Ferdinand.
—	Napad. V Koš cah pri Kamniku je danes okoli 1. ura po nou posestnikov sin Ivan Zobavnife pričakal posestmkovega sina Alojzija Žagarja iz Košic št. 11, ko je peljal jabolka v Ljubljano, in mu zagnal ka-
in ga zadel v nos, da mu je
—	Civilna poroka v Idriji. Tretji teden imamo na oičinski desui v Idriji na bit oklic o. kr. okrajnega glavarstva logaškega, s katerim se daje v obče na znanje, da nameravata v zakon stopiti Anton Kristan, uradnik pri občnem konsum-nem društvu v Idriji, in Ružena Pola-kova, bivša učiteljica. Ženin je rojen leta 1881 na Viču pri Ljnbljani, nevesta pa leta 1876 v Počatku na Češkem.
—	Nesreča na krminski postaji V soboto popoludne je imel na železniški postaji v Krminu službo finančni stražnik Josip Košuta. Pri premikanju vagonov je prišel Košuta v dotiko z jednim vagonom, ki ga je stisnil ter potisnil v steno, vslec česar si je zlomil desno roko ter se je bi tudi v notranjem tako poškodoval, da je goriški bolnišnici, kamor so ga takoj pripe ljali, umrl Pokopali so ga včeraj dopoludne,
—	Mrlič. Te dni so našli, kot smo poročali, blizu Št. Jurja pri Litiji, truplo ne znanega moža. Poizvedbe so dognale, da je bil umrli proajak Ign. Tihel, doma iz Kleč, okr. Kamnik.
—	Bogat poljski sadež. Več posestnikov iz Litije je letos za poskušnjo vsa-dilo neko vrsto rumene pese, ki je imenitno obrodila. Posamezne tehtaio 2 do 4 klg.
—	Novo sodnijsko poslopje v Bovca. Justična uprava namerava sezidati v Bovcu novo poslopje za sodnijo in davkarijo; v novem poslopju bi bilo tudi stanovanje za sodnika. Načrti za tako stavbo so baje že izgotovljeni. — Stroški so proraču-njeni na 122.000 K.
—	Zadušil se je. V Karčevinu pri Mariboru je popravlial zidarski mojster Na sembeni vilo gosp. Ilgerja ter izročil to delo 261etnemu delavcu iz Ljutomera, Francu Vo-grincu. Da bi se pa preje posušilo, moral je tudi po noči kuriti peč z ogljem. DaBi ravno je bil opozorjen na nevarnost, ki bi zamogla nastati za njega radi tvorečih se plinov, napravil si je vendar v bližini peči ležišče, kier so ga zjutraj našli zadušenega.
—	Aretacije v Trstu. Včeraj je bilo v Trstu aretiranih več mladih ljudi, radi nedovoljenih političnih agitacij in taj. zvez. Aretirani so: dva provizorična učitelja in nek uradnik mestne zastavljalnica. Bili so najdelavnejši člani tajnega iredentarskega društva. Tudi nek krojaški mojster je aretiran. Pravijo, da je ta krojaški mojster razobesil 20. t. m. italijarsko zastav* raz ma gistrata. Pričakovati je še več drugih aretacij. — Dodatno se nam še poroča: Ime aretiranega tržaškega mestnega uradnika je Kaneioh. Imeni aretiranih učitaljev pa ste: Aldo Grego in Angelo Scochi. Pri hišni preiskavi so našli veleizdajska pisma in tiskovine. Ime aretiranega krojaškega mojstra je Dominiei.
—	Kdo priliva nemškim drevesom na slovenskih tleh? V slov. Trbovljah imajo nemško društvo »Trifailer SUsger bund«. Steber temu društvu pa so — slovenski učitelji. Pevovodja društva je Slovenec, a njegov namestnik — tudi Slovenec. Eden se piše za Voloa, drugi za Hribarj Poslednji je došel iz Kranjske. Tako vspeva v Slovencih „nemštvo". Nemškemu drevesu prilivajo Slovenci, sicer bi moralo vsahniti
men v giavo prebil krst.
—	Polhov gradeč. Pred kratkim je vzel kovač J. Mjhorčič iz P Jh. gradca v mestni hraniln ci v Liubljani na svo|0 hranilno kniižlc), gla*ečo se na 1950 kron, znesek 200 kron. Doma je obis l svi j te lovnik, v katerem je imel knjiž c < iu 200 kron, v sobi na steno. Dva dni kssieje je rabil denar, a ni našel več ne knjižice, ne denarja.
—	Mesto poštnega ekspeditorja
je razpisano na Vačah pri Ltiji.
—	Hrvatske novice Najden mrtvec. V šumi bi zu sela Krasice ao našli v ponedeljek truplo gozdarja Matanica. Meni se, da ga je ubil iz zasede kak lovski Nt. —Hrvatski umetniki v Pragi. Češko umetniško društvo »M a n e b« priredi izložbo hrvatskih umetnin v Pragi. — Banov« bolezen. Včeraj izdano zdravniško izvestje pravi, da se banu zdravje polagoma boljša. Cesarja se vsak dan obvesti o bano-vem stanju. — Občinsko gospodarstvo v O s i e k u je tako, da bo treba prihodnje leto pokriti nedostatek z občinsko naklado v višini 40%. — Pri poslednjem požaru v T r a v n i k u je pogorelo 682 hiš, 60 prodajalnic in 332 drugih poslopij. Škoda znaša dva milijona in 24 tisoč kron. To svoto je dolžna plačati pogorelcem vlada, ker je državna železnica za-palila Travnik. — Hrvatski a k a d e-mični društvi v Gradcu »Sloboda« in »Hrvatska« se združita v jedno društvo.
—	Is Ptuja: Danes, dne 28. oktobra se je slovesno izročila krasna diploma, katero je izdelala Cirilova tiskarna v Mariboru, veleč. g. Francetu Štuhecu, bivšemu vele-zaslužnemu kapelanu pri sv. Tomažu, se-dajnemu benefioijatu v Ptuju, kot častnemu občanu občine Lahonske. Deputacijo 4 občinskih odbornikov je vodil sam župan, gospod Mefiko, brat pesnika Fr. X Meška.
—	Is Preske nam poročajo: Minolo nedeljo popoludne se je na župnijskem dvo-lišču vršil delavski shod, ki je bil prav dobro obiskan. Na shod so prišli tudi delavci iz Vevč s pevskim zborom. Pevci so ubrano zapeli nekaj pesem, nato pa sta po-dučno govorila g. Rihar iz Vevč in g. Go-stinčar iz Ljubljane. Tudi presvetli g. kne-zoškof, kateri je že preje imel v cerkvi spodbuden govor za mladeniško in dekliško Mar. družbo, je navdušeno nagovoril zbrane na shodu. Konečno bo zopet pevci zapeli. Srčna hvala vsem !
—	Pulj brez vode. Od Bobote je Pulj brez vode. Vodo dovažajo ognjegasci iz okolice.
—	„Slavisches Echo". Z Dunaja se nam poroča: G. F. Podgornik Be je odločil, poleti 1. 1900 ustanovljeni časopis 'Slavi-b c h e s >Echo« zopet izdajati na Dunaju. Program ostane stari, in hoče torej list i nadalje zagovarjati narodna in zgodovinska prava vseh slovanskih narodov A\stro-Ograke, kakor tudi njih kulturne in gospodarske koristi. Aajedno hoče list še posebe zanimati bc tudi za Bocialno vprašanje, katero vedno bolj trka na vrata skupnega 6lo vanstva. Letos izidejo le še tri številke. Z novim letom pa bode »Slavisches Eoho« izhajal po dvakrat na meseo in sioer Dunaj, X. LuBtkandlgasse 32. Za letošnje 3 Številke znaša naročnina 1 krono. Za 1. 1904 znaša naročnina za celo leto 8 kron, za pol leta 4 in za četrt leta 2 kroni.
—	Novo isobraževalno društvo. N a G o č a h se je ustanovilo preteklo nedeljo dne 25. okt. t. 1. k a t o I. s l o v. i z-obraževalno društvo. Za zabavo so skrbeli udje bratskega pevskega društva »Nanos". Društvu je do zdaj pristopilo 70
udov, mož in mladeničev. V odbor bo bili-izvoljeni : Andrej Lnvrič, kurat na Gočah ; Josip Ihhe, IMiard Fdriančič, Franc Furlan, j Anten Jež, Franc Kodre, Ivan Mislej. Rv i čunska pregledovalca sta Josip Garzej in Ciril Stemberger. B )g daj mlademu društvu j obilno bUgoolova.
— Ie Srednje vasi v Bohinju. Po-! greb gospoda župnika Matije Zamika j se js vršil v torek dostojno in lepo. Ves j čas, ko je bilo truplo na mrtvaškem odru, j je prihajalo ljudstvo kropit in molit, ker vsak je hotel še enkrat videti svojega nekdanjega duhovnega pastirja. V torek zju traj se je zbral celi Bohinj pred zadrugo, da izkaže pokojniku zadnjo čast. Dvanajst duhovnih tovarišev se je prišlo poslovit od svojega sebrata; osem jih je opravilo sveto mašo za niega. Ko so rakev vzdignili, so Franom oči zarosile; povsod si slišal bridke vzdihe. Mrtvaški sprevod se je razvrstil v najlepšem redu. Šolska mladina z vsemi uči telji, požarna bramba, obe Marijini družbi in drugo ljudstvo se jo samo razvrstilo. Pri rakvi so svetili občinski odborniki z županom Slovo je govoril gospod dekan iz Radovljice. Slovesen in veličasten je bil tre nutek, ko so rajnega gospoda polagali v gr< b. ObSirno pokopališče sv. M trtina s tako lepim razgledom na jezero in veličastne gorske vrhove je bilo skorc polno. Med navzo čimi ni bilo omh radovednih obrazov, ki se tolikokrat kažejo pri večjih pogrebih v mestih, ne one mrzle brezbrižnosti, ki se kaže pri takih prilikah, bilo je ljudstvo, kateremu so očeta polagali v grob. Ko so pevci za peli na fj;robu žalostinko, smo se razšli vsak k svojim opravilom. Ravno pri tem pogrebu je poročavalec opazil še tri posebne pojave, ki so nam v veliko tolažbo v sedanjih ča sih. Bratovska ljubezen, ki veže vse duhovnike od blizu in daleč, ki se ne strašijo ne trud* ne pota za svojega duhovnega tova riša, nam je porok za vspeh našega dela. Vez priiateljstva in sorodstva, ki veže lajika in duhovnika v narod in se posebno ob taki priložnosti pokaže, je ena najlepših strani človekovega življenja. Kaže nam, da je ljudstvo veri in duhovščini udano, torej res naše. Ta vez še ni zrahljana, drži se močno in bo držala, če bomo delali za ljudstvo.
raciji Aurovih dedičev v Wolfovih ulicah izreden občni zbor, na kojega dnevnem redu je volitev nekaterih odbornikov funkcionarjev. Podporni člani se uljudno vabijo, da sa g« v obilem številu udeleže.
Demoliranje. Na Delkotovem Bvetu ob Poljanski cesti so pričeli te dni podirati Se ostala gospodarska poslopja. Stavbišče za II. drž. gimnazijo bo to jesen popolnoma izpraznjeno. Z novo šolsko zgradbo prično prihodnjo pomlad.	.
Tat Pavlič je bil včeraj pri antropome-tričnem oddelku mestnega magistrata »od glave do peta« zmerjen, na kar bo ga Tur-kovi konji v ekipaži za areslante (t. j. temno-zeleni voz), zopet peljali v zapore deželnega sodišča.
Pevsko društvo „Slavec" pelo bode v nedeljo (Vseh svetnikov dani ob pol 4. uri popoldne ob velikem križu na starem pokopališču, v spomin svojim umrlim članom, tri žalostinke in sicer: »Slovo mrtvim«, »Beati mortui« in »Mrtvaški, bledi angeli«.
Vsi Sveti na pokopališču. Tri žalostinke zapoje ob 3. uri popol. na dan Vseh Svetih, kakor običajno pri sokolski piramidi, pevsko društva »Ljubljana". Pesmi: 1. Men-delsohn-Bartholdy: »Beati mortui«. 2. Kreutzer: »Pogrebna«. 3. Bradsky: O č e n a š «.
Književnost umetnost.
in
Ljubljanske novice*
Pritožba zadruge gostilničarjev na vojnega ministra K včerajšnji notici »Ljubljana pod vojaštto policijo«, nam je še pristaviti, da je gostilniška zadruga poslala pritožbo proti po stopanju generalnega majorja Angerholzerja na vojno ministerstvo.
40 letnica Prihodnjo nedeljo bo 40 let, odkar deluje g. učitelj Avgust Adamič, kot učitelj in šolski voditelj na ljudski šoli pri sv. Petru v Ljubljani ter kot pevovodja ondotnega cerkvenega zbora. Gosp. jubilantu želimo, da bi še mnogo let čvrst deloval v blagor ljudstva in v čast Božjo!
Sprejemanje bolnikov v dež bolnico se vrši sedaj samo od 10. do 12. ure dopoludne in od 2. do 4. ure popoludne.
Izgubljeno. Nekje v mestu so bili danes dopoludne izgubljeni ključki od Werthei-move blagajne. — Na Pogačarjevem trgu je izgubila včeraj delavka Frančiška Pebe-rak, stan. v Konjušnih ulicah št. 13, rujavo denarnico, v kateri je imela okrog 2 kroni denarja.
Tatvina V času od 25 do 29. t. m. je neznan tat ukradel delavki Mariji Mrakovi, stan. v Jenkovih ulicah št. 10 iz sobe 7 K, katere je imela shranjene v zaklenjeni košarici.
V Ameriko. Danes ponoči se je odpeljalo v Ameriko 10 oseb.
Ljubljansko egnjegasno društvo bo pri hodnjo nedelp ob 8. uri zjutraj v tukajšnji stolnici prisostvovalo sveti maši za umrle člane.
Voz mestnega konjača in skrinja za pse brez mark provzročata v mestu, kadar se iz mestnega loga v mestu prikažeta, vselej glasen protest pri psih. Ker se že mesto — kakor trdijo optimisti, — povsod »moderno razvija«, bi bilo tudi zelo umestno in potrebno, da bi konjač ta Bvoj »pasji arest« dal z novo barvo olepšati, ker barva tega »foglovža« je zdaj naravnost »unter dem Hund« »abšesana«, Nek Ižanc iz Bresta jo je zadnjič imenoval »Oguljeno trugo na pol zadavljenih psov"!
Kohfiscirani tiči-pevci. Letošnjo jesen so imeli nekat ri ljubljanski tičarji — in to »patent t Čarji", grozno smolo. Kar so na barji ali Golovcu tičev vjeli, so jim parkrat vse policiji konfiscirali, potem pa spustili.
Ljubljanski občinski svet bo imel v torek, 3 novembra t. 1. ob petih popoludne redno mesečno sejo.
Aretacija v Lattermanovemu drevoredu. Mestna policija je aretirala včeraj v Latter-manovem drevoredu Viktorja Jaklitscha usluž benca pri Jožefu Sommerauerju, lastniku gu-galnice, ker je sumljiv, da je v Hodičah pri Celovcu v družbi nekega Franceta Glančnika ukradel posestniku Ivanu Trampiču srebrno uro in mu pobral iz »šparovca« denar.
Društvena godba ima prihodnjo soboto, 31. oktobra t. I. ob osmih zvečer v restav
* Repertoir slovenskega gledališča Danes se igra nova buraa »Novi klovn«, v kateri imajo komiki gg. Boleška, Lier in Verovšek glavne uloge. — V nedeljo, 1. nov. sa igra žalo-igra »M 1 i n a r i n njegova hči«. Prihodnja dramska noviteta so »L e g i o n a r j i«, operna pa Puccinijeva »B o b e m e«.
Razne stvari.
Najnovejše od rasnih strani.
Poštno poslopje pogorelo. V torek zvečer začelo je goreti v Amsterdamu v brzojavnem, poštnem in telefonskem zavodu ter je napravil požar precej škode. Toročila trdijo, da je pravo poštno poslopje popolnoma pogorelo. — Samomor radi ukora. V Niirnbergu se je vstrelil trinajst letni gimnazijec Pavel M ii 11 e r , sin pivo-varnarja. Vzrok tega čina je ravnateljev ukor. — Alfred Dreyfus je postal v Londonu sedaj borzni agent — E k s p 1 o-z i j a n a v 1 a k u se je zgodila na postaji v Šmerinku. Dva sprevodnika, dva telegrafista in 53 potnikov je ranjenih. 6 oseb je ubitih. — 7000 delavcev brez dela. Rudniki pri Stamokinu v Ameriki so ustavili delo. 7000 delavcev je brez kruha.
—	Velikanski viharji so bili 27. t. m. na Angleškem. Takega viharja ni bilo ondi že 24 let. Več okrajev je pod vodo. —■ Blazni kaznjenci? V dunajskih zaporih dež. sodišča je nakrat več kaznjencev zblaznelo. Kaznjenci so Bedaj v zdravniški preiBkavi. Sodniki so mnenja, da blaznost le simulirajo. — Umetni Niagara slap bo napravljen na razstavi v S t. L o u i s u. Visok bo 150 čevljev. — Zeni prerezal vrat je v somnabul-nem položaju ključavničarski mojster Jakob Kuffiier v Budimpešti. — Stotnika je ustrelil nadporočnik Riiger, da je tako svojega brata, višjega polkovnika, zdravnika Rttgerja v Strassburgu rešil pred dvobojem s stotnikom. NemSki cesar mu je sedaj kazen 61et. prisilnega dela, spremenil v zapor. — Potres. Iz Beneventa se poroča, da so čutili tamkaj včeraj zjutraj dvakrat potres.
—	Zastrupljenje. V vili kneza Win-discbgratza v Pragi je neki sluga obolel na nevarnem zastrupi jen ju. Zdravnik je konata-tiral, da se je zgodilo zastrupljenje s tako-zvanim »nitrobencolom«, katerega je sluga kupil pri nekem trgovcu pod pretvezo, da ga bo rabil za likanje kneževih čevljev. —• Iz Milvavkee se poroča, da Bkušajo amerikanski kapitalisti pregovoriti Ruaijo, da skoplje preliv od Zahodnjega do Črnega morja. Stroški bi znašali do 175 milijonov dolarjev. — Grozna eksplozija. V Balzanu na otoku Malti v Sredozemskem morju delalo je 25. t m. več oseb bombe, kar je na do sedaj neznan način eksplodirala množica smodnika. Essplocija je vrgU hiSno streho na župm&Če, kjer se je na to vdrla streha. Izpod razvalin obeh hiš so potegnili šest mrtvih, pet težko ranjenih in več lahko ranjenih oseb. — Ustrelil se je na Dunaju gojenec vojaškega pripravljalnega zavoda ldletni Leon B i b u s , sin načelnika skladišč južne že lezniee v Mariboru.
Društva.
(Slovensko akad. društvo »Ilirija« v Pragi) priredi svoj tretji redni občnizbor za letnite-čaj dne 2 9. vinotoka t. 1. ob % 8. uri zvečer v prostorih Pavličkove restavracije, Praga, II., Karlovo naročiti št. 27.
(»Vesna«.) V odbor dijaškega umetniškega društva »Vesne« na Dunaju so izvoljeni »g.: Aleksander Ssntol, predsednik; Franjo Bau5 c, podpredsednik ; svetoslav M. Peruzzi, slovenski tijnik ; Tomislav Krizman, hrvatski tajnik ; Vilko Sever, blagajnik; Ivan Meštrovic. arhivar; Ante Gaber, namestnik. Preglednika sta gg. Makso Gaspari in Marko Rašica.
(Slovensko katol. akadem. društvo „DanicaM na Dunaju) priredi v č e t r t e k 2 9. t. m. svoj prvi redni občni zbor s sledečim vspc-redom: 1. Č tanje zapisniku 2 Čitanje zapisnika bratskega društva »Zirja« v Gradcu. 3. Poročilo odborovo. 4 Poročilo revizorjev. 5. Sprejem novih članov. 6 Volitev odbora. 7. Slučajnosti Lokal: Tiotter »Zum Magi strat« (I. Lichtenlolsgasse 3) Začetek ob pol 8. uri.
(»Slovensko pevsko društvo" v Ptuju) naznanja, da se vrši glavni občni zbor omenjenega dru štva v nedeljo, 8 novembra 1903, ob 2 uri, odroma ob vsakem številu došlih članov ob 3. uri popoludne v »Narodnem Domu« po sledečem vspori du : 1. pozdrav predsednika; 2. poročilo tajnika, blagajnika in revizoriev; 3. volitev predsednika, odbora in revizorjev; 4. slučajnosti. — Zuuanji gg. odborniki ia člani, katerim se ni mogoče udeležiti glavnega zborovanja, pa se prosijo, da svoje želje glede pesmi, kraja in časa za prihrdnji koncert, naznanijo odDoru pismeno do 8. novembra t. 1. K mngobrojni udeležbi vabi
odbor.
(Slovensko pevsko društvo »Stefanjavas«v Ste fanji vasi) bode na dan Vseh Svetih v Sufanji vasi na pokopališču pelo ob 4 uri popoludne pri križu sledeče žalostinke : F. Ftrjančič : „Nogr< bnica". A. M. Slomšek : »Slovo mrtvim« Jelen: »Usliši nas. Gospod«.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj, 29. okt. Cesar je izpremenil dr. Evgenu Lampetu šestmesečni zapor v globo 2000 K in Ivanu Rakovcu enomesečni zapor v globo 300 K.
Dunaj, 29. oktobra. Več tisoč čeških starišev je prosilo za ustanovitev 20 čeških ljudskih šol v raznih dunajskih okrajih. Prošnja je bila odklonjena, nakar so se pritožili na deželni šolski svet, ki je pa prošnjo tudi odkloni', češ, da češčina ni v deželi navadni jezik, dasi je na Dunaju okoli 120.000 Čehov in je na Nižjeavstrijskem več čeških vasi. Naučro ministrstvo je sedaj tudi zavrnilo rekurz z istimi razlogi, kar kaže, da je naučnemu ministrstvu več za germanizacijo, kakor pa za pravo pedagogiško vzgojo.
Dunaj, 29. okt. Tu so zaprli odvetnika G u trna n na. Poneveril je strankam 73.000 kron.
Budimpešta, 29. okt. Grof Apponyi je dejal, da se sedaj še ne more natančno izreči o stališču napram Tiszo-vemu programu. Rešitev prepušča strankini konferenci, ki bo trajala gotovo več dni. Ako bi stranka odobrila vla-din program, tedaj zapusti stranko.
Budimpešta, 29. okt. Zbornica je imela danes kratko sejo. Podpredsednik Tallian je poročal, da so poslanci, ki so zahtevali sejo, svojo vlogo preklicali, na kar je sejo zaključil. Zbornica je pritrdila Tallianijevemu predlogu, naj toliko časa ne bo sej, dokler se novo ministrstvo ne predstavi zbornici.
Praga, 29. oktobra, čuje se, da se češki deželni zbor ne snide do Božiča.
Praga, 29. okt. Šef velike tvrdke s papirjem Teodor Eichmann si je prerezal vrat in umrl. Pri Eichmannu je služil nedavno aretirani Kuchelmeister, ki je z ponarejenimi menicami ogoljufal stranke za en in pol milijona kron.
Lvov, 29. okt. V Stanislavu so bili včeraj povodom volitev v delavsko bolniško blagajno izgredi. En učenec je ubit, en policaj nevarno ranjen. Vojaštvo je vdušilo izgrede.
Sofija, 29. oktobra. Knez Ferdinand dobiva pisma, v katerih se mu
grozi s smrtjo, ako se ne odpove prestolu. Po deželi je raztresenih na tisoče brošur, v katerih se zahteva združenje Bolgarije s Srbijo. Na tukajšnjem dvoru menijo, dajeCankov v zvezi z zarotniki, ki so umorili srbskega kralja Aleksandra in da to gibanje podpira kralj Peter, da bi zagospodoval tudi nad Bolgarijo.
Carigrad, 29. okt. V slučaju vojske z Bolgarijo, meni turško vojno ministrstvo. da bo Bolgarijo premagala s tremi vojnimi kori. Prvi kor bo šel preko kraja Mustafa Paša, drugi preko rodopiških gora iu tretji bi šel naravnost na Solijo.
Bilbao, 29. oktobra. Pri včerajšnjih nemirih je bila neka ženska ubita, 15 oseb je ranjenih. Oddanih je bilo 300 strelov.
London, 29. oktobra. Vse vlasti so popolnoma edine v tem, da bodo podpirale reformni program Avstrije in Rusije v zadevi Macedonije.
Meteorologično poročilo.
ViSina nad monem 30ti.2 ra,kretnji nračni tlak mm
* Cub «pa- S ; lOTHDli,	Stanje baro- J metra. | v mm. I	Tempo- ratara « po CeUijn	Vetra?!.	Nebo	.5 2 s ► p 5 * 9
28| 9. zveč.	734 8 |	104	brezvetr.	pol. Ol)t.	
2y 7. zjutr. ■ul 2. popol.	734-7 I 733'4 |	701 13'9 j	sl. jzah. sl. jug.	megla del. obl.	00
Srednja včerajšnja temperatura t) 2', normale 8 3\
Dunajska borza
dn6 28. oktobra
Stupni državni dolg v notah .	. ,	100 30
Skupni državni dolg v srebru.....I00'0o
Avstrijska zlata renta 4% . ....	119 70
Avstrijska kronska renta 4*.....ICO 20
Avstrijska inv. renta 3'/» * ..........92 50
Ogrska zlata renta 4%.......118 25
Ogrska kronska renta 4%.....97 80
Ogrska inv renta 3'/»	89 20
Avstro-ogrske bančne delnice.....1B4* —
Kreditne delnice..................(36 75
London vista....................239 30
Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž. v	117-171/,
20 mark............23'46
20 frankov..........19 06'/a
Italijanski bankovci...........96 25
C. kr cekini....................1133
Žit n e
o e m e
dn6 27. oktobra 1903. (Termin.)
Na budimpeštanski borzi:
PSenica za oktober ... . .	K —	do —
» april......»	7 68	,	7-69
Rž za oktober.........—	»	_
> » april........»	6-58	»	6-59
Oves za oktober........—	_
» » april.........5-(-'0	»"	5 61
Koruza za maj 1904 .......6 29	»	5 30
(Efektiv).
Dunajski trg.
PSenica banaSka.......K	7 75	do 8'30
RJ južne železnice......„	7'90	,	8.3j
Rž.............6-60	»	6-75
Ječmen , » ........650	,	740
ob Tisi.........610	»	7*20
Koruza ogrska.........6 50	,	6-70
Cinkvaut...........7 90	„	8'25
Oves srednji..........5.76	»	6-—
Fižol............6 25	»	1150
U oajem
za 1'ebruvar 1904, eventualno tudi takoj v predmestju ali v okolici Ljubljane, če mogoče ob veliki cesti ali bližini železniške pcstaje	1423 3-1
mala hišica z vrtičkom
katera se eventualno tudi kupi. Prednost imajo hišice z dvema stanovanjema. Ponudbe pod »Penzijonir t« na upravništva lista.
Oklopjii slična barva za
2"ifJntyin "!alere boja Je nespremenljiva, sta-i&lLvU UJIaj} novitna tudi proti vplivu svitlobe, apna in vremena, ter neodkrušljiva, je priporočljiva posebno stavbinskim podjetnikom, zidarskim mojstrom, hišnim posestnikom itd. Poraba je tako preprosta, da lahko vsakdo sam z njo prevleče vnanje dele poslop-jinega zidovja. Edina prodaja pri tvrdki BRATA EBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice.
Vnanja naročila proti povzetju. 524 10 11—3
Lepo in suho stanovanje
se odda s 1. januarjem na Vrhniki, sv. Pavla cesta št. 248. Stanovanje obstoji iz 3 sob in drugih pritiklin; poleg hiše je tudi vrt. Več pove I. Ogrin ravnotam. 1400 3-2
1422 1-1
Zahvala.
V	Ime žalujočega sorodstva zahvaljujem ee presrčno za vse- znake sožalja, ki smo jih prejeli ob nenaini smrti svojega dragega strica, gospoda župnika
Matije Zamika.
Posebna dolžnost mi je, da izrečem svojo zahvalo čast. domač' duhovščini, predvsem gospodu župniku Jane 1. u B e r 1 i c u , prav tako pa tudi duhovnim gospodom 1/, sosednih in drugih far, ki so prišli izka/.at svojemu prijatelju, oziroma stanovskemu tovarišu, zadnjo čast. Zlasti se iskreno zahvaljujem preč. g. dekanu Janezu Novaku na ganljivem mrtvaškem govoru raz lečo Naposled tie smem pozabili domačih pevcev in korporacij, sploh cele nebrojne množice vrlega bohinjskega ljudstva, ki je s svojo vdeleiho pokazalo kako zelo je ljubilo pokojnega dušnega pastirja. Srčna hvala I
V	Ljubljani, dntž 29. oktobra 1903.
Dr. Miljutin Zarnik.
HJ ■ v
hisa,
enonadst osna, s hlevom in s četrt do pol hektara velikim sadnim vrtom, blizu k-»Ke železniške postaja, bolj na samem se išče vzeti za več let v najem, oziroma se tudi kupi
Ponudbe naj se dopcšljtjo pod »najem 1903« uredništvu tega hnta. 1424 3_i
Služba
organista in cerkvenika
se odda v Stranjah pri Kamniku sdo
sjbnemu prosivcu, ako tudi ni i 1 ct-ciii|anske šole. Dohodkov ie oko'i 000 K v biri in denarju. Prostorno stanovanje in vrt. Na stopi se lahko tikoi. Oženjeni rokodelci imaio prednrst. — Oglts ti se je pri on-dotnemu župnemu uradu.	1412 3—1
Istrsko in laško brinje,
pristno istrsko vino in lini (bisk)
ima na prodaj 1417 3-1
Ivan Geržinič,
trgovec v Humu, pošta Roč, Istra.
Ljubitelj čaSe dobrega čaja zahteva povsodi najfinejši in najbol]ši čaj sveta
INDRA TEA
Melanža iz najfinejšega kitajskega, indijskega in cej-lonskega čaja. Pristen le v izvirnih zavojih. — Glavna zaloga pri: Josip Ančik, lekarnar v Ribnici.
1252 26—8
Služba cerkvenika in organista
s 500 K letne plače in prostim stanovanjem se razpisuje pri Sv. Križu nad Jesenicami. Prednost imajo oženjeni in rokodelci, zlasti oni, katerih družinski udje so pevci.
Župni urad Sv. Križ nad Jesenicami na Gorenjskem,
dnč 10. oktobra 1903.
Val. Jakelj, 1342 3-3	župnik.

...» ::::
...» ...»
::::
...»
...o ...a
...e ...a
...t • •••
...» ••••
••••
:::: ••••
•••• ••••
i:H
«... «...
«...
■it.
S...
...
«...
... f ... «... «...
S::-
• ••o
■Cm «...
«...
•f*. «...
ii«
Mu
«...
f ••■
:ss
Janeza Trdine ^branih spisov
je pravkar ijšla prva ^njigct:
Ijazesrji in Iliri.
Prcjanimiua epizoda ij jujjno-slovanske 3godovine.
Jfnjiga, vaj na ja vsakega zavednega Slovenca. Cena tf 3'—, po pošti Jf 3-20.
Zalcži! L.£ch)ii>entner v Ljubljani.
.____________________J651 23 ____
o;, o
Učenec I
CO
se sprejme takoj v špecerijsko trgovino,.
N-imIov pove uprivn štvo »Slovenca.«
Prodam
mlininžagro
1414 3-3
R. Schnabl v Kamniku.
96 100-39
Nik.-rem. 8.-, 3.50 nro 3 leta pisrn. jam.
Zahtevajte
brezplačno in franko
moj ilustrovani cenik z več ko H00 podobami
, ur, zlatega m srebrnega blaga m godbenih reci
HANNS KONRAD
nra gi.2.60 tovarna za ure ln izvozna trgovina
Za vsak0 Most st. 520, Češko.
B M—|
Pri „Levu"
v restavraciji punfigamske pive
na Marije Terezije cesti štev. 16
se dobe vsako soboto in nedeljo
sveže domače jetrne, krvave, rižove
in mesene
W li ■ c* Iia^e.
Isto tam so na izbero stara in nova vina najboljše vrste, kakor istrsko, goriško, dolenjsko belo m rudeče. Poleg omenjenih vin se nudi tudi staro hrvaško in Stijersko novo jeruzalemsko, staro ljutomersko iu vedno sveže puntigamsko marčno pivo. ' Za obilen obisk se uljudno priporoča
1419 l-l	Valentin /frak, restavrater.
gV Nakup ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, aredk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka — Promese za vsako žrebanje. K u 1 a n t n a izvršitev naročil na borzi.

Menjarična delniška družba
91 13 R C U R"
10 in 13, Dunaj, I., Strobelgasse 2.
*«r Pojasnila ""»0 v vseh gospodarskih in finaudnih stvareh, potem o kurznih vrednostih vseh fipekulacljskih vrednostnih papirjev in vestni nasveti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih
glavnic.	134 263
Indajatelj ia o4f«v»rai «r»dnik: tr. l|»0l] 2ltalk
Xi»k »KaloliSk« Tiskarn«« t Ljnhlj»ni.